Zgodba o našem Mostecu »Sumljivim osebam prepovedano smukanje..." Živimo v mestnem hrupu in smradu. Kam naj se človek umakne? Kako naj si sprosti prenapeto živčevje in kje naj se prosto raz-giba? Mnogi se odpeljejo daleč proč od so-dobnega potrošniškega »raja«, vendar vsakdo tega noče in ne zmore ... • Šiškarjem in Ljubljančanom, ki se radi nekoliko sprehodijo v naravi, Mostec ni ne-znan. Dostop v zeleno kotlino je mogoč v več smereh. Najlažji pa je po Večni poti. • Prek Šišenskega hriba vodi v Mostec več poti. Polurno vzpenjanje in spuščanje mimo lepo urejenih skakalnic SK Ilirija že zahteva nekaj truda, v zelenem okolju pljuča globlje zadihajo ... • Starejša lesena baraka in nov večji zi-dan dom sta osrednji stavbi rekreacijskega centra. Tri balinišča, pokrito plesišče in na jasi prek ozkega potoka precej veliko, lepo opremljeno otroško igrišče, sestavljajo za-ključno celoto. TRIM steza dolga nekaj nad dva kilometra y zavitem loku objema to pri-ljubljeno zbirališče otrok, mamic, upokojen-cev, mladine in drugih, ki si žele sprostitve v naravi. Avtomobilom vstop v to zeleno kra-Ijestvo miru ni dovoljen. • Borih tisoč metrov zračne črte loči veli-ko, hrupno mesto s krajem, kjer lahko pri-sluhneš kukanju kukavice, živahnemu čivka-rju vrabca, toperau padcu osamljenega stor-ža z visoke smreke. Preseneti te le zadihan topot osamljenega trimaša, ki želi morda iz- ^¦gobiUi-vnjgfeaJ^^dvgeil^^jlc^raraov; in pot ti ^^^^^^gž^^^^čft^B^^^^i^^ttftttka.-očeta Tn^StSlT m^fedKoslrTngeneracije, ki se dan- danes z veliko težavo sestanejo komaj enkrat ali dvakrat letno ... • Predsednik upravnega odbora rekreacij-skega centra Mostec Miro Rojina je mirno sklenil roke predse. Sedela sva na planem, neposredno ob domu. Tovariš Rojina je vi-sok, eleganten mož, prožnega koraka in šport-nega videza. Nekoliko redki lasje so skrbno počesani in pri 55 letih je njegov obraz napet, nekoliko strog. Gladko pripoveduje: • »Mostec je začel nastajati pred 70 leti. Tole zemljišče so kupili od mojega deda pre-težno upokojeni železničarji. Predel se je ta-krat imenoval W6risshoffen in možje so ob potoku Mostec postavili najprej lopo za knaj-panje ...« Pokazal je kopijo originalnega zapisnika. • Podpisani so strojevodje, vlakovni od-pravniki, župan in drugi. Obstoja tudi zani-miva fotografija lope za knajpanje, zanimiv pa je tudi pripis, kjer se podpisani gospodje obvezujejo vzdrževati na zemljišču red in mir in seveda ne dovoljevati tod smukanje sum-ljivim osebam ... • Tako so železničarji dobili svoje zeleno zatočišče. Radi so balinali in preživljali urice v naravi. Knajpali pa so se menda samo dva-krat, kakor se spominja najstarejši zdajšnji obiskovalec 76-letni Rudi Ogrin. V težkih predvojnih časih pa je bil 1. maja tukaj velik praznik. • »Po osvoboditvi smo večinoma s prosto-voljnim delom in pomočjo takratnih družbe-nopolitičnih organizacij Šiške uredili rekrea-cijski center. Dejansko največ sredstev pa je vlagalo športno društvo Ilirija. • Mostec smo urejali po naprej začrtanem programu. Otroško igrišče zdaj lahko sprej-me hkrati 300 otrok in 1500 ostalih obisko-valcev. Mostec se vzdržuje sam z dohodki na-šega samopostrežnega bifeja, marsikaj nove-ga^pa je seveda pogojenega s prostovoljnim delom članov kluba. Tu dobijp pra^toj.^a-fife mke,;pj.-ireditve in pvo^lm^mimŠtU^gKH 'Belovhe ln' političhfi 'nrrrnhi-nrijjr" Yg]WJlllii||jj to le obcasno. Mosteč je hamenjen prawSfelSS občanom, ki si po delu želijo oddiha in miru v zelenju. Cenen gostinski lokal zaposluje tri starejše honorarce, za natančen red in čisto-čo skrbijo prav tako trije starejši«. • Problemi rekreacijskega centra so v glavnem rešeni. S prostovoljnim delom član-stva kluba in nekaj sredstvi občinske skup-ščine so napeljali vodovod in osvetlili tekmo-valni balinišči. Menijo še obnoviti posamez-ne manjše dotrajane lesene objekte, Mostec sam pa ne nameravajo več širiti: • »Glejte, tak, kakršen je zdaj, je zelo pri-meren. Vsako nadaljnje širjenje centra bi terjalo^ boleče posege v gozdne površine. Nih-če ne želi tega. Tudi sedaj vsako bolno pose-kano drevo takoj nadomestimo z mladiko. Nikakor pa ne želimo, da bi Mostec postal velik gostinski obrat, cene bi namreč bile ta-koj ekonomske in mnogim občanom bi bil tako dostop onemogočen. Najvažnejše je, da lahko Mostec obišče vsakdo in vendar ga lu nihče ne sili, da si karkoli naroča. Tu je sa-mopostrežni bife, vse ostalo pa je stvar po-sameznika ...« • Tod strastno govori predvsem narava, zelenje, travnik, pa tudi nov dom, priljublje-na TRIM steza, urejene plastične skakalniče, čudovito otroško igrišče in seveda ljudje, ki uživajo svoj zasluženi mir ... • Avgust Mihetič, ki že skoraj 20 let zaha-ja v gozdnati raj našega mesta, pravi: • »Vsako popoldne, če je le mogoče, se znajdem tu. Zrak, sonce in mir me obdajajo. Balinam, šahiram ali pa preprosto strmim v zrak ...« • In zakaj ne bi bilo prijetno sem in tja žuliti poceni slano presto, nastavljati obraz prijaznemu soncu in globoko vdihavati čisti dar gozda ...? Bogomir Šefic