Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 23. aprila 1927.
Letnik IX.
44.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina,!
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Izpremembe v osebju.
166.	Uredba o izplačevanju vojne škode osebam iz člena 29. zakona o izplačevanju vojne škode, prisojene po pravilniku o sodiščih in povračilu škode v obmejnih krajinah.
167.	Odločba, s katero se prepoveduje inozemskim trgovcem in potnikom, nabirati naročila pri privatnih osebah.
168.	Razpis, da se nanašajo ugodnosti iz točke 4. člena 9. v predlogu zakona o obči carinski tarifi tudi na predstavnike Društva narodov in na člane mednarodne pisarne dela.
169.	Pojasnilo	o	uvoznem ocarinjanju umetnega gnojila iz	krvi in	krvnega	albumina.
170.	Pojasnilo	o	uvoznem ocarinjanju papirne mase iz celuloze, navedene	v	št.	441.,
točki 2.), trgovinske pogodbe z Avstrijo.
171.	Predpis o uvoznem ocarinjanju papirja za tiskanje na rotacijskih strojih.
172.	Pojasnilo	o	ocarinjanju tetralina in dekalina ob uvozu.
173.	Pojasnilo	o	ocarinjanju korintskega suhega grozdja ob	uvozu.
174.	Pojasnilo glede računanja rokov v administrativnih in administrativno-kazensklh carinskih sporih.
175.	Naredba, s katero se dovoljuje mestni občini ljubljanski, najeti dodatno posojilo 200.000 Din za zgradbo 7. stanovanske hiše za Bežigradom.
176.	Naredba o pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev v krajevni občini Dobrni.
177.	Naredba, s katero se dovoljujejo mestni občini celjski občinske doklade, samostojne naklade in občinske davščine do dne 30. aprila 1927.
178.	Naredba o pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev v občini zdravilišču Rogaški Slatini v letu 1927.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi vojaških oblastev.
Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 179. Popravek dodatka v železniški tarifi, delu L, z dne 1. oktobra 1925. 180. Izprememba naziva za postajo z nazivom «Bolevci-Sava». 181. Dopolnitev lokalne tarife za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926. in luške tarife za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926. 182. Voznina za prevoz sirovega tobaka. 183. Nova tarifa za prevoz vrednostnega blaga z vlakom S. O. E.
Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 82 z dne 13. aprila 1927.:
Iz 8. skupine I. kategorije v 7. skupino I. kategorije je pomaknjen Anton Dietrich, inženjer gradbene direkcije v Ljubljani.
Številka 83 z dne 14. aprila 1927.:
Odlok namestnika ministra za pošto in telegraf, ministra priprave za ustavotvorno skupščino in izenačevanje zakonov, z dne 10. marca 1927.: Po službeni potrebi je premeščen iz direkcije pošte in telegrafa v Sarajevu k direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani dr. Bela S o 1 n e r, tajnik v 7. skupini
I.	kategorije.
Številka 84 z dne 15. aprila 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30eg: marca 1927.: Upokojeni so po členih 135., 136., 139 m 234. uradniškega zakona: dr. Fran G o r š i č, na čelnik oddelka za socialno politiko pri velikem žu parni v Ljubljani v 3. skupini I. kategorije; Ivan J nobtitfr’ .Upr*yni nadzornik oddelka za socialni
n	Pn- i“ ÄnU v LjnWjani v 1. skupin
II.	kategonje; Fran M. Slana, ekonom državneg:
dečjoga doma v Ljubljani v 1. skupini III. kategorije
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30m>-marca 1927.: Upokojena sta po členih 135., 136., 13c in 234. uradniškega zakona: dr. Matej Suha č,’ višj komisar pri oddelku za socialno politiko pri veliken županu v Ljubljani; Alojzija Š t e b i, tajnica-šefmjj oddelka za socialno politiko pri velikem županu ’ Ljubljani.
Odlok ministra za trgovino in industrijo z dm 10. marca 1927.: Po službeni potrebi je premeščei Ignacij Novak, kontrolor mer v 4. skupini II. kate gorijo pri uradu za mere v Ljubljani, za kontrolorji mer * "radu mere v Mariboru, mbiic* 0 a !iamestnika ministra za pošto in telegraf
..k ra pnprave za ustavotvorno skupščino in iz enacovanje zakonov, z dne 22. marca /!)27.: preme
sčena sta po službeni potrebi poštna in telegrafski uradnika v 3. skupmi n. kategorije: Milan Orna h en od postnega m telegrafskega urada v Brezo vem polju k postnemu m telegrafskemu uradu ' Žireh m Ignacij P e č a r od poštnega in telegrai skega urada v Mariboru 2 k poštnemu in telegrai skemu uradu na železniški postaji v Beogradu
Objava ministrstva za notranje posle z dne 16cg' marca 1927.: Madžarski modni list «Divat .Szalon (Budimpešta) je v naši državi dovoljen.
Objava generalne direkcije. davkov z dne 28egi marca 1927.: «Fond za posmrtnu pomoč osoblja Ero barskog sindikata Srba, Hrvata i Slovenaca» v Beo
gradu je oproščen plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih pošilja državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah.
Objavi generalnega inšpektorata ministrstva za finance z dne 6. aprila 1927.: Z valutami smeta poslovati: Demir I b r a i m v Resim in Jakov C. Zim-b u 1 o v i č v Beogradu.
Številka 85 z dne 16. aprila 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 20cga marca 1927.: Upokojen je po členih 133., točki 2.),
135.,	139. in 140. uradniškega zakona Adolf Radič, predmetni učitelj v 1. skupini II. kategorije na državni dvorazredni trgovski šoli v Celju.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 26ega marca 1927.: Upokojen je po členili 135., 139. in 234. uradniškega zakona Ivan Sotelšek, pisarniški ravnatelj v 1. skupini IH. kategorije pri velikem županu v Ljubljani.
Odlok generalnega direktorja poštne hranilnice z dne 1. aprila 1927.: Iz državne službe sta odpuščeni Mihaela Zajc in Cecilija Bregar, računovodkinji v 3. skupini III. kategorije pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani.
Številka 86 z dne 18. aprila 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 17ega aprila 1927., s katerim se sprejema ostavka, ki jo jo podalo dosedanje ministrstvo, in se člani tega ministrstva postavljajo na razpoloženje, obenem pa postavljajo:
za predsednika ministrskega sveta in za ministra za notranje posle Velja V u k i č e v i 6, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra za zunanje posle dr. Vojislav Marinkovič, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra za. trgovino in industrijo dr. Mehmed S p a h o, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra za šume in rudnike in za namestnika ministra priprave za ustavotvorno skupščino in izenačevanje zakonov dr. Kosta K u m a n u d i, univerzitetni profesor in predsednik občine v Beogradu;
za ministra za vojsko in mornamico častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general Stevan Hadžič, minister na razpoloženju;
za ministra brez portfelja dr. Ninko Perič, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra pravdo in za namestnika ministra za vere dr. Milan S r š k i č, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra za gradbe dr. Ilija Š u m e n k o v i č, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra za finance in za namestnika ministra za prosveto dr. Bogdan Markovič, minister na razpoloženju;
za ministra za promet brigadni general Svetislav T. M i I o s a v 1 j e v i č, minister na razpoloženju;
za ministra za agrarno reformo in za namestnika ministra za narodno zdravje dr. Vladimir A n d r i č, narodni poslanec;
za ministra za. poljedelstvo in vode in za namestnika ministra za pošto in telegraf Svetozar Stankovič, narodni poslanec;
za ministra za socialno politiko dr. Aleksander M i j o v i č, narodni poslanec.
Izpremembe v osebje.
Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje z dne 23. marca 1927.. Z. br. 8936, je imenovan dr. Karel Matko za okrožnega zdravnika v zdravstvenem okrožju Loki pri Zidanem mostu.
Dr. Vodopivec s. r.
Državni pravdnik dr. Ivan Likar v Celju je imenovan za sodnika v 4. skupini I. kategorije pri upravnem sodišču- v Celju.
Višje državno pravdništvo v Ljubljani.
Zakoni In kraljevske uredbe.
166.
Mi
A1 el«: s a, rude z» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo na predlog Našega ministra pravde in po zaslišanju Našega ministrskega sveto na podstavi člena 30. zakona o izplačevanju vojne škode
Uredbo
o izplačevanju vojne škode osebam iz člena 29. zakona o izplačevanju vojne škode, prisojene po pravilniku o sodiščih in povračilu škode v obmejnih krajinah.*
Člen 1.
Povračilo vojne škode osebam in napravam iz člena 29. zakona o izplačevanju vojne škode, pri-
sojene po pravilniku o sodiščih in povračilu škode v obmejnih krajinah, se izplačuje z 2yz%,no državno rento, ustanovljeno s členom 1. zakona o izplačevanju vojne škode.
Člen 2.
Predpisi v zakonu o izplačevanju vojne škode veljajo za likvidacijo te škode, samo da nimajo osebe in naprave, ki se jim izplačujejo škode po tej uredbi, pravice, ukoriščati reparacij v naravi in tujli ne plačevati .z njimi državi kakršnegakoli dolga.
Člen 3.
Povračilo dejanske škode in dopolnilnih stroškov se izplačuje v obveznicah vojne škode z 21/2,%-no državno rento tako-le:
Osebam, ki jim je bilo z razsodbo priznanih do
100.000	Din samo dejanske škode ali, če vsota dejanske škode in dopolnilnih -stroškov ni večja od
100.000	Din, se izvrši izplačilo z obveznicami brez nikakršnih odbitkov.
Če je vsota v enem in drugem primeru večja od
100.000	Din, se izplača prvih 100.000 Din brez odbitkov v obveznicah; preko te vsote pa se odbije pred zameno za obveznice 5 % in ti odbitki, v skupnem znesku zamenjani za obveznice, se izroče fondu vojnih invalidov.
Člen 4.
Preostanki pod 1000 Din se ne izplačujejo in njih skupni znesek, zamenjan za obveznice, se izroči fondu vojnih invalidov.
Če je oškodovani osebi priznana celokupna škoda do 1000 Din, se izvrši izplačilo z obveznico.
Člen 5.
Če je prisojeno oškodovani osebi povračilo škode z dvema ali večjim številom razsodb, se morajo vsote, prisojene z vsemi razsodbami, sešteti, izraču-njeni seštevek pa se mora smatrati za vsoto prisojenega povračila škode ter izplačati tako, kakor je določeno v členu 3. te uredbe.
