Največji slovenski dnemik v Združenih diiar&h
Velja i« T*e leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
New York celo leto -	$7.00
inozemstvo celo leto	$7.00
list slovenskih• delavcevv Ameriki*
TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 156. — fiTEV. 156.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3,1879.
TELEP0N: COftTLANDT 2876
NEW YORK, THURSDAY, JULY 5, 1923. — ČETRTEK, 5. JULIJA, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
BERLIN SE BOJI DRŽAVLJANSKE VOJNE
Državljanska vojna bi bila posledica zatiranja. — CtLift, Ki be je vrnil s potovanja, na katerem je zagovarjal pasivni odpor, je našel celo optimiste razočarane. — Nemci obsojajo vmešavanje papeža.
Berlin, Nemčija, 4. julija. — Ijern. Francoske oblasti pravijo, K«nc« Ur l uno se je vrnil včeraj <la bodo dajale potrebna dovolje-\ Berlin po daljšem potovanju,' nja le v prav posebnih okolščinah. katero je vprizoril v interesu pa-(Nemogoče je popisati zmedo in sivnega odpora ter pronaiel, da težkoče, ki bodo posledica tega u
uradniki iti industrijalci Nem- krepa. f.je združeni v svojem mnenju,! Rjm Italija, 4. julija. — V ka-<l« .)♦* nastopil zadnji stadij v bo- biuetnem svetu je ministrski predli /.«i Kulir.	Istdnik Mussolini danes zopet ob-Popolno izoliran je zasedenega vazložil svojo politiko glede Ru-o/emljii o.l ostale Nemčije obenem |,ra	,ja j)0 r,.šitev belgijske / za t milnimi odredbami, katere kabinetne -»krize omogočila diplo-, uveljavili Francozi, je prepri- mjlt ..keij«, v tem oziru in da ; do celo na jvečje optimiste med v. j)0 Italija le kot direktno udele-državnozborskimi voditelji, da bo £jja
\ del prihodnji m«*sec konec pa-!	• . , - „ , , .. „ . .
1	*'	1	.Ministrski pre«Ise<Inik pa vztra-
sivni-ga odpora ter pričetek dr- ja vo<lno M KVojem	da
/,-vl.ianske vojne.	L llTha skupno razmišljati o re-
Industrijalci pošiljajo tain«* l<ti- J	....	.	.. t ,
1 J J	. .'paracijah m niedzavezniskih dol-
r.rie \ svoje naprave z navodili -i »» - . .-	,
J	.	. povili. Hoče tudi moratorij za —
■/■■) m .-ma carje in ravnatelje, naj .. ... , e- ...	.	.
j . J, Nciii»m definitivno svoto od-
i * i>rii»ravi i<> na pričakovani po-.-. , •	•	. ..	.
11	1 (skodmne. primeren načrt za od-
. .. . plačevanje, resna ekonomska jam-
Le nial<» upanja imajo politiki .	, ,,	- » «
'	.'t	stva t»-r odhod Francozov iz Ruhr
devet mesečnih kvot je že izčrpanih
AMERIŠKI POVELJNIK IN AN GLEŠKI VOJAŠKI ATAŠEJ.
lr
\ angleško intervencijo. ISpli šno
I okraja.
n h žira nje, kot jta je obrazložila j	_
reka avtoritativna oseba, je na->
:	. ' S HARDINGOVEGA P0T0VA-
Mi bomo ali zmagali v boju	»..
, i	.NJA.
7a Itiihr. ali pa se bo razletela
*	„	I	-—
Nemčija na tiso«" košekov. Mi nn
vidimo n.kake luči pred seboj. —11 Predsednik Harding je izjavil v Anglija nas je tako pogosto raz.'Oregonn tekom svojega govora očarala, da ne moremo staviti T10-'nas,efInje:
Unega upanja nanjo. —	| Kolonisti cenega severozapada
V notranjem ima vlada tudi vse ^ili uspešni vsled tega. ker so roke polne dela vsled bnkanirskih členili opraviti vse sami. ne da taktik Mtinesn na borzi.	Jbi zahtevali od vlade kako po-
Peeejgnjemu razočaranju daje- mNal'*a vlade je. le odobriti jo tudi izraza radi papeževega *''1 dovoliti.
protesta proti sabotaži v Kuhru. — Velike stvari sr» bile izvršene ciiiio bo '•prejel Mgr. F'aeeelja. v tem zdravem navdu.šnjočem in-papeževega nuncija ter mu pojas- dividualizmu. večje kot jih more ril. da s«- je vlada vedno borila kdaj izvršiti pokroviteljstvo vla-proti delavnostim reakcionarnih kajti ta samozavest in neod-nihilistov. Verjetno je. da bo ob- visnrist sta naravna dedšeina gra-javljenn tudi ofieijelno ugotovilo dileev, ki latiko proizvedejo vse. v tem oziru.	Vlada sicer lahko nudi priliko.
N. iiici dolže Francoze in Ucl « uspeh, vreden tega imena, je gijce, da jemljejo v najem nem-j dolžnost vsakega posameznika, ške zločince, ki nato izvršujejo de-janja sabotaže, ki dajejo Francozom vzrok *za zal iralne odredbe. BOLGARSKA VLADA PROTI Nemška policija pravi, da je en	KOMUNSTOM.
človek to priznal po svoji aretaciji Priznava pn se, da so skupine Sofija, Bolgarsko. 4. julija. — nemških fanatikov odgovorne za Notranji minister Russev je iz.ja večino sahotažnih dejanj.	vil. da ix> odločno nastopil proti
Kolin, Nemčija, 4. julija. — J)a- komunistom v deželi. Komunizem nos zjutaj so bile ueljavljene od-} se je v zadnjem času silno razpa c«1be, vsled katerih je prepoveda- sel. Ruska bol j šo v is k a vlada ima no vsako prehajanj' Ncrucev med%svojc agente po vseh večjih me-zase«lenim in nezasedenim ozem-lstih in vaseh.
Prihod 3223 potnikov v medkrov-
ju in tretjem razredu je prena-
polnil Ellis Island. — Dva tisoč preiskanih na dan.
V.. • . -— .
A išek največjega piseljeniškega navala, odkar je postala prravo-močna kvota prišellei.iškc p.»>tave je bil dosežen na Ellis Islandu v torek, ko je dospelo 3223 rned-krovskih potnikov ter je bilo iz-črpanih devet kvot.
Napolnjene kvote so naslednje: Afrika, z izjemo Egipta, 21 priseljencev; Albanija 58 priseljencev; Reka 14; Urška 613; ostala Azija, vključno Perzijo, 19; Pa-1 est i na, 12; Sirija 177; Turčija — G31 ; ostala Evropa 17.
Čeprav ni bil noben priseljenec iz teh dežel sprejet na Ellis Islan-J du potem ko s-o bile kvote napolnjene, jih nekaj pričakujejo da-i nes. Domneva >e. da bo treba iz-j ključi t i več Grkov kakor pa čla-, tcv kake druge irvodnosti.
Inšpektorji bodomorali preiska-titi 5H10 priseljencev, kajti zanje ne bo nobenega praznika in dom-' ntva se, da bodo rešili več kot pol diugi tisoč slučajev.
Henry H. Curran, novi naselje-niški komisar, je prav tako optimističen kot je bil dosedaj. Prepričan je, da bo obl.-.- T njegov štab,ki bo delal ves dan, položaj poti kontrolo. Rekel je, da zasluži slab vso pohvalo za svoje napore ler je izdal buletin, v katerem pravi:
—	Vem in vi boste soglašali z menoj, da moram biti na delu dne 1. julija, da stva- pravilno opravilno.
—	Vsled tega bomo delali skupaj ta dan.
—	Lahko ste prepričani, da se) bom spomnil tega poznejše v letu, ko bo nudila kaka prilika< ter odredil par praznikov, ki bodo itopili na mesto onih, katere izgubi jamo sedaj.
Prizivni slučaji so odgovorni za eliko gnječo na otoku. Skupno itevilo zadržanih je znašalo v to--ek popoldne 732 slučajev. Komi-ar Curran je rekel, da se je zadržalo približno 25 odstotkov prise-•jencev za nadaljno preiskavo, da oa rešijo večino teh slučajev po-ebni sveti in da je dejanski izključen le poldrugi odstotek priseljencev.
VELIKI DOBIČKI SUŽENJSKEGA DELA
Veliki dobički, katere imajo premogovne kompanije od cenenega kaznjeniškega dela, so poglav iten vzrok boja proti odpravljenju tega sistema. — Razmere v rovih so tako nevarne, da ni mogoče dobiti svobodnih delavcev.	^ » a :J
Slika nam predstavlja ameriške irn «en« rala Pershinga v civilni obleki. Poleg nj«»ga je col. C. E. Charlton, ki je prišel v* Združene države kot vojaški ataše j k angleškemu poslaništvu.
proti francozom zanimiv slučaj
vsaardolin: vsingsingu
Lord Robert Cecil zahteva od sveta Lige narodov, naj spodi francosko armado iz Saar doline.
Birmingham, Alabama 4. julija. Lastniki premogovnikov v Ala-bami, ki najemajo državne kaznjence iz 33 javnih jetnišnic. so imeli vsled sedaj veljavnega sistema tako velikanske dobičke, da bodo vprizorili velikanski odpor proti odpravljenju tega najemni-škega sistema.
Štirje premogovniki, v katerih so zaposleni kaznjenci, so napravili vsako leto po četrt miljoua čistega dobička na temelju kon-traktov z državo in okraji.
Pri vsem tem pa še ne pride vpoštev Monte Vale Miining Com pany v Aldrich, kjer je baje na čin izkopavanja premoga tako nevaren. da ni mogoče dobiti svobodnih delavcev, ki bi delali tam.
V tem rovu so dobički podjetnikov sorazmerno še večji kot v ostalih štirih, kajti kompanija si prihrani denar, katerega bi drugače izdala, da zavaruje svobodne delavce pred posipi.
Razmere v Aldrich rovu bodo glavni argument naisprotnikov tega najemniškega sistema^ ki bmio predložili državni zakonodaji zahtevo, naj odpravi ta srednjeveški sistem. Premog kopljejo v t eni rovu na starodaven način.
Posamezni hodniki in rovi so včasih po 600 čevljev dolgi brez vsakih opor za zavarovanje delavcev. To je ediini rov v državi, kjer uporabljajo tako nevarnno metodo.
Vsledte^a je nemogoče natančno __i primerjati pristojbine, ki jih plačuje kompanija kaznjencem
Vlomilec, ki mora služiti še pet prostim delavcem.
nadaljnih let, bi bil skoraj oproščen s pomočjo ponarejenih pa-
rolnih listin.
kaznjenci, mora izkopati vsak po desot ton na dan.
Ker ima mesec "25 delavnih dni, izkopljejo ti kaznjenci ter nalože po 250 ton za 93 dolarjev^katere plača kompanija državi.
Vsled tega znašajo stroški eno tone približno 37 centov. V rovih, kjer so zaposleni svobodni delavci, pa znašajo stroški po 58 do 60 centov za tono.
Čista razlika med ceno, katero, dobiva država za delo kaznjencev ter plačami, ki jih dobivajo svobodni delavci, znaša 20 centov pri toni.
Druge kompanije plačujejo državi po 63 dolarjev na mesec za kaznjence četrtega razreda ter po 93 dolarjev za kaznjence prvega razreda.
Ce vzamemo povprečno po 20 centov za tono kot dobiček, ki ga imajo kompanije na temelju teh kontraktov, je takoj razvidno, kako velikanske vrednosti je zanjo ta sistem.
Tekom leta 1914 so kaznjenci proizvedli 1.400.000 pr«5mo«ra, in tekom leta 1921 malo manj kot
1.300.000.
Xa ta način spravi vsaka kompanija približno četrt miljmia dolarjev čistega dobička iz tega dela.
V nekaterih slučajih so dobički še večji, ker m> obratni otroški manjši.
l>e malo je zanesljivih podatkov glede dobičkov, katere bi in | imela država, če bi spravila avoje kaznjence na tlelo v državno*kon-
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
ne potom nafte banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah:
VtcraJ m bile nafte cene aledeCes Jugoslavija:
RaapoiUlJa ua zadnje pofite ln Izplačuje "Kr. jtoStnl čekovni orad" In "Jadranske benka" r ljubljeni, Zagreba, Beograda. Kmnjn. Celju. Mariboru, Dubrovniku. Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer ja paC za hitro Izplačilo najugodneje.
1000 Din. .. $12.00 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.80 .. K 8,000 5000 Din. .. $59.00 .. K 20,000
Pri nakatllia. ki inaft«|o manj kot en tltofl dinarjev raCunlmo pozab«] *e
IB e«ntov la poitnlno In drufl« otrotko.
Italija in	zasedene ozemlje:
Razpoftiije na zadnje pošte ln	izplačuje "Jadranaka banka" v Trata. Opatiji ln Zadrn.
200 lir	........ $ 9.00
300 lir	........ $14.55
500 Ur	:....... $25.75
1000 lir	........ $46.50
Prt nakazilih, ki znatajo manj at 909 lir rafiunlme poaobej Do IS cente«
aa poštnina In drug« atroik«.
Za peMljalre. ki preeecaje zneeek pet tise« dinarjev ali pa ivatiee« Ur develjnjeMo pe aiegotneatl fte posebni popust.
Vrrdooet dinarjem ln Uram sedaj ni stalna, menja ae večkrat In nepri-čakorano; Iz tega razloga nam nI mogoče podati nztančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam doepe poelanl denar v roke.
Blede Izfdartl v amerWdh JelarJlk glejte paaeben eglae v tem lUta^
Denar nam je poelatl najbolje po Domestic Money Order ali pa New York »enk Draft.
FRANK SAK8EB STATE BANK
82 Cortlandt Street	Nsw York, H. T.
Qlamo zastopniifcro Jadranska Banka.
Ženeva, Švica, 4. julija. — Svet Iyige nartnlov je včeraj skh-nil lotiti se še tekom sedanjega zasedanja preiskave {rletle zadnjih dogodkov in položaja v Sarr okraju. Resolucije v tem'zmislu so bile sojrlaisno sprejete.
Lf»rd Robert Cecil ji" izjavil, da so bili dekreti, ki so bili pred kratkim objavljeni v Syaru posledica inicijative francoske vlade, čeprav je komisija v tej dolini odgovorna. iz'kljnčnc> le I^igi ! narod«iv.
Lord Cecil je naprosil, naj se
V vseh rovih, kjer so zaposleni troliranih napravah.
KLERIKALCI PODPIRAJO FAŠISTE.
Rim, Italija, 4. julija. — Mlaj-
Warden Lawes iz 8ing Singa sicer ni hotel povedati, zakaj je . Arthur Stanper zaprt v osamljeni ša generacija klerikalcev, ki so celiei. a štirje državni uslužbenci jmeii Yse službe v vatikanski pravijo, da je dobil dodatno ka- stranki do leta 1870 in ki niso ho-zen vsledtega. ker je skušal po- te„i 1>0 preobratu sprejti nobene narediti pairolne listine na tak na- javne službe, je pozvala vse laske ein, da je bil skoraj oproščen kerikalce. naj podpirajo fašistov-newyorski vlomilec Abrahamson. sko vlado.
ki mora služiti še pet let.	j v tozadevnem pozh-u je reče-
Listine v zadevi Abrahamsona n0t aa vlada javno priznava ter so bile izročene državnemu pomi- časti one verske in socijalne res-lostilnemu svetn v jetnišnici, ko niee. ki-tvorijo temelj vsake zdra-
mili rešeni v torek in dru^i bod(.|doliue ter na,J danes, — je rekel komisar, —j kov Pomnoži. Preje je bila navada odpraviti te Zastopniki Francije |)ii svetu pismenim potom, a sedaj se vrši, LiSe narodov je branil politiko to brzojavtio.	komisije ter rekel, da so bile od-
___i redbe, vprizcurjene v Saaru tekom
| zadnje premo^arske stavke, nii-
KONEG ŠTRAJKA V MEHIKI.	kot I)a Jih Je uveljavila An-_ i glija v sličnem položaju.
se število orožni-
.........i ninuiirnein fr^nnr.vko četp	^ PriPravil Stanger kot po- ve politične vlade in da nasprO
Nekateri pnziv,, slučaji so| umrejo francoske čete iz Saar, ^^ nefeega jetniSkega utilui. ^ demokratičnim in stra.nLr
benca.	skim teorijam, kojih namen je
PornilostilrlS1 svet je razveljavil strmoglaviti obstoječi red. preostalo Abrahamsonovo kazen Vlada mora biti v soglasju z ter odredil, naj se ga izpusti. | verskimi in socijalnimi nauki cer-Abrahauison je bil že v svoji ci- kve.
vilni obleki, in agent, državnega---
komprolerja mu je že hotel izro-.
čiti deset dolarjev, ko je neki NOV IZRODEK PROHIBICIJE uslužbenec, ki je pregledoval li- ■	-
stine, našel rekord, tikajoč se na-j Winnipeg, Kanada, 4. julija. -daljne obtožbe petih let.
Warden je rekel, da noče raz
ZDRAVNIK, KI VRAČA MLADOST, BO DOBPEL V ZDRUŽENE DRŽAVE.
V	Ameriko bo v kratkem dospel dunajski profe*»or dr. Eupen Stei-nach. Iti je že več osebam vcepil žleze ter jih na ta način pomladil.
V	Ameriki bo imel po raznih bolnišnicah svoja predavanja.
KANON SE JE RAZ LETEL.
Vara Crnz, Mehika. 4. julija. —t S5vt"t J« včeraj popoldne raz-•Stavka Factory Workers sindika- pravljal tudi o vprašanju velike-ta. ki se je začela 15. junija v in-i Sa grškega i»sojila za notranjo
dustrijalnem okraju, je bila vče-! rekonstrukcijo dežele ter za od.-j	, . ,
raj končana. Delavci so se vrnUi I P«moč mtli<™	beguncem, ! I zvijati o zadevi, ker bi s tem
na delo. Gospodarji so deloma u-1 Pariz» Francija, 4. julija. — Ker
godili njihovim zahtevam.
&TRAJK
V PAPIRNI STRIJI.
INDU-
Waihington, D. C,, 4. julija. — Zvezni komisar Sorenesen je sporočil zveznemu trgovskemu de-partmentu iz Kodanja. da je za-štrajkalo 14.0QQ delavcev v papirni industriji.
prišle na tlan stvari, katere hoče ■ je nadomestil lord Robert Cecil
; besedo '-preiskava" z besedo Le dve osebi sta vedeli za war-
! "pregled", je pridobil za*e fran- ( denovo akcijo, t ^ i coske zastopnike pri svetu Li«re
• narodov. Predlog bo Francija naj-	_
brže sprejela.	j DEMPSEY ŠE VEDNO
Š AMP JON.
DELAVSKI TAJNIK JE ODPO-' Shelby, Mont.. 4. julija. — Pri TOVAL V EVROPO. ; rokoborbi. ki se je vršila danes --1 tukaj med svetovnim mojstrom
Na krovu parnika "Leviathan" Dempseyem in njegovim nasprot-
--1 se je podal včeraj v Evropo de- nikom Gibbonsom, je obdržal
j lavski tajnik Davis. Skušal bo sto- Dempsev prvenstvo.. Svojega na-ANOLE&KI PARNIK NASEDEL j riti* vse. kar bo v njegovi moči,' sprotnika ?>i porazil. Gibbous je
da bo priseljevanje nekoliko olaj-j vztrajal celih petnajst rund. Raz-sal.	| sodnik je prisodil Dempseyu zrna-
Njegov namen je ustanoviti v go. Navzočih je bilo komaj 7000 Evropi posebne postaje, kjer bo- oseb. Dempsevu je .bilo obljifb-do izbirali priseljence, katerim ljenih 300,000 dolarjev« pa. je dobo vstop v Združene države brez bil osemdeset tisoč manj. Gibbons vsakih sitnosti dovoljen.	ni dobil niti pennyja.
Halifax, Kanada. 4. julija. — Angleški parnik "Hillarius" je v gosti megli nasedel na pesek. Parnik ima 5000 ton ter je bil namenjen v neko južno-amerisko pristanišče.
Joseph Johnson je danes oslepel in trije drugi so morali v bolnico, ker so jedil zgoščen špirit. Že prej so umrli trije ljudje vsled zavživanja take broage.'
V Greenpointu, Brooklyn, se jo prigodom praznovanja 4. julija včeraj razletel velik vojaški top. Trije moški so bili ranjeni. Prevedli so jih v kritičnem položaju v Greenpoint bolnišnico.
STRELA UBILA MOŠKEGA.
Včeraj je strela ubila v Bronxu 401etnega Abrahama Ellesa, ko jo šel preko ceste.
SENATORSKE VOLITVE V BUNNESOTI.
VELIKA TOČA V NEW JERSEY
Somerville, N. J., 4. julija. — Danes zjutraj je padala tukaj silna toča in uničila vse pridelke v okrožju poldruge milje. Ta nenavaden vihar je trajal pel ure.
NOVA KONFERENCA KITAJSKE.
GLEDE
Washington, D. C., 4. julija. — Poslanec Dyer iz Missouri je vče^ raj v državnem departmentu zahteval, naj skliče vlada mednarodno konferenco glede položaja na Kitajskem.
Senator La Follette je izjavil, da bo Stopil na stran kandidata farmersko-dcslavske zveze.
NOV FRANCOSKI DRŽAVNI PRORAČUN.
