Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 1
V petek (15/230C), soboto (15/19°Q in nedeljo (14/190C) bo pretežno oblačno in deževno.
Četrtek, 30. avgusta 2018 številka 35 | leto 65 www.nascas.com naročnine 03 898 17 50 cena 1,90 €
TAKO mislim
Naj bo srečno in uspešno
-O
■in ■in
=čž> :u-> ifO
¡o Si^-
20. septembra praznuje Mestna občina Velenje v spomin na ta dan leta 1959, ko je bilo svečano odprto novo središče mesta. V počastitev praznika se bo v tem mesecu odvrtela vrsta prireditev.
Že to soboto, 1. septembra, bodo ob 18. uri v prireditvenem šotoru na prizorišču TRC Jezero pripravili županov sprejem s športnimi igrami za krvodajalce, gasilce, pripadnike civilne zaščite, člane društev s področja zaščite in reševanja, policiste, prostovoljce in mestne redarje.
V petek, 7. septembra, bo na velenjski promenadi ponovno zadišalo. Med 10. in 19. uro bo potekala Promenada okusov, ki bo tokrat prepletena z rudarsko tradicijo. Po 19. uri bo sledila zabava s skupino Orleki.
8. septembra bodo organizirali očiščevalno akcijo, s katero želijo prispevati k večji urejenosti kraja in brežin vodotokov.
V soboto, 15. septembra, dopoldan bo na Titovem trgu tradicionalna prireditev Velenje se predstavi, na kateri se bodo predstavili velenjska športna društva, kulturne organizacije in izobraževalne ustanove. Sodelovali boste lahko tudi na Teku očkov. Ob 19. uri pa se bo na Titovem trgu začel koncert Jelene Rozge.
Na predvečer praznika, v sredo, 19. septembra, bodo ob 18. uri v Domu kulture Velenje pripravili proslavo ob občinskem prazniku na njej pa bo župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič podelil najvišja občinska priznanja.
>
Osrednja slovesnost bo slavnostna seja občinskega sveta, na kateri bodo podelili najvišja občinska priznanja.
20. septembra bo župan v prostorih Mladinskega hotela Velenje ob 17. uri sprejel starše vseh novorojencev in novorojence, ki so se rodili v zadnjem letu od praznika.
V petek, 21. septembra, bodo skupaj s Knjižnico Velenje ob 12. uri odprli Svetišče knjig - zbirko prvih beril zbiratelja Marjana Ma-rinška.
Ob 18. uri pa bodo na Titovem trgu ob zaključku Evropskega tedna mobilnosti in dneva brez avtomobila, ki bo ta dan potekal na Rudarski cesti, s koncertom raperjev Trkaja in Nipke zaznamovali 10-letnico Lokalca.
25. septembra bodo ob 18. uri v Vili Bianci pripravili županov sprejem za zlate maturante. Dan kasneje pa bo župan ob 17. uri na prizorišču Pikinega festivala, ki se bo začel 23. septembra, s knjižnim darilom obdaril vse velenjske prvošolke in prvošolce.
v
amfiteatru 2018
0
mestna občina
VELENJE
četrtek, 30. avgust, ob 18. uri
PLESNI STUDIO N
Ob zaključku šolskih počitnic nas bo v amfiteatru s plesnimi gibi razvajal plesni studio N, ki letos praznuje 25. obletnico ustvarjanja na plesnih odrih. Plesali bodo v različnih plesnih zvrsteh: od klasičnega baleta, sodobnega plesa, jazz baleta in hip hop-a.


V primeru dežja dogodek odpade!
V Velenje prihajajo tri sirske družine
Iz Urada vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je prejela Mestna občina Velenje dopis, s katerim jih obveščajo, da bodo v integracijsko hišo v Velenju na Cesti Simona Blatnika 5 nastanili tri sirske družine, prvi dve prihajata 25. septembra, tretja pa konec oktobra.
V zvezi z nastanitvijo oseb je svet Mestne občine Velenje že spomladi sprejel sklep, da se tu lahko nastanijo le družine, vendar največ do 30 oseb.
Osebe z mednarodno zaščito pridobijo v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje ter s tem povezane pravice iz socialnega in zdravstvenega varstva, šolanja in izobraževanja ter zaposlitve, ki so praviloma identične, kot jih imajo državljani republike Slovenije. Otroke mlajše od 15 let bodo vključili v trimesečne orientacijske programe usmerjenje v učenje slovenskega jezika in premagovanje medkulturnih razlik. Podobne programe bodo izvajali tudi za ostale družinske člane, jih pa v celoti financira država.
a mz
Tatjana Podgoršek
Prvi september in s tem začetek novega šolskega leta je pred vrati. Prinaša kar nekaj novosti za učitelje, učence, njihove starše. Te bodo razgrele ozračje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in pri marsikaterem povzročile slabo voljo. To, da mnoge spremembe niso dobro sprejete, je slaba popotnica. V šolskih klopeh namreč sedijo otroci, dijaki, ki naj bi jih šole pripravile za življenjsko pot, na kateri jih čakajo najrazličnejši izzivi, in dobro je, če so naučeni tako dobro, da jim je večina kos.
Seveda danes ni pričakovati, da bi bili vsi zadovoljni z novostmi, saj te pomenijo, da je treba spremeniti nekatere navade. A zagotovo ne more biti postranska stvar, ali stopi pred učence, dijake zadovoljen ali že na začetku šolskega leta zagrenjen, naveličan učitelj. Sploh takšen, ki se zelo težko sprijazni z dejstvom, da danes ni dovolj, če le poučuje, ampak da se mora spoznati tudi na specialno didaktiko, načine dela z otroki s posebnimi potrebami, znati motivirati nadarjene učence, biti svetovalec, znati prisluhniti... Ob vsem tem pa postaja vse bolj birokrat, kakor večina ocenjuje novosti. Če učitelj opravlja svoje poslanstvo zgolj zato, da dobi plačo, če ni pripravljen za nujno potrebno izpopolnjevanje, je nejevolja še toliko večja. Je pa treba priznati, da imajo opravka z vse bolj zahtevnimi učenci in njihovimi starši. Eni in drugi si jemljejo nekatere pravice, ki jim niso v korist, so pa odraz razmer v družinah in družbi.
Pa smo znova pri odgovornih v državi, ki mnogo premalo prisluhnejo terenu in stroki in preveč nestrokovnim idejam. Prav tako se praktično ne odzivajo na mnenja, da so šole oropane vzgojnega delovanja, da se je devetletka izrodila, da so učni načrti prenatr-pani, da imajo otroci premalo uporabnega znanja. Očitek, da so sistem ter novosti nastavljeni tako, kot da so vsi učenci nenadoma postali nadarjeni, je upravičen. Lep primer za to je (po mnenju strokovnjakov, ki si tudi niso enotni, kaj je za otroka najbolje in kaj ne) uvedba obveznega tujega jezika v prvem razredu osnovne šole. »Tistim, ki se zavzemajo za to, svetujem, da gredo v razred, in ugotovili bodo, da tretjina otrok hodi k logopedu, da je kar nekaj otrok, ki govorijo nerazumljivo, da so v razredu otroci s posebnimi potrebami... Skratka, še slovenščine in izgovorjave jih je treba naučiti,« pravi dr. Zdenka Zalokar Divjak. Bodo morali nekateri starši že v prvem razredu otroku plačevati inštruk-cije, da bo lahko sledil zahtevam, ker bodo sicer . V družini si niso enaki bratje in sestre, kaj šele otroci v razredu, ki prihajajo iz različnih družin in okolij, njihova pričakovanja pa so bolj ali manj enaka. Spremembe novega družinskega zakonika in evropska uredba o varstvu podatkov za polnoletne dijake, ki stopi v veljavo s 1. septembrom, pa Divjak Zalokarjeva označuje kot: »Gre za obrnjeno lestvico vrednot. Namesto da bi zabava sledila opravljenemu delu, je zdaj zabava, potem pa nič. Danes se soočamo z mlado generacijo, ki nima več svojih ciljev, teži za prozaičnim življenjem iz dneva v dan in postaja vse bolj apatična.« Marsikje v šolstvu so spremembe potrebne, številna področja, za katera se zdi, da so dobro urejena, bi bila lahko še bolje. Vendar pa stihijsko, nepremišljeno spreminjanje in uvajanje novosti ne more voditi k izboljšanju šolstva v Sloveniji. Vnašati jih je treba premišljeno in postopoma, kajti učinki sprememb se na tem področju ne pokažejo čez noč, ampak čez čas in z bumom. Novo šolsko leto zagotovo prinaša veliko izzivov za vse, ki se jih novosti tako ali drugače dotikajo. Vsem, ki bodo vstopili v »hiše eksperimentov«, želimo mirne živce, predvsem pa srečno in uspešno novo šolsko leto.
Hura, šola se je začela! Poskrbimo za varnost otrok.
VOZIMO PREVIDNO!
■

Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
»»ms

LOKALNE novice
Občinska cesta skozi Rečico ob Paki
Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki nadaljujejo vlaganja v cestno omrežje. Trenutno je objavljen razpis za izbiro izvajalca za posodobitev občinske ceste in komunalne infrastrukture skozi zahodni del Rečice ob Paki proti okrepčevalnici C1. Projekt predvideva posodobitev ceste, ki bo po novem enosmerna v smeri Šmartnega ob Paki, izgradnjo pločnika, obnovo vodovoda in meteorne kanalizacije. Na območju priključka na regionalno cesto bo položena elektrika pod cestišče, hkrati bodo položeni tudi telekomunikacijski vodi. Po načrtih naj bi bila naložba končana do konca jeseni. Projektantska ocena naložbe znaša 150 tisoč evrov.
■ tp
Volilna opravila za lokalne volitve
Ljubljana, 24. avgusta - Državna volilna komisija je potrdila rokovnik za izvedbo lokalnih volitev, ki bodo v Sloveniji potekale v nedeljo, 18. novembra. Roki za volilna opravila bodo začeli teči 3. septembra, drugi krog županskih volitev pa bo potekal 2. decembra. Državna volilna komisija je sprejela tudi navodila za delo 212 občinskih volilnih komisij v času volitev. Volilna kampanja se bo začela 19. oktobra, obrazce podpore posameznemu kandidatu oziroma listi kandidatov bodo zbirali do 18. oktobra, ko bo tudi zadnji dan, ko bo na občinske volilne komisije še mogoče vložiti kandidature za župane in liste kandidatov za občinske svetnike.
a mkp
Prvič v šolo s Trga bratov Mravljakov
Šoštanj - Ožja delovna skupina za oživitev Trga bratov Mra-vljak si je ob začetku novega šolskega leta zamislila poseben dogodek, s katerim ga bo oživila, predvsem pa pomladila in od tam varno pospremila na pot učenosti.
Naslovila ga je Prvič v šolo. Program je pripravila v sodelovanju Vrtca, Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha, Zavoda za kulturo, Zavoda GEA, Medgeneracijskega centra, Pristopa, Turistično-olepševalnega društva in številnih drugih.
Napoveduje se pestro popoldne, ki bo trajalo od 15.30. do 18. ure, ko bo v sklepnem delu dogodka klovnesa Tinka Šminka s pomočjo otrok pričarala čim bolj uspešno šolsko leto.
a mkp
Vinska Gora in gasilci bodo praznovali
Vinska Gora, 1. september - Krajevna skupnost Vinska Gora to soboto ob 18. uri na športnem igrišču tamkajšnje podružnične osnovne šole prireja druženje ob krajevnem prazniku, obenem pa bodo slavili tudi gasilci PGD Vinska Gora, ki bodo obeležili 90-letnico delovanja in prevzeli novo vozilo GMV-1. Vodstvo krajevne skupnosti bo najzaslužnejšim krajanom in društvom podelilo zahvale in priznanja, za obiskovalce pripravlja kulturni program, kupico zabavnih aktivnosti, zvečer pa bo veselica z ansamblom Veseli svatje.
a tf
Sodna preiskava o TEŠ 6 pravnomočna
Kot smo že poročali, je sodna preiskava nepravilnosti pri financiranju šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj postala pravnomočna. Senat Okrožnega sodišča v Celju je zavrnil pritožbe vseh štirinajstih osumljencev zoper lanski sklep o uvedbi sodne preiskave. Tožilstvo osumljenim očita kazniva dejanja zlorabe položaja, ponarejanja listin in pranja denarja pri več kot 250 milijonov evrov vrednem oškodovanju pri gradnji TEŠ 6. Njegova prvotna cena 650 milijonov evrov se je zaradi slabega vodenja podražila za več kot enkrat.
Po poročanju siol.net je osumljenih je12 fizičnih in dve pravni osebi, in sicer nekdanji direktor TEŠ-a Uroš Rotnik, nekdanji vodja projekta Bojan Brešar, lobist Peter Kotar, direktor podjetja CEE Boštjan Kotar, uslužbenec TEŠ-a Jože Lenart in trije nekdanji uslužbenci podjetja CEE Jože Dermol, Darko Weiss in Miran Leban. Prav tako naj bi bili med osumljenimi nekdanji vodja prodaje elektrarn v družbi Alstom Power Frank Lehmann, nekdanji izvršni direktor Alstoma Austria Josef Reisel, finančnik Bogdan Pušnik, davčni svetovalec Darko Končan, francoska družba Alstom Power in podjetje Sol Intercontinental.
Specializirano državno tožilstvo ima za dokazovanje sumov kaznivih dejanj na voljo še 12 let časa, saj bo postopek zastaral leta 2030.
a mkp
FURS rešil skoraj 28 tisoč ugovorov
Ljubljana - Finančna uprava RS (FURS) je v teh dneh odposlala 27.838 odločb o odmeri dohodnine zavezancem, ki so vložili ugovor zoper informativni izračun. Tako je rešila 66,36 odstotka vseh vloženih ugovorov, so sporočili iz FURS.
a mkp
Medicina dela se seli v zasebno
Zdravstveni dom Velenje bo Dispanzer za medicino dela, promet in šport izločil iz dejavnosti - Pri cenah storitev se ne more kosati z zasebniki, zaradi česar ustvarja izgubo
>
Milena Krstič - Planine
Velenje, 23. avgusta - V Zdravstvenem domu Velenje bodo iz javnega zavoda izločili dispanzer za medicino dela, promet in šport. Postal bo družba z omejeno odgovornostjo. Odločitev so tehtali in pretehtali v svetu javnega zavoda, z njo so seznanili zaposlene in predstavnike lastnikov zavoda. »Razumeli so situacijo in potrdili, da je usmeritev prava,« pravi mag. Janko Šteharnik, direktor Zdravstvenega doma Velenje. Dispanzer je v letu 2016 pridelal 180.000 evrov izgube, lani 105.000 evrov, iz poslovanja v prvi polovici letošnjega leta se je izgube nabralo že 60.000 evrov.
»Medicina dela, prometa in športa je področje, ki ga Zavod za zdravstveno zavarovanje ne
D1SFANZER UL.OlCiN! D El V PROMETA IM ŠPORTA
>
Razpis, s katerim bodo povabili zainteresirane, bodo objavili septembra. Zasebnik, ki bo prevzel dejavnost, bo moral prevzeti tudi zaposlene.
plača. Dejavnost v Sloveniji izvajajo zasebna podjetja in javni zavodi. Na trgu pa se javna podjetja z zasebnimi v cenah storitev ne morejo kosati. Delujejo drugače, po principu ekonomike, česar v javnem zavodu ne moremo v popolnosti. Prihodki so premajhni, da bi z njimi lahko pokrili stroške.«
Podjetja, zanje medicina dela opravi tri četrtine zdravniških pregledov delavcev, iščejo in običajno tudi najdejo najcenejše ponudnike. Gredo tja, kjer so jim ponudijo nižjo ceno storitve, če-
30. avgusta 2018
Medicina dela Zdravstvenega doma Velenje je leta 2016 pridelala 180.000 evrov izgube, lani 105.000 evrov, iz poslovanja v prvi polovici letošnjega leta se jih je nabralo že 60.000 evrov.
prav je včasih tudi kakovost takšna. Prav zaradi cene so v Zdravstvenem domu Velenje pred leti izgubili veliko podjetje, kjer so kasneje sicer spoznali, da je bila kakovost storitve, ki so jo dobili v dispanzerju javnega zavoda, višja. »Vrnili bi se k nam, a pod pogojem, da bi bila cena storitve enaka, kot jo imajo pri zasebnem ponudniku. Tega jim pa nismo mogli ugoditi, ker z njo ne bi pokrili stroškov.«	a
Oblikovana lista ministrskih kandidatov
Vlada, ki nastaja pod okriljem Marjana Šarca, je dobila prvi jasen obris. Po zadnjih potrditvah organov strank peterice LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS so znana imena vseh kandidatov za ministre. Šarec se bo z njimi sestal še pred za petek napovedano vložitvijo ministrske liste v DZ in teoretično lahko katerega od njih tudi še zavrne. Med ministrskimi kandidati so: za finance Andrej Berton-celj (LMŠ), za zdravje Samo Fakin (LMŠ), za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek (SMC), za okolje in prostor Jure Leben (SMC), za delo Ksenja Klampfer (SMC), za zunanje zadeve Miro Cerar (SMC), za pravosodje Andreja Katič (SD), za obrambo Karl Erjavec (DeSUS), za kmetijstvo Aleksandra Pivec (DeSUS) in za infrastrukturo Alenka Bratušek (SAB).	a
Direktor mag. Janko Šteharnik: »Tekmovanje javnih zavodov z zasebnimi je misija nemogoče.«
Savinjsko-šaleška naveza
Slovenija počasi le postaja popolna
Minister častni občan - Dobra kapljica, dober glas - Zaseden stolp - ima da svira! - Res zadnjič?
Vse se počasi ohlaja! V naravi in politiki. Oblaki so že ohladili ozračje in z dežnimi kapljami namočili zemljo, a oblikovanje vlade in njenih teles še vendarle niso pregnali vseh oblakov sumničenj, da nam nova oblast ne prinaša nič kaj novega in dobrega. Slovenija je sicer politično vse bolj popolnjena, a vsi vseeno ne vedo, če je zaradi tega res bolj popolna. Imena članov nove vlade so zdaj že znana (čeprav vsi kandidati vsem niso znani), ne pa še potrjena. Predvsem pa ljudi zanima, kaj nam prinašajo. V dobro ljudi in naše državice. Čeprav je bilo kar precej ugibanj, ali se bo Obsoteljčanu Zdravku Počivalšku uspelo obdržati na stolčku ministra za gospodarstvo, bo vendarle verjetno tudi v novi vladi vodil ta resor. Brez večjih »dvomov« pa bo Počivalšek v domači občini ob občinskem prazniku prejel pomembno priznanje - postal bo častni občan občine Podčetrtek. Kot je znano, je, preden je postal minister, uspešno vodil in razvijal Terme Olimia, že prej tudi Mlekarno Celeia in Kmetijsko zadrugo Šmarje.
Pod okriljem te zadruge deluje tudi Hiša vin Emino iz Imenega in ta se zadnji čas ponaša s pomembnimi priznanji za svoja vina, vina iz šmarsko-virštanjskega vinorodnega okoliša. Dobiva domača in tuja priznanja. Pred časom so za vina že prejela visoka priznanja v Veliki Britaniji, zdaj še v Združenih državah. Žal je letos precej škode vinogradnikom spet povzročila toča. Tako nekateri ocenjujejo, da bo predvsem na območju Virštanja pridelek manjši vsaj za polovico.
Da dober glas seže v deveto vas (in še dalj), pa spoznavajo v Žalcu. Njihova fontana piv Zeleno zlato ne privablja le mnogih domačih ljubiteljev piva, tudi tuje, vse večje pa je tudi zanimanje tujcev, ki bi kaj takega radi imeli doma. Zato žalska občina skupaj z Razvojno agencijo Savinja razmišljajo, da bi se na tako »povpraševanje« odzvali s posebnim franšiznim modelom. Seveda le za tujino, doma bi ljubitelje piva še vedno radi vabili na obisk v mesto zelenega zlata.
Čeprav so bili nekateri veseli ohladitve, je ponekod slabo vreme povzročalo težave. Dež ali pa vsaj strah pred njim je odnesel kar nekaj prireditev. Tudi eno največjih celjskih grajskih prireditev Dežela celjska vabi. Njen prvi del naj bi bil v petek v središču Celja, drugi dan kasneje na Starem gradu. Taka prireditev je seveda organizacijsko velik zalogaj, zato si slabega vremena niso mogli »privoščiti«. Prireditve niso prestavili na kak vremensko ugodnejši čas, ampak so jo odpovedali in jo bodo spet pripravili čez eno leto. Si pa lahko obiskovalci celjskega Starega gradu v Friderikovem stolpu že nekaj dni ogledujejo novo razstavo Platno življenja dinastije Celjskih. Vsi predmeti in oblačila, ki so jih izdelali člani Društva ljubiteljev srednjega veka, so replike, izdelali so jih na osnovi raziskav. Obiskovalci bodo tako lahko spoznavali življenje, oblačila in predmete iz nekdanje dobe Celjskih. V kletnih prostorih Friderikovega stolpa pa je že od lani na ogled Teater groze. Gre za prikaz mučilnih naprav iz časa od 16. do 18. stoletja. Razstavljeni eksponati so natančne replike mučilnih, sramotilnih in usmrtilnih naprav iz tega obdobja. Tovrstne naprave iz tega »mračnega obdobja« so za nekatere prava »osvežitev« in privabljajo veliko obiskovalcev. To pa so v Zavodu Ce-leia tudi želeli. In med obiskovalci je vse več tudi tujcev. Jutri pa bo velik dan za najstarejšo slovensko regionalno radijsko postajo, sedanji Štajerski val, ob ustanovitvi Radia ljudske tehnike Šmarje pri Jelšah. Ta po »spletu okoliščin« zdaj deluje v Šentjurju, jubilej, 65-letnico, pa bodo vseeno proslavili v rojstnem kraju. Ta radio, ki je bil med okoliškimi prebivalci vedno izredno priljubljen, so v »tistih časih« nekateri hoteli že ukiniti. Pa se je zanje zavzel sam tedanji predsednik Tito. In je govoril in igral dalje.
Pa še to: da onesnaževanje, posledično pa tudi čiščenje, ne pozna meja, kaže tudi letošnja očiščevalna akcija, ki bo sredi prihodnjega meseca. Tokratna akcija ima mednarodni značaj, pri nas jo pripravlja društvo Ekologi brez meja. Poimenovali so jo Še zadnjič očistimo Slovenijo. A kolikor poznamo onesnaževalce, bomo morali našo deželico čistiti še kar naprej. Če želimo, da bo še naprej res lepa in prijazna! In bo spet zadihala. In Slovenci z njo. Da bi se ljudje na hitro spremenili in dali slovo divjim odlagališčem?! Bi pa bilo lepo, če bi se.
a k
HflŠširn» NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15%, polletne 11 %, četrtletne 8% in mesečne 5 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek Mojca Štruc, Tina Felicijan (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 30. 8. 2018, barve: CM K, stran 3
30. avgusta 2018
""^Jis
AKTUALNO
3
Za milijon evrov posodobitev cest
Mestna občina Velenje ima kar 220 kilometrov cest, večina je obnovljenih, a jih je treba redno, vsako leto, investicijsko vzdrževati - Letos prišle na vrsto tudi ceste v mestu - S koncesijo, sklenjeno s podjetjem PUP, so zelo zadovoljni
Mira Zakošek
Mestna občina Velenje dobro skrbi za svoje ceste. S koncesijsko pogodbo s podjetjem PUP so dosegli, da so vse obnovljene, seveda pa je zanje treba nenehno skrbeti. O tem, kaj so oziroma še bodo na občinskih cestah postorili letos, smo se pogovarjali z vodjo Urada za komunalne dejavnosti Tonetom Brodnikom.
Za vas je bilo letošnje poletje zelo aktivno. Izvedli ste kar nekaj naložbenih vzdrževalnih del? »Opravili smo več obnov. Med drugim 250-metrskega odseka ceste Miklavžin-Grbinšek v Skalah, 350-metrskega odseka ceste Sopota-Plešivec, 500-metrskega odseka ceste v Bevčah in več odsekov ceste Spodnje Lipje-Šalek v skupni dolžini 400 metrov.«
Nekaj cest pa ste obnovili že spomladi?
»Maja smo asfaltirali 300 metrov makadamskega odseka ceste Povh-Hriberšek na Paškem Kozjaku. Trenutno tu urejamo odvodnjavanje na cesti Nanoj-ca-Zgornje Lipje v krajevni skupnosti Vinska Gora.«
S tem pa načrtov za letos še ni konec?
»Septembra nas čaka še obnova odcepa proti Ževartu v Paki, odsek Totovnik-Pajer v Plešiv-cu, odsek na Paškem Kozjaku, v Lipju, pri Muršiču in Zbičajni-ku v Starem Velenju. Za te ceste trenutno pripravljamo razpis za izbiro izvajalca, zaključili pa naj bi jih do letošnjega novembra.«
Tole, kar ste omenili, ne sodi v koncesijsko pogodbo, ki jo imate sklenjeno s podjetjem PUP?
»Ne, to financiramo iz proračuna, izvajamo jih preko javnih razpisov. V nekaterih primerih (v Skalah, Bevčah in Vinski Gori) pa popravljamo tudi komunalne vode. Za vse, s čimer zaokrožujemo letošnje poletje, smo iz proračuna namenili skoraj milijon evrov.«
Letos pa se lotevate tudi obnov cest v samem mestu?
»Predvidoma konec meseca bomo začeli rekonstrukcijo Jurčičeve, Zidanškove in Bračičeve. Na tem območju bomo v celoti obnovili tudi komunalne vode. Računamo, da bomo dela opravili do konca novembra, vredna
>
Tone Brodnik: »Na posodobitev Šaleške bo treba še počakati.«
pa so dobrih 325 tisoč evrov. Obnovili bomo tudi Goriško cesto od križišča pri Praprotniku do uvoza za nove bloke. Ta dela bomo začeli v prihodnjih dneh, zaključili pa jih bomo septem-
Obnovili bodo tudi nekaj cest v mestu, med drugim Jurčičevo, Zidanškovo, Bračičevo i n Goriško cesto.
brau. Zanju namenjamo 210 tisoč evrov. Trenutno pa zaključujemo prometno ureditev pod Šmarško cesto, za kar smo iz proračuna namenili dobrih 300 tisoč evrov. Prav toliko pa bomo namenili tudi za posodobitev ceste, vodovoda in kanalizacije v Vinski Gori«
Kako pa osebno ocenjujete stanje cest v mestni občini Velenje?
»Dobro. Na to vsekakor vpliva podpisana koncesijska pogodba s podjetjem PUP. To je bila vsekakor odlična poteza, pravzaprav prva v slovenskem prostoru. Predstavniki mnogih občin
so nas obiskali in nas posnemali. V občini tako praktično ni več makadamske ceste, vse so bile v pet- do sedemletnem obdobju po podpisu pogodbe obnovljene. V naslednjih osmih letih jih mora koncesionar vzdrževati, mi pa mu mesečno poravnavamo po 145 tisoč evrov. Tako nas ne boli glava, kadar je treba kaj vzdrževati, pa tudi huda zima nas prav nič ne udari po žepu.«
Koliko cest pa sploh je v mestni
občini Velenje?
»Kar težko je verjeti - kar 220 kilometrov jih je, od tega 45 km v samem mestu. Vzdrževanje
opozarjamo, pišemo pisma. No, na zadnje županovo zelo kritično pismo se je odzvala Direkcija za ceste, ki je obljubila, da bo še v letošnjem letu preplastila del Celjske, del Šaleške in del Kidričeve ceste. Uredili bodo tudi dobršen del Partizanske v Pesju, od
>
Za koncesijsko pogodbo s PUP namenjajo mesečno 145 tisoč evrov.
vsega tega je res velik zalogaj.«
Sicer pa že nekaj časa ugotavljamo, da so občinske ceste dobro vzdrževane, drugače pa je z državnimi?
»Mi res skrbno bdimo nad občinskimi cestami in to problematiko tudi redno obravnavamo na skupnih sestankih s predsedniki krajevnih skupnosti. Seveda niso vedno vsi zadovoljni, tudi kritike so pogoste, a se skušamo dogovoriti in tudi začrtati, kdaj bo kaj prišlo na vrsto.
Nikakor pa nismo zadovoljni s stanjem državnih cest. Na to odgovorne v državi nenehno
krožišča pred Pesjem in do odcepa pri Esotechu. Tu bodo cesto povsem na novo preplastili. Na takšno preplastitev Šaleške (od Mercatorja pa do tunela v Šale-ku) pa čakamo že leta. Letos so bili pri nas projektanti Direkcije za ceste in prilagodili projekt, ki je bil narejen leta 2008. Zdaj je bilo vse treba uskladiti z novo zakonodajo. Nekako nam je obljubljeno, da bi ta del Šaleške prišel na vrsto prihodnje leto ali pa najkasneje leta 2020.«
Na zadnje kritično pisanje župna Bojana Kontiča se je vendarle odzvala Direkcija za ceste, ki bo preplastila del Celjske, del Šaleške in del Kidričeve ceste. Uredili bodo tudi dobršen del Partizanske v Pesju.
■
Množično na Graški gori
Kljub hladni in deževni soboti na srečanju borcev, planincev in veteranov se je srečanja udeležila množica ljudi
Milena Krstič - Planine
Graška gora, 25. julija - V soboto je na Graški gori potekalo spominsko srečanje borcev, planincev in članov veteranskih organizacij. Tokratno je bilo dvaintrideseto. Posvečeno je bilo 70. obletnici ustanovitve Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, 75. obletnici ustanovitve XIV. divizije in prazniku mestne občine Velenje.
Srečanje so organizirali Združenje borcev za vrednote NOB Velenje, Planinsko društvo Velenje, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Velenje, Območna zveza slovenskih častnikov Velenje, Policijsko veteransko društvo Sever za celjsko območje (odbor
Velenje), Društvo brigadirjev Velenje in Šaleško društvo »general Maister« Velenje. Delegacija organizatorjev je k spomeniku Nošenje ranjencev položila cvetje, v času prireditve pa je bila na Graški gori odprta spominska soba, posvečena Štirinajsti diviziji.
Kljub slabemu vremenu - na gori je bilo hladno in močno je deževalo, srečanje je sicer potekalo pod šotorom -je bila prireditev množično obiskana. Nekateri udeleženci so prišli na Gra-ško goro peš, mnogi so se pripeljali z avtobusi. Pod šotorom pa obrazi z vseh koncev Slovenije, največ pa iz Šaleške in Mislinjske doline.
Zanje so pripravili bogat kulturni program. V njem so sodelovali Godba veteranov Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Moški pevski zbor KUD Ravne pri Šoštanju, pevka Marjetka Po-povski, harmonikarja, ansambel Bratov Avbreht ter moderatorka in recitatorka Karmen Grabant. Sodelovali so tudi praporščaki, spominska partizanska enota Dolenjski bataljon in Šaleška konjenica.
Slavnostni govornik je bil župan Me-
stne občine Velenje Bojan Kontič. »Srečanje je namenjeno spominu na herojske dni slovenske zgodovine, na dejanja, ki so nas skupaj z zmagovito koalicijo locirala na zemljevid svobodne Evrope, ki je z njenih tal pregnala fašizem kot nacionalizem. Žal se ta v različnih oblikah zopet pojavlja in tudi zato so ta spominska srečanja izrednega pomena,« je rekel.
»Na njih se spominjamo vseh trenutkov v slovenski zgodovini, osamosvojitvene vojne, boja za samostojno državo, v kateri pa danes ni vse, kot bi moralo biti. Če bi bila grajena na vrednotah NOB, bi bila v marsičem drugačna, boljša ljudem. Osamosvojitvene vojne ena-indevetdesetega zanesljivo ne bi bilo, če ne bi bilo zmage nad nacizmom in fašizmom petinštiridesetega. To obdobje slovenske zgodovine, ki je zahtevalo številne žrtve, je pomembno zaznamovalo vse nas. Če znaš pisati in brati, je za to zaslužen učitelj, če znaš to v slovenskem jeziku, pa partizan.«
>
»Če znaš pisati in brati, je za to zaslužen učitelj, če znaš to v slovenskem jeziku, partizan.«
Slavnostni govornik Bojan Kontič: "Osamosvojitvene vojne enaindevetdesetega ne bi bilo, če ne bi bilo zmage nad fašizmom in nacizmom petinštiridesetega."
v
amfiteatru 2018
mestna občina
VELENJE
sreda, 5. september, ob 18. uri
Z GLASBO
V NOVO SOLSKO LETO
Ob začetku šolskega leta 2018/2019 se bodo predstavili velenjski pevski talenti. Pevci OŠ Antona Aškerca, mlada glasbenika Ulrika in Ožbej, ki najraje prepevata ob spremljavi kitare ter učenka solo petja in članica kitarskega orkestra glasbene šole, pevka Mia Koper.
V primeru dežja dogodek odpade!
■
Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
«»^AS
30. avgusta 2018
Franjo Bobinac bo podpredsednik za marketing v Hisense Inernational
(h
GOSPODARSKE novice
Predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca je upravni odbor Skupine Hisense imenoval za podpredsednika za marketing v družbi Hisense International
Franjo Bobinac ostaja predsednik uprave Skupine Gorenje, a bo obenem odgovoren tudi za globalni marketing podjetja Hisense International, ki skrbi za mednarodne aktivnosti Skupine Hisense.
Po uspešnem prevzemu Gorenja je poslovodstvo mednarodnega dela enega izmed vodilnih kitajskih proizvajalcev elektronskih naprav in gospodinjskih aparatov Hisense začelo postopek integracije Gorenja v globalni kolektiv, ki po svetu šteje več kot 75.000 zaposlenih. Integracija vključuje tudi boljše izkorišča-
nje kadrovskega potenciala Gorenja. Tako bo Franjo Bobinac kot podpredsednik za marketing odslej odgovoren tudi za marke-tinške aktivnosti podjetja Hisn-se International po vsem svetu ter s svojim znanjem in izkušnjami skrbel za usklajevanje mar-ketinških strategij in kampanj vseh blagovnih znamk v portfe-lju Skupine Hisense.
Po imenovanju je dr. Lan Lin, izvršni podpredsednik Skupine Hisense in predsednik Hisense International, dejal: "To imenovanje dokazuje, da ima Gorenje kakovosten nabor izjemno na-
Franjo Bobinac
darjenih posameznikov. Še naprej jim bomo omogočali, da bodo svoj talent razvijali. Gre za unikaten primer, saj novinca v Skupini Hisense še nikoli
doslej nismo imenovali na tako pomemben položaj. Bobinčevo bogato znanje in izkušnje bodo izjemno koristni in uporabni pri usklajevanju naših globalnih marketinških strategij, saj bodo tako lahko zagotavljale največ vrednosti blagovnim znamkam v družini Hisense."
Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac meni, da je njegovo imenovanje predvsem veliko priznanje kakovostnemu delu, ki ga je ekipa Gorenja opravila v zadnjih letih. "Počaščen sem, da so me imenovali na tako odgovoren položaj in hkrati prepričan, da lahko skupaj naredimo veliko dobrih stvari, s katerimi lahko atraktiven portfelj naših blagovnih znamk povzdignemo še na višjo raven."
Krma slabša, jabolka rodila obilno
Košnja in spravilo krme zaradi muhastega vremena v enem dnevu - Kljub toči rekordna letina jabolk
Tatjana Podgoršek
Letošnje spomladanske in poletne temperature so marsikomu ustrezale, a sušno obdobje in potem obilica dežja je nekaterim kmetovalcem ponagajala. Zato bo pridelek ponekod slabši od predvidenega. V Sloveniji bo zato letos manj žita in ustrezne krme, a dovolj sadja in zelenjave
ga sušnega obdobja najbolj vidne na hribovitih predelih, kjer je malo zemlje. Tu bo pridelek manjši. »Sicer pa na srečo suša ni povzročila občutnejše škode, kot jo je ponekod drugje. Ker je trajala krajši čas, ni močneje poškodovala koreninskega sistema kultur. Več težav je povzročalo aprilsko vreme. Vsem poljščinam zastajanje vode za-
krat več folije za baliranje trave kot v enakem lanskem obdobju.
Načrtujejo 400 ton jabolk
Na zadrugi se pripravljajo na začetek obiranja zgodnjih vrst jabolk, kot sta sorti gala in el-star na posestvu Turn pri Velenju. Kljub toči, ki je povzročila za približno 30 odstotkov škode,
šali organizirati odkup kmečkega sadja in ga prodati domačim ter tudi tujim predelovalcem. Izrazil je še prepričanje, da bodo zaradi praznih posod večje količine kmečkih jabolk stisnili tudi kmetje sami ter jih predelali v kis ter kakovostni jabolčnik, ki znova pridobiva veljavo.
V skladu z načrti izvajajo na Turnu tudi širitev sadovnjaka ter protitočno zaščito. Na 2 novih hektarjih so zasadili jabolka, ki jih bodo pridelovali ekološko, s protitočno mrežo pa so že zaščitili 5 hektarjev površin. Ta-
Ivan Drev: »Zaradi aprilskega vremena so kmetje v nižini travo v enem dnevu pokosili in spravili v bale.«
... Takšne vremenske razmere so povzročile tudi razvoj bolezni. Preverjali smo, kakšne so posledice muhastega vremena v Šaleški dolini.
