29. štev. V Ljubljani, v t 1. marca 1881. Letnik IX. Inaeratl «e sprejemajo in velja ris'opna Trata: i ar., če se tiska lkrat, 1 <9 4 ia 11 t» II 1» - »I i0 II II II 11 3 11 Pri večkratnem tiskanji ne oe it primerno Emauj&a. Rokopisi te ne vračajo, nefrankovana pisma Be ne sprejemajo. N iročnino prejema oprsvniStvo (administracija) in ekspediciia na Dunajski cesti it. 1 fi v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen list za slovenski narofl. Po poitl prejeman veli« : Za eeio ieto 10 gi. — kr. ta poileta 5 _ ia četrt ieta . . 2 „ 50 „ V administraciji vel ji: Za ceio ieto . , 8 gl. 40 kr za poi leta . . 1 20 „ za četrt ieta 2 ., 10 ,, V Ljubljani na dom posiljan velja 60 kr. več na ieto. Vredniltvo je Rečne ulic» št. 6. Izhaja po trikrat' na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Liberalna in vstavoverna doslednost. Z Dunaja 9. marcu. Včerajšnji dan bil je za vstavoverce jako nesrečen. Propadli so v zbornici poslancev, kakor sem že zadnjič poročal, ter bili ob enem pobiti tudi v gospodski zbornici, kjer so se nadejali gotove zmage. Na dnevnem redu bilo je poročilo o zemljišnem davku. Poročevalec baron Tinti je v svojem p ročilu nakopičil V8e napade in razna očitanja, ki smo jih v raznih sejah od vstavovercev slišali že v zbornici poslancev, ter vso krivdo zvrtčal na vlado, češ, da ni svojega vpliva zadostno rabila, da bi se bila vravnava zemljišnega davka ugodnejši izvršila, in da je ona zadolžila hrup iu nemir med kmečkim prebivalstvom, ker ni ob pravem času razglasila izkazov o čistem donesku zem Ijiš. Centralne komisije sicer ni tako naravnost napadel, kakor se je bilo zgodilo v zboru.ci poslancev, ampak glavni napad je veljal vladi zlasti denarnemu ministru Dunajevskemu, vendar pn je dal tudi centralni komisiji nekoliko rahlih zaušnic, nasvetoval peticije ali prošnje, ki zadevajo vravnavo zemljišnega davka, iz-rcčiti vladi, da jih ona temeljito pretresa in svojim vradnikom naroči, naj bodo kolikor mogoče vestui in pravični. Zoper te nasvete je prvi poprijel besedo baron Apfaltrern ter je prav krepko zagovarjal centralno komisijo, ktere predsednik je bil, in pojasnoval, kako je ravnala pri določevanji tarif glede posameznih dežel. Poročilo se čudi, je rekel glede Kranjske, da se je prejšnji čisti donesek od 3,500 000 gl. znižal na 2,800.000 gld. pa to je bilo lahko mogoče in se je zdelo centralni komisiji neobhodno potrebno. Potem pojaBnuje, kako se je bilo pri prvem katastru Štajarski deželi pregledalo 138 000 gld., kteri bo se pa zvrnili na Kranjsko, ki je vsled tega od svojih njiv plačevala 44 odstotkov, od vrtov 25 odstotkov, od gozdov pa 15 odstotkov več kakor Štajarska, in pri njivah 24 odstotkov, pri gozdih pa celo 55 odstotkov več kakor Koroška. To je bilo tem gro-zovitejši, ker je tretjina dežele pusti kras, skoraj tretjina druzega sveta pa planinsko gorovje, kjer pač še obrodi oves, vse drugo pa so le travniki in pašniki, iu le tretjina je ob delan svet, ki pa leži po dolinah in njižavah, kjer prav pogosto nastajajo povodnj'. Za Apfaltrernom je poprijel knez Sapieha besedo, ki je prav ostro grajal odsekove nasvete ter konečno stavil predlog, naj se peticije o zemljišnem davku obravnavajo še le tedaj, ko bode zbornica razpravljala glavno svoto zemljišnega davka. Vladni komisar Mayer na to naznani, da bode vlada izročila več reči, v pojasneoje zemljišnega davka, in denarni minister pove, da se bode zbornici skoraj izročil predlog o podaljšauji reklamacij. Vsled tega poročevalec umakne nasveta, v kterih je zbornca od vlade oboje to zahtevala, in na- stalo je le vprašanje, ali nuj zborn'ca sprejme nasvet odsekov, ki izreka , kakor smo rekli, vladi nezaupnico, ali pa predlog kneza Sapiehe. Pri ustmenem glasovanji glasovalo je 47 konservativnih poslancev za predlog Sap eliov, vstavoverci pa so z 42 glasovi ostali v manj šini. Liberalni listi skušajo to opravičiti s tem, da se več gospodov vstavoverne stranke, kakor bivši minister Hofman, profesor M klosič itd. zborovanja ni vdeležilo, pa ne pomislijo, kako silno čudno iu pohujšljivo je, ako možje, ki so v državnih službah bili ali so še, brezobzirno vladi nasprotujejo. Sicer pa omenjeni listi zdaj pripoznavajo, da je manjkalo konservativnih udov 5l, liberalnih pa 46. Konservativna in srednja stranka