Pariz, Francija, 4. julija. — Francosko finančno ministrstvo ja sestavilo nov državni proračun, iz katerega bo razvidno, če imajo državne finance prebitek ali izgubo. Davkoplačevalci bodo vsled tega plačevali, svoje prispevke in davke, ne da bi vedeli zakaj.
BREZŽIČNI BRZOJAV ZA TURISTE.
Ženeva, Švica, 2. julija. —; Vse gorske koče T>odo opremljene z brezžičnim brzojavoin, kar bo posebno turistom olajšalo komunikacije 7. zunanjim avetopn.
tt
GLAS NARODA".
MiLVt
•nd Published fey
iS BINDIIi
A4v9rtlMin§nl M A0P9MiWit*
»" istiaja vmU dan Imtmll
M m |rtoMnj«Jo.
kraja tmr
dm, hltr«J«
•*« L A S NAROD A**
"VELIKANI" DANAŠNJEGA REOA
Neki ('. V. Barron opisuje v Wall Stret Journal dobrote, katere baje deli veliko bogahtvo ter navaja za vzgled lorda Cow-dray a. Pravi, da ima za seboj uspešno dovršenih več kot trideset iužinu>kih |>odj«'tij. »med Umi Pennsylvania predor p<xl Hmlsonom, k i >nšt nikci ju v Vera Cruzu in Tehuantcpe-cu ter velikanska podjetja v E«riptu. Zgradil je tudi veliki KaJtwar nasip ob Belem Nilu, in gliiiti se celo, da bo zgradil pretilajthni tunel iz Francije v Anglijo, pod morsko ožino, ki ločuje obe deželi.
To je v resnici čudovit velikan. Pisec članka pravi, da je pri-iel lord ("owdrav v Californijo "na izlet*'. Seveda, milostljivi lord ni bil prav nič odvisen od kurjaeev v globinah parnika. od »te\v-ardov, mornarjev, kurjaeev ter neštetih druprih delavcev. On je pri-»< 1 enostavno "na izlet" v Californijo. On je vzgled službe, katero nudijo velika bogastva.
Kar se tiče njegovih inžinjrskih -uspehov se omalovažuje na tisoče in tisoče izurjenih in nerzurjenib delavcev.
Lord Cowdray je prišel enostavno na izlet v Vera Cruz, Te-huantepee. K^ipt in New York. S |>omočjo njegove "magične" tsluž-be pa so l»ili njegovi inžinirski načrti preko noči izpremenjeni v dejhtvo.
Lorda Cowdray-a se slika kot nekakega boga, ki je neodvisen od soljudi, dočim bi bil v resnici neznaten ter brezpomemben kot je zadnji črav. ki se trudno plazi po zemlji. Kar je, ni posledica magičnih sil, katere ima baje. pač pa posledica tega, kar so drugi, išoeijalni sistem ga je izklesal kot druge v to, kar so. Tudi če bi bil resničen duševni velikan, bi bile njegov^ zmožnosti brezkoristne brez izurjenosti in naporov drugih, katere izkorišča, a kljub temti se glasi, da "gradi" to da "gradi" ono.
t Jezik Barrona je jezik ari stokrat iene kaste, ki daje ugled izkoriščevalcu ter skuša za temnit i delo neštetih množic koristnih delavcev na vseh mogočih poljih človeških prizadevanj. To je jezik, ki ne%>.» imel nobenega mesta v človeški družbi, v kateri bo koristno tlelo deležno tega. kar dejanski zasluži.
GLtAS NARODA. 5. JUL. 1923
Novice iz Slovenije.
BARANTANJA S TURKI
Turčija se je dogovorila z zavezniki glede programa, soglasno h katerim se bosta <jbe stranki odpovedali plačevanju vojnih odškodnin. Turčija je pristala v to, da ne bo zahtevala povračila še-i»tih milijonov zlatih funtov, katere so ukradli zavezniki iz Deutsche* Bank v B»«r!inu in tudi petih milijonov zlatih funtov, katere je definirala v Angliji leta 1914, malo pred izbruhom vojne, za zgraditev dveh bojnih ladij.
Zakaj ta dogovor s Turčijo, dočim se zahteva oil Nemčije, naj t>i-pusti izreza t i iz svojega telesa cele kose mesa. po slavnem vzgledu Schvlocka J Turška vojaška sila je odgovor na to in to je edini odgovor, katerega bodo takozvani zavezniki sploh kedaj rešpektirali.
Nemčija je razorožena in zavezniki zahtevajo od Nemcev, od nem škega naroda, da naj jim nudi vse potrebno za mednarodno proslavo.
Turki so bili srečni, ko so mogi remoteno organizirati veliko armado ter zavrniti čete grških podkupljencev. Njih zemljepi&ni položaj pa jim je omogočil, da so se usj>ešno postavili po robu talto londonskim kot pariškim oderuhom.
Turčija je bila v>led tega zmožna skleniti zadovoljiv dogovor z zavezniki, dočim je nastavljen Nemčiji bajonet na vrat ter se mora vsled tega odločiti, če naj pogine ali pa zadosti željam francoskih iraperijaListov.
To je skrajno zanimiv vzgled "moralnih ail", ki vladajo temu
bornemu svetu.
Jugoslavia irredenta.
fantov is Dal-macije.
SlovensJki fantje 11. pešpolka, I. čete, 8. bataljon«, iz Šabenika pošiljajo m ob roj pozdravov vsem prijateljem m znancem: Ig. Bulo vec iz liegunj, Fr. Knafelj in K. v'oientar iz Javornika, L Perger jz Brasiovč. K. Blatnik iz Vranskega, 1. Berložnik iz Mislinje, I. Cevsar iz Velenja, S. Ber iz Šoštanja, Ft. Kazbergw iz Loke pr* Zid. iu<*$tu, M. Makse iz Šmarje te, Al. Gačnik in Al. Gašpensič iz Trebnega, Fr. Kal an iz Stare Ix>-ke. L. Slajpah iz Sv. Liovreciea, M. Svetina iz Dobrave, Jernej Poje z Vrhnike, A. Turk iz Novega mesta. V. Golmajer iz Križ. A. Oman iz Žabnice, Iv. Bolantič iz Sevnice, Fr. SeJjak iz Logatca.
Himen.
Na Bledu se je poro&l Janko Zor k o, uradnik Mestne hranHni-ee v Mariboru, z gnič. Betko Rav-nikovo iz znane napredne rodbine na Bledu.
Okrajni nadzornik ipd policijski direkciji v Ljubljani Josiip ilabe se je portvil z gospodično Betlio Jeaetovo.
Petindvajseiletnico poroke
sta praznmala Peter fcl>ra«chaler, strojni stavec v Delniški tiskarni v Ljubljani, in njegova soproga Marijaua, roj. LaUgerholz. Drach-s! t',r je zaposlen sedaj že 30. leto v Ddniriki, ozrv^ma nekdanji Bambergovi tiskarni.
• " - 1 ', '	1 C?
Umrl je v Mariboru
zadet od kaipi Viktor Phillvpeok, bivši dolgoletni ravnatelj tamkajšnje deške mčSčanške šoie.
Imenovanje.
•Josip Struisšek. policijski ofieial pri državni policiji v Celju, je imenovan policijskim prijstavoni t»Hr |K>m^kn.ieu v IX. einovni raz-red v staležu policijskega pisarniškega uredništva za (Slovenijo pri okr. g-1 a varstvu v Celju.
Požar v Ljubljani.
Na neznan način je poleg mestnega kopališča Kolegije izbruhnil v tamkajšnjem čebelnjaku požai'. ki m? je mahoma rabini in i-aizeu enega panja uničili ves čebelnjak. «k(Kle je nad 15,000 dinarjev. Rešiti ni bilo mogoče ničesar.
Po več mesecih aretiran defrav-dant.
Lansko jesen je pobegnil v Avstrijo neki kvalifieiranec Rudolf1 Skrogar, zaposlen pri Splošni stavbeni družbi v MarFboru, ker je poneveril 14,670 kron, ki jih je dobil za izplačilo mezd delavcem. Mariborsko 5*xtiiiče je izdalo za njim tiralico, ki ga je te dni. ko se je nenadoma vrnil v Maribor, potom pflflieije »pravila v zapor mariborskega sodišča.
Privlačna predavanja.
Iz Maribora poročajo: Tukaj je že petič predaval v kazinski dvorani vpakojeni polkovnik Filipo-vič o zvezdoisdovju, o katerem govori s precejšnjo dozo fantazije. V mislih n. pr. potuje na mesec, lika njegove strašne teme, mraz in vročino, se sprehaja po gorah in dolinah, , govori o prebivalcih Marsa in meoeca in — ima polno dvorano kljub precejšnji vstopnini. medtem ko razna lepa predavanja ljudske univerze in kulturnih panog olj prosti vstopnini I ostajajo iprazne. Fantastični svet j je ]>ač za p jbliko privlačnejša.
vodarenja pa na Glaziji Ob pol 10 Ob 3. (popoldne so bile viteške igre m vojaška zaihava ob sodelovanju vojaške godbe na Glaziji.
Železnica Murska Sobota—Ormož.
Gradbena dela te prekmurske železnice so \ polnem teku. Na--ipna dela od Murske Sobote do
Mure so končana in v kratkem Wodo končana tudi od Mure do Ijjutomera ter od Ormoža proti Pavlovcem. Na progi dela krog tisoč delavcev. Zaposlenih je mniso-gia domačih ljudi, Srbov in Ru n -v. V lanskem proračunu odobreni kredit deset miljonov dinarjev bo kmalu ifcgrpain in če ne bo kmalu novii držaji proračun pod stfreho iz nadaljnii<mi krediti za gradnjo te železnice, se bo moralo delo ustaviti. Zato je veiika nevarnost, ker se je prej za stvar zanimat poslanec dr. Kukovec, sedanji klerikalni poslanci pa puščajo stvar v nemar. Pridno se za stvar zanimajo okrajni zastopi Ljutomera, Ormoža in Gornje Radgone ter prizadete oboine, ki so že na vse strani prosile odpomoči.
Mezdno gibanje krojaških' pomoč nikov v Celju
je končalo z 20odstotnim "povi-škom plače. Temu primerno po v Šajo tudi krojaška mojstri svoji* zahtevke za fafcouio.
Promocija.
Na Karlovi univerzi v Pragi je bil te dni pronioviraq Jože Ben can iz Planine ipri Rakeku za dok torja vsega zdravilstva.
Jubilej.
SOietnico svojega rojstva je pracBuoval v nedeljo 27. maja v Višnji gori naduei-telj v pdkoju Janko Škerbine. Izreden dogodek je višnjegoraka far a omenjenega dne slovesno praznovala
Peter
Včeraj sem govoril z zapeljivo Slovenko, tki se je vrnila s piknika.
—	No, kako je bilo? — sem jo vprašal.
—	No, tako, tako. Nič posebnega.
—	To je čudno. Zakaj ni bilo nič posebega?
—	O, tako. Pir je bil zanič in
trava je bila mokra.
* •
•
Dempsey, največji junak sodobne Amerike, je aopet zmagal. Svojega nasprotnika sicer ni pobil na tla, toda premagal ga je vseeno.
Dempsey uživa še vedno čast ameriškega prvaka. Toda če hočemo biti pravični in pošteni, so dnevi njegovega prvaštva šteti.
ČHcivek, ki bo premagal današnjo hinavščino, odstranil omejenost, odpravil zahrbtnost, ubil duha reakci je, bo pravi prvak in | n a j v eč j i - šam pj on.
Gotovi ameriški krogi se ga sil no. boje, toda prej ali slej.
Seveto>a zdravila vzdrzujejo idr.ivje v družinah.
Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčec — jemljite
'V' Severa's
Balzol
(prej znan kot Življemskt Biti mm)
Priporočen za
neprebavljanje, zastarela zaprtja in oslabelosti.
Cena 50 in 85 centov.
' ■i -	i r . »
a Vpraiajt« sanj v lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
globini 40 metrov. Ladja je bila potopljena meseca septembra leta •1919. Ladja je križarka. zgrajena 1. 188.x Dnžava si prilasti pravico odkupa orožja in nnmicije. ki bi se našla še v dobrem istanju.
iz Jugoslavije.
ČLANEK XXVH.
pojaviti se mora
--t Kaj potrebujejo otroci za rast?
Prvi jugoslovanski potniški aero-;	..	, ,	, ,
» °	r	, l»»isi>fli snid ihi ilobe. ko mora otrnk
Plan-	j zuviivati bolj ^oliiluo hrano. Skrajno
Te dni je kapitan Stanko Živ- važno je, .la se uveljavi dobre prebra-
I kuvie. pilot, napravil v Naveni 'f^1111; imvade' ^ *\otrr\ majh;i-; ,, , ' '	. . , » , .	Hrana, katero zavživa otrok daues, uo-
j Sadu poskus z jugoslovanskim pr-j 1(K,j v veliki meri kakovost
vini potll'KSlkLm avijonom, katerega nua«. Oni, ki so odgovorni tm. i»rehra-
je kons^truii-al državni mojster V. otrok, hi morali biti skrajno skrbni
iTataSie. V tem pc^nižkem avi jo-! l'ri tlzbiri živil za	otroka-
m	.	, v . .	j > Ol ed otroka ne sme nikdar obsta-
nu je prostora za štiri osebe. Po- jat5 le iz eue ati (Ueh jedi Različnost
- Iz Italije prihaja poročilo, da skus je 4z\n^stno uspel. To je prvi,živil je potrelma. ker nudi vse vrste
so sklenili laški klerikalci tesno i potniški aeroplaJi. ki bij v Ju- »"iterijala, potrebnega za rast. iisto-
zvezo z laškimi fašisti.
gvslavi.ii
iajrotovlje« v eskadriji'^,sno pa f	,'nak1,>-
„ , . . ,	. ,	i	.. ;	lienosti v hram. Ponavadi In morala
Sedaj čakamo pastirskega lista prve arnnj.ske oblasti.
Himen.
goni, .se je poročil z gyle. Aneko Potočnikovo z lileda.
Granata rasmesarila dve osebi, f rila ob Gorici. Iz Redijpulje so od-Pri Janezu Laiikovi<'-u v Dober- dostojanstveniki in velika mno-dobu je živel neki Italjan iz Bene-j žiac vojnih invalidov na hrib sv. ft je. Te dui sta skupno z Ivanko- 'M i bae4a. Pos\'otitve vojaških po-vičevim ainom Jiwipom odpirala kopališč se bodo \-rwle te dni tudi neeksplodirane granate in bila v (i< «ioi. Trstu in Tržiču ter v pr item nevarnem delu tako ne- mnogih drugih krajih, kjer se na-oprezna. da sta s kladivom tolkla i bajajo vojaški g-roliovl po granatah. Ena granata je eksplodirala in raztrgala oba u^pre- Velik razdor med ffe&isti.
vidna na drobne k«>see.
Italjanske parade na Goriškem.
Iz Trsta poročajo, da je bilo v Redipulji slovesno blagoslovljeno pokopališče v vojni padlih vojakov. Slovnewwitim so prtsowt-vorvali vojvode Aosta., Pištola in Bergamo, ministrski predsednik Mussolini. vojni nikuHter general Diaz. jsastopKt-ri zbomLce in senata ter italjaovdcih vhuknth odlieni-ivv. Ob skH-mntiNii je gm-oril vojvoda Aorta, bi v« paveJjnik ita-JjaiMke gretje armade, ki se je bo-
Iz Trsta se porf>ča. da je med fašisti nastal velik razdor. Samo v Xapolju in Canupaniji je izstopilo 40,000 delaveev iz fašistov-ske stranke. Kot kaže. fafeizean ne samo v Julijski Krajini, temveč tudi v Italiji sami vttem preseda.
Novi predsednik goriškega sodišča.
Te dni je nastopil službo novi predsednik goriškega sodišča, dežel iHtoodn i svetnik Bn4ieh. Dosedanji predsednik Cecket je bil vgwkojen. _ 1______.
Smrtna kosa.
V	Ljubljani sta umi-lj Marička Pirkovič in Kataruia Haaiš, roj. Kaderžabek. stara 69 let.
V	bolnici usmiljenih bratom v ftradeu je umrl Karel Oolestnn. špediter in pnvknrist tvidke Feid. Pelle, vcltna v Celju. Truplo pokojnika .so prepeljali v Celje, kjer s-j ga položili, ,k večnemu počitku.
V	Ljubljani je umrl Jožef Pe-<totni*k. posestnik v Kostanju pri Tuhinju- kamor so odpeljali njegovo truplo ter >ga pokopali na pokopališču v Šmartnem.
iz Ljubljane, v katerem nam bo naznanil škof, da fašisti niso tako
slabi kot jih označujejo liberalci. • * •
V listih čitam o zanimivi razpravi, ki se je vršila te dni pred nekim ameriškim sodiščem.
Ljubka, mlada lepa ženiea je tožila svojega moža za popolno lo'-itev zakona.
ha Skrbno pripraviti ter pa dati otroku snrva v malili količinah. Hrano je t ro-
mati po dvanajstem mesecu izbrati di-jjeto ter paziti na to, da so je bo otrok • Tovarna za izdelovanje aero- j strogo držal. Vsako novo živilo je tre-planov.	^
Iz 1U» yrrada pts*očajo, da Iia dajati otroku reihio in ničesar med zgradi v Nufvem Sadu ali v kakem IH»same«iumi obc<li. Tri številnih otro-i w i. .	i ............ *ih je razširjenje njih dijete v sr\-ezi j*
bixatiMkeni nu^tu tovarna acm-	3. . , , . „
.	, .	.	r'r'.'.'ejsnjimt tezkocami. Pojiobioma so
planov. Tovarna bi se narociui na ^.joroljni z mlekom ter zavračajo vso i Nemškem na račun reparacij. 1 !rup' prehrano. V takih Sluc-ajih Iie
i <Injte otroku mleka, dokler ni z:iužil
Naivečia banka v Beogradu. ^Jsolid,f	Cc ,'laje,e. °tboj?
s	istočasno, bo otrok seveda rajši imel
. v Beogradu ho v kratkem do- hnleko. in kakorhltro ga bo popil, ho zn-
Mož je bil lep in postaven, toda ' ura j ema palatea 4'Izvozne banke", vrnil solidno hrano. Naslednja dijet-
svoje muhe je rmel v ^lavi.	i ki je največje p<«4npje v IVo-! "1 u*stvlca ,indl materi primerne obede
V,-.. - i-, , , .	i •	i - i-	«.,T ^ otroka. Tekom zelo vročega časa
sodiscu je.bila huda kot osa. arradu m prekaša celo znano "Mo-|?li do|>ro i2I,reifleilili (,ijetP. Malo je jokala, malo siikala ter Mkvo**. Palača bo imela na strehi) rajna žiičica Eagle Brand konden-Tn T,,,^	,, - r, , rdrkazovala sodniku, da noben pri- i d ve verandi, s katerih se lx> lin-Igranega mleka, zmeSaneca Z eno uu-
Josip Rus, ^Imk v Gornji Rad-	1	krasen razgled na ves Beogradpredstavlja mešani-
eovor mi ne punned m ua st	t(0 kj hua jsto re<|ilnn vrednost kot
hoče ločiti in ločiti.	1,1 njejrovo okolico.	; ;v,.žl> (loliro mlok(, Kjorkoli st. 1K>ja-_
■• i v nasle<lnjem pregletlu beseda mleko. Samcmor častnika.	"^J se Eagle Brand Mleko razredči na
\r i»-,...... - ,, i-i . .. - |'.gora jomenjeni način.
\ rri/remi se je ustrelil poroe- -
nik :J0. pivadi.iskegra polka Tom« Hrana za otroke «1-12 Popovič. Motiv samomora je bilo,<n — petkrat na dan.
Sodnik je bil pa pameten mož| in je prigovarjal. Navajal je od-' stavke iz svetega pisma, miril in tolažil.
Kioncem prvega dne se je ženica j toliko vdala, da se loči cd mize | in postelje.
Sodniku pa tudi to ni bilo dovolj.
Vztrajno je miril in prigovar- j jai. Ženica v^ je zamislila. Po dol-» gem premisleku pa odvrne rekoč:
11 esporazu ml j e 11 je
Ob
Ig 15. mese-zjntraj.- Zdrob. ječmen.
Tragična smrt mladeniča Sokola.
Iz Trbovelj poročajo: Sokolsko dinštvo v Trbovljah je zadel krut udarec. Izgulbrlo je dobrega telovadca, zavednega Sokola in priljubljenega člana Ivana Močivni-ka, ki je očividno v hipu pato-logienega obupa sam .končal mlado življenje. liinkoštni pondeljek bilo jo j. popoldne je še veselo telovadil v* društveni telovadnici in se pri- L pravljal za župno tekmo, zvečer pa je pobegnil iz družbe svojih
prijateljev Sokolov in šel prosto-}	" *
voljno v smrt. da se umakne onim. I Na slovenski piknik v New Yor-o katerih je domneval, da ne ma-jku včasih pridejo zeleni pete-rajo zanj. Nevarno ranjenega so i lini. tki kažejo svoje junaštvo z prepeljali v Ljubljano, toda med nožem.
Predaja ladje "Franz Josef".
Po odredbi ministrstva financ :p:še prodi „ Fraffz -Josef
No. dobro, ker me že tako silite, leži potopljena v Roki Kotorski v bom še nekoliko popustila.
Sodnik je ves zadovoljen čakal i njenega sklepa.
In ženica je poredno pogledala moža rekoč:
Od mize se ločim, od postelje j pa ne.
jlede računov
i: i-.*..-k • . i » i- I ječmenov aH pšenični jellv, ena ali dve zaradi katerih je predpostavljena .... . - ... ,.	, .
