w ra PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda tržaško ozemlje JLIl- Stev- 238 (1926) saa.r,s..y,rrai TRST, torek 9. oktobra 1951 Prispevajte za Kulturni dom Cena 20 lir TABORU OF V KROGLJAH IDVA GOVORA MARŠALA TiTAi V ZAGREBU IM RAMKOVIČEVEM Hiti ped Tržaškega ozemlla ne sme veš pod Italilo! »1 — Večin jeTV-S«°*em 9ovoru poudaril Jože Dekleva in v imenu ogromne lakftnj.- nov odlocno protestiral proti protidemokratični in proti-oniti ponovni odgoditvi občinskih volitev na prihodnje leto n°5t zW,_Silno mrzlo, narav-fvižSaoko?-yrem<; ie. Burja, ki l101 na odovt V°salov P^v tako ‘oliko mo* ’ vendarle nima °b KroElbh na Prisojni rebri, s°ŽeD®d, , Dolini, kjer ?r slover,lk zavihrale' rdeče sW? ”s.ke m .italijanske za-Dolirre ;?e*erokr&ko zvezdo. Iz tleltai BožrtrU§ih vasi Drega je MPraviu v°valnih članov OF 25 Poonia ’n paviljone prireditev -'“‘in j j ta,K„za dolinski okraj. ^Ijučkr r.n& Tržaške.m pred sv°bodnn?1Jubileinega leta O-Z* fronte. **čeli v*trU po drugi uri so se 1? D«ine iblrati «udjo n°k Mn ’ Riemanj, Bo-«“>0 «ro,rt°°e daka še nepotr-5 raj„ o v ronogradih. to-!°‘ahkn ° 5tdloži,i trgatev, da l tudi j .1 na tabor. Prišli •S* in \ ttttlJakega, nabrežin-h!|tiesla ,Penskega okraja ter ^žeio „ s svojo prisotnostjo ?>=ev ,, ^ezanost vseh Slo-S iZi0l Na ‘ab°r so pri-J1,8ai so dernokratični Italija-J^edna S^ttajo, da je edino ?tok, d?0r'ba v okviru OF rni« Jun- Sc imperialistične icvem 1>a Tržaškem ne Vjaj ■•"Vile. !fcslavko°«rapoveciar!i uri ie jtgr ,v. ®‘l’rman otvoril ta. **> tov ,Pozdravu Predal be-v. ' • Jožetu Deklevi: MMfHTTTfT to^i ®režani, ^rin ln ‘ovarišice! m. nafam h? V(! Gl Vam lskl'ene po. ». 'lilo *, vrie8a odbora Osvo-n Nji in želim, da bi i>Vaše h j u?°dno vplival » M tete! e Politično delo. is izletni,.1 pada časovno na li?abora v°KrrZega slovenske. V« Ttdai ,ni' tržaški oko. ir ’eta , * oktobra meseca b.v Bolkst ' razprav. * V *llU O vnmJd« iil-. l,: 'o a Sojini ^ J- ..V S *e da,, 0 'vprašanjih, ki k-^refn ‘*s “erešena. čeprav tete za nat raz- Clp &• Kot da«os jih je #>,. 6 ,.?J. vprašanje narod- ^j?eitr‘V--na za na'N- C , ' aiijc itM^llajoči Pravnosti in za- ki^Vam feim na>- ih C”' bi ni! korai Bre- V ‘«t(Nren0 p^si' Posredno di> da Vašiz'nB *e 0 nasilia v a.n> nihf nacizma. 'lv ?kr ki ° VH- poza- N Nštu' :' 0 se odigra- v sosednjih Enotnost našega ljudsva je bila vedno najjačja ovira za načrte naših sovražnikov. Zat0 ni zbiral sredstev, da bi nas razdvojil, Velik udarec, od katerega je sicer naše ljudstvo že delno okrevalo, je zadal tej kompaktnost; našega ljudstva kominformizem, ki se tu na Bregu še posebej odlikuje po •'voj ih skvadrističnih, cd fašizma prevzetih metodah, po terorizmu nad poedinci, p0 blatenju in klevetanju. To so sred. stva jn argumenti, ki se jih poslužujejo proti svojim političnim nasprotnikom. Strnjen in enoten nastop našega ljudstva pa ne gre v račun tudi vodstvu SDZ. kakor tudi ne raznim agentom italijanskih šovinistov ki so z denarjem, prejetim cd oblasti, pri prvih upravnih vo. litvah razkrajali naše vrste. To so ,. skii; ii tudi za te volitve. Osvobodilna fronta, ki pozna našo preteklost in naklepe naših nasprotnikov, je iskreno delala, dela in bo z delom nadaljevala za združitev vseh Slovencev v borbi za naše narodnostne pravice. Pri tem jo podpira zavest in prepričanje, da ni osamljena, da tako mislijo in čutijo vsi pošteni Slovenci ne glede na svoje osebno politično prepričanje. Nič nas ne moti. da vodstvo SDZ in nekateri njegovi eksponenti tolmačijo to naše stremljenje kot dokaz naše šibkosti. Tudli nas ne plaši očitek kcm-informistcv, da se povezujemo z «belčki». Za nas je važno, da ljudstvo hoče in želi skupno in enotno nastopanje, y katerem istinktivno vidi vir svoje moči in glavno sredstvo y obrambi naših pravic, našega obstoja in napredka. Nasprotno mislijo sa. mo oni, ki so se odtujil: od svo. jega matičnega narode ki rušijo Jugoslavijo, da bi ustvarili tako imenovano samostojno Slovenijo. Tako mislijo lahko samo oni, ki trdijo, da je za nas tržaške Slovence Jugoslavija ravno tako mačeha kot Italija. — tako se je po pisanju ((Demokracije« pred kratkim izrazil g. dr. Agnelefto. Končno lahko mislijo tako samo oni, ki ne, vidijo ped pred seboj in se ne morejo dvigniti nadi ozke strankarske in osebne interese. Tudi očitki koroinfor-mistov. nas ne bedo ovirali pri delu, ker vemo. da je borba, ki jo v°di naše ljudstvo za svo- je narodnostne pravice, za enakopravnost in proti zatiranju že samo po sebi napredna borba. pri kateri mora biti Osvobodilna fronta v prvih vrstah. Šli bomo zato po začrtan: poti naipr.sj ip okrepili naša iskrena prizadevanja, da skupno dosežemo narodnostno in socialno enakopravnost, za kar se borimo tržaški Slovenci že stoletje. Ne zamerite mi. če izkoristim to priliko in st dotaknem še nekaj vprašanj, ki so nam pri Srcu. Eno izmed: teh je odložitev upravnih volitev, ki bi morale biti prav danes v tržaški občini. Prvotno so bile odložene z generalovim zagotovilom, da se ifcodo še letos izvedle. Danes Pa čitamo v časopisih, da ta generalova obljuba ne drži. ker so bile drugič odložene tokrat na prihodnje leto. O tem smo že mnogo govorili. Odgcditev volitev predstavlja najbolj grobo kršitev demokratičnih pridobitev in nasilje nad pravico posameznega volivca. Prav zato je Osvobodilna fronta ponovno najodločneje protestirala. Odgoditev volitev pa pomeni istočasno očitno in izdatno podpiranje iredentistov in italijanskih imperialistov na občutno škodo teženj in koristi tržaškega prebivalstva. Za preložitev volitev s je borila italijanska vlada in seve. da domači iredentisti. Borili so se zato, ker so se bali sodbe vo. livcev. Oni vedo. da so razkrinkane njihov. nakane. Vedo predvsem, da se je politično mnenje Tižačaoov preusmerilo na škodo njihovih pohlepov. Prav dobro jim je znano, da ie padlo število onih, ki so glasovali zanje in da j, onih 70 tisoč glasov, ki so bili oddani pri prvih upravnih volitvah preti priključitvi tega ozemlja k Italiji močno naraslo. Niso prepričani, da bi pri novih volitvah obdržali s prevaro pridobljeno večino v tržaškem občinskem svetu. Trdim s prevaro, ker — kakor veste — so vpisali več deset tisoč volivcev v volilne ime. nike, ki nimajo pravice odločati o usodi tega ozemlja. Uradno ugotovljene številke potrjujejo to mojo trditev. Od približ-iio 198 tisoč tržaških volivcev jih je le 95 tisoč rojenih v Trstu, 42 tisoč jih je rojenih v Italiji, skoraj 34 tisoč je rojenih v občinah, ki so bile izročene po zadnji mirovni po. godbi Jugoslaviji, med katerimi je ogromna večina esulov, preko 4 tisoč jih je rojenih v coni B. Te številke nam povedo jasne, kdo vso. sestavlja iredentistično večino Le mimogrede omen jam. Naše osnovno načelo je politika ki omogoča izgradnjo sodalizma Kominformistične dežele so imele v Jugoslaviji 8.445 vohunov - 98 vohunskih protijugoslovanskih središč v ZSSR in satelitskih državah - Ne samo na Vzhodu, temveč tudi na Zahodu ima Jugoslavija sovražnike, na čelu katerih je Vatikan (Nadaljevanje na 2. strani) ZAGREB. 8. — Navdušenje poslušalcev, ki spremlja vsak govor maršala Tita, se zdi, da je doseglo danes vrhunec na kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije v Zagrebu. V svojem govoru je maršal Tito večkrat prekinjen od poslušalcev z navdušenjem ir? odobravanjem —• poudaril pomen nadaljnje graditve socializma, poudarjajoč, da se danes za Jugoslavijo lahko z gotovostjo trdi. da je v resnici edina prava socialistična država. «Mj smo v prvih letih po vojni, po osvobodilni borbi šli po poti, da y praksi, z delom pokažemo, da mi v resnici hočemo uresničiti to, kar smo skozi vso borbo imeli napisano na naši zastavi — socializem! Ip če je temu tako in ko po drugi strani vidimo, kako je v Sovjetski zve.-i. imamo pravico reči, da smo 'edina socialistična država po metodah, po delih, po mentaliteti naših ljudi, po vsem — ako hočete. Kakšen je odnos v Sovjetski zvezi do delovnih ljudi? Kako se more takšna n konservativci 308 sedežev (34 pridobljenih) Golisti 53 sedežev (10 pridob- ljenih). Ministrski predsednik Rene Pleven je danes komentiral volilne rezultate in dejal, da «predstavljajo zriak stabilnosti v francoskem političnem življenju in poraz ene izmed skupin vladnih strank«. S tem je Pleven menil socialiste; mnogi razumejo njegove besede kot tiho povabilo socialistom, naj zapustijo sedanje nevtralno stališče v parlamentu in se vrnejo v vladno koalicijo. Po številu glasov je na prvem mestu KP Francije z 23.8 odst. glasov, drugi so zmerni konservativci z 21,3 odst., tretji socialisti s 17 odst., četrti solisti in peti radikali, oboji s približno 13 odst Vendar število glasov ne mo. re biti merilo za sedanje razmerje političnih sil v Franciji, ker niso vse stranke postavile kandidatov v vseh kantonih. Kominformisti so bili s 1.478 kandidati prisotni tako rekoč v vseh kantonih: socialisti so imeli kandidate v 980 kantonih, radikali v 6C6. MRP v 397, golisti v 659. Neodvisnih kandi- datov je bilo 1.109. toda ker gre za zelo heterogeno skupino, je v številnih kantonih tekmovalo med seboj tudi po več ne. odvisnih kandidatov. Komin-formtstt so postavili kandidate tudi tam, kjer še zdaleč niso mogli upati na uspeh, le da bi nabrali čim večje število glasov, kar jim služi na eni strani v propagandistične namene, na drugi strani pa omogoča vodstvu približen pregled sedanjega stanja lastne volilne množice. Uspeh golistov ie manjši, kot so pričakovali; pri ponovnih volitvah v nedeljo najbrž tudi ne morejo upati na večjo afirmacijo ker je precej verjetno, da se bo del njihovih kandidatov predstavil kot neodvisni, ker jim to, po nauku včerajšnjega glasovanja, daje več mož. nosti na izvolitev. Na splošno menijo, da se bo uspeh vladnih strank prihodnjo nedeljo še povečal, ker se bodo verjetno v precejšnjem delu kantonov sporazumele med seboj za enega kandidata, ki bo zbral glasove več strank. je vse to strašno, bedno izgle-dalo. Opravičeval sem, da niso mogli vsega doseči, čeprav je preteklo že veliko razdobje, več kot sedemnajst let. Toda potem, in že pred samo vojno, je bilo jasno i meni i mnogim med nami, v čem je stvar. A posebno so se nam odprle oči, ko je prišlo vprašanje zunanje politike Sovjetske zveze in odnosa med državami. Ko se je pred; vojno govorilo, da je potrebno popularizirati Sovjetsko zvezo, ker je on;: v kapitalistični obkolitvi itd., d-a imajo vse komunistične partije dolžnost, da pomagajo Sovjetski zvezi, ker je v nevarnosti pred kapitalistično intervencijo, je bila to razumljiva stvar. Toda kakšna nevarnost ji grozi sedaj, ko je Sovjetska zveza popolnoma obkrožena z novimi deželami, ko so se začele ustvarjati ljudske demokracije, nove socialistične dežele (nočem reči, da so one to tudi sedaj razen naše dežele, toaa takrat so šle Po tej poti tudi CSR in Madžarska, Romunija in Poljska. Bolgarija in Albanija). V teh deželah ima danes vpliv oni. ki hoče uničiti deželo socializma, našo deželo. Toda- njim niso potrebni zavezniki, temveč podrejeni. On; so to postavili na popolnoma zgrešeno