štejete toraj skupaj 98 udov, liberalna ali vstavoverua pa 88 udov. Ali ker večina liberalnih vstavovercev živi na Dunaji in se vsled tega lahko vdeležuje sej gosposke zbornice, med tem ko konservativni udje stanujejo po raznih deželah in se ne morejo zmerom k sejam voziti na Dunaj, ali pa ves čas zborovanja ostati tukaj, je pač umevno, da imajo liberalci v gospodski zbornici večidel večino. Ako se pa le še kakih 15 novih konservativnih udov izvoli za gospodsko zbornico, ki bi stanovali blizo Dunaja iu bi se mogli sej redno vdeleževati, bi liberalna stranka tudi v gospodski zbornici ne imela več večine, ter bi ji bile peruti zdatno pristrižene. Zdaj naj pa opravičim napis, ki sem ga dal temu članku. Lahko ga ugane že vsakdo sam. Ali ni res čudna ta liberalna in vstavoverna doslednost, ako g. baron Apfaltrern silno dolgo govori zoper nasvete odsekove , jih te meljito pobija in zavrača, ter obširno dokazuje, da centralne komisije in dosledno tudi vlade ne zadevajo prav nič očitanja, ki jih jima komisija podtika, pri glasovanji pa vendar glasuje zoper predlog Sapiehov in toraj posredno za reč, ktero je tolikanj grajal ? Ta čudna doslednost se je pa pokazala včeraj tudi pri liberalni manjšini zbornice pc-slancev. Že v svojem poročilu o včerajšuji seji državnega zbora sem omenjal, da je grof Co-ronini od Herbsta grdo napaden povedal, da je prihodnjo sejo nastavil na petek, ker mu je odličen poslanec leve — to je liberalne stranke — rekel, da mora davkarski odsek danes in jutri zborovati, ako se ima predlog o zemljišnem davku rešiti pred budgetno obravnavo. Kakor dauašnji listi poročajo, bil je dr. Beer ta poslanec. Ko je pa bilo ustmeno glasovanje o tem, ali naj bo prihodnja seja že danes ali pa še 1« v petek po nasvetu dr. Beera, glasoval je Beer s svojimi vstavovernimi tovariši za predlog Herbstov. Ali ni to res lepa doslednost in trdno prepričanje?! Slovenski narod kot „Prügelknabe". Žalostno nalego smo Slovenci poslednje dni v Avstriji dobili; rabiti'so nas začeli za tistega fantalina pri hiši, kteremu sme vsak v lase seči, kteremu se sme vse reči in vse podtikati, in kterega imenujejo Nemci „Prügelknabe". Slovenci nimamo pravega izraza za to. Včasih imajo namreč v kaki hiši kakega tanta, bodisi da je rokodelski učenec tujih, revnih staršev, ali bodisi da je od kake žlahte vzet in iz milosti pri hiši. Ta fant mora potem veliko prestati, vsak ga sme lasati, tepe ga. kdor ima čas, sune ga, kdor memo njega gré. Ou mora vse hišne grehe na se vzeti, če e kaj narobe ali je kaj strtega in zdrobljenega, je vsega on kriv; če koga v hiši kaj razjezi, ohladi svojo jezo s tem, da gre fanta lasat; če imata gospodar in gospodinja kak prepir, mora zopet fant trpeti, in ta prepir se zopet na ta način najlaglje poravna, da se vsa krivda na fanta zvali, in da jih dobi od gospodarja in od gospodinje nekaj okoli ušes. To je žalostno življenje otroka, ki mu Nemec pravi „Piiigelknabe", če je deček, in „Aschenbrödi", če je dekle. In to nalogo ima zdaj slovenski narod! Že od nekdaj so nas po nedolžnem zatirali, češ, da smo panslavisti, veleiztiajalci, rovarji itd, Pa še le pod Taaffejevo vlado, kteri smo mi zaupnice pošiljali, prišlo je v navado, da vlada ustavoverce s tem tolaži, da nas prav tepe in zatira. Nemški liberalci so namreč srditi, da je vlada Čehom nekoliko pravic privolila, da jim je dala nekaj narodnih šol in nekaj ravnopravnosti v uradih. Nemci upijejo čez meje in med mejami, da hoče vlada Nemce zatreti in da povsod Slovanom na roko gré. Zdaj vlada misli in misli, kako bi potolažila jezo nemcev v Avstriji in v Prusiji, kako bi pokazala, da je za nemštvo vendar le vneta, da ni tako slovanoljubna, kakor jo opisujejo. Slovan mora okusiti šibo, pa Čeh se ne da več tepsti, Poljak tudi ne, sta že prevelika; kje pa je „Prügelknabe"? Tam v kotu čepi mali, nedolžni Slovenček, ta se ne more dosti braniti, tega dajmo! In tako se tudi zgodi: Slovencem se ne da najmanjša koncesija, iu vladni listi, kakor „Presse", „Fremdenblatt" z veliko zadovoljnostjo vselej poročajo, da se nam je ta ali ona prošnja odbila, ter tolažijo s tem ustavoverce rekoč : „Glejte kako vlada za nemštvo skrbi, Slovencem ne dovoli nobene narodue šole, nobene ravnopravnosti pri uradih! Kako pa jo morete dolžiti, da je Nemcem