75. številka. Ljubljana, petek 3. aprila. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke m dneve po praznikih, ter veija po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za BtGMC, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 ki., po pošti prejemali za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-atopne petit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača steinpelj za 30 kr. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Uotol Evropa". Op ravni št vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči. je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Dr. Razlagov govor za slovenske ljudske šole na Kranjskem v letošnji seji državnoga zbora 38i marca. *) Dovolite, gospoda moja, da izpregovoriiu kot star šulsk prijatelj nekoliko besedij o ljudskem šolstvu na Kranjskem. Povsodi so morajo ljudske lole skrbno čuvati in gojiti kakor biser, kor so prvi oklep verige izobraževanja človeštva. Pri nas imamo mladino, ki se rada uči in je učenja zmožna, ter narod, ki je duševno in telesno zdrav. Iz statističnih dat, katere nam je naučno ministerstvo samo dalo, po-sncmljemo, da je pri nas na Kranjskem preko 54.000 za šolo godnih otrok. Sicer se pravi, da le 12.000 za šolo godnih otrok nema priložuostt obiskovati jo; toda iz natančnejših poročil mi je razvidno, da je to število veliko vetje, in sicer več nego za eno tretjino, da no znaša torej nič manje, nego 18.000. Dovolite mi, gospoda, da navedem nekatere statistične date, iz katerih se vidi slabo razmerje med ukaželjno mladino in učuimi sredstvi v naši deželi. V predmestni fari pri sv. Petru v Ljubljani je 800 učencev, pa eden sam učitelj (klici na desni: čujte!), in dovoljujem si pri tem omenjati, da so se v najnovejšem času morebiti te številke spremenile, toda moje date so vendar stoprv dva meseca stare; na Studenci je 600 učencev, pa en sam učitelj, v Mengiši 600 učencev, pa eden sam učitelj, v trga Moravškcm 700 učencev pa eden sam učitelj, v Šmartinu pri Litiji 400 učencev pa eden sam učitelj. V Litijskem trgu celo, ki je sedež okrajnega glavarstva, okrajne sodnije in davkarije, nij nobene šole; Krško, sedež okrajnega glavarstva iu okrajne sodnije, ima enega samega učitelja. Leskovec ima preko 600 učencev, pa enega samega učitelja; mesto Metlika, sedež okrajne sodnije, ima 500 učeucev, pa le dva učitelja, Semič in Vinica imata po 500 učencev, pa le po enega učitelja. Ribniški trg, sedež okrajne sodnije, ima 700 učencev, pa le dva učitelja. Ako preidem na Notranjsko, moram opomniti, da imajo Hrenovice preko 700 učencev, Cerknica okolo 350 učencev, Knežak okolo 350 učencev pa po enega učitelja. Na Gorenjskem imajo Selce okolo 400 učencev Cerklje okolo 350 učencev, Smlednik okolo 350 učencev, Poljane okolo .'500 učencev, pa tudi le po enega učitelja, iu tako bi šlo lehko con givzia še dalje, ker ravno nemarno na več krajih dovoljnega števila učnih sredbtev v deželi, na več krajih ne zadostil- *) Po Btenografičnom zapisniku. nih šolskih poslopij, na več krajih pa kar nobenih šolskih poslopij. Po statističnih datah taistega minister-stva je potreba učnih močij ta čas le s tretjino pokrita. To pomanjkanje učiteljev so sicer po vseh deželah čuti, še bolje pa pri naH, ker ravno zaradi fiuancijaluih močij dežele in občin nij mogoče meriti ae glede učiteljskih plač B6 sosednimi deželami. Zato nam žuga nevarnost, da se naši ljudski učitelji v drugo dežele izseljujejo, da-si so bile v preteČencm letu učiteljska plačo v deželnem zboru urejene. Ali plača enega učitelja vendar ne znaša več kakor 400 g]., v drugih deželah pak so učiteljske plače višje. Dežela pa ne more vsega prenašati, in sicer iz mnogih uzrokov, ker je bilo na Kranjskem zemljiščnoga davka uže mnogo let preveč, kateri davek se je stoprv od najvišje naredbe od 81. dec. 1864. nekoliko pomaujšal, tako, da se jo v pretočenem letu izvzrmši radovljiško okr. glavarstvo pod naslovom preobteženja v celoti 0D.547 gl. 92 kr. na zemljiškem davku odpisalo. Ako se na to obzir jemlje, da se je okolo 40 let