osnovo, ker niso socialistični seditelji, ker ves njihov kurz ni socialističen, temveč imperialističen. Tu nam je padla mrena z oči in tu smo se razšli z njimi. Toda oni se niso dali teko lahko od nas odlepiti. Mi smo to hoteli, toda oni niso pristali. Grozili so nam že leta 1948. Tudi v vojni so nam hišo podpiral: od zgoraj. Grozili so nam tudi pozneje in ka-sneje odkrito. In grozijo nam tudi danes. Ea naj grozijo mi bomo šli po svoji poti. Te dni je v Beogradu proces, ne katerem se odkrivajo čudovite šivali. Tako j*j stvar z vo-hunj ZSSR v Jugoslaviji. Pred resolucijo je bilo 1.020 zasnub 1 jenih agentov. Pred resolucijo jih je bilo tore; 1.020. po resoluciji jc 230, torej j..25o oseb, zasnubljenih za vohunsko dele med našimi državljani. Kakor je žaba dvignila nogo. da jo podkujejo ko je v' dela. kako kujejo konja tako so se pojavili na isti način tu-di sateliti. Mauzari so zasnubili 153 špijunov, od t- ga pred porom samo deset, potem pa 143. Bolgari so jih zasnubili 275. vse po resoluciji. Torej Dimitrov ni pustil snubiti agentov. ker je resnično mislil, da morata biti oba bratska naroda na Balkanu združena. Tudi Albanci so snubili samo po- resoluciji, ker sir.o bilj popre; z njimi v najboljših odnosih. Za Romunijo jih j-.;, bite zasnubljenih 19. od tega pred resolucijo eden. za CSR 36, od tega po resoluciji 6. drug; prej. Torej skupno 1.932 agentov, od katerih pred resolucijo 1.055 in 877 po njej. To so številke, ki nam da je jo sliko o «bratskih čustvih« teh voditeljev do naše dežele. Tu so tudi belogardisti. Pri naših varnostnih organih je bilo evidentiranih okoli 7.390 belogardistov, ki so služili kot informatorji sovjitskim organom v naši deželi. Od tega števila vemo, da jih je podpisalo obvezo približno 300, ostali pa so to delali iz velikoruskih čustev. Torej je bilo do resolucije pri nas vsega 8.445 oseb kot vohuni. Mi pa smo sodili samo 165. Vprašali boste, zakaj jih nismo več sodili. To bi bil preveč grandiozen proces, če bi vse to spravili pred sodišče. Mi nismo Mi po tej poti. Mi smo naše ljudi, ki jih je bilo pr-r.-j mogoče razumeti ker so jih varali govoreč, da jim dolžnost in zvestoba Sovjetski zvezi, prvi deželi socializma, nalaga, da to podpišejo in da bodo vemi najprej Sovjetski zvezi, potem šele svoji d: želi, in to zato. da bi pomagali jugoslovanskim voditeljem. da laže obvladajo razrednega sovražnika — mi smo te ljudi pozvali in jim rekli, da so razrešeni vseh teh obveznosti in naj v bodoče pazijo, da pa jih nihče ne more ubiti, kajti v naši deželi vladata pravica in sodstvo. Mnoge smo pustili, mnoge p« smo pregnali Lz naše de žele. Maršal Tito je nato dodal, da te dovolj podatkov, da Sovjetska zv-sza okoli Jugoslavije ustanavlja vohunske centre. Teh vohunskih centrov je samo Sovjetski zvez; 35. na Madžarskem 12. v Bolgariji 17, v Albaniji 9, v Romuniji 13 in CSR 12. Tj vohunski centri imajo 402 voditelja, ki pošiljajo v Jugoslavijo diverzante, Vtihotapljajo kominformistični material in podvzemajo razne druge sovražne akcije. Maršal Tito je nato pozval delavne ljudi naj svojo revolucionarne budnost ne usmerjajo samo proti vzhodu, temveč tudi v smeri določenih reakcionarnih krogov na zahodu, ki Jugoslaviji ru želijo dobam in ki jo s propagando in tiskom poskušajo ovirati. «Večkrat sem rekel v zadnjem času, da je pri nas še vedno v veliki n.e-ri potrebna ta ostrine revolucionarne budnosti kajti mi smo dež la revolucije, v kateri se družbeni sistem spreminja, ker mi še niano likvidirali razrednega sovražnika — ne v sovjetskem- smislu: glavo vzeti ali v Sibirijo poslati, uničiti kot sovražnika — temveč na boljši, bolj človečanski način. Najprej smo jih razlastili, jz. roči li smo njihovo lastnino družbeni skupnosti: če hočejo delati, lahko živijo, če pa nočejo, nas ne zadene krivda. Res, da se mnogi pečajo s špekulacijo, toda tega ne bodo več dolgo počenjali. Mi smo našli drugo metodo, mi smo v naši revo. luciji malp zapirali ljudi samo one najglavnejše. Mi z nji-mj še nismo končali, nismo še končali zaradi tega. ker smo se prevarili, ko smo mislili, da so oni vse opustili. Toda komaj smo nekoliko izboljšali naše odnose z Ameriko. Anglijo in zahodnimi deželami sploh, j mi je to dalo novih sil. da dvignejo glavo in da govore, da ie zdaj čas. da se ponovno pojavijo. da Amerika stori to in to. da bi nam morala nastaviti nož na vrat, da je treba spet uvesti večstrankarski sistem — z eno besedo, dn se mora vse vrniti na staro. Tu pa se bridko motijo. Tega nikoli več ne bo niti ne more biti. Toda. da bi take ljudi odkrilj in z njimi obračunali, moramo biti budni, moramo jih nadzorovati v njihovem protiljudskem nedovoljenem delu. To-varisi, danes se liani ie posrečilo, da po zaslugi pravočasne orientacije vzpostavimo s skoraj vsemi zahodnimi deželami najboljše odnose: trgovske, politične, kulturne in druge. Imamo mnogo stvari, v katerih lahko skupaj sodelujemo. Toda en« stvar je, v kateri ne moremo sodelovati — lo je ustvarjanje novega sistema pri nas. Tu ne moremo skupno sodelovati. kajti onim ni pri srcu ta sistem, temveč njihov. Naj jim bo. Ce njihovim delovnim 'jutten: in večini ljudstva to odgovarja, naj bo tako. Mi se v to ne bomo vmešavali. Nam odgovarja tak sistem, in mi bomo ta sistem tudi ustvarjali. Toda sodelovanje s temi deželami — je zaključil maršal Tito — je koristna ; njim i nam. kajti s tem sodelovanjem lahko premagujemo težave, ki iih imamo. Ne bom podrobneje govoril o teni, v čem je _to sodelovanje. Mi smo dobivali pomoč, toda to pomoč je naša država zaslužila med vojno in po vojni. M; ‘bomo tudi dalje šli Po tej poti sodelovanja z vsemi državami ki imajo z nami stične točke v mednarocin h političnih vprašanjih, s katerimi se strinjamo. Taka zunanja politika ie načelna in mi se ta. ki načelni politiki ne bomo nikoli odrekli. Osnovno načelo naše zunanje politike je, da mi določamo takšno svojo politiko, kakršng nam odgovarja in omogočamo izgradnjo socializma v naši državi. To ie osnovno načelo. ki se ga držimo«. V drugem govoru, ki ga je imel maršal Tito v mestu Ran-kovičevo, pred < krog 50.000 ljudmi, je obtožil Sovjetsko zvezo, da danes istočasno ko nesramno napada Jugoslavijo, glorificira armade tist'ii držav, ki so bile v Jugoslaviji okupatorji. «One so bile baje nekakšni njihovi zavezniki, rie pa m . ne naša država, ne naši narodi, ki so ne le v srcih in mislih nosili veliko Sovjetsko zvezi , ji želeli zmago, temveč so tudi skupaj z njo trpeli nesrečo m krvaveli«. Maršal Tito je govoril dalje o sovražni propagandi in dejal: «Bjlo bi napačno če bi nekdo mislil po oni pomoči, ki so nam jo dale Amerika, Anglija. Fran. cija in druge zapadne države, da v teh državah. k; so nam prijateljsko naklonjene, ni sovražnikov naše države Povsod jih je- Tu j« v prvi vrstj katoliška cerkev — Vatikan, ki izpodjeda naše pozicije v vseh državah, ko iščemo pomoč, ki nam ie potrebna. Proti nam delajo tud-i vsi tisti element), ki so pobegnili v inozemstvo Proti Jugoslaviji se dajejo tisoči in tisoči raznih radijskih oddaj, od tega 90 odst. v kominfor-inovsk ih državah, Zelo malo radijskih oddaj govori ugodno o naši državi. Radio zapadnih držav govori o nas ugodno v glavnem le, ko se mi prepiramo z Rusi alj ko .im odgovarjamo to ali ono. A ko gre za naš*, konkretno življenje, za našo socialistično graditev, do-t un je tega usodnega zelo malo. O tem govorijo oni dobro- namerni ljudje, ki prihajajo v našo državo in ki se s svojimi očmi prepričajo, kai mi želimo doseči in kai smo dosegli«. Nato je Tito dejal, da novi sistem ne bo izzval inflacije, temveč deflacijo. Povedal je. da j e obtok denarja skupaj z boni in kartami znašal lani okrog 60 milijard dinarjev; od tega je bilo 45 milijard dinarjev denarja, a 15 milijard dinarjev vrednost bonov. Obseg obtoka denarja se je zmanjšal na 39 milijardi dinarjev, oziroma — ker so boni ostal; v istem znesku, skupaj z njimi n-a 54 milijarde dinarjev. To Pfxneni, da je bilo letos za 6 milijard dinarjev manj v obtoku kot v preteklem letu. — 2 — 9. oktobra 1® TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Danes, torek 9. oktobra Dionizij, So rti na Sonce vzide ob 6.11, zatone ob 17.33. Dolžina dneva 11.22. Luna •vzide ob 15.10, zatone ob 24.uu. Jutri, sreda 10. oktobra Kazimir, Stremil Tabor OF v Krogljah ŠE K POROČILU O DELOVANJU OBČINSKE UPRAVE (Nadaljevanje s 1. strani) v tej zvezi da nam je poznan primer, da j>e ena in ista žena prejela kar tri volilna potr-' čfila, in sic'J r enega na svoje dekliško ime, drugega na možev priimek in tretjega za že zdavnaj umrlega moža! Kljub temu se iredentisti zavedajo, da njihovega položaja ne more rešiti nekaj nad deset tisoč komaj v Trst dospelih esutov, ki so bili ravno tako v zadnjih mesecih vpisan j y volilni imenik. Bojijo se volitev, da bi bila razkrinkana njihova prevara tudi v zunanjem svetu, kakor it že razkrinkana pri Tržačanih. Odigoditev volitev mora krepiti vrste onih, ki so za to, da ne pride niti koščeft tega ozemlja več pod Italijo, da ne pade v italijansko sužnost niti en Slovenec več! Zavedati se moramo, rta je odvisna usoda tega ozemlja ort tržaškega prebivalstva samega. Iredentistov n>e bo rešil že poikopan tristranski predlog, kakor n? bo nikogar zavedlo v zmoto sklicevanje na takozvane zakonite interese italijanskega prebivalstva, o katerih govori De Ga-speri in ki jih nihče ne ogroža. Toda tj interesi so predvsem interesi italijanskih imperialistov in šovinistov, ki iščejo v Trstu le bazo za svoje nadaljne eikspanzionističns načrte v Srednji Evropi in na Balkanu. Ti zakoniti interesi so k večjemu interesi Benetk in Genove, naravnih in tradicionalnih konkurentov Trsta in nikakor ne tržaškega prebivalstva, ki hoče v miru trgovati s svojim zaledjem, ki noče, da bi padla njegova življenjska raven, ki ne želi, d>a bi se povečalo že itak, visoko število brezposelnih in da bi s= tržaška mladina ponovno oblekla v vo;aško suknjo. Tržaško prebivalstvo, ki je tu ukoreninjeno, je že izreklo svo;o sodbo in jo bo potrdilo, če bo treba sodbo, namreč, da je dovolj 25 let izkušenj pod Italijo ! Jz prikaza knjige o naši borbi Ravno o tržaškem vprašanju se je mnogo in povsod govorilo v zadnjih mesecih. Podoba je, da sile, ki so podpisale tristranski predlog, pritiskajo, da bi se Jugoslavija in Italija sporazumele o tem vprašanju, ker so uvidele, da v politični situaciji nastali po letu 1948, ni mogoče več uresničiti njihovega prvotnega načrta. Mislim, da je to velik korak naprej k pravilnemu reševanju tržaškega vprašanja in sicer po zaslugi doslednega in odločnega stališča Jugoslavije, ki edina brani koristi tržaškega prebivalstva. Trj velesile podpisnice marčne izjave so prišle do prepričanja, da ni mogoče enostransko reše. vati tržaškega vprašanja in še zlasti, da ga ni mogoče rešiti mimo Jugoslavije in proti njej. To dejstvo nas pomirja, ker upravičeno pričakujemo, da bo Jugoslavija branila kot do sedaj naše koristi in da ne bo dopustila, da bi tudi najmanjši del jugoslovanskega narodnost, nega ozemlja ponovno padel pod Italijo. A