sovražna? Naračuntistih koncesij, ki jih dobi v a j o č e h i, dobivamojih mipogrbi. Ko se je za Čehe izdal tisti jezikovni ukaz zarad ravnopravnosti v uraduijah in ko se jim je dovolilo nekaj narodnih srednjih šol, bili so Nemci zelo razburjeni, in vlada jih je poskušala potolažiti s tem, da je nam Slovencem vse prošnje po ravnopravnosti odbila in Vošnjakove resolucije pod klop vrgla, ter se s tem činom še bahala v svojih listih, češ: kako da je vneta za nemštvo, kako je nepristranska! Zdaj misli vlada Čehom zopet dati narodno vseučilišče; treba je bilo toraj zopet ustavoverce nekoliko potolažiti, pa kako? Kje pa je „Prügelknabe"? Slovenec je mora zopet iz kota, in ne vedoč, zakaj, bil je zopet tepen po na j novejšem Stremayrovem ukazu, da je na Kranjskem samo nemščina uradni jezik. Isti Stremayr, ki je kot minister izdal in podpisal ukaz za češke dežele, da mora tam biti češčina ravnopravna z nemščino, isti Stremayer zdaj slovenščini vse pravice odreka, ter proglaša nemščino kot edino veljavni uradni jezik na Kranjskem 1 Kje je tukaj doslednost, kje vstavne pravice ? Iz paragrafa, ki določuje, da se imajo sodnije posluževati deželnega jezika, sklepa Stremayer, da se ima edino pravi deželni jezik na Kranjskem (ta je vendar gotovo slovenski) iz sodnijskih in sploh vseh državnih uradov izključiti 1 Noben človek še Slovencem ni toliko hudega prizadejal, ko ta g. Stremayer. Mislili smo, da smo se ga znebili, ko je zapustil ministerBki sto), pa zdaj nam ravno tako kot sodnik polena pod noge meče! Pa tega bi ne mogel, ako bi vlada res branila pravice vseh narodov, kakor je obljubila. Pa vlada se ravno boji, da bodo Nemci preveč vpiti začeli, če bi tudi nam to dovolila, kar je Čehom že in še bo, zato Hoče nas žrtvovali, samo da bi se Čehom mogla poslužno p kazati. Mi kot ,,Piü gelknabe" smo namenjeni, potolažiti jezo nem-školiberalcev, zato se ne smemo čuditi, ako nas sedanja vlada neče poznati, ako nas nekterem oziru še huje pritiska, ko Auersperg-Lasser. Je li to plača za naše neumorno zaupanje, za častne diplome in zaupnice naših občin? Ob enem pa obžalujemo, da so se naši poslanci tako zarili v tisti klub desnega sre dišča, da nimajo časa, pečati se specijalno-slovenskimi zadevami. Če je tisti klub pra-vicoljuben, potem naj sliši naš stok in naše vpitje po pravici, ako pa tega neče slišati, potem je prišel čas za naše poslance, da po lastno-izbrani poti in samostojno iščejo sred-Btev za vresničenje naših teženj in v zado-stenje zaupanja, ki smo ga vanje Btavili. Prišel je čas, ko je našim poslancem treba resno prevdariti, ali jim bo še mogoče podpirati sedanjo vlado ali ne? Nemški kon-sevativni poslanci, če so tudi pravični, ne morejo soditi, kako je nam pri srcu, ako vlada z nami tako postopa, ker isto ravnopravnost. ki ki jo mi pogrešamo, uživajo oni že v obilni meri, in niti ne vedo ne, kaj pomeni izraz: „zatiran narod". Ako tedaj ti poslanci še vedno mislijo, da je ta vlada podpore vredna, ne more to merodajno biti za Blovenske poslance. Ob enem pa je treba govoriti resno besedo tudi s češkimi poslanci, ter jihprašati, če so res zadovoljni s tem, da se njim koncesije delajo le s tem pogojem, da nas Slovence prepuste pomnoženemu pritisku od Btrani n e m š t v a? „Hier stehe ich, und kann nicht anders", „tu stojim, in ne morem drugače", tako se glasi znan sicer lažnjiv izrek Lutra, mi pa ga pojavljamo v tem smislu, da ne vidimo več daleč onega trenotka, ko bomo primorani stopiti v opozicijo zoper Taaffejevo vlado, naj že pride za Taaffejem Peter ali Pavel, Auersperg ah Hohenwart! Zgubiti nimamo nič, čemu se toraj bati ? Naj nam nikdo ne zameri, če smo tu nehotč malo svoje misli in občutke izrazili". Ni nas vodilo ne naj manjše sovražno čutilo do visoke vlade; a v resnici nam je poslednji odlok naj višje sodnije Dunajskeo vradnem jeziku po Kranjskem vkljub vsem obetanji in vstavmh paragrafov nerazumljiv, če se motimo, naj se nam stanje pojasni; ker stanje slovenskega naroda, če je tako, kakoršni je beseden pomen zadnjega odloka, je čez vse žalostno ter prav pripravno, V8e naše nade, vse upanje in zaupanje popolno vničiti. Dr. Meznikovo poročilo o grnntnem davka. Davkovski odsek je bil izvolil dr. Meznika za poročevalca o novi gruntni vcenitvi, oziroma o davku, ki ga vlada poljedelcem