.	veliki žliei v sestih ali osmih une:ih
komanda zahtevala razjasnjenja. |n.lc-ka. star kruh in surovo maslo ali
pa prepečenet in surovo maslo. Ob f. zjutraj.—Sok oranže. Ob li. zjutraj.—Nastrgana govedina. • hI ene do treh velikih žlic. pomešana z s« v kratkem razpiše prodaja lMV-|lsto množino krulm ter omočena i go-Ži vojne ladje '' KraTiz Josef *ki j vedtnim sokom ali z mehko kuhanim
jajcem, obenem s starim kruhom ali drohtinami. Kos j>reprečenea ter G do
Včeraj je bil četrti julij, praz-! nik Ameriške neodvisnosti.
Po»vseh ulicah je pokalo, da je
bilo mogoče že vsaj desetino tega poka izpremeniti v dejanja, bi bilo all right!
Tatovi na delu.
Na dolenjskem kolodvoru v Ljubljani je bilo iz nabiralnega voza ukradenih 62 kilogramov podplatov rn več kilogramov čokolade v skupni vrednoisti 7116 dinarjev. .
Iz preiame drža\nie uprave W«n-d'i<sciigratzovega posestva v Planini je doslej neznan tat odnesel pisalni stroj, vreden 1000 dinarjev.
Pnkovska slava celjskega peš-polka.
Celjski 3i>. pegpoHc je slavil svojo slavo v pondeljek 28. maja kot ^>omin na dan zavzetja mesteca Urna od oddelkov celjskega pra-po4ka ob priliki koroške ofenzive leta 1M9. Na slavo «o bili povabljeni vsi bivši celjski dobnovoljei in Č4ani	častniki, podčast
nflok' in rcEermi borci. Rogoslnžje je <btlo oi> 9. dofMldae v evmngelj-■fci certrri, remije kolača in bla-
potom je izdihnil. Ivan M oči vn i k je bil po poklicu strojnik pri rudniku in tudi med svojimi stanovskimi tovarni 'priljubljen m spoštovan. Bil je tudi četnik pri organizaciji j ugoslo v erisk i h naeijo-nalistr^'. Pogreb se je vršil dne 24. maja popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče sv.
Križa v Ljubljani. Pogreba se je stavo: udeležila deputaeija 10 članov so-kolske^a društva v Trbovljah v kroju in z društvenim praporom ter nekaj elanov ljubljanskih so-kolskih društev, ki so mu s tem izkazati zadnjo bratevsko 1 jubezen.
Pravijo, da se ne boje nikogar na svetu.
Ta njihova trditev ni povsem i pravilna. Ene edine stvari se boje kot živega vraga.
Boje se dela.
* * *
Iz vabila na gospodarsko raz-
Ob 10. — Prihod goveje živine. Ob 11. — Prihod povabljenih gostov.
Ob 12. — "Skupno kosilo.
DOMAČA ZDRAVILA
V zalogi imam jedilne dišave. Knajpo-vo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp. v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Piiite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kal se rabi.
PRISTNI STAROKRAJ-SKIRIBEŽEN ZA REPO
z dvema nožema ................ $1.10
VSAK LAHKO SAM TISKA.
Priprava za tiskanje, —
i C5<> sumnastiml velikimi ln malimi •';-iji'mi. držaj in črnilo .......... 12.50
PIŠITE BO BREZPLAČNI CENIK.
Kranjske kose
Kosa a rinčkom iz najboljšega Jekla. C5. 70 In 75 centimetrov
dolge ........................ $i.7S
6 kos 8 rinčkl .............. 9.—
Brusni kamen ..............—.30
Klepllno orodje .............. 1.—
Suho grozdje in dmgo.
Mufikatel. zelo sladko grotdje.
baksa 50 funtov ............ $5.75
Malo črno grško grozdje, bak-
sa 50 funtov ................ 7.7®
Brlnjeve jagode, vreča 132 funtov ..........................7.—
FJge ▼ krancelnih, bakaa 110 funtov ....................... 8.80
Naveden j blago poSiljarn po|£nlne prosto. samo pri grozdju nI Express vra-Cunjen.
MATH. P E Z D I R
Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
S line- mleka.
Ob .1. popoldne.—Goreja.ckokošja, nil j.mjpf-jn jnlin 7. rižem aH 7. 7.«lrol>lje-liim starim kruhom. Sest unč mlekn. če pa otrok hoče. Star kruh in snro-I v« ^niaslo ali pa prep^'enee in surovo n»nslo. Številni otroci te starosti ho^lo radi zaužili in prebavili kuhana jabolka ali česplje. Ka«lar daste ti dve mo ' rate opustiti mleko.
Ob ♦!. popoldne.— T»vo veliki žlici f.it-: n^ca jelly-ja v osmih unčah mleka. Kos preppčen«'a. Suh kruh in surovo j maslo.
Ob 10. 7.večer. — Velika žlica žitnega jt'lly-ja v osmih unčah mleka.
j
Otr»»oi. ki so stari več kM |>etnajRt mesecev. fH)trebujejo Se'nadaljnih stvari r svoji dSjetl. V naslednjem članku iWinio nn\"e«lli podroline re<*epte zn otroke «1 15. meseca naprej do 'J. let.
Najlmlj zadovoljive uspehe pri zdravljenju slal»o prerejonih otrok so 7.adnji čas dosegli s j»omočjo Eajrle Brand ^ile-
ka. Šolski ».troci. k iso trim»1 i vsled sla-i • ■ il»e prehrane. so-j>ostali takoj boljši.
'kakorliitro so imeli Engle Mleko. Nekateri s«» pridobili na teži flvakrat ta-
I	v
!ko hitro kot bi drugače. «'e domnevate, da ni vnse dete popolnoma normalno. pričnite d<Mbijati Kade Mirko njegovi dijetl- Važen je tudi sveži zrak. dosti spanja in redne navade. Otroci t bi morali dobiti EagU' Mleko vsak dan poleg svoje navadne hrane. Razredčile dve veliki žlici Eagle Mleka s ča-mrzle vode. Starejši otroci ga Iju-'bijo zmeša nega z ginger-ale-om. gro-z«'nim sokom, sadnimi soki ali * ste-I»e'iim jajcem. l*sj»ešno se ga tndi lahke rabi pri gotovih kuhanih jedilih.
ČHajte te' članke vsak teden skrbno ter jih ohranite za poznejšo uporabo.
Sokolski dom v Dol. Logatcu.
Pri tbA, ki predejo v T»g«.tee po opravkih, ^-zbuja veliko pozornost veliko pcedopje. ki je Se v drfu in stoji na krasnem pro-j »toru tik glavne ceste. Tti se zida novi dom Sokola v DoL Log^tcn, | ki obeta hiti najlepši v x*ej S1o-( veni ji.,Dom bo delal čast ne le frateanom, aaivpak tudi vne-j sokol-' stoi orgiuir/.arf iji t«r jamo priča, -da [ ne Rokobtt vo meji dobro razvija. Otvoritev doma bo 5. avgiidta.
KOVA ZilDCVi, OTJIOA
NA KRVAVIH POLJANAH
,/Tp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega ' A slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in © polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga ja tr^q yez&na, vsebuje 270 strani in 25 Klik iz vojna. "GLA8 NABODA" 82 Corllandt Street, New Torki N. 7.

GLAS NARODA. 5. JUL. 1923
' Vstanovljena leta 1898.
Glavni urad Ely, Minnesota.
Inkorporirana leta 1901.
Glavni odborniki.
T *daednlk: RUDOLP PERDAN. i3S E. lttth St.. Cleveland. O
Podpredsednik . LXJU1S BALANT. Box 10« I'earl Ave.. Lof»ln. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. M nn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn.
Bla«aji)ik neizplačanih umrtnin: JOHN MOVEHN. 412 — 12th A v a. But Duluth, lilnn.
Vrhovni zdravnik >
Ur. JuH V. O HA H KK. "i 3 American State Bank Bld^., 6<»0 Grant St. at Sixth Ave., rilt*b«f»h, I'a.
Naoxomi odbor:
ANTON EBaAnIK. Rood SM BalieweU BIO«., cor. Diamond and Grant Street«. Pittsburgh. Pa.
MOHOR &!LAr>I<"\ 1334 W. 18 Street. Chicago. 111.
FRANK SKRABEC. 4122 Wajhlngton Street. Denver. Colo.
*	Porotni odbor.
LEONARD BLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. GKKGoIt J. 1»UKNTA. Black Diamond, Waah. FRANK ZURICH. «217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor.
VALENTIN P IRC. 7*0 London Rd.. N. E.. Cleveland. O.
PA I'1.1 NK FHMKNC. §&S — Srd Street. La Salle. 111. JOHip KTERLE. 404 E. M«-aa Aveni'e. Pueblo. Colo. ANTON CKLARC. 621 Market Street. AVaukefran. 111.
_ —	JednoUno uradno »laallo: "Glaa Naroda'*.	-
Vae olvrirl tikajoče ae uradnih radev kakor tudi denarne poilllatve naj m pofclUJo	tajnika. Vse prttolbe tm] se pošilja na pred-
MniKR ,«>r.,U.*-Kw. oaL-rm. Pranje la »prejem novih £lanor la bolnlfika •pl. evala naj ae pr^UJa na vrhovnega »dravrlka
JuiroelovAnaka Katollika Jednota m. priporoma vaem Jurotdovanorn «a obilen pr.-t.-o Kd..r eh portatl <Mhp. te orpanixaclje. nal «e zelasl t«!"1)111 blUnJeca dr-.itra J. K K. J. Za u«t*novltev novih dn.S.ev ee na obrnite na *! talnlka. Novo društvo se lahVo vatanovl z * *lanl ali članicami.
Vabilo.
Ker -..-m /.e 35 let član društva sv. Cirila in Metoda, št. 1. 23 let . lan J. S. K. J., njen ustanovitelj in eden njenih prvih nadzornikov ter prtNUednik pripravljalna tnlbora za proslavo 25-letnicc J. S. K. J., si >trj. m v dolžnost, da osebno povabim vsa društva v Ver-million in M.^aba Range ter v okolici, da se udeleže v čim največjem številu te poiroinbne proslave.
1st ot ako vabim tudi glavni odbor, da se sestanemo 21. in 22. julija ter dostojno proslavimo 25-btni jubilej slavne J. S. K. J.
Veliko je naših bratov po Ameriki, ki so nam'pomagali ustanoviti naša J. S. K. J., katerim ni mogoče poslati vabila naravnost. I pa m pa, tla dobite to vabilo |rra vočasno ter se mu odzovete.
IV»sim vse člane in rojak.- v tukajšnjem mestu in okolici, naj nam pomagajo, da goste prisrčne sprejmemo in jim postrežemo, koli kor je v naši mooi.
Tudi pevce prosim, če bi nam hoteli zapeti kako narodno pesem
Joseph Mantel.
dela Združenih Držav v drugega skozi sosedno inozemsko ozemlje;
4.	Inozemci, ki prihajajo v Zdru i Generalu K. Bencivengi je dala žene Države le na obisk bodisi ra- praska Tribuna" s svojim član d i zabave ali radi začasnega o-( kom "Slovanski imperijalizem in pravka. Ta obisk sme kvečjemu J Italija" povod, da je napisal v trajati šest mesecev. Ako bi se "Ecchi e Commenti" 4. junija zo-tašlo, da je dotičnik opustil na- pet dolg članeik.
meor začasnega obiska in bi biloj "Tribuna" je v svojem Članku "z okoliščin razvidno, da se je do- očitala Italiji koketiranje z Ma-lobra nastanil v Združenih Dr-jdžarsko in včasih tudi z Avstrijo, žav, bo naznanjen priseljeniškim^ To koketiranje je povod, da se oblastim za deportacijo;	| Srednja1 Evropa do danes še ni
5.	Inozemci, ki so bili vsaj sko- mogla konsolidirati, Italija vidi •A pet let pred prihodom v Zdru- po nepotrebnom v srednjeevropske Države nastanjeni v Kana- skih državah imperialistično i;. Newfoundland, Kubi, Mehiki, stremljenje in zato je tudi njen v vseh deželah centralne in južne boj proti slovanskemu imperija-Amerike in v sosednih otokih; . lizmu boj proti mlinom ne veter;
G. Inozemci p_od 18, letom, ki so P° drušl strani Pa pričuje itali-otroci državljanov Združenih Dr- Ja»»ka. podpora madžarskih inte-žav ;
7. Inozemci lri se -vračajo v .	. .. _
^ „	„	dobi vpliva v Srednji Evropi.
Združene Države po začasnem obi-;
sku v inozemstvu. Ta določba je1 To mnenje Praške "Tribune" t »osebne važnosti za one priseljen- jzavrača šeneral Bencivenga z na-•e, ki - dasi nimajo še drugega «*ednjimi argumenti. Iržavljansltega papirja — hoče-l "Tajiti obstoj slovanskega im-io obiskat >11 i m obiskom
Lahi proti Slovanom in Madžarom.
da se približajo Egeju, in bi tam igrali dovolj "važno vlogo f
Sedaj vprašamo praški list, ali je čudno, da se skuša Italija, ki je vsled slovanskega pritiska naj-• bolj ogrožena v svojih jadranskih koristih in svoji jetniški enotnosti, postaviti v bran? Ta obramba ta
Industrija papiija v Združenih državah*
resov — ie italijanski imperijalizem, ki stremi za teim, da si pri-
HJisttejfu pupjijfi —	« -- -----» -----o- —
<ati stari kraj. Pod "zača- peri jalizma, bi pomenilo tajiti liskom v inozemstvu" sma- solu*no luč- Lahko rečemo, ne da trf se odsotnost od ne več kot Šes-Jbi bali oporekanja, da je bil <ih meescev od dneva odhoda iz slovanski imperijalizem največji Združenih Držav; domneva se vzrwk ^etovne vojne in da je pri •iamreč,4da odsotnost šestih Ynese-
Priseljevanje ob začetku novega fiskalnega leta.
Rojstvo o« 1 ločuje, pod katero|ne inozemcu po njegovom povrat kvolo kdo -pada. Ako se je mož ku v stari k.iij. Parobrodna druž-rotlil v pokrajini, ki danes tvori' ba mora seveda priskrbeti tudi bre del Jugoslavije, ona spada pod ju-jzplačiio vožnjo -nazaj.
gosl«ivunsko kvoto. Ako se je, Omejitev priseljevanja, potom lii- pr., njegova žena rodila na | kvote se seveda ne tiče ameriških Primorskem, ona spada pod ita- državljanov, tukaj rojenih ali na-lijansko kvoto, tudi če živi v Ju Ituraliziranih, niti njihovih žen, gosi a \ i ji in je jugoslovanska dr- ako so tudi <«iu' ameriške di-žav-'.avljatika. Ako so se njuni otroci ljanke. Treba pa zapomniti si, da
L> one žene naturaliziranih državljanov so Araerikanke vsled natu-ridizaeije svojega moža, katere so bile poročene z ameriš. državlja-i
biijeajno rodili, recimo, v Carigradu, oni spadajo pod »urško kvoto.
Tekom fiskalnega leta snu
nemškega cesar-
[■kom tiskalnega leta sme i/	' - j tef?a lljej,OVo od-
. 1 Tiriti v	ni prtHl 22. septembrom 1922. Ako J .
vsake ino/i-mske tlr/.a\e priti v	> ' rotnost smatrati za začasno; na
•/ i ii L- vjr<iini 11	za vjau po tem dnevu oziroma ako ,
/druzene Dr/a\e k\<Vemu njej	i ako dokaže da se ni mosei
a . i : „„,„,, Ta	^o se poročile po istemu dnevu, 1
«-dka/....... st. vilo priseljenca. la(	* \ povrniti tekom šestih mesecev ra-
maksimum imenuje se: letna kvo-
i	i	i, i i ., t_____ vsled naturalizacije
ta. lekom vsakega koledarskega'	*•
meseca pa sme priti k več emu po ena petina vse
mesečna kvo- radi
žavljanstva svojega moža in, ker
letne kvote- ta P" »"'^»^e, spadajo po«l kvoto,J
petina imenuje s*':
/v •	...	žene države, ko je kvota izčrpa
ta. < nn je nieseena kvota izčrpa-	J	1
na, se prineljevanje iz dotične de- Ma-
Otroci naturaliziran. državlja
na. ki nimajo še 18 let, ne spadajo
žele ustavi do konca meseca, in
nim, ki prihajajo čez mesečno
i i, ,	.. tjl„ imm! kvoto, dasi so po zakonu še f*1
v v nt o ne bo dovoljen vstop a i	1	• i i *v , j , •, •
Ker me priti' Vf*t,n« inozemci, dokler niso stopili,bolničarke, duhovniki, vseuci-' letne kvote ameriška tla. Vsi drugi sorod- p »en i profesorji ali osebe, ki spa-niki naturaliziranih državljanov ^ajo k prizamenu znastvenemu
jO kvoto že v prvih petih mese- -Padajo pod kvoto in, ako je ista fiskalnega lota. Letna kvota!1 '^pana, ne morejo priti v Zdru
I žene Države.
Združene Držav vsak ni»'sec	vst
utegnejo nekatere države izčrpati
za Jugoslavijo* Jtnaša 5.426 in do-! sled no mesečna kvota 1.2&.'.
Dokler pa kvota ni še izčrpana, žarah ali v inozemstvo, služili pri
.. , .	da je se prednost pred drugimi pri- r.sebi, v katere spremstvi se na-
-ak i>ris4-l i«-nee. ki dospe v ame	...	,	„	' . . .	, , . ... . .
.. seljenci sledečim osebam: ženam, hajajo oziroma h kateri pri'iajajo, t-:*,ko pristaniške «-ez mesečno ali	.	, | ,	. .	,
. . ,, starisem, bratom, sestram, otro- i:ko prihajajo z namenom, da na-btno kvoto, bo vrnjen nazaj. Kar	.	•
. kom pod 18. letom m nevestam 1) m* tiče teh mene strani postopanja ....	» u t\ - n\
. državljanov Združenih Držav, 2) n i priseljeniški postaji, s? tak pri- .	„ ,	... ^ _ ,
1	f	'	, inozemcev v Združenih Državah,
1 m tire pridržuje "v svrho poseb- , .	...	. . ~ ,. . _	...
... k: so zaprosili za ameriško držav- h sta izčrpana, a morejo priti tunc preiskave (held for special in- ,.	..	,	,	,
Ijanstvo ali 3) ^onih oseb, sposob-Jdi potem, ko je kvota izčrpana.
nih za ameriško državljanstvo, ki Prtjšnji pa se nikdar nj všteva-
se razteza od Švice do Črnega morja ter kateri se priklopljajo od zahoda na vzhod Avstrija, Madžarska in Romunija?
V	tej pre graj i je brez dvoma najbolj* ogrožen oni pas. v katerem leži Madžarska: bodisi ker tečejo skozi to deželo najlažje prometne ceste med severnimi in južnimi Siovarii, bodisi ker daje madžarski narod vsled svoje jetniške izoliranosti v srcu Evrope Slovanom zagotovila, da se bo noben narod radi plemenske solidarnosti dvignil v pomoč Madžarski.
V	resnici je očividno, da je za Slovane nekaj drugega, odpreti si pot preko Avstrije, ki je obljudena z Nemci. Njim bi gotovo pri odpornem delu ne manjkala soli-
šel do zastoja samo radi veiiikega j Varnosti, ako ne naravnost podajava ruske revoulcije.	| Pora 70 milijonov Nemcev, poda
iioteli bi vprašati praški dne v- 11 bivšega nik, ali ni bil Carigrad, ki ga je j * ......... zahtevala. Eusija od odkoškodni- Ako tore-> 1 ItaliJa «i™P»tije
\ . nn veliko vninn rkovctnlat si« ci° Madžarske, je to popolnoma v 'ia domneva, da ni vec nastanjen no za veliko vojno, postulat slo- .	. '	» 1
vanskega imperijadizma ; in ali ru- ! " 'eno korist- Toda tudl v neko ska podpora, dana Srbiji, v nje- !	kori!it: v	evropskega
iiih teritorijalnih aspiracijah, ni
bila imperijalizem, ki ni bil samo narod tako sleP° in bestijalno po-na škodo bivši, podonavski m on ar- i Rabljen kakor Madžarska. Taka,
hiji, marveč tudi na škodo 'Ita-! kakor Je danes ne more dalJe ŽI-j j	j veti. Pride dan, ki bo stala Ma-
"Tribuna'' prav gotovo ve, kako je bil Sasonovu zelo malo po ; volji poseg Italije v veliko vojno, ker se je bal, da bi pravične ita- i Ijanske teritorijalne kompenzaci-! je križale stremljenje Velike Sr- ; bije. In to stremljenje je bilo vse ; prej nego ponižno. Ko so Nemci zasedli Belgrad in prebrskali njegove arhive, so našli načrt vsega tega*, kar bi bila morala obsegati po mislih voditeljev Velika Srbija. Velika Srbija bi imela biti čisto navadno država, raztezajoča se od albanske Semeni do Soče z dvema velikima tržiščima: Trstom in Re«ko; z glavno zvezo na Egejsko morje, z Dračem. in z velikimi pomorskimi oporošči v Puli, iSibeniku in Kotoru. Ker je ta program zagovarjala Rusija, v čegavem imenu je to storila, ako ne v imenu slovanskega plemena?