Člen 6.
Zaradi likvidacije vojne škode osebam in napravam iz člena 29. zakona o izplačevanju vojne škode, prisojene po pravilniku o sodiščih in povračilu škode v obmejnih krajinah, se pridržuje še nadalje uprava vojne škode, ustanovljena z uredbo o upravi za likvidacijo vojnih škod z dne 20. maja 1922. in z zakonom o izplačevanju vojne škode z dne 29. novembra 1922.
Člen 7.
Odbor uprave vojne škode, ustanovljen na podstavi člena 8. zakona o izplačevanju vojne škode, nadzira poslovanje uprave vojne škode ob izdajanju obveznic ter slkrbi za izvrševanje te uredbe.
Ta odbor oddaja na zahtevo ministra pravde tudi potrebna mnenja o vseh vprašanjih, ki mu jih pošlje minister pravde.
Člen 8.
Seje odbora napoveduje direktor, vodi pa jih predsednik uprave.
Člen 9.
Uprava vojne škode sestavlja obračune za izplačilo obveznic po predloženih razsodbah pristojnih sodišč za vojno škodo.
Člen 10.
Uprava vojne škode začne, ko stopi ta uredba v veljavo, takoj izplačevati prisojeno vojno škodo po pravilniku o sodiščih in povračilu škode v obmejnih krajinah, osebam in napravam iz člena 29. zakona o izplačevanju vojne škode.
Uprava pozove takoj vse oškodovane osebe in naprave, ki imajo originalne izvršno razsodbo drugega višjega sodišča za vojno škodo v Beogradu ter žive v bivših županijah: sremski, torontalsko-tam-niški, baško-bodroški, v okrožjih: sarajevskem, tuzlanskom, banjaluškem, mostarskem in v kotarju boko-kotorskem, naj se prijavijo takoj, najkesneje pa v enem letu, ko se je razglasil poziv za izplačilo, s svojimi izvršnimi sodnimi razsodbami svojemu sreskemu poglavarju ter zahtevajo izplačilo.
Vse ostale osebe, ki žive izven teh ozemelj, se morajo obračati za izplačilo neposredno na upravo vojne škode.
Člen 11.
Po preteku gorenjega roka se ne bodo razsodbe, o katerih govori ta uredba, od nikogar sprejemale in tudi ne izplačevale.
Člen 12.
škode pa izplačujejo na obračune, ki jih je sestavila uprava vojne škode, davčni uradi ali sreske finančne uprave.
Člen 13.
Ko se razglasi rok za prijavo, morajo sreski poglavarji razglasiti prebivalstvu svojega sreza, da se je izplačevanje prisojene vojne škode začelo, ter poskrbeti, da se oškodovane osebe prijavijo za izplačilo.
V razglasu morajo navesti poglavarji to-le:
I.	Izplačevanje se vrši samo na originalne izvršne razsodbe drugega višjega sodišča za vojno škodo v Beogradu.
II.	Po overovljenih prepisih se sme zahtevati im izvršiti izplačilo samo, če navede prijavljena oseba verjeten vzrok, zakaj originala ne more predložiti, in privede poleg tega poglavarju dva polnoletna državljana, ki jamčita, da bosta materialno odgovarjala za vso škodo, ki bi utegnila nastati zato, ker se ni izročil original.
Brez takega jamstva kakor tudi ob danem jamstvu, če je navedba po poglavarjevi oceni neverjetna, se ustavi vsako nadaljnje poslovanje in predmet se pošlje v odločitev upravi vojne škode.
III.	Izplačilo vojno škode sme zahtevati samo oseba, na katero glasi razsodba o prisojeni vojni škodi, ali njen pooblaščenec s specialnim pooblastilom za izplačilo, overovljenim pri sreskem poglavarju, ko stopi ta uredba v veljavo.
Vsa prej izdana pooblastila ne veljajo.
Pogodbe o prenosu pravice do izplačila ne veljajo, bodisi da je prenos formalen, bodisi da je prikrit v obliki pooblastila. V vseh teh primerih se morajo izplačati razsodbe osebi, na katero se razsodba glasi; o tem odloči uprava vojne škode.
IV.	Če je bila vojna škoda prisojena komu, ki je umrl po izrečeni razsodbi, ali umrlečevi masi, se izvrši izplačilo samo osebam, ki predlože polnoveljavne dokaze o dediščini; drugače pa se pošljejo obveznice pristojnemu sodniku, ki je po zakonu pozvan, skrbeti za tako osebe.
V.	Če se mora izplačati škoda odsotni osebi ali osebi, katere stanovališče ni znano, a se je prijavila za izplačilo, pošljejo davčni uradi ali sreske finančne uprave obveznice pristojnemu oblastvu v depozit s potrebnim poročilom.
Člen 14.
Ko se lastnik izvršne sodne razsodbe, njegov pooblaščenec ali zakonski predstavnik prijavi sreskemu poglavarju za izplačilo, ga sreski poglavar protokolarno zasliši po členu 13. te uredbe.
Ta zapisnik o zaslišbi pošlje sreski poglavar, ko ga je vpisal v svoj vložni zapisnik, z izvršno sodno razsodbo vred upravi vojne škode, da sestavi obračun za izplačilo.
Člen 15.
Uprava vojne škode odloči, ko je prejela ta zapisnik o zaslišbi, glede izplačila ter odredi izplačilo razsodbe.
Obračun o izplačilu vojne škode podpišeta direktor vojne škode in šef knjigovodstva ter ga pošljeta potem upravni blagajni v nadaljnje postopanje.
Obračun mora navajati:
a)	številko uprave, pod katero se je sestavil;
b)	ime in priimek osebe, na katero se glasi razsodba,
njenega pooblaščenca ali zakonskega predstavnika (srez, županija ali okrožje, odkoder je);
c)	koliko ji je treba skupaj izdati obvoznic in č) koliki so odbitki' za fond vojnih invalidov.
Člen 16.
Ko dobi blagajna uprave predhodno od krajevne kontrole pri upravi vojne škode odobritev za izplačilo, pošlje davčnemu uradu ali sreski finančni upravi s spremnim pismom posebe za vsako osebo prepis obračuna za izplačilo s priznanico in določenim številom obveznic vred.
Če naj se pošljejo obveznice za odsotno osebo, jih morajo poslati davčni urad ali sreska finančna uprava pristojnemu oblastvu v depozit ter to sporočiti upravi.
Člen 17.
Ko davčni urad ali sreska finančna uprava prejme obveznice, jih pošlje oškodovani osebi s prepisom obračuna, da podpiše priznanico, to pa vrne upravi.
Člen 18.
Obveznice se izplačujejo na posebno priznanico, v kateri mora biti označeno to-le:
1.) po razsodbi katerega sodišča je bilo izplačilo izvršeno;
2.	) koliko vsoto je oškodovanec prejel v obveznicah 2V2%ne državne rente za vojno škodo in pod katerimi serijami in številkami;
3.	) ime, priimek in kraj (srez, županija ali okrožje) osebe, ki je obveznice prejela;
4.	) datum;
5.	) overovilo prednjih podatkov po davčnem uradu ali sreski finančni upravi;
6.	) pečat.
Ce oškodovanec ni pismen, ga podpiše pristojni uradnik in to konstatira.
Člen 19.
Uprava vojne škode vodi seznamek izvršenih izplačil vojne škode, ki mora obsezati:
1.	) zaporedno številko;
2.	) številko vložnega zapisnika uprave, pod katero se je sestavil obračun;
3.	) ime in priimek osebe, ki ji je bilo izplačilo izvršeno;
4.	) kraj, odkoder je (srez, županijo ali okrožje);
5.	) koliko se je vsega skupaj izplačalo v obveznicah;
6.	) koliko se je pridržalo za fond vojnih invalidov kot 5%ni odbitek.
Člen 20.
Vsa državna oblastva morajo ustrezati pozivu in naredbam uprave vojne škode ter ji dajati pomoč in sodelovanje, da se izvršuje ta uredba.
Če se te naredbe uprave ne izvršujejo, je treba postopati zoper odgovorne osebe po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Člen 21.
Minister pravde se pooblašča, da sme predpisati natančnejše odredbe o organizaciji potrebnih odsekov, o njih ukinjanju, o izvajanju poslov uprave vojne škode in da sme postavljati strokovno osebje, kateremu določa nagrado za poslovanje.
Člen 22.
Minister pravde in minister za finance se pooblaščata, da smeta predpisati vsak v obsegu svoje pristojnosti, ko sta zaslišala upravo vojne škode, pravilnike za izvrševanje te uredbe, kolikor se :z-kaže uredba za nedovoljno.
Člen 23.
Vsi predpisi zakona o izplačevanju vojne škode z dne 29. novembra 1922. veljajo za izplačevanje vojne škode po tej uredbi, kolikor niso izpremenjeni s to uredbo, izdano po pooblastitvi rečenega zakona.
Člen 24.
Izdatki, potrebni za izvajanje te uredbe, se morajo vsako leto postaviti v proračun.
Člen 25.
Ta uredba stopi v veljavo, ko jo kralj podpiše in se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 25. marca 1927.
Aleksander s. r
Predsednik ministrskega sveta:
Nik. T. Uzunovič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat:
čuvar državnega pečata, minister pravde
dr. M. Srškič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Uredbe osrednje vlade.
167.
Odločba, s katero se prepoveduje ino' zemskim trgovcem in potnikom, nabirati naročila pri privatnih osebah.41
Glede na to, da smejo sprejemati inozemski trgovci in agenti po veljavnih trgovinskih pogodbah naročila na blago samo od trgovcev in od oseb, v katerih podjetju se naročeno blago potrebuje, odrejam na podstavi člena 8. uredbe o organizaciji ministrstva za trgovino in industrijo:
1.	) Trgovcem, inđustrijcem in ostalim pridobitnikom inozemskih držav brez razlike, ali je naša država z njimi v pogodbenem razmerju ali ne, kakor tudi njih trgovskim potnikom se prepoveduje, nabirati naročila pri privatnih osebah na predmete, na katere je po specialnih zakonskih predpisih domačim firmam in njih potnikom dovoljeno, nabirati naročila.
2.	) Osebe, ki prekršijo ta predpis, se kaznujejo po veljavnih predpisih.