vsako leto ta preveliki znesek plačeval, /naša to brez obrestij nad 3 milijone goldinarjev. A mi smo imeli še neko drugo neenakost nasproti diugim deželam, katera se je stoprv letos po ministerstvih pravosodja in financ odpravila. Jaz sem Bi bil ob svojem časa vprašanje staviti dovolil, glede neenakomernega upotrebijevanja štempeljske postave o izdelovanji ekstraktov iz zemljiških knjig, kateri so tolikrat potrebni, ker n. pr. pismene prošnje v pupilarnih, dražbenih in liru-nilnično - posojilnih stvareh zahtevajo. Pri nas jc bila, kakor som tam razložil, navada, da se jeza polo po 10 do 20 gold. za šteni-plje plačevalo, a v drugih deželah se je samo en goldinar za štempelj na eno polo upotrebljeval in povem zdaj s popolnim priznanjem, da se je za to zlostanje z ministerijalno naredbo, katero je letošnji državni zakonik pri< bčil, odpomoč dala. Dovoljujem si, gospoda moja, poleg tega vam še nekoliko .statističnih dat priobčiti, iz katotih se vidi, da naše občine za zdaj ne morejo vseh potrebnih šol ustanoviti, kakor jih novi Čas zahteva. Kazen deželnih priklad, katere pri naH nijso manjše, nego v drugih deželah, imamo tudi občinske priklaile do 80, do 120, da celo do 130 percentov. Občina Poliče je n. pr. dobila dovoljenje za občinsko priklado 122 percentov, da se R' > 1 s k i > poslopje zida. Več občin ima priklado 80 in 85 percentov. Meni je celo župnijska občina znana, katera ima sicer uže skoro primerno lolo, kjer pa je župnijska cerkev uže več let v tako razrušenem stanji, da je res obžalovati, ako se pomisli, da pri najmanjšem potresn, kakoršni se v bližnjem mokronoškem okraji mnogokrat prigodi, morda cerkev skupaj pade, ko so verni zbrani. Tam ima občina nže več let dovoljenje pobirati 180 percentno priklado, ali uij je mogla pobrati, in Bicer zavoljo slabih letin ne, katere so pri nas od 1870. leta. To so samo mimogrede nekateri momenti, iz katerih visoka zbornica razvidi, da nijsmo vsiljivi, ako za nekatere zrdeve pri državi pomoči prosimo, ki bo sicer deželne ali občinske zadeve. Rekel sem : Ljudska šola je prvi oklep one verigo izobraževanja v vseli civiliziranih državah. Te dni se je uže večkrat omenjalo ljudske šolo pri debatah o srednjih šolah, in pred vsem se je povdarjalo, da ima ljudska šola kot prehod v gimnazijo podnk v nemškem jeziku imeti. Gospoda moja, mene imajo doma v mnogih krogih za prevelikega prijatelja Nemcev, ker svojo narodnost ljubim, pa vsako drugo spoštujem. Dovolite mi tedaj, da svoj dotični nazor brez kraso-tičenja, brez ovinkov čisto odkritosrčno povem. V celem civiliziranem svetu jo ljudsko ši.l-tvo tako uravnano, da se ne more reči, da so ravna z njim kot s krajem, na katerem se imajo tuji jeziki učiti, nogo da si otroci tamo s pomočjo materinega jezika za življenje koristnih zuanosti nabirajo. Skustvo uči, da od sto njih komaj eden v srednjo šolo pride. Zalo imaV deželah, katere imajo več jezikov, kakor naša ljuba Avstrija, drug zavod posredovati predhod do višjega učili sča kakega drugega jezika. Mnogospoštovani gospod poslanec profesor Suess je včeraj omeuil, da se v tem uprav teško odločuje, kako se ima narodni jezik v srednjih šolah upotrebljevati, ker je en poslanec stvar tako, drugi pak drugače objasnoval. — Mislečemu človeštvu je pač uže dolgo znano, gdo je središče uajti, in uže sto let se v Evropi tako prakticira. To jo pač Kolumbovo jajce, iu ako vam eno ime imenujem, bnde iz tega imena vse jasno, in vi ste središču našli — to ime je Pe-h tal oz z i. Ako vi, gospoda moja, šolstvo v Avstriji postavite na podlogo razumne pedagogike, potem boste vse narode sadovolili in državi dali, kar je njen>, narodom pak, kar jo njih. Kajti tudi mi smo za naučenje kulturnih jezikov zavzeti, in želimo, da si jih naša mladina več prisvoji, da iz bogato zaloge njihovih literatur zajema in sc sosednimi bratovskimi narodi prijateljsko občuje. Ali, gospoda moja, samo srednja šola je ono mesto, na katerem se poduk v jezikih gojiti in pospeševati more, kajti sicer ljudske dole hirajo, in mi vemo iz izkustva, da ljudske