Spravilo krme prava loterija
Po podatkih Ivana Dreva, direktorja Kmetijske zadruge Šaleška dolina, je v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki blizu 90 odstotkov kmetij uvrščenih v skupino z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, zato je vpliv vremena na proizvodnjo večji. Kot je zagotovil, so na tukajšnjem območju posledice 10 dni trajajoče-
radi obilnejših padavin in visokih temperatur ni dobro delo, prava loterija pa je bilo spravilo krme. V hribovitih predelih je praktično niso mogli spraviti, saj se zemlja med 11. majem in do konca julija ni mogla nit toliko posušiti, da bi bila košnja in nato spravilo sena varna. Kmetje, ki imajo travnike v nižinskih predelih, pa so krmo pokosili in spravili v enem dnevu (ker so se bali padavin), zato je ta manj kakovostna. Potreben bo precejšen nakup koruze, ječmena in pšenice, da bodo lahko pokr-mili živino in dosegli želeno kakovost in količino proizvodnje.« Na zadrugi so letos prodali dva-
za zdaj kaže na dobro in kakovostno letino. Lani so pridelali blizu 300 ton jabolk, letos jih načrtujejo približno 400 ton. Nekaj sadja nameravajo hraniti v specializiranih hladilnicah in s tem podaljšati sezono prodaje do julija prihodnje leto. »Letos je jabolk ogromno. Čeprav smo v naših sadovnjakih ročno redčili pridelek, morajo biti naši tehnologi tudi v naslednjih dneh zelo pozorni, da se ne bodo lomile veje in celo drevesa, kar se dogaja tistim lastnikom nasadov, ki jablan niso obrezali dovolj strokovno. Letina kmečkega sadja bo rekordna v zadnjih 10 letih.« Drev je še dejal, da bodo posku-
Terme Topolšica z 71-odstotno zasedenostjo
Topolšica - Terme Topolšica so lani ustvarile 6,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je dva odstotka več kot leto prej. Čisti dobiček pa je zrasel za pet odstotkov, na skoraj 221.000 evrov. Direktorica Lidija Fijavž Špeh pravi, da so lanski prihodki rasli zaradi povečanega števila nočitev in večjega obiska wellness centra. V lanskem letu so imeli 71-odstotno povprečno letno zasedenost hotelskih zmogljivosti, povprečje panoge pa je znašalo 65 odstotkov. Razmerje med domačimi in tujimi nočitvami je leta 2017 znašalo 76 odstotkov nočitev domačih gostov in 24 odstotkov nočitev tujcev.
Gospodarsko razpoloženje slabše
Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila avgusta pri 10,5 točke in se na mesečni ravni ni spremenila, od vrednosti v lanskem avgustu pa je bila nižja za 1,1 odstotne točke. Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila avgusta sicer za 11,8 odstotne točke nad dolgoletnim povprečjem, kažejo objavljeni podatki statističnega urada.
Kazalnika zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih sta pozitivno vplivala na mesečno spremembo (za 0,4 in 0,1 odstotne točke), kazalnik zaupanja potrošnikov pa je vplival negativno (za 0,4 odstotne točke). Kazalnika zaupanja v trgovini na drobno in v gradbeništvu nista imela vpliva na spremembo gospodarske klime.
Posojila počasi naraščajo
Posojila nefinančnim podjetjem so julija v medletni primerjavi porasla za 4,1 odstotka, kar je enako kot junija. Nespremenjena je bila tudi stopnja prilagojene rasti posojil gospodinjstvom, in sicer pri treh odstotkih.
Stopnja rasti posojil je ključni indikator finančnega zdravja v obdobju, ko ECB ukinja program kvantitativnega sproščanja. V celoti se je obseg posojil zasebnemu sektorju v 19 državah z evrom julija okrepil za 3,4 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot v juniju.
V želji okrepiti gospodarsko rast in spodbuditi inflacijo na želeno raven blizu dveh odstotkov je ECB obrestne mere znižala na zgodovinsko nizke ravni, trenutno pa odkupuje 30 milijard dolarjev vladnih in podjetniških obveznic mesečno. S tem povečuje likvidnost v finančnem sistemu, posledično pa tudi v realnem gospodarstvu.
Ostanite mojster žara tudi pozimi
Med zanimivimi novimi izdelki, ki jih ob svojih indukcijskih kuhal-nih ploščah ponuja BOSCH, je tudi žar plošča, ki omogoča enostavno pripravljanje okusnih specialitet z žara celo leto. Tako si lahko pripravite svoj priljubljeni obrok na žaru kadarkoli, in to kar v svoji kuhinji. Žar plošča Bosch je enostavna za čiščenje, saj se lahko pere v pomivalnem stroju.
Na Turnu so na novo z jablanami zasadili 2 hektarja površin in jih uredili za ekološko pridelavo. V bližnji prihodnosti bodo tu uredili tudi nasade hrušk in češenj, kijih bodo prav tako pridelovali ekološko.
kšen ukrep bi rada zadruga izvedla še na 4 hektarjih površin, zato se je pred nedavnim znova prijavila na razpis za pridobitev evropskih sredstev. »V bližnji prihodnosti bomo razpoložljive površine zasadili še s češnjami in hruškami, ki jih bomo prav tako pridelovali ekološko ter se s tem odzvali na potrebe trga.«
Za zdaj imajo zasajenih s sadnim drevjem 16 hektarjev površin, njihov cilj pa ekološka proizvodnja jabolk znova na 20 hektarjih, kar je ekonomsko opravičljivo in strokovno obvladljivo, pojasnjuje Ivan Drev.
Žar plošča je uporabna ob vsakem vremenu.
Skupina Petrol povečala čisti dobiček za 15 odstotkov
Skupina Petrol, ki jo vodi Velenjčan Boris Berločnik, je v prvem polletju ustvarila 1,91 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je več kot v prvih šestih mesecih lanskega leta, ko so dosegli 1,79 milijarde evrov. Čisti dobiček se je ustavil pri 33,95 milijona evrov, kar je precej več kot lani, ko je dosegel 26,35 milijona evrov.
Skupina Petrol je v prvem polletju leta 2018 realizirala prilagojeni kosmati poslovni izid v višini 209,4 milijona evrov, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2017.
Rdeča luč halogenskim žarnicam
Z evropskega trga so se septembra 2009 postopoma začele umikati navadne žarnice z žarilno nitko, od letošnjega 1. septembra pa se bodo umaknile tudi halogenske žarnice razreda D. To ne pomeni, da na trgovskih policah halogenk ne bo več, saj se bodo zaloge lahko odprodale. V ospredje tako vedno bolj prihajajo LED svetila.
Spletna prodaja Lego kock
Ljubljana - Danski Lego bo nakupovanje v svoji spletni trgovini kmalu omogočil tudi kupcem iz Slovenije. Kupci bodo imeli možnost kupiti tudi posebno kolekcijo lego kock, iz katerih bodo sestavili nacionalno zastavo. Lego je sicer leta 2016 v Ljubljani odprl svojo prvo trgovino pri nas.
a mz
■
■
Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 5
GOSPODARSTVO	5
dobička manj
30. avgusta 2018
Prihodki na lanski ravni
Skupina Gorenje je v letošnjem prvem polletju poslovala kot na lanski letni ravni, dobiček pa je bil nižji - Narasla prodaja premijskih blagovnih znamk - Veliko vlagajo v razvoj
Razvoju novih izdelkov namenjajo 2,7 odstotka svojih prihodkov.
Mira Zakošek
V letošnjem prvem polletju je Skupina Gorenje ustvarila 602,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je toliko kot lani, če izvzamejo prihodke od prodaje premoga, ki so ga lani še prodajali. Skoraj 84 odstotkov prihodkov so ustvarili v osnovni dejavnosti Gospodinjski aparati (504,5 milijona evrov). Za 3,2 odstotka so povečali prihodke pod lastnimi blagovnimi znamkami, manj pa je bilo industrijskih poslov. V skladu s strategijo še naprej krepijo prodajo premijskih aparatov pod blagovno znamko Asko ter vlagajo v razvoj novih izdelkov in tr-ženjske aktivnosti. Skupina Hisense je izpeljala prevzemno ponudbo in je skupaj s prej kupljenimi delnicami pridobila 95,42 odstotka delnic družbe Gorenje.
Dobiček manjši kot lani
Poslovni izid prvega polletja znaša 400 tisoč evrov, kar je slabše od lanske-
ga prvega polletja. Računajo, da so zastavljeni načrti še dosegljivi, saj skupina večino dobička ustvari v zadnjem četrtletju. V dinamičnem načrtu so za prvo polletje tudi že zajeli učinek prodaje Gorenja Surovina, vendar postopek prodaje do konca junija še ni bil končan. Prvo polletje je bilo sicer zelo zahtevno tudi za njihove konkurente v panogi gospodinjskih aparatov, ki so večinoma beležili padec prodaje in dobička zaradi zaostrenih makroekonomskih razmer, gibanja nekaterih valut ter razmeroma visokih cen surovin.
Manj sodelovanja z industrijskimi partnerji
Na obseg prodaje v osnovni dejavnosti je poleg zaostrene konkurence na številnih trgih močno vplivala tudi negotovost, povezana s postopkom iskanja strateškega partnerja, kar je zlasti vplivalo na sodelovanje z industrijskimi partnerji, posledično se je obseg po-
slov skrčil za dobro tretjino. Ocenjujejo, da bi brez teh vplivov v dejavnosti Gospodinjski aparati dosegli 2,3-odstotno rast prihodkov, tako pa so primerljivi prihodki ostali približno na lanskoletni ravni in so znašali 504,5 milijona evrov.
Prodaja najbolj rastla v zahodni Evropi
Rast prodaje so dosegli predvsem na trgih zahodne in osrednje Evrope, med-
tem ko so zaradi aktivnosti cenovnega repozicioniranja, spremembe strukture prodajnih kanalov ter ostre konkurence nekoliko manj prodali v Nemčiji, na Nizozemskem, v Rusiji in Srbiji. Prodajo so povečali tudi na nekaterih trgih vzhodne Evrope ter v Braziliji, Čilu in na Kitajskem.
V Avstraliji je na prihodke močno vplivalo razvrednotenje lokalne valute, kljub temu pa so globalno za 9,4
odstotka povečali prodajo premijskih aparatov blagovne znamke Asko. Brez upoštevanja depreciacije lokalne valute bi z Askom ustvarili 11,5-odstotno rast prihodkov. Povečali so tudi prodajo inovativnih aparatov, njihov delež so v strukturi prihodkov od prodaje velikih gospodinjskih aparatov povečali na 22,1 odstotka.
Vlagajo v razvoj
Nadaljujejo strateško pomembna vlaganja v razvoj novih izdelkov, za kar so v prvem polletju letos namenili 2,7 odstotka prihodkov od prodaje celotne Skupine Gorenje. Na trge so uvedli večino izdelčnega nabora nove generacije pralnih in sušilnih strojev Gorenje Wa-veActive, nove premijske ter polprofesi-onalne pomivalne stroje ter samostojne štedilnike pod blagovno znamko Asko ter prenovljeno linijo steklokeramičnih kuhališč. Posodobili so tudi ponudbo vgradnih pečic višjega cenovnega razreda. Nekoliko več so v skladu s strateškim načrtom vložili tudi v marketinške aktivnosti, za kar so v letošnjem prvem polletju namenili 2,2 odstotka prihodkov od prodaje Skupine.
Se pred ogrevalno sezono do sprejemljive cene?
?
Za zdaj na Komunalnem podjetju Velenje ne načrtujejo dviga cen za javne gospodarske službe - Za vlaganja dajejo lastnice sistemov letno blizu 7 milijonov evrov
Tatjana Podgoršek
Pred vrati je jesen in s tem večje potrebe po izrabi toplotne energije. Kot pravijo nekateri uporabniki te dobrine, s strahom pogledujejo na položnice Komunalnega podjetja Velenje, ker se bojijo, da bodo za toplejše stanovanjske prostore in porabljeno toplotno energijo morali znova seči globlje v žep. Spomin na šok avgusta lani, ko so bili zneski za porabljeno toplotno energijo za industrijo višji za od 20 do 30 odstotkov, za široko potrošnjo pa od 10 do 15 odstotkov, ni pozabljen, še vedno pa občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki - lastnice komunale - dobrino subvencionirajo. Je bojazen uporabnikov toplotne energije upravičena? Na to in še nekatera druga vprašanja smo poiskali odgovore pri direktorju Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašperju Škarji.
Maja lani je Termoelektrarna Šoštanj šokirala Komunalno podjetje Velenje in s tem njegove lastnice z zahtevo po kar 57-odstotnem povišanju cen energije. Pred letom dni pa ste vi šokirali porabnike z dvigom cene. Jih boste tudi letos glede na to, da je dobrina še vedno subvencionirana oziroma da individualnim uporabnikom še niste povišali cene za toliko, kot jo plačujete Tešu, s katerim te drastične podražitve še niste uskladili?
»Za zdaj tega ne načrtujemo, razen če se znova ne zgodi kaj takega, na kar nimamo vpliva. Res se s Tešem še nismo uspeli
uskladiti, kar pa ne pomeni, da z njim ne nadaljujemo pogajanj, pogovorov, dogovorov. Še vedno se tudi z upravnimi in pravdnimi postopki skupaj z lastnicami podjetja trudimo za to, kajti prepričani smo, da so nekateri stroški, vezani na proizvodnjo toplotne energije, neupravičeni. Verjamemo, da bomo še pred letošnjo ogrevalno sezono prišli do za nas sprejemljive cene. Ob tem pa naj - tako, kot sem pred enim letom - tudi tokrat poudarim, da je bila podražitev za uporabnike daljinskega ogrevanja po tej Teševi podražitvi neizbežna, saj tolikšne razlike pokrivanja v ceni enostavno nismo več zmogli.«
Kakšna pa je za vas sprejemljiva cena?
»Težko odgovorim na vprašanje, ker nimamo na voljo vseh podatkov, na osnovi katerih bi lahko sami izračunali proizvodno ceno. Zato pa smo sprožili določene postopke, da bi prišli do podatkov in tako lažje v pogajanjih uveljavljali svojo zahtevo po znižanju cene.«
Količine odkupljene toplotne energije so se v zadnjem obdobju precej zmanjšale. Samo Gorenje jih je znižalo za polovico. Za koliko je poraba nižja in kaj to pomeni za vaše poslovanje? »Mi skrbno spremljamo dogajanje. Zavedamo se, da industrija in individualni porabniki zmanjšujejo porabo, prav tako priključno moč. Ocenjujemo, da se je ta v zadnjih letih zmanjšala za 5 odstotkov, poraba pa je odvi-
sna od številnih dejavnikov (zunanjih temperatur, navad uporabnikov, energetskih sanacij), zato je težko primerjati podatke med posameznimi leti. Nižja priključna moč in poraba toplotne energije za podjetje pomenita, da moramo primanjkljaj »pokriti«, če želimo poslovati uspešno. To pa lahko med drugim dosežemo z zmanjševanjem stroškov, boljšimi napravami in posodabljanjem omrežja.«
da je proizvodnja toplotne energije v naši dolini specifična in z najnižjimi stroški.«
Tudi količine prodane vode so zaradi vse večje ekološke ozaveščenosti prebivalstva in industrije zmanjšujejo. Vodni viri na območju Šaleške doline pa so izdatni. Nameravate oziroma razmišljate, da bi vodne viške uporabili v prid boljšega poslovanja podjetja?
Mag. Gašper Škarja: »Verjamem, da se bomo s Tešem še pred letošnjo ogrevalno sezono dogovorili tudi o za nas najsprejemljivejši ceni toplotne energije.«
Vedno ste poudarjali, da so cene toplotne energije med najnižjimi, če ne celo najnižje v Sloveniji. Je še vedno tako?
»Cene daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini so še vedno najnižje v državi. Graf, ki ga pripravi Agencija za energijo vsako leto (tudi sami spremljamo te podatke), to potrjuje. Za primerjavo: cene so za 20 odstotkov nižje od naslednjega najcenejšega -Ljubljane, in skoraj za 30 odstotkov nižje od Celja. Seveda pa to še ne pomeni, da je bil tolikšen dvig cene upravičen. Menimo,
»Ugotovitev je pravilna. S pomočjo kohezijskega projekta smo zgradili tri nove naprave za pripravo pitne vode. Pri izdatnosti vodnih virov je za nas najpomembnejše, da lahko v vsakem obdobju, tudi ob največjih sušah, zagotavljamo uporabnikom nemoteno oskrbo s pitno vodo. Seveda razmišljamo o viških vode. Izdelali smo že nekaj analiz, proučili idejo o postavitvi polnilnice vode. A so stroški zanjo preveliki in si jih ne moremo sami privoščiti. Morda bi bila ideja izvedljiva z javno-zasebnim par-
tnerstvom. Sicer pa je to eden od razvojnih projektov, ki nas čaka v prihodnje.«
Za komunalno infrastrukturo nikoli ne manjka aktualnih vprašanj, čeprav ste večino najbolj problematičnih v zadnjih letih rešili. Katera so trenutno v ospredju?
»Kapitalne objekte za oskrbo z vodo, čiščenje odpadnih voda, energetske postaje smo obnovili, sedaj nas čaka še obnova primarnega omrežja. To zahteva nenehno posodabljanje in obnavljanje, če želimo zmanjšati izgube in stroške okvar. Tega se zaradi razvejanosti terena lotevamo postopoma in po razpoložljivih virih.«
Kaj ste oziroma še boste postorili letos?
Če omenim le največje naloge, potem je to na energetskem področju prestavitev toplotne postaje iz objekta Živic na novo lokacijo, tehnološka prenova toplovodnega sistema na Goriški cesti v Velenju, prenova vroče-voda v Podkraju, na vodnih dejavnostih pa obnove vodovoda na cesti Simona Blatnika v Velenju, vodovoda in kanalizacije na Tekavčevi cesti in cesti heroja Šercerja v Šoštanju, obnova vodovoda in kanalizacije v Rečici ob Paki.
Koliko denarja namenjate za vlaganja v komunalno infrastrukturo?
»Iz najemnine, ki je vir občinskih proračunov, vsako leto namenjamo za obnovo komunalne infrastrukture nekaj manj kot 7 milijonov evrov. Pri tem moram poudariti, da zelo dobro sodelujemo z vsemi tremi občinami, in da je ta denar porabljen dobro ter namensko. Poleg tega pa nekaj milijonov evrov na leto namenjamo za vzdrževanje tudi sami.«
Komunalno podjetje je bilo v zadnjih letih uspešno pri izvedbi programa racionalizacije. Pomembno ste zmanjšali stroške delovanja in med drugim znižali število zaposlenih. Trenutno vas je le 174, čeprav sodijo od lanskega leta pod vaše okrilje tudi modre cone.
»Drži. Osnovna naloga komunalnega podjetja je skrb za kakovostno in nemoteno oskrbo občanov v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki s komunalnimi dobrinami po najnižji možni ceni tudi za končne uporabnike. V procesu racionalizacije so potrebni različni ukrepi in eden takih je zmanjševanje števila zaposlenih. Ugotavljamo, da s trenutnim številom zaposlenih obvladujemo vse dejavnosti, tudi modre cone. Prilagoditi se moramo vsakemu zmanjšanju prihodkov. Poslujemo po našem načelu, da lahko porabimo toliko denarja, kolikor ga ustvarimo s prihodki.«
Lanski poslovni rezultati so bili pozitivni, v celoti ste izpolnili pričakovanja vseh treh občin ustanoviteljic. Vsi trije sveti so vas pohvalili. Kaj pa kažejo letošnji polletni rezultati poslovanja in kako je te videti do konca leta?
»Veseli smo, da smo lansko poslovno leto končali uspešno. To je seveda še dodaten izziv za prihodnje. Polletni rezultati so dobri, podjetje organizacijsko in finančno posluje uspešno. Za letos smo načrtovali dobrih 24 milijonov evrov prihodkov, v obdobju januar-julij smo jih dosegli 15 milijonov evrov, vse več tudi s tržnimi dejavnostmi. Verjamem, da bomo tako nadaljevali do konca leta. Zavedamo se, da smo skupaj z občinami odgovorni za kakovostno izvajanje gospodarskih javnih služb in za to se bomo trudili po najboljših močeh.«	a
Naš čas, 23. 8. 2018, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA
»»WAS
30. avgusta 2018
OD SREDE do torka
Sreda, 22. avgust
Iz urada varuha človekovih pravic so nenapovedano obiskali policijski postaji Črnomelj in Metlika in ugotovili, da osebne okoliščine tujcev, na osnovi katerih bi ti morda lahko zaprosili za azil, niso bile dovolj resno obravnavane ali pa so bile preslišane.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič plemeniti je zanikal, da bi na glasovanju teden prej prav on namenil 55. glas podpore mandatarju Marjanu Šarcu.
Ameriški zaporniki so začeli stavkati, s čimer želijo opozoriti na nasilje v zaporih, nedostopnost programov resocializacije in diskriminacijo rasnih manjšin ter zahtevajo spremembe.
Mojca Štruc
dnik, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter nekdanji politik Ciril Zlobec. Zapustil nam je izjemen pesniški opus, z njegovim odhodom pa se je poslovil še zadnji iz legendarne pesniške četverice, ki je leta 1953 izdala prelomno zbirko Pesmi štirih.
Žabja perspektiva
V 76. letu starosti je v sredo umrl romanist, pisatelj, prevajalec in politik Andrej Capuder
Prvi rezultati preiskave grških gasilcev so pokazali, da je požar vzhodno od Aten, v katerem je julija umrlo najmanj 96 ljudi, zakrivil nepazljiv krajan.
Umrl je romanist, prevajalec, pesnik, politik in minister v prvi Demosovi vladi dr. Andrej Capuder, čigar življenjsko delo je bil celoten prevod Dantejeve Božanske komedije.
Po vsem svetu je odmevalo priznanje nekdanjega osebnega odvetnika ameriškega predsednika Donalda Trumpa Michaela Cohena, ki je priznal krivdo v zvezi s kršenjem zakonodaje v financiranju volilne kampanje in drugimi obtožbami.
Četrtek, 23. avgust
Državna volilna komisija je potrdila rokovnik za izvedbo lokalnih volitev, ki bodo 18. novembra. Roki za volilna opravila bodo začeli teči 3. septembra.
Dotakratni predsednik Državnega zbora Matej Tonin je v nagovoru ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov spomnil, da je bila Slovenija edina država v Evropi, ki je trpela nasilje vseh treh najhujših totalitarizmov 20. stoletja, in sicer fašizma, nacizma in komunizma.
Potem ko je Matej Tonin odstopil, je Državni zbor z 49 glasovi za in 8 proti za novega predsednika izvolil Dejana Židana. Na podpredsedniški mesti so izvolili Tino Hefer-
1 ^ 1	Novi predsednik Državnega zbora je Dejan Židan.
H 4s»	
le (LMŠ) in Jožeta Tanka (SDS).
Venezuelci so množično zapuščali domovino in skušali oditi v Peru, še preden bi tam začela veljati nova pravila, ki bodo od Vene-zuelcev zahtevala potni list.
Ameriški predsednik Donald Trump je ob priznanju odvetnika Michaela Cohena o kršitvah financiranja volilne kampanje dejal, da si je ta zgodbo izmislil v zameno za pogoditev s tožilstvom, hkrati pa je priznal, da je pornoi-gralkama res plačal za molk, a iz svojega žepa.
ZDA so po julijskem uvajanju 25 % uvoznih carin uvedle davek za še dodatnih 279 izdelkov v vrednosti 16 milijard dolarjev. Kitajska je odgovorila z enakovrednimi carinami na ameriški uvoz.
Petek, 24. avgust
V 94. letu starosti je umrl pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, ure-
Ciril Zlobec je podpisal približno 30 zbirk
poezije, številna njegova dela so prevedli v
tuje jezike
Znanih je bilo nekaj imen za ministrske kandidate. V SAB so na mesto ministrice za infrastrukturo predlagali Alenko Bratušek, za vodenje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Jožefa Česnika, za ministra brez listnice pa Marka Bandellija. V DeSU-Su so za mesto ministra za obrambo predlagali Karla Erjavca, za vodenje ministrstva za kmetijstvo pa Aleksandro Pivec.
Milan Brglez je SMC obvestil, da izstopa iz poslanske skupine. Pridružil se je poslancem SD.
Nekdanji generalni direktor ZZZS Samo Fakin je potrdil, da so ga v LMŠ povabili na pogovor o vodenju ministrstva za zdravstvo.
Na Havajih so trepetali pred orkanom Lane. Zaradi poplav in zemeljskih plazov je ameriški predsednik Donald Trump razglasil izredne razmere.
Nemške oblasti so evakuirale prebivalce treh vasi nedaleč od Berlina, kjer se je v bližnjem gozdu razplamtel požar, ki bi lahko ušel izpod nadzora.
Sobota, 25. avgust
Izvedeli smo imena še nekaterih ministrskih kandidatov. V SMC so za mesto ministrice za delo predlagali Ksenijo Klampfer, za gospodarskega ministra Zdravka Počival-šek in za okoljskega ministra Jureta Lebna.
Brazilska policija je po vsej državi izvedla obsežno operacijo, v kateri je zaradi umorov in nasilja nad ženskami aretirala 157 moških, skupno pa več kot tisoč ljudi.
Papež Frančišek je obiskal Irsko, kjer je število vernikov po razkritih aferah spolnih zlorab očitno padlo. Izrazil je »sram in trpljenje«, ker se cerkvene oblasti niso ustrezno spopadle s spolnimi zlorabami, ki so jih zagrešili duhovniki.
Ameriški predsednik Trump je nepričakovano sporočil, da odpoveduje načrtovani obisk zunanjega ministra Mika Pompea v Severni Koreji.
V gozdnem požaru 63 kilometrov jugozahodno od Berlina je eksplodiralo več kosov streliva iz druge svetovne vojne.
Nedelja, 26. avgust
V 74. letu starosti je umrl dolgoletni predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije in državni svetnik Boris Šuštaršič.
Na Floridi je šerifov urad sporočil, da je prišlo do množičnega streljanja, v katerem je umrlo več ljudi. Afganistanske oblasti so sporočile, da je bil v letalskih napadih na skrivališča afganistanske veje t. i. Islamske države v provinci Nangarhar ubit njen vodja Abu Saad Erhabi.
Iz Floride so poročali o množičnem streljanju.
Umrl je 841-letni John McCain, senator, vojni veteran in predsedniški kandidat, ki je zadnje leto bolehal za rakom na možganih.
Enajst dni po tem, ko je italijanska obalna straža iz morja rešila skoraj 200 eritrejskih beguncev, je le prišlo do njihovega izkrcanja.
Ponedeljek, 27. avgust
V nekaterih koalicijskih strankah so odločali o podpori kandidatom za ministre. Tako so potrebno podporo dobili vsi štirje ministrski kandidati LMŠ in predlagani ministri strank SD in SMC.
ZDA in Mehika sta dosegli dogovor v ključnih točkah za sklenitev dogovora o severnoameriškem prostotrgovinskem sporazumu Nafta.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo v prihodnjih mesecih
S predstavitvijo ministrskih imen smo si lahko predstavljali, kako bo sestavljena prihodnja vlada.
predstavil predloge za okrepitev varnosti Evropske unije, saj meni, da se EU na področju varnosti ne sme več zanašati le na ZDA.
Na Meddržavnem sodišču v Haagu je Iran zahteval začasno odpravo sankcij, ki so jih proti državi znova uvedle ZDA, potem ko so maja izstopile iz iranskega jedrskega sporazuma.
Torek, 28. avgust
Potem ko sta bila za podpredsednika državnega zbora že potrjena Tina Heferle iz LMŠ in Jože Tanko iz SDS, je poslanska skupina DeSUS za tretjega podpredsednika predlagala poslanca Branka Simonoviča.
Mandatar za sestavo vlade Marjan Šarec je opravil prvi krog posvetovanj z ministrskimi kandidati strank prihodnje koalicije.
Papežu so na Irskem očitali preveč besed in premalo dejanj v boju proti spolnim zlorabam.
Merklova je dejala, da Nemčija podpira vstop Hrvaške v schengen.
Nemška kanclerka Angela Merkel je hrvaškemu premierju Andreju Plenkovicu med obiskom v Berlinu dejala, da podpira priključitev Hrvaške schengenskemu območju, ki jo Zagreb načrtuje do leta 2020
Madžarski premier Viktor Orban je po srečanju z italijanskim notranjim ministrom Matteom Salvinijem v Milanu dejal, da Evropa potrebuje novo Evropsko komisijo in parlament.
Avstrijska vlada bo prosilcem za azil onemogočila pripravništva in udeleževanje na tečajih vajeništva do konca obravnave njihovih prošenj ter jih ponudila drugim tujcem v državi.
Preiskovalci Združenih narodov pa so sporočili, da so v Jemnu vse v konflikt vpletene strani verjetno zagrešile vojne zločine.
Meniskus, drugič
Kaja Avberšek
»Ojej, kaj pa se ti je zgodilo?« »Počil mi je meniskus.« »Nesreča s kolesom, kaj?« »Ne, sploh ne. Ponoči sem svojega malega velikega sina dvignila iz velike postelje, da bi ga prestavila v majhno, počepnila sem, iz počepa večino teže povsem neprevidno prenesla na levo nogo in PUM! E, sem kar vedela, pri čem sem.« Pred osmimi leti mi je namreč že počil meniskus, takrat sicer v desnem kolenu. Tudi takrat v malone absurdnih okoliščinah - pognala sem se na okensko polico in desno nogo spod-vila pod rit, kot že tolikokrat, vendar tistikrat s prav posebnim zamahom, ki mi je kolensko zadevščino razcefral na kosce. S kolenskim opornikom bergljam po soseski, ki v pričakovanju enega pomembnejših praznikov otočka na otoku ob glasni bumbumki iz domačih zvočnikov po ulicah riše pisane preproge iz obarvane grobe soli, da se bo po njih, kot vsako leto, sprehodila Devica s Sinom v naročju (saj vemo, da otroke nosijo štorklje ali pač že katero krilato bitje). Sosedje, gusarji, me en za drugim sprašujejo, ali je bil vzrok za mojo nesrečo kolo. Pravzaprav so o tem prepričani, pred kakšnim mesecem sem bila še »blondinka na kolesu«, zdaj pa sem »blondinka na berglah zaradi kolesa«.
Magnetna resonanca je čudno prečudna zadeva. Uleči se moram v krožno komoro, iz katere mi kuka le glava, levo nogo imam pripeto, migati ne smem. Gospa sestra mi v ušesa vtakne čepke, v roko pa potisne kabel z zvončkom. »Postopek traja kakšnih dvajset minut in mašina je kar precej glasna, en kup ropota bo. Če bi slučajno začutili nevzdržno tesnobo in želeli prekiniti postopek, le pritisnite na gumbek. Verjamem, da ne bo treba, pa vseeno.« Huh, si mislim, sem pa res radovedna, kaj za ena pošast je to. Najbrž res nič takega, lepo bom zaprla oči in dihala, pa bo. Začne se povsem nepričakovano: buta, tolče, zavija in cvili, enkrat bolj, drugič manj enakomerno. Uh, malo je pa res tesnobno, kdo bi si mislil, srce mi razbija, globlje diham, s prepono, s celimi pljuči, tudi s stranskim delom. Edini način, da vzdržim, je, da se ropotajočemu monstrumu popolnoma prepustim, da se z njim zlijem v eno. Magnetna resonanca postane nekakšen deep noise techno trance* in vidim se v transu skakati po travnatem klifu, obkrožena s skakajočimi ljudmi iz mojih prejšnjih življenj. Ti počasi odpadajo, se odmikajo, naenkrat pomirjeno zrejo v morje s travnatega klifa, pa ne mojega, na mojem ostaneta le skakajoča mali in veliki moški, pridruži se nam še celo moje pleme, skakajoče, seveda. Nato pa nastopi tišina, vrnem se s klifa, odprem oči in ob meni spet stoji gospa sestra, ki me prijazno gleda. »Pa je mimo. Ni bilo hudo, kaj?« »Zanimiva izkušnja, moram reči!« ji odgovorim. Kot nekakšno očiščujoče potovanje, si mislim. »Greva na eno kavo, res se bo prilegla,« rečem D, ki me čaka in se s kavnim predlogom seveda strinja. Bolnica, v kateri sem bila ravnokar magnetno resonirana, je najlepša bolnica, kar sem jih bila kdaj obiskala. Fasado ima obloženo s čudovitimi vzorčastimi ploščicami v mavrskem stilu, nad lesenimi okni so postavljeni lični nadstreški iz belih in modrih glaziranih valovitih strešnikov, pokonci jih držijo umetelno oblikovani nosilci iz kovanega železa. Vanjo se vstopi skozi polkrožni portal in preko notranjega dvorišča s cvetočo bugenvilijo. Tudi v čakalnici so na stenah tiste krasne keramične ploščice (azulejos), strop je izrezljan, v kotu pa iz ogromnega starinskega keramičnega rožnega lonca - na vrhu zaobljenega stolpa z rumeno-modro poslikavo raste še bolj ogromna praprot. V taki čakalnici je čakanje prijetno. Kupujem letalsko karto, vtipkati moram le še številke kreditne kartice. Stopim po denarnico in v istem trenutku zazvoni telefon. Klic, ki ga nestrpno čakam že ves teden, radikalno spremeni potek bližnje prihodnosti. Zaprem prenosni računalnik, kartico pospravim nazaj v denarnico in si nalijem kozarec rdečega vina. Zaradi operacije mi ni treba predčasno leteti v Slovenijo in tudi ne zapuščati malega in velikega moškega. Kar tu me bodo operirali, v tisti lepi bolnici, no, v drugi, moderneje izpeljani zgradbi taiste bolnice - kar verjeti ne morem. Sedim v gorčično rumenem naslanjaču, levo koleno imam dvakrat preluknjano, noga mi tiči v debelem in težkem povoju. Migam z nožnimi prsti in ritmično krčim štiriglavo stegensko mišico, da se preveč ne poleni. Vsake toliko vzamem protibolečin-sko tableto temno rubinaste barve, zvečer pa si v trebuh pičim drobno injekcijo proti krvnim strdkom, pri čemer imam vedno znova tremo. Čas je raztegnjen in naenkrat se spomnim, da smo nekoč za točen čas klicali po telefonu. *globoko hrupen tehno trans
■
Naš čas, 30. 8. 2018, barve: CM K, stran 7
30. avgusta 2018
""^Jis
IZOBRAŽEVANJE
7
Več otrok v vrtcih in osnovnih šolah
Javni zavodi v mestni občini Velenje so dobro pripravljeni na novo šolsko leto - Za osnovno šolstvo v letošnjem občinskem proračunu več kot 1,5 milijona evrov - Začasno zaprta podružnica v Cirkovcah
Tatjana Podgoršek
Velenje, 27. avgusta - »Naši javni zavodi, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, so dobro pripravljeni na novo šolsko leto. Iz leta v leto se povečuje število vpisanih otrok tako v osnovne šole kot Vrtec Velenje. Doslej smo reševali prostorsko stisko predvsem v enotah Vrtca, poslej bomo morali razmišljati, kako bomo prostorsko razbremenili osnovne šole. V vrtcu, kamor smo vpisali vse otroke, katerih starši so izrazili to namero, in šolah nimamo lačnih otrok, ampak je prehrana v njih zagotovljena vsem. Tudi vlaganj v zagotavljanje boljših pogojev za izvajanje dejavnosti je bilo kar nekaj.« To je osrednje sporočilo z letošnje novinarske konference, ki jo že vrsto let pred začetkom novega šolskega leta pripravi Mestna občina Velenje.
Za zdaj 3061 osnovnošolcev, od tega 382 novincev
Po podatkih iz začetka tedna bo prag na šestih matičnih osnovnih šolah in njihovih petih podružnicah ter na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje 3. septembra prestopilo 3061 učencev, od tega 382 novincev, kar je 23 več kot v enakem obdobju lani. »V osnovnih šolah že imajo prostorske težave. Tako smo že morali zapreti dva oddelka vrtca, in sicer v osnovnih šolah Gorica ter Antona Aškerca,« je med drugim dejal velenjski župan Bojan Kontič ter izrazil prepričanje, da so skupaj z vodstvi šol uredili področje osnovnošolskega izobraževanja tako, da nanj pripomb ne bo. Bolj v znak pozornosti kot finančne razbremenitve staršev so tudi tokrat otrokom podarili zvezke.
Slabih 560 tisoč evrov za investicijsko in tekoče vzdrževanje objektov
V letošnjem občinskem proračunu je za osnovno šolstvo namenjenih več kot 1,56 milijona evrov. Največ (590 tisoč evrov) je predvidenih za šolske prevoze, ki ostajajo urejeni tako kot v minulem šolskem letu, za tekoče materialne stroške dobrih 328 tisoč evrov, »za investicijsko in redno vzdrževanje pa smo namenili nekaj manj kot 560 tisoč evrov, od tega je lokalna skupnost zagotovila dobrih 289 tisoč evrov, ostalo osnovne šole iz lastnih sredstev,« je pojasnil Drago Mar-tinšek, vodja Urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje.