meja tega narodnostnega ozemlja ne poteka, kakor jo prikazuje Vidaii na svojih lepakih. Mj vemo, kakor vedo oni, kod poteka etnična meja, ki so jo sprejeli na mirovni konferenci tucji sovjetski delegati. Ravno tako nam je znano, katero mejo so zagovarjali sami kominfor-roisti pred resolucijo Kominfor-ma. In še posebej vemo, da ta poteka tam, kjer je stična črta obeh narodov strnjeno naseljenih. Ta meja poteka ob Soči in nikakor ne v predmestjih Trsta. To etnično mejo so zagovarjali tudi predstavniki jugoslovanskih narodov pred vsemi mednarodnimi forumi ker je pravilna in znanstveno utemeljena. Jezikovni otoki na tujem narodnostnem ozemlju, ki so nastali v preteklosti iz najrazličnejših razlogov in se pozneje razvijali z asimilacijo in nasilnim raznarodovanjem avtohtonega prebivalstva ne morejo spremeniti dejstva da morajo taki otoki deliti usodo svojega naravnega zaledja. Trdijo, da se sosedni državi morata sporazumeti, da se na ta način odpravi žarišče, sporov med obema narodima. v redu toda mi ne delimo tega opti mizma v tem konkretnem primeru. Poznamo iz zgodovine preteklost italijanskega ireden-tizma in duševnost italijanskih nacionalistov. Prepričani smo zato, da bi rešitev tržaškega vprašanja v korist Italije, le krepila italijanski iredentistični pohlep po jugoslovanskem ozemlju. Na ta način ({rešeno« vprašanje Trsta, bi sprožilo vprašanje Pulja, Reke, sploh Istre, Zadra, Dalmacije, torej vsega ozemlja, kateremu se italijanski imperialisti niso nikoli odpovedali. Zopet bi se pojavila krilatica, da je Jadralsko morje italijansko jezero. Žarišče spora ne bi bilo odpravljeno, ampak bi se le preneslo po prvih uspehih na nova ozemlja italijanskih imperialističnih rivendikacij. S tem nočemo trditi, da smo proti vsakemu sporazumu med Jugoslavijo in Italijo, nasprotno želimo, da se ustvarijo med obema dTŽavama debrj in prijateljski odnosi, ker je to v korist miru na tem predelu in bi le pospeševalo pcmirjevanje med obema tu živečima narodima ter tako ustvarilo pogoje ekonomskega napredka in blagostanja. Zahtevamo pa, da se upošteva in spoštuje volja večine tržaškega prebivalstva obeh narodnosti ki je proti temu, da bi prišel zopet kateri koli del tega ozemlja pod Italijo. Le v tem okviru naj iščeta obe sosedni državi sporazum in boljšo rešitev tržaškega vprašanja. Pri tem ne smemo prezreti, da je rešitev tega vprašanja kakor vseh drugih nerešenih vprašanj ki se tičejo slovenskega življa na tržaškem ozemlju prvenstveno odvisna od naših prizadevanj, in od naše borbe, ker preko volje tržaškega prebivalstva ni rešitve vprašanja, na katerem je življensko zainteresirano. Po govoru tov. dr. Dekleve ki so ga večkrat poslušalci prekinjali s ploskanjem, je bil kulturni del programa. Prikazana je bila knjiga zgodovine naše borbe, pri kateri so sodelovali člani SNG iz Trsta in združeni pevski zbori. Kot že na taboru v Nabrežini je posrečena zamisel knjige naše borbe vzbudiia tudi v Krogljah mnogo zanimanja. Občudovali smo slike pomembnejših razdobij naše zgodovine, ki jih beseda in pesem tako pomembno izpopolnjuje in ki v nas znova oživlja vse težke dneve našega naroda, obenejn pa vzbuja voljo, da bomo še naprej vztrajali na tradicionalni borbeni poti, dokler ne uresničimo vsega, 4tar našemu narodu in ljudstvu pripada. Nastopila je tudi domača folklorna skupina z okoličanskim plesom ter močna godba iz Plavij, na kar je bil program tabora zaključen. Zaradi mraza so ljudje ostali na bregu pri Krogljah le do mraka, mladi so se tudi zavrteli, nato je bila lepa slovesnost zaključena. Zadnji tabor Osvobodilne fronte v letošnjem letu je odlično uspel. Kominformistični izzi-vači. ki so tako klavrno pogoreli v Nabrežini, si v Krogljah niso upali poleg. Zbrali so se v gostilni nad bregom, kjer je bil tabor in čakali ugodne prilike, da bi prišli motit prireditev. Nekaj mlečnozobcev je tudi prišlo na breg, ko so pa videli, da se udeleženci ne bodo pustili motiti na proslavi, so -jo prihuljeno popihali, še preden so sploh prišli na prostor v bližino številnih ljudi, ki so se ta- , , ,, , , |TUDI GOSPODU MIMICI maralo sni za preriniesliH ulice >»M*m V poročilu, ki ga je izdala občinska uprava v zvezi s svojim dveletnim delovanjem in na katerega smo odgovorili v našem časopisu že v dveh člankih. so tudi razni manjši odstavki, katerih namen je prikazati uspehe na področju del za olepšavo mesta, uspehe delovanja občinskega podjetja ACEGAT, uspehe na kulturnem področju itd-. V odstavku, ki govori o delih za olepšavo mesta, našteva poročilo vse, kar je občinska u-prava storila, da bi dala našemu mestu lepše lice. Tako je med drugim postavila na Trgu Venezia «Neptunov vodnjak«, zgradila nov park na Elizejskih poljih (Čampi Elisi), preuredila. oziroma še vedno preurejuje vodnjak na Garibaldijevem trgu, poskrbela za nove parke na Portčani, pri Sv. Ivanu, na Trgu Liberta, razširila nasade in sprehajališče v Barkovljah ter preuredila park vile Revoltella. Kazen tega je občinska uprava poskrbela za ponovno razsvetljavo vodnjaka na Trgu Unita, za razsvetljavo občinske palače na Treu Unita ter olepšala sprehajališče ob morju pred trgom Unita, Prav tako so bila dokončana dela za olepšavo gledališča Verdi tei vile Revoltella. V zadnjih dneh so pa pričeli s popravljalnimi deli tudi na borzni palači na istoimenskem trgu. Vsa ta dela smo našteli, da bi bili tudi naši čitatelji obveščeni. kaj se je v zadnjih dveh letih naredilo za olepšavo mesta Trsta. Vse prav in v redu. Tudi mi se strinjamo s tem, da so vsa omenjena dela prav gotovo pripomogla k olepšavi mesta. Ne vemo pa, kako nai se sklada ta velika «skrb» občinske uprave za olepšavo mesta z zanikmostjo, ki jo je ista u-prava pokazala pri reševanju prav tako važnega problema za videz mesta in sicer problema izboljšanja cest in ulic v pred- mestjih Trsta. Se sedaj niso dokončana dela na razn-h glavnih ulicah. s pomočjo katerih se bo vodna in plinska napeljava v mnogočem izboljšala. Ker so bile vse omenjene ulice popolnoma razrite je samo ob sebi umevno, da bodo slej ko prej tudi v redu popravljene. Torej za glavne ulice je vprašanje le še časa, medtem ko je za periferne ulice položaj vse drugačen. Sv. Jakob menda ni tako oddaljen del mesta, da bi lahko sumili, da ga lahko pri izdelovanju načrtov ja izboljšanje cest pozabijo. No, občinski u pravi se je pa zgodilo, da je na ta del mesta, kar se cest in ulic tiče. popolnoma pozabila Kako bi si sicer mogli razlagati, da so lahko v času tako velikih javnih del ter celo v času akcije za olepšavo mesta ostale «nedotaknjene» ulice, kot na primer Androiia Cristoforo Co lombo. Ul. Ponziana, Ul. Belli in še druge. Ze ob lepem vremenu je videz teh ulic obupen, predstavljajmo si kakšne so šele teda-j, kadar pada dež, ali pa piha velika burja. Drugi odstavek v tem poročilu govori o delih, ki jih je izyr. šilo vodstvo ACEGAT v zadnjih dveh letih. Podrobno so našteta vsa popravljanja in gradbena dela, posebe-j so poudarjeni podatki o nakupu novih avtobu. sov, trolejbusov itd.. Tudi k temu nimamo ničesar pristaviti. Vendar bi hoteli vodstvo podjetja ACEGAT. kot tudi občinsko upravo samo opozoriti na neštete proteste, ki z dneva v dan padajo na račun prav tega občinskega podjetja. Glavne pritožbe so bile navadno vedno v zvezi s tramvajem. Ni nam znano, da bi se bilo vodstvo v tem posledu zelo oziralo na želje potnikov; zato je razumljivo. rta niso rešena vprašanja podaljšanja nekaterih tramvaj, skih prog, vprašanj? skrajšanji presledkov med vožnjo tramvajev na isti progi itd., prav tako seveda ni še rešeno (in tudi ne vemo kdaj bo) vprašanje zgraditve tramvajskih čakalnic. Torej še precej stvari, ki bi jih bilo treba napraviti, preden bi se govorilo o zelo uspešnem de- Novo izzivanje neolašistov V nedeljo dopoldne je glavni tajnik fašistične MSI Augusto De Marsanich imel zborovanje v gledališču Rossetti. V svojem govoru je med drugim kritiziral De Gasperija, ki po njegovem mnenju ni dovolj odločen v tržaškem vprašanju ter je dejal, da bi MSI že davno rešila tržaško vprašanje, če bi bila na vladi, to je Trst bi vojaško zasedli. Po zborovanju so neofašistič. ni pr-staši po Akvttjrtu peli «Giovinezzo» ter vzki-icali bivšemu duceju, kar je za te razgrete glave razumljivo. Čudno pa je, da tukajšnje obiasu oo-puscajo taka zcorovanja odkri-to fašističnega značaja, ko pa je tudi y mirovni pogodbi z Italijo jasno povedano, da je vsako obnavljanje fašističnih organizacij, prepovedano, pri tem moramo tudi ugotoviti, da je uprava gledališča Rossetti, Fenice in drugih dvoran že dala večkrat te dvorane na razpo. lago prav neofašistom; medtem ko so te dvorane nedostopne za vse naše kulturne prireditye, kaj šele politične! Prav zato postajajo fašisti vedno bolj predrzni, saj jim je lahko za zpled ravno De Marsanich. ki je bil za časa fašizma in zlasti za časa republikanske vlade eden izmed glavnih fašističnih hierar-hov. pa sedaj lahko zopet širi Do Italiji in v Trstu fašistični strup namesto da bi prestajal zasluženo kazen. Ta svojevrstna prosveta ima res lepo družbo, ki se je zbrala pod novo zastavo! Nedeljska burka na vrtu P. D. #IS. Škamperle" Tragičen konec motociklista bora udeležili. Zato pa so v go- Invalid, Tov. Grižančič stilni pokazali svoje junaštvo. Marija Petarosa iz Boljunca ni bilo sram, da se je prerinil do 70-letnega moža in mu surovo strgal znak Osvobodilne fronte. Prav tako so pokazali svojo kulturo tisti, ki so obstopili našega tovariša Josipa Grižančiča, ki je partizanski invalid in ga začeli izzivati in mu groziti, na kar je tov. Grižančiič v samoobrambi enega izmed pretepačev udaril s palico, brez katere ne more hoditi. Seveda je intervenirala takoj policija, ki je tov. in onega pretepača odpeljala. Ko so Grižančiča na policiji zaslišali, so ga takoj izpustili (niso ga zadržali, kot piše nek tržaški list), ker so pač ugotovili, da se je resnično samo branil pred nasilneži, ki nimajo niti malo človeškega čuta in se v svojem besu lotijo celo invalida. Tako je vsa prireditev potekla v najlepšem redu in gospod Vidaii bo zopet razočaran, ker njegovi pretepači ne morejo ničesar več napraviti. Ljudstvo se v svojih proslavah in prireditvah ne da več u strahova tj še najmanj pa s takimi fašističnimi metodami kakršnih se poslužujejo kominformistične škvadre. Se dolgo po prireditvi je iz Krogelj odmevala partizanska pesem vmes so se slišali vzkliki Jugoslaviji in njenemu voditelju dokler se niso še zadnji vrnili n? sv ni e rtomove. zadovoljni, da je tabor Osvobodilne fronte tako lepo uspel. Ne bilo bi vredno zgubljati besed o klavrni slavnosti, ki so jo imeli vidaiijevci 7. t. m., da si ne bi bili on,; izmislili igrati nič manj kot zaščitnike in pobudnike slovenske prosvete. Gotovo je njih svojevrstna bur. ka pri Sv. Ivanu zbudila tudi med njihovimi bolj razsodnimi pristaši neodobravanje in tudi nekaj prikritega sramovanja. Pomanjkanje udeležencev So skušali organizatorji nadomestiti z neštetimi donečimi frazami. Slovenski govornik Gom-baoci (pišemo slovenski, ker je pač ob tej priliki bil prisiljen govoriti slovensko) nekdanji in sedanji «milite fedele« se je posebno čutil v svojem elementu ob vihranju italijanske zastave, ki ni imela rdeče zvezde. Pa čemu naj bj bila zvezda na italijanski zastavi? Saj itak on in njegovi gospodarji komaj čakajo priključitve k m?drepa-triji. ki je dobro znana po svo; ji veliki ljubezni do Slovencev in slovenske prosvete. Navedeno zastavo so posebno mnogi Svetoivančani z začudenjem gledali v vrstah onih, ki se pogosto trkajo na prsa, češ da so Slovenci ali še več, da so komunisti. 