iole, kakor so bile ob konci pretočenega stoletja in še nekoliko desetletij tega veka organizirane, v nobenem obziru nijso dobre biti mogle, zaradi česar se je v teku nekoliko desetletij ljudsko Šolstvo v tem spreminjalo, da se je upotrebljeval materini jezik. Nikar tedaj, gospoda moja, ne zamenjujte pojma učnega jezika, namreč onega jezika, v katerem se poduk, posebno prvi poduk, daje, s pojmom nčnega predmeta, ker je tuj jezik predmet učenju na podlogi učencu znanega materinega jezika. To stališče za-vzemito, potem ne bode teško izvedeti, kaj ljudstvo želi; noben narod nema pravice, da bi smel proti načelom pedagogike glede šolskega podučevanja svoje želje na državne stroške vresničevati. Prave zadeve srednjih šol, potem pomanjkanje učnih moeij in učnih pripomočkov so bile uže od druge strani mnoge in boljše razjannjevane. Jaz bi torej gospodom samo prosto resnico povedal, da je mnogo profesorjev srednjih šol, ki so naše narodnosti, v skoraj vseh deželah, tudi Galicije ne iz vzemši. Bilo je dalje rečeno, da ima nemški narod bogate literaturne vire. To z velikim veseljem priznavamo. In jaz sem se iz njih sam mnogo okoristil. Ali, gospoda moja, s tem bi se slovanskemu narodu nikakor ne smelo očitanje delati, kajti moral je prvi naval Mongolov in Turkov odbijati, ko so se narodje njim zadaj duševno razvijati mogli. „Inter arrua Musao silent". To so izkušali naši pradedje stoletja. Mi torej zaslužimo, da se nas podpira na potu kulturnega napredovanja. Sicer trdim, da bodo še vsi narodi imeli mnogo trpeti pod duševno temoto, katera nad nami vsemi še teži. Mnogokrat se je prigodilo, da so goBpice tudi kulturnih narodov, ki se „izobražene" imenujejo, naivno vpraševale, ali je Friderik Schiller uže oženjen. (Veselost.) Dandy-i izmed „jennesse dorće" si tudi ne iščejo svoje duševne hrane iz knjigotrŠtva. Dalje se je trdilo, da so tam tudi večje pravice, kjer se more več državnih bremen prenašati. To načelo ima mnogo za sebe, kakor iz statističnih dat vidimo, moralo bi se misliti, da ima v Avstriji Češka obilo pravic, ker sama plačuje tretjino državnih bremen, kakor je znano. Krvni davek mi vsi prav obilo dajemo : in ako naš kmet nehvaležno zemljo z lopato v roki obdeluje, gospoda moja, potem zasluži ravno toliko obzirnosti, kakor oni, ki more v Banatu, v llanakiji, ali na marskem polji s šestimi konji laglje delati. Bilo je tudi gledć srednje šole, katera je pač z ljudsko šolo v zvezi, ugovarjano, da pri nas ena stranka Člen IU. državnih osnovnih postav zato upotrebljuje, da hujska proti nemškim sodeželanom. Gospoda moja! pri nas je dve vrsti Nemcev, prvič pravi Nemci in ti n;jso Slovencem nepravični ter so tudi spoštovani; potem pa je tudi ena vrsta ljudij, kateri še le Nemci biti hočejo (bravoklici na desni.) Ti imajo, kakor naša slovenska ščuvalna stranka, program boja do noža. Obedve ščtivalni stranki sti sicer majheni, ali gibčni in jaz moram pričati, da veliko število prebivalstva je jako vneto ia medsobojno pravičnost in da si želi doseči modus vivendi, kakoršen je ▼ Avstriji morda v kratkem času pričakovati. Kajti le kdor je pravičen, more svobodo zahtevati. Zraven tega naj gospodje pomislijo, da, ako šole zahtevamo, ako trdimo, da se le na naravni podlagi racijonalne pedagogike poduk da misliti, nijsmo narodič, kakor cigani v ogerskih pustah, nego kompaktno prebivalstvo IG milijonov Slovanov v Avstriji. Ko bi tedaj Avstrija vsem narodom ustrezala, kar se tiče opravičenih želj in potreb narodov, mislim, bi naš prepir kmalu minul, in mi bi skupno ono posredovali, kar se mora najprvo od vseh narodov pričakovati, namreč kulturo med zapadom in vzto-kom evropskim. Sicer delamo za tuje oblasti, katere bi si, ko bi Avstrija onemogla, razdelile njo in vsi avstrijski narodi bi potem bržkone prišli iz dežja pod kap. Gospoda moja, ne delajmo tedaj voditeljem avstrijske osode njihove teške naloge še težje, naloge, se zelene mize jako oddaljene dežele sovladovati, kajti vseveden nij noben Človek. Zato terja resnica, da oni poslanci iz najbolje oddaljenih dežel ravno realne razmere popisujejo, kakor so zares. Dovolite mi, gospoda moja, ker vam prinesem predlog, — ne prinašam vam resolucije — da se ozrem na naše male pohlevne želje, katere je visoka zbornica deloma izpolnila, kar hvaležno priznavam, deloma pa ne izpolnila, kar se mi ne zdi tako Čudno, ker vse se ne more naenkrat izpolniti. Jaz hočem torej omeniti le z malimi besedami čudni način, kako se pobijajo naši predlogi, ker je to na mene, kot advokata, naredilo vtis, da se nij prav za prav dragega vedelo rabiti, nego prav malo rekoče advokatovBke povzemue spise. Dovolite mi, gospoda moja, da se ozrem na podporo za Dolenjce, katere je poškodovala strašna nevihta. Visoka zbornica je za 10.000 gl. več dovolila, kakor sta odbor in vlada predlagala, in vendar se nam je nasproti metalo, da se s tem škoda ne popravi. Mi te svote res nijsmo prosili kot po vrnenje Škode, nego da se istiniti potrebi odpomore, za katero je tudi kranjska deželna vlada- 100.000 gold. predlagala. Kajti ako vrednost poškodovanih žetev znaša čez 700.000 gld., ako znaša poškodovanje substance, ki bode enkrat zopet objekt za davek, potem se samo po sebi umeje — saj nijsmo otroci — da svota 10.000 gl. nij povrnenje škode. Tikoma zavarovalnih del savskih bregov, ste se mi — akopram nijsem nijenega predloga stavil, nego le vlado na pomisleka vredna odkrušenja bregov opozoroval, ker slučajno one katastralne občine ob celi dolžini Save, o kateri se je govorilo, poznam — dve iz aktov vzeti imeni občin, Hands-dorf in Thiergarten, imenovali, da bi se moje lokalno znanje ob moč delo. Glede prošnje, nai se zadeva o okrajnih zdravnikih na Kranjskem Še enkrat vladi izroči v daljni preudarek, bi se bilo morebiti ven dar-le lehko naglasilo, da bi se kričeče zlo-stanie vendar še enkrat premislilo tor se končno odločilo; toda tudi ta predmet se je advokatovski obdelal. Ko bi bila vlada operat še enkrat v roke vzela, našla bi bila, da v desetih skupaj ne držečih sodnijskih okrajih nij nobenega okrajnega zdravnika, in slavni vladi bi se bilo bržkone za dobro zdelo, da se postavi vsaj v Krško okrajni zdravnik za tamošnje štiri sodnijske okraje in ob enem za sosednje okrajno glavarstvo Brežice na Štajerskem za daljne tri sodnijske okraje. Razen omenjenih sedem zd ravni jskih okrajev so brez c. k. okrajnega zdravnika tudi še sosednji okraji Laški tre, Jelševec pa Rogatec. Ako tedaj, goHpoda moja, ne poslušate uzrokov, posebno iz dežel, ki so vendar zelo oddaljene in zato sploh manje znane, ter se takorekoč popolnem zanašate na predloge odflekov ali celo na sklepe klubov, tako da polni parlament, brez obzira na to, se-li navajajo dobri ali slabi razlogi, nič drugega ne odloČi, potem se mi zdi, da cela strankarska organizacija naši neenakolični Avstriji nij primerna. Da pridem k sklepu tikoma ljudskega šolstva na Kranjskem . za katerega pospeb so je 10.000 gl. postavilo v ekstra-ordinarij, prosil bi gospode, da bi nam po geslu: „Hitre pomoči treba", dali malo večji znesek, med tem ko drugo preskrbi dežela sama in pa občine, v kolikor bode mogoče. Naj gospodje pogledajo poročilo ministerstva. Tam je izrekoma povedano, da je državno breme olajšano, bistveno olajšano, s tem, da se je na Kranjskem postavni šolski patronat razpustil. Zato je govorjenje pač le o vinarji za potrebo, ako stavim prošnjo, da se namesto 10 000 gl. postavi v ekstra-ordinarij znesek 15 000 goldinarjev. Politični razgled. V Ljubljani 2. aprila. V ilvšsw>nem zrhnni je slovanski poslanec iz Stezi je Cienciala interpeliral na-nčnega ministra, zakaj se v letnem poročilu tako razžaliivo naglasa germaniziranje slovanskih prebivalcev. Resolucija glede samo-tržja s soljo je bila odbita. Minister Glaser je govoril govor o nalogi, ki jo imajo juristi vsled nove civilne pravde, rekši, da je dosti ležeče na dobrih postavah, a še več na dobrih izvrševateljih postav. Poslanec dr. Woš* Mjstk je interpeliral ministra notranjih zadev, kaj je vlada storila rtroti razširjanju kužnih bolezni kot koz, tifusa in šarlaha, t. j. zakaj vladni organi obstoječih naredeb ne izpolnujejo, in ali misli vlada namesto sedanjih zastarelih zdravilstvenih naredeb novo boljšo izdelati in drž. zboru predložiti. Of/er*ki finančni minister bode objavil imena onih, ki so največ na davkih dolžni. Na prvem mestu le-teh so baje neki gospodje šk of je. V u tt ii.f«» državo. „Rćp. fr-fittraisc" imenuje bodočo zgornjo hišo uže komoro Mandarinov , in se jej zdi nezaslišano, da bode ona z izvoljeno državno glavo v stanu, razpustiti zbornico, katero je izvolila „surova številka". List pravi, da je Broglie to le zato naredil, da bi državnemu prevratu dal videz zakonitosti. Molčanje IJroglieja končno na Dnfaureovo vprašanje, kaj se ima po izteku septenata zgoditi, in na Kerdrelovo, kai bi se zgodilo, ko bi Mac Malion demisijoniral , vse to dokazuje, da Broglie jeva ,. velika državniška ideja" v tom obstoji, da se da prezidentstvo komu, ki sn sicer n"> imenuje, a katerega ime vsa uRtna premika, n koncu se nadeja „Rčp. fran^,1.", da patrijotizem poštpnih lindij ne dovoli, da bi se Brogliejev komplot uresničil. V špnnj&lei republikanski armadi se je pri Somorrostru zgodila huda nesreča, ki bi bila za celo armado kmalu osodepolna postala. Vsleđ lebkomišljenega kad en i a se vžge smodnik enega mnnicijskeea voza. Med strašnim pokom zleti kvišku. 70 vojakov j« obležalo mrtvih. Malo trenutkov pozneje je drnga eksplozija nanravila strašno zraešniavo. Ko bi se bila izgubila vsa municiiska reserva, bi bila morala bržkone cela armada oditi. — Najnovejša poročila z borišča pri Bilbai prihajajo od Karlistnv. Ona kon«tatirajo, da se republikanci vodno nazaj pomičejo, in da je njihova izgnba štirikrat tolika, kakor kar-listovska. Ker imajo Karlisti zelo široka usta. pričakovati moramo republikanskih poročil. Med tem, ko Be **in(I**ih~ih plemeni-tašev list „We8tend" bavi z nabiraniem iz-kljnčivo za Karliste, in se s tem historično smešnega dela, se v Londonu nabirajo vsa-kojaki milodari za ranjence v španiski državljanski vojski, tedaj za obe stranki. Domače stvari. — (t Martin Pajk,) župnik „pri devici Mariji v Polji" pnd Ljubljano je 1. aprila zvečer po kratki pljučni bolezni nmrl. Raniki. brat okrajnega glavarja Pajka, je nad 30 let bil župnik v Polji. — („Vrtec") je v zadnji številki prinesel zopet veliko kratkočasnib in podučnih sestavkov za menje odraslo slovensko mladino, zadaj pa tudi porcijo za naše stare trdobučne slovničarje. Mi si ne moremo kaj, da ne bi tega lista, ki je i po obliki i po sedržaji izvrsten, priporočali staršem in sploh šolskim prijateljem, naj se v obilnem številu naročč na-nj. Naroča se v Ljubljani pri nrednikn gosp. učitelju Tomšiču, Št. petersko predmestje hiš. stev. 16. — (Slovensko gledališče.) Na veliki ponedeljek (?. aprila predstavljala se bode v deželnem gledališči na korist regissenrja in igralca dram. društva g. Josipa Nolli-ja prvikrat nova liud-ska igra s petjem v 5 dejanjih „GodČeve pesmi", spisal R. Kneisel, poslovenil Josip Nolli, napeve zložil Fr. Gumbert. Igra je znana kot dobra, iz življenja posneta, in ima prav lepe in mirne napeve od znanega dobrega skladatelja Gumberta. — (Na Nanos) napravi 18. aprila kranjsko planinsko društvo svoj prvi izlet. —vir.— — („Crevlje sodi naj kopitar".") V ljubljanski okolici je imel znan doktor zdravilstva bolnika zdraviti. Zapisal mu je zdravila po svoji diagnozi in diplomirani znanosti. A pride kaplan (Če se želi, z imenom postrežemo) ter meni nič tebi nič pravi, ta zdravila nijso prava, in bolezen je drugačna, kot je doktor d j al. — Enaka nepoklicana vtikavanja v zdravilstvo od strani nekih mlajših homeopatov se tudi drugod po Slovenskem gođć. Kaj bi duhovniki rekli, ko bi se narobe zdravnik v spovedniške in sveto-oljske reži vtikal ? — (Gospoda M n mik a) kot tajnika narodne kranjsike trgovinske zbornice, bi pač morda smeli prositi, da bi vsaj tudi slovensko uradoval. Dobili smo nekov „fra-gebogen" v roke, ki se vendar razpošilja med obrtnike in trgovce , a je samo v nemškem ieziku, in Ricer smo to na ogled dobili od narodnega trgovca. P-ič bi utegnilo boljše biti, da bi prijatelj g. Murnik na nekoliko slovenskega ttradovanja bolje gledal, namestil da pri novih katoliško-poli-tičnih Slovenijevcih bedastoče uganja. — (Zadnje B 1 ei w ei s o ve ,.No vic e") imenujejo, nam odgovarjajo, slavnega italijan- skega zgodovinarja M u r a t o r i j a spise ,. 