Ljubljana, četrtek 11, maja I959 Cena 2 Din Upravruštvo. Ljubljana, Knafljeva s — Telefon ŠL 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Inseratm odüelek: Ljubljana, Šelenburgova uL — Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor Grajski *rg 1 Telefon št 2455 Podružnica Celje. Kocenova ulica 2 Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih Ljubljana ŠL 11.842, Praga čislo 78.180. Wien ŠL 105.241 Obisk kneza namestnika v Italiji Iz poročil ki jih objavljamo na drugem mestu, ie razvidno, kako svečan in prisrčen sprejem je bil v Rimu prirejen Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi o priliki njunega službenega obiska pri italijanski kraljevski in cesarski dvojici. Jugoslovensko-italijansko prijateljstvo se je s tem obiskom, ki tvori naravno dopolnitev vseh dosedanjih izmenjav uradnih po-setov med obema državama, spet poglobilo in utrdilo. Prijateljsko sodelovanje med obema jadranskima sosedama prehaja tako vedno bolj med stalnice naše in italijanske zunanje politike. Ozračje, ki so ga še pred nekaj leti motili razni pomisleki z obeh strani, je ne le povsem razčiščeno, temveč pridobiva celo vedno bolj na intimnosti in prijateljski prisrčnosti. To je posebnega pomena za ves razvoj na Jadranu samem, a tudi v vsem balkanskem predelu Evrope. Po dosedanjih uradnih diplomatskih obiskih z obeh strani, ki so položili osnove za sedanje sodelovanje med obema državama, je povsem naravno in razumljivo, ako so v R'mu izrazili željo, naj bi se nova politika obeh držav dopolnila in potrdila še s službenim obiskom našega kneza namestnika Pavla in kneginje Olge. Taka želja se je mogla poroditi samo v popolnoma prijateljskem ozračju, kakršno vlada sedaj med obema državama. Italijansko povabilo za obisk najvišjega predstavnika naše države v Rimu predstavlja istočasno osebno počastitev Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in počastitev naše države, ki ji hoče Italija tudi ob tej priliki manifestirati svoje simpatije Kakor poudarjajo italijanski listi, je Italija želela pozdraviti v osebi kneza namestnika najvišjega odgovornega činitelja naše države, ki si je osebno pridobil velike zasluge za sklenitev beograjskega sporazuma z dne 25. marca 1937. Že na sebi pomembni državni obisk vzbuja v sedanji evropski politični napetosti. ko se vrši borba za organizacijo dveh velikih nasnrotniških front, ki bosta odločevali o bodoči usodi našega kontinenta in evropskih narodov, še posebno pozornost vse svetovne javnosti. Jugoslavija je v več ko enem oziru ključ do položaja na celem Balkanu. V drugi polovici aprila je politični svet z največjo napetostjo čakal na poročila o beneškem sestanku zunanjih ministrov Italije in Jugoslavije. kateremu ie sledil obisk dr. Cincar-Markoviča v Berlinu. Govorilo se je takrat, da gre za priključitev Jugoslavije k antikominterni in za njeno popolno prislonitev na sistem osovine Rim-Berlin Napovedane senzacije pa so izostale. Pokazalo se je. da ima Jugoslavija na Balkanu in v evropski politiki velevažno vlogo, ki zahteva od nie vsestranskih obzirov. da more vršiti funkcijo miroljubne, lojalne in prijateljske posredovalke med mnogimi nasprotujočimi si interesi. Tako so Benetke prinesle poglobitev medsebojnega zaupanja, a pokazale tudi polno razumevanje prijateljske Italije za lcialno politiko naše kraljevine. Čeravno niso bile torej nobene nove obveze dogovorjene, je v prisrčnem ozračju beneškega sestanka dobila politika iskrenega sodelovanja nove pobude. Italija je takrat, neposredno po svoji akciji v Albaniji, znova potrdila, da smatra beograjski sporazum iz leta 1937 za trdno osnovo svoje politike ne le napram nam, temveč na Balkanu sploh. Osnovno načelo tega sporazuma. medsebojno spoštovanje in medsebojna teritorialna nedotakljivost, se je izkazalo kot osnovna misel, ki odgovarja življenskim interesom obeh držav in spada med najsigurnejše či-nitelje miru v tem važnem delu Evrope. Berlinski sestanki našega zunanjega ministra so naravno pokazali polno razumevanje za beneške rezultate tudi s strani nemške diplomacije. Časi so taki, da je za vodstvo dobre politike jasnost v medsebojnih odnošajih bolj kakor kdaj koristna in potrebna. Na neporušni osnovi načel italijan-sko-jugoslovenskega sporazuma iz leta 1937. je vsak doprinos k izgraditvi iskrenih in zaupljivih odnošajev med obema sosednima narodoma pozitiven uspeh za Italijo in Jugoslavijo. Italija dobro pozna naše obveze napram ostalim prijateljem naše države. Ona je za to kazala vedno realno razumevanje, in se je zadovoljila s tem. da se je Jugoslavija s svoje strani zavedala svojega neposrednega sosedstva z velikim italijanskim narodom ter izpričala lojalno pojmovanje politike in stremljenje italijanske države. V tem duhu so se razvijali naši odnošaji v zadnjih letih in vsi Ju-gosloveni iskreno želimo, da bi se v tem duhu na vseh poljih naših ^bojnih stikov še poglobili. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455; Celje, Strossmayer jeva ulica štev L telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo. navdušen sprejem kneza Pav a v Na rimskem kolodvoru so kneza Pavla in kneginjo Olgo sprejeli kralj in kraljica, Mussolini in drugi najvišji dostojanstveniki — Množice so visokima gostoma povsod prirejale impozantne ovacije Rim, 10. maja. AA. (Stefani) Danes dopoldne sta prispela v Rim Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga. Priredili so jima nad vse svečan sprejem. Železniška postaja Termini je bila izredno lepo okrašena Na njej so vihrale italijanske in jugoslovenske zastave. poleg tega pa je bila postaja vsa v jugoslovenskih in italijanskih grbih, v preprogah zelenju in cvetju. Na peronu so visoka gosta sprejeli in pozdravili kralj in cesar Viktor Emanuel III., kraljica in cesarica Helena, predsednik vlade Mussolini, ostali člani italijanske vlade. zastopniki fašistične stranke, zastopstvo mesta Rima, člani diplomatskega zbora, med njimi poslaniki Nemčije, Velike Britanije. Francije. Japonske, Tur-Poljske, Rumunije in Madžarske. Vlak je pripeljal na postajo točno ob 9. to. Godba karabinerjev, ki je bila po-strojena na peronu, je v pozdrav zaigrala jugoslovensko. nato pa italijansko himno. Ko sta knez namestnik Pavle in kneginja Olga stopila iz vlaka, sta ju nad vse prisrčno pozdravila italijanski kralj in kraljica. Zatem iu je pozdravil ministrski predsednik Mussolini. Soproga jugoslovenskega poslanika ga. Hristiceva je izročila krasen šopek cvetja Nj. Vis kneginji Olgi. Ob zvokih godbe, ki je igrala jugoslovensko himno, so kralj Viktor Emanuel, knez namestnik Pavle in predsednik vlade Mussolini obšli častno četo. Nato so se člani obeh dvorov s spremstvom umaknili v dvorno čakalnico, kier so jim bili predstavljeni navzočni dostojanstveniki. Po končanih ceremonijah v dvorni čakalnici so visoki gostie in gostitelji prišli pred postajo, kjer jih je ogromna množica ljudstva viharno pozdravila. Sprevod, v katerem so se peljali visoki dostojanstveniki. je krenil proti Kvirinalu S prvo dvorno kočijo sta se peljala italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel ter knez namestnik Pavle, z drugo pa kraljica Helena in kneginja Olga Ob vsei poti od kolodvora do Kvirinala je ljudstvo navdušeno vzklikalo in pozdravljalo visoke goste. Sprevod se je na pot' proti Kvirinalu za nekaj časa ustavil, da ie guverner mesta Rima knez Colona pozdravil visoka gosta s prisrčno dobrodošlico v imenu rimskega prebivalstva. Manifestacijo knezu namestniku Pavlu so bile posebno prisrčne, ko je visoki gost prispel v kraljevo palačo. Ogromna množica ljudstva je prebila kordon vojske, ki je bila postrojena na kvirinalskem trgu. Knez Pavle, kneginja Olga, kralj Emanuel in kraljica Helena so se pojavili nato na balkonu kraljevskega dvorca Množice so jim neprestano prirejale navdušene manifestacije. Vzklikale so Jugoslaviji, knezu namestniku Pavlu, kneginji Olgi, italijanskemu kralju in kraljici. Počastitve na grobovih Dopoldne ob 11.45 je knez Pavle obiskal v spremstvu zunanjega ministra dr. Cincar*Markovica, jugoslovenskega poslanika Hristič ter ostale suite Panteon. kjer je izkazal čast na grobih italijanskih vladarjev in položil krasen venec z jugoslovenskim trakom Ob vsej poti je ogromna množica ljudstva zopet navdušeno pozdravljala kneza namestnika. Tudi pred Panteonom se je zbralo mnogo ljudstva, ki je prirejalo knezu Pavlu tople manifestacije Vzklikalo je knezu Pavlu, italijanskemu kralju in Mussoliniju. Iz Panteona je knez namestnik Pavle odšel s spremstvom na Beneški trg, da izkaže čast italijanskemu neznanemu vojaku. Tu je bila zbrana še večja množica ljudi. Knez Pavle je položil pred spomenik neznanega vojaka kra- sen lovorjev venec z jugoslovenskim trakom. Nato se je knez Pavle odpeljal v liktorsko palačo, sedež fašistične stranke, da izkaže čast tistim, ki so padli v fašistični revoluciji. Kneza Pavla so sprejeli in pozdravili v palači tajnik fašistične stranke Starace ter vsi člani direktorija fašistične stranke. Knez namestnik jc položil v kapeli fašistične revolucije lovorjev venec z jugoslovenskim trakom, oddelki fašistov pa so izs kazali visokemu gostu vojaške časti. Ob navdušenih pozdravih in vzklikih članov fašističnih organizacij in ogromne množice ljudstva se je knez namestnik vrnil v Kvirinal. zunanji minister pa v Grand-hotel, kier je nastanjen. Na kosilu pri kralju in kraljici Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta se opoldne odpeljala s Kvirinala v vilo Savoia, kjer sta njima na čast priredila ob 12.30 italijanski kralj in kraljica intimno kosilo. Ovacije Mussoliniju Rim, 10. maja. AA. Takoj po sprevodu, v katerem sta se vozila visoka gosta, se je odpeljal s postaje Termini tudi predsednik italijanske vlade Mussolini, ki je bil oblečen v uniformo prvega maršala rimskega imperija. Množice ljudstva so ga navdušeno pozdravljale. Mussolini v avdienci pri knezu namestniku Rim, 10. maja. AA. (Stefani) Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel danes dopoldne ob 11. v kvirinalski palači v avdienco predsednika italijanske vlade Mussolinija in zunanjega ministra grofa Ciana. Cincar-Markovjc v avdienci pri kralju Rim, 10. maja. AA. (Stefani) Dopoldne ob 10.10 je jugoslovenski zunanji minister Cincar-Markovič prispel na Kvirinal in se vpisal v dvorsko knjigo. Ob 11.15 ga je sprejel v zasebno avdi-jenco italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel ter se z njim prisrčno razgo-varjal. Sestanek z Mussolini jem Rim, 10. maja. br. Ob lò se je zunanji minister dr. Cincar-Markovič pripeljal v spremstvu šefa protokola zunanjega ministrstva v Beneško palačo. Zunanji minister Ciano ga je sprejel v prvem nadstropju in ga spremljal v slavnostno dvorano, kjer ga je sprejel ministrski predsednik Mussolini Razgovor, kateremu je prisostvoval tudi Ciano, je trajal do 16.50. Deset minut kasneje se je pripeljal iz Kvirinala v Beneško palačo tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle Spremljali so ga šef dvornega ceremoniala Bela-sco, italijanski poslanik na jugosloven-skem dvoru Indclli ter kneževo sprem» stvo. V veži palače je kneza Pavla spre jel zunanji minister Ciano s funkcionarji ministrskega predsedstva in zunanjega ministrstva, v slavnostni dvorani pa mu je prišel nasproti ministrski predsednik Mussolini. Razgovor kneza namestnika s predsednikom italijanske vlade jc trajal do 17.40., ko se je knez namestnik spet vrnil. Svečanost pri rimskem guvernerju Ob 18. je rimski guverner knez Colona priredil knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi svečan sprejem. Z dvora so se pripeljali v vrsti avtomobilov kralj Viktor Emanuel s kneginjo Olgo. kraljica Jelena s knezom namestnikom Pavlom, jugoslovenski zunanji minister dr. Cincar-Markovič, člani italijanske vlade ter dvorno spremstvo. V palači se je formiral slavnostni sprevod, ki je krenil skozi vrsto velik.h dvoran, v katerih so bili razvrščeni povabljenci. Ti so povsod sprejemali kraljevska gosta z navdušenim ploskanjem. Čez pol ure so kralj in kraljica ter knez namestnik in kneginja Olga spet zapustili paiaco in se vrnili v Kvirinal. sosednje države z globokim domoljubjem in globoko zavestjo odgovornosti. Osebnost zvišenega gosta je dobro znana v Italiji, predvsem pa se ceni njegova sigurnost, ki jo je pokazal pri vzpostavitvi prijateljstva med obema sosednima državama. Z navzočnostjo kneza Pavla v Italiji dobiva to prijateljstvo svoje novo potrdilo. List končuje z besedami: V njem Italijani pozdrav. Ijajo danes modrega in zaslužnega kneza, jugoslovanski narod pa kot zvestega pristaša jugoslovansko-ilalijanskega prijateljstva. »Tribuna« objavlja dolg komentar v oblL ki življenjepisa kneza namestnika ter poudarja predvsem globoko izobraženost kneza Pavla in njegovo politično nadarjenost. V članku je izraženo prepričanje, da jugoslovanska javnost uvideva velike zasluge kneza namestnika, da živi danes Jugoslavija v prijateljskih odnošajih s svojima močnima sosedama Italijo in Nemčijo. »Lavoro Fascista« poudarja pod naslovom »Lik kneza Pavla« predvsem to, kako je bil položaj na Jadranskem morju prej nevaren za evropski mir in kako se je to spremenilo po sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Italijanski narod ima priliko pokazati knezu namestniku vso svojo simpatijo ob prijateljskem ozračju, ki vlada med obema državama. 1 nezdravi v tisku Rim. 10. maja. AA. (Stefani). Vse italijansko časopisje objavlja obširna poročila o prihodu jugoslovenskega kneza namestnika Pavla in kneginje Olge na obisk v Italijo. Listi objavljajo poročila italijanskih dopisnikov o odhodu kneza Pavla in kneginje Olge s topčiderske postaje ter spored njunega bivanja v Italiji. Objavljajo tudi obširen življenjepis kneza namestnika. Poročila so pisana v zelo toplem tonu in opisujejo kneza namestnika Pavla kot odličnega državnika, velikega prijatelja Italije in kot visoko izobraženega intelektualca. »■Popolo di Roma« v svojem poročilu o odhodu kneza namestnika Pavla v Italijo poudarja, da ga na poti spremlja tudi zunanji minister Cincar-Markovič. Po mnenju lista to pomeni, da bo sestanek v Rimu imel tudi političen značaj. »Giornale d'Italia« objavlja obširno poročilo o odhodu kneza namestnika iz Beograda, o sporedu njegovega bivanja v Italiji ter o velikih pripravah za sprejem v Neaplju, kjer bo knez Pavle prisostvoval vajam italijanske vojne mornarice. Vaje bodo prirejene njemu na čast. List objavlja tudi pozdravni članek, ki pravi, da bo italijanski narod sprejel kneza namestnika s fašistično prisrčnostjo ter da je knez Pavle iskren prijatelj. Italije, prijatelj nove Italije. Isti list pravi v življenjepisu kneza namestnika, da je knez zaradi svojega poznanja italijanske preteklosti in kulture sposoben bolj ko kdo drugi razumeti fašistično revolucijo, ki je poklicala v življenje vrline nekdanjega rimskega naroda in obnovila Italijo v njeni nekdanji rimski veličini. On je bil v Prisrčne simpatije, s katerimi je včeraj Rim pozdravil v svoji sredi našega kneza namestnika in kneginjo Olgo, navdaja ves naš narod z občutkom zadovoljstva in hvaležnosti. Manifestacije prijateljstva v italijanskem časopisju in v italijanski javnosti dokazujejo, kako globoko je zasidrana v italijanskem narodu zavest o pravilnosti politike njegovega voditelja Mussolinija, ki je prijateljstvo med našima državama proglasil za eno najtrdnejših osnov mirnega in srečnega razvoja na jugu in jugovzhodu Evrope. Tudi naš narod je o tem globoko prepričan. Kar je v njegovi moči, bo storil, da ostane sklenjeno prijateljstvo neskaljeno in da se razvija na srečo obeh sosednih narodov, katerih povezanost v politiki, gospodarstvu in kulturi je v zgodovini tolikrat izpričana in je rodila krasne uspehe vselej, kadar je slonela na medsebojnem priznanju življenjskih interesov enega in drugega. Mirovna politika Zedlnjenih držav Washington, 10. maja. AA. (Havas). Pomočnik zunanjega ministra je otvoril včeraj 10. mednarodni kongres za medicino in farmacijo, na katerem je zastopanih 32 držav. Prebral je pri tej priliki tudi govor zunanjega ministra Hulla, ki je bil zadržan in se sam ni mogel udeležiti svečanosti. V tem govoru razpravlja minister Hull o evropski krizi ter izjavlja, da so evropski narodi na razpotju in imajo na izbiro dve poti. Prva vodi k strahotam nove vojne in k hudim gospodarskim posledicam, druga pa k mirni rešitvi vseh sedanjih perečih vprašanj. Ne bi bilo treba, da bi bili miroljubni narodi zapleteni v vojno proti svoji volji. Zatem poudarja Hull iskreno željo Zedinjenih držav, da se ohrani mir in da bi se zastopniki posameznih držav zbrali na konferenci, na kateri bi rešili na prijateljski in časten način vsa pereča vprašanja. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Jugoslaviji najodločnejši pristaš političnega sporazuma s fašistično vlado. Njemu se je treba zahvaliti za velikonočni sporazum, ki je vsemu svetu objavil prijateljstvo Jugoslavije in jugoslovenskega naroda z italijanskim narodom. Knez namestnik je bil tisti, ki je v Jugoslaviji pripomogel k boljšemu poznavanju italijanske umetnosti in kulture, vse to z namenom, da bi prijateljstvo med obema narodoma postalo čim globlje. »Popolo d'Italia« piše med drugim: Ta obisk bo ovekovečil lojalno prijateljstvo in sodelovanje, ki že obstoji med Rimom in Beogradom Ta obisk nudi italijanskemu narodu priliko, da odobri politiko, ki je dovedla do sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Obisk obenem daje priliko italijanskemu narodu, da pozdravi kneza namestnika, ki je sicer mlad, a vodi usodo Angleški kraljevski par sredi Oceana London, 10. maja. br. Parnik »Empress of Australia«, s katerim potuje angleška vladarska dvojica v Kanado, se je moral tudi danes boriti z nemirnim morjem in meglo Parnik je kljub temu že skoraj na sredi poti. Ena izmed vojnih ladij, ki so bile dodeljene spremstvu angleškesa vladarja, je danes krenila nazaj proti Angliji. Ostali dve bosta ladjo spremljali vse do kanadske obale. V Ouebecu se dovršuiejo poslednie priprave za nadvse prisrčen sprejem angleškesa in kanadskega vladarja Tudi v Wa'hmgtonu so že v teku vse tehnične priprave za sprejem angleškega vladarja. Jeseni cblsh v Belgiji Bruselj, 10. maja. AA. Agencija Belga poroča, da bo angleški kraljevski par uradno obiskal Belgijo meseca novembra. S pri eglptsfcsm kralju Rim. 10. maja w. V političnih krogih pripisujejo velik pomen obisku libijskega guvernerja maršala Balba v Egiptu, zlasti pa dejstvu, da ga je včeraj sprejel kralj Faruk v avdienci. Razgovoru maršala Balba z egiptskim kraljem, ki je trajal dalje časa. je prisostvoval tudi italijanski poslanik. Danes je imel maršal Balbo poldrugo uro dolg razgovor z egiptskim ministrskim predsednikom, vendar pa o vsebini ni ničesar znanega. Amnestija v Albaniji Tirana. 10. maja. AA. (Stefani): Listi poročajo z merodajnega mesta, da je italijanski kralj in cesar o priliki obletnice ustanovitve imperija izdal splošno amnestijo za vse politične krivce v Albaniji. Dekret vsebuje posebne odredbe za one. ki so bili obsojeni »in contumaciam« in ki se nahajajo sedaj v inozemstvu. Le malo upanja v uspeh papeževega posredovanja Rezerviranost v prestolnicah — Od papeža predlagano mirovno konferenco bi bilo treba najprej temeljito pripraviti — Italijanski vplivi na Berlin in Varšavo London. iO. maja. z. Po pivih vtisih, ki jih je napravila pobuda papeža za sklicanje mednarodne konference, ki naj bi razpravljala predvrem o nemško-poljskem sporu, da bi se tako preprečila in odstranila nevarnost ob: roženega konflikta, ni ostalo mnogo upanja na uspeh te akcije. V Rimu prevladuje mnenje, da bi papež nastopil prav za prav šele potem, če bi že prvi razgovori, ki se vodijo sedaj preko papeških nuncijatur, pokazali da bi obstojala kakršnakoli možnost uspeha. Rezcivirano^t ki jo kaže v tem pogledu italijanski tisk, je pripisati predvsem obzirnosti, ki jo goji Italija do Vatikana. V pariških krogih sioer smatrajo, da bi bila konferenca Anglije, Francije, Poljske, Nemčije in Italije, kakor si jo zamišlja vatikanska pobuda, morda primerno sredstvo za rešitev nemško-polkega spora, toda za tako konferenco obstojajo še tako ogromne ovire, da ni skoro nobenega upanja ,da bi mogla na hitro roko sklicana konferenca roditi kakršnekoli sadove, če bi že prišlo do kake mednarodne konference, potem bi po mnenju pariških krogov morala biti taka konferenca tako dobro pripravljena, da bi trajno odstranila obstoječe apore. Edina korist ki bi jo lahko prinesla v tem trenutku taka mednarodna konferenca, bi bila samo pridobitev na času, a tudi to bi v sedanjem trenutku pomenilo zelo mnogo, Če ne vse. Kako daleč je nenadna ustavitev kampanje nemškega tiska pi-oti Poljski v zvezi s pobudo Vatikana za sklicanje mednarodne konference, je težko presoditi. V informiranih krogih pa mislijo, da se hoče Berlin v trenutku, ko apelira cerkveni poglavar katoliške cerkve na dobro voljo odgovornih vlad. izogniti domnevi, da je nedostopen za vsako mirno poravnavo, ge bolj verjetno pa je, da je to posledica nasveta in intervencije Italije, ki si tudi v Varšavi prizadeva, da bi pridobila poljsko vlado za kompromisno rešitev in za vsaj delni sprejem nemških zahtev. Sv. sava Pojasnila Vatikana Vatikan, 10. maja. AA (Reuter). V vatikanskih krogih smatrajo za absurdne vse vesti, da bi papež sklical konferenco, na kateri naj bi razpravljali o rešitvi nem. ško-poljskega spora. Isti krogi naglašajo, da sv. oče stalno skrbi in sicer sedaj bolj kakor kdajkoli prej, da se ohrani mir, toda ta akcija je omejena za normalne diplomatske zveze. Zaradi tega je več nuncijev v raznih evropskih prestolnicah v zadnjih dneh stopilo v zvezo s predsedniki vlad in ministri za zunanje zadeve ter jim sporočilo papeževe goreče želje, naj se mir ohrani in sporna vprašanja med raznimi državami rešijo na miren način. Zbliževanje med Poljsko in Sovjetsko Rusijo Namestnik ruskega zun. ministra v Varšavi — Dolg sestanek s poljskim zunanjim ministrom Beckom i Varšava, 10. maja. br. Namestnik ruskega komisarja za zunanje zadeve Po-temkin je snoči prispel iz Bukarešte v Varšavo. Na postaji so mu priredili zelo svečan sprejem. Danes dopoldne je bil Potemkin pri zunanjem ministru Becku Po tem razgovoru je bil ob 15. objavljen komunike, ki pravi: »Namestnik komisarja za zunanje zadeve Potemkin je prispel snoči v Varšavo na neuraden obisk Danes dopoldne ga je sprejel zunanji min.ster Beck.« Popoldne je Potemkin odpotoval dalje v Moskvo. Razgovor z zunanjim ministrom je trajal skoraj dve uri. Tik pred svojim odhodom iz Varšave, je Potemkin dal novinarjem kratko izjavo, v kateri je poudaril, da je z razgovori, ki jih je imel Ankari, Sofiji, Bukarešti in Varšavi, nadvse zadovoljen Posebej pa mu dajejo razgovori s turškimi državniki jamstvo, da bo sodelovanje obeh držav v naj- večji meri prispevalo za ohranitev miru na Bližnjem vzhodu. Politični krogi razpravljajo danes zgolj o Potemkinovem obisku Splošno naglaša-jo. da je ogromnega pomena za nadaljnji razvoj odnošajev med Poljsko in Rusijo in še posebej za položaj Poljske Beck in Potemkin sta načelno razpravljala o tesnejšem sodelovanju obeh držav, ki je postalo potrebno spričo spremenjenega občega položaja v vzhodni Evropi. Varšava, 10 maja AA (Reuter) Izvedelo se je. da je bilo na sestanku med Beckom in Potemkinom govora o poljsko-sovjet-skem razmerju glede na nedavne dogodke in v zvezi s spremenjenim zadržanjem poljske sosede proti Poljski Mislijo, da je bilo govora tudi o sodelovanju zahodnih velesil pri poroštvu paktov proti napadom Možno ie. da sta razpravljala tudi o baltiškem problemu in o sovjetskem razmerju do Rumunije V čem so še razli Anglijo in Rusijo Prve določnejše izjave Chamberlaina v parlamentu Rusija zahteva tesno vojaško zvezo London, 10 maja br Ministrski predsednik Chamberlain je podal danes popoldne v poslanski zbornici pomembne izjave o pogajanjih z Rusijo Zbornica se je kakor običajno sestala ob 15. in je nadaljevala podrobno razpravo o drugem zakonskem načrtu, ki ga je Chamberlain pred 14 dnevi omenil v svojem znanem ekspozeju, s katerim je napovedal uvedbo vojaške obveznosti v Angliji. Zakonski načrt se nanaša na reformo procedure za izvedbo splošne mobilizacije. Ze včeraj je vojni minister Hore Belisha v tej zvezi podal važne izjave, po katerih bodo prvi kontingenti rezervistov vpoklicani k orožnim vajam že takoj po odobritvi predloženega zakonskega načrta. Pred prehodom na dnevni red so razni poslanci stavili ministrskemu predsedniku več vprašanj, nanašajočih se na sedanji položaj v Evropi in posebej na angleška pogajanja z Rusijo in Turčijo. Na prvo vprašanje, v katerem je interpelant opozoril na diference v komunikejih agencij Reuter in Tas o angleških protipredlogih, ki so bili predvčerajšnjim v Moskvi izročeni komisarju za zunanje zadeve Molo-tovu, je Chamberlain dejal: »Vsa angleška diplomatska akcija na kontinentu je bila v zadnjem času posvečena formiranju skupne fronte narodov proti morebitnemu napadalcu. Angleška vlada je na lastno iniciativo sprejela znane obveznosti o takojšnji pomoči nekaterim evropskim državam v primeru, če bi bile spričo napada ali ogražanja njihove neodvisnosti prisiljene zgrabiti za orožje. Te obveznosti je Anglija sprejela, ne da bi rusko vlado pozvala k sodelovanju. Šele potem je angleška vlada stavila ruski predlog, da bi sprejela enaka jamstva za nekatere evropske države, kakor sta jih Francija in Anglija. Rusija naj bi, če bi nastala za to potreba, pomagala Franciji in Angliji izpolniti obveznosti, ki sta jih spre'eli do Poljske in Rumunije, ruskih sosed. To so bili prvotni angleški predlogi. Ruska vlada je tedaj stavila svoje predloge, ki so določali večje obv iosti za obe stranki. Zato je angleška vlada spremenila svo.jp prvotne predloge in je sedaj vlado v Moskvi tudi informirala, da ne ho povzročala nikakih težav, če bi ruska vlada imela namen postopati v okviru stavljenih predlogov neodvisno od angleške in francoske akcije.