/ PoStnfna p?a«?anj« ▼ golmrtnt' Leto X¥L? 148 S 10 LJubljana, ponedeljek, 1. julija 19K Cena 2 Sin i,p:avništvo: Ljubljana. Knafljeva uiica a. — TelefoD št. 3122, 3123, 3121 1125. 3126 Inseratru juaeleK. Ljubljana, Selen-tmigova ji 3. - TeL 3492, 2492. Podružnici) Maribor Gosposka ulica št 11. — i eiefoD št 2455. Podružnica elje: Kocenova ulica št. 2. — reieron št Računi pn pošt. Cek zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien s? 10^.241. Tttniifiilnn znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Stro8smayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokoptai se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Malim naročnikom, eni in prijateljem Delo v naših tiskarnah se je do sedaj I tekom stare pogodbe, katere obveznosti vršilo na podlagi tarifne pogodbe, ki je so bile še v polm veljavi. je vodstvo odre- doiočala pravice in dolžnosti delodajalcev (tiskarn) in delojemalcev (stavcevin pomožnega osobja). Ta tarifna pogodba je bila sklenjena 1929 v času gospodarske konjunkture, ko so tiskarne mogle biti širokogrudne napram svojim nameščencem. Od takrat so se gospodarske razmere bistveno poslabšale in gospodarska kriza je tudi našo tiskarsko obrt hudo prizadela. Razumljivo je, da so, ko je lanskega leta kolektivna pogodba potekla, nastale pri pogajanjih za novo pogodbo velike težkoče. Grafično delavstvo je ne le odločno branilo dosedanjo višino svojih mezd, in te so najvišje, kar jih je v Jugoslaviji imamo, temveč tudi celo vrsto drugih odredb, ki dajejo že zaposlenim tipografom uprav privilegiran položaj napram tiskarskim podjetjem. V zadnjem trenutku se je lani našel izhod iz kritične situacije na ta način, da je prišlo do provizoričnega podaljšanja stare pogodbe za leto dni, z nekaterimi nebistvenimi spremembami. Obe strani pa sta si bili že lani s\e-sti, da se bodo iste teškoče pojavljale tudi letos, ako ne nastane bistveno izboljšanje splošnega gospodarskega položaja. In zato sta se obe stranki sporazumeli, da naj se v slučaju, ako se letos nov sporazum ne doseže, lanski provizorij še za eno leto podaljša. Proti v?emu pričakovanju tiskaren pa se je vod-tvo ljubljanske organizacije grafičnega delavstva odločilo, da letos iz-forsira podaljšanje tarifne pogodbe iz leta 1929 še za pet let, I>a da tej svoji zahtevi primernega po-vdarka, je to vodstvo brez vsakega predhodnega obvestila pred 14 dnevi odredilo, da se prične pasivna resistenca v Narodni tiskarni, kjer se tiskajo »Jutro«, »Slovenski narod« in »Domovina« poleg številnih drugih listov. In tu prihajamo sedaj mi k besedi, kajti pasivna >-esistenca v Narodni tiskarni ie vedla v sistematično sabotažo rednega izhajanja našega časopisja in je prešla s tem v okvir morebitne borbe med tiskarnami in nameščenci na teren, kjer se postavlja vprašanje javnega interesa. Narodna tiskarna je v prvi vrsti časopisna tiskarna. Ona je centrala na-šega" naprednega novinstva in se je te svoje funkcije vedno zavedala. Konzorcij »Jutra« in upravni odbor Narodne tiskarne sta imela napram svojim nameščencem vedno socialni čut, tudi v dobi, ko je bilo to jako težko. Narodna tiskarja že več let ne donaša ni kakega čistega dobička in ne daje nobenih dividend niti tantiem, a ona niti konzorcij' »Jutra« nista nikoli poskušala se rešiti svojih socialnih odgovornosti. Nikdo ni bil pri "as ob svoj kruh zaradi potrebnih redukcij in ponosni smo, da smo svojim dosluženim delavcem so-trudni kom poleg njihove zakonite preskrb ni ne, preko naše dolžnosti in brez ozira na vprašanje kakršnegakoli dobička, mogli nuditi vedno tudi skromne pokojninske prib°ljške. Zaslužek tipo-grafov, zaposlenih pri naših časopisih, je izredno lep- Že prav visoki državni funkcionarji nimajo takih prejemkov, kakor jih imajo danes pri osemurnem dnevnem delu naši sotrudniki, ki postavljajo in tiskaj0 naš list. Državni in zasebni nameščenec, ki sta večkrat ab-sohirala srednjo in visoko šolo ter položila doktorate in druge izpite, sta srečna, kadar dosežeta mesečne prejemke mladega tipografa. Poprečna plača strojnega stavca — in tu pri strojih se je sabotaža dogajaia — znaša mesečno 3200 d<> 4000 dinarjev. Saboiaža proti našim listom je imela za cilj, On se prepreči vsakodnevno redno izhajanje zlasti »Jutra« in »Slovenskega narou*«. Večer za večerom se je dogajalo, da ck> 1U. ure aeio v uskarni m slo niKamor, od momenta pa, ko se je zaeio, da so vlaki že zamujeni, so pa stroji' pričeii deiovau s podvojeno brzino. Požrtvovalnosti redakcije in iznajdljivosti uprave, ki je ponoči organizirala raz'«'azanje deloma z avtomobili vse tja do Maribora, se je zahvalni, da »Jutro« vendar ni prihajalo prepozno v roko či-tateliev, čeprav vseh nevšečnosti preprečili nismo mogli in je zaradi sabotaže v tiskarni trpel tudi uredniški del naših listov. Navzlic vsemu nismo izgu^m resne volje, da pomagamo k sporazumni rešitvi nastalega konflikta. Ker je organizacija slovenskih tiskaren solidarno odkionila podaljšanje pogodbe za vec nego eno leto, je bilo to tudi za nas obvezno. Mi smo svojim sel rudni kom tipografom resno prigovarjali in svetovali, naj se obstoječi provizorij še za eno leto podaljša, da vidimo, ali je sedanje stanje še gospodarsko znosno. To je bilo tudi v interesu samega grafičnega delavstva. Saj bi mu nič ne koristila še tako lepa pogodba, če bi pa med tem tiskarne, njihove delodajalke propadle. In dober del slovenskih tiskaren je resnično na tej poti. Priznamo, da smo našli med našimi grafitnimi sodelavci mnoge, ki so kaaatf razumevanje za naše stališča. Toda vodstvo je bilo rrepomirljfvo in tik pred iz- dilo, da se za soboto nameravana nedeljska izdaja »Jutra« sploh ne sme postaviti in tiskati. S tem je bil izvršen strani vodstva grafičnega delavstva tudi formalni prelom in mi smo stali pred težko odločitvijo. Ze nekaj časa sem smo sumili, da se za sabotažnimi akti proti »Jutru« in našim časopisom skrivajo še posebni motivi. Tem večja je bila zato naša dolžnost, da eksistence našega naprednega časopisja ne damo ogražati od po-ediniih prepotentnežev in njihovih even-tuelndlh zaplečnikov. Morali smo se odločiti za samopomoč- Od danes se nahajamo v izvenpogod-benem stanju. Navzlic temu se nam je posrečilo zagotoviti nadaljnje tiskanje in izhajanje »Jutra«. Vemo, da to našo odločitev vsa naša javnost razume in da jo pravtako tudi deset in desetisoči naših čitateljev odobravajo. Računamo, da nas bodo razumeli tudi vsi oni dosedanji sotrudniki v tiskarni, ki so se za trenutek uklonili nepremišljenemu in po našem globokem prepričanju lahkomiselnemu povelju svojega vodstva. Oni vedo, da pri nas delovno razmerje ni odnošaj hladnega gospodarskega računarja napram nameščencem. Vsekakor pa: »Jutro« bo izhajalo redno naprej. Začetne nedostat-ke naj nam prijatelji oprostijo. »Jutro« Spalajkovič in Balug-džič vpokojena Beograd. 30. junija, p. Vpokojena sta ju-goslovenska poslanika dr. Spalajkovič v Parizu in g. Balugdžič v Berlinu. Za poslanika v Pariz pride verjetno sedanji prvi pomočnik ministra zumanjih del g. Purič. Konferenca Male antante bo jeseni Beograd, 30. junija, p. Kakor znano, je bila zaradi krize vlade odgodena konferenca stalnega sveta Male antante. Meseca julija se ta konferenca ne bo mogla vršiti, ker bo vlada prezaposlena z delom v parlamentu. Zato se bo konferenca vršila v eBogradu ali na Bledu meseca avgusta ali septembra. Natančni datum še ne določen, dnevni red pa ostane enak, kakor je bil določen za od-godeno konferenco. Titulescu v Londonu London, 30. junija. Danes je prispel semikaj rumunski zunanji minister Titulescu in je v teku dneva posetil predsednika vlade Baldwiina, zunanjega ministra Hoareja in ministra za Društvo narodov Eden a. Obsedno stanja v Barceloni Madrid, 30. junija. Ker se je v zadnjem času ponovilo več incidentov, je vlada prglasila nad Barcelono in njeno širšo okolico obsedno stanje. Vojni in notrajni minister sta včeraj z letalom odpotovala v Barcelono, da bi i-zdala potrebne ukrepe za obnovo reda. Nj. Vel. kralj -odličnjaf Na Vidovdan opoldne se ie vršila v Kraljevski vili na Dedinju intimna svečanost, ker je Nj. Vel. kralj Peter II. dovršil prvi razred gimnazije. V prisotnosti Nj. Vel. kraljice Marije, kraljevih namestnikov, Nj. Vis. knjeginje Olge, dvornih dam, ministra dvora, prvega adjutanta Nj. Vel. kralja in njegovih učiteljev je guverner g. Jeremija 2i-vanovič po kratkem cerkvenem obredu, ki ga je opravil dvorni protojerej, prebral zapisnik seie razreditu nega sveta o učnih uspehih vzvišenega učenca. V zapisniku je navedeno, da je bil pouk v popolnem skladu z uradnim učnim načrtom. pri tem pa dopoljnen z navodili, pojasnil in deistvi primer no nalogam, ki jih izredni učenec pričakuje. Nadalje je navedeno, da ie učenec v°s čas pouka brez vsake zamude in najmanjše zakasnitve l poromala med svoje vernike, in pa prihod j posebnega papeževega legata, Nj. Eminence nadškofa in kardinala Avgusta Hlonda, s i katerim je poglavar rimske cerkve izkazal ljubljanskemu kongres:- najvišje počašče-nje. Vrh tega je kraljevska vlada poslala ! kot svoja zastopnika na kongres dva svoja ' odlična člana, notranjega ministra dr. Antona Koro?ca in trgovinskega ministra ; dr. Milana Vrbaniča. V Ljubljani so se zbrali tudi vsi katoliški nadškofi in škofi iz Jugoslavije, ki se jim je pridružil še pa-pe*ki nuncij na našem dvoru nadškof Pefle-grinetti. Menda še nikdar Ljubljana iri imela v svoji sredi tolikega števila visokih, oerkvenih knezov. Prenos Marije Pomagaj z Brezij V spremstvu dolge kolone avtomobilov, katerih so se vozili odlični predstavniki cerkve in civilne katoliške javnosti, so v petek malo pred 16 pripeljali podobo Matere Božje z Brezij na avtu, ki je bil na prav lep način adaptiran z dragocenim svet-lomodrim brokatom. Po vseh župnijah, skozi katere je vodila pot, so množice prebivalstva v zbrani pobožnosti čakale sloves- i nega mimohoda svoje Pomočnice, prod stolnico v Ljubljani je poleg ogromnega števila vernikov počakala tudi duhovščina s škofom dr. Rozmanom, s šibeniškim škofom dr. Miileto, s splitskim dr. Bonefači-čem in mostarskim dr. Miši čem. Osem bo-goslovcev je prineslo nalašč za to priliko izdelano nosilnico, na kateri 90 prenesli podobo, vso zasuto s cvetjem, na oltar svetega Dizme. Med množico vernikov, ki se je vsula v cerkev, se je pojavil tudi sivolasi nadškof dr. Jeglič, ki je bil deležen med verniki najlepšega sprejema. Ves popoldan in ves večer pa so romale mimo čudodelne Bogorodice dolge procesije Marijinih častilcev. ministrstva za zunanje zadeve MJtoš Gav-rilovič, načelnik oddelka za vere v ministrstvu pravde dr. čfirič, pomočnic bana dr. Pirkmajer, predsednik mestne občine dr. Ravnihar, divizionar Nedelikovič, rektor univerze prof dr. Samec in še dolga vrsta odličnih državnih in cerkvenih funkcionarjev. Prvi je papeževega legata v vznesenih besedah pozdravil predsednik mestne občino dr. Ravnihar. ki je izrazil posebno rado«r metropole Slovencev, tretje prestolnice kraljevim« Jugoslavije odposlanca sv. Očeta, posebno prisrčen pozdrav pa ;e izrekel kardinalu kot velikemu sin« bratskega poljskega naroda. Vojaška godba je zaigra papeško himno, kardinal Hlomd pa se je v lepi slovenščini zahvalS za pozdrav: »Gospod predsednik! Zahval juie-n se Vam za slovesen sprejem, ki ste ga pripraviM zastopniku sv. Očeta. Sv. Oče se vesefc že vnaprej, da bo evharistično slavje, ki ga pripravljate, dokaz vaše vere in vdanosti do presvete Evharistije. Z veseljem bom poročal sv. Očetu o tem slavju, kateremu želim popoln uspeh. Posebej pa pozdravljam Ijam se vse udeležence evharist:čnega kongresa, katerim prinašam blagoslov svetega Očeta.« Kardinal Hfond Je narto MagostorS zbrano množico, godba pa je zagata jogoslo-vensko himno. Vato je papežev legat kot reprezentant tujega »u verna. pnt^eJal častno vojaško četo in vojake pow§ra7®: Pomori Bog jonacf! — njdLi pa so ran gromko vmffi: Bog TI pomogao! Svetoma cerkvena otvar**^ S kolodvora se je kardinal Hload s svojim spremstvom odpeljal do stolnice, vbo pot živahno pozdravljen od občinstva. Sprevod so otvorile mladinske cerkvene družbe, zaključila pa odposlanstva cerkvenih in nekaterih drugih organizacij z zastavami. Pred stolnico je bil abran jugoslovanski episkopat z nuncijem. S kolodvora se je z vsem spremstvom od/peljal do stalnice, na potu živahno pozdravljen od občinstva. Pred stolnico je bal zbran jugoslovenski e-pisfeopat z nuncijem Pellegrinettijem in z nadškofi dr. Bauerjem, dr. Jegfcčem, dr. Rodičam, dr. šaričem in dr. Dohre-na Čehi. V latinskem jezaku je gosta pozdravil zagrebški nadškof dr. Bauer, a 'ko se mu je kardinal Hlond toplo zahivaM, so vsi cerdrve-ra dostojas»tven3d odSli v stoinico, kjer je rimski ilkof momsignor CaHori javnosti, med katerimi so bili načelnik ljubljanski škof dr. Gregorij mria Ar. Hlonda ob odposlanca kanft-pribota v Ljubljano Zdravje Tvojih zob ohrane sa*goV KAL0D0NT PROTI ZOBNEMU KAMNU _ »ruTRO« št. 147 2 = Rmedetjek, 1. VTT. 1935 - Razsvetljava Ljubljane Poleg teh glavnih dogodkov prvega kongresnega dne so se že na Vidov dan vršile nekatere druge prireditve. Pri uršulinkah 50 že zjutraj slovesno otvorili razstavo so- bne cerkvene umetnosti in paramentov. Zvečer je pred polno dvorano v Unionu izvajalo "lasbeno društvo Ljubljana veliki Handlov oratorij Mesija, največ občinstva na je privabila vpnzoritev Gregorinove pa-šionske drame »V času obiskanja« pod milim nebom pred nunsko cerkvijo na Kongresnem trgu. Predstavi, ki jo je gledališče smiselno priredilo za vprizontev na prostem so oledaloi, med katerimi je bilo naj-ve,- 'dostov z dežele, pozorno sledili do kraja° Samo zaključek igre je za trenotek zmotil pljusek nevihte. Vse te večere je bilo mesto razkošno razsvetljeno, a z vrha .»rajskega stolpa, s cerkvenih stolpov tn pročelij ter z najvišje točke nebotičnika so daleč na okrog žareli evharistični križi, v petek večer so bila razsvetljena tudi vsa privatna stanovanja in vsi lokali po mestu ki je nudilo gledalcem naravnost nepozabne slike. Vsa poslopja so okrašena tudi z zastavami in zelenjem. Na praznik Praznik sv. Petra in Pavla je bil predvsem paznik mladine. Že ob 6 zjutraj so pričeli iz vseh smeri prihajati posebni v aki šolarjev, ki so se pod vodstvom učiteljev in rediteljev takoj odpravili na stadion, kjer so se uredili v vrste, da pričasaio sv obhajilo, kakršnega v tolikšnem obsegu Ljubljana še ni doživela. Ob 7. *o maturanti ljubljanskih srednjih šol v stolnic, dvignili podobo Marije Pomagaj na nosila m jo v velikem in ljubkem sprevodu ljubljanske šo ske mladine odnesli skozi mesto m po Tvrševi cesti do novo zgrajene tribune na Stadionu. Po vseh ulicah, je sprevod vzbujal veliko pozornost občinstva, zlasti zaradi svoje pestre mnogovrstnosti, v kateri so se vrstile belo oblečene deklice, narodne noe, križarji in Klarice. Malo pred 8 je prišel na glavno tribuno s svojim spremstvom papežev legat, ki ga je ogromna m ložica mladine živahno pozdravila z vztC kliki in mahanjem belih robcev. Ko je nekaj minut kasneje prispela na stadion Marija Pomagaj — sprevodu na celu so sle jeseniške fanfare, sodelovalo je pa tudi vec Kardinal Hlond je odšel s škofi m prelati po mogočnem stopnjišču čudodelni podobi naproti! na kar so sliko namestili v glavnem oltarju tribune. Vpričo ogromne množice mladine in odraslih je papežev legat pristopil k oltarju, da daruje sv. maso, v kapeli pod tribuno pa sta ob istem času darovala mašo dva duhovnika, ki sta med obredom posvetila 87 ciborijev s hosti- 5ed mašo so zbrani otroci pod vodstvom prof dr. Dolinarja peli nabožne pesmi a po evangeliju je izpregovorii v pridigi škof dr Rožman nekaj vnetiih besed na mladimo. Obhajilo je nudilo izredno veOičastenpnzor: 87 duhovnikov v mašnem ornatu je z zlatimi ciboriji v rokah pristopilo k vrstam mladine. Po končani maši je kardinal H'ond dal mladini slovesen papežev blagoslov Ko je nato stopil na stopnjišče, da zapusti tribuno in stadion, in je godba zaigrala papeško himno, so po vsem stadiona zaplapolali beli robci zastopniku najvišjega cerkvenega poglavarja v pozdrav. Kardinal Hlond se je ginjen zhvaljeval. _ Nenavadno ugodnemu vremenu m pa skrbni organizaciji zdravstvene in sama-ritanske službe gre zahvala, da se kljub tolikšnemu številu šolar j ey - cenijo jiH na preko 20.000 - se ni pripetila nobena resnej ša nezgoda. Nekaj otrok se je pač izgubilo od skupin, kakor se to zmerom dogaja povsod kjer sodelulelo velike množice mladine, a vsaka izguba je bila hitro zopet popravlja Po obhajilu so vsem malim udeležencem takoj na stadionu se st^rafc skromen zajtrk, tako da so si malčki med katerimi so mnogi dopotovali od daleč m so bili že izčrpani od poti in od čakanja, hitro opomogli. Manifestacijsho zborovanje na Stadionu Ob 8 so se po vseh ljubljanskih župnijskih cerkvah vršile slovesne pon-fi kalne maše, ki so jih darovalii na kongresu zbrani nadskolje m skolje. Zlasti veliko zanimanje je bilo med vernik' za slovesno arhierejsko službo božjo grško-katoliškega obreda, ki jo je v sent-netrski cerkvi daroval krizevski škof dr. Niaradi in pri kateri je pel svečano litur-2i jo znamenit Ciril-Metodov zbor iz Zagreba. V Križankah je ob 7. daroval sv. maso nadškof dr. Jeglič. Ostale ure dopoldneva so bile posvečene veiskim stanovskim zborovanjem, ki so se vršila po vseh večjih dvoranah v mestu. Popoldne ob 15. pa je bilo na Stadionu prvo veliko manifestacijsko zborovanje, ki se ga je udeležil pretežni del na kongresu zbranega ljudstva, na tribuni za odlične goste pa so poleg papeževega legata in ostalih cerkvenih dostojanstvenikov prisostvovali tudi zastopnika