3.	) Ta odločba naj se razglasi v «Službenih No-vinah».
V Beogradu, dne 2. aprila 1927.; št. 3184/111.
Namestnik ministra za trgovino in industrijo: minister za agrarno reformo
M. Simonovič s. r.
168.
Razpis, da se nanašajo ugodnosti iz točke 4. člena 9. v predlogu zakona o obči carinski tarifi tudi na predstavnike Društva narodov in na člane mednarodne pisarne dela.*
Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, nadalje na predlog in na podstavi razlogov, ki mi jih je priobčilo ministrstvo za zunanjo posle, odrejam carinarnicam, naj uporabljajo odslej do nadaljnje moje naredbe ugodnosti iz točke 4. člena 9. v predlogu zakona o obči carinski tarifi tudi na predstavnike Društva narodov in na člane mednarodne pisarne dela.
V Beogradu, dne 19. marca 1927.;
C. br. 11.530.	_.. . .
Minister za finance:
dr. Bogdan Markovič s. r.
169.
Pojasnilo o uvoznem ocarinjanju umetnega gnojila iz krvi in krvnega albumina.**
Zaradi pravilnega ocarinjanja umetnega gnojila iz krvi, ki se ocarinja po tar. št. 262. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, in krvnega albumina, ki se ocarinja po tar. št. 225., točki 2., in po odločbi ministrskega sveta C. br. 43.811/25, dajem carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi po zaslišanju carinskega 'sveta to-le pojasnilo:
Kadarkoli se prijavi za uvoz umetno gnojilo iz krvi, naj pošljejo carinarnice pristojnemu carinsko-komijskemu laboratoriju predpisno oznamenovane ogledke. Co je vreč več nego pet, naj se vzamejo ogledki iz vsake pote vreče, če pa jih je manj, iz vsako vreče. Ogledki morajo tehtati najmanj po 100 gramov.
Da ne bi se uvozil z imenom «umetno gnojilo iz krvi» krvni albumin, mora preiskati laboratorij poslane ogledke. Umetno gnojilo iz krvi — krvna moka — jo ostanek koagulirane krvi, iz katere se je izločil krvni albumin. Umetno gnojilo je zrnate ali luskaste sestave, umazanorjave barve, vedno pomešano z mehaničnimi nečistotami (peskom, slamo, dlako itd.). Krvni albumin je oni del, ki se izloča iz krvi ob njeni koagulaciji. Barva krvnega albumina je ali svetločrna, če se ni posebe razbarval, ali kolikor toliko svetlorumenkasta, če se je posebe razbarval, njegova sestava pa je luskasta ali zrnata. Poleg tega je glavna razlika mod umetnim gnojilom iz krvi in krvnim albuminom ta, da je krvni albumin čist, brez tujih primesi.
Carinarnicam odrejam, naj sc povsem ravnajo po tem.
V Beogradu, dne 6. aprila 1927.;
C. br. 14.330.
Minister za finance:
dr. Bogdan Markovič s. r.
170.
Pojasnilo o uvoznem ocarinjanju papirne mase iz celuloze, navedene v št. 441., točki 2.), trgovinske pogodbe z Avstrijo.**
Zvedel sem za primere, v katerih so napravljate carinarnice ob uvozu preluknjane celulozo v namo-tih ali polah, navedene v točki 2.) št. 441. trgovin-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 6. aprila 1927., št. 77/XVII.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slo-vonaca» z dne 13. aprila 1927., št. 82/XVHI.
ske pogodbe z Avstrijo, težkoče, češ, da se ni preluknjala celuloza tako, da bi ležale luknje druga na drugi in da jo videti, kakor bi bil ves namot ali bi bile vse pole skozi prebite.
Ker pa se vrši to preluknjavanje istočasno, ob samem dobivanju celuloze, v namotih ali polah, dokler jo celuloza še vlažna, dobljeno luknje niti ne morejo obdržati iste velikosti in tudi ne morejo ležati ob namotavanju ali zlaganju pol točno druga na drugi tako, da bi se moglo skozi nje kaj potegniti.
Glavna stvar je torej, da je celuloza v polah ali namotih res preluknjana, da sc ne more uporabljati za karton; postranska stvar pa je, kako leže luknje druga proti drugi.
Da je celuloza, če je v namotih ali polah, ros preluknjana, tako da se ne more uporabljati za karton, se vidi že na zunanji strani namota in na prvih polah, potem pa, če se odmota nekoliko metrov z namota ali so pregledajo notranje pole. Ta ugotovitev popolnoma zadošča in vsaka druga zahteva je neupravičena. Zato naj carinarnice, odslej to preizkušajo, toda če to tudi uftotove, naj vendarle ne zahtevajo naknadnega preluknjavanja.
Carinarnicam odrejam, naj se povsem ravnajo po tem.
V Beogradu, dne 6. aprila 1927.;
C. br. 14.340.	_
Minister za finance:
dr. Bogdan Markovič s. r.
171.
Predpis o uvoznem ocarinjanju papirja za tiskanje na rotacijskih strojih.*
Zaradi pravilnega uporabljanja pripombe k tar. št. 445. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi, izpremenjene s členom 108. finančnega zakona za leto 1927./1928., predpisujem na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi to-le:
1.	) Uvozniki morajo vložiti za vsak poedini primer najkesneje v trenutku, ko predlože deklaracijo, prošnjo carinarnici, pri kateri se vrši uvoz.
2.	) Prošnji jo treba pridodati:
a)	račun o vrednosti, na katerem uvoznik jamči, da je originalen;
b)	potrdilo pristojne zbornice, da so uvoznik bavi s tiskarskoobrtnimi posli, da jo kot tak pri sodišču in pri zbornici protokoliran in da ima svoje lastne rotacijske stroje za tiskanje;
c)	potrdilo o iz>voru.
3.	) Na podstavi vložene prošnje in dokumentov odloči carinarnica ob kratkem na prošnji, sklicevaje se na ta razpis in na pripombo k tar. št. 445. uvozne tarife, da se poberi carina po stopnji iz pripombe k tar. št. 445. v zvezi s členom 108. finančnega zakona za leto 1927./1928.
4.	) Prošnjo s potrdilom vred priloži carinarnica unikatu deklaracije.
5.	) Imenovanje v deklaraciji se mora glasiti: «Papir za tiskanje na rotacijskih strojih».
V Beogradu, dne 6.aprila 1927.;
C. br. 14.350.	_ t
Minister za finance:
dr. Bogdan Markovič s. r.
172.
Pojasnilo o ocarinjanju tetralina in dekalina ob uvozu.*
Na vprašanje, kako naj se ocarinjata ob uvozu tetralin in dekalin, ki v uvozni tarifi nista imenovana in tudi ne obsežena v tarifnih postavkah, dajem carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po zaslišanju carinskega -sveta to-le pojasnilo:
Tetralin in dekalin, ki se uporabljata v tekoči obliki kot nadomestek terpentina, ker imata isti duh in isto moč za raztapljanje različnih tvarin kakor terpentin, se morata ocarinjati po členu 3. v pred-logn zakona o obči carinski tarifi kot torpentinovo olje iz tar. št. 256., točke 1., v predlogu zakona o obči carinski tarifi.
Carinarnicam odrejam, naj se povsem ravnajo po tom.
V Beogradu, dne 6.aprila 1927.;
C. br. 14.360.
Minister za finance:
dr. Bogdan Markovič s. r.
173.
Pojasnilo o ocarinjanju korintskega suhega grozdja ob uvozu.*
Zvedel sem. da se ob ocarinjanju korintskega suhega grozdja, za katero se jo z odločbo ministrskega sveta C., br. 40.978 z dne 22. oktobra 1926. znižala carinska stopnja, no postopa po odredbah komentarja k tar. št. 23. stare tarife, ki daje dovolj jasno kvalifikacijo, katero grozdje se smatra za korintsko.
Da odpravim vsako nejasnost glede kvalifikacije grozdja te vrste, ukinjam s tem omenjeno odredbo komentarja k tar. št. 23. stare tarife ter dajem za uporabljanje odločbe ministrskega sveta C. br. 40.978 iz leta 1926. za korintsko suho grozdje iz tar. št. 12. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi nastopno pojasnilo:
«Za korintsko suho grozdje se smatrajo posušena zrna posebne vrste vinske trte (Vitis Corinthica), ki prihaja iz Korinta na Grškem.
To suho grozdje se razlikuje v tem, da so zrna jako drobna, modročme do povsem črne barve, da je jako sladko in da nima semen.
Ce je korintsko grozdje presno, se pozna še po tem, da so grozdi sestavljeni i/, več manjših grozdi-čev.»
Za dokaz o izvoru blaga služijo potrdila o izvoru, ki so predpisana v oddelku L, točkah 2.) in 3.), razpisa ministra za finance C. br. 43.918/18 z dno 10. julija 1922.
Carinarnicam odrejam, naj se povsem ravnajo po tem.
V Beogradu, dne 6. aprila 1927.;
C. br. 14.370.	.
Minister za finance:
dr. Bogdan Markovič s. r.
174.
Pojasnilo glede računanja rokov v administrativnih in administrativno-kazenskih carinskih sporih.*
Zaradi pravilnega računanja rokov v sporih iz carinskih zakonov se daje carinarnicam to-le pojasnilo:
#Dan, ko se priobči ali izroči odločba o administrativnem ali administrativno-kazenskem carinskem sporu, se ne šteje v rok. Rok za vložitev pritožbe v takih sporih teče šele drugi dan od dne, ko se je izročila odločba, odnosno od dne, ko se je priobčila prizadeti osebi, ali od dne, ko se objavi v «Službenih Novimah».
Carinarnicam odrejam, naj se povsem ravnajo po tem pojasnilu.
Iz generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dno 29. marca 1927.; C. br. 12.300.
Uredbe velikega župana ljubljanske oblasti.
175.
Naredba
velikega župana ljubljanske oblasti, s katero se dovoljuje mestni občini ljubljanski, najeti dodatno posojilo 200.000 Din za zgradbo 7. stanovanske hiše za Bežigradom.