naložiti hoče vsled podatkov izdelanih od centralne komisije za gruntno vcenitev. Svoje poročilo je izgotovil, ter iz njega posnamemo sledeče: O začetku se je nameravalo, 37miljo-nov gruntnega davka naložiti. Več pa za to ne, ker vcenitev ni imela namena, davek po-vikšati, ampak ga bolj pravično razdeliti. To je trdil tudi ranjki dr. Brestel. Vsled vednih pritožb pa je bila vlada primorana, še za en miljon odjenjati, in tako je ostalo le še SG1^ miljonov. To je tudi stalna številka. Ker pa vlada hoče tistim, ki se jim je davek povikša!, nekoliko olajšavo dati (da se bo povišanje na 10 let razdelilo), zato bo vlada letOB samo 35 Va miljonov gruntnega davka pobrala. Zakaj se je ,češki deželi davek za toliko ponižal? Zato, ker je bila dozdaj po krivici preobložena (tako tudi Kranjska. Op. vredn.) Že 1. 1869 so hoteli Češki nekoliko gruntnega davka odpisati in ga drugim deželam naložiti, ker so sprevideli, da češka pre-voč plačuje. ČeBka je bila zadnjič cenjena še le leta 1861, in takrat se jej je davek za 10 odstotkov povikšal, tako da je leta 1862 3 mjljona, I. 1880 pa 3Vamiljon8, več plačevala kakor pred. Od zadnje vcenitve se je naredilo iz pustinj mnogo rodovitnega zemljišča, in sicer na Tirolskem 967.734 oralov, na Predarelskem 97.776 oralov, v Galiciji 1,333.178 oralov, v iukovini 430.167 oralov. Ali bodo te zemljišča brez davka ostale? Vlada ni mislila in ne misli na povišanje gruntnega davka, ker predobro vč, kako se kmetom slaba godi, odkar so kmetije vse zadolžene, odkar se je začelo po razširjenji železnic od vseh krajev tuje žito k nam vvože-vati, tako da je žitna cena vedno padala, namesto da bi oziroma na kulturni napredek in na povišanje davkov vedno naraščala. Ne povišati,ampakkmalo bo trebagruntni davek še znižati. Iz sledečega pregleda se bo videlo, ktere dežele bodo vprihodnje menj, in ktere bodo več plačevale. ČeBka je plačevala od orala pred 1 gl. 60 kr. Solnograška je ,, „ „ „ — „ 38 Dol. Avstrija je „ ii ii ii 1 u 16 ii Gor Avstrija „ „ » ii ii 1 »i I6 it Galicija „ ,, i» ii it —■ »i 39 ,i Tirolska „ „ n ii n — „ 30 „ Predarelska „ ,, n n 11 — ii 37 „ Bukovina „ „ n ii ii — n 27 „ Štajerska bo plačevala zdaj: . — gl. 67 kr. Goriška „ „ ii — i» 82 „ Trst z okolico bo „ t» 1 »i 45 „ Moravsko „ ,, n 1 >i 48 „ Dol. Avstrija „ „ ii 1 ii 36 „ Gor. Avstrija „ ,, n 1 i» 42 ,, Galicija ,, ,, «» — n 42 „ Tirolska ,, „ »i — n °2 ,, Predarelska „ ,, n — u 38 „ Bukovina „ „ — „ 28 „ Moravska je plačevala od orala pred 1 gl. 43 kr« Kranjska „ „ „ „ „ — „ 57 Koroška „ „ „ „ „ — „ 44 Šlezija „ „ „ „ „ 1 , 13 Istra ,, ,, ,, ,, „ ,,55 Dalmacija „ „ „ „ „ — „ 17 „ Češka bo plačevala zdaj: . . . 1 gl. 29 ,, Solnograška bo plačevala zdaj — „ 32 „ Kranjska „ „ „ — „ 38 „ Koroška „ „ „ — „ 41 „ Šlezija „ „ „ — „ 94 „ Istra „ ,, „ — „ 36 „ Dalmacija „ „ „ — „ 14 „ Štajerska je plačevala od orala pred — gl. 57 kr. Goriška „ „ „ „ „ — „ 55 „ Trst z okolico je „ „ „ „ — „ 55 „ Sedem je toraj dežel, ki se jim bo davek znižal, deset pa, ki se jim bo povikšal. Da se Primorci preveč ne vstrašijo, da je davek v Tržaški okolici in na Goriškem toliko zvikšan, hočemo omeniti, da so v starem katastru TrBt, Goriška iu Istra vkup štete in cenjene na 55 kr. od orala, v novem pa ločene. Tudi po starem so Goričani in Tržačani več plačevali, ko po 55 kr. od orala, Istrani pa menj; ako se je pa celo Primorje vkup štelo, prišla je številka 55 na oral. čeBki se bo 2,692.000 gl. gruntnega davka odpisalo. To pa ni nič preveč; kajti, pred 1. 1861 je češka nosila 27 odstotkov vsega gruntnega davka, po tem letu pa 37-4 odstotkov. In to je vendar preveč. Po novi vcenitvi bo češka nosila 30.1 odstotkov, tedaj skoraj eno tretjino vsega gruntnega davka, kar je zmirom še dosti v primeri z velikostjo dežele in številu njenih prebivalcev. Vedno vpitje nemških kmetov na Štajerskem, v gorenji in dolenji Avstriji, da se jim gruntni davek hoče po krivici povikšati, je popolno prazno in neopravičeno. Te dežele so se že davno poprej cenile (1.1810) in po tej cenitvi jim je bil davek naložen, med tem ko je morala Češka od 1. 1861 naprej po novi, zvikšani cenitvi plačevati. Od leta 1810 do danes pa se je v teh deželah spremenil marsikter pašnik v lepo njivo, mar-siktera njiva v vrt; umljivo je toraj, da bodo te dežeie po novi vcenitvi več davka plačevati morale, kolikor se tudi branijo. Velika agitacija se je vzdignila zoper centralno komisijo, češ, da je ona kriva povišanega davka. V resnici pa so le deželne cenilne komisije zemljišča tako visoko cenile, da se je celo centralni komisiji preveč zdelo, in je ona prostovoljno znižala tarife za Štajersko in dolenjo Avstrijo. Po sedanjih naavetih centralne komisije bo Štajarska 438.000 gl. več plačevala; ko bi se bilo po nasvetih deželne cenilne komisije ravnalo, morala bi Štajerska 879.000 gl. več plačevati. Tako smešno visoko so tedaj štajerski cenilni možje (večidel nemškutarji) cenili posestva, da so se Štajercev morali vsmiliti zastopniki drugih dežel, ki so v centralni komisiji Bedeli, ter znižati štajerske tarife! Ravno tako 8e je zgodilo pri dolenji Avstriji: ki bo 685.000 gl. več plačevala; po tarifih so cenilui možje te dežele, kakor štajerski, dohodke zemljišč previsoko cenili. (Smešno je potem, da taki nemškutarji, ki so b li sami cenilniki, kakor štajerski Sorschagg, zdaj vlado in našo stranko dolže, da je povišanja davka kriva, ko so to vendar sami zakrivili s svojo pretirano cenitvijo). Najmeuj uzroka, pritoževati se, ima Štajerska, ker večidel povišauega davka pride na nove gojzde, kterih prej ni bilo. Izmerilo se je namreč za deset štirjaških milj več go- -ada kakor prej; tedaj je moralo 240.000 gl. davka naložiti se na ta gojzd (ki je menda večinoma v gorenji Štajerski). Razun tega pa ee je tem deželam še izjemoma zemljišni davek znižal, in sicer dolenji Avstriji za220.284 gl., gorenji Avstriji za 368.209 gl., Štajerski pa za 137.000 gl. Te številke pa se še po-vikšajo, če se prišteje še tretjinska doklada, ki je z odpuščenim davkom tudi odpadla, tako da je od I. 1850 naprej dolenja Avstrija za 293.000, gorenja Avstrija za 490.000, Štajer ska pa za 182 000 gl. menj plačevala, kakor bi morala v primeri z drug mi deželami, ne glede na prejšno, tedaj vgodnejšo vcenitev!) Za Štajersko se je izveu tega še 1. 1844 gruntni davek po novi vcenitvi za 138.129 gl. znižal, akoravno se je obseg rodovitne zemlje povikšal. Zato je bila Štajerska vsako leto za 369.000 gl. na dobičku pred drugimi deželami (na pr. pred Češko, Kranjsko, Šlezijo, ki so silno velik grunten davek plačevati morale). Vcenitev je tedaj pravična, in poročevalec dr. Meznik jo priporoča državnemu zboru, naj jo nespremenjeno sprejme. Samo za pritožbe in njim odločeni čas naj se naredi posebna postava. To poročilo je jasno dovolj, ter se iz njega vidi, kako malo uzroka imajo nemški kmetje, pritoževati Be o krivičnosti nove vce-nitve. Vsa sklicevanja kmet škib zborov v Lincu in drugod ni bilo druzega, kakor nala-ščno šuntanje liberalnih levičarjev zoper mini-Bterstvo in desnico državnega zbora. Vse to bi biii razumni kmetje lahko sami spregledali, naj bi ne segalo v lasten žep in bi ne bili levičarji vedeže lažnjivo šuntali, kadar se človek navadno da rad osiepiti. Bomo videli, kaj bodo liberalni ščuvalci ljudstva na to stvarno in temeljito poročilo odgovoriti vedeli! Politični pregled. V Ljubljani 11. marca. Avstrijske deiele. Nemški Korošci se branijo slovenskega škofa iu zabavljajo na kanonika Ko-earja, ki ima celovški škof postati, da je ulo-ven8k „agitator". Mi o Kosarjevih političnih agitacijah še nismo dosti slišali. Nemškim Korošcem pa je že vsak agitator, ako ima le toliko moštva, da svoje narodnosti ne zataji. Tudi za Koroško bo prišel dan povračila ! Sploh je razdraženo8t zoper sedanjo vlado tudi med federalisti vedno večja. Tirolci in Solnogradčani so zoper hišni davek in bodo zahtevali mnoge olajšave; ravno tako Dalmatinci. Tudi o državnem proračunu se poročevalec Klam-Martinic nepovoljno izraža, ter zlasti obžaluje, da vlada ne začne enkrat štediti, ampak ravno nasprotno še stroške povišuje. Folažaj na Dunaj i postaja jako kritičen. Dva tirolska poslanca, Dipauli in Zallinger sta izstopila iz kluba desnega središča, ker nečeta glasovati za hišni davek. Bati se je, da bodo še drugi poslanci iz Tirolov in Solnograškega glasovali zoper postavo , in tako zna naša stranka pri tem vprašanji v manjšino priti. To bi bil udarec za vlado. Nemški katoliški poslanci so tudi zato slabe volje, ker še nikakor ni gotovo, da bo Lienbacherjeva šolska postava v gosposki zbornici sprejeta, in ker se ministerstvo sploh premalo briga za želje katoličanov. Še več, ko Tirolci, pa imajo slovenski poslanci uzroka, nezadovoljni biti s sedanjo vlado, ker v ničem ne vstreže našim željam po ravnopravnosti. Razdraženost zoper vlado raste v Hohenwar-tovem klubu od dne do dne. Bivši minister ScliafTIe je izdal brošuro, v kteri Avstriji Bvetuje, naj upelje dvo jen denar, namreč zlat in srebern denar. Dozdaj je namreč v Avstriji le srebro pravi veljavni denar, zlato pa svojo ceno menja v razmeri Bvoje nestanovitne vrednosti v primeri s srebrom. Kedar se pa uvede obojen denar v veljavo, določiti se bo morala stalna cena med srebrom in zlatom, najbrž v primeri 1 do 15.5, to je, ena kila zlata bo toliko vredua, ko petnajst in pol kile srebra; to vrednost imel bo tedaj zlati denar proti srebrnemu, in tako bosta lahko oba veljavna in stalne cene. V odseku za premembo volilnega reda je rekel Poljak Groholski, da on Bma-tra ono postavo še vedno za veljavno, ki določuje, da se imajo državni poslanci iz deželnih zborov voliti. Vnanje države. francoska vlada Bi hoče 1000 mi-ljonov frankov izposoditi. To pa Nemce vzne-miruje, ker se boje, da bodo Francozi ta denar za vojne priprave porabili. Razmere med Nemčijo in Francijo bo namreč vedno napete, obe državi si stojita oboroženi nasproti. Iz Bukreša se na novo potrjuje, da hoče Bratiano proglasiti Rumunijo za kraljestvo, in sicer tačas, kedar se vname vojska med Grki in Turki. Nemški državni zbor je imel te dni sklepati o tem , ali se naj budget (denar za državne stroške) dovoli za eno leto naprej, kakor je bilo do zdaj v navadi, ali naj se nad-zorovalna moč zbornice omeji tako , da se bo dovoljeval denar za dve leti naprej, kakor Bis-mark želi. Čudno je slišati, da se je te važne seje udeležilo tako malo poslancev, da še sklepati niso mogli. To je res že „scheinparlament." Izvirni dopisi. Z Dunaja, 9. marca. (Slovenski poslanci pa razsodba najvišje s o d-nije. — 0 zemljišnem davku. — F i-s ter zbolel.) Odlok najvišje aodnije, v kte-rem določuje, da je sodnijski jezik na Kranjskem izključljivo nemški in da so slovenske razsodbe formalno neveljavne, pripravil je slovenske poslance iz Kranjskega, Štajarskega, Goriškega in Primorskega, da so se včeraj pod predsedništvom grofa Hohenwarta zbrali v sobi druzega podpredsednika zborniškega barona Goielna, ter se posvetovali, kaj bi bilo v tem oziru storiti. Sodnijnkih razsodb ni mogoče ovreči in se še ne smejo kritizirati, tudi vlada nima druzega pripomočka zoper to, kakor da predloži posebno postavo o uradnem jeziku na Kranjskem, po kteri bi se morali vsi politični in sodnijski uradi ravnati. To pa vendar tudi ne gre, da bi razsodba najvišje soduije v enem posebnem slučaji vsem sodni-jam naznanila, češ, da se morajo odslej vse po tej razsodbi ravnati. Ker je graška nad-sodnija to glede omenjene razsodbe zares storila, ima ministerstvo prava vtem vzroka dovolj, o tej zadevi spregovoriti resno besedo, zato so po3lauci slovenski sklemli v prihodnji seji, t. j. v petek 11. t. m. vlado interpelirati ali vprašati, ji je li odlok najvišje, aodnije in razglas Višje deželne sodnije graške znan, in kako hoče skrbeti za ravnopravuost slovenskega jezika po javnih vradih sodnijskih in političnih ua Kranjskem, Štajarskem, Koroškem, Goriškem in Primorskem? Ko bode interpelacija sestavljena vam jo nemudoma pošljem v porabo. Davkarski odsek je včeraj obravnaval zem-ljišni davek. Gornje avstrijski poslanec Schaup je naBvetaval izdatno znižati nektere tarife za Gorenjo in Spodnjo Avstrijo, Štajarsko in nemške Tirole. Ako bi to znižanje obveljalo , bi druge dežele zadelo več zemljišnega davka tako sicer, da bi namesto 22'/,0 plačevali po 226/i0 odstotkov, in bi to povikšanje za Kranjsko znašalo okoli 12.000 gld. Naš rojak, bivši profesor A. Fister, je nevarno zbolel; liberalni listi prinašajo o njegovi bolezni kakor o najslavnejših možeh vsakdanja poročila, iz kterih poBnamemo, da leži že delj časa nezavesten, in da ni nobenega upanja za njegovo ozdravljenje. Z Dunaja, 10. marca. (Vstavoverci gospodBke zbornice. — Hišni davek in Tirolci. — Sapa. — Ogenj v zbornici. — Fister.) V gospodski zbornici je vstavovema stranka tudi včeraj propadla. Hotla je namreč premeniti od zbornice poslancev sklenjeno postavo v obrokih za pritožbe zoper vcenitev zemljiš, pa ostala je pri glasovanji s 44 glasovi proti 51 v manjšini. Liberalni listi, zlasti „Deutsche Zeitung" zavoljo tega že tarnajo, češ, da je potem razdejana zadnja trdnjava vstavovercev, ako zadnje glasovanje go-spodske zbornice kaže prave razmere. Kakor čujem, vlada prav za trdno pričakuje, da bode gospodska zbornica sprejela tudi Lienbacberjev predlog; ona je tem bolj dolžna za to Bkrbeli, ker je to edino darilo, ki ga zamore konservativnim poslancem nemških dežel dati za to, da bodo glede hišnega in zemljišnega davka glasovali za vlado. Komisija za ta predlog bila je včeraj izvoljena in obstoji vsled dogovora iz 9 vstavovercev in 6 udov konservativne in srednje stranke. Pa konservativna stranka je bila ta dogovor sprejela, ko še ni vedela, da ima po sedanjih razmerah že večino v gospodski zbornici. Sicer pa je vstavovema la-dija že jako poškodovana, in ne daje svojim ljudem več varnosti. Zato bo se začeli nekteri z nje že umikati, in današnji listi poročajo, da je profesor Miklošič, ki je bil dozdaj pri vstavoverni Sehmerlingovi stranki, iz nje izstopil. Tirolci se še zmirom upirajo hišnemu davku, zlasti sta sinoči v klubu hudo govorila zoper dotični predlog poslanca Dipauli in Zallinger, ter izrekla, da izstopita iz kluba, ker nečeta in ne moreta glasovati za posebno obravnavo o nasvetih davkarskega odseka. Tudi Hipoliti in mlajši Giovanelli pa prošt Wieser so rekli, da bodo nasproti glasovali, Greuter, Sternbach in Graf pa hočejo za predlog glasovati. Vlada namreč želi, da se ta postava sprejme in bi njeno zavrženje imela za nezaupnico, vsled ktere bi morala odstopiti. Tirolci pa z drugimi konservativnimi poslanci vred sprevidijo, da bi bilo potem zopet hudo za dežele, ko bi liberalna vlada prišla na krmilo, in da pač ne morejo še dalje ostati brez hišuega davka. Tudi liberalna vlada bi ga jim naložila iu gotovo še večega kakor pa zdaj, ko se ima zauje dovoliti polajšanje. Ako bi res Tirolci ne mogli zmagovati novega davka, se bo reč že tako zasukala da bo prav. Siluo veliko škodo pa bi trpele katoliške dežele glede cerkve in šole, ko bi liberalci zopet za-dobili večino. Zato bo se previdnejši Tirolci precej odločili glasovati za postavo, in le nekteri se obotavljajo, ter so si obdržali nekoliko pomislika. Zallinger in Dipauli bosta težko spremenila svoje misli, morda tudi Ilippoliti ne, zlasti ako ni upanja, da bi se tudi hišni jstanovuinski davek znižal od 20 na 15 od« istotkov, drugi pa se bodo glasovanja vsaj zdr« žali, ako ne bodo celo za postavo glasovali. Poslanci iz Štajarskega so se vdali, ker bode vlada predložila postave o borzenskem davku in se nasvetovala nektera polajšanja za kmečke prebivalce. Upati je toraj, da se bode postava o hišnem davku jutri po splošnji obravnavi z večino sprejela. Liberulci bodo glasovali vsi zoper, in njihovi tovariši, ki jih ni bilo tukaj, eo že danes vsi prišli ua Dunaj. Tukaj od sinoči razsaja silno hud veter. Podrl je neko žensko na ulicah, in nekega starčka, ki si je pri padcu zlomil roko in nogo. Tudi opeka leti s streh, in priletel je kos nekemu človeku na glavo in ga tako hudo zadel, da se je nezavesten zgrudil na tla. Ljudje po ulicah kar tekajo, tudi tiskarje sapa kar potiska naprej, in enega je s konjem vred obrnila. Okna pokajo in vrata po hišah se tresejo, kakor bi ae hotle h-še podreti. Zbornica poslancev bi bila v torek zvečer skoraj pogorela. Vneli so se bili časniki v braint sobi, Bog ve kako, pa k sreči je bil še Bertolini v hiši, ter je mimogrede z mostovža zagledal ogenj in poklical strežaje, da so ga zadušili. Ako bi se bil že razširil, bi ga ne bilo lahko mogoče pogasiti, ker je vse iz lesa in papirja. O Fistru listi poročajo, da se sicer zaveda, da mu pa ni boljše. Tudi pravijo, da je glede živeža zadostno preskrbljen, ker dobiva od profesorjev in dijakov že od 1. 1878 sim gotov leten donesek. V mestnem zboru so bili zanj nabrali te dni nekoliko milodarov, pa Fister jih je z zahvalo nazaj poslal. Telegram „Slovencu." Z Dunaja, 11. marca. Coronini je zarad ranljivega obnašanja liberalcev v zadnji seji danes odložil mandat. V prihodnji seji v pondeljek je volitev novega predsednika. Interpelacijo zarad odloka najvišje sodnije podpisano 53 poslancev je sostavil in izročil Schneid. Postava hišnega davka sprejeta z 175 glasovi proti 160. Domače novice. V Ljubljani, 12.. marca. (Volilni red za Ljubljano.) Mestni odbornik Regali bo menda predlagal v občinskem svetu, naj se po izgledu Dunaja tudi za Ljubljano razširi volilna pravica na male pa-tentarje. Kakor že naš dunajski dopisnik omenja, bilo bi jako čudno, ko bi se malim pa-tentarjem še dalje zabranjevala volilna pravica v občinske zastope, ko bodo vendar v kratkem dobili volilno pravico celo za državni zbor, ki je vendar veliko važnejša skupščina. Izgledu Dunaja bodo sledile v tem oziru najbrž tudi druge mesta. Če hoče večina ljubljanskega mestnega zbora res „liberalna" biti, ne more se z lepa ustavljati takemu predlogu. (f Teodor Toman), pomočni uradnik deželnega odbora je nagle smrti umrl. Pokojni je bil vsigdar zvest narodnjak, ter globoko čutil nesrečo svoje domovine, kakor je bila sploh vsa Tomanova rodovina iz Kamnegorice vrlo narodna. Med svojimi kolegi je bil ranjki zbog svojega priljudnega in blazega značaja jako priljubljen. Bodi mu žemljica lahka 1 Razne reči. — Slovenski 7. lovski bataljon ima letos iz Dunajskega Novomesta prestavljen biti v taborišče v Bruck na Litvi. — Proč z grščiuo! V Rusiji so zbrani zdaj šolski svetovalci, ter se med drugimi stvarmi posvetujejo o tem, ali bi ne bilo času primerno, da se grški jezik iz gimnazij izbacne. Iidjtelj in odgovorni urednik Filip llilllei Upanje je, da se ta predlog Bprejme. — Tudi pri nas bi bilo to potrebno, zdaj ko učna tva rina tako narašča od leta do leta, grški jezik pa vedno bolj nepotreben poBtaja, njega znanje nikoinu koristi ne donaša, med tem ko bi se v istem čaBU mladenči lahko veliko bolj potrebnih in koristuib reči naučiti zamogli. — Slovstvo. Pastyf duchovni, časopis duhovstva česko-slovanskega, prinaša v I. teč. 5. snopiču ali sešitku postne pridige o muče-uiškem orodji Gospoda našega Zveličarja, ogo-vore k mladosti o dolžnostih otrok do roditeljev, in osnove za nedelje I—IV. v postu in za god oznanjenja D. Marije. — V listih kate-hetskih so kateheze za učence v raznih šolah, nekoliko iz cerkvenega leta, o teoriji kršč. kat. katekizma, o nagradah katehetom v srenj-skih šolah. — V verskih listih popisuje prošt Štulc velike čine sedanjega papeža Leona XIII. in druge v duhovsko življenje segajoče zadeve na pr. o plačevanji ekvivalenta v de Ssetji 1881 — 90, o pravicah, kijih imajo do novejših redovnic v bolnicah, sirotišnicah itd. do-tični mestni župuiki. Cesko-slovansky Rolnik (oratdr) se imenuje illustrovani časopis, kteri — poprej zvau Včelka (Bučela) — je odmenjen kmetijstvu, gospodarstvu, obrtnijstvu, očitnemu oskrbništvu, in izhaja trikrat na mesec v Chroustovi na češkem , tiskan v Pragi, vreduje ga J. V. C h m e 1 a r, in stane celo leto pe pošti 5 gld. Samo o buČelarstvu se ne vzmaguje; na tako obširnem polji pa bode list iahko vzhajal in veliko koristil. Vsaki mesec hoče donašati še zabavno prilogo in razpisuje darila za gotove razprave o kmetijstvu itd. List bode zanimljiv in se vrlo priporoča. Nekdanja Seli usel kova „Reform" je nehala izhajati. Zadnji njen vredovatelj je vstopil k avtonomistiškemu dnevniku „Tribüne", dedoištvo njeno pa prepustil dunajskemu tedniku „Parlamentär." Dittes pa mestni pedagogij dunajski je spis, ki ga imajo Christ, i ädag. B ätter" Nr. 5., kteri so že poprej razkazali njegovo verstvo, t. j. brezverstvo. V njem se vidi, kakega škorpijona so si najeli iz ptuj-ščine mestni očetje za 4000 gld. v srebru letne plače in enolike penzije, kedar bi ga posloviljr Sedaj bi to že radi storili, ali straši jih poleg sramote — plačevanje pokojnine 4000 gl. v sr. Zahvala. Po nasvetu si. vodstva je občni zbor Kranjske hranilnice podaril 100 gld. družbi sv. Vincencija pri sv. Jakobu za revne. Za ta lep milodar se družba Vinc. pri sv. Jakobu prav prisrčno zahvaljuje. Ker je pri nas znabiti naj revniši del mesta in potrebe veduo velike, je nam dar prav dobro došel. Bog plati! Dražba p r e m 1č n e g a blaga. Podpisani naznanja , da se bode po ranjcem gospodu kanoniku Antonu Mlakar-ju v No-vemmestu zapuščeno premično blago: polliŠIia priprava, oblačila , preobleka in razna Ertenina, vinski sodi, vinski tešk (prešat, uhinjsko orodje, homeopatične knjige, homeopatična zdravila ter druga premičnina 14. «lun marca 1$M1