12 ISTRE Invalidi bodo tekmovali na čast III. kongresa invalidov Jugoslavije Med invalidi koprskega okraja in invalidi bujskega okraja je na čast III. kongresa invalidov Jugoslavije, ki bo v dneh 27. in 28 oktobra v Beogradu, napovedano tekmovanje. Tekmovali bodo. kateri okrajni odbor bo imel več študijskih in množičnih sestankov, kateri odbor bo več prispeval pri prostovoljnem delu, to seveda zajeto iz vseh krajevnih odborov, kje bc> več članov invalidsike organizacije v športno — strelskih skupinah in kje bodo prej razdelili članske izkaznice. V tekmovanju bodo posvetili po-seibno pozornost proučevanju statuta invalidske organizacije in raznim člankom iz »Invalidskega vestnika«. Ob tej priložnosti moramo povedati, da ima invalidska or. ganizacija na Koprskem 14 krajevnih odborov, dva pododbora in 5 poverjeništev. Invalidov iz narodnoosvobodilne torbe je 126, vdov Pa 186. Invalidov iz svetovne vojne 1914-18 in itar lijanske vojne je 200, vdov pa 210. Vsi člani invalidske organizacije so zaščiteni po zakonu Zveze invalidov ter imajo brezplačen zdravniški pregled, oskrbo v bolnicah in zdraviliščih in letno tritedensko klimatsko zdravljenje v letoviščih in dragih krajih. Brezplačno dobivajo tudi ortopedske prsrt-mete. Leto« je bilo na klimatskem zdravljenju 60 članov invalidske organizacije s Koprskega. Da pa bg vsa parada 0 razvitju zastave ((Prosvetne zveze* bolj učinkovita, so to pot ti svojevrstni prosvetaši mobilizirali dve 'godbi' ter prignali celo pevski zbor, ki ga pri Sv. Ivanu imenujejo «Fovčarji». Da se bo slišalo trobiti prav iz vseh rogov, je nastopil tudi Vi. dali. V glavnem pa le do skrajnosti dolgočasil vse navzoče s svojim dolgoveznim govorom znani Košuta, ki ima velike zasluge pri sabotiranju Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Puhlih fraz je bilo kar v izobilju in Slovenci bi bil; res «srečni», ako bi se prosvetno delo preživljalo samo s frazami in povorkami, kakor je bila v nedeljo ona pri Sv. Ivanu. Vidaii, «milite fedele* in drugi pa bi verjetno težko odgovorili, ko bi jih kdo vprašal, kaj in koliko so oni prispevali od leta 1930 in prei pa do leta 1945 za slovensko kulturo in prosveto ter kje so bili v tistih letih, ko so se zavedni Slovenci v Trstu borili za ohranitev svoje kulture ter v ilegali skrbeli za slovensko prosveto v Julijski krajini. Seveda bi vsi ti junaki, ki so se prebudili po maju 1945, zopet odgovorili s krilatimi frazami, kot so jih iz rokava stresali pri Sv. IvEnu. Toda dejstva (in ta so edina, kj res držijo) govore vse drugače. S tem se je pač treba sprijazniti, ker resnice le ni mogoče večno pri. krivati Sai smo bili nedolgo od tega priče, ko So italijanski kominformisti zmerjali slovenske s titofašisti, ker so se po- I litrov govarjali v slovenskem jeziku. I olja. Razmeroma lepo vreme je v nedeljo popoldne privabilo na izlet z motorjem, 38-letuega Fe-deriea de Waldesteina jz Ut Rigutti 7, ki je-”povabil s seboj tudi prijateljico 34-letno^ Majo Germanovo, stanujočo prav tudi prijateljico 34-letno Mari-tam. Ko sta prišla v bližino. O-reha je Waldesteim zašel z motorjem preveč na desno in je kratkomalo izrul več obcestnih kamnov. Njegova prijateljica je zletela na tla in obležala, medtem, ko je on še nadaljeval svojo zadnjo vožnjo ob cestnem robu, nakar je tudi on zletel s ceste in v krvi obležal. Ko je prišel rešilni avto je bil mož že mrtev zaradi prebite lobanje, medtem ko .so Germanovo sprejeli v bolnico, kjer se bo morala zlom stegnenice ir razne manjše rane na nosu, zatil-niku in kolenu zdraviti kakih 70 dni. Tatvina na debelo v ladjedelnici Sv. Marko Sele včeraj go se v ladjedelnici Sv. Marka zavedli tatvine, ki je povzročila podjetju kakih 8 milijonov škode. Neznane} so namreč v raznih časovnih presledkih odnašali iz skladišča laneno olje, bencin ini plinsko olje. Prvi, ki je stvar opazil, je bil neki delavec, ki je hotel vzeti nekaj lanenega olja. Ker ga nd bilo dovolj v enem sodu, je pogledal v druge, vendar vsi so bili napolnjeni z — vodo. Tatovj so namreč sode izpraznili, jih napolnili z vodo, na vrhu pa so pustili tenko plast olja. Kaže. da manjka kar 12.000 kg lanenega olja ter 7.000 bencina in plinskega Za zdravje otrok Clam sanita ne inšp kc j r IZPRED SODIŠČA Če bo „Delo“ preklicalo klevete bo učitelj Kavšek odstopil od tožbe Včeraj se ie nadaljevala pred sodnikom Zuminom razprava proti odg. uredniku Dela Rudolfu Blažiču, ki je v aprilu letos objavil v svojem časopisu klevetniški članek proti učitelju Dušanu Kavšku pod naslovom «Nočejo takega učitelja*. Včeraj sta se advokata Baša, ki zastopa koristi učitelja Kavška, in Uglessich, ki brani Blažiča, domenila, da Kavšek odstopi od tožbe če bo «Delo» v svoji sobotni številki objavilo preklic. Vsi so se strinjali s pripravljenim preklicom, nakar je sodnik odgodii razpravo na 19. oktobra. Za orožje oproščen, za ciqarete v zapor Pred sodiščem za določevanje narokov so včeraj obravnavali primer 33-letnega Karla Miliča doma z Repentabra št. 1. Pri Miliču so namreč našli 5. trn. 18 kg in 800 gramov a-meriškli cigaret in brzostrelko «Beretta» cal. 9 s 125 naboji. Zaslišani podčastnik finančne straže, ki je vodil preiskavo, je izjavil, da je brzostrelko našel .. . . ... iv nek) zapuščeni baraki, ki je Kopru so v septembru cepili po j služ la za kamnoseško vaseh koprskega okraja nad j delavnico. Milič je bil ob naid 300 otrok proti davici. p -vs d j ^ orožja presenečen in. je ta so priredili tudi zdravstvena sodišču že znanega, begunca Ivana Radimana. ki je že večkrat oborožen prekoračil mejo. Možno je, ker je Radman večkrat spal skupno z nekaterimi begunci v baraki, da je orožje on skril. Policija je hotela prijeti tudi begunca vendar so jim v taborišču odgovorili, da manjka žP kak mesec in nimajo nobenih vesti o njem. Maj, Bayliss je izjavil, da na podlagi preiskave, ki ni prinesla nič točnega, ni mogoče obsoditi Miliča ter ga je poslal zopet V zapor na razpolago finančni policiji zaradi preiskave o cigaretah. Ce bi'policija našla dokaze, da je orožje njegovo, ga morajo zopet pripeljati pred sodišče. Vlak proti polcijškemu avtomobilu Včeraj zjutraj se je nekemu policijskemu šoferju zgodila nezgoda, ki ga je verjetno hudo prestrašila. Mož je namreč z avtom prečkal tračnice, ko je naenkrat pridrvel brzovlak Rim-Trst. ki je k sreči samo malo op'lazii avto na zadnji strani. predavanja. koj izjavil, da ni vedel zanj. Podčastnik je izrazil sum da je orožje last zavezniškemu {Jhifp 'm vUriifo : I Pii m (M) ki dim Ze skoraj teden dni posveča tržaška stran «l’Unita» d. bršen del svojega prostora gospodarski konferenci. Konferenca je končn0 le prišla in so jo p i. redili v nedeljo v kino «Mas-Simo* pred skoraj praznimi stoli. Takoj v začetku je predsednik, mimogrede, sicer tako kot povedo kominform sti vse ono najvažneje in bistveno, omejil dejanske vzroke ki so privedli do te konference. Pred njo so namreč italijanski sindikati že imeli vrsto sličnih konferenc in jih zaradi ((kolonialnega položaja Trsta ter nedemokratičnega režima, ki vi p. da v njem» niso mogli prej prirediti tudi pri nas. Z drugimi besjdami bi to pomenilo, da je konferenca nadaljevanje slične akcije, ki so jo sprožili že v r ali ji. Pa to še ni vse. Cudn0 bi bilo, če ne bi bila v tako širokopotezni akciji zainteresirana sa. ma centrala • Moskva. Cuieži se ne gode in Moskva je tudi pokazala svoje vel ko zanimanje. Cela vrsta go podarstveni-kov do svetu je že dobila vab;, la za udeležbo na svetovno gospodarsko konferenco, ki bo menda decembra meseca v Moskvi. To drugo dejstvo je dalo kon ferenej in vsem predlogom, že v naprei določeni namer,. Pod simbolom dveh gospo, stev napravijo naši kominformisti vse svoje akcije. Oni jih začno in izvajajo pod peto vrhovnega gospodarja Moskve ter pod vplivom in po ukazih italijanskega kominformizma. Pa začnimo lepo začetka in posvetimo dolžno pažnjo glavnemu govorniku dr. Umbertu Sajovitzu. Doktor Sajovitz je kot «pa-meten* človek začel prvo z resnico. Žejo lepo je povedal in raztolmačil, da vsa dejavnost našega mesta izvira iz njegovega položaja, to je a&rz nega pristan-Sča vse^a njegovega zaledja in da je zato ravno promet odlooevU o razvoju naš :-ga mesta. Torej prvo. promet, zanj so rabili ladje, zato so jih tudi gradili. S le na osnovi^ teh temeljnih dejavnosti se pričenja vse ostalo življenje mesta. To smo mi vedno trdili in ni bi bilo potreba zvenečih konferenc za tako enostavne in očitne trditve, potem je povedal nekaj podatkov iz zgodovine našega mesta in prišel prav na hitro do italijanskega obdobja Trsta. Tu je pa dejal. <|a _sp .končno gospodarski razlogi le prevladali nad polifonimi in da je pristanišče konec, kor.cev le izvrševalo svojo iMn-CTrtro funkcijo. Scer pa za to dobo ni tratil premnogo besed. Mnenja smo, da dr. Sajov:tz lahko s svojimi besedami de^a kar hoče, vendar ni pošteno prehajati po za Trst tako značilnem obdobju s preprosto ugotovitvijo, da so končno gospodarski razlogi premagali p-j. litične. Zal je resnica čisto dru. gačna. Kaj bi pomenila Sajovitzeva izjava. Praktično, pod Italijo je Trst izvrševal svojo osnovno nalogo — promet. To bi pomenilo. da ni tako strašno hudo, če se vrne znova pod Italijo. Pa smo že zopet, po čisto kratki zgodovinski stranpoti, na naši uvodni ugotovitvi: vse pod znakom italijanskega šoviniz. ma. Ne vemo. če pozna dr. Sajovitz zelo kratko in zanimivo knjigo «L’economia della Venezia Giulia«. če je ne, naj si jo ogleda in primerja številke prometa italijanskega in avstrijskega Obdobja. Sele 1938. leta se je promet nekoliko približal 1913 letu. Pa ne posne-maimo naših na.sprotnikov in bodimo točni: 1913. leta je znesel celoten promet 6,1 milijonov ton. 1938. leta pa je znese] 5,4 milijone ton. Mnogo drugih slianih publikacij, priča vse brez izjeme, pa naj so jih izdali čistokrvni šovinisti ali Slovenci z železno io?iko .