Na podstavi § 81. občinskega reda za mesto Ljubljano in v zvezi s členom 2. zakona o obči upravi dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani mestni občini ljubljanski, da smo najeti poleg posojila 1,900.000 Din, dovoljenega z naredbo velikoga župana ljubljanske oblasti z dno 18. januarja 1926., U. br. 817, Uradni list z dne 25. januarja 1926., št. 34/7, dodatno posojilo v znesku 200.000 Din (dve sto tisoč dinarjev) za zgradbo 7. stanovanske hišo za Bežigradom proti najugodnejšemu obrestovanju in proti amortizaciji z letnimi
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
anuitetami v isti dobi, v kateri se amortizira prvotno posojilo. Anuitete se morajo kriti z najemnino.
V Ljubljani, dno 12. aprila 1927.;
U. br. 4222/1.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Vodopivec s. r.
Uredbe velikega župana mariborske oblasti.
176.
Naredba
velikega župana mariborske oblasti o pobiranja občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev v krajevni občini
Dobrni.
Na podstavi § 1. zakona z dne 18. maja 1894., štaj. dež. zak. št. 41. odrejam sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani:
Veljavnost tukajšnje naredbe z dne 2b. januarja
1926.,	U. br. 17.519/3, Uradni list z dne 18. februarja
1926.,	št. 64/15, odnosno naredbe z dne 13. maja
1925.,	U. br. 9886/4, Uradni list z dne 20. maja 1925., št. 159/45, o pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev v občini Dobrni se podaljšuje do konca koledarskega leta 1927. s pristavkom, da so po sklepu občinskega odbora z dne 14. novembra 1926. oproščeni te davščino vsi državni nameščenci in njih družinski člani in da odstopi občina 25 % davščine velikemu županu mariborske oblasti za pospeševanje tujskega prometa.
V	Mariboru, dne 2. aprila 1927.;
U. br. 272/3.
Veliki župan mariborske oblasti;
dr. Schaubach s. r.
177.
Naredba
velikega župana mariborske oblasti, s katero se dovoljujejo mestni občini celjski občinske doklade, samostojne naklade in občinske davščine do dne 30. aprila 1927.
Veljavnost tukajšnje naredbe z dne 1. februarja
1927.,	U. br. 22.285/3, Uradni list z dne 8. februarja
1927.,	št. 53/14, s katero so se dovolile mestni občini celjski doklade, samostojne naklade in občinske davščine za meseca januar in februar 1927., podaljšujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani do dne 30. aprila 1927:
V	Mariboru, dne 8. aprila 1927.;
U. br. 5291/5.
Veliki župan mariborske oblasti: dr. Schaubach s. r.
178.
Naredba
velikega župana mariborske oblasti o pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev v občini zdravilišču Rogaški Slatini v letu 1927.
Na podstavi § 1. zakona z dne 18. maja 1894., štaj. dež. zak. št. 41, podaljšujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani veljavnost tukajšnje naredbe z dne 5. maja 1926., U. br. 2699/4, Uradni list z dne 12. maja 1926., št. 204/44, z omejitvijo, da se pobira od postelje za enkratno prenočitev znesek 1 Din, od katerega se mora izročiti po dotičnem sklepu občinskega odbora 25 par velikemu županu mariborske oblasti v prid tujskopro-metni zvezi v mariborski oblasti, in da so oproščeni plačevanja te davščine tudi novinarji, ki se izkažejo z legitimacijo «Novinarskega udruženja».
V	Mariboru, dno 12. aprila 1927.;
U.' br. 3307/3—26.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Schaubach s. r.
U. br. 5000.
Preklici zaradi delomrznosti.
Alojzij Keršmanc, rojen dne 15. junija 1900. na Glincah in pristojen v občino .Vič, srez Ljubljana;
Anton Črnokamen, rojen dne 13. oktobra 1875. pri Sv. Ani na Krembergu, pristojen v občino Selce, srez Maribor, levi breg, oblast Maribor;
Josip L o v r i n c, rojen dne 19. marca 1906., pristojen v občino Celje-okolico, srez Celje, oblast Maribor;
Josip Grokalič, pok. Ivana, rojen leta 1905., in žena Marija, stara 23 let;
Nikola Adam N ovakovič, rojen Ipta 1886., pristojen v Ravno Raščo, občina Jukinac, srez Glina, oblast primorsko-krajiška v Karlovcu;
Ivan Flis, rojen leta 1903., nezakonski sin Marije Flisove iz Lažiš št. 24, občina Marija Gradec, srez Laško;
Muharem J e g i n o v i č, pok. Sulje iz Mehmed-agiča, srez Ključ, oblast Bihač;
Ivan iS e n e k o v i č, rojen dne 14. maja 1896. pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, pristojen v občino Zgornji Porčič, srez Maribor, levi breg, oblast Maribor;
Ana Kraj ger, rojena dne 31. oktobra 1904. v Kanzelhofnu, občina Velden, okraj Beljak (Villach), pristojna v Guštanj, srez Prevalje, oblast Maribor;
Anton Mohorko, rojen leta 1893. v občini Podovi, srez Maribor, desni breg, in tja pristojen;
Ana Simonič, rojena leta 1877. in pristojna v občino Mihalovec, srez Ptuj, oblast Maribor;
Slavica Franček, rojena Divjak, rojena leta 1903? v Varaždinu, vdova po Ivanu Frančku, pristojna v občino Sv. Marjeto niže Ptuja, srez Ptuj, oblast Maribor;
Anton Rihar, rojen dne 2. septembra 1889. v Mengšu, srez Kamnik, in tja pristojen;
Jožef Kokalj, rojen leta 1902. na Vrhpolju št. 7, oženjen, pristojen v občino Moravče, srez Kamnik;
Franc Zemljič, samski dimnikar, rojen dne 28. novembra 1880. v Orehovcih, pristojen v občino Očeslavce, srez Ljutomer, oblast Maribor;
Anton Janč a r, samski mlinarski pomočnik, rojen dne 30. decembra 1905. na Krogu, srez Murska Sobota, pristojen v občino Očeslavce, srez Ljutomer, oblast Maribor;
Štefan Leva, rojen dne 25. decembra 1885. na Keblju, pristojen v občino Kot, srez Konjice, oblast Maribor;
Filip Makoter, rojen dne 19.aprila 1893. v Ljutomeru, oblast Maribor;
Viktor Pez diče k, rojen lota 1898. v Gradcu, pristojen v občino Srednji Gašteraj, srez Maribor, levi breg, oblast Maribor;
Vincenc Kmet, rojen leta 1880., pristojen v občino Veliko Loko, srez Novo mesto; se potikajo po deželi brez dela in jemljejo podpore na račun domovnih občin. Opozarjam vsa vpoštevna oblastva, zlasti občinske urade, naj jim ne dajo nikakršnih podpor. Domovne občine ali druga oblastva, ki so sicer po zakonu dolžna, vračati take podpore, odklanjajo povračila.
V	Ljubljani, dne 15. aprila 1927.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Andrejka s. r.
L. br. 494.
Jzpremembi v seznam ku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
Dr. Ivo P a v e š i č, zasebni zdravnik v Metliki, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
Dr. Karel W i s i n g e r, sr os ki sanitetni referent v Litiji, je bil izbrisan iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo, ker je dne 4. aprila 1927. umrl.
V	Ljubljani, dne 15. aprila 1927.
Po odredbi velikega župana ljubljansko oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Mayer s. r.
L. št. 3/13.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti
ftd dne 1. do dne 7. aprila 1927.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
	Hripa.				
Celje			37	37		
Gornji grad ....	2				2
Konjice		3	2			5
Ljutomer		2	10	2		10
Murska Sobota . .	13	8	7		14
Prevalje		300	77	170		207
Ptuj		7	3	7		3
Slovenjgradec . .	11		1		10
Šmarje pri Jelšah .	1	2	1		2
Skupaj .	339	139	225	•	253
Skupina tifuznih bolezni.					
Celje		2		1		1
Dolnja Lendava. .	1		1		
Murska Sobota . .	1				i
Ptuj		1		.		1
Skupaj .	5	•	2		3
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Celje		4	5			9
Čakovec 		4		i		3
Dolnja Lendava. .	2	2	i	2	1
Konjice		2				2
Maribor, desni breg	5	.			5
; Maribor, levi breg .	3	,	.		3
Maribor, mesto . .	15	2	2		15
Murska Sobota . .	3		2		1
Ptuj		3	2	1		4
i Ptuj, mesto . . .	4	1	2		3
Skupaj .	45	12	9	2	46
Ošpice. —		- Morbilli.			
Celje			2			2
Maribor, mesto . .	.	2		.	2
Skupaj .	■	4	•	•	4
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Maribor, levi breg .		1			1
Maribor, mesto . .	i		i		
Murska Sobota . .	2		i		i
Prelog		.	1		i	.
Skupaj .	3	2	2	i	2
Nalezljivo vnetje možganov. 				Meningitis cerebro-		
spinalis epidemica.					
Celje			1	•	• 1 i	
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Ljutomer		8		6	• 1 2	
Maribor, levi breg .	.	3		3	
Murska Sobota . .	•	3		• I 3	
i Skupaj .	8	6	6	• 1 8	
Šen. — Erysipelas.					
Celje, mesto . . .	3				3
Čakovec 			i	i		
I Maribor, levi breg .	i		i		,
i Ptuj			i			1
Skupaj .	4	2	2 1 .		4
Krčevita odrevenelost. -			— Tetanus.		
Slovenjgradec . .	•	1	•	■ 1 1	
V Mariboru, dne 14. aprila 1927.
Za velikega župana mariborske oblasti: sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Vet. br. 413/19.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 18. aprila 1927.
Opomba: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Smrkavost.
Ljutomer: Ivanjci (Ivanjci 1 dvorec). Steklina.
Maribor, levi breg: Zamarkova (Lormanje 1 dvorec). Murska Sobota: Sotina (Sotina 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Ljutomer: Hrastje-Mota (Hrastje 3 dvorci). Murska Sobota: Satahovci (Satahovci 17 dvorcev).
V Mariboru, dne 18. aprila 1927.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r.
Razglasi vojaških oblastev
Natečaj za sprejem gojencev v pomorsko-zrakoplovno podčastniško šolo v Kumboru, pošta Gjenovič (Boka Kotorska).*
ISla podstavi odločbe gospoda ministra za vojsko in mornarnico M. br. 2G55/PV z dne 24. februarja 1927. se sprejme letos v pomorsko-zrakoplovno podčastniško šolo mornarnice v Kumboru za gojence do 60 mladeničev iz civilnega prebivalstva in iz mornarnice.