Na vprašanje, kako pa je s prihodom in težavami tujcev, predvsem albansko govorečih, je Kontič dejal, da je prihod teh v tukajšnjem okolju podoben kot v drugih okoljih. Težave so, do večjih pa v šolskem prostoru doslej ni prišlo, zahvaljujoč kadrom v
njih. Največja ovira je neznanje slovenskega jezika, težave se pojavljajo tudi zaradi nerešenega financiranja dodatnega izobraževanja. »V lokalni skupnosti se soočamo s težavami, nanje lahko opozarjamo, konkretno sodelujemo pri njihovem reševanju, evropsko sistemsko rešitev za ta vprašanja pa mora poiskati država.« Ivan Planinc, vodja kolegija ravnateljev osnovnih šol, je dodal, da ne beležijo tako velikega
pouk športa, zamenjali 10 oken v avli na centralni šoli, garderobe, zamenjali nekaj talne keramike, na podružnici v Pesju pa so učitelji in učenci lahko opazili nova tla in stavbno pohištvo v zbornici.
Šola Gorica: največja šola po številu učencev
»Rastemo po številu učencev in bomo v novem šolskem letu osnovna šola z največ učenci v
prihodnje leto bodo gostili delegacije šol iz Anglije, Francije, Italije in Romunije ob končanju projekta na temo migrantskih skupin. »Sicer pa nadaljujemo projekt kakovosti, smo mentorska šola ostalim šolam, izvajamo projekt podjetništva, potrjujemo, da nismo pridobili nazivov eko, kulturna, zdrava šola kar tako. Pa še bi lahko kaj naštela.«
Počitnice so izkoristili za prenovo kabineta, šolske jedilnice, za ureditev kabineta glasbenega pouka, beljenje, čiščenje, največji zalogaj, ki so ga izvedli z Mestno občino Velenje, pa je bila ureditev zunanjega kanalizacijskega sistema na podružnici v Šentilju.
so še stavbno pohištvo na traktu predmetne stopnje, preple-skali nekaj prostorov ter posodobili del IKT opreme. »Novost med prednostnimi nalogami, ki smo jih začrtali za šolsko leto 2018/2019, je uvajanje tutorstva med učenci. Z njim si obetamo tesnejše povezovanje učencev med sabo. Omenim naj prizadevanja za dvig ustvarjalnosti pri pouku, izvajanje sistema poučevanja NTC in ustanovitev centra NTC za Šaleško dolino.«
Lani je obiskovalo pouk na matični šoli in podružnici Plešivec 414 učencev, v novem šolskem letu jih bo 425. Prvošolcev bo na matični šoli 55, na podružnici trije.
šolcev, kar je več kot lani v tem času.
Občina Šoštanj
Šola Karla Destovnika Kajuha: dostop do spleta v vsaki učilnici
Na največji šoli v Šaleški dolini
-	šoli Karla Destovnika Kajuha
-	so za novo šolsko leto vpisali 775 učencev, kar je eden manj kot v enakem lanskem času. Pr-vošolcev je - po podatkih ravnateljice Majde Završnik Puc - na centralni šoli 75, na podružnici v Topolšici 8 (lani 16).
Poleg letnih vzdrževalnih del in generalnega čiščenja so na novo preplastili športno igrišče,
vpisa albansko govorečih otrok kot v šolskem letu 2016/2017. Dejal je še, da v celoti podpirajo stališče Mestne občine Velenje o tem vprašanju. Težava so matere otrok, ki ne poznajo slovenskega jezika, so edina vez med šolo in družino, na tečaj slovenskega jezika pa niso šle.
Praktično na vsaki osnovni šoli kakšna novost
Poleg zapisa z novinarske konference nas je še zanimalo, kako konkretno so se pripravili na novo šolsko leto po posameznih osnovnih šolah v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Mestna občina Velenje
Šola Antona Aškerca: prvi koraki v projektu Erasmus plus
Za novo šolsko leto imajo na šoli Antona Aškerca vpisanih 561 učencev, od tega 503 na matični šoli in 58 na podružnici v Pesju. Prvošolcev je med njimi 64 (od tega 14 na podružnici). Učencev bo na šoli več kot v minulem šolskem letu.
Njen ravnatelj Zdenko Gorišek zagotavlja, da jih v programskih novostih čakajo prvi koraki v projektu Erasmus plus, nadaljevanje ali nadgradnja nekaterih že utečenih in uspešnih projektov, zaznamovali bodo 10-letni-co projekta Mavrica prijateljstva med generacijami. »Med šolskim letom se vedno zgodi, da kakšen tečaj, projekt zaide v naše šolske prostore in ga seveda poskušamo izpeljati.«
Med počitnicami niso stali križem rok, ampak so opravili kar nekaj večjih in manjših vzdrževalnih del. Med drugim so v celoti prenovili učilnico za 1. razred, umivalnici s sanitarijami za
velenjski občini,« je povedal ravnatelj šole Gorica Ivan Planinc. Na matični šoli bo sedlo v šolske klopi 550, na podružnici v Vinski Gori pa 63 učencev, skupaj 39 več kot v minulem šolskem letu.« Rastejo, je zagotovil, še po boljših materialnih pogojih izobraževanja tako za
>
Vrata je zaradi premajhnega števila učencev začasno zaprla podružnična osnovna šola v Cirkovcah, ki deluje pod okriljem šole Livada.
učence kot zaposlene. V celoti so obnovili sanitarije za deklice, kupili nekaj opreme za učilnice, v šolski kuhinji so obnovili razdelilno linijo, šolo temeljito počistili ... Bodo rasli tudi programsko? »Več učencev ne pomeni več projektov. Nadaljevali bomo tiste, ki so bili doslej uspešni. Dodali pa bomo nekaj novih vsebin pri izvajanju prednostnih nalog, med katerimi so zdrava prehrana, mednarodni dan strpnosti in prijateljstva ter poklici prihodnosti. Prepričan sem, da bodo učenci lahko v omenjenih dejavnostih uresničili svoje interese in cilje,« je še dejal Ivan Planinc.
Šola Gustava Šiliha: naj se začne
V naslovu zapisan stavek je izrekla ravnateljica šole Gustava Šiliha Liljana Lihteneker in dodala, da je vsako šolsko leto na šoli nekaj posebnega. Posebnost bo nov evropski projekt z ekološko vsebino, nadgradnja dveh mednarodnih projektov v okviru programa Erasmus plus, maja
Tudi na tej šoli bodo imeli več učencev kot predhodno leto, in sicer 515 (lani 496). Prvošolcev bo 68, od tega na podružnici v Šentilju 19.
Šola Livada: začasno zaprli podružnico v Cirkovcah
»Na naši šoli prvič beležimo precejšen porast števila učencev. 493 jih imamo sedaj na seznamu, čeprav smo zaradi premajhnega števila učencev začasno zaprli vrata podružnice v Cirkovcah. Ohranjamo podružnico v Škalah, kjer bo v novem šolskem letu obiskovalo pouk 36 otrok,« je povedala Tatjana Zafošnik Kanduti, ravnateljica šole. Prvošolcev imajo za zdaj 61.
Večjih programskih novosti ne bo, uvajali pa bodo formativno spremljanje, poučevanje NTC, medvrstično mediacijo, nadaljevali bodo vrstniško pomoč.
Ker je šola stara 40 let, jo že nekaj let zavzeto obnavljajo, pravi Zafošnik Kandutijeva. Med počitnicami so prenovili šolsko jedilnico, v kletnih prostorih zamenjali talno keramiko, uredili nekaj učilnic, s pomočjo lokalne skupnosti pa so prenovili toplotno in plinsko podpostajo.
Šola Mihe Pintarja Toleda: tutorstvo med učenci
Sebastjan Kukovec, ravnatelj šole, je zadovoljen, ker so s pomočjo ustanoviteljice prenovili streho nad upravnim delom in traktom predmetne stopnje ter s tem zaščitili objekt. Menjali
Šola Šalek: v znamenju 30-letnice obstoja
»Novo šolsko leto bo za nas praznično. Vstopamo v 30-letni-co obstoja, zato bodo naši napori povezani s praznovanjem jubileja. S tem bodo povezane tudi
>
Največja osnovna šola po številu učencev v mestni občini Velenje je bila vrsto let šola Antona Aškerca, v novem šolskem letu bo šola Gorica s 564 učenci.
nekatere programske novosti,« je povedala ravnateljica Irena Po-ljanšek Sivka.
Med slednjimi je projekt V naši šoli je fajn, v katerem bodo gradili odnose, spoštovanje in sprejemanje drug drugega, še večjo pozornost bodo namenili prosto-voljstvu, odzvali so se povabilu Nacionalnega inštituta za javno zdravstvo v projektu obravnave družin z otroki s prekomerno težo. Tudi v kulture bodo dodali v mozaik kakšen nov kamenček.
Kar nekaj so naredili med počitnicami, pravi sogovornica. Menjali so okna na južni strani zgradbe, vrata v dvanajstih učilnicah, posodobili kabinet prvega triletja, uredili učilnico za pouk angleščine, izvedli redna vzdrževalna dela.
V tem trenutku so vpisali k pouku 395 otrok, od tega 51 prvo-
Po trenutnih podatkih bo v šolskem letu 2018/2019 sedlo v šolske klopi na šestih matičnih, petih podružničnih osnovnih šolah v mestni občini Velenje ter na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje v 3061 otrok ali 125 več kot v enakem obdobju lani. Novincev bo 382, kar je 23 več kot septembra lani.
atletsko stezo in stezo za daljino. »V okviru projekta SIO 20 (projekt preko Arnesa) smo uredili točke, ki omogočajo dostop do spleta v vsaki učilnici. V okviru lanskoletne raziskovalne naloge bomo izvajali vse leto projekt Razgibajmo se za učence od 6. do 9. razreda, vsi ostali projekti ostajajo, vključno s projektom Izzivi medkulturnega sobivanja,« je na kratko označila prednostne naloge Majda Završnik Puc.
Občina
Šmartno ob Paki
Šola bratov Letonja: dejavnosti obveznega in razširjenega programa
Bojan Juras, ravnatelj šole bratov Letonja, zagotavlja, da na različne načine dokazujejo: »Šola niso le zidovi in klopi. Šola so ljudje. Naša je zares sončna - notri in zunaj. In zunaj smo se v letošnjem poletju še posebej izkazali s cvetjem, kar ste opazili tudi v vašem časopisu in nas je sredi priprav na nov začetek zares razveselilo.«
Sicer pa so med počitnicami prenovili učilnici za geografijo in zgodovino, povsem na novo uredili še sanitarije za učence ter šolski zeliščni vrt. Z učitelji so prenovili nekatere že utečene projekte in jim dodali nove, razširili bodo tematske aktivne odmore, predvsem pa so skrbno načrtovali dejavnosti obveznega in razširjenega šolskega programa. V okviru slednjega bodo nadaljevali izmenjavo učencev iz Novega sela, v novem šolskem letu pa načrtujejo še sodelovanje z učenci slovenske šole Slovenskega društva Triglav iz Splita.
Dobro pripravljeni pričakujejo v šolskih klopeh 316 učencev, med katerimi bo kar 38 prvošol-cev.
■
Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 8
8
IZOBRAŽEVANJE

30. avgusta 2018
Učne delavnice novejši program APZ
Izvajajo ga lahko samo zaposlitveni centri, socialna in invalidska podjetja
Milena Krstič - Planine
Velenje - V tem trenutku imajo delodajalci in brezposelne osebe na voljo kar nekaj programov Aktivne politike zaposlovanja (APZ). Že nekaj časa so prisotna javna povabila Delovni preizkus in Usposabljanje na delovnem mestu, novo pa je javno povabilo Usposabljajmo lokalno, ki je namenjeno usposabljanju brezposelnih oseb za deficitarne poklice.
»Kot deficitarni poklici so v Območni službi Velenje prepoznani operater CNC, varilec, voznik, kuhar, natakar, ključavničar, krovec, strojni tehnik, ele-ktromonter, mesar, zidar, tesar.
Darinka Sovič Pečnik, vodja oddelka programov zaposlovanja v Območni službi (OS) zavoda republike Slovenije za zaposlovanje, pove: »Delodajalci lahko oddajo ponudbo in osebo usposabljajo za dobo treh mesecev.«
Učne delavnice za najtežje zaposljive
Med novejše sodi program učnih delavnic, ki jih lahko izvajajo zaposlitveni centri, socialna in invalidska podjetja. »Gre za možnost usposabljanja na delovnem mestu za obdobje šestih mesecev. V usposabljanje zavod napoti najtežje zaposljive brezposelne osebe. To so brezposel-
ne osebe, ki so na zavodu prijavljene najmanj 24 mescev, brezposelne osebe z nedokončano ali pa dokončano največ osnovno šolo, iskalce prve zaposlitve, prijavljene na zavodu najmanj pol leta, osebe nad 55 let, osebe, ki so vključene v programe zdra-
možno pribiti subvencijo v višini 4.000 evrov še enkrat. »Lahko pa to subvencijo uveljavljajo tudi vsa druga podjetja, ne samo zaposlitveni centri ali socialna in invalidska podjetja, kot je možnost pri usposabljanju.«
vljenja odvisnosti (ali po zdravljenju) ter invalide.«
Po zaključku usposabljanja lahko delodajalci za zaposlitev te brezposelne osebe pridobijo subvencijo v višini 4.000 evrov za zaposlitev šest mesecev. V primeru, da se odločijo za zaposlitev dodatnih šest mesecev, je
javno povabilo Zaposli.me, po katerem delodajalci za zaposlitve brezposelne osebe dobijo subvencijo v višini od 5.000 do 7.000 evrov za tiste brezposelne, ki so prijavljeni na zavodu in so stari nad 50 let, brezposelne osebe, stare 30 let in so 12 mescev prijavljene na zavodu, ter za tiste, ki so starejši od 30 let in imajo dokončano največ osnovno šolo.
>
Darinka Sovič Pečnik: »Vsa javna povabila so objavljena na spletni strani zavoda, delodajalci jih lahko pridobijo tudi v pisarnah za delodajalce na vseh uradih zavoda in seveda tudi po telefonu.«
Nekatera še trajajo
Še vedno je odprto javno povabilo za spodbujanje trajnega zaposlovanja mladih, kjer delodajalci za zaposlitev brezposelne osebe do 29. leta starosti za nedoločen čas lahko uporabijo subvencijo v višini 5.000 evrov. Prav tako je še vedno odprto
Poleg javnih povabil zavod brezposelnim osebam nudi tudi možnost neformalnega izobraževanja in usposabljanja ter programe spodbujanja podjetništva med mladimi in ženskami s terciarno izobrazbo.
Aprila pa je bilo objavljeno javno povabilo z naslovom Aktivni do upokojitve, po katerem lahko delodajalec ob zaposlitvi brezposelne osebe, ki je starejša od 58 let, za nedoločen čas ali do upokojitve, uveljavljajo subvencijo v višini 11.000 evrov.	a
75 % diplomantov VŠPI po končanem študiju napreduje na delovno mesto, ki ustreza novi izobrazbi
Visoka šola za proizvodno inže-nirstvo s sedežem v Celju izvaja študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo. Nastala je na pobudo gospodarstva, ki se sooča s pomanjkanjem usposobljenih kadrov v tehniških vedah. Študij traja 3 leta, strokovni naziv, ki si ga pridobijo diplomanti, pa je diplomirani inženir strojništva.
5.	Prijazna in dostopna ekipa: iznajdljiva ekipa, ki je na voljo tudi zunaj uradnih ur študentskega referata.
6.	Odlične zaposlitvene možnosti:
diplomirani inženirji strojništva sodijo med deficitarne poklice tako na ravni regije kot v celotnem slovenskem prostoru.
7.	Razumni in transparentni stroški
1.	Študij je naravnan praktično:
praktično znanje, podprto s teorijo.
2.	Študij je učinkovit: delo poteka v manjših skupinah.
3.	Študij izvajajo visokošolski učitelji z izkušnjami iz industrijskega okolja: visokošolski učitelji iz gospodarstva z bogatim znanstvenoraziskovalnim delom.
4.	Študij poteka v odlično opremljenih predavalnicah, računalniških učilnicah in laboratorijih: dobro opremljeni laboratoriji in računalniške učilnice, tesna povezava z razvojno-raziskovalnimi centri v regiji.
študija: ni neprijetnih presenečeni zaradi nepričakovanih dodatnih stroškov med študijem.
Vsebina študijskega programa in kompetence diplomantov se prilagajajo potrebam gospodarstva in (potencialnih) delodajalcev.
Zahteve po ključnih kompetencah in veščinah zaposlenih so se v zadnjih letih bistveno spremenile. S posodobitvijo študijskega programa v letu 2017 se je VŠPI temu prilagodila in vključila tudi področja omogo-čitvenih tehnologij za 4. industrijsko revolucijo.
Promocijsko besedilo
Pomanjkanje strokovnjakov za paliativno oskrbo
Paliativna oskrba je aktivna celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bližnjim. Njen osnovni namen je izboljšati kakovost življenja bolnika in njihovih bližnjih s postopki in ukrepi, s katerimi zagotovimo ustrezno pre-poznavo, oceno in tudi obravnavo težav neozdravljivo bolnih.
Z naraščanjem obolevnosti za rakom in drugimi kroničnimi obolenji ter podaljšanjem življenjske dobe so potrebe po paliativni oskrbi vedno večje. Paliativna oskrba je relativno novo strokovno področje medicine in zdravstvene nege in do sedaj v Sloveniji, pa tudi v širši regiji, formalni študij za to vejo zdravstva ni bil možen. Vrzel zapolnjuje Visoka zdravstvena šola v Celju z magistrskim študijskim programom Paliativne oskrbe.
Magistrski študijski program je nastal na osnovi razvojno-raziskovalne-ga dela na šoli, smernic Državnega programa paliativne oskrbe v Republiki Sloveniji, demografskih trendov in potreb po ustrezno izobraženih izvajalcih paliativne oskrbe. Študijski program, ki odgovarja na izzive in
potrebe stroke, je mednarodno primerljiv. Na Visoki zdravstveni šoli v Celju so ga pripravili v sodelovanju z uglednimi domačimi in tujimi (Finska, Švica) strokovnjaki s področja paliativne oskrbe, ki sodelujejo tudi pri njegovi izvedbi.
Po mnenju študentov in diplomantov je študij na Visoki zdravstveni šoli v Celju:
•	fleksibilen, prilagojen potrebam izrednih študentov;
•	študijski proces poteka v sodobnih predavalnicah in specializiranih učilnicah zdravstvene nege z najsodobnejšo opremo;
•	raziskovalno delo študentov poteka pod mentorstvom visokošolskih učiteljev;
•	dobro razvit, s sistemom tutorstva in nudenjem individualne pomoči ter podpore pri soočanju s študijskimi izzivi in težavami;
•	pestro obštudijsko dogajanje (ekskurzije, druženja študentov, mednarodne poletne šole ipd.);
•	možnost opravljanja dela študijskih obveznosti na partnerskih institucijah v tujini. Promocijsko besedilo
Predavanje gostujoče ice dr. Helvi Kyngas iz ■ze v Oulu na Finskem om paliativne oskrbe.
PUMO šola v življenje
Program v Velenju izvaja Društvo za razvoj človeških virov in socialnega kapitala NAPREJ
Milena Krstič - Planine
Velenje - Zavod za zaposlovanje v sodelovanju z zunanjimi izvajalci izvaja program Projektno učenje za mlajše odrasle (PUMO). V Območni službi Velenje delujeta dve skupini, ena v Slovenj Gradcu, kjer je izvajalec MOCIS, Center za izobraževa-
>
Vse informacije so na voljo na zavodu za zaposlovanje. V program se lahko vključijo tako tisti brezposelni, ki so prijavljeni na zavodu kot tisti, ki niso.
nje odraslih Slovenj Gradec, in ena v Velenju, kjer je izvajalec Društvo za razvoj človeških virov in socialnega kapitala NAPREJ.
Program je namenjen spodbujanju mlajših odraslih, ki imajo status brezposelnih oseb, ali drugih iskalcev zaposlitve, da si pridobijo veščine, ki jim lahko olajšajo pot do zaposlitve, se vrnejo v izobraževanje, povečajo splošno izobraženost, oblikujejo poklicno identiteto in povečajo so-cialno-kulturno delovanje.
»Konkretneje, namenjen je
tem pripravljamo interesne projekte, ki združujejo manjše skupine. Namen je, da mladi izkažejo svoj interes in samostojno izpeljejo projekt.«
Področja, ki se jih dotikajo, so glasbeno, računalniško, kulturno, športno, zdravstveno, izobraževanje, osebna rast, karierno,
>
»Največji uspeh je redna zaposlitev.«
Mentorica programa Irena Fras:
vse
mladim med petnajstim in šestindvajsetim letom starosti, ki niso vključeni v izobraževanje in imajo status brezposelne osebe. PUMO predstavlja nekakšno šolo za življenje, spoznavanje možnosti, skritih potencialov, moči za tisto, za kar si prepričan, da ne znaš in ne zmoreš. Udeležencem nudimo podporo pri reševanju težav, osebnih, šolskih, družinskih in tistih, ki se porajajo pri iskanju zaposlitve,« pripoveduje mentorica Irena Fras. Je ena od treh, ki skupini šestnajstih (vsak dan sedem ur) v Velenju nudi podporo, jih usmerja ali - kot rada reče - uči loviti ribe, ne pa loviti rib namesto njih.
»Vsak udeleženec ima svoj indi-
»Mladi se lahko v program vpišejo leto oziroma do zapolnitve mest.«
vidualni načrt glede na njegove potrebe, želje, en ali dva projekta pa povezujeta vsakega posameznika s skupino v celoti. Ob
tudi tečaji (nemščina, cestnopro-metni predpisi ...).
Program traja eno leto. Izvajajo ga v prostorih Mladinskega centra Velenje. Mladi se lahko vpišejo v vanj vse leto oziroma do zapolnitve skupine. Pripada jim dodatek za aktivnost in dodatek za prevoz (na osnovi dejanske prisotnosti).	a
iiie naroeni
»'WAS
Za narnñnike rfln 8 številk 7astnni!
Pokličite 03/ 898 17 51
v
Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 9
30. avgusta 2018	—^ŠM	KULTURA	9
Poletne kulturne prireditve kljub muhastemu vremenu uspele
Festival Velenje jih je izpeljal 60, odpovedal pa le pet -Še posebej veseli odličnega obiska na sobotnih družinskih prireditvah na travniku pri kulturnem domu - Začenja se vpis abonmajev, svoj prihod napoveduje Pika Nogavička, pripravljajo pa tudi tri svoje produkcije
Barbara Pokorny: »Najbolj veseli smo, da so naše prireditve dobro
obiskane.«
Mira Zakošek
Letošnje muhasto poletje je seveda zaznamovalo tudi Poletne kulturne prireditve, predvsem pa organizatorje pogosto spravljalo na rob obupa. Odločitve o tem, kdaj kakšno prireditev, ki seveda najbolj uspe na prostem, odpovedati, še posebej, če izvajalca za kakšen naslednji datum ni mogoče več dobiti, je vedno stresna. Čeprav smo imeli občutek, da še posebej julija nenehno dežuje, so jih odpovedali zgolj pet, šestdeset pa uspešno izpeljali. Direktorica Barbara Pokorny je zelo zadovoljna. »Nekateri vrhunski dogodki so bili zelo dobro obiskani, še posebej koncerta Vlada Kresnila in Jinxov. Zelo me veseli, da so se tako dobro »prijele« sobotne družinske prireditve na travniku ob kulturnem domu, saj so te še kako pomembne za
krepitev kulturne vzgoje.«
Prireditve na različnih lokacijah, največ pa jih je v mestu
Prireditve so potekale na različnih lokacijah, med drugim tudi ob Velenjskem jezeru. Tako bo tudi v prihodnje, a organizatorji so prepričani, da je dobro, da jih je večina v središču mesta. Letos so poleg dosedanjih odličnih lokacij pridobili še eno, atrij ob prenovljeni Galeriji Velenje, ki je prav čaroben ambient za približno 100 obiskovalcev. Kar nekaj prireditev se bo tu še zvrstilo do konca leta, zagotovo tudi nekaj praznično decembrskih.
Začenjajo vpisovati abonmajev
Nekaj dogodkov iz programa Poletnih prireditev se bo še zvrstilo, sicer pa so z mislimi že v
jesenskem času. 6. septembra začenjajo vpisovanje abonmajev nove sezone. Ohranjajo prav vse dosedanje. Tudi na tem področju so zelo zadovoljni z odzivom najmlajših, oba »Mini in Maxi« sta vedno polna. To velja tudi za abonma Mladost, namenjen cilji skupini obiskovalcev, starih med 13 in 16 let. Tudi tega so vsebinsko nadgradili. Za odrasle pa pripravljajo dva gledališka abonmaja, Belega, namenjenega bolj resnim gledališkim predstavam, in Zelenega, v katerem prevladujejo komedije. Veselijo se tudi obeh glasbenih abonmajev, tako Klasike kot Kluba. Vse programe objavljajo na spletni strani, redno v pregledu kulturnih prireditev na Radiu Velenje in tedniku Naš čas, izdali pa bodo tudi posebno brošuro.
Pika pride 23. septembra
Poleg omenjenih aktivnosti je Festival Velenje po vsej Sloveniji prepoznaven po največjem otroškem festivalu v državi. Pika je svoj prihod napovedala za čas med 23. in 29. septembrom. Vedno mu dajo kakšno novo vsebino, letos so izbrali kraljestvo živali. »Ampak želim poudariti, da ni naš cilj pričarati živalski vrt,
ampak vsebini dati vzgojno noto predvsem v smislu, kako zelo pomembno je sobivanje ljudi in živali. Letošnja častna pokroviteljica bo pesnica, pisateljica, režiserka in prevajalka Bina Štampe Žmavc, ki je ravno v teh zadnjih avgustovskih dneh prejela prestižno nagrado zlatnik poezije za življenjsko delo za pesniško
ustvarjanje,« pravi Pokornijeva in dodaja, da bodo ohranili večino že utečenih vsebin. Upajo, da jih bodo tudi letos tako množično obiskale skupine osnovnošolcev iz vse Slovenije in da bo tudi 29. Pikin festival dobro uspel. Tudi letošnji bo potekal ob Velenjskem jezeru, prihodnji pa verjetno v središču mesta (saj naj bi na dosedanjem gradili prireditveni prostor in oder).
Tri lastne produkcije
Vsako leto se Festival Velenje predstavi s kakšno svojo produkcijo. Za letos napovedujejo kar tri, dve lutkovni in eno plesno. Najprej bodo dijaki in študentje že septembra premierno predstavili lutkovno predstavo Zvezdica zaspanka, septembra pa pripravljajo za najmlajše Lisičko zvitorepko. Zvezdico zaspanko pa bodo novembra predstavili tudi v obliki plesne predstave. »Upam, da bodo tudi te produkcije v ponos našemu mestu, z lansko predstavo Balkan dance smo se predstavili po različnih državah, ravno v naslednjih dneh gostuje v Podgorici v Črni gori,« je ponosna Barbara Pokorny.
Pisana druščina
Letošnji Poznopoletni festival v Šmartnem ob Paki v znamenju petih glasbenih dogodkov - Brezplačen vstop na štirih darilo javnega zavoda ob praznovanju 20-letnice delovanja nastopajočih
Tatjana Podgoršek
Ob koncu počitnic, dopustov dogajanje v občini Šmartno ob Paki že več kot 10 let popestrijo dogodki v okviru Poznopole-tnega festivala, ki ga pripravlja tamkajšnji javni zavod mladinski center. Zvrstili se bodo ob petkih od 31. avgusta do 28. septembra, pisana druščina nastopajočih pa naj ne bi pustila nikogar ravnodušnega.
Dve posebnosti letošnjega festivala
Mirjam Povh, direktorica javnega zavoda, je povedala, da sta posebnosti letošnjega festivala dve: na odru bo nastopilo veliko domačinov, saj bo od petih kar na štirih prireditvah prisoten kakšen Šmarčan, »druga značilnost pa je ta, da bomo vstopnino pobirali le na nastopu skupine Papir, na drugih bo vstop brezplačen. To bo darilo zavoda ob praznovanju njegove 20-letnice delovanja vsem, ki nas zvesto spremljajo in se udeležujejo naših dogodkov ter aktivnosti.«
Priprava programa je vsako leto za zaposlene zavoda velik izziv, dodaja Povhova. Ko se izteka program enega festivala, za naslednjega že približno vedo, kaj želijo, vendar je iskanje nastopajočih velik zalogaj. Pri izbiri želijo združiti kakovost in raznovrstnost izvajalcev, želje vse večjega števila stalnih obiskovalcev dogodkov, hkrati pa si želijo tudi novih obrazov na odru in pod njim. »Želimo izkoristiti priložnost in predstaviti našo občino, njene znamenito-
sti, možnosti, ki jih ta ponuja, čim širšemu krogu ljudi.«
Letos se bo v okviru festivala zgodilo pet glasbenih koncertov, ne pa tudi gledališka predstava, s katero so v minulih letih bogatili program festivala. Po pojasnilu
Mirjam Povh: »Odpetih dogodkov bo na štirih vstop brezplačen. To bo darilo obiskovalcem ob praznovanju 20-letnice delovanja javnega zavoda.«
sogovornice imajo od konca avgusta do prve prireditve v oktobru na voljo le pet petkov, zato bodo gledališko predstavo organizirali novembra ali decembra.
Pet koncertov, program za vse okuse in starosti
Organizatorji festivala vsako leto poudarjajo, da bo program zadovoljil vse okuse. Tudi za letošnjega - tako Povhova - to trdijo, saj se želijo čim bolj približati ljudem različnih okusov in starostnih skupin.
Letos so predvideli pet koncer-
tov. Na uvodnem dogodku (jutri, v petek) bodo popoldne pripravili šmarško plažo in razposlali in jo popestrili z nastopi plesnih skupin ter novostjo - igro zbiranja konzerv. Zvečer pa bo občinstvo zabaval primorski glasbenik Slavko Ivanic. Teden dni kasneje bo gost festivala Big Band velenjske glasbene šole, temu bo sledil nastop kreativne družinske glasbene skupine Papir, pa mladinska veselica z ansamblom Spev, ki so ga snubili za festival že dalj časa. Zadnji dogodek bo rock koncert, na katerem bo kot osrednji gost nastopila skupina Bo, ki velikokrat nastopa kot predskupina Sirdar. »Ker je naš glasbeni oder zelo želen, bosta poleg Bo-ja nastopili še dve glasbeni rock skupini.«
Stroški 9000 evrov
Tako kot izbor izvajalcev so velik zalogaj, pravi Mirjam Povh, tudi stroški festivala. Znašajo 9.000 evrov. Vsota je namenjena za honorarje nastopajočih, oglaševanje prireditev, pripravo odra, ozvočenje ... »Cel kup je stvari, ki jih ni videti, so pa velik strošek.« Glavnino potrebnega denarja bo zagotovil javni zavod sam.
Povhova pravi, da je optimistka glede obiska dogodkov. V povprečju jih pričakujejo od 200 do 300 na prireditev, seveda največ na uvodnem dogodku in na mladinski veselici z ansamblom Spev. Z optimizmom pa jo navdaja tudi povpraševanje obiskovalcev od drugod v zvezi z nastopom skupine Papir.
Pesniki ob Muri
Sv. Martin, Velenje - Murakon, mednarodni festival sodobne poezije, ki poteka ob reki Muri v sv. Martinu na Hrvaškem, je letos zaokrožil peto obletnico delovanja. Idejni vodja festivala je Zlatko Kraljic, Velenjčan, zvest svojim koreninam, ki jih je pognal ob reki, za katero pravi, da je sveta, saj blagoslavlja vsako umetniško delo in ga oživlja v prečudoviti simbiozi. V takšni simbiozi poteka tudi festival, ki privablja ob njeno porečje sama znana pesniška imena Slovenije, Hrvaške, Madžarske ter tudi od drugod. Letos, ob jubilejnem letu, so postavili steber poetov, ki ga je izdelal znani umetnik Robert Jurak, na njem pa je napisanih vseh triintrideset avtorjev, ki so bili v teh letih povabljeni na festival. Ob bok evropsko uveljavljenim pesnikom tudi člana Hotenj Peter Rezman in Milojka B. Komprej iz Šaleške doline, ki sta nastopila
na prvem Murakonu leta 2014. Steber je iz materialov, ki so prijazni naravi, tako da bo omogočal dobro počutje tudi pticam, saj vsako leto podelijo tudi pri-
Murakon Zlatko Kraljic in Robert Jurak
znanje Varuh reke. Tudi letos so se k Muri podali nekateri šaleški literati in podprli izjemno delo njihovega člana Zlatka Kraljica, uveljavljenega literata in slikarja.
Letošnji Murakon, katerega osrednji dogodek je bil 4. avgusta, ko so nastopili pesniki Paolo Maria Rocco, Drago Štam-
buk, Darija Žilic, Vid Sagadin Žigon, Marko Kravos, Janos Te-rey, sta kot vedno podprla Občina sv. Martin na Muri in turistično društvo te občine poleg še nekaterih sponzorjev. Del festivala je bil tudi otroški Mura-kon, v katerem so sodelovali otroci iz OŠ sv. Martin na Muri ter OŠ iz Črenšovcev. Kot vsako leto, je tudi letos izšel zbornik sodelujočih, v katerem je napisanih vseh triintrideset avtorjev, med splošno znanimi pisatelj Feri Lainšček, med odličnimi pa prav vsi, ki so bili povabljeni k sodelovanju.
Murakon je potekal več dni; v petek so v Salonu Muzeja Čako-vec odprli razstavo slik Prošnja za Muro, v ponedeljek pa so se literati brali na vrtu Lendavske knjižnice v dogodku Murakon po Murakonu.
■ Milojka B. Komprej
Muni razstavlja v Kranju
Iztok Šmajs Muni tokrat spet razstavlja v Kranju (od 23. avgusta), kjer se je že večkrat predstavil tamkajšnjemu občinstvu, dvakrat samostojno in večkrat na Kranjskem festivalu umetnosti. Muni, ki je v zadnjem obdobju prejel več prestižnih nagrad na razstavah v Italiji (Minerva, Julious Cezar, Galileo Galilei ...) in drugje, se tokrat predstavlja s temo Simultanost / Heterogenost no. 7.
Kot je v katalogu v razstavo med drugim zapisala umetnostna zgodovinarka Melita Ažman, je Iztok Šmajs Muni »vizualni umetnik, ki svojo kreativno energijo sprošča v risbi, sliki in fotografiji. A vendar se njegova umetniška žilica in razmišljanje tu
ne zaključita. Tudi samo umeščanje del v prostor kot medsebojna igra ali sovpadanje so zanj nadaljnje točke, v katerih poskuša zaobjeti celoto oziroma jo smiselno in referenčno umestiti v dvogovor ali kontinuirano prehodnost del. Sledi filozofiji neke globlje mentalno ozaveščene stvarnosti.«
Muni, ki se tudi letos pripravlja na sodelovanje na nekaterih razstavah v tujini, pravi, da mu pri tem največje težave povzročajo velike finčne obveznosti, ki jih predstavlja takšno sodelovanje; te je težko uskladiti z lastnimi možnostmi in pripravljenostjo sponzorjev. Ob bolj urejenem financiranju bi bili njegovi dosežki še bolj opazni, še dodaja. ■
■
Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 10
IG
KULTURA
»»WAS
SQ. avgusta 2018
Kunigundo počastili s knjigo
Mladinski center Velenje in Velenjska knjižna fundacija predstavila knjigo, v kateri je zabeležen dvajsetletni kardiogram Festivala mladih kultur Kunigunda
Tina Felicijan
Med pripravami na letošnji 21. Festival mladih kultur Kunigunda je ekipa starih znancev in novih sodelavcev festivala zagre-bla globoko v spomine na festivalsko dogajanje v prvih dveh desetletjih Kunigunde. Nastala je zbirka srčnih slik, programskih poudarkov in zanimivih utrinkov, ki izpostavljajo lokalne kulturno-umetniške goste festivala in široko uveljavljene ali zgolj prepoznavne slovenske ali tuje artiste, ki so se predstavili na njem. Vsako od dvajsetih poglavij knjige z naslovom Pod svobodnim srcem: Retrosrč-nica ob 20-letnici festivala mladih kultur Kunigunda vsebuje seznam dogodkov, ki so se v posameznih letih uvrstili v program, opremljenih s spomini, fotografijami, pripombami in zanimivimi podatki iz osebnih arhivov, festivalskih tiskovin in medijev, s katerimi so avtorji Tina Felicijan, Špela Verdev, Dimitrij Amon in Siniša Hranjec na enem mestu zabeležiti dvajsetletni kardiogram Festivala mladih kultur Kunigunda. Razgibano, ne-konvencionalno in humorno grafično podobo knjige je ustvarila oblikovalka Nuša Fužir, ki je poskrbela, da vsaka stran knjige bralca vabi k raziskovanju še tistih plati Kunigunde, ki jih morda še ne pozna. Knjigo je izdal Mladinski center Velenje, izšla pa je
Avtorji knjige Pod svobodnim srcem. (Foto: Tilyen Mucik)
pod znamko Velenjske knjižne fundacije v zbirki Velenje21.
Čeprav je bil namen knjige predvsem na enem mestu in v brezčasnem mediju zbrati programske knjižice in celostne grafične podobe ter jih tako ohraniti za prihodnje generacije, lahko pozoren bralec razbere tudi razvojni lok festivala. »Mislim, da boste ob prebiranju začutili, kdaj je bila Kunigunda bolj glasna, jasna, opredeljena, kdaj pa bolj 'korektna', znotraj okvirjev in z bolj enostavnim programom. Kdaj je bila drzna in napredna, kdaj je šla v korak s časom, kdaj je
imela močno organizacijsko strukturo in infrastrukturo, kdaj pa je opustila dobre prakse bodisi zaradi pomanjkanja človeških virov bodisi zaradi pomanjkanja denarja ali iz kakega drugega razloga,« je povedal pobudnik projekta Dimitrij Amon ob predstavitvi, ki se je na presenečenje gostov sprevrgla v roast - črnohumorni nastop Kunigunde, ki se je tokrat pojavila v nekoliko drugačni podobi in se obregnila ob nekatere člane festivalske ekipe ter dogodke, ob katerih so se eni bolj, drugi pa precej manj smejali.
Zvezdnik ameriškega hiphopa Jeru The Damaja (Foto: Andraž Fijavž Bačovnik)
Kunigunda bo v mestu vse do sobote
Čeprav se je Kunigunda tudi letos poigrala z vremenom in jo organizatorjem zagodla z dežjem, so zadovoljni z obiskom v prvem delu festivala. Največ obiskovalcev je pritegnil hip-hop koncert, saj ljubitelji te glasbene zvrsti, za katero je na Kuni-gundi tradicionalno največ zanimanja, niso uživali le v nastopu lokalnih raperjev Nemirja, Triiipla in Major Becka, ampak tudi ameriškega zvezdnika hip-hop glasbe Jeru The Damaja in zagrebškega dvojca Bolesna brača, kar je izjemno redka priložnost.
Danes ob 19. uri se bo v domu kulture začela gledališka predstava SNG Drame Ljubljana Prekleti kadilci. V eMCe placu bo sledil blues večer, na katerem se bo predstavilo več kantavtor-jev. Jutri ob 20. uri bodo udeleženci mednarodnega delovnega tabora na promenadi uprizorili predstavo na temo Cankarjeve skodelice kave. 21. festival mladih kultur Kunigunda pa se bo zaključil s sobotnim koncertom z elementi elektronske glasbe.
Ambienti poezije za vsakdanjo rabo
Društvo Venera je že tradicionalno svojo največjo prireditev Festival ljubezni do umetnosti preoblikovalo v večer, ki je tokrat vzdražil vse čute
Tina Felicijan
Velenje, 18. avgust - Ljubezen do lepega in čutnega je tista, ki je povezala Velenjčanke, nekdaj živeče v Mariboru, danes pa ima leta 2009 ustanovljeno Društvo velenjski raziskovalni studio Venera tudi nekaj članov. Z ustvarjalnimi delavnicami in drugimi aktivnostmi sodelujejo na raznih prireditvah, zasnovali so Praznično kamro, ki v adventnem času vabi na Velenjski grad, so nepogrešljivi na Pikinem festivalu, prirejajo pa tudi Festival ljubezni do umetnosti. V prvih treh izvedbah so predvsem družine povabili k ustvarjanju gledaliških predstav po knjižnih predlogah otroške in mladinske literature, letos pa so v Letnem kinu pripravili pesniški večer Ambienti poezije za vsakdanjo rabo, namenjen predvsem mladini in odraslim.
Letni kino, »ki nagovarja različne čute in zbuja dušni apetit,«
*
y i * l ■
r* \ * i? ■
T ^

TI MA. i	t TN ii
. V J- jL' c"1
. »h r 7T>
pravijo Venerjanci, so skupaj z dekleti iz Zavoda MARS Maribor pripravili za večerno branje poezije ob obujanju spominov na večere, ko so se družili ob zgodbah Lunin sin, Nekoč je bilo jezero in Bajka o svetlobi. Na prizorišče, ki so ga okrasili s pisanimi lučmi, svečkami in ognjem, so namreč postavili
sceno s fotografijami svojih dosedanjih ljubezni do umetnosti polnih večerov, tako pa ustvarili očarljiv ambient, v katerem so Alja Krofl, Staša Grilc in Vojka Miklavc postregle večhodni pesniški meni. Prva je brala pesmi Vladke Kaiser, druga Mile Ka-čič, tretja pa je brala avtorsko poezijo. Ob tem se ni razvajal le
lirični čut, pač pa tudi čuta za glasbo in okus, saj so branja pospremili slovenska popevka, prigrizki in osvežilne pijače. Prijeten in prav kakor poetične besede dušo božajoč pa je bil tudi pogled na prijatelje, ki so slado-kusno uživali v vsem lepem.
ALTIERHATOR
Zgodba o zgodbi
Bojan Pavšek
Mestni vrvež ponovno pridobiva intenzivnost, saj se kolektivci in ostale oddihu namenjene aktivnosti bližajo koncu. Usihajo tudi sončni žarki in napočil je čas za oblake. Mnogim so se v poletnem času izpolnila pričakovanja po zaužitju ščepca pravega hedonizma. Če se je ta zapakiral še v kakšno od nepozabnih zgodb, je bil dopustniški izplen popoln. Sploh, ker gre za nabor doživetij, ki nas trdno usidrana v naš spomin lahko navdihujejo celo življenje. In prav takšne zgodbe so tisto, kar nas motivira, da vztrajamo pri iskanju novih. So ključ, ki nam odpira vrata vase in pomaga razumeti/sprejeti svet okoli nas.
(npiïpsmflabf carral QmtEaMr aaipiscing elil Maula placeml DNUirepaT
reuijKji urofriereipneiMurti noaoiquei sir omerjhíto i>eoenlwqyenot)iioni nr>fu m
11.-. M rv^ii:.<*l rnok-i^lfi rurïn't.i* I.Ji fii .¿iji^li:. PTtfl0moelleOu3Uf! SutpflfM)«
seui inwoef »iex unr«*artuis»qu« W»tis Don« io pfsr#jrt> masso ullomcor
■ ftMBH . i UM M Asm,	^PUUChi'. ' ul-r ■
MCHTUNCI ' jÏD.DlUltfTRJL.	, US Hi N DI SAltlfc] «Vet QnlP DUIJL
w.iicuLft'i .tdutntniiHL mioKiriiiTti 1	<T*UU n »HIT .'BUSTO JtrtLi -S0LÍE1-.	: -
ajitErtrnjdí i tus i r i mu; ■ muac uwtsí ..■■ j, mutitxjsc » PŒUOT cubila QUQIR1 aui Hrte t 'Km*«tMJKjptxjs es vehlc
I -. -■: ■ :■	ÉTULJ1 EHHl CUEÏLIJ 'Ji«: Sl ■ : jtllCtTl/■■
■J'....................3tvtHr .i. vruihijs hellí : soulei. fhngil
■ nun"» aniimunojiari vMHnwiiiUi:iin mu
A.HM*! 'OB«('j,:r . .■rUJUUMvOC.: ■ - CHUfpal : ji moiesre en amel elícHur Dcnec eleHenrt mofis alnuam AJIpuon pral idu-pat Ei er purus ar rtiji cürig-.y- "¿ciu'par E1ipm 1irí «dunt dûlor et "mp^s súdales. ir-c nrcu gra^ ,r.i-.pp DtsrKJir fcdusJUSUO Iri rurriL'. Den« i? onwí OfiCU víH rtfK iflhiaA Insflqutio :.(i i íflVOmtHrHnCUJHTl nr;.irí.: CUPCffllUl nurifllílum IpMjm r^Ula sil umrl rjirim ni Fsque fltjcera! ar m dafc* cuas lermenium euismcd letfus placerai bbndll üui cotw:
Šoštanj se že nekaj časa išče med zgodbami. Brska, da ugleda in se poistoveti s tisto, ki bi ga vrnila na zlata pota prepoznavnosti (Vošnjakom se na tem mestu že malce kolca). Velike poteze, ki so precej na horuk spreminjale podobo mesta, puščajo za sabo precej priročne iztočnice za odmik pozornosti od odgovornosti za današnjo mlačnost identitete. Utopitev vasi Družmirje, uresničitev energetskih blokov, podzemeljske preobrazbe nadzemeljske krajine, Gaberke 153, obogatene s super zemljo, zamenjava trgovske (ne)arhitekture z nekoč priljubljenim kopališčem so le nekatere med tistimi, ki so vredne izgovora. Pred leti se je mesto ovilo v slogan Mesto svetlobe. Kot takratnega prišleka se me je promocijski podpis mesta dotaknil. Prepričan sem bil, da se za večpomensko skovanko skriva razvojni potencial, luč na zahodu kotline. Nekakšen Šaleški Las Vegas. Tam, kjer se vse sveti in je dobre energije v izobilju. In potem ... vse tiho je bilo. V nobenem primeru doživljanja mesta nisem uspel poistovetiti s sloganom. Vendar težava ni bila v sloganu niti v tem, da mesto v nočnem času premore bistveno manj luksov, kot bi to pričakovali od lokacije na predpražniku največje proizvajalke slovenske elektrike. Seveda je obstajala svetloba, samo manevrskega prostora, da bi (za)svetila oz. se izrazila, ni bilo. V sebi so jo nosili progresivni posamezniki/skupine in množica prostorskih potencialov. Žal se prepoznavanju in združevanju teh "svetlih točk" ni znalo ali hotelo posvečati posebne pozornosti. Tokrat je mesto pred novo vsebinsko prelomnico. Iz mojega vidika ključno za kar nekaj naslednjih desetletij. Prenavlja se jedro mesta. To je za živež v njem in njegovi okolici življenjskega pomena, saj gre za poskus rehabilitacije dotrajanega urbanega srca. Tistega, katerega bitje čutijo vsi, ki so z mestom tako ali drugače povezani. Za uspeh srčne operacije pa je potrebnega kar nekaj védenja o fizionomiji tega ambientalnega organa. Kako je živel prej in kako si želi živeti potem? Kje poteka njegova arterija in katere hranljive snovi se pretakajo po njej? S kakšno hitrostjo utripa in ali lahko prenaša povišane/znižane pritiske? Opravljene so bile vrste sestankov, delavnic, študij. Povzetki analitičnih opažanj, posvetovanj s skrbniki dediščine, želja in potreb lokalne uprave, mnenj prebivalcev ter projektantsko načrtovanje so postregli z rešitvami, ki so že bile in še bodo izvedene. Pomik motornih vozil na obrobje, izpostavitev spomenikov, drevo ali dve med tlakovce, klopca tu, klopca tam. Vse ostalo pa prazen prostor, ki se ga uporablja po potrebi. Najsi gre za prilagoditev sejemskim aktivnostim, pustnim povorkam ali vaškim veselicam, ki so trdno zasidrane na tronu lokalne kulture. Za preostalo vsebino mestnega jedra pa se bodo s pomočjo mestnega marketinga ustrezne vsebine šele iskale. Tukaj napoči trenutek, ko lahko tudi prerojeno urbano srce zabrede v aritmijo, saj nima vgrajenih ambientalnih spodbujevalnikov, nujno potrebnih za uspešno nadaljevanje rehabilitacije. Zdravilo za to disfunkcijo mu lahko da le nepozabna zgodba, zapisana v njegovi arhitekturi, ulicah, ljudeh in naravi. Gradnikov za njen nastanek je veliko. Tako industrijskih, starotr-ških, krajinskih ali pa kar na sveže izmišljenih. Vendar bi jo bilo za aktualni čas potrebno ustvariti včeraj. Pravzaprav že predvčerajšnjim. In potem se je zgodbe potrebno desetletja držati. Kot pijan'c plota. Mogoče še za odtenek močneje, saj ne sme spolzeti v nerazpoznavnost. Je izhodišče--smer-cilj za oblikovanje urbanega karakterja in razvojne strategije mesta. In to na vseh področjih njegovega delovanja. Šele od tu dalje bi morale slediti priprave, načrtovanja in materializacije ustreznih ambientov. Takšen je vrstni red procesov pri kvalitetni re-kreaciji prostora. Kdo je Šoštanj? Kje tiči in kam stremi? Kaj je tako posebnega na/v njem? Zakaj je neponovljiv? Za privlačnost mesta niso dovolj arhitekturne osvežitve in reprogramiranje prostora. Ni dovolj skladnost z urbanističnimi smernicami in prilagajanje množici pravilnikov ter zakonodaj. Mesto potrebuje predvsem iskreno in verodostojno zgodbo. Zgodbo, ki jo samozavestno izžareva kjerkoli in kadarkoli in jo s ponosom pretaka iz roda v rod. Živ dokaz tovrstnega početja so pravljice. Skoraj nematerializirane, pa kljub temu srečne vse do konca svojih dni.	a
■
■
Naš čas, 30. 8. 2018, barve: CM K, stran 11
SQ. avgusta 2Q18
"«WAS
107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Trudimo se biti dobra družba
Naša radijska sodelavka, moderatorka in tonska tehnica v eni osebi Karolina Destov-nik pravi, da si bo letošnje poletje zapomnila po tem, da ga je preživljala na obroke, in po visokih temperaturah, katerih »posledice« je premagovala predvsem v hribih, Logarski dolini in Bohinju: »S pogledom na Triglav je bilo lažje prenašati vročino.« Tudi malo morja je okusila, in sicer v Dalmaciji. Sedaj je za nekaj časa razmišljanja o še kakšnem »odklopu« postavila na stranski tir. Čakajo jo še štirje izpiti na Fakulteti za management in pravo v Ljubljani. Vse študijske obveznosti bi rada »pospravila« do prve polovice naslednjega leta.
Jesen bo pestra, pravi. Poleg študija bodo njen vsakdan znova popestrili plavalni prijatelji Delfinčki, treningi, komaj ča-
GLASBENE novice
ka na začetek nove sezone v mešanem pevskem zboru Gorenje, ki jo začenjajo z novo staro zborovodkinjo Katjo Gruber. »Prepevanje v zboru me sprošča, razpoloženje v njem je zelo dobro. Katera od izkušenj mi pride prav tudi pri delu za radijskim mikrofonom in mešalno mizo,« zagotavlja Karolina. Vsako dežurstvo na Radiu Velenje ji je izziv. Družba zvestih poslušalcev med dopusti ni bila ravno številčna. Poznala se je odsotnost zaradi kolektivnih dopustov. Še daleč od tega, da ne bi kdo sodeloval v nagradnih igrah, pri glasovanju za pesem tedna, a ni bilo tako živahno, kot je. »Trudili smo se za sproščeno razpoloženje, programska shema je to omogočala. Sedaj, ko se poletje počasi poslavlja in se vrača življenje na stare tire, bomo temu prilagodili tudi program na frekvenci 107,8 megaherca. Dobra družba, tako glasbeno kot informativno, se trudimo biti ob vsakem času in trudili se bomo, da bo tako tudi v prihodnje,« še dodaja Karolina Destovnik.
• Tp
Karolina Destovnik: »Za radijskim mikrofonom in mešalno mizo uživam, le škoda, da nimam več časa.« (foto: mz)
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	SAŠA LEŠNJEK - Najino poletje
2.	GRUPA VIGOR - Bol
3.	SELENA GOMEZ - Back to you
Mlada pevka Saša Lešnjek, ki navdušuje v glavni ženski vlogi muzikala Briljantina, predstavlja skladbo Najino poletje. Skladbo je v sodelovanju z Alexom Volaskom napisala za pevko Emo Jagrič, ki je z njo nastopila na letošnjem festivalu FeNS in osvojila drugo mesto. Saša je pesem nato zapela tudi sama, v izboru pesmi tedna na Radiu Velelnje pa ta teden osvojila največ glasov.
The Eagles prehiteli Michaela Jacksona z najbolje prodajanim albumom
Kalifornijski rockerji The Eagles so prehiteli Michaela Jacksona pri nazivu najbolje prodajane plošče vseh časov. S kompilacijo Their Greatest Hits (1971-1975) so s prvega mesta izrinili Jacksonov album Thriller. Plošča največjih uspešnic The Eagles je nedavno zabeležila 38 platinastih nazivov, saj so od izida leta 1976 prodali več kot 38 milijonov izvodov. Jackso-nov Thriller je tako pristal na drugem mestu, njegova prodajna naklada pa od izida leta 1982 znaša okrog 33 milijonov. Na tretjem mestu so prav tako The Eagles s ploščo Hotel California iz leta 1976, ki so jo prodali v več kot 26 milijonov primerkov. The Eagles so bili najbolje prodajana ameriška skupina v 70. letih. Po svetu so prodali več kot 150 milijonov plošč.
Na podelitvi video nagrad MTV slavila Camila Cabello
Na letošnji podelitvi video nagrad MTV je slavila Camila Cabello, ki je za skladbo Havana, prejela kipec za najboljši video. Ra-perka Cardi B je osvojila kipec za najboljšo debitantko z uspešnico I Like It. Nagrado za pesem leta je dobil raper Post Malone za skladbo Rockstar, za najboljši video s sporočilom pa Childish Gambino za videospot This Is America. Po posamičnih žanrih so bili nagraje-
ni Ariana Grande v kategoriji najboljši pop (No Tears Left to Cry), Nicki Minaj v kategoriji hip-hopa (Chun-Li), J Balvin in Willy William v kategoriji latino glasbe (Mi Gente), Avicii v sodelovanju z Rito
Ora v kategoriji plesne glasbe (Lonely Together) in zasedba Imagine Dragons v rock kategoriji (Whatever It Takes). Na slovesnosti se je glasbeni svet tudi poklonil nedavno preminuli kraljici soula Arethi Franklin.
2Cellos
napovedujeta nov album
Glasbena virtuoza in člana zasedbe 2Cellos Luka Sulic in Stje-
pan Hauser že več let pridno polnita koncertne dvorane, število njunih oboževalcev pa vse bolj narašča. Tokrat sta se lotila predelave ene najbolj znanih Vivaldi-jevih skladb Storm, s katero napovedujeta tudi izid novega albuma. Album, ki ga navdihujejo različne glasbenih zvrsti, bo na prodajne police predvidoma prišel 19. oktobra. Na njem bodo predelave svetovnih pop uspešnic, brezčasne klasične glasbe in rock uspešnic, kot tudi glasba iz največjih filmskih uspešnic. Mesto na albumu sta našli tudi dve njuni originalni skladbi, ki ju doslej še nista predstavila, Concept2 in Cadenza.
Nipke predstavlja novo zgodbo
Priljubljen hip-hop glasbenik Boštjan Nipič - Nipke, ki navdušuje z izpovednimi skladbami, predstavlja novo zgodbo. Naslov nove skladbe, tokrat z romantično noto, je Če ne boš probu. »Pesem je opomnik in motivacija hkrati. Gre za to, da zaradi strahu in dvomov prepuščamo življenju svojo pot, kar ni prav ... zavedati se moramo,
da z malo poguma lahko vplivamo na razplet oziroma si damo vsaj priložnost,« je povedal Nipke, ki je tudi avtor besedila, pod glasbeni del pesmi pa se podpisuje Damjan Jovic. Videospot pod režisersko taktirko Marka Pirca je bil posnet na različnih lokacijah v Ljubljani. Poleg glavnih igralcev nastopajo tudi plesalci skupine Artifex, ki so letos osvojili naslov državnih in svetovnih prvakov. Še to: videospot je takoj po objavi na Youtu-beu postal najbolj gledan video v Sloveniji.
Rod Stewart napoveduje 30. studijski album
Pevec Rod Stewart je po treh letih objavil novo pesem Didn't I. Gre za prvo skladbo z njegovega novega, že tridesetega studijskega albuma Blood Red Roses. Nova plošča bo izšla skoraj 50 let po njegovem samostojnem prvencu An Old Raincoat Won't Ever Let You Down, ki ga je izdal leta 1969. Rod Stewart je eden najuspešnejših glasbenikov vseh časov. V karieri je prodal več kot 100 milijonov izvodov svojih plošč, med njegovimi najbolj znanimi uspešnicami pa so Forever Young, Rhythm of My Heart, Downtown Train in Sailing. Nova skladba Didn't I intimno s perspektive starša izraža zaskrbljenost zaradi posledic zlorabe drog pri otroku. Pesem je sicer naslovljena na hčer, a zdi se, da se v besedilu dotika izkušnje sina Sea-na, ki se je boril z odvisnostjo in prišel navzkriž z zakoni.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1	VESELI SAVINJČANI - Ko me objame
2	ŠPADNI FANTJE - Čeprav se razhajava
3	ZADETEK - Izbirčna dekleta
4	KLATEŽI - Letiva
5	FRAJERKE - Priznam, priznam
6	NEJC KASTELIC - Vse je mogoče
7	MLADIH 5 - Poletje je
8	ANSAMBEL CEGLAR - Pa naj tvoj bo
9	ŽURERJI - Ta poletna noč
10	ŽARGON - Noro dobra
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
BASSLESS
Slovenska a cappella skupina Bassless, ki smo jo lahko spoznali v 4. sezoni šova Slovenija ima talent, postaja vedno bolj razpoznavna. Po nominaciji za prestižno mednarodno a cappella nagrado Cara Award in osvojeni 2. nagradi AVA Award se te dni odpravlja v Južno Korejo, kamor so jo povabili predstavniki francoske modne znamke Hermès.
DOMEN IN MANCA
Domen Kumer in Manca Špik sta del poletja izkoristila tudi za skupni projekt. Posnela sta namreč duet z naslovom Limonada. Skladba bo izšla na prvi šolski dan, do takrat pa bo nared tudi videospot zanjo.
SIDDHARTA
Po uvodnem singlu Medre-vesa Siddharta zdaj razkriva še drugi singl z naslovom A.M.L.P. Obe skladbi sta del novega albuma, ki bo uradno izšel v petek, 14.
septembra, na dan zdaj že razprodanega koncerta v Hali Tivoli. Zasedba je vlogo producenta ponovno zaupala Dejanu Radičevicu.
ŽAN SERČIČ IN GAJA PRESTOR
Mlada glasbenika sta združila moči in v poletnih dneh predstavila pesem Nazaj, ki je bila sicer posneta že spomladi. Videospot je bil posnet v štajerski prestolnici in v Umagu med glasbenim festivalom Sea Star. Zan se podpisuje tudi pod Gajin prvenec To je, kar imam, za jesen pa sta že napovedala nova glasbena projekta.
ZVITA FELTNA
Priljubljena skupina Zvita feltna, ki se v zadnjem letu lahko pohvali z uspehom skladb Edina, Lunina belina, V dobrem starem Piranu, je pred kratkim predstavila novo pesem Kraljica, ki se je že zavihtela med 50 najbolj predvajanih skladb na radijskih postajah.
Naš čas, 30. 8. 2018, barve: CM K, stran 12
12
»»WAS
30. avgusta 2018
a a Gabi Hribernik se marsikdo spominja iz obdobja, ^^ko je v Velenju cvetela Nama. V času njenega vodenja to ni bila samo dobro založena trgovina, ampak mesto številnih dobro pripravljenih in izpeljanih dogodkov. Danes so ti sestavni del vsakega trgovskega centra, takrat pa ni bilo tako. Aktivna je tudi kot upokojenka. Posebej v Stari vas, kjer živi. Če ni zraven pri organizaciji kakšnega dogodka, pa se gotovo udeleži (skoraj) vsakega. Zadnjič smo jo srečali na Graški gori, kamor je prišla s »svojimi« praporščaki.
Darja Vrhovnik, med drugim voditeljica številnih prireditev, še posebej narodnoza-bavnih, je zelo ponosna na svojo hčer, violinistko in solo pevko. Ampak resnici na ljubo mora priznati, da je glasbeni talent podedovala po očetu Otu Vrhovniku, vrhunskem glasbeniku, profesorju na velenjski glasbeni šoli. Kar pa se lepote tiče, to pa je že drugo vprašanje!
Nekdanji nogometaš NK Šmartno Franc Korber danes raje spremlja nogomet, kot ga igra. Ponosen je na vnuka in upa, da bo šel po dedijevih stopinjah. Rad ga vzame v naročje ali ga uči prvih nogometnih korakov. Čveku je zaupal: »Je kar naporno. Moraš imeti kondicijo, večjo, kot si jo imel, ko si mlad tekal na nogometnih tekmah in treningih.«
ZANIMIVOSTI

Italija ni kopalnica turistov
V Rimu sta se pred kratkim dva angleško govoreča turista slekla do spodnjic in skočila v fontano na Beneškem trgu, medtem ko so ju prijatelji fotografirali. Enega je trenutek celo tako zelo navdihnil, da je slekel tudi spodnjice. Nekdo od ljudi, ki so stali blizu, je dogodek posnel in ga objavil na spletu, nato pa je v Italiji završalo. Fontana je na-
mreč del spomenika Viktorju Emanuelu II., sicer prvega italijanskega kralja po ponovni združitvi, zaradi česar služi tudi kot oltar domovine. Italijanska policija pravi, da je bilo v videu prikazano vedenje žaljivo in nezakonito, zato turista že iščejo, saj ju čaka visoka kazen. Podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini se je razjezil prek twitter-ja in poudaril, da »Italija ni njuna domača kopalnica«.
Na vlak s konjem
V Avstriji se je prejšnji teden nek moški odločil, da s seboj na vlak pripelje konja. Na fotografi-
jah, ki so nastale ob dogajanju, je razvidno, da moški s klobukom na vlaku drži za vajeti svojega rjavega konja. Ostali potniki so dogodek pospremili z obilo smeha in humorja, odgovorni pa so pojasnili, da je moral »sicer krotak, a nepovabljen gost« vlak zapustiti. Poudarili so, da lahko potniki na vlak vzamejo le majhne in nenevarne živali, psi morajo imeti nagobčnike, zanje pa njihovi lastniki potrebujejo tudi vozovnico.
Za 93. rojstni dan si je želela aretacijo
V ZDA je Anne Dumont pred kratkim poklicala policijo in jih prosila, naj »nežno aretirajo« njeno mater, ki sicer prej nikoli ni
bila v težavah z zakonom, a je velika oboževalka televizijske serije Cops in se je spraševala, »kako bi bilo biti aretiran«. Za svoj 93. rojstni dan si ni ničesar želela bolj kot prav te izkušnje. Tako so se dva dni po rojstnem dnevu na vratih pojavili policisti in starko aretirali, ta pa je policiste objela in z nasmehom sedla na zadnji sedež avtomobila. Dumontova je dejala, da je bila njena mati takrat »resnično srečna ženska«. Policisti so 93-letnici dovolili celo prižgati policijsko sireno, zato pa ji podarili nalepko »policista pripravnika« in se ji zahvalili za topel sprejem na njenem domu.
Alkohol ima nekaj pozitivnih učinkov, a tudi številne
negativne
Ko v času dopustov alkohol bolj sproščeno teče v grla odraslih, se pojavljajo tudi izsledkih raziskav, ki govorijo o učinkih te substance na naš organizem. Tako dokazano obstajajo pozitivni
učinki alkohola na človeško telo, vendar pa tudi številni škodljivi.
Z alkoholom zaužijemo veliko praznih kalorij, pogosto pa se pri pivcu spodbudi tek in poveča apetit. Študija je pokazala, da ljudje pojedo več, kadar pred obrokom spijejo aperitiv. Pitje večjih količin alkohola in občasno pijančevanje se pogosto kaže v pridobivanju kilogramov in pojavu debelosti.
V preteklosti je veljalo prepričanje, da zmerno uživanje alkohola koristi in pripomore k zmanjševanju tveganja za pojav kardiovaskularnih obolenj, toda novejše raziskave kažejo, da ne gre za univerzalno pravilo, pač pa je tveganje za pojav bolezni srca in ožilja zelo odvisno od starosti in nekaterih drugih dejavnikov.
Nedavna raziskava je pokazala, da konzumacija več kot sto gramov alkohola na teden (približno pet do šest kozarcev vina) poveča tveganje za prezgodnjo smrt in zmanjša pričakovano življenjsko dobo. Znanstveniki ob tem priznavajo, da so maloštevilni pozitivni učinki zmernega uži-
vanja alkohola zlahka izničeni z vsemi negativnimi.
42 dni zapored ga je ujel isti radar
Avstrijski pek Heimo Wallner je dobil novo službo in se iz nje vsako jutro ob 3. uri domov peljal po isti poti. Ni je dobro poznal, upošteval je omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro, spregledal pa znak za omejitev le 30 kilometrov na uro. In ko se je ta-
ko vozil, ga je 42 dni zapored beležil radar. Prvič ga je poslikal marca, na dom pa je Wallner prvo pošto dobil šele v sredini maja. Pek pravi, da se sicer zaveda, da je običajno omejitev hitrosti v bližini šol nižja, a na to ni pomislil, ko se je mimo vozil ob 3. uri zjutraj. Ker se ni mogel pritožiti na vseh 42 kazni hkrati, ampak bi moral to storiti proti vsaki odločbi posebej, se je temu odpovedal, saj bi ga na koncu zaradi stroškov odvetnika verjetno vse skupaj stalo še več. Tako je plačal tri tisoč evrov, kar je več kot dve njegovi plači.
frkanje
» Levo & desno «
Po lupo
Berem, da je glede očitkov, kako je lahko cena gradnje bloka 6 skočila od 650 milijonov evrov na več kot 1,4 milijarde, vse to dogajanje znova pod preiskovalnim drobnogledom. Če je res tak razkorak, pa za to res ne potrebujejo lupe.
Počitnice
Za mlade se bo kmalu začelo novo šolsko leto. Za mnoge njihove starše pa se bodo začele počitnice.
Stara pesem
V Šoštanju so imeli »v oblakih« mesto na vodi, v stvarnosti so menda dobili na vodi le glasbeno šolo. Kljub težavam ni skrbi, da bi ta šla po vodi.
Izbira
Da so lahko v rož'cah, gredo nekateri v Mozirski gaj. Drugi zavijejo v kakšno oštarijo.
Klopotci
Po vinogradih klopotci že odganjajo ptice. Razni politični »klopotci« odganjajo občutljive gledalce od TV ekranov.
Samopostrežba
Nekateri si res privoščijo natakanje bencina na povsem samopostrežen način. Sami si postrežejo z gorivom in nato niti ne motijo zaposlenih s plačilom. A dvojno plačajo, če jih odkrijejo.
Vse boljše
Čeprav pravijo, da nam je zadnji čas vendarle vse boljše, je še vedno veliko takih, ki se radi spominjajo tistih lepih časov. Seveda, bili so mladi.
Pijanost
Pijani vozniki ne sodijo za volan. A kaj, ko premnogi taki menijo, da za volanom bolj stabilno sedijo -težko pa hodijo.
Razkorak
Slovenske družine imajo zadnja leta vse manj otrok. A vse več otrok marsikje ne najde mesta v vrtcih.
Nesnaga
Naše ozračje je menda zadnji čas spet precej onesnaženo. Saj slišimo, da se zaradi različnega kadrovanja dviga veliko prahu.
Naš čas, 30. 8. 2018, barve: CM K, stran 13
"»^AS	REPORTAŽA	13
šolskim letom spet polemike zaradi delovnih zvezkov
30. avgusta 2018
Pred novim
Zahtevana gradiva za osnovno šolo se lahko med šolami razlikujejo - Avtonomno jih izbirajo učiteljski strokovni aktivi - Starše jezi obsežnost gradiv ter razlike v cenah
Delovni zvezki - Cene delovnih zvezkov za posamezen razred se ponekod dvignejo tudi nad 100 €.
Mojca Štruc
Čeprav nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi morali otroci izkoristiti prav vsak dan počitnic, je jasno, da se je treba ob koncu avgusta pripraviti na prihajajoče šolsko leto. Je pa res, da je to mnogo bolj naloga staršev kot otrok. Treba je namreč predvsem nakupiti učbenike oz. delovne zvezke.
Starši pravijo, da so delovni zvezki preobsežni
Zvezki in delovni zvezki niso nič novega. Učenci jih uporabljajo tako rekoč od nekdaj, seveda pa se zahteve šol z leti spreminjajo. Če so nekdaj prevladovali prazni zvezki in učbeniki, si je danes v glavnem mogoče učbenike brezplačno izposoditi iz šolskih učbeniških skladov. Je pa zato v uporabi toliko več delovnih zvezkov.
Založbe, ki jih oblikujejo, se potrudijo, da so ti barviti in vsebinsko zanimivi. Tudi starši pravijo, da so dobro oblikovani. »Zaznati je sledljivost in povezanost določenih nalog in vse-
bin. Oblikovani so tako, da lahko otrok malo razmisli, nato pa odgovor najde s pomočjo prebrane snovi,« pravi ena od mater, s katerimi smo se pogovarjali. Vendar dodaja, da so nekatere naloge v delovnih zvezkih izjemno zapletene. »Otrok nekaterih nalog nikakor ne more rešiti brez pomoči staršev in zdi se, kot da je namen sestavljalcev teh delovnih zvezkov, da v delo vključijo tudi starše.« Kot še poudarja, je nesmiselno tudi, da sedanji delovni zvezki pri določeni snovi vsebujejo ogromno podobnih nalog, ki od otroka zahtevajo mnogo monotonega dela.
Da je v sedanjih delovnih zvezkih snovi preveč, meni tudi druga mati, s katero smo se pogovarjali. »Res veliko, veliko preveč je vsega. Nazadnje v razredu ne zmorejo predelati učne snovi in imajo v želji, da bi jo, iz tedna v teden več domačih nalog,« je dejala.
»Sicer se mi zdijo naloge zanimive, raznolike, veliko je barvanja. Je pa vse skupaj absolutno preobsežno, ker je sam učni sistem prenatrpan,« pravi še tretja mati in opozarja, da otrokom
ob takšnem načinu dela ostane le malo časa za igro, gibanje, ustvarjanje in sprostitev.
Učitelji gradiva izbirajo skrbno in premišljeno
Učni načrti niso stvar lastne presoje posameznih učiteljev. Določa jih pristojno ministrstvo in naloga šole ter učiteljev je, da jih uresničujejo. Čeprav imajo starši in ostala javnost pogosto občutek, da delo učiteljev dobro poznajo in da bi na tej osnovi znali sami hitro določiti drugačno izbiro delovnih zvezkov, so
učitelji vendarle strokovni delavci na svojem področju. Prav zato se oni odločajo o izbiri delovnih zvezkov. Je pa res, da se na različnih šolah odločajo različno. »V strokovnih aktivih skrbno in premišljeno izbirajo gradiva in utemeljijo izbor. Na sestanku sveta staršev nato predstavimo nabor delovnih zvezkov in ostalih gradiv vključno s cenami za posamezni razred,« pojasnjuje ravnateljica Osnovne šole Šalek Irena Poljanšek Sivka.
Podobno je tudi na drugih osnovnih šolah. »Delovni zvez-
ki so skrbno izbrani - premišljeno in glede na naravo predmeta. O njih se odločijo učitelji v aktivih, o potrebnosti in pomembnosti pa spregovorimo tudi na učiteljskem zboru. Seznam delovnih zvezkov po predstavitvi in utemeljitvi izbora potrdi tudi svet staršev. Trudimo se, da je izbor optimalen in stroškovno sprejemljiv,« pravi ravnateljica Osnovne šole Livada Tatjana Za-fošnik Kanduti.
Ravnateljica Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj Majda Završnik Puc ob
tem poudarja, da učitelji posameznih aktivov delo učencev in uporabnost delovnih zvezkov evalvirajo vse šolsko leto.
Druga šola, drugačen znesek za potrebna gradiva
Ko ne gre dvomiti v vsebinsko strokovno izbiro osnovnošolskih gradiv, starše pogosto vznejevo-lji cena. Ta se lahko od šole do šole razlikuje, včasih tudi precej. Takoj se pojavi vprašanje, kako je mogoče, da cenejša gradiva, ki so dovolj dobra na eni od šol, niso dovolj dobra za učence drugih šol. Kot so povedale ravnateljice, se založbe zelo trudijo prepričati učitelje, da so najboljša prav njihova gradiva.
Gotovo pa drži, da delovni zvezki sploh niso pogoj za dobro delo učitelja. In tega se brez dvoma zavedajo tudi strokovni delavci v izobraženju. Si pa vsako leto znova želijo učencem ponuditi čim boljše pogoje za razvoj njihovih potencialov.
Knjigarne zadnja leta skrbno pripravljajo sezname potrebnih gradiv po posameznih šolah in razredih. In pazijo, da so gradiva vedno na zalogi. »Pri nas je mogoče dobiti gradiva, tudi če jih niste predhodno naročali,« vse zamudnike tolaži Jožica Svetina iz Velenjske Mladinske Knjige.
Po tatu v Velehood
Velenje je dobilo tetovirni studio - Tatu si zaželi vse več ljudi, le redki pa ostanejo le pri enem - Prihajajo iz vse Slovenije, tudi iz tujine
Velenjčana Dejana Djordjevica mnogi poznajo še iz njegovih najstniških let, ko je bil med prvimi, ki so prevzeli me-talski slog oblačenja in dolge lase. Odraščal je še v času, ki mu ni vladala zabavna elektronika, zato so se s prijatelji zbirali v parkih, poslušali glasbo, prek katere so se povezali in jo začeli tudi sami ustvarjati. Leta 1993 so ustanovili bend Alcohollica, kasneje pa se preoblikovali v Kaoz - legendarni velenjski thrash metal bend, ki zadnja leta ponovno redno vadi in nastopa. Kljub temu je Doko, kakor ga kliče večin znancev, danes bolj prepoznaven po tetoviranju -umetniški obrti, v kateri se je začel uriti med služenjem vojaškega roka, maja pa je v lokalu v Rdeči dvorani odprl studio za tetoviranje pod znamko Velehood.
Povpraševanje je veliko
Kot otrok je z bratom rad prerisoval plakate ikon takratne pop kultura na večje formate in pri pouku »čečkal« v zvezke. Resneje se za svoj likovni talent ni zavzel, dokler ga ni začel povezovati s poslikavanjem telesa. Leta 1994 je v Ljubljani na služenju vojaškega roka spoznal nekoga, ki je samega sebe tetoviral z iglo, okrog katere je ovil sukanec, jo namakal v tinto in si jo vbadal pod
>»Na tetoviranje je treba priti spočit in bistre glave, imeti razčiščeno, kaj si želiš, in imeti mir.«
kožo. Postopka se je naučil tudi sam, in ker je znal risati, je za 500 tolarjev tetoviral več deset kolegov, celo dva poveljnika. »Ko sem prišel iz vojske, sem to dal na stran. Takrat tetoviranje še ni bilo tako popularno. Ljudje so do tega imeli predsodek, ker so se večinoma tetovirali tisti, ki so bili v vojski, v zaporu. Imeli so nas za 'drogeraše',« razlaga Doko, ki je bil star 16 let, ko si je dal pri nekem tetovatorju v Šaleku narediti prvi tatu -
križ, čeprav je ateist. Danes jih ima več kot 25 in opaža, da družba ljudi ne sodi več po tatujih. »Nimajo nekega globljega pomena. Opice, denimo, ki jih imam pet, povezujem z našimi davnimi predniki. Tudi sam sem malo divjaka po duši. Sicer pa je zame to neka umetnina.
Leta 2003 mu je prijatelj posodil denar za nakup prvega strojčka za tetoviranje. Nekaj mesecev se je uril na svinjski koži, posodili pa so mu jo tudi najbližji prijatelji, ki še danes zahajajo v njegov studio po trajne poslikave. »Najprej sem naredil enega ali dva tatuja na
teden, dokler niso postali tako popularni, da sem imel toliko povpraševanja, da sem lahko pustil službo. Zadnja štiri leta se preživljam le s tetoviranjem,« pove, salon pa poleg dekoracije telesa nudi tudi majice in druge reči z unikatnimi potiski, ki pod znamko Velehood nastajajo v sodelovanju z grafično oblikovalko, njegovo »boljšo polovico« Nušo Fužir.
Vsak tatu je izziv
Za tetoviranje v Sloveniji ni šole, seminarjev ali podobnih izobraževanj. Dejavnost tetoviranja lahko opravlja
Najbolj boleča mesta za tetoviranje so koščeni predeli in notranje strani telesa - pazduhe, rebra, di-mlje, podkolenje.
Tatuji se najbolj popačijo, ko se linije skupaj s kožo razširijo pri povečanju telesne teže ali v nosečnosti, a se ne skrčijo več nazaj. Starejši tatuji tudi zbledijo ali pa se tanjše linije zameglijo.
Tamara se je prvič tetovirala prav pri Dokotu. Stara je bila 18 let, do danes pa se je vrnila že več kot 15-krat. Vsak tatu, ki gaje izbrala za celo življenje, a je vseeno na delu telesa, ki ga lahko prekrije, ima poseben pomen. »Všeč so mi in poistovetim se z njimi. Zame je to način izražanja. Za nobenega mi ni žal,« pove med tetoviranjem morske deklice na ramo, ki jo bo spominjala na poletje. Nekoč pa si želi potetovirati celo roko. »Če ti je tatu všeč in si ga želiš, boš šel čez bolečino,« pravi.
samostojni podjetnik z medicinsko ali kozmetično šolo. Za studio, opremo, certificirane barve, higienske postopke pa obstajajo strogi predpisi, ki jih je za varno in kakovostno tetoviranje potrebno dosledno upoštevati. »Za tetoviranje je potrebna mirna roka, potrpežljivost, koncentracija, pa seveda sposobnost risanja. Napredek pride z vajo,« pravi samouk, ki novo znanje na tem področju išče na internetu. »Težko je izoblikovati svoj slog. Sam ga še nimam. Mislim pa, da so moji tatuji detajlni; pravijo, da mi gredo dobro geometrijski liki,« pove
in dodaja, da se sicer prilagodi strankam, ki se vračajo zaradi ugodne cene in osebnega, korektnega pristopa.
Po njegovih izkušnjah si večina ljudi izbere neke njim všečne motive, tisti, ki si dajo tetovirati kake simbolične podobe z globokim pomenom, pa so bolj redki. Nekateri pridejo v studio z izdelano idejo, mnogi pa le z željo po tatuju. Najzahtevnejši med več kot 5000 tatuji, ki jih je do danes ustvaril, so portreti in druge realistične slike, tudi geometrijski liki so zapleteni za izdelavo, najbolj zanimiv pa se mu zdi tatu Pike Nogavičke s pripisom Por que no? (Zakaj pa
> Veliko je povpraševanja po tetoviranju imen otrok, stari starši si tetovirajo imena vnukov.
ne?) pod pazduho. Vseh tatujev ni dokončal. »Nekaterim zmanjka denarja za kak večji tatu, ki ga delam v več fazah, druge preveč boli, tretji kar pozabijo, da je tatu še potrebno dokončati, enim pa je všeč takšen, kakršen je, čeprav meni ni, ker vem, kako bi se še dal nadgraditi.« Nekateri si tudi premislijo. »Sem že prekrival tatuje, tudi svoje, pa od kolegov. Manjši, kot je tatu, lažje ga je prekriti, bolj ko je črn, težje je.« Parom, ki se polni zanosa želijo skupaj tetovirati, bi to najraje odsvetoval, je pa že tetoviral tudi nekaj poročnih prstanov. Teh zaenkrat še ni prekrival. Sicer se tatu da odstraniti tudi lasersko, kar je drago in še bolj boleče kot tetoviranje samo ter odstrani naravni pigment iz kože, kar pusti svetlo liso, je še povedal Dejan Djordjevic, ki je najbolj ponosen na tatuje, ki so bili najbolj zahtevni. Tetovirati pet ali več ur je naporno in redka stranka to zdrži, pravi.
■ Tina Felicijan
Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 14
14	MED VAMI	««^AS	30. avgusta 2018
Narava je letos radodarna z zelišči
Zeliščarica Kata Laštro je gonilna sila Društva prijateljev mladine Levi breg -Pripravlja zeliščarske delavnice in predavanja doma in drugod, piše knjige, tudi fotografira, predvsem pa zahaja v naravo in raziskuje njene skrivnosti
Kata Laštro: »Naberite dovolj zelišč in pripravite si zaloge za zimo, ki bo dolga in bomo potrebovali veliko energije do začetka
pomladi in novega življenjskega kroga.«
Velenjčanki Kati Laštro, ki se je po številnih življenjskih preizkušnjah uveljavila kot tradicionalna zeliščarica nabiral-ka, zažarijo oči, ko govori o darovih narave iz pisanega rastlinskega kraljestva. Polna je znanja o blagodejnih učinkih uživanja zelišč in raznih pripravkov, in tega rada deli z obiskovalci Zeliščarne, ki je do nedavnega stala na Starem trgu. Na stojnici, ki jo je avtorica več knjig in dokumentarnega filma o zeliščih in drugih rastlinah dobila v brezplačni najem od Mestne občine Velenje, je brezplačno oziroma za prostovoljne prispevke Društvu prijateljev mladine Levi breg, pod okriljem katerega deluje, ponujala različne zeliščne pripravke, kot so mešanice za čaje in kopeli, ki pomagajo lajšati različne tegobe ali pa krepijo dobro počutje, tinkture, po naročilu tudi mazila, pa še aromatične šopke, okrasne obeske z vtisnjenimi cvetlicami in druge dekorativne predmete z navdihom iz narave. Predvsem pa pozitivno energijo in kopico informacij.
Zeliščarna se je prijela
V vročih dneh je bilo obiskovalcev Ze-liščarne - vzgojno-izobraževalne točke o zeliščih, ji pravi Kata - manj, čeprav je pred soncem umaknjena v gosto senco kostanja na ploščadi pred staro pekarno. Sicer pa jo je letos poiskalo ali poklicalo veliko ljudi, ki so iskali informacije o nabiranju, shranjevanju, uporabljanju in učinkovanju zelišč v vsakdanjem življenju. »Največ je tistih, ki so depresivni ali imajo kake druge psihične težave. Pogoste so tudi težave s srcem, ledvicami, sečnimi potmi, holesterolom in jetri, kjer se kopičijo strupi in negativna čustva, ki slabo vplivajo na naše zdravje in počutje. Ženske pogosto iščejo pomoč pri bolečih in obilnih men-
struacijah, moški pa v andropavzi, ko se jim začnejo pojavljati razne težave. Pri večjih težavah vsem svetujem obisk zdravnika, povem pa tudi, da smo sami svoj najboljši zdravnik. Če imamo čisto glavo, vemo, kdo smo in kam gremo, se nam odprejo poti do sebe ali do drugih ljudi in si lahko pomagamo,« pravi Ka-ta, ki ima navado pogostiti obiskovalce s krepčilnim čajem ali vodo, v katero namoči liste in cvetove zelišč. Z njimi pa deli tudi osebne izkušnje in izkušnje
drugih ter jim tako daje oporo pri samopomoči. »Ljudje, ki prihajajo k stojnici, so zadovoljni in prav ti pripeljejo nove obiskovalce, ki jih je vse več,« pravi.
Letošnja bera zelišč je obilna
Člani DPM Levi breg zelišča nabirajo na dveh posestvih v okolici Velenja. Kaluno jim je je dal v uporabo Stane Breznik iz podjetja Bremis, Lesniko pa Mestna občina Velenje. Kljub obilici dežja in vlage v zraku je narava le-
tos izjemno radodarna, saj je tudi veliko močnega sonca, zato so rastline zelo zdrave, bujne in odporne, pravi zeliščarica. »Ni uši, ni plesni in drugih bolezni. Rastline hranijo obilico energije, ki jo lahko prenesejo na nas, zato priporočam, da rastline, ki jih dobro poznate, nabirate in uživate. Naj opozorim, da knjiga ni vedno najboljši pripomoček pri prepoznavanju rastlin, zato se takrat, ko ste v dvomih, raje obrnite na osebo, ki jih dobro pozna,«
pravi Kata, ki opaža, da je narava letos pohitela in nekatere sadove dala že tri tedne prej kot po navadi. »Krvenka, ki raste ob cestah ali tam, kjer se zadržuje voda, je že odcvetela. Smetlika, ki navadno cveti pred zadnjo košnjo, pa je že zacvetela tudi na nadmorski višini 1500 metov, kar je velika sprememba. V naravi cvetijo različne vrste mete in melise. Kmalu bo zacvetela tudi zlata rozga, ki tako kot brusnice pomaga pri obolenjih sečil. Dozoreli so že plodovi koprive, ki so še bolj blagodejni kot listi, ki jih lahko nabiramo celo sezono.« Ena od posebno zdravilnih rastlin, ki je v naravi ne najdemo, lahko pa jo vzgojimo na vrtu, je ognjič. Je nezahteven, a zelo blagodejen tako za ljudi kot za sosednje rastline in zemljo, v kateri raste, je še povedala zeliščarica Kata Laštro, ki mesečno pripravlja ze-liščarska druženja v Knjižnici Velenje, sodeluje na raznih prireditvah v Velenju, obiskuje kraje po Sloveniji, letos pa je sodelovala tudi na zagrebškem Velikem zelenem festivalu, kjer je požela veliko pozitivnih odzivov.
a Tina Felicijan
Zeliščarna v Starem Velenju le letos obratovala že tretje leto. Zaradi prenove Starega Velenja so stojnico že odstranili, nova lokacija Zeliščarne pa zaenkrat še ni znana.
Nastaja nova knjiga Kate Laštro - Zeleno berilo. V njej bo ob vsaki črki abecede predstavil eno rastlino, o kateri bo zapisala koristne informacije in strokovnim imenom dodala tudi ljudska.
»V Velenju lahko živim mirno.«
Tatie Sri Wulandari je Indonezijka, ki v Velenju živi enajsto leto - K nam jo je vodila ljubezen - Sprva so ljudje mislili, da prihaja iz Kitajske ali Japonske
Mojca Štruc
Zapišimo le ime: Tatie Sri Wu-landari.
A čeprav nima priimka (v njeni rodni deželi priimki ne obstajajo), je Tatie dosti več kot le ime. Je žena, mama, prijateljica, sestra, hči in pravi sonček. Pogosto nasmejana, četudi na tisoče kilometrov daleč stran od rodnega doma. Težko si je predstavljati, kako ji je živeti med nami, zato smo jo povabili na pogovor.
Tatie, od kod točno prihajate?
Prihajam iz Surabaye, ki je s štirimi milijoni prebivalcev drugo največje mesto v Indoneziji. Poleg staršev imam tam dve sestri in brata.
Zakaj ste se odločili, da pridete
v Slovenijo?
Zaradi ljubezni. Leta 2000 sem prek spleta spoznala sedanjega moža, vendar si takrat seveda nisem niti predstavljala, da se bom kdaj preselila sem. V glavnem sva si dopisovala, potem pa me je leta 2001 prvič obiskal v Surabayi. No, dve leti kasneje sem jaz prišla v Slovenijo, da bi spoznala njegove starše, leta 2006 pa sva se v Indoneziji poročila. Leto kasneje sem prišla živet v Velenje.
Sprva sta se torej pogovarjala v
angleškem jeziku?
Ja. Ko sem prišla leta 2003 v Slovenijo, me je bilo prav zaradi jezika najbolj strah, kako se bo vse skupaj izšlo. Takrat nisem o slovenščini vedela čisto nič in sem se spraševala, kako se bom pogovarjala z njegovimi starši. Ampak so zelo prijazni, tako da je bil strah odveč.
Danes pa kar dobro govorite
slovensko.
Hvala. Najprej me je učil tast, potem pa sem obiskovala tudi tečaj slovenskega jezika za tujce.
Kako pa se pogovarjate doma?
Zdaj se trudim, da samo slovensko. Sprva sem želela, da bi otroka obvladala tudi indonezijšči-no, vendar gre za precejšnje razlike med jezikoma in to je za otroka precej zahtevno. Tudi zame! Zdaj,
Tatie Sri Wulandari pravi, da v Velenju zaenkrat še ni srečala kakšnega drugega Indonezijca.
ko sem v Velenju že dobro desetletje, se mi včasih zgodi, da pozabim kakšno indonezijsko besedo. In potem uporabljam Google prevajalnik (smeh).
Kaj pa se vam zdi najtežje pri slovenskem jeziku?
Slovnica. Tale množina, dvojina ... joj. (Smeh)
Greste še kdaj na obisk v Indonezijo? Pride vaša družina v Slovenijo?
Mi gremo radi, vendar pogosto to ni mogoče. Nazadnje smo bili lani. Moja starša pa še nikoli nista prišla sem, saj se oče boji letenja.
Kaj pa sta rekla starša, ko ste povedali, da se boste preselili v Slovenijo? Sta sploh vedela, kje je to?
Točno za Slovenijo nista vedela, sta pa poznala zgodbo razpada Jugoslavije, in ko sem rekla, da grem na to območje, sta si znala predstavljati, kam. Ni jima pa bilo lahko. Tudi meni ne. Ampak ljubezen je močnejša.
Kako se spominjate časa, ko ste se preselili v našo deželo?
Prva tri leta je bilo zaradi neznanja jezika zelo težko. Bala sem se npr. iti v trgovino, ker me je skrbelo, kako se bom sporazumela.
Se vam je zdelo, da ste od ljudi dobro sprejeti?
(Smeh) Enkrat meje pred prehodom za pešce ustavila skupina mladostnikov in neko dekle me je prosilo, naj jo naučim kakšne kitajske besede. Ampak jaz tega ne znam, in ko sem ji to povedala, me je pogledala in rekla: »Potem pa japonske.« (smeh) Ko sem povedala, da sem iz Indonezije, pa so rekli: »O, tako daleč ste prišli!« (Smeh)
Pa vam je všeč pri nas? O, ja! Ko sem prvič prišla v Velenje, sem bila presene-, čena, kako je tukaj ponoči strašno tiho in temno. V Surabayi imamo ogromno obcestnih luči in vse je glasno, tu pa takšen mir. V
Velenju res lahko živim mirno. Zrak je čist in z otrokoma rada hodim v naravo. Tudi ljudje tukaj so zelo prijazni.
Pravi vaš mož podobno o Indoneziji?
Njemu se tam zdi predvsem veliko in zelo vroče. Ko je bil prvič v Surabayi, smo morali vsak dan v nakupovalni center, kjer imajo klimatske naprave, da se je malo ohladil. (Smeh)
Jezijo ga tudi komarji, ki so lahko tam precej nevarni. Je pa res, da mu je všeč odprtost ljudi in gre rad v Indonezijo.
Vročina? Kako vroče je v Indoneziji?
Vse leto je temperatura zjutraj okrog 27 stopinj Celzija, popoldne pa okrog 30.
Uh. Potem vas pozimi v Velenju verjetno zebe?
Ja! (Smeh) Mož se mi smeje, ker mu je dovolj samo bunda, meni pa še zdaleč ne.
Se morda ogrejete s hrano iz Indonezije?
Rada kuham, včasih slovensko, včasih balkansko, včasih indonezijsko.
Kaj pa je tipično za indonezijsko hrano?
V Indoneziji imamo 17 tisoč otokov, od tega je sedem večjih in vsak od teh je znan po svoji tradicionalni hrani. Predvsem po odličnih sladicah. Pri njih v glavnem uporabljamo kokosovo mleko, kokosovo meso in tapi-oka moko. Naša hrana je znana tudi po začimbah: kurkumi,
ingverju in seveda čiliju. Tudi tu imate čili, a ta ni tako pekoč.
Kuhate tudi slovenske jedi?
Kuham golaž, tople bučke in poznam tudi vampe.
Vam je všeč naša hrana?
Ja, mi je.
Boste torej ostali pri nas?
Hm, mogoče. Mož sanja, da bi nekoč po upokojitvi kupila vikend v Indoneziji in zime preživljala tam, poletja pa tu. Morda pa res, bomo videli.
■
Naš čas, 30. 8. 2018, barve: CM K, stran 15
30. avgusta 2018
«»SÜAS
MED VAMI
15
Zagato rešujejo 'zagatnice'
Gradbeno jamo glasbene šole v Šoštanju varujejo z jekleno steno - Podtalna voda se je pojavila prej, kot so predvidevali
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - V Šoštanju gradijo novo glasbeno šolo. V novem objektu bo 1.445 kvadratnih metrov neto površin. Polovico bo predstavljala rekonstrukcija starega objeta, drugo po-
)
lovico dozidava novega. Delati so začeli 1. julija, delo izvaja družba Esotech v partnerstvu s podjetjem Andreje. Naložba v novo glasbeno šolo bo Občino Šoštanj stala 2.600.000 evrov (brez opreme), v nove prostore pa naj bi se uporabniki vselili septembra 2019.
A kot se pogosto zgodi pri tako velikih posegih, brez zapletov ne gre. »V delu, kjer se izvaja re-
konstrukcija, so se po odstranitvi ometov in keramike pokazale razpoke. Zaradi tega so bile potrebne dodatne raziskave materiala in dodatne ojačitve,« razlaga podžupan Občine Šoštanj Viki Drev.
Težave pa so se pojavile pri izkopu gradbene jame. »Geomehansko poročilo v času projektiranja je sicer pokazalo podzemne vode, vendar na večji globini, kot se je pokazalo pri operativni izvedbi. Nanje so izvajalci naleteli že na globini dveh metrov, izkop pa gre v globino petih. Zato smo morali gradbišče v fazi izklopov zapreti, zaradi plošče opraviti dodatne
Dela so začeli 1. julija. Objekt naj bi bil vseljiv v začetku prihodnjega septembra.
L:
'Bager ni igračka, tako globoka
je gradbenajama.
% ' - - ■
---
■ ' 'Jfl
i; laij
»Do zime je treba iz zemlje,« pravita Matic Lašič in Viki Drev, ki budno spremljata dogajanje na delovišču.
raziskave geomehanika in statika, gradbeno jamo pa zavarovati z zagatnicami, ki prvotno niso bile predvidene.«
To pa pomeni tudi zamik ter-minskega plana. Zaradi dodatnih nepredvidenih del zaostajajo za cel mesec, a si prizadevajo, da bo glasbena šola vseljiva septembra prihodnje leto. »Pred zimo želimo objekt spraviti iz zemlje in ga zapreti, da bodo čez zimo v njem lahko potekala notranja dela. Z izvajalcem in projektantom se srečujemo tedensko, če je potrebno, tudi vsak dan.«
Odgovorni projektant Matic Lašič (Modular Arhitekti) pravi,
da je projekt zahteven. »Na eni strani gre za dozidavo novega objeta, na drugi za rekonstrukcijo starega. Kadar posegamo v obstoječi objekt, je previdnost pri izvedbi zelo pomembna, tako da delamo po fazah, premišljeno, z veliko koordinacijskimi sestanki in dodatnimi analizami, da zaradi hitenja ne bi prišlo do kakšnih neljubih dogodkov.«
Lahko pride do spremembe projekta? »Do spremembe projekta ne bo prišlo. Težave, ki so se pojavile, niso takšne narave, da bi se moral zaradi tega projekt spreminjati.«
4tJ* i
Pogodbena cena gradnje in dozidave objekta glasbene šole je 2.600.000 evrov (brez opreme). Objekt gradi družba Esotech s partnerjem -podjetjem Andreje.
Za nakup potrebščin tudi RK in Karitas
V Karitas Velenje menijo, da z akcijo Podari zvezek vzgajajo otroke
za solidarnost.
Velenje - Tudi v Šaleški dolini že nekaj let priskočita na pomoč družinam v stiski pred začetkom novega šolskega leta Območno združenje RK Velenje in velenjska Karitas. Na območnem združenju so povedali, da so zagotovili pomoč 140 učencev iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, kar je toliko kot v začetku lanskega šolskega leta. Upravičenci so prejeli bon v vrednosti 50 evrov za nakup šolskih potrebščin v Mladinski knjigi Velenje ter v Moji pentlji v Šoštanju. Denar za bone sta zagotovila območno združenje in Odbor za pomoč občanom pri Mestni občini Velenje.
V Karitas Velenje so si že junija zabeležili tiste, ki se na novo šolsko leto zaradi finančne stiske pripravljajo s cmokom v grlu. Kot prejšnja leta, so se tudi tokrat v okviru akcije »Podari zvezek« obrnili na osnovne šole in jih povabili, da učence nagovorijo, da bi sovrstnikom v stiski podarili kakšen zvezek. »V Velenju
se šole vedno odzovejo in učence spodbujajo k sodelovanju v akciji. Vsako leto tako v naših osnovnih šolah zberemo lepo število različnih zvezkov. Letos je bilo na petih šolah zbranih 1340 zvezkov,« je povedala članica vodstva Karitas Velenje Biserka Filipan Kraljic. Poudarila je, da gre zahvala tako posameznikom, ki so darovali, kot ravnateljem, učiteljem in strokovnim delavcem šol, ki so projekt tudi letos podprli. »Sodelavci Karitas smo veseli, ko te zvezke dopolnimo še s šolskimi pripomočki, ki jih kupijo v Škofijski Karitas. Nastanejo res lepi paketi, ki zvabijo smeh in olajšanje na marsikateri obraz starša in učenca,« je dejala Filipan Kra-ljiceva.
V preteklem tednu so tako skupaj s Škofijsko Karitas pripravili primerne pakete šolskih potrebščin in jih razdelili. Prejelo jih je 75 učencev in 43 družin, 16 učencem pa so podarili tudi nove šolske torbe.	«tp, mš
■
Golica odmevala v srcu Srbije
Velenjski trubači Čaga Boysi so fantje, ki že 3 leta navdušujejo slovensko in predvsem šaleško publiko. V svojih pičlih 3 letih delovanja so z zelo aktivnim delovanjem dosegli 200 nastopov po vsej Sloveniji. Tudi letos avgusta so Slovenijo, slovensko kulturo in predvsem Velenje zastopali že na 58. zboru truba-čev Guča. Tja jih je vodila zlata plaketa s posebno pohvalo, ki so si jo 1. julija priborili na tekmovanju Zlata trobenta Dravograda. Fantje delujejo pod okriljem Društva Trubačev Slovenije, ki želi s trenutnimi trendi v glasbeni kulturi trubaško glasbo približati čim širšemu občinstvu. Na tekmovanju so blesteli in tudi zmagali Pivo in čevapi, trubači iz Postojne, s katerimi so Čaga Boysi skupaj obiskali Gučo. Čaga Boysi, ki se z dodatkom harmonike odlično preizkušajo tudi v preigravanju domačih slo-
venskih narodnozabavnih komadov, so to dokazali tudi v Guči na medkulturnem odru, kjer so v soboto, 11. avgusta, pred večti-sočglavo množico za konec kon-
Dež bo odplaknil dve plesni prireditvi
Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine (MZPM) Velenje so upali, da bo vreme v soboto naklonjeno dogodkom na prostem. »Ta veseli dan z M dance«, s katerim bi v soboto dopoldne pri Vili Rožle zaključili pestre počitniške programe, in »Ples brez zavor« na Velenjski plaži, ki so ga skupaj s Plažo MiaMia pripravljali zvečer, so enkrat že prestavili. Žal ju bo tudi to soboto, 1. septembra, odplaknil dež, zato so prireditvi odpovedali. Na MZPM Velenje še niso izgubili upanja; če bo vreme septembra ob vikendih prireditvam na prostem bolj naklonjeno, ju bodo skušali izpeljati, preden v deželo pride jesen.
certa zaigrali še slovensko naro-dnozabavno himno Na Golici.
"Golica je odmevala v Guči, v srcu Srbije, med 40.000 obiskovalci festivala. Množica slovenskih in tujih turistov je norela, pod odrom so pari zaplesali polko kot v Sloveniji na veselicah. Gostitelji so snemali in objavljali na socialnih omrežjih. Po koncu pa so nas začudeno spraševali, kako je možno, da 11 slovenskih fantov s takšno energijo izvaja glasbo vseh držav bivše Jugoslavije, in to ravno v času, ko se medkulturna nestrpnost po Evropi najbolj širi.«


Uživajte ob razgledu in izbranih jedeh
Fl
Prijeten ambient sodobne restavracije in letne terase z izjemnim razgledom na jezero Izvrstna samopostrežna kosila in ponudba vikend kosil Bogata ponudba jedi in hišnih specialitet Pogostitve ob dogodkih, poslovna druženja in osebna praznovanja tudi za velike skupine do 200 gostov Poročni obredi in pogostitev po vaših željah Velika letna terasa z lepim razgledom za 100 gostov Zunanji prireditveni prostor v sproščujočem okolju s pogledom na jezero primeren za velike prireditve Plesni večeri in drugi dogodki Piknik doživetje z legendarnim PONYjem ob jezeru
RESTAVRACIJA JEZERO
Cesta Simona Blatnika 24, 3320 Velenje, Slovenija + 386 (0)3 586 64 62 E restavracija.jezero@gorenje.com
WWW.GORENJEGOSTINSTVO.SI
GorenjeGostinstvo
■
Naš čas, 23. 8. 2018, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT

Celjani najboljši v Kanjiži, Velenjčani četrti
Rokometaši Gorenja z nedeljskim gostovanjem na Švedskem odpirajo novo tekmovalno sezono
Na močnem mednarodnem turnirju, ki je bil od četrtka do nedelje prejšnji teden v srbski Kanjiži, je nastopilo šest moštev, med njimi tudi slovenski aktualni prvaki Celje Pivovarne Laško in v prejšnji sezoni tretje velenjsko Gorenje. Moštva so razdelili v dve skupini. Prvo so sestavljali Gorenje, hrvaški podprvak Nexe in romunski prvak CSM Bukarešta, drugo pa Celje, srbski podprvak Partizan in danski Ribe--Esbjerg HH (REHH), deseti v prejšnji sezoni v tamkajšnji najmočnejši ligi.
Celjani so najprej visoko, s sedemnajstimi goli razlike, premagali Beograjčane, v drugem dvoboju so bili za tri gole boljši od
Zlasti veliko napak je bilo v napadu. Še sreča, da je bil vratar Taletovic, podobno kot na prejšnjih tekmah, spet zelo razpoložen (na treh dvobojih je skupaj zbral kar 40 obramb). Vseeno so
lovili raven uigranosti, ki jo želimo doseči pred tekmo s Švedi. Še vedno v ekipi ne morem računati na Andraža Keteja, na turnirju dveh tekem ni odigral tudi Nikola Špelic. Sama obramba na
Znova si želijo osmega igralca na tribuni.
Zoran Jovičič: Verjame...
Dancev. Z zmagama so si zagotovili nedeljski finale. V njem so tesno, 'samo' z golom razlike, premagali hrvaškega podprva-ka, čeprav so imeli prednost že petih golov. Dodatno priznanje je dobil tudi njihov Aljaž Pajntar, ki so ga razglasili za najboljšega vratarja.
Velenjčani so na uvodni tekmi nekoliko nepričakovano visoko, s šestimi goli razlike, klonili proti Nexeju. V drugi so pokazali veliko boljšo igro in Romune premagali s +2. Na tekmi za tretje mesto z Danci pa niso ponovili dobre predstave z moštvom iz glavnega romunskega mesta.
Velenjčani doživeli najvišji poraz. Danci so zmagali s 27 : 20.
Za rokometaše Gorenja je bil ta tradicionalni že osmi turnir zadnja preizkušnja pred začetkom tekmovanja v drugem najmočnejši evropskem klubskem tekmovanju. V uvodnem krogu kvalifikacij za pokal Evropske rokometne zveze bodo v nedeljo na Švedskem proti moštvu Alin-gsas HK skušali doseči čim bolj ugoden izid za povratni dvoboj v soboto, 8. septembra, v Velenju in s tem za napredovanje v naslednji krog. V njem bo igralo moštvo, ki bo imelo v skupnem seštevku obeh tekem boljšo razliko med danimi in prejetimi zadetki. Ob neodločenem rezultatu bo o napredovanju odločalo več doseženih zadetkov na gostovanju.
Zoran Jovičic, trener RK Gorenja, po turnirju v Srbiji in pred gostovanje v Skandinaviji:
»Na turnirju v Kanjiži smo odigrali še zadnje tekme pred evropsko preizkušnjo. Kot ekipa smo
turnirju je bila korektna. Dejstvo je, da je ekipa mlada ter sveža in bo potrebovala še kar nekaj časa, da pride na zaviden nivo evropskih tekmovanj. Vsi igralci dajejo vse od sebe, na igrišču puščajo svoj maksimum in to je tisto, kar šteje. Na Švedsko potujemo polni optimizma. Ekipa Alingsa-sa je izredno močan nasprotnik, gre verjetno za najtežjega nasprotnika 1. kroga pokala EHF. Imamo še nekaj treningov za pripravo na to tekmo in verjamem, da bomo na gostovanju igrali po svojih najboljših močeh.«
■ S. Vovk
8. pokal Kanjiža 2018
Nexe - Gorenje 27:21 (13:10); CSM Bukarešta - Gorenje 24:22 (13:12), REHH - Gorenje 27:20 (13:12)
Gorenje: Taletovic 11 obramb, Vujovic 4 obrambe, Logar, Mazej 1, Haseljic 1, D. Tajnik 4, Matanovic 1, Levc 1, Stojnic 2, Miklavčič, Banfro 1, Verdinek 2, J. Tajnik, M. Kavčič 1, A. Kavčič 5.
Maribor povečal prednost
Zaradi razmočenega igrišča Rudar z Gorico šele včeraj, v nedeljo pri Olimpiji
Za prvoligaškimi moštvi je šest odigranih krogov. Zadnji se je predvidoma končal šele včeraj, saj so sobotni dvoboj v Velenju med Rudarjem in Gorico zaradi močnega deževja preložili na sredo.
Nepopolni šesti krog ostaja zanimiv po tem, da je vodilni Maribor kljub neodločnemu rezultatu 1 : 1 s Celjem na svojem igrišču povečal prednost na lestvici pred zasledovalci. S tem mislimo na Domžale, aktualna prvakinja Olimpija se jim je nekoliko približala. Ob Mariboru sta po vsej verjetnosti ti dve moštvi, brez podcenjevanja drugih,
edina kandidata za naslov, pa čeprav sta v dosedanjih krogih dosegla manj od pričakovanega. Aluminij kljub trenutno visokemu drugemu mestu vsekakor nima kakovosti za naslov. Nanj je napredoval kljub porazu v Soboti z Muro z 2 : 3. Tretji so z enakim številom točk Domžalčani, a imajo slabšo razliko v golih od Kidričanov. Na derbiju kroga jih je kot gostja z 2 : 1 premagala Olimpija in z drugo zmago napredovala na peto mesto.
Drugo polovico lestvice s tekmo manj začenja Gorica. Sobo-čani, Ljubljančani in Novogori-čani imajo po osem točk. Sedmo je s sedmimi točkami Krško. Doma je s Triglavom igralo 1 : 1. Osmi Gorenjci imajo točko manj od Posavcev in dve več od predzadnjih Celjanov ter zadnjega Rudarja. Z morebitno drugo zmago bi se ta povzpel na 7. mesto.
Med tem je trener Marijan Pu-šnik dobil novi okrepitvi. To sta David Arap (23), ki je prejšnje štiri sezone igral v hrvaškem Slaven Belupu. Rudarju je obljubil dveletno zvestobo. Drugi je Nejc Pušnik. V prejšnji sezoni je prvič zaigral v prvoligaški druščini. V dresu Triglava je zbral 15 nastopov. Nejc je tudi nekdanji mladi reprezentant Slovenije, Rudarjev dres bo predvidoma nosil tri sezone
Prva liga TS, 6. krog
Krško - Triglav 1:1 (0:0), Mura - Aluminij 3:2 (2:0), Domžale - Olimpija 1:2 (0:2), Maribor - Celje 1:1 (0:0), Rudar - Gorica (včeraj). Vrstni red po 6. krogu: 1. Maribor 14 (19:3), 2. Aluminij 9 (13:13), 3. Domžale 9 10:10), 4. Mura 8 (11:8), 5. Olimpija 8 (8:8), 7. Krško 7 (4:5), 8. Triglav 6 (7:11), 9. Celje 4 (8:11), 10. Rudar 4 (5:14). 7. krog, 31. avgusta: Aluminij - Krško, Celje -Domžale; 2. septembra.: Triglav - Maribor, Gorica - Mura, Olimpija - Rudar (20:15).
Nepričakovan poraz
Tekma v nespremenljivih vremenskih razmerah
Nogometaši iz Šmartnega ob Paki, povratniki v tretjo ligo sever, so v drugem krogu gostili moštvo iz Vidma pri Ptuju in izgubili z 0 : 2. Domači so ob porazu ostali še brez Jana Paviča Kaca. Zaradi rdečega kartona je bilo v 63. minuti zanj tekme konec.
Prejšnji teden smo poročali, da so imenitno začeli sezono. V uvodni tekmi so v Dravogradu domačemu moštvo nasuli v mrežo kar pol ducata zadetkov (6 : 0), svojo pa ohranili nedotaknjeno. Zato so njihovi ljubitelji verjeli, da jih bodo s prvim
nastopom pred njimi v tej sezoni razveselili z novim uspehom. Domači so bili na videz resda boljši nasprotnik, a zgodil se je poraz.
Podobno kot v Velenju je tudi v Šmartnem ob Paki dež dokaj namočil igrišče, ki ni bilo primerno za igro. Zato so tudi predlagali, da bi dvoboj preložili, vendar se sodnik in delegat s tem nista strinjala.
Šmarčani so bili na videz boljši nasprotnik, a niso imeli sreče pri strelih proti vratom gostov. Zaradi razmočenega igrišča je bilo žogo težko nadzorovati. Ta je pogosto obstala na mestu, kamor je priletela. Takšne razmere so bile bolj pisane na kožo izkušenejšim gostom. V domačem taboru verjamejo, da bi ob normalnih razmerah zmagali. Seveda pa bi bila tudi v tem primeru žoga okrogla.
Izvršni odbor NZS je na začetku tega meseca sprejel sklep, da lahko v novi sezoni v tretjih ligah trenerji menjajo pet igralcev. Z novo sezono pa se dovoli tudi dodatna zamenjava v podaljških pokala Slovenije. Dovoljenih pet menjav v 3. SNL mora ekipa opraviti v največ treh prekinitvah igre, pri čemer menjave, opravljene med polčasoma, ne sodijo med prekinitve igre. Če menjave niso izvedene med polčasoma oziroma je izvedena le ena, morata biti sočasno znotraj iste prekinitve igre opravljeni vsaj dve menjavi, če želi ekipa izvesti vseh pet menjav, je zapisano v dopolnjenih pravilih nogometne igre.
30. avgusta 2018
Tako po prvem dvoboju pred svojimi gledalci niso ostali samo brez točk, ampak tudi s precej uničenim igriščem. Kot ugotavljajo, bo potrebno kar nekaj sredstev, da mu bodo vrnili podobo, kakršno je imelo pred začetkom prvenstva.
Videmčani so s polno bero točk po dveh krogih skupaj s Slovenskobistričani prevzeli vodstvi na prvenstveni razpredelnici. Šmarčani pa so po drugem krogu z zmago in porazom v zlati sredini, na petem mestu, na zadnjih dveh pa Rogatčani in Dra-vograjčani z dvema porazoma.
■ vos
SNL - sever, 2. krog
Šmartno 1928 - Videm pri Ptuju 0:2 (0:1)
Strelca: Dominik Božak 14., Jaka Vaj-da 61.
Šmartno: Mušič, Pavič Kac, Kompan, Trap, D. Zavolovšek, Barič (od 91. Založnik), Trop (od od 91. Melavc), Hrastnik, Purnat (od 80. Djokic), Vezaj (od 80. Agic), Veler (od 73. N. Zabukovnik). Trener: Smajlovic Rdeči karton: Jan Pavič Kac (61.) Drugi rezultati: Bistrica - Mons Claudius 2:0 (1:0), Zreče - Pohorje 1:1 (0:0), Pesnica-Dravinja 0:0, Šampion Celje -Dravograd 2:1 (2:0)
Vrstni red: 1. Bistrica 6 (7:0), 2. Videm pri Ptuju 6 (5:2), 3. Šampion Celje 4 (5:4), 4. Zreče 4 (2:1), 5. Šmartno 1928 3 (6:2), 6. Pohorje 2 (4:4), 7. Dravinja 1 (0:1), 8. Tehnotim Pesnica 1 (0:5), 9. Mons Claudius 0 (2:5), 10. Avto Grubelnik Dravograd 0 (1:8).
3. krog: Mons Claudius - Šmartno 1928.
Rade Dačovic trener OK Šoštanj Topolšica
Ekipa je v glavnem sestavljena - Trener zadovoljen z odzivom igralcev
Mojca Štruc
Nova športna sezona je pred vrati in številni uspešni športniki se trudijo, da bi do prvih tekem dosegli kar se da visoko raven pripravljenosti. Tudi moško člansko ekipo OK Šoštanj Topolšica čakajo v tej sezoni številni izzivi, na katere pa so v glavnem že pripravljeni.
Pred tremi tedni je v njihove vrste stopil novi trener, s katerim so, kot pravi dosedanji trener in podpredsednik kluba Marko Pokleka, zelo zadovoljni. Rade Dačovic je odbojkarsko kariero zgradil v enem večjih klubov v domači Srbiji, po zaključku športne kariere pred tremi leti pa se je podal v trenerske vode. Nazadnje je v 1. ligi treniral novogoriške od-bojkarje, zato slovensko odbojko dobro pozna.
»Ko sva se z Markom pogovarjala o tem, da bi odslej treniral OK Šoštanj Topolšica, so mi predstavili cilje in ambicije kluba in kar hitro sem spoznal, da se ujemajo z mojimi,« je dejal Dačo-vic. Tako kot Pokleka je tudi Da-
Po uvrstitvi v 1. ligo je moška članska ekipa Odbojkarskega kluba (OK) Šoštanj Topolšica pred poletjem iskala trenerja in tri do štiri igralce z izkušnjami nastopanja v prvi ligi.
Rade Dačovic - novi trener - je z delom medprvoligaši OK
Šoštanj Topolšica zaenkrat zelo zadovoljen.
čovic poudaril, da je cilj kluba, da se trdno zasidra na najvišji ravni tekmovanj v odbojki. »Upam, da nam bo letos uspelo narediti ta korak - torej, zanesljiv obstanek med prvoligaši, naš skrivni načrt pa je uvrstitev med prvih šest,« je povedal Dačovic in dodal, da se zaveda, da bo težko, je pa odločen, da se bodo borili.
Prve tekme jih čakajo 13. oktobra
Ekipa je v glavnem sestavljena. »Lahko rečem, da smo v 90 % sestavljena ekipa, iščemo še igralca na mestu sprejema oziroma korekcije, ampak računam, da se bomo tudi o tem dogovorili v teh dneh,« je povedal Marko Pokleka.
Ker z njimi trenira že tri tedne, je trener igralce seveda že spoznal. »Nekatere sem poznal že od prej. Srečevali smo se na lanskoletnih tekmovanjih, nekateri
Marko Pokleka želi, da moška članska ekipa OŠ Šoštanj Topolšica v 1. ligi ne bi bila muha enodnevnica.
med njimi so lani še nastopali v drugih klubih prve lige,« je dejal Dačovic. Zaupal nam je, da se trenutno pripravljajo predvsem splošno fizično in dograjujejo tehniko ter uigravanje igralcev v ekipo. »Zelo sem zadovoljen, kako se dela in kakšen je odziv igralcev. Razumem, da je uvodni del treningov zahteven in na trenutke morda monoton in sem zato toliko bolj vesel, ko vidim, da ambicije in želje najprej obstajajo pri igralcih,« je povedal Dačovic in dodal, da računa, da bodo do 13. oktobra vrhunsko pripravljeni. Takrat se namreč začnejo tekme nove sezone, ki bodo po pričakovanjih precej zahtevne. Prvo bodo odigrali v Hočah, prva doma pa bo na sporedu konec oktobra. Nasprotniki bodo močni, zato bo podpora navijačev zelo dobrodošla.
■ vos
■
Naš čas, 30. 8. 2018, barve: CM K, stran 17
30. avgusta 2018
«»SÜAS
ŠPORT
17
Vipovci premagali dež
31. VIP CUP teniški turnir je dežju navkljub potekal v prijetnem ozračju, ki je privabilo več kot 150 tenisačev, golfistov in strelcev
Tina Felicijan
Velenje, 25. avgust - VIP CUP
turnir je pred več kot tremi desetletji povezal nekaj deset teniških zanesenjakov, ki so ob igri želeli splesti poslovne vezi, danes pa je priljubljena prireditev ne le športnih navdušencev,
va ženska, ki je zmagala na VIP CUP turnirju dvojic, in Milan Šiftar, boljša od Edvarda Subo-cha in Eda Javorja. Vendarle pa ob turnirju že več let poteka tudi tekmovanje v golfu 'z enim udarcem najbližje zastavici'. Tokrat je natančnost in moč enega zamaha preizkusilo kakih dvajset
kalke in kombinatorec, domačin Vid Vrhovnik.« je povedala Mar-jetka Gaberšek in dodala, da od vseh načrtovanih aktivnosti niso izvedli le tekmovanja v najnatančnejšem teniškem servisu, saj so imeli namesto enajstih igrišč na voljo le dve. Zaradi dežja je namreč tekmovanje potekalo v
Slovenska nordijska reprezentanca v družbi Marjana in Marjetke Gabršek, Bojana Kontiča ter
moderatorja Dejana Tamšeta
>
temveč predvsem gospodarstvenikov in drugih, ki se radi mreži-jo v sproščenem ozračju ob pestrih aktivnostih. Ker se je ideja med obiskovalci prijela, je dogodek začel rasti in dobivati nove dimenzije, bogatile so ga nove športne aktivnosti, sponzorje je privlačil, ker jim je nudil nove poslovne priložnosti, dobil pa je tudi humanitarno noto. »Vse to pa je priložnost, da čim bolje predstavimo Velenje, tukajšnja podjetja, lokalne športnike in vse, kar naša dolina nudi,« je povedala glavna organizatorka Marjetka Gaberšek iz velenjskega podjetja Gama.
Tenis, golf, streljanje, testne vožnje, degustacije ...
Že od samega začetka je rdeča nit VIP CUP turnirja igra tenisa v dvojicah, na katerem se je letos pomerilo okoli sto teni-sačev. V finalu glavne skupine je bil najboljši dvojec domačina Jureta Marjanoviča in Petra Pevca, enega najboljših slovenskih komentatorjev tenisa, ki je premagal Denisa Vraniča in Bojana Glavača. V finalu tolažilne skupine pa sta bila Darja Korelc, pr-
Skoki
Ženske smučarske tekme na Ljubnem tudi poleti?
Ljubljana, 27. avgusta - Organizatorji vsakoletnega svetovnega pokala smučark skakalk v glavni zimski sezoni z Ljubne-ga ob Savinji se potegujejo še za avgustovski termin kot prizorišče poletne velike nagrade. S tem so seznanili izvršilni odbor Smučarske zveze Slovenije. Predstavnik organizacijskega komiteja tekmovanj na Ljubnem ob Savinji Rajko Pintar pravi, da so se lotili prenove skakalnice, s čimer bo 95-metrska skakalnica pripravljena tudi za poletno sezono. Plastično podlago bodo začeli postavljati 12. septembra, 13. oktobra bodo prenovljeno skakalnico odprli in s tem izpolnili pogoje, da kandidirajo za prirejanje tekem poletnega grand prixa.
a mz
navdušencev nad golfom, najbolj pa so se posrečili Primožu Centu, Aleksandru Kotniku in Luku Lahu. V laserskem streljanju z računalniško simulacijo pa so med
Izkupiček VIP CUP turnirja je zadnja leta namenjen VDC-ju Saša, enoti Ježek.
tridesetimi strelci najbolje ciljali Dejan Tamše, Andrej Robnik in Karla Sitar. »Pripravili smo še nekaj atraktivnih aktivnosti, kot je VIP izziv plezanja po steni z balvanskimi oprimki. Izzivalca sta bila Janja Garnbret in Domen Škofic. Veseli smo bili premiernega sodelovanja s slovensko nordijsko zvezo, ki je bila soorganizatorica turnirja in ga je izkoristila kot uvod v novo zimsko sezono. Tako so nas obiskali najboljši slovenski skakalci, ska-
Beli dvorani. »Zato smo se odločili, da lopar, ki ga je podjetje Head namenilo za nagrado tekmovanja, dražimo na socialnih omrežjih 6pack Čukurja. Na ročaj loparja so se podpisali Janja Garnbret, Peter Prevc in drugi prisotni skakalci. Izklicna cena loparja je 500 evrov, izkupiček dražbe pa bomo prav tako namenili enoti Ježek VDC Saša. Sicer pa smo zbrali 1500 evrov, donirali še čelado in gospodinjski mešalnik s podpisi vseh nordijskih reprezentantov, ki ju bodo lahko v VDC Saša sami po-tržili na dražbi in tako dobijo dodatna sredstva,« je povedala Gaberškova, zadovoljna, da so obiskovalci turnirja kljub dežju uživali, se družili in navezovali nove stike. Predvsem pa igrali odličen tenis. »Elana za prirejanje VIP CUP turnirja nam nikakor ne bo zmanjkalo,« zagotavlja organizatorka.
Goste VIP CUP turnirja je pozdravila tudi obrambna ministrica Andreja Katič, glavni podeljevalec nagrad in donacij pa je bil župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič.
Nordijska kombinacija
Vrhovnik v Beljaku do novih točk
V sredo, 22. avgusta, so člani SSK Velenje in reprezen-tanti SLO tekmovali na drugi tekmi nordijske kombinacije poletnega Grand Prixa v avstrijskem Beljaku. Po malo slabših skokih so fantje priložnost za solidno uvrstitev lovili na 10-kilometrski tekaški razdalji. Do točke je prišel le Vid Vrhovnik, ki je pritekel na 25. mesto. Rok Jelen je bil 42., Gašper Brecl 44. in Ožbej Jelen 47.
V Oberstdorfu praznih rok
Minuli vikend je Oberstdorf gostil novi tekmi poletne velike nagrade v nordijski kombinaciji. Slovenska zasedba je bila okrnjena, Rok Jelen in Gašper Brecl sta ostala zunaj dobitnikov točk. Na petkovi preizkušnji sta nastopila oba tekmovalca, boljši je bil Rok Jelen. Po skokih je zasedal 53. mesto, nato pa je znova solidno tekel, imel 35. čas in se povzpel do 40. mesta. V deževnem vremenu je Gašper Brecl po 40. mestu v skokih na koncu zasedel 45. mesto. V soboto je tekmoval le Brecl, ki je imel že po skokih velik zaostanek na 55. mestu, na koncu je končal dve mesti nižje, potem ko so ga tekmeci znova prehiteli za en krog.	a
Velenje na vrhu City Games
Na polovici tekmovanja je bil zaostanek velik, a niso obupali -Za zmago je bila odločilna zadnja igra - Tudi prihodnje leto lahko pričakujemo njihov boj
Mojca Štruc
Jože, Gašper, Rok, Jani, Teja in kapetanka Maja so imena tistih šestih junakov, ki so pred slabima dvema tednoma na City Games Slovenija zastopali Velenje in zmagali.
City Games so Igre mest, povzete po nekdanjih Igrah brez meja. Da jih obvladamo, je potrebna spretnost z žogami, znanje veslanja, plavanja, skakanja, pleza-
ji zmagali in se uvrstili na mednarodni finale, naslednje leto pa smo uspeh ponovili in nastopili tudi v Biogradu,« je pojasnila Maja. Vselej se vihtijo blizu prvega mesta, zadnja leta pa so izjemno izenačeni z ekipo Maribora. »Lani so nas Mariborčani premagali, mi pa smo končali na drugem mestu. Zato je bila letošnja želja po zmagi še toliko bolj otipljiva,« je dejala Kugoničeva.
Želje, moči, zbranosti in sreče
ljenosti ali slabe volje. Res sem vesela, da so me člani poslušali, saj smo se tako vsi skupaj imeli lepo,« pripoveduje Maja in dodaja, da je poleg organizacijske z veseljem prevzela tudi motivacijsko in prijateljsko vlogo.
Kljub zmagi na državni ravni ekipa Velenja letos ne potuje na mednarodne City Games igre. »Tokrat je sistem tekmovanja spremenjen. Zaradi finančnega vložka v nakup novih poligonov
City Games Velenje - Letos se je zmage na City Games Slovenija veselila ekipa Velenja.
nja. Posamezne ekipe sestavljajo izključno športniki. »Večinoma so to bivši plavalci, vaterpolisti, tudi nogometaši ali košarkarji. Najbolje je imeti raznovrstno paleto športnikov, da se ekipa tako bolj učinkovito spopade z vsako od iger,« je povedala kapetanka Maja Kugonič.
Ekipa Velenja je uspešna že vsa leta, odkar sodelujejo. »Prvič smo nastopili na povabilo občine in organizatorja. Zbrali smo se prijatelji iz Društva vodne košarke Velenje in hitro napredovali. Že prvo leto smo v Sloveni-
je bilo dovolj, da jim je uspelo. »Tekmovali smo v šestih igrah in ga polomili v tekmi s sodi. Na polovici tekmovanja smo že bistveno zaostajali za vodilno ekipo Maribora. V tistem trenutku bi lahko obupali, a nismo. Strnili smo glave in moči in v drugi polovici tekme nadoknadili toliko, da je bila zmaga naposled naša,« je povedala kapetanka.
Maja je kot kapetanka tista, ki zbere ekipo in sproti tudi določa, kdo bo tekmoval v kateri od iger. »Pomembno je, da smo v ekipi usklajeni in ni nobene uža-
so mednarodno tekmovanje prestavili na naslednje leto. Letos se moramo tako zadovoljiti z naslovom prvakov v Sloveniji,« je dejala Maja Kugonič in pristavila, da so igre tekmovalcem prinesle veliko zadovoljstvo in veselje v druženju.
Tudi prihodnje leto tako načrtujejo sodelovanje na City Games Slovenija. »Iger se bomo še naprej udeleževali, saj smo zdaj dobro usklajeni in nam je to v veliko veselje. Boj med nami in ekipo iz Maribora pa nam daje samo še dodaten zagon.« a
Začela se je maratonska saga
Bogomir Dolenc je v Velenju odtekel prvega od 42 maratonov, ki jih bo po vsej Sloveniji tekel vse do 5. oktobra
Velenje, 25. avgust - V soboto se je na velenjskem stadionu začel največji športno-dobrodel-ni projekt tega leta v Sloveniji - 42 maratonov v 42 dneh. Ob podpori Mestne občine Velenje in številnih drugih lokalnih skupnosti, športnih in drugih organizacij ter pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in am-basadorstvom varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer ga izvaja ekstremni tekač Bogomir Dolenc. Med projektom želi nagovoriti čim več ljudi h gibanju, na tekaških prireditvah po
različnih slovenskih krajih povezati akterje v lokalni skupnosti, ki delujejo v športu in za zdrav način življenja, s prostovoljnimi prispevki tekačev, ki se mu bodo lahko pridružili in z njim odtekli maraton ali pa le del, drugih obiskovalcev prireditev in drugih donatorjev pa bo zbiral denar za Ustanovo Mali vitez. Tako želi pomagati osebam, ki so v otroštvu prebolele raka, zdravljenje pa jih je močno zaznamovalo in pustilo posledice tudi v odraslem življenju.
Prvi tek se je začel točno ob 10. uri v blagodejnih temperatu-
rah in ob rahlem rosenju, udeležilo pa se ga je lepo število tekačev in sprehajalcev, ki so Bogo-mirju vlili dodatno energijo za premagovanje kilometrov. Ob njem so bili tudi Mali vitezi, ki jih Bogo s svojim zgledom spodbuja h gibanju, pozitivnemu razmišljanju, skrbi za zdravje, druženju, krepitvi samozavesti in boljši samopodobi. Spremljali ga bodo na vseh tekaških prireditvah, ki jih bo Bogo s svojo ekipo izvajal od Bovca do Črnomlja in od obale do Murske Sobote. Danes bo tekel v Podčetrtku, njegovo maratonsko sago pa bomo lahko spremljali vse do 5. oktobra, ko bo pritekel na Titov trg v Velenju, kjer bo ob zaključku tega ekstremnega projekta še dobrodelni koncert.
a Tina Felicijan
■
Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 18
18
GASILCI, KRONIKA
»»ms
30. avgusta 2018
Sebi v ponos, bližnjim v pomoč
110-letnica društva PGD Lokovica dokaz močne volje in uspešnega dela več generacij To je motivacija tudi za prihodnje
Tatjana Podgoršek
Lokovica, 24. avgusta - Sebi v ponos, bližnjemu v pomoč je eno od sporočil filma Prostovoljnega gasilskega društva Lokovica, ki so ga posneli v počastitev 110-letnice delovanja in z njim začeli svečano sejo društva v tamkajšnjem domu krajanov. V njem so prikazali dejavnost društva. Poleg tega so ob jubileju predstavili nov logotip društva in na novo uredili društveno spletno stran.
Armin Lambizer, predsednik društva, je v ob tej priložnosti menil, da je praznovanje 110-le-tnice dokaz močne volje in uspešnega dela več generacij, ki so vodile društvo v različnih obdobjih in sistemih. Na jubilej so lahko ponosni še toliko bolj zato, ker tvori društvene temelje, ogromno prostovoljnega dela ter pomoč sočloveku v nesreči. Pomeni tudi povezanost več različnih generacij, katerih skupni cilji so bili in so še pomagati bližnjemu, zagotoviti večjo varnost in kakovost življenja krajanom. Orisal je zgodovino društva, v kateri ni manjkalo vzponov in padcev. Iz enih in drugih so se veliko naučili, strnili vrste in združili moči, kader je bilo potrebno pridobiti in danes imajo kaj pokazati. Še posebej ponosni so na mladi-
no, ki v zadnjih letih na tekmovanjih beleži izjemne rezultate, s katerimi posega v državni vrh med vrstniki na tem področju. Večkratni državni prvaki in pod-prvaki so tudi v kvizu in orientaciji. Veliko so postorili tudi za
racijam za opravljeno delo, za razvoj društva, za to, da so lahko danes takšni, kot so. Ob vedno večjih in pogostejših naravnih nesrečah ter uspešno izpeljanih intervencijah jih še bolj cenijo tudi sokrajani in občani. Zahva-
PGD Lokovica dostojno nadaljuje tradicijo gasilskega društva Družmirje in je z dobrim delom lahko zgled. Ob praznovanju je prejelo tudi priznanje Uprave RS za zaščito in reševanje - izpostava
Celje.
izobraževanje članov. »Še lepše od vseh rezultatov pa je povezanost in zagnanost mladih gasilcev, njihovo znanje in spretnost. Za prihodnost se nam ni treba bati.« Zahvalil se je vsem gene-
lil se jim je za njihovo podporo, predvsem pa Občini Šoštanj. »Naj nam bo uspešno delo preteklih let motivacija za naprej. Le z voljo, povezanostjo in razumom bomo društvo peljali na-
prej še naslednjih 110 let,« je še dejal Lambizer.
Slavnostni govornik, župan občine Šoštanj Darko Menih, je menil, da naloga gasilcev ni le reševanje ob požarih, ampak tudi na področju zaščite in reševanja. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da postaja financiranje in položaj gasilcev vse bolj težavno, ker bi za to morala bolje poskrbeti država. Na občinski upravi se zavedajo, da lahko učinkovito pomoč občanom nudi le dobro opremljena, izobražena in izurjena operativna enota, zato jim pomagajo po najboljših močeh. 110-letnica gasilstva v Lokovici (po njegovem mnenju) dokazuje dobro delo društva, ki je lahko marsikomu za zgled. Tudi vsi drugi, ki so se zvrstili za govorniškim odrom, so pohvalili člane društva za njihovo požrtvovalnost, plemenito dejanje, usposobljenost, pripravljenost ter načrtno delo z mladimi.
Ob praznovanju 110-letnice društva so predvideli še svečano parado dan kasneje, a so jo zaradi slabega vremena prestavili na jutri (v petek). Na njej naj bi društvu župan Menih izročil darilo lokalne skupnosti: dva iz-pihovalca za gozdne požare in defibrilator.
Gasilci iz vse Slovenije so se srečali v Velenju
Gasilska zveza Slovenije vsako leto priredi medgeneracijsko srečanje, ki ga pomaga pripraviti ena od območnih gasilskih zvez. Tako je bilo tudi letos, ko je organizacijo prevzela Gasilska zveza Šaleške doline.
Velenje, 25. avgust - Že zjutraj se je na prizorišču pod šotorom ob Velenjskem jezeru zbralo okrog 500 gasilcev vseh generacij. Vreme jim ni bilo naklonjeno, saj je ves dan deževalo. A to gasilcev ni odvrnilo od veselega druženja, saj so kljub temu prišli iz vseh koncev - od Prekmurja do Primorske.
V dopoldanskem času so lahko obiskali različne zanimive destinacije v Šaleški dolini, kot so Muzej premogovništva Slovenije, Velenjski grad, Muzej usnjarstva na Slovenskem, Konjeniški klub, Grilovo domačijo, Rakunovo klet, Hišo mineralov in druge. Popoldne se je začelo dogajanje pod šotorom, kjer so se predstavili tudi nekateri lokalni ponudniki. Zbrane je med drugimi pozdravila ministrica za obrambo Andre-
ja Katič. Nato so na orientacijsko pot okrog jezera krenile ekipe, katerih posebnost je bila, da so bili v njih člani iz različnih društev in so se spoznali šele na startu. Ostali so tekmovali v različnih družabnih igrah, ob katerih je bilo veliko smeha in zabave.
Na zaključni slovesnosti so prisotne pozdravili predsednik GZS Janko Cerkvenik, namestnik generalnega direktorja ZIRS Branko Dervodel in podžupan MO Velenje Peter Der-mol. Podelili smo nagrade za najboljše rezultate v tekmovanjih. Hkrati je bila razglašena tudi naj gasilka Slovenije - Katarina Plut iz Bele krajine.
V kulturnem programu so sodelovali Pihalna godba 3. življenjskega obdobja, Orkester Roberta Goličnika, 6pack
Čukur in Podkrajska dekleta.
Gasilska zveza Šaleške doline se posebej zahvaljuje MO Velenje za finančno pomoč, pred za
šotor in ansambel, ob katerem so se gasilci veselo vrteli še dolgo v noč.
a Eva Kumer
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Skupna skrb za
varno pot v šolo
Od ponedeljka naprej bodo avtobusne postaje in postajališča veliko bolj obljudeni, vrvež pa bo večji tudi na mestnih ulicah, trgih, okolici in dvoriščih osnovnih in srednjih šol. Začetek šolskega pouka vselej oznanjuje minevanje poletja in prehod v jesensko obdobje, ki ga zaznamujejo osnovnošolci in srednješolci. Nekateri med njimi prvič vstopajo v osnovno šolo in se bodo soočali s številnimi novimi okoliščinami, ki jih niso navajeni in jih ne poznajo. To obdobje je za prvošolce veliko bolj vznemirljivo in polno pričakovanj, pa tudi treme in strahu, kar je povsem normalno. Za dijake prvih letnikov srednjih šol pa začetek pouka pomeni dodaten korak k večji samostojnosti in vse večjemu prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja. Zaradi začetka šolskega pouka se spreminjajo tudi okoliščine in razmere v varnosti cestnega prometa, še posebej na šolskih poteh in okolici osnovnih in srednjih šol. Za zagotovitev večje varnosti so policisti že 27. avgusta začeli izvajati preventivne akcije »Začetek šolskega leta«, ki jo vodi in koordinira Javna agencija Republike Slovenije za varnost v prometu in bo trajala do 9. septembra. V tem času bodo policisti izvajali poostren nadzor hitrosti ter preverjali tehnično brezhibnost avtobusov in drugih vozil, s katerimi se otroci prevažajo v šolo, pozorni pa bodo tudi na opremljenost otrok z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi. Pozornost bodo namenili tudi kolesarjem in voznikom koles z motorjem, saj bodo preverjali opremljenost in tehnično brezhibnost koles in koles z motorjem.
Cilj tako policistov kot vseh ostalih sodelujočih v preventivni akciji, med katerimi je več kot 500 prostovoljcev, je, da v prvih šolskih dneh, pa tudi v preostalem času, med žrtvami prometnih nesreč ni učencev in dijakov. Najbolj ranljivo skupino udeležencev v prometu predstavljajo otroci, zlasti najmlajši. V letošnjem letu bo šolski prag prestopilo 21.874prvošolcev in ravno tem otrokom bo treba nameniti več pozornosti. Razlogov je več, eden ključnih pa je, da jih seznanijo z osnovnimi pravili obnašanja v prometu in na prometnih površinah, ki omogočajo in zagotavljajo varnost v prometu. Zelo pomembno je, da starši teh otrok z otroki skupaj prehodijo šolsko pot, si skupaj ogledajo potek prometa, prometno signalizacijo, prehode za pešce, semaforizirana križišča in ostalo prometno infrastrukturo, ki je sestavni del šolski poti. Spremljanje otrok v šolo in nazaj domov je treba izkoristiti za učenje in pridobivanje dodatnih izkušenj, ki predstavljajo varno uporabo cestnih oziroma prometnih površin, kajti ti prvi koraki v prometu predstavljajo osnovo, na kateri bodo otroci svoje znanje in izkušnje nadgrajevali. Od tega je odvisno, ali bodo otroci ponotranjili ta občutek za varnost in se ga zavedali, ali bodo brezglavo in zanašajoč se na srečo odločali, kako bodo ravnali in reagirali v posameznih primerih.
Poleg upoštevanja predpisov in varnostnih ukrepov na cestnih površinah v vlogi pešcev, kolesarjev ali voznikov koles z motorjem je treba upoštevati tudi priporočila, nasvete in opozorila tudi pri vožnji v avtomobilih in avtobusih. Pri tem je ključnega pomena uporaba varnostnega pasu. Na tem področju smo dosegli velik napredek, saj večina voznikov in potnikov v avtomobilih uporablja varnostne pasove. Dosledna uporaba varnostnega pasu zagotavlja več varnosti ob nenadnem ali močnejšem zaviranju oziroma trku v primeru prometne nesreče. Pravilo, da voznik ne obrne ključa oziroma ne spravi motorja v tek, dokler se ne zaslišijo »kliki« varnostnih pasov pri vseh osebah v avtomobilu, je zelo enostavno, a zelo učinkovito pri zagotavljanju varnosti ob prometni nesreči.
Z upoštevanjem predpisov lahko bistveno prispevamo k večji varnosti najmlajših in vseh ostalih udeležencev v prometu. Tudi svoji, zato bodimo odgovorni do sebe in vseh drugih. Življenje je namreč neprecenljivo darilo, ki ga imamo, in ga je škoda izgubiti ali bistveno poslabšati zaradi nespametnega ravnanja.
Še en prikazovalnik hitrosti
Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki je v okviru prizadevanj za večjo prometno varnost najranljivejših udeležencev v prometu do sedaj postavila en prikazovalnik hitrosti. Tega prestavlja na različne varnostno bolj zahtevne lokacije v kraju. Pred dobrim tednom dni pa je namestila na državni cesti Letuš-Gorenje še en prikazovalnik hitrosti, in sicer v bližini vrtca Bambi v Rečici ob Paki.
Prikazovalnik je dobila zaradi uspešne prijave na razpis Skupaj za večjo varnost v
10-mesečno brezplačno uporabo. Pametni prikazovalnik hitrosti, ki je hkrati radarska tabla in števec prometa, bodo uporabili pri načrtovanju različnih ukrepov urejanja prometa na širšem območju lokacije.
Občinski podrobni načrt
Šmartno ob Paki - V veljavo je stopil občinski podrobni načrt za ukinitev železniškega prehoda proti Slatinam. Ta omogoča nakup zemljišč, potrebnih za izgradnjo nove obvo-
zne ceste, kar je bila doslej glavna ovira za nadaljevanje aktivnosti. »Do pomladi prihodnje leto bo potrebno urediti zemljiškoprav-ne zadeve z lastniki na celotni trasi, ob kateri je sicer sklad kmetijskih zemljišč večinski lastnik, nato pa pridobiti še gradbeno dovoljenje. Takoj ko pridobimo vso potrebno dokumentacijo, se bo Direkcija RS za ceste, s katero že imamo podpisan dogovor o financiranju, lotila dela. Z izgradnjo ceste bo bistveno povečana varnost vseh udeležencev v prometu na tem območju, zgrajena pa bo tudi površina za pešce in kolesarje,« pojasnjujejo na občinski upravi.
a tp
■
■
Naš čas, 30. 8. 2018, barve: CM K, stran 19
30. avgusta 2018
«»SÜAS
KRONIKA, UTRIP
19
Otroci se vračajo v šolske poti
Za njihovo varnost v prometu je treba skrbeti vse dni v letu
HOROSKOP
Milena Krstič - Planinc
Šaleška dolina - Začenja se novo šolsko leto, ko se bodo v promet vrnili učenci, razigrani in željni srečanja s sošolci. Med njimi jih bo veliko, ki se bodo v šolo podali prvič. V prvih šolskih dneh bodo gotovo polni pričakovanj spoznavali šolske poti, po katerih jih bodo na začetku vodili odrasli. A slej ko prej se bodo s prometom in pastmi v njem spopadali sami.
Na to mislijo tudi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Delujejo v vseh treh občinah Šaleške doline. Osnovo za njihovo delovanje predstavlja aktualna zakonodaja, smernice Agencije za varnost v prometu. Za učinkovit sistem zagotavljanja večje varnosti na šolskih poteh vse leto izvajajo številne pre-ventivnovzgojne aktivnosti za vse generacije. Začetku pouka, prvim šolskim dnem pa namenjajo še posebne dodatne aktivnosti in ukrepe - rumene rutice, varovanje najbolj kritičnih mest, pomoč pri prehodu čez cesto, nadzor hitrosti v bližini šol in vrtcev ... Pri tem sodelujejo s policijo, medobčinskim redarstvom in dodatno pomočjo ZŠAM.
Kot pravi Karel Drago Seme, predsednik SPV, so se v Mestni
Iz POLICISTOVE
beležke
Poizvedujejo za neznancem
Velenje, 22. avgusta - V sredo je neznanec poskusil vlomiti v stanovanje na Kidričevi. Za njim poizvedujejo.
Ukradel zaščitne mreže
Šoštanj, 23. avgust - V četrtek so bili obveščeni o tatvini zaščitnih mrež, ki so bile nameščene okoli sadik mladih dreves v gozdu med Šoštanjem in Velenjem. Tat je pustil drevesa nezaščitena, lastnika pa oškodoval za okoli 400 evrov.
Posebej pazljivo ob varnih poteh!
Velenje, 27. avgusta - Septembra bo v prometu spet polno šolarjev. Nekateri bodo po šolskih poteh začeli stopati prvič.
Da bo njihova pot v šolo varna, so policisti v ponedeljek začeli izvajati preventivno akcijo Začetek šolskega leta. Trajala bo do 9. septembra. Namenjena je varni vključitvi otrok v promet. Akcijo vodi in koordinira Agencija za varnost v prometu Republike Slovenije.
Policisti bodo v prvih šolskih dneh izvajali poostren nadzor hitrosti ter preverjali tehnično brezhibnost avtobusov in drugih vozil, s katerimi se otroci prevažajo v šolo, pozorni pa bodo tudi na opremljenost otrok z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi.
Udeležence v cestnem prometu ob tem opozarjajo, naj bodo pri vožnji v okolici šol in na mestih, kjer potekajo varne poti v šolo in iz nje, še posebej pazljivi.	a
občini Velenje že julijua dogovorili za dodatne naloge in aktivnosti in jih do zdaj tudi uresničili. Pregledali so varnost šolskih poti, osvežili prometno signalizacijo, dodatno namestili znake 'otroci na cesti' v bližini šol na lokalnih cestah, osvežili načrte šolskih poti, poskrbeli za preventivna gradiva. Osnovne šole so v delovne načrte vključile prometno vzgojo in aktivnosti, ki bodo potekale vse leto. Dijake prvih
letnikov Šolskega centra bodo seznanili s prometno ureditvijo in parkiranjem.
Tudi v Šoštanju je, kot pravi predsednik SPV Andrej Volk, za varen začetek in seveda nadaljevanje novega šolskega leta vse pripravljeno, pregledano. V prvih dneh bodo dogajanje budno spremljali policisti, redarji in tudi mladi na počitniškem delu.
Podobno bo v Šmartnem ob Paki. Tam danes, v četrtek, 30.
avgusta, v sodelovanju AMZS, AMD Šmartno ob Paki, Občine in Osnovne šole bratov Letonja pripravljajo akcijo še 365 dni. Med 13. in 14. uro bo ta potekala v križišču pri občinski stavbi, je povedala koordinatorica Jerneja Žagar. Na akciji bodo oza-veščali udeležence v prometu, da je varnost pomembna celo leto.
Iz POLICISTOVE beležke
Zapeljala v udarno jamo
Mozirje, 22. avgusta - V sredo nekaj pred 16. uro se je v prometni nesreči v Logarski dolini poškodovala mladoletna kolesarka. Zapeljala je v udarno jamo in padla. Pri padcu se je hudo poškodovala.
Plačilni nalog za povzročitelja
Velenje, 23. avgusta - V četrtek sta v bližini jezera trčila voznik osebnega avtomobila in kolesar. Kolesar se je v nesreči lažje telesno poškodoval, vozniku osebnega avtomobila pa so policisti napisali plačilni nalog.
S tovornjakom v pešca
Žalec, 24. avgusta - V petek se je na območju v pristojnosti Policijske postaje Žalec zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 34-letni pešec. V pešca, ki je tekel po površini za pešce iz smeri Kamenč proti Rakovljam, je pri prečkanju vozišča na prehodu za pešce trčil 40-letni voznik
tovornega vozila. Pešec se je v nesreči hudo telesno poškodoval.
Umrl pri podiranju drevja
Šentrupert, 25. avgusta - V soboto dopoldne se je pri podiranju dreves v gozdu na območju Šen-truperta smrtno ponesrečil 56-letni moški. Nanj je med podiranjem drevja padla večja veja.
« •• m i •	i • v»vv»|
Trije trki v križiščih
Velenje, 26. avgusta - Prejšnji teden so se na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje pripetile tri prometne nesreče, vse tri so se zgodile v križiščih, k sreči pa kakšnih večjih posledic, razen zvite pločevine, ni bilo.
Zasegli ponarejen bankovec
Velenje, 27. avgusta - Velenjski policisti so zasegli ponarejen bankovec za 50 evrov. Unovčen je bil na enem od bencinskih servisov.
šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje!
višja strokovna šola
•	ekonomist
•	informatika
•	varovanje
•	veines
poslovni sekretar gostinstvo in turizem organizator socialne mreže
seminarji, delavnice, tečaji
najem predavalnic
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Prihaja meteorološka jesen, ki bo letos naporna, zato izkoristite vsak pozno poletni dan. Partner vam bo že danes povedal nekaj krepkih, saj le govorite, naredite pa bolj malo od obljubljenega. Prisluhnite mu, saj razmišlja trezno in neobremenjeno. Če ga boste ubogali, bo rešitev iz vaših eksistenčnih težav kmalu vsaj na vidiku. Rešili pa jih ne boste še nekaj mesecev, zato se čim prej sprijaznite s tem. Sorodniki vam bodo ponudili pomoč. Ne odločite se takoj. Zavedati se morate, da bi jo morali dvakrat poplačati. Zvezde vam svetujejo, da zmanjšate potrebe in želje. Ne bo lahko, a tokrat bo nujno.
Bik od 22.4. do 20.5.
Čeprav tega ne boste želeli, boste v središču pozornosti. Naenkrat se vam bodo poskušali približati tudi tisti, ki so vam do sedaj le nagajali, saj so vam zavidali. Tudi zato, ker so imeli povsem napačno predstavo o vašem življenju. Najprej jih ne boste sprejeli odprtih rok, saj jim ne bostezaupali. Potem boste odvrgli zastore, ki ste si jih sami postavili, da bi se zaščitili pred škodoželjnimi ljudmi. Spoznali boste, da se ljudje spreminjajo, kar velja tudi za vas. Ljubezen zelo dobro vpliva na vas, zato na vse gledate skozi rožnata očala. Zdravje? Preveč sedite, spravite se v gibanje, saj že čutite posledice zaležanosti.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Prvi teden v septembru bo za vas čista zmaga. Končno lahko računate, da boste kmalu nagrajeni za svoje delo. Ne le z besedami, tokrat se bo poznalo tudi pri plačilu. Naj vam ne bo nerodno, ko vas bodo nadrejeni glasno pohvalili. To ste si namreč zaslužili. Uspeh bo na vaše nestabilno čustveno počutje vplival odlično, zato nikar ne razmišljajte o tem, komu greste zaradi njega v nos. Partner bo opazil, da se trudite biti čim več z njim, kar se prej ni dogajalo. Hvaležnost vam bo pokazal na svojstven, zelo izbiren način. Že ta konec tedna vam pripravlja prijetno presenečenje.
Rak od 22.6. do 22.7.
V naslednjih dneh boste pogosto sanjali z odprtimi očmi. Sploh, ker se boste težko sprijaznili z dejstvom, da prihaja september, saj veste, da v njem ne bo več časa za ležerno preživljanje dnevov. Želje in novi načrti se bodo začeli rojevati že danes. Po svoje vam bodo pognali kri po žilah. Predvsem pa bodo v vas ponovno prebudili želje po druženju in bolj aktivnem življenju. Vmes ste res zaspali, zato je to res pohvalno. Čim prej se odločite, kaj boste počeli čez jesen in zimo. Če boste mencali, spet ne boste naredili nič zase in za svoje boljše počutje. Tako telesno kot duševno.
Lev od 23.7. do 23.8.
Za vas s septembrom prihaja čas sprememb. V teh dneh boste spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. Povezan bo z vašim delom, zato boste imeli dvome, ali je pametno, da se iz simpatije razvije še kaj več. Ne bojte se, pomembno je, kaj čutita. Čas je namreč, da prisluhnete svojimželjam in se jim prepustite. Edina ovira bo slaba vest, saj veste, da boste, če boste prisluhnili srcu, prizadeli kar nekaj ljudi. Zdravje še ne bo takšno, kot si želite. Tudi zato, ker se premalo trudite zanj. In ker se spravljate v stres tudi, ko ta sploh ni nujen.
Devica od 24.8. do 23.9.
Odločiti se boste morali. Ne tarnajte, da ne znate in ne morete, ker to preprosto ni res. Res pa je, da ne gre za lahko odločitev. Sploh, ker se v teh dneh odločate o sreči v vaši prihodnosti. Zato tehtate, kaj storiti. Ob tem, ko boste delali načrte, se morate bolj zavedati, kaj s svojimi dejanji povzročate drugim. V zadnjih dneh ste precej sebični, bežite od ljudi, ki so vam doslej veliko pomenili in vam tudi veliko pomagali. Kot da vas nič ne izuči, se spet družite z ljudmi, ki niso zanesljivi, poleg tega pa vas še izkoriščajo. Kot kaže, boste zaradi tega že v nekaj dneh doživeli veliko razočaranje. Vas bo streznilo? Tokrat bo to res odvisno le od vas.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Dobre življenjske priložnosti se vam bodo v prihodnjih dneh odpirale druga za drugo. S tem, ko ste zaprli vrata ljudem, ki niso več bili po vaši meri, ste jih odprli novim, ki jih še ne poznate. Previdnost ne bo odveč, sploh, ker je vaše navdušenje zelo očitno. O tem, kaj načrtujete to jesen, še ne boste govorili na glas, saj veste, da pot še ni tako trdna, da bi jo lahko obelodanili. Če boste predolgo skrivnostni, pa boste postali sumljivi. Sodelavci bodo vedeli, da se nekaj kuha, zato si znajo vaš molk razlagati čisto po svoje. Njihova razlaga vam ne bi bila všeč, zato ne čakajte predolgo. Počutje bo ves teden solidno.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Veseli boste, da se poletje počasi poslavlja. Bolj kot vročine si boste želeli tihih, deževnih dni, v katerih se lahko bolj posvetite sebi. Ker se zadnje čase počutite precej osamljeno, to morda ni najboljša želja. Teden bo sicer mineval mirno, skoraj dolgočasen bo. Prijateljstvo, sklenjeno pred kratkim, pa vam bo pomenilo vsak dan več. V njem boste našli tudi navdih za delo. Največ idej, ki jih boste lahko hitro uresničili, se bo rodilo v nedeljo. To bo tudi dan, ko si boste morali priznati, da ste v preteklih mesecih naredili kar nekaj napak. Naj vas to ne dotolče, saj nobena ni usodna. Lahko pa se veliko naučite iz njih.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Ta teden se vam bo zgodilo nekaj lepih stvari. Ne le, da se vam bo počutje močno izboljšalo, teden bo tudi poln dobrih novic. Kot kaže, vas čaka zelo pestra jesen, a se dela, ki si ga boste naložili prav v prihodnjih dneh, že vnaprej veselite. Veliko bo namrečtakega, ki vam predstavlja izziv. Ob tem niti ne računate, koliko boste z njim zaslužili, saj vam ni treba. Kljub kar nekaj manjšim naložbam ste namreč zadovoljni s tem, kar imate. Več vam pomeni to, da se s partnerjem spet zelo razumeta. Več časa kot bosta preživela skupaj, lepše vama bo. Žal bo tega od prihodnjega tedna dalje vse manj.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Ste eden redkih, ki komaj čakajo, da pride september, saj si po svoje že želite, da vaše življenje spet postane bolj urejeno. Ob koncu tega tedna boste precej nemirni, saj hkrati veste, da vas prve dni prihodnjega tedna čaka nekaj pomembnih sestankov. Želite si, da bi se iztekli po vaših načrtih, a se vsi ne bodo. Srečni boste lahko, če se vsaj pol načrtov obrne v vašo korist. Čim bolj se zaposlite z delom, ki vas res veseli. To bo vaša pot do sreče in zadovoljstva. Ob tem razmišljajte daleč v prihodnost. Že sedaj si morate postaviti cilje, ki vas bodo motivirali. Brez njih boste hitro izgubljeni.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Pozno poletni dnevi vam bodo še naprej všeč. Sreča je, da se boste otresli napetosti, ki vas je dušila vse do začetka poletja. Trenutno niste čisto nič naveličani, letošnje poletje vam je vrnilo moč in voljo. Zato bo pogled v prihodnost v teh dneh veliko bolj jasen. Partner bo imel prav, ko vas bo pogosto spomnil, kaj je pomembno v življenju. Vam namreč spet ne bo čisto jasno, da morate na prvo mesto postaviti sebe. Tokrat ga boste ubogali. Ne bo vam žal, saj bo ravno zato vaše počutje vsak dan boljše. Izzvenele bodo tudi zdravstvene težave, ki so se vlekle kar nekaj časa.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Kar nekaj tednov ste si zatiskali oči pred dejstvom, kaj vse vas čaka na prehodu iz poletja v jesen. Sedaj si jih ne boste več mogli. Najbolje bo, da zavihate rokave in dokažete, da zmorete. Brez skrbi, uspelo vam bo. Postorili boste tudi vse tisto, kar set v prevročih dneh odlagali v prihodnost. Zal pa še ne boste imeli pravih idej za dogodke, ki jih boste snovali v oktobru in novembru. Na silo ne bo šlo. Brez skrbi, navdih bo prišel, ko boste najmanj pričakovali. Pri tem vam bodo pomagali ljudje, s katerimi boste delali prvič. Odlično se boste ujeli, zato bo šlo hitreje in bolje, kot si trenutno predstavljate.
■
Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 20
Četrtek, 30. avgusta
TV SPORED
»»WAS
SQ. avgusta 2018
Petek, 31. avgusta
Sobota, 1. septembra
Nedelja, 2. septembra
Ponedeljek, 3. septembra
Torek, 4. septembra
Sreda, 5. septembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
6.GG 6.1G
7.GG 9.BG
ni«
11.SG
12.BG 1B.GG 1B.BS
1S.GS
1S.SS
16.BG
17.GG 17.2S 17.SS 1B.GG 1B.GS
1B.2G 1B5S 19.GG 19.2S 19.4S 19.SS 2G.GG 21.SS
22.SG
2B.4S
G.2G
G.SS
1.2G
Kultura Odmevi
Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnoz. odd. Vem!, kviz
Zapeljevanje pogleda, Matjaž Pocivavšek in Mirko Bratuša, Zlata dekleta (V.), Goljufi Prvi dnevnik, šprt, vreme Doberdob - roman upornika, dok. film
Moj gost/Moja gostja -Vendegem, Kutyusok es gazdaik / Psi in njihovi lastniki Slovenski utrinki Zlata dekleta (VI.), Požar v Senčnih borih, 2. del Poročila ob petih, šport, vreme Sove, dokumentarna oddaja Novice
Utrinek, Hiša žive dediščine
Mala kraljična. Nočem biti
prehlajena!, , 1. sezona
Vem!, kviz
Vreme
Dnevnik
Slovenska kronika
Šport
Vreme
Tarča, Globus, Točka preloma Vreme, Odmevi, kultura, šport, vreme
Slikarke - 400 let boja, fr. dok. o.
Strasti
Strasti
Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slov. kronika, šport, vreme
2.1S Info-kanal
TV SLO T
S.2G
6.BG
7.GG 7.GS 7.2S 7.4G 7.SG 7.SS
______ _______, poseje seme
Biba se giba,Biba in Topoiavček Mili in Moli.Tofi Krofi, , 1. sezona Vse o Rozi, Pazimo na Medvedka Mulčki, Priden kužj, Zgodbe iz školjke, Zlatko Zakladko: Clusijev svišč na Svetem Lovrencu 8.15 Čist zares, Escape room 8.40 Erfan, dok. film za otroke in
mlade z zvočnim opisom za slepe in slabovidne 9.15 Moji, tvoji, najini 9.40 Moji, tvoji, najini 10.25 Dobro jutro, poletni izbor 12.50 Vina sveta
14.00 Slovenski vodni krog: Bistrica 14.45 Zdravje Slovencev, Parkinsonova
bolezen, dok. oddaja 15.20 Z Mišo... Dr. Mojca Senčar,
zdravnica, bolnica in zagovornica bolnikov
16.20 14+1, Nives Meroi in Roman Benet
17.20 Umor, je napisala (III.), Rok za umor
18.20 Tele M
18.40 Primorska kronika
19.10 Čudovita Japonska: prefektura
Ivate Čarobna pšenica 19.45 Košarkarska simfonija - poslovilna tekma Sanija Bečirovica in Boštjana Nachbarja 20.25 Nogomet - zadnje kolo kvalifikacij za evropsko ligo, Spartak Trnava : Olimpija, povratna tekma 22.25 Košarkarska simfonija - poslovilna tekma Sanija Bečirovica in Boštjana Nachbarja 0.00 Umor, je napisala (III.), Magnum
na hladnem 0.50 Videotrak
I.55	Nogomet - zadnje kolo kvalifikacij za evropsko ligo, Spartak Trnava : Olimpija, povratna tekma
3.45 Zabavni kanal
pop
6.00 24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Poko, ris.
7.25	Robocar Poli, ris.
7.35	Maša in medved, ris.
7.40	Grizzy in glodavčki, ris.
7.50	Mala miška Mia, ris.
8.00	Divja brata Kratt, ris.
8.25	Amika, 1. sez., 38. del
8.35	TV prodaja
8.50	Jaz sem Luna, 2. sez., 43. del
9.45	TV prodaja
10.15	Jaz sem Luna, 2. sez., 44. del
II.15	TV prodaja
11.30 Moč in strast, 1. sez., 41. del 12.25 TV prodaja
12.40 Ukradena preteklost, 1. sez., 78. d. 13.40 Usodno vino, 3. sez., 48. del 14.40 Lepo je biti sosed, 5. sez., 3. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 48. del 16.30 24UR 'popoldne 16.55 Moč in strast, 1. sez., 42. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 79. del
18.55 24UR vreme 18.58 24UR
20.00 Moja boš, 2. sez., 113. del 20.55 Moja boš, 2. sez., 114. del 21.50 24UR zvečer 22.25 Slepa pega, 1. sez., 23. del,
ameriška nan. 23.20 Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 12. del, ameriška nan. 0.10 Črni seznam, 4. sez., 22. del,
ameriška nan. 1.00 24UR zvečer, pon. 1.35 Zvoki noči
©
GB.2S GB.SS G9.GG G9.GS G9.SG
1G.1G 1G.1S
11.1S 11.4G 1S.GG 1S.2S 1S.BG 16.1G 16.1S 16.4G
17.2G 17.BG
175G 1B.2S 1B.BG 1B.BS 1B5S 19.GG 19.2S 19.SS 2G.GG 21.GG 21.GS
22.2G 22.4S 2B.1S 2B.4G 2B.4S
2.15	Info-kanal
6.00	Kultura
6.10	Odmevi
7.00	Dobro jutro, poletni izbor
9.30	Slovenski pozdrav - izbor
11.05	Vem!, kviz
11.50	Sove, dok. oddaja
12.30	Zlata dekleta (V.), Poročno darilo
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30Tarča, Globus, Točka preloma
15.20	Mostovi - Hidak
16.05	Duhovni utrip
16.30	Zlata dekleta (VII.), Poglej me
17.00	Poročila ob petih
17.15	Šport, vreme
17.25Alpe-Donava-Jadran
17.55	Novice
18.00	Infodrom, poletje 2018, Splet
18.10	Pujsa Pepa, Primož zamuja,
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik
19.25	Slovenska kronika
19.45	Šport
19.55	Vreme
20.00	Števerjan 2018, 2. del
21.25	Na lepše
21.55	Vreme, Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55	Ulice zla, ameriški film
0.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
1.15	Dnevnik, Slov. kronika, šport,
vreme
2.10	Info-kanal
TV SLO T
5.20 Videotrak
6.30 Otroški kanal
7.00 Penelopa, Penelopa kolesari
7.05 Biba se giba, Biba in Sadježer
7.25 Mili in Moli, Bucko
7.40 Vse o Rozi, SuperVid
7.50 Mulčki, Družba
7.55 Zgodbe iz školjke, Iz popotne
torbe: Živimo zdravo 8.15 Ribič Pepe, Kako se posloviti 8.40 Skok v počitnice, dok. film za otroke in mlade z zvočnim opisom za slepe in slabovidne 8.55 Moji, tvoji, najini 9.25 Moji, tvoji, najini 9.50 Dobro jutro, poletni izbor 12.05 Prisluhnimo tišini, Ceneni slušni aparati
12.45 Slovenski vodni krog, Bloščica 13.25 O živalih in ljudeh 14.10 Na vrtu
14.50 Svetovni popotnik, Sirija 15.50 Od blizu, pogovorna oddaja z
Vesno Milek: Mateja Svet 16.40 Migaj raje z nami 17.25 Umor, je napisala (III.), Magnum
na hladnem 18.20 Tele M 18.40 Primorska kronika 18.55 Male sive celice, OŠ Franceta Bevka Ljubljana in OŠ XIV. divizije Senovo 20.05 Jack, nemški film 21.50 Zvezdana, Zakon privlačnosti, 2. del
22.25 Umor, je napisala (III.), Osmrtnica
za voditelja 23.20 Samo milijon nas je' veliki
koncert z gosti ob 50-letnici Aleša Klinarja
I.40	Videotrak
2.45 Nogomet - SP 2018, Hrvaška : Anglija, polfinale
pop
6.00 24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Poko, ris.
7.25	Robocar Poli, ris.
7.35	Maša in medved, ris.
7.40	Grizzy in glodavčki, ris.
7.50	Mala miška Mia, ris.
8.00	Divja brata Kratt, ris.
8.25	Amika, 1. sez., 39. del
8.35	TV prodaja
8.50	Jaz sem Luna, 2. sez., 45. del
9.45	TV prodaja
10.15	Jaz sem Luna, 2. sez., 46. del
II.15	TV prodaja
11.30 Moč in strast, 1. sez., 42. del 12.25 TV prodaja
12.40 Ukradena preteklost, 1. sez., 79. del
13.40 Usodno vino, 3. sez., 49. del 14.40 Lepo je biti sosed, 5. sez., 4. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 49. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1. sez., 43. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 80. del
18.55 24UR vreme 18.58 24UR
20.00 Kronika ponesrečenih zmenkov (Bad Date Chronicles), kanadski film
21.40 24UR zvečer 22.15 Eurojackpot 22.20 Azijska kuharica (Ramen Girl),
ameriški film 0.10 Sence preteklosti (Shadowboxer),
ameriški film 2.00 24UR zvečer, pon. 2.35 Zvoki noči
©
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Videospot dneva
Miš maš, Fotografija
Ustvarjalne iskrice (170), Uredimo
pisalno mizo
Napovedujemo
'op Corn, Davor Radolfi, Damir
Kovačič
.estvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu
Nanovo, Imate težave s profesorji?
Videospotdneva
Kuhinjica
Mojca in medvedek Jaka, Preživetje v naravi Palčicaj gledališka predstava CVIU Ustvarjalne iskrice (171), Rojstni dan v šoli
Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice 2593. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Napovedujemo
Skrbimo za zdravje.Kožne bolezni Regionalne novice 3 Naj vjža: Vitezi polk in valčkov, ans. Šepet
(uhinjica, izobraževalna oddaja Kmetijski razgledi Lestvica zabavnih in narodnozab. Videospotdneva Videostrani, obvestila
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.00 Napovedujemo
10.05 Mojca in medvedek Jaka,
Preživetje v naravi 10.45 Palčica, gledališka predstava CVIU 10.55 Ustvarjalne iskrice (171), Rojstni dan v šoli
11.15 Naj vjža: Vitezi polk in valčkov, ans. Šepet
12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.55 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Miš maš, Pazi, klop! 17.10 Ustvarjalne iskrice (168), Prvič v šolo
17.25 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Skrbimo za zdravje: Kdaj v
dežurno ambulanto? 19.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Festival Ptuj 2016, posnetek 3. dela
22.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.40 Pop Corn, Davor Radolfi, Damir Kovačič
23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
6.00 Kultura 6.10 Odmevi
7.00 Zgodbe iz školjke, Juvi, aerobika
za otroke: Afrika 7.10 Telebajski, Hranimo kokoši,
lutkovna nanizanka 7.30 Kljukec s strehe, Kljukec tekmuje,
risana nanizanka 7.55 Čudogozd, Pod zemlj 8.05 Čudogozd, Čudotrgovina 8.20 Govoreči Tom in prijatelji,
Največja skrivnost, 8.30 Armanova skrivnost, Konji
namesto interneta 8.55 Armanova skrivnost. Samo stran 9.20 Male sive celice, OŠ Zreče in OŠ
Notranjski odred Cerknica 10.00 Infodrom, poletje 2018, Splet 10.20 Čist zares.Escape room 10.50 Z Mišo..., Dr. Mojca Senčar,
zdravnica, bolnica in zagovornica bolnikov 11.40 Tednik
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu
14.30 Se zgodi, Ljubezen, ljubezen,
ljubezen 15.05 Ambienti 15.35 Profil, Jelena Isak Kres 16.05 Srce sveta: Koloradski narodni
parki, Čudež 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Slovenski vodni krog: Močnik 17.50 Od osnov do odličnosti z Donno
Hay 18.20 Ozare
18.25 Kalimero, Tožljivec s kratkim
repom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Utrip 19.45 Šport 19.55 Vreme
20.05 Francoska suita, koprodukcijski film
21.55 Poročila, šport, vreme 22.20 Deklina zgodba (I.) 23.20 Strasti 23.55 Strasti
0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.00 Dnevnik, Utrip, šport, vreme 1.50 Info-kanal
7.00 Kravica Katka, Osamljena cvetka 7.05 Gumbek in Rjavček, Prvi šolski dan
7.30 Profesor Baltazar, Maxol
7.40 Manja, Ačih!
7.45 Svet živali, Ris Feliks
7.50 Oblakov kruhek, Ples z dedkom
8.00 Mala kraljična, Ne bom
pospravila! 8.10 Žvenkci, Luknji 8.20 Lili in Čarni zaliv, Spomin na
starega kapitana 8.30 Kalimero, Pripnite varnostne pasove
8.40 Mili in Moli, Modra nogavica 8.55 Vse o Rozi, Nenavadna zgodba o
Nežki in štirih medvedih, 9.05 Bacek Jon, Ovratnica 9.15 Govoreči Tom in prijatelji, Ben želi
zmagati, 9.25 Kozmo, Jajca papig 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije
Stari trg pri Ložu 10.55 Razkrita govorica plesa,
Akademska folklorna skupina France Marolt ŠOU v Ljubljani 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Števerjan 2018,2. del 15.05 Svojeglava, avstralski film 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Zackovo čarovniško popotovanje
17.45 Čez) planke.Gruzija 18.40 Bacek Jon, Tišina 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Zrcalo tedna 19.45 Šport 19.55 Vreme
20.00 Doma pod Triglavom, svečana prireditev ob 240. obletnici prvega pristopa na Triglav 22.30 Poročila, šport, vreme 22.55 Ogrožena duša - iraški Jazidi, francoski dokumentarni film 0.10 Simfonični orkester RTVS, Elena Dobravec, Ljuben Dimkaroski, Urban Stanič in Irena Yebuah Tiran
0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, šport,
vreme 1.45 Vreme 1.50 Info-kanal
1.00 Dnevnik, un ip, špou, vi eme
1.50 Info-kanal	__r^
Tw C, n n TV SLO l
I v 9LU L	5.50 Videotrak
7.00 Duhovni utrin
5.20 Videotrak 6.30 10 domačih 7.00 Dobro jutro, poletni izbor 9.15 Moji, tvoji, najini 10.00 Na lepše 10.30 Avtomobilnost 11.15 Čarokuhinja pri atu, Ukrajina 11.45 Kajak kanu - SP slalom na divjih vodah
13.30 Košarkarska simfonija - poslovilna tekma Sanija Bečirovica in Boštjana Nachbarja, 15.50 Umor, je napisala (III.), Osmrtnica
za voditelja 16.55 Sladka Irma, ameriški film 19.15 Infodrom, poletje 2018, Splet 19.30 Čist zares, Escape room 20.05 Pavarotti - dueti koncert
Pavarottija s prijatelji 21.20 Televizijski klub 22.10 Umor, je napisala (III.), Smrt v
gledališču 23.00 Ukane po kanadsko, Energija 23.20 Ukane po kanadsko, Na kmetiji 23.45 Bleščica, oddaja o modi 0.20 Videotrak
1.25 Nogomet - SP 2018, Belgija :
Anglija, tekma za 3. mesto 3.10 Zabavni kanal
pop
24UR, pon. OTO čira čara Kaja, ris. Smrkci, ris. Poko, ris. Peter Pan, ris. Heidi (Heidi), ris. Skrivnostni ranč, ris. Mia in jaz, ris.
Miraculous - Čarobni dragulji, ris. Jaz sem Luna, 2. sez., 47. del Jaz sem Luna, 2. sez., 48. del MasterChef Slovenija MasterChef Slovenija Avto karaoke
Kronika ponesrečenih zmenkov, kanadski film
Diana, najina mati, angleški dokumentarni film Preverjeno, pon. 24UR vreme 24UR
Gremo mi po svoje, slovenski film Le kako ji to uspe, ameriški film Novi svet, ameriški film Zvoki noči
6.GG
7.GG 7.G1 7.1G 7.2S 7.4S B.1G B.BS 9.GG 9.2S 9.SS 1G5S 12.GG 1B.1S 14.4G 14.SS
16.BS
17.SS 1B.SS 1B.SB 2G.GG 21.SG 2B.BG 2.GS
©
23.50 Kekec, tri dni pred poroko, kratka
TV-igra AGRFT
0.40	Videotrak
I.45	Nogomet - SP 2018Francija : Hrvaška, finale
3.30	Zabavni kanal
pop
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Kaja, ris. 7.10	Smrkci, ris. 7.25	Poko, ris.
7.50	Grizzy in glodavčki, ris.
7.55	Peter Pan, ris.
8.20	Heidi, ris.
8.45	Mia in jaz, ris.
9.10	Miraculous - Čarobni dragulji, ris.
10.10	Jaz sem Luna, 2. sez., 49. del
II.05	Jaz sem Luna, 2. sez., 50. del 12.10	MasterChef Slovenija 13.15	MasterChef Slovenija 14.40	Avto karaoke
14.55	Ženska džungla, 1. sez., 1. del
15.50	Gremo mi po svoje, slovenski film
17.40	Delovna akcija
18.55	24UR vreme 18.58 24UR
20.00 Gremo mi po svoje 2, slovenski film
21.45	Ameriški predsednik, ameriški film
0.00	Ogledalo, ameriški film
2.20	Zvoki noči
GB.2S GB.SS G9.GG G9.4G 1G.2G 1G.2S
1G.4S 11^
12.BS 1B.GG 1S.GG 1S.2S
15.BG
16.BG
17.2G 1B.BS 1B.4G
19.4G 19.4S 19.SS 2G.GG 2G.2G 21.2G
2B.SG 2B5S GG.2G
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Mojca in medvedek Jaka, Mavrica Miš maš, Pazi, klop Vabimo k ogledu Bi se gnetli na tej metli? gledališka predstava Vrtca Velenje
Ustvarjalne iskrice (169), Beležka Koncert ob 10. obletnici ans. Golte
Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Perujski Andi
Mojčin lepi svet, muzikal za otroke
Videostrani, obvestila Napovedujemo
Po Slakovi poti 2015, ponovitev 1.
dela koncerta
Videospotdneva
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
Novice tega tedna
Jutranji pogovori
Veselica v dolini tihi, gledališka
predstava iz poletnega gledališča
Studenec
Videospotdneva
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Mojca in medvedek Jaka,
Preživetje v naravi 09.40 Miš maš, Kako deluje filmska industrija
10.25 Ustvarjalne iskrice (170), Uredimo
si pisalno mizo 10.45 Vabimo k ogledu 10.45 2593. VTV magazin 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 Dalmatino, pogovor s Tinom Mamičem
11.45 Koncert ob 10. obletnici ans. Golte 13.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.35 Videostrani, obvestila 16.00 Napovedujemo 16.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.30 Palčica, gledališka predstava CVIU 16.40 Nanovo/Mladi in varna spolnost 17.25 Ustvarjalne iskrice(171), Rojstni
dan v šoli 17.50 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Popotniške razglednice, Perujski Andi
19.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Naj viža: Vitezi polk in valčkov,
ans. Šepet 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Davor Radolfi, Damir
Kovačič 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila
6.10 Utrip 6.25 Zrcalo tedna 7.00 Dobrojutro 10.05 Od osnov do odličnosti z Donno Hay
10.50 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 Kaj govoriš? So vakeres? 12.30 Zlata dekleta (V.), Stave so
zaključene 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 15.00 Dober dan, Koroška 16.30 Zlata dekleta (VII.), Kje je Charlie? 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Osvežilna fronta, Volilna pravica 17.55 Novice
18.00 Govoreči Tom in prijatelji,
Angelčina skrivnost 18.10 Lili in Čarni zaliv, Mini prepeva 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City
21.55 Vreme, Odmevi, Kultura, šport, vreme
22.55 Platforma 1968: Umetnost
življenja - Upor! 23.30 Cellofest Ljubljana, otvoritveni koncert
0.00 Sozvočje svetov, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in Nika Gorič (T. Bec, V. Žuraj) 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.05 Dnevnik, Slov. kronika, šport,
vreme 2.00 Info-kanal
I.) Primer Liberty
6.00 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kviz
11.45 Obzorja duha, Evangelij družine 12.30 Zlata dekleta (V.) Predsednik prihaja
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Studio City 14.45 Young Village Folk, Sreča na kmetiji - Ko sanjsko kariero zamenjaš za življenje na kmetiji 15.00 Kanape - Kanape 15.30 Čudogozd, Pod zemljo 15.40 Čudogozd, Čudotrgovina 15.55 City folk - Obrazi mest, Najboljše
zgodbe 16.30 Zlata dekleta ( Belle
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Zdravje Slovencev, Multipla
skleroza 17.55 Novice
18.00 Eko utrinki, Samooskrba Železne
Kaple 18.05 Žvenkci, Igra 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Durrellovi (II.) 20.50 Lesna industrija proti naravi 21.55 Vreme, Odmevi, Kultura, šport, vreme
22.55 Pričevalci, Marija in Milan Keržič 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.35 Dnevnik, Slov. kronika, šport,
vreme 2.30 Info-kanal
TV SLO T TV SLO T
5.50 Videotrak 7.00 Duhovni utrip 7.15 Pesmi iz Beneške Slovenije, Nediški puobi in Barski oktet 7.25 Veliki koncert Orkestra Mandolina Ljubljana z gosti, dirigent Andrej Zupan
8.30 Slastna kuhinja, Žlikrofi v sirovi košarici
9.00 Slovenski vodni krog: Močnik 9.40 Duhec
11.45 Kajak kanu - svetovni pokal
slalom na divjih vodah 13.30 Zgodbe FIFA svetovnega prvenstva 2018 v Rusiji 14.40 Zvezdana, Zakon privlačnosti, 2. del
15.15 Svetovni popotnik, Sirija 16.30 Kajak kanu - SP slalom na divjih
vodah - kros 17.10 Umor, je napisala (III.) Smrt v
gledališču 18.05 Sanje o prihodnosti, Hrana
prihodnosti 19.05 Mate Bekavac, Orkester Slovenske filharmonije in Vladimir Kulenovič (G. Gershwin) 20.00 Nogomet - državno prvenstvo Olimpija : Rudar, 7. kolo, prenos iz Ljubljane 22.25 Žrebanje Lota 22.30 Umor, je napisala (III.) Brezglavi jezdec
23.30 Zackovo čarovniško popotovanje
S.2G
6.BG
7.GG 7.GS 7.2S 7.4G
7.SG 7.SS
B.1G B.BG 9.1G
1G.1S
11.2G 1B.SG 14.SS
16.GG 16.BG 17.1G
1B.1G 1B.4G 1B.SS 19.GS 19.2G 19.BG
2G.GG 21.GG 21.SS
22.SS
2B.SG G.SS
6.GG
7.GG 7.G1 7.BG 7.BS 7.4S B.GS B.2G B.BS 9.BS 1G.GS 11^ 11.2G 12.2G 12.BS
1B.4G 14.4G
15.BS
16.BG 16.SS 17.SS
1B.SS 1B.SB 2G.GG 21.1G 22.GS 22.4G 2B.BS
G.BG 1.2S 2.GG
Videotrak Otroški kanal
Penelopa, Penelopa hrani živali Biba se giba, Biba in Vrvotat Mili in Moli, Taborjenje Vse o Rozi, Kdaj si zadnjikrat videla gnezdo?, Mulčki, Do zvezd Zgodbe iz školjke, Bisergora: Bibamica izgubi hiško Piknik, kratki igrani film Slovenski vodni krog, Rašica Selfie brez retuše, film Vinci Vogue Anžlovarja Umor, je napisala (III.) Brezglavi jezdec
'obro Jutro
je D
Ljudje in zemlja Zgodbe FIFA svetovnega prvenstva 2018 v Rusiji Izzivi obrt in podjetništvo Halo TV
Umor, je napisala (III.) Truplo je letelo v prvem razredu Tele M
Primorska kronika Čudogozd, Pod zemljo Čudogozd, Čudotrgovina Vetrnica, V brinju Čudovita Japonska: prefektura Ivate Izlet z jesensko sapico Svetovni popotnik, Antarktika Pogrešani, švedska nadaljevanka Vojna in mir na Balkanu, grška dok. oddaja
Od kapitala do kapitala: Države v času NSK, dokumentarni film Videotrak Zabavni kanal
S.2G
6.BG
7.GG 7.GS 7.2S 7.4G 7.SG 7.SS
B.GS B.2S
B.4S
9.2S 1G.GS
11.GG 11.SG 14.1S 1S.GG
16.BG 17.1G
1B.1G 1B.4G 19.GG
19.BG
2G.GG
2G.SS
21.BS
22.BG G.2G
Videotrak Otroški kanal
Penelopa, Penelopa nakupuje
Biba se giba, Biba in Navihanec
Mili in Moli, Mačji tat
Vse o Rozi, Najboljša predstava
Mulčki, Najboljša prijateljica
Vetrnica, Pri babici: Piknik z
Ludom
Zgodbe iz školjke, Bine: Žehta Srečo kuha Cmok, Tista o solati, kulinarika za otroke Slovenski vodni krog, Gruberjev prekop
Alpe-Donava-Jadran
Umor, je napisala (III.) Truplo je
letelo v prvem razredu
Halo TV
Dobro jutro
Dober dan
Doma pod Triglavom, svečana prireditev ob 240. obletnici prvega^pristopa na Triglav
Umor, je napisala (III.), Trije na
zvezi
Tele M
Primorska kronika Kdo si pa ti?, dok. odd. od mladostnikih
Čudovita Japonska: prefektura Ivate Jesenska umetnost Drugačen ženski svet, Kenija britanska dokumentarna serija Prava ideja, Boštjan Gombač -skladatelj in multiinštrumentalist Akcent, Zdravniška etika Vztrajanje, slovenski kopr. film Videotrak
1.30 Zabavni kanal
zaDavniKanal
pop POP
6.00 24UR, pon.