številk, stvarnih dejstev, da so žal «do-litični razlogi« )e prevladali nad ((gospodarskim ■» ir je Trst prav za”adj teh ((političnih razlogov* propadal. Ti «politični razlogi« se Pa po domače imenujejo italijansko gospostvo nad Trstom. Kominformistični pogled na sedanji tržaški položaj pa je v nekaj besedah sledeč: V Trstu imajp vso oblast Američani Njihovi interesi se križajo z interesi našega mesta. Zato tudi zavirajo vsak promet z deželami ((ljudske demokrrcijr*. Pomoč ERp ogromno škodi gospo, darstvu. ker zavira delo v pristanišču in vseh tržaških tvor-nic^h. Prav vsem je znano in tudi kominformistom, da je ZVU sklenila 1948. leta z italijansko vlado poseben gospodarski spo. razum. Zaradi njega ima Italija vso dejansko polit'čno in gospodarsko oblast v Trstu. Uvoz. na in izvozna dovoljenja izdaja praktično italijanska vlada po svoji delegaciji, ki je v Trstu. Delitev fondov ERP, oziroma fenda lir gre konec koncev tudi tja, kamor reče Itali ja. T0 so priznali celo visoki zavezniški gospodarski prei stavniki. Mnogo lahko ožitam0 ZVU, predvsem pa ji lahko očitamo, da je prepustila Trst v roko njegovega najhujšega sovražnika. Dr. Sajovitz seveda o v?em tem ne ve nie in sploh ne imenuje Italije. O fo.moznem češkem madžarskem in ostalem prometu preko Trsti smo že nisalj pred nekaj dn“vi. Poudarimo še enkrat, da je ta pro. met padel nr»dvsem zaradi so. ”jetske nolHike do teh drž- si-•er ni gosnod<>r«kn orira^ičlH-vo je na non^ln^ma na stališči »krepitve prve dežele soci liz-ma» in «krepitve obrambne moči SZ». Teh dej tev ne more zanikati nihče. Po vsem tem se lahko vprašamo: «Ali se res brigajo ko minformisti za interese prebivalstva?* Mislimo, da je skl;p več kot jasen. Dirigirana akcija za tuje interese. Na koncu pa bj še poprosili političnega tajnika PSI Teiner. ja, da končno le odkrije kopre. no in nam pove, kaj se skriva za napadi «Messaggero Vene-to» nanj. Mislimo, da bo to lahko napravil, saj pravi sam. da se ne skriva tako kot »Messag. gero Veneto* za lažnim patriotizmom. Cemu še čaka? S tem bj samo koristil resnici, ta pa ne more škodovati poštenim ljudem. Atentat na sedež ZVU delo članov FAR? Tajnik tržaškega MSI Colo-gnatti se je na tiskovni konferenci v nedeljo zelo razburil zaradi aretacije dveh njihovih članov, in sicer Luciana Luc-chettija in Francema Petrorua. Oba sta namreč skupno z nekim drugim aretirana v zvezi z bombnim atentatom n& ZVU. Zdi se, da aretacija ni bila slučajna, kajti oba mladeniča sta bila aretirana že v Italiji skupno z nevarnim članom MSI in FAR (Fasci di azione rivoluzionaria) Gianfranceschi-jem. Slednji je namreč obdolžen atentata na jugoslovansko poslaništvo in tvori z drugima dvema — Dragonijem in Gra-zianijem — pravo kriminalno triperesno deteljico. Istočasno ko je Gianfranceschi vrgel bombo n& vrt jugoslovanskega poslaništva v Rimu, je Dragoni storil isto na ameriškem konzulatu, medtem ko je Graziani položil bombo na okno italijanskega zunanjega ministrstva. Zadnja dva sta sodelovala tudi Pri bombnem atentatu na neko italijansko ladjo, ki bi morala biti isti dan izročena Sovjetski zvezi na račun reparacij. Vsi trije pa so skupno s skupino kakih 33 fašistov obtoženi, še atentatov na sedež ((Italijanske republikanske stranke* (PRI) in «Enotne socialistične stranke* (PSU), kjer so našli tudi letake z nekaterimi točkami statuta FAR, Italijanska obtožnica trdi, da vsi pripadajo FAR, ki naj bi bila nekaka tajna podružnica MSI, čeprav t& trdi, da nimajo nikake zveze z njim. Na vtsak način bo to vprašanje razčistilo italijansko sodišče. Ako bodo slednjim dokazali fašistično ideologijo, bodo morali po čl. 17 mirovne pogodbe razpustiti stranko. Kaj pa Luc. chetti in Petronio? Sta tudi ona člana FAR? Po prijateljih in sodelavcih, ki sta jih imela v Italiji sodeč, bi morebiti tudi onadva spadala v to skupino. To pa mora razčistiti tukajšnja policija in preiskovalni organi ter enkrat za vselej energično ukrepati, da se v Trstu ne bo ponavljalo isto kot v Italiji. SLOVENSKO NAHODIM (il.EOHMŠf! za Tržaška ozemlje V nedeljo 14. oktobra 1951 ob 19.30 uri v AVDITORIJI' v TRSTU jubilej EME STARČEVE lllhoblau Ktleza Qo!ipoda (jlmikijM Drama v treh dejanjih Režiser: prof. dr. BRANKO GA VEL LA k. S Prevedel: F. ALBRECHT Scenograf: J. OSEBE: Ignacij Jaques Glembay, bančnik, šef firme Glembay Company, pravi tajni svetnik - Modest Sancin; Bar® _ Castelli - Glembay, rjjegova druga legitimna sopr°8 EMA STARČEVA; Dr. phil. Leone Glembay. sin in njegove prve soproge rojene Basilides - Danielli -do Nakrst; sestra Angelika Glembay, dominikanka, v najstarejšega Glembayevega sir;a Ivana, rojena karo> Zygmuntovicz Beatrix - Zlata Rodoškova; Titus An cus Fabriczy - Glembay, bratranec bančnika Gleffl CBS*® tli veliki župan v pokoju . Jožko Lukeš; Dr. jur. briczy - Glembay, advokat, pravni konzulent firme ; bay Ltd. Comp., njegov sin - Jože Babič; Dr. med. j Altmann, zdravr.ik - Stane Raztresen; Dr. theol. et v Alojzij Silberbrandt, informator baroničinega sina verja in njen spovednik - Ljudevit Creobori; ^ , nadporočnik von BalIocsanszky - Srečko Košir; p Josip Fišer; Sobarica - Tea Starčeva. V ostalih vlogah nastopajo: Valerija Silova, Elza ®a va, Lelja Reharjeva, Slavica Mezgečeva, Ernest Zega, ton Požar, Julij Guštin, Franc Pertot. V ponedeljek 15. oktobra 1951 ob 20. vti PONOVITEV v Avditoriju Vabila za obe predstavi bodo na razpolago oi dalje v tiskarni v Ulici sv. Frančiška 20. četrt** Zahvala OF Dolina Milje Tajništvo okrajnega odbora OF Milje- Dolina se zahvaljuje vsem onim, ki so sodelovali pri pripravah za okrajni tabor Osvobo-; | dilne fronte v Krogljah. Posebno se zahvaljuje vsem pevskim zborom, ki so se tabora polnoštevilno udeležili, članom Slovenskega narodnega gledališča, folklorni skupini, telovadkam in godbi s Plavij. Tajništvo Gledališče Prihodnjo sredo b° SINDIKAI NE VESTI V nedeljo 14, t. m, bo sestanek glavnega odbora Zveze Enotnih razrednih sindikatov STO. Člani glavnega odbora bodo dobili vabila, na katerih bo naveden spored in ura sestanka. OF Odbor OF za Center mesta II. okraja pripravlja za 21. t.m. izlet v Tomaj za člane OF, njihove svojce in prijatelje iz sektorja ter za člane prosvetnega društva «Vojka Smuči). Prevoz bo z vlakom do Sežane, nato peš do Tomaja. Povratek bo isti dan na enak način. Vpisovanje vsak dan od 18 do 20 ure v gostilni Pri MAKSU v Ul. Crispi ((TRATTORIA ALLA NUOVA TRIESTEi; do četrtka 11. t. m. Tajništvo Občni zbor SHPZ v Trstu Slovensko-hrvatska prosvetna zveza v Trstu javlja vsem včlanjenim prosvetnim društvom in včlanjenim ustanovam, da bo V. redni letni občni zbor dne 28. oktobra 1951 ob 8. uri dopoldne na stadionu «Prvi maj» in ne kakor je bilo prvotno javljeno, 21. oktobra 1951. Tržaške filharmonije stvom dirigenta Ru?vne g13S^ Program vsebuje ko/"? ta, Beeihovena, Bratim > Richarda Josefa, izvajal koncert P'^ric DrArrnm k OH«* , ja, Richarda Josei^ - jflgL Straussa. Jutri zjutraj/ pr0 # .AoA * f tl' Z GORIŠKEGA Gradovi v oblakih Iredentistična kampanja okoli Trsta in Istre se št vedno ni pomirila. Očitno italijanski oblastniki v Rimu nimajo nobe. nega interesa, da bi jo sipravili z dnevnega reda, kajti mnogo zahtevati. razburjati javno mnenje okoli vprašanja, ki naj bi bilo postavljeno na dnevni red, to je taktika italijanske diplomacije, katero uporablja že nekaj- desetletij. V to taktiko spada tudi nedeljsko zborovanje MSI v Gorici pod geslom priključitve Trste in Istre k Italiji. Med drugimi govorniki je spregovorila tudi znana tržaška fašistka Ida De Vecchi. ki je bila na listi MSI izvoljena v tržaški občinski svet. Ker pa je bila le preveč kompromitirana, je morala zapustiti občinski svet. Ta ženska je v Gorici govori la o tem, kako sta Trst in Istra italijanska in da morata pripa. dati samo Italiji. V nasprotnem primeru lahko vprašanje zavzame ostrejše oblike in neprijetnosti. Z drugimi besedami: če na ir. ne daste Trsta bo gorje! MSI, ki sicer vedno nasprotujejo (vedno samo platonično!) vladi in njenim ukrepom, so to pot zaigrali prav isto šovinistično karto kot demokristjani in kominformisti. Ko po vseh krajih Italije be. sni šovinistična kampanja okoli vprašanja Trsta in Istre k Italiji, ki naj bi predstavljali podlago za nadaljnje prodiranje na Balkan, se marsikdo spomni na leta po prvi svetov, ni vojni, ko je D’Annumzio ugrabil Reko komaj rojeni in zato šibki Jugoslaviji. Po teir. zahrbtnem napadu so skušali italijanski vladini predstavniki najti «ugodno rešitev zanjo« — kot je zapisal Nitti v svoji knjigi — na konferencah v Pa-rizu in Londonu. Tedaj je «Giornale d’Italia» krivično po-ložii v usta nekega zahodlnega diplomata besede: ((Parler de Fiume c’est parler de la lun*». Omenjeni diplomat te h besed ni izrekel, ampak je mislil -- -. 9 ca 200, Medvešček ,,r0 masi Tullio 100, Gr ^ 200, Marinčič Ivo * ^ Danilo 200, Škabar o0_ v 200, Pečar Sergij justi # Srečko 200, --Hrovat'" J0c0 m Race Boris 300. T. zal*. # Kapun 200, Simonič i. Cucek Josip 10°’„ RuPe* Gombač Ana 200, 200, Zele Josip lS?- }»V 250 Sudlič Valerija 500, p* Zor«, 300, Trg •>" ■** kovič \nast.a 250, 100, Oblak S. &0C garc Zdravko 20U» lovno nasprotno. i ~ _ mi** Ko danes šovinistično časopis- ! 200 Sk'ojo polno vsebino, kajti govoriti o priključitvi Dalmacije, Reke. Istre in Trsta k Italiji pomeni res vparler de ta lune». 200, Kalin Mir° ioV 'p Mirko 100, Dek! Pernarčič Albert sip 100. _ HOJ ST V A, SMHTI |N v Trstu rodilo.® \ Globe v septembru Dne 7. in 8. < , Trstu rodilo 6 0 bilo 9. umrlo pa J* iJltr POROČILI SO Sf^jinJ? ,e<‘V Consolari m . ^ pjjd< Bernetti, Gottlieb "Uradnica ^ ^ |tanot vina. V preteklem s..pt:mbru so mestne straže naložile v gor,-1 ški občini skupno 357 glob in ; S’nr^.°,X sicer: 151 kršiteljem pr vi riiku I „rear^fra cestne policije, 11& k Siteljem 1 pravilnika o mestnem promeiu, 42 kršiteljem pravilnika mestne policije, 15 krš.teljem pravilnika kmečke policije 16 kršiteljem tržnega vilnika. Nadalje so z bo kaznovali enega kmeta, ki ni plačal davka za svoj vo? ter 3 trgovce, ki niso pravočasno zapirali svojih trgov n. V preteklem mesecu je ob činsfej psoderec polovil 39 psov, ki so se potepali brez varstva in nagobčnika po mestnih ul'c~h. &veiyn bučk, urad V|n„,- j|t,, brini in gospo«'ni* o*r1.(1 Si san, mehanik 'j'v. orf «/<1* spodi n ja LtlijMja Gualtiero Faustini Anna I.'Sovini. ""dlnj» j/kt 3vicn in .{•^astan«, A az, urndmk G C nica Blanca M" Biagio Glabi lia Giommi, delavec in gosp SO; odinja ,11» UMRLI . „1 pr.>! Vi»tor>, 20-'etn# Ij-glo.' • - - TC.čtni ^ - ■ lan*.. v.yir?r\ w cv..*- Me*1**, 85-letm Refli;13 lahni. 67-ietni 1^" lia Faraona r°or|ni. 28 letni Ivan Jožef Nabergoj, p' -,3.ijtJ’ ber por, KaravdK. • e0rie Canzali, H3-letn! plte vich, 70-!etni Kcna Včeraj popoldne je 39-letni Franc Vuga iz Ul. Lunga 6 s j svojim kolesom trčil v nekega j kolesarja. Pri nesreči se je Vu- j ga ranil po obrazu in rokah ter I si zlomil desno zapestje. Na pomoč mu je pr hitel rešilni voz Zelenega križa, ki g je odpeljal v mestno bolnico. Ozdravel bo v dvajsetih dneh. * * * V hlralnicj občinskega podpornega društva v Ul. Baia-monti se je včeraj ponesrečil 6I-letni Alojz Seculin. Seculin, ki je padel po stopnicah si je odrgnil piščal. Pripeljali so i>a v mestno bolnico, kjer so mu zdravniki nud li potrebno pomoč in izjavili, da bo ozdravel v dvajsetih dneh. AOE* °VODN2fo^ra V 27. in **• Pazin ENODNEVNI 28. okWbrJ Šlioi:ij»nS Kihmnbeik K unče jt'- , pone jji- Vpisovanje 0 j2. • ka 8. do P fl Tel. 9. oktobra 1951' ITALIJANSKIM kniiževnikom ala'tiji državi^ P°VSOd podpirajo, tako No prikrivat ^en nie, nikakor ne ■ i pred -1 ra'zocaranja in zaskrblje-pojavi, ki se kot do-. *Ni in hfS^ -1030 v italijanskem tisku, ^ov in f u lta:iijans(kih uradnih goto Ki se J!opagandistov-Vprašanje nTTJ J1* nameravamo vračati na ? S^pcdai-ci,-^ 1 strani 80 dejansko etnič-^Vež'govorih ^ , 2godovinski argumenti, ‘Sl>o od +po ^ pisatelji pisateljem, ne. ^ ^Vala ko -Se ^do nadalje urad-, Vo in Ital- 0rlla vPrašanja med našo in inn Ja^n *”* Strj° mnenja, da je ^iižfMiikorri -\leeno> dfci vam, italijanskim /1^evnitov ’.v lrnt‘niU vseh jugoslovanskih strah ic ,zreceni° svoje razočaranje in ,ei ki' ga' emu nas spodbuja visoko mne- u.