kraljevske vlade ministra dr. Korošec in dr. Vrbanič ter ban dr. Puc. Predsednik kongresnega odbora dr. Žit-ko je pozdravil papeževega odposlanca, predstavnike kraljevske vlade, nuncija Pel-lesrinetija, vse nadškofe, nato pa v kratkem govru orisal pomen evharisiičnega kongresa. Govor papeževega delegata kardinala HIonda Za njim je pregovoril papežev legat, ki je izbrane vernike pozdravil najprej s slovenskim. nato pa s srbsko hrvatskim nagovorom. Rekel je med drugim: - Prvo, kar prinašan kongresu, vašim nadpastirjem in oblastnikom, duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem vernikom, ki se tega kongresa v katerikoli obliki "udeležujejo, je poseben pozdrav sv. Očeta in besede toplega priznanja, ki jih je Jezusov namestnik na zemlji o vas imel. Drugo, kar prinašam na te kongres, pa je prisrčno veselje mene kot Poljaka, severnega Slovana, ki mi je božja previdnost naklonila visoko in sladko nalogo, da zastopam skupnega očeta na kongresu ljubljenih bratov južnih Slovanov. Kakor ob času sv. Cirila in Metoda sta danes slovanski jug in sever lepo povezana v katoliški cerkvi. Prav ta sorodnost naša je svetega očeta vodila. ko je v moji osebi določi zastopnika za ta vaš slovanski evharistični kongres. Ta sorodnost bo meni množila veselje, ko bom od va£e strani priča božjih dobrot nad mL snft »Agent fcofe Svoj obširni govor je kardinal zaključil z željo, naj bi ta kongres, ki je zbral v Ljubljani duhovno vse verne Slovence in župmi še zastopnika katoliških Hrvatov, priklical na ves narod, na vse zasebno in javno življenje, na vso ljubljeno domovino novo življenje. Govor papeževega legata je množica prekinjala z viharnim aplavzom, nato pa so govorili še prof. dr. Hohnjec, prof. Petar Grgec iz Zagreba in predsednik Katoliške aikcije dr. Miha Krek. Po vsakem govoru je množica pod vodstvom kanonika dr. Kimovca zapela nabožno pesem. Ravno to petje, v katerem se je uibralo na tisoče in tisoče moških in ženskih grl, je dalo tudi tej slovesnosti poudarjen značaj velike cerkvene prireditve. Po zborovanju so bile na Stadionu pete litanije, ki jih je opravil mariborski škof dr. Tomažič ob asistenci droge duhovščine. Petje, ki ga je vodil močan zbor bogoslovcev, je spremljala godba Sloge, vse pa je dirigiral kanonik dr. Kimovec. Ko je na koncu škof dr. Tomažič podelil blagoslov z Najsvetejšim in je po Stadionu zaorilo še nekaj ev-harističnih pesmi, so škofje s kardinalom Kondom, ki je stopal sredi med zastopnikoma vlade ministroma dr. Korošcem in dr. Vrbanicem, odšli skozi areno proti glavnemu izhodu in se med burnimi ovacijami odpeljali v mesto, kamor so se počasi zlivale todi množice. Nočna procesija mož in fantov Najslovesnejša prireditev včerajšnjega dne je bila široko zasnovana nočna procesija mož in fantov na Stadion. Ob 21. so se po ulicah od Kongresnega do šentjakobskega trga začele zbirati množice kongre-siistov, a ob 22.30 se je začel s Kongresnega trga po Wolfovi ulici čez Marijin trg ter po Miklošičevi, Masarykovi in Tjrrševi cesti pomikati proti Stadionu ogromen sprevod s skupino praporov na čelu. Sledile so fanfare v narodnih nošah, za njimi pa so se zvrstili fantje in možje po dekanijah mar-riborske in ljubljanske škofije. V procesiji je sodelovalo 25 godb, ki so igrale nabožne melodije, možje in fantje, ž njimi pa dotama tudi občinstvo, ki se je žbralo ▼ tesno sklenjenem špalirju obakraj ceste, pa so ves čas prepevali narodne cerkvene pesmi. Možje in fantje so korakati po šest v vrsti, skoraj vsi 30 nosili prižgane plamenice v rokah. Procesija je bila dolga poldrugo uro, prvi oddelki so prispeli na Stadion okrog 12, zadnji pa okrog 1 zjutraj. Pred in za baldahinom. pod katerim so nosili Najsvetejše, je šla po ena četa vojaštva. papežev legat se je z ostalimi visokimi cerkvenimi dostojanstveniki pripeljal z avtomobili in s tribune prisostvoval polnoč-nici. Ob 12.30 se je začela sv. maša, na kar je sledilo obhajilo, ki se ga je udeležila polna, arena fantov in mož. Stadion je bil razkošno razsvetljen z močnimi reflektorp, M so odpirali izredno lep pogled na tribuno z glavnim oltarjem in na desettisoče vernikov, ki so gla napolnili. Slovesnost Je bSa končana še le po 2. ttri zjutraj. Drttge večerne In nočne prireditve V mestu samem so se ta čas po '•seh župnijskih in samostanskih cerkvah vr§3e slovesne pokiočmoe s skupnim obhajilom za žene m dekleta. Polnočnice so imeE po v«e-okri škofje sami. Cerkve in trgi so hffi pogrni vernikov, ogromna pa je bila udeležba tudi na Kongresnem trgu, kjer je Narodno gledališče priredilo za udeležence kongresa ob 2 po polnoči pod milim nebom predstavo »Slehernika«. Predstava ye bito deležna prav živahnega zanimanja, ves ograjeni prostor pred nunsko cerkvijo je bil nabito poln. Gneča je bila tolikšna, da so morali kljub ugodnemu vremenu tudi te nekajkrati intervenirati samaritarri m reševalci. Prav tako so zbrale velike množice poslušalcev prireditve zgodnjega večera, Wagnerjev »Parsifal« v operi, koncert Ciril Metodovega zbora v frančiškanski cerkvi in veMki koncert evharističnih pesmi, kn so jih izvajali zbori Pevske zveze. Ko so pred nunsko cerkvijo še igrala »Slehernika«, so se udeleženci procesije po malem pričeli vračati s stadiona. Vso noč so romarji ostali na nogah, lokali po mestu, zlasti avtomatični bifeji so bili neprestano polni gostov in tramvajske proge so bile v prometu vso noč. Ljubljana je do jutra nudila sliko živahno razgibanega romarskega taborišča. {Kakj kpjj Zaključek v nedeljo Današnje slovesnosti so se Nedelja pričele z mašami po vseh cerkvah, ob 9. pa je bila na Stadionu slovesna pontifikalna maša papeževega odposlanca. 2e dobro uro pred začetkom so bile arena in breSne polne občinstva. Na desni strani tribune se je namestila mogočna skupina narodnih noš, na levi pa so se zbrali pevski zbori pod vodstvom stolnega dirigenta dr. Kisnovac, ki so sodelovali s koralno »angelsko maso«. Slovesni službi božji sta poleg drugih odličnih crkvenih in civilnih funkcionarjev prisostvovala tudi oba predstavnika vlade ministra dr. Korošec in dr. Vrbanič. Ko je prispel ob 9.30 papežev legat v dragocenem ornatu z dolgo vlečko in s svojim spremstvom, je vso pot skozi areno do tribure blagoslavljal množico, verniki pa so ga ves čas pozdravljali z mahanjem belih robcev. Pred pričetkom maše je vsa mnočica zapela Marijino pesem, po naši pa se je vršilo drugo slavnostno zborovanje, rta katerem sta razen predsednika kongresnega odbroa dr. Žitka govorila še odvetnik dr. Leskovar iz Maribora in pa upokojeni major Anton Et-ger iz Zagreba. Tretji napovedani govor 90 prireditelji zaradi prehude vročine odstavili z dnevnega reda. Na koncu je predsednik dr. Zitko pozval vso množico, naj vzklikne papežu Piju XI. in kralju ePtru IT. Iz derettisočev gri je zaoril mogočen »Živijo!«. Ko je papežov legat z ostalimi cerkvenimi dostojanstveniki in z zastopnikoma vlade odhajal s Stadiona, mu je množica vnovič prirejala viharne ovacije, ki so trajale še tudi po vsej Tyrševi cesti in po vsem mestu do stolnice, koder je bil formiran impozan-ten špalir. Mogočna zaključna procesija Za zaključek kongresnih svečanosti se je danes popoldne formirala veličastna procesija iz mesta do Stadiona, katere so se udeležili do mala vsi gostje kongresa, kar jih je prihitelo od blizu in daleč. Na Bledweisovi cesti, na Kongresnem in Napoleonovem, na Vodnikovem in Krekovem trgu se je množica vernikov zbrala v troje delnih sprevodov, ki so se pred glavno pošto zlili v eno samo dolgo, pestro razgibano reko, katere mimoho je trajal polni dve uri. Od Kongresnega trga so po Šelenburgovi ulici prikorakale lepo razvrščene skupine otrok v slikovitih kostumih raznih cerkvenih organizacij, predvsem klarice in križarji s svojimi prapori nato pa je 10 mladih samostanskih bogoslov cev prineslo na nosilih podobo Marije Pomar gaj, ki so jo bili po dopoldanskih svečanostih prinesli iz Stadiona. Glavni del procesije, ki se je zbral od Vodnikovega in Krekovega trga do stolnice, je prikorakal po Prešernovi ulici. Tu so stopali predvsem verniki ljubljanskih župnij s svojo duhovščino, nato pa so sledile de-kanije ljubljanske škofije. Dolgi vrsti narodnih noš, ki jih Ljubljana menda še ni videla v tolikšnem številu v sprevodu, so spet sledile cerkvene organizacije in bratovščine v slikovitih kostumih, s prapori in banderami, nato pa so korakale skupine naših ameriških, vestfalskih, belgijskih in holandskih izseljencev. Kongresnemu oboru s predsednikom dr. Žitkom in s predsednikom stalnega odbor za jugoslo-venske evharistačne kongrese krškim škofom dr. Srebrni čem na čelu, je sledila cela arma-dica ministrantov z zvončki, nato bogoslov-ci in duhovščina, Tedovniki najrazličnejših redov in končno stolni kapitelj ljubljanske škofije. Cele četrt ure je trajal mimohod duhovščine, nato pa je pod velikim baldahinom nosil škof dr. Rožman Najsvetejše, spremljan od kanonikov dr. Klinarja in dr. Opeke. Za baldahinom so šli div. general Nedeljkovič kot zastopnik kralja, ministra dr. Korošec in dr. Vrbanič. dr. Puc, pomočnik bana dr Pirkmajer, načelnik zunanjega ministrstva Gavrilovič, rektor univerze cIt. Samec, bivši poslanik dr Pitamic, šefi uradov, zastopstvo oficirskega zbora, nato pa še dolga vrsta zastopnikov oblasti in korpor-icij. Tako se je pomikala procesija nad dve uri skozi mesto, vso pot spremljana od gostega špalirja na obeh straneh ceste. Kakor računajo prireditelji, je pri slovesnosti so-dekrvalo cfcoog 100000 ljudi. V sprevoda je bilo nad 30 godb, ki so igrale melodije, dočim je množice deloma molila, deloma pre pevala cerkvene pesmi. Kakor pri nočni procesiji, sta tudi pri popoldanski sodelovali dve četi vojaštva z vojaško godbo. Ko je procesija dospela na stadion, so se pričele zaključne svečane litanije. Ob prisotnosti kardinala Hlonda je slovesni obred opnavil ljubljanski škof dr. Rožman. Litanije so peli duhovniki, odpevala pa jim je vsa silna množica vernikov. Konično je papežev odposlanec nagovoril množico v slo vensekm jeziku in ji tudi podelil blagoslov z najsvetejšim. Množica je blagoslov sprejela kleče in zapela zahvalno pesem. Ob razhodu so udeleženca kongresa prirediS prisrčne ovacije papeževemu legatu, predstavnikom vlade in ostalim visokim funkcionarjem. Proti 7. nri zvečer so topovski streli z ljubljanskega gradu naznanili ofka-eh» zaključek kongresa. Do poznega večera Se t raje razgibana 3-vahnost, ki jo je prenesel v Ljubljano evharistični kongres, lasti dolga, široka Tvr-ševa cesta, ki je vse te dni prenašate največje breme ljudskega prometa med središčem mesta in stadionom čeprav je bOa zaprta za redni vozni prometa je še ves čas polna valujoče mužice, Id hiti na eno in na drugo stran. Na vseh treh ljubljanskih kolodvorih je vse večerne ure velik naval, ker bi se vsakdo rad podvizal, da pohiti domov, poln nepozabnih vtisov, pa tudi u-trujen da od nevajenega napora. Ves večer in vso noč redni tn posebni vlaki zopet razvažali udeleHnee kongresa kakor 4 ji včeraj dovažafi. Ulice po mestu pa so Mjob odhodu glavne množice še zmerom polne vrveža, vett-ke skupine gostov, M ostanejo še kakšnem dan v Ljubljani, pa so prisostvovale tudi še vprizoritvi novega Gregorinovega »Pasijo-nac pod milim nebom na Kongreenom trgu in pa ponovitvi Handlovega »Mesije«, ki je izvajanju glasbenega društva Ljubljane še enkrat napolnil veliko unionsko dvorano. Tako prireditelji kakor udeleženci _ kongresa, pa tudi Ljubljana sama, ki še ni doživela tako obsežnega slavja na svojih tleh, so lahko zadovoljni s celotnim uspehom prieditve. Skrbni organizaciji reditelj-ske in samaritanske službe gre zahvala, da se ni pripetila nobena včeja nesreča, čepra je bil naval ogromen in čeprav je bila med množocami ogromna večina takih, ki^niso vajeni mesta in njegovega prometa. Sicer pa je bil promet skozi Ljubljano vse te dni v vzornem redu. Stražnikom, ki so s težavo samo obvladovali križišča in trge in ki so morali desettisočem tujcev neprestano dajail smeri, so biE priskočili na pomoč orožniki ču pa številni kongresni reditelji. Delo so vsem olajšali kongresieti sami, ki so te odlikovali z občudovanja vredno discipliniranostjo. * Minister dr. Korošec o evharisticnem kongresa Minister notranjih del g. dr. Anton Korošec je dal ljubljanskemu dopdsni-iku Centralnega Presbiroja nasledilo izjavo: Evharistični kongres v Ljubljani je uspel nad vse pričakovanje sijajno. U-deležba je bila ogromna iz vse Jugoslavije, seveda največ iz Slovenije. Evharistični kongres je bil zamišljen kot verska manifestacija. Kongres je hotel biti to in nič drugega. V tem ozira je popolnoma dosegel svoj prvotni namen. Do kakega incidenta, da niti do najmanjšega nereda ni prišlo. Vsakdo se je trudil, da poveliča te dneve. Zlasti pa je Ljubljana storila svoje, da so ti dnevi tako lepo uspeli in da bodo o-gtali v spornimi vsakemu, ki je videl ta kongres. Proslava Vidovega dne Ljubljana, 30. junija. Tudi letos je Ljubljana na najbolj dostojen način proslavila Vidov dan-praznik, ki je posvečen spominu junakov, padlih za svobodo svojega naroda na Kosovem polju in v svetovni vojni. 2e v četrtek zvečer so z vseh hiš za-plapolale državne zastave, a na gradu je zažarel napis: čuvajte Jugoslavijo, oporoka našega nesmrtnega pokojnega kralja. Na Vidov dan je Skof g. dr. Rožman bral v stolnici Misere^e in libero. Za-dfušnici so prisostvovali majodlienejši predstavniki javnosti, zastopniki raznih društev in korporacij jti številno občinstvo. Ob 9. sta bili zadušrrCj darovani tudi v pravoslavni kapelici Vojvode Mišica in pa v evangeljski cerk\-i na Goeposvetski cesti. Najtoplejši dan Beograd. 29. junija. Na Vidov dan je bila v Beogradu najhujša letošnja vročina. V senci je kazal toplomer 30.7 stopinj Celzija in je ta temperatura ostala vse do večera. Rekord vroči ne je imel Mostar z 39 stopinjami takoj za njim pa Zagreb in Ljubljana, dočim je bilo Slavonskem Brodu in Banjilukj 37 stopinj v senci. V Novem Sadu je bilo 36, v Kralje vu 35, najnižje mesto pa je zavzelo Plevi je z 29 stopinjami Celzija. Posebno zanimiv je nenadni nastop vročine na srbskem jugu. V Djevdjeliji je bila več dni zaradi deževja zmerna temperatura, ki pa se je na Vidov dan hitro dvignila ter dosegla sredi popoldneva 3S stopinj v senci na solncu pa 47. Sokolsko društvo Ljubljana II. javlja svojemu Slanstvu pretresljivo vest, da je kruta usoda ugrabila iz naših vrst sestro Marijo Zupančičevo, Iztrgale so jo iz naše srede planine, katere je tako ljubila. Spremili jo bomo na njeni poslednji poti danes ob pol 16. izpred domače hiše na Dolenjski cesti 14. Članice v kroju, člani v civilu z znakom. Sestre, prinesite cvetja na grob svoji sestri ! Dragi, nepozabni so-koJici ohranimo blag spomin ! u— Šentjakobsko-trnovska moška in ženska podružnica Ciril-Metodove družbe pozivata svoje člane in članice, da se udeleže pogreba tragično preminile odbornice Mici Zupančičeve dane.s ob 16. z Dolenjske ceste št. 14. u— Društvo železniških upokojencev obvešča člane, da je umrl Ivan Šibovc, strojevodja v p. Pogreb bo danes ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Glince cesta XV št. 5 na pokopališče na Viču. Dva poraza Prlmorfa Zagrebu Pretendenta za prvenstvo BSK in Gradjanskl sta mo; rala pustiti obe točki svojima nasprotnikoma - Tudi Ba£k je v Zagrebu slabo odrezal morete napraviti le z enim za zeleno barvo posebno občutlp-vim filmom. Voigtl&nder-Ulu-stra-fflm ima to lastnost v veliki meri. Zato Je le on pravi film za slikanje na Vašem do- llliistra-Film DIN Dobite v vsaki fototrgovini! pustu. BOZ V soboto in nedeljo je moralo Pri morje nastopiti v državnem prvenstvu na zagrebških tleh. Moramo reči, da je dokaj slabo odrezalo in da krepko »čepi« s 17 izgubljenimi točkami na repu tablice. Nepričakovano je prišel hud poraz Baska od strani C!oncordije, senzacijo dneva pa brezdvomo tvorita poraza BSK od strani Gradjanske-ga in Hajduka od sarajevske Slavije. Bask je moral tudi drugi dan pustiti obe točki v Zagrebu. Hašk: Primorje 4:0(3:0) Zagreb, 29. Junija Na igrišču Haška se je danes ob 16.15 ob pekočem solncu pričela prvenstvena tekma med Haškom in ljubljanskim Primor-jem. Zanimanje za to tekmo ni bilo veliko. Prisotnih je bilo le okoli 1500 gledalcev, že pred tekmo se je vedelo, da bosta točki najbrže ostali v Zagrebu, vendar pa se je pričakovalo, da bo Primorje dalo boljšo igro. Primorje je bilo zelo slabo in je lahko zadovoljno, da ni zapustilo igrišča še z večjim porazom. Razen borbenosti Primorje ni pokazalo nič posebnega. Hašk je bil skozi v premoči ter je imel zlasti v prvem polčasu mnogo zelo lepih šans. V drugem polčasu je Primorje ojačilo svojo obrambo ter je mogel Hašk zabiti samo en goL Goli so padli v 23. minuti po Horvatu, v 35. min. po Petraku in v 41. min. po Me-dariču, v 36. nun. drugega polčasa pa po Horvatu. Sodil je zelo dobro g. živkovič. Concordia : Primorje 4:0 (l s 0) Zagreb, 30. junija V svoji drugi tekmi na zagrebških ieh je Primorje doživelo proti Comcor-di^. isti poraz, kakor včeraj proti Haš-ku. Gol so padli: v 2. min. po Kodrnji, v 10. Tmn. po Martinovimi, a v drugem podčasu v 9. min. enajstmetrovka, ki jo je streljal Beloševi*. 2oga se odbije od prečke nazaj v polje, a Beloševd^ jo z drugim strelom pošlje v mrežo. Končni rezultat 4 : 0 je postavil v 40. mm. Kodrnja. ^ „ Sodil je dobro g. Zivfcvi«. Concordia s Bask9:1 (* s*> Hašk : BaSk 3 : 2 <1 j °> Slavila s s Hajduk 2:1 (1:1) Ccadiattrt * SBOUM1C1 Ostale nogometne tekme Praga: Slavija : Auslrija 1:0 (1:0). Spar-ta : Fiorentina 7:1 (2:0). '(0 Z'-f sojBAouajaj :aoxuapi2 .oujg Budimpešta: Juventus: Hungaria 3:1 (0: 0). Vse tekme za srednjeevropski pokal. Celje: Železničar (Maribor): Atletik SK 6:3 (4:0). Vojaški team: mladina Celia 3:2 (0:2). • Velik foto-natečaj. Te dni razpisani veliki foto-natečaj Satrap-Voigtlan-der v skupnem znesku nagrad 3.000 mark, ki se ga lahko udeleži vsak foto-amater, je postavil zanimivo temo: »živa slika«. Pod tem se razumejo slike, ki kažejo življenje, kretanje ali temperament. Vsak tak posnetek mora imeti neko vodilno idejo. Priporočamo foto-amaterjem marljivo tekmovanje zlasti zaradi tega, ker je naloga zelo privlačijiva in poučna in se pri tem dobi tudi eno od mnogih lepih nagrad. Poleg denarnih nagrad v višini 1000, 500, 200 in 100 mark so še mnoge druge nagrade. Natančna navodila za sodelovanje dobite pri vsakem foto-tr-govcu, po želji pa se pošljejo vsakemu interesentu, seveda brezplačno, tudi naravnost iz tovarne Schering Kahl-baum A. G. Reprasentaraz, Wien, 6., Webgasee 2a. * Diplomirani so bili: na visoki tehniški šoli v Brnu za strojnega inženjerja g. Janko Prek iz Vrhnike, na gospodarsko-socialno znanstveni fakulteti Goet-hejeve univerze v Frankfurtu ob Mai-ni gdč. Lidija Tatjana Hrovatova iz Ljubljane, na juridični fakulteti ljubljanske uni^verze pa g. Anton Majdič, sin veletrgovca g. Antona Majdiča iz Kranja. Čestitamo! Vremenski pregled Vremensko si ari je 29. junija: Evropa: Močan anticiklon nad Zapadno in Srednjo Evropo. Depresija nad evropsko Rusijo. Jasno v Zapadni Evropi in na Sredozemskem morju. Prevladuje oblačno. Jugoslavija: Prevladuje jasno na primorskem m skrajnem iugu. a oblačno v ostalih krajih V zadnjih 24 urah je deževalo J savski, dravski, drioski in dunavski banovini. Temperatura je padla na severu z izjeme severozapada, a zvi&ila se je v južnem delu države Minimum- Plevlje 11 maksimum: Mostar 39 in Ljubljana in pol. Novosadska vromenak* napo*-^ z« ^ deljo: Zjasnilo se bo na zapadu. Delno o blačno bo v vzhodnih in južnih krajh. kje! bodo ▼ posameznih krajih verjetno todi Tnmmmim* bo »JUTRO« M. 147 3 Fonedel Jdc, 1. VH. 1935 Maši kraji in lfn«l|e člani vlade pri obiska groba kraQa Uedtaftel|a Mj« Vls. knez Pavle po počastitvi spomina vidovdanskffi junakov v beograjski stolni cerkvi Nova žrtev planin Na Mlinarskem sedlu v Kamniških planinah se je v petek smrtno ponesrečila uradnica uprave „JUTRA", Mira Zupančičeva Lubljana, 30. junija Včeraj dopoldne je prišla z Jezerskega žalostna vest da se je v cveto svoje mladosti na Kamniških planinah v petek opoldne smrtno ponesrečila dolgoletna, vestna uradnica uprave >Jutra< gdč. Mira Zupančičeva. star šele 25 let. V četrtek zvečer sta se odpeljala Mira in Mirko Stepišnik, uradnik mestnega magistrata, na kolesih v Kakmniško Bistrico. Domači so sicer Miri braniti izlet v planine, pa je niso mogli zadržati. Neka neugnana sila jo je Efnala v planine, ki jih je ljubila vso svoje življenje in v objemu katerih je tudi postila svoje življenje. Že ves teden je prihajala v službo prej, samo da bi bila dan pred prazniki prosta. Pač ni slutila. da jo v planinah čaka smrt. V petek zjutraj sta Mirko in ob najlepšem vremenu že ob 3. zjutraj krenila iz Kamniške Bistrice na Kokrško sedlo. Pridružil se jima je še neki turist, ki se je pa pri Žagani peči, kjer sta Stepišnik in Zupančičeva zajtrkovtla, poslovi od njiju in šel naprej. Že zgo^i zjutraj sta bila v Cojzovi koči na Kokršk^m sedlu. ker pa ni bilo skoraj nobenih turistov, je bila Mira mnie-nja. da bi odrinila kar naprej. Res sta ob 10 krenila čez Velike pode proti Mliaar-skemu sedlu. Pot je precej slab. zdrapana in raztrgana in ko je Stepišnik prijel za prvo vrv, se mu je odtrgala s klinom vred in bi kmalu podel. Zato je dejal Miri, da bi šla raje nazaj, čoš da ni varno. Bila sta pa žp tako visoko, da se Miri ni zdelo vredno vrniti -e. zlasti, ker sta že videla češko kočo pod Grintovcem Krepko sta stopala naprej, čeprav je že solnce močno pripekajo Okrog poldne sta naletela kakih 51 m pod robom «edln na maihno. kakib 10 metrov dolgo snežišče. v katero je Mirko s cepinom najprej vsekal varne in globoka stopnice in ga prečkal, nato pa je šla Mira za njim. Snežišče se konča'malo pred potjo ^tenisniS je stonil na v/višeno skalo in dejal Miri. najmu dn roko da ho lahko -topila na prod A Mira se je kar s skokom pognala na prod kar pa je imelo usodne posledice- v tem h'"nij jo je spodneslo. glasno 'P kriknila in že se ie kotalila po strmini 7 bliskovito naglico se je pognal Stepišnik za njo. io čvrsto zgrabit za roko in se skijšf)! zasidrati Vdorov napor oa ie bil zaman Oba skuhaj sta se kotalila po strmi grapi nizdol ^teoišnik ji je zaklical. naj razširi noge. očividno pa Mira ni imela moči Letela -=ta kakib 100 metrov, tedaj pa ie Mirko nenadoma udaril z desnico ob skalo da mu j*- kar prebilo žile in zaradi tre-notne bolečine je izpustil Miro. Z grozo je videl, kal"" jo je zasukalo naprej m udarila je ob skalo, nato pa jo je vrglo čez-dve polici in še približno 200 metrov čez steno, dokler ni obležala na snežišču. Stepišnik sam je po čudnem naključju obvisel nad previsom kakih 150 metrov nad Miro. Kljub poškodbam je ostal pri zavesti in glasno je klical na pomoč. Njegove klice in tudi Se krik ponesrečene Mire, je slišal oskrbnik Češke koče, ki je pohitel z nekim turistom nemudoma na pomoč. Seveda nesrečni Miri nista več mogla pomagati, pač pa sta za silo obvezala Stepišnika. 0 nesreči so bili obveščeni tudi rešavalci in že ob 14. je krenila z Jezerskega reševalna ek-spedicija, ki je po dolgem in hudem napore prispela zvečer na kraj nesreče. Miro so naložili na nosila in jo najprej prenesli do Češke koče, kjer so si nekoliko odahnili, nato pa še isti večer na Jezersko, kjer so je položili v tamošnjo kapelico. Tudi Mirka so spravili na Jezersko, kjer je ostal čez noč v oskrbi nekega hotela, a pregledal ga je in mu nudil potrebno pomoč neki češki zdravnik letoviščar. V teku včerajšnjega dopoldneva so bili o tragičnem dogodku obveščeni Mirini sta-ši, ki stanujejo na Dolenjski cesti v Ljubljani. Uboga mati je bridko zaplakala in z njo vred tudi obe sestri in dva brata, a skrušeni oče je odšel na žalostno pot. da uredi vse potrebno glede pogrebe ljubljene hčerke Zdrava, polna kipečega življenja, je odšla Mira v četrtek iz Ljubljane, mrtvo in spokojno so pripeljali nazaj. Snoči ob 11. je avtofurgon mestnega pogrebnega zavoda prepeljal začinjeno krsto z zemskimi ostanki pokojne Mire na njen dom. kjer so jo Položili na mrtvaški oder. Danes so prihajali ves dan številni Mirini znanci in prijatelji, da se še enkrat poslove od nje, prinašali so cvetje in vence _ zadnji pozdrav njej, ki so jo vsi ljubili in cenili. Pokojna Mira je pred devetimi leti stopila v službo v upravi >Jutra j kjer sta jo bila sam smeh in radost, bila je pa tudi vzorna uradnica in dobra tovarišica, da jo bomo pogrešali vsi, zlasti pa uprava »Jutra«, saj je za vedno zamrl njen zvonki smeh. Z njo izgubi zvesto in marljivo članico Sokol II. v čegar vrstah je bila od najmlajših let. Nekaj let ie bila tudi načelnica pri Sokolu IV. Našo Miro ohranimo vsi v nepozabnem spominu, a bridko prizadetim staršem naše iskreno sožalje! Pogreb bo v ponedeljek ob 16. izpred hiše žalosti na Dolenjski cesti (nasproti strelišča). ♦ Ranjeni Mirko Stepišnik se je snoči vrnil z Jezerskega v Ljubljano in je ostal v domači oskrbi. + Planine pa so zahtevale v petek še drugo Z ki se l'e Pridružil Stepišnik« in Zupanecevi ter sam pohitel naprej, se je malo pred nesrečo Zupančičeve ponesreči na isti poti. Pade, je precej lobok s, prebil lobanjo in zlomil tudi obe nogi Tudi njemu je nudil potrebno pomoč oskrbnik Ceske koče m ga prenesel v kočo. „Bran-i'bor" se h riga zanje. Pristopajte Revija sužnosti tepta svofo čast! „Bran-i-bor" se briga zanje. _ _ i Novinar Ivan Kavčič f V soboto zjutraj so našli mrtvega upokojenega uredrrka »Jutra« g. Ivana KavčSSa. Zadela ga je srčna kap. Nagla smrt ga .je rešila hudega trpljenja, zakaj ie dolgo je hfeaft in že dokaj mesecev rA mogel več iz svojega stanovanja. G. Ivan Kavčič je bil eden od mtf-starejših poklicnih slovenskih novinarjev .Novinarskemu poklicu se je popolnoma posvetil že leta 1898. Rodil se je 14.junija 1867. v Idriji ter je po dovršeni gimnaziji stopil v bančno službo. Od leta 1898.,ko je izpremenil svoj pofcftc izbruha svetovne vojne je bil urednik »Soče« in Primorca v Gorici ter stalen dopisnik »Slovenskega Naroda« v Ljubljani in »Edinosti« v Trstu. Od leta 1915.do 1926. je bil urednik »Slovenskega Naroda«,potem pa do svoje TBpokorjdtve iuredniik» Jutra«. Posebno močna črta njegovega plemenitega značaja je bila praviooljob- nost, M je dajala sicer mir m sprav-ljbvost zelo ljubečemu človeku v poklicnem udejstivovajnju veliko borbeno silo in vstrajnost V narodnem in kulturnem žrvfljeniju goriških Slovencev je bi- lo Kavčičevo delovanje aeio pomembno in zaslužno. Publicist Andrej Gaberšček se ga mnogokrat spominja v svoji knji-gi»Goriški Slovenci«. Njegov vstop v u-redništvo »Soče«je takole kratko opisan: Urednik Strefl.je končno obležal. Zato sem moral začasni poiskati namestnika. In našel sem ga v Ivanu Kavčiča, uredniku banke »Slavije« v Ljubljani,ki je že več let dopisoval »Soči'.Pri-špI je takoj v Gorico.ker ga je Ivan Hrfbar v ta namen takoj odpustil iz svoje službe. Kavčič je bi! izboren urednik in me je popolnoma nadomeščal. KI sem brez skrbi, ako sem moral tudi za več časa kam odpotovati. Podobni sicer kratki, a brale in priznanja polni stavki se večkrat vrstijo v Gaberščkovi knjigi. Navedeni so pomembni uvodrii zaporednih smrtnih primerov ni vse mesto razpravljajo o drugem, kakor o čudnem naMjaiiSjfU usode, bi je ugonobila po vreti troje človeških življenj. Smrt pod vozom TJira je odbila 14., ko je bil zdravnik bdane tolmune. Nekajkrat je srečno skočil, potem pa ni mogel več na površje. Vrtinec ga je vrgel ob skalo In smrtno poškodoval. Pretres možganov in notranje poškodbe so bile tako hude, da na rešitev ni bilo mogoče misliti. Poizkusili so sicer marsikaj, da bi mu ohranili življenje, a bilo je vse zaman. Truplo so prenesli v grajsko kapelo Wolkenspergovih, kjer ima šola svoje učne prostore, in ga položili na mrtvašk: oder. Konečnikova tragična smrt je ves zavod hudo pretresla, zakaj fant je bil priden učenec, dragi najiboljši in pripravljal se je že na odhod domov k 6voji materi kmetici, Katarini pri Slovenjgradcu. Namesto sreče pa bo prispelo sedaj v hišo črna tuga. Ravnatelju šole je bila dana žalostna naloga, da je obvestil rodbino o smrtni nesreči. V6e leto svojega šolanja v škofji Loki je bil Konečnik vnet član Sokola in dober telovadec. Zadnjo nedeljo je še nastopil v Dražgo-čah, prej pa na župnem zletu v Kranju Utopljenec v Selsčici Ko je še bilo vse razburjeno zaradi teh dveh smrtnih nesreč, se je razširila vest, da je v Selsčici utonil neki kaplar. Vest se siprva ni niti smatrala za resnično, žalostno dejstvo pa je bilo kaj kmalu potrjeno. Loški vojaki imajo svoje kopališče pri električni centrali v Vincarjih. V petek sta se kopali dve četi. Globoka voda je sicer označena, ko se je učil plavati, pa je kaplar druge čete Bačo Kuč zašel po neprevidnosti v globok tolmun ter v njem izginil, že potapljajočemu se je neki tovariš priskočil na pomoč in je za las manjkalo, da ni tudi sam utonil, ker ni znal plavati. Iz globoke vode ga je potegnil tretji vojak, ki »ploh ni bil vedel, da sta se dva potapljala v tolmunu Rešeni vojak mu v strahu in izčrpanosti ni povedal* da je kaplar Krač Se ▼ vo postaven in simpatičen podčastnik. V vojašnici je komandant z lepim govorom počastil pokojnikov spomin, potem pa so odpeljali truplo v LJubljano. Hudo nezgoda Pa kakor bi vsega hudega še ne bilo dovolj, še četrta nesreča 6e je pripetila v tovarni »šešir«, kjer so instalirali nov parni kotel. Ko je stal v njegovi bližini ■inž. Ivo Stojkovič, je po nesrečnem naključju udarila para, mešana z oljem, ter inženjerja hudo oparila po obrazu. Brž so poslali po avtomobil, ki je prepeljal ponesrečenca v ljubljansko bolnišnico. Smrt na daljnovidnem stebru Ježica, 30. junija Včeraj pozno popoldne so bili številni kopalci štirnovega kopališča na Savi priče razburljivega in žalostnega dogodka. Sredi kopališča stoji precej visok in močan železen steber daljnovoda. Nanj je splezal 30 letni sobopleskar Anton Drobtina, iz Rožne doline eden najbolših telovadcev viš-kega Sokola. Ko se je produciral na približno 12 metrov visokem stebru, je prišel po nesreči v stik z žico 20.000 voltov napetosti. V trenutku ga je streslo in se je od bolečine kar zvil v klobčič. Nesnečne-ža je tok ubil na licu mesta. Prežgalo mu je meso na roki in nogi prav do kosti Strašno nesrečo je opazovalo več sto ljudi, vendar se mu nihče ni upal na pomoč. Naposled so ga z velikimi napori sneli s stebra in njegovo truplo prenesli v mrtvašnico sv. Jurija na Stožcah. Tragična smrt mtarjpga fanta Je Ob groh gospe Josfpine Zupančeve Sevnica, 30. junija Kakor je >Jutroc že beležilo, je v četr-j tek 27. t. m. preminula gospa Jesipina, so-' proga znanega sevniškega inaustrijca ln i lastnika hotela Triglava«, g. Karla Za-j panca. Smrt ugledne gospe je rovno tako : kakor ves trg užalostila tudi ves sevniški okraj ln še širšo okolico. Pokojnico so vsi ljubili zaradi njene neizmerne srčne dobrote. Redko katera tržanka je imela toliko prijateljic in čestilk v najširši okolici. Gospa Josipina Zupančeva se je podila v Šmarju pri Sevnici 20. februarja 1882 kot hči uglednega posestnika g. Volavška in se je že v rani mladosti sama tako izobrazila, da je vodila najprej očetu, potem pa soprogu vse knjigovodstvo in da je bila v slovenski m nemški književnosti bolje podkovana, kakor so mnoge izobražen-ke s srednjo šolo. Nabavila si Je veliko knjižnico, bila pa je tud i vzorna gospodinja in vrtnarica. Zadnje tedne j ehudo trpela zaradi akutnega vnetja vratnih žil ln smrt jo je rešila stoično prenašanlh muk baš tedaj, ko je bil njen prekrasni vrt poln duhtečega cvetja. Vneto se je udejstvovala pri Sokolu in pri raznih drugih narodnih organizacijah, najboljši izraz njene blage narave pa je bila velika ljubezen do prirode. Soprogu je zapustila hčerko Martico in sina Valčka. Plemenito gospo, ki so jo položili k zadnjemu počitku v soboto ob 17. na domačem pokopališču, bodo ohranili v najblažjem spominu poleg rodbine in prijateljev tudi reveži, katerim je bila vedno velika dobro tnlca in pomočnica. Velik požar Petim posestnikom je zgorelo devet zgradb. Ptuj, 29. jrarga. M še dolgo, ko je v Prepolah pogorelo sedem posestnikov, pa smo že spet imeli požar. V sredo okoli 15., bo ao bfli ljudje na polju, so se zaslišali po vasi klici: »Gori!«. Vaščani so pustil takoj dek) na polju in hiteli domov reševat in gasit. Zgorelo je petim posestnikom devet objektov. Kakor se domneva, je nastal ogenj pri nekem posestniku zarodi slabega dimnika in se naglo prenesel na sosedna poslopja. Gasilci so prihiteli na pomoč iz Hajdine, Goreč je vasi, od Sv. Marije na Brezjah, Sv. Janža na Dravskem polju in Ptuja, a niso mogih dosti pomagati zaradi pomanjkanja vode. Omejiti so se morali le na lokaliziramje ognja, živino so Še rešili vso, a drugo je vse zgorelo. Smrt nekdanjega ljubljanskega profesorja Ljubljana, 29. junija. Te dm smo doznali, da je že pred tedni umrl v Brnu bivši profesor risanja na ljubljanski realki g. Karel Wemer. Čeprav ji bil Nemec po rodu, je bil med svojimi dijaki zaradi svojega blagega značaja in pravičnosti prav priljubljen. Pokojni Werr*er je tudi po preobratu nekaj časa ostal na realki, naučil se je tudi slovenskega jezika, po nekaj letih pa je stopil v zasluženi pokoj. Stanoval je v Trnovem ob Gradaščici nasproti stari kasarni. Leta 1930 se je s wo jo soprogo preselil k svoji omoženi hčerki v Brno, kdoer mu je pred dnevi sledila v večnost tudi njegova žena vdova Katarina. V našem umetnostnem življenju se pokojni Werner sicer ni aktivno udejstvovdl, vendar je bil izvrsten krajinar, ki nam j« v starejšem slikarskem načinu ustvaril mw go umetnin, posebno iz neposredne okofiec mesta. Spomin na dobrega profesorja bodo o-hranili njegovi bivši dijaki, tovariši m drugi, ki so ga poznali Pri igri je ntonil Litija, 29. ___ Okrog Vidovega smo imeli tako vroče dneve, da jih naša kopalna seoooa že dolgo vrsto let ne pomni. Ni čudno, da je sililo vse v Savo. Tudi nad topilnico je bilo vse živo. Na bregu je sedela večja skupina otrok iz Gradca. V družbi svojega sošolca Jelnikarja Tončka se je igral tudi 10 letni Prtdek Pik3, sin železničarja. Mladina se je pomenkovala o potapljačih, nato pa so se odločili, da se pojdejo tudi sanaa i-grat potapljače. Vsa skupina je nato planila s krikom v vodo. čes čas se je mladež naveličala potapljanja, vmffi so se na breg in Jelnikarjev Tonček je vprašal: »Kje pa je Poldek?« Začeli so ga iskati, pa se je eden iz mlade druščine spomnil, da ni prilezel skupno z o-s talilni na breg. Ko je zaslišal g. Piki, da je zmanjkalo njegovega sina, je naprosil kopalce, naj iščejo mladega pogrešanca. Našemu znanemu športniku g. Dragu Jordanu, železniškemu uradniku se je naposled posrečilo najti truplo mašo nad litijskim mostom. G. Jordan je potegnil potopljen ca na suho in ga je poizkušal obuditi z umetnim dihanjem. Ker ni kazalo, da bo njegov poizkus uspel, so naložil: ponesrečenca v čoln in ga jadrno prepeljali k zdravniku dr. Poldetu Ukmarju, ki se je takisto nad dobro uro trudil, da bi obudil nesrečnega dečka. Bilo pa je vse zaman. Nesrečno družino Piklovo, ki je izgubila sinčka prav ob zaključku šolskega leta, ko je prinesel domov dobro izpričevalo in bi šel zdaj v tretji razred, po-milujemo vsi. INSERIBAJTE V MJUTRUU *|U!XK0« St. IfT. R*jwHJA, t 1938 Domače Testi * Nov rektor in novi dekani zagrebškega vseučilišča. Svet zagrebškega vseuči-šča Je izvolil za rektorja rednega profesorja fizike na filozofski fakulteti, predstoj, nika fizikalnega zavoda in podpredsednika Jugoslovenske akademije dr. Stanka Hon-dla, prorektor je profesor inž. Djuro Sti-petič. Prof. dr. Hondl je Ml izvoljen z 51 glasovi, protikandidat prof. dr. Štefanovi s pravne fakultete pa je dobil38 glasov. Za dekane so bili izvoljeni na medicinski fakulteti prof. dr. Lazar Popovič, na teološki prof. dr. Stjepan Bakšič, na tehniški prof. Juraj Božičevič, na veterinarski profesor dr. Lovro Bosnič, na kmetijsko-šu-marski pa prof. dr. inž. Mihovil Gračanin. Izvoljena Se nista dekana filozofske in juridične fakultete. Konferenca predstavnikov vseh bal kanskih pravoslavnih cerkva se bo vršila 1. do 7. julija letos v Hercegnovem. Najprej bo konferenca članov svetovne zveze za mednarodno prijateljstvo s pomočjo cerkva, potem pa sestanek mladinskih odbornikov te zveze. Take konference so bile doslej že v Novem Sadu, Sinaji, Sofiji in Bukarešti. Naš odbor svetovne zveze za mednarodno prijateljstvo vodi episkop Ire renej rz Novega Sada. * Jubilejni kongres jugoslovanskih poštarjev. V Arandjelovcu se je vršil pretekli petek in soboto 17. kongres Združenja pošt njh, telegrafskih in telefonskih uslužbencev Jugoslavije, v nedeljo pa so kongresisti romali na Oplenac. Ta kongres je bil jubilejni, ker so se na Vidov dan pred 30 leti prvič sestali srbski poštni uslužbenci na svojem kongresu v Nišu. mm Zvoeisl kino Ideal gm Danes in naslednje dni ljubko n filmsko delo BSLA SESTRA Film lepote, ljubezni in požrtvo- vanja 3?redstave ob 4., 7. in. 9.15 uri Prestave ob 4, 7, in 9.15 uri * Za šefa kabineta ministra prosvete je imenovan referent tega ministrstva Adam Bogosavljevič. x Diplomirani eso bili na univerzi v Za-jrrobu za inženjerje gozdarstva: Zavodsnik Ev sen iz Kranjske gore, Sgerrn Fran jo :z Ribnice na Pohorju in Možina -Ivan iz Celja, vsi člani JAD »Triglava«. Na filozofski fakulteti pa je bi? diplomiran Id i Oskar iz Celja, čestitamo! - Zborovanje učiteljev krškega sreza se je vršilo pred kratkim. Vodil ga je predsednik E. Pečnik, ki je v svojem poročilu naglasal težkoče, s katerimi se mora boriti društvo. Slednjič so bile sprejete nastopne resolucije. 1. Narodne šole naj bodo ločene od politične uprave in podrejene banovin-skim šolskim direkcijam. 2. Šolski zakon naj se prikroji uradniškemu v pogledu disciplinskega postopka. 3. Učiteljska zvanja, ki niso bila vnesena v uradniški zakon, naj se vnesejo (to so učiteljice ženskih ročnih del in veroučitelji). 4. Učiteljem, ki gredo služit kadrski rok, naj se jim ta šteje v brezplačen dopust. Istočasno naj se jim zagotovijo mesta, odnosno takojšnja nastavitev po odslužen ju vojaškega roka. 5. Vsa prosta službena mesta naj bodo razpisana, pa tudi ona, ki so zasedena eno ali dve l-ti od učiteljev novincev. 6. Učiteljstvo naj ima predvsem pravico poučevanja na obrtnih nadaljevalnih šolah. 7. Nameščajo naj se v prvi vrsti abiturienti, ki so slabo situ-irani. zlasti iz učiteljskih družin z velikim številom otrok. 8. Predpisi učiteljskega praktičnega izpita naj se preurede v smislu praktičnih zahtev. 9. Odloki banske uprave v zadevi izplačil tangent krajevnim šolskim odborom naj se v polnem obsegu izvedejo. 10. Ukine naj se odtegljaj davka na stanarino, kjer jo učitelji ne prejemajo. 11. Tovarišem, ki so bili nastavljeni iz bednost-nega sklada, naj se ta službena doba šteje v efektivno službo; isto veljaj za kontrak-tualce. 12. Učiteljstvu naj se dovoli ena prosta vožnja po vsej Jugoslaviji v svrho spoznavanja naše domovine. Za sončenje samo »NIGGEROL«. Dro-rija Gregorič, Ljubljana, Prešernova uL * Protialkoholni kongres v Zagreba. Od 5. do 7. julija bodo zbrani v Zagrebu pred-iz vse države na letnih glavnih skupščinah Jugoslovenske zveze treznosti in Zveze trezne mladine, šola narodnega zdravja bo v sporazumu z Zvezo treznosti priredila tudi veliko protialkoholno razstavo v prostorih umetniškega paviljona. Razstava bo ostala odprta do 15. julija. Udeležencem obeh glavnih skupščin je prometno ministrstvo odobrilo četrtinsko vožnjo. Po zaključku skupščin se bodo udeleženci podali na izlet na Plitvička jezera. Prijave udeležbe naj se pošljejo na naslov: Jugoslovenska zveza treznosti, Zagreb, Higienski zavod. V dnevih KONGRESA bomo razvijali vse filme v posebno fino-zrnatem Mikrolin razvijalcu. Cene filmom pa smo v kongresnih dnevih skrajno znižali F o to Toisrist — Lojze Šmiic Aleksandrova 8 5176 * Obisk angleških vojnih ladij. Letos obiščeta naša pristanišča samo dve kri-žarki angleškega sredozemskega brodovja, ker bodo v kratkem veliki manevri angleške vojne mornarice. Angleški križarki »Delhi« in »Durban« bosta v naših vodah od 4. do 29. julija. Od 4. do 11. julija bo ena križarka usidrana v Boki, druga v Gružr, od 11. do 19. julija pa obe v splitskem pristanišču. Od 19. do 21. julija bo ena križarka v Crikvenici, druga v Rabu, v Makarski pa bo od 11. do 19 .julija admiralska jahta »Brioni«. Komandant te britanske pomorske divizije je admiral Lyon. Dobrota v zimi......LUTZ TOVARNA LUTZ PEČI, LJUBLJANA VII. ©amaterji Za kongres bomo znižali cene vsem filmom. FOTO TOURIST — LOJZE ŠMUC j Aleksandrova 8 5176 i * Konec šolskega leta na zagrebških srednjih šolah. Vse zagrebške srednješolske zavode je z uspehom dovršilo 72.7 odstotkov dijakov. Uspeh tega šolskega leta je bil malo slabši od lanskega. Zagreb ima 5152 srednješolcev in 3283 srednješolk, padlo je 597 dijakov in dijakinj, izključenih pa jih je bilo 41. Tudi na zagrebških srednjih šolah se je v tem šolskem letu zvišalo število dijakinj. ŠTEDLJIVOST V ZIMI.....LUTZ TOVARNA LUTZ PEČI, LJUBLJANA VII. * Zveza monopolskih delavcev in delavk je imela v soboto in v nedeljo v Delavski zbornici v Beogradu svoj IV. kongres. Kon greš se je bavil z novim pravilnikom o delu PeL 21-24 ELITNI KINO MATICA SAMO ŠE DANES D O R O T £ A W v prekrasni romanci TeL 21-24 I £ C K USPAVANKA FILM POLN STARODAVNIH CERKVENIH MELODIJ IN LEPOTE. Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 uri. Bogat dopolnilni program. Za praznike predstave ob 8., 7 y4 in 9'^ ari zvečer ULTURNIPREGLED I v monopolskih delavnicah in ustanovah o mezdnem sistemu in o pokojninskem zavarovanju delavcev in delavk vseh monopol skih podjetij. Kongresa so se udeležili številni delegati iz Ljubljane, Zagreba, Sarajeva, Senja, Trogira, Prilepa, Bitolja, Ca-čka, Sušako, Niša, Novega Sada, Travnika in še iz nekaterih drugih krajev, kjer ima monopolska uprava svoja podjetja. Dober zimski proračun .... LUTZ TOVARNA LUTZ PEČI, LJUBLJANA VH. x POHOKA. Danes se poročita v LJubljani dolgoletni načelnik bra«lovškega Sokola g. Tone O m 1 a d i č iz znane nacionalne rodlbine ingdč, Pavla Narobeto-ti, učiteljica lz Bras*ovč. Novoporočen-cema iskrene čestitke! » Konec starega bjekjvarskega lista. Na Vidov dan je izšla zadnja številka bjelo-varskega tednika »Nezavisnost«, ki je Izhajal polnih 30 let. Ustanovitelj tega lista je bil bjelovarski tiskarnar in knjigar La-voslav Weiss, njegov naslednik pa Filip Ldpšič. V zadnji številki je bik) navedeno, da je list izgubil svoj pomen in da zadostuje za lokalne razmere popolnoma tednik »Bjelovarski vestnik«. Radio ta aparati za masiranje. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razglaša: Zaradi pritožb radijskih naročnikov o rar-diskih motnjah, ki jih povzročajo neblo-kirani visokofrekvenčni masažni aparatijn zaradi pritožb pooblaščenih iskalcev ra-ai.sTriih motenj, da se ugotovljeni lastniki tankih aparatov odrejenemu blokiranju aparatov izmikajo z izgovori, da so aparati pomanjkljivi, pokvarjeni, nerabni aH da aparatov ne uporabljajo, smo v smislu naredbe ministrstva od 21. junija 1935 odredili, da morajo izročiti lastniki takih aparatov te aparate pristojnim poštam v plombiranje. Plombirane aparate bodo hranili lastniki pri. sebi, pošte pa bodo od časa do časa pre-gledavale ali so plombe še nepoškodovane. V primerih, ko se bo ugotovilo, da se aparati kljub postavitvi kot prepovedani uporabljajo, se bo postopalo proti krivcem po določilih § 134 k. z. ZA IZLETE ; „ potooajtja Spaničevi ttisti tonfcml v žep ha ft puJčcah .— . - Volitve za jesen......LUTZ TOVARNA LUTZ PEČI, LJUBLJANA VII. — Uradna konferenca upraviteljev meščanskih šol dravske banovine bo v četrtek 4. t. m. ob 10. uri dopoldne v knjižnični dvorani banske uprave na Bleiveieo-vi cesti. Konferenca bo obravnavala pedagoško-didaktdčma, administrativna in gospodarska vprašanja, ki se tičejo naših meščanskih šoL V dravski banovina imamo sedaj 24 državne in osem zasebnih meščanskih &o£, bi jih obiskuje nad 9000 učencev in učenk. Neofiicieln: sestanek vBeh upraviteljev je v sredo, 3. t. m. ob 20Jmri na vrtu restavracije »Zvezde«. Sekcija UNGŠ vabi vse upravitelje, da se tega sestanka kot uvoda v kongresne VARN,\ LUTZ PECI, LJUBLJANA VII SOLNčNE OPEKLINE zdravi najsigurneje KAMILA KREMA in olje. Za solnčenje neprekosljivo. _________^ M Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Danes in za praznike kongresni film TRN JE V A KRONA JEZUSA KRISTUSA Življenje, smrt in vstajenje našega Odrešenika Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— u— Nagraditev najbolj pridnih učencev na ljubljanskih šolah. Prijeli smo: Na Vidov dan so se razdelila šolska izpričevala. Ob tej priliki so doživeli učenci ljubljanskih šol nepričakovano iznenadenje. Mestna kranilnica ljubljanska je namreč izročila šolskim vodstvom za vsakega najbolšega učenca, odnosno učenko v razredu okusno opremljeno hranilno knjižico z vlogo 50. Din, ki so naslovi j encu izplača ob polrto-polnoletnosti. letnosti. Knjižice so razdelili odlikovancem ravnatelji in razredniki z nagovori, v katerih so poudarjali, da Mest. hranilnica ljubljanska s to knjižico in vlogo nagraja pridnost in marljivost učencev ter jih posebej opozarja na važnost varčevanja. Delo in varčnost sta osnova blagostanja posameznika, sta pa tudi osnova gospodarskega razvoja, napredka in svobode naroda. Zato je potrebno, da se že mladina navaja k pridnemu delu in smotrnemu varčevanju Kako se more z majhnimi, vstrajati prihranki nabrati v teku >et velika svota, kaže razpredelnica na predzadni strani knjižice. Vloga., ki je dar Mestne hranilnice ljubljanske, naj tvori začetek varčevanja. Obdarovana, naj si po svojih močeh prizadevajo, da bodo te vloge z novimi do-ložbami rasle, da bodo nekoč, ko bodo nastopili resno pot življenja, imeli že svojo lastno denarno pomoč. Zlate knjižice naj jim bodo trajen spomin na njihovo šolsko dobo kot priznanje pridnosti, obenem pa naj jah vedno opominjajo, da šele prihranki tisočev in desettisočev dobrih in velikih vlagateljev omogočajo, da se dobijo denarna sredstva, ki služijo kot posojila za izvedbo gospodarskih načrtov v prid posameznikom in v prid splošnosti. Zbiranje narodnih prihrankov je dolžnost vsakega državljana, zakaj le z njihovo pomočjo se bo Jugoslavija tudi gospodarsko osamosvojila. Dr. Hribar France v Seoniei v juliju neordirrira u— Enodnevno potovanje v Benetke priredi »Putnlfc« v nedeljo 7. t. m. z motorno prekooceansko ladjo * Nepteania.«. Vožnja Ljubljana — Tret — Benetke 230 Din. Prijave se zaključijo v sredo 3. t. m pri »Putniku«. Fotografije potrebne. u— Sokol II. vabi svoje člane in clanioe, da se udeleže pogreba sestre Mi«e Zupančičeve. u— Gospodarska zadruga poštnih nameščencev v Ljubljani obvešča članstvo, da se je preselila v nove prostore v Poštnem domu na Tyrševi cesti. u— Ženska in moška podružnica Cirila in Metoda vabi vse svoje člane, da se udeleže pogreba svoje neumorne odbomioe Mire Zupančičeve. u— Predavanje o vkuhavanju sadja in so-čivja bo v ponedeljek 1. t. m. ob 16. v prostorih Zveze gospodinj na Bregu št. 88. u— Preproge — perzijske bo prevzemal v strokovnjasko popravilo 1. julija v hotelu štrukelj poverjenik in specialist banovin-ske tkalnice preprog v Sarajevu. Naslovi naj se pustijo pri vratarju. u— Shranjevanje čolnov čez poletje in zimo sprejema kopališče na Ljubljanici. Telefon 29-89. u— Pes, črn jazbečar, se je izgubil v petek dopoldne na Gosposvetski cesti. Ima znamko »Litija«. Oddati ga je proti visoki I nagradi arh. Ledlu, Gosposvetska 4. barvit in ritmično markanten. Njegovo Kolo bi kot koncertna točka — morda tudi ko-zaključna — dosegla nedvomno vžigajoč uspeh. Vspričo dejstva, da se jugoslovensko knjigotržtvo doslej še ni povzpelo preko izdajanja drobnejših pesmi in da so vsi drugi poskusi izdajanja propadli iz raznih vzrokov, je treba zanimanje Universal-Editi-on za našo glasbeno produkcijo kar najto-pleje pozdraviti, saj s tem odpira naši produktivni umetnosti pot v svet, ki je domače izdanje tako ne bi moglo. Naj sledijo o-cenjemu albumu še nadaljnji, v katerih naj pridejo do besede tudi slovenski in srbski skladatelji! L. M. S. Beograjski glas o nagih slikarjih. Znani beograjski slikar in umetnostni kritik Branko Popovič obravnava v zadnjih dveh številkah »Srpskega književnega glasnika« jugoslovensko umetnostno razstavo v Beogradu in se pri tem dotika nekaterih naših slikarjev. Tako piše o slikah g. A. K o s a ,da se je s svojimi tremi slikami prestavil »kao slikar dobra zanata i tehničke inventivnosti. »Grozdje« je i tonski zanimljivo rešeno. Druge dve slike su suviše uznemirene oštrine kontrastima svetlo tamnim.« O Francetu Kralju pravi: »France Kralj je slikar ustvarjenih sposobnosti. On je u više mahova dao dela znanih grafičnih vrednosti. On ima i izvesno ose-čanje stila, dao i smisla za dekorativno. Ali on greši što se uporno povrača na rrfa-vanje čisto slikarskih problema koji mu ne leže....« Maksim Sede j je »svoje ne-sumjive slikovne sklonosti razvio u jednom nežnom, delikatnom akcentu. Stoga njegove slike nisu sugestivne i pored toga što su prijatne.« O sliki Olafa Globočnika sodi, da je »zanimliiva obzirom na dosa-daSnji razvitak crvoga slikara žive maSte«. Slike Matije Jamo b«j« kažejo w»more-ooet njthovog autarsac. Kritik omenja dve plastiki L. Dolinarja. Ob koncu pravi: »France Gorše, Tine Kos i France Kral.i s velikom ljubavlju očevidno neguju jednu skulpturu koja nas nije mogla uverifi da je prava i iskrena. Ali Dana Pajnič ima mnogo smisla za jednostavnu, dekorativnu, šta više stilsku skulpturu.« Odrska prireditev Cankarjevega »Hlapca Jerneja v nemščini. Dramatizacija Cankarjeve novele »Hlapec Jernej in njegova pravica«, ki jo je priredil Ferdo D e 1 a k , je pravkar izšla v nemškem prevodu z ilustracijami Ljubivoja Ravnikarja. O Delakovem zanimivem poskusu, da prikaže miselno in socialno vsebino Cankarjeve novele v obliki »kolektivne drame«, je bila pri nas beseda že ob priliki uprizoritve odnosno izida slovenskega besedila. Nemški prevod bo nemara odprl »Hlapcu Jerneju» pot na tuje odre. 6 tem v zvezi je omeniti da je Cankarjevo novelo dramat-sko odelal M. Skrbinšek , v esperantu jo je po svoje predelal dr. Štefan čič, poleg tega je bila uporabljena v nemščini kot operni tekst. Studio o Pavlu Val«*ryju priobčuje »Srpski književni glasnik« z dne 16. junija iz peresa I. Goleniščeva Kutuzova. Dnevnik bratov Gonneourjev je po dolgem čakanju vendarle pričel izhajati. Pri ihammarionu in Fasquelleu sta pravkar izšli pod naslovom »Le Journal des Goncourt« prvi dve knjigi, ki obsegata obdobje 1851 do 1865. Do?lej še celotno neobjavljeni dnevnik smatrajo poznavalci že dolgo za enega najpomembnejših dokumentov. Po sebno važen je za razdobje naturalizma v francoski literaturi. V njem so zabeležene tudi mnoge intimnosti iz življenja vodilnih , pisateljev tega kroga. Izdaja je opremljena I s pogovorom Locaena Descavesa. I2 Maribora a— Banski svetnik L Poljane« j« umrl. Nenadno je preminil upok. banski svetnik in t>ivši sreski načelnik za Maribor, desni breg, g. Ivan Poljanec. Za časa svojega svo-ječasnega službovanja v Mariboru si je pridobil veliko prijateljev. Pokopali ga bodo v torek 2. t. m. popoldne. Žalujočim naše iskreno sožalje! a— Smrt vrlega moža. Na Teznem je umrl upokojeni policijski agent Jožef Cotič. Rajnki je bil vse svoje življenje zaveden nacionalist in je svoje otroke vzgojil v strogo narodnem in sokolskein duhu. Po svojem značaju je bil dobrična. da malo takšnih. Žalujočim naše toplo sočutje! a— Zborovanje tekstilnega delavstva je bilo v nedeljo dopoldne v dvorani OUZD. Ohravnala so se pereča vprašanja življenjskih interesov mariborskega tekstilnega delavstva. a— Smrtna nesreča se je pripetila v Ci-gonci pri Slov. Bistrici. 60 letni posestnik Matija Goloti je vozil kamenje iz bližnjega kamnoloma Nenadoma je zgrmel z voza orjaški kamen, ki je pokopal pod seboj Goloba z zlomljenim prsnim košem. Golob je kmalu za tem' podlegel smrtonosnim poškodbam. a— Prva letošnja žrtev Drave pri kopanju je postal devetletni sin posestnika Ignacij Hanuš iz Dolgoš. Brez vednosti staršev ee je šel kopat v dravski rokav na dogo-ški strani. Ker ga ni bilo domov, so ga šli iskat. Našli so njegovo obleko ob nabrežju, o fantu samem ni bilo nobenega sledu. Vešči plavalci so ga šli iskat in so ga končno našli dva metra globoko na dnu Drave. Ignacija Hanuša so včeraj pokopali na pokopališču v Brezju. a— Usoden padec s hleva. 42 letni posestnik in mehanik Ivan Vudler iz Melj-ske ceste 55 je šel po krmo na podstrešje hleva. Pri tem je po nesrečnem naključju padel s hleva in obležal nezavesten na tleh. S težkimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. a— Mrtvec na cesti. V petek zjutraj so našli na poti med Bocem in Selnico ob Dravi truplo 50 letnega kočarja Jožeta .Poljanca. Sodna komisija je dognala, da je Poljanec umrl na posledicah udarca s sekiro, ki mu ga je prizadjal še neznan storilec. Nadalje se je ugotovilo, da je pokojni Poijanec še po izvršenem napadu šel kakšnih 700 metrov po omenjeni cesti,nakar se je radi izkrvavitve zgrudil. V bližini trupla sta se našli dve sekiri. Tudi jo mogoče sklepati, da se je zločin izvršil najibrže že v noči od četrtka na petek. Zanimivo je, da je pokojnikov brat izginil ter da je za njim zmanjkala vsaka sled. a— Velik vlom se je izvršil v noči na nedeljo v pisarni zdraviliške uprave v Rosa-ški Slatini. Vlomilci &o odnesli hz na-vrtane blagajne okoli 80.000 dinarjev. O tem je bila obveščena tudi mariborska policija ter se je danes dopoldne podal na mesto vloma policijski daktilos-kop Globin. a_ Črna maska zmaguje. Na unionskem botišču se je pojavila črna maska in potlačila doslej na lopatice že tri borce. V soboto zvečer je bil spoprijem med črno masko in kraljem dvojnega nelsona Šerbin-skim. Borba je bilo zelo napeta, ni pa prinesla v poteku treh kol nikakšne odločitve. Liuta in dolgotrajna, toda ne ravno preveč zanimiva, je bila borba med Jugosloveno-ma Janešem in Markovičem. Končala se je v 47. minuti z Janeševo zmago. Sledil je odločilni spoprijem med Bolgarom Beličem in Nemcem Auderschem. Ker do policijske ure ni prišlo do odločitve, se je borba prekinila Francoski črnec Kid Caney je radi petih porazov, ki jih je doživel, mora! odpotovati. Iz Celja e— Razstave obrtnih nadaljevalnih šol b poseben oddelek na obrtni razstavi v Celju, ki bo od 4. do 18. avgusta. Da bo slika popolnejša, bodo poleg risb izgotovljeni izdelki, ki bodo pokazali spretnost in pridnost učencev v praksi. Zat se prosijo vsi gospodje mojstri, da bi dali svojim vajencem priložnost, izdelati k risbam pripadajoče predmete. Saj bo ime! korist tudi mojster. Uspeh vajenca bo obenem uspeh mojstra. Iz Škofje Loke šl— Občinski proračun Škofje Loke je banska uprava zdaj potrdila in bomo imeli 125odstotno doklado na državne neposredne davke. Zaradi znižanja doklad se bodo pobirale od 1. julija dalje trošarine v višini, kakor je bil občinski odbor že sklenil. šl— Število otrok narašča. Ob otvoritvi meščanske šole v škofji Loki se je pričakovalo, da bo število otrok v višjih razredih narodne šole tako padlo, da bo treba razrede zapreti. Čas pa je pokazal prav obratno. Medtem ko so vsi razredi na meščanski šoli dobro zasede- I ni, je tudi otrok na narodni šoli toliko, j da ni niti misliti na zatvoritev, saj bo I število otrok z novim šolskim letom na- j raslo od 444 na 483. šl_ Seja občinskega odbora je bila v sredo. Najprej so prišli na vrsto mesarji, ki ko bili na sejo povabljeni. Sklenjeno je bilo soglasno, da je vsak zakol živine v področju mestne občine doma zabranjen, ker je a to klavnica, na drugi strani pa se bo tudi gledalo, da se meso iz okolice ne bo tihotapilo v mesto. Vsak prodajalec mora i-meti ogledni list in plačano trošarino Prestopki >e bodo kaznovali z odvzemom mesa in posebnimi kaznimi Mestni trg dobi bencinsko črpalko V cestni odsek so bili izvoljeni g Savnik. Zebre in Žontar Občinski uslužbenci ostanejo v službi tudi v bodoče pod istim pogoji kakor doklej Obravnavalo se je tudi vprašanje kompetence glede izda ianja gradbenih dovoljenj, ki pripada pri nas. ker :e >kofja Loka turistični in tujsko-prometni kraj. občeupravneniu oblastvu Govorilo se je tudi o prilagoditvi javnih lokalov zahtevam ki jih prepisuje letoviš ^arsko oheležip škofje Loke Ohčin«!n od ^r je nadalie odobril več prekoračenih postavk iz proračuna uhožnega sklada, nato pa je prišel gpet v razgovor škropilni avto, ki pa ga bo nadomestil kar sod. Občina namreč ne more do jfimij^ gatU M*, i* I zlo, M ga je treba uduKti. Živinorejski se-. lekcijski zadrugi se je dovolila podpora za i dva bika. Iz Litije i— Nov gasilski dom v Sp. Hotičn pri Litiji, če te zanese pot iz Litije po prijazni dolinici ob Savi navzgor proti Ljubljani, te pozdravi pri križišču banovinskih cest v Sp. Hotiču prijazna nova stavba, gasilski dom vrlih hotiškfii gasilcev. Dasi gasilska četa v Hotiču ni imela na raz polago dovolj denarnih sredstev, vendar si je vsled agilnosti svojega starešinstva osobito pa šolskega upravitelja Frana Rig glerja ,ki je daroval potrebno opeko, postavila nov dom 4ri je v ponos vsemu Ho Iz Hrastnika h_ Letno kopališče se je začelo graditi. Dolgoletne želje Hrastničanov se izpolnuje-jo na pobudo krajevnega odbgra protituber-kulozne lige z agilnim predsednikom g. Zelinkom na čelu. Kopališče bo morda gotovo že v začetku avgusta. Bazen bo dolg 25m in širok 11 m. Z nasveti sodeluieta pri gra-dbi gg. inž. Bloudek in inž. Kasal. Gradi podjetje Ročak iz Trbovelj. h_ Gradba cerkve. Hudo brezposelnost bo gotovo tudi omilila gradba cerkve Kristusa Kralja v Hrastniku. Moderna cerkev se namerava še letos graditi. Dne 7. julija se bo blagoslovilo stavbišče. Blagoslovitev bo izvršil stolni kanonik iz Maribora g. dr. Vraber. h— Razstava risarskih in pismenih izdelkov obrtne nadaljevalne šole v Hrastniku združena z razstavo obrtnih izdelkov na ših mojstrov, pomočnikov in vajencev bo v nedeljo 7. julija v deški šoli v Hrastniku. Iz Trbovelj t— Nesrečen nndec s kolesa. Ko se je pro-šli torek vračal kasno zvečer tukajšnji stavbenik g. Ročak domov, je pred pekarno g. Kocijana tako nesrečno padel s svojega kolesa, da si je zlomil nogo ter obležal na cesti. Kmalu nato sta prišla mimo dva neznanca, katera je poprosil pomoči, toda odšla sta rnimo. ne da bi se zmenila zanj. Šele po daljšem klicanju se mu je posrečilo zbuditi pekovskega mojstra g. Kocijana, ki je nemudoma prihitel ponesrečencu na pomoč. S pomočjo v bližini stanujočih čevljarskih pomočnikov so potem naložili g. Ročaka na otomano in ga odnesli v bližnjo bolnico, kjer mu je nudil prvo pomoč g. dr. Jenšterle. Iz Novega mesta n— Državna meščanska šola Janeza Trdine. MinLsterstvo za prosveto je izda lo odlok, da sme novomeška meščanska šola nositi častni naziv po pisatelju Janezu Trdini . To je poleg preimenovanja najvišjega vrha naših Gorjancev, Sv. Je-re, 1. 1923. v Trdinov vrh že druga počastitev spomina Janeza Trdine. Dotok gimnazijskega naraščaja iz podeželja. V prvi gimnazijski razred tukajšnje realne gimnazije so vpisovali 25. in 26. t. m. K sprejemnim ispitom se je prijavilo 118 učencev in učenk, ki so skoro vsi napravili izpit. na sta bila nmorjenca, prfGa, da sta njuna sveža grobova vsa v cvetju, ki ga prinašajo vsak dan svežega. Pričakujemo, da bodo truplo ponovno ekahumirali, da do-ženejo še neke podrobnosti, ki jih va še ni razjasnila. Šport (Seja p. o. 26. funifa 1935.) V nedeljo 30. junija se določijo prvenstvene tekme: v Ljubljani igrišče Slovana ob 18., Grafika :Ma rs. Službujoča odbornik g. Vrhovnik. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Igrišče Reke ob 18., Reka: Sloga, službujoči odbornik g. Kačar, vsak klub mora postaviti po pet rediteljev. Igrišče Mladike ob 18., Mladika :Sk>van, službujoči odbornik g. Kosirnik, vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Mladika se obvešča, da se tekma preloži le v sporazumu s Slovanom. V Mariboru igrišče Svobode ob 18., Svoboda :Ilirija. Službujoči odbornik g. Ilovar. V Zagorju igrišče Zagorja ob 18^ Zagorje:Hrastnik, službujoči odbornik g. Guna. Prvenstvena tekma DiskaKorotan, Kranj določena za 30. junij v Domžalah se sporazumno preloži na 7. julij. Za ta dan določena obvezna tekma DiskaDomžale se preloži na 14. julij. Vzame se na znanje izjava Čakovačkega SK, da ne bo nastopil na prvenstveni tekmi proti Hermesu 30, junija v Ljubljani. Tekma se verificira s 3.0 za Hermes. Odobrijo se prijateljske tekme: Kovinar: Svoboda, Ljubljana 29. junija na Jesenicah, Ptuj :Vik torij a, Ivanec 30. junija v Ivancu, Athletik SK:Železničar 30. junija v Celju, Korotan, Kranj :Hermes 30. junija v Kranju. Naknadno se odobri odigran je prijateljskih tekem: Korotan, Kranj Svoboda, Tržič 23. junija v Kranju, B-atstvo: Hermes 20. junija na Jesenicah, Bratstvo: Primorje 23. junija na Jesenicah, Domžale: Mladika 20. junija v Domžalah, Radovljica: Kovinar 23. junija v Radovljici, Hrastnik: Retje 23. junija v Hrastniku. Verificirajo se s pravom nastopa 6. juKja 1935. za Svobodo, Maribor: Kaiser Adolf, za Krški SK: Kerin Adolf, za Jadran: Je-senko Danijel; s pravom nastopa d. julija za mednarodne, 26. septembra za prijateljske 27. decembra za prvenstvene tekme se verificirajo za Jadran: Zorman Franc, za čakovački SK: Ištvanovič Flori jam, za Primorje: Stopar Marjan, za Reko: Zivanovič Svetozar. Pozivajo se klubi, da pošljejo do prihodnje seje izkaznice z odjavnicami za igralce, in sicer Slavija, Ljubljana za Stopar Marjana, Gradjanski SK Cakovec za Ištvano-viča Florijana, Ilirija za Zormana Franca, Domžale za .Tesenko Danijela. Popravlja se verifikacija igralca Ledinek Franca za Svobodo, Maribor objavljena v službenih objavah 5. junija, ki se pravilno glasi Ledinek Stanko. Pozivata se čakovečki SK in Slovan, da takoj dostavita LNP izkaznici z odjavo m javita eventuelne zadržke za gralca Vadnaj Ladislava in Vasiljevič Borivoja, ki ne prijavljata za drug klub v ONP Oaijek. U bom pa se mka^pjoiuvmh,— vendar moraš pri tem zapreti oči." MSaj vendar ne morem gledati z ušesi ati pa z nosom! Sicer pa počakaj malo,ta vonj poznam, spominja me na poletje, na mlad smrekov gozd — zares čudovito. Pa menda ni.. .M „Vidiš, celo z zaprtimi očmi si uganila — to je moje perilo, na katero sem tako ponosna. Prijeten vonj ima od Schiditovega terpen-tinovega mila. Odkar perem s tem milom, fe perilo vedno prekrasno in lepo dišeče." £CHICHT0VC TERPENTINOVO MILO ...in za namakanje Ženska hvala }a v roku 14. dni. Dopis Ilirije od 25. iu-nija se odstopi O.O. Maribor. Verificirajo se prvenstvene tekme: Reka: Svoboda 7:0, Slovan Navija 2:1, Sloga ^Mars 0:0, Železni čar:Svoboda 3:1, Ilirija :Čako-veoki SK 3:2, Železničar.Celje 4:1, Ilirija: Hennes 3:2, Dobrna:Zagorje 3:3, Korotan: Disk 70. Tajni H. Nova uprava v table teniikem savezu. V zvezi s svetovnim prvenstvom v table tenisa, ki bo pričetkom marca prihodnjega leta ▼ Zagrebu, je prišlo v vodstvu jugoslovanskega table teniškega saveza d:; številnih in značajnih izpremeb. Kakor znano, so bili posebno slovenski klubi že dolgo nezadovoljni z delom stare uprave, ki je bila v mnogem kriva, da je interes za to športno panogo v naši državi ▼ poslednjem Zra/e Iz Ljutomera lj— Dijaški koncert A^ilni domači dijaki bodo 6. julija zvečer nastopili v Stras-serjevi dvorani z raznimi glasbenimi točkami in sicer pod okriljem sreekega odbora R K Rdečega križa in v njegovo korist. Odbor pričakuje obilnega obiska. Iz Ptuja j— Zgradba ceste Zavre — Turški vrh se bliža koncuL Gradba bodoče ba-novinske ceste Zavrč — Turški vrh se je začela leta 1931, še na pobudo takratnega okrajnega zastopa v Ptuju. Stroški so bili preračunani na okroglo poldragi milijon dinarjev. Gradba pa se je zaradi nezadostnih denarnih sredstev zavlekla do danes. Sreski cestni odbor je moral še lani odkupiti poslopje posestnika Levaniča, ker je bila cesta tra-sirana preko njegovega posestva. Na gradbi je bilo stalno zaposlenih' 50 do 70 delavcev — najsiromašnejših okoličanov iz Haloz. K gradbenim stroškom sta doslej prispevala tudi banska uprava 100.000 Din in sreski odbor 182.000 Din. Razen tega se je k gradbi še prispevalo iz državnega sklada za javna dela 38.000 Dim in iz banovinskega sklada za javna dela 48.000 Din. Mnogo se je prispevalo tudi iz bednostnega sklada. Cesta teče v serpentinah skozi vinograde. Upati je, da bo cesta na teritoriju dravske banovine zgrajena do jeseni. Bvepi umor pri Do-b?avicah pojasnjen Gradac v Beli Krajini, 29. junija Preiskava o grozovitem umoru Jožeta Kožarja in njegove žene Terezije v Do-bravicah se pri novomeškem sodišču polagoma zaključuje. Izkazalo se je. da Je bil utemeljen sum orožnikov, ki so pri pogrebu obeh rajnkih aretirali sumljivo se obnaša.ioče^a železniškega čuvaja Antona Pavči*a v čuvaimci št 33 ob prog! med Gradacom in Dobravicami Kljub vsej njegovi zakrnjenoBti se je sum krog njega vedno bolj ožil po izpovedi njegove žrnr orožnikom v Gradacu pa bo umoi vsak čas popolnoma pojasnjen. Naše ljudstvo se je zaradi grozovitega »mora skoro že pomirilo. firiljublje- Suspendira se do nadaljnega igralec Felle Karel Primorje, dokler ne poravna vseh obveznosti napram prejšnjemu klubu Korotan u, Ljubljana. Upravnemu odboru se predajo: Jadran, ker ni postavil rediteljev pri prvenstveni tekmi Jadran:Korotan 20. junija v Ljub-Upravnemu odboru se predajo: Jadran, stavi moštva poleg priimkov še imen igralcev pri tekmah MariborrCakovečki SK mlad. 23. junija v Mariboru in Gradjanski SK: Cakovečki SK 16. junija v Cakovcu. Kazenskemu odboru se predajo igralci: Orehek Franc, Aljančič Oto, oba Mladika in Ramovž Drago, Mladika, vsi zaradi prestopkov na prvenstveni tekmi Mladika:SIa-vija 23. junija v Ljubljani, Keravec Peter, Marchiotti Viktor in Bunc Rudolf, vsi Slovan, zaradi prestopkov na prvenstveni tekmi Svoboda:Slovan 23. junija v Ljubljani. Deti ček Fric, Rapid in Reibenshuh Ivan, Maribor, oba zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Rapid, Maribor, rez. 20. jun. v Mariboru, Jug Franc, Ilirija zaradi prestopka na prijateljski tekmi Primorje:Ili-rija 20. junija v Ljubljani, Janežič Karel, Athletik SK in Tkalčič Hinko, Olimp, oba zaradi prestopka na pokalni tekmi Olimp: Athletik SK 16. junija v Celju, in s takojšnjim suspenzom Seifert Oskar, Rapid in Priveršek Anton, Maribor, oba zaradi prestopkov na prvenstveni tekmi Rapid:Mari-b r. 2T.. junija v Mariboru. SO. LNP. se preda ss. Bizjak zaradi prepozne oddaje sodniških poročil o prijateljskih tekmah Svoboda:Maribor in Rapid: Svoboda, odigranih 9. in 10. junija v Mariboru. SO. se odstopi tudi poročilo ss. g. Jordana o reprezentančni tekmi A-B za olimpijski fond 16. junija v Ljubljani. Sodniško poročilo ss. g. Webleta o prijateljski tekmi Celje:teamu zagrebškega Merkurja se odstopi ZNP. Vzamejo se na znanje dopisi: Mure, Murska Sobota, od 24. junija, Kovinaja, Jesenice od 22. junija, Slavije. Ljubljana, od 22. junija, Ilirije, Ljubljana od 18. junija. Zalog od 19. junija. Lendava od 17 junija, Domžale od 19 junija. Svobode. Maribor od 22 junija. Dobrne. Trbovlje od 20 junija. zapisnika O.O Trbovlje od 17 in ?4. junija, brzojavka Lendave od ?1 in porodila službujočih odbornikov eg Bulje-viča. Logaria B ističa in Skerlja Protest Dobrne Trbovlje proti verifici r^niu prvenstvene tekme nobrm:Zagor«e, odigrani 2 iunija v Z %rju. se odstopi S O prt LNP v izjavo. Poziva se Mladik«, da poravna Grafiki znesek Din 94, nastal vsled deficita pri potemnjujeta kožo, dajeta ji naraven, enoličen in zdrav izgled. Zakaj jo torej umetno barvati? NUvea pospešuje tvorbo pigmente v koži, a od njega zavisi njena lepa sveža barva, večja odpornost in elastičnost. času tako močno padel. To nezadovoljstvo pa se je razširilo tudi na ostale klube v državi, radi česar je bila nedavno sklicana v Zagrebu izredna glavna skupščina,, ki je izvolila z 12:1 glasu naslednjo novo upravo JTTS: predsednik dr. A. Gastiša; podpredsedniki J. Stepanovič, dr. S. Deutsch, prof. dr. T. Bajec; tajnik R. Kalda in J. B jelen; blagajnik N. Dembič; tehnični referent N. ogan; odborniki S. Weiler, E, Nagy, K. Heger, A. Kratki, V. Jovanovič, B. Zor-nada; revizorji: S. Huič, M. Mlinarič in N. Brahm. Novo upravo čakajo velike in težke naloge na polju table teniškega športa, predvsem pa organizacija VII. svetovnega prvenstva leta 1936. v Zagrebu. de6e opoaordl na pravilno dihanje, kaj dele, da bi jih dihanja sploh učiL Zato pa poaoa-mo pri nas se vedno zaeopljemost med hqjo ali med tekom. Je pa lahko čisto neznan pojav, ako se človek podvrže kratkemu, sistematičnemu treningu praktične gimnastike. Nobena kretnja, če je popolnoma pravilno izvedena, ne sme utruditi. Stopnja utrujenosti je odvisna od delazmožnosti mišic in od sposobnosti notranjih organov. Vse to pa se z redno smotrno gimnastiko utrjuje m krepi. Pozimi na vodi (drsanje, smučanje), poleti pa v vodi in ob njej (plavanje, solnčenje m gimnastika). Pri roda je sama poskrbela najboljše orodje. Kaj pomaga človeku vele-toč na drogu in vsemogoče umetni je na najrazličnejšem orodju, če ari pa me zna pomagati preiko jarka ali plota, če se pa na solnčnem obrežju Save ali Ljubljanice dolgočasi, poležava in ee obrača kakor naravni zrezek v pečnjaku, ali pa čita in fiba. da mu oči izstopijo. Brezorodna talna telovadba, to je ono, kar je narodu potrebno. Orodje pri tej gimnastiki so telo, tla, prvi kamen, prva palica, prvi jarek itd. To orodje je poceni in oovsod ga je dovolj. Telovadnica pod milim nebom je pa ideal vseh arhitektonskih prizadevanj o higienskih telovadnicah. Nase slike kažejo prijetne prizore iz talne telovadbe, katere osnova je najprirodnojSe gibanje telesa. Hoja, tek, skloni, skoki, lovljenje ravnotežja, kozolci, mostovi, premeti, metanje kamnov io palic, skratka^ prilagoditev telesa zakonom fizike. Praktična gimnastika naj naim pomaga obvladati telo v vsakem položaju, nauči na6 naj premagati telesne napore s smehom v obrazu, brez vsa-keca pošasrtnega spakovanja, ki ga vidimo na raznih športnih posnetkih in ki zapušča pri najpotrebnejših plasteh naroda mišljenje. da je šport naporna in neprijetne stvar. Telovadba pri kopanju naj bo ljudska te-lesnokulfcurna univerza. Tam naj ljudje dobe temeljne športne izobrazbe. Spoznavajo naj, da je telovadba prekoristna reč, ker človeka okrepi in "a s™-avi v dobro voljo. S tem ee poveča delaamožnost kakor tudi volja do dela, zakaj zdrav in spreten človek je vedno dobro razpoložen! Narodu zdravja - narodu gimnastike! Narodu je poleg kulture duha najbolj potrebna kultura telesa. Čeprav imamo mnogo prilike za telovadbo v '.elovadn cah in športnih društvih, ljudje še vedno niso '?ko prežeti z idejo redne dnevne in pa predvsem praktične gimnastike, kakor je to po zakonu samoohranitve potrebno. Praktično gimnastiko imenujem vso tisto telovadbo, ki človekove gibe pili, popravlja, lepša in čim bolj usposablja za vsakdat je delo in življenje. Če pogledamo damo. ki teče za tramvajem, če pogledamo gospoda, k: ekače Čez lužo preko ceste po nalivu če pogledamo našo deco pod noge, kadar hodi — to so obupni prizori! Nerodnost, n^oker-noet, trdota, celo disharmonija gibov, da o kakšni eleganci, ritmiki, povezanosti in dinamiki gibanja sploh ne govorimo. Ljudem torej manjka tiste gimnastike ki bi jih naučila pravilne hoje. teka, ^klonov, dvigov, povezanosti teh gibov, k bi iih naučila izrabljati telesno energijo in lob.o gospodariti z njo, ki bi jih naučila pravilnega dihanja Kljub vsem Število m prilikam za telovadbo narod le še vseh *eb bistvenih reči ne zna! Se v nobeni telovadnici in rw nobenem telovadišču nisem sl:žal. da bi kdo t0!fva T,likanj oznanjajo vsakdanjo ''utra :jo telovadbo. Ilustracije objavljajo slike filmskih zvezd, ki opravljajo jutranjo gimnastiko v L vcatem arzenaiu najdražjega orodja. Tn ljudje mislijo, dr brez orodja ni telovadbe. Čemu to? Toliko imamo dobrih telovadcev, ki bi lahko naučili narod v ljudski telovadni univerzi v kopališčih in na odprtih plažah zdrave talne telovadbe, katera ne zahteva nobenega posebnega orodja in prostora. Uprave >a5il, kopa!?č naj p-eskrbe kopalcem take trenerje, da se na eni strani od-dolže narodu ker mu nu iijo zabave, na drugi sTani pa kor^tijo «ebi. ker « tpm pritegnejo ljudi » svoja kopališča. Kdai Mmo slikati o p-v«>m tak^in »in r.a-^ičn^m ♦ečaiu? »rn Zor. Ffl! ZAPRTJU IN MOTNJAH ¥ a t vzeti ziutrai m nrazrn želodec čačo prlrodnr FrBIIZ Registrirane od ministrstva za soe. politiko in nax. zoravje S br ls.ibo 04 25. v. iM?»f> ^PORSo« st. nf7 r - ^ i. mfcfi 6 1. vn I9M Preteklost žene Nevesta mora ženinu razodeti svojo preteklost Kako pa ženin — aH mora tudi on storiti isto? Da zagotovi bodočo srečo t zakon«, je zaročenka dolžna svojemu izvoljeccn povedati resnico o svoji preteki oe-ti .Če m« zamolči važne podrobnosti, je mož opravičen zahtevati, naj se zakon razveljavi, poleg tega pa še to, da ga oprostijo vseh obveznosti. To načelno rešitev je izreklo vrhovno sodišče v New Yortru v aferi znanega šolnika in vzgojitelja Georgea Brad ena, ki je zahteval, naj njegov zakon razveljavijo, ker mu je bila mlada žena zamolčala," da je bila že enkrat poročena in tudi ločena od svojega moža. Navzlic tej načelni rešitvi pa sodniki niso popolnoma vstregli Bradenovi zahtevi. Vstregli pa ji niso zato, ker je Ml Brad en, kakor tudi njegova žena, epiri-tist, in si ni mogel utajiti, da bi na neki epiritisitičmi seji ne bil sdišal glasov njenih umrlih otrok fe prvega zakona. To pa se je zgodilo ... še preden sto se vae-la. To dejstvo je navedla ona, ki je pristavila, da je, če je slišal te glasove, pač moral tudi vedeti, da iima opravka z ženo, ki ni stopila šele prvič v zakon. V svoji načelni rešitvi je končno sodišče izreklo budi to, da majhne, nebistvene prevare še niso vzrok za razveljavljen je zakona, če ei n. pr. rjavka pobarva lase s svetlo barvo v nadi, da bo s tem lažje pritegnila moža, tedaj je ta manever samo dovoljena zvijača v borbi obeh spolov za dosego končnega cilja. Ni pa sodišče povedalo, dali je tudi zaročenec dolžan povedati svoji izvoljenki, teatešna je bila njegova preteklost. Nedosegljivi mesec Angleški prof. Sharkes. strokovnjak v proučevanju in izdelovanju raketnih letal, je postavil zanimivo trditev. Pravi nam teč, da m popolnoma izključeno, da bi mogel človek zgraditi raketo, ki bi ga potegnila k območja zemlje n« luno. Toda nikoli ni verjetno, da bi se utegnil človek na mesecu ustanoviti, kajti na luni dežuje zvezdnih utrinkov, da bi rrketo, ki bi skušala pristati na luni, pobili kakor toča. ozemlja v Qnetti Brada v oporoki žena nekega angleškega polkovnika, nameščenega v kolonijah, ki je bila strastna zbirateljica lasnih kodrov slovitih mož, je nekoč prišla na dvor egiptovskega podkralja v Aleksandriji. Seveda ga je prosila, da bi ji podaril vsaj en kodrič svojih las. Mohamed Ali pa ni mogel ustreči njeni želji Iz preprostega vzroka, ker ni imel niti enega samega lasu na glavi. Vendar pa mu je bila želja polkovnikove soproge tako všeč da ji je v oporoki zapustil celo brado. Po dvajsetih mesecih zopet d »ji ir. Hrv. » 1 iTva avtentična slika pj potresu porušenega ozemlja v Quettl. Potres je tamkaj usmrtil blizu 40.000 ljudi, ostale pa je pregnal iz hiš na prosto rt znamenitega pro§. dr. Julesa Gonina v Lozani V Ložam je umrl prof. dr. Jules Gonin, vodja tamkajšnje klinike za očesne bolezni, Guninu se je zahvaliti za enega največjih uspehov modernega zdravljenja oči. Ena najhujših bolezni je, kakor znano, to, da se mrežnica, ki je pravi organ vida, loči od steklenega telesa. To vodi do hude oslabitve vida ali do popolne oslepitve. Dolgo niso vedeli, od kod izvira ta bolezen, dokler niso odkrili, da nastanejo zavoljo ran ali bolezni v mrežni- ci najprvo majhne razpoke, v katere se vrine tekočina, ki loči potem mrežnico od steklenega telesa. Gonin je potem odkril pravi postopek proti temu zlu. S tenkim, žarečim železcem je skozi usnja-to kožo očesa segel do razpok in jih ob-žgal. Razpoke se potem zacelijo, mrežnica pa spet napne. 50 do 60 odstotkov teh operacij uspe s popolnim uspehom. Zločinci na seznamu Nadloga ameriških ,*raipketeerj«v" W08?:,, .......... - '"J * - - „ - ' ' * , Dvajset mesecev je križarila angleška raziskovalna ladja »Discovery n« v antarktičnem vodovju. Zdaj se je vrnila domov na Angleško in se je zasidrala v Londonu pri doku sv. Katarine Požiralci Hudiča izganjalo z feeleefoubom Ko so odkrili takozvane bakteriofage, telesca, ki požirajo bakterije, so takoj začeli misliti, kako bi 6e dalo to izrabiti za odpravo vsakovrstnih bolezni, ki izvirajo baš od bakterij. O večjem uspehu v tem področju poročajo pravkar iz Tifli6a, kjer je delal poskuse z b-akteriofagi francoski profesor voda gruzinskega ljudskega komiserijata za narodno zdravje. D'Erell je bolnikom pri vstkovrstnih boleznih v spodnji život vbrizgava! bakteriofage in večina teh bolezni je izginila že po nekoliko dnevih. Metoda se je obnesla tudi pri Iegarju, kjer je vročina takoj padla in se je bolnikovo subjektivno stanje takoj izboljšalo. Selov stolp hrei svetlobne reklame P ©nos francoske prestolnice v temi Odkar je pred pol letom ugasnila Ci-troenova svetlobna reklama na Eiffelovem stolpu, pravijo Parižani, da je mesto izgubilo svoj sijaj. Svetloba z Eiffelovega stolpa mu je vendarle dajala več žara in veli-komestnega značaja, nego bi si kdo mislil. Družba Eiffelovega stolpa se sicer vneto trudi, da bi našla podjetje, ki bi bilo voljno uporabljati stolp za svojo svetlobno reklamo, kakor ga je uporabljal Citroen, preden je šel s svojimi avtomobili v polom. Toda vsako podjetje se brani tega in to ni čudno, saj takšna reklama, ki mora absolunto posekati vsako* drugo, vendar nekaj stane in dnaes si za prevelike izdatke vsakdo pomišlja, tem bolj še štedljivi Francoz. vrtinec ga je odnesel V Maticelliju pri Bologni se je neka poroka prekinila na dokaj nenavaden način. Medtem ko so svatje odhajali proti cerkvi, je nastala silna nevihta z zračnim vrtincem, še preden so utegnili priti ljudje na varno, je vrtinec pograbil ženina, ga dvignil v zrak in odnesel naprej ter ga odložil precej daleč na kupu gnoja. Možu se n: zgodilo sicer nič hudega. Toda migljaja iz neba ni upošteval, že tisti dan se je kljub nenavadni vremenski prigodi oženil. Ali so redki plini potrebni za življenje Neki angleški učenjak je pred kratkim poročal, da je s poizkusi ugotovil, da majhne živali ne žive dalje kakor teden dni v ozračju, v katerem je, kakor vedno, 21% kisika in 79% dušika, toda brez tako zvari ih redkih plinov, kakor so helij, argon, neon. Kripton. Zaradi tega so učenjaki menili, da imajo, četudi v majhnih množinan v zraku se nahajajoči redki plini morda isto vlogo kakor vitamini v živilih. Z na--Jaljnimi poizkusi pa se je ugotovilo, da v 2 raku se nahajajoči redki plini bržkone ni-io bistveno vatel m &oveSko žfcrljsaje. Sicer popolnoma brez naročil družba tudi ni. Te dni je imela svoj občni zbor in ob tej priliki so poročali, da bi se uprava pariške svetovne razstave v 1. 1937. zanimala za reklamo z Eiffelovega stolpa. Stvar je le v tem, da danes baje niti še ni absolutno sigurno, če se bo ta razstava tudi vršila, in tudi če se bo, tedaj bi instalacijska dela za svetlobno reklamo na stolpu začeli šele prihodnje leto. Kakšno poldrugo leto bosta tedaj stolp in Pariz v tem primeru ostala brez svoje najmogočnejše svetlobne reklame. Novi angleški poslanik v Parizu Zaradi izprememb v angleški zunanji politiki je sklenila angleška vlada poslati za svojega poslanika v Pariz RobertaVan-sittarta in odpoklica« sedanjega poslanika v Parizu Clerka, ki se vrne v angleški zunanjepolitični urad v Londonu Justičrri departement Zedinjenih držav je izdal seznam »kriminalnih štiri sto«, k' jih je treba na vsak način prijeti in obsoditi. Kot zločin bodo zasledovali tudi vsako občevanje s temi zločinci, ki spadajo v vrsto tako zvanih »racketeerjev«. tipov, ki so se specializirali za pritiskanje na pošteno trgovino in izsiljevanje davkov od nje. Seznam te"h zločincev predstavlja velikopotezen napad policije in državnih detektivov nanje. Med zabeleženimi so tudi zlo glasni velelopov Dutch Schultz ali s pravim imenom Artur Flegenheimer in osem drugih vodij racketeerskih tolp. Dutch Schulz je tki s tihotapljenjem piva in z davčnimi sleparijami že mnogo dela zveznim sodiščem. Kakor druge voditelje ga obtožujejo, da vzdržuje oborožene tolpe, ki si jih lahko vsakdo najame za določeno vsoto. Ljudje, ki si te tolpe najemajo, so večinoma trgovci in drugi poslovni možje, ki menijo, da so jim te zločinske garde boljša zaščita proti drugim zločincem nego policija. In v Ameriki je -še danes v mnogih primerih res tako. Za primer, kako nevarne in razširjene so racketeerske organizacije, navajajo, da obvladuj? ena izmed njiih 90 odst. ameriškega peru+Trfrh<;ke0a trga! Dan velbloda <3e že prirejajo Sirom sveta najrazmo-v.rstnejfee dneve, dneve &te Sarajevo konec junija. Pred nekaj dnevi je sarajevsko gledališče zaključilo 15. sezono svojega delovanja. Ob tem jubileju je vredno kratko opisati razvoj gledališke umetnosti v Bosni in Hercegovini, ki je relativno še mlada in šele v prvi fazi svojega razvoja. V dobi turške vladava ne ni bilo nobenega društvenega in kulturnega dela razen zelo omejenega delovanja uradnih otomanskih -istanov Prva kulturna društva so se pojavila šele po okupaciji Prva hrvatska in srbska društva so bila ustanovljena v Mostarju, M je bil za Srbe in Hrva te kulturno središče vse do konca 19. stoletja, četudi je politično in gospodarsko središče bilo vedno Sarajevo . Mostarska kulturna društva so i-mela svoje diietantske sekcije , ki so bile začetek gledališkega udejstvova-nja. Med prvimi diletanti sta bila tudi pesnik Aleksa šantič in sedanji senator Atanazije šola. Delo teh diletantskih sekcij je bilo skromno. Na malih društvenih odrih so se uprizarjale eno— in dvodejanke, večinoma zajete iz narodnega življenja, ker so austrijske u-pravne oblasti strogo pazile, da ne bi diletantje vršili kake nacionalne propa gande. Po Bosni so hodile skupine ig ralcev prirejajoč predstave samo v več jih krajih, v Sarajevu pa je nekajkrat gostovala zagrebška drama. Nemške in madjarske birokrate so vSarajevu razveseljevali tudi člani opere in opere te z Dunaja in Budimpešte .Po aneksi ji leta 1908.so se razmere v Bosni in Hercegovini polagoma normalizirale, ker se avstrijske oblasti niso več toli ko bale za usodo Bosne, ki je bffla vse dotlej nekakšno revolucionarno središče .Zavladala je tak ©imenovana parla mentama doba in začelo se je tudi go voriti o kulturno političnih problemih naroda. V deželnem zboru je prišlo le ta 1911. na dnevni red vprašanje usta novitve stalnega gledališča v Sarajevu Ker pa se stranke v tem pogledu niso mogle zediniti , je ostala zadeva nerešena do 1913. ko je nekdanja pokrajin ska vlada sklenila ustanovitev gledali šča. Za prvega ravnatelja je bili imenovan dramatik Milan Begovič, za teh niškega upravitelja pa Mihajlo Ma_ kovič, režiser zagrebškega gledališča. Begovič in Markovič sta takoj začela u ^jevati poslopje določeno za dramo ter nastavljati igralce, a ko so bile vse priprave v teku ,je izbruhnila svetovna vojna, ki je ustavila vso akcijo. Po vojni so v Sarajevo spet prihajale razne skupine igralcev in je tako ne kaj časa gostoval s svojo skupino režiser Emil Nadvornik. V njegovi skupini je bilo nekaj sposobnih igralce**, med njimi tudi Milan Skrbinšek, Marija Vera in drugi. Gostovali so tudi neki ruski igralci emigranti, nekaj časa pa tudi beograjska drama. Vse to je vzpodbudno vplivalo na prijatelje gledališke umetnosti in kmalu je bilo pred loženo prosvetnemu ministru, naj bi se v Sarajevu ustanovilo gledališče. Ministerstvo je tej želji ugodilo in gledališče je biilo ustanovljeno v začet ku leta 1920. Prvi ravnatelj je bil Aleksa Šantič, ki pa zaradi hude bolez ni ni niti prevzel svoje službe in je bil po nekaj mesecih imenovan za ravnatelja prof. Štefan Brakus. Po izvedeni organizaciji gledališča se je začelo z deilom 6. oktobra 1920. Ker so moraii gledališko poslopje še popravljati so igralci odpotovali v pro vinco in je tako Sarajevsko gledališče imelo prvo predstavo »Hasan Aginico« v Tuzli 27.novembra 1920. Sarajevsko gWališče je bilo celo svojo prvo sezo no na gostovanjih v Tuzli, "irčk- n in Eubrovniku, v Sarajevu pa je nastopilo vdrugi sezoni 22.septembra 1921. Razvoj sarajevskega gledališča je bdi zvezan z mnogimi težavami .Pub lika ni kazala tolikega zanimanja »kakor so pričakovali ustanovitelji in se je že v prvem letu pokazala kriza, ki je spremljala gledališče polnih deset Šele po desetih letih si je sarajevsko gledališče odgoj lo svojo stalno publiko .Nasledniki prvega ravnatelja gledališča so bili pesnik Dušan Dju-kič Branisilav Nušič, dr. Mirko Korolja in sedanji ravnate j Mi utin Janjuševč Sedaj so uspehi gledališču popolnoma zagotovljeni. Povprečno je na leto o-krog 250 predstav pred okroglo 90.000 gledalci Poleg rednih predstav so tudi izredne vojaške delavske in ramazan ske, ki so postale zelo popularne med muslimanskim prebivalstvom. Vsako leto gostuje sarajevsko gledališče tudi v večjih krajih province. Letos je z velikimi uspehi gostovalo v Zenici , Mostarju, Tuzli Dubrovniku,in Kragujevcu, kjer je zaključilo svojo jubilejno sezono. Ljubljana dobi nov park pri Sv. Krištofu. Ljubljana, 36. junija Svoj čas je »Jutro« že pisalo o nujni potrebi, da se končno uredi vprašanje ozemlja starega pokopališča pri Sv. Krištofu, ki se je moralo umakniti naglemu razvoju mesta na bežigrajsko stran. Ena fronta pokopališča je morala pasti, da je dala prostora novi cesti od Tyrševe proti Sv. Križu, za katero pravkar zasipavajo globoko jamo med hišami ob Linhartovi cesti in nekdanjim pokopališkim obzidjem Pretežni del starega grobišča pa je namenjen za ureditev parka, ki je novo naraslemu d«>-lu mesta nujno potreben, in za zgradbo Hrama slave, slovenskega Panteona, ki je zanj pripravil načrte mojster prof Plečnik. Zaradi gospodarske krize se realizacija Plečnikove zamisli umika v bodoče dni, napol porušeno pokopališče pa leži tam. izročeno na milost in nemilos. vsem ne-prilikam časa in prometa, ki s. je hočeš-nočeš odprl nanj. Že nekajkrat smo opozorili na nujnost, da se vprašanje premakne z mrtve točke Med zadržki, ki niso dali stvari razmaha, je bilo tudi vprašanje odškodnine, ki jo bo morala mestna občina plačati dosedanjemu lastniku pokopališkega sveta. Parcele ob Sv. Krištofu pripadajo tako-zvanemu Pokopališkemu skladu, v katerem so zastopane vse mestne župnije ljubljanske. Včeraj se je sešla posebna komisija, ki so ji prisostvovali v imenu mestne občine podžupan prof. Jarc, mestna svetnika Blagajne in Urbas ter direktor mestnega gradbenega ur?da inž. Prelovšek. za Pokopališki sklad pa župniki stolni kanonik Klinar, šentpetrski Petrič, šentjakobski Barle in trnovski Finžgar Komisija si je na kraju ogledala ves položaj in slednjič prišla do sporazuma, po katerem bo mestna občina za okrog 30.000 m2 zemljišča pri Sv. Krištofu, ki ga bo uporabila za nasade, odstopila dosedanjim lastnikom 6000 m8 stavbnih parcel za artiljerijsko vojašnico. Zdaj, ko je to osnovno vprašanje rešeno — zameno mora odobriti samo še mestni svet — smemo upati, da bo mesto v najkrajšem času pričelo z delom, tako da bo severni del Ljubljane v resnici že v nekaj letih dobil svoj lepo urejeni park. V sporazumu z mojstrom Plečnikom, ki se je tudi udeležil razgovorov, se je poleg tega konstituiral poseben odbor, ki bo imel za nalogo skrbeti, da se ohranijo starinski, zgodovinsko in estetsko zanimivi spomeniki s pokopališča, v koliko še niso opustošenj in razdejani. Spomeniki bodo deloma krasili bodoči park, deloma pa bodo spravljeni v Panteonu, ki bo služil za grobnico naših najpomembnejših mož in bodo vanj prenesli tudi ostanke nekaterih zaslužnih pokojnikov, ki spe zdaj pri Sv Križu. Ali si že član M Mladinski praznik v Brežicah Brežioe, 29. Junija. Prejšnjo nedeljo je imela naša mladina svoj lep praznik. Z vso svečanostjo so biH izročeni našim mladim »Jadranskim Stražarjem« na meščanski šoli v Brežicah ter na narodnih šolah v Artičah, Brežicah in v Dobo vi štirje lepi prapori Podmladka Jadranske Straže. Na predvečer slovesnosti je priredila JS lepo uspelo akademijo, pri kateri so nastopali podmladkarji. Lepo in z vestno natančnostjo je mladina Izvajala točko za točko izbranega sporeda. Prizor je sledil prizoru, eden lepši od drugega. Naša mladina je pokazala, kaj zmore. Vsi oni, ki so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano Narodnega doma, so priznavali, da je ta mladina • pokazala pri akademiji vse, kar ima dobrega in lepega, vse svoje ideale neskaljene otroške duše. Ko smo videli ta svetla očesca ob zasluženem gromkem aplavzu, ki kar ni hotel ponehati, smo bili prepričani, da nam ta mladina kliče: »Tako, kakor smo se potrudili sedaj, se hočemo potruditi tudi v bodoče, vedno, kadar bo treba čuvati našo domovino in naš sinji Jadran.« Dne 23. junija se je vršila slovesna izročitev praporov. Prostor v drevoredu pred meščansko šolo je že davno pred napovedanim začetkom napolnilo prebivalstvo iz Brežic in okolice. Proslavo je otvoril predsednik krajevnega odbora JS g. ravnatelj Mikolič. Orisal je v lepih besedah pomen slovesnosti ter mladini čestital k proslavi. Nato je bila služba božja na prostem, potem pa blagoslovitev praporov. Ob tej priliki je g. župnik imel na mladino topel nagovor. Po blagoslovitvi so ga Anka Sre-bretova kot kumica praporu tukajšnje meščanske šole, g. Josip Zdolšek kot kum praporu narodne šole v Brežicah, ga Merica Pergerjeva kot kumica praporu narodne šole v Artičah pripeli na prapore spominske trakove z besedami: »Za pomorsko silo Jugoslavije!« Izročili so potem prapore mladim zastavonošem, ki so položili ob tej priliki slovesno zaobljubo. Po izročitvi je tudi g. sreski načelnik Ciril Poklukar čestital mladini ter jo vzpodbujal k vztrajnemu delu za domovino in naš Jadran. Velika povorka s prapori na čelu, katere so se udeležili predstavniki oblasti, gasilska četa v uniformah, skupina narodnih noš, zastopstvo Sokola itd, je bila ena najlepših manifestacij v zadnjih letih v Brežicah. Nepopisen je bil pogled na nepregledno množico discipliniranih mladih Stražarjev, ki so nam vzklikali z vso iskrenostjo svoje mlade duše: »čuvajmo Jugoslavijo, čuvajmo naše morje!« Končno se je vršil pred sreskim načelstvom defile mimo praporov, nakar je sledil razhod. Za uspeh te proslave gre zahvala v prvi vrsti mladini sami, prav tako pa krajevnemu odboru in pa učiteljstvu na šolah, ki je v kratkem času pripravilo mladino za tako uspel nastop. Vsi, ki smo prisostvovali proslavi pa imamo vtis in smo prepričani, da bo ta mladina vedno znala čuvati svojo domovino in svoj sinji Jadran. MiRo. Življenje v vaseh pod mogočnim Stolom Jesenice, 27. junija. Prijazne gorenjske vasice Žirovnica, Selo in Moste, ležeče ob vznožju visokih Karavank, so že od nekdaj zelo privlačne točke letoviščarjev in izletnikov. Široke in lepo obdelane njive, zeleni travniki, umetno smaragdno zeleno jezero, bistri potok, ki ves razposajen hiti v dolino, samotne gorske soteske, krasni razgledi na veličastno Triglavsko pogorje, vse to mika in vabi slehernega prijatelja prirode v njeno naročje. Žirovnica ima zdravo klimo in dobra ^o-ta speljana v vseh smereh. Leži eno uro stran od divnega Bleda, kamor prideš po lepi poti preko Save in pisanih polj mimo mogočnih elektrarn in drugih naprav KID. V pičle pol ure prideš v Vrbo, v rojstno vas pesnika Prešerna, v pičli četrt ure k novemu kopališču nad umetnim jeierom, v poldrugi uri k Valvazorjevi koči pod Stolom, odkoder imaš krasen razgled po vsej gorenjski ravnini s mogočnimi gorskimi vrhovi v ozadju. V četrt ure prideš ▼ sotesko Kavčičje z visečim mostom preko strahotne globeli reke Seve, od tam pa v pol ure hoda po zelenih senožetih v divje romantični Vintgar, v katereea globokih gorskih zajedah se peni bistra hči planin Radovna m hiti v naročje zelene Save. Iz Žirovnice imaš lep sprehod v vasi Brezovico, Smokuč, Bro-dine, Poljče, Begunje k razvalinam W bergerjevega gradu, od tam pa kreneš v Radovljico, kjer se v novem kopališču lahko okoplješ in se v enem dopoldnevu izleta po lepih travnikih vrneš v Žirovnico. Idilična Žirovnica ima vse pogoje da razvije v prijetno letovišče. Ima električno razsvetljavo, skozi vasi pa vodi državna cesta, ki veže Ljubljano—Bled in Bohinj i letov«! zgornje Savske doline, ta so dosegljivi z motornim vozilom ah vlakom v dobre pol ure. ^ ... . . _ Pokrajina ob Savi in Žirovnica je privlačna ob vsakem letnem času. Pomladi so gorski vrhovi Karavank pokriti Se z lisami snega, ob vznožjih pa cveto jablane m češnje. Lepo je tu poleti, ko vidii krepke kmetske fante in može, kako v jutranji rosi kosijo travo in vidiš zala dekleta, ki spravljajo seno na kupe; lepo je jeseni, ko se od pokrajine odražajo tisočere barve; zek> privlačen pa je kraj tudi pozimi, ki s svojimi holmi in planinami nudi smučarjem najlepše terene. Skratka, težko najdeš kraj, kjer bi bilo na tako malem ozemlju nanizanih toliko naravnih krasot, kakor jih je v Žirovnici m njeni bližnji okolici. Tu si na deželi, a vendar v bližini svetovno znanega letovišča m kopališča Bleda, tu si v ravnini, ki pa jo v polkrogu obkrožajo vrhovi Karavank in Triglavskega pogorja. V hotelih, penzionih in domačih gostilnah, povsod si postrežen z dobro in ceneno prehrano in udobnim prenočiščem, v boljših pa se dobe tudi kopalnice s toplo in hladno vodo. Tu je združeno lepo s prijetnim, kar daje človeku notranje ugodje, mu krepi živce in ga usposablja za težak življenjski boj. Zlasti lepa je ta gorenjska pokrajina zvečer, ko tone solnce tam visoko gori za škrlatno rdečim Triglavskim gorovjem, ko zazvoni iz bližnjih cerkva Zdravo Marijo, ko se narava pogreza v tihi večerni mrak, ko se zbirajo fantje na vasi in ko zadoni lepa fantovska pesem v tiho poletno noč. Sušnik Matija. Iz živlienla na dežel? BOHINJSKA BISTRICA. V nedeljo 23. t m. sta podmladka JS iz Bohinjske Bistrice in Nomnj razvila prapora. Za uvod so podmladkarji priredili v soboto zvečer kumici ge. Flori Strojevi Budkovičevi lepo podoknico Zbrali so se pred šolo in odkorakali pred hišo z jazzom »Triglavom« na čelu V nedeljo dopoldne so se zbrali pred občinskim domom podmladkarji, ostali učenci, društva in drugi. Ves prostor je nudil najpestrejšo sliko. Oder je bil ovit s trobojko in zelenjem in na steni je bila lepo okrašena slika kralja Petra IL Ko so bili na odru zbrani razni zastopniki, je poverjenih podmladka otvoril mladinsko slovesnost Po pozdravu zastopnika oblastnega odbora JS g. Huberta Marjanovi če in drugih so bili govori in slovesno razvitje praporov, ki jih je blagoslovil župnik g. Ambrožič Jožef. Kumica je pripela na prapor krasen trak. Po razvitju se je ob zvoku jazza »Triglava« razvil lep sprevod. V zaključek slovesnosti je bite zvečer igrana v Sokolskem domu mladinska igra Kralj Matjaž«, ki je najlepše uspela. Nj. Vel. kralju Petru II. je bila odposlana vdanostna brzojavka. BOHI NSKA—SREDNJA VAS. Gospodične učiteljice so nam pripravile lepo prire ditev. V soboto 22. junija zvečer so imeli šolski otroci baklado, v nedeljo 23. junija pa sta bila razvitje in blagoslovitey prapora pomladka JS na narodni šoli v Srednji vasi. Kumovala je ga Marija Hodnikova. Razvitje je bilo popoldne pred šolo. Pred blagoslovitvijo sta župnik g. Golf in zastopnik oblastnega odbora JS g. Marjano-vič razložila namen Jadranske straže ter navdušila mladino za naš Jadran. Nato so otroci izvajali pod vodstvom učiteljic gdč. Hiršmanove in gdč Huthove zannimiv pro- Na ©plencu Zunanjo veličino kraljevske zadužbi-ne na Oplencu ustvarja in predstavlja kupola, menda največja v vsej Jugoslaviji, saj ima 9 metrov razpetine. Ko pa se po belih marmornatih stopnicah po-vzpneš v notranjost cerkve, te prevzame blišč mozaikov. V gotovem pogledu sliči zadužbina velikanski školjki: zunaj vsa bela. obložena z marmorjem iz Venčca, znotraj pa prelivanje barv, vseh tistih barv, ki so očesu najmilejše ir. ki že od davnine predstavlajo veličastje: na zlatem po-lju mnogo škrlatno rdečega, belo srebrnega in pogosti vstavki drugih živahnih barv. Edino stebri, ki nosijo mogočne loke, nadalje ikonosbas, pregraje in tla so iz marmorja, vse drugo je pokrito z mozaikom. Na 3000 m2 je nemška tvrdka Puhl & Wagner po kopijah ruskih mojstrov iz najslavnejših srbskih zadužbin in samostanov upodobil okrog 2000 svetniških likov in okrasov. Lahko bi se reklo, da ie cerkev na Oplencu najpopolnejši muzej srbskega srednjeveškega slikarstva, toda vse je sveže, novo. Oplenac je pač le en sam in vprav tak kakor sta ga zamislila in po načrtih arhitekta Koste Jovanoviča dala zgraditi kralja Peter in Aleksander. Kakor že mozaik na pročelju kaže. je cerkev posvečena svetemu Juriju. Tako se je imenoval početnik dinastije. Gjur-gjev da.n je nričetnik preroda v naravi in bil je od nekdaj pričetnik hajduških nokretov zoper nasilje, za svobodo. Znotraj so zaščitniku cerkve posvečena :ko ne glavnega oltarja, a pokroviteljstvo svetega Jurija nad dinastijo KaradVr-djevičev predstavlja mozaik na desn; strani vhoda: svetnik vodi nebeško mater h družini kralja Petra, M 3rži v ro- kah model svoje zadužbine. Kupolo kra-se: Kristova podoba, zadnja večerja, angelska služba, nebeška liturgija, upodobljeni so preroki in evangelisti. Nad glavnimi stebri sv. Save, vse natančno posneto po freskah v samostanu Hilen-darju na Atosu. Kristovo življenje je predstavljeno v posameznih prizorih okrog glavnega vhoda, a v južnem delu zadužibne so upodobljeni stari srbski vladarji od Nemanje do despota Brankovi ca, vsak s svojo zadužbino, kjer je vse bilo posneto po fres-kah. Na levi strani je bel marmorni blok — grobnica vožda Karadjordja in kralja Petra. Na stebrih, postavljene v okrogla bronasta držala, vise stare polko vne zastave, ki so bile v septembru 1930 prenesene na Oplenac. Nad 60 jih je. Mnoge so razcefrane, že same T>o sebi vzbujajo spoštovanje, ko so vendar bile priče neštetih zmag in smrti. Njihova navzočnost v kraljevski zadužbini je dokaz ~es iskrene, prisrčne hvaležnosti kralja Aleksandra vsem onim polkom in bataljonom, ki so se junaško in vdano žrtvovali, da je iz nekdanje majhne Šumadije zrasla velika Jugoslavija. Razen svojega umetniškega okrasja je pa zadužbina na Oplencu postala po tragični smrti viteškega kralja tudi zakladnica aeštetib. spominskih darov, ki so jih doslej deputacije prinesle na Oplenac. O svežih vencih, ki jih je ioslej bilo poklonjenih na tisoče, kar ni mogoče govoriti. Tam zunaj pred cerkvi io, kjer beli pesek meji na zeleno livado in park so cele stojnice vencev, ki so rH svojo pot minljivosti, oveneli in se posušil: A poklonitve v trajnejšem materi jalu so v cerkvi razložene na treh policah postavljenih naokrog ob zidu Kdo bi .u štel in se do podrobnosti nagledal! — To se nikome izpripovedati ne može! — je za menoj momljal majhen stri- — ček, ko je videl, da sem beležnico po kratkih zapiskih brez nadaljnjega truda vtaknil v žep. Se res ne da dopovedati in bi vedlo predaleč, če bi podrobneje opisoval. Ogromno je srebrnih vencev z zlato pentljo, na njih vrezane spominske besede in imena društev, korporacij, posameznikov. Lipa, lovor, hrast, posamič ali v kombinaciji so največkrat uporabljeni. »Svome dobrom ocuored, borza.— 18: Domače melodije (harmonika šolo: L Magister, vmes pioš-če). — 18.50: Zdravniška ura (drJUagaj-na). — 19.10: čas, poročita,vreme, epored obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: iz neobjavljenih d^ dr. GojniKra Kreka. Pojeta tenorist Jeatn Frana! in baritocrist Drago Žagar. — 20.45: lira eksotične gia-®be, izvaja Radio orkester. — 21.30: čas, poročifla, vreme. — 22: Taanfburagki orkester. B0OGRAD K: Koncert slepcev. — 16.50: Ček). — 20: Koncert članov Nar. gfledalieča. — 2.30: Orkester. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 20.30: Prenos iz Beograda. — PRAGA 19-30: Preooe Dvorakove opere »Rosa4ka«. — VARŠAVA 20.10: DunajBka melodija. — 21: Simfoničen koncert. — 22.10: Lahka glasba. — DUNAJ 11.30: Kmečka glasba. — 16J.0: Iz »vočodh filmov. — 17.35: Pevska ura. — 20: Jam. — 22.10 Iz Wa«Derjev,ib in Verdijevih oper, — 23.40: Jam. — BERLIN 20.10: Muzrika v starem Berflinu. — 22.30: Mlada Beethoven. — MttNCHBN 20.10: Zborovsko petje. — 23: Nočni koncert.— SmJTTGART 20.10: iz Berlin. — 22.30: Lahka glasba. — U: Orgie m orkester.-RIM 20.40: Operni večer. kakor se romarja stisne srce ob groba Viteškega kralja, ga vendar ob slovesu, ko se še enkrat razgleda po kripti in postoji zgoraj v oerlcvi pod kupolo, prevzame neko zmagovito čuvstvo spoštovanja: Kraij Peter in njegov sin sta najčastneje izpričala svojo ljubezen do starinske umetnosti; vdana lepoti sta se mirnega srca lahko združila z večnostjo, M je lepota sama. Zapuščamo Oplenac. Za majhnim dreves jem, M ustvarja prijazno okolje, za lesenimi pregrajami, po valovitih po-boč£h onkraj prijazne kraljevske vile se razprostirajo vinogradi Sok njihovega rodu točijo spodaj v prikupnem hotelu, ki je bil zgrajen pred tremi leti in je last dvorske uprave. Potreben je bil, venomer nudi gostoljubno streho in dobro postrežbo množicam, ki prihajajo na Oplenac. Komaj smo se vrnili od cerkve čez stopnišča, že se je tam razvršče-val nov sprevod, da se vzpne k cerkvi. Sarajevčani so prišli z zastavami, venci in debelimi črnimi svečami, okrog 200 je bdk» v deputaciji članov nekega pogrebnega. pevskega in gospodarskega društva. Tisto nedeljo — pravoslavne binkošti — se je od šestih zjutraj do poldne zvrstile okrog 7000 romarjev. KoGko jih je prišlo še popoldne (cerkev je odprta do sedmih zvečer), je odveč ugibati Ko smo sredi vročega dne utonili v dotino, namenjeni po drug: stran: proti Arandjelovcu, in se na ovinkih ->zrli proti Oplencu, so se same obudile v spominu besede, Je jih je v posmrtnici zs kraljem Aleksandrom zapisal Vladimir čorovič v »Srpskem književnem glasni-k.r »___Kar je On storil v cerkvi na Oplencu. je vredno več kakor vse, kar je Mk> v devetnajstem stoletja storjene-ga ▼ pfetc0 io aafe stare nmetnoeti« »!UTRO« št 147 Gospodarstvo Naše hranilnice Glede na zakonski načrt o hranilnicah, ki ga je nedavno poslalo trgovinsko ministr stvo v izjavo zainteresiranim korporacn^am objavlja sedai Savez hrani mc kraljevine Jugoslavije zanimive podatke o hranilnih vlog pri hranilnica^ Iz te stat^ stike je razvidno, da hranilne vloge pri hranilnicah izven dravske banovine stalno naraščajo, dočim beležijo hranilnice v dravski banovini še vedno malenkostno n^ vanj - vloo V zadnjih 4 mesecih (od konca januarja do konca maja) so hranilne vloge na knjižice pri 24 hranilnicah izven dravske banovine narasle za 25.6 na 608.3 milijona Din, vloge po tekočih računih pa so se zmanjšale za 6.0 na 256.5 milijona Din tako da znaša v celoti prirastek 19.6 milijona Din Pri 29 hranilnicah v dravski banovini Pa so hranilne vloge (na knjižice in po tekočih računih) v istem času nazadovale za 7.6 na 1070.3 milijona Din. I gornjih številk sledi, da odpadeta sko-ro dve tretjini vseh hranilničnih vlog v Jugoslaviji na hranilnice v dravski banovini. Zato je razumljiv velik interes nase javnosti za načrt hranilničnega zakona. \ resnici je gospodarstvo dravske banovine, mnogo bolj, kakor v katerikoli drugi pokrajini naše države, življenjsko interesirano na tem, kakšen bo bodoči hranilnicni zakon saj odpade v Sloveniji več kakor ena tretjina vsega kreditnega poslovanja na hranilnice. Zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« objavlja daljši članek o načrtu hranilničnega zakona v katerem navaja glavne argumente, Ki jih je »Jutro« izneslo kot kritiko predloženega zakonskega načrta. Med drugim pa pravi tudi naslednje: Iz samega načrta zakona je razvidno, da obstojata glede vprašanja samoupravnih hranilnic dve stalisci, in sicer na eni strani beograjsko in na drugi strani zagrebško - ljubljansko. Beograjsko stališče je našlo izraza v samem načrtu zakona To stališče je posledica predvojnih razmer v srbijanskem bančništvu, ki je slonelo v prvi vrsti na privatnih bankah in na privilegiranih bankah, medtem ko hranilnic v našem smislu ni bilo. Zato je razumljivo, da je v predvojni Srbiji obstojala tendenca, da se čim bolj organizira kredit preko privilegiranih denarnih zavodov. Zagreb^ in Ljubljana nimata v načelu nič proti državni organizaciji kredita, vendar je vprašanje, ali se" s tem doseže oni cilj, ki am mora biti pred očmi pri organiziranju denarnih zavodov v naši državi. Obstoja namreč na-ziranje da je v današnjih razmerah etatiza-cija kredita prej škodljiva nego koristna. Poleg vseh ostalih nepovoljnih strani etati-zacije obstoja pri nas še ta nevarnost, da bi se sredstva denarnega in kapitalnega trga odvzela za denarne potrebe države, namesto da bi služila za dolgoročne investicijske potrebe gospodarstva. Nevarnost monopoliziranja kredita pa nam je v povojnih letih pokazala razdelitev kredita od strani Narodne banke, ki se je vršila neenako. posebno glede na centralo in province. »Jugoslovenski Lloyd« se v nadaljnih izvajanjih bavi s posameznimi določbami zakonskega načrta in graja (enako, kakor je to kritiziralo »Jutro«), da zakonski načrt ne predvideva dolgoročnega plasiranja sredstev hranilnic, čeprav se aktivno poslovanje hranilnic v veliki meri vrši baš na področju dolgoročnega kredita. Čeprav danes n-i čas za plasiranje hranilničnih sredstev v dolgoročne plasmane, vendar je treba pri sestavi zakona misliti na bodočnost. Prav tako graja list določbo zakonskega načrta, da smejo hranilnice dajati posojila le ob-čini-ustanoviteljici, in to le kratkoročno, da se kredit vrne še v teku istega proračunskega leta. Četudi je prekomerno kreditiranje občin škodljivo, vendar se ne sme hranilnicam onemogočiti, da bi dajale občinam dolgoročne kredite. Enako kritizira določbo zakonskega načrta, po kateri bi smele hranilnice nalagati svoja odvisna sredstva le v državne in privilegirane zavode, predvsem pa graja določbo, po kateri bi morale banovinske hranilnice likvidirati, in to v teku enega leta. Proti tej določbi upravičeno protestirajo vse banovinske hranilnice. Po informacijah omenjenega lista se bodo v kratkem sestali ravnatelji banovinskih hranilnic iz Zagreba, Lju telji banovinskih hranilnic iz Zagreba, Ljubljane, Novega Sada in Splita h konferenci da v tem vprašanju zavzamejo svoje stališče. Gospodarsko zbližanie med Jugoslavijo in Borgarijo Praški listi prinašajo iz Sofije zanimive informacije glede možnosti preorientacije bolgarske trgovinske politike. Poročilo pravi, da Nemčiji uspelo skoro popolnoma obvladati gospodarsko usmerjenost Bolgarije. Polvica vsega bolgarskega izvoza , v Nemčijo, ki ni v stanju, da bi Bolgariji plačala uvoženo blago v devizah, temveč ji nudi za kompenzacijo industriske izdelke. Terjatve Bolgarije v Nemčiji so zaradi tega zelo narasle in se sedaj gibljeio med 8 do 10 milijonov mark (140 do 175 milijonov Din), kar predstavlja za bolgarsko gospodarstvo prav znaten kapital. Ta saldo pa Bolgrija ne more izravnati, ker je z nemškimi industriskimi izdelki več nego saturirana. Glede nezadovljiv položaj Nemčije raz-motrivajo v bolgarskih gospodarskih krogih vprašanje potrebne preorjentacije bolgarskega izvoza, da ne bi bila Bolgarija glede svojega izvoza v toliki meri n^vp?