OCENE - ZAPISKI - POROČILA - GRADIVO
ŠE ENKRAT O KRAJEVNEM IMENU MAVHJNJE Linü Legiši v spomin
Koliko je imenoslovno raziskovanje tvegano in zamudno, lahko pokaže naš primer. Ko je Bezlaj (SVI II. 10 p. g. Malešnica) spregovoril o krajevnem imenu Mao-hinje v devinsko-nabrežinski občini, je gotovo poznal zapis 1494 Meichensell (Kos, Urbarji slovenskega Primorja II, Ljubljana 1954) in morda še kak novejši zapis: le preblisk strokovno podprte intuicije ga je lahko usmeril k antroponimii *Ма1ес1гЂ, da je v njem našel izvir našega krajevnega imena. Ko sem sam trideset let pozneje pripravljal prispevek Antropotoponimi sloveni sul Carso za zbornik videnske univerze (Est Europa I, Udine 1984), sem se oprl na italijansko obliko tega imena Mal-china, da sem popravil Bezlaja in se rajši navezal na antroponim *Malehina, izpeljan iz prejšnjega z obrazilom -ina za slovenska moška imena, ki je bil posebno tvoren na slovenskem Zahodu. Tedaj nisem dvomil, da spadajo Maohinje med prvotna pre-bivalska imena na -jane.
Danes razpolagam z obilnim gradivom, ki me sili k iskanju nove rešitve. Naj najprej nanizam nove podatke. Iz zgodovinskih virov razpolagam s 1578 Meichensella, Meichenseller Supp (nemško zapisan Urbario delia Signoria di Duino, A. C. Aminini-strativi di Gorizia, fasc. 48, Državni arhiv v Trstu), 1714 Maugena in 1715 Maugina (Liber I"s Mortuorum, Župnijski arhiv v Devinu), 1819 Mauchigna (katastrske mape Gemeinde Mauchigna, Arhiv Ufficio Tecnico Erariale, Trst), 1853 Maohinja (P. Kozler, Zemljovid slovenske dežele), 1876 Maohinje (Uredba zemljiščnega davka, Zravenšnja mapa Mavhinje, Arhiv Ufficio Tecnico Erariale, Trst), 1917 Mauchinie (karta 1 : 100.000 Istituto Geografico Militare), 1962 Mâlchina (karta 1 : 25.000 Istituto Geografico Mi-litare).
V jeseni 1986 sem sam zbral na terenu še naslednje žive oblike: imenovalnik krajevnega imena Mâuhnje (informatorji v samem Mavhinjem, v Devinu in Šempolaju), Mâuhinje (informatorji v Slivnem in Medji vasi); rodilnik (i)z Màuhinj (Mavhinje, Slivno, Medja vas), 'z МаџИапј (Sempolaj) poleg (i)z Мацћпјеуа, mestnik y Маџћпјзп (Mavhinje, Sempolaj, Slivno, Devin, Medja vas). Pri vseh informatorjih se prebivalska imena glasijo soglasno Mâuhanjci, Mâyhanjke, mayhanjski.
Na prvi pogled je jasno, kako daleč je akulturacija, ki so jo vsilila množična občila, že pustošila pri zavesti domačinov, ki prodajajo oblike МаџШпје, (i)z Mauhinj kot narečne: v zahodnem delu tržaške province je akulturacija povzročila že razpad narečja. Pravo odkritje predstavljajo zame oblike s pridevniško sklanjatvijo krajevnega imena. Ko sem pozorno izpraševal informatorje v vasi sami, v vaseh, ki se skoraj dotikajo Mavhinjega (Sempolaj, Slivno) in v nekoliko bolj oddaljenih vaseh (Devin, Medja vas), kakšno je razmerje med obema vrstama oblik (množinska ženska : ednin-ska srednja), se je moj vtis kmalu sprevrgel v gotovost: pod pritiskom množičnih občil danes že prevladuje ženska množinska sklanjatev, a v spominu in praksi vseh obstoji tudi edninska srednja sklanjatev ne samo kot starina (obliko so rabili starejši), temveč kot dvojnica (obliko rabimo tudi mi ob oni drugi), pravzaprav kot privilegirana narečna oblika (ko govorimo po domače, nam uide ta oblika).
S tem je zgodovina imena dejansko pojasnjena. Tip Maohinje, iz Màohinj je mlajša analogična oblika po zgledu davnih prebivalskih imen na -jane. Zgodovinski zapisi izpričujejo najprej *Mâohanje sêlo (1494, 1578), toda vsi zapisi iz 18. in 19. stoletja kažejo na vzporeden obstoj ženskega imena *Màohanja (oas), za katerim se je v tem stoletju zgubila vsaka sled v živi jezikovni praksi, medtem ko je oblika srednjega spola še žilava.
Ob teh ugotovitvah je težko izhajati iz imena človeka *Ма1ес11Ђ, saj bi pričakovali *Maleliooo selo ali *Maleliooa oas; izhajanje iz *Mdleliiria pa nam dovoljuje izvajati iz njega prvotno *Malehin-je selo ali *Mdlehin-ja (oas).
Paole Merkù Trst