^šnjih^tar- d0,lih in 05613311 ‘“S111 , e smo nrv ^llw°sklh književnikov, za Is£ riCani’ da nas bodo razumeli i^je rtJ °: Pa m°ramo izraziti tudi glas prott? ‘Z njlhovih krogov še ni " ^tero s« v ’ .a Pr°ti nedostojni kampanji, f4* *n obrpt. * llia?skarn tisku in javnosti ,Je naša država, ko dejansko f^^opavai^ '■0fis^ samo tistim; ki danes 0ra^ Pa n- mir v sve^u- Do tega našega V itaijia ds, na^ja še neko dejstvo, ?°^rnih ipf1?1 tisku Pa tudi v izjavah *'1S('slavij; ^ f l jev se kot argument proti 11lltur® in nt.v, ^ v “P^dije vprašanje P^riornc-s-tj ^ ,re> t- j- italijanske kulturne ir ^ln .?ugoslovanake kulturne za-»kf^ne in 'VJuŠ. In ko človek čita take dana-V- tvu a-kulturne trditve in ioi’ ^ so inSn^Sa italijanskega tiska,' bi mi-43 gazile “gos{ovanske armade od' 1941 do * ubijaie | , ‘j®nEki zemlji, požigale niše w 4 80 krrf11 ■ * ?° "^osca,nl in Piemontu, ne 1^9 re^n;r»^ ^a'l°stna in neizbrisna zgodo-• tJu?.' ,prav nasprotno italijansKe , J . T w v Xlctoi^>X v « “ >n lw e to P°čenjale po Crni gori, '^Tiiji, CeIovini, Liki, Dalmaciji, Istri, la . ^icah lr,a 0 kulturni superiornosti ter o „• ni nova£>r*tiri0stib’ naj -iih daje, za hjfelcu '-l marsikatereir.u napadalcu ^slom ” dežel je služila kot krinka. 2asu;jr,&V0'e kulturne superiornosti sr; habst,nj^vaIci od carigrajskih sultanov (toJ.Ui®?votv vse do Hitlerja in Mus. t'arc^°Z svobodo Balkana in zlasti ^ z^re-s CV' ^da mi smo vse te napade, 3 cen°- dragih in mnogovrstnih j^lce "■uš®eH'' sito, da sima v&e +e ■ ta- ^Wi_ Sarn° preživeli, temveč srr.o tudi W 'fcufturo 3e strgala raz obraza "osvj - ,i ’n. da j* je svet Spoznal v l4titiki,iJa Skih’ eksploatatcrskih in glc-^„&ane s Urnih namerah. .. ',e v divjih antikultumih glasovih ^ornih ^aodistov pa tudi v govorih ^ ,u,P°rablja in zlorablja cb- Iji^e nelcalce kulturne zaostalosti, v C^inisrr* b!ranijo neumerjene in ža-tifj . in za^teve po jugoslovanskih ^ vedno običajno It^1 ^oka»' Se VSe. to Piše in govori brez °V' Hi jih za take teze seveda !laki m na ze*° nekulturen način, ki s pe,n?n^e stvari, ali pa, kar je še ^ Ves kult e^an^'eTn že tistega, kar se ve. SiT8 nove j’Urni svet z občudovanjem spo-V.. Jll8os]ov °kaze, kolikšno bogastvo vse-5arijosti anska kultura v preteklosti in ^ teni’ °ni divjaško zanikajo, išj^^a 0ni pa- k°t se zdi. mislijo pred-«neku,((.urnij)> na^jin_ s katerim so zavojevalsko Mussolinije za to, potem soglašamo. C ;nekulti J v%ko.drcakai‘ Harasla jekla v S takim in . še bolj ostrim sprejemom lahko z vso verjetnostjo računa vsak osvajalec. Kajti, da uporabimo besede nekega starega italijanskega avtorja, naša svoboda ini naša domovina sta nam dragoceni, ter nas mnogo staneta. Osvajalci in zasužnjevale! pa se morajo pomiriti z dejstvom, da se vs* živo na tem svetu pred njimi brani, in to tudi takrat, ge se osvajanje in zasužnjevanje izvaja v imenu nekake kulture. Za vsakega prijatelja miru je mučno razočaranje, ko vidi, da se v italijanskem dnevnem tisku javljajo izrastki šovinizma, nadutosti in nestrpnosti, vendar bi odgovor na tako pisanje prepustil našemu tisku. Ker pa se v tej šovinistični gonji proti naši zemlji neprestano javlja vprašanje kulturne nadtooči na eni strani in dozdevne ntkulturnosti na drugi strani, ne morejo jugoslovanski, pisatelja ostati ravnodušni.. Take obtožbe moramo odbiti, posebno odločno pa moramo zanikati nesmiselne trditve, ki Se skrivajo za priljubljenimi tezami o kulturi in nekulturi. Mi vemo, da bj profesionalnim zastrupljevalcem dobrih odhesov med narodi ne bilo Vredno dokazovati neupravičenost in škodljivost njihovega d^la, toda mi se moramo obrniti na vas tol na; vse delovne in napredne ljudi v Italiji in izven nje, da pritegnemo vašo pozornost na pojave, ki niso nikd!ar in nikjer vodili k dobremu. Italijanski novinarji in govorniki raSi javno kažejo, kadar jim gre v račun, »a tržaške zvonike kot na neke kamenite mejnike evropske kulture, in sicer z določenimi cilji, ki nimajo zveze s kulturo. Toda iz izkušenj' dobro vemo tudi to, da tamkajšnje mejnike postavljajo in premikajo kakor odgovarja ciljem in trenutni sili ekspanzionistov. Ti sp danes v Trstu, toda že jutri bodo lahko hoteli biti mnogo dlje na vzhodu in na jugu. Prepričani smo, da ni na svetu nikogar, ki bi veroval, v take napadalne argumente. Posebno še, ker ima Jugoslavija danes po vsem svetu na tisoče visoko kulturnih prič. ki se bodo zgražale in smejale nad to šovinistično neumnostjo, ko se bodo piepričale o pravem stanju na kraju samem. Jugoslovanski pisatelji se aktivno udeležujejo torbe naprednih ljudi za mir in mirno reševanje vseh sporov na svetu, ker verujejo, da je tak mir mogoč in da ga bodo svobodni in zedinjeni narodi končno izbojevali in tako odprli novo in svetlejšo dobo v zgodovini človeštva. Danes so, žal, mednarodni odnosi še vedno polni nesoglasja in nezaupanja in na državnih mejah vlada napetost. Nam je zelo žal, da tudi naši skupni mr“ji z Italijo ni prizaneseno in da pride večkrat do primerov, ki se ne bi smeli dogajati. Ko to pišemo, mislimo na nedavno'smrt dveh mladih Italijanov na naši meji. Ne bomo rekli, da Se je moralo v tem primeru — bi je služil kot zaželen povod za današnjo kampanje italijanskih iredentistov — samo tako in nič drugače zgoditi, čeprav je resnica, da j,- dolžnost vsakega vo. jaka na meji, da mejo čuva. Toda ne srr.tli ; bi pozabiti, da so jugoslovanske meje že več kot tri leta pod' hudim in najrazličnejšim pritiskom in j^ budnost naših graničarjev, čeprav včasih preostra, opravičena in razumljiva za vsakega, človeka, ki zagovarja mir iw želi iskrenega sodelovanja »ned narodi. Zato je povsem naravno,- da" n^m je neprijetno in da nas zaskrblja .pisanj« tiska in katerih ljudi v veliki sosedni zemlji. In zato rnisltop, da je najbolje, da s tem izrazimo svoja/ čustva, ki niso samo naša. ker jih delijo z nami široke množice naših narodov in da se obrnemo k. svojim tovarišem italijanskim pisateljem z željo in v pričakovanju, da nas razumejo, da Se zanimajo za nedostojno 'pisanje mnogih italijanskih časopisov o naši zemlji in da ukrenejo, kar morejo, da se tako pisanje prepreči in da poskrbijo,- da ne ostane brez odgovora. In s temi čustvi ostajamo s tovariškim spoštovanjem in z iskreno željo, da se odstrani vse, kar nas razdvaja ter da pride do čim tesnejšega sodelovanja tudi z vašo veliko zemljo. Miroslav Krieža, Viktor Car Emin, Ivan Dončevič, Ervin Sinko, Josip Vidmar, France Bevk, Miško Kranjec, Ciril Kos. mar, Izidora Sekulič, Veljko Petrovič, Ivo Andric, Milan Bogdanovič, Blazo Koneski, Slavko Janevski, Aco Šopov, Izak Samokovlija, Nika Miličevič, Mi-hailo La lic, Dušan Kostič Folklorna skupina iz Boršta in Ricmanj na nedeljskem taboru OF y Krogljah. Zadnjo soboto je Glasbena Matica v Trstu začela letošnjo- koncertno sezono in sicer z nastopom Komornega zbora pod vodstvom dirigenta in skladatelja Ubalda Vrabca. To pot so bile na sporedu umetne pesmi najpomembnejših zborovskih skladateljev od čital-niške dobe pa do danes. Bil je to lep prerez dela naše glasbene umetnosti, ki ga lahko poda le izobražen in pevsko sposoben mešani zbor, kakor je Komorni zbor, pri katerem občutimo, da sloni po. vezanost njegovih članov v hotenju umetniškega doživljanja in še posebn-o v ljubezni do lepe slovenske pesmi. S tega vidika lahko rečemo, da je v srcu pevcev in pevk Komornega zbora ter njegovega dirigenta kult slovenske narodne in umetne pesmi tako potenciran in izražen, da mu že zavoljo našega izjemnega kulturnega položaja v Trstu ne moremo izreči dovolj odkritega priznanja. Spored sobotnega koncerta je bil zelo dobro izbran in sestavljen, v vzgojnem pogledu pa je dosegel, da je pripravil publiko iz lažje umljivih del starejših skladateljev do boljšega in pravilnejšega umevanja skladb predstavnikov modernejše slovenske zborovske literature. Teda trajalo ni malo časa, preden je dobil zbor kontakt s publiko. Morda ni v nemajhni meri vplivalo na zbor to, da je bil obisk koncerta nezadovoljiv, kar vzame voljo in nalet še tako flegmatičnemu pevcu ali dirigentu. Ni naš namen iskati tukaj vzrokov za ta pojav, vsekakor se bomo morali Komornemu zboru ob drugi priliki za njegovo požrtvovanje lepše oddolžiti. Vendar moramo iskati hibo še nekje drugje: zbor šteje komaj 26 pevcev in pevk, porazdeljenih na štiri glasove. Ta korpus je absolutno premajhen in prešibak ter ga bo tre-j ba pomnožiti. Zbor razpolaga LJUBITELJI DREVES IMAJO EDINSTVEN MUZEJ NA SVETU HI S1 fD 1» II 1 [—I 1 Drevesa v miniaturi - Prikazi izkoriščanja smole in gumija - Prizori iz življenja dreves v gozdu Samo nieka-j minut hoda qd osrčja drugega največjega ameriškega mesta, Chicago, je pri. rcdoslcvni muzej* ki je postal pravcata Meka ljubiteljev dreves in proučevalcev gozdarstva. Obiskovalci si v tem muzeju lahko ogledajo botanične značilnosti dreves, proučujejo sistematično klasifikacijo in se spoznajo z raznimi vrstami lesa. in drugimi izdelki. V dvoranah, ki so namenjene botanik’, prihajajo zlasti do izraza posamezna drevesa, in skupine dreves'. V dveh izmed teh, in- sicer v dvorani severnc^-ame-riških gozdov in v dvorani tujih gozdov najdemo izključno drevesa in razne lesne vrste. V dvorani severnoameriških gozdov je 44 steklenih, omaric. iV vsaki, je ena ali več drevesnih vrst, zlasti tistih, ki dajejo stavbni les. Od vsake pešamez- -tališče nenefl/ne drevesne vrste so razstavili,. sliko živega drevesa kakršnega. vidimo pozimi in poleti, kakor tudi veje v cvetju ali pa že obložene s sadovi. Opazili boimo tudi pet čevljev visoke kose debla vsakega posameznega drevesa in po-čez prerezane dele defbla, ki imajo popolnoma nedotaknjeno lubje, Od vsake posamezne drevesne vrste so razstavili tudi deske. Drevesa, katerih domovina je v drugih krajih sveta, so v dvo. rani za tuje gozdove. Vse razstavljene deske so v naravnem stanju, samo nekatere dragocenejše vrste so peloščene. Značilne so vezane plošče iz angleške tise, italijanske oljke in karpatskega bresta. Neka druga omarica nam nudi primerjavo teže posameznih tujih lesnih vrst. PROIZVODNJA EVROPI k. -o No • za Evropo, il? jeki! ’,e Proizvodnja ^ > 71 v JPrvi Polovici ^Vežaia^m«l 2 letom W žriatn Zi> 10-kitaf-.LuksemK6 poveeanje v V 3i. ^Urgu> Poharju ,L2a 25»- I }? Proizvodnja v kot lani. _..ehki Britaniji je ielfU ®VroPskimi pro- ?Kr^ž?jeZeleZnih °d- ItcL v dr V** poročilo ECE «$&>* laČ? da 3e C,vom- ;?hko proizvodnja na isti vije ^ p Polovici leta 6Vznikov™ Času wčie aJH delavci N!ri%a , IJ v ZDA W uprava --ueim,., ya za gospo-'Cr> Sl!arju bo v mese-k <*> ksL-P^ela vi osnutek za razdelitev, ki ga je izdelal odbor navedene konference za baker, kositer in svinec. Razdelitev je določena za četrto letošnje tromesečje, ostala tromesečna nakazila bo-c.