*-v primeru katastrofe v Nemčiji sama prišla v težkoče. Za nekatere izvozne predmete je Bolgarija v zadnem času pridobila nova tržišča, in sicer v Španiji ter v Leva-ntu. Te dni se je mudil delegat bolgarske Narodne banke v Berlinu, da bi uredil v-prašanje zamrzjenih bolgarskih terjatev v Nemčiji, če že ne drugače, pa vsaj na ta način, da bi Bolgarija lahko uvozila iz Ne-čije blago, ki ni nemškega izvora, pred vsem bombaž , volno, kavčuk svinec Itd Tudi potovanje bolgarskega finančnega ministra Rjaskova v inozemstvo spravlja jo v zvezo s prizadevanjem Bolgarije, d-, se reši gospodarske odvisnosti od Nemčije Poactooo pozornost pa Je v času vzbudilo predavanje v sofiskem radiu, kjer je bila poudarjena potreba gospodarske ko- operacije Bolgarije z Jugoslavijo, ki naj bi dovedla končno do carinske unije. Gospodarske vesli = K uvedbi 3 odstotne takse na uvozne licence v Italiji. Kakor je »Jutro« že poročalo, je Italija uvedla 3 odstotno takso, ki se pobira na uvozne licence odnosno na uvozna dovoljenja. Dohodki od te takse se bodo stekali v poseben fond za subvencioniranje italijanskega izvoza. K temu pripominja »Frankfurter Zeitung«, da gre prav za prav pri tem ukrepu za prikrito devalvacijo. Lira je v zadnjih mesecih že popustila za 7% nasproti zlati pariteti, kar je v precejšnji meri olajšalo italijanski izvoz. Taksa na licence bo vplivala enako kakor linearno povišanje erin. Z vliitno po-litičnoneg stališča pa nam italijanski primer kaže, kako daleč smo že zašli v mednarodni valutni zmedi. = Stanje hmeljskih nasadov v inozemstvu. Kakor poročajo iz Žatca, trpijo ta-mošnji hmeljski nasadi tudi letos zaradi suše, ki v žateškem okolišu že ograža žitno letino, ker bo žito predčasno dozorelo. Hmelj je v dobrih nasadih dosegel tri četrtine višine ogrodja, deloma vso višino in ima še precej stranskih panog. V nekaterih predelih pa je stanje slabše in je rastlina dosegla le polovico višine ogredja. Ker so noči sedaj zelo tople, bi se rastlina, če bi prišlo do obilnega dežja, kmalu popravila. Ponekod so prisiljeni nasade umetno namakati. Na hmeljskem trgu je mimo in notira lanski hmelj 1450—1600 Kč za stari stot. — Organizacija hmeljarjev v Alzaciji poroča, da je hmelj dosegel polovico, ponekod tri četrtine višine ogrodja. V primeri z normalnim razvojem so nasadi zaradi šest tednov traiajočega hladnega in deževnega vremena za 10 dni zaostali v razvoju. Peronospora je bila le ponekod ugotovljena, nasprotno pa je hmeljska uš hudo nastopila. — Tudi v Belgiji so nasadi v svojem razvoju zaostali. Novi nasadi (15% vse površine) so slabi. Rastlina je dosegla doslej šele 1.5 do 2.5 m. Hladno in deževno vreme je povzročilo precej škode. V primeri z normalnimi leti stanje nasadov ni baš zadovoljivo. = Tvrdku Ba'a bo pričela v Jugoslaviji proizvajati pnevmatike. »Prager Presse« poroča, da bo jugoslovanska družba Bat'a pričela izdelovati v Borovu tudi pnevmatike za avtomobile. List ugotavlja, da spada jugoslovanska družba tvrdke Bat'a med ona inozemska podjetja družbe, ki se najbolj razvijajo. — Kliriniški promet med Jugoslavijo in Švico. Kakor znano, je postal naš kliriniški promet s Švico letos aktiven in je skozi več mesecev obstal precejšnji saldo v našo karist (švicarski dolg). Pred enim mesecem pa je prnšlo zopet do preokreta Trisob. stanovanje solnčno, popolnoma ločeno parketirano, z balkonom. oddam a 1. avgustom po ugodni ceni y Vodmatn, Sniteršičeva al. št- 4. 14818-31 Kako Izgledate 2 srlavi pred uporabo preparata za formiranje u S e s »RECTODORtr 8 in je nastal zaradi večjih vplačil v Jugoslaviji saldo v korist Švice (jugoslovenski kliriniški dolg). Med tem ko so morali prej zaradi salda v našo korist naši izvozniki čakati na vrstni red izklačila, se je jim sedaj protivrednost v dinarjah izplača, čim dospe avizo. Po obvestilu švicarske Narodne banke je znašal 15. junija kliriniški saldo v korist Švice 138.000 frankov, t. j. okrog 2,000.000 Din. V mesecu maja je Švica uvozila iz Jugoslavije za 8331.000 frankov blaga (lani za 676.000) Švica pa je v maju izvozila v Jugoslavijo za 660.000 frankov blaga (lani v maju za 576.000). = Trgovinsko-politični konflikt med Ru-munijo in Nemčijo. Kakor smo že poročali, je romunska vlada nedavno odred tla, da mora vsak uvoznik inozemskega blaga pri nakupu devize za plačilo tega uvoza plačati dodatek 44%, ki bo omogočil subvencioniranje izvoza v višini 10—40% izvozne vrednosti. Ta ukrep vlade pomeni prikrito devalvacijo romunske valute. Ker se bo ta 44% dodatek pobiral tudi od uvoza nemškega blaga, dočim Rumunija blago, ki se izvaža v Nemčijo, ne bo priznavala nobenih izvoznih premij, smatrajo v Nemčiji, da bi na ta način Nemčija pomagala financirati rumunsko eksportno ofenzivo na drugih tr žiščih. Nemška vlada je proti takemu načinu tolmačenja nedavno sklenjene klirinške pogodbe takoj protestirala pri romunski vladi. Ker pa Rumunija ni ugodila nemški "elji, je Nemčija odredila protiukrepe. Te dni je nemška vlada izdala uredbo, po kateri se od 1. julija pobira na vse blago iz Rumunije posebna dodatna carina v višini 44% vrednosti uvoza. Ta 44% dodatna carina se bo pobirala tudi na blago, ki je po carinski tarifi ali na podlagi trgovinskih pogodb carine prosto. — Tudi med Rumu nijo in Češkoslovaško je prišlo do poostritve tigovinsko-političnega razmerja, in sicer prav tako zaradi tolmačenja klirinške pogodbe. Češkoslovaški izvozniki imajo v Ru muniji za 250 milijonov lejev zamrznjenih dobroimetij. Spor pa je nastal zaradi tega, ker je romunska vlada odredila, da se pri obračunaniu češkoslovaških terjatev v Ru-muniji v bodoče uporablja tečaj, ki velja pri kompenzacijskih kupčijah, to je 6.30 le jev za češkoslovaško krono nasproti uradnemu tečaju 4.12 lejev, ki je doslej veljal, bi pomenilo za češkoslovaške izvoznike izgubo 2 milijonov Kč, kajti pri prejšnjem uradnem tečaju je znašala vrednost češkoslovaških terjatev v Rumuniji 62 milijonov Kč, po kompenzacijskem tečaju pa bi znašala samo 40 milijonov Kč. Dosedanji protesti češkoslovaške vlade so ostali brez rezultata, vendar poročajo iz Rumunije, da|gOSp. Dr. Hugo Jun je ^ romunska vlada pripravljena uvesti ne- | kers-a iz Dessau-^n- Pooedeljek, 1- VII. 1935 Isti glavi S minut pozneje po povsem neopazni m preprosti »porabi »Rectodora«. Uspeh in neškodljivost zajamčena. Garnitura 90 Din. Zahtevajte izrecno kozmetične specijalitete SCHRoDER-SCHENKE v vseh najboljših par fumerijab in drogerijah — Kjer jih ni. tja jih razpošilja parfumerija »OMNIA® oddelek 1/4 Zagreb. Gunduličeva nI. št. 8/1. — Poštnina pri vplafanin naprej 7 Din po povzetju 14 Din. Zahtevajte brezplačno veliki ilastrovani katalog! 5179 Uspeh za uspehom žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje ratent Kraljevine -Jugoslavije broj. £435 pod naslovom ,,Prut za mrežnu konstrukciji!" Obiskovalci evharističnega kongresa zahtevajte povsod UMIOMS P E rz Delniške dražbe Ljubljana pivovarne Urnost, INSERIRAJTE V „JUTBU"! S504 SLO VEN« A PODJETJE ZA ŠPEDICIJO IN MEDNARODNE TRANSPORTE kak prehodni režim. = Konkurz je razglašen o imovini Jožefa Vozla, trgovca v Trbovljah I. (upravnik ma-1 ©e dr. Josip Flego, od v. v Laškem; prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v La-1 šlkem 4. julija ob 9., prijavni rok do 20. avgusta, ugotovitveni narok 26. avgusta). Danes teden se že igra prvo kolo nacionalnega mojstrskega turnirja v Beogradu. Kar čez noč smo dobili ta nadvse važni turnir, na katerega smo doslej dolga leta zaman čakali. Naše šahovsko življenje se je v zadnjih 15 letih izredno hitro razvijalo, v kvalitativnem in kvantitativnem oziru. Poprej smo imeli Jugosloveni skupno 2 do 3 mednarodne mojstre, sedaj jih imamo sedem. Povrh so nam med tem še amaterski turnirji dali okoli 10 nacionalnih mojstrov. Srečanje med našimi mojstri pa so bila doslej prava redkost in nacionalni mojstri, med katerimi je gotovo tudi več zelo nadarjenih, niso imeli nobene možnosti, da napredujejo. Na drugi strani pa se med slednjimi ni vršila nobena selekcija, niti približna sodba o moči nekaterih izmed njih ni mogoča. Vse te in slič-ne probleme bo lahko rešil beograjski turnir. Z njim stopa tudi Jugoslavija v krog vseh ostalih držav s kolikor toliko razvitim šahovskim življenjem, v katerih se taki turnirji redno vsako leto ali dve že od nekdaj vršijo. Vabilu na beograjski turnir se sicer niso odzvali vsi naši mojstri, vendar bo udeležba za prvič dovolj močna. Naš prvak in velemojster prof. tir. Vidmar se turnirja žal zaradi prezaposlenosti ne bo mogel udeležiti. Javili pa so se mednarodni mojstri dr. Drezga, Kostič. Konig in Pire; dr. 'Astaloš in V. Vukovič še nista sigurna. Od nacionalnih mojstrov igrajo: dr. Kalabar, dr. Trifunovic, Nedeljkovič, Tomovič, Tot in Schreiber. Odpovedal je udeležbo dr. Vogelnik. Na ostala mesta pridejo naši odlični amaterji M Vidmar jun., inž. Tekavčič, S. Vukovič in Broder, v kolikor bo še kakšno mesto prosto, pa še prof. L. Gabrovšek ali L. Furlani. Vseh udeležencev bo 16. Jugoslovenski šahovski savez je določil, da dobi zmagovalec turnirja naslov jugo-slovenskega šahovskega prvaka. V tem oziru zavzema nasprotno stališče naš dosedanji prvak prof dr. Vidmar, ki pravi, da je naslov prvaka mogoče osvojiti samo v matehu z njim. Njegovo stališče je gotovo upravičeno, saj je dejansko naš prvak že približno 30 let. na podlagi izrednih uspehov na mednarodnih turnirjih. V večini držav se sicer res oddaja naslov prvaka samo v turnirju, izjemo tvorita menda samo USA in Švedska. Toda omenjeni posebni položaj dr. Vidmarja v našem šahovskem življenju bi bilo na vsak način treba upoštevati. Gotovo bo lahko najti kompromisno rešitev v tem oziru, morda tako. da savez organizira mateh med dr Vidmarjem in zmagovalcem beograjskega turnirja. Se drugo vprašanje glede turnirja se je pojavilo. Nekateri listi vedo poročati, da bo šele na podlagi rezultata beograjskega turnirja sestavljena naša reprezentanca za olimpiado v Varšavi. Naši mednarodni mojstri o tem niso bili obveščeni in bi bilo sprejemljivo Saj niti vsi ne bodo igrali na turnirju, in beograjski turnir, ki bo končan samo 14 dni pred začetkom olimpiade za letos, pač ne bo nvigel biti edini ir me-rodajni kriterij za sestavo moštva ki je •vlo sicer že izbrano na podlag5 stalmh Jisnehov mednarodnih turnirjih. Drugačna odloči rev bi mogla že na primer v sjučaj-u odsotnosti ali pa bolezni kakšnega mojrtea povnv&ti samo,zmešnjavo. Gotovo bodo ta vprašanja, na katera je , bilo pač treba opozoriti, pravilno rešena. Beograjski turnir s tem ne bo prav nič izgubil na svojem pomenu. Borba na turnirju bo vsekakor zelo zanimiva in naši šahi-sti jo bodo gotovo z napeto pozornostjo spremljali. * Poljski nacionalni turnir v Varšavi, ki je bil obenem trening za poljsko olimpijsko moštvo, je končal z zmago dr. Tartako-werja z 12 točkami iz 15. Drugo, tretje in četrto mesto si dele z 11 mladi Naidcrf, Friedman iz Lvova in Frvdman iz Varšave; peti pa je Frvdman iz Lodza z 9 in nol. Frvdmani so se vsekakor zelo dobro odrezali. — V poljski reprezentanci na olimpijadi bo igral tudi v Parizu živeči zdravnik dr. Cukierman. * Mednarodni turnir, ki je bil za september napovedan v Gleichenbergu pri Gradcu, je zopet preložen na nedoločen čas. Lilienthal se mudi še od moskovskega turnirja naprej v Rusiji. Nedavno ie igral v Moskvi v parku Gorkega simultanko proti 155 nasprotnikom in postavil s tem nov svetovni rekord za simultanke. Tudi rezultat je imel dober, po 9 urah je dobil 97 partij, izgubil 26 in remiziral 32. * Za financiranje mateha med dr. Aljehi nom in dr. Euwejem prireja nizozemska ša hovska zveza z dovoljenjem oblasti po sebno loterijo z 20.000 srečkami. * Match na »Kraljici Mariji« med Op.) čenskim in splitskim prvakom Popovičeni je končal s pričokavano zmago Opočen-skega 4 : 2. Vse partije so imele samo po približno 20 potez, zadnji dve izmed S predvidenih se sploh nista igrali. V avgustu se bosta vršila v Nemčiji ! dva pomembna mednarodna turnirja, v; j, Wiesbadenu in Nauheimu. Vsak bo imel ; po 10 udeležencev, med njimi 10 inozem- j cev. Oficijelna vabila prejmejo baje za- j stopniki Švedske, Danske, Francije, Nizo- j zemske, Anglije, Italije, Avstrije, Švice, j CSR in Madžarske. Kje pa je ostala Jugoslavija, ki je doslej vedno tako prijazno sprejemala nemške mojstre? * Prvenstvo Rumunije v Bukarešti je končalo s skupno zmago Snosko-Borovskega (kot gosta) in Silbermanna s po 12 in pol (iz 15) točkami. Tretji je Brodv z 10 in pol. Match Dunaj—Bratislava na Dunaju je končal s tesno zmago Dunaja 8 : 7, čeprav so za zmagovalca nastopili vsi mednarodni mojstri. Lani je prepričevalno zmagala Bratislava. * Mednarodni turnir v Barceloni je končal s skupno zmago Flohra in Koltanowskega. Oba sta dosegla po 8 točk iz 9. Flohr ie sicer Koltanowskega v turnirju premagal, oddal pa je dva remija. Tretji je Grob s 6 in pol, četrti Thomas s 6. peti Reilly s 5 in pol. Inozemci so torej s premočjo zasedli vseh prvih pet mest. Španski udeleženci. ki so proti inozemcem dosegli porazen rezultat 1 : 24. slede v velik'" razdalji: Maristany 3 in pol. Oherta 3. Ribera 2 in pol. Valve 2. Ticoulat 0 V teku je nov sličen turnir v mestu Rosa«, z udeležbo Flohra. Thomasa in Groba Va*ja Pire Naročite — čitafte „ LJUBLJANSKI ZVON'* halt se proda. Daje se licenca. Obrnite se na zastup-nika dr. M ša Alka aj. adv. iz Beograda Nikole Spasiča ul. 3 Patent Kraljevine u gslavije broj 5986 pod naslovom ..Poboljšanja u redukciji ruda oksida i t. si. | firme Henry Edwin Coley, iz Londona se proda. Daje se licenca. Obrnite se na zastup-nika dr Miša Alka'?i. adv. z B e o g r a a Nikole Spasiča ul. o Patent Kraljevine Jugoslavije broj. 6257 pod naslovom ..Poboljšanja Kod postupka za des-tiliranje ulja' firmv The Pure Com-pany, iz Chicaga se proda. Daje se licenca. Obrnite se na zastup-nika dr. M«Sa Alsalaj. adv. iz Beoorada Nikole so6s'ča ul 3 LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA TELEFON 27-18 Blagovni promet za tu- in inozemstvo — Oskrba ocarinjenja — Medn. tarifni biro v carinskih in transportnih zadevah — Prevozi — Skladišča — Preselitve — Strojni transporti — Vse informacije brezplačno PERJE iokošje, pnrje, gosje, račje, navadno, s strojem čfščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množim E. Vajda, čakovec Telefon štev 59. 60. S, i CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK LN VZORCE. KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! ikliiii MM po Din 2C.— REMEC Kersnikova ulica 7 Ali se hočete iznebiti REVMATIZMA, PROTINA Natezanje in bodenje po udih in sklepih, zatečeni udje, sključenje rok in nog, natezanje, trganje in bodenje po raznih delih telesa, seveda tudi slabost oči so pogosto posledice revmatizma in protina, ki se morajo odstraniti, sicer bolečine še bolj napredujejo. NUDIM VAM zdravilno, sečno kislino raztvarjajoče. presnavljanje in izločevanje pospešujoče DOMAČE PITNO ZDRAVLJENJE ki se na umeten način popolnoma pri-rodno sestavlja iz blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga je dobrotljiva mati pri roda poklonila bolnim ljudem. Pišite mi takoj pa dobite od mojih po vseh deželah obstoječih skladišč popolnoma brezplačno in poštnine prosto poučno razpravo. Sami se boste nato prepričali o neškodljivosti tega sredstva in njegovem hitrem delovanju. 5006 Poštna nabiralnica: ERNEST PASTERNACK, BERLIN S. O.. Michaelkirchplatz 13. Abt. H. 285. ssova bela peneča se pasta za zobe v modro-belih progastih tubah, izrednega okusa dela zobe že po kratki uporabi snežno bele. DOV^ENOST SEDANJOSTI! 3cskusite še danes, .ube po Din 8.— Tube po Din 12.— SENZACIONALNA KOLONJSKA VODA urejuje Davorin Rastjen. — Izdaja » konzorcij »Jutra« AdoK Rn««**,, WarodnQ Hoi™^ d. d. tot — Za Jnsecatal del > ods&pocen Alqja Ataak*56*« Unhlfom