Ali ni imel Pašič avgusta 1914 ^užbi ^ A^trijo in Romunsko
v mislih, pustiti slovanskemu im-perijalizmu široko polje, ko je izjavil. da bi bil poseg Italije v vojno ob strani zaveznikov škodljiv za Srbijo? Sazonov je februarji bo videl brez vznemirjenja stopati Italijo na pozorišče". Zato je svetoval odkloniti italjansko pomoč na najbolj prijatelski način"/
In ko je šlo meseca marca 1915 leta za to, da se določijo pogoji, pod katerimi bi vstopila Italija a* vojno, ali ni bil Sazonov, ki je o-poreka.1 našmi pravicam na Jadranu v nat»!>rotju z LJoyd Geor-gem, ki je od nas uveljavljene pravice smatral kot upravičene!
Združene države niso le največ-j Razvoj papirne industrije v boji pridelovalec, ampak tudi naj- dočnosti gre v dvojno pot. Prva večji konsument papirja na sve- pot je mahanični napredek, in tu tu. Leta 1922 je ta dežela produ- najdemo stalno izboljševanje to-cirala čez sedem milijonov ton'liko strojev kolikor načinov izde-raznili vrst papirja, kar je ravno kovanja. Židilnrg. kar se tiče na-polovica vse produkcije na svetu, predka na drugem polju, nam-Papirnic je bilo cb zadnjem reč v odkrivanju novih vlaknin trenutek ne more biti drugo ne-'ljudskem štetju 726, za 61 manj : papirno mečo, ni zabeležiti go ojačenje onega zidu, ki loči kot deset let nazaj. Kljub temu enakega uspeha. Papir se lahko severne Slovane od* južnih in ki se je število ljudi, nezaposlenih izedliije iz vsake vlaknate rastli-
v tej industrjii povečalo za 40 od- Težkoča je le v tem, koliko stotkov. V istem razdubju se je resničnega vlakna je razmeroma skupni znesek mezd, plačanih mogoče dobdti iz dotične rastline-delavcem v tej industriji, več kot koliko je teh rastlin na razpo-
•ev ne vsebuje opustitve nastanje-•losti (residence) v Združenih Dr-, avah. Ako inozemee ostane v ino-'cinstvu čez šest mesecev, obve-
v Združenih Državah. To domne-o pa utegne ovreči s tem, da »redloži priseljeniškim oblastim *aka dokazila, ki naj jih prepričajo o njegovi nastanjenosti v Združeni DrŽavah. Z drugimi be-;cdami: Ako se inozemee vrne na-'.aj tekom šestih mesecev od dneva odhoda iz Združenih Držav on sme priti nazaj, tudi če je bila kvota njegove rojstne dežele že izčpanra; posebnih dokazil ni treba. ker se priseljeniške oblasti prepričajo o resničnosti šestmesečne odsotnosti iz potniških seznamov- odhajajočih parnikov. Ako pa inozemee ostane odsoten čez ?est mesecev, bo on pripuščen če dokaže na nedvomen način, da je ob svojem odhodu imel namen povrniti se kmalu v Združene Dr-
niso ameriške državljanke })fn	II
oziroma dr- di 1)olezni- Pravico do pnhorla v
•Združene Države čez kvoto ima
na le vračajoči, se priseljenec sam.
' - rr , L\ko ob svojem povratku prinese ne morejo priti v Zdru-	J 1	/
sem svojo ženo, otroka ali druge
* orodnike. ti utegnejo biti depor-
tirani. ako je bila kvota izčrpana.
8. Tnozemee. ki se po' poklicu
"ledališki igralci, umpfniki. pev
poklicu; ,
9. Hišni uslužbenci (na pr. de-1;le\ ki si bodisi v Združenih Dr-
daljujejo to službe.
Poslednje tri vrsto ose*) ven-larle vštevajo v kvot.i. dokler ni
qiiir^), kakor pač vsak inomemec, ki ni takoj pripuščen. Preiskovalni priseljeniški odbor (board of special inquiry) razpravlja o njegovem slučaju in. ako najde, da je dotičuik prišel čez kvoto svoje rojstne dežele, uredi njegovo deportacijo. Proti temu sklepu ima dotič-nik pravico «fo poziva n* Š^-i-e-tary of I^abor. Ako je deportiran j ra<ii kvote, ima inozemee pravico do povračila potnih stroškov, ki jih je plačal za prevoz iz svojega odhodišča, označenega v šifkarti. do ameriškega pristanišča. To Kyoto mora parobrodfia družba plačati v roke Collector-ja of Customs v prihoda; ta denar se
so slu/.2'e v ameriški »vojni ali je v kvote.
mornarici tekom svetovne vojne in so dobile častno dopustnieo. Potem ko je kvota (mesečna
Razun gori navedenih slu<"a.ir\ >e nobenemu iijozeme i ne dovo-tuje vstop v Združ?«i-. Države,
Brezposelnost ▼ Rimu.
si« letna) izčrpena, morejo biti.afc0 prid0 potem, ko j? mesečna pripuščeni v Združene Države le a]i ietna kvota aledeči inozemci:
1.	Vladini nradniki (na pr. po-sbrniško in konzularno osobje): njihove družine, pomočniki, služabniki in nameščenci;	. V Rimu vlada ve4:ika brezpo«e.l-
2.	Inozemci. ki nameravajo po-(	Rrf.z služl>e je zlaAti mnogo tovati brez presledka skozi ozem- ( natakarjev, koncepfrnih uradnikov Ij<» Združenih držav v drugo ino-j in podolmih ^lameačeneev. Zaen-zemsko deželi; krat ni nobenih izfdedorv, da
3.	Inozemci. katerim je bij že breajposelno^ prenehala, -vsled Nedovoljen vstop v Združene Drža- sar vlada v ^tAi slojih velika po-
povr-' ve; ako kasneje potuje iz enega, trtoMt radi naraščajoče bede.
džarska pred dilemo: ali samo mor ali skrajni napor v dosego pravice do življenja. Danes je madžarski narod preponosen, da bi se odločil na sa<monnor. Imeli bomo« torej vojno. In z njo nove velike zapleti jajc. Italija vojne ne more želeti. Odtod izvira skriv . na simpatija, s katero spremljamo sedanji madžarski napor, stremeč za tem. da si pridobi na čbn mogoče najmirnejši način pravico do obstoja".
Italjanski general Bencivenga tako kar gori za plemenite in ponosne Madžare, ki so bili pri mi rovni pogodbi tako grdo prikrajšani. Pravi, da bo vojna, da Madžari ne morejo živeti v sedanji svoji ožini in da se jim poskrbi pravica za njihov obstoj. Madžarska je po sodbi generala celo element miru v Srednji Evropi
Angleško zanimanje za Reko.
pot rojil, dočim se je vrednost l»go, tako tla bi se izplačala nji-letnega pridelka povišala poltre-1 hova uporaba, tjikrat.
Okolščina tega velikanskega ra<zvoja papirne industrije ob istočasnem skrčenju števila papirnic je brezdvomno pripisati splošnemu nagibu industrije napram produkciji na veliko. V zadnjih dvajsetih letih je način pridelovanja papirja velikansko napredoval, tolika, glede hitrosti obrata, kolikor glede široikosti papirnatih pol. Najnovejši stroji so v stanu izvaljati pole 232 inč široke in ob hitrosti 1000 čevljev na minuto.
Papir se izdeluje iz meče (pulp). Meča je zmlinčena kaša, v katero se zmlevajo razne vrste lesa, kakor tudi cunje, stare vrvi, že-lišča in papirni odpadki. Meča se pripravlja na dvoje načinov: mehanično ali kemično. Prvi način, ki je razmeroma po ceni in hiter, je raibil za zmletje lesa, ki tvori podlago za izdelovanje časnikar-
Angleško zanimanje za Reko.___
Angleški tednik **Kaire play" je objavil preti kratkim zanimiv članek o Reki in Trstu ter italijanskih intrigah, ki se vijejo o-koli Reke. Italija hoče rešiti Trst. Da bi mu pomagala, bi ra la de-moralizirala Roko. Reka pa še ni italjansko pristanišče, zato se ne more podvreči volji Italije, ki pa jo hoče dobiti pod svojo kontrolo. Ako bi Italija imela v svojih rokah pristanišča gorenjema Ja-.ilrana. Benetke, Trst in Reko. bi monopolizirala ves promet podo-naveskih držav po svojih posebnih željah, ^a z odločnostjo, da izključi vsako ingerenco tujcev, skega pajpirja in nekaterih vrst I "posebno, iz industrijskih dežel.
Ip da se vrnemo v bližnjo preteklost. vprašamo praški list. ali je bil poskus Cehoslovaške in Jugoslavije, obrezuspešen po Italiji, odpreti »si med Avstrijo in Madžarsko koridor, da bi mogli severni in južni Slovani občevati med seboj ^n težiti proti Gornjemu Jadranu kaj drugega nego po-:jav slovanskega imperijalizma ?
^ In ali ni sad slovanskega imperi jalizma današnje dedovanje države SQS, da bi prišla v Solun?
In ona zveza slovanskih narodov, ki jo propbvedujejo nekateri organi javnega mnenja in v imenu katere se skuša zatreti bol* garska -mržnja proti Srbom, ali ni sugerirana od misli, da je v slogi moč, ki bi omogočila Slovanom,
Slovanski imperijalizem, to je slovanske pravice, pa ob zid in in Kalija naj pri tem krepko pomaga! To sledi iz izvajanj bojevite ga Bencivenga, ki se že dpi go ča sa zavzema za "pregrajo", katera naj za večno loči severne in južne Slovane v veliko veselje in veliko korist Italije! Italjanski politiki tlajejo nemirnim Madžarom po-tuho, da bi še nadalje provarili po eni strani proti Čehoslovaški. po drugi strani proti Jugoslaviji, kateri slovanski državi bi bili z madžarskim spletkarjenjem, toplo podprtim v Rimu. stalno o-virani v svojem razvoju in v svojem stremljenju po miru v"Šred-inji Eivropi in na Balkanu. Tudi Mussolini j^ dal Madžarom po-tuho v svojem velikem govoru v rimskem senatu, 'ko je povedal, kako se je Italija avzela za prizadevanje madžarske vlade, da bi dofoila veliko zunanje posojilo, katero bi porab iT ^ zgolj v svoje namene, ne da bi od tega kaj plačala na račun reparacij; ugovarjala je temu Francija in Mala an-tanta. Madžarska bi se rada postavila na > retpke noge. da bi potem še bolj vznemirjala sosedstvo hi da bi nič ne plačala! jZelo se moti Bencivesnga. misleč, da pro-tislovanska politika prinaša Italiji korist. On "m Mus&olini bosta imela še dovolj prilike« da se prepričata n svoji zmoti. Ako bt na-pruner Bencivenga v tem trcoot-
..........
_St_
trdega papirja. Razni načini kemičnega pripravljanja se rabijo za izdelovanje močnejšega in bolj uglajenega papirja za pisanje in omotanje. Dostikrat se papir iz-ugotavljajo v onem samem mlinu, kjer se meča pripravlja. Večinoma pa pretvarjajo papirno mečo v debele, velike plošče liki testa, k/i se osušijo in odpremljajo daleč proč v papirnice za izdelovanje dovršenega papirja.
Tovarne za papir se danes nahajajo večinoma na severo-vzhodu Združenih držav in okoli velikih jezer, in to večinoma radi bližine surovin, vode in električnih sil, kakor tudi radi bližine največjih središč, kjer se uporablja največ papirja. Dandanes pa dobivamo največ lesa za papirno mečo iz ,severn-zapaj?a. ali daljava iz glavnih tržišč je dosedaj ovirala razvoj papirne industrije v onem predelu.
Papirna industrija skupaj s tiskarstvom se našteva kot šesta izmed največjih ameriških industrij z ržirom na vrednost proizvodnje. Tekom leta 1921 so papirnice imele zaposelnih 10.1.000 de-laveev, ki so zaslužili skupaj 127 miliponov dolarjev, dočim je surov materijal stal 14.1 milijonov, iz katerega" se jep rirelalo papirja v vrednosti 667 milijonov dolarjev.
Kar se tiče proizvodnje raznih vrst papirja, stopi na prvem mestu izdelovanje trdega papirja ali kartona. Za njim prihaja časnikarski papir, ali kljub velikanski produkciji tega papirja je veidarle še treba uvažati tega papirja iz inozemstva v ogromnih količinah. Papirja za omotanje in za knjige se izdeluje približno enako, dočim druge vrste papirja so manj važne kar se tiče količine produkcije.
ku mislil na Trst in čehoslovaške-ga min. Novaka, ki se je tam mudil ter so z njegovim posetom v zvezi zelo vitalni interesi Trsta, bi se lako na to vprašal ali res kaže Italiji, nadaljevati protislo-vansko politiko ali opustiti jo?
Slovan pojde svojo pot dalje. Težavna bo, toda z naporom bodo padle vse ovire. Kdor bo na njegovi strani, bo njegov prijatelj in zaveznik, kdor ne. ostane njegov nasprotnik, s katerim se svoj eas obračuna.
kakor sta Anglija in Amerika, in liottia bi si na ta način zasigurati trižišča v Srednji Evropi in na Balkanu. Edina rešitev tega vprašanja tiči v rapallski pogodbi. >klenjeni meti Italijo in Jugoslavijo, to je v neodvisnosti Reke kot svobodne države. To bi omogočilo porabo reškega pristanišča s strani Jugoslavije, ker v nasprotnem slučaju bi ona prepustila Reko njeni usodi in bi čakala, da se ji zgradi novo sušašako pristanišče. V tem času pa bi se posluževala za svojo trgovino manjših luk v Kvarnem. Rapallska pogodba je že zdavnaj ratificirana, pa še ni izvršena, ker stavi italjanska vlada vedno nove zahteve. To pošto-, panje Italije pomeni namen, da se delajo težkoče inozemskim bro-dovom in da se tako ustvarja za Italiane privilegirani položaj na Jadranu. Italija čuti opasnost, ki ji preti od neodvisne reške države, zato pa hoče to neodvisnost izigrati v svojo korist in si podvreči politično in ekonomsko Reko. ki bi igrala vlogo regulatorja za razdelitev trgovine v gorenjem Jadranu. Neodvisnost Reke je zapreka za nemoteno gospodarsko penetracijo Italije v Srednjo Evropo in na Balkan. Projekt za konsorcij nima smisla, ker bi bila Reka brez pristanišča in železnice igrača v rokah tega konsorcija, kjer bi bili Italijani odločilni.
Trg Motnik — jubilar.
Trg Motnik v kamniškem okraju je obhajal v nedeljo 17. junija svojo petstoletnico.
-— ? .
NAZNANILO.
Revizija šestmesečnih računov in polletna seja glavnega in nadzornega odbora J. S. K. J., se vrši v glavnem uradu med 15. in 22. julijem. Društva, ki imajo kako prošnjo, pritožbo ali kako'drugo zadevo, naj isto pravočasno pošljejo na glavni urad. Na bodoči seji bo navzoč tndi glavni porotni odbor Jednote. Tako se bodo za-mogle rešiti vse pritožbe in druge važne zadeve. Dalje, če ima katero društvo kake koristne nasvete za dobrobit Jednote, naj jih predloži glavnemu odboru.
Z. bratskim pozdravom
Joseph Pishler, gt tajnik.
■
__________^__

GLAS NARODA. 5. JUL. 1923
Imenik uradnikov krajevnih društev J. S. K. J. v Združenih državah ameriških^j
Druitvo 8». Cirila In Metoda, štev. 1. Minn. — Seja vsako tretjo nedeljo ▼
meseca ob 9. url dopoMne t Ant. In-rtllwr d
Ely, Minnesota.
Predsednik : Fr. Jerich ; .tajnik : Jos. A. Mertel, Bor 278; blagajnik: Frank	„ _ _ .
L rebuli, Sr.; Zdravnik: O. W. Parker Dru4tTO ^gJjSgJJ** 21' D«TW'
V K!y' ViaD' , „ , « . Predsednik: John Kucier, 653 Elgin Seja vsako drugo nedeljo ob 2. uri	Schutte, 4751 Bald-
1H,poldne v Jo* Skal« dvoranL	n jn Court; blagaJnlk: Frank SkrmbeCi
Droitvo 8v. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, 4822 Wasnington St.; zdravnik: M.
Minnesota.	W. Reed. 4362 Josephine SC. — Vsi ▼
Predsednik: Louis Champa, Box 961; j I »en ver, Colo, tajnik: Joseph Kolenz. Box 737; bla-j freja vsaki drugi pondeljek v mesecu fTijnlk: John Hutar. Box 960; zdrav-'ob 7 url n«r v Slov. Domu. nik: Geo. T. Ayres. — Vsi v Ely. Minn. iinštvo Sv. Jurija štv. 22, So. Chlea-
Seja vsako drugo nedeljo ob 10 uril	RO Illinois
dopoldne v Jugoslovanskem Domu.	pmlsednik: Marko Horvat, S908
Društvo Sv. Barbare, štv. 3, La Salle, Gr,"enlmj Ave : *aJnlk: Anthony Mota-
9641 Ave. M ; blagajnik : Anthony Motz. 9641 Ave. M; zdravnik: F. T. Barrett, 9228 Commercial Ave. — Vsi v So-Chirago, lil.
Društvo Sv. I«ne Jezusa, štv. 25, Eveleth, Minn.
Predsednik: Anton Fritz, 110 Grant
Ave.; tajnik: Louis Gouze, 613 Adams
Ave; blagajnik: Louis Gouze, 613
** f »	, „ . . _ Adams Ave: zdravnik: R- D. Gardner.
D^St\0 S.V- ftarb.are-_ŠtT- 4, ^.^ Moro Hospital. - Vsi v Eveleth, Minn.
i Društvo zboruje vsako četrto nedeljo
mcswu ob eni nri popoldne v dvo-
.. . ,, ... , ,, . _r „. Irani cerkve Sv. Družine, blagajnik: Stefan ^ uzel. 604 Moore St.. t .	.„
BrMgeville. Pa.: zdravnik: H. H. Drušfvo Sv. Štefana, stv. 26, Pitts-
Rittenhause.Federal, Pa.	I	burgh, Penna.
m.
Predsednik: Joseph Bregach. 437 — 4 St., La Salle, lil.; tajnik: Anton Kas-tlgar, 1146 — 7 St., L® Salle. IU.; blagajnik: Joseph Brezovar, 2128 — 8 St.. Peru. 111.; zdravnik: F. J. Macl-jewski, Maiu St„ La Salle. IU.
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1 url po|K»ldne v dvorani Sv. Roka.
Predsednik: Law rence Klemencich, | r«ox 17, Burdlne, Pa.: tajnik: John Demshar, Box 237. Burdine. Pa.;!
Predsednik : Joseph Likar, 4908 Hatfield St.: tajnik: Joseph Pogačar, 5309 Berlin Alley; blagajnik: Joseph Lu-hirh, 214 — 57 St, ; zdravniki: Martin Parr in Benjamin Vienar. — Vsi v Pittsburgh, Penna.
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu •4> 2 uri popoldne v K. Slov. Domu, soba 5, na 57th !n Butler Sts.
Jruštvo Sv. Mihaela Arhangela, štv. 27.
Diamondville, Wyo.
Predsednik: John Borstnai. Box 181. Jiiumondville, Wyo.; tajnik; Z. A. Ar-ko, Box 172, Diamondville, Wyo.; blagajnik: Z. A. Arko, Box 172, Diamond-vl'le, Wyo.. zdravnik J. R Marquis, Kem merer, Wyo. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v društven! dvorani, Diamondville, Wyo.
Društvo Marija Danica, štv. 28, Sublet, Wyo.
Predsednik: John Pagon Box 192; tajnik: John Tostoversnik, Box 184; blagcjnik: John Krzisnik, Box 125; z-lravnik: J. K. Newman. — Vsi v Sublet, Wyo.
. >'eja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Tony Turk dvorani. Društvo Sv. Jožefa, štv. 29, Imperial.
Penna.
Seja vsako drugo nedeljo ob 2 url
j*»poldne v dvorani Sv. Barbare v Burdine. Penna. .
Društvo Sv. Barbare, štv. 5, Soudan, Minn.
Predsednik: Joseph Erchull, Box 665, Soudan. Minn.; tajnik : John Dra-govan. Box 063. Soudan. Minn.; blagajnik: Anton Gornik. Box 1565, Tower, Minn.; zdravniki: R. L. Hums in A. J. O'Leary, Soudan, Hospital, Soudan, Minn.
Seja vsako četrto nedeljo v mesecu v Orkevni Kapeli. Tower, Minn.
>rnštvo Sv. Alojzija, štev. 6, Lorain, Ohio.
Predsednik: Louis Bnlant. Box 100, Pearl Ave.; tajnik: John Kumse, 1735 E. .*J3rd St.: blagajnik: Andy Klinar. 1748 E. -TO Street; zdravnik: Wra. A. Pitrele, 2Mfi Pearl Ave. — Seja vsako trerjo nedeljo v mesecu v Louis VI-rant Dvorani na 1700 E. 28th St., IjO-ritin, O. (ob eni uri opoldne.)
Društvo Sv. Cirila in Metoda, štv. 9. Calumet, Mich.
Predsednik: John llenieh. 104 — 6 St.; tajnik: John D. Zunich. 4098 E.j Cone St.; blagajnik: Joseph Sreber-j nak. 511 N. 5 St.; zdravnik: A. C.j 170; tajnik: Louis Tolar, Box 242: K<* he. Calumet. Mj^h.	I blagajnik: Frank Bogataj, i>ox 325.