*o določili v bodočnosti. Od posameznih držav j'e nakazano med drugim Italiji 24 tisoč 200 ton bakra in 9.300 ton kositra. JUGOSLAVIJI 4.950 ton bakra in 1.900 ton kositra. Današnja objava mednarodne konference za surovine navaja med drugim, da Sq upoštevali celotno proizvodnjo nave- denih kovin na svobodnem svetu. Načrt razdelitve ne coloča, od katere države proizvodnice, naj dobi posamezna država določeno' količino in bodo torej posamezne države lahko svobodno kupile v tistih državah, v katerih bodo imele boljše pogoje. POVEČANJE AMERIŠKEGA BOMBAŽNEGA IZVOZA Ameriško poljedelsko ministrstvo pričakuje, da bodo od letošnje bogate letine izvozili 1.200.000 bai ameriškega bom- baža več kol v poslovnem letu 1950-1951. Vsaka bala tehta 500 funtov. Cenijo, da bo letošnja bombažna letina dala 7,266.000 bal in bo. to tretja najboljša v ame- V dvorani palm si lahko ogledamo botanične plati vseh vrst pate, ki rastjo na svetu, kakor tudi primerke, ki nam prikazujejo, kako važne so palme za tropsko gospodarstvo. Ma-1 da.gaskarska palma, ki daje rafijo-, brazilska karn^ubska palma, južneazijsfca palma, kubanska kraljeva pa-lma in druge naglašajo raznolikost in varnost teh rastlin. Gradivo za muzej zbirajo posebne odprave, ki često dolgo časa proučujejo značilnosti rastlin na kraju, kjer rastejo. Modeli združujejo mnogokrat dele prave rastline z deli, ki so jih naredili v laboratorijih muzeja. Tako na primer dajejo deblu ali vejam drev?sa umetno narejene liste, cvete in sa-<|eže, ki jih izdelujejo iz celu-lojda ali druge pjastične snovi; stekla, voska, k^v.ne in vlaken. Modelj rastlin so tako. dja-. bri, da obiskovalec mnogokrat ne more ve.rjeti, da to kar vidi p-red' svojimi, očmi,’ ni delo narave. V dvorani rastlinskih surovin in pridelkov najdemo lesovino, terpentin, gumij, tanin, 'barve, rastlinska olja, lošče, plutovino, smolo jn oljnate ssence Na deblih popolnoma dora- slih dlretves bomo opazili strokovno narejene vreze, ki prisilijo dtrevo, da da največjo možno količino -smole ali gumijevega rrleka. Štiri izmed teh so od1 južno — in srednjeameriškega gumijevega drevesa, dve od tako imenovanega ptara — gumijevega drevesa, eno od panamskega gumijevega drevesa in eno od guate* malskega gumijevega drevesa. Nekatera smrekova debla nazorno prikazujejo metodo, po kateri jih navrtajo v južnih am?riškilj zveznih dtržavahj da dobijo iz, njih čim več smole. Iz te sTn-de pridobivajo terpen: tin. Na deblu škotske smreke pa b&mo opazili metodb, katere se za pridobivanje smole poslužujejo v Rusiji. V dvorani, kije namenjena raznim' : ustlinsk mi drtiftnarn, najdemo vsaj po .tiio razstav-mo omnfcri^o -za. vsako izmed 50 drevesnih družin, ki .so svetov-, no važne. Poleg tega je tu tudi .nič, koliko- omaric za primerke zelišč in grmičevja. Ta. ko zavzemajo na prim'.r stročnice kar 4 omarice. Obiskoval, čevo oko se t-o z zanimanjem ustavilo na dveh steklenih omaricah, kjer so razporejene s sadeži obložene veje sliv, nešpelj češenj, hrušk, jabolk, kakor tu- di cvetoča veja evropske vrtnice in domače divje jablane. Na majhnih primerkih lesa so označili kakšno vlogo igra les teh drevesnih vrst v gospodarstvu. Prave mojstrovine tega muzeja so veliki dioram-i raznih rastlin. Pomladanski prizor iz življenja v gozdu nam prikazuje štiri različna drevesa, katerih krona jife nekak baldahinj pod katerim 3e rastline, ki ljubijo senco, bohotijo y pomda* danskem cvetju. Vrhnjo plast tvorijo komaj odprti lističi ameriških lip, belega jesena, javora in belega hrasta, spodnjo plast pa brsteča mlada drevesa teh vrst, dlren, črna češnja in ieskovje. Tla pokriva mehka preproga zelenja posejanega z zvančiki. trobenticami, vetrnicami in vijSHfcatei,'' Po. mladi' 'nam ne prikazuje samo razkošje cvetja in nerazviti li-'ti. temveč tudi nežna zelena barva. Novi lističi hrastov imajo piaudarjene rdeče oditenke, vater, bo šele pozneje izpodrinil klorofil. Ob potočku, k; ga hrani taleči se sneg, so našle kalužnice ugodno okolje. Drugi dioram nam. prikazuje skalnato pobočje vrha neke gore gorovja Medicine Bow Mc-un tains v Wyomingu. v Višini 3.600 metrov rastejo pritlikave smreke in brinje, pod! njimi pa je gosta odeja miahu in pestro-barvnih gorskih cvetlic. Velik del zasluge za ta izčrpan prikaz kraljestva rastlinstva in njegovih koristi gre dr. B.E. Dahlgrenu, ki je po 40 letih skrbne uprave, raziskavanj in zbiranja, dvignil muzej na sedanjo visoiko stopnjo. Zlasti o palmah bi lahko dejali, da sc njegov osebni sipormnik. Stale so ga dolga leta truda in mnogo odprav v tropske- kraje. ZE PET DRŽAV JE PRISPEVALO POMOČ V NEVOJAŠKI OBLIKI ZA SILE ZN NA KOREJI Š tem. da bo odposlala Italija v tem mesecu na Korejo vojaško bolnišnico, ki je namenjena predvsem za potrebe civilnega ptebfvalštva, se bo povečalo število držav, ki s0 pri-spevale pomoč v nevojaški obliki za’”štle Združenih narodov na Koreji, na pet. Švedska in Norveška že imata na Koreji svoji bolničarski enoti. Tudi Danska ima tam svojo bolničarsko ladjo «JuUandijo». Poleg tega je tudi Kambodža, ki sicer ni članica Združenih narodov, prispevala za potrebe na Koreji riž. enako nekatere organizacije na Japonskem, ki so poslale na Korejo razne nujne potrebščine. V soboto zveper je bilo zaključeno v gledališču «Verdi» drugo nagradno tekmovanje za najboljše simfonično delo ir.-sicer tokrat za klavirski cert z orkestrom, tekmovanju, s katerim občina vzpodbuja glasbenike (samo italijanske narodnosti!) k novim delom , in pri katerem so sodelovali le skladatelji iz Italije, je zmagal Sicilijanec Vincenzo Manno. Njegove «Tri invencije za klavir in orkester«, ki jih je komisija pod predsedstvom znanega italijanskega skladatelja Franca Alfana priznala kot najboljše med predloženimi deli, predstavljajo delo brez «invencije», ki bi se prej prilegalo povprečni filmski glasbi. Pozna se sicer skladbi, da je njen avtor izvrsten poznavalec orkestra. Simfonični koncert irski kon- ttV 7 I** Izvedba v Verdiju,, .^^0 Izvedba skladbe za mesta 'lrsta» riški zgodovini. V prihodnji se-1, kar pa še vse ne pomaga, da zoni bodo verjetno izvozili 5 .................. in pol do 6 milijonov bal. Cene tujega bombaža so precej višje kot cene ameriškega bombaža. Kot znano je poljedelsko ministrstvo pozvalo sadilce bombaža, da naj svej-e nasade v letu 1951 povečajo. Farmerji so zato povečali obseg svojih nasadov , za 58% proti let-u 1950. Tako so sedaj v Združenih državah lahko odpravili omejitev izvoza bombaža. bi bilo delo kvalitetno irj bi imelo uinetniSkff vrednost, o čemer se je predčasno prepričal tudi znani pianist Arturo Benedetti Michelangeli kot član ocenjevalne komisije ter je zato ob velikanskem ogorčenju nekaterih krogov odklonil izvedbo klavirskega parta. Dasi Manno kot dolgoletni vodL ja orkestra dobro pozna mož- stralr.-ih efektov, se mu ni posrečilo, da. bi klavi.jM ko-t solo — instrumentu poveril odločilno vlogo, in tako da smo bili pogosto priča, kako se je klavirski stavek povsem izgubil v celoti in učinkoval le še kot del orkestra. Ideje, ki jih je avtor mestoma lepo naznačil in ki so dale slutiti, da jih bo smiselno dalje razvijal. so se le prekmalu razblinile v ponavljanja in cenene orkestralne efekte, katerim ni do večje veljave pripomogla niti odlična pianistka Or-nella Puliti-Santoliquido, ki je V klavirski stavek vložila dosti .-truda. Nikakor ni mogoče soglašati z .ocenjevalno komisijo, da mora «na vsak način» izbrati delo,, s katerim naj zadosti tekmovanju, dasi med predloženimi deli nobeno ne odgovarja .takemu razpisu. Ce se bo nadaljevalo na ta način, je nujno, da se bodo tudi bodoča hosti instrumentacije in orke-1 tekmovanja tržaške občine iz- rodila v farso, katere središče naj bo predstavljal «patriot-ski» nagovor tržaškega župana, ki pkar je oteževalo konspirativ-no de!o.» (M,. Marinko, referat na II, kongresu KPS, str. 94.) Vsa skrb CK KPS in IOOF je šla za tem, da v Slovenskem Primorju zraste iz vrst ljudstva domači kader, ki je kljub vsem leta 1942 in pozimi 1942-43 imamo številna poročila iz različnih krajev v Primorju, ki govore o spontanosti ljudstva brez prave organizacijske povezave. Isto velja tudi za primorsko partizanstvo. Pojav kraške čete, ki je zrasla iz mladinskih skupin preko poskusov akcij leta 1941 v sabotažno skupino leta 1942 in nato v pravo partizansko četo, pojav briške čete leta 1942 noši na sebi pečat spontane, še ne organizirane u- težavam že doiaščal. Najtežja j pomesti primorskega ljudstva, je bila doba do fašističnega raz- • So pa tudi jasni dokazi, kako sula. toda navdušenje množic j potrebni so bili v partizanski za OF je delo olajšavalo. Bilo , taktiki izurjeni kadri. Narodni jc toliko, da ga množične orga-1 heroj Mirko Bračič upravičeno piše Glavnemu poveljstvu oktobra 1942, ko je prvič obiskal Primorje, o «zelenkadrovstvu» in o «kaj nam pa morejo« partizanstvu; brez izvežbanih komandirjev, brez trdne discipline bi doživelo primorsko partizanstvo kljub vsemu revolucionarnemu zaletu poraz. Toda tudi pomoč, ki jo ie nudilo Glavno poveljstvo Slovenije v kadrih in izurjenih jer«rih čet in bataljonov, ni bila nikdar zadostna. Po formiranju Soškega odreda je bil n. pr. dotok v partizane pozimi 1942-43 tolik, da ni bilo mogoče vseh ne oborožiti ne izuriti jr. ne obdržati na primorskem terenu. Stotine so odhajale na N kranjsko in Dolenjsko. Vse to dokazuje, da se je primorsko ljudstvo, v et’oti enot-po, kot en mož dvignilo \ oborožen upor za svojo osvoboditev. za združitev z novo Jugovi vi jo. (Napisano kot uvod za «Spo menico o Slovenskan Primor-ju», ki je v tisku.). Prof. IVO JUVANČIČ KONEC, Avrelij Lukežič Na mizi \/^ri ir NaCi ®alkallski in Apeninski V II P AA I ,)olotok še naprej prodira po- T I \ LI V I L larni zrak. Tudi danes bomo imeii jasno, vendar pa hladno .vreme z burjo. V Trstu je bila včeraj najnižja temperatura y letos r.ji jeseni in sicer 10.0, naj-Jrišja pa 15.9 stopinj. STRAN i ZADNJA POROČILA teiiiiiiliPH llfilli! j il:....;-: !::j P lili 1 iis* M F lij: llliiiii iiip il i I I :ii I !: j i 1 :: !! '■ ■ I lil liliji fo. 1 lilij i:j;| : Hill •lil i '1 'č ! il!!! II : iiii •j !?| ! h t' i),!,!. :::::::: I : ; •|: ■■i 1 | , ■v II: i! i!!! flplli I II 9. OKTOBRA 1951 Smili; mili!- ‘l ■ t )(( II | I j I j, I ( , U j I RADIO Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 14.00: Igra salonski orkester: 20.00: Vincenzo Bellini: «Norma». o-pera v 3. dejanjih. — Slovenija: 12.40: Zabavna glasba; 18.00: Klavirski kor.cert. — Trst II.: ■ ■ Bizet: Otroške igre. baletna suita: 20.00: &“™ plesi. — Trst I.: 14.30: Napoletanske pesmi; Glasbeni variete. Egipt odpovedal sporazum z in proglasil Faruka za kralja Anglijo PORAZ ADENAUERJA Sudana na deželnih volitvah v Bremenu Zahodne sile so nameravale Egiptu v 2k urah predlagati novo rešitev vprašanja Sueškega prekopa Manifestacije v Kairu in Aleksandriji - 0 zakonih bo razpravljal parlament v novembru - Stališče Anglije KAIRO, 8. — Egipčanski mi- j kone. je najavil, da bo vlada v mistrski predsednik Nahas paša I kratkem izdala zeleno knjigo o ' anglo-<;giptovskih nasprotjih. Iz- je danes predložil parlamentu dekret o odpovedi ar.-glo-egip-čanskega sporazuma iz leta 1936. V drugem dekretu pa je proglasil kralja Faruka za kralja Egipta in Sudana. O obeh bodo razpravljali v parlamentu v njegovem drugem zasedanju v novembru. Obenem pa je pozval parlament. da popravi egipčansko ustavo, ki govori o Sudanu, Po četrtem zakonu ca bo imel Sudan posebno ustavo, k; jo bo izdelala ustavodajna skupščina, izvoljena po sudanskem ljudstvu in odobrena po kralju. Ta skupščina bo imela nalogo izdelati volilni zakon. Sudan bo imel demokratično zastopstvo in svojo vlado, preko katerih bo kralj izvrševal svojo oblast. Ustavno oblast bo delil kralj z predstavništvom ljudstva. Ko je Nah&s paia pozval parlament. naj odobri te nove za- jayil je: «Cč.s ie že, da vlada izpolni svoje obvez?, ki jih :ie vseboval zadnji kraljev govor in naredi posebne korake za ukinitev pogodbe iz leta 1936 in sporazuma iz leta 1899 o solastništvu Sudana. Cas govorov in pogajanj je minil in mi podvzemamo praktične ukrepe, da rešimo ysa ta vprašanja. Dejal je. da je moral podpisati leta 1936 pogodbo z Anglijo zaradi groženj sil osi. «Sedaj zahtevam, da jo ukinejo#. Govor Nahas pa^e so prinašali po radiu. Takoj nato je prišlo do manifestacij študentov in delavcev, ki so pozdravljali Nahas pašo, obenem pa dali du-ška svojim protibritanskim čustvom- Minister za vzgojo je odredil, da bodo jutri šole in univerze zaprte, da bedo lahko slavili odpoved pogodbe. Ta korak Egiptu je bilo ?e i sanja, posebno na Srednjem dalj časa pričakovati in o njem | vzhodu, kjer posebno raste od- so zapadni zavezniki razpravljali tudi na sestar.ku v Wa-shingtonu in Ottavvi. Da bi preprečili neljube posledice, katere bi lahko privedla s seboj egipčanska odpoved pogodbe z Anglijo, so izdelaii poseben načrt, s katerim bi Anglija, ZDA in Francija s svoje strani predlagale odpoved pogodbe iz leta 1936, obenem pa povabile Egipt, naj sodeluje pri obrambnemu paktu za Srednji vzhod. Pri tem paktu bi sodelovale tudi države britanskega Com-monwealtha. skupno s Turčijo, ki se je za to že izjavila pripravljeno. Po novem sporazumu ne bi varovale Sueškega prekopa samo angleški' sile, temveč egipčanske in oddelki atlantskih držav. Angleško vlado je, kot vse kaže. izučil perzijski primer in se je odločila da je treba pričeti reševati vsa viseča vpra- por proti bivšim kolonialnim gospodarjem. Toda zdi se. da je bila tudi sedaj Anglija prepozna. Danes zjutraj so iz Kaira javljali, da je tam položaj »negotov, če ne celo eksploziven«. Zato so se sestali poslaniki Anglije, ZDA, Francije in Turčije. Pripravljali naj bi se, da bj v 24 urah izročili egipčanski vladi nov načrt rešitve sueškega vprašanja in obenem izboljšali odnose med Veliko Britanijo in Egiptom. Po angio-egipčansketn sporazumu iz leta 1936, ki ga je pravkar odpovedala vlada v Kairu, je imela Anglija pravico vzdrževati 10.000 častnikov in vojakov na področju Sueškega prekopa. Po vesteh iz Londona pa naj bi bilo trenutno lam — skupno z mornariškimi in letalskimi silami — skoraj 40.000 angleških vojakov. Dodajajo, da je bilo to potrebno zaradi poslabšanja mednarodnega položaja. Po novem sporazumu, ki ga je hotel predložiti London v 24 urah, so imeli Angleži namen počasi evakuirati svoje oddelke in jih nadomestiti z dobro izvežbani-mi četami Egipta, ZDA, Turčije in drugih. V angleški prestolnici so izjavili danes zvečer, da ostaja anglo-egipčanska pogodba še vedno veljavna in je ni mogoče enostransko odpovedati. An. glija bo imela še naprej svoje čete ob Sueškem prekopu, kot to določa pogodba iz leta 1936. Angleška vlada pa se z druge strani strinja s tem. da morejo Sudanci sami odločati o svoji usodi. Ti pa ne bi smeli priti pod krono kralja Faruka, če tega sami ne želijo. Churchill je na kratko komentiral ta dogodek. Izjavil je: «Ce je ta vest resnična, pomeni. da so nam prizadeli hujši in bolj žalosten udarec, kot je bil tisti, v Abadanus. Socialdemokrati so uspeli obdržati svoje položaje - Različna mnenja o namenih kane lerja, ko je omenjal Odro in Niso Odložena razprava o nemških povojnih dolgovih BONN, 8. — Giedt sobotnega Adenauerjevega govora z Berlinu in predvsem njegovega zatrdila, da ..e Nemčija ne bo odrekla ozemljem preko Odre in Nise, so nastali danes popoldne živahni komentarji po hodnikih Bundfistaga. Mnenja so, d«, je hotel Adenauer že v naprej preprečiti vsako nasprotno razlaganje pri morebitnem sporazumu štirih. Z druge strani pa zopet pravijo politični opazovalci, da so bile Adenauerjev e besede navadni preizkusni balon. Hotel bi namreč vedeti, koliko koncesij bi nameravala ZSSR dati pri njenih naporih za združitev Nemčije. pod p'i svojem mc*a 57.44 m potegni; z orodjem do tleh; brez tega nepotrebnega incidenta bi verjet-no Slovenci in Jugoslot.nni dobili prvega svetovnega rekorderja. Pa drugič! Žerjal je bit diskvalificiran, ker so ga obtožili, da je neopravičeno izostal na meddržavnem dvoboju Jugoslavija — Velika Britanija. Ker pa ni bilo jasno ali obtožba drži ali ne in je celo več stvari kazalo, da Danilo ni kriv. kazen ni bila izrečena in je suspenz tako po mesecu dni avtomatično odpadel. Kljub temu Žerjal ni odpotoval na Mediteranske igre. Sicer P a je bolje, ker se še ni dogodilo, da bi še na večjem tekmovanju dosegel dober rezultat. Ima preveliko tremo. Njegov današnji uspeh ga postavlja na četrto mesto med letošnje metalce kladiva v svetu, cbenem p * jeke sinove«, ero«0'®’ la, Grazia M. Franci* Armonia. 15.30: «Med ženo«, D. Andrews, ^ Azzurro. 16.30: «Mali P' U. Ferrari, i-. s*n,n® v 0"1 Belvedere. 16.00: «Poz gu», T. Power, j*. ‘J*-’ je tf Garibaldi. 15.00: g Gl*4 dila najina ljubezen«, D. Daily. n-r!,n». ™ Ideale. 16.00: «HoteI B«rt lom nacizma), R r Cl*(: Impero. 15,30: možje«, M. Jc Italia. 15.30: «No£errj ipero. iD.ju- «La z r0 tja...«, TotoJ-Radio. 16.00: »Tak« 50 E. Ta.vlor, W. B®e^j or«1*’ Viale. 16.C0: ((PusčavsK' De Carlo. R. Green. v Ssvona. 15.30: ((GoSP^ pwtl£ii kingu», R. Skelton Vittoria. 16.00: Pompejev«, Prešle Vittorio Veneto. Copperfield«, k. Bartolomex. ,r>- 20.30 glasba. 21.00 Konce"' nistke Justine V “S? A*e! ^ f bena medigra. ^ 5?f «San Michelt)), d jjn; 0 bavna glasba. .* k. pic51-glasba. 23.00 StarlnSK Polnočna glasba. ’■ gl5^,f 7.45 Jutranja %kester/iK Amerike. 11.30 Ot 12.00 Na Hawajik|i| g;avPl ^ Lahka glasba. 1'?.,tansKJ p|P.) vi. 14.30 8£ac , !he 17.30 Snored ?B »nier'ii glasba. J?*.00 Glas ^ OrkesJcr ritmov. yar»«1 -i slike. 21.00 Glasbenica Balet 22.40 Ko'11 $ lasb»- m'" rodbine N-akamura je dobil odejo in mrežo proti komarjem. Gospe Nakamura m njeni mlajši hčerki ni teknila nobena jed. Sin pa in druga hčerka sta jedla vse, kar sta dobila. Desetega avgusta je prišel gospod Osaki, prijatelj rodbine, ki je pripovedoval, da je njegov sin Hideo v tovarni, kjer je delal, živ zgorel. Ta Hideo je bil Tomijev vzor. Pogostoma ga je v obratu opazoval, kako ravna s stroji. To noč je jok Toši j a stalno budil. Sanjal je, da je videl gospoda Osakija in njegovo rodbino prihajati iz odprte zemlje; nato je zopet videl Hideja pri strojih. Nek stroj je bil posebno velik. Gnal je prenosni jermen. Stal je pri Hideju. Vse se mu je zdelo — sam ni vedel zakal — nepopisno strašno. Oče Kleinsorge je prosil očeta Cieslika, da naj obišče doktorja Fujiia. Desetega avgusta je zvedel, da je bil doktor ranjen ter da živi pri svojem prijatelju Okumi v Pukavi. Oče Cieslik se je odpeljal z misasadskega kolodvora, ki leži izven Hirošime. Dvajset minut se je peljal z električnim vlakom; uro in pol hoda je Sel v veliki vročini peš do hiše gospoda Okume. Hiša je ležala ob reki Oti, na vznožju neke gore. Gospod Fujli je sedel v naslanjaču. Na sebi je imel kimono. Na zlomljeno ključnico si je polagal obkladke. Povedal je, da je izgubil naočnike, da ga zato bolijo oči. Pokazal je modre in zelene proge, ki sta mu jih vtisnila oba trama. Doktor je jezuitu najprej ponudil cigareto; ■nato pa viski, dasi je bilo šele enajst predpoldne. Oče Cieslik je bil prepričan, da bo doktorju ugajalo, če bo ponudbo sprejel. Zato je privolil. Uslužbenec je prinesel suntoriski viski. Pridružil se jima je Se gostitelj in vsi trije so se zelo prijetno zabaval) in se razgovarjali. Gospod Okuma je živel nekaj časa na Havajskih otokih in je vedel marsikaj povedati o Američanih. Doktor je govoril tudi o nedavni pogubi. Povedal je, da sta bila gospod Okuma in ena bolničarka na razvalinah njegove ,DU‘"^Kl nesla sta železno ročno blagajno, ki .io je shranil v V njej je imel tudi nekaj kirurgi 'nih instrumentov. ^ m siiku je dal za rektorja noviciata nekaj 'kari.1 ln, P ^ o«'e Cieslik je silno želel nekaj povedati. Čakal je> ji-govoriti o tajnosti, v katero je bila bomba zavita. Tr<■ ■ ^ kakšne vrste bombe je to bila. V noviciatu B J® tajnost avtoritativen človek, neki japonski 'as. .. *•* RADIO .1ISOSIOVM1^1 ČOHE TB ,Jl TOREK, 9. okt<*ta '' ,9* Poročila ob 7-°°'£iašl)a-^ 23.05. 7.15 Jutranja g* s}10^ Znani valčki, l^-00 J0i orkeiter iz Trsta. 1 raj do danes, l^-.imir 5, ,1 bene zgodbe. l8‘0CJ^ op. Jc* «lz potne torbe* smta ^ klavir. 18.15 Ku turn . 1- 18.30 Igra trio Nova , Lahek večerni spored- uper^. cen7.0 Bellini: »Nonj*«, ^ 3. dejanjih. 22.30 23.10 Glasba za lan*0 12.00 Filmska bavna glasba. 13.00 Ol^ # lodije, valčki, polK.?h ju 1J“j) 14.00 O naših *ra£!Uet. & 14.30 Igra Vaški. Jelka Čvetožar >n JaSw. pr var. 15.10 Zabavna * Želeli ste — poslu-aJ poldanski kon,cei:n„iKo "hiSK' glasbe. 17.25 Harff'«” jr igrata Dorko skob jr1" n, glasba. 18.00 y ^ 18.15 Schuman: 19.0° 13.45 Vesela glasna-- v> rji ca pripoveduje ,9,31 ,56» Koncert v pestra hjt -or,ricci 20.00 i Aktualnosti- niKar-VV 31g u.iviiuiu.ui ‘iuvcik. učil jayuii-n.. -- pjH‘- ( ni bila bomba, temveč poseben, droben magn^zije ( je eno samo letalo trosilo na vse mesto. Na vis« eKSp> , " mestnega električnega omrežja se le prah vžgal >n , 5lJi» .,0'' Doktor Fujii je bil s to razlago — saj ,io je popolnoma zadovoljen. «To pomeni,* je rekel. :l1'1 ‘cest# trosijo le na velika mesta in podnevi, ko obratuje niča in druga električna podjetja.* << 1» y e' f lis1} _ ______________________ _ fj®* pavati razvaline. Našel je nekaj dnevnikov ln ki so bile vložene v različne knjige. Papirji sc fi le na robovih malo zavihani. Tudi nekai m loncev je našel. Medtem je prišia k nJerrul^ vid0*'. -^11 - a Ul u(,tl tltMll lici ptiU.HrLJd.* jftlr Po petdnevnem negovanju ranjencev v P»r ^ je ^ Tanimoto enajstega avgusta odšel k svoji ^JcvCnit* nAVofi roiimllno M o čal rlnotmllrnV in '()d* S naka; povedala mu je. da bi ga njen 01 e i;,d -.1 y Tanimoto je bil upravičen sovražiti njenega eLp0vsp, ^sKeg« ^5^ Poštni tekoči račun za STO . ZVIJ: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ln°Z000J"^ Ljubljana T.vrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90333-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska