63. številka. Ljubljana, v soboto 16. marca 1895. XXVIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za n v s t r o-o ge r s ke dežele za vse loto l.r> gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse lpto 18 gld., zn fietrl lota 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. H)£kr. Za pošiljanje na dom računa se no 10 kr. na mesec, po 'M kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje He od fitiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznan'lo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo iu upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Naše porote. V 3.r)2 seji poslanske zbornice so poslanci dr. Gregorec in tovariši stavili naslednjo interpelacijo: Meseca decembra lanskega leta je pred celovško poroto stala slovenska kmetica Frančiška žerjav, tožena, da je umorila dva svoja moža. Pozvanih je bilo iz povsem slovenske pokrajine Kotlje do 60 prič, katerih većina je nemškega jezika popolnoma nezmožna. Mej 3G porotniki in 0 namestniki, izžrebanimi za tisto porotno zasedanje, pa so bili samo trije, ki so znali nemški in slovenski. Velika većina mož te porote je torej znala samo jeden jezik , namreč nemški. Sodniki so bili deželno-sodni svetnik Wagner kot predsednik, deželno-sodni svetnik \Valter in sodni pristav Bouvier kot votanta. Ti trije sodniki znajo le jako malo slovenski, dočim njih namestnik sodni pristav grof Wagensperg slovenski sploh ne zna. Posebno čudno pa je to, da je bil v tem slučaja tožnik državnega pravdnika namestnik \Vinkler, ki je slovenskega jezika popolnoma nezmožen. Poklicati je bilo treba tolmača, nekega Wedana, kateremu nihče ne more priznati toliko znanja obeh jezikov, nemškega in slovenskega, kolikor ga je treba v sodne namene in še pri tako težkem kriminalnem slučaju. Mož nima višje šolske omike, govori neko slovensko lokalno razrečje, je bil prej trgovski pomočnik in je pozneje kot trgovec ponesrečil. Ne glede na to pa je naravnost gorostasno, da v slučaju, ko gre za življenje in za smrt, posreduje pri sodbi tolmač dvomljive kvalifikacije. Ta sodna obravnava, katero je popisal celovški „Miru, potrjuje novic, kako je v nasprotji z veljavnimi zakoni in idejami o pravni državi sodna praksa pri celovški poroti, da namreč slovenske obtožence in slovenske priče zaslišavajo in sodijo možje, ki so nezmožni slovenskega jezika in znajo samo nemški. Jednake nezakonite razmere so tudi pri porotnem sodišči v Celju. Teh nezdravih razmer so kriva v prvi vrsti politična oblastva ker se ne drže določeb paragrafov 5, 9, 10, 14 zakona z dne 23. maja 1S73. drž. zak. št. 121, nego jih prezirajo. Po § 5. rečenega zakona je postaviti v imenik vse tiste osehe, ki so za mesto porotniško zakonito kvalifikovane in pristaviti, katerih deželnih jezikov so zmožne in kateri jezik največ govore. Na to določbo se občinski predstojniki dosti premalo ozirajo. Istega zakona § 9. in 10. določata za okrajna glavarstva in za avtonomno mestne občine Celovec, Celje, Ptuj in Maribor: zaznamovati v prvotnem imeniku tiste, ki se jim v večjezičnih deželah vsled jezikovne zmožnosti vidijo za mesto porotnikov so-sebno sposobni. To pa pri porotnih sodiščih v Celovcu in v Celju niso tisti, ki znajo samo nemški, ampak očividno le tisti, ki so zmožni obeh deželno-navadnih jezikov, torej nemškega in slovenskega. Politična oblastva torej v večjezičnih sodnih okoliših celovškem in celjskem ne delajo zakonito, če se omeje na opomnjo, da so dotične osebe zmožne nemškega jezika. Morebitni ugovor, da ni dovelj nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožnih oseb, je ničev. V Celovcu je za poroto za celo leto dovolj 216, v Celju 324 takih osob. Oziraje se na to in sklicuje se na § 14. zakona z dne 23. maja 1873. drž. zak. št. 121, kjer se izrecno pravi, da mora po § 11. istega zakona določena komisija sestaviti letni imenik tako, da iz prvotnega imenika izbere tiste osebe, ki so v zmislu § 9. najsposobnejše in najvrednejše za mesto porotnika, vprašajo podpisanci: Ali hoče g. pravosodni minister delovati na to, da se bodo pri sodiščih v Celovcu in v Celju pri sestavljanju imenika porotnikov točno izvrševale določbe zakona z dne 23. maja 1873 drž. zak. št. 121, nanašajoče se na jezikovno mešane sodne okoliše, zlasti tudi s strani dotičnih komisij ? Čehi na Dunaju. Nedavno je učno minister9tvo odklonilo prošnjo dunajskih Cehov za javno reško šolo, ker dunajsko češko prebivalstvo ni tako, da bi se moglo reči, da češka narodnost biva na Dunaju. Ker nimamo nobenega kriterija, po katerem bi mogli soditi, kakšno da mora biti prebivalstvo kake narodnosti v kakem kraju, da se more reči, da ondu biva dotična narodnost, je seveda težko se o tej stvari prerekati z ministerstvom. Tukaj se čuti neka pomanjkljivost zakona, ker tedaj, ko se je delala ustava, ni nikdo mislil, kako se bode glede njenih določeb cepila dlaka. Pri vsem je pa naša učna uprava hotela ohrauiti nemštvu prvenstvo v Avstriji in nemški značaj Dunaju. Učni minister je sicer Slovan, a drugače pa vleče v njegovem mini-sterstvu ista nemška sapa kot je pod prejšnjimi rainisterstvi. Čehi pa niso voljni se pustiti prezirati na Dunaju in postavljati v jednako vrsto s francosko naselbino. Poganjati se hočejo nadalje tudi na Dunaju za jednakopravnost in pokazati, da češka narodnost biva na Dunaju in da postaja faktor, s katerim se bode moralo računati. Pred leti so že na Dunaju bili Čehi pripomogli protisemitski stranki do zmage v nekaterih razredih pri občinskih volitvah. Pričakovali so, da se bodo protisemitje ozirali kaj na češko narodnost. Kmalu se je pokazalo, da so se britko varali. Glasovali so protisemitski mestni odborniki zoper podporo češki šoli na Dunaju. Ta dogodek je Cehom oči odprl, da ni umestno, da podpirajo to ali ono stranko, in sklenili so priti pri vsacih volitvah s svojimi kandidati. Seveda na zmago na Dunaju Čehi še nimajo upati, dasi se češko prebivalstvo na Dunaju množi, B vender imajo take kandidature nekaj pomena. Na jedni strani dokazujejo, da na Dunaju zares biva češka narodnost, to je češko prebivalstvo, ki se zaveda svoje narodnosti, na drugo stran se bodo pa vse politične stranke bolj ozirale na Čehe, če bodo videle, da razpolagajo z mnogimi glasovi. Prvi uspehi niso bili ugodni in so pokazali, da se dunajski Čehi ne zavedajo zadosti svoje narodnosti iu ne poznajo prav pomena tacih volitev. Marsikdo ne gre volit, češ, vsaj tako ne gre za zmago. Veselo je pa, da se češki glasovi le množe in da Čehi ne mislijo odjenjati, ako tudi prvi uspehi niso ugodni. Mnogo kriva neugodnih uspehov je preveč omejena volilna pravica. VeČina Čehov živi na Dunaju v nižjih službah in nima volilne pravice. V kratkem bode na Dunaju volitev državnega Galetov Jurij. (Kovtaivska črtim; ipital Jos. Ciperlc.) 1. Uvod. Čudni so današnji časi. Vprašaj, kogar hočeš, je li srečen in zadovoljen, prepričan bodi, da ti odgovori vsakdo, da ni, ali da bode vsaj kaj omenil, kar mu ne ugaja. Jeden ni zadovoljen s svojo ženo, drugi s sosedom, tretji s službo, (mtrti z vlado; nekateri niso zadovoljni celo z državnim zborom, ki je vender najkrotkejša in najpohlevnejša skupina ljudi, ki vse stori, kar le kak minister poželi. Saj pa tudi vidimo, kako dan danes vso mrgoli socijalistov, anarhistov, inaterijalistov, antikristov in druzih ta-cih in jednacih humoristov. Vsi ti so nezadovoljneži. Rajnki Vodnik nam je nekoč zapel pesem „0 zadovoljnem Kranjciu. Bog zna, ali bi pel tako, ko bi živel še danes. Dvomim. Oj, tudi naši najoži rojaki, Kranjci, niso nič več zadovoljni. Vsak že toži, vsak vzdihuje, saj vsakega tare kako posebno breme. A naši Kranjci so vender tako potrpežljivi ljudje, ki ti preneso vse, kar hočeš; in da že tndi ti vidibujejo, potem je vender lahko reči, da zadovoljnega in srečnega človeka več ni pod milim nebom. Toda ali ni morda na Kranjskem še človeka, ki si je vender ohranil še staro, vsakemu Kranjcu prirojeno lastnost? Da, ljubi moji, še je jeden, in menda samo še jeden. Jaz sem bil tako srečen, da sem ga našel, in ne morem si kaj, da bi ga tudi vam ne predstavil s tisto obširnostjo in temeljitostjo, ki je vredna tacega junaka. Taki značaji se morejo ohraniti vsaj na papirji našim potomcem, kajti nas zaroti ne bode imel sreče, da jih vidi in opazuje. Kmalu, kmalu pojde v grob zadnji zadovoljni Kranjec. Naš junak živi pa v Rovtah pri Logatci in imenuje se Galetov Jurij. 2. Kakov je Galetov Jurij? On je mož srednje postave. Na vrhunci njegovega trupa stoji mu klobuk, ali, kakor se v rovtarskem narečji imenuje, „jeba". A tudi dražja jeba še nikdar ni krila vrhunca njegovega telesa, nego taka, ki se kupi v Logatci za 60 kr Kako je pa tudi trpežna! Do največje časti pride šele takrat, ko dobi prve razpoke ali luknje, prav tako, kakor kaka bojna zastava. Pod jebo ima Jurij lase, teranorujave lase, ker dokazuje, da globoko misli. Le škoda, da ne I izraža rad svojih mislij in načel ; in bati se je, da pojde vse njegovo mišljenje in vsi njegovi nazori ž njim v grob. Vsled tega namreč, da ne zna pisati, tudi ni pričakovati od njega literarne zapuščine. Poti lasmi ima črepinjo, koje prednji del se imenuje čelo, gornji teme in zadnji zaglavje. V črepinji ima pa možgane, in sicer dva funta in še neknj čez. Pod čelom ima dvoje očes z obrvimi, trepalnicami in sploh z vsem, kar pripada poštenim očem. Mej očema ima pa nos, ki je pa žalibog ravno tak, kakor vsacega druzega zemljana. Pod nosom ima zgornjo ustnico, pod njim pa ono zarezo, skozi kojo vodi žlico v ono votljino, koji se reče v navadnem življenji usta. V ustih ima zobe in jezik. Zadnji je še čisto nov, malo obrabljen, kajti Jurij ga ne rabi tako, kakor na pr. kaka klafarska klepetulja, ampak jezik ima za to, da ga drži za zobmi, kar je prav modro. Stari latinski pregovor že veli : .,Si tacuisses, philosophus mansisses", kar se pravi po slovenski: „Ako bi bil molčal, ostal bi Galetov Juriju. A Jurij je postal ravno imeniten po svojem molčanji, kakor postane imeniten kak poslanec tudi vsled tega, ker nič ne govori. Votljina usta vodi v njegovo naj-skrivnejšo notranjost, v goltanec, želodec i. t. d. Vsakdo pa ve, da je želodec v zvezi s srcem, kajti poslanca za tretji okraj in Čehi so zopet sklenili postaviti svojega kandidata in so si za to izbrali državnega poslanca Engla. Na zmago tudi sedaj ne računajo, a vender se je sedaj že pokazalo, da Nemcem ta kandidatura ni po godu. Neki konservativni list jo odsvetuje, češ, da bi Čehi bolj prav storili, ako se odločijo za to ali ono stranko. Seveda Nemcem ni prav, da Čehi tudi v središču države stopajo na dan. Ko bi Čehi dali glasove temu ali onemu nemškemu kandidatu, bi nikdo ne vedel, da so to češki glasovi. Ako pa češki kandidat dobi dosti glasov, je to dokaz, da je na Dunaju dosti čeških hišnih posestnikov, obrtnikov, trgovcev itd., torej Ijudij, ki stalno bivajo na Dunaju in niso ondu le od danes do jutri, da imamo torej faktično stalno dunajsko prebivalstvo. To se pa daje v bodoče tudi politično izkoristiti. Pa tudi glede na vsake posamične volitve je za Čehe bolje, da nastopijo s svojim kandidatom. Če bode morda njih pomoč potrebna, tudi pri ožji volitvi lahko podpirajo to ali ono stranko, kakor bode jim kazalo. Češka pomoč se bode le tedaj cenila, če se bode jasno videlo, s kolikimi glasovi razpolagajo, to je pa jedino mogoče, ako najprej nastopijo s svojim kandidatom. Če Čehi tako samostojno nastopajo in se samostojno organizujejo, bode vsaka stranka se morala pogajati s češko stranko, ne pa le s posamezniki in to je vse večjega pomena. Stranke, ki se bodo s Čehi pogajale, bodo tudi morale obljubiti, da se bodo ozirale na njih želje, bodisi v mestnem, deželnem ali državnem zastopu. Po tem potu se pa naredi močna luknja v nemški značaj Dunaja in dobil bode lice, katero mu gre kot prestolnemu mestu velike mnogojezične države. Če se na Dunaju nekoliko omaje moč netnstva, bode to vplivalo na vso državo in zatorej mi pozorno zasledujemo te češko borbo za pravice na Dunaju in le želimo, da Slovenci živeči na Dunaju s tem pokažejo slovansko vzajemnost, da podpirajo v tej borbi Čehe. Tu ne gre le za kake lokalne koristi, temveč za čast in veljavo vsega avstrijskega slovanstva. Državni zbor. Na D a naj a, 15. marca. V današnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala razprava o davčni reformi. Zaključila se je debata o poglavju, obsezajočem §§ 1. in 11. Govorili so poročevalec I> i pa uli in poslanci Neuber, Lueger in Hofman-NVellenhof. V razpravi stoječa paragrafa sta se vzprejela pri glasovanju po imenih z veliko večino, vsi preminjevalni in drugi predlogi pa so se odklonili. Zbornica je potem razpravljala o § 2., v katerem je precizovano, kdo bo moral plačevati do-bitkovino. Govorili so poslanci K oni g, Rogel, Terlago. 1 i i a n k i n i , Czech, dr. Laginja, G ros s, Lienbacher, poročevalec Dipauli in vladni zastopnik Boh m. Tudi § '1. se je vzprejel brez premembe. Prihodnja seja bo jutri V I^Jubijani« IG. marca. Volilna reforma. Le počasi se začenja nekaj svitati, kaj se pripravlja v pododseku desetih mtajnih svetnikov". Dosedaj je imel osodo volilne reforme v rokah grof Hohenvvart. Mnogo bi bil lahko storil, da se stvar ugodno reši, da je imel grof dobro voljo, tako je pa le skušal stvar za-vleči. Konservativni klub je kazal, da ni razumel ali pa razumeti hotel velike naloge in duha časa. Zaradi tega se je pa nakrat stvar zasukala. Ko je krona jela priganjati, da se naj kaj izvrši, sta hitro vodstvo vse stvari vzela v roke pl. Plener in vitez Madevski. Sedaj pododsek pritrjuje, kar mu ta dva priporočata. Kakšna bode volilna reforma, ako se izvrši po željah teh dveh gospodov, si pač lahko mislimo. Sicer je pa še v poštev jemati, kakšen upliv bode to imelo, če se volilna reforma izvrši pod vodstvom zjedinjene levice. Novi volilci, oziroma njih poslanci bodo pred vsem podpirali levičarje, ki so največ pripomogli k razširjenju volilne pravice. Ko bi pa bili konservativci obdržali v rokah volilno reformo in z vsemi silami delali na znatno razširjenje volilne pravice, bi si pa bili zagotovili simpatije novih volilcev. Volilna pravica petakarjev. Včerajšnji | „ Slovenec" že nekako obupno piše glede volilne pravice petakarjev. Vidi se, da ima zelo malo upanja, da bi večina Hohenvvartovega kluba glasovala za Dipaulijev predlog. Pač žalosten je tak položaj in zakrivil ga je mnogo »Slovenec* in tisti, katere je še nedavno tako odločno zagovarjal. Grofu Hohenvrartu in pa slovenskim koalirancem bi gotovo ne bilo težko zagotoviti pravice petakarjev, da so resno voljo imeli. Seveda bi bili morali takoj s prvega napeti vse sile, ko se je videlo, kaj da levičarji nameravajo. Zapretiti bi bili morali, da izstopijo iz koalicije, ko bi se kaj tacega poskušalo. Pa tudi sedaj bi še nekaj opravili, ko bi resno za-žugali, da izstopijo iz konservativnega kluba, ako ne sklene, ves glasovati za Dipaulijev predlog. Seveda ni pričakovati, da bi slovenski koaliranci to storili, ker se očividno boje razrušenja koalicije. „Slovenec" pa neče, pa tudi najbrž ne more nanje pritiskati sedaj, ko so se toliko utrdili, da so v deželnem zboru ga lahko že zatajili, da ni njih glasilo. Tak je sad koalicijske breznačelne katoliško-židovske politike. Sch on borno vo potovanje v Rim. Spomenice, s katero je šel kardinal Schonborn v Rim, niso podpisali vsi avstrijski škofje, temveč le nekateri. Krščansko-socijalni listi so dolgo tajili, da ima kardinalovo potovanje v Rim namen, izpoalovati kako papeževo izjavo proti kršćanskim socijalistom. Iz pisave „Fremdenblatta* se je pa takoj dalo posneti, da ga je res vlada poslala v Rim. Ta list je gotovo dobro poučen in bi kot glasilo ministeratva unanjih stvarij gotovo take misije ne izmišljeval, da ni resnična. Sedaj pa „Reichspost" že sama priznava, da se je podpisavala neka spomenica proti krščanskim socijalistom, in ve povedati tri škofe, ki jo niso hoteli podpisati. Torej v tej zadevi ni jedinosti mej avstrijskimi škofi. Nekateri necejo za nemške liberalce hoditi po kostanj v ogenj. — Govori se, da je grof Schonborn v Rim nesel več krščansko-socijalnih brošur, mnogo listov časopisa aReichspost", da dokaže škodljivost krščansko socijalnoga gibanja. Zatrjuje se, da je toliko gotovo, da se popolnoma brez vsega uspeha ne vrne iz Rima. Naravno je, da o tej misiji tudi Časopisi mnogo neresnice poročajo, ker njih dopisnikom ni lahko izvedeti, kako sodijo vatikanski krogi. Narodna in dinasti ene vojske. Oporeka se, da bi bil vojni minister ae tako izrekel proti osnovi madjarske vojne akademije, kakor amo poročali včeraj Temu oporekanju pa ni pripisovati posebne važnosti. Kaj se ni vse že oporekalo po vladnih listih. Ta čas je bil pri vojnem ministru ogerski ministerski predsednik Banffy in mu je razložil, v kake težave je spravil vojni minister s svojo izjavo vlado. Spravil je celo obstanek vladne stranke v nevarnost. V vladni stranki jih je mnogo, ki sicer vedo, da se posebna ogerska vojaka ne bode dala doseči, a se z ozirom na svoje volilce vender ne upajo izraziti proti tej madjarski želji. Ko bi vlada se postavila na očitno stališče vojnega ministra, gotovo bi v kratkem morala pobrati kopita. Tako pa le z dvomljivimi obljubami madjarsko prebivalstvo mami. Vojni minister je pa ne hoteč prouzročiti kako krizo na Ogerskem svojo izjavo dal zanikati po oficijoznih glasilih. Da pa višji vojaški krogi zares sodijo tako, kot se je izrazil vojni minister, je vidno iz tega, da ae osnova madjarske akademije vzlic vsemu siljenju Madjarov vedno odlaša. Osemdesetletnica Bismarckova. V tem, ko se delajo mej avstrijskimi, zlasti koroškimi in štajerskimi Nemci priprave, da veličastno proslavo ustanovitelja novega nemškega cesar8tva, je v Nemčiji vse nekaj mlačno. Bismarcku prijazni časopisi so razširili novico, da nemški cesar, pruski princi in člani zvesnega sveta tedaj potujejo v Friedrichs-ruhe, da častitajo Biemarcku. Sodi ae, da se je ta novica razširila le zaradi tega, da bi se mej nemškim narodom vzbudijo nekaj več zanimanja za friedrichsruheskega puščavnika. Veliko to ne bode pomagalo. Če se še zastop Berolina, ki je gotovo največ pridobil v gmotnem in kulturnem oziru z zjedinjenjem Nemčije, ni mogel odločiti, da bi Bismarcku častita!, potem je pač malo upati od drugih krajev. Čudno ni, da je naudušenje za Bismarckovo delo popolnoma ponehalo, kajti Nemcem se je navalilo ž njim grozno breme za vojne namene, ki vedno narašča. Vse države tlači militarizem, Nemčijo pa najhuje. Kmetijstvo, obrtnija in trgovina pa propada. V takem slučaji se je naravno morala ohladiti narodna naudušenoat. Belgija V tej državi se bije že mnogo let narodna borba. Jednako kakor v Avstriji je ustavno zagotovljena narodna jednakopravno^., a v resnici pa skoro povsod, v višjih šolali in uradih, vlada jedino francoščina, fl tmanščina se pa prezira in zatira. Konservativne vlade so nekoliko Flamancem prijaznejše, nego so bile liberalne, a bolj le z besedami, kajti faktično pa tudi v Belgiji narodna jed-nakopravnost jako počasi napreduje. Ta mesec je storila zopet jeden korak dalje, uradni list je začel izhajati v obeh deželnih jezicih. Celih šestdeset let so se morali Flamanci boriti, da so dosegli, da bodo "sYs"F~ Dalje v prilogi. ~r*sWf redilne snovi prehajajo iz njega in iz črev v kri, in po tej v srce. To ima pa tudi svoj pomen. Ko bi bi! Jurij kdaj zaljubljen, težko bi bilo določiti, kaj ga boli pri tem : ali srce ali želodec. Se ve, to pa tudi ni nič posebnega, saj se tudi drugi ljudje zaljubljajo le takrat, kadar so siti. Lačen človek ne pozna ljubezni. Kvečjemu se le hlini svoji izvoljenki, da dobi od nje kaj jesti. A h lini t i se ne zna naš Jurij, in to je zopet modro. Pod usti ima brado, v nedeljah gladko, mej tednom pa bolj al manj ježasto. Na strani glave pa dvoje ušes, s kojimi lahko posluša, kar hoče. Posluša pa rad vse, posebno kar je lepega, dobrega in pravega, kar je tudi jako modro. Glavo veže s trupom vrat. Gornji del trupa so prai, spodnji pa trebuh. Trupa se drže zgoraj roki, na kojih so krepke lopatam podobne pesti, spodaj po nogi, koji sta obuti v velikanske in udobne škornje iz svinjskega usnja na kveder in s širocimi petami, kakor so ravno sedaj moderni pri novodobnih gizdalinih. Takov je tedaj naš Jurij. 3. Dejanje in nehanje Jurijevo. Prva in poglavitna lastnost Jurijeva je molčanje. Skoro bi lahko rekel, da je vsa njegova go vorica oni svetopisemski: da, da in ne, ne. Ker skoro ničesa ne govori, tedaj se tudi nikdar ne skrega z nikomur, nikdar ne kolne, nikdar ne klafa, in nikdar ne žali nikogar. Ni treba pa misliti, da je Jurij nem; oj ne, njegov jezik in vsa njegova glasila razvita so prav tako, kakor pri vsakem drugem zemljanu, toda ne rabi jih v tako posvetne namene, kakeršno je govorjenje. Ker skoro nič ne govori, zato tudi ne godrnja o nobeni stvari. Vse mu je prav. Prav mu je, da je zemlja okrogla. Pa aam Bog vedi, če je znano Juriju, da je zemlja okrogla. Toda, ako bi bila tudi štirivogljata, bi mu bilo ravno tako prav. — Njemu je tudi prav, da je trava zelena; toda, ako bi bila tudi rudeča, bi se ne jezil. — Če je vroče, je Božja volja; a če dežuje, je tudi Božja volja. — Prav mu je še celo, da drevje raste kvišku; ali ko bi raatlo tudi v tla, bi ne rekel nič, i. t. d., i. t. d. Od sveta nič ne ve. Nikdar ni bil na nobeni veselici, in Ijudij se najraje ogiblje. Prav ima, saj današnji svet res ni vreden, da bi se pečal ž njim naš Jurij. Spola človeškega ne pozna; on misli trdno, da so vsi ljudje jednaki. Vsled tega tudi ljubil ni nikdar ženske; in to je jako modro, kajti I ljubezen in bolezen sta jednega iu istega spola. Bolan pa Jurij tudi še nikdar ni bil. H koncu naj navedem pa še najlepšo Jurjevo lastnost. Piti mora vsako živeče bitje. Tudi naš Jurij pije; toda kaj? Čndi se ti predrzni in nezmerni alkoholar 1 On pije, in še to le zmerno: vodo, mleko, siratko in hruševko. Zapomni si to, ti pijani alkoholar. To je pa tudi najbrž glavni vzrok, da je Jurij tako molčeč, tako pohleven, tako miroljuben in dober človek. Bog ga živi in ohrani Še mnogo let! 4 Kaj se učimo iz te črtice? Človek in posebno ti alkoholar, posnemaj Jurija. Pij vodo, mleko, siratko in posebno hruševko. Videl boš, da postaneš v kratkem ravno tako zadovoljen, srečen in miren, kakor je naš Jurij. Tvoji živci se bodo pomirili, in zopet bodeš za kako pošteno rabo. In vi anarhisti, socijalisti, materijalisti in antikristi, učite se od Jurija miroljubnosti. Posnemajte Jurija, pijte vodo, pijte hruševko. To vam vzame vse prekucuharske misli in Želje, in svet bode zopet lahko mirno stal. Pomislite le, ko bi pil vsakdo na zemlji samo hruševko, ne bilo bi treba ne sodnikov, ne policajev, ne biričev, a tudi ne — hudičev. Priloga „Slovenskemn Narodu" št. 63, dnć 16. marci 1893. mogli v svojem jezika čitati zakone, vladne naredbe in ukaze. Odločnost je naposled lo zmagala. Občinska volilna reforma v Belgiji. Socijalisti so jako razburjeni, da vlada neče privoliti občne volilne pravice za občinske volit ve. Govori se, da se pri občnem štrajku, kateri se uprizori, Tovarniškim delavcem pridruži prvi pot mnogo poljedelskih delavcev, da bodo zahtevali volilno pravico. Bati se je hujših izgredov, kakor so ne vršili pred volilno reformo za parlament. Poslednji čas so ho-cijalist.ični agitatorji pogosto hoddi na kmete razširjat svoje ideje in njih trud ni bil zaman. Vojna mej Kitajci in Japonci še ni končana. Zadnji čas je bilo nekaj manjših bojev, v katerih so pa seveda zopet bili Kitajci tepeni. Mirovna pogajanja pa tudi počasi napredujejo. Govori se, da se bode vojna odškodnina zagotovila z dohodki kitajskih carin in poplačala v petih letih. Kitajci so haje že pripravljeni izročiti skoro vse vojne ladije. Pri cesarskem dvoru v Pekingu so baje jako nevoljni, da se je prikrivalo slabo stanje kitajske države. — Ljudje, ki poznajo razmere v Kitaj u, so prepričani, da bi Japonci ravno tako lahko vladali Kitaj, kakor Angleži Indijo, ako ga pridobe, ali pa še lažje. Dnevne vesti. V Ljubljani, 16. marca. — (Izdatno priporočilo) Iz Cerknice in okolice se je ta teden naročilo „Rodoljuba" na je-denkrat petdeset mož. Povprašali smo in zvedeli, zakaj. Zadnjo nedeljo je cerkniški kaplan v cerkvi ljudi pred „Rodoljubom" — svaril. Naslednje dni so hodili ljudje k velikonočni spovedi in sicer, kakor navada, po vaseh. Povprašani so bili od cerkniških kaplanov, ali ber6 „Rodoljuba" in „Slovenski Narod". Kdor ni obljubil, da tega več ne bo storil, ni dobil odveze. Bilo je več takih, ki zato niso dobili odveze. Ko se je to razneslo, pridobil je „Rodoljub" hitro omenjeno število naročnikov. Gotovo lepa reklama, — za „Rodoljuba" seveda, a ne za spoved ! Oe se za tak greh ne dobi odveze, pričakovati je je tem manj za „naglavne grehe" — pri cerkniških kaplanih seveda. Odveza zastran „Rodoljuba" in „Slov. Naroda" se torej poišče drugod, a če se tudi tu ne najde, je ljudstvo sploh ne bode iskalo. Ali poklicani krogi res ne uvidijo, da se s takšno politično hujskanju ljudje odganjajo od izpolnjevanja cerkvenih sapovedij ? — (Slovenska višja dekliška šola.) lični načrt za ta vele važni zavod, kateri ustanovi kakor znano, mestna občina ljubljanska v proslavo 50let nega vladanja cesarja Franca Josipa in katerega I. tečaj se otvori s prihodnjim šolskim letom in sicer za sedaj v provizoričuo najetih prostorih, je ravnokar v vseh podrobnostih dodelan ter pride v jedni prihodnjih sej občinskega sveta na razpravo. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri v nedeljo 17. t. in. se bode ponavljala Maillartova komična opera v treh dejanjih „Pu« ščavnikov zvonček", o kateri govorimo na drugem mestu. — Na sv. Jožefa dan v torek 19. t. m. bodeta dve predstavi, namreč popolndne barka s petjem p H u d o b n i duh L u m p a c i - V a gabund", zvečer pa na korist operne mi pevcu g. Vašičeku opera „Čarostrele c". G. Vasice k je že drugo leto jako marljiv in priljubljen član slovenske opere ter v vsaki operi na svojem mestu, bodisi v šaljivih, bodisi v resnih ologab. Gotovo mu bode torej slovensko občinstvo dokazalo svoje simpatije pri njegovi beneiici, kakor zasluži. — (Slovensko gledališče) „Puščavnikov zvonček** )e sicer že starejše delo, a vzlic temu se nahaja še vedno na repertoarju vseh boljših gledališč. Kjerkoli se ljubi dobra in fina glasba, tam privablja ta opera vedno obilo občinstva. Dejanje je jako zabavno, naslanja se na poetično pravljico in je polno resnih in šaljivih prizorov. Kompozicija je strogo operna, duhovita in melodijozna, polna finostij, pravega čustva in svežega humorja. Sinočna žal, da nič preveč dobro obiskana prva predstava je juko lepo uspela. Sosebno se je odlikovala gospa A n i ć e v a tako glede igranja, kakor glede petja, «vrstni pa so bili tudi gg. N o 11 i , Đ e n e š in Podgrajski ter gdč. T o w a r n i c k a. Zbor je bil, kakor vedno, izboren. Razen nekih malih ne-gotovostij je predstava tekla gladko in je občinstvo živahno ploskalo. Pričakovati je, da bo repriza v nedeljo bolje obiskana. — („Slovensko planinsko društvo") priredi dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v klubovi sobi hotela pri „Slonu", zabavni večer, na katerem bo predaval g. prof Bor št n er, čigar za zabavni večer dne 13. t. m. določeno predavanje je tedaj izostalo. — (Pevsko društvo „Ljubljana") priredi s prijaznim sodelovanjem gospice V. Erzinove in gospoda Josipa Pavšeka na praznik sv. Jožefa dne 19. marca v restavraciji pri Llovdu na čast Josi-pinam in Josipom zabavni večer. Izmej vzporednih točk naj imenujemo: Bendl : „Svoji k svojim"; šaljiva igra: „Brati ne zna" ; Vilhar: „Naša zvezda", solo poje g. Pavšek ; Weidt: „Tvoj živi cvet", sopran solo spremlja na glasoviru g. Šulc; Volarič: „Pogovor z domom" ; Mešiček „Potpourri slovenskih pesmi"; Zaje: „Zrinski-Frankopanka" ; Ipavec: „Planinska roža". Vstopnina za nečlane 30 kr. Začetek ob 7. uri zvečer. — (Klub slovenskih biciklistov »Ljubljana) priredi kakor smo že javili, v ponedeljek pri „Lloydu" zabavni večer, na kateri niso vabljeni samo člani, nego sploh prijatelji društva. — (Novo delo kiparja Gangla ) Za nadrobni spomenik plemeniti svoji soprogi je naro'dl g ces. svetovalec Ivan M urnik pri znanem umet-niku g Alojziji Gangla reliet od kararskega marmorja, kateri utegne biti zvršen in postavljen bodočo jesen. Ponudila se nam je prilika, da smo si ogledali umotvor, čegar zvršitev jv že toliko napredovala, da ga g Gangl proti koncu tega meseca vlije v sadro. Na desni strani vidimo slabotnega starčka, oprtega na palico, kako bolestno sloni ob rakvi nepozabne dobrotnice j ob rakvi spodaj na stopnici kleči siromašno dekletce in moli; na reliefa levi strani se dviga angelj, ki z jedno roko kiti grob, z drugo pa kaže proti nebu ; na desni strani se klanja čez krsto žalobna vrba. Vsa skupina izraža nepopisno življenje, tako se ti zdi, kakor bi vse figure kar ž'Vo stale pred teboj : izraz na obličji jo pretresnjočega učinka, mojsterska pa je sosebno glava starčkova. Takih nagrobnih spomenikov zaman iščeš na našem pokopališči, Ganglovo delo mu bode prva in najlepša dika, in kar tudi ne velja najmenj: to sliko je zvršil domač umetnik, kar se pri nas ne zgodi kdo ve" kolikokrat. Gospod cesarski svetovalec Murnik s tem reliefom ne bode samo poslavil spomina nepozabne plemenite rodoljube, nego pokazal je iz nova, da mu je resnično do razvoja naše domače umetnosti. Ganglov relief je v tem oziru proizvod kulturnega pomena. Obširneje se utegnemo baviti z najnovejšim delom dičnega našega umetnika šele tedaj, ko bode že dovršeno in postavljeno; za sedaj samo čestitamo tako njega provzročitelju kakor stvoritelju. — (Pouk v pletarstvu.) Na tukajšnji c. kr. obrtni strokovni šoli za obdelovanje lesa se prične pouk v pletarstvu, kakor kaže današnji inserat, z din in 1. aprila t. I. Sprejemajo se možki in ženski učenci. Na razpolaganje so lrtzne ustanove. Za vzprejem se je zglasiti pri ravnateljstvu. (Virantova hiša, Zvezdarske ulice, I. nadstr.). — (Nov železniški projekt Trgovinsko mi-nisterstvo je g. inženirju Avgustu G lov nekemu v Ljubljani dovolilo, da sme pričeti pripravljalna tehnična dela za normalno tirno lokalno železnico od primernega mesta južne železnice mej Ljubljano in Borovnico čez Log na Vrhniko. Dovoljenje velja za O mesecev. — (Snežni plazovi) se Se vedno otipajo ■ streh, dasi je mestna policija vsem hišnim posestnikom naročila, naj skrbe za snaženje streh. Neki dečko si je zlomil nogo, neko deklico je plaz popolnoma zasul, prodajalkam masla na Glavnem trgu pa naredil nekaj škode. — (Stroški za kidanje in izvažanje snega ) Mestna občina ljubljanska izplačala je danes za kidanje in izvažanje snega za čas od 10. do vštetega 10. dne mana znesek 1003 gld. 10 kr. — (Tatvina) Frančiški Lavrin, stanujoči v Gradišah št. 6., je bilo te dni iz zaprtega kovčega pod streho ukradenih 5 svilenih in 2 navadni ruti, črn predpasnik in molitvenik. — (Zaradi prosjačenja) je mestna policija včeraj aretovala 24 beračev, največ žensk. — (Volk na Golovcu.) Posestnik Jožef Plan-kar iz Kurje vasi je naznanil na pristojno mesto, da hodi okolu njegove hi^e volk. Nekateri drugi možje so videli volkov sled. Sodi se, da se volk klati po Golovcu in dela od ti d „izlete". — (Ribarski tečaj) za ribiče bode v ribarskem zavodu v Studencu od dne 10. do 20. aprila. Predaval bodev profesor na realki gosp. Ivan Franke. — (Iz Šenčurja) pri Kranji se nam piše: Prav nič se nismo čudili, ko smo brali v tem listu od 13. t. m. notico, da sem"niski župan ni hotel podpis iti prošnje na poštno ravnateljstvo za odpravo 8amonemškega poštnega pečata. Kako je li hotel to, če bi i*n moral pritisniti na tako prošnjo tudi s a ni o n e m š k i občinski pečat!! Vsaj bi bil dal s tem poštnemu ravnateljstvu jako slab izgled in isto bi mu lahko zaklicalo : Pomedi najprej pred svojim pragom ! To je pa vže res velika sramota za našo občino! Zahtevamo prav odločno, da to gospod župan odpravi v prav kratkem čatal — ('Zajcem zvoni) Z ravani mej Ivranjera in Loko nam pišejo: Pred par dnevi ste poročali, da so našli v Borovnici obešenega — zajca. Danes Vam poročam, da pri nas že zvoni — zajcem. Pa ne mislite, da obešenim, kajti samomorilcem se odreka zvonenje, nego živim zajcem zvonimo. Preblagi lovski zakon napravil je tudi naše sadj^rejce vse krotke. Prejšnje čase je marsikak zajec obležal mrtev pred primitivnim avtomatom. Zaradi ostrega zakon i in pogibelji se je to opustilo. Tu si izmisli prebrisani sadjerejec pravo strašilo za zajce — kravji zvonec. S tem je h. ..H vsako noč v drevesnico zvonit in glejt«« čudo, daleč na okolo je prepodil vsb dolgouhce, Kmalu so ga Začeli počeli okolici posnemati. Ali ženam ni bilo po volji da jim mož|e vse nori zvone, kajti često so prihajali sicer pošteni zakonski možje šele proti jutru domov, in vse. dtttgade volje, kakor da bi bili zajce plašili. Iz to stiske si pa vedo zopet žene po m-i ga ti. \r, svojih Spalnic so napeljale dolge motvoze do zvoncev v drevesnicah, nekatere več sto metrov daleč. Sedaj sadjerejci mirno na toplem sede, kad ir z ijcern zvone, ni a« jim bati prehlajenja ali celo kakih skušnjav. Celo nori se sliši zvonenje, sedaj zvoni oče, sedaj mati in otroci jima pomagajo. S.ono žalibog da tudi pri nas šele po toči zvone, ker zajec js že napravi veliko škode. Upajmo da bode najemnik lova vsaj kravje zvonce kmetom plačal, ker um tako lepo varujejo nadležno zverjad, vsaj škode jim itak ne bode mogel povrniti ker znaša baje več tisočakov po celi okolici. — (Občinski odbor trga Mozirje) je v sveji seji dne 12. marca soglasno sklenil in vsprejel tole resolucijo: ,Z ozirom na to, da se je na Sta jarskern osnoval neki veliki «albor z namenom, da bivšemu pruskemu kanoelarju knezu Uismanku k njegovi 801etnioi v imenu deisle Štajerske častita, ter mu tudi pokloni kot častno darilo srebrno kupo, z napisom — „Knezu B i s m a r c k u k S U I e t n e m u rojstnemu dnevu n e m š k a Staj ar s k a. * — oporeka Mozirska občina z vso odločnostjo, ter smatra ta sklep, ki se je storil tudi v imenu dobre tretjine slovenskega prebivalstva na Štajarskem za najskrajnejšo predrznost dotičnoga velikega odbora. — Takisto je sklenila tudi občina Griže, kakor smo že naznanili. — (Kako se na Koroškem katehetom godi.) Iz Celovca se nam piše: V 2. razredu v Lješab in v 4. razredu pri Fari v Prevaljah je kapelan, ki uči krščanski nauk, otrokom priskrbel slovenske katekizme in nekaterim tudi zgodbe, sv. pisma. Dne 1. svečana je pa učitelj vse te slovenske knjige otro kom vzel Na pritožbo je deželni šolski sovčt ukazal knjige lastnikom, t. j. sterilen) nazaj dati, toda ob jednem je prepovedal rabo slovenščine pri krščanskem nauku v vseh prevaljskih šolah in celo v Lje-šab, kjer BO v 2. razredu razun dveh deklic vsi otroci slovenski. Otroci ne sinejo več slovenskih katekizmov seboj v šolo prinesti. Kako bodo ubogi kateheti krščanski nauk učili brez slovenščine in brez katekizma, to ve le slavni deželni Šolski svet. Kristus je rekel aposteljuotn: „Idite in učite vse narode!" Kako bo pa sv katoliška cerkev ta najvišji ukaz spol-DOvala, ako se ne sme posluževati je/.ikov dotičnih narodov?! Tuli znamenje čast Živela koalicija s tako jasno odkritosrčnostjo in resničnostjo | — (Narodni dom v Gorici) Slovenci goriški s > storili hvalevreden sklep : postaviti petdesetletnico cesarjevega vladanja s te-ii. da sezidajo v Gorici svoj Narodni dom. „Soč;iu, ki to naznanja, piše: „Slovenci v Gorici smo kakor zgubljene ovčice, ker nimamo nikjer pravega središča in zbirališča, nimamo gostilne in kavarne, kjer bi Razhajali, kjar bi drug drugega našli, ae da se še pose.be iščemo. In takega primernega poslopja, kj*-r bi imeli gostilno in kavarno, in kjer bi za manjšo najeiiiščino dobila stanovanje društva, je najsrčnejša, dolgoletna želja Slovencev v Gorici in na deželi. Predlog je prav lahko izvršl|iv. „Narodni domu naj bi se začel graditi poleti 1897. I., a 2. decembra lb!)S. I. bi se slovesno blagoslovil. Na primernem me.stti naj bi bila vzidana posebna spominska plošča, ki bi pričala poznim rodovom, kako je nastal „Narodni dom", v kuk namen in spomin je bil postavljen. II. „Narodni dom" bi VSprejel pod svojo streho „Goriško čitalnico". „Goriškega Sokola", ., Slovensko bralno in podporno društvo" in „(.Jonsko ljudsko posojilnico". Vsakemu društvu bi bili odmerjeni primerni prostori po dogovoru. Poleg tega bi se pa posebne sobe in dvorane prepuščale drugim društvom, ki ne potrebujejo stalnih prostorov za seje in zbore. — V „Narodnem domu" bi bilo tudi majhno gledališče v porabo vsern društvom skupno. Poleg tega dostojnu gostilna in kavarna. III. Stroški naj bi se preračunih največ do 80.000 gld. Te bo treba takole dobiti: 1. Vsa naša društva v Gorici se zavežejo, spraviti skupaj primerne svote do konca I 18!m\ 2. liadodarni doneski društev, občin in posojilnic na deželi. Vsaka korporacija daruje neko svoto za „Narodni dom" v proslavo oOletnice presvetlega cesarja Franca Jožefa I. H Vsaka teb kor-poracij vzame po svojib močeh delnic po 50 gld, ki se bodo obrestovale po ,>°,0. 4. Radodarni doneski in nakup delnic od strani zasebnikov. 5. Ako hi vse to ne zadoščalo, vzame se denar na posodo. Nekdo da na razpolag«) 50.000 gld. po 3%. Ta načrt je puč izvršljiv! Ako se ga Slovenci lotimo, ga tudi gotovo izvršimo, kakor smo že izvršili mnogo drugih načrtov. Na delo! - (Ponarejene bankovce) je prišlo kupovat v Videm na Laškem več ljudi j iz naših krajev, nekaj s Tolminskega, jeden pa iz Ljubljane. Najbrž BO mislili, da se tam prodajajo ponarejeni bankovci v prodajalnicab, kakor žvepljenke. Policija ]n te kupce polovila in je vtaknila pod ključ. — (Razpisane službe ) Pri državnih pravd-ništvih v Ljubljani, Celji in v Novem mestu mesta drž. pravilnika namestnikov. Zahteva se zn »nje slo venskega jezika v govoru in pismu. Prošnje do dne 30. marca pri višjem drž. pravdništvu v Gradcu. — Mesto okfajnosodnega sluge pri okr. sodišču v Kranjski gori Prošnje do dne 11. t. nt. pri pred* sodstvu dež. sodišča v Ljubljani. * (Krasne kvarte.) Pred kratkim srno javili, da je češka šolska matica izdala tarok-kvarte. To vest nam je popraviti v toliko, da )e matica izdala inarijaž-k varte, okrašene in izdelane t.iko tino in elegantno, kakor se ne dobivajo niti v Parizu. Vsi ;-4i priznavajo, da so to najlepše kvarte, kar jih I- (ena jim je 80 kr. Naročila je poslati na ,U«tf«dni Matiee školska" v Pragi. * (Žena. gospa in soproga) V zapuščini llavida Straussa so se našle te le opazke: n.\k<> s>- /•meta dva iz Ipibezni, sta si mož in žena, on i -dva, ki se poročita zaradi Ugodnosti, postaneta gospod in gospa in onadva pa, ki se zveista iz uorovili narokov, pa soprog in soproga Žena ljubi moža. gospa — — ga varnjp, m soproga ga |»a trpi. Za se imamo ženo. za hišne, prijatelje gospo LQ za svet pa soprogo /niia streže hnlniku. gospa obiskuje in soproga pa poprašuje, kako se počuti. Gospodinstvo oskrbuje žena, hišo gospa in soproga pa ukazuje. Z ženo se sprehajamo, z gospo vozimo in s soprogo pa delamo izlete. Žalosti in bolečine deli z nami ieoa, naš denar gospa in naše dolgove pa — soproga. Po smrti joka in plaka za nami lena, gospa toži za nami in soproga pa nosi Srno obleko. * (Dvojen umor se je zgodil božično noč v neki \aold. kredita, katere hoče porabiti za subsistenčne doklade drž. uradnikom najnižjih treh činovuih razredov, srednješolskim učiteljem iu drugim državi službujočini osebam. Dunaj 16. marca. Minister \Vurmbrand je prišel k današnji otvoritvi modne razstave v promt iiadni obleki, kar je obudilo občno nevoljo tem bolj, ker je bil odklonil protektorat, Češ, da ;e udeleže razstave samo mali obrtniki. Dunaj 16. marca. Poljedelski minister Falkenhavn je dobil ravnokar brzoja no sporočilo i/. Opave, da se je v Albrelitovem rovu primerila velika eksplozija. Zjutraj se je v ta rov vpeljalo 280 premogarjev. Natančnejših poročil še ni. Dunai 16. marca. Generalnima inšpektorjema avstroogerske vojske sta imenovana leni. Schonfeld in Windischgrittz. b'em. Appel, ki je prišel v prvi vrsti v poster, ostane it višjih političnih ozirov na svojem mestu kot guverner Bosne, kar mu je Cesar naznanil /. lastnoročnim pismom, izrekši mu zahvalo na njega delovanju. Dunaj 16. marca. Krojaški pomočnik Gernoh, star 17 let, je danes ustrelil svojo ljubimko Malovec in potem sani sebe. Narodnogospodarske stvari. — C kr glavno ravnateljstvo avstr. državnih železnic javlja, da se jo glasom razglasila v „NViener Zaitung" razpisalo izvrševanje pod-zidnih del v žrebu 4 c, 5 a in 0 I) (:proga Stefa nijina ulica v \V;'ihringu do črez NussdorfHrstrasse v Ifeiligenst.adt:) pojasne prog« dunajske mestne železnice. Ponudbe se vzprejeinajo najdalje do 1 aprila I89fi pri imenovanem ravnateljstvu, ki izvršuje dela v imenu iu na račun komisije za prometne naprave na hunaji ter ho pogoji in drugi pomočki na vpogled istotam ali pa pri c. kr. stav h^nem vodstvu dunajske mestne želozniee sekcija (ii'irtellinie (XV. Neuhaugiirtel 34). Poslano. (Nekoliko o zadnji državnozborski volitvi.) Iz Črnomlja, 11. marca. Znano je, da sta se belokranjski mesti Črnomelj iu Metlika odločili pri zadnji volitvi v državni zbor za g. Višnikarja, še predno je objavil svojo kandidaturo g. Zupan. Pri tej odločitvi je ostalo in velika večina volilcev oddala je svoje glasove go*p. Višnikarju. <'rnomeljska kaplana početkom nista bila zavzeta za Zupana. Pa ko bi treščilo, pričela sta < zanj z vso silo in strastjo agitovati. Pridružili sta se jima še dve „dami" in teh črnomaljskih mest-janov (? !) čutila razglaša .Slovenec" v svojih „je-remijadah" polnih eklatantnih neresničnostij. zvijač in hinavstva nekoliko od strani, nekoliko osobno s hudobnim namenom, oškodovati čast onega, ki je volil g. Višnikarja. V .Slovencu* št 48 napadata se naš zaslužni učitelj Š-itina in voditelj Jeršinovie, Češ, da sta bila glavna agitatorja. Oba sta davkoplačevalca, oba volilca — a preveč časti se jima daje v „Slovencu", ker vsakdo pri nas ve, da v sedanjih razmerah za Višnikarja ni bilo treba ni-kake agitacije; in če se je agitovalo, skrbeli so za to že drugi gospodje, ki se pa ne zmenijo za „Slo-venčeve" napade toliko, kakor za lanski sneg, še manj pa za črnomeljske „Slovenčevce". Kardinalna laž, da je ftutina dejal za druzega volilca glasovnico „v volilno posodo" je „Slovenec" že popravil. Laž glede obč. bika v „Slovencu" je pa očividna tistemu, kdor ve, da je županstvo poklicalo dotičnoga gospodarja vsled dooisa deželnega odbora v občinsko pisarno — ne pa Šoti na. Šetina ni pridržal nobenemu volilen listka, saj dokazuje vročevalna pola, da bo se vsi listki pravočasno volilnem vročili. Da se ob času volitev zbirajo volilci v pogovor, iu za svoj denar pijejo čašo vina, je znana stvar; vprašati pa se sme: k d o je dajal za pijačo pred in po volitvi pri Skubi-i ? Telesne slabosti očitati komn, ne kaže krščansko ljubezen — še manj pa naobraženosti. „Slovenec" seveda take reči rad vzprejema, kakor sploh revolverdisti. V št. o4 „Slovenca" poje Jeremija zopet svojo pesum; spletena je iz samih laži, katere bode pa prizadeti mestni odbor drugim potom popravil. Nesramno je v politične članke vpletati ženske osebe, ki m v politiko nič ne mešajo. To pač najbolje kaže, tla ti „gospodje" Rploh nič društvene omike nimajo. I' '.roki, da so se črnomeljski volilci odločili za g. Višnikarja, so dovolj znani. Konštatujemo pa, da se lli pri agitaciji z naše strani nikjer in nikdar žalila čestita osoba prof. Zupanova; ako je pala kaka ostra beseda, veljala je kaplanu, ki je letal od hiše do hiše, vznemirjal ljudi s svojo nadležnost jo mej tem, ko je farovška kuharica kakor s« sploh govori na povelje gg. kaplanov odpovedala po prodajalnicab nadaljnje kupovanje. Za gosp. Zupana se je oddalo primeroma dosti lepo število glasov. Ali pridobili so br z raznimi obetanji; žene so se nagovarjale v farovžu. da naj svoje može obdelava jo, največ je pa pripomoglo hujskanje proti županu in mest. odboru, ČH.š, da je prodajal Skednje glavarstvu! Stvar se mor.* pojasniti. Minulo leto dohajali so mnogobrojni ukazi radi nevarnosti kolere na županstvo z nalogom, skrbeti, da bode mesto suažneje. Mestni zdravstveni zastop je obhodil vse mesto, prebivalci so dobili nalog narediti gnojiš'ne jame. To je bilo ugodno za kaptanoVS pristaše Glejte! županstvo je tega krivo, prodani »te glavarstvu! Pomagalo je. Ljudje so verjeli, iu volili na komando. Vprašamo pa: je li prav, da se s tacimi sredstvi agituja? Je li prav, da se ljudstvo hujska proti postavnim, % za Črnomelj itak prepotrehnim naredbamV S;ožni Čruonđeljci so se razcepili in manjšini je glasovala za drugega kandidata. A že se jim odpirajo oči. Sprevideli so, da je bilo to le sredstvo iu s studom se obračajo od zapeljivih agitatorjev. Tudi neko bodočo oporoko so naši „Slovenčevct" porabili kot agitacijsko sredstvo. Nekaterniki so se zbali, da bi jim petični duhovski sodnik ne zameril, če bi glasovali za Višnikarja. To so fakta, ki se ne dajo tajiti. Na osobne napade „Slovencev«" ne zdi se nam vredno odgovarjati in je z gnusom preidemo. Le toliko bodi rečeno: Naš zveličar je učil mir, mir božji, svojim nasprotnikom je pa odpustil in zanje molil. Učenci n|fgovi v črnomlji pa sejejo prepir iu razdor, in tolčejo s poleni okrog sebe kakor rovtarji! Svojo c.Hftho zamenjuje z vero, vero zlorabljajo v politične namene! Častna izjema je bil naš gospod župnik Viljem Vesel. Volil je po svojem prepričanji ne z nami | ali nikogar ni preganjal, ni hujskal. Naši demagogi seveda niso ž njim zadovoljni. (i. župnik deluje že 22 let v Črnomlju vedno strogo se držeč svoje duhovske dolžnosti, živi mirno in v slogi s prebivalstvom. Temu gospodu na hočejo nepoklicani fanatiki ogreniti Btare dni. Že so nekdo v Ornomlji raduj«, v nadi, da bode kmalu župnikoval. Iiog ne daj tega! Na večne čase bode mir pri nas pokopan; le malokdo ga mara in prebivalstvo bode vse kar mogoče storilo, da do tega ne pride. Konečno še nekaj! „Slovenčev" dopisnik objavi vHe, kar kje izve; za resnico mu ni mar. Iz celih pogovorov trga posamezne besede ali stavke in blati potem nasprotnike. Nam se čudno zdi, da je kaj tacega mogočo. Ljudje, ki tako lažejo, ti n« morejo imeti dobre vere, pa „dnr Zweck heilig^t die Mittel!* V dokaz ta-le faktum. Po volitvi prve dni je nekdo nabil na „Grad" oklic na volilce za Višnikarja in „Slovenč v" poštenjak - dopisnik piše: „Pred nekaj dnevi nabili so na Luzarjevo gostilno lepak v raznih bojah, na katerem je brati, da se Višnikar zahvalja svojim volilcem, ki so vino in pivo pili, pa spomni se tudi nas, seveda zaničljivo, ki pravi: Pa U o u živi tudi tiste, ki so ob volitvi vodo pili. Tako se smeši naša stranka*. Še visi oklic nabit, kdor ima ooi, beri in videl bo, da ni jedna beseda resnična, kar piše »Slovenec". Z ljudmi ki nalašč tako lažejo, pač nt vredno pole mizo vati, njim veljaj znani Greutherjev »Pfuj*. Črnomaljska velika večina. Listnica uredništva Laplnsbelle tille: „Slučaj ali kaj" smo izročili intendanci slovenskega gledališča. Razširjeno domaoe idr avli o. Vedno večja po- praftevanja po ,.Muli oveni francnuk^m ž^anjn in aoli" do- kasajejo aspefini upliv tega zdravila, »lasti koristnega kot 'bolesti ute&ujočc dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po 90 kr. Po poStnem povzetji razpošilja to mašilo leksr A. NOLli, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tnchlaaben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamo, an z varnostno znamko in podpisom. 4 4—h) Proti mehurnim boleznim unehurueuni in olMBtnotnu kntaru, produ, posku, protinu itd.) ko mno^o priporoča od zdravnikov Radenska kiselica. Mnogo uspehov ju tiilo dosuženo s to kiselico. Obširen spin brezplačno uri vneli prodajalnib m. stili »li pa direktno od zdravilišča v kopališči Kad en, Štajersko. Zalogi v Ljnblianl pri Ivanu I.i n i -it -1 n in Hi-linelu Knaili.« r-ju. 1268 4) jfMf~ ITcva opera! T****1 Za6etek ob ',,8. url sveder. štev. eri. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.65i, V nedeljo, «lne 17. mnroH 1 *«.». Drugikrat: Puščavnikov zvonček. Komična opera v treh dejanjih. Spisala LookrOV in Corinon. Uglasbil Aime Maillard. Poslovenil Iv Gungl. Kapelnik g. Hilarij Benilek, Reftiser g. Jos. Nolli. Začotek točno ob '/^H, uri, konce ub 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pespolka St. S27. Prihodnja predstava bo v to ek, dne lit. marca 1895, Blagajna se odpre ob 7. url sveder. Bratje Sokoli ! Dunes s tamburaško godbo in s petjem letnem salonu K obilni udeležbi vabi .Pri Maliču" odbor. ■ itr«MliMh$»'n lisi.i. Ir.trsilne ali ekx«>kiilIv u t* flriaš.l»«»: 1/. Ivana llabianiča konkursne mase Se ne prodane stvari, iv drugič dno 18. marca v Ljubljani, Mihaela Kleinončiča posestvo v Orehovici, (v drugič) dne 22. marca v Kostanjevici. Franceta Km&ovc* posesivu v St. Jarneju (v drugič) dno 'Jii. ni»wi v Kostanjevici. Anton Vrha zemljiSče v Jasenu cenjeno 70O gld., potom relicitacije dne 89. marca v Ilirski Bistriti!. Janeza Ljubica zoinljišie v Marijah, iv drugič dne 22. marca v Ilirski Histrici. Než i Rep&c zemljišč« v Glini, cenjena 1880 gld., dne 22. marca in Jti <|>nla v Radečah. lio.sUtirN N\ protokoli rana firma M a rt h in Jan u S, oziroma nje osob a amčujoča družuikn Andrej Martli in Karo] Janus, trgovca in zlatarja v Ljuldjaiii. ko..kursm komisar dež. sodni svetnik Al. Tschech, začasni oskrbnik mase dr. Viktor Suppan Shod upnikov dne 1«. marca pri de£. sodiSču v Ljubljani. Tirjatve d > konkursne mase naznaniti je do dne Mi aprila. Tujci. 15. marca. Pri Nls>nfi : \Veinmann, Horust- in, Syrovatka z Dunaja. — Sinka. Peteani, Albrecht iz Trsta. Strauss iz Frankobr, da. — Valtrafiifi i/. Trnovega. — T roge r i/. Meljaka. — Dr. A. Rogi na il Vrhnike. — Kranjc iz 11. Bistiice, — Dr. Temnikor i/. Kamnika. Pri Nafte«! Bet«, Bternfels. Dilmann. \V ll.i, Kavan, Trostli, Kolin. Kiichs, 1'iselunann. Abeles, Linhart ■ Dunaja. — Premier iz Gradca. Proha/.ka iz Požela. — Tučkovič iz Gorice. Umrli no w lijululjaiii: 14. marca: Štefanija Kadivmk, davčnega kontrolorja hči, 11 let, Salendrove ulice 6t. (}. — Jožef Fine, pivovarjo. sin, 2 dni, Kurja vas &t. 10. Meteorologično poročilo. J Čas opazovanja SStanje J barometra' v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v iu m. 8 7 zjutraj 7.T.IU 1-2"C si sve. o 1)1. a 2. popol. 7408 6 4" C nI. -/uh. ohl. o-oo 1 •r." 9, zvečer 74 l-.i 00° C si. svz. jasno 1 ■MMMMSi | 1 Srednja temperatura 2f>°, za 03° pod normalom. ZDvLrLStjslssi borza dnu IG. marca 1895. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . Avstrijska alata renta...... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . . Ogerska zla sluzim Ntre>.iiilfu v društvu ,,Čitaonica v Pulju. Glavni pogoji so: Dotičnik moru biti hrvatske ali sloven ke narodnosti . mora biti le[>eya vedonja in sposoben /,a vodstvo gostilne, in s ivr bode imel poleg kleti tudi kuhinjo v oskrbi in to na svoj račun, če se ne dogovori drugače i dru'tveuim odborom Ponudbe za to službo naj le vpolliejo najdalje do v»5. maroa t. 1. V Pulju. dne 11 marca 189*. ODMOR. m. ..CremeVenus" Proslredek k zušlfiMeni pleli. Tekutypudrjugenie' čorvono tekute lič/dlo [i Pudr^Eugenie" vbilć/Sžove akremove barvo. Barva na vlasy Kavkazkn essenze na kni'ry. ti LHe|gas$!8. „Creine Veuus", sr#ll»lll) Kit l.iiHHi'1'i li'iui|r i>olt potim s\,>/n .,< rcnii' I < miš" BO »o.li/i:;i' mkn!.ili 1.1 ■ • ■ .-n l< n i li tv.uiii. in' pcibtiiliv lnrt"| i, i koli tu 11.ur in ki- nmre lirr« kvi.ru uponililjnti o v»»kiin poljulmrtii lIlo-TIHMIl iii I. t I) oII t tlHU V lil*.....»u olllMUStV.1 bo prilitl, a.l IKl.l i k , t m k o p. i/i mt unri inilininoio vurutvoiio /.iiimikn Cena 1! Wltnlii' vrlino fVntma in inl:olo«tnu l'o-iIiim i obr '/u i /.i k i ki>k t tinti rokam in no^.iin nii'hknat iu mra-iiioiiu illtan biatoat, (Klstftuijuja nolra imsIavom polti In pf«« vtnkfl vrato. (ena — u I «1. ]M>|X>I-IIOIIII« m slitoll |iv o lian- luiim, ii.tnuin in iinfanin lipo naravno RMfaMtO bojo, ilt tuili pri plektričtli rn/ivrtl/avi icitleiUjn. k:,|-...r bi iiucli 'i ■ ravno bojo ln *e tri dni drči polti 4'i'ini 1 ulil. no kr. Plldoe PlloĆniP" '"L romi, nii 1 «Oi -o kr , m «-<>|m>tii I itlil. it) kr. Tvi YOP*OU lk iy.l>oriio srrilstvn xil rnvt IiinO. i i. i fj taV i mv|J *?J»1. a 1 ,.i»,... ni n:i i»iu n rin-if ubralljn)«, da U6 Un-pravi prli.i.i 4I .lil 'O l,i- „Nigritine V^g-e-iale" barva za lase Rdeče tekoče ličilo „Eugenie" «••■11» iti ltl|;lii« llf lillljoi'i , I'.t/ lo Mlinov in ji» ]>—12) FRAN STAMPFEL Xj 3 \x "to 1 j a. ra. i KOMgrMnj trg ,.Tonhatleu Kongresni irs. C^lr.jlanojavnaiclism_.«ir. dri.Jeleglt. Izvod iz voznega reda -.-»lla-^rvesrst A ia oktobri 1894k. Naatopoo omonjenl priliai.t! d Id o-itiajAlul naal oana«i '.ovni.-, Kranienireata, I,pit.no, daa Selithal t A.im«a, I* -M, Umun-den, 8olnrt«rad, I ti. uri IO min. tjittmf mntanl vlak v Noro maato, Kočevja Oh 7. uri tO tu in. ^urriii oanbui vlak v Trlni, Pontabal, Haljak, Oa> lOvao, Kramanafnata, Ljubno, Dudij, 6ai 8elath»l v flolnograd, liana Ha Amiti-tiiMi. 06 lit. url Jf.f tnfn. ttopaUniuf mniani vlak t Noro m. ■>to. KoAevje. Ob 11, uri SO mir*. rfofiolHifMO oaohni vlak v Trbta, Foiitab-1. Haljak, Oaloveo, Franr.enafotta, Li.lubno, Malzthal, Duuaj Olt 4 url 14 min, finpolurin* oaabni vlak v Trto/, Beljak, OeloTM, Ljubno, iot Selzthal v Holnograd, Iiend-U-iuitein, Zeli na jeanru, Ino-i- it, llrairnlu, Ourili, Oeuevo. Paria, Hterr, Lina, Oraundcn, I »obi, 11 i I. ■ j o v i ■ ■.., H—n), Marijine vare, Kater. Krancova vare, Karlova vara, Prano, l.ipiko, t »m-i ii vit Amatettnn Ob 7- uri lf<> ni*«, iivrrr moeani vlak v Novo tneato, Kočevja. Prihod v Iajabljano [jni. kol.). Ob a. uri .V ntttt. *Jutn\) oaelml vlak a Dunaja via Ametetlen, l.ip-tlje, Prairo, Krancovih varov, Karlovih varov, Kjn. M\rijinth varov, Ptinja, Hiidejeviu, s.,,!,..^.-1 Lino«, Htorra, Oimuidena, Iaohla, Ana, aeca, /,ol'i ua )*a«rn, l..-., . H m..;:.u, l.;ii>.:i.-t(.i, Celovca, lleljaka> Kr .n/.m.hf.-i.i. Trbiia Ob H. uri lit min. tjutritj mnaatti vlak i* Kočevja, Novega m»at*. (Hi It. uri ¥7 min i(u;nMiirlfir oaetmt vlak a Ouuaja via Amatettan, Liipaije, Praifa, Krnm-ovlli rami, Karlovih »arov, Kun, ManJInlb varov, ri-iiia, Mudcjevi.'., Holnoifra.in, Ijinoa, Ht«yr», Pari»a, il.-n..»a, i' .r ' ». U t-;.' .i • , 1 • • i....... /.nllit na jernru, Letid-Oiiatuina, Ijjnhneft*, Golovca, I. .•!. ., Pontahla, Tihtaa Ob v. uri .TJ mtn, popatnane mnlnnl vlak ir. KoecrJ«, Ncmv« racata Ob -i. uri -iH min. fiujutlU'tur eaobni vlak z Dunaja, !,-ui.■..•.•», Mulntiala, U. .; ika. Oelovna, k'raii'.uiiHfi.at(i, Pontabla, Trbi#a Oh y. uri 'J.1 mila. irrfr nihamo vlak i« Kočevja, Novasia Mnata. I' uri ll tuin »iw^r oaabni vlak a Dunaja preko Amatettuna la tijilhneHa, Unijah... Colui.a, 1'outali'.*, Trblaa. Odhod la I*Jabl)ane (drt. kol./ O* 7 Mri It H in i n tjutrnl v Kamnik. . 9. a "A » Jtufurtuil ne . m 1 . t. " . »|.«"*T „ „ Prihod v Iajabljano (dri, kol.). Ob ti. urt (Hi mit*, tjutrnj ll Kainnik« , (I, , 1J! „ fiiijutluiln* . „ 9 ., HO ,, irr/VT fi—62) Služba upravitelja llst-CL Slovenski Narod" se razpise. Prednost imajo oni, ki imajo nekaj pojma o knjigovodstvu ter so zmožni več jezikov. Plača i.r> £ld. Zahteva se kavcija. Prošnje s Bpričevali in referencijami je vložiti . ii|>rilzt i. I. pri gosp. dru Ivanu Tavčarju v Ljubljani. 8 1. nt it j t" m I. 1. izpraznjena bode pri hitili*. ..*l.iviji" služba potovalnega uradnika za življenjsko ođđelke B stalno plaču in provizijo. Kavcija ni neobhodno potrebna; vendat sb bode tiala prednost prosilcem, ki «c> v stanu položiti jo. Prošnje naj ne pošiljajo ^ritrraliiftlill y;ts|i»|»u Im n U« ..NlavlJ«'" v ■ .j uhlju n i «lo lim- »|»rlla I. I. aw—X) Na tukajšnji c« kr. olirtni *»l rokoi ni •Mtli a n obfloloi »»iij«' ■«'*•»• w pridne pouk v pletarstvu z dnem f. it|»rilil t. I. Pletarski oddelek ima domače - obrtni značaj. Obiskujejo labko možki in ženski učenci. Pouk traje 1 do 2 leti. Ubožni obiskovalci imajo pravico do raznih ustanov. Za veprejom in potrebna pojasnila se j« zgla-siti pri podpisanem ravnateljstvu. J'.»7—1) C. kr, ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol v Ljubljani dne 15. marcija 181)5. i 1 i t i 1 „The Mutual" životna zavarovalnica v Novem Yortn. Cisto vzajemna. Nobenih ileltiirarjev. Naj\♦Mja varooNt. NVdosežno viHiiki dubitkovni deleži. l*reuiuien|e aliie Ml. KiaVatr«*- .1400 — 18) »ikUOfiit, ^ t * i j blagovolijo naj so poslati pod ..14. IC. jm><*I%- reptil nI t- OorfCM*4* ♦♦♦♦ <♦ «►♦♦♦♦•*♦«►••♦♦«►♦ «ve ♦♦•> •> J Na najnovejši in najboljši način ♦ umetuu (UHO—44) ♦ i zobe in zobovja-t ♦ ustavlja brez vsakih bolečin ter opnivlja plombo- • J vhii|h in v M euImi«* "iptTHcl je, — odstranjuje ^ «9 /.uluie tiolveine z usmrtenjem živca ♦> l zobozdravnik A. Paichel \ ♦ polep čevljarskega mostu, v KohLrjevi hisi, I. nndstr. j ♦ 9 > jtZk 4l> .v^» j I < Vozni listki! Sav. Amerito j (1;»«.»—4 j pri iiizozemsk o-amerišk i parobrodni družbi. I Kolowratring; 9 IV W«yringergassH ioH(YečQe)iDQe A detelje M|aaiCeno pre- prireji ne v lekarni ,k ange-" 3 Iju varahu" O. Bra.iy v Kromerižu (Morava) staroizkušeno In poznato zdravila, ki nzivtjn funkcijo lelodoa 'n ga krepi, če Je prebava motena. Pristao le z zravoii nati sneno varstven? znimko in podpišem l4.-i'*t —13) Gena ateklenlol 40 kr , veliki steklenici 70 kr. Navedeni bo tudi sestavni deli. 'Ilir i }ne«l ;■.!*<' !- u ; ir*- >.vlo|ttt»IJsiM : lekn.rii:i Piccoli lekarna Mar-detschlatrer; v l*«o«t«»)l.il : lekarna Fr. liaccaicich; v !*i»ot'|i i.ouit lekarna Ksrol Fablani; v ttit ena: lekarna I lom. Ri/.znli, lekarna Bergmann: » IVuer-Ituelui: lekarna pt, 1'a v.r . % K tumilk n: lekarna J. Močnik; \ « riioinl j n: lekarna Ivan Ulažek; v KibnJvi: lekarna j os. Ančtk. Pisarja z lepo pisavo vzpreftne notaralcM planriia v liJiitftljMiil. — Ponndbe vzprejema npravniStvo „Slovenskoga Naroda*. (287—3) Ijni ekstrakt za uho 01 od c in kr. sokuud. zdravnika ilr. sipok-a, Ta okst rak t priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let. avtoritete« ker odpravi vsako prirojeno c» n 1» oh a, uklanja takoj ultal* p«»*luh» u Me f*ni io>« in vsako iiAeatio lxileseii| dobiva se proti dop Siljat.vi g!«l. 1*70 v vsej Avstro-Ogerski Iraukot'aStet po poŠti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni ,,pri sv. Duhu" g. Bdi pl. Tomava, v lekarni g. A nt. Koglain v mestni lekarni v Zitgrehti : midalje pri Za ne11 i-j u v Tmtu ; Jožefu Chnstofoletti-ju v CJwrfel; iim Iluiinjit on c. in kr. vojni poljski lekarni F. Pleban-n na Štefanovem trgu St. 8 — Pristno blago se itobivn sumov steklenicah z uiisnenim napisom: C. lil kr. f-eUniiil. /" 'ii*. Vsakemu gospodarju prav toplo priporočam praiek za živino, za konjski keh in kuSelj , za \ole, krave iu svinje, za laganu očiščenje, krepljenje želodca in nrabave, kadar živina noče jesti, pa kadar se napuhnjuje Krave dajo pot.m več in bolj "trga mleka, konji postane-o čili in močnejši. Ona jeilneinn zavojčku 4f> kr Svajoarake pline . najsigurnejfie sredstvo za risčeuje in snaženje želodia in črev. proti zapre tj u, kadar kri udari v glavo in v prsi, proti tromosti ali težini. Cena skutljiri 70 kr. Mazilo za živino, zlasti za konje in voli proti boli na kosteh, usločenim, napetim ždam, otrplosti in ozeblinam, po težkem naporu, za krepljenje žil in živi ev. Steklenica ho kr. Fini parfumi, dobro dišeče vode. razne pomade, boje za barvanje lasij, da se »vi lasje 2 n o črno pobarvajo, fina mila; prašek za gospe, sredstva za polepievania. praiek 'a čifičenje zob, paste za zolie, da postanejo beli. Po 80 k . I-s»Im* ww n m i \ mij« . larinelce xia zobe. Razne stvari iz kaučuka, obvezila za r^ne, pasove, kirurško stvari. Ruski čaj, fini Jamaika-rum, Malaga-vino, francoski konjak. Zaloga mineialuih vod. ^"tUl (I35.d) "^se jpo d a. isaa ličili, ogrla.ien.0 i».ed.iclza.Bli:e Specijaliteta. Kdor natortije ca 4 ^ld , mu puKiljamo poštnine prosto. ■nBBsWnsmnHsaWs^^ Antlaeptlćna voda za usta In zobe, ohranijo se zobje ter se ne pokvarijo, ohranjuje Iti ublažuje zi bohol, učvrsti meso okoli zobov, navezujejo usta, odstranjuje neugoden dnh. Steklenica t>0 kr. Fina smrekova eeenoa (Fiehten-nadel-F.ssenzi za čiščenje in rozkužev.,nje zraka v sobah, za dihanje in zi take, ki so bolni na pluč h. Po 50 kr. Tekočina proti izpadanja lasrtj učvrSčnjc in ohr..njnjo lasis.^e, odstranjuje prhot in pospe&uje rast lasij. Steklenica DO kr. Maat proti lišaju, k ran tam. mlečnemu ftkorjupu, osipr.m. Lonček ")0 kr. Antisutin. Prah pr iti potenju in otiskam. Bkatljloa 50 kr. Tinktura za kurja očesa, izborno sredstvo. Cena oO kr. Dr. Spitzerja pomada za lice proti solnčniru pegam, nadelam, raaniiu marogam, odstrani oje oa<.merno rdsfiieo lica ah nosa, hrapavost estpe na licu; pmi/.vaja gladkoai . netnoat , helost in tinost obraze in rok. ("»»na večjemu loni'ii 1 gld. Sem spada tudi borak-sovo milo po 40 kr. komad. Pnder Enajlantlne, najboljis Sredstvo za pole, tavanja in p< mlajevanje lica in povsem neškodljivo ter prijetnega dnba. Odlikovan na Pariški razstavi s poCaatno diplomo. Dobiva se v boli, rdečkasti in rumenkasti ho i (."ena ftkat-Ijici 1 gld Blagovonjav iprlt sa sobe kaditi. Nekoliko kapljic Sin po sohi prengodno vonjavo. Steklen oa 80 kr. Otrov ali strup za stenice in bolhe. St.-k le n. c.i 60 kr. Antifebrilo od Hodinisa proti mrzlici Manj.ša steklenica 70 kr. Lota 1803 asj je v uradnih prostorih te hranilnice iianIa I^JiiIi-IjatllNktk Ml'rl'kll. ki jo je unjbrž n.-Ua stranka izgubila. KVr se dotičnik, ki jo e izgubil, v postavnem roku pri tukajšnji policiji rn oglasil m je slednja srečko zopet semkaj izročilu, se to nuznama s priatavkoui, da po ima lastnik te srečko javiti pri tej hranilnici mej rokom zastaranja. ICrsfeo, liranilnica v Ljubljani, dne* 8. marca 1895. (^78—i) VABILO Posojilnice m ll.-lfiistriški okraj registrovane zadruge z neomejeno zavezo kateri l>ode v nedeljo dne 24. t. m. ob 3. uri pepotudne pri Severj-a TmoTrerM —" - VsporfMl: 1. ) Foročilo naoelniltvn. 2. ) Poročilo iiailzurniAlva, 8.) Volitev nai'elnistva in nhtlzornifttv&. 4 t Resni nasveti OpuiDi ju : Ako ne bi l>il zl»o- sklejičen. v»-ft| ne bode dne t. m. islej ari dragi, ktteri .sklepa brez osira na utovilo glasov. ('294» Načelništvo. ob L. Luser jev obliž za turiste. <.<»ir upli« S>A pratiKam k I l>.f. Duhiva H0 v lok ar nab. /.i, - '4^ V ^* . A ^ V>/^ Veliko *° priznnloih pim m je na ogled v glavni ni/|»'išiljulupi: L. Schwenk-a lekarna {\H 11) Metailng-DanaJ. Pristen samo, če imata navod in obliž varstveno z • sinko in podi oh, ki je tu zraven; torej naj sh pazi in zavrne vse manj vredna poaarsins. Pristen v l*|ut»IJasnl: Jok. Maj r, J. Swoboda, U. pl,'rrnk6izy.(LPiceoli,L. Grečol: v Itutlolfoveiai S. pl. Bladovld, F. I laika ; v Kamniku J Močnik ; v <-elo«f]l A. Ej/gor, W. Tlnit iuwald, J. B.rnha-cher ; v Kresala A. Aicb-inger; v Trmi (na li< • roškem) C. Mennet ; V Bel I Hitu F. Scbolz, Dr. E. Knm p t'; v Sjlorlol G. li. Pontoni; v Wolln-berau A. Iluth; v Hra* u|l K Savmk; v Rad-icuul C. E Andrien; v liii|>aii> v Budimpešti. Natančne informacije in popis vseh ženitnih ponudeb kakor od gospodov tako od dam se pošiljajo diskretno kuvertirane, ako se ram vpoSlje .iu kr. v post- Imnnitno 7W07Q * (988—9) nih znamkah. imBniinB ZfBiB . se proda prostovoljno mlin s 5 tečaji z a/flisVilll MMlIllIlIl vrlom in /.ntven ae *i oral dobri zeniljl&ca« Natančneja pojasnila daje g. »Itak. Villlt*. vas Mlino št. 51 na Bledu. <28i i. it Cico* Najboljše vrste piva v sodih in steklenicah iz (290—1) združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu priporoča i><» tovnrnišUlh o«Miitli zaloga piva prve graške delniške pivovarne v Kolodvorskih ulicah št. 24 v Ljubljani Y&\ HaT* Na plamene polavedbe odgovarja ae nemudoma ln frankovano ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Ofelio. C. kr. okrajno sodišče v Kranjski Gori daje na znanje, da se bode v rži I a cluo SO. lnntM-H 1^5).%. lolu dopoludne od 10—12. ure in ako bode potreba tudi popoludne od 2—6. ure pri tem sodišču prostovoljna dražba v zapuščino Antona Omana spadajočih posestev in sicer vlož. št. 55, 143, 192, 106, 209, 211, 218, 223 in 262 katastralne občine Podkoren, sodno cenjenih na 495 gld., .'it>5 gld., 150 gUI , 400 gld, 355 gld., 125 gld, 62 gld., 315 gld. in 300 gld. s priatavkom, da se bodejo ta posestva oddala le za ali nad cenilno vrednost. Zeniljeknjižni izvleček, cenifnik in draŽbeni pogoji so tusodno na vpogledj Na teh posestvih zavarovanim upnikom ostane njih zastavna pravica, brez ozira na skupilo neprikrajšana. C. kr. okrajno sodišče v Kranjski Gori dne 18. februvarja 185»5. (234—3) fj Zavarovalna in sledilna banka v Stuttgartu. (Lebensversicherungs- und Ersparnis-Bank in Stuttgart.) Ustanovljena 18;V1. — Pod državnim nadzorstvom. Ve« prehitela pri pa tla /nvarovniirom. Prebitek leta 1893: 3,887.417. Zavarovani kapital...........mark 410,000.000- fA Bančni fondi.............. ,, 115,000.000 — _t Ekstra rezerve............. 18,000.000 y^ INuJni^jo |>i-4»>ni Jo. VlMotie «11 vl4l«"ti«t<>. * Po planu A. II. 40*/« od dosmrtne in posebe Se 20°/rt od alternativne dopol. premijo. Po planu B. S°/o rastoča dividenda od celo premije. |JSjT~ Najugodnejši zavarovalni pogoji. — Gospodom duhovnikom in zdravnikom se dajejo bonifikacije. ~~^BBJ) Banka daje tudi posojila po 4, 41 , in 4V/4%. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje brezplačno višji nadzornik za Kranjsko, Koroško, Štajersko iu Primorsko, v Ki|ubl|i»nl, FlorlJttsiNke nlloe it. 19. Zastopniki na Kranjskem: J. Linlnger, trgovec v Ljubljani. Iv. Gruden, umirovljeni c. kr. davkar na Vrhniki. A. Vreisaaasc. ohčinski tajnik v Kamniku. Fr. Krasner. učitelj v Škofji Loki. Iv. Mali, posojdnični tajnik v Kranju. Iv. PoIImIc, gostilničar v TrtJču. Fr. Jureta. blagajnik V Foatojinl. J Kos, gostilničar v Idriji. K. Kosiuana. gostilničar v Novem mestu Fr. PlenlAar, c. kr. kancelist v Trebnjem. Iv. Jerše« not. uradnik t Žužemberku. Iv. Tauslh, not. uradnik v Metliki. Ford. Atovle, not. uradnik v Črnomlja. K. Fntoer jun., trgovsc v Zotsvju. Zastopniki na Štajerskem: J. Cardinal, mestni uradnik v Celju. J. ClapnUi, urar v Ptuju. J. Bell«, pot. učitelj v Mariboru. J. glsnonltacn, trgovec v Bsdgoni. Jo«. A. ('erar* trgovec v Gradcu. Zastopnik v Trsta: A v*. Haas A' (»., via St. Nicolo 8. Zastopnik v Oorlol: Frntelll C«»»asv«l. (282—1) Zastopnik v Polju: Evgoa SeamriT, knjigotržec, via arsenale. Zastopnik V Oslovo«: Kd. Bartol, agent, Sudbahnatraase 7. Krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme. c?. (Bassermanti v vo v LJubljani, Selenburgove ulice št. 4 (998-1) M priporoča s/ar. občinstvu zit izdelovanje ntril n ih oblek pa najnovejši fagoni in nojpovol/nejših cenah. AngleSko, francosko in tUZStnsko robo ima NO sk/atliSču. — (r;/. uradnikom .sv priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uni/hrm ter preekrbige vse zraven spodajofo predmete, kakor sablje, meče, klobuke :a parado itd. Poverjeni zalagat elj c. kr. uniformske blagajnice drž. želeleznic uradnikov. Slavnemu p, n. občinstvu priporočam svojo bogato, največjo zalogo {2i»,'J—1; Nvlrai-Kkili in vsake? trste iifijAiteJsili ur in sicer pristne Glashtitte, Fortnna, Rose« kopf. Dioejeao. Blanenkorb, Hahn, Uranla, Watsoh Company, po najnižjih cenah. Dalje i mati) veliko izher stenskih ur, ur z njihalom, budilnikov, zlatih, srebrnih in nikelnastlh verižic, vsakovrstnih uhanov, prstanov z demanti in briljanti, raznih jedal (žlice, vilice itd.) iz pristnega in tudi lz kineskoga srebra. K obilnemu obisku uljudno vabim s spoštovanjem Fran Čuden, urar v Ljubljani, na Glavnem trgu, nasproti rotovža. Lepi n:vi ceniki zastonj in franke Varstvena znamka. novo izumljeni ifea prekomorski prašek _rJ™ (premljiran s najvišjimi častnimi nagradami) UKOaiablfa Nrisrke. molji'. *t«*ul<*«'. l»olli«>. /.oharf «>. miilie, siiriivl)«'. prtufclrk«', prsi««', apluli \nv žuželke s Pik' ro čeznaravno hitrostjo in sigurno-tjo. tako da od zalege uirčrsovin ne ostane uiti sl"du. Tovarna in razpošiljalnica: (757—9) T- ^.UIDŠld, drogerija ,,pri črnem psu", V Prao;!. Hiisova nllea it. 13. Pristni prašrk se doniva v LJubljani pri frnsn »du Albinu Sli6ar-Jl. trgovcu, Uuuajaka cesta st i) in pri tinui Stupica i Mal, Mario- Tere-.iie cista St. 1: v Kamnika pri ^»sporni Jos. Hodnika, lekarnarju. Naznanilo prevzetja špecerijske trgovine in priporočilo._ i*. 11. Usojava se preoaatiti duhovfičini in slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sva poznato, ze nad 40 let v Ljubljani obst-tječo rijalnega, barvnega blaga in M. pridelaOT tvrdke ^ril^aiki^l Kastner na Kongresnem trgu poleg „Tonhalle" v Ljubljani kupnim potom prevzela ter jo bodeva pod dosedanjo tvrdko nadalje vodila. — Poslujoča že dljo časa v tej trgovini, moreva zagotavljati, da se bodeva tudi v bodoče ravnala po dosedanjih reelnih načelih »tare te tvrdke ter postregla naroftnlkom in odjemalcem vseskozi s najboljšim, vedno a veti m ln zanesljivim blagom. Prosiva ton-j blagohotnega zaupanja in uvaževanja najinega priporočila ter beleživa ■ velespostovanjem Julij Elbert & Gustav Kastner. 1780029^2711 V Zvezdi V Zvezdi *v Hiši „^Cattlco Sloveneko4 Bogata zaloga najfinejših kravat, zavratnikov, srajc za gospode, nogovic, robcev., v katere se črke najhitreje zaznamujejo, po zelo n i x k i ceni. (745 l vat k. Pnevmatik-kolo v dobrem stanju ic prodaj. Na ogled je pri redmku kluba slov biciklistov iz Zmagoslavu Bohincu v Ljubljani. (291—2) g? 30 gld. mesečno postranskega zaslužka z visoko provizijo si zasluži lahko vsak, ki ima poznanstev, s tem, ^ii,i»\i - k ai dtev« 3 in da bodem točila pristna lstrljanska, dolenjska iu hrvatska vina, kakor tudi Kosler-Jevo pivo ter stregla i dobnim jedili. 1895) Za obilen obisk se lutjuljudneje priporoča •I. Vliljiv«*«*. Učenec (396-1) ki je dovršil ljudsko fiolo in ima veselje za trgovino, se vxpre|ute. Več pove iz prijaznosti gospa >r»»i-i|»i .liiUli«**, Pt»IJMiiHkl uaalp *t. iirt v l.|iibl|anl. ' G. Flux, Breg št. 6 lcr©ja,£ (271—3) HoiiArrrNiil trs **• se priporoča slav. p. n. občinstvu za izdelovanje vseh Ki-oImmIcHi «lol. Naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. išče nujno: «Ivo|e natakaric isu i*h£iiii, dober zaslužek; |»rf|»roNto U uharic«* /.a tu in drugod, k dvema osebama; lili«|m*» Ii lton)i»nr9 lahko delo, itd. itd. lir lik o dekle zia iNiiko ileto, ki zna nekoliko kuhati, prati in perilo likati, z lepimi spričevali, se najbolje priporoča. PriporoČevano od ravnateljstva poliklinike! Uporablja se pri oalovakein kailju, influenci, bolesnih na vratu, prsih in pri otroških kolesnih konjakov sladni izvleček. Neobhodno potreben za rekonvalescente. i Dob va se v vseh boljših lekarnah, droguerijah Tvcrnlca (1302—32) konjakovega sladnega izvlečka v Leipniku. Dr. Rose Mi balzam Pristna Brnska suknena roba dolg za popolno obleko (niiUnJo. Iilu«'i'. telovnik) Nlltllf MltlllO za spomladim in poletno doh« IS95. lin po u a*IO iuet. ( al«l. 1 »O i/, ilnkre Klil. B.— i/. boljše I Jj g islil. 7.75 I« fine /Eo ^ icld. 9*— ta liuele "S."Č3* Kiti. 10.50 i« iiuillnejej 5 Kupon za črno salonsko obleko alil. lO.—. blago za vrhnje suknje, bde-: za turiste črn peruv»«»iine in dosking, blago za unifurme drž. uradnikov, uujtinejo gredasano tkanino itd. razpusdja po tovarn skib cenah kot reolna in solidna najbolje znana zaloga SUknenega blaga SIEGEL-IMHOF v Brnu. Vzorci zastonj in pufllnine n.-nsto! — Jauri se za to, da pošiljke po|ioliiiuiia edgevarlajo vzorcu. Na nvatenje! S avno p. n. občinstvo se slasti opozarja, da se blago dobi iiniouo ee ne |e, 04 so premo us-r«»«*i». nego če se naroft-i od takih, ki s;.mi isto pri nas kupujejo. Tvr.lUa Si« tc«'l-ltiih< if v lir mi razpn&ilja vse blago po pravih to* »»mi«, u Hi ceiinli. ne da bi v račun jemala privrtne km ovalre 'ako nskndujnčega sleparskega „krojaftkegu popusta*. (189'lvj je nad 3() let znano, prebavljanje in slust pospe* ftnjoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztapljajoče (4-4 —47) domačo sredstvo. Velika steklenica I gld., mula 50 kr., po post i 20 kr. več Na vseh delih zavnjnine ie moja tu Uodaiui, zakonito varovanci varstvena znamka. Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro- Ogrnite. 1'hhi se tudi dobi raško domače zdravilo. To sredstvo pospešuje prav izhorno, kakor sve-dočijo umu;'<- skušnjo, čisteiije. zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V ftkatljicah po 35 kr. in ^ 2."» kr. Pe pošti ti kr. več. Na vseh delih zavojmne je moja tu dodana zakonito varstvena znamka. Trnkoczj-jev hmeljni sladni čaj za zdrave kakor za bolnike priporočljiv kot redilno, krepilno, tečno domače sredatvo. Zavoj s »/« kil. vsebina 20 kr., 14 zavojev s •*/« kil. vsebina 2 gld. 25 kr. Če se vzame 14 zavojčkov, je poŠt ni na razmeroma najceneja. G-la.-v3-lsl zalega B. FRAGNER, Praga, it. ŽOS-'iiil, Mala strana, Irkama ,.pri ćrittM orlu". asajJT> Postna razpofiiljatev vsak dnu. ~aa*j £jf Zdravniško priznanje. 3g! Gosp. pl. Trnk6czy-ju, lekarju v Ljubljani. Vas hmeljevi sladni čsj osvedočil se je pri okrevajočih bolnikih zelo dobro, prosim torej, da mi blagovolite vposlati so 6 zamotkov. Kopelisčn Bled (Kranjsko) dne 2. jan. 1888. Odličnim spoštovanjem »It*. ITus-cl. /elMHlrr, (18o—5) kopeliSki zdravnik Raz v en tega vsi metlleliilako - f itrmacevtleiil preparati, speeljalltete I. I. «1. «11;eleltčon NrciiHlvn, liuiucopatlems idratlU. me,liel-••lina milu. parfnuacrlja I. t. «1. priporočajo in razpošiljajo na vse strani nveta lekarniške tvrdke Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Viktor pi. Trnk6czy. Dunaj, Margarethen. Dr. Oton pl.Tmkćczy, Dunaj, Landstrasse. Julij pl. TrnK6czy, Dunaj, Joslpovo. Vendelin pl.Trnk6czy, Gradeu, Štajersko. ^o411^a. so c ©"!ora.tn.o }pe6to. V ozira vrednih slučajih se drage volje dovoljuje popust od cene. JOSS & LOVVENSTEI tvornica perila. Praga, VII. opozarjata kupujoče p. n. občinstvo na to, da naj zahteva pri kupovanji ovratnikov /rt srajce, manšet in srajc vselej le zakonito /ašcičeno znamko (\v\ ). Naše perilo se dobiva le v najboljših trgovinah modne robe za gospode iu v trgovinah s platnom tu- in inozemstva in se pri nas ne prodajo, na drobno. Ob jednom priporočava nnSo nsjnovejae patentovane ovratnike za srajce ki Imajo tolike prednosti v Rebi, dn v§e osebe, zlasti gospodje, ki so zelo debeli, ne bodo nosili drugih ovratnikov, čim poskusijo jedenkrnt ta nas proizvod. (90—4) bo prilega vsaki srajci, tudi ko bi ista ne bila narejena po meri, se lahko ugludi, ohdriue vedno svojo prvotno obliko in je vsled svoje gladke površine mnogo trpežneji, nego vsi drugi ovrutuiki. O. kr. av.tr. patent It. 00.666. Anajleikl patent it. 16.700. Kralj, osjer.kl patent Št. 1766. R. H. O. M Hr. 16.662. izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o J1 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 04^06131