24UR, pon. OTO čira čara Robocar Poli, ris. Lego mesto, ris. Tašnijeve pustolovščine, ris. Winx klub, ris. Amika, 1. sez., 40. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 2. sez., 51. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 2. sez., 52. del TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 43. del TV prodaja
Ukradena preteklost, 1. sez., 80. del
Usodno vino, 3. sez., 50. del
Lepo je biti sosed, 5. sez., 5. del
Dedinja Vendavala, 1. sez., 50. del
24UR popoldne
Moč in strast, 1. sez., 44. del
Ukradena preteklost, 1. sez., 81.
del
24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 1. del Moja boš, 2. sez., 115. del 24UR zvečer Prevara, 1. sez., 1. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 13. del Gotham (Gotham), 1. sez., 1. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
.GG 7.GG 7.G1 7.BG 7.BS 7.4S B.GS B.2G B.BS 9.BS 1G.GS 11^ 11.2G 12.2G 12.BS
1B.4G 14.4G
15.BS
16.BG 16^ 17.SS
1B5S 1B.SB 2G.GG 21.GG 21.SS 22.SS 2B.BG
G.2S 1.2G
24UR, pon. OTO čira čara Robocar Poli, ris. Lego mesto, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Winx klub, ris. Amika, 1. sez., 41. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 2. sez., 53. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 2. sez., 54. del TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 44. del TV prodaja
Ukradena preteklost, 1. sez., 81. del
Usodno vino, 3. sez., 51. del
Lepo je biti sosed, 5. sez., 6. del
Dedinja Vendavala, 1. sez., 51. del
24UR popoldne
Moč in strast, 1. sez., 45. del
Ukradena preteklost, 1. sez., 82.
del
24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 2. del Moja boš, 2. sez., 116. del Preverjeno 24UR zvečer
Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 14. del Gotham (Gotham), 1. sez., 2. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
©
©
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.00 Vabimo k ogledu
10.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.25 Videostrani, obvestila
15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55 Dobro jutro, ponovitev
16.55 Pop Corn, Davor Radolfi, Damir
Kovačič 17.55 Napovedujemo 18.00 Dober pogled, oddaja o lovcih in
lovstvu 18.30 Regionalne novice 18.35 Videospot dneva 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: Janko Kos, župan
občine Žalec 21.00 Regionalne novice 21.05 2. Revija zmagovalcev
narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2018, 1. del 22.20 Napovedujemo 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Župan zvami: Janko Kos, župan
občine Žalec
10.00	Vabimo k ogledu
10.05	Videospot dneva
10.10	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
10.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.00	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Popotniške razglednice, Grintove poti
16.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Razvoj Bolnišnice Topolšica
19.00	Videospot dneva
19.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.30	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2594. VTV magazin
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo
20.30	Dotiki gora: Visoki vrh nad
Ohridom
20.50	Vabimo k ogledu
20.55	The Plut Family, posnetek koncerta
22.40	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.10	Videospot dneva
23.15	Videostrani, obvestila
6.00 Kultura
6.10 Odmevi
7.00 Dobro jutro
10.05 Dober dan
11.00 Vem!, kviz
11.35 Slastna kuhinja, Losos na
posteljici iz zelenjave s školjkami 11.50 Platforma 1968: Umetnost
življenja - Upor! 12.30 Zlata dekleta (V.) Predsednik prihaja
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Z Mišo... Dr. Mojca Senčar,
zdravnica, bolnica in zagovornica bolnikov 14.25 Duhovni utrip 15.00 Mostovi - Hidak 15.40 Male sive celice, OŠ Zreče in OŠ
Notranjski odred Cerknica 16.30 Zlata dekleta (VII.), Lepotica in zver
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Zapeljevanje pogleda, Milan Erič in Vladimir Leben, dokumentarna oddaja 17.55 Novice
18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev,
Migrantski startupi 18.05 Trobka in Skok, V eni sapi 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme
20.05 Nezlomljiva Aglae, francoski film 21.55 Vreme, Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55 Sveto in svet, Vsak človek je priložnost
23.55 Zapeljevanje pogleda, Milan Erič in Vladimir Leben, dokumentarna oddaja
0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.55 Dnevnik, Slov. kronika, šport, vreme
I.55	Info-kanal
TV SLO T
5.20 Videotrak 6.30 Otroški kanal 7.00 Penelopa, Penelopa in sneg 7.05 Biba se giba, Biba in Zmešnjavček,
risana nanizanka 7.25 Mili in Moli, Čudežni kolački 7.40 Vse o Rozi, Čas je za slovo,
Medvedek 7.50 Mulčki, Ko ti nikakor ne gre 7.55 Zgodbe iz školjke, Vesela hišica:
Hov hov in skok 8.15 Preigravanje in kuhinja, kratki
dokumentarni film 8.30 Kanape - Kanape 9.15 10 domačih 10.00 Umor, je napisala (III.), Trije na zvezi
II.00	Halo TV 11.35 Dobro jutro 14.00 Dober dan
14.50 Čez planke, Gruzija 15.55 Ambienti 16.30 Halo TV
17.10 Umor, je napisala (III.), Umor v
molu 18.10 Tele M 18.40 Primorska kronika 19.00 Vetrnica, Pismo 19.05 Profesor Pustolovec, Hipnoza in slava
19.30 Čudovita Japonska: prefektura
Ivate, Jesenska zelenjava 20.00 Leonard Bernstein, glasbeni
velikan 20.55 Žrebanje Lota 21.05 Od blizu, pogovorna oddaja z
Vesno Milek: Ilka Štuhec 21.55 Bleščica, oddaja o modi 22.30 Prevara (II.) 23.35 Videotrak 0.40 Zabavni kanal
pop
6.GG
7.GG 7.G1 7.BG 7.BS 7.4S B.GS B.2G B.BS 9.BS 1G.GS
11.GS 11.2G 12.2G
12.BS
1B.4G 14.4G
15.BS
16.BG 16.SS 17.SS
1B.SS 1B.SB 2G.GG
21.GG
22.GG 22.BS 2B.BG
G.2S 1.2G 1.SS
24UR, pon. OTO čira čara Robocar Poli, ris. Lego mesto, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Winx klub, ris. Amika, 1. sez., 42. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 2. sez., 55. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 2. sez., 56. del TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 45. del TV prodaja
Ukradena preteklost, 1. sez., 82. del
Usodno vino, 3. sez., 52. del
Lepo je biti sosed, 5. sez., 7. del
Dedinja Vendavala, 1. sez., 52. del
24UR popoldne
Moč in strast, 1. sez., 46. del
Ukradena preteklost, 1. sez., 83.
del
24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 3. del Moja boš, 2. sez., 117. del 24UR zvečer
Chicaška policija, 1. sez., 1. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 15. del Gotham (Gotham), 1. sez., 3. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Vabimo k ogledu
10.05	2594. VTV magazin
10.30	Kultura, informativna oddaja
10.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.25	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Žogarija (6): Murska Sobota
18.30	Regionalne novice
18.35	Videospot dneva
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Župan z vami, Peter Misja, župan
Občine Podčetrtek
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop Corn, Imperij, San Di Ego
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.30	Videostrani, obvestila
Naš čas, 30. 8. 2018, barve: CM K, stran 21
30. avgusta 2018
«»SÜAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
KINSELLA, Sophie: Moje skrivnosti
od - odrasli / 321-311.2 - Družbeni romani
Moje skrivnosti britanske pisateljice Sophie Kinsella so zgodba o 25-letnici, nezadovoljni uslužbenki, ki nekega dne na letalu, misleč da je tik pred smrtjo, izpove vse svoje zgode in nezgode popolnemu neznancu, ki sedi poleg nje.
Emma Corrigan je mlado in dobrosrčno dekle z nekaj majhnimi skrivnostmi. Mami ni nikoli povedala, da Sammy, zlata ribica, ni ista, kot tista, za katero je skrbela preden
sta z očetom šla na potovanje v Egipt. Connor, njen fant, ne ve koliko kil ima v resnici in ne ve, da ga Emma obravnava kot Kena, tistega od Barbie. Potem je še tukaj nekaj skrivnosti, ki jih ne bi delila z nikomer na svetu. Emma namreč ne mara tangic, ne ve kaj pomeni kratica NATO in niti za kaj se zavzema.
Toda vse se spremeni, ko na letalu sreča neznanca in mu nehote ob silovitem pristajanju zaupa vse svoje skrivnosti. Za kaj
pa ne? Saj ga tako ali tako ne bo nikoli več videla. Toda v ponedeljek, ko se vrne v službo, Emma izve, da ima novega sodelavca -Jacka Harpera in Emma Jacka pozna. Jack je tisti neznanec, ki mu je zaupala vse svoje skrivnosti. Ali lahko dan postane še hujši? Seveda lahko, ko Jack vse njene skrivnosti izda v neki televizijski oddaji ... Privlačna, zanimiva in na trenutke napeta zgodba je prijetno poletno branje!
WATSON, S. J.: Preden zaspim
Od - odrasli / 321-312.4 -Kriminalni romani
»Med spanjem se mi bodo izbrisali vsi dogodki preteklega dne. Jutri se bom zbudila, kot sem se danes. Prepričana, da sem še vedno otrok. Misleč, da imam pred seboj še vse življenje ...«
Kaj bi se zgodilo, če bi vsakič, ko zaspite izgubili spomine? In edina oseba, za katero ste prepričani, da ji lahko zaupate, vam izda le del vaše zgodbe. Kaj pravzaprav določa osebnost? Zgolj vsota lastnih spominov? In če to odvzamemo? S temi vprašanji se je soočal pisatelj, ko je raziskoval snov za svoj literarni prvenec in v ta namen brskal po osmrtnicah. Christine je ženska v srednjih letih, ki trpi za posebno vrsto amnezije - ne more ohraniti niti spominov prejšnjega dne niti zadnjih let. Spominja se samo dogodkov iz svojega otroštva in mladosti. Vsako jutro se prestrašena zbudi v neznani hiši, ob neznanem moškem - za katerega vsak dan znova izve, da je njen mož. Ko nekega dne začne pisati svoj skrivni dnevnik in vanj beleži vse, kar se ji čez dan dogaja in kar je izvedela, se ji počasi začnejo vračati drobci spomina. Kaj vse je pozabila o svojem življenju in ali ga lahko spravi v red? Knjiga Preden zaspim je napeta psihološka srhljivka, ki ne popusti do zadnje strani.
a mp
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 30.8. Biotržnica
•	Petek, 31.8. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 2.9. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Eko čarovniška šola
•	Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in preizkušali v spretnostni vožnji z gokardom: Torek - petek: 14:00 - 21:00, Sobota: 10:00 -21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru dežja je zaprto.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 30. avgust
19.00 Dom kulture Velenje
Gledališki koncert Prekleti kadilci 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Zaključni koncert udeležencev violinske šole Igorja Ozima 20.00 Kavarna Lucifer
Potopis Dejana Pevčevica: Avstralija - divji kontinent 21.00 eMCe plac
Kuni kant najt: Samuel Blues, Martin Ramoveš, Denis Katanec (HR), Alina Hirtl, Vasja Mihajlovič -Woody
Petek, 31. avgust
20.00 Velenjska promenada
Mother, I want coffe!/Mati, kave bi! 20.00 Pred Domom kulture Velenje
Koncert Towel of Shower 21.00 eMCe Plac
Cvinger, Bane (KAN/SRB), Eye See Black (IT), Britof
Sobota, 1. september
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje s spremljevalnim programom 10.30 Galerija Velenje
Galerijska sobotnica: Basni 13.30 Mestni stadion
Pikin miting mladih in ekipno prvenstvo Slovenije za mlajše mladinke in mladince 16.00 Balinišče Velenje v Sončnem parku Balinanje - 1. državna liga vzhod, 1. krog
18.00 Šotor ob Velenjskem jezeru Športne igre in županov piknik
za gasilce, CZ, ZIR, prostovoljce, krvodajalce, policijo in redarje 20.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje
Koncert big banda GveriLLaz, MoZZajik jazz Festival 21.00 eMCe plac
Koncert: Kontradikshn, Alex Kelman, Beatmyth
Nedelja, 2. september
8.30 Velenjska plaža
2. Pozojev maraton na Velenjskem jezeru 19.00 Velenjski grad
Večer z Iztokom Mlakarjem (razprodano)
Ponedeljek, 3. september
7.00 in 14.00
Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija
Brezplačno jutranje in popoldansko občasno varstvo otrok in neformalno druženje 9.00 AZ Ljudska univerza Velenje Upravno pravno svetovanje priseljencem 19.19 Knjižnica Velenje
Zvočna kopel 21.00 Pred Domom kulture Velenje Video viva Velenje Titov trg, dokumentarni film Toma Conkaša, premiera
Torek, 4. september
14.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Prvi koraki v slovenščini 19.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje
Koncert Big banda Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje
Sreda, 5. september
8.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Delavnica uporabe pametnih telefonov 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Jezikovna delavnica Znam več 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a nič namesto vas 17.00 Galerija Velenje
Javno vodstvo po razstavi Barbare Jurkovšek 18.00 Velenjska promenada
Večer v amfiteatru: Z glasbo v novo šolsko leto
ŠOŠTANJ
Četrtek, 30. avgust
19. 00 Kulturni dom Šoštanj
Poletni filmski večeri; vabita: Studio Mozaik in Muzej usnjarstva na Slovenskem,
Sobota, 1. september
5.00 Zbor pred AP Šoštanj
Debeli vrh (2390 m) - Pršivec (1761 m)
Nedelja, 2. september
17.00 Stadion Široko
Liga Golgeter, Šoštanj : Mozirje
Ponedeljek, 3. september
8.30 Pred občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo
18.00 Ribiška koča Šoštanj
Redni tedenski bridge turnir
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 30. avgust
10.00 MC Šmartno ob Paki - dvorana Marof
Počitniške ustvarjalne delavnice
Petek, 31. avgust
10.00 MC Šmartno ob Paki - dvorana Marof
Počitniške ustvarjalne delavnice 16.00 Prireditveni prostor MC Šmartno ob Paki
Otvoritev Poznopoletnega festivala 2018; šmarška plaža, roštiljada in koncert Slavka Ivančiča (prireditev je brezplačna)
V primeru slabega vremena se bo ob 20. uri odvil samo koncert Slavka Ivančiča, več informacij na FB in spletni strani www. mcsmartnoobpaki.si.
Sobota, 1. september
X Pohod PD Šmartno ob Paki na Križevnik (1909 m) - prijave na pohod pri članih društva
Nedelja, 2. september
10.00 Enodnevno kolesarjenje
Prijave na 041 776 379 (Miran Dobravc)
Lunine mene

3. septembra, ob 4:B7, zadnji krajec
Videti življenje Velenja
Festival Velenje vabi na resnično potovanje s časovnim strojem v obliki avtorskega dokumentarnega filma VIDEO VIVA VELENJE TITOV TRG. Vanj lahko sedete v ponedeljek, 3. septembra, ob 21. uri na Titovem trgu pred Domom kulture Velenje. Avtor filma Tomo Čonkaš vas bo teleportiral iz sedanjosti v preteklost. Postopoma se boste vračali v sedanjost in pogledali tudi v prihodnost. V 60 minutah se boste soočili in videli resnično življenje časa in prostora Titovega trga Velenja, stičišča naših skupnih zgodb.
Osrednji velenjski trg, Titov trg, se je s številnimi dogajanji zapisal v skupen in osebni spomin Velenjčank in Velenjčanov in vseh, ki so bili kakor koli povezani z njim. Filmska pripoved je oživljeno potovanje v preteklost s pozicij današnjega časa. V različnih časovnih obdobjih postajamo priče najrazličnejšim dogajanjem na tem trgu, kot so: odprtje mestnega središča leta 1959, prihod Tita in drugih pomembnih politikov, rudarske parade, 1. Pikin festival, ekološki protestni shod, raznolike glasbene prireditve, osamosvojitev
Slovenije, praznovanje 40-letnice Velenja, selitev knjig v novo knjižnico, dogodki v času, ko je bilo Velenje Evropska prestolnica kulture 2012, državna proslava ob 25-letnici razglasitve samostojne Slovenije, protestni shodi, sejmi, plesi, otroške igre ...
Ob filmski vrnitvi v sedanjost bomo vedeli tudi nekaj več o sebi.
Citycentrovo slovo od poletja
Kar nekaj pa je dogodkov, ki so v Citycen-tru Celje postali tradicionalni. Mednje se vsekakor uvršča Slovo od poletja, s katerim želijo svojim obiskovalcem vsakič ponuditi nekaj izvrstnega s področja narodnozabavne in etno glasbe. Obiskovalci bodo v četrtek, 30. avgusta, ob 18. uri lahko uživali ob izvirni glasbi izjemno priljubljene etno skupine Prifarski muzikanti. Tudi oni beležijo letos svoj jubilej, in sicer 30 let ustvarjanja na slovenskih in svetovnih odrih.
»Obe zvrsti glasbe sta med Slovenci zelo priljubljeni, vendar med urbanimi organizatorji prevečkrat spregledani. Prav zato smo se pred 5 leti odločili, da v našem nakupo-
valnem središču poskrbimo tudi za ljubitelje te glasbene zvrsti. Letos smo šli še korak dlje in v goste povabili eno najbolj priljubljenih etno glasbenih skupin, Prifarske muzikante,« je o prihajajočem dogodku povedala centro-va menedžerka Darja Lesjak.
Vračajo se Torkove pete
Velenje, 4. septembra - Po poletnih počitnicah se v vilo Rožle vračajo ustvarjalna druženja za otroke in družine. Vsak torek (prvič že naslednji teden) ob 17. uri bodo tematsko drugače obarvane. Prva Torkova peta v novem šolskem letu nosi naslov »V šolo s prijateljem«, saj bodo takrat šolska vrata že odprta. Ob vseh nalogah, ki čakajo šolarje, zagotovo potrebujejo prijatelja. Takšnega, ki ga bodo vedno lahko vzeli s sabo v šolo, ki mu bomo zaupali skrivnosti in ki bo poln modrosti. In kdo je to, če ne prikupna sovi-ca, ki jo bomo lahko pripeli na svojo torbico ali dali v žepek. Na prvi septembrski torkovi peti bodo otroci skupaj z Andrejo Zelenik in Simono Valoh sešili mehko sovico.
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
VOHUN, KI ME JE NATEGNIL
The Spy Who Dumped Me, akcijska komedija, 116 minut (ZDA)
Režija: Susanna Fogel
Igrajo: Mila Kunis, Sam Heughan, Kate McKinnon, Justin
Theroux, Gillian Anderson
Petek, 31. 8., ob 19.00
Sobota, 1. 9., ob 19.45
Nedelja, 2. 9., ob 20.00
MAMMA MIA! SPET ZAČENJA SE
Mamma Mia! Here We Go Again, glasbena romantična komedija, 114 minut (ZDA, VB) Režija: Ol Parker
Igrajo: Amanda Seyfried, Meryl Streep, Stellan Skarsgard,Pierce Brosnan, Colin Firth, Julie Walters Ponedeljek, 3. 9., ob 17.30
SLENDER MAN
Grozljivka, 95 minut (ZDA) Režija: Sylvain White
Igrajo: Joey King, Annalise Basso, Javier Botet, Julia Gol-dani Telles, Jaz Sinclair Petek, 31.8., ob 21.15
Sobota, 1. 9., ob 22.00 Nedelja, 2. 9., ob 18.00
PLESNA TERAPIJA
Finding Your Feet, romantična komedija, 111 minut (VB) Režija: Richard Loncraine
Igrajo: Joanna Lumley, Timothy Spall, Imelda Staunton, Celia Imrie, David Hayman, John Sessions Petek, 31. 8., ob 20.45 - mala dvor. Sobota, 1. 9., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 2. 9., ob 19.00 - mala dvor.
RAČKA, RAČKA, GOS
Duck Duck Goose, sinhronizirana animirana komična pustolovščina, 91 minut (Kitajska, ZDA) Režija: Christopher Jenkins Slovenski glasovi: Damjan Trbovc, Lija Pečnikar, Luka Mrakus Štajer, Nina Kaludjerovič Sobota, 1. 9., ob 18.00
HOTEL TRANSILVANIJA 3: VSI NA MORJE!
Hotel Transylvania 3: A Monster Vacation, sinhronizirana animirana družinska komedija, 97 minut (ZDA)
Režija: Brad Bird
Slovenski glasovi: Daniel Bavec, Iva krajnc Bagola, Zala Djurič Ribič, Marjan Bunič, Miha Rodman Nedelja, 2. 9., ob 16.00, 3D - otroška matineja
DVIGNI SIDRO
Elias og Storegaps Hemmelighet, sinhronizirana animirana pustolovščina, 74 minut (Norveška) Režija: Simen Alsvik, Will Ashurst Slovenski glasovi: Gašper Jarni, Maja Kunšič, Vesna Prna-čič, Andrej Murenc, Gašper Malnar Petek, 31.8., ob 19.15 - mala dvor. Sobota, 1. 9., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 2. 9., ob 17.00 - mala dvor.
VIDEO VIVA VELENJE - TITOV TRG
Avtorski dokumentarni film v video formi vivi
Režija: Tomo Čonkaš
Produkcija: Studio Mozaik
Sodelujoči: Milan Marič, Bojana Planina
Ponedeljek, 3. 9., ob 21.00 - premiera na ploščadi
ob Domu kulture Velenje
(v primeru slabega vremena bo predstava v ponedeljek, 10.9., ob 21.00)
a mz
Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
"«WAS
SQ. avgusta 2018
Nagradna križanka FKPV Celje
fakulteta za komercialne in poslovne vede
RADIO VELENJE
www.fkpv.si
Celje, Lava 7 Telefon: 03/428 55 56
INFORMATIVNA DNEVA
četrtek, 6. 9. in 20. 9. ob 16.30
Študijski programi I., II. in III. stopnje
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Varnostni management
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 10. septembra 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka FKPV«. Izžrebali bomo tri praktične nagrade.
Nagrajenci nagradne križanke KZ Šaleška dolina, objavljene v tedniku Naš čas dne 16 . avgusta 2018, so:
Ana Krajnik, Tavčarjeva 19, 3320 Velenje; Marko Osojnik, Florjan 184, 3325 Šoštanj; Stanka Šmon, Topolšica, 3326 Topolšica Nagrajenci bodo obvestila s praktično nagrado prejeli po pošti. Rešitev križanke: EKOLOŠKI SADOVNJAK.
DEŽURSTVA
radio
l

107,8 MHz
Komunalno podjetje Velenje afc.	•	PE ENERGETIKA •	PE KOMUNALA •	POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST •	REKLAMACIJE •	MODRE CONE
$ n Dežurna Vfc ŠTEVILKA	Q8Q 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
V.	www.kp-velenje.si
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-
ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 1. 9. do 2. 9. 2018, Olivera Sa-vena, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00
Mega
MOBILNA TELEFONIJA
SVOBODA POSLOVNE KOMUNIKACIJE
PAKET
PREMIUM
Mena BIB T 03 777 00 77
_E prodaja@mega-m
minut v vsa SLO omrežja
3D GB
Podatkov
15D
minut klicev iz SLO v EU-območje
19,99 €
KONCENTRACIJE OZONA
V tednu od 20. do 26. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA
v dneh od 20. do 26. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3
«Ji
^ Zdravniški nasveti, A gostja: Ana
Suhodolčan, dr.
° 1 med. Iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: pomen pedopsihiatričnih ambulant za zdravje otrok.
ČETRTEK, 30. avgust
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 31. avgust
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 1. september
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 2. september
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 3. september
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 4. september
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 5. september
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 20. do 26. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 20. do 26. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/2m3 zraka
SMS/MMS
z DDV
Naš čas, 30. 8. 2018, barve: CM K, stran 23
30. avgusta 2018
S
OBVEŠČEVALEC
23
mali OGLASI
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI
ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si NE POZNAVA se še, a čutim, da sva si zelo blizu in, če si želiš ob sebi nekoga s katerim boš delila neskončno srečo in spoštovanje, želim, da bi se najini duši ujeli ter si znali prisluhniti, se mi javi. Stara bodi nad 55 let, ljubiteljica narave in živali. Sem v 65 letih. Info: 070 512 148.
NEPREMIČNINE
DEL HIŠE s posebnim vhodom, lepim stanovanjem 35m2,1km od Mozirja v Ljubiji-Kolovrat za 20.500 € in garsonjero v Ljubnem ob Savinji za 28.000 €, prodam. Tel. 070 777 281 ODDAM samostojno hišo v okolici Velenja, opremljena, takoj vseljiva, 100 m2 bivalnih površin, parcela cca. 700 m2. Kasneje možen odkup. Tel.: 0590 12 885. ODDAm opremljeno sobo s souporabo sanitarij. Info: 0590 12 885
PRIDELKI
BUKOVA DRVA, možen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154
RAZNO
GARNITURO kegljev, sod inox za vino 150 l in »drejani« hrastovi stebri za notranjo ograjo, prodam. Info: 031 408 849. DOMAČE VINO Kraški teran in otroško kolo, malo rabljeno, prodam. Cena ugodna. Gsm: 070 250 817 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
NESNICE v Šaleku, to nedeljo, 2. 9. 2018 ne bo prodaje, ampak naslednjo nedeljo, 9. 9. 2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202 (Marija Špegel)
BIKCA ČB, težkega 160 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931
GIBANJE
prebivalstva
UE Velenje POROKE
ŠILC NACE, Velenje, Kosovelova ulica 2B in LUKAČEK ANUŠKA,Polzela, Andraž nad Polzelo 81; HAJDUKO-VIC DEJAN, Topolšica, Topolšica 113 A in KMETIČ DUŠKA, Topolšica, Topolšica 113 A; HLASTEC URBAN, Šoštanj, Cesta heroja Šer-cerja 8 in ŠPES ANA, Velenje, Goriška cesta 53
SMRTI
LAZNIK JANKO, roj. 1957, Šoštanj, Zavodnje, 67; LEŠ MIHOVIL, roj. 1956, Velenje, Stantetova ulica 9
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
Prodaja, hiša, samostojna:
VELENJE, PESJE, 217 m2, adaptirana l. 2005, 509 m2 zemljišča, EI v izd., 129.000 €
Prodaja, hiša, samostojna: PLE-ŠIVEC, 110 m2, zgrajena l. 2005, 10.000 m2 zemljišča, EI v izd., 170.000 €
Hlod 31. 8. do 6. 9.
-	31. avgusta 1951 se je rodil športnik, družbenopolitični delavec in veteran vojne za Slovenijo Slavko Korenič iz Velenja;
-	temeljni kamen za novo osnovno šolo v Velenju, ki se danes imenuje Osnovna šola Miha Pintar Toledo, je 31. avgusta 1953 položil predsednik Ljudskega odbora Mestne občine Velenje Franc Hudobreznik;
-	31. avgusta 1971 je za posledicami prometne nesreče umrl Čeh František Foit, ki je mestu Velenje zapusti enkratno zbirko afriške umetnosti in etnoloških predmetov, ki jih je skupaj z ženo Ireno zbral v več kot dvajsetletnem bivanju v Afriki; zbirko si lahko še danes ogledate v Muzeju na Velenjskem gradu;
-	1. septembra 1977 se je začel pouk na novi osnovni šoli v Velenju, ki jo je sicer uradno odprl Franc Leskošek - Luka šele 6. oktobra; šola se je najprej imenovala IV. osnovna šola, na-
ra< velenje
vec na
www.habit.si
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi
IVAN CRNJAC
8. 8. 1940 - 18. 8. 2018 iz Podgore
Iskreno se zahvaljujemo dekanu gospodu Ivanu Napretu za opravljen obred, pevcem moškega pevskega zbora Franc Klančnik, govorniku Tomažu Potočniku, praporščakom, vsem sosedom in prijateljem za ponujeno pomoč in uteho ter vsem, ki ste ga pospremili na
njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Nasledila se je z zvezdami posuta v očeh tvojih dragih, vsem, ki si jih ljubila nekoč. (T. Pavček)
ZAHVALA
Zapustila nas je naša draga mamička, babica in soseda
JOŽEFA BRODNIK - PEPCA
7. 2. 1928 - 23. 8. 2018
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in Društvu Brigadirjev Velenje, ki ste nam pomagali v teh dneh žalosti in slovesa. Posebna zahvala urgentni službi Zdravstvenega doma Velenje in osebju Splošne bolnišnice Celje ter vsem zaposlenim na oddelku kardiologije.
Žalujoča sinova Marjan in Tone z družinama
to osnovna šola Veljka Vlahovi-ča, danes pa se ta šola imenuje osnovna šola Livada;
-	1. septembra 1981 je v Šoštanju umrl pedagog in športni delavec Miligoj Jarnovič;
-	1. septembra 1993 so po načrtih arhitekta Nandeta Korpnika začeli dela pri nadzidavi velenjske gimnazije;
-	2. septembra 1956 so v Velenju nadaljevali reguliranje reke Pake, ki so jo začeli regulirati leto pred tem; o tem dogodku so v mariborskem Večeru zapisali naslednje: "Več tisoč Velenjča-nov je začelo regulirati Pako. Začetek del so proslavili prav slovesno. Prvo lopato je zasadil predsednik šoštanjske občine tovariš Franc Podvratnik. Ob začetku del je bil tudi velik miting, na katerem so sodelovale tudi sekcije velenjske Svobode";
-	otvoritev planinske koče (Ko-rickega koče) na Smrekovcu je bila 3. septembra leta 1933 (predsednik planinske podružnice je bil Luce Koricky iz Šoštanja); 13. avgusta leta 1942 so partizani kočo zažgali;
-	v nedeljo, 3. septembra 2000, je hud požar popolnoma uničil obrat Galvanike velenjskega Gorenja;
-	3. septembra leta 2004 so v
Požar v Galvaniki (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
Šmartnem ob Paki svečano predali namenu obnovljene prostore Hiše mladih, kakor so preimenovali javni zavod Mladinski center; - v šolskem letu 1957/58 je osnovnošolsko izobraževanje v Jugoslaviji prešlo na osemletno šolanje. V Šoštanju je bila v tem letu ena osemletka, v Velenju, kjer je bilo že 1000 šoloobveznih otrok, pa dve; v novi velenjski osnovni šoli, kjer so končno uredili vse prostore, je bil pouk na nižji in višji stopnji, na stari šoli, ki je imela svoje prostore v nekdanji grajski konjušnici in nemški šoli in ki je dotlej služila za nižjo gimnazijo, pa so bili le štirje razredi osnovne šole; na tej šoli sta bili
tudi vajeniška in kmetijsko-go-spodarska šola, zato so na obeh šolah morali poučevati v dveh izmenah;
-	septembra leta 1979 so začeli pripravljalna dela pri gradnji nove velenjske osnovne šole na Gorici; pouk na novi, takrat še celodnevni osnovni šoli Gorica, ki se je nekaj časa imenovala tudi Osnovna šola Bratov Mra-vljakov, so začeli septembra leta 1981;
-	septembra istega leta je tudi v Velenju sedla v šolske klopi prva generacija »usmerjenih« srednješolcev.
■ Damijan Kljajič
u
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnj'e slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90
03 896 44 91 24 ur na dan
a "i?
(V >
o.
Če me iščete, me iščite v vaših srcih. Če imam tam svoje bivališče,
bom vedno pri vas.
ZAHVALA
Za vedno je odšla od nas draga mama, omica, tašča, teta, soseda
IVANKA NOVAK
16. 8. 1926 - 19. 8. 2018
Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo skupaj z nami pospremili na njeno zadnjo pot in ki jo boste ohranili v svojih srcih v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
Naš čas, 16. 8. 2018, barve: CM K, stran 24
Velenjski pumptrack navdušuje
Da bo Velenje dobilo pumptrack poligon, ni več novica - Poročali smo o vrednosti naložbe (62 tisočakov brez ddv), poročali o lokaciji (med osnovnima šolama Antona Aškerca in Gustava Šiliha) in površini (950 kvadratnih metrov) ter strukturi (poligon zajema dve različno zahtevni progi) - V petek pa se je dogajanje zares začelo
Rekli so )
Na otvoritvi pumptrack poligona so v petek v Velenju sodelovali predstavniki Kolesarskega društva Lignit in Društva urbanih športov Duša Velenje.
Urban Rotnik, Kolesarsko društvo Lignit: »Velenje je pumptrack poligon zelo potrebovalo. Pred desetimi leti sem v Ravnah pri Šoštanju zgradil podobno progo za trening, pred šestimi leti pa smo ustanovili društvo. Od takrat se nam pridružujejo navdušeni kolesarji in ne dvomim, da se lahko to hitro razvija še naprej. To je zelo potencialen šport za mlade, saj združuje tako fizične zmogljivosti kot zabavo. V tujini je običajno, da ima pumptrack vsako mesto - gradijo jih poleg šol, kar je tudi tukaj super lokacija. Bi pa vsem uporabnikom svetoval, da upoštevajo pravila. Varnost naj bo na prvem mestu,
saj se lahko pri padcu na asfaltu človek konkretno poškoduje - toda z ustrezno opremo in upoštevanjem pravil je ta šport zelo zabaven.«
Robi Brinovšek, Društvo urbanih športov Duša Velenje:
»Pumptrack poligon je zaželena novost, potrebujemo pa še skate park, ki bo trajno-sten in ne več začasen. Pred Rdečo dvorano, kjer ga imamo sedaj, se vedno znova pojavljajo težave s parkiriščem, saj ob dogodkih v Rdeči dvorani skaterji ne moremo biti aktivni. Glede na to, da se že pogovarjamo tudi o podizvajalcih, pa upam, da nam morda do prihodnjega leta uspe. Seveda bomo dotlej uporabljali pumptrack poligon. Pravzaprav bomo jeseni tu izvajali delavnice za otroke in vse, ki radi svoj prosti čas preživljajo na skatu.«
Uradna otvoritev je bila napovedana ob 18. uri, že pol ure prej pa se je pred vhodom do poligona nabrala skupina otrok, ki so nestrpno čakali na svoj prvi spust. Informacija, da bo ta mogoč šele po uradni otvoritvi, jih je sicer nekoliko vznejevoljila, a prizorišča niso zapustili - za ljubitelje adrenalinskega kolesarjenja je pumptrack pač preveč mamljiv. Organizatorji so začeli točno. Župan Bojan Kontič je v krat-
kem govoru dejal, da bo proga sicer še lepša, ko bo prostor okrog asfalta ozelenel, »vendar takšna, kot je danes, omogoča normalno uporabo te naprave za trening in za to, da mladi in manj mladi pri tem uživate.« Da bo lažje, je ob temi proga osvetljena, ob njej pa so postavili tudi pitnik. Župan je poudaril, da je bil pumptrack poligon postavljen kot mesto za zabavo, ne kot mesto za prepir, prerivanje ali poškodbe. »Upo-
rabljajte ga varno in se imejte lepo,« je pozval.
Čeprav smo v življenju morda navajeni spregledati table z navodili, pri pumptrack poligonu to ni priporočljivo. Tabla je postavljena ob vhodu, navodila pa sestavljena tako, da zagotavljajo varnost vseh uporabnikov. »Če bodo ravnali, kot pričakujemo, imajo vsi dovolj prostora,« je dejal župan Kontič. Na vprašanje, kolikšen bi moral biti dnev-
ni obisk, da bi bili zadovoljni, je Kontič odvrnil, da je namen že dosežen. »Že danes sem zadovoljen s tem, kar vidim. Mladi bodo prihajali in bojim se, da bo gneča prevelika,« je dejal.
Da bo poligon služil namenu dčim dlje, bo treba skrbeti tudi za vzdrževanje. »Najprej bo potrebno površino ob asfaltu ozeleniti, potem pa seveda vzdrževati.
Verjetno bo največ dela z vsakodnevnim čiščenjem, saj se zavedamo, da bodo plastenke gotovo sestavni del dogajanja. Imamo pa tu javni zavod Rdeča dvorana, ki bo skrbel za poligon,« je povedal župan Mestne občine Velenje.
Pumptrack poligone, podobne velenjskemu, ima vse več mest po Sloveniji. A župan Kontič je
dejal, da je tukajšnji gotovo eden boljših. »Izvajalec je malo vadil po Sloveniji in nato prišel v Velenje naredit res dober izdelek,« jedejal.
Še dobro, saj je bila gneča v trenutku, ko je bil poligon odprt, nepopisna in bo ob podobnem trendu v prihodnosti kakovost verjetno bistvenega pomena.
■ Mojca Štruc
Košarkarski tabor privabil mlade športnike
Košarkarski klub (KK) Elektra Šoštanj je tudi to poletje pripravil tabor za osnovnošolce - 36 otrok se ta teden uri v športnih aktivnostih
Fantje se na košarkarskem taboru najprej urijo v gibalni aktivnosti.
Mojca Štruc
Vsako leto ob zaključku poletnih počitnic Košarkarski klub Elektra Šoštanj pripravi košarkarski tabor za osnovnošolce. V glavnem se ga udeležijo mladi športniki, ki so člani njihovega kluba, redno pa jih pod svoje okrilje za teden dni vzamejo med 30 in 40.
Letos se košarkarskega tabora, ki poteka v prostorih OŠ KDK Šoštanj, udeležuje 36 otrok. »Otroci so različnih starosti, od predšolskih do tistih, ki že vstopajo v srednjo šolo,« je povedal trener Tomaž Herman. Kot je pojasnil, so na taboru z otroki trije trenerji, ki delajo v treh do štirih homogenih skupinah. »Vsebine prilagodimo starosti in predznanju otrok,« je pojasnil Herman.
Tabor vsak dan poteka od 9. do 12. ure. Začne se z različnimi športnimi igrami, ki bi jih lahko imenovali trening uvajanja v šport. »V prvem delu razvijamo gibalno aktivnost, potem imamo malico, po njej pa je čas za tipične košarkarske treninge,« je dejal trener Tomaž Herman in dodal, da v zadnji uri vsakodnevnega druženja fantje v glavnem med seboj odigravajo kratke tekme, štafetne igre in premagujejo poligone. Ocenil je, da je prisotnim fantom najbolj všeč, da so lahko aktivni, pa tudi to, da so preprosto skupaj.
V teh dneh sicer v KK Elek-tra Šoštanj z osnovnimi šolami usklajujejo termine za redne treninge med šolskim letom. »V načrtu je sodelovanje z osnovnimi šolami Antona Aškerca, Livada,
Kulinarična promenada in Knapfest
7. septembra od 11. do 21. ure na Promenadi v središču Velenja
Mira Zakošek
Prihodnji petek bodo velenjsko promenado znova napolnili kulinarični vonji različnih dobrot. Ta prireditev se je odlično prijela, letos pa jo bodo še dodatno obogatili. Poleg tega, da bodo gostinci od 11. pa vse do 21. ure ponujali svoje dobrote, so organizatorji poskrbeli še za en spremljevalni dogodek, prvi Knapfest.
»Preteklo tisočletje je zaznamovalo slovensko pokrajino z vzponi in padci rudarske dejavnosti. V novem tisočletju se tako le še v Velenju ukvarjamo z aktivnim rudarstvom, v ostalih rudarskih krajih pa z veliko mero prostovoljnega dela uspešno
ohranjajo rudarske šge in tradicijo. Ta je pomemben del snovne in nesnovne kulturne dediščine, čemur so dani posebni poudarki tudi v letošnjem evropskem letu kulturne dediščine,« pravi direktor Zavoda za turizem Franci Lenart. K sodelovanju so pritegnili vsa slovenska rudarska mesta, ki se bodo predstavila z rudarsko kulinariko in seveda tudi ljudskim izročilom in glasbo. Na
enem mestu bodo zbrali in predstaviti bogato rudarsko izročilo slovenskih krajev.
Pestro kulinarično dogajanje bo spremljal kulturni program z nastopi kulturnih društev. Sodelovale bodo pevske skupine, turistična društva s predstavitvijo značilnih šeg in navad, godbe na pihala, rudarski muzeji ... Program bo zvečer zaključila glasbena skupina Orlek.	■
Rdeča nit dogajanja bo kulinarična promenada okusov, na kateri bodo predstavili tradicionalne slovenske rudarske jedi, priznani kuharski mojstri pa bodo tekmovali v pripravi jedi, ki se bodo z okusom, obliko, barvo ali načinu postrežbe čim bolj približale rudarskim zgodbam.
Trener Tomaž Herman pravi, da so z vpisom na košarkarski tabor v klubu zadovoljni.
Bratov Letonje Šmartno ob Pa-ki in Karla Destovnika Kajuha Šoštanj. Za mlade nad 19 let bodo treningi organizirani na Šolskem centru Velenje,« je še povedal Tomaž Herman in dodal, da bodo termine še v tem tednu mogoče najti na spletu.
■