« Na nadalinje vprašanje ie Chamberlain poudaril, da ima angleška diplomatska akcija tako glede na pogajanja z Rusijo, kakor glede na razgovore z drugimi velesilami izključno namen doseči sporazum ki bi se uveljavil šele. čim bi prišlo do kakega napada v smislu obveznosti, ki sta jih Anglija in Francija doslej sprejeli do Poljske. Rumunije in Grčiie. Velika Britanija je v teh vprašanjih slej ko prej stalno v stikih s francosko vlado. Na vprašanje, kako je s pogaianji s Tur čijo. je ministrski predsednik odgovoril da bo mogel že v kratkem podati povsem dolorno izjavo o njih. Na vprašanje glede umika tujih prostovoljcev iz Španije je državni podtainik zu nanjega ministrstva Buttler izjavil, da je angleška vlada preiela iz Burs?o«a ponovno zagotovi1 o da bodo tuje čete takoj odposlane iz Šp?»niie. r'm «e ho izvrta »psrn^a zmage« v Madridu, ki bo vsekakor že v kratkem. sj>;ks zakon Zbornica je nato prešla k debati o mo bilizacijskem zakonu O njem je danes govoril tudi ministrski predsednik, ki je zagovarjal potrebo da se zak^n^ki načrt čim prej odobri Razlogi za tako nujnost so očitni Splošno je znano, je Chamberlain poudaril, kako se baš v tej stvari »ozira na nas ves svet in si naši neprijatelii vsako našo zamudo razlagajo kot našo slabost na?=> po'asno po:tr>nanje pa jemlie pogum našim prijateljem Priznati morate, da je spričo tesa zares notrebno. da se zakonski načrt čim prei odobri.« Vladni predlog da bi se razprava o mobilitar'i^kem zakonu pr :keiu so zunanji mini'tri švedske Norveške. Danske in Finske podali enotno izjavo, v kateri noudarjaio da bodo ostale nordijske države v vsakem primeru izven vseh krofov med katerimi bi lahko v Evropi prišlo do vojne, storile bodo vse da se w -obeno ceno ne r'^ejo v kakšen konflikt. 'fi m ncmjiiš Rim, 10. maja. AA. Grof Cr ano je spre-el včeraj popoldne v palači Chiggi glavnega poveljnika nemške vojske generala Brauchitscha, ki je snoči v spremstvu generala Parianija odpotoval v Spezo kjei si je ogledal tovarne vojnih potrebščin m luko. La Spezz'a, 10 maia A A Danes ie prispel v La Spezzio general Brauch'tsch v spremstvu državnega po^tajnika v vojnem ministrstvu generala Parian ja Podrobno sta si ogledala tovarne in pristanišče v La Spezziji. General Franco obišče Nemčijo Berlin, 10. maja. AA. (Havas) Razširili so se glasovi, da bo general Franco meseca junija prišel na uradni obisk v Nemčijo in sicer na povabilo maršala Göringa. Glede tega obiska so uradni krogi še popolnoma rezervirani, prav tako tudi glede obiska maršala Göringa v Španiji. Varčevanje s kavo v Italiji Rim. 10. maja. AA. (DNB) Minister Starace poziva v fašističnem uradnem listu vse člane stranke, da se odpovedo kavi ali pa vsaj omeje njeno uživanje. Tako bodo oškodovane tiste države, ki nočejo, da bi se jim njihovo blago plačevalo z italijanskim blagom ampak z zlatom. Beležke Sklicanje izredne skupščine sokolskega saveza Na zadnji seji plenum* savezne sokol-ske uprave v Beogradu je bila prečitana ostavka dosedanjega prvega podstarešine Engelberta Gangla. Uprava je izrazila svoje iskreno obžalovanje, da odhaja br. Gangl z vodilnega sokolskega mesta, in je dala izraza svoji gloooki hvaležnosti za njegovo dolgoletno ogromno delo, za njegovo ljubezen nap'am sokolstvu in za njegove velike zasluge za jugoslovensko misel. Starešinstvo je bilo pooblaščeno, da izdela predlog, kako bi mogla hvaležnost sokolstva do br. Gangla dobiti čim dostoj-nejši in vidnejši izraz. Z ostavko br. Gangla je izpraznjeno prvo odgovorno mesto v našem sokolstvu. Ker ostane sedanja uprava v funkciji vse do vsesokolskega zleta 1. 1941 in ker v tej važni dobi sokolska uprava ne bi mogla ostati brez izvoljenega prvega podstarešine, je uprava soglasno sklenila, da se skliče izredna skupščina saveza, ki bo izvolila naslednika br. Ganglu. Na seji je prevladala tudi želja, da naj bi se pri tej priliki ponovno vzelo v pretres vprašanje sodelavcev prvega podstarešine in torej izvršile nove volitve celokupne savezne uprave. Sedanja uprava bo v smislu teh sklepov vodila posle vodstva samo do izredne savezne skupščine, do takrat bo opravljal tekoče posle prvega podstarešine drugi podstarešina SKJ br. dr. Vlado Belajčič. S temi avtentičnimi informacijami, ki jih objavlja tudi beograjska »Politika«, iz. popolnjujemo svoje včerajšnje, zaradi slabega telefonskega prenosa deloma netočno poročilo o zadnji seji saveznega vodstva, ki je bila obenem prva seja po letošnji glavni skupščini. „Hrvatski dnevnik" o izjavi dr. Korošca Zabeležili smo izjavo predsednika senata dr Korošca o hrvatskem vprašanju, v kateri je med drugim dejal da še niso vse niti pretrgane, da se je doslej posrečilo rešiti že 90 do 95 odstotkov spornih vpra šanj in da se bodo mogla rešiti tudi osta la neznatna vprašanja, ki so brezpomembna v primeri z že rešenimi. To izjavo objavlja tudi zagrebški »Hrvatski dnevnik« ki pristavlja k njej: »Dr. Korošec ni povedal, katera vpraša nja so že rešena. Koliko» je nam znano, še ni ničesar rešenega, ker se ni še nič spremenilo. Zaradi tega mislimo, da je dr Korošec najbrže mislil na nekaj, za kar obstoji razpoloženje za rešitev Ka; naj bi to bilo, dr Korošec ni povedal, niti doslej kdo drugi. Vsaj hrvatska javnost o tem ničesar ne ve.« Očitki glasila dr. Mačka Zagrebški »Jutarnji list« poroča, da so ostali poslanci HSS ki so bili zbrani v ponedeljek v Zagrebu, po večini še tudi v torek v Zagrebu. Zglaševali so se v politični pisarni dr. Mačka ter vodstvih gospodarskih in prosvetnih organizacij HSS. V zvezi s sestankom poslancev HSS objavlja »Hrvatski dnevnik« uvodnik, v katerem pravi, da je bilo to že drugo posvetovanje po volitvah 11. decembra. »Na sestanku so imeli priliko slišati poročilo predsednika dr. Mačka kaj je storil na osnovi pooblastil, ki jih je dobil na zadnjem sestanku. Posvetovanja so trajala vea dan in so potekala v največji solidarnosti. Od poslednjega sestanka hrvatskih poslancev so se odigrali razni važni notranji in zunanji politični dogodki. Posebno silno je naraslo zanimanje za hrvatsko vprašanje. Tuji tisk je skoraj brez razlike prijateljsko svetoval rešitev hrvatskega vprašanja. Priznati je treba, da so stvar bolje razumeli mnogi inozemski novinarji, kakor pa mnogi beograjski politiki, med njimi tudi taki. ki so se sicer izjavljali za sporazumno ureditev države.« List nato precej ostro kritizira zadržanje srbijanskih demokratov, ki jim očita da so premalo podprli akcijo za sporazum med Hrvati in Srbi. Pred sprem^tt bo zakona o volitvi patriarha V Beogradu zaseda, kakor smo že poro. čali, vrhovna instanca pravoslavne cerkve v Jugoslaviji, arhierejski sabor, pod predsedstvom patriarha Gavrila. Na dnevnem redu zasedanja je tudi predlog o novem zakonu za volitve pravoslavnega patriarha. Načrt tega za pravoslavno cerkev nadvse važnega zakona je bil nedavno izdelan in dostavljen vsem pravoslavnim škofom in nadškofom. Po zasedanju sabora bo izdelan definitivni tekst novega za-,{'vna in predložen vladi, da ga odobri. Pomen delavskih »tokovnih organizacij »Hrvatski dnevnik« komentira sklepe J-igorasa, ki vztraja pri zahtevi po poenotenju vseh strokovnih delavskih organizacij, tako da bi bil Jugoras edina priznana organizacija Te zahteve smo v »Jutru« že zabeležili Glasilo dr Mačka najprej ugotavlja. da »Jugoras ni edina delavska strokovna organizacija«, nato pa nadaljuje: »Sploh si ni mogoče misliti uspešne borbe delavstva za njegove pravice brez sindikalnih organizacij in njihovih gmotnih sredstev Delavstvo brez svojih finančno dobro fundiranih strokovnih organizacij postala samo po sebi le predmet izigravanj delodajaVev Navezano je samo na intervencijo oblasti, o kateri ni mogoče vedno pričakovati, da bo že v naprej naklonjena delavskim težnjam.« rarodn: praznik v Rumuniji Včeraj je prijateljsko Rumunija praznovala svoj največji narodni praznile, ob katerem se Rumuni spominjajo dveh važnih dogodkov v sivoji zgodovini: prihoda kneza Karla Hohenzollemsikega v Bukarešto (leta 1878) in proglasitve kneževine Rumunije za kra'jevino (leta 1881) Razen tega je Rumunija letos proslavila 100-letnico rojstva ustanovitelja Rumunije kralja Karola I., kateremu je bil predvčerajšnjim odkrit spomenik. Kakor smo poročali, je ob tej priliki govoril tudi romunski kralj Karo! 11. Velika narodna in verska svečanost v Beogradu Ob praznovanju vse prestolnice ao včeraj položili temeljni kamen za pravoslavno katedralo sv. Save Beograd, 10. maja. p. Z velikimi svečanostmi je bil danes v Beogradu položen na Vračam, prav na mestu, kjer je bilo pred 340 leti sežgano truplo srbskega mucenika sv. Save. temeljni kamen iove ogromne pravoslavne cerkve sv. Save, v kateri bo prostora za 10.000 ljudi. Bil je to praznik za ves Beograd. Trgovine, šole in uradi so bili zaprti. Vse mesto se je zlilo na ceste. Zjutraj je bila v Saborni cerkvi svečana fclužba božja, ki so ji prisostvovali kr. namestnika, člani vlade, mnogo generalov in diplomati. Medtem so se zbirale v sprevod množice ljudi. Malo pred 10. uro je ogromni sprevod kakršnega po vseso-kolskem zietu še ni bilo v Beogradu, krenil od Saborne ceikve preti Vračaru. Na čelu sprevoda so bila cerkvena znamenja, sledile so godbe feol-ka mladina, okrog 800 pravoslavnih duhovnikov s patriarhom Gavrilom kraljeva namestnika, člani vlade, veliko število generalov, oddelki vojske, raznih patriotskih udruženj od Narodne Odbrane do Jadranske straže in Sokolov čelo sprevoda je bilo že pri mali cerkvi sv. Save na Vračaru. ko se zadnje vrste še ni5o premaknile od Saborne cerkve. V neposredni bližini cerkvice so ob 11.30 svečano položili temeljni kamen nova cerkve. Ustanovno listino, ki so jo vzidali v kamen, so podpisali patriarh, kraljevi namestnik dr. Stank- "né za Nj. Vel. kralja predsednik vlade, oeograjski župan, arhitekt, ki je izdelal načrt za ogromni božji hram in graditelj. Patriarh in kraljevi name tnik dr. Stankovič sta listino vzidala v temelj. Min. predsednik Dragiša Cvetkovič je prečital sporočilo kneza namestnika Pavla. Z globoko pieteto krščanske pobož-nosti, pravi sporočilo, polagamo ustanovno listino v temeljni kamen, na katerem bo zgrajen bodoči veličastni saborni hram na tem zgodovinskem mestu v spomin in slavo največjega srbskega prosvetitelja sv. Save. V posebno zadovoljstvo in veselje nam je sodelovati pri tem svečanem činu, ki bo osvežil in ojačil svete tradicije naše preteklosti in dal izraze občutkom globoke hvaležnosti naroda sv Savi za njegova velika dela V veri in nadi. da nam bo milost božja in ljubezen našega naroda pomagala pri ustvaritvi naše pobožne in obljubljene zamisli, pri zgraditvi tega svetosavskega hrama v dičnem Dre-stolnem Beogradu, najprisrčnejše pozdravljam to divno in pomembno svečanost. To in ono iz Podkarpatske Rusije V pariškem listu »Vozroždenju«. glasilu desničarskih ruskih izseljencev, poroča župnik pravoslavne cerkve v Užgorodu Aleksej Dehterev o položaju rusinske manjšine naslednje: Od treh politično-jezikovnih skupin, ki so se doslej borile za nadvlado v Podkar-patju. je po madžarski zasedbi čez noč popolnoma izginila skupina ukrajinske smeri. ki jo je vodil znani msgr Vološin, s čimer je ukrajinstvo popolnoma potisnjeno v ozadje Nekaj časa se je še vzdrževala skupina, ki je zagovarjala smer domačega ljudskega narečja in je izdajala svoj list »Russkij Vestnik« Slovnico tega jezika je spisal Galičan Pinkovič in v nekaterih šolah je bilo uvedeno narečje kot učni jezik Druge šole so zopet imele ukrajinsko narečj-e in je zanje spisal slovnico prelat Vološin Ruska smer, ki je širila ruski slovstveni jezik in ki je ob ljudskem glasovanju lanskega leta dobila večino pod-karpatskih občin za ruski jezik, je sedaj predrla na vsej črti Vološinovo ukrajinstvo je kompromitirano, domači dialekt je narod povsem odklonil, tako da je 16. , Volitve v Rumuniji Bukarešta. 10. maja w Vlada je razpisala volitve v poslansko zbornico za 1 junij, v senat pa za 2. junij Parlament ae bo sestal 7 junija To bodo prve volitve po uvedbi nove avtoritarne ustave. Volitve bodo izvršene na podlagi zakona, ki je bil snoči objavljen. Hitlerjeve čestitke romunskemu kralju Berlin 10- maja. AA. Hitler je poslal rumunskemu kralju Karolu brzojavne čestitke o priliki proslave rumunskega narodnega praznika. Obenem je odlikoval rumunskega prestolonaslednika Mihaela z velikim križem reda nemškega orla. Angleška trgovinska pogajanja z Rumunijo London, 10. maja. br. Gospodarska pogajanja z Rumunijo, so se v glavnih potezah zaključila. Angleška delegacija bo že danes ali jutri odpotovala dalje v Atene. Prihodnji teden prispe v London posebna rumunska delegacija in potem se bodo tu pričela podrobna pogajanja o ustanovitvi rumunsko-angleške trgovske družbe, ki bo imela specifično nalogo izgraditi rumun-sko industrijo in pospešiti trgovinske od-nošaje med obema državama. Zarota v bivši nemški koloniji Windhuk, 10. maja. A A (Reu'er) Ugledni član zakonodajne skupščine Burke je danes izjavil v nekem govoru, da je britanski Intelligence Service odkH obsežno zaroto, katere namen je bil zavzeti najvažnejše strateške točke Južnozapadne Afrike Burke je dodail. da je policija južnoafriške unije, ki jo je pred kratkim poslal general Smuts v Južnozahodno Afriko prišla ravno o pravem času. da je izsledila zaroto. Nastopila je po nasvetu iz Londona s kair največjo hitrostjo. Ta dogodek, je dodal Burke, je zbudil vznemirjenje spričo velikosti preprečene nevarnost L Litovsko-nemška trgovinska pogajanja Varšava, 10. maja. AA Telegrafska agencija »Express« poroča iz Kovna, da je Norkaitis, šef litovskega zastopstva, ki vodi pogajanja v Berlinu za sklenitev trgovinskega sporazuma, sporočil litovskemu trgovinskemu ministru Cerniusu nemške zahteve, da se litovska trgovina v glavnem usmeri v Nemčijo preko klaj-pedskega pristanišča in da Litva ne zgradi tovarn, ki bi nadomestile one, ki so ostale na memelskem ozemlju. Rudniška nesreča v Braziliji Rio de Janeiro, 10. maja. AA. Včeraj popoldne je v zlatem rudniku Ougo Preto nastala eksp'ozija. Trdijo, da je bilo ubitih 11 delavcev, mnogo ranjenih. t Odlikovanje Beograd, 10. maja. p. Z redom Jugo-slovenske krone m stopnje je bil odlikovan upokojeni načelnik trgovinskega oddelka banske uprave v Ljubljani dr. Fran Ratej. Neurje nad Knjaževcem Knjaievac, 10. maja. br. V pretekli noči je nastala nad Knjaževcem in okolico strašna nevihta. Sledil ji je naliv zaradi katerega je Tiimok tako narasel, da se je razlil čez bregove. Po dolini je napravila voda ogromno škodo. V vasi Kalne je poplava zahtevala cele več človeških žrtev. aprila »Russkij Vestnik«, pisan dotlej v narečju, izšel v čisti velikoruščini, kakor že od nekdaj izhaja drugi podkarpatski list »Podkarpatski Golos«. Poročevalec Dehterev izraža veliko zadovoljstvo zaradi tega razvoja, v katerem je popolnoma zmagala velikoruska smer proti Vološinovi ukrajinizaciji in proti krajevnemu separatizmu Brodija. Velikorusko smer. ki so se ji sedaj pridružili še Rusini, vodi dr Fencik. Ta je Budimpešti predložil izdelan načrt za avtonomijo Podkar-patja. ki predvideva poseben deželni zbor za vse Podkarpatje. kolikor ga je bilo prej pod Češkoslovaško Uredi naj se poseben komitat, ki naj mu bo veliki župan Rus iz Podkarpatja, osrednjo vlado pa naj pri podkarpatski krajevni vladi zastopa poseben minister, ki naj bo tudi Rus iz Podkarpatja. Kakor pravi dr Fencik. Madžari niso nenaklonjeni taki ureditvi in razne komisije zdaj proučujejo načrt Kaj bo iz tega res nastalo., pa bo treba šele videti, ker doslej niso bili znani primeri, da bi Madžari dali kake pravice nemadžarskim narodom v svoji državi. Izpraznitev čunkinga Cunking, 10. maja b. Kitajska vlada je danes izdala serijo ukrepov po katerih naj se bi skoraj vse civilno prebivalstvo umaknilo iz Cunkinga dalje proti zapadu. Zaradi japonskih bombnih napadov v preteklem tednu je bilo mesto skoraj popolnoma razdejano. Računati pa je, da bo v kratkem prišlo do novih takih napadov. Mesto bodo morali zaradi tega zapustiti vsi otroci in žene. starci in bolniki ter vladni uradniki, ostali civilisti bodo smeli ostati v Cunkingu le če si bodo preskrbeli posebna dovoljenja pristojnih oblasti. Kanton, 10. maja. Japonske oblasti bo v Kantonu proglasile obsedno stanje, toer so Kitajci zavzeli v okolici neko železniško postajo. Tokio, 10- maja. AA. Agencija Dorne j objavlja uradno poročilo z bojišča v pokrajini Hopej, ki pravi, da se je Japoncem posrečilo v severnem delu te pokrajine obkoliti 150.000 kitajskih vojakov. Japonska vojska je začela prodirati tudi severno od Hopeja in južno od pokrajine Honan. Španski republikanci v Mehiki Mexico, 10. maja. AA. Obveščeni krogi trdijo, da bo prispelo ob koncu t. m. v Mehiko več španskih republikanskih voditeljev, med njimi Negrin, Del Vayo, Martinez Bario in znana Pasionaria. Policija je aretirala 16 vojakov mehiške sekcije španske falange, ki je bila nedavno razpuščena. Bržkone bodo vsi are-tiranci izgnani. Uspešno Rooseveltovo posredovanje v rudarski stavki Washington, 10. maja. br. Predsednik Roosevelt je davi sprejel zastopnike delodajalcev in rudarjev ameriških premogovnikov, v katerih traja stavka že 39 dni. Na daljši konferenci je bil dosežen načelni sporazum. Kakor kaže se bo delo v vseh premogovnikih obnovilo že v ponedeljek. Pri stavki sodeluje okrog 350 tisoč rudarjev. Italija na svetovni razstavi v New Yorku New York, 10. maja. AA. (Stefani) Danes so v New Yorku slovesno otvorili na svetovni razstavi italijanski paviljon. Navzočni so bili zastopniki ameriških oblasti ter italijanski" veleposlanik. Newyor-ški župan La Guardia je imel govor v italijanščini, v katerem je podčrtal veličastno vlogo Italije pri delu za civilizacijo v Ameriki, ki se je začela izvajati tedaj, ko je Italijan Krištof Kolumb našel Ameriko. Milijonski rop ob belem dnevu Bruselj, 10. maja. AA. Inkasanta neke velike banke v Anversu je napadel neznanec v trenutku, ko je odhajal iz Narodne banke. Vzel mu je torbo s 775.000 franki. Napadalcu se je posrečilo dospeti do avtomobila, ki mu ga je pripravil njegov pomagač in pobegniti brez sledu._ Vremenska napoved Zemunska: Delno oblačno vreme, ponekod nevihte z dežjem. Dunajska vremenska napoved: Izpre- menljiva oblačnost, brez večjih padavin, ponekod možnost neviht, nekoliko vetrovno, temperatura sg bo polagoma dvignila. Naši kraji in ljudje Nj. kr. Vis. knez Pavle in kneginja Olga, fotografirana na topčiderski postaji v Beogradu, ko sta se podala na vlak, ki ju je odpeljal na državni obisk v Rim Ljubljanski javnosti ! V soboto bo naše delavno, človekoljubno žensko društvo Kolo jugoslovenskih sester proslavilo materinski dan na najlepši način s tem. da bo po gotovih križiščih in tudi po ulicah prodajalo cvetke. Izkupiček tega cvetličnega dneva je namenjen v prid siromašnim materam. Vsak najmanjši dar ho dobrodošel, vsak dinar bo hvaležno sprejet. Naj ne bo Ljubljančana, ki bi se ne oddolžil temu res plemenitemu namenu. Za počaščen je matere gre. Mater ima ali jo ie imel vsak človek. Zato naj nihče ne odklanja cvetk, ki nam jih bodo nudile požrtvovalne gospe in gospodične, in naj žr-tvuje v počaščen je največje ljubezni, ki je prav gotovo materina, če ne več, vsaj en dinarček. Naj potem cvetko (ali šopek) pokloni svoji ljubeči malcri. ki bo v svoji skromnosti vsa srečna in gin jena zaradi te otrokove pozornosti. Kdor pa nima več matere, naj počasti njen spomin s tem. da pokloni majhen dur v prid še živečim revnim materam! Materinski dan ie praznik nas vseh. torej ga počastimo in se oddolžimo! Celje. 10. maja. J L ■ rt .-ko društvo v Celju je zborovalo v soboto 6. t. m. ob udeležbi nad 150 učite i:;tva. Predsednik g. Roš je uvodoma pozdrav'! g. šolskega nadzornika Pestevška in g. šolskega upravitelja Rudolfa Wudlerja, ki je okreva! po težki bolezni. Zbor se je pokloni! spominu nedavno preminulih učiteljev Levstika, Srabotnika, Buirdiana in Kunstiča. V situacijskem poročilu je predsednik g 1 c d e na evropske politične prilike p dčrtaval potrebo narodno obrambnega dela. v katerem naj se združujejo vse narodove s-1'le. Da bo tu učitelj lahko uspešno sc-dcloval. mu je treba dati polno pravno in m 'teriaino sigurnost ter ga dosledno moralno podpirati. Xato je poročal o poteku in sklepih zbora društvenih predsednikov v Ljubjani. Poudarjal je važnost kontakta med prosvetno centralo in organizacijo, ki je v večini banovini dala že dobre rezultate zlasti v personalni politiki. Omenjal je določbe novega finančnega zakona, ki prinašajo učitelj.-tvu nekaj izboljšanj. Pri tem je bila ponovno naglašena potreba takojšnjega reguliranja težkega materialnega položaja državnega uradništva. Z zadoščenjem je bi'o sprejeto na znanje, da humanitarne ustanove javnih nameščencev v svojem obstoju niso več ogrožene. Iz situaci j-skega poročila sekcije JÜU Ljubljane je bilo razvidno, tla vodi ta vsa pereča vprašanja šolstva in stanu v stalni evidenci in posveča njih pravilni rešitvi vso smotrno delavnost. __ Prečitana je bila razprava Avguste Ga-bor Jakove »Vas v Halozah«, vzorno delo slovenske učiteljice, ki je znala doživeti vas dc globin njenih težkih problemov. Obravnavalo sc je letno poročilo Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge v Celju, ki priča o trajni rasti tega zdravega stanovskega zavoda, katerega lanski letni promet jc presegel 1,800.000 din. V primeru dovoljenega števila prijav se bo društvo udeležilo 10. junija proslave 70-letniee ustanovitve prvega slovenskega učiteljskega društva v Ptuju. Zanimivo je. da je primer Ptuja kot prvo sledilo Celje 1. 1870. Zade-legata na banovin.sko in glavno skupščino JUU je bil poleg predsednika izvoljen g. Pogačn ik. »Med osnovno in srednje šolo« je bil naslov aktualnemu predavanju g. prof. dr. Pavla Strmška. Predavatelj je obravnaval prob:em študiran j a. prehod otroka v srednjo coio. razmerje med domom in šolo in problem šolskega spričevala. Razpravljal je v ovirah, ki se stavijo nasproti otroku ter vzgojnim in učmm uspehom v šoli. I ri tem je izvajal, kako jc trebi mladino navajati k resnemu delu. k službi večnostnim idealom. Samo vzgojitelj optimist bo mogel z optimizmom navdajati prihajajočo generacijo, ki naj si iz grozečih katastrof resi vsaj košček sreče. Predavatelj je pokazal, da je vzgojitelj z bogatimi izkustvi in iskren prijatelj mladine. Probleme m sodobne vzgoje je znal gledati v globino in o njih razpravljati z vso odkritostjo. Obširno predavanje jc doživelo izredno lep uspen. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Sekolstvo pojde v Prekmurje Zlet mariborske župe bo 18. junija v Murski Soboti Murska Sobota, 10. maja župni zlet mariborske sokolske župe v Murski Soboti bo 18. junija, prvo nedeljo »Prekmurskega tedna«. Na predvečer bo sla-\-nostna akademija na prostor-u ob So-kolskem domu, predpoldne potem sokol-ska povorka, ki se udeleži tudi odkritja spomenika prekmurskim književnikom po meddruštvenem odboru vseh narodnih društev v Murski Soboti, popoldne pa bo javni nastop na stadionu športnega kluba »Mura« v Fazaneriji ob Ledavi. Mariborska sokolska župa je za letos določila Prekmurje za župni zlet, da tudi Sokol primerno proslavi 201etnico osvoboditve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z ostalimi brati tostran Mure v skupno naiodno državo. že lOletnico je proslavil Sokol s prav lepo uspelim okrožnim zletom v Murski Soboti. Zato želi proslaviti toliko sloves-neje 201etnico. zlasti še, ker je ta zlet združen s splošno proslavo 201etnice osvoboditve Prekmurja. da celotno Prekmurje manifestira ter pokaže tudi na »Prekmurskem tednu< z gospodarskimi in kulturnimi prireditvami, koliko je napredovalo zlasti v svojem naravnem središču v Murski Soboti. Priprave za zlet so v polnem teku. škoda., da odhaja mnogo domačinov, članov podeželskih sokolskih čet na sezonska dela, da te ne bodo mogle sodelovati v ta- kem številu, kakor se je pričakovalo, vež-ba pa vendarle lepo število domačih članov, naraščaja in dece. K^r je pa udeležba mariborske in enega dela celjske župe obvezna ter se je zlasti v velikem številu odzvala varaždinska župa, bo nastop gotovo mnogoštevilen. Propagandni odsek vabi zato vse Sokole in prijatelje sokolstva, da se udeleže župnega zleta kot naše skupne narodne manifestacije tu v najsevernejšem in najmlajšem delu Slovenije. To je še posebnega pomena za tukajšnje kraje v sedanjem času, ko se narodna zavest krepke-je utrjuje in tudi dejansko vidno raste. Vabijo se pa še posebno vsi oni bratje Sokoli, ki so sodelovali in službovali v Prekmurju, da se vabilu odzovejo ter pridejo pogledat, kaj je delal Sokol in kaj se je skupno storilo za dvig našega Prekmurja. Kdor more. naj pride že na predvečer na akademijo, da se stari sokolski delavci sestanemo in obudimo spomine na započeto delo. Kdor pa ne more, se pa na dan zleta pozdravimo na prireditvah. Prvo nedeljo se pričakuje zlasti številen obisk Murske Sobote, ker so tudi razna zborovanja, zato vabimo, da bratje prijavijo svojo udeležbo »tajništvu sokol skega društva« po svojih društvih ali sami čim prej, da jim odseki oskrbe prehrano in po potrebi prenočišča. Propagandni odsek Požari v gozdu, na kmetiji In na postaji Nekaj primerov, ki spet opozarjajo k previdnosti Kresnice, 10. maja Pomladni čas je rto osvežil in dal prijeten dih. Zdravniki ga uporabljajo in priporočajo. Kiiipite še danes zavojček Popper minta ali Spearminta! WRIGLEY'S imeli delo. tujski promet bi se lepo razvil, ljudem pa bi se ne bilo treba dušiti v prahu in dimu in se vzpenjati po slabih potih. M. S. Pregled slovanskih r,striditili ženskih izdelkov Ljubljana. 10. maja Ob otvoritvi razstave Pregled slovanskih n ur c d n ih ženskih izdelkov, ki jo priredita Splošno žensko društ\o in Zveza gospodinj na pomladnem velesejmu. hočemo čim izraziteje in lepše poudariti stremljenje po duhovnem zbližanju in združenju slovanskih narodnih edinic. Zato vljudno prosimo vse rodoljubne žene in dekleta, pa tudi moške, ki imajo kakršne koli jugoslovanske ali slovanske pristne narodne noše. da se oblečejo za otvoritev te naše narodne razstave v noše. Obiskovalce paviljona K naj 3. junija ob otvoritvi pozdravi živ. pester venec žena. deklet in mladeničev v narodnih nošah vseh slovanskih narodov! Kakor so narodni običaji in narodne pesmi izraz narodove duše, prav tako je tudi narodna noša tolmač narodovega mišljenja m čustvovanja. Pokažimo, kako mislimo in čutimo! Pri-glase sprejema po dopisnicah Splošno žensko društvo. Ljubljana. Aleksandrova c. 9. — V narodni noši ima vsak obiskovalec k otvoritvi velesejma prost vstop. Mariborski vlomi se pojasnjujejo Prijeli so nevarnega člana vlomilske družbe Maribor. 10. maja Poročali smo že o delno pojasnjenih tatvinah in vlomih, ki so sc v zadnjem času zapored ponavljali v Mariboru in bližnji okolici. Že takoj od početka je bilo jasno, da gre za dobro organizirano, spretno vlomilsko skupino, ki sistematično vrši svoje vlomilske in tatinske posle. Z nenadno aretacijo zloglasnih vlomilcev Milana Pešc in Alojzija Rogana, ki sta bila vsak že po 10-krat kaznovana, se je širokopotezna akcija vlomilcev precej pojasnila. Sedaj pa se jc potrdila domneva, da nista bila Peše in Rogan sama. ampak da je pripadal njuni vlomilski skupini še tretji pajdaš v osebi Š. Vidoviča, ki jc tudi v vlomilskih poslih prccej preizkusen. Varnostna oblastva so v teku preiskave dognala novo sled za Š. Vidovičcm. Končno sc je posrečilo zajeti Vidoviča na Teznem. Pri hišni preiskavi so našli precejšnjo zalego ukradenih predmetov, za katere ni vedel navesti, kje jih jc kupil oziroma dobil. Vidoviča so izročili tukajšnji orežniški postaji, ki nadaljujejo s poizvedbami in ki bo skušala na podlagi najdenih ukradenih predmetov dognati, pri katerih vlomih je Vidovič sodeloval. Že sedaj pa jc možno trditi, da jc pojasnjenih več vlomov, ki so bili izvršeni v Mariboru in bližnji okolici, med drugim vlom v Rudi ovo trgovino v Rošpohu. S tem je spravljena na varno precej nevarna vlomilska trojka, ki je v zadnjem času strahovala Maribor in okolico. Upati je, imeli Mariborčani in okoličani časa mir pred nevarnimi vlo- da bodo' spet nek m ilei najrazličnejših garnitur, ki poizkušajo od časa do časa v našem obmejnem mestu svojo srečo. Naišim varnostnim organom pa gre priznanje, da so tako hitro in odločno odstranili nevarnost, ki so jo predstavljali za imovino meščanov in okoličanov ljudje Peše ve, Roga nove in Vidovičeve vrste. S tisočaki je pobegnil iz Zagreba v Maribor Maribor. 10. maja Mariborska policija je izsledila včeraj popoldne pri »Roži« na Koroški cesti sumljivega m'adega moškega, ki ga je aretirala. Pri zaslišanju so ugotovili, da. so napravili dober plen. Fant je 17-letni mesarski va-jcnec Kazimir Ges.!er iz Zagreba, ki ga je zagrebški mojster prijavil policiji zaradi tatv:ne 10.000 din. O tem je zagrebška policija obvestila mariborsko. Ge.sler je po tatvini brez sledu pobegnil, nazadnje se je pa pojavil v Mariboru, kjer je zapravljal denar po raznih lokalih in zbudil pozornost policijc. Nabavil si je tudi novo obleko. Pri zaslišan ju je priznal, da je delal pri zagrebškem mojstru, da pa mu denarja ni ukradel, pač pa si je tisočake prislužil z žaganjem drv. Policija ga bo oddala zagrebški policiji, da podrobneje ugotovi, kaka je resnica. Slavni svetovnoznani tenorist TITO SCHIPA Kdo je srečnejši od mene Globoko pretresljiva vsebina filma, nepozaben pevski užitek, čarobna fotografija lepih krajev — to je dika tega mojstrsko izdelanega filma italijanske filmske produkcije! DAXES VELIKA PREMIERA ! čigar fenomenalni glas poznate iz nepozabnega filma »Vivere« nastopi v svojem najnovejšem krasnem filmu divnih melodij in arij. Sodelujejo še: Caterina Boratto in Maria Jacobini. Predstave ob 16., 19. in 21. uri. KINO UNION — TEL. 22-21. Vagon 31.925 V veži železniškega ravnateljstva je prestregel vratar Hilarija Raguzo, ki je bil očitno zelo razburjen. »Želite?« »Z gospodom ravnateljem moram govoriti.« »V kakšni zadevi?« »To vam ni nič mar!« je vzrojil Hilarij in silil proti dvigalu. »Ni tako, dragi gospod,« je planil vratar pred dvigalo in razprostrl roke. »Treba je, da vas prijavim, sicer vas gospod ravnatelj sploh ne bo sprejel. Ali ste morda povabljeni?« Hilarij je stisnil usta in srdito segel zadaj v hlačni žep. Vratar je preplašen klec-nil in že odprl usta, da bi zaklical na pomoč. V tem trenutku je izvlekel Hilarij posvaljkan časnik in pokazal na notico, ki je stala na vrhu. »Tole preberite!« je pomolil časopis vratarju, ki so mu roke še vse trepetale. »Taka nesramnost! —« Takole je bilo zapisano: »Na naslov železniškega ravnateljstva. Že delj časa opažamo, da so naši smučarski vagoni, ki so komaj nekaj let v prometu in ki smo jih prijatelji bele opojnosti tako težko pričakovali, že vsi razkle-cani in zato nujno potrebni popravila. Gotovo imajo nalomljena osišča, da tako strahovito poskakujejo med vožnjo. Posebno neznosno pa je to v vagonu številka 31.952. ki se ga že vse ogiblje. Res da k smučanju spadajo tudi skakalnice, toda imamo že dosti imenitnejših na svojih te-riščih in jih take sorte prav hvaležno odklanjamo. Smuk.« Vratar je prebral to docela ravnodušno, kakor kako vabilo na občni zbor, počasi je snel naočnike in vrnil še vedno nemirnemu možu časnik. »Pa kaj vas to draži?« »O, po pravici me draži! In še kako me draži! Nisem sicer smučar in tudi nimam namena, da bi se vtikal v vaše posle. Toda nekaj drugega je, kar me je prignalo sem in kar moram povedati gospodu ravnatelju. Trpim namreč že več let na slabi prebavL Takole komaj vsak drugi ali tretja dan grem na potrebo, pa še takrat...« »No, no,« ga je prekinil vratar, »to pa gospoda ravnatelja prav gotovo ne bo zanimalo. Tu ni bolnica, ampak...« »Kaj bolnica, čakajte vendar, da vam pevem!« Zdravnik mi je priporočil mnogo in izdatno gibanja, zato sem se že pred letom preselil daleč iz mesta in hodil peš v službo To mi je res nekaj pomagalo, toda na pravi recept sem prišel šele pred meseci in to po golem naključju. Neke nedelje sem po daljšem izletu čakal na večerni vlak. Toliko se nas je na-teplo na tisti postajici, da še nikoli kaj takega. Opravičeno sem se bal. da nas puste polovico zadaj. Vlak se še fri dobro ustavil, ljudje pa so pritisnili kakor brez uma. Rečem vam, da so me kar nesli in tako sem se znašel potem na koncu smučarskega vagona. Še nekaj vpitja in prerekanja je bilo za mano. nato so loputnila vrata in vlak se je premaknil. No, no, kaj pa je to? — Kakor da jé nekdo podkladal polena pod kolesa. Vsak trenutek je vagon poskočil in trdo udaril ob tračnice. Bil sem že v strahu, da bomo iztirili. Gledam po ljudeh, toda nihče se ne zmeni za to ropot. Očitno so bili tega j že navajeni in sem bil jaz edini novinec i v tem vagonu. Neki debeluhar onkraj pre-i graje se ni dal kar nič motiti v svojem spancu, čeprav ga je ob vsakem sunku vrglo za ped kvišku. Prebudil pa se je takoj, ko se je vlak spet ustavil. Potrpežljivo je čakal, da smo se odpeljali raprej in je ob prvih sunkih spet zadremal. Jaz pa sem zdaj opazil neko čudno spro-ščenje po vsem telesu. Raslo je vzporedno s poskakovanjem vagona in mi vzbujalo posebno blagodejno občutje okrog želodca. Nekaj podobnega, kakor po krepki masaži, o, pa še vse drugače. To je lezlo kar naprej v drob, v poslednje vlakno. Z vsakim sunkom sem postajal lažji in podjet-nejši. Bilo mi je. da bi objel ves svet. Prvič po dolgih letih me je izpustila tista zoprna zaphanost, ki je prej nikoli z nobenim sredstvom nisem mogel pregnati. Začela pa se je tudi oglašati v meni neznanska sla po jedi. Kar sline so se mi cedile in vgriznil bi bil v ne vem kaj. Da ste videli, dragi moj, kako mi je teknila potem večerja in kako prekrasno sem se na-spal tisto noč. Tako že bogve kdaj ne.« »Lejte, leite,« se je zahohotal vratar, ki ni vedel, ali ta človek brije norce, ali pa je sam prifrknjen. »Odslej sem se vsak dan vozil v smučarskem vagonu«, je nadaljeval Hilarij Raguza, »toda v nobenem drugem ni bil učinek na moj želodec tako popoln, kakor v tistem, ki ima številko 31.952. Pravcati dobrotnik, vam rečem! Takih bi morali še kaj izdelati, ja! Patentirati bi jih morali in pekazati svetu. Ta kreatura (srdito je spod vil roko in usekal s konci prstov po časopisu) pa gre in namaže tako nesramnost Fe j! — Da se tega vagona vse ogib- lje, pravi. Zakaj se ga pa še ta »pri-smuk« ne ogiblje! Kaj pa rine vanj, če mu ni všeč! Sploh pa je to tudi debela laž. Jaz vem, da je ta vagon zmerom poln, še bolj poln, kakor drugi vagoni. In to bi rad povedal tudi gospodu ravnatelju, ki...« »Cemu neki bi mu to pravili?« ga je prekinil vratar. »Saj mu vendar nič ne manjka!« »Vseeno, ni treba«. »In zakaj bi se gospod ravnatelj po nepotrebnem razburjal?« -Saj ne bo prav nič razburjal, le ver je« mite, da se ne bo.« »Meni pa je na tem. da vagona ne vzamejo iz prometa.« je še povdaril Hilarij. »Nič se ne bojte, dragi gospod, tako naglo pa ta reč ne gre,« je dejal vratar s pokroviteljsko gesto. »Sploh se pa pri nas na tako pisanje požvižgamo, prav zares požvižgamo. Kdor ima kako pritožbo, jo mora predložiti po službeni poti, da veste. In to ni tako enostavno, kakor bi si kdo mislil. To gre od šefa do šefa, to so cele konference in vrag znaj, kaj še vse, preden je stvar rešena. Če torej drugega nei bo, kakor tako časopisno bevskanje, si boste lahko še desetkrat skurirali želodec, preden vam vzamejo ta vagon. Verjemite, da bi vam natanko tako povedal tudi gospod ravnatelj, zato res ni treba, da bi sej trudili k njemu.« In res se Hilarij Raguza še zmerom vozi v smučarskem vagonu št. 31.952. Medtem si je tudi že prebavo sijajno uredil. Zdaj piše učeno razpravo o svojih izkustvih. To bo nekaj fenomenalnega. Samo, če bi z našimi založniki ne bil tak križ... Vilko Mazi. Cflospodarstvo Bodoči klirinški tečaj marke Pred pričetkom zasedanja nemško-jugoslovenskega gospodarskega odbora v Kölnu I Dne 20. maja se bo pričelo v Kölnu zasedanje nemško-jugoslovenskega stalnega gospodarskega odbora, ki bu razpravljal o vseh tekočih vprašanjih našega trgovinskega prometa z Nemčijo, zlasti pa o vprašanjih. ki so postala aktualna s priključitvijo Češke in Moravske k Nemčiji v obliki Protektorats. Kakor zatrjujejo bodo Nemci u priliki teh pogajanj stavili vrsto predlogov v zvezi z rešitvijo težkoč v blagovnem in plačilnem prometu. Interes Nemčije gre za tem, da se poveča produkcija nekaterih surovin v naši državi, zlasti da se poveča p^dukcija živil in agrarnih surovin. Nadalje pričakujejo Nemci da se bo povečal delež nemških dobav Jugoslaviji. Po nemških informacijah bodo stavili Nemci predlog, da se povečajo naša naročila iz Nemčije v vseh primerih, kjer je to izvedljivo, namesto dobav iz neklirinških držav. V tej zvezi poudarjajo, da se je lani naš uvoz iz Nemčije zmanjšal kar ni v interesu Nemčije. Važno vprašanje, o katerem se bo razpravljalo na zasedanju v Kölnu, bo tudi vprašanje tečaja klirinške marke. Kakor porosa »Jugoslovensiki kurir« iz Berlina bodo predstavniki Nemčije zahtevali, da se tečaj klirinške marke poveča na 15 din za marko iri da se ta tečaj zajamči za daljšo dobo. V tej zvezi zatrjujejo, da se Jugoslaviji ni bati. da bi nastal večji saldo naših terjatev v Nemčiji, ker bo z novo ureditvijo vključen tudi promet med Jugoslavijo, Češko-Moravsko, ki je bil doslej za nas pasiven, in ker bo Nemčija sama skrbela, da ne nastane tak saldo. Nemčija računa s povečanjem uvoza jugosdovensikega blaga, obenem pa računa s tem, da se bo jugoslovenski uvoz iz Nemčije dvignil, tako da ne bo prišlo do nastanka večjega klirinškega salda v našo korist, kar bi lahko povzročilo težkoče glede vzdrževanja višjega tečaja marke. Trenotno nam ni mogoče kontrolirati, ali so informacije »Jugoslovenskega kurirja« glede tečaja klirinške marke zanesljive. Vsekakor se nam zdi vest, da bodo Nemci zahtevali garancijo za tečaj 15 din, malo verjetna. Lani smo se o priliki zadnjega zasedanja nemško-jugoslovenskega stalnega gospodarskega odbora dogovorili z Nemci, da bomo držali tečaj klirinške marke v mejah med 14.30 do 14.70 din. Tega dogovorjenega tečaja pa nismo dolgo držali, kajti odkupljene klirinške marke so se pričele naglo kopičiti pri Narodni banki, dokler ni bila Narodna banka primorana prenehati z intervencijo, nakar je tečaj precej popustil. Sedaj vzdržuje Narodna banka tečaj na višini 13.80. Vsekakor je znano, da smatrajo Nemci tečaj 13.80 kot prenizek, kar skušajo dokazati s tem, da se je letos naš izvoz v Nemčijo zaradi nizkega tečaja klirinške marke zmanjšal, medtem ko je uvoz iz Nemčije narasel. V letošnjem prvem četrtletju smo v resnici imeli z Nemčijo precej pasivno bilanco in je uvozni presežek dosegel 206 milijonov din nasproti 'jI milijonom v prvem četrtletju lanskega leta. To bi na prvi pogled v resnici potrjevalo, da je tečaj klirinške marke sedaj prenizek. Toda upoštevati moramo, da je v prvem četrtletju iz sezonskih razlogov naša trgovina z Nemčijo običajno pasivna. Letošnji izvoz v Nemčijo navzlic nizkemu tečaju marke ni bil bistveno manjši nego lani, saj je znašal 310.4 milijona din nasproti 315.9 milijona din v prvem četrtletju lanskega leta. Če pa se je uvoz povečal od lanskih 412.4 na 516.6 milijona din ni to povečanje toliko posledica morebitnega prenizkega tečaja marke. temveč je le posledica naše devizne politike, ki forsira uvoz iz klirinških držav. Naši uvozniki ne dobe deviz za uvoz surovin in polfabrikatov in so pri-rriorani kupovati v Nemčiji tudi tako biago. ki bi ga sicer kupovali v neklirinških državah. Sedanje devizne težkoče pa so le prehodnega značaja in prav zaradi tega ne smemo na podlagi trgovinske statistike priti do napačnih sklepov. V zvezi z informacijo »Jugoslovenskega kurirja« o nemških predlogih za ureditev vprašanja klirinškega tečaja marke naj omenimo tudi informacije Jugoslovensko-nemške trgovinske zbornice v Beogradu, ki navaja v svojem poročilu na nedavnem občnem zboru naslednje: »Po zanesljivih poročilih iz Berlina je pričakovati, da se bo tečaj klirinške marke dvignil in, da bo verjetno prekoračil 14 din. Tako povišanje tečaja je treba pričakovati, ker bo Nemčija v kratkem pričela forsirati izvoz v Jugoslavijo z namenom, da doseže obseg, kakor v prvem polletju lanskega leta.« Pomen tečaja klirinške marke v naši trgovinski in valutni politiki Pravilna določitev tečaja klirinške marke in važna samo za ureditev naših trgovinskih odnošajev z Nemčijo, temveč je glede na velik obseg naše trgovine z Nemčijo, ki gre do 50% izvoza in uvoza, odločilnega pomena tudi za razvoj naše trgovine z neklirinškimi državami in za stabilnost naše valute. To nam potrjujejo zlasti lanske izkušnje, zlasti pa posledice lanskega visokega tečaja marke, ki jih še danes nismo prebrodili. Kakor je znano, je že leta 1936-37 zaradi previsokega tečaja klirinške marke prišlo do znatnega salda naših klirinških terjatev v Nemčiji, ki je dosegel 37 milijonov mark in je pozneje tečaj klirinške marke zaradi naraslega salda padel celo izpod 12 dinarjev (na 11.75). V tem letu smo imeli najvišji tečaj 14 din. Ko je lani spričo nizkega tečaja marke prišlo do večjega uvoza iz Nemčije in do naglega zmanjšanja salda naših terjatev, je nastopil preokret v gibanju tečaja. Tečaj je pričel naglo naraščati, najprej na 14.50, sredi leta je tečaj prvikrat prekoračil 15 din in se je nekaj časa držal celo na višini 15.50 din. To izredno povišanje tečaja je lani v znatni meri namenoma izzval Prizad, ki je imel od izvoza žita v Nemčijo precej mark, pa jih je le počasi odprodajal po vedno višji ceni. Pretirano visok tečaj marke je lani izzval kmalu dispariteto med razvojem cen v naši državi in razvojem cen na svetovnem trgu. Cene naših izvoznih predmetov so se v teku lanskega leta držale na višini, ki je ustrezala izvoznim možnostim v Nemčijo. Kmalu je naš nivo cen prekoračil ono višino, ki bi ustrezala razvoju cen v drugih državah, s tem pa so se znatno zmanjšale možnosti za izvoz v devizne države. Visok tečaj marke torej ni samo povzročil, da so nastale znatne klirinške terjatve v Nemčiji, temveč je tudi povzročil občutno nazadovanje izvoza v neklirinške odnosno devizne države, tako da je bila lani naša trgovinska bilanca z deviznimi državami aktivna le še za 100 milijonov din, medtem ko je bila predlanskim aktivna za 860 milijonov din. Lanski zastoj izvoza v devizne države pa je glavni vzrok sedanjega pomanjkanja deviz. Nastala dispariteta je bila tako znatna, da tudi povišanje svobodnega tečaja angleškega funta od 238 na 258 din te disparitete ni moglo v celoti odstraniti in letos se Narodna banka na vse mogoče načine trudi povečati izvoz v neklirinške države, od koder dobivamo devize. Lanski eksperiment s previsokim tečajem marke .ie imel torej za posledico zmanjšanje izvoza v devizne države, pomanjkanje deviz in končno delno devalvacijo dinarja. Vse te izkušnje moramo imeti pred očmi, ko bomo pri bližnjih pogajanjih v Kölnu siki e pati i z Nemci nov sporazum o stabilizaciji tečaja klirinške marke. Po našem mnenju sedanji tečaj klirinške marke ni prenizek. Če bi pristali na stabilizacijo klirinške marke pri visokem tečaju, se lahko podamo v nevarnost, da doživimo enake ne-všečne posledice kakor lani in da pade v vodo vse naše letošnje pr.zadevanje za povečanje izvoza v neklirinške države, ki nas je sitalo že toliko truda in žrtev. Izvoznikom bi bilo gotovo ustreženo, če se poviša tečaj marke, toda interes stabilnosti naše valute je važnejši, prav tako interes nemotenega trgovinskega prometa z ostalimi državami. Previsok tečaj marke Lahko namreč znova povzroči, da se bo znova ustavil izvoz v devizne države in da bomo zopet primorani zvišati tečaje svobodnih deviz, če bomo hoteli izvažati tudi na druga tržišča. Sprememba uredbe o klasifikaciji gostinskih obratov V sporazumu z notranjim ministrom in ministrom za socialno politiko je trgovinski minister predpisal uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o klasifikaciji gostinskih obratov in maksimiranju cen v teh obratih. Novela k uredbi je objavljena v Službenih novinah od 8. maja. Kakor je znano, predpisuje uredba, ki je izšla lani, da morajo pristojna davčna o'olastva v 6 mesecih opraviti pregled in klasifikacijo vseh tistih hotelov in penzij, ki so dobili poslovno dovoljenje pred uve-ljavljenjem uredbe. Ta 6 mesečni rok je potekel 13. februarja t. 1. Organizacije gostinskih obratov so opozorile, da se hoteli ne morejo v tako kratkem času prilagoditi predpisom nove uredbe, zato so zahtevale. da se rok podaljša in da se odobrijo potrebne olajšave za že obstoječe hotele. Tem željam je z novo uredbo ustreženo. Po spremenjenem besedilu člena 24. uredbe so sedaj pristojna oblastva do konca aprila 1940 dolžna izvršiti pregled in klasifikacijo onih hotelov in penzij, ki so dobili poslovno dovolitev pred uveljavljen.ie-njem uredbe, to je pred 13. avgustom 1938. Klasifikacija obstoječih hotelov in penzij. ki ne izpolnijujejo pogojev, predpisanih v uredbi, se lahko izvrši izjemno po naslednjih pogojih: Hoteli se lahko uvrstijo v prvi razred, če v nasprotju s pogoji, navedenimi v uredbi, nimajo hotelske veže, salona za čitanje in pisanje, telefonske ureditve po točki 7. člena 2. (v vsakem nadstropju posebno telefonsko kabino za krajevno in medkrajevno službo, če ni instaliran telefon v sobah), temveč imajo samo telefon v hotelski zgradbi za krajevno in medkrajevno službo. in oni hoteli, ki delajo samo v letni sezoni, če nimajo centralne kurjave. V drugI razred se lahko uvrstijo hoteli, če v nasprotju s predpisi uredbe nimajo posebnega prostora za čitanje in pisanje in če nimajo tople vode v sobah. V tretji razred se lahko uvrstijo hoteli če v nasprotju z uredbo nimajo portirskt lože in če nimajo tekoče vode v sobah V četrti razred se lahko uvrstijo v nasprotju z uredbo hoteli, ki nimajo ureditve za prižiganje in ugaševanie električne razsvetljave iz postelje, če nimajo električnega zvonca urejenega tako, da se pokliče služabništvo tudi iz postelje, in če nimajo vsaj po enega stranišča na 15 sob vendar vsaj eno stranišče v vsakem nadstropju. Ze obstoječe penzije se ob priliki klasifikacije lahko uvrstijo v prvi razred, če navzlic predpisom uredbe nimajo posebnega salona za čitanje in pisanje, če nimaio tople vode v sobah in centralne kurjave, temveč le peči ali pa če sploh nimajo peči v sobah, vendar obratujejo samo v letnem času. V drugi razred se navzlic predpisom uredbe lahko uvrstijo penzije, če nimajo salona za čitanje in pisanje in tekoče vode v sobah. V tretji razred pa se lahko uvrstijo penzije v nasprotju z uredbo, četudi nimajo naprave za prižiganje in ugaševanje električne razsvetljave iz postelje in če nimajo električnega zvonca urejenega tako, da se pokliče služabništvo lahko iz postelje. Pri ponovni klasifikaciji, ki se v smislu točke 2. člena. 10. uredbe izvrši vsako tretje leto, lahko ti hoteli in penzije ostanejo v razredu, v katerem bodo pri prvem pregledu uvrščeni, samo tedaj, če bodo izpolnili vse pogoje, predpisane za dotični razred v členih 2 do 8 uredbe. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Nove Bat'eve tvomice v Jugoslaviji Preteklo nedeljo smo poročali o novih tvornicah, ki ji ustanavlja tvrdka Bat'a. jugoslovenska tvornica gume in obutve v Borovem. Odobrena je ustanovitev delniške družbe »Nebojša« d. d. z glavnico 5 milijonov din, ki bo zgradila v Valjevu tvornico za izdelovanje pnevmatik za prevozna sredstva, gumijastih plinskih mask. gumijastih čevljev in ostalih izdelkov iz gumija. Nadalje je odobrena ustanovitev družbe »Majstor« d d prav tako z glavnico 5 milijonov din, ki se bo bavila z eks-poatacijo rud, izdelovanjem strojev, strojnih delov in orodja, motorjev in vozil in s predelovanjem železnih in drugih rud za lastne potrebe. Za račun te nove družbe je bila nedavno odkupljena majhna topilnica železne rude pri Bosanskem Novem. Nadalje smo poročali, da je trgovinski ministei odobril družbi »Stolin« d. d. v Vukovaru, kjer ima večino denlic tvrdka Bat'a, da zgradi tvornico usnja v Brčkem. Tvrdka Stolin d. d. se je doslej bavila samo z izdelovanjem nogavic in svilenih tkanin. Podjetje vodi ravnatelj Bat'ovega podjetja Tomo Maksimovič. Sedaj poročajo iz Beograda, da bo tvrdka Bat'a ustanovila tudi posebno podjetje za predelovanje lesa. zlasti v celofan, umetno svilo in celulozno volno. Ustanovljena bo družba »Celofan« d. d. s sedežem v Beogradu. Družba bo imela zaenkrat glavnico 2 milijona din. razdeljeno na 2000 delnic po 1.000 din. V smislu pravil se bo družba bavila z izkoriščanjem gozdov in s predelavo lesa v tanin, celulozo, celofan, umetno svilo, celulozno volno in z vsemi posli, ki so v zvezi z gornjim namenom družbe. H Gospodarske vesti = Notiranje klirinškega tečaja angleškega funta. Svobodni tečaj angleškega funta, ki je že nekaj mesecev stabiliziran na višini 258 din (srednji tečaj) se v tečajnicah jugoslovenskih borz ne beleži, temveč je označen med tečaji v privatnem kliringu tečaj 236.10 — 239.90 (srednji tečaj 238), ki se označuje običajno kot specialni tečaj, vendar se praktično ne uporablja več. Po vesteh iz Beograda je zaradi tega Narodna banka odobrila borzam, da lahko med tečaje v klirinškem prometu vnašajo svobodni tečaj funta, ki znaša sedaj 258 din (to je 238 din s pribitkom 8.4%). Nadalje zatrjujejo v Beogradu, da bodo pričele borze objavljati tudi svobodne tečaje ostalih deviz, medtem ko sedaj objavljajo samo oficiel-ne tečaje. Svobodni tečaji se bodo pričeli objavljati najbrž s 15. majem. = Mariborske in varaždinske združene tekstilne tvornice. V Beogradu je bila ustanovljena delniška družba pod imenom »MA-VA« d. d. (Mariborske in varaždinske združene tekstilne tvornice d. d.) z glavnico 2 milijona din, ki je razdeljena na 2.000 delnic po 1.000 din. Namen družbe je, da se bavi z nakupom in prodajo surovin in tekstilnih proizvodov, da se udeležuje pri tekstilnih podjetjih, da jih kupuje ali vzame v zakup. Očitno je glavni namen te nove družbe, da nakupuje surovine za včlanjena mariborska in varaž-dinska tekstilna podjetja. Kot ustanovitelji so označeni naslednji gg.: odv. dr Kiso-vec, Mirko Valjak, inž Karlo Sancer, Prokurist tvrdke Tata Z. Janovič in trgovec Rista Todorovič. — Vplačila za slovaške upnike. Narodna banka je obvestila pooblaščene zavode, da se bodo zneski, ki jih vplačajo domači uvozniki v korist upnikov iz Slovaške ra kritje obveznosti za uvoženo blago, knjižili na poseben račun pri Narodni banki na ime Slovaške narodne banke v Bratislavi. Vplačila se izvršijo po istem tečaju, ki velja za češkoslovaški kliring. = Iz trgovinskega registra. Vpisale so se nastopne tvrdke: Boris Pipuš, carinsico posredništvo v Mariboru; L. Šalamun, trgovina z meš. blagom, Placar, občina Sv. Urban pri Ptuju; Belin Aldo, gradbeno podjetje, pooblaščeni graditelj za talne in visoke zgradbe. — Pri tvrdki »Jugočeška«, jugoslovensko češki tekstilni industriji d. d. v Kranju je bil vpisan za člana upravnega sveta Francis Payne Carrington, The Grey, Cottage, Chipstead (Surrey). — Pri tvrdki Park-Hctel, družbi z o. z. na Bledu je bil izbrisan poslovodja Franc Balanč, vpisan pa je bil prokurist Franc Trefalt, bančni uradnik v Kranju. — Pri tvrdki »Jadran«, avtobusno podjetje d. d. v Ljubljani sta bila izbrisana člana upravnega sveta inž. Bloudek Stanko in dr. Kordelič Milivoj. — Pri tvrdki »šagrin«, trgovini s knjigoveškimi in sorodnimi potrebščinami, družbi z o z. v Ljubljani sta bila izbrisana poslovodji Franc Bartol in Fran škrbec, vpisan pa je bil poslovodja Franc Kovač, trgovec v Ljubljani. — V likvidacijo je prišla tvrdka Carbonarija, družba z o. z. za izvoz oglja in drv v Kočevju. = Licitacije. Dne 25 t. m bo pri upravi zavoda »Obiličevo« Kruševac-Obiličevo licitaci ia za dobavo 4.00U ka cilindrskega o'ja. 26. t. m. za debavo 150.000 kg bombaža, 2. junija za dobavo železne rebraste pločevine in profilnega železa. Dne 12. t. m. bo pri štabu za utrjevanje (II) v Ljubljani licitacija za dobavo risalnega materiala in pribora. 16 t. m. (I) za dobavo ročnih ventilatorjev in 18. t. m. za dobavo električne centrale. Dne 13. t. m. bo pri vojnosani-tetnem zavodu v Zernunu lictacija za dobavo 150.000 kg hidrofilne gaze. Dne 15. t. m. bo v intendanturi šumadijske divizijske oblasti v Kragujevcu licitacija za dobavo konzervirane kave. čaja m kisa Dne 22. t. m. bo pri upravi zavoda »Čačak« v Čačku licitacija za dobavo elektromotorjev. Dne 26. t. m. bo pri štabu mornarice v Zemunu licitacija ,za dobavo barv in ličarskega materiala, 27. t. m. pa za dobavo zastav in tkanin za zastave. Dne 31. t. m. bo pri vojno-tehničnem zavodu v Hamrijevu pri Skoplju licitacija s pismenimi ponudbami za dobavo sponk, jeklene žice, smirkovega platna, žag za železo i. dr. = Dobave. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 11. t. m. ponudbe za dobavo 25 ton negaše-nega apna, do 15. t. m. pa za dobavo električnega materiala. Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo ca 200.000 kg nega-šenega apna. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 17. t. m. ponudbe za dobavo risalnega materiala in 2.000 kg kovanih tračnikov. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 17. t. m. ponudbe za dobavo amonijakovega papirja za kopiranje načrtov, do 23. t. m. za dobavo mornarskih gumbov iz medi in žice za kape, usnjenih zadrg za vojaške čevlje, bombažnega sukanca in trakov in lažnega čevljarskega orodja, do 24. t. m. za dobavo namiznih in zidnih petrolejk, stenja in petrolejke, kokesove preproge, jadrenine. očic iz medi, srebrnega nitrata, amonijaka, arabskega gumija in kristalne vode. Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 16- t. m. ponudbe za dobavo barv, do 19. t. m. za dobavo olja in mazil, do 20. t. m. za dobavo specialnega orodja, do 23. t. m. za dobavo kemikalij, 22. t. m. pa bo licitacija za dobavo konstruktivnega in orodnega jekla in 5. junija za dobavo raznih strojev. Borze 10. maja Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno (13.80). prav tako angleški funti (-vobodni tečaj 258). Grški boni so se v Zagrebu nudili po 32. Beograjska borza zaradi praznika ni poslovala. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci noti ra la 447 — 449- Do prometa je prišlo le v 7% Blairovem posojilu po 90.50 — 91 in v delnicah Trboveljske po 175. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2367 — 2405, Berlin 1778.12 — 1795.S8. Bruselj 752 — 764, Curih 995 — 1005, London 206-77 — 209.97, New York 4399.25 — 4459.25, Pariz 116-77 — 119.07, Trst 232.70—235 80. Curih. Beograd 10. Pariz 11.7850. London 20.8250, New York 444.75, Bruselj 75.70, Milan 22 4250, Amsterdam 238.80, Berlin 178.70, Stockholm 107.2750, Oslo 104.65. Köbenhavn 92.9750, Praga 15.20, Varšava 83.75, Budimpešta 87.00, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Škoda 447 — 449, 4% agrarne 00 bi., 6«/o begluške 86 — 88, 6% dalm. agrarne 86-50 bi., 7% stabiliz. 98 — 99. 7«/o invest. 98.50 — 100 7% Seligman 99 — 100, ?•/« Blair 90.75 — 91. 8«/o Blair 99.25 — 100; delnice: Narodna banka 7400 — 7500, PAB 210 — 216, Trboveljska 178 — 185, Gutmann 35 — 41, šečerana Osijek 90 bi. Jadranska 310 bi. Blagovna tržišča ZITO + Chicago, 10. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 76.875. za julij 74.25, za sept. 74.375; koruza: za julij 51. + Winnipeg, 10. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 56 50, za julij 67.50. -f- Novosadska blagovna borza (10. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: 78/79 «g: baška 144 — 145; sremska 144 — 145; slavonska 146 — 147; banatska 141 — 143. Rž: baška 138 — 140. Ječmen: baški in sremski 64,65 kg 165 — 170; jari 68 kg 180 — 185. Oves: baški, sremski in slavonski 148 — 150. Koruza: baška 101 — 102, baška pariteta Indjija in Vršac 102 — 103. Moka: baška in banatska *0g« in »Ogg« 232.50 — 242.50, s>2« 212-50 — 222.50; >5« 192.50 — 202.50; >6« 172.50 — 182.50; >7« 145 — 155; »8« 115 — 120. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 290 — 292 50. Otrobi: baški 115 — 117, sremski 106 — 108. + Budimpeštan^Ka termlnsKa b°rza. (10. t. m.). Tendenca slabša. K°ruza: za. julij 17.55—17.60. za avg. 17.81—17.82. Skupščine JNS m Sreske skupščine JNS in OJNS v Kranju ter O JNS v Laškem — Lepa zborovanja v konjiškem srezu Iz Kranja nam pišejo: V nedeljo je bila v mali dvorani Narodnega doma skupna sreska skupščina JNS in OJNS za srez Kranj. Prostorna dvorana je bila mnogo premajhna, saj je prišlo iz vsega sreza okoli 400 delegatov. Zastopane so bile prav vse občine. Zapozneli delegati so zato napolnili še hodnik pred dvorano. Skupščino je otvoril in vodil častitljivi in zaslužni predsednik g. Ciril Pire, ki je v lepem govoru orisal čas, v katerem živimo, in z veseljem ugotovil, da se napredni možje in zlasti mladina, ki daje obeležje tudi tej lepi skupščini, v polni meri zavedajo svojih nacionalnih in političnih dolžnosti. Po njegovem govoru je predlagal g. Anton Križnar pozdravno brzojavko predsedniku stranke Petru živkoviču, kar je bilo z velikim navdušenjem odobreno. Sledila so poslovna poročila. Za sreski odbor JNS sta izčrpno poročala gg. dr. Stanko Sajovic in inž. Ožbalt Gros, za sreski odbor OJNS pa predsednik g. Vito Tavčar, ki je poslovnemu poročilu pridružil lepo zasnovan govor o nalogah nacionalne mladine. Vsa poročila so bila so-g^sno odobrena. K besedi se je oglasil tudi kandidat pri zadnjih volitvah g. Tomaž Križnar. ki je v šegavem govoru orisal okoliščine, v katerih se je vodila volilna borba v kranjskem srezu. Tajnik ba-novinskega odbora OJNS g. Andrej Uršič je z vidika mednarodnega razvoja obravnaval naše notranje politične prilike. Pri volitvah je bil za sreako organizacijo JNS soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik Ciril Pire, podpredsednika Glo-bočnik Franc in inž. Ožbalt Gros, odborniki: Otmar Čolnar, Anton Križnar, Tomaž Križnar, Tomaž Kavčič in dr. Sajovic Stanko. Poleg tega so v odboru vsi predsedniki, odnosno podpredsedniki obč. organizacij. Revizorski odbor pa tvorijo Ivan Gašperlin, Franc Benedik in Ivan Ankele. Za OJNS pa je bil izvoljen naslednji sreski odbor: predsednik Vito Tavčar, podpredsednik Valentin Oman, tajnik Janko Grčman, blagajnik Ivan Kavčič, odborniki Jože Jan, Rudolf Volčič, Rajko Zirkelbah, Božidar Fabjan in Alfred Laj-baher. Za revizorja pa sta bila izvoljena Mirko Volčič in Riko Ankele. V imenu izvoljenih se je zahvalil zborovalcem g. Pire, ki je za svojo osebo poudaril, da sprejema kljub svojim letom predsedniško funkcijo. Zlasti je podčrtal svojo željo, da bi bilo sodelovanje z mladino čim tesnejše in prisrčnejše. Na kraju je podal obširno in zanimivo notranje in zunanjepolitično poročilo g. senator Ivan Pucelj. Dotaknil se je vseh perečih vprašanj in z ozirom na številno navzoče delavstvo poskusil obravnavati tudi usodo delavskih socialnih ustanov. Za svoja izvajanja je bil deležen navdušenega odobravanja. Vsi navzoči so soglasno ugotavljali, da že dolgo ni bilo v Kranju tako lepe, živahne in zanimive napredne politične skupščine, kakor je bila ta. Delegati so se vrnili v svoje občine z novo odločno voljo za vztrajno in uspešno delo. ★ Iz Laškega smo prejeli sledeče poročilo: V nedeljo dopoldne je imela v lepo okrašeni k.nodvorani občni zbor mladinska organizacija JNS za laški srez. Zbralo se je lepo število mladih strankinih somišljenikov, vnetih propagatorjev napredne politike in jugoslovenske misli. Skrbno sestavljena in zanimiva poročila o agilnem delovanju in o uspehih prvega poslovnega leta organizacije so podali predsednik Rudolf Klepej, marljivi tajnik Mirko Kopač in blagajnik Karel Vrečko. V znak priznanja za njihov trud so jim bile pri volitvah novega odbora ponovno poverjene vodilne funkcije. V imenu banovinskega odbora OJNS je pozdravil zboroval ce predsednik inž. Jože Rus. Izrekel je odboru zahvalo za požrtvovalno delo, v nadaljnjih izvajanjih pa je prikazal trenutno politično situacijo in prizadevanja JNS za ustvaritev resnične harmonije in prijateljskega sožitja vseh bratov naše velike domovine. Govoril je še o pomenu in uspehih dosedanjega političnega dela mladinskih organizacij JNS ter aipeliral na mlade somišljenike, da ostanejo vztrajni in zmačajni pri delu v javnem življenju. Zborovalce je pozdravil tudi preizkušeni nacionalni borec, predsednik sreske organizacije JNS za srez Laško dr. Fran Roš. S svojimi temperamentnimi izvajanji se je dotaknil tudi političnih vprašanj domačega sreza, kolikor mu je bilo to mogoče. — Pri slučajnostih je v imenu nacionalnih rudarjev iz hrastniške kotline nanizal nekaj vzpodbudnih misli še mladi rudar Knez, nakar je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor. Zborovaici pa so se razšli v najlepšem razpoloženju s podkrepljenim prepričanjem, da hodijo po pravi in zdravi politični poti. ★ Iz Konjic nam poročajo: Krasno uspeli občni zbori naših občinskih organizacij JNS in OJNS v konjiškem srezu dokazujejo veliko zanimanje za naš pokret. Po jutrnji maši se je zbralo v nedeljo na Vitanju v gostilni ge. Rupnikove v obeh sobah in veži okrog 200 mož in fantov, prišlo pa je tudi precej žen in deklet. Sresko organizacijo JNS je zastopal njen podpredsednik g. Ignac Kovše, posestnik in lesni trgovec iz Vitanja, bano-vinsko JNS in OJNS pa gg. Vekoslav Bučar in Ciril Žagar. Po otvoritvi in pozdravu se je g. Žagar najprej zahvalil svojim volilcem za njihovo možato drža-nje pri lanskih volitvah, posebno pa svojemu namestniku tov. Kovšetu in prijateljem za požrtvovalnost. Opisal je položaj stranke v srezu ter govoril o organizaciji stranke sploh. G. Bučar je poročal o zunanji in ' notranji politiki. Oba govornika sta bila za svoja izvajanja nagrajena z burnim aplavzom in odobravanjem. Pri volitvah so bili poleg drugih požrtvovalnih somišljenikov izvoljeni za predsednika trgovec in posestnik Ignac Kovše, za podpredsednika kovaški mojster Avgust Treglav in posestnik Alojz Fijavž, za tajnika trgovec in posestnik Pavel Sta-rovašnik, za blagajnika pa trgovski pomočnik Maks Podpečan, vai iz Vitanja. Po zaključenem zborovanju se je razvil živa/-hen prijateljski razgovor. Za popoldne je bil sklica» sestanek na Stranicah Kmetije te občine so razstrese-ne po okoliških gričih in so mnoge po več ur oddaljene od Stranic. Kljub temu se je zbralo v prijazni Sivčevi gostilni nad sto mož in fantov, ki so vsi z zanimanjem sledili poročilom glavnih poročevalcev Bučarja in Žagarja. V krajevni odbor JNS so bili izvoljeni za predsednika posestnik in tesarski mojster Leopold Fijavž, za podpredsednika posestnik Franc Berčnik in kovaški mojster Franc Kvas, za tajnika posestnik Alojzij Fijavž in za blagajnika trgovec in gostilničar Alojzij Sivec. V odbor OJNS so bili izvoljeni za predsednika Alojzij Arzenšek, za podpredsednika Štefan Malič in Leopold Fijavž ml., za tajnika Pavel Sodin in za blagajnika Stanko Hren. V obeh odborih so poleg navedenih tudi drugi ugledni možje in fantje. Občnemu zboru na Stranicah so prisostvovali tudi zastopniki sreske OJNS Ivo Zupane, Ivan Stuklek in Ernest Kovše ter več fantov iz Skomarja in žreč. Avtomobilska nesreča predsednika švedske vlade Stockholm, 10. maja. AA. Švedskemu ministrskemu predsedniku se je pripetila avtomobilska nesreča, pri tem pa ni dobil nobenih poškodb, le avtomobil se je precej razbil. Min. predsednik se je nato pojavil na policiji in izjavil, da je nesreča nastala po njegovi krivdi in da je pripravljen plačati odškodnino. Odkrita zarota v Ekvadorju Quito, 10. maja. AA. V Quitu v republiki Equador so odkrili veliko zaroto. Na čelu zarote je bil upokojeni polkovnik Louis Valea Alba, ki pripada skrajni levici. Polkovnik Alba ter 50 oseb je bilo aretiranih. Med aretiranimi je mnogo častnikov. Vlada je sklenila, da podaljša veljavo izrednih pooblastil predsedniku republike. V Quitu vladata mir in red. Naša nogometna reprezentanca proti Angliji Beograd, 10. maja. p. Na snočnji seji JNS je savezni kapetan Boško Simonovič sestavil naše moštvo, ki bo nastopilo proti Angležem. Moštvo je sestavljeno takole: Glaser, Dubac, Matošič, Manola, Dragi če vič, Lechner, Glišovič, Vujadinovič, Petrovič, Matošič II., Perlič. Rezerve: Lovrič. Božovič in Požega. Igrišče BSK, na katerem se bo odigrala tekma, je bilo znatno razširjeno, tako da bo lahko sprejelo 35-000 gledalcev. Angleži pridejo v Beograd prihodnji torek ob 7.20 in jim Beograjčani pripravljajo prisrčen sprejem. Tekma bo v četrtek. Dogodki, ki se razvijajo z bliskovito nagi o okoli nas, so povsem pet:?1, i je 201etnico pariške mirovne konference, lei se je zaključila z versajsko mirovno po-gc.ibo. In vendar je v času, ko se preko nc ji spreminjajo meje, o katerih so m siili pr. J 20 leti krojilci nove Evrcpe, da bodo večne, zanimivo obujati spomine na tiste dn ko smo trepetaje sprejemali iz Pariza vesti o snujočih se obrisih naših državnih meja. Ti spomini pa niso samo zanimivi. nego tudi hudo poučni, ker se metode ostale iste, samo osebe so druge in načela, v znamenju katerih se te metode izvajajo. Wocdrow Wilson Objavljamo nekaj zanimivih spominov na reševanje vprašanja naših meja na pariški mirovni konferenci po dnevniku slovitega angleškega publicista in politika Harolda Nicolsona. ki je igral na pariški mirovni konferenci važno vlogo kot strokovnjak za balkanska vprašanja, Harold Nicolson je tudi eden izmed tistih angleških politikov, ki so se zavzeli v septembrskih dneh lanskega leta z vsem žarom za brate Čehe v najtežjih časih njihove narodne in državne tragedije. V torek 14. januarja 1919. je bil pozvan Nicolson v vilo Murat, kjer je bila napovedana konferenca med Lloyd Geor-geom, lordom Balfourjem in prezidentom W.ìsonom zaradi vprašanja jugoslovenske zapadne meje. Nicolson je moral čakati v predsobi dve in pol uri. Čas si je krajšal s čitanjem časopisov. Odjpro se vrata. »O,« je vzkliknil lord Balfour, »kaj ste ves čas tu čakali? Tega se nisem nadejal. Sicer sem pa mislil vprašati nekatere reči. Na primer... « Obrnil se je proti prezidentu Wilsonu: »To je moj mladi prijatelj, ki bi nam lahko vse povedal, kar potrebujemo. Torej počakajte malo, kaj je že bilo, kar bi radi ver'eli? A, da — Reka...« Frezident Wilson: »Ne, ne Reka. O njej vemo vse. želeli smo vedeti točno število Nemcev, ki bodo prišli pod Italijo, če bi dobila mejo na Brennerju. Ali nam lahko poveste to število?« Harold Nicolson: »Točnih številk ne morem povedati... Bo pa tako okoli 240 tisoč duš, ali... « Frezident Wilson: »Ali jih ni 250 tisoč?« Harold Nicolson: »Well, gospod prezi-dent, ravno sem mislil reči 245 tisoč.« Frezident Wilson: »Torej stvar, ki gre vsekakor v tisoče ... « Harold Nicolson: »Tako je...« Frezident Wilson: »Še eno stvar bi radi vedeli. In sicer zastran Reke. Ali mi lahke poveste podrobne številke?« Harold Nicolson: Prosim, s predmestji ali brez njih?« Frezident Wilson: »Da, z nekim predmestjem. ki se imenuje Ashak, ali tako nekako... « Harold Nicolson: >Mislite Sušak. Prebivalcev je na Reki s Sušakom ... « Prezident Wilson: To sem mislil. Reka in Ashak nista menda daleč od drugega?« Harold Nicolson: »Ločena sta samo z malim potokom in ju skoraj ni mogoče deliti... « Prezident Wilson: To sem mislil. Toda Italijani mi pravijo, da je nemogoče priti živ preko tega potoka na Ashak ... « Harold Nicolson: »Gospod prezident, kdo vam je to povedal?« »Prezident Wilson: - Sem si kar mislil, da so mi govorili samo pro domo. Torej gospodje lahko noč, še enkrat lahko noč!« Nato opisuje v svojem dnevniku peripe-tije razvoja jadranskega vprašanja in razmejitve med Jugoslav jo in Italijo. 24. januarja ga je obiskal član Jugoslovenskega odbora dr. Bogumil Vošnjak. O obisku pravi: »Zapravljen dan. Zjutraj je bil pri meni Slovenec dr. Vošnjak. Je zelo imperialistično razpoložen: zahteva Istro, Celovec, Temešvar. Z njim ni nič početi.« Nato opisuje obisk dr. Trumbiča, ki je dejal, da bo »verjetno prestolnica Jugoslavije Sarajevo in ne Beograd, ali pa Zagreb. Glede imena Jugoslavije je menil, da bi bilo bolje, če bi se imenovala Dalmacija namesto kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.« 18. februarja je preteklo 20 let, odkar so nastopili v Parizu pred Svetom deseto-rice jugoslovenski delegati s svojimi zahtevami. Nicolson si je zabeležil o tej seji sledeče: »Idioti zahtevajo Trst. Vnel se je trušč zavoljo tega, ali naj se jugoslovenske zahteve sploh izroče v proučevanje kakemu posebnemu odseku. Italijani so odločno proti temu. da razpravlja o njihovih mejnih vprašanjih kak odsek. Odklonili so tudi vsako posredovanje prezi-denta Wilsona. Končno je bil ustanovljen jugoslovenski odsek, ki bo razpravljal o vseh drugih jugoslovenskih mejah, ne pa o meji med Jugoslavijo in Italijo.« 23. aprila 1920. je nastala jadranska kriza, ki jo je izzval prezident Wilson s svojim odklonilnim stališčem proti italijanskim zahtevam. Italijani so se pripravljali. da zapuste v znak protesta Pariz. Sledove te krize zasledimo v nadaljnjih Ni-colsonovih beležkah. 25. aprila piše: »Lee-per izdeluje kompromisno rešitev jadranskega vprašanja za primer povratka Italijanov. Po tem načrtu naj bi Reko in Dalmacijo internacionalizirali. Imam neprijeten občutek, da je bilo pogrešno pristati na preveliko zasidranje Jugoslovenov na Jadranu. Kaj bomo počeli nekoč s slovanskim blokom, ki bo segal od Vladivo-stoka do Reke in od Samarkanda do Gdan-skega. Skiti bodo osvojili svet! Slutim, da bo to najtežji problem v mojih starih letih. Kaj se bo brigala Rusija za Društvo narodov? Dejala bo, da je bilo samo prevara zmagovitih sil.« Lloyd George Naslednji dan so izdelali kompromisni predlog, po katerem so priznali Italiji londonsko črto na Goriškem in Kranjskem z Idrijo, polovico Istre, skupno upravo Reke. Dalmacija naj bi pripadla Jugoslaviji. Otoki Krk, Lošinj, Vis in Pelagruž pa Italiji, Zader pa naj bi postal svobodno mesto. 28. aprila so pričeli vodilni krogi na mirovni konferenci premišljati, da bi ofi-cielno priznali jugoslovensko državo. To je bilo 5 mesecev po proklamiraniu zedi-n jen ja vseh Jugoslovenov v okviru kraljevine SKS, 5. maja 1919 so se vtn'ii Italijani v Pariz, da bodo nadalje sin.dovali pri mirovni konferenci. Nicolson "nele.ii: »Zopet dežujejo vsi mogoči kom p rem sni precliogi Zd rešitev jadranskega v", nšanja. Vsi pa so brezizgledni, ker ne bode i,a nje pristali niti Italijani, niti Jugc.sloveni, še manj prezident Wilson.« 9. maja 1919. je bila huda borba zaradi avstrijskih mej pred svetom petih. »Pogajanja so zastala na vprašanju Celovca. Ó tem vprašanju nismo imeli nobenega mišljenja naših izvedencev, ker Italijani o njem sploh niso pustili razpravljati. Son-nino je poskušal z naglico spraviti pod Jt^tP^ poleg toga pa osvežuje in da svežo duhteče vonj iz ust. ODOL uničuje bakterije ter varuje vrat in usta. Odol učinkuje dolgotrajno. streho sklep, da se odvzame Jugoslovenom jeseniški trikot. Po robu se mu je postavil Lansing, ki je izjavil, da ne more pristati na ta načrt, dokler ne bodo izdelali izvedenci tozadevnega svojega predloga. Razpravo je prekinil Tardieu, ki je priskočil na pomoč Jugoslovenom.« Naslednji dan, 10. maja, je bilo spet na dnevnem redu vprašanje razmejitve med Avstrijo in Jugoslavijo. »Razprava se je nadvse zavlačevala. Trajala je vse dopoldne. Končno je prišlo do poloma med Lan-singom in Sonninom glede vprašanja, ali naj smatramo Slovence za sovražnike an-tante, ali ne.« Zabaven prizor se je odigral 13. maja, ko je ponujal angleški premier George Lloyd v zameno za Reko kompenzacije v Mali Aziji. »Pred seboj je imel zemljevid. Lloyd George je dopovedoval Italijanom, koliko Grkov prebiva na obali Male Azije vse do Aleksandrete. Pošepetal sem mu, da tu ni dosti Grkov. Pogledal me je in potrkal s prstom po karti: »Kaj pravite, da tu ni Grkov! Poglejte na zemljevid, ali ni tu vse zeleno pobarvano?« Mislil je, da leži pred njim etnografska karta in da pomeni zelena barva Grke (namesto dolin) in rjava Turke (namesto pogorij). « 29. in 30. maja 1919. je bila pri Wilsonu zopet konferenca o meji na Karavankah. Tokrat so bili navzočni vsi izvedenci za avstrijske zadeve. »Prezident Wilson je vzel v roko zemljevid, ga položil na tla in pokleknil. Okoli njega smo počepnili vsi ostali. Govoril je o meji pri Jesenicah na Karavankah. Poslednji trenutek sta poskusila Orlando in italijanski izvedenec Vannutelli rešiti karavanški predor za Avstrijo. Orlando je klečal sklonjen nad zemljevidom in dokazoval prezidentu Wilsonu. da je neprikladno prepustiti izhod karavanškega predora drugi državi kakor vhod. Prezident Wilson je dvignil pogled proti stropu in dejal: »Prišel sem v Pariz, da razpravljam ne o ncprikladnostih, nego o tem, kaj narodi hočejo.« S tem je bila seja o karavanški meji končana. Nihče pa ni vedel, kaj je prav za prav bilo sklenjenega. Italijani so trdili, da je prezident Wilson pristal na plebiscit v jeseniškem trikotu.« Naslednji dan je poslala tajništvo mirovne konference vladi v Beograd brzo- ; javno naročilo, naj takoj ustavi vojaško ' akcijo srbske vojske na Koroškem. Koroško vprašanje je povzročilo veliko razburjenje. 1. junija 1919. tik pred podpisom senžermenske pogodbe: »Srbi pravijo. da ne bodo podpisali pogodbe z Avstrijo zaradi plebiscita v Celovcu. Jugo-sloveni se očitno boje ljudskega glasovanja v tem prededlu, ker pričakujejo, da ga bodo izgubili. Pravijo, da jim vsiljujemo plebiscit tam, kjer ga nihče ne mara, odrekamo pa jim ga tam, kjer ga ne samo žele. marveč zahtevajo. Naslednje jutro sem hitel k Lloydu Georgeu in ga pripravil, da je pristal na to, da se izvrši plebiscit na Koroškem v etapah in ne v eni celoti. Od njega sem se odpeljal k prezidentu Wilsonu, ki je bil slabe volje, ker je dobil na vožnji z avtomobilom žebelj v gumo na kolesu. Odbil je vsako spremembo avstrijske mirovne pogodbe. Položaj je rešil Clemenceau. ki je tik pred izročitvijo pogodbe avstrijskemu delegatu dr. Ren-nerju iztrgal poglavje o koroškem plebiscitu in mu dejal, da mu bo naknadno izročeno.« Sličice v številkah Napoleon je dejal, dia ©na sama številka dostikrat več pove kakor kup besedi. On je seveda zmerom mislili na vojake, konje in kanone. Mi, navadni smrtniki smo da'eè od toga in navadni smrtniki tudi nismo posebni prijatelji številk. Na splošno nam veljajo naòumarji matematiki in statistiki za suhoparne ljudi brez fantazije. Ali včasi, čc si hočemo nazorno predoči-fci mere, v katerih se giblje naš svet in življenje na njem, se številkam ne moremo izogniti. V takih primerih nam ena sama številka ustvari jasno in nazorno podoho, kd si jo s kupom besedi ne bi mogli naslikati. Evo, nekaj takih številčnih skic: Zedinjene države ameriške imajo 360.000 km železniške proge. Razen tega imajo za transport vsakovrstne tekoče in plinaste robe na razpolago še 181.000 km cevovodov. 6000 km cevnih prog s'uài za transport ra-finiranega petroleja, 70.000 km za surovo nafto, 105.000 km za prirodni zemeljski plin. Po petrolejskih vodih se letno pretoči 163 milijard litrov petroleja in nafte, po plinskih vodih pa 6000 milijonov kub. m raznih gorljivih plinov, ki predstavljajo enako kurilno moč kakor 45 milijonov ton premoga. Vsi ti cevovodi so krivi, da sc nahajajo ameriške železnice v latentni krizi in morajo vsak mesec ustaviti obrat na nekaj stotinah kilometrov proge. ★ Znanost je odkrila, da lahko prenese vsak živec v našem telesu do 1000 impulzov na sekundo do mož gasi o v ali pa proč od njih. Pri vsakem impulzu se zviša telesna temperatura za 7 milijonink stopinje C. Impulzi so električne narave in delujejo slično kakor brzojav, ker sporočajo možganski centrali, kaj se godi na periferiji našega telesa in prenašajo cd nje nav-odia, kako naj mišice na te dogodke reagirajo, ★ Na vsem svetu se porabi letno nad en milijon ton kavčuga oziroma njegovih izdelkov. Največ kavčuga porabijo Zedinjene države, ki jim v daljšem presledku slede: Anglija, Nemčija, Japonska. Francija itd. 78 odstotkov kavčuga se porabi za izdelavo pnevmatike za avtomobile, motoci- kle, bicikle in avionsika kolesa — 9 odstotkov se ga predela v galoše, čevlje, podpa-te in podpetnike — 7 odstotkov za cevi zatesnila in razne garniture — 1.60 odstotkov za gumimvne tkanine — 0.20 odstotkov za prevleke in drugo. ★ Iz vrtino, ki seže najgloblje v zemeljsko skorjo, imajo v Kaliforniji v Zedinjenih državah. Kontinentalna petrolejska družba je dosegla tamkaj pri na vrta v an ju petrolejske-ga vrelca globino 4919 m. 2e v globini 4320 m so zadeli na naftonečne plasti iz katerih črpajo dnevno pot vagonov surovega petroleja. V rekordni globini je znašala temperatura zemeljskih plasti nad 130 stopinj C. tako da je bilo treba svedre umetno hladiti. Navrtavamje tako globokih petrolej-skih izvirov pomeni, osvajati si nove velikanske zalogo tega dragocenega goriva, s katerimi doklej nihče ni računal. ★ Zračne plasti okrog naše zemlje se ne selijo brez reda, kakor bi človek utegmil sklepati po samovoljnosti vetrov, ampak se — kakor vse na svetu — uklanjajo neki zakonitosti. Tako posodi severna zemeljska poluta vsako leto od januarja do julija južni zemeljski poluti 10 milijonov ton zraka — ki ga ji pa le-ta spet vrne v razdobju od julija do januarja naslednjega leta. Kakor so to dognali? Prav preprosto — s primerjanjem barom e trškega stanja po vremenskih opazovalnicah šiiom sveta. Barometri namrc-č z m crom kažejo težo zračnih plasti nad seboj. Posledice tega preseljevanja zraka z ene zemeljske polkrogle na drugo pa so viharji, poplave, suša, valovi mraza in vročine ter vse druge prijetnosti in neprijetnosti našega vremena. ★ Nobeno prometno sredstvo na svojih potih tako ne izprcminja višine kakor letajo — vojaško in trgovsko. Letalski motorji pa ne morejo zmerom enako vleči. Bolj ko je letalo visoko, manj konjskih sil proizvaja njegov stroj. Tudi temperatura igra pri tem veliko vlogo. Da bi dobila jasno slik'« o delovanju letalskih motorjev v velkih višinah, je neka francoska tovarna skupaj s francoskim letalskim ministrstvom uredila na neki planoti pod Morit Bianconi v višini 2100 m preizkusevalnico, v kateri si inže-nje.rji obetajo najti odgovor na ta vprašanja. Preizkuševailnica je v obratu od oktobra lanskega leta. Ker višine, v katerih se kretajo letala, zmerom bolj rasto. se bo v kratkem tudi prei-zku;evalnica preselila na neko goro v višini 3800 m — torej za skoraj 1000 m nad višino našega Triglava * Podcba kopne zemlje je nekaj stalnega samo, če jo motrimo pod kotom svoje človeške časovne mere, ki se je je doslej napletlo komaj nekaj tisočletij. V" zrcalu geoloških obdobij pa se njena oblika neprestano izpreminja. Najmočnejše izpremmja njeno podobo voda, ki jo najhuje obrablja. Reke in potoki dan na dan r^zrivajo zemljo ter jo odplavljajo v morje. Za Zedinjene države so geoilcgi izračunali, da se premakne na ta način letno 783 milijonov ton zemlje z enega mesta na drugo. Vsa zemlja, ki je bila premaknjena od izja\e ameriške neodvisnosti 1776 do danes, bi dala na enem mestu nasuta 150Ü m visoko stožčasto goro. ★ Rak je bolezen naše deb e in po statistikah se da baje dokazati, da bolezen napreduje s civilizacijo, zlasti z zboljšavanjem higienskih pri-k. Da bi bil rak dedna bolezen. tega doslej še nikomu ni uspelo dokazati, dasi mnogi zdiavniki sumijo, dadi neka dovzetnost za bolezen nc prehaja iz roda v red. Po najnovejših podatkih znaša umrljivost za rakom na vsakih 1000 ljudi: na Gey lomu 10, v SaJvadorju 13. na Jamaiki 23. v Guvani 24. na Grškem 24. v Litvi 30, na otoku Trinidad 40. v Italiji 60 Španiji 68, na Japonskem 70, v Kanadi 87, Franciji 89, Zedinjenih državah 95, na Novi Zelandiji 101, v Nemčiji 116, Švici 136. Angliji 141, na Škotskem 143. v bivši Avstriji 148. Seveda te številke nič ne izdajajo, kako v eni ali drugi deželi zdravniška služba funkcionira, koliko primerov diagnoza zajame, koliko pa izpusti, kolikokrat prav ugane in kolikokrat ne. — Pač eame gole številke in od te plati nesimpatiòne. Lojze Zupane: ?ena? m sresa Denar in Sreča sta mož in žena. Že dolgo sta poročena. Ljudje, ki ju poznajo, pripovedujejo, da sia stop.la v zakonski stan prav za prav že prvi dan, ko je Denar zagledal luč tega sveta. Kod in kje se ie Denar potepal prej, tega nihče ne ve. Ampak tisti ki so v svojem ž:vljenju že srečali Srečo, si šepečejo, da je bila v dneh, ko je bila še gospodična, prijaznejša in ljubeznivejša do ljudi, kakor potlej, ko se je poročila z denarjem in postala s.tna, nedostopna gospa. Toda temu se nikar ne čudite, dragi moji! Zmerom je bilo tako na tem preljubem svetu, da so bile gospodične bolj priljubljene kakor gospe, ki se z dnem, ko stepijo v zakonski stan, rade ali nerade umaknejo v svoj tihi dom in se posvetijo nagajivim otrokom in sitnim možem, na zunanji svet pa postanejo več ali manj brezbrižne, skratka, otopele za vse, kar ni v zvezi z njihovo družino. Povsod seveda ni tako. Izjeme se povsod najdejo... Po vsem tem, kar sem vam bil zdaj povedal, se kajpa ne smete čuditi niti Sreči, če se je spremenila, odkar se je z Denarjem poročila. Denar je rejen, okrogel, dobrodušen gospod. Rad dobro je in p je dobro vino. Ker se mu še nikoli ni godilo slabo, se je zredil, da hodi po tem svetu z napetim trebuhom in z večn m nasmehom na ulitem, gladkem obrazu. Debelušček, kakršen je, je pravcata dobričina- Nikoli se ne razburja. Da pa bi se kdajkoli 3amo za trenutek kislo držal, mu brani njegova narava, ki je vedra in vesela kakor pri vseh Zdravih debelih ljudeh. Zelo je tudi dru- žaben. In ljudje ga zaradi tega prav radi vabijo v svoje domove. Vsa vrata so mu odprta na s teža j. On pa kajpa ne more k vsem, ki ga vabijo. »Ljubi Bog, saj se ne morem pretrgati, da bi bil povsod hkrati pričujoč,« potoži, kadar ga ljudje le preveč vabijo na obisk. Toda kamorkoli pride, pcvso.l je dobro pogoščen. Posebno ženske ga ljubijo. Ne morem sicer trditi, da bi jim bil tudi on tako naklonjen, kakor so one njemu. Prevelik ženskar kajpa ni, zato nima do žensk prevelikega zaupanja. Sreča pa je ženska s pravcato žensko naturo. Danes se smeji temu ali onemu izbrancu, kakor to znajo samo lepe, življenja in dogodivščin željne gospe, če se ji zazdi, se kar na lepem oklene njegove roke na uho pa mu zašepeta s sladkim glasom: »Ljubček, rada te imam. Vedno si bil junak mojih tihih sanj. Dovoli, naj grem s teboj na sprehod ... « In -srečnež, ki je že leta in leta potihem hrepenel, da bi smel vsaj eno kratko noč spati v naročju sladke in omamne Sreče, se ji ves blažen nasmehne, ji poda roko in se poda z njo po šumnih ulicnh svetlega mesta ln po tih.h logih. kjer ptički pojo ljubezenske speve. Ob njeni strani je ves spremenjen, da vidi samo še lepoto božjega sveta, omamljen sledi Sreči in ne vidi ne bede ne gorja, ne bolezni ne lakote, ki so ravržene tistim, ki jih Sreča ne pozna... Toda že naslednji dan se Sreča lehko premisli in zapusti srečnika še vsega toplega od njenih mehkih objemov. Odide potihem, kakor je prišla, da ee obupanec zave žele potici, ko se prebudi iz ljubezenskih sanj m opazi, da je spet sam zapuščen. In malo se meni nezvesta Sreča, če dvigne nesrečnež roke, jih stiska v pesti, si puli la.se in sika v onemoglem srdu: »Nemarna, pasja sreča ... « Denar in sreča se rada kregata med se- boj. To ni prav nič Čudnega; zakonci se često radi spro ... Oni dan sta se skregala za prazen nič. Pregovarjala sta se, koga imajo ljudje rajši. Denar je trdil, da njega, Sreča, da njo. Ko sta se že dodobra izkričala in je le še malo manjkalo, da si nista skočila v lase, je Denar popustil. Nikar se ne čudite, prosim! Nikar takisto ne mislite, da je bil Denar figar! Ampak pametni zakonski možje zmerom store tako, da v hipu umolknejo, kadar naraste prepir do vrhunca in se raje potihem smejijo ženam, ki se repenčijo v onemogli jezi kakor razdraženi purani... Ko je Sreča prejenjala klepetati, je Denar počasi, važno spregovoril: »Ljuba ženka, tako ne prideva nikamor. Jaz trdim svoje, ti tiščiš svoje. Takole se lahko pričkava do sodnega dne, pa še ne bova na čistem, kdo ima prav. Ampak poslušaj me, v glavo mi je šinila pametna misel. Poizkusiva pri ljudeh samih, koga imajo rajši.« »Saj,« je zajezikala Sreča. »2e itak te povsod vabijo v goste, jaz pa naj tekam za teboj in se na lastne oči prepričujem, kako je s to rečjo. Nak, nočem!« »Ni treba za menoj tekati,« ji je dejal dobrodušni možiček. »Tukajle imaš daljnogled zadostuje, da stopiS k oknu in skozenj gledaš za menoj. Toda k bogatcem nc bom šel. Naveličal sem se njihovih vabil. Topot bom storil drugače. Obiskal bom človeka, pri katerem že dolgo nisem bil v gosteh, vabi mo pa tudi ne več ker je že popolnoma obupal. Erezposeln je. Se pravi, dela že, zmerom kaj brklja doma, ampak tisto njegovo delo mu ničesar ne nese. Vsak dan gre na pot od tov irne do tovarne in ponuja silo svojih zdravih rok naprodaj, p» vsa njegova pota bq zastonj. Li tako strada in prezeba s svoje družino v btraki.« ;-Pa kje je tista baraka?« je vprašala zdajci že nekam pomirjeni Sreča. E tnal je stopil k oknu in pokazal z roko proti gramozni jami za njegovo hišo, kje» so stale v visokem snegu majave in iz i-očrnelih desk zbice barabe. »Tamle je,« je re kel. »No, pa pojdi k njemu,« se je vdala Sreča. »Najprej poskusi ti, ko bom videla, kako boš ti opravil, bom šla še jaz v barako. Sem res radovedna, koga bo barakar bolj vesel — tebe ali mene ... « To rekoč se je nasmehnila s tistim za-ničljivim posmehom, ki ga imajo na obrazih ženske vselej takrat, kadar se v prepiru z možem na videz vdajo moževi trmi, potihem pa imajo svoje načrte in so si že vnaprej na jasnem, da bodo nazadnje le one izšle kot zmagovalke iz zakonskega In prav je tako! Rečeno — storjeno! Denar si je poveznil na glavo lep, nov klobuk, se obul v zak-mašne čevlje in »e podal na pot. Ko je vstopil v barako, kjer je zmraoval brezposelni delavec, obdan od kopice gladnih otrok in kašljajoče iene, je lepo pozdravil, kakor se krščanskemu človeku epodo, bi. Družina brazposelnika se je glasno začudila temu nenavadnemu obisku. Denar je stopil k brezposelniku, ga potrepljal po ramenu in dejal a prijaznim glasom: »Tako in tako, ljubček moj, zvedel sem, kako je s teboj, pa sem prišel k tebi. da ti pomagam iz rev in težav. Na, tukajle imaš nekaj za prvo silo, pa kupi otrokom kruha in drv za peč, da ne boste zmrzovali v tem brlogu.« To je dejal in položil na miao pest drobiža, potlej pa odšel, ne da. bi m menil za zahvale, ki so jih njemu v čast in slavo govorili ljudje iz barak«. Ali ko je prišel domov, ga je ob odprtem oknu že čakala Sreča z daljnogledom v roki. Zasmejala se je in rekla: »Misliš, da si ljudem iz barake pomagal ? Motiš se, dragec! Brezposelni delavec je takoj po tvojem odhodu pograbil tisti drobiž in zdr-vel k peku, da bi lačni družini kupil kruha. Toda na poti je denar izgubil, ker je imel v žepu raztrganih hlač luknjo. Haha, zdaj preklinja tebe in tvoj izgubljeni drobiž!« Denar se je obrnil in ponovno odšel v barako. Spet je položil na mizo pest drobiža in odšel. Komaj je zapustil barako, je brezposel-nik pograbil drobiž in se podal k peku. Da bi denarja spet ne izgubil, ga je vso pot tiščal v pesti. Pot do pekarije pa je bila dolga. Delavca je uhitela noč, in pre-ien je dospel do peka, ga je za samotnim zidom ustavil lopov s pištolo v rokah. Tisti lopov je bil takisto brezposeln delavec, nekaj je moral delati, če se je hotel preživeti, ker mu mlademu in ko biku močnemu bogati ljudje niso hoteli dajati vbo-gajme, pa je ponoči napadal ljudi in jim kradel denar. »Denar ali življenje!« je zarjul in pomolil brezposelniku pištolo pod nos. Ubogi barakar se je ustrašil, da ni mogel niti besedice izustiti iz grla. Pač pa je iz pesti izpustil drobiž, da se je zako-talil po tleh, on sam pa jo je ucvrl nazaj proti baraki kar so ga nesle trudne noge. Medtem je tudi Denar že prispel domov. Spet ga je žena sprejela z zaničljivim posmehom. »Misliš, da si kaj storil?« je rekla. »Skozi daljnogled sem videla, kako je lopov ukradel tvojemu miljencu denar. Zdaj je doma in ves prestrašen in upehan preklinja lopova in tebe, ki mu prinašaš nesrečni drobiž.« In Denarju ni preostalo drugega kakor Gezdobertedenže l LUKSUZNE KASETE ELIDA KOZMETIKE so dokaz — da smo pri izbiranju daril za dame segli po najboljšem kar jim svet studi. * Slovenke in Slovanke na delo! Splošno žensko društvo in Zveza gospodinj pripravljata za pomladanski velesejem veliko razstavo Pregled slovanskih ženskih narodnih izd» "kov. Da bo ta razstava v čast in ponos nam vsem, naj pripomore vsa na. rodnočuteča javnost, vsakdo po svojih močeh in svoji dobri volji. Pris'-'éno prosimo vse one, ki imajo poleg domačih tudi pristne bolgarske, češke, slovaške, ukrajinske, poljske, lužišlie, ali ruske ženske narodne izdelke, noše. ali njihove posamezne dele, naj javijo to takoj po dopisnici na naslov Splošno že:ts!-o društvo (ga. Mara Lir.dt-nerjeva), Ljubljana, Aleksandrova cesta 9. Ker bo razstava predvsem viden izvaz slo. - duhovne skupnosti, so priredi- telj'.ce uverjere. da nihče ne bo mogel odreči svojega dejanskega sodelovanja. Dobrodošle pa so seveda tudi zares lepe in pristne dom r èe narodne vezenine, tkanine, čipke, r.oše in druge. m vrst kolov, i^ke vode, odlično parfn-j@ toči poceni in v vsak'Jl količini fg Ppvfn-ierijn »VE.\US'(. Tvršova 9 J 4 U Ž aiiranih V* * rr.-.-v,» -w * Gin vri o,''bor društva Rdečega križa jc lai izdelati sliko Nj. Vel. kralja Petra II.. ki je zelo priporočljiva za razne urade. organizacije, javne lokale, kakor tudi za ;:asebnike s:; ita re izdelana v dveh ve- ri: '.ih v formatu 53 x 74 stane 20 din. v velikosti 20 x 37 pa 10 din. Siike morete naročiti r.ri Sekciji Podmladka Rdečega križa. Ljubljana. Gosposvetska cesta 2 TI. kemije. Na teh .V fa- kultet; lji blja" ke univerze ie bil ci ! pioni : ran za inženjerja kemije a. Alfred Petri č iz Ljubljane Čestitamo! * Pi «Ji ' •:* •^••kuloz.na zvoza v Ljubljani r«a svojo VIII. redno letno skupščino v nedeljo 11. t. m. ob 10. z običajnim dnevnim redom v se ini dvorani mestne ara magi -t r'P t e v T.iubl-'nni. Zveza želi, da se te skupsfir.e ur'eleSe no «rojih delegatih brez fzjeme vse njene krajevne ediniee. Pri ja -tel'. V sesl-.-neV delegatov na predvečer ski'.p. :" ir- v rr«! e vrac'ii Slamič? odpade ker se je javilo prepičlo število udeležencev. — Pri korpuleutnih ljudeh se izkaže naravna »Fra'rs Ios°fova« grenka voda kot zanesljivo in nriietno delujoče sredstvo proti zapri t>. katera se uporablja brez posebne diete. »Fran -losefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogeririh in trgovinah z mineralnimi vodami. Ori -eg S br MM74/3V * Podružnica SPD v Dravogradu priredi 18. t. m. skupni progandni izlet na Koše-njak pri Dravogradu, zaiadi razmotriva-nja ozemlja, kjer se bo zgradila planinska koča. V primeru slabega vremena se izlet preloži na 29. t. m. Odhod iz Dravograda bo po prihodu mariborskega jutrnjega vlaka, vinitev istega dne z večernim vlakom. Podružnica se je ustanovila šele letos v marcu in si je takoj v začetku svojega de. lovanja prevzela poleg svojih rednih nalog, ki so čisto planinskega značaja (popravljanje in markiranje gorskih potov, čuvanje in propagiranje narodnih lepot Kozjaka in si.), tudi narodno obrambno nalogo, da v čim večji meri, posebno pa še na tem tako izpostavljenem odseku zbudi smisel in zanimanje za slovensko narodno organizacijo, omogoči kulturno življenje, dostojno jugoslovenskega državljana, hkrati pa tudi zagotovi s postavitvijo planinske koče na Košenjaku razmah slovenskega planinstva in prednost pred tujimi, našemu narodnemu življenju škodlji vimi vplivi. * Muzejsko društvo za Slovenijo bo imelo svoj redni letni občni zbor v četrtek 11. t. m. ob 17. uri v čitalnici Narodnega muzeja v Ljubljani. * Drugi tečaj za oskrbnike planinskih postojank je priredilo Slovensko planinsko društvo v Ljubljani 6 in 7. t. m. v Aleksandrovem domu v Logarski dolini. Udeležili so se ga oskrbniki planinskih postojank iz Savinjskih Alp, Zasavja in nekaterih gorenjskih planinskih postojank, ki se iz raznih razlogov niso mogli udeležiti prvega tečaja. ki je bil v decembru v »Zlatorogu«. Odzvalo se je 22 oskrbnikov, ki so pripeljali s seboj tudi osebje, ki ima v planinskih kočah neposredno opravka s turisti. S tem tečajem je nadaljevalo SPD svoje delo za izobrazbo svojih oskrbnikov. Tečaje bo ponavljalo vsako leto na izhodiščih. ki so za oskrbnike posameznih gorskih skupin najprimernejši. * Prireditev velikega narodnega festivala v Beogradu na sejmišču so vzeli v svoje roke beograjski novinarji, ki so stopili v stike z na jrazličnejšimi pevskimi in drugimi organizacijami v državi ter so tudi sami organizirali nekatere značilne plesne, igralske in pevske skupine iz zanimivih pokrajin države. Začetek festivala bo na Spasov dan 18. t. m., potem pa se bodo prireditve vrstile do konca meseca. da se je v tretje napotil v barako. Toda čim ga je delavec zagledal, ga je nahru-lil: Z,-.kaj me mučiš m mi nosiš v barako drobiž, ki je nesrečen z menoj vred? Nočem nobene miloščine več! Ugleden gospod si, delo mi rajši poišči, da si bom sam prisluži denar in pošteno z delom svojih zdravih rok preživljal sebe in družino.« Denar je obljubil, da bo storil po njegovi všeč i in odšel. Toda že naslednji dan je v veseli družbi pozabil na naročilo brez-pcselnika iz barake, če pa se je v bežnih tienutkih le spomnil nanj, ga je bilo že v mislih sram. da bi v imenitni bogati družbi posredoval za ubogega zanikrnega delavca iz barake. Zato je rajši molčal. Bara kar pa je zaman čakal, kdaj bo prišel k njemu Denar z veselo novico, da mu je poiskal delo in zaslužek. Pa ker Denarja le ni bilo na spregled, ga je preklinjal in pošiljal na dno pekla ... Potlej je nekega dne odšla na pot proti baraki Sreča, da bi možu dokazala, koga imajo ljudje rajši. Potrkala je na barako in vstopila. Ustopiìa se :e tesno k brez-poselniku in ga z mehko, žametno roko pobožala po lie.ih. Takrat se ie zgodil čudež: bara kar je vstal in o ' i s na pot. N'cge same so ga zanesle pioti pekaiiji. Še preden je dospel do peka. je na cesti rasel rh-obiž. ki ga je bi! pred dnevi izgubil iz žena. Pri peku je potem kupil za ves drobiž kruha in srečen pohitel nazaj proti baraki, da bi z njim vsaj za cn dan pregnal iz barake nesrečnega gosta: glad. Na poti proti domu mu je zastavil pot lopov, ki ga je bil oni večer okradel- Vrnil mu je ukradeni drobiž, še nekaj malega je navrgel ter se opravičil s hripavim, odurnim glasom; >-Bratec, zvedel sem, da si še večji siromak kakor jaz. Krivico sem ti storil oni večer. Res je. da sem tat in lopov, ampak denar, ukraden od ljudi, ki imajo še manj kakor jaz, mi ne bo gorel na duši... « To je spregovoril in izginil. Baraka r pa je vesel in srečen tiščal v eni roki kruh, v drugi pa od lopova povrnjeni drobiž in si mislil: »Kakšna sreča! Za drobiž si bom kupil drv. da bom vsaj za en dan pregnal mraz iz barake.« —• — — Sreča pa je vedela, da od same miloščine brezposelnik ne bo mogel dolgo živeti. Zato je sklenila, da mu bo našla delo. In res ni piej odjenjala, dokler ni dosegla svojega namena. Eh, bila je ženska, ženske pa so za take stvari podjetnejše ko možje, kakor n. pr. Denar, njen mož, ki ga je bilo sram reči eno samo toplo besedico za ubogega brezposelnega delavca. Tako je s pomočjo Sreče dobil brezposel- ii;k iz barake, delo in skromen zaslužek, ki pa je njemu in njegovi družini vendarle omogočil življenje, vredno krščanskega človeka. In kakor je še pred dnevi preklinjal Denar, tako je sedaj blagoslavljal Srečo, ki mu je povrnila vero v življenje. Po končanem, dobro opravljenem delu se je Sreča z zmagoslavnim nasmehom na obrazu povrnila domov. Povedala je možu, kako in kaj, in ni ji bilo treba dolgo govoriti, da ga je prepričala, da imajo ljudje njo rajši kakor njega. Kaj je hotel ubogi Denar? Lepo se je zguzil in molčal. Od takrat ima v hiši gospoda Denarja zmerom prvo in poglavitno besedo njegova žena — §re&u DANES ob 21. uri PREMIERA veličastne drame prirodnih elementov — silne divjine in številnih pragozdnih bitij v monumentalnem filmu OŽIM IZ DŽUNGLE I. DEL. bo sreča delila bogate „Jutrove" nagrade. * Šcutstoletnica najstarejšega bosenske- ga samostana. V davnih čas.h so bili frančiškanski samostani v Bosni žarišča verskega ter tudi nacionalnega in prosvetnega življenja naroda. Mnogo nacionalnih in kulturnih zaslug so si frančiškani pridobili tudi med pravoslavnim prebivalstvom, do-čim so reveži muslimanskega življa imeli v starih bosenskih samostanih mnogo požrtvovalnih in širokogrudnih dobrotnikov. Najstarejši samostan v vsej Bosni je oni v Kraljevi Sutjeski, ki praznuje zdaj šest-stoletnico svojega obstoja. Ta samostan je bil v tej dolgi dobi večkrat porušen in spet obnovljen. Ohranil je mnoge dragocene zgodovinske spomenike. V njegovem svetišču je tudi grobnica predzadnjega bosanskega kralja Stjepana Tome. Redovniki tega samostana so bili veliki dobrotniki revnega ljudstva. Nekajkrat so organizirali izseljevanje najrevnejših prebivalcev brez razlike veroizpovedi v rodovitne hrvatske kraje. Tako so leta 1696. preselili nad 20.000 ljudi iz Bosne, kjer je vladala strašna lakota, v hrvaške kraje. V samostanski kroniki je to usodno leto opisano takole: Ljudstvo in redovniki so jedli travo in skorjo od dreves ter svoja zadnja oblačila prodajali za kos kruha. Mnogo jih je od lakote pomrlo. * Subotica brani svojo železniško direkcijo. Že nekaj let napovedujejo preselitev subotiške železniške direkcije v Beograd. Vsi krogi Subotice pa odločno zahtevajo, naj ostane direkcija v Subotici. Zdaj je bila spet odrejena preselitev do konca meseca. Z direkcijo vred naj bi se preselila v Beograd tudi železniška delavnica, v kateri je zaposlenih več sto delavcev. Subotičani smatrajo to za degradacijo svojega mesta na navadno vas. Te dni so sklicali v Subotici veliko zborovanje, katerega se je udeležilo mnogo ljudstva na poziv najrazličnejših organizacij in ustanov, govorilo pa je 15 govornikov. Izvoljena je bila tudi velika protestna deputacija. ki bo v prihodnjih dneh odpotovala v Beograd. Dervutacija bo odpotovala s posebnim vlakom in v znak solidarnosti bodo takrat v Subotici zaprti vsi obrati. K:no Sloga, tel. 27-30. Režija: Ford Beebe in Cliford Smith. — V gl. vi.: Grant Withers, Betty Jane Rhodes. Najsenzacijonalnejši film poslednjega časa! — Izredno napet od začetka pa do kraja! i ■—HBBffl Temperament na "»t A R I K A R (j K K v zabavni opereti NGc ¥ MAJU Razvedrilo za vsakega. Čvrst osshni tvaf fe lik, kadar žvečiš slastni Č1K. * Neurje v šumadj.iskih vaseh. V torek popoldne so se nad Topolo in nekaterimi drugimi šumadijskimi kraji zgrnili črni oblaki in med močnim vetrom se je kakih 20 minut vsipala na suho gosta in debela toča, ki ie hudo oklestila njive, vrtove, sadonosnike in vinograde. Neurje se je pomikalo od juga proti severu — od Rudnika proti Ml a d en oven ter zajelo tako najlepše rn najrodovitnejše kraje šumadi-je. Po toči se je vsula ploha in so tudi hudourniki po nasadih povzročili precej ško3e. * Trikrat so ženili 131etnega dečka. Cerkveno sodišče banjaluške epaihije je obravnavalo nedavno zanimivo in zamotano disciplinsko zadevo. Obtožen je bil pop Obradovič iz neke vasi v kotorvaroškem srezu. ker je poročil nekega mladeniča, ki je bil star šele 13 let. Po določilih pravoslavne cerkve morajo imeti ženini za seboj najmanj 16 let starosti. Cerkveno sodišče je popu očitalo, da je dobro vedel, da ženin še ni star 16 let. Obtoženi svečenik se je branil, da so mu ženinov oče in mnogi sorodniki dokazovali, da je fant že dos°gel za zakonski stan predpisano starost. Cerkveno sodišče je uvedlo intenzivno preiskavo in zdaj se je izkazalo, da so lSletnega fanta že zdaj tretjič ženili. Njegov oče je zdaj ukanil že tretjega duhovnika. Prvič so dečka oženili, ko je bil star komaj 10 let, drugič pa v začetku lanskega leta. Bile so to navadne špekulacije z doto in vse tri neveste ali žene so takoj po poroki utekle. Zadnja nevesta je bila stara 25 let. Ko je bilo vse to ugotovljeno, je prišla zadeva pred okrožno sodišče, ki je očeta malega ženina obsodilo na nekaj mesecev strogega zapora. * čuden epilog afere z znaniltami za slepa dekleta. Grda sleparija ruskega begunca in strokovnjaka za zbiralne akcije Nikole Vinogradova in bivše podpredsednice ženskega društva za varstvo slepih deklet Rojke Andrejevičeve, soproge pravnega referenta beograjske mestne občine, je imela zdaj pred beograjskim sre-skim sodiščem zelo zanimiv in značilen epilog. Bivša podpredsednica Andrejevi-čeva je bila baš za veliko noč, ko je bila preiskava zaključena in ni mogla več ob-toženka vplivati na priče, izpuščena iz preiskovalnega zapora. Prvo. kar je storila. je bilo. da je vložila tožbo proti vsem osebam, ki so med preiskavo razkrinka-vale njeno sodelovanje pri sleparski zadevi. Tožila je tudi nekatere svoje tova-rišice iz odbora. O tožbi je bila zdaj razprava in je senat vse obtožence in obto-ženke oprostil. * Za binkošti v Benetke za din 450 s hrano in stanovanjem: v Trst in Gorico. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okoin Ljubljana, Frančiškanska ulica tel. 22-50. (—) * Planinski dom na Plešlvcu (Uršlji gori) bo odpri in redno oskrbovan od 17. t. m. dalje. Planinci vljudno vabljeni na po-set. SPD. Slov. Gradec. (—) * Na binkoštno nedeljo 28. t. m. v Postojno, kjer bo v jami koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske. Iz Ljubljane bo vozil posebni vlak in vsi stroški s potnim listom vred znašajo 75 din za osebo. Posebni vlak iz Ljubljane bo odpeljal dopoldne okrog 10. in se vrne še pred polnočjo v Ljubljano. Posebni vlak bo vozil tudi iz Maribora. Prijave sprejema »Putnik«. Iz Ljjüblfang u— LTprava Sokola Vič sporoča svojemu članstvu, da je umrl v Žužemberku starosta Sokola br. Tone Križnik, ki je bil svoječasno tudi delaven član viškega društva. Pokojnega starosto bodo prepeljali danes popoldne na Vič, kjer ga bodo položili k večnemu počitku. Spremila ga bo društvena deputacija v kroju in s praporom na zadnji poti. Vabimo članstvo in naraščaj, da se udeleži pogreba v polnem številu v meščanski obleki z znakom. Zbirališče bo danes ob 16.30 pri stari mitnici na Tržaški cesti. Pokojnega brata Toneta feom,o oferanW y trajnem sgomiwu, t ; POROČNO POTOVANJ EF.ožija: STE FA N SZEF3JLY. «CO' KZKITSKEISE za 50%). Zabavna komedija mladih zaljubljencev, ki morajo prikrivati svojo poroko. Film, pri katerem se boste od srca nasmejali! V gl. vlog^.'i Ernst Verebes, Irene A ga v, Georg Denes. — KINO SLOGA, tel. 27-."0. — Samo še danes ol> 16., 19. u— Rešimo mladino pred alkoholizmom. Liga proti alkoholizmu je na podiagi svojega dosedanjega dela smatrala za potrebno, da posveti vso pozornost vprašanju zaščite mladine pred alkoholom. Zato je za letošnji treznostni teden določila geslo: »Rešimo mladino pred alkoholizmom«. V zvezi s tem sklicuje zborovanje za soboto 13. t. m ob 9. dopoldne v magistrat-ni dvorani z dnevnim redom: 1 Otvoritev tedna. 2 Vpliv alkohola na dedno snov (predava dr. Božo Škerli). 3. Prehrana otrok in alkohol (predava dr. I Pire). 4. Alkoholizem in vzgoja mladine (predava dr. Stanko Gognla). 5. Zaščita m'odine pred alkoholom s pravnega stališča (predava univ. prof A. Maklecov). 6 Organizacija za obrambo maldine ored alkoholizmom (predava strok, učitelj Vojko Ja-godič). Po predavanjih je na programu razgovor in sprejetje nredlorrov. Namen zborovanja je predvsem ta. da vsestransko osvetli vprašanje alkoholizma med slovensko mladino in določi smernice za nadaljnje delo v tem pogledu. u— II. majski večer. Vsakoletna prireditev mladinskega odseka Strelske družine bo letos v soboto, 13. t m. pod pokrovi, teljstvom poveljnika drav. diviz. obi. g gen. Stefanoviča. že lanska prireditev je nad vse lepo uspela in smo prepričani, da tudi letošnja ne bo zaostajala. Zanimanje je ogromno. Spoied bo kratek in izbran, za ples bo skibel plesni orkester »Brad-\vay«, dame pa so poskrbele za dobro založeni buffet. Prireditev bo v Kazini in se bo začela ob 20 uri. Vabila so že razposlana. Reklamacije sprejemamo v našem lokalu, Masaiykova 14/11. aLi telefonično 21-09. u— Umrla je v ljubljanski bolnišnici gospa Gisy Klcinsi-lirodtova pl. Ftankheim-bova vdova po generalmajoi ju K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob 17. — Lep ji bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Javno cepljenje pToti kozam v vsej mestni občini ljubljanski se prične v torek 16. t. m. Cepljenje bo v posameznih odseki mesta po programu, kakor je razvidno iz lepakov, nabitih na vseh javnih razglasnih deskah, prav tako pa tudi na cerkvah, šolah itd. Starše ponovno opozarjamo. da je cepljenje obvezno in da je vsak neopravičen izostanek po zakonu strogo kazniv. u— Iz Amerike se je v«"nil v domovino znam naš baletnik Maks Kürbos. Z italrjan skim prekomornikom »Rexom« se je pripeljal čez Ocean in Sredozemsko morje v luko Cannes, potem pa v Ljubljano. Z veliko plesalsko skupino »Le Ballet de Monte Carlo« je na turneji po Ameriki obiskal 64 severnoameriških velemest in je trikrat prestopil kanadsko mejo. Zdaj ima enoletni dopust in ostane v Ljubljani, kjer namerava odpreti baletni studio. u— železničarsko ambulanto so olepšali. Eden najbolj zanemarjenih kotov Ljubljane utegne biti pas, ki se vleče od ambulante železničarskega bolniškega fonda nasproti velesejma mimo skladišč pod gorenjskim kolodvoiom do stika Bleiweiso-ve in Tyràeve ceste v trikotu med notranjsko in gorenjsko železniško progo. Kakor je zanemarjen ta pas, ki bi mu bilo zaradi stisnjenosti med cesto in železnico tudi težko dati prijaznejše lice, je bil tudi prostor pred ambulanto do nedavna nekam uradno pozabljen in pust. Pred kratkim pa so začeli obnavljati fasado hiše. Hkratu so odstranili vegasto ograjo, 'pred vhodom pa so namestili lično urejene tratine, da bo kraj v bodoče vsaj do neke mere ustrezal neposredni soseščini tivolskega parka. u— Blisk in grom sta sinoči okrog 19. ure letošnjo pomlad prvič pozdravila ljubljansko pokrajino. Po več dnevih se je deževje včeraj docela uneslo, posijalo je spet sonce in že smo se nadejali, da bomo spet uživali vrsto lepih, prijetnih pomladnih dni. Prepričani smo bili o tem toliko bolj, ker je dunajska opoldanska vremenska napoved javljala izboljšanje vremena. Toda proti večeru so se nad ljubljansko pokrajino nakopičili preteči, gosti, temni oblaki, ozračje so prešinjali bliski in je nekajkrat zamolklo zagrmelo. Ljudski vremenski preroki vedo o pomladnem grmenju povedati marsikaj upapolnega, toda zaenkrat je vendarle glavno, da se nebo unese in da se nam maj pokaže v svojem lepem solnčnem in cvetnem krasu. u— Društvo »Tabor« priredi drevi ob 20. v tajništvu, Nunska ulica 3 1. zanimivo predavanje: »O življenjepisu pesnika Dragotina Ketteja«. Predaval bo g. prof. Kolar Ivan. Vabljeni člani in prijatelji društva. (—) u— Opozarjamo na veliki koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske, ki bo na binkoštno nedeljo popoldne v Postojnski jami. Na binkoštno nedeljo bo vozil iz Ljubljane v Postojno in nazaj posebni vlak. Vsi stroški s potnim listom vred znašajo 75 din. Prijave sprejema »Putnik«. u— Nastop gojencev dramat^k^ga od. delka. V-ponedeljek 15. t. m. ob 18.15 nastopijo na produkciji v Hubadovi dvorani gojenci dramatskega oddelka iz šole prof. šesta. u— V počaščenje spomina pokojnega g. Viktorja Rohrmanna je nabralo stalno omizje gostilne činkole-Lauter din 300 za CMD, Ljubljana, Sv. Peter. (—) u— »Košček sreče«, duhovito in zabavno igro iz življenja v 11 slikah uprizori šentjakobsko gledališče v soboto zvečer. Igra je pisana zabavno in zanimivo ter jc nekak prikaz sodobne meščanske družbe, ki jo je pisatelj prikazal s skoraj naturalistično karakteristiko. življenjska pot Nežke je preznačilna za sedanji čas, vendar se pisatelj ne poglablja v retoriko, temveč povsem naravno kleše pot svojim junakom. Delo je zrežirala ga. Polonca Ju-vanova, ki je s svojimi režijami na šentjakobskem odru imela vselej srečno roko. čisti dobiček predstave gre v korist Proti, tuberkulozne lige v Ljubljani. U— Za Pi ril-Metodovo družbo je zbrala vesel ì sobotna družba pri Favaju 100 din. Matičarji« na izletu 20 din. Darovalcem iskrena hvala! u— S/enice. molje in drug mrčes uničuje z. edino učinkovitim sredstvom le merini disensekcijski zavod. Informacije diije mestni fizikat. (—) u— Občni zbor Pomočniškega zbora Združenja trgovcev v Ljubljani bo v torek dne 16. maja ob 20. uri v dvorani Trgovskega doma. Udeležba za vse trgovske sotrudrike in sotrudnice obvezna! u— Banovinsko društvo državnih in samoupravnih upokojencev bo imelo v nedeljo dne 14. t. m. ob 9. svoj redni občni zbor v dvorani Delavske zbornice. u— Društvo »Soča« (ženski odsek) priredi 11. junija društveni izlet na Rakek -Cerknico ter se med potjo ustavi na Vrhniki in na Planini. Izlet bo z avtobusi; vožnja stane za osebo do Rakeka 32 din. Vabimo člane in prijatelje »Soče«, da se udeleže izleta v čim večjem številu Prijave se bodo sprejemale v tajništvu »Soče«. Kralja Petra trg št. 8 dnevno od 11. do 12. in od 16. do 18. ure ter pri g. Jurčiču, trgovcu na Tyrševi cesti št. 8 in v pisarni odvetnika dr. Ražma, Kralja Petra trg št. 4. — Odbor. (—) u— Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu je odprta vsak dan od 8. do 19. ure. Obisk priporočamo. u— Izlet društva »Pravnik« v nedeljo 14. t. m. v Rimske toplice—Laško se bo vršil ob vsakem vremenu. Za primer slabega vremena je predviden izlet po krajši poti ob levem bregu Savinje (2 uri hoda), ki prihaja v poštev tudi sicer za tiste. katerim bi hoja čez Sv. Mihael bila predolga. Za primer slabega vremena je tudi v Laškem vse preskrbljeno. u— JNAD »Jugoslavija«. Drevi ne bo običajnega članskega sestanka. Prihodnji članski sestanek bo danes teden. u— V jarku so ga našli nezavestnega. Včeraj so v splošno bolnišnico prepeljali 36-letnega Mehmeda Doliča iz Gornje Šiške, kjer se zadnje čase zadržuje izredno mnogo Bosancev in Dalmatincev. Zjutraj so ga v nekem obcestnem jarku našli nezavestnega, in ko se je v bolnišnici predra. mil, ni vedel povedati, kako je v jarek zašel. u— Nesreča v gozdu. Od Sv. Ane pri Tržiču so pripeljali v bolnišnico 50-letnega posestnika Jožeta Ahačiča, ki je imel delo v gozdu, pa ga je eno drevo pri padcu opazilo po levi nogi in mu jo zlomilo. Nesrečo pri delu je doživel tudi 15-letni posestnikov sin Tone Kadunc iz Zgornjega Tuhinja, ki je v torek doma padel pod voz. da so kolesa šla čezenj in ga poškodovala po životu in po rokah. u— Vlomilci v Št. Vidu. Odkar je zrasla velika Ljubljana, se sumljivi in izgubljeni ljudje, ki žive od drobnega zločina, umikajo pred policijo na bolj oddaljeno periferijo. Zlasti okrog št. Vida se zadnji čas potepa zmerom večje število te vrste ljudi, čeprav so jim orožniki zmerom za petami, nevarnih postopačev vendar ni mogoče pregnati. V noči na sredo je bilo v št. Vidu vlomljeno v hišo trgovca Roka Arharja in tatovi so odnesli za več tisočakov obleke in drugega blaga. Iz Celja e-— Akademija celjskih gimnazijcev. Podmladek Jadranske straže na drž. realni gimnaziji v Celju je priredil v torek zvečer v Mestnem gledališču akademijo, ki je bila zelo dobro obiskana in je lepo uspela. Po državni himni, ki jo je zaigral dijsški godalni orkester, je imel predsednik podmladka JS. sedmošolec Janko Leš-ničar globoko zajet nagovor, v katerem je orisal naloge in cilje Jadranske straže ter naše nacionalne dolžnosti v okviru slovanstva sploh. .Prvošolka Doroteja Oblakova je dobro deklamirala župaači-čevega »Mornarja«. Violinski kvartet (ravn. K. Sancin, S. Majerič, A. Königin Mario Sancin) je skladno in precizno izvajal ljubki tretji stavek Sancinove Serenade. Osmošolec Jurij Detiček je z močnimi poudarki in toplim občutjem dekla-miral Župančičevo »Z vlakom«. Zelo učinkovit in skrbno naš t ud ira,n je bil govorni zbor višješolcev in višješolk. ki je recitiral Župančičevo Dumo«. Kot solista sta se krepko uveljavila osmošolka Sonja Drasss lova in sedmošolec Josip šah. Sed-mošc-lec Demetri j Brodar je ob skrbnem klavirskem spremljevanju četrtošolke Brede Rajhove z lepo tehniko izvajal dve violinski skladbi. Koncertna pevka sopra-niEtka ga. Helena Lapajnetova je ob spremljevanju godalnega orkestra pod vodstvom g. ravn. K. Sancina s sočnim glasom ter s fino tehniko in naravno toplino zapela Sancinovo močno skladbo ->Mors Victrix«_ dijaški godalni orkester pa je pod vodstvom g. ravn. Sancina izvajal Sancinov »Venec slovenskih nape-vov«. četrtošolka Breda Rajhova je z lepo tehniko zaigrala dve težji Id avi rs ki skladbi. Ob dovršenem spremljevanju koncertne pianistke ge. Mirce Sancinove je ga. Helena Lapajnetova zapela dva Lajovčeva samospeva. Moški zbor višješolcev je pod vodstvom g. prof. Krapa zapel tri skladbe. Ljubke in učinkovite so bile proste vaje četrtošolk Vesela, polka«. višješolcev ' Petorica« in peto^olk .Žogice«. Občim tvo je nastopajoče navdušeno aklamiialo. Javna zahvala gospé Mileni Mohorlčevi V Jutru 9. t. m. ste priobčili članek »V obrambo mladine«. V njem ste javno izpovedali svoje spoznanje strahoti nih vzgojevalnih metod in njihovih katastrofalnih posledic. Za Vaše spoznanje in za Vaš pogum Vam izrekam vso čast in hvalo! Marija četničeva l. r. e— Ljubljanska drama bo gostovala drevi v celjskem gledališču in uprizorila Shakespearovo tragedijo v 5 dejanjih »Othello« v režiji prof. šesta in odlični zasedbi. Ta predstava je zadnja v letošnjem abonmaju Neabonenti dobijo vstopnice v preciprodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. Opozarjamo, da se bo pričeia predstava že ob 19.30. &— Iz poštne službe. Poštni inšpektor g. Ivo Gams v Celju je upokojen. Za ma-nipulanta v 9. skupini je napredoval g. Ivan Zabel v Celju. e— Celjski šahovski Klub je priredil v sredo zvečer v hotelu »Evropi« brzotur-nir na čast predsedniku Sloven ke šahovske zveze g. Cirilu Vidmarju, ki je podaril Celjskemu šahovskemu klubu pet dragocenih knjig kot nagiade. Prvo mesto si je priboril g Ciril Vidmar. Svojo nagrado je odstopil g Volkarju, ki si je priboril drugo mesto s 6 točkami in pol izmed 8 dosegljivih Nagrade =o prejeli še gg. Fajs s i točkami in pol, Emil Rupar in urugi. e— Iz celjske statisti^e. v mesecu aprilu je obiskalo Celje 1088 tujcev (914 Ju-goslovenov in 174 inozemcevj nasproti 1061 v letošnjem marcu in 1153 v lanskem aprilu. V pretek'em mesecu je umrlo v C I ju 42 oseb in sicer 14 v m&tu in 28 v javni bolnišnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 687 brezposelnih 1621 moških in 66 žensk) naspioti 1136 i'oll m o." ki m :n 125 ženskam) dne 20. ?] la. Veliki padec števila brezposelnih nastal zarodi tega, ker je dobilo večje ilo brezposelnih zaposlitev, mnogo pa j - je bilo črtanih iz evidence, ker se niči na novo prijavili. Zanesljiva sredstva proti mramorjem in drugim vrtnim škodljivcem — dobite pri KMETIJSKI DKl Ž81 — CELJE. e— Drzna tatvina v trgovini. V soboto pr-' vrine je stopil 181etni k-ojaški pomočnik S' nko N iz Zagreba v manu-fakturno trgovino g. Miloša Pšeničnika na Kra'ì Petra cesti in začel izbirati bla ki zdravniki se bavi jo že nekaj časa s čudno sposobnostjo nekega Stephana Browna iz Walthamstowna pri Londonu, ki z zavezanimi oömi vidi in bere. Kako jc to mogoče, doslej niso mogli pojasniti, čeprav je ta čudež raziskala žc cela vrsta specialistov, med temi znamenite avtoritete. Tudi Brown ne more pojasniti svoje sposobnosti. Pri poskusih, ki so jih delali z njim. so mu oči zalepili z levkoplastom. pokrili obli ž z debelim slojem vate in ga ovili z obvezami, tako da ni bilo niti najmanjšega razpara, skozi katerega bi mogla prodreti svetloba do oči. Navzlic temu je mogel Brown točno spoznati vse osebe v svoji okolici. !ahko jc citai, krmaril avto skozi gasit promet, igral namizni tenis in biljard. Povedal je, da se je njegova čudna z mož- Češka pšenica in češ orgije v Nemčiji Londonski »Exchange Telegraph« poroča, da so Nemci odpeljali iz Češke vso pšenico in vse orožje, ki so ga našli pri vključitvi Češke in Moravske v svojo državo. Orožje, katerega je zasegla nemška vojska, predstavlja vrednost 300 milijonov angleških funtov. Med drugim so Nemci dobili dva milijona pušk, več deset tisoč težkih in lahkih strojnic, več tisoč topov in okoli 200 milijonov nabojev za puške. Velika podzemska skladišča v čeških utrdbah so bila napolnjena z živili. Nemci pravijo, da so Čehi imeli na zalogi živil za nad leto dni. Nemci so se okoristili tudi s češkimi utrdbami in s podzemskimi garažami za tanke m oklopne avtomobile. Letalo brez pilota Nenavadna zgodba se je primerila na letališču Värlöseju pri Kodanju. Pilot nekega letala je bil po pristanku izstopil in je pomagal učencu pilotu iz aparata. Kakšen neroden gib letalskega učenca je moral pri tem premakniti vzvod — motorji so nenadno močneje zabrneli in letalo se je premaknilo. Stroj je zdrvel s startno brzino preko letališča in je vlekel pilota 9 seboj, med tem ko je učenec visel čez krov. K nesreči ali sreči se je letalo zaletelo v skupino pair-kirajočih avtomobilov in se je ustavilo. Malo sc jc pri tem poškodovalo, pilot je pa dobi' pretres možganov. nest pokazala že v njegovih otroških letih, ko je igral slepo miš. Z zavezanimi očmi je lahko takoj spoznal vse tovariše pri igri in nikoli mu ti niso hoteli verjeti, da ni goljufal. Pozneje se jc bi.1 v tej sposobnosti vežbal in jo je spravil tako daleč, da lahko z zavezanimi očmi vse vidi, bere in piše. Slovaška išče petrolejskih vrelcev Slovaška prične v najkrajšem časiu s sistematičnim raziskavam jem svojih petroki-skih polj. S pomočjo nemških tehnikov bodo preiskali podrobneje petrolejska nahajališča, ki jih že nekoliko let izkoriščajo, in nova nahajališča ob južnem robu Karpatov. Ta petrolejska polja so v zvezi z drugimi na severu Gozdnih Karpatov, ki se nadaljujejo v rumunski h nahajališčih severo-zapadno od Plcestija. „Empress of Australia44 v megli Dopisnik Reuterja. ki spremlja angleško kraljevo dvojico na vožnji čez Atlantik poroča, da plove »Empress of Australia« v megli, zaradi česar je morala ladja zmanjšati svojo brzino. Križarke »Southampton«, »Glasgow« in oklepna križarka »Repulse« so prevzele med vožnjo posebno -nalogo ter plovejo v ravni òrti. Megla je tako gosta, da se vidijo z ladje, ki vozi kralja in kraljico, samo konture prve križarke, ki odgovarja na znake sirene z ladje. Svečanosti v Orleansu Prezident Francije je te dni prispel v Orleans, kjer prisostvuje svečanostim v slavo Device Orleanske o priliki 510. obletnice osvobojen j a mesta. Svečanosti so zamišljene v velikem obsegu ter imajo značaj domoljubnih manifestacij za Francijo. Nič strahu pred bombami! V Birminghamu »o napravili poskus z jeklenim zakloniščem proti bombnim napadom. Zaklonišče, v katerem je prostora za štiri osebe, je pri napadu ostalo popolnoma nepoškodovano lični zaročenec žeifitvena posredovalka in propadli trgovec Neka Parižanka Rosé-Virginie Deselle, ki si je bila pritaknila zvočni naslov baronica d' Arville, je odprla odlično posredovalnico za ženitve. Omejila pa se ni samo na ženitvena posredovanja, temveč je sklepala tudi rahlejše vezi, ki so se po tednih ali mesecih spet razvezale. Ta del njene obrti ji je donašal boljše dobičke. Da Na Gibraltar! Odred angleške vojske koraka mimo londonskega parlamenta v pristni če, kjer se bodo vojaki vkrcali na ladjo U: jih popelje y Gibraltar Letošnji pariški klobuki bi pa imela večji dobiček tudi iz posredovanja solidnih zakonov, si je izmislila nekaj posebnega. Med njene klientke so spadale večinoma vdove in ločenke višjih letnikov, ki so hotele še enkrat poskusiti ustanovitev domačega ognjišča. Za takšne zakonske kandidatke je imela na razpolago vedno »moža z resnimi nameni«. Včasih je igral to ulogo nje srčni prijatelj Gustave Le brin, pogostoma pa tudi neki René Flandin. Ta je bil kot trgovec s kolonialnim blagom pred leti doživel polom in je imel že večkrat opravka s sodnijo. čeprav je bil poročen in oče, se je dal pri »baronici« namestiti za »vdovca«, ki je bil svojo ženo izgubil pri neki železniški nesreči. Tako je kot mož, ki je potreben tolažbe, špekuliral na dobro srce zakona željnih vdov, ki mu jih je predstavljala delodajalka. Kmalu potem, ko se je s kakšno seznanil, je sledil atentat na prihranke kandidatke. Potem je domnevni vdovec izginil s prizorišča. »Baronica« je opeharjene ženske skušala običajno pomiriti s tem, da je moral nenadno odriniti v tujino, kjer je podedoval veliko imetje. Uplenjeni denar je lastnica tega lepega »zavoda« pobral večji del zase, »pomočnika« pa je odpravila s skromno provizijo. To je šlo tako dolgo, dokler se ni nekoliko žrtev pritožilo policiji. Tedaj je bil odličnega zavoda za posredovanje zakonov na mah konec. »Baronico« in njene pomočnike pri nečednih poslih so vtaknili v zapor. Švicarska razstava V Curihu, ob slovitem Curiškem jezeru, so dne 6. maja otvorili razstavo švicarskih izdelkov. Slika odpira pogled na razstavišče Kam na počitnice z otroki? Malokrvni spadajo v planine, rahitični pa na morje Marsikatera družina mora svoje počitniško potovanje, ki ga določa že sedaj, spraviti v sklad z zdravjem svojih otrok. Domači zdravnik nam bo običajno sam priporočil določen kraj. če so otroci res bolni. V splošnem velja, da je za malokrvne, pre-vitke. takozvane astenične otroke, a tudi za tiste, ki se nagibajo zavoljo motenj v notranjem izločevanju k tolščavosti, najbolj priporočljivo gorsko podnebje. Gorski zrak de dobro tudi otrokom, pri katerih se je bati jetičnega obolenja. Otroci, ki so slabotni, živčni in se nagibajo k angleški bolezni, pa se popravijo najbolje na morju. Morski zrak ozdravlja tudi vnetja v zgornjih dihalih in razne kožne bolezni. V milo podnebje v notranjosti kopnine pa spadajo otroci z revmatizmom v sklepih, srčnimi napakami, boleznimi obisti in težkimi živčnimi motnjami. To so pa le splošne smernice za otroke, ki niso težko bolni. Ti potrebujejo zdravniška nege. Upnik zazidal vrata v zvonik V kraju Oognentu v Italiji je zidarski mojster Goldoni, ki mu je cerkvena občina dolgovala večji znesek, zazidal vrata v cerkveni stolp, da bi pospešil izplačilo te vsote. Vrata pa so biia zazidana le kratek čas, ker se je Goldoni sodno obvezal, da podere zid na lastne stroške, ko so se bih sporazumeli glede plačila sporne vso. te. Strela udarila v mine Pri Luganu se je te dni primerila svojevrstna nesreča. Strela je udarila med nevihto v neki 100 m dolgi cestni predo?, kjer so bile nakopičene mine švicarske vojske. Nastala je eksplozija. Neki avtomobil, ki je bil ravno na poti skozi predor, je razneslo. Šoferko ja raztrgalo, dva potnika, ki sita sectaLa r vozilu, pa sta bik hudo rfr njen«. Sestanek v Milanu Jfemški zunanji minister von Ribbentrop in grof Ciano na milanski poafcofl Berači - živi mitničarji Novovrsten način beračenja je preizkusila neka tolpa v bližini Bordeauxa. Berači so čakali na obeh straneh deželne ceste. Čim se je približal kakšen avto, so po vrsti legli na cesto in so na ta način prisilila avtomobiliste. da so ustavili. Potem so mu izjavljali, da se prej ne umaknejo, pireden se ne odkupi z milodarom. Res so mogli izsiljevalci na ta način nekaj časa pobirati mitnino, potem pa je policija napravila tej »živi mitniški meji« konec. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Dvakrat je umrla Policija je tatico črtala iz svojih seznamov, ona pa je živela dalje • • • Jfa dirkališču v Longchampu pri Parizu so manekenke te dni razkazt,noj«ivejša gokrivala pariške mode Nad 450 detektivov so sklicali te dni v London, da bi se vtisnili v spomin pojav, ki je policiji povzročil že mnogo skrbi. Gre za neko 30-letno Molly Hoskinsovo, ki je za svojo lastno korist že dvakrat »umrla« in obenem živela v najboljšem zdravju. Ko se je Hoslkinsovi zazdelo potrebno, da se umakne policijski pozornosti, se je odločila za odhod na oni svet. To pa je storila na zelo preprost način: v londonskih listih je objavila svojo osmrtnico in je s tem dosegla, da jo je policija črtala iz svojih seznamov. Policija se je nemalo začudila, ko jo je prijela po daljšem času pri tatvini v neki draguljarni in jo je potem identificirala ter spet vpisala med žive. Hoskinsova, ki je živela drugače v dobrih razmerah, je svoje nagnjenje do razkošja plačevala s tatvinami draguljev. Na spreten način se je znala vriniti v družbe, kjer je potem v primernem trenutku praznila gostiteljem skrinjice z dragocenostmi. Prvič so jo prijeli v Coweau in jo obso- dili na daljšo ječo. Razprava proti njej je I zbudila veliko pozomosit. zato je zbudila v tisku pozornost s komentarji tudi njena »smrt«. Kot ga. Heighova je delala potem skupaj z nekim moškim. Ko so tega nekega dine v njegovi hiši v Readingu aretirali, so našli v njegovi družbi žensko, ki jo je policija po daljšem poizvedovanju identificirala za »pokojno« Hoskinsovo. Spet so jo spravili v ječo, a ko je prišla iz nje, je sklenila, da izgine na temelj itejši način. Ponoči je zapustila gostilno, v kateri je stanovala in naslednje jutro so našli njeno obleko ob bližnji reki. Policija je menila, da je izvršila samomor in v tem smislu so objavili tudi listi svoja poročila. A tokrat je bila tudi policija previdnejša, za vsak primer si je ohranila njene akte in čez nekoliko mesecev ji je res uspelo, da jo je znova prijela. Hoskinsova svoje komedije s smrtjo v tretjič menda ne bo več ponovila, kajti 450 detektivov si je dobro ogledalo nje obraz in jo bodo spoznali, pa naj si nadene kakršno koli ime. ANEKDOTA Iz Kovna poročajo o zabavni do godb i ci, katere glavna junakinja je telefonistka ko-venske telefonske centrale. Iz estonske prestolnice Talina je neki Rus klical svojega poslovnega prijatelja v Kovnu, da ste domeni z njim zaradi neke kupčije. Ko je dobil zvezo s Kovnorn in ga je telefonistka vprašala, kdo tam, je odgovoril po rusko »Zdjes Talin!« Gospodična se je prestrašila in ponovila svoje vprašanje. Zopet je dobila odgovor »Zdjes Talin«! (Tu Talin!) Razumela je: Zdjes Stalin. Takoj je obvestila policijo, ki je seveda takisto brez obotavljanja zaprla kovenskega Rusa in ga začela izpraševati, kake intimne zveze ima Z moskovskim mogotcem, da mu ta kar kratkim potom telefonira iz svojega utrjenega Kreml ja. Mož seveda ni mogel dati nikakršnih pojasnil, s čimer je postal še bolj sumljiv. Bolj ko je zatrjeval, da Stalina še nikoli ni videl, da ga niti nima posebno rad in da je celo njegov politični nasprotnik, manj mu je policija verjela. Iskala je na široko razpredeno zaroto, dokler niso na pošti ugotovili, da je klic prišel iz Talina in da potemtakem ni mogel govoriti sam rdeči Stalin. Rusa so morali izpustiti, fce-lefonistka pa ni dobila odlikovanja, niti ni napredovala za svojo gorečnost. VSAK DAN ENA »Meni je dunajske kuhinje dovolj — zdaj bova rajši sledili kakšni francoski ladji... tEverybadye weeddy«:) turisi pregled i Razstava v Jakopičevem paviljonu Lavrinova, Remčeva, Gorjup Večina naših mladih slikarjev je izšla iz zagrebsKe umetnostne akademije. Pred dvema letoma sta jo končala tudi Tine Gorjup in Bara Remčeva; pi-vi pri prof. Babiču, emčeva pri porf. Bečiču. Vpliv zagiebike akademije na naš umetniški na. rasčaj je prav močan. Tja pridejo izvečine mladi ljudje z velikim navdušenjem in veseljem do poklica, med njimi verjetno kdo, lei bi mogel svojo pot ubrati po manj iz-hojeni poti. Vsi ti mladi ljudje pa, po svetu premalo razgledani, od umetnosti še neznansko daleč, podležejo duhu šole in skušajo dosezati uspehe v načinih kakor prevladujejo na šoli. Ne bi dejal, da je zagrebška akademija dala že kakega umetnika, kakor ga ni še nobena druga akademija. Te šole so le zato, da si slikar v njih ustvari trdno podlago za kasnejše delo, ki utegne biti tudi umetniško, če so dani drugi pogoji in lastnosti, kakišnih se na akademiji ni mogoče priučiti. Na žalost se večina naših mladih slikarjev v Zagrebu ni naučila dobrega risanja in slikarske tehnike, temveč se je dosledno duhu akademije naučila manire, zanesene k nam iz Pariza, kakor je običajna med tamkajšnjim slikarskim prole- precej značilne. V spoznanju, da je sleherna barva v somraku najmočnejša, izbira svoje motive pri pooblačenem nebu ali na večer. Pa mu tudi sončna krajina ah veduta uspevata. Trdota risbe pri teh slikah mu gre največkrat na račun ostre luči. Na nekaterih podobah je opaziti pomanjkanje zračne perspektive, medsebojne odmaknjenosti predmetov, pravilnega prostorninske-ga razmerja med njimi, vendar še od nobenega naših mladih slikarjev nismo videli toliko dobrih krajin, kakor so št. 94 Gra-daščica, 96 Drenikov vrh ali 99 Jutro. Gor-jupov izraziti zmisel za barvo je videti posebno še na večjih podobah, kakor je št. 108 Ljubljana, koder razume tudi večje enotne ploskve prav slikovito podati. Skromnost motiva izgine spričo vse slikovitosti, s kakršno je n. pr. na tej sliki podana trava v ospredju. Svojo široko zajetno tehniko ima od nekajletnega dela v glediški slikami, šola, ki bi bila koristna vsakemu naših mladih slikarjev. Najboljši nekdanji avstrijski kra. jinarji so izšli iz slikarne dunajskega dvornega gledališča. Kakor je prikupen slikarjev način v pokrajini in tihožitju, pa je v portretu in fi- line Gorjup: Motiv z Viča tariatom. Nič ne pomaga pogosto poudarjanje neukih »kritikov«, da je ta način za nas Slovence prav značilen in svojstven. Kdor zasleduje razvoj umetnosti po svetu, mu ni ostalo prikrito, da gre sodobna umetnost v resnejšo smer, ki ji je podlaga študij in znanje. Tisto modno slikarstvo, ki je dvajset let preplavljalo umetnostni trg, je svoje delo dovršilo. Prišlo je v zagato, iz katere ni bil mogoč niti razvoj, niti napredek. Tako nekako je bilo s se-cesijo, čeprav je bila po svojem stremljenju vse resnejša. Razumljivo je, da more biLi trajnejše vrednosti le tisti način umetniškega izražanja, ki odpira perspektive neoviranemu razvoju s stoterimi možnostmi, liki drevo z mnogimi vejami. Slikarstvo, ki so ga včasi obkladali s čudovitimi fantazijskimi imeni in ki ga danes na kratko imenujemo iznakažena umetnost, pa je samo suho deblo v razvoju umetnosti. Zdi se mi, da je Bara Remčeva s svojim sedanjim načinom že dospela na konec poti. Saj je res, da kažejo njene slike na pogled mnogo poguma, ki mu je pone-odsev prav brutalna tehnika. Pa še ta način, v katerem skraja čutiš nekaj moči. te kmalu pusti hladnega, kajti za njim iii prav nič tistega, kar te znova in znova draži k 0pa30vanju. Je v nekaterih podobah dokaj nikantnosti, izvirajoče iz po-t' z čopiča, kar pa je zgolj slučaj. Način upodabljanja Bare Remčeve nima za temelj vestnega opazovanja ne v smeri risbe niti barve. So le bežne impresije, lagodno podane v surovih kontrastih, često prav naglo zajete. To velja predvsem za njene pokrajine. V tihožitjih je nekaj več slikarstva, n. pr. št. 62. z butaro in ragljo pa št. 71 Bodeče neže. IM dve podobi kažeta vse več niansiranja v tonih in so nekatere barvne ploskve podane s ti?to barvno raz_ členjenostjo, ki daje sliki svežost in čar. V dveh, treh podobah je videti, da bi se znala Remčeva v svoje delo vse bolj poglobiti. št. 46 Glava otroka, eno njenih starejših del ima vse začetne značilnosti dobre slikai ske poti. Prav tako kaže št. 47 dobre slikarske lastnosti in to prav zato, ker je v delu več opazovanja in umer-jenosti podajanja. Tinček I. je dokaz, da Remčeva figuralno risbo dobro obvlada in je z dobro risbo tudi barvno boljša. Napaka Remčeve in večine mladih slikarjev je poleg velike površnosti, pomanjkanje potrpežljivosti, potrebne pri vsakem popolnejšem delu. Nobenega užitka ne najdejo v podrobnem študiju risbe, barve, tisočih c'tenkov tonske skale, nikdar se ponavljajočih, ustvarjajočih čudovite sestave in harmonije, kakršne edine utegnejo govoriti jezik umetnosti. Pri veliki produkciji seveda ni mogoče od slehernega dela zahtevati kvalitete. Bara Remčeva bi morala število svojih p^ten zdecimirati in vsakemu predmetu, ki se ji zdi vreden upodobitve, posvetiti toliko ljubezni in pozornosti. kolikor si je želi zanje od nas, kadar jih sriedRmo na njenih podobah. Tine GorjiJp je povsem razlfčen od svoje tovarišice. Modne struje nanj niso odločilno vplivale. Svoje slike skuša graditi na solir,nejši pr^i-^i, izvirajoči iz temeljitega poznanja sleparskega rokodelstva. Iz pokra jme, v kateri je najboljši, skuša podati njen barvni prikaz barvni pojav predmetov v prostoru; pri tem pa ne zanemarja risbe, ki mu je z barvo združena v prikupen izraževalni način. Tehnično svoje sb'ke izgraja postopoma do žeij-nega učinka, pretehtavajoč po-fame'nq barvna sorazmerja brez ozira na trenutni impresivni vtisk. Le tako doseže v nekaterih v-nj'nah občudovanja vredne otimunge, ki postajajo za njegovo delo guralni kompoziciji utesnjen. Sproščeni na. . čin tu ni toliko uporaben, ker ga ovira potrebna točnost v risbi. Prav zato je slikar za portret skušal uporabiti drug način, namreč zgraditi podobo zgolj z lazurami, 3 prozornimi toni, na način, ki se zaradi svoje tehnične zgrešenosti ni mogel obne-sti. Stari mojstri so uporabo lazurnih tonov imeli do kraja preštudirano in so z njo dosezali učinke, zaradi katerih vselej občudujemo njihovo tehniko. O Tizianu je znano, da je napravil 30 do 40 lazurnih prevlek, preden je dosegel tajinstveni, bi-sernomatični ton inkarnata. Prav tako tudi Rembrandt. Lazura je breztelesna barva, brez lastne luči, zato zahteva telesno podlago v temperi, torej vso risbo in mo-delacijo. Zgolj z lazurami pa ni mogoče zgraditi podobe, ki bi imela v sebi dovolj luči in življenja. Od figuralnih podob je poleg št. 95, ki ji je močno viden šolski vpliv, prav dobra št. 100. Portret sestrič-ne, barvno enotno delo, dobro tudi v risbi. Manj posrečena je št. 103 Sestrici pred ogledalom. Tu mu ni uspelo, veliko gmoto rdečega oblačila v ospredju razdeliti v sli-kovitejši barvni sestav in slika zaradi pomanjkljivosti kompozicije in risbe ne zapušča močnejšega vtisa. V srednjem večjem razstavnem prostoru imata Remčeva in Gorjup vsak nekako po 25 risb, ki naj veljajo bolj kot dekor, spopolnilo razstavne sobe kakor pa umetni ški prikaz njunega risarskega dela. Izvečine so to, posebno pri Remčevi, bežno zajete risbice iz skicirke ali mape, nad katerimi ima več užitka ustvarjalec, kakor pa posetnik razstave. Kakor je risba za oba slikarja podreje nega pomena, tako je za Noro Lavrinovo bistvo njenega izživljanja. Gospa razstavlja 43 listov, ponajveč beležk s poti: akvareli iz Španije, Francije, Anglije, ujeden-ke in suhe igle iz Slovenije, Dalmacije itd. Tu je imenitna risba Usmiljenka, nekaj prav dobrih akvarelov, ki nas pa zaradi hladnosti tonov, značilnih za nekatere novejše angleške akvareliste ne ogrevajo. Njena prava moč so uiedanke. Ponekod ima vprav rembrandtovske efekte in so listi Lutkar, Dolgo čakanje. Jutro Capri ponoči, kakor pravljični motivi s svojo igro luči in senc. S to grafično tehniko je mogoče podati efekte, posebno svetlobne, pri katerih sicer odreče sleherni barvni način. V pokrajinah preveč stilizira in ne najde pravega poudarka, kakor je značilen n. pr. za naš Kamnik, Mostar, Kotor. Najboljša je Lavrinova, kadar se z užitkom loti tehnične obdelave grafike. Dva lista sta, ki bi jo že sama odlikovala za imenitno graf'čarko: Janko Lavrin in Fr. Ks. Meško. V njih je toliko tehničnega znanja, toliko dobre risbe za obvladanje forme, da komaj verjamemo, da so listi izpod ženskih rok. Posebno Meško s svojo mefistovsko glavo je odlična grafika, kakršne ie pri nas prav malo. Na novo oživljena »Lada«, ki ji pripadata Remčeva in Gorjup. se je z gostom Lavrinovo dobro predstavila javnosti. Č. škodlar O jtsgoslov.-italijanskem kulturnem sodelovanju Rimska revija »A u g u s t e a« je priobčila v najnovejši številki (30. aprila t. 1.) v prevodu prof. Luigija Salvinija prispevek B. Borka »Collaborazione culturale italo-jugoslava«. Pisec se bavi v tem članku s psihološkimi in drugimi pogoji kulturnega sodelovanja obeh jadranskih so sedov in poroča o pojavih, ki kažejo v zadnjih dveh letih napredek v tem pravcu. Med drugim poudarja potrebo, da dobi tr- žaška ali padovanska univerza lektorat slovenskega jezika in da se organizira razstava jugoslovenske knjige v italijanskih mestih od Trsta do Neaplja. Revija »Augustea« izhaja že štirinajsto leto v Rimu. Nje ravnatelj je Franco Ciarla n t i n i, predsednik rimske federacije izdajateljev, vodja založbe »Edizioni Roma«, pisatelj in kritik, ki je lani v »Resto del Carlino« pisal prav simpatično o Sal-vinijevi zbirki »Liriche slovene moderne« in naglašal potrebo, da se Italijani živahne, je zanimajo za kulturno življenje slovanskih sosedov. Na njegovo posebno željo je B. Borko napisal citirani članek za »Au-gusteo«, ki namerava priobčiti še več informativnih pregledov slovenske in srb-#:o-hrvateke literature, umetnosti itd». »Augustea« je skrbno urejevan štirinajstdnevnik. Prinaša poleg političnih člankov, ki jih piše večidel Franco Ciarlantini, mnogo zanimivega gradiva o sodobni italijanski kulturi, pregledov umetnosti in literature. Tako je priobčila v najnovejši (12.) številki med drugim ponatis Mussolinijevega pozabljenega članka iz 1. 1920 o Valoni, članek Giuseppe Banelle o angleški kontinentalni politiki, kratko študijo o slikarju Grigorinu Sciltianu, V. Davica članek O kri zi francoskih opernih gledališč, Girolama Sotgina »Uvod v zgodovino literature našega stoletja« (četrto poglavje, ki razpravlja o Papinijevem razdobju v času revije »La Voce« in »Leonardo«), nadaljevanje serije člankov »Sestavine germanske duše«, več pesmi in mnogo krajših informacij, kritik, polemik in beležk. Ciarlantini-jevo »Augusteo« bo s pridom vzel v roke, kdor se hoče neposredno informirati o miselnih in umetniških strujah sodobne Italije in dobiti ostrejši vpogled v miselnost njenih vodilnih intelektualnih krogov, med katerimi zavzema g. Franco Ciarlantini odlično mesto. Zapiski »ŽENSKE NARODNE P J ES M E IZ ČRNE GORE« Kot druga knjiga posebne izdaje Etnografskega muzeja v Zagrebu je izšla te dni zbirka narodnih pesmi iz črne Gore, ki jih je zbral znani folklorist in pisatelj Mičun M. Pavičevič, a za tisk priredil prof. Ivo. T. Franič, upravnik muzeja in urednik edicij te naše kulturno-prosvetne institucije. V svojem predgovoru je g. Pavičevič označil smisel teh pesmi in razložil postanek zbirke. Pesmi so iz vseh krajev črne Gore razen Sandžaka in Me-tohije, in sicer iz pravoslavnih, katoliških in muslimanskih rodov. Vzporedno s tem so pesmi razporejene v osem poglavij: ljubezenske, pomladni in zaročniški motivi, ženitovanjske, ljubezen^ko-mitcloške pesmi, elegije, šaljive pesmi in naposled sev-dalinke. Razen pesmi sta v knjižici študiji profesorja beograjske univerze, dr. Dim. Djuroviča, in umetnostnega kritika Bogdana Rajaikovc? Dr. Djurovič obravnava v prvi študiji narodno liriko kot izraz emocionalnosti slovanske rase. medtem ko je drugo posvetil analizi Pavičevičevega dela sploh. Kot njegov ožji rojak lahko objektivno oriše tamošnji ambijent — črno goro in njegovo zvezo s Pavičevičevim delom. Pri tem poudarja, da sta najprej inozemska strokovnjaka Gesemann in Murko opozorila na vrednost Pavičevičevega dela, šele potem mu je bila pri nas priznana nekaka »pravica do obstoja«. Na koncu te za folkloro tako pomembne zbirke pesmi je resumé Pavičevičevega deia v nemškem jeziku. Spisal ga je kritik Bogdan Rajakovac. Tako naj bi bili tudi širši krogi tujih intelektualcev, ki ne poznajo našega jezika, seznanjeni s Pavičevi-čevim literarnim in folklorističnim delom. Vskakako bi bilo želeti, da bi se za to edicijo Etnografskega miuzeja v Zagrebu zainteresirali naši slavisti in filologi ter da bi jo imela sleherna šolska knjižnica. Knjiga se naroča na naslov: Etnografski muzej, Zagreb, Mažuraničev trg 14. — France Vodopivec, Zagreb. Društvo slovenska knjiga — stalna potujoča razstava. Kakor je naše časopisje že poročalo, se je v Ljubljani ustanovilo društvo »Slovenska knjiga«, ki mu je namen propagirati našo knjigo doma in v tujini. Najodličnejši zastopniki naših kulturnih in družabnih krogov so se zbrali v tem nadstrankarskem društvu in zastavili svoje sile, da se najprej omogoči stalno razstavljanje naših knjig v slovenskih krajih in v širši domovini, pa tudi — in zlasti — v inozemstvu. Odbor, ki mu predseduje g. dr. Fran Novak, minister v p., je v ta namen poveril tehničnemu odboru, čigar vodstvo ima g. Mile Klopčič, nalogo, da izdela strokovnjaški načrt prenosljivega razstavnega ogrodja, ki naj bi tvorilo stalno osnovo za prirejanje vsakovrstnih knjižnih razstav v večjem ali manjšem obsegu. G. arh. Miro Kos je izdelal na pobudo tehničnega odbora načrt za opremo potujoče razstave slovenske knjige. Oprema obstoji iz manjših elementov, ki se dado sestavljati v poljubnem obsegu in velikosti, kakršna je pač razstavna dvorana oziroma namen razstave. V bistvu so ti posamezni elementi 120X250 cm velike lesene plošče, nanje se na poljubnih mestih pritrdijo knjižne police. Vsekakor predstavlja zamisel g. arh. Kosa lep in izviren način razstavljanja knjige, je praktičen in ekonomičen, v lepotnem oziru pa izredno posrečen. Zdaj mora društvo pristopiti k realizaciji načrta, da bodo čim prej mogoče razstave naše knjige v obmejnih krajih — kar je velikega narodno obrambnega pomena — a tudi drugod. Pri izvršitvi tega načrta seveda društvo ne more apelirati na posameznike za denarno podporo, ker je stvar obče narodna; zato se bo obrnilo na splošno javnost oziroma na oblast; in ne dvomimo. da bo tu našlo potrebno razumevanje in zadostna sredstva za izvedbo načrta. »Proteus« prinaša v pravkar izišli 2. Številki članek dr. Mirka Kar lina »O golubački mušici«, nadležnem in škodljivem parazitu, ki živi blizu železnih vrat ob Donavi. Anton Polanec razglablja v daljšem, ilustriranem članku stalno zanimivo vprašanje pračloveka, dr. Oskar R e y a pa se bavi z vplivom klime na človeka. V rubriki književne novosti nadaljuje in zaključuje prof. dr. Pavel Grošelj svojo podrobno oceno slovenskega prevoda Jeansove knjige »Tajne vsemirja«. številko zaključujejo drobne vesti. »Proteus« Izdaja v redakciji dr. P. Grošlja Prirodo-slovno družtvo v LjubljanL Nemška bibliografija češke glasbe. Bo-humir štčdroh je sestavil bibliografski pregled novejše češke in slovaške glasbe in gà izdal z naslovom »Bibliografische übersieht der tschechoslovakiechen Musik seit der Zeit Smetapaa« v zalogi praškega Or- | bisa, kjer je že prej izšel Helfertov spisi »Die Musik in der Tschekoslovakischen Re. ■ publik«. Jezikovna revolucija na Norveškem. Na Norveškem se pravkar dovršuje eden najbolj zapletenih jezikovnih procesov. Skozi cela stoletja je bila danščina književni jezik Norvežanov. V nji so pisali tudi vodilni norveški pisatelji Ibsen, Hamsun. Björn, son in drugi, ki pa so danščini primešali mnogo norveških besed in tako pripravili tla za razvoj novega književnega jezika. Poleg tega književnega govora — riks-mola — je nastal po zajslugi nekaterih pisateljev in kulturnih delavcev drugi književni govor — landsmol — ki se prvenstveno naslanja na ljudsko govorico in v katerem danes tudi že pišejo mnogi norveški pisatelji. Ta dva jezika sta se dolga leta, trdovratno borila za premoč v šolah in uradih. V minulih dneh je naposled padla odločitev: vlada je izdala nova pravopisna pravila, ki bodo veljala za šole in urade. Pravila so taka. da pomenijo razkroj dosedanjega književnega jezika in pripravljajo popolno zmago »landsmola«. Tako je bilo prelomljeno s tradicijo klasikov norveške literature in dela Ibsena (Peer Gynt, Brand i. dr.), ki so ponos Norvežanov, bo treba prevajati v novonorveščino 20. stoletja, ali pa jih prepustiti Dancem, katerim so razumljivejša. Novi jezikovni odlok je povzročil na Norveškem pravo kulturno revolucijo in v teh napetih časih, ko ostala Evropa nervozno pričakuje odločitve med mirom in vojno, se Norvežani na veliko prepirajo zaradi »riksmola« m ^landsmola«. Vsekakor je pojav zanimiv in nemalo presenetljiv, če pomislimo, da tako kulturen narod kakor je norveški, še vedno ni ustalil svojega književnega jezika. Sokol Dramski odsek Sokola v Ormožu nam je pripravil za soboto 1. in nedeljo 2. aprila veseloigro »Pred poroko«, ki je zelo zadovoljila številno občinstvo. Zasedba je bila odlična, kar nam je ponoven dokaz sposobnosti našega režiserja br. Zrimška. Graščaka Zagorjana je dobro podal šona-ja, vlogo Emerencije, graščakove žene je rešila s prav dobro igro šijančeva Olga Profesorja Ahačiča je z neprisiljeno igro prav dobro prikazal čurin Alfonz. Bivše ga mornariškega častnika Jereba je odlično igral Ban Vladimir, ki ae je poleg režiserja najbolj potrudil za uspeh igre. Zelo posrečeno je rešila vlogo cirkuške jahalke Grilčeva in prav tako je AhV.ičevo ženo Jelislavo Karbova Marjetka odigrala v splošno zadovoljstvo. Hvaležno vlogo Za-gorjanovega hišnega prijatelja je v osebi Blagoviča našla odličnega igralca. Ostale vloge so enako pohvalno podali: Juvanči-čeva Grčarjevo hčerko Anči, Lesko v ar Za-gorjanovega gozdarja Filipa, Horvatova Angela Zagorjanovo hčerko Adelo in žiger Rogelja. V manjših vlogah sta se izkazala čurinova Erika, ki je dovršeno podala Ksantipo, in pa Kovačič Zlatko, ki je igral Franca, slugo pri Zagorjanu. Ta igra nam je spet pokazala, da obstoji v Ormožu večje število igralcev, ki lahko brezhibno naštu-dirajo dramska dela. Bilo bi želeti, da ostanejo v igralski družini kot stalni člani. Zahvaljujemo se tudi cenjenemu občinstvu, da je tako številno obiskalo naši pri. reditvi in pokazalo razumevanje za sokol-$x> prosvei<~. Strelski odsek Sokola v Mežici je priredil 30. aprila sobno strelsko tekmo z zračnimi puškami. Tekmovanja so se udeležili številni tekmovalci sokolskih društev iz črne, žerjava, Prevalj, Slovenjega Gradca in Mežice. Tekmovali so na dveh tarčah: na splošni (za vse tekmovalce) in na družinski (le za člane domačega društva in pododseka na Podpeci). V ostri konkurenci so bili doseženi odlični rezultati. Na splošni tarči (11 nagrad) so dosegli prva mesta naslednji: 1. Ovnik Ivan, Mežica, 93 točk (od 96 dosegljivih); 2. Kališ Herbert, Žerjav, 93 točk; 3. Inž. Sosič Viktor, Mežica, 92 točk; 4. Kaiser Rado-slav, Prevalje, 92 točk; 5. Kuhar Franc, Slovenji Gradec, 91 točk; 6. Holz Franjo, Mežica, 91 točk; 7. Wastl Mirko, Mežica, 91 točk; 8. Meh Ivan, Žerjav, 90 točk; 9. Faktor Viktor, črna, 90 točk; 10. Modre j Franc, žerjav, 90 točk; 11. Kramar Jože, Slovenji Gradec, 89 točk. Na družinski tarči (7 nagrad) so doseženi naslednji rezultati: 1. Kompan Rudolf, 88 točk; 2. Funkel Franc, 88 točk; 3. Inž. Bernik Zvonko. 86 točk; 4. Gornik Franc, 84 točk; 5. Inž. Sosič Viktor, 84 točk; 6. Piacer Hugo, 84 točk; 7. Holz Franjo, 83 točk. Naše gledališče DRAMA četrtek, 11.: zaprto. (Gostovanje drame v Celju: Othello). Petek, 12. ob 15.: Upniki, na plan. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 13.: Utopljenca. Red A. Nedelja, 14.: žene na Niskavuoriju. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Opozarjamo na dijaško predstavo sodobne češke veseloigre Karla Piskora »Upniki, na plan«, ki bo v petek ob 15. po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Zgodba o poštenem uradniku, ki razkrije sleparstvo svoje hčerke in pripomore pravici do zmage, je nadvse zabavna. Igrali bodo: Kralj, Gregorin, Skrbinšek, Jerman, Daneš, Potokar, Bratina, Sever, Gale, Pre-setnik, Nablocka, Vida Juvanova, Gabri-jelčičeva in Mileva Boltarjeva. Režiser: prof. Šest. Abonente reda A opozarjamo, da bodo imeli v soboto za svoj red predstavo Ne-stroyeve burke »Utopljenca« v običajni zasedbi. Delo učinkuje s svojimi dovtipi in komičnimi situacijami ter veselimi kupleti, ki jih poje Kralj. Glavno vlogo bodo igrali: Cesar, Levar, Kralj, Rakarjeva, V. Juvanova, nadalje sodelujejo: Skrbinšek, Gre-gorin, Jerman, Sever, Potokar, Presetnik in drugi. Režija je prof. šestova. Po daljšem odmoru bodo igrali v nedeljo pri Izredno znižanih cenah od 14 din navzdol eno izmed najuspelejših predstav v tekoči sezoni delo finske pisateljice He-le Vuolijoki »žene na Niskavuoriju«. Sodobni obravnavani problem nesrečnega zakona je rešen na svojstven način. Igrali bodo: Maria Vera, Vida Juvanova, Danilova, Jan, šaričeva. P. Juvanova, Rakarjeva, M. Boltarjeva, Slavčeva, Gabrijelči-čeva, Levarjeva, J. Boltarjeva, Lipah, Sever, Jerman, Drenovec, Bratina, Potokar, Gale, Plut. Režiser: Bratko Kreft ★ OPERA Zaracö go*-1o> unja v Spl'tn in Šiben;ku ostane opera v tem času v Ljubljani zaprta, I MARIBORSKO GLEDALIŠČE 'četrtek, 11. ob 20.: Hollywood. Premiera. Red A. Petek, 12. ob 20.: Grohar. Gostovanje Mra-kove igralske skupine. R I O četrtek, 11. maja Ljubljana 12: Odmevi iz češke (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Harmonika solo (g. R. Pilih). — 14: Napovedi. — 18: Slovenske vojaške pesmi (Radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolariči. — 10: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Predavanje Sokola kr. Jugoslavije. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Prenos pevskega koncerta iz škofijske gimnazije v št. Vidu. — 20.45: Reproduciran koncert simf. glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Beograd 18: Orkester. — 20: Humor. — 21: Koncert pevskega društva »Obili-ča«. — 22.15: Klavirske sladbe. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20: Komorna glasba. — 22.20: Ples. — Praga 19.40: Godba na pihala. — 20.50: Zvočna igra. — Varšava 21: Godalni kvartet. — 22: Plošče. — 23.05: Poljska glasba. — Sofija 16.30: Pesmi. — 19.30: Orkestralni koncert. — 20.55: Plošče in plesi. — Dunaj 12; Lahka godba. — 16: Koncert orkestra. — 18.15: Pfitznerjeve pesmi. — 20.15: Vojaška godba. — 21.10: Romantika v besedi in pesmi. — 22.40: Lahka glasba. — Berlin 19.15: Godalni kvartet. — 20.15: Kakor München. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — München 19: Veseli plesi. —• 20.15: Operetne melodije. — 22.35: Mali orkester in pevci. — Pariz 19.35: Pester spored. — 20.30: Zvočna igra. — 22.45: Plesi £ plošč Iz Litije i— Sedem let je bila nuna, pa krade. V litijske sodne zapore £o prepeljali iz Zagreba neko mlado dekle, ki se je sprva izdajala ped diugačnim imenom, poizvedbe pa so ugotovile, da je Frančiška Pajk, doma iz krškega okraja, čeprav je še mlada, je že zašla na kriva pota. Najprej so jo iskala oblastva zaradi tatvin, ki jih je zagrešila v Zagorju pri obrato-vodju rudnika g. inž. Petriču. Francka je prišla v službe kot dekla, pa je pričela krasti. Sprva se je riso upali niti o-umi-ti, saj je bila popre je 7 let nuna v ženskem samostanu v Radečah. Ko pa je g. inž. Petriču zmanjkalo precej perila, oblek in čevljev, njegovi g. soprogi pa celo platinasti uhani, so tatico razkrinkali. Francka je ukradla kar mimogrede obleko gdč. Milene Drnovškove, ko je prišla nekaj vprašat v njihovo restavracijo. Ko je začutila tatinska Francka, da so ji na sledu, je pobegnila. Dalje časa so jo iskali, naposled pa so prišle prijave, Ja je podobne tatvine povzročila tudi v Zagrebu. Pri zagrebškem gospodarju so jo tudi zasačili pri dolgoprstih poslih, kar je gospodinjo tako ujezilo, da je stopila v najbližjo stražnico in privedla s seboj detektiva. ki je ugotovil Franckine tatvine. Verjetno je, da je bila odpuščena tudi iz samostana zaradi kakega nepoštenega dejanja. Iz življenja na deželi ŽIROVNICA. V nedeljo 14. t. m. popoldne, priredi NSZ Jesenice z vsem sokol« stvom kranjske župe majski izlet k našemu društvu. Po pripravah sodeč bo to mogočna manifestacija narodnega delavstva in sokolstva za kralja in narod. Na sporedu so: govori, koncert jeseniške sokolske godbe na pihala, pevske točke, slavnostni prizor in še kaj. Vabljena so vsa narodna društva in organizacije. Križanka št. 75 Vodoravno: 1. optični telegraf, 8. kemični element. 10. učenje, 12. glasbena nota, 13. veznik, 14. glasbilo, 15. moški glas, 16. predlog. 17. turški plemič, 19. kem. znak za prvino, 20. glasbilo, 21. površinska mera, 22. abesinski dostojanstvenik, 23. egipčansko božanstvo, 25. števnik, 26. stara dolžinska mera, 27. vas pri Ljubljani, 28. jugoslovenski otok. 30. prislov kraja, 31. srednješolec, 33. nesvoboden državljan. Navpično: 2. glasbena nota, 3. zlitina. 4. vrsta rime, 5. glasbena nota, 6. osebni zaimek, 7. vrata, 9. poljsko orodje, 11. planinska žival, 13. zabavišče, 17. zabavišče, 18. glasbena nota, 21. egipčanska sveta žival, 24. kvarta, 28. moško ime, 29. pritok Viale, 31. predlog, 32. oziralni zaimek. Rešitev križanke št« 74 Vodoravno: 1) Amor, 4) beka, 7) baker, 9) uk, 11) Bog. 12) me, 13) roj, 15) fen, 16) Celovec, 17) red. 18) seč, 20) in, 21) gad, 23) Ni. 24) senat, 26) Apis, 27) Ruse. Navpično: 1) Amur, 2) ob, 3) Rab. 4) beg, 5) Er. 6) Amen, 8) Korotan. 10) Kocen, 12) mecen, 14) jed, 15) fes, 17) Rila, 19) čile, 21) ges, 22) dar, 24) Si. 25) Tu. Naročajte, čitafte in Czzlls »JUTRO« ^«•«etii.-- - ir* L. WINDER: 66 Qospnd"J£nopištd Roman o Franca Ferdinanda (Avtorizlran prevod) Poskočil je, krenil z dolgimi, opotekajočimi se koraki nekajkrat po sobi sem ter tja in spet in spet vzklikal: »Dobim ti zadoščenje! Pa da se svet poruši! Dobim ti zadoščenje!« Iztegnila je roke in zaprosila: »Franci, pojdi semkaj!« Pokleknil je pred njo in ji poljubil roke. Rekla je: »Franci, biti morava pametna. Slišiš? Pametna bodiva, saj je vse zaman ... Zadoščenja mi ne moreš dobiti.. . Saj se ne moreš oženiti z menoj ... Habsburški hišni zakon to prepoveduje ... Sam veš ... Pusti me torej, da izginem in nikar več ne misli name.« Zadržala je dih. Franc Ferdinand ni smel vedeti, da je napon tega trenutka presegal njene moči. Zamežala je. On ni smel videti, da so se ji oči v slutnji zmage čudno svetile in žarele. Oženiti... beseda je bila izgovorjena. Klečeči mož se ni ganil. Mar ni bil slišal besede, ki ujetniku izročila, habsburškega hišnega zakona, nikoli ni bila prišla na misel, besede, ki je odločala o zmagi ali porazu, uresničenju ali odpovedi? Zakaj ni ničesar rekel? Zakaj ni bil poskočil? Kaj se je zdaj godilo v njegovih možganih? Vse je bila postavila na kocko. In zdaj ni vedela, ali je dobila ali izgubila. Vzdignil je glavo. Tiho je rekel: »Zof.« Rekel je: »Zof, ljubim te. Ne veš, kako te ljubim.« Ni se ganila. Čakala je. Rekel je: 1 »To je edini izhod. Poročila se bova.« Skočil je pokonci. Menda ga je bila beseda, ki jo je bil izrekel, tako silno prestrašila, da je jel begati pred samim seboj. Dirjal je po sobi; slišala je njegovo glasno, neenakomerno dihanje. Ni se ganila. Od sreče se ni mogla ganiti. Do tega trenutka jo je ohramljal strah. Bila je dobesedno trda od strahu. Zdaj se ni ganila, ker je v vseh udih čutila bu-čečo, v sredo njenega srca hrumečo srečo tega trenutka kakor sladko bol. Drhtela je. Sama pri sebi je mislila: »Zdaj ne more več preklicati. Nič več ne more nazaj. Zmagala sem.« Mislila je: »Zahvaljena bodi, sladka Devica! Hvala ti, Bog, hvala ti, sladki Gospod Jezus, nikoli te ne bom nehala zahvaljevati!« Mislila je: »Tudi nadvojvodinji Izabeli sem dolž-nica, naj jo še tako sovražim. Da, hvalo sem ji dolžna.« Mislila je: »Njemu se pa zahvalim s tem, da ga osrečim. Osrečim ga, kakor ni še nobena ženska osrečila moža. Ne bom mu dajala samo ljubezni; dajala mu bom tudi moč. Združen z menoj bo imel moč, da stare vsak odpor in premaga vsakega sovražnika. Močnejša bova od cesarja, močnejša od vsega sveta.« Vstala je in ga objela. Poljubila mu je roko, ki jo je prestrašen umaknil. Zašepetala je: »Saj ne smeš, Franci... Nikoli ne bi terjala tega od tebe ... To so sanje ... Nikar več ne govori o tem, nočem, da bi se mi sanjalo... Moral bi se boriti zame, trpeti zame... Tega ne maram.« Rekel je in se po sili nasmehnil: »Ne boj se. Do-bojeval bom ta boj. Sklenjeno je, nič me ne odvrne.« Ko je odšla, se je upehan spustil na stol. Šele zdaj ga je obhajala zavest, da se je bil zavezal storiti dejanje, ki je bilo v njegovih očeh nezaslišano in nepredstavljivo. Nedotakljivost habsburškega hišnega zakona mu je bila svetejša od vere, ki mu je bila sveta. 1 Pomislil je na učitelja zgodovine dr. Kloppa. Šele nato je pomislil na cesarja. Mislil je na nevarnost, da se bo moral odreči pre stola. Vedel je, da se ne bi mogel nikoli odločiti za odpoved. Vedel je pa tudi, da se ne bi mogel nikoli odločiti, da zataji Zofijo. Ves razburjen in zmeden se je zatopil v proučevanje habsburškega rodbinskega ustava. ODPOR Smrtno užaljena nadvojvodinja Izabela se ni zadovoljila s tem, da je svojo dvorno damo osramotila in pri priči odslovila, temveč se je peljala na Dunaj in javila cesarju, kaj se je zgodilo. Kot glavar vladarske hiše je imel cesar pravico in dolžnost, poklicati na odgovor vsakega člana rodbine, ki se je v čem pregrešil. Cesarju se ni zdelo, da bi bil Franc Ferdinand zakrivil kaznjiv prestopek. Nadvojvodinja Izabela je bila storila hujšo napako kakor prestolonaslednik. Povedala je bila nekaterim članom vladarske hiše in drugim prijateljem in prijateljicam, da se bo prestolonaslednik oženil z njeno najstarejšo hčerjo. Prestolonaslednik je bil zbudil in hranil to upanje s svojimi pogostimi obiski, toda mladi nadvojvodinji Mariji Kristini ni bil nikoli rekel, da jo ljubi ali da jo misli vzeti za ženo. Grofici Chot-kovi, ki ni bila več mlada, zato pa očividno mikav-nejša, je bil dal prednost pred mlado nadvojvodi-njo. To je bilo dejansko stanje, ki nikakor ni terjalo kazni in pokore. Cesar je nadvojvodinji Izabeli, ki je govorila o nenravnosti, prav za prav privoščil razočaranje in osmešenje. Vendar je obljubil, da bo obravnaval nadvojvodinjino ovadbo, kakor terja red. Franca Ferdinanda so poklicali v avdienco. Cesar, ki ga je prestolonaslednikovo zasebno življenje malo zanimalo, ni neprijazno opravil svoje dolžnosti; priporočil je bledemu, čudno mencajoče- mu nečaku, naj v vljudni, neobvezni obliki potolaži rodbino nadvojvode Friderika. Sicer je pa rekel, da ne mara o zadevi s Chotkovo nič več slišati. Franc Ferdinand se je priklonil. Cesar ga je mislil že odsloviti. Ko mu je hotel dokaj prijazno podati roko, je zbral Franc Ferdinand ves pogum in rekel z drhtečim, zastajajočim glasom, a s trdno voljo, da dokonča odločilni stavek: da prosi cesarja, poglavarja vladarske hiše. za dovoljenje, da se sme poročiti z grofico Zofijo Chotkovo. Cesar je odrevenel. »Poročiti?« je rekel po premolku, ki se j« zdel nadvojvodi neskončen. Franc Ferdinand je spričo teh strogih sinjih starčevskih oči zelo razločno začutil nedovoljenost in izzivalnost svoje želje. Še več: njegov ženito-vanjski načrt se mu je zazdel v tem trenutku kar zločinski. Bilo mu je, kakor da bi bil v nedoumljivi predrznosti odkril cesarju namen, storiti hudodelstvo. Povsem jasno se je zavedel, da mora cesar odgovoriti na njegovo nezaslišano prošnjo s trdim in odločnim »Ne!« A prav ta jasnost je dala proš-njik umoč, da se je s pogumom moža, ki ne misli izpustiti svoje življenjske sreče, spustil v težki boj. Spoznal je bil ,da brez Zofije ne more živeti. Spoznal je bil, da more samo s poroko popraviti žalitev, ki ji je bila prizadejana. Spoznal je bil, da ne more noben drug izhod rešiti Zofije nadaljnega preganjanja in zaničevanja. Zbral je vso svojo silno odločnost in moč. Rekel je cesarju, da ljubi Zofijo. Njegov drhteči glas je postal čvrst in odločen. Odločno je povedal cesarju, da je Zofiji obljubil, da se z njo poroči; kot mož in član vladarske hiše se čuti dolžnega, da ostane v besedi. Ostal bo mož beseda, naj se zgodi kar se hoče. Težave, ki se upirajo njegovi zakonski zvezi z damo, ki mu po rodbinskem ustavu ni ena-korodna, so mu znane. Vendar se zanese na cesarjevo dobro srce. 'S"9ust 1 I znamka kakovosti in moderne klavirske izdelave Tovarna Lobau/Sa in tovarna harmonijev, Georgswalde Sud Gau. Eil © Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro all dajanlt naslova 5 din Najmanj ši znesefe 17 din Korespondentko pcrfektno v nemščini (po dikutu) z večletno prakse išče tekstilne podjetje. Nastop takoi. Ponudbe s sliko, navedbo pl.iče in referenc na op!, odd. Jutra pod šifro »Svila E B.« 11794-1 Gospodična i7 boliše hiše. dobi službo kot varuhinja .-> letnega otroka. Darinka dr. Dcrnovško-va, Maribor, Aleksandrova 40. 11S83-1 Postrežnico spreimem, pošteno in sn.ižno za ves dan. za gospodinjsko delo. W >1'U v vseh poslovalnicah Jutra. 11S87-1 Krojaškega pomočnika sprejme takoj za veliko delo I.udvik Roškar, Florjanska 22. 11878-1 Frizerko in briv. pomočnika sprejme takoj ali po dogovoru J. Kofler, Železniki nad Škofjo Loko. 11764-1 Čisto dekle mlejše, pošteno, iščem za sobarico, ki bi opravljala tudi vse hišne posle, ni treba kuhati. Ponudbe na naslov: Dr. Neumann, Pakrac 11876-1 Brivskega pomočnika začetnika ter vajenca, sprejme takoj Srdar, Kamnik. 11869-1 Kuharico zanesljivo in pošteno ter za vsa hišna dela, z dobro plačo, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 11860-1 Skladiščnik rgovsko izobražen, trezen, nekadilec, dobi stalno mesto v Celju. Prednost s kavcijo. Ponudbe z navedbo plače na podružnico Jutra v Celju pod značko •> Vesten«. 11829-1 M VEČ PROBLEMATIČNO TEMVEČ JE PERFEKTNO. Zamišljajte si. da strokovnjak ne more zgrešiti uspeha. Zatorej je pravi naslov t AJ Cnglish workmauship ŠLI3AR ŠTEFAN MESTNI TRG 8/1. G. T. Rotrnan: S ?tgazom — ska^g sveta Perfektno strojepisko z znanjem stenografije, korespondence v slov., srbo-hrvat. in nemškem jeziku, s trgovsko ali advokatsko prakso, potrebujemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nastop takoj 7«. 11865-1 Izurjeno krojilko za triko perilo, sprejme Lama, Gregorčičeva 5. 11858-1 Frizerko dobro moč. sprejmem v stalno službo. Plača 500 do 600 din in oskrba. Erznož-nik Pavle, Škofja Loka. 10719-1 Frizerko sprejme — frizerski salon »RAKAR«, Prešernova ul. 7 11856-1 Pekovskega pomočnika ki bo tudi raznašalec kruha, s kolesom, mlajšega, sprejme pekarna Kos Anton, Jezica. 11854-1 Hišnik za tovarno priden in sposoben izvrševati razna dela za vzdrževanje poslopij, dobi v večjem kraju blizu Ljubljane stanovanje in ntkaj mesec ne plače. Hišnik za vilo ■» Ljubljani ki se razume na vrtnarstvo, dobi brezplačno moderno enosobno stanovanje. Upokojenci nai pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skrben«. 11786 1 siužbfim Vsaka beseda 2 din. davek 3 din. za dajanj« aaslova 5 din. Dajmanj-ši znesek 12 din Brivski pomočnik mlajši, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Intra. 11875-2 Plačilna natakarica mlada, simpatična, pridna, išče mesto natakarice. Zna nemški, hrvatski in ima večletno prakso in ie zelo priporočljiva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljši lokal«. 11785-2 -ii.iiiiKiBaii!iiHnattmm!ii!iiiiiinMiai>iini!!iii!' Vajenci (ke) beseda 1 din. davek din za šifro ali dajanj» naslova 5 din. najman ši znesek 17 din Vajenca začetnika sprejme Norb. Zanier & sin trgovina z mešanim blagom v Sv. Petru v Sav. dol. 11846-44 Zaslužek Beseda 1 din, davek S din za šifro ali dajanjf-naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11240-3 Prometna banka d. d. o Ljubljani STRITARJEVA 2 — TELEFON 11-49 Ugodni trgovski krediti — Eskompt menic - Nakazila v inozemstvo Obrestovanje vlog od 4% do 5% STARE EN NOVE VLOGE IZPLAČUJE BREZ VSAKE OMEJITVE Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir, ^jubljana, Wolfova ul Pifodam Beseda 1 din, davek i din, za šifro ali dajanje tiasiova ä din Najmanj šl znesek 17 din Prave bergamaške osle dobite najceneje v železnini Fr. Stupica, Ljubljana, Go sposvetska 1. 11873-6 2 soda ležaka od 50—*>2 hI, v najboljšem stanju, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11848-6 Cepljeno trsje raznih sort nud Žiher Fra-njo, Zamušani, Sv. Marjeta, Moškanjci. — Zahtevajte cenik. 11793-6 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najman" ši znesek 17 din Stare žimnice kupim. Ponudbe z navedbo cene pod šifro »Žimnice« na ogl. odd. Jutra. 11773-7 Kopirno prešo železno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Ugodno 1112«. 11866-7 beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Štirisedežni avto mali znamke Škoda 422, — prodam. Jos. Cihlar, Tyr- ševa 69. 11874-10 Prodam motor Indian 750 ccm s prikolico za din 4.000 ali za les. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11828-10 Kolesa Seseda 1 din. davek lin za šifro aH dajanj-laslova 5 din. najman šl znesek 17 din Preden kupite kolo si oglejte zalogo prvovrst nih tovarniških znamk. — Viktor BOHINEC, Ljub ljana. Tyrseva C 12, dvorišče. 125-11 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanjf naslova 5 din, najman" ši znesek 17 din Pohištvo novo in že rab' eno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddelek komisij sko prodajo po zelo ugod nib pogojih. Kupce» je » tem oddelku vedno dovoli za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbi-mo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno Prevoz pohištva preskrbimo sami Ivan Mathian, Ljubljana, — Tyrieva 12. Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanji: naslova 5 din. najman-ši znesek 17 din Denarni zavod malega človeka ie hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana. Dvorakova ul. 8. Posojila, ugodni pogoii. — Hranilne vloge — visoke obresti. 178-16 Rosesi Beseda 1 din. davek i din za šifro ali dajani* naslova 5 din najman šl znesek 17 din Večje število parcel kompleksov, parcel, gozdov trgovskih in stanovanjskih hiš in vil ima naprodat gradbeno strokovno izobra žen posredovalec: Kunaver Ludvik (.està 29 oktobra 6. 1'cie ton 37-33 Pooblaščen gra diteli in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago. " Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj št znesek 17 din Štirisobno stanovanje komfortno, oddam 1. avgusta. Karlovška c. 1. 11855-21 Stanovanja Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj si znesek 17 din Stanovanje treh sob, iščem za 1. junij Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »555«. 11870-21a NSER1RAJTE V »JUTRU« ! oho odda Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din Opremljeno sobo za dve osebi, solnčno in zračno, s posebnim vhodom oddam takoj v ccntru. Go-sposvetska 12-11. 11880-23 Kabinet na razpolago kuhinja, oddamo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Kabinet«. 11872-23 Sobo s posebnim vhodom, takoj oddam. Zvonarska ulica 11, pritličje. 11877-23 Opremljeno sobo strogo separirano, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11871-23 Sobo z dvema posteljama in posebnim vhodom, takoj oddam. Sv. Petra c. 54, I. 11862-23 INSERIR A J V JUTRU1 Solnčno sobo lepo opremljeno, poseben vhod, oddam. Tyrseva 37, I. nadstropje, desno. 11853-23 Otomane ima v zalogi SEVER — Marijin trg 2 Modroce vrhnje pod Din 180, spodnje 260, dobre posteljne odeje od Din 135 dalje. Prepričajte se sami! iü'f. 36 Nu, v to je gospod Jodelberger privolil, in kmalu so sedeli skupaj ter se gostili z zalogami, ki so jih imeli s seboj. Nato se je Jodelberger umil z vodo iz Temze. Prenočili so skupaj pod milim nebom. Občina Ljubljana Mestni pogrebu zavod Umrla nam je naša srčno ljubljena mama, stara mama, sestra, svakinja in tašča, gospa Gisy Kleinschrodt pl. Frankheimb VDOVA PO GENERALMAJORJU Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 12. t. m. ob 5. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Maribor, štore, Mozirje, Wien, Graz, dne 10. maja 1939. HANSI, sin; VERA, snaha; ELSE, vnukinja in ostalo sorodstvo. Sobe išče Beseda 1 din. davek ä din, za šifro ali dajanj* naslova S din Najman' 61 znesek 17 din Opremljeno sobo s strogo posebnim vhodom (event. posebnim), s souporabo kopalnice, za stalno, pri boljši družini, išče resen gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Xy«. 11868-23a Opremljeno sobo elegantno ali garsonjero v centru mesta ,iščem za 15. tega meseca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »223«. 11857-23a Izgubljeno Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj čl znesek 17 din Dve dami v rujavi in sivi obleki sta našli v Staničevi ulici okoli 19. ure zavitek ter krenili v Einspilerjevo ulico. Prosim pustite naslov v Staničevi ulici, mesarija Podboršek. 11880-28 [U L Vsaka beseda 2 din, davek 3 din, za dajanje naslova S din. najmanj ši znesek 20 din Rembrandt! Čaka in želi Te Lisca. 11884-24 Prijateljico išče samostojen, dobro si-tuiran gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijateljica«. 11867-24 Razno Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din OKASA tablete Pri spolni slabosti lahko poskusite OKASA TABLETE za za moške 100 komadov din 220.-proti povzetju. Dobivajo se v vseh lekarnah. Zastopnik: Lekarna Mr. Rožman Miroslav, Beograd — Terazije 5. Ogl. r. S. b. 5846-39 VRTNE SOLNČNIK1 izdelujem počenši od din 85.—. bela fettmann Zagreb Masarykova 9 Ob vsaki priliki se spomnite da m .Jutrori* „M&U ogi«sf » Sloveniji o«ju»peJneji». tuj-eeoejia to najhitrejša potredo-valaioa u sinit»« vseh vrst. s» prodajo ta nakop vseh «t va ri, a» nepremitnln«. lo-I. podjetja, kapital, t» nitre lo sa vse drago Od Vas i® odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čl a ti ti ali barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 Puhla — SrertnVikatrm Dobro vpeljano industrijsko podjetje a. d. išče izkušenega ZASTOPNIKA za Ljubljano in Dravsko banovino. Biti mora dobro vpeljan v galanterijskih in železninar-skih tvrdkah. — Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. »Jutra« pod »Pouzdan 1143«. Edino INFICIN ugonablja popolnoma in trajno ŠČURKE, RUSE — BUBE in ŠVABE in ostalo kuhinjsko golazen. Ako ne koristi, vrnem denar. — Orig. škatlica din 15.—, zavitek .'O POSTI din 6.—. LEKARNA KRAJČEVIC, VUKOVAR. oaoaoaoacsaoaoacsaoBo Veliko 0 strojarsko podjetje g sprejme g jjKALILCAjj B za vse vrste kaljenja jekla in za eia- a Q novanje, cementovanje in olepšavanje. Q ■ Pismene ponudbe poslati na Publicitae ■ 0 d. d., Zagreb, Ilica 9 — pod šifro: 0 n ^ 5 flOIOIOIOIOlOIOIOIO citajte in širite »J U T R 0< DOBRO UVEDENA TRGOVINA STEKLA IN PORCELANA na zelo prometnem kraju v Zagrebu naprodaj po zelo ugodnih pogojih. Potrebna gotovina cca Din 300.000. Ponudbe pod »Porculan P-5891« na Interreklam d. d. Zagreb, Masarykova ul. 28. OLLA CUM....? PREIZKUŠENA ZAHTEVANA od 1 vedno največji uspeh! Oglasi v „Jutru" imajo KATERA IZMED VAS Zeli izgledati mlada? Senzacionalno tznqfdbo s pomočjo kiAérv IZGINJAJO GUBE 2«a« SO ki lahko izglede}« kakor da ite-Ma sano 35 tat Nov dragoceU ekstrakt kožnih celic — revno tak kakor vitalni elementi ▼ koži zdravega mladega dekleta. Odkril ga je znameniti profesor dunajskega vseučilišča, ki ga je pridobil iz skrbno izbranih mladih živeli. Ta ekstrakt, imenovan »Biocel«. je zdaj v rožnati hrani za kožo Napravile Tokalon. Uporabljajte jo vsak večer. V vsakem trenutku Vešega POIZKUS' 6Pania Vaša koža srkala te U vitalne elemente. Vsako jutro, ko se zbudite, je Vaša koža jasnejša, svežje, bolj gladka — mlaji». Cez dan uporabljajte belo, nemastno kremo Tokalon. S to preprosto nego lepote lahko vsake žena doseže, da bo videti za deset let mlejša, ter lahko dobi čudovito kožo in polt, s kakršno bi se mogla ponašati vsaka mladenka. S hranami za kožo Tokalon so uspešni učinki vsekakor zajamčeni. iU Da te denar vrne. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran — Za inaeratni dal Ja odgovoren Alojz Novak. — Val s LJubljani.