1 až-njive šk ar teke"!! Dalje štejejo (da si so klerikalne in pobožne) sv. Rrigitc razodenje med „lažnjive š k a rte k eu, kar je od pra-tikarjev posebno čndno in vredno, da to g. Jaranovi „Danici" denunciramo. — V nekem fingiranem dopisu iz Celja, kateremu se pa Rleivveisovo pratikarako pero vidi, „Novice" kolosalno bedastočo svojim ubogim vernim pokladajo, da je — dr. Vošniak kriv, ka celjska čitalnica ne more vspešno delati. Dalje se hnduieio zmehčani možjani o tem, da naši svobodomiselni narodni poslanci ne bodo niti zedinjene Sloveniie niti slovenskega nčnesra jezika z Dunaja prinesli, kakor da bi bili nekdaj klečeplazi, Poklnkarji in Barbi ter drugi tihi poslanci polni narodnih pravic z Dunaja prihajali. S tacimi ljudmi bi mi re«no polemizirali? — (Državljanska ravnopravnost.) Čudno se nam zdi, da naši c. kr. sodniki, ki so posebno v zadnjem času porotna obravnavanja tako izvrstno vodili ter narodno ravnopravnost skoro vedno respektirali, v Časih pozabijo, da so pred pravico vsi ljudje enaki. Naši sodniki so pa navadno obtoženca tikali in tudi vse priče, ki niiso nosile „škrijcev" ali pa gospodskoga klobuka s „tl" ogovarjali, civilne ljudi pa vikali. Gospoda sodniki bodo pač vedeli, da je sam presvetli cesar 1. 1869. ukazal, da morajo celo vojaški predstojniki vse vojake, niti najnižega infanterista ne izvzemši, vikati. Po pravici moramo povedati, da se jnko čudno sliši, Če c. kr. sodnik civilista vika, navadnega kmetskega Človeka pa tika, ali pa se v časih celo tako daleč spozabi, da celo civilno oblečeno (gl. gospodično D o-r o t o j o Muzger!) tika, kakor bi bila sodnik in priča krave skupaj pasla. Kaj je civilno oblečen lumpacij kaj večega rešpekta vreden nego pošten slabo oblečen kmet? Če naši sodniki iz stare navade tikajo nekatere priče in obtožence, se bodo morali toga ne baš izobraženega vodenja pač odvaditi, kakor so je morali opustiti celo surovi korporali stare dobe. To zahteva državljanska ravnopravnost v sedanjih naprednih časih ! —vir.— — (Dobro!) Ljubljanski magistrat je dal letošnjo pomlad ob sprehodn črez takozvani „jezvitarski hrib" proti Rožniku za-r aditi na stotine mladega bukovja, gabrija, kostanja in drugega senčnega drevja. Ljubljanski filistri. ljubljanske gospe i gospice in sploh vsi tisti ljudje, ki radi romajo v ka-fetarsko Mekko ljubljanskega filisterstva, bodo v Rodaniem, da, celo v drugem in tretjem pokolenji za to nasajenje gotovo hvaležni. —o— Izpred porotnega sodišča. (Četrto porotno obravnavanje 30. marca. — Hudodelstvo uboja.) (Konec.) Jožef Buko vn i k, brivec iz r Višje gare" pravi, da bo „lieber deutsch" pripovedoval kar ve. Nemščino maltretira in pripoveduje, kai je videl. Ker strašno slaho nemško tolče, novabi ga prvosednik. naj vse tudi v slovenskem jeziku pove, da bo tudi obtoženec razumel. Priča to stori in pove ves dogodek dosta razločneje in razumljivejše v domačem jeziku. Priča Anton K okla, iz Rosic na Mo- ravskom, gostilničar pri „Mondscheinu", pravi, -da je prišel ravno iz gledišča, kjer je musi-kant, ko se je tepež začel. Ko je hotel priti mirit, ie v veži vormeister Kaiser uže na tleh ležal. Da je bil ranjen tudi nadtop-ničar Freiss, ne ve priča nič. Priča Marijeta Knkla, iz Železnikov doma, žena goBtiloičarjeva je videla, da so obtoženca iz gostilnične sobe, kjer je razsajal, topničarii ven vrgli. Sla je v vežo pred hišna vrata, pogledala na ulice in tam videla velik „svitek" ljudij, ki so se klofbali. Obtoženec je, da bi tepežu odšel, kakih 6 stopinj daleč stekel. Ko je pri veznih vratih tako slonela , pripognil se je vormeister Kaiser Čez njo in na ulico pogledal. V istem hipu pa prileti obtoženec nazaj in čez njo mahne po vormoistrn Kaiser-ju, ki si je, ko je bil enkrat udarjen, samo še v roke plunil, potem pa se precej zgrudil. Obtoženec pa ie kar najhitreje, proti St. Peter-skem predmestju stekel. Zdaj se zaslišijo zdravniški izvedenci: vojaški nadzdravnik dr. Ur i o 1, dr. K a p I er, rannce.lnika Finz in Gre goric. Predsednik prebere potem spričevalo o obnašanii zatoženca. Tz toga je razvidno, da obtoženec nema dobrega imena. Bil je uže zarad tepeža, prepovedane igre, prehitrega voženja po mestu in ražaljenja časti obsojen. Prvosednik potem izreče, da je obravnava končana. Sodišče se pomakne v stransko sobo in stavi porotnikom sledeča tri vprašsnia: I. glavno vprašanie: AH je obtoženec Janez Toni, po domače Srakarjev, kriv, da ie 10. novembra 1878 zvečer pri hišnih durih gostilnice „zum Mondscbein" v Ljubljani, kanonir — formeistr-a Josipa Kaiserja v levo stran prsi, sicer ne z namenom, usmrtiti ga, pa vendar z drugim sovražnim namenom, z nožem tako ubodel, da je vsled tega uboda njegova smrt nastopila? II. glavno vprašanje: Ali je obtoženec Janez Toni, po domače Srakarjev, kriv, da je 16. novembra 1873 zvečer pri hišnih durih postilnioe „znm Mondschein" v Ljubljani, nadkanonirja Franceta Freiss v desno strun vratu, aicer ne z namenom, ga usmrtiti, pa vendar z drugim sovražnim namenom, z nožem ubodel, iz katerega uboda je zavoljo zagnojenja krvi (pijaemije) ki je bilo po njem prouzročeno, njegova smrt nastopila? Za slučaj, da bi porotniki II. vprašanje odgovorili z ne. III. (eventualno) vprašanje: Ali je obtoženec Janez Toni, po domače Srakariev, kriv. da je v omenjenih okoliščinah nad-kanonirju Francetu Freisa-u po ubodu z nožani v desno stran vratu, sicer ne z namenom, ga usmrtiti, vendar pa z drneim sovražnim namenom, težko poškodbo prizadel, katera jo postala za življenje nevarna? Državni pravdnik g. Perše potem V slovenskem jeziku razvija krivdo ohto-ženčevo in nasvetuje porotnikom, naj prvi dve glavni vprašanji potrde. Zagovornik dr. Rudolf govori tndi slovenski in trdi, da nij uboj dokazan in da naj porotniki drugo glavno vprašanje odbijejo. Predsednik dr. Lušin potem porotnikom na kratko pripoveduje obravnavanje, na kar se porotniki v stransko sobo pomaknejo. Po pol ure trajajočem posvetovanji se vrnejo porotniki t dvorano in njihov načelnik gosp. Obreza nazuani, da so porotniki na prvo glavno vprašanje odgovorili enoglasno z „da" in da so na drugo glavno vprašanje odgovorili z „d i" z 9 proti 3 glasom. Tretje •ventueln.- vprasauje odpade. Sodišče obsodi Janeza Ttnija na 7 let teške ječe, poostreno z enim postom vsake 14 dni in 16 zaporom v tamnico in trdim ležiščem vsakega 16. novembra vsakega leta. Obtožence pravi, da je z kaznijo zadovoljen. Prvoseduik dr. L uš in govori: „Častiti gospodje porotniki! Z dcnašnjim dnevom smo sklenili prvo sesijo porotnih obravnavanj. Z veselim irccm Vam, častiti gospodje, izrekam presrčno zalivalo za to, da ste svoj teski posel tako vestno in ueutrudljivo opravljali. Sodbe, ki ste jih v tej sesiji izrekli, so Vam na čast, kajti reči moram, da tudi soduiki iz poklica ne bi Jbiii v uobeuem »lučaji drugače sodili, kot Vi gospodje. Pokazali ste, da ste res svobodomiselni, vestni in pošteni možjo iu res smemo imeti upanje, da bodo porote, izvrševano po takih možeh, kot Vi, našemu cesarstva iu naši kranjski domovini na korist. Vi no boste sedaj tno leto v priliko pr šli, zasesti porotne stole. Prosim Vas, da zdaj, ko so vrnete v svoje kraje, šiiite pravni čut med ljudstvom, delate za omiko našega naroda. Saj sto Vi, kot zaupni iu čislani možje v prvi vrsti poklicani, ljudstvo podučavati, da se bodo pri nas manjšali zločini in se širila omika. In tako Vam kličem Brcni : „Z bogomu, da se kmalu srečno zopet vidimo ! —o— Po* I a* it o. Vse h bolnim moč iu zdravje brez leka in brez stroškov. Revaiesciere du Barry V 1 <>n, 1> . Odstrancnje vseh bolem! brez Irka in stroškov z izvrstno ictravilno hrano Bevalesoiera do Banj iz Londonu, katera pri odraicenili in otroku s\uje atro A k e 50krat v drogu sredsH ili prihrani. Izpisek i/. iSkOOO o/.di a\I jenj bolezni v