Seja vsaki, tretjo nedeljo v mesecu t Vpi v impei.!al Pa Dmgtvenl zdrav-
Predsednik: Valetin Peternel, Box
prvi maši v Dvorani Slovenske eerk-
Društvo Sv. Štefana, Stv. 11, Omaha, Nebr.
Predsednik: John Černelič, 1212 Msr tha St.; tajnik: Michael Mravenec, 1454 So. 17 St.; blagajnik: Michael Mravenec. 1454 So. 17 St.; zdravnik: j uik: Joseph Strle, 212 W. Maple St; Clias. J. Nemec. 1.116 Williams St. —j Chisholm, Minn.; blagajnik: John La Vsi v Omaha. Neb.	1 mnth. 104 E. Spruce St; zdravhik:
ni«.: Dr. Sprowls. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Narodnem Slovenskem P j mu.
I>ruštvo Sv. Jožefa, štv. 30, Chisholm, Minn.
Predsednik: John Kochevar, 428 W. Poplar St., Chisholm, Minn.; taj-
Seja vsako tretjo nedeljo db 9 url dopoldne v dvorani na 1245 So. 13 St.
Društvo Sv, Jožefa, Štv. 12, Pittsburgh, Penna.
Predsednik: Jacob Lavrič, 204 — 57 St.. Pittsburgh. Pa.; tajnik: Vincent An h. 1 Rfet -nbach St.. N. S. Pittsburgh. Penna.; blajmjnik : *Anton Dol-»uovlch. 1617 Hat zel St., N. S. Pittsburgh, Penna.: zdravniki: Jos. Donaldson In Jos. Styler.
Seja vsako drugo nedeljo ob 2 url popoldne v Kranjsko Slov. Domu, soba 11 na 57 Butler St.. Pittsburgh. Pa.
Društvo Sv. Alojzija, štv. 13, Baggaley, Prana.
Predsednik: Louia Kese, Box 164. Pleasant Unity, Penna.; tajnik: Jos. Zabkar. RFD 1 Box 137. Latrobe, Pa.; blagajnik: Anton ltak. Box 53, Hos-tetter, Penna.; zdravnik: F. E. Kath-eiuian, Wliitney. Penna.
Sej« vsako tretjo nedeljo v mesecu oii 2 uri poi»o!dne v Slovenskem Narod-reus Dumu v Pat ton. Penna.
Društvo Sv. Jvžefa. štv. 14, Crockett, Calif.
Predsednik: Frank Velikonia, Bo* 532. Crocket t, Calif.; tajnik: Michael N< mani«>h, B<»i 157. Cr»»ckett. Calif.; blagajnik: Mike Pešel, Box 115. Croc-krtt. Calif.; zdravnik: J. 11. Adams. Ciockett. Calif.
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v stanovanju tajnika.
Društvo Sv. Petra in Pavla, štv. 15. Pueblo. Celo.
Predsednik: Daniel PredovlC. 142 3>aas Ave.; tajnik: Frank Janesh, 1212 Bolim« ti Ave., blagajnik: Kari Kinu. 12 IS* Mahren Are.; sdrsvnik: l»r Argjr.	v I*neido. Colo.
Društvo zlmruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Joe Sihuster d v or t ni na Northern Ave.
Društvo Sv.. Cirila In Metoda, štv. lC,
Predsednik: John Martlncic, RFD. 5 Box 70; tsjntk: Frank Rovan. RFD. 1 Box 70: tajnik: Frank Rovan. Box 279. blagajnik: Frank Rovan. Box 2W: edravnije: J. M. Heading. Chestnut St. — Vsi v» Jtdinstown. Penna.
freja-vsako tretjo nedeljo v mesecu v novi dvorani na Moreliville.
Sv. Alojzija, Štv. 18,
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu na dvorani Drug Store. Drnstvo Sv. Mihaela Arhangela, štv. 40. Claridge, Pena.
.Predsednik: Anton Jertna, Box 204; tajnik: -Anton Kosoglov, Box 144; blagajnika Anton Jerina, Jr., Box 204; zdravnik: J. S. Silvls, Harrison City, Penna.
Seja vsako drago nedeljo v mesecu
v Slovenskem Narodnem Domu ob 9:30 A. M.
Društvo Sv. Jožefa, Štv. 41, East Palestine. Ohio.
Predsednik: Frank Hostnik, 674 E. Main St.; tajnik: Anton Bi^lih, 477 E. Martin St; blagajnik: Valentine Da^arin, 681 Alice St.; zdravnik: W. A. MeCcmmon. Vsi v East Palestine, O. — Seja vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoldne pri brata Fr. Jur-javcich.
Društvo Marija Pomagaj, šiv. 42. Pueblo, Colo.
Predsednik: John M ram or, 1114 Bob-ceu Ave; tajnik: Primož Knafelc, 1240 -anta Fe Ave; blagajnik: Primoa Knafelc. 1240 Santa Fe Ave; zdravnik: — Chas. Argyr. 1225 Taylor Ave. — Vsi v Pueblo, Colo.
Seja vsako tretjo nedeljo ob 8:30 dopoldne v Jos. Šuštar, dvorani na 223 E. Nortker Ave, Pueblo, Colo. Društvo Sv. Alojzija, štv. 43, East
Helena, Manfc . Predsednik: Ant. Smole, Box 13; tajik: Frank Percich, Box 327; blagajnik: Frank Prebil, Box 74; zdravnik: L II. Dent. Vsi v East Helena. Mont — Seja vsakega 17. v mesecu ob 7. nri zvečer v Frank Balkovec prostora. Društvo Sv. Martina, štv. 44. Barfcerton. Ohio.
Predsednik: John Balant, 436 - 1 St; tajnik: Anton Okolish, 218 Liberty Ave.; blagajnik: Frank Merkun, 131 Brady Ave. Vsi v Barberton, Ohio. — Društveni zdravnik: F. Lahmus. ■— Sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Mrs. Dormlsli dvorani. 436 Bolivar Rd.
Društvo Sv. Jožefa, Štv. 45, Indiana*
* polls, Ind.
Prwisednik: Louis Rud man. 3208 W. 10 St; tajnik: Louis Komlanc, 732 X. Warman Ave; blagajnik: John Vidmar. 770 N. Holmes Ave? zdravnik: T. v\ Potrpnaff, 705 N. Holmes Ave. — Vsl' Indianapolis, Ind.
Seja vsako drugo nedeljo v mesecu 11 1 uri popoldne v dvorani Joseph GaCnik. 903 Ketchem St. Indianapolis. Društvo Sv. Barbare, štv. 47, Aspea, Colo.
Predsednik: Joseph Borstnar, Box 419: tajnik: Louis Grohar, Box 162; blagajnik: Anton Kostelic, Box 731; rdravnik: W. H. Twining.- — Vsi ▼ •Vyi'on. Colo.
Seja vsak tretji četrtek v mesecu v Nn rodnem prostora.
Društvo Sv. Jurija Vitezi, štv. if, Kansas City, Kaos.
Predsednik: Mat Petek, 437 Orvllle Ave; tajnik: Joe Derchar, Jr.. 514 Ohio Ave; blagajnik: Joseph Cvitko-\ich. 518 Dugarro Ave; zdravnik: F. Gross, 821 Minnesota Ave. — Vsi v Kansas City, Kans.
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu I>opoldne v cerkveni dvorani na 515 Ohio Ave. Kansas City, Kans. Društvo Sv. Petra, štv, 50, Brooklyn, N. Y.
Predsed.: Kart Lustlk, 106 Scholes St.: ta jidk: Jacob Slabicli. 218 Lynch St: blagajnik: Alex Stimac, 585 Quincy St: zdravnik: Percy Houghton, 195 Lenart St. — Vsi v Brooklyn, N. T.
Seja vsako tretjo soboto v mesecu na 92 Morgan Ave, Brooklyn ob 8:30 zvečer.
Društvo Sv. Petra in Pavla, štv. 51, Murray, Utah.
Predsednik: Louis Založnik, Box 33; a. riik: Joseph Kastelic, 86 W. Sv. 63 oo.. blagajnik: Marko Petrlch, 4978 S.
tate St.; zdravnik: Dr. Rothwell. Vsi v Murray, Utah. — Seja vsaki dragi torek v dvorani pri Matt Shober v Murray, Utah.
Društvo Sv. Jožefa, štv. 52, Mineral, * Kan.
Predsednik: Mart. Oberzan, Box 1376; tajnik: Louis Kozle veha r. Box 900;
E. W. E i sen man. Rood Hospital, Chisholm, Minn.
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2 uri j*»poldne v Karel Hali. Društvo Sv. Alojzija, štv. 31, Brad dock, Penna. Presednlk: Anton Nemanich, 1556 Oak St. N., Braddock, Penna.; tajnik: John A. Germ, 507 Cherry Way, Braddock, Penna.; blagajnik: Eugene Mosetic, 15 Penna Ave., Turtle Creek P>hna: zdravnik: A. Krohnak, Talbot Ave, Braddock, Penn. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Lib vinski dvorani.
Društvo Marije Zvezda, štv. 32, Black Diamond, Wash.
Predsednik: John Ju van. Box 153. tajnik: G. J. Porenta; blagajnik: John Tratnik, Box 83; zdravnik: H. S. Smith. — Vsi v Black Diamond, Wash.
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu c h 1 uri poi>oldne v prostorih sobrata John Juvan.
Društvo Sv. Barbare, štv. 33, Trestle, Penna.
Predsednik: George Oblak, RFD.'biagajnik: Martin Bambich, Box 1405; 2. Box 82, Turtle Creek, Pa.; tajnik: zdravnik: H. B. Hawthorne. Vsi v W. Frank Schifrsr, Box 122, Unity. Pa. Mineral, Kans. — S~Ja vsako tretjo ne-blagajnik: John Schifrar, Box 122. deljo ob 2. url popoldne pri tajniku. Unity, Pa. Društven! zdravnik: Law- v W. Mineral, Kans. renče Creighton. — Seja vsako tretjo Društvo Sv. Jožefa, štv. 53, Utile Flails, nedeljo ob eni url popoldne v Sloven-j	N.
Fki dr oran l v Trestle, Pa.	j" Predsednik: Joseph Homovec, 44 Da-
Društvo Sv. Petra in Pavla, štv. 35, rube Street; tajnik: John Purnat, I Joy delt Penna.	Douglas St; blagajniki John Kan-
Predsednik: Jacob Jereb, Box 16; fi^b, S Danube Lane; adravnlk: H. tajnik : Andrew Malovrh. Box 151 ; W. Vickers, John S$. Val V Little Falls blagajnik: John Ilersich, Box 21. N. Y. — Seja vsako drugo nedeljo v zdravnik: A. W. Leech. — Vri v »'esecu * lastni dvorani na 36 Danube Lloyden. Penna.	Street.
Predsednik: Matt Ferlic, 211 Sher-msn St.; tajnik: Lcrais Taucher, Box 835; blagajnik: Frank Fortnna. Box 730; sdravalk: D. B. Park. — Vsi v Rack Springs, Wyo.
Peja vsako tretjo nedeljo v mesecu 10 ari dopoldne
20, v
seja vsako tretjo uedeljo ol» 2 uri i»o-iKjIdne v svoji lastni dvorani. Društvo Sv. Alojzija, štv. 36, Cooe-ugh, Penna.
Drnitvo Sv. Fnažlška, ltv. 54,
ninnnc, nstm.
Predsednik: Peter Sterk, 404% R- R-SC.; tajnik: Joosph Smola, 114 W. Sen-
P red sodnik: John Kolar, RFD.	bla^jnik: John Porsbe Box
tajnik: Joseph Dr«nelj. 303 Main St; ^ 014 ~ 3rd Ave; zdravnik: C. blagajnik; Joseph Turk, Box 164; Posten, Rood HospItaL - Vsi v Hibh-
zdravnik: H. M. Griffith, First St,:in^ Minn
Vsi v Conemaugh. Penna.	Seja vsako tretjo nedeljo ob 10 uri do-
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecn ^^ v0Wo^re	• WT
Društvo Sv. Bslfs. štv. 55, Uniontoara
Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 -uri popoldne v Workingman's Home.
Društvo Sv. Štefana, štv. 58, Bear Creek, Mont.
Predsednik: John Luzar, Box 204, Bear Creek, Mont.; tajnik: Ludvig Champa, Washoe, Mont.; biagajnik: John Hodnik, Box 55, Bear Creek, Mont.; zdravnik: J. C. F. Siegfriedt, Pear Creek, Mont.
Seja vsako 3 nedeljo v mesecu ob liri popoldne v Chesarkovi dvorani Pear Creek, Mont. Društvo Sv. Barbare, štv- 60, Chisholm. Mina. Predsednik: Anton Samec, 216 W, Spruce St; tajnik: Joseph Bavet«, 108 W. Spruce St; blagajnik: John Er-ciinll, 111 W. Spruce St; zdravnik: E. W. Eisseman, 211 W. Poplar St. — Vsi v Chisholm, Minn.
Seja vsako tretjo nedeljo ob 10 url dopoldne v John Grahek dvorani, Chisholm. Minn.
Društvo Sv. Juiija. štv. «1. Beading, Penna.
Predsednik: Anton Krize, 327 Harold St; tajnik:»John Pezdirc, 343 River St: blagajnik: Matt Vardijan, 353 W. Green St; zdravnik: Wm. C. Werts, 33 Schuykill Ave. — Vsi v Reaftlng. Perma.
Seja vsako drugo soboto v mesecu ob 7 uri zvečer v Clinton dvorani na vngalu Front in Washington S ti. Društvo Sv. Florijana, štv. 64, South Range. Mich. Predsednik: Joseph Mukavec, Box 86; tajnik: Joseph Mukavec, Box 86; blagajnik: John Kralt. Box 10; zdravnik : Dr. Becker. — Vsi v Baltic. Mich.
Sejn vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v Nick Kralj prostorih.
Društvo Sv. Petra in Pavla, štv. 66, Joliet, HI.
Predsednik: Joseph Jurjevich, 1201 N. Broadway; tajnik: Anton Barbich, 119 Baub St; blagajnik: John Jerman. 1112 N. Chicago St; zdravnik: W. M. Struzynski, 704 N. Chicago St. — Vsi .Toilet, ill.
Seja vsako tretjo nedeljo, v mesecu v stari fioli Sv. Jožefa, ob i uri popoldne »ruštvo Sv. Isus Prijatelj Malenih, štv. 68, M ones sen. Penna. Predsednik: John Likan, Box 1288, ainik: Anton Smr^kar, 1045 Schon-jnkar JLve; blagajuk: Andrew Matko, Box 1203; zdravnik: F.C.Duvall, Schon-makar Ave & 11 St. — Vsi v Monessen, Penna. -
Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10 uri dopoldne v Hrvatski Dvorani na 1049 Schonmakar Ave. Monessen, Penna Društvo Sv. Petra, štv. 69, Thomas, W. Va.
Predsednik: Matevž Korošec, Box n92, Thomas. W. Va.; tajnik: Fr. Er-pic. Box 301, Thomas, W. Va.; blagajnik : Fr. Erpic, Box 301, Thomas, W. Va z J ravnik: J. Miller, Box 166, Thomas, W. Va.
Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v Eagle Hall.
Društvo Zvon, štv. 70, Chicago, IU.
Predsednik: Andrew Spolar, 1802 S. Racine Ave; tajnik: John Jurecich, 2226 Blue Island Ave; blagajnik: John Voikar, 2110 W. 21 Place; zdravnik: Joseph E. Ursich, 1901 W. 22 St, cor Lincoln St. — Vsi v Chicago, HI.
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani na 22 Place & So. Lincoln St., Chicago, 111. Ihmštvo Sv. Janeza Krstnlka, štv. 71, ColHnwood, Ohio. Predsednik: Karol Kral. 385 E. 165 St; tajnik: Frank Trepal, 15716 Holmes Ave; blagajnik: Frank Tekavc, 818 E. 155 St; zdravnik M. C. Davis. 714 E. 152 St, — Vsi v Collinwood, O.
Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v Slovenskem Domu. Holmes Ave, Collinwood, Ohio. Društva Sv. Barbare, štv. 72, Taylor, Wash.
Predsednik: Ciril Ermenc, Box 87, Enumclau. Wash., tajnik: Andy Gorap, Box 41; blagajnik: Andy Gorup, Box 41) Taylor, Wash.
— Seja vsako tretjo nedeljo ob. 10. uri dopoldne pri bratu A. Gorap. Društvo Sv. Janeza Intsfla, štv. 75,
Predsednik: Andrtw Gruden, Box 2; tajnik: John Koprivshek, Box 21*; lagajnik: • Andrew Milavec, Box 31; d ravnik: J. V. Harsh as. — Vsi v Meadow Lands, Penna
Seja'vsako tretjo nedeljo v mesecu h 9:30 uri dopoldne v Bear Hali, T»adow Lands, Penna. Irruštvo Sv. Jožefa, štv. 76. Oregoa City, Ore. . Predsednik: Joseph Mrak. 16th A aylor St; tajnik: Frank Viteznik, 505 Madison St; blagajnik: Bartol I»izar, 1115-12 Polk St; zdravnik: S. H- Mount. —'Vsi v Oregon City, Ore.
Seja vsako tretjo nedeljo v meseca ob 2 uri popoldne v hiši sobrata Bartol T.uzar. 1115-12 Polk St. Oregon City. Draštvo Sv. ReSaeca Telesa, štv. 77,
Dr. Lyon. — Vsi v Heilwood, Penna. Seja vsako tretjo nedeljo ob 1 uft 627 Aurora Ave; blaga j niča: Mary Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu po;»oldue pri Frank Wodeniku na za*.V.Tbic, 491 Aurora Ave; zdravnik: B.
pad nI 7. cesti, Walsenburg, Colo. [J- Puffer, 488 Liberty Ave. — Vsi v Društvo Marija Vnebovzetja, štv. 103, Aurora, IU.
Collinwood,-Ohio. - I ^i® vsak<> drugo nedeljo v mesecu
_____ Predsednica: J oil una Pust, 15703 2 url popoldne v dvorani Sv. Jer-
ra Ave., tajnik: Anton A. Verbic, 373 ^bool St.; tajnica: Anna Pierce. 686 ue^R-
DruSlvo Marija Čistega SpoCetja,
ob 2 uri popoldne pri sob. Ant. Snion.
Društvo Sv. Jerneja, štv. 81, Aurora, IU.
Predsednik: Jerry Verbic, 635 Auro-
Woodlawn Ave; blagajnik: August Ver-1 ^ 157 St.; blagajnlca: M*ry Mevsek, bie, 491 Aurora Ave: zdravnik: B. j. 10017 Holmes Ave.; 'zdravnik: H. D. Pulfer, 294 Liberty St. — Vsi v Auro- M- bowler, 779 E. 152 St. Vsi v Cieve-
ra, IU.	j laud. — Seja tretjo nedljo v meseca LC; tajnica: Katharine Peshell, Box
Seja vsako 3 nedetfo v mesecu ob ob 2. popoldne v Slovenskem Domu. 105; blagajnlca: Margaret Kovali, Box
Štv. 120, Ely, Minn.
Predsednica: Katherine Slogar, Box
4i«7; zdravnik: Owen W. Parker. — Vsi v Ely, Minn.
Seja vsako prvo nedeljo popoldne ob
2 uri popoldne v svoji lastni dvorani, [13830 Holmes Ave. na vogaln Aurora in Hankes Ave.	Društvo Jngoslovan, št" 104,
Društvo Sv Janeza Krstnlka. fitv as	Chicago, IU.
SheboyganTwita^	!' Pmlsednik: John Kosicek, 1805 , So. 2 uri v Joseph Skala dvorani.
Predsednik: John Perhne. 1022 Wis-jAve; tajnik: Josei»h	l'soo Dr„štvo Sv. Treh Kraljev, štv. 121,
consin Ave; tajnik: John Mervar, 514 ^ bJasa;: Joseph Blish'i	Dodson, Md.
North 9 St; blagajnik: Anton Bbrse. V**? W* ~nd St; travnik: Jos. Heg-J Predsednik: John Vauken. Box 85; 823 Pennysjlvania Ave; zdravnik: O.: , '	So- Racme ATe* ~ Vsi T Dodson, Md.; tajnik: Jernej Intihar,
P. Gutsch, 805 N. 8 St. — Vsi v She-1 ChIcngo' I1L	'Box 12, Dodson, Md.; blagajnik: Louis
Loygan, Wis.	*j Se-*a vsako Prvo so,,oto ob 8 uri 2ve- Iutihar, Box 11, Dodson, Md.; zdrav-
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu I**1" pri bratu John KosiCek' 1805 So- nik: Thomas B. Crittenden, Dodson, v cerkveni dvorani ob 1:30 popoldne. Iiiulne Avc- Chicago, 111.	Md.
Drutvo Sv. Alartina. štv. 105, i Seja vsako tretjo nedeljo ob 2 url Butte, Mont.	'poi>oldne v Dodson Hali.
Predsednik: John Deslich, 1600 E.i „ .. „	.... ..
2nd St. tajnik: John Petritz, 2216 «™«vo Sv. Irancska, štv. 122,
1--------Homer City, Pa.
Pretlse«lnik: Anton Kovacb, Box 324;
„ . t,, ,	. tajnik: Frank Farenchak, Box 377;
.1 F. Lhotka, Owsley Block. — Vsi v , , ... .. . „ . „ Bi'tte Mont	blagajnik: t rank Krivec, Box 276. —
Seja vsako prvo ali drugo nedeljo Vsi v Hon\pr Citf; Pa-,
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu
ob 2 url itopoldne pri sobratu Frank
Društvo Sv. Martina, štv. 83, Superior, Wyo.