Šolski tečaj se začne dne 1. oktobra in traja 24 mesecev.
Kandidati iz civilnega prebivalstva morajo izpolnjevati te-le pogoje:
1.	) Biti morajo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
2.	) Biti ne smejo mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Za osnovo izračunu starosti se vzame celotno koledarsko leto, v katerem se kandidat prijavi za
^ sprejem.
3.	) Biti morajo dobrega vedenja.
4.	) Biti morajo popolnoma zdravi in sposobni za letalno službo pri pomorskem zrakoplovstvu.
5.	) Dovršiti so morali uspešno najmanj štiri razrede osnovne sole.
6.	) Prebiti so morali najmanj leto dni v kovaškem, mohaničarskem, monterskem, ključaničar-skem. strugarskem, šoferskem, električarskem, kleparskem ali podobnem obrtu.
7.	) Imeti morajo očetovo ali varuhovo dovolilo, potrjeno po pristojnem oblastvu, da smejo vstopiti v pomorsko-zrakoplovno šolo ter po dovršenem šolskem tečaju služiti v kadru mornarnice (pri pomorskem zrakoplovstvu) trikrat toliko časa, kolikor so ga prebili v pomorsko-zrakoplovni podčastniški šoli.
8.	) Biti morajo neoženjeni.
9.	) Pismeno se morajo izjaviti, da pristajajo na vse pogoje in posledice, predpisane z uredbo o pomorsko-zrakoplovni šoli.
10.) Opraviti morajo sprejemni izpit.
Kandidati, ki ustrezajo gorenjim pogojem in žele vstopiti v pomorsko-zrakoplovno podčastniško šolo, naj se prijavijo komandantu pomorsko-zrakoplovno šole s svojeročno spisano prošnjo; poleg želje, da bi vstopili v pomorsko-zrakoplovno podčastniško šolo, morajo v njej izjaviti, da pristajajo na vse pogoje in posledice, predpisane z uredbo o pomorsko-zrakoplovni šoli.
Pismeni prošnji je treba priložiti te-le dokumente:
1.	) Domovnico ali potrdilo policijskega (političnega) oblastva, da je kandidat resnično državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
2.	) Zdravniško izpričevalo aktivnega vojaškega zdravnika, da izpolnjuje kandidat pogoje člena 7. uredbo o oceni sposobnosti za vojaško službo; v tem izpričevalu mora biti označen odgovor na te-le točke:
a)	kandidatovo ime in njega priimek;
b)	dan, mesec in leto rojstva;
c)	višina v centimetrih;
°) obseg prsi v centimetrih;
°) kapaciteta pljuč;
f)	obča konstrukcija telesa in njegova razvitost glede na lota starosti;
g)	razvoj kosti, zglobov in mišic; st;ln'!° wezgovnih žlez in grla;
]) stanje dihal (nos, vrat, pljuča, prsna opna);
j)	stanje srca in krvnih žil;
k)	stanje živčevja;
l)	stanje trebušnih organov in prebavil;
m)	stanje spolovila in inguinalnega kanala;
n)	stanje zobovja;
o)	sluh (da sliši akcentuiran šepet na minimum 6 m za uho);
P) vid in razločanje barv;
r)	ali je kdo izmed bratov ali roditeljev umrl za tuberkulozo;
s)	osnova in nagnjenost na bolezni;
t)	dan, ko se je izvršil pregled;
u)	podpis zdravnika, ki je izvršil pregled.
3.	) Potrdilo pristojnega policijskega (političnega) oblastva, da je kandidat neoporečnega moralnega in političnega vedenja.
4.	) Potrdilo pristojnega cerkvenega ali občinskega oblastva, da je kandidat neoženjen.
5.	) Krstni list ali potrdilo iz popisne knjige ali potrdilo občinskega oblastva, overovljeno po policijskem (političnem) oblastvu, da je konkurent rojen tega in tega leta (če mogoče, dan in mesec rojstva).
6.	) Šolsko izpričevalo, s katerim kandidati dokažejo, da so uspešno dovršili štiri razrede osnovne šole, in izpričevala drugih šol, če so hodili vanje.
7.	) Pismeno potrdilo dotičnega mojstra ali delodajalca, pri katerem so bili v obrtu, potrjeno po pristojnem policijskem (političnem) oblastvu, da so bili najmanj leto dni v obrtu in kakšen uspeh so dosegli pri tem.
8.	) Očetovo ali varuhovo pismeno dovolilo, potrjeno po pristojnem policijskem (političnem) oblastvu, ki se mora glasiti tako-le:
Dovolilo,
s katerim dovoljujem podpisani.....................
svojemu sinu (varovancu).................., vstopiti
v pomorsko-zrakoplovno podčastniško šolo mornarnice in po dovršeni šoli služiti v kadru mornarnice (pri pomorskem zrakoplovstvu) trikrat toliko časa, kolikor ga je prebil v, pomorsko-zrakoplovni podčastniški šoli.
Datum in kraj.	Podpis.
Overavlja: policijsko (politično) oblastvo.
Tako spisane prošnje, opremljene z navedenimi dokumenti, morajo izročiti konkurenti osebno ali pa jih poslati po pošti (v priporočenem pismu) komandantu pomorsko-zrakoplovne šole v Kumboru, pošta Gjenovič (Boka Kotorska) najkesneje do dne 1. septembra 192 7.
Prošnjo in dokumente je treba opremiti s kolkom po zakonu, t. j. prošnjo s kolkom za 5 Din, vsak priloženi dokument pa — če še ni kolkovan — s kolkom za 2 Din. Oni kandidati, ki so siromašnega stanja, naj predlože namesto kolka potrdilo o siromašnem stanju (ubožni list).
Kandidati iz mornarnice naj se javijo po redni poti na raport. Zaslišanju jo treba priložiti dokumente, navedene pod 3.), 4.), 6.), 6.) in 7.), če pa so mlajši od 21 let, še dovolilo pod 8.).
Zaslišanja z dokumenti vred in z mnenjem nadrejenih starejšin naj se pošljejo komandi pomorsko-zrakoplovne šole do dne 1. septembra 1927. Kandidati iz mornarnice ne smejo biti starejši od 24 let.
Prošnje in dokumenti, ki se do tega časa ne prejmejo ali no izroče omenjeni komandi ali ki se ne opremijo z navedenimi podatki in dokumenti, se ne vzamejo v poštev ter se prosilcem vrnejo.
Prijavljenim kandidatom, katerih prijavni dokumenti ustrezajo pogojem, navedenim v tem natečaju, pošlje komanda pomorsko-zrakoplovne šole po pristojnem policijskem (političnem) oblastvu pozivnico, na kateri bo označen dan, ko se mora kandidat osebno prijaviti pri omenjeni komandi. Zato mora označiti vsak konkurent v prošnji točni naslov (kraj, če mogoče, tudi ulico in hišno številko, občino, sroz, okrožje, županijo) kakor tudi pristojno policijsko (politično) oblastvo. Razen tega se morajo vse iz-promembe v naslovu od dne, ko se prošnja odpošlje, do dne, ko se reši, nemudoma naznaniti komandi pomorsko-zrakoplovne šole.
Na podstavi pozivnice naj zahtevajo kandidati od najbližje komande vojaškega okrožja objavo za brezplačno vožnjo po železnici v III. razredu ali po ladji v II. razredu od najbližje postaje svojega sta-novališča do postaje v, Zeleniki (Boka Kotorska), kjer se morajo točno na dan, označen v pozivnici, prijaviti pri komandi pomorsko-zrakoplovne šole.
Kandidati, ki so prejeli pozivnico, a se ne bi v dveh dneh od dne, označenega za prijavo, prijavili pri šolski komandi, se smatrajo, da so odstopili od sprejema, ter nimajo ob naknadni prijavi pravice do brezplačne vožnje do svojega stanovališča.
V pomorsko-zrakoplovni šoli pregleda pozvano kandidate zdravniška komisija zaradi definitivne odreditve in njih telesne sposobnosti za službo pri pomorskem zrakoplovstvu.
Oni kandidati, ki se spoznajo pri tem zdravniškem pregledu za sposobne, morajo opraviti sprejemni izpit:
a)	iz aritmetike (štiri osnovne vrste računov z imenovanimi celimi števili in z desetinskimi ulomki);
b)	iz čitanja in pisanja (s cirilico ali latinico);
c)	iz manualnega strokovnega dela; v ta namen se določi vsakemu kandidatu v šolski delavnici po eno delo iz obrta, v katerem je bil zaposlen, da pokaže stopnjo spretnosti, ki jo je dosegel v obrtu.
Po končanem izpitu izbere šolski komandant kandidate za gojence v mejah zgoraj označenega števila; pri tem imajo prednost oni kandidati, ki so bili pri izpitu najbolje ocenjeni, ki imajo več razredov dovršenih šol, ki po mnenju izpraševalce komisije najbolje ustrezajo v, intelektualnem pogledu in ki imajo (iz civilnega prebivalstva) najboljša šolska izpričevala.
Sprejeti kandidati se takoj uvrste v šolo.
Onim, ki se spoznajo pri zdravniškem pregledu za nesposobne ali se drugače ne sprejmejo, pa se vrnejo njih dokumenti in se izda objava za brezplačno vožnjo do doma.
Kandidat, ki hoče med izpitom odstopiti od sprejema, sme zahtevati svoje dokumente, izgubi pa pravico do brezplačne vožnje domov.
Pripominja se, da so z novim zakonom podčastniki, zlasti še zrakoplovni, odlično preskrbljeni.
(Po dovršeni šoli imajo gojenci pravico, pozneje kot vodje opravljati izpit za strokovnega častnika pomorsko-zrakoplovne grano.
Iz pisarne komande pomorsko-zrakoplovne šole v Kumboru,
dne 13. marca 1927.; št. 316.
Natečaj za sprejem gojencev v brodarsko podčastniško šolo.*
Na podstavi odločbe gospoda ministra za vojsko in mornarnico Mor. br. 2874/A ad. z dne 3. marca 1927. se sprejme dne 1. oktobra 1927. v brodarsko podčastniško šolo v Šibeniku za gojence do 180 mladeničev iz civilnega prebivalstva in mornarjev iz stalnega kadra. *
A. Kandidat iz civilnega prebivalstva mora ustrezati za sprejem v to šolo tem-le pogojem:
1.	) Biti mora državljan keraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar dokaže z domovnico in občinskim potrdilom.
2.	) Ne sme biti mlajši nego 16 in ne starejši nego 19 let (to ne velja za mornarje iz stalnega kadra), kar mora dokazati s krstnim listom ali pa s potrdilom dveh državljanov, overovljenim po policijskem (političnem) oblastvu. Za podstavo izračunu kandidatove starosti se jemlje celotno koledarsko leto, v katerem se kandidat zglasi za sprejem.
3.	) Dovršiti je moral najmanj štiri razrede osnovne (ljudske) šole, kar mora dokazati s šolskim izpri-čevalom, ki navaja oceno iz posameznih predmetov.
4.	) Biti mora dobrega vedenja in nekaznovan, kar dokaže z občinskim ali policijskim (političnim) potrdilom (nravstvenim izpričevalom).
5.	) Imeti mora očetovo (varuhovo) dovolilo, potrjeno po oblastvu, v katerem se izjavlja, da se mu dovoljuje, vstopiti v podčastniško šolo in služiti pri mornarnici po odredbah člena 18. uredbe o ustroju brodarske podčastniške šole, t. j. po dovršeni brodarski podčastniški šoli še 60 mesecev pri kadru mornarnice.
6.	) Biti mora neoženjen; kar dokaže s potrdilom cerkvenega ali občinskega oblastva.
7.	) Predložiti mora izpričevalo aktivnega vojaškega zdravnika, da je:
a)	sposoben za službo v vojni mornarnici, skladno z odločbo F. Dj. O. br. 19.239 z dne 19. maja 1924., z dostavkom, da se smatrajo tudi kandidati s hibami po členih 3., 4. in 5. za nesposobne;
b)	da vid na obeh očeh ni slabši nego 8/8; če je vid na enem očesu e/i2, mora biti na drugem Vo;
c)	da točno razločuje barve;
č) da je njegovo slišalo zdravo, da sliši akcentuiran šepet na vsako uho najmanj na razdaljo 6 m;
d)	da nima golše, da mu je prehod zraka neoviran, da so njegova pljuča papolnoma zdrava; kapaciteta pljuč ne sme biti manjša nego 6 cm;
e)	da mu jo srce brez napako in da so njegove žile zdrave;
f)	da ni slabokrven in da nima bezgavk;
g)	da mu je živčevje zdravo in da so mu refleksi normalni;
h)	da mu ne manjka več nego šest zob, toda sprednje zobe mora imeti; da so mu trebušni orgasd vsi zdravi;
i)	da nima kile in da je njegovo spolovilo normalno in zdravo;
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 14. aprila 1927., št. 83.
j)	kandidat jo sposoben z dovršenimi 16 leti, če ima najmanjši obseg prsi 72 cm, višino 152 cm in težo 43 kg; s 17 leti, če ima najmanjši obseg prsi 73 cm; višino 154 cm in težo 45 kg; z 18 leti, če ima najmanjši obseg prsi 75 cm, višino 156 cm in težo 47 kg; z 19 leti, če ima najmanjši obseg prsi 76 cm, višino 158 cm in težo 49 kg,. Svojeročno spisane prošnjo za sprejem, v katerih izjavljajo kandidati, da pristajajo na vse pogoje, predpisane s tem natečajem, so morajo poslati naj-kesneje do dne 1. septembra 192 7. komandantu brodarske podčastniške šole v Šibeniku, Dalmacija. Prošnji morajo biti priložene zgoraj omenjene listine pod 1.) do 7.). Prošnjo in listino morajo biti opremljene s predpisanimi kolki. Prošnja mora biti podpisana s čitno pisanim imenom in priimkom in s prvo črko očetovega imena; razen tega je treba navesti natančni naslov.
Kandidati, ki se spoznajo po ponovnem zdravniškem pregledu v brodarski podčastniški šoli za nesposobne, da bi služili pri mornarnici, se pošljejo domov.
Da se ugotovi sposobnost kandidatov v teoretičnem oziru, morajo priti vsi pozvani kandidati pri komandi brodarske podčastniške šole k sprejemnemu izpitu, da se izprašajo iz čitanja in pisanja v latinici ali cirilici in iz štirih osnovnih računov s celimi in decimalnimi števili in z ulomki.
Po dovršenem šolanju v brodarski podčastniški šoli «e uvrste absolventi brodarske podčastniške šole v posebne tečaje, kjer se izobrazijo po sposobnosti in pripravi za topničarje, torpediste, minerje, telegrafiste, hidroaviatike, signaliste itd.
Gojenci, ki se zaradi slabega vedenja ali nezadostnega učnega napredka odpuste iz šole, morajo prebiti pri mornarnici čas do popolnega službenega roka in dvakrat toliko časa, kolikor so ga prebili v šoli. Službeni rok pri mornarnici jo dve leti.
Če bi služili absolventi brodarske podčastniške šolo pri mornarnici tudi preko obveznih službenih let, bodo nadaljevali pri njej svojo strokovno izobrazbo in po sposobnosti lahko dosežejo ukazni čin.
Kandidatu izda komandant onega vojaškega okrožja, v katerega območje spada kandidat, brezplačen listek (objavo) za vožnjo z železnico ali parnikom od najbližjo postajo kandidatovega stanova-lišča do Šibenika, in sicer po pravilniku za transpor-tiranje vojakov, členu 4., točki 14.), in členu 48., in na podstavi pismenega potrdila komandanta brodarske podčastniške šole.
Ce se kandidat ne sprejme za gojenca, se mu izda brezplačen vozni listek (objava) za povratek na njegovo stanovališče.
Vsi oni, ki so vložili prošnjo, morajo javiti do njene rešitve ali do poziva, odnosno po pozivu, komandantu brodarske podčastniške šole vse osebne izpremembe kakor tudi izpremembo svojega naslova.
Pouk v brodarski podčastniški šoli vojne mor-narnice traja dve leti.
B. Mornarji stalnega kadra mornarnice, ki hočejo vstopiti kot gojenci v brodarsko podčastniško šolo, se morajo prijaviti po redni poti komandantu edi-nice ali naprave, kjer služijo; dotični komandant pa pošlje njih prošnje komandantu brodarske podčastniške šole skupno s potrebnimi listinami in s svojim mnenjem.
Iz komande brodarske podčastniške šole. v Šibeniku,
dne 30. marca 1927.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
S 12/26—98.	945
Odprava konkurza.
Prezadolženka: Karolina Dolenc.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom' opr. št. S 12/26—.2 o imovini te prezadolženko, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 11. aprila 1927.
S 9/27—2.	946
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini ‘«M ex id e», mednarodne eksportne in importne družbe z o. z. v Ljubljani, registrirane pod isto firmo.
Konkurzni komisar: dr. Erik Eberl, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 140 dne 2 9. aprila 1927. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 3 1. maja 192 7. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dno 10. junija 1 927. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 15. aprila 1927.
S 16/26—128.	916
Oklic.
V konkurzni stvari Ivana Kosa, trgovca v Celju, se je preložil narok za sklenitev prisilne poravnave na dan 30. aprila 192 7. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 2.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 12. aprila 1927.
S 3/27—14.	943
Sklep.
Konkurzna stvar Martina Zvera, trgovca in krojaškega mojstra v Beltincih.
Ker je sedanji upravitelj mase, dr. Karel Šabec, razrešen tega posla, se postavlja za upravitelja mase dr. Armin Strasser, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I.,
dne 12. aprila 1927.
C 44/27—1.	917
Oklic.
Alojzij Zalar, posestnik v Lešnjakih št. 4, je vložil zoper Janeza T a v ž 1 j a iz Lešnjakov št. 3 tožbo zaradi izdaje odpisne dovolitve.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
,	.	2 8. a p r i 1 a 1 9 2 7.
ob enajstih.	1
Ker je sedanje bivališče Janeza Tavžlja neznano, se mu postavlja za skrbnika ^ovrenc Premrov, pod-uradnik finančne kontrole v p. v Cerknici.
Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek IL,
dne 4. aprila 1927.
C D 56/27—1.
Oklic.
Jakob Goli, posestnik v Ljubljani, Trnovska ulica št. 1, po drju. Josipu Ccpudru, odvetniku v Ljubljani, je vložil zoper pravne n.a slednike 1.) po Mariji G o 1 i j e v i in 2.) po Apoloniji G o 1 i -j e v i, neznanega bivališča, tožbo zaradi izbrisa zastavne pravice.
Sporni narok za ustno razpravo se je določil na dan	3. maja 19 27.
ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 50.
Kor je sedanje bivališče tožencev neznano, se jim postavlja za skrbnika dr. Viktor Vovk, odvetnik v Ljubljani.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek II.,
dne 14. aprila 1927.
C 47/27—1.	T	918
Oklic.
Občinska javna bolnica v Krškem po finančni prokuraturi v Ljubljani je vložila zoper Janeza Dvoršaka, posestnika v Kališovcu, sedaj nekje v Ameriki, tožbo zaradi 2112 Din.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
10. maja 192 7.
ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 5.
Ker je bivališče Janeza Dvoršaka neznano, se mu postavlja za skrbnika Anton Dokler, sodni ofi-cial v Sevnici.
Okrajno sodišče v Sevnici,
dne 14. aprila 1927.
E 329/26—7.	~	686
Dražbeni oklic.
Dne 9. maja 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Krtina, vi. št. 52 (zidana hiša z gospodarskimi poslopji in zemljišči v izmeri 23.338 m2).
Cenilna vrednost: 30.499 Din; najmanjši ponu-dek: 20.334 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sedišču najpozneje pri dražbenom naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, oddelek II.,
dne 11. marca 1927.
E 34/27—9.	950
Sklep.
Izvršba po prisilni dražbi nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Orešje, vi. št. 83 in 312, ki jo je dovolilo podpisano sodišče s sklčpom opr. št. E 34/27—2, je s privolitvijo zahtevajoče stranke po § 39., št. 6, izvršilnega reda ustavljena.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 11. aprila 1927.
E 3344/26—9.	741
Dražbeni oklic.
Na predlog Celjskeposojil ničev Celju bo dne 7. maja 1 927. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiški knjigi za Sv. Miklavž:	^
Označba nepremičnin: 1.) vi. št. 197: hiša s pri-teklinarni, cenilna vrednost 5035 Din, gospodarsko poslopje, cenilna vrednost 1500 Din, gozd, cenilna vrednost 1667 Din, zemljišča, cenilna vrednost 5743 Din; 2.) vi. št. 71: gozd, cenilna vrednost 35 Din, vinograd, cenilna vrednost 2062 Din —1 skupaj 15.942 Din; najmanjši ponudek 10.630 Din.
K nepremičnini ad 1.) spada gospodarsko orodje v cenilni vrednosti 35 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadi j: 1594 Din 20 p.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 18. marca 1927.
E 675/26—7.	886
Dražbeni oklic.
Dne 6. m a j a 1 9 2 7. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kleč, vi. št. 24 in 148, zemljiška knjiga Talčji vrh, vi. št. 295 in 574, in zemljiška knjiga Planina, vi. št. 134.
Cenilna vrednost: 34.350 Din 52 p; vrednost pri-tckline: 175 Din; najmanjši ponudek: 22.900 Din 50 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.,
dne 31. marca 1927.
E 46/27—8.	746
Dražbeni oklic.
Dne 2. maja 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška- knjiga Št. Jernej in Orehovec, vi. št. 114 in 488 s solastninsko pravico do vi. št. 459 v kata-stralni občini šentjernejski.
Cenilna vrednost: 38.998 Din 50 p; vrednost pri-tekline: 1105 Din; najmanjši ponudek: 29.409 Din
20 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer -bi so ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek II.,
dno 16. marca 1927.
E 80/2,7—7. -	695
Dražbeni oklic.
Dne 2. m a j a 1 9 2 7. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Čerina, vi. št. 459 in 401.
Cenilna vrednost: 8415 Din; najmanjši ponudek: 5610 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sedišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
1.) dne 13. maja 1 9 2 7. ob osmih: vi. št. 71 (Hrvata i Slovenaca, deo IT.,» odredbo: «Ka odseku
(hiša št. 9 v Lučarjevem kalu z gospodarskim poslopjem, 30 zemljiškimi parcelami in priteklino), skupna cenilna vrednost 53.222 Din, najmanjši po-nudek 35.481 Din 50 p;
2.) dne 2 0. maja 1 92 7. ob osmih: vi. št. 120 (hiša št. 6 v Trnovci z gospodarskim poslopjem, 9 zemljiškimi parcelami in priteklino), skupna cenilna vrednost 9875 Din, najmanjši ponudek 6631 Din 25 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbo, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Okrajno sodišče v Višnji gori,
dne 5. aprila 1927.
Št. 221/27.	949
Razglas.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., je dovolilo s sklepoma z dne 11. aprila 1927., Nc III174/27-1 in Nc III 175/27-1
1.	) notarju Jožefu Vimpolšku v Kostanjevici in	v. f>
2.	) notarju drju. Miletu Jenku v Kozjem,
da smeta obdržati notarske spise, knjige in seznam-ke izza poslovanja * ad 1.) v Kozjem,
‘ad 2.) v Kostanjevici
v svoji shrambi do konca meseca junija t. 1. ter izdajati odpravke.
Notarska zbornica v Ljubljani,
dne 20. aprila 1927.
Predsednik: Hudovernik s. r.
Št. 388/27 k št. 308/27.	959
Objava.
Po § 58. disciplinskega statuta za odvetnike in odvetniške kandidate se objavlja, da jo gospodu drju. Arminu Strasserju, odvetniku v Dolnji Lendavi, ustavljeno izvrševanje odvetništva za dobo od dne 3. maja 1927. do dne 3. junija 1927.
V L j u b 1 j a n i, dne 21. aprila 1927.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik dr. D. Majaron s. r.
179.
Popravek dodatka v železniški tarifi, delu L, z dne 1. oktobra 1925.*
V železniški tarifi, delu L, ki velja od dne 1. oktobra 1925., natisnjeni v cirilici, je treba popraviti na strani 103. poglavje: «Dodatak B.» v: «Dodatak A.».
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 29. marca 1927.; G. D. br. 17.370.
180.
Izprememba naziva za postajo z nazivom
« Bolevci- Sava».**
%
V lokalni tarifi za prevoz blaga, živih živali in mrličev, ki velja od dne 1. oktobra 1926., se iz-preminja v oddelku VI. A (stran 22) naziv za postajo z nazivom: «Bolevci-Sava» v naziv: «Bolevci».
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 4. aprila 1927.; G. D. br. 16.122/27.
181.
Dopolnitev lokalne tarife za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926. in luške tarife za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926.**
V teh tarifah je treba dopolniti v oddelku Ih: «Dopune i izmeno žolezničke tarife kraljevine Srba,
B—XIV—e. Roba u rasutom stanju (alla rinfusa)» z naslednjimi postajami: Bolevci, Zaječar, Rruševae. Mladenovac in Paračin.
Ta dopolnitev velja od dne 15. aprila 1927.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 9. aprila 1927.; G. D. br. 22.085.
182.
Voznina za prevoz sirovega tobaka.*
Z odločbo gospoda ministra za promet G. D br. 24.202 z dne 6. aprila 1927. se je odobrilo, da se računi za prevoz sirovega tobaka, navedenega v poziciji D—27—a, iz Bolgarije za, Poljsko voznina za prevoz od državne meje pri Caribrodu do državne meje pri Subotici (proti Kelebiji) po vozninskem stavku 4325 p za 100 kg.
Pošiljke se morajo predajati v prevoz kot sporovozno blago z direktnimi tovornimi listi na eni ali drugi postaji v Bolgariji in pošiljati na eno ali drugo postajo v Poljski.
Ugodnost velja, če se preda v prevoz najmanj -5000 kg ali če se za toliko plača voznina, po tovornem listu in vagonu; uporablja pa se s kartiranjem.
Ta ugodnost velja od dne 10. aprila 1927. do preklica, najdlje pa do dne 30. septembra 1927.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 9. aprila 1927.; G. D. br. 24.202.
183.
Nova tarifa za prevoz vrednostnega blaga z vlakom S. 0. E.**
Z dnem 1. aprila 1927. stopi v veljavo nova tarifa za prevoz vrednostnega blagra (tarif de mar-chandises de valeur) z vlakom S. O. E.
Istega dne prestane veljati istoimena tarifa z dne 1. septembra 1926.
Iz komercialnega oddelka
generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 30. marca 1927.; G. D. br. 21.516.
Št. 15.590/1—1927.	958 3—1
Razglas o ofertni licitaciji.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu razpisuje s tem na podstavi zakona o državnem računovodstvu javno pismeno ofertno licitacijo za pleskanje novega železnega železniškega mostu čez potok Vojlovice v km 66 8/9 na progi od Podravske Slatine do Našic, med postajama v Mikleušu in Cačincih, na dan 2 3. maja 1 927. Celokupna proračunska vsota znaša 30.000 Din, približna teža mostu pa 134.000 kg. Rok za dovršitev pleskanja je do dne 30. junija 1927. Ponudbe se morajo napisati na obrazcih, ki jih je direkcija državnih železnic v Zagrebu posebe izdelala za to, ter izročiti najkesneje do 11. ure zgoraj označenega dne pri gradbenem oddelku podpisane direkcijo, kjer se bo tudi vršila ta licitacija. Obče in posebne pogoje za izvršitev teh del lahko vpogle-dajo interesenti pri označenem gradbenem oddelku,
II.	nadstropje, soba št. 69, vsak delavnik med uradnimi urami; lahko pa jih tudi kupijo za 30 Din pri tem oddelku.
Ponudba, opremljena s kolkom za 100 Din, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako na zavitku: «Ponudba za pleskanje novega železnega železniškega mostu v km 66 8/9 proge od Podravske Slatine do Našic, na dan 16. maja
1927.,	ponudnika N. N. (dražiteljevo ime in njega priimek).»
Ponudbe, ki jih podado neposredno ponudniki aii njih pooblaščenci, se morajo vročiti na dan licitacije med 10. in 11. uro v roke predsedniku komisije.
Ce se pošlje ponudba po pošti, mora biti odprem-Ijena tako, da prispe k licitacijski komisiji najkesneje v zgoraj določenem času. Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po izvršeni licitaciji.
Licitacija se bo vršila ob 11. uri; vsak pdnudnik mora položiti najkesneje do 10. ure na dan licitacije pri glavni blagajni direkcije državnih železnic v Zagrebu kavcijo v znesku 5 % ponujene vsote, in sicer
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek II.,
dne 16. marca 1927.
E 13/26—16.	774
Dražbeni oklic.
Dne 6. maja 1 927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trboje, vi. št. 208.
Cenilna vrednost: 9100 Din; najmanjši ponudek: 6066 Din 66 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, oddelek II.,
dne 6. aprila 1926.
E 338/27—5.	744
Dražbeni oklic.
Dne 4. maja 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Grajska vrata: 1.) vi. št. 121 docela (stanovanska hiša v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 12, z gospodarskimi poslopji [hlev, avtomobilna garaža itd.] in vrtom), cenilna vrednost: 498.585 Din 25 p; 2.) treh petink vi. št. 12 (stanovanska hiša v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 14 in Kopališka ulica št. 14, z vrtom, drvarnico itd.), cenilna vrednost treh petink 110.484 Dn — skupaj 609.069 Din 25 p; najmanjši ponudek: 304.535 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 21. marca 1927.
E 2500/26—15.	532
Dražbeni oklic.
Dne 5. maja 1 9 2 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podlož, a) vi. št. 103, b) vi. št. 153.
Cenilna vrednost: ad a) 101.015 Din, ad b) 1285 Din 20 p; vrednost pritekline: ad a) 60.900 Din; najmanjši ponudek: ad a) 50.507 Din 50 p, ad b) 642 Din
60 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 22. februarja 1927.
E 2490/26—R.	663
Dražbeni oklic.
Dne 6. maja 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Juršinci, vi. št. 29.
Cenilna vrednost: 43.906 Din 50 p; najmanjši ponudek: 31.428 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za-etkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
H j nePromičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Duigače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
(^no 3- marca 1927.
E 499/26—7 in E 58/27—7.	924
Dražbeni eklic.
Pri podpisanem sodišču bo v sobi št. 3 dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiški knjigi za katastralno občino Dob:
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 13. aprila 1927., št. 82/XVin.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. aprila 1927., št. 85/XIX.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. aprila 1927., št. 85/XIX.
** «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 13. aprila 1927., št. 82/XVILI.
ali v gotovini ali v vrednostnih papirjih (člen 88. zakona o državnem računovodstvu).
0	položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku licitacijske komisije.
Dražitelj mora pokazati predsedniku komisije izpričevalo o dražitoljski sposobnosti, izdano po trgov-sko-obrtniški zbornici, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Licitanti se zlasti opozarjajo na to, da morajo podpisati na dan licitacije izjavo, da poznajo pogoje, ob katerih se morajo vršiti predmetna dela, in da pristajajo, dražiti po njih.
Iz direkcije državnih železnic v Zagrebu, dne 4. aprila 1927.
St. 456/8.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. aprila 1927.:
1	rjav dežni plašč; 1 zlata naprsna igla v obliki dveh prekrižanih paličic z dvema rdečima in enim modrim kamenčkom na sredi; 1 pleteno ogrinjalo temne barve; 2 bankovca po 10 Din; 1 ženska srebrna ura; 1 naočniki v rumenem koščenem okviru;
1 zlata zapestnica s podolgastimi členi; 1 usnjena črna denarnica z 2 bankovcema po 10 Din in 5 Din drobiža; 1 srebrna ura «Eke» na zlati verižici s podolgastimi členi; 10 bankovcev po 10 Din; 1 zidarski čopič; 1 usnjena črna denarnica z 2 bankovcema po 100 Din, 1 majhnim koledarjem in nekaj drobiža;
1 listnica iz usnja v obliki krokodilje kože z 1 železniško legitimacijo, 1 nabavno knjižico, 1 bankovcem za 100 Din in 5 p; 1 usnjena črna listnica, v njej 7 bankovcev po 100 Din, okoli 10 bankovcev po 10 Din in 1 železniška legitimacija; 1 usnjen rjav kovčeg s perilom, 1 odejo in 2 paroma čevljev; 1 bankovec za 100 Din; 1 zlata zapestnica v obliki verižice; 1 zlata ženska zapestna ura;
1	usnjena denarnica, v njej 1 bankovec za 100 Din in 3 do 4 bankovci po 10 Din; 15 bankovcev po 100 Din.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. aprila 1927.:
1 zlat moški prstan; 1 double zapestnica v obliki verižice; 1 ženski dežnik; 1 srebrna ženska-zapestna ura; 1 zračna sesaljka za kolesa; 1 lisičja koža in 5 zajčjih kož; 1 ženska ročna usnjena črna torbica z manjšo vsoto denarja v denarnici; 1 črna boa;
2	stari konjski odeji; 1 usnjena črna denarnica z manjšo vsoto denarja; 1 ženska svilena šerpa; 2 bankovca po 10 Din. — V kavarni «Union» so se našli ti-lo predmeti: 1 dežnik, 1 ženski šal, 1 moški šal, 1 knjiga «Jugoslovenski kompas», 3 pari rokavic,
/2 denarnici (v eni izmed njiju 1 Din) in 6 ključev. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 4 moški dežniki, 3 ženski dežniki, 3 palice, 1 prazen nahrbtnik, 3 otroške čepice, 2 športni čepici, 1 suknja, 1 vrv, 1 jopič, 1 star moški klobuk, 2 torbici za spise* 1 pled, 1 ročna torbica, 1 škatla z vzorci in 1 zavitek perila.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 15. aprila 1927.
St. 2656/11. in 2657/11.	957 2—1
Razpis dobav.
Razpisuje se dobava: a) dveh pogonskih jermenov,
h)	400 m jeklenožične pocinkane vrvi s premerom 14 mm.
Natančnejši dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Ponudbe je treba vložiti najkesneje do dne 10. maja 192 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 20. aprila 1927.
b) parcel, ležečih v katastralni občini Planini in vpisanih pod vi. št 24 iste katastralne občine, bosta na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. kranjski št. 2 iz leta 1888., razgrjena na vpogled vsem udeležencem, in sicer načrt pod a) od dne 23. aprila 1927. do vštetega dne 6. maja 1927. v občinskem uradu v Stranjah, načrt pod b) pa od dne 27. aprila 1927. do vštetega dne 10. maja 1927. v občinskem uradu v Planini.
Obmejitev obeh načrtov s kolci na mestu samem se je že izvršila.
Načrt pod a) se bo pojasnjeval dne 2. maja 1927. ob desetih v občinskem uradu v Stranjah; načrt pod b) pa se je že pojasnjeval.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrta v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. zoper načrt pod a) od dne 23. aprila 1927. do dne 22. maja 1927., zoper načrt pod b) pa od dne 27. aprila 1927. do dne 26. maja 1927. pri oblastnem komisarju vložiti ali dati ustno na zapisnik.
V	Ljubljani, dne 13. aprila 1927.
Komisar za agrarske operacije v ljubljanski oblasti:
dr. Spiller-Muys s. r.
St. 6157.	'Je	944
Razglas.
Lova občin Blok in Sv. Vida nad Cerknico se bosta oddajala na javni dražbi v zakup za dobo od dne 1. junija 1927. do dne 1. aprila 1932, in sicer prvi na uradnem dnevu sreskega poglavarja v Ložu v torek dne 17. maja 1927. ob enajstih, drugi pa v ponedeljek dne 16. maja 19 27. ob devetih v uradu sreskega poglavarja v Logatcu.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem poglavarju v Logatcu med navadnimi uradnimi urami.
V	L o g a t c u, dne 18. aprila 1927.
Sreski poglavar: Poklukar s. r.
Razne objave.
952 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 15. aprila 1927.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga...................... 400,879.775-33
Posojila........................... 1,329,314.959-51
Račun za odkup kronskih novčanic 1.114,184.106*85
Račun začasne zamene................. 321,366.595-36
Dolg države......................... 2.966,355.034-—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163-— Saldo raznih računov................. 522,240.620-06
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano ....	30,000.000-
Rezervni fond......................... 9,712.686-92
Novčanico v tečaju................. 5.493,708.420-—
Državni račun začasne zamene . .	321,366.595-36
Terjatve države po raznih računih	93,578.614-30
Razne obveznosti ...■•••	622,918.904-53
Terjatve države za zastavljene domene .............................. 2.138,377.163—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde...............■	88,055.870-—
8.792,718.254-11
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
Vabilo na izredni občni zbor delničarjev Slovenske banke v Ljubljani,
ki se bo vršil v soboto dne 7. maja 1927. ob dvanajstih v poslovnih prostorih v Ljubljani. Stri-tarjeva ulica št. 9.
Dnevni red:
1.	) Predlogi upravnega sveta in nadzorništva glede kritja upnikov in odškodbe delničarjev, odnosno glede sanacije Slovenske banke.
2.	) Posvetovanje in sklepanje o teh predlogih.
3.	) Predložitev bilance.
4.	) Sklepanje o eventualni likvidaciji in o eventualni volitvi likvidatorjev.
5.	) Slučajnosti.	954
* * *
Na občnem zboru imajo pravico glasovati vsi oni delničarji, ki so založili najmanj osem dni pred občnim zborom vsaj deset delnic pri centrali zavoda v Ljubljani (Stritarjeva ulica št. 9). Vsak delničar je upravičen do toliko glasov, kolikorkrat zastopa po deset delnic.
V Ljubljani, dne 21. aprila 1927.
Upravni svet.
948 Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
dne 2 7. maja 1 927. ob pol šestnajstih (ob pol 4. uri popoldne) v poslovnih prostorih v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Dnevni red:
1.	) Računsko poročilo nadzorništva.
2.	) Poročilo revizorjev.
3.	) Odobritev letnega računa za leto 1927.
4.	) Dopolnilna volitev nadzorništva.
5.	) Volitev revizorjev.
6.	) Slučajnosti.	Predsednik.
* * *
Po § 21. zavarovahnčnih pravil je občni zbor sklepčen, če zastopajo člani na njem najmanj 200 glasov;
vrši pol Mo plfflSJo drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ne glede na število navzočnih članov.
Portland-cementna tovarna,
d. d. na Dovjem.	919
Račun bilance.
	Din	Pt		Din	L
Blagajna. . .	16.623	4č	Delniška glav-		
Premičnine in			niča....	3,000.000	—
nepremični-			Rezervni sklad	12.494	.r,;<
ne ... .	898.472	04,	Kreditorji . .	8.931	86,
j Sirovine in za-			Menice . . .	1,780.000	— 1
loge . . .	1,677.674	80	Tranzitorji . .	3.368:10,	
Jadransko-					
I Podunavska			\		
banka . . .	442.850	—	\		
Debitorji . .	787.529	56	\		
Račun obno-			\		
vitve . . .	174.467	—	\		
Izguba z dne			\		
31. decem-			\		
bra 1926. .	807.177	64!	! \		
1		4,804.794	49		4,804.794|4^	
Račun izgube in dobička.
Prenos izgube izleta 1925. Zavarovalnine Plače . . . . Obresti . • • Davki. . . . Potni stroški . Stroški upravnega sveta. j	Din p	Obratni dobi-j ček ... . Izguba z dne 31. decembra 1926. .	j Din |p j 298.49lj93 807.177 64
	515.224 02 lil.287,32 196.800-211.701 10 44.821 82 16.565|25| 9.270 06		
"1	1,105.669|57	||l,105.6691571	
V Mojstrani, dne 31. decembra 1926.
Št. RU 155/07—32 in RU 219/11.'
Razglasa o razgrnitvi načrta o nadrobni raz-delbi skupnega sveta posestnikov v Spodnjih in Zgornjih Stranjah in posestnikov v Planini.
Načrta o nadrobni razdelbi: a) jKircel, ležečih v katastralni občini Stranjah »n vpisanih pod vi. št. 98 iste katastralne občine,
953	Objava.
Vabilo na izredni občni zbor delničarjev Slovenske banke v Ljubljani, razglašeno v Uradnem listu 42 z dne 15. aprila 1927. (na strani 244), se s tem pro-klicuje, ker je bil dnevni red pomoten.
Upravni svet.
940	Objava.
Izgubil sem izpričevali IV. in V. razreda državne realne gimnazijo v Ptuju za šolski leti 1920./1921. u* 1921 ./1922. naime: Anton Križnič z Opčine pri Trstu. Proglašam ju za neveljavni.
Anton Križnič s. r.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. - Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.