zelenici, v živcih, > diobu, v prsih, na pljuenh, v grlu, v dui-njakn, na žlezah, na ledi icali in v mehurji — od kojih si- u.i y.;ihtrvanje posnetki zastonj m franku do pošljejo: Spričeval« št. 64.210. \ Napolji, 17. aprila 18G2. JIoj gospod ! Vsled bolezni na jetrah sem bival sedem let v strašnem stanu sušenja in \sako\rst DMOI trpljenja. Nijsora bil v stanu ne eitati niti pisati; moji živci bo se tresli po celem životu, slaba prebavljiv ost, vedna nespečnost iu imel sem /.mirom razburjene živce, da nij.sem nikjer našel miru, pri teiu sem bil tudi silno otožen. Mnogo zdravnikov je svojo umetnost poskušalo, a OS da bi moje trpljenje olajšal:. V popolni oluipnosli sem Vašo lievulescieru poskusil in zdaj, odkar sciu jo tri mesece užival, sr zahvaljujem Ij tihemu Dogu. ideseiere zasluži naj- \k'o hvalo, ona me- je popolnem zopet ozdravila, tako, da morem BVuie dru/hinsko stališče zopet zav-/.imati. Z iskreno hvaležnostjo in popolnim spoštovanjem iManpiise de Drehau. Spričevalo st. 65.810. Neulchateau (Vogesun), 23. dec. 1802. Moja liči, 17 let stara, je trpela vsled pomanjkanja SVOJita pravil na strašni razhm jenosti živcev, inienovani sv. Vidov ples, in vsi zdravniki so dvomili na ttogoeesti kakšne pomoći. Od tega easa sem ji po nasvetu prijatelja, Hevalesciere dajal, in ta iz vrstna hrana jo je na začudenje vseli, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje je tu veliko pozornost vzbudilo in mnogo zdravnikov, ki so to bolezen za neozdravljiv o proglasili, se zdaj čudi, mojo hčer močno, čvrsto iu popolnem zdravo videti. .Martin, OHiciere Comptable en retraite. TeontdM kot mejo, prihrani Iievaisjiat.ro pri jdrudčouih tu pri otruciu oOkrut svoju ceno za zuruvda. V plehastih pusieab po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 ftint B gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fim tov 10 gold., 12 funtov 20 pold., 21 funtov 86 gold., — Kevalesciere-Biscuiten v pnSicah a 2 gold. 50 kr. in 1 gold. 50 kr. — Kevaloacieru -(Jhocolatee v prahu m v ploAćh ah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 Um 2 gold. X) kr., 48 ta« 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 Ud to gold., za L'88 tu 90 gold., — za 576 tu 36 gold. daje: !iarryduHarry a Lom p. na Un> nuji, V4i»IHlH4iliKttMMf it a, v LJubljani Ki. M i h r, v n: Plac h i/. 1'olu. — Busato iz Trsta. Pri Slonu: 1'riodman, potnik, Ge\viirz, potnik, Eborl^ z Dunaja. — Svoboda, muigozdar z gospo iz Čateža. — Florian, agent iz Casaita. — Slillonig, trgovce iz Trsta. — Navoftiž, potnik iz Ueichcitherga. l'n Malici: Langer iz Zagorja. — Dolenc iz Provukla. — i'urlani, učitelj iz Gorice. — Schu-bert ■ Dunaja. — liorpu Carahelli ■ ličoijo iz Tista. — Abeles, potnik z Dunaja. — Miidar iz St. Janža, Pri /auiorci s Perini iz Gomono, — Dovjak iz Podped, — Vrenšak iz Uudolfovega. Ijoiorijiio sreekc. V Trstu: 89, marca. 24. o. 69. 54. 86. Dunajska borna 2. aprila. (Izvirno telegrafiona poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . (50 jrld. 15 Enotni dri. dolg v srebru . . 13 „ 60 181)0 drž. posojilo.....102 „ 75 Akcij« narodne banke . %3 „ — Kreditne akcijo ... . SOO „ 50 London ........112 „ 25 Napol..........8 „ 96 C. k. cekini.......— „ — Srebro.........105 „85 kr. i • — c 9 n i »st bi ~ — £i ' . 4) - t j; i *f|| Si S i g« J «=" i .s ~~' l *r s S l -ti) « •c»»« J: at Bi3,i SiS » £ ■■ - ^ o j3 8=«"- S «» u m # e a e 3 I 3 " a JU in ■ lil r. ^ ^ S a C i s« ■ ^ o - ■3 B - tu »mi o> J "ji2 mm nd-r^,- fffl « on od«- =5«^ ^L'a ■■-i e - g c, s ». 'S 3 tt>< t) 43 gasa s*žf 2 J. C B *• " " "S ^' i: S "»Ka 3 "a p<< o. o -e p't p tr © i - JU""" 11 — s J® g ga 3" fl Sr 1 "H b !«r!!l!'i4ll ■Li i^lSg^goS s* f s,^2 P" g «5 3 a ^5 -s ifs ser C :0 - - S o-aoSS * r «•£ .-.r ?ir> 5« 1»! 11 • • .» e JI • S > C g a 2 IW S »C a c J b en = c rr-j w » o g g H - r « S Ci*« e«S ..•S^'-'S'S t £ = S r t U •» s *? « 5 S -6 r S S 5 b B ~ - 82 Hir « - "S iS!f5 8 »SS « « Mifl t|r5?I5 a»«ib*2 tj "g Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina ju n*k „Narodne tiskarne'