Predsednik: Anton Krashovitz, Box
556; tajnik: Louis Jerasha, Box 141. UViIIow ATemie; blapajnik: j 0 h n-blagajnik: Loms Jerasha Box 141;^^^ oo16 Willow Ave; zdravnik:" P zdravnik: Robert H. Sanders. — Vsi , i, twi,. -n^.i™.	_ tuji
v Superior, Wyo.
Seja vsako drugo nedeljo v mesecu popoldne v Pete Zenettovih prostorih.
Društvo Sil Andrej ttv. 84,
Trinidad. Colo.
Predsednik: John Kine. 200 W. Main Si, Trinidad, Colo.; tajnik: John Cc-kada, Tollerburg, Colo.; blagajnik: Fr.
Tomaž i u, Sofield, Colo.; zdravnik: Alfred Freudenthal, Trinidad, Colo.
Seja vsako prvo nedeljo v mesecu na 328 W. Main St.. Trinidad, Colo.
Društvo Sv. Jožefa, štv. 85, Aurora, Minn.
Predsednik: John Rozanc; tajnik: John Petrich. Box 238. blagajnik: John Pet rich. Box 238; zdravnik: G. F. Walter. — Vsi "v Aurora, Minn.
Seja vsako četrto nedeljo ob nri opoldne v Slovenski Društveni dvorani.
Drutvo Sv. Jožefa, štev. 86, Midvale. Utah.
predsednik: Emil Mllkovich, Box361; jjuiuth Minn tajnik: Peter Blatnik, Box 286; blagajnik: Jos. Percich, Bor 288; zdravnik : J. A. Hosmer. Vsi v Midvale, Vlah. — Seja vsakega 11. v mesecu
Radovicevi Dvorani. Društvo Sv. Alojzija, štv. 87. St. Louis, Mo.
Predednik: Michael Grabrljan, 2441 \osciusko St; tajnik: Frank Kudelja. 3216 So. 9 St; blagajnik: Anton Na-fcrgoj, 3216 So. 9 St; zdravnik: Herman W. Faber, 3127 S. Broadway. — Vsi v St. Louis, Mo.
Seja vsako drugo nedeljo v mesecu na 2200 So. 7 St.; St. Louis, Mo.
Društvo Sv. Mihaela, štv. 88; Roundup, Moot.
Predsednik: Matt Penica, Box 168. Klein. Mont.; tajnik: Geo. Zobec, Box 14, Klein, Mont., biagajnik: Joseph BanoveA. Box 40. Kleln.Mont.; zdravniki: N. Alexander in C. Piget, Roundup, Mont.
Seja .vsako tretjo nedeljo v mese.^ ob 1:30 popoldne v Union Hali v Gibb-town, Mont.
Društvo Sv. Jožefa, štv. 89, Gowanda, N. Y.
v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani na 131» Kampper Ave, Butte, Mont. Društvo Sv. Janeza Krstnika, štv. 106,
Davis, W. Va. Predsednik: Leopold Stanja, Box 356; tajnik: Joseph Jeran, Box 487 ; blagajni k : Leopold Jeran, Box 4S7; zdravnik: A. W. Campbell. — Vsi v Davis, W. Va.
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v Eagle Hall. Društvo Dulutkski Slovani, štv. 107, Duluth, Minnesota. Predsednik: John Movern, 624 — 2nd Ave, West Duluth, Minn.* tajnik: Fr. I-ovshin, 310% W. 4. St. Duluth, Minn. blagajnik: Fr. Lovshin, 310% W. 4. St., Duluth, Mtnn. Društveni zdravnik: F. J. Lepak.
Seja vsako četrto nedeljo v mesecu •nn Owls Hall, 416 W. Superior St.,
v lastni dvorani na 1st Alley. >ruštvo Sv. Janeza Krstnika, štv. 37, Cleveland. Ohio.
Predsednik: Urban Ropar, Box 1274.
_ „ ITniontown, Pa.; tajnik Frank Golcar,
Predsednik: Frank Zorich. 6217 St. Ik>x o Lemont Furnace, Pa.; blagaj-Clair Ave; tajnik: Frank Kacar.l^.	Pmh, Box 87, Lemont
1231 Add i An Rd.; blagajnik: Jamo Debevec. 6119 St. Clair Ave; zdravnik: F. J.** Kern, Cor. St. Clair Ave and 63rd ^t. — Vsi v Cleveland, O.
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1 uri popoldne v Slovenskem Narodnem Domu. soba 3, Cleveland, O.'
Društvo Sv. Barbare, štv. S»,
Prtdnsdaik: Valentin B raketa, 43; tajnik: Anton Cop. Box 440: bla-gajnlk: John Segata, pik: Dr. Hieston. — Tal v
Furnace, Pa.; sdravnik: Dr. Jeffrey, ITniontown, Pa.
Društvo zboruj vsako drugo nedeljo v mesecu ▼ Hrvatski Dvorani na Frank' lin St., Uniontown, Penna.
Seja vsako drugo nedeljo v v Hrvatski dvorani v Uniontown, Pa. Društvo Sv. M^ijs. štv. 87, K
Pvednedaik: Avgust ttipetlck, 400; tajnik: Anton Martinoek, blagajnik: Frank Nasode,
Društvo Sv. Antona, štv. 108, Youngstown, Ohio.
Predsednik: Frank Kolenc, 1018 State St; tajnik: Anton Nagode, RFD. 2y> Avon Park; blagajnik: Joseph Cekuta. 'i6 Smithsonian; zdravnik :Dr. WUliams 202 State St. — Vsi v Girard, Ohio.
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v Slovenskem' Domu v Girard, £)hio.
Društvo Marija Trsat, štv. 109, Keewatin, Minn.
Predsednik: John Hren, Box 332; tajnik: Anton Lunder, Box 151; blagajnik: Michael Medved. Box 345. Vsi v Keewatin, Minn. Društveni zdravnik: E. M. Loopborow« —^ Seja vsako tretjo nedeljo ob 10. tri dopoldne v Lami rovih prodorih.
Društvo Sv. Frančiška, štv. 110, McKinley, Minn.
Predsednik: Ivan Menart, Box 14, McKinley, Minn.; tajnik: Frank Bojtz, Box 112, Elcor, Minn.; blagajnik: Ignac Novlan, Box 111, Elcor, Minn.; zdravnik: Dr. O. H. Walner, Elcor, Minn.
£eja vsako tretjo nedeljo v mesecu
Predsednik: Anton Sever, 16 B'd- v f^y Hall, McKinley, Minn., ob 2
way; tajnik: Karl Strnisha, 114 Miller St; blagajnik: Anton Strauss, 137 Palmer St; zdravnik: A. C. AUen. — Vsi v Gowanda, N. T.
tiri popoldne.
Društvo Sv, Jurija, štv. Ill, Leadville, Colo. Predsednik: Martin Blatnik: 418
I'arenchak.
Društvo Sv. Alojzija, štv. 123. Ironton, Minn.
Tredsednik: Marko Vukelich, Iron-io*n. Minn.; tajnik: Frank Rantasha. I i.ton, Minn.; blagajnik : Tony Turk, Ircnton, Minn.; zdravnik: Dr. Shannon, Crosby, Minn.
Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ol> 10 uri dopoldne pri sob. Anton Turk.
Društvo Danica. Štv. 124, La Salle.
IU.
Predsednik: Joseph M. Metlic, 1025 Walnut St; Ottawa. III.; tajnik: Fr. Ravnikar, 1228 — 3rd St; La Salle, lil., blagajnik: John Rezen, 129 So. La Harpo St; La Salle. IU.
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu
» 10 uri dopoldne v Slovenskem Na-r- v. nem Domu. •
Društvo Soča. štv. 125.
Iseiin, Penn.
Predsednik: Joseph Martlnig«. Ife-lin. Penna.: tajnik : John Telbau. Box 174. Iseiin, Penna.; blagajnik: Jos. Je|ina, Iseiin, Penna.; zdravnik: W. E. Griffith, Iseiin, Penna.
Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 uri dopoldne v mestni dvorani.
Društvo Sv. Jožefa, štv. 126, New Derry, Penna.
Predsednik: Joseph Penlcli, Box 22; a'ew Derry. Penna.; tajnik: John Prah. Box 41, New Derry, Penna.; blagajnik: Jacob Penoza, RFD. 3, Box 100, lUairsvUIe, Pa.; zdravnik: B. M. Watkins, Derry, Penna.
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2 url pojioldne pri Joseph Penič.
Društvo Sv. Alojzija, štv. 127, Kenmore, Ohio.
Predsednik: Louis Stare. 82 N. 11 St; tajnik: F. S. Germ, 82 N. 11 St. blagajnik: Matt Zakrajs5ek, Box 344; zdravnik: C. B. Carr. 321 Boulevard. —• Vsi v Kenmore, Ohio.
Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu Louis Stare, 82 N. 11 St.
Društvo Sv. Srca Jezusa, štv. 128,
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu T„	vZZIhZ*,	New Duluth, Minn.
ob -> uri iranoldne v nrostorih sobrata-1 m St; taJn,k:	Aaton Koroshetz, 206 Predsednik: Anton Chernich, 9721
l^rKoTr ™ l^lmer St	12 W" Chestnut	St; blagajnik: Mark M.-Cuen St.; tajnik: Matt Gasperlch,
Alojzij Korbar, 399 Palmer St.	JR -ss, 522 Elm	St; zdravnik :. J. A. ^ _ 101 Ave. • blagajnik: Frank
Društvo Orel. štv. 90, New York, N. Jeannotte, 120 W. 7 St. — Vsi v Lead- Blatnik, 332 — 99 Ave. W.; zdravnik: Predsednik: Jos. Rems, 2327 Put-|Tj)ie, Colo, lan Ave., Ridgewood, N. T.; tajnik: Seja vsakega 15tga dne v mesecu v 'alentine Orehek, 183 Manjer St., 'dvorani na 206 W. Chestnut St. trooklyn, N. Y.- blapjnik: John La-'Društvo gv Janeza> Krstnika, štv. 112, :jun, 1010 Garden St., Hoboken, N. J.j	KitzvUIe. Mten.
travnik: Percy Houghton, 195 Leo-j iredsednik: Joseph Ticar, Box 142, ard St., Broklyn, N. T. — Seja vsa- So Hibbing, Minn.. tajnik: Frank
-o tretjo soboto ob 8. uri zvečer pri Jo. George' Koenig, 167 E. 4th St., \ew York City.
Društvo Sv. Mihaela Vitezi, štv. 92, Rockdale, IU.
1'redsednik: 'Jos. Sustar, 705 Meadow Ave; tajnik: John Shetina, 100 Canal St; bUgajnik: Michael Smajt, 724 Meadow Ave; zdravnik: C. Ogden, 302 E. Washington St. — Vs». v Rock-, dale, IU.
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1 url popoldne v Mavričevi dvorani na 420 Moen Ave, Rockdale, 111. Društvo Sv. Boka, štv. 94, Wankegan, HL Pre<lye<lnik:. John Bartel, 1016 Jackson St; N. Chicago, HL; tajnik: Anton Kobal. 1022 Jackson St; N. Chicago
J. W. Johnson. Vsi v New Duluth, Minn.
Seja vsako tretjo sredo v mesecu v Maccabees HaU.
Društvo Severna Zvezda, štv. 129, Ely, Minnesota.
Predsednica: Angela Plshler, Box AU;tajniea: Frances Vider, Box 673; blagajnica: Ivana Kolenc, Box 737; zdravnik: Owen W. Parker. — Vsi v Ely. Minuesota.
Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldne v J. N. Domu.
Društvo Slovenski bratje, štv.130, De Pue, HL
Predsednik: Ignacij Jane, Box 246.
Shega, Box 784, So. Hibbing, Minn.; blagajnik: Andrew Divjak, Box 6, N. n.i*bing. Minn.; zdravnik: F. BuUen, II«od Hospital, So. Hibbing, Minn.
Seja vsako tretjo nedeljo r mesecu oh 1 uri popoldne v Peter MuSič dvora nL
Društvo Slovenec, štv. 114, Ely, Minnesota.
Predsednik: John Kovach; tajnik: John B. Smrekar, Box 355; blagajnik: tajnik: Josephine BenkSc, Box 412; hia-Peter Skradski; • zdravnik: Owen gajnik: Josephine Benkfie, Box 412. W. Parkeir. — Vsi v Ely, Minn.	|Vsi v De Pue, I1L Društveni zdravnik:
IU.; blagajnik: Frank Mesec, 1031 Me AUister Ave; N. Chicago, HL; zdravnik: Dr. Dubavy, 520 — 10th St; Wankegan, IU. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slovenskem Narodnem Domu.
Društvs Sv. Frančiška, štv. 99, Moon Run, Penna.
Predsednik: Frank Maček, Box 123; tajnik: Frank Podmilsak, Box 222; blagajnik: Joseph Matjaž, Box 312; zdravnik: John Eurkett. Vsi v Moon Run, Pa.
Seja vsako tretjo hedeljo v mesecu ob 1 uri popoldne v Moon Ran Dvorani.
Društvo Mgtere Baftje Karaebk Štv. 166, Momngah, W. Va.
Predsednik^ John Tufton. Bok tajnik: Anton Hervatln, 154 Pike St; Magajnik: Matt Tnikovtch. 65 AUey St;
Predesdnik: Florijan Ovsec, RFD. 7. Box 12. tajnik: Ant. Kos, RFD. 7, Box 125; blagajnik: Louia Bregar, RFD. 7, Box 35A; zdravnik: W. J Potto. — Vsi v Greenshurg, Penna.
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldne v Homer Plan HaU Društvo Sv. Alojzija, štv. 78, SalMa. Colo.
Predsednik: Anton Milavec, RFD
«;A: tajnik- Jacob Evans, 611 W. 2nd j zdravnik: Dr. Smith. — Vat v 6t; Magajaik: John CheraUc, 730 W. gah, W. Va.. 3rd St:zdravnik; Rex C. Fuller. — Seja vsako tretjo nedeljo v.mesecu Vsi v" Salida, Colo.	pri Matt Turkovttu, 65 Alley St.
^r^ss^rss "-»--n-t***-«" >«•
|Bv. Alojsdja pri RadotopHnicL	I pred^amk^ Hlfca Medved, 1
Štv. 79, Bailwood,. 1 Valsenbnrg, Colo.; tajnik: Fr.
I id k Box 91. Walsen. Colo.; blagajnUT. FrsdilWhrtk: Frank Loaav, Baft 88;'Andy Sfieagov. Box 38, 144; blagaj-^adravmik: A. K.
,.-. . . ' . • ■ .
Seja vsako četrto nedeljo v mesecu 7 Jugoslovanskem N. Domu.
Društvo Sv. Pavla, štv. 116, Delmont, Penna.
Predsednik: Frank Kern, Box 547, Export, Penna.; tajnik: Alexander Skerlj. Box 256, Export. Penna.; blagajnik : Andrew Bogataj« Box 458, Ex-j»ort, Penna - zdravniki: D. Earnest. Delmont. Penna. in M. H. Smithgall. .Export, Penna. • *
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2 uri popOldne v Slovenski dvorani. \Hiite Valley. Penna.
Društvo Sv. Štefana, štv. 117, SarteU. Minn. Predsednik: Frank Zakrajšek, Sar teli, Minn.; tajnik: Matt Razinger, Box 103, SarteU. Minn.; blagajnik: Peter Zupan, SarteU Minn.; zdravnik: Wm. Frisleben. Sauk Rapids, Minn.
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu obio. pri sobratu Frank ZakrajSek.	j seja vsako drago nedeljo oh 10 uri
Društvo Sv. Jurija, štv. 118, dopoldne v J. S. N. Domu, Euclid, O. Cokedale, Colo.
Wai. Scaqlon.
Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ib 5 url popoldne pri sobratu Frank Grilcu.
Društvo Sv. Antona, Stv. 13L Great Falls, Mont.
Predsednik: John Predovieh, 1018 -8 Ave, N.; tajnik: John Ponikvar, — 3309 — 4 Ave, N.. blagajnik: John Ponikvar, 3309 — 4 Ave, N.: zdravnik: B. C. Lord, 801 First Natlonel Rank Bid g. — Vsi v Great Falls, Mont.
Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri tajniku na 3309 — 4 Ave, N.
Društvo Napredek, Štv. 132, Euclid, Ohio.
Predsednik: Louis Rehar, 21207 E. 207 St; tajnik: John Korencich, 20927 E. MiUer Ave; blagajnik: Ant. Slapko. 775 E. 185 St; zdravnik: W. B. Bol ton, 17226 St. Clair Ave. — 'Vsi v Euclid,
Predsed.: A. Bratotrh. P. O. Box 54, Bon Carbo. Colo.; tajnik: Stefan Jen-gich. Box 238, Cokedale, Colo.; blaga fnik: Joseph Frlan, Box 287, Cokedale, Colo.; zdravnik: R. C. Dtrnkel, Cokedale, Cola
Seja vsako tretjo nedeljo v pri sdbratu Stefan Jengich.
Sv. Ane, m: UŠ,
Predsednica: Mary Seewarkar, 88 Art; tajnica: Antonla Ajster,
Društvo Sv. Ane, štv. 1SS, Gilbert, Mkm.
Predsednica: Frances Boje, Box 253; tajnica: Angela Klanchar, Box 581; blagajnlca: Frances France!, Box 388; zdravnik: Fredrelck Barretts— Vsi v Gilbert, Minn.
Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 nri popoldne v John France prostorih.
•40
(NaflaUevmfe na 6. oKhL)
___..... . .
'•»P'-V*
GLAS NAROT>A, 5. JUL. 1923

etno, toda resnično
Življenje piše najlepše romane.
Znana prvdovica : — polovica te v različnih jetnisnicah citati Mvcta ne ve, kako živi drug«, — dela Darwina, Volatirc-a in Spen-je bila več kot enkrat dokazana, cerja. To čitanje ga je najbrž pre-Le redkokedaj izvemo kaj pozi- dramiio ter brez dvoma v veliki tivnega o tej drugi polovici. Živi meri pripomoglo k temu, da se je »vo>je lastno življenje, molči ter do njegovo toštftvo izpnmenilo. prenaša bremena, brez pritožb inj On je tudi mnenja, — ki pa na-
brez oglaševanja.
Ta maLi svet, svet raad edin jen j>a nima kot ostali svet »vojih go-vorikov, pesnikov in pridigarjev, ki bi dali izraza čustvovanju tega • veta, kajti tlačansko delo mu ne daje nobenega časa za literarne poskuse.
Ljudje v tem svetu pa so slič-ni v drugem svetu, kjer vladata bogastvo in raakoaje. Navdaja jih ista strast, isto hrepenenje po sreči in ljudje tega s?vcta imajo pogosto izkušnje, ki so bolj presenetljive, a gotovo prav tako človečke kot Jib zasledimo v palačah milijonarjev.
Humptv Jaekson je človek, ki je v svtyjem življenju dosti izku-«il, več kot je vsajeno večini ljudi. Sedaj je lastnik neke prodajalne ptičev in drugih živali v go renjem delu mesta New Yorka. Vodi mirno življenje, čita, kar se zdi človeku na prvi jn>gled precej čudno, preti vsem znanstvena dela ter si je ustvaril svojo lastno življentfko filozofijo, ki ima to prednost, da temelji na njegovih lastnih izkušnjah. Abstraktno razmišljanje ni njegova stvar in novega filozofskega sistema ne moremo prič ako ati od njega.
Hum.pt y i ni a za seboj zelo burno tnlado*»t. V svojih mladih letih — in tega prav nič ne prikriva, — je bil voditelj (ras House gauge na dolenji iztočni strani. Seznanil se je z različnimi kaznilnicami. med drugimi tudi s Sing Sin-gom in Elmiro ter zre danes s filozofskim mirom nazaj na one davne čase.
—	Kaj je ganga ? —- je vprašal napriincr. .— Nikakega opisa te besede ne najdemo niti v \Veb-ttterju. Imeli smo Eastman gango. Paul Kelly gango, Five Points gango, a člani teh gang so >tf združili le v trenutku, ko se je bilo fcreba boriti proti kaki drugi gan-gi. V splošnem pa je vršil vsak na svojo lastno pest kriminalna dejanja.
—	Pričel sem s tem, da sem v starosti dvajsetih let izropal v pijanosti neko groceayjo, — je nadaljeval zamišljeno. — S tem je prišla stvar v tek in dvajset let je šlo tako naprej, čeprav sem moral medttem odsedeti daljše termine v jetnisnicah. Zaporne kazni ne poboljšajo ljudi, pač pa napolnijo kaznjence s hudobnostjo ter osveteželjnostjo. Pogosto <lobi človek v rpke par bornih dolarjev in če ga zalotijo, mu prisodijo dolgo kazen in on se vprašuje: — Zakaj? S tem se nahuj-ska človeka pmrti družbi.
iprotuje mnenju Lombrosta, — da ni namreč nikitkih rojenih zločincev, temveč da ustvarja lj"udi in značaje le okolica. Slaba družba in borne življen^ke razmere po kvarijo mlade in občutljive ljudi.
V (Jas Ilouse okraju so živeli •naprimer pred dvajsetimi leti le revni judje. Otroci niso imeli ni-kakih igrišč in mladina ni imela v-led tega ničesar, s čemur bi se mogla razvedriti ter se zabavati. Posledica tega je bila, da si je izmislila neumnosti in podlosti in če je bil kak deček obdolžen majhnega zločina, katerega ni bil kriv, je čutil prizadeto mu krivico ki s časom so se razvili v ijem vsi slabi nagoni.
Danes zre Humptv Jackson s filozofskim mirom nazaj na svoje prejšnje življenje in marsikaj, kar pravi on, zasluži, da bi vzeli nekoliko bolj vpoštev taikozvani socija-lni reformatorji. Oe bi marsikateremu ubogemu ter zapuščenemu otroku svetila milejša zvezda tekom mladosti, bi postal tek njegovega življenja povsem dru-gačeot V številnih mladih ljudeh, ki so postali del zločinskega tive-ta, se vzbudi v teku let želja po miru, a kljub temu drve navzdol po poševni poti. dokler jih nekega dne ne zaloti usoda, nakar so prisiljeni preživeti preostale svoje dni za jetniškim zidovjem.
Humptv je bil srečnejši kot je večina ostalih, kajti sledil je svojemu dobremu angelju ter se otre-sel zmot svoje mladosti. Danes uživa mirno in brezskrbno življenje.
ČpDEN ZAKONSKI
D • p i ».
San Francisco, Cat
Tukaj je smrtno ponesrečil rojak 1 gnaw:j Knez, ki je deda! že 17 tet v Round House Southern Pacific železnice. Pri dolu ga je povozila lok<-motivu. liii je na mestu Mrtev.
FOZD&AV.
New Torku se je poročila 23-letna Dora Veig z 32-Ietnim Benjaminom Tellerjean. Oba nastopata v nekem broadwaysfcero gledališču. Nevesta je visoka 40 inčev ter tehta 55 funtotf. Ženin tehta 206 funtov ter je visok skoraj šest čevljev. Slika nam kaže zakonski par. Žena jaha malega slona.
P redno odpotujem v staro domovino s pamlkcm "France" pozdravljam vse prijatelje in znance v New Yoiku. posebno pa mojega brata Agi icija Jermana, kater trnki njegovo ženo te.* njeno nanio m .«tar.- mater, nadalje dru-Vno Kavč.c. družino Merčuau M:ss Kal ie Kepic, MLsk Marv (io-družino Zaje, Mr. Antona in.njegevo ženo ter župnika Rev. Sin ja." Zahvaljujem ^e tudi jg. uradnikom pri tvrdki Frank Sjkser State'Bank za ves njihov trud ter postrežbo. — Minka Jerman iz New Yorkil v Šinirco pri Kamniku.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Naročnikom "QHn Naroda" * državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal nai potovalni zastopnik
Mr. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati narod-nino ea naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče i naklonjeni.	Upravništvo
Izpred mariborske porote.
Nepošteni sluga.	<	Neznani tujec. • 1
Dne 11. junija se je pričelo po- Koncem lanskega leta se je poletno za.sedanje mariborske po- javil v Ormožu že ponovno rada rote.	x j U: t vine kaznovani Ivan Šunko,
Mihael Oblak iz Kamilice pri lastnik anončue pisarne v Mari-Mariboau, je bil zaposlen pri firmi boru, ki se je izdajal za potnika Mui-kovič v Mariboru kot sluga, tvnd'ke "Hermes" v Mariboru in Videl je, kako lepo cvete k lilija naibirai iuserate za trgr>vsko-obrt-z. usnjem, z»to ga je silno mikalo, »i adresar za Slovenijo. Ljudje
da bi prišel tudi on kmalu do premoženja. V to svrho je v tvrdki •ami odprl na tihem svojo podružnico in stopil tudi V zveze z raz-n nii tvrcPkaiiiL Blaiga je imel do-
- r> mu šli neverjetno lahkonušlje-ro na limanice. In kakimi je pri 464 strankah okoli 100,000 kron in denar porabil zase. Pot "kava-i"r" si je izposojcval tudi denar
Milivoj Oftet, zastopnik tvrdke obsojen na 5 let ječe. Doner & Co. v Beogradu. Ko je	'-■ ■
Izkopnine v Janini.
Pred več kot sto leti je živel v Albaniji slavni in mogočni Turčin Alija. nazvan "Lev?T, ki je bil Lrali m trepet cele Albanije in tudi dela balkanskega polotoka.
l*eta 1786. je ponudil «ivoja uslu ge turškemu sultanu, ki mu je podjarmil celo Albanijo, Epir, del Oblak videl, kako mu gre kupčija Tesali je in *overoizaipadni ded Gr-ške ter je* dobil naslov: janjiaiski paša. 'I\»da paša je bil nekaj časa tudi Napoleonov zaveznik. Vendar pa se mu je naglo izneveril in sklenil nato tajen »sporazum z Angleži.
Ker pa je Alija paša delal večinoma vse po svoji volji ter le nerad kdaj poslušal carigrajsko vlado, ga leta 1820. napadle turške čete in oblegale v njegovi
volj na razpolago pri svojem šefu	ostajal dolžan na zapitku. Ko
in zato ni bilo treba skrbeti zanj.	ie elegantni tujec v noči 18.
Njegova naloga je bila samo, da	januarja po francoski. poslovil iz ga proda za svoj lastni dobiček, i Ormoža, ne da bi poravnal vsaj
To mu je šlo nekaj časa precej	^f? za stanovanje, so se ljudje
gladko izpod rok. Tako je prodal	kmalu začeli zanimati zanj, m. to
tovarni za usnje Viljem Freund	ttm bolj, ker so se zglasili pri o-
v Mariboru raznih ukradenih go-	1 žnikih še mnogi drugi upniiki.
vejih kož za okroglo 55,000 kron.	Končno so ga nasledili v Mariboru
NAZNANILO.
Naš. stari zastopnik JANKO PLEŠKO, ki je svojecasno potoval za naš list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš poseL Rojakom ga toptt> priporočamo.
Uprava Glasa Naroda.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam sorodnikom in znancem žalostno vest, da se je smrtno ponesrečil moj srčno ""ljubljeni sinček
LOUIS KOREN.
Dne 2. jtuiija se je igral na kupu hlodov in nesreča je hotelu, da i-e je kup sprožal in hlod zavalil čez njega ter ga tako poškodoval, da je dne 4. junija ob 6. uri 15 minut zjutraj za večno zaspal v bolnišnici v India ni. Pa. Pogreb
Slab zrak v rudniku.
— Življenje je trdo, — je na- mest® in se umaknil v neko trd-daljeval Humptv v svojih razmi-' »uav«», v kateri je potem umrl v
bro branil celih dvajset let. Ko jej ke. Tvrdka Kris ipa je biLa med-videl, da je izgubi jen, je zapalil, tem že informirana o čudnih Oblakovih navadah in je odredila
skalnih plasti, kot na primer v rud nikih pri Cripple Creek, Colorado ali Tintic, Nevada, Ako — kot se pravi — je nekje zrak pokvarjen, to večinoma odvisno od ko-
i....	..-CiLT."*	k »I i je naiiiajala imenovana trdnjava , -	•	ličine ogljikoVe kisline v zraku.—•
nju. m« pridejo d.vje	| Ali je p»e. bkop^ti. Imeli »!	Tererija Pritzova v ^	a ^	k ^
ce M, da nna koneeno prav tol.-,	Pri izk^vanju „ kamlu	J® ^ pri .»krajni j	^ v	po.
sljanjih. '— To je tudi vzrok številnih zločinov. Če je človek ubog ter nima nikakih prilik v življe
visoki starosti 80 let.
Kak«nr poročajo atenski listi, so pričeli arheologi na mestu, kjer se
Račun je podpisal pod imenom in izročili sodišču. Šunko je bil je vi-sil 6. junija, lia katoliškem
p okopališču v Indiani, Pa. Pokojni je bil star 8 let itn pol in bil član mladinskega oddelka SSPZ. .%t*ev. 103 v Homer City, Pa.
Hvala lepa mladinskemu oddelku za krušni venec in udeležbo na zadnji »poti. Hvala tudi odrazim članom omenjenega društva za krasni venec ter njih trud in pomoč. Hvala drutžini Klemene za krasirr>ffliec m sploh vsem, ki so darovali cVetLice. Nadalje hvala družinam: John Rink, Fr. Krivec, Martin Smith. Charles Klemene, Fr. IJalMČ. John Jareb ter Mr. m Mr>. Kot vnovič. Še enkrat srčna Jivala vsem za njih pomoč in na-klcnjo:io>-t v teli težkih urah.
Ti, neporabljeni naš sinček in bratec, pa v miru počivaj in lahka naj ti bo rodna žemljica! V imenu ostalih žalujočih: Lou's Koren, oce. P. O. Ilox 387, Homer Oitv, Pa.
lahko izpod rok, se je polakomil denarja in se spuščal v vedno večje kupčije. V neki priliki je po-'	. nudil tvrdki Freund tudi 50 do V zraku se nahaja več ali manj 100 svinjakih ko«ž. Kupčija pa se .jovsod nekoliko ogljikove kisline, ni posrečila, ker so mu priedi med-i Ta plin izvira iz razkrojitve in zgo tem že na sled. Možakar je nato; rjenja orga^ičnih snovi; isti plin kar čez noč pobegnil na Dunaj in L..dihujejo 'ljudje in živali, potem
p -javil tamkaj pri tvrdki Kris, ki je v trgovski zvezi s tvrdko
ko so pljuča vporabila kisik, ki je ,r , .	.	A v »raku. Količina ogljikove kisline
Jlarkovic. m zahteval večjo svoto	-
.	, .	j	v rudniku je seveda povečana za-
denarja pod pretvezo, da mora •	.	, . ..
trdnjav Janjini. Paša se je hra- kupiti za ^oj<. ^vidko p,xevmati- l<'4dl dlhanJa' ^orenJa nadarjevih
svetilk, požarov, ekspložij in raz-
strelb. Malokje izvira ta plin iz
njegovo aretacijo. Oblak je bil obsojen na 5 let težke ječe.
Razuzdanec in slepar.
ko pravice do življenja kot vsa-1 kdo drugi. To je zvetiel
i 11a veliko .pečino s tajnvm j vhtidom, gioljcikim <»ks>li 12 in dol-iwvsein pamet- j m n<M, 1000 me<^)V Vse to zem
posojilnici v Ormožu naloženih 17*2.600 kron. Njena vloga je bila) virkulirana tako, da je moigla
v^ročiti slabosti, nezavest in tudi
smrt.
no s »,alj»,.a reve*, k, «»r« de-:lji;fe je „jlno ,nalih lwdzanAih	normalnem zrakn že Povzr<K-uje
U«, dan "dnem « o*e ure mk.	v t«« prav,atem kbi- » ^ »J«	^^^ineznatno povečanje dihanja. Pri
ne m«rr n*dar pr,.ak.v«. n.Ae- ,mtu „^,25 Sloveakih okolij. » -	!reh »Jstotkih mora človek že d«.
neka napredovanja ali oddiha.
Vprašali »o ga, kako je prišel konečno w»j>et na pravo pot.
— Dvajset let se«n živel tako življenje, a nato se je polagoma približala atarost in isgubil sem veweJje nad tem divjim in brezplodnim življenjem. Vsi profesijo-
pomneva se. da »o vse te mebe po-(fem	trgox-skim pomočni-	.
bili sluge Alije paše v trenutku, krm P° P°kUcU- V ^ ji je	"iZ* t -
t ukradel 4000 kron gotove in' stotkih človek re jako težko sopi-
njeno hraaiikio knjižico, ponare-'ba. Djset odstotkov pa je težko
dil podpis svoje žene in potem pri prenesti vee kot nekaj minut.
okrajni poso jiJnici v Ormožu d vi- O raznih plinih v rudnikih je iz
f\0 *r> hoteli razkriti tajnosln velike pečine. V tajinstvenem vhodu no nafeki tudi grobnico, v kateri je bilo 16 vreč a 55 iniljoui egipčan-(kih dukatxvv (zlat denar, v jugoslovanski sedanji valuti okerii 90
tialni reformatorji nimajo pri tem' ri!fBlov 'i^)-.	^n«rja
niti najmanjše zasluge. Ko posta- Je,*udi veliko šte-_ _ _________m__.____, I Milo zlat"mi okraskov >n drtigih
človek starejši, reformira samega sebe Nikdo mi ni prigovarjal. Ob onem času sem se oženil in žena je vzela vajeti v rake. 'oHtal sem mirnejši in notranja je prišla sama od se-S kakim verskim prebujenjem nikdar niti najmanjše-
dragocenih predmetov v skupna
vrednosti. 550 miljonov v zlatu.
7 m dolgega in 1200 kg težkega soma
-i' ujeli ribiči bliscU Genove. Zve-
' vina je vznemirjala male ladje in k*- f čolne v zalivu toiiko časa. dokler ni postala žrtev zaieasovalcev.
g-nil ves denar v znesku 172,600 kron. Z denarjem je pobegnil v Avstrijo, kjer je živel nekaj časa v Gradcu, potem pa v Inomoatu. kjer je bil radi homo^eksuelnoHti obsojen na 5 mesecev ječe in potem rzroeen mariborskemu sodišču. Obtoženec je bil radi goljufije oglasno' «9poznan krivim hudodelstva goljbfije in Obsojen na 3 in po! leta težke ječe. Obtožbe nenravnega	pa *je /bil o-
proščen. ltil j«>vtai( že v Inonto-«>t<) obsojen na pet mesecev, ki jih je še odsedeL
lal rudniški urad jako zanimivo brošuro, ki se more dobiti, ako se piše na: Department of the Interior. Bureau of Mines, Washington, D. C.
Harmonike
Ako telite lm«tl rat dobro in trootno alovfisko. nem i ko ali kromatifino har-monlko. obcnlto a« na snano tvrdko sa pojasnilo ali pa pridite ooebno.
LUBASOYE
Harmon i k*.* v*«h mi Inum tudi v v loffi Id sem MdaJ edin. ta.« top m k «< PlUte po tanlk. -	• -
'Ser V aflS mjutao pitlHJlOUaC
Anton Mcttm
•021 St. Clair Avanua Ci^atand, O.
Velik
▼ Novem
Sadu.
V čaftu od 1. januarja do 15. maja je bšlo v mestni klavnici v Novem Sadu zaklanih 149 komadov velike rc*ate Živine, 2763 telet, 2027 srmj, ' 4600 jagnjet in kow, 34 prMeev in 2*8 ovc.
Opozorite trgovce m e-brtnikoi pti k&terih knpn> jete ali naroč&te in ste > njih postrežbo zadovoljit,
da oglašujejo v lista "Glas »
vsem xr. Uprava "GUaa Naroda1 r
Sedaj je čas za nove vloge.
Početkom 1. julija prične se nova doba za obrestovan je. vlog. Pri tej priliki hočemo vse vloge, katere prejmemo do 10. JULIJA, obrestovati že s
1. julijem
na

special interest account
Vporabite to priliko in vložite Vaše prihranke pri nas, kjer so varni in Vam nosijo —
4% na leto.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York, N. Y,
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
ZOPET IMAMO KRANJSKE KOSE po 28 in 35 COL
dolge, koroške in nem&ke, kot »m o Jih imeli pred vojno; cena $1.75 z r i nekom Si.95. Dobre osle pa 30c, košiičapo $1.00; koroška in kranjska klepUa po 75c. — JOHN DOLENC, Box 23, Presto, Pa.
Denar se poSlJe vnaprej.
POOBLASTILO
je važen dokument, krr ž njim delegirate svoje pravn-e na ilrn^u osebo. Pripon čljivo je, iia ste v l«*ni oziru zelo previdni in da IHiverite to delo ediuole izkušenemu notarju.
Za pooblastila, kakor tu<li kupne jMignlbe, |x>b»tuicf. (kvi-11111 fee i. zadolžili«-«'. obvezni«t>. testamente in PROŠNJE ZA 1 MIHA VO SVOJCEV IZ STXltECA KRAJA se obrnite -zaupno nn
ANTON ZBASNIK,
javni notar,
Room 206 Bakewell Bld«^	PITTSBURGH. PA.
(Nasproti sodnije)
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni.
Kako sem se jaz likaL Spisal Jakob Alešovee.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebuje jo. 448 strani, $1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alcšovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, '	.70
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami ter nam predočujc ljudstvo resnieno tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	.50
Juan Miseria. Spisal P. L. Goloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	.60
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani,	.65
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvota pri starih Slovanih. Vsebuje 149 fctrani,	.45
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po .živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani,	.55
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. ' Po vsem svetu* znana povest, ki Opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Ilolmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinoto. Vsebuje 144 strani	.50
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz.
Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. ' Vsebuje 123 strani,
Oozdarjev sin. Spisal F. S. Finžga*.
Globočutna in pretresljiva slika znanega in povsod priznanega pisatelja.' Vsebuje 56 strani,
Zadnja kmeeka vojna« Spisal Avgust Ienca.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čeln jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki jnnaki borili zoper prevzetne graščake in junaško umirali mueeniške smrti. Vsebuje <f78 strani,	, .
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 CorU&ndt St^ New York
.45
.25
.75
VBflfl
IS HA "GLAS MJftODA". ] DRVMtt V SDS DStAVAK
n- " s - *
'j iT-



f
QLAS NARODA, 5. JUL. 1928

SOSEDNJA HIŠA.
A. O. G&EEH. Za "Glas Kar oda" prml G. F.
47
(Nadaljevanje.)
—	Razumem, da vam je težko dpo»vedati se uspehu, ko ste ga imeli že takorekoc v rokah. Da vas pa zopet spravim v dobro voljo, sem pripravljen prositi vas za odpuščanje v svojem imenu ter imenu kriminalnega inšpektorja.
Še vedno nisem vedela, o čem da govori. Ironija zadnjih besed pa je bila tako ja>na, da sem jo takoj zapazila.
—	Zadeva je preveč važna, da bi izgubljali še več takih neumnih based. Povejte mi rajše, v katerem delu pisalne mize ste našli prstane in kako ste prišli na misel, da jih je položil tjakaj Franklin, ne pa Howard.	• •
—	Vaša nevednost je presenetlijva. Miss Butterworth. Vprašajte rajse neko mlado deklico v sivi obleki, kakšen je bil predmet, katerega se je dotaknila včeraj zjutraj na pisalni mizi Franklina in dobili boste odgovor na prvo vprašanje. Na drugo vprašanje je je se bsžje odgovoriti: — Howard ni mogel skriti prstanov v uradu svojega brata, ker ga ni bilo več tam izza smrti njegove žene Ta okoliščina nam je prav tako znana kot vam. Sedaj ste postala bleda, a nimate nobenega povoda za to. Za amaterskega detektiva ste se krasno obnašali, brez večjih napak, kot sem jih pričakoval
To je bilo že premočno in rekla -sem:
—	V.a vse na svetu bi ne hotela veljati za ono, ki je razkrile krivdo Franklin Van Burnamsa. Kljub temu pa bi mi bilo prijet no, če bi policija priznala moja prizadevanja, čeprav le raditega. ker,ste vi tako odurno odklonili mojo pomoč.
—	Ciljem prihajati voz. (.'e prinaša kriminalnega komisarja, ste imeli prav, tla ste se toliko časa obotavljali s svojimi izpovedmi.
Voz se je ustavil pred mojo hišo m res je izstopil kriminaln! komisar. Čutila sem, kako me tlela važnost, katero so pripisoval.' mojim izpovedim, vedno bolj ošabno. Hotela pa sem še nekaj izvedeti, predno je vstopil inšpektor. Hitro sem vprašala Gryce-a :
—	Mr. Gryce, zakaj govorite enkrat o moji hišinji in nato o de klici v sivi obleki. Ali mislite, da Lena . . .
—	Tiho, — je rekel. — Pozneje bo še dosti časa govoriti c tej točki.
—	No, ti si tega mnenja, — sem si mislila. — Lahko pa ti rečem, da se ne bova prav nič izgovorila, dokler ne vem, kam hočeš
V mojem obrazu pa ni bilo ničesar citati o tem. Bila sem zelo ljubeznjiva. ko je vstopil inšpektor.
Miss Butterworth, — je rekel, — čul sem, da se zelo zani mate za umor mlade Van Burnams in da ste celo zbirali tozadevne podatke, katerih pa dosedaj še niste sporočili policiji.
—	Dobro ste poučeni. — sem odvrnila. — Res sem zbrala neka; podatkov, katerih nisem dosedaj zaupala še nobenemu človeku. N< bila bi tako uspešna, če bi si dovolila luksus zaupnika. Moja pri zadevanja so mogla biti uspešna le v slučaju, da so ostala tajna Nikdo ni vedel, da me morilna zadeva sploh zanima, z izjemo Mr Gryce-a. kateremu sem rekla, da bom storila vse, da pojasnim umor kakorhitro bo aretiran Howard Van Burnams.
—	Torej ne verujete v krivdo Howarda Niti v njegovo sokriv do? — je vprašal inšpektor.
—	Kar se tiče njegove sokrivde, ne vem ničesar o tem. Prepri čana pa setn, da ni zadal svoji ženi smrtnega udarca.
—	Razumem. Vi mislite, da je storil to njegov brat.
S trdnim glasom sem odvrnila:
—	Dejstva, > katerih sem domnevala, da so mi znana, ne izgu be ničesar >voje značilnosti. če odlašam za deset minut s svojin odgovorom. Rada bi izvedela kakšne dokaze ste zbrali za krivd< Franklina predm> vam sporočim svoje. Jaz imam brez dvorna ve« za si oženj a krt kak časnikarski poročevalec, kateremu boste v krat kem vse sporočili.
—	Vaša želja se mi zdi nekoliko obsežna. Ali mislite, da smem* .izdajali skrivnosti našega urada? Sporočili smo vam, da imam« nov, važen dokaz, za krivdo starejšega brata. Ali vam to ne zado stuje ?
—	l e bi bila vaš uslužbenec ali tovariš, bi mi to zadostovalo Tu pa je stvar drugačna. Delala sem na lastni riziko. Le pravičn< je, da mi sedaj sporočite, kako daleč ste prišli, da se bom vedel? ravnati.	»
—	M ss Butterworth ne vprašuje iz radovednosti, temveč kei hoče metodično postopati, — je rekel Gryce ironično.
Jaz sem odvrnila na to:
—	Mr. G rvce pozna zelo dobro moj značaj.
Inšpektor je bil kot v zadregi. Zrl je sedaj na Gryce-a sedaj
name.
Smehljaj detektiva pa je bil neprediren kot vedno in pri men' je moral videti le trden sklep, da ne popustim za nobeno ceno.
—	Če vas pozovejo kot pričo, Miss Butterworth, bj^te prisiljena i »povedat i vse, kar vam je znano.x
—	To je res, — sem priznala. — Kar pa vas v tem trenutki zanima, mi ne bo treba izpovedati kot priča.
Tedaj pa je rekel Gryce:
—	Hoi •em povedatf vse. Najrvo pa hočem reoi, da ste nas ravno vi spravili na sled Franklina, čeprav bi to sedaj radi zanikali.
Devetindvajseto poglavje.
Po teh uvodnih besedah je pričel pripovedovati Gryce:
—	Ko niste v Howard Van Burnamsu spoznali moža, ki je sto pil v niorilni noči v vašo sosednjo hišo. sem uvidel, da je moral bit morilec Lujize Van Burnams nekdo drugi.,Vi vidite, da sem se bol: zanašal na vaš dobri spomiin kot vi sami. Tako zelo sem se zanašal, da sem vam dal več kot enkrat priliko preizkusiti vaš spomin. V ta namen sem s pomočjo različnih msredstev uredil tako, da je prišel Howard vsaki pot v drugem duševnem razpoloženju v hišo svoje-
• ga očeta.
•— Tcrej je prihajal Howard tekom več dna v noči v hišo?
—	Da. bil je Howard Van Burnams. Gospod kriminalni inšpektor in drugi gospodje so bili vnaprej mnenja, da mora biti Howard morilec. Vsled tega sem moral delati na lastno pest. Vaši dvomi, Miss Butterworth. pa so me podkrepili v mojem mnenju. Ko ste mi sporočili, da ste videli na večer pogreba stopiti v hišo moškega, ki je bil izvanredno sličen morilcu, sem pričel preiskovati, kdo bi mogel biti ta človek, ki je prišel v vozu, tik za drugiit vozom, v katerem so sedele štiri osebe. Izkazalo se je, da je bil ta mož Franklin Van Burnams. Ta indicij se n>i je zdel važen in vsled*teg% £em rekel, d« ste me »pravili na sled Franklina.
Kako Slovenci kolnejo?
Tudi to bi bil donesek naši kulturni zgodovini.
Preklinjanje je navadno pri vseh narodih, zlasti v jezi si dado dušika s tem, da si jim nič ne pomaga, pa je vsaj nekoliko tolažbe. V jezi, v nesreči, "žena joka — mož pa kolne" kakoi pravi Aškersc. Gotove kletve pa so. prešle tudi v vsakdan j govorice — lepo to sicer ni* in izomi-kanec se tega tudi izogiba, vsaj — dokler je trezen. Preklinjanje je namreč največji karakteristrkon alkoholizma.
Zadnji čas se niso samo privatna ("Prerod'') temveč tudi državna prizadevanja pojavila, da bi omejili preklinjanje, zažuga-na je kazen za kletve v javnosti, — ali pa bode vse to kaj izdalo, kdo ve ? Šola in prosvetna društva še največ lahko store da se v tem oziru obrne na bolje.
Najnavadnejše je klicati "hudiča" ali prokletega hudiča'' za vsako malenkost na pomoč — da-si smo že daleč iz srednjega veka in je že pri večini ugasnila vera vanj. — V pogovoru mi je sicer neki duhovnik rekel, da to ni greh, kajti hudič mu je ime in proklet je tudi od Boga — le jeza se mu je zdela pregrešna. A zakaj bi ga morali vedno imeti na ustnicah, je zdravemu razumu ne umevno.
Slovenci se pridušajo, kakar kako stvar zatrjujejo. Da to pod-krepe, povedo še, da je "duša" krščena" in "krvava". Da je krščena, je pač pri njih resnica, zakaj bi pa bila krvava, mi je povsem neumevno. Morda je to le poetiška figura in v rabi zaradi alteracije.
Poleg tega se še "sakramenti-ra". — Goričani prav pridno rabijo besedo "oštija", kar baje zna-či hostija in je z zaJcramentira-njesn istovetno.
To so najnavadneje slovenske kletve. Omenim naj še, da se rabi beseda "proklet" tudi v zmi-slu superlativa. torej brez kletve, n. pr. "prokleto sem ga nate-pel" ali "prekleto slaba pot je bila" itd. Neki Tirolec se je v nedeljo po cerkvenem opravilu župniku pobahal, da je bil "prokle o pobožen" ("verflucht fronnm"), torej ta superlativ ni specijalite-ta slovenskega jezika.
Kolikor jaz vem, Slovenci sicer zaradi kletvin slovijo. Vendar ne prvačijo. Presegajo jih v tem Hrvatje in Italijani, ki še mnogo litije in ostudneje kolnejo. Pač pa moram reči, da so Nemci \ te ozfru mnogo dostojnejši in tudi Čehom de redkodaj odide kak "satraceni". To velja za širše sloje naroda, v kolikor sem z nji-mo prišel v dotiko. Na sramoto pa moram priznati, da iped izobraženci nikjer ni. toliko kletvie kot med Slovenci. Marsikdo ne more spregovoriti niti stavka, da gi ne bil — četudi prav po nepotrebnem in bre« vsake zveze, v njem "hudiča" ali "prekleto" ali "pridušenja", najčeščeje pa celo vse troje — in to pri navadnem pripovedovanja brze vsakega afek ta. Ker nas svet sodi po tem ter nas upravičeno smatra za divjake in neizobražence, je pač upravičena želja, da se v tem oziru poboljšamo.
Frane Jožef, da išče Trozveza vezi z Bolgarijo, bo tudi ona zapustila rbijo in Rusija
Prvi pogoj za uspeh te politike jej da se stre Srbija kot važen politični faktor na Balkanu. Po sarajevskem atentatu upa Franc Jo--»f, da bo Viljem uvidel, kako nemogoče je poravnati avstrijfc»ko-srbski spor s samim kompromisom.
Spominska plošča sa svobodo pad I'm Dubrovčanom.
ROY AX M A! LI
NoUiUmi »a JuaoalovaMk« vtadfc
Hitra, dfrektna aluibo met	i a - ■
New York - Cherbourg - Hamburg I ObL
Kretanje parnikov - Shipping News
JU
Združena djbrovn:eika jugoslovanska onitladina je sklenila, da posta'vi čim prej na vidnem kraju rpominsko ploweo vsem onim Du-brovčpiom, ki so padli v svetovni vojni v vrstah* osvobodilne vojske in "prostovoljnih legijah, ali ipa sicer kr-nčali življenje v avstrijskih ječah. V t-o s vrh o se je ustanovil poseben odbor, ki nabira prispevke za spomiinsko ploščo.
S norimi. ftUklBi.	telmi -Q ' yrmikl. Mo-1 7. ju||ja:
"OHM" *SS^^SSj?°»OliuiTA" H°merlc' Che^our*: Rochambeau. Har-THIIU . UaiA , UZDUNA , UKMIA jre; New Amsterdam. Boulogne In Rotter-
V urTm*°; 111 CENE n '°Ul r dam: Pres- Roosevelt. Cherbourg In Bre-$130 in več 9103.M Ham's «130. in vet fl0S.S0 ™en: Albania, Cherbourg; Muenchen, $12Slnveč$ 90.00 Cberb *»l».lnveč4100.00l"«mbura; Giulio Ceeare, Genoa; Pre«.
Slb6.3S Zacreb.......... 9106.0« I w "»°n. Tret.
SknzUkex privatne kabine v tretjem razredu. I jq jU||ja.
ZafSSi^b^S^i^^^^^TrfSrn^r Mauretania, Cherbourg; Resolute. Cher-
i" Hamburg; Free. Fillmore. Bro-
ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY ren
M Broadway	New T or k Qtj P1-J»I|J,.! „
Betgenland, Cherbourg; Pre« Monroe,
VABILO NA PIKNIK, .Cherbourg.
katerega priredi "Kkfb Slov. Na- 'V^itl,. « k	.
,	__	I Westphalia, Hamburg; Laconia. Cher-
roda ' V Kl-ooklvnu, N.. 1., V ne-lbours In Hamburg; Mongolia. Cherbourg del jo 8. julija popoldne v znanem in Hamburg.
parku pri "Revnem Lazarju'f na I	cheriW8: u savoie. h„-
Turnpike Road, tjisti dobiček jelre; Pres. Harding. Cherbourg In Bremen;
, - . ,	„ n 1 I Veendam,* Boulogne in Rotterdam.
namenjeni v korist društvene bla-|
gajlie (za.klubov dom). Na pik-r^rengkria. Cherbourg; Hannover. Braniku bo igral g. F. Lovšin. Vse TO-1 nen: Taormlna. Genoa.
ja"ke in rojakinje, kakor tudi dru-1,8* 1U,|J „ „
, ,	,. ,	, . I Paris. Havre; Zeeland. Cherbourg; Pre«
ge JujlfOsLovane vljudno vabi I Van Buren. Cherbourg.
Imenik uradnikov krajevnih društev 1 S. K. J.
19. Julija: Mlnnekahda, Cherbourg iti Hamburg.
& avgusta:
Tyrrhenia, Cherbourg. Hamburg; Bel-genland, Cherbourg. Hamburg; Resolute, Cherbourg, Hajpburg; America, Genoa; Pres. Adams, Cherbourg; Bremen. Bremen.
9. avgusta:
Rochambeau. Havre; Finland. Cherbourg; Hansa, Hamburg; Conte Verdi, Genoa; Argentina Trst.
11. avgusta:
.La Savoie. Havre; Majestic. Cherbourg; New Amsterdam. Boulogne; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen; Vuencnen. Bremen.
14.	avguata:
Berengarla. Cherbourg; Pri«. Fillmore. Bremen.
15.	avgusta:
Paris. Havre: Zeeland, Pres. Monroe, Cherbourg.
16.	avgusta:
Mongolia. Cherbourg, Hamburg
18. avgusta:
Albania. Cherbourg; Olympic.
Cherbceirgh,
(Nadaljevanje 8 4. strani.)
Društvo Sv. Ane, štv. 134, Rocfc Springs. Wyo.
Predsednica: Mary Kerzisnik, Box 40O; tajnica: Kristina McUle, Box 783; biagajnica: Mary Galičič, Box 315 zdravnik: F. S. Lauzer. — Vsi v Rock Springs, Wyo.
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v Slov. Domu.
Društvo Bratje v slogi, štv. 135, Rices finding. Penna.
Predsednik r Peter Pozgaj. Road 1. Box 1; tajnik: John Blazine, Box 44;! b'Hgajnik: John Ljubic, Box 186; — zdiavnik: C. M. Lutz. — Vsi v Rices finding, Penna.
Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu . i '» 2 uri popoldne pri sobratu Peter Pozgaj, Road 1, Box 1, Rices Landing. Penna.
1
Društvo Jutranja Zvezda, štv. 136, Punlo, Penna.
Predsednik;, Joseph Doles, Box 275; tajnik: Anton Tauzelj, Box 193; blagajnik: Frank Jernejčie, * Box 255; — zdravnik: W. \V. Livingston. — Vsi v Dunlo, Pa.
Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v stanovanju Anton Tavfelj.	,
Društvo Jutranja Zvezda, štv. 137. Cleveland. Ohio.
Predsednica: Mary Florijančič. 8(W E. 141 St.; tajnica: Karolina Urbas. 1039 E. »4 St.; biagajnica: Frances Krom&r, 6213 Glass Ave; zdravnik: James Seliskar, 6117 St. Clair Ave. — Vsi v Cleveland, O.
Seja vsak 4. četrtek zvečer v Slovenskem Narodnem Domu.
Društvo Studenec pod skalo, št*. 138, Export. Penna.
Predsednik: Frank Kuznik, Export. Penna.; tajnik: Joseph Kalcich. Ir-vin Gas Coal Co. 9. Export. Penna.; blagajnik: Stefan Janko, Irvin Gas Coal Co. 9. Export, Penna.; zdravnik: Dr. Mithgall, Export, Penna.
Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne pri sobratu Frank Kuznlku (na farmi). *
Društvo Sv. Jožefa, štv. 139, Cadillac, Mich. Predsednik: Joseph B. Metesh, N. Park KFD. 2. tajnik: Joseph Grahek, P. O. Box 233; blagajnik: Matt O. Juajerle, N. Park RFD.Žr zdravnik: "anali E. Miller. — Vsi v Cadillac, Mich.
Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ri Math. Kobe, Cadillac, Mich.
Društvo Sv. Jožefa, štv. 140, * .Moriey Colo.
Predsednik: Joe Smith. Box 137. torley. Colo.: tajnik: Anton Marinčič. Box 142. Moriey, Colo., blagajnik: Joe Smith. Moriey. Colo.: zdravnik: Jnmes Espey, Trinidad, Colo.
Seja vsako drugo nedeljo v mesecu v V. M. C. A.. Moriey, Colo.
(Mbor Kluba Slov. Naroda.-(5.7—7)
21. julija:
Rati bi zvedel za naslov mojega I Martha Washington. Trst: Olympic. I t	t c? A 1 in/" 3 I Cherboug; Rotterdam. Boulogne In Rotter-
brata rVAhULA	ilO-|iam: pre3. Arthur. Cherbourg In Bre-
riia iz Lesko vca pri Krškem. V r®-
Ameriki biva že več let in se j Aquitanta. Cherbourg: RHianre. Cher-
vočitioma liekje v West- I ''f"31* in Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg
1 i	i t-»	1 I n Bremen,
m are ki 11 d County, Penusylva-1 5 ju(|ja.
France. Havre; Lapland. Cherhourg;
m. • *. a	i • n I preo. Polk, Cherhourg; Seldlitz, Bremen;
nih sjvaj-i iz starega kraja. Ce- Conte RoS80t G<jnoa."
njene noja:ke ipi-osim, če kdo ve 126. julij
Cherbourg: Orbita. Cherbourg, Hamburg: — Leviathan. Cherbourg; Veendanm. Boulogne. i
21.	avgusta:
Aquitania. Cherbourg: Reliance. Cher-
Ixjnrg. Hamburg: Pre«. Harding. Cherbourg Bremen.
22.	avgusta:
Frame Havre; Laconia. Cherbourg;
Hamburg: Lapland. Cherbourg; President
Van Buren, Cherbourg, Hannover. Bremen.
23.	avgusta:
Mlnnekahda, Cherbourg. Hamburg: _
Westphalia. Hamburg: President Wilson. Trat.
25. avgusta:
. _ ...	.	,	Homeric. Cherbourg: Ore«. Cherbourg.
Albert Ballln, Cherbourg In Hamburg; Hamburg; Taorminn. fJenoa; Rotterdam.
Boulogne; Pres. Arthur, Cherbourg. Bre-
zanj, da mi naznani njegov na-|I£roontand Cherbourg m Hamburg, slov. z a kar bom dot ion emu zelo 1 a. julija:
hvaležen, ali pa če sam čita te I Lev,a1trha,n' 'Cherbourg. Homeric. ch«r-. avgu,ta.
*	1'lourg: Volendam. Boulogne In Rotterdam:.	„ M .:,
■	Itoiissillon.
vnstire; naj se oglasi SV<i,ic;illl J RouBaiilon, Havre.
bratu: Vincent Salmič, 1188 E. 111. julija: 61. Street. Cleveland, Ohio. (5-ti~*-7)
Prav vsakdo—
»
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda".
Havre ^ Mauretania. Chej--jbourg; Pittsburgh. Cherbourg, Bremen.
Colombo. .Genoa.	jzS avgurta;	,
1 res. I'olk. Cherbourg; tšeidlitK, Bre-1. avgusta:	|men: C»»nte Hoeso, Genoa.
Pres. Garfield. Cherlwiurg; York. Bre-139 avgusta:
Kroonland, Cherbourg.
1. septembra:
Lafayette. Havre; Majestic. Cherbourg; Volemiam. Boulogne; Ceorge Washington. Cherbourg. Bremen.
I men.
George Washington. Cherbourg In Bre-Tien.
Z. avgusta:
Puffrente. Havre: Mand'-hurla. Cher-| "iourg. Hamburg: Thuringia, Hamburg.
1. avqusta:
Lafayette. Havre: Saxonia. cherW^urg; Hvndam, Boulogne: Afherlca. Ch'bg. Bre-| men.
I.afay ette. Havre.
I 7. avgusta:
Mauretania, Cherbourg; [Cherbourg. Bremen.
Canopic, —
4.	septembra:
Berengaria. Cherbourg; Resolute. Cherbourg, Hamburg.
5.	septembra:	,
Gelgenland. Cherbourg. 8. septembra:
Leviathan. Cherbourg; Marta Washington. Trst.
VLAHOV
[DSOUCHUNE
v Ju^ogianV V
Edino direktno »pomladno odplutje PRESIDENTE WILSON ... 7. julija
Otvoritvena vožni« znanega
MARTHA WASHINGTON . 21. Julij« ARGENTINA—enoten razred—9. avg. v Dubrovnik ali Trst $102.50 in 95.
Železnina v notrmnj< it zmerna. Nobenih vi-w»v Vpr*i*it» pri bli£niem H(f»nt« ali pri PHELPS BROS. 4k CO.. 2 Wert St.. N. Y.
ODGOVORNOST FRANCA JOŽEFA ZA VOJNO.
.(DaJj« prihodmji*.)
Lidove Listy prinašajo še neobjavljene tajne dokumente o izvoru svetovne vojne. Za nas je posebno zanimivo pismo Franca Jožefa Viljemu II., ki je dospelo v Berlin 5. julija 1914.
Franc Jožef trdi v tem pismu, ida je bil sarajevski atentat sad grganiziranega komplota, cigar niti vodijo v Beograd, dasi se krivda srbske vlade ne more dokazati. — Srbska politika, ki stremi za zdru šitvijo tseh južnih Slovanov pod eno zastavo, podpira take atenta te, kf so trajna nevarnost za habsburško monarhijo.
Ta nevarnost je tolikanj večja, ker Kofattnija simpatizlra k Srbijo. z»to ni iiTtfiiiirim rlmlt rH
to, da &bijo ixolira in zmanjša Ko bo Bomunija videla, je dejal
ii
ŽELODČNA
GRENC1C A
Dela Jo In n>rsTljt ▼ steklenic« t
ZADRU
od leta lttl
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po ml
Lekarnah. OollkatOMi In ■rocorljali.
■dlnl agenti na
Bono drSATO.
V. LANGMANN, Inc.-
>7-99 Sixth Ave., Om*. A. Now York. N. t
^wwirBiBaMa
un«u> n
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana iidaja "Vsebuje 806 itmL Oena s poštnino — 1 ILOTENIO PUBUBHXNQ OO, •1 CorUandft Itr—k.
Haw York «ty. V. T.
POZOR!
Slovenci, Hrvati in Srbi9
ki potujejo skozi New York.
Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postreienl
Čista soba a eno aH dvema podtaljima. Prodtor n 180 oaab. Domaža knhinja. Najniija mm.
AUGUST BACH, «3 CrMnokh St, Now York
i__iru
rZPLAČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
se more izplavati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od imeriSlfega konzula potrjenega potnega lista in ne reč kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno 5-00.— za enega potnika.
V slučaju, da naslovljene« za Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega Usta, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti. da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo. '
Splošno mnenje vlada, da se čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo pre-(•ovedano izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker po banke oddaljene in izplačajo take čeke v dinarjih Sele totem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bUl odobreni.
Onim, kl stanujejo na deželi In ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji pošti brez neprillk.
Tudi za nabavo potnega lista — (posa) Je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi z dinarJL
V	Italiji in zasedenem
ozemlju —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje.
Valed naraščujočih stroškov amo <e morali odločiti prevreditl pristojbino za dolarska Izplačila kakor sledi? Za izplačila do $25. računamo po 75 centov; od $25. naprej po 3%, to Je po 3 cente od vsakega dolarja.
Na nakani id na) bo tUm «i» teoa: Izplačati v tolarjih.
Ta pristojbina Je veljavna sa dolarska izplačila v Jugoslaviji in Italiji.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cactlaa* St, New Tork City
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
T7EI/IKB vain osti sa potnika Je,
v da Je natanko poučen o potnih Ustih, prtljagi In drugih stvareh, ki so v zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne iskuAnJe nam Je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo redno tudi samo najboljše pa mike, kl Imajo kabino t m. razreda.
Ako ste se namenili potovati r stari kraj, nam ptfit« ker i»o to
VaSo korist.
Tudi eni, kl I« rs I »o amerilkl Srlav-IJant. smejo potovati v etarl kral na oblak In Hm Je dovoljeno vrniti ee. Ne iel|o dajemo veekemu tozadevna pojaanla.
Kdor iell dobiti sorodnika ali cnance is starega kraja, naj nam piše za navodila, kajti itevUo prii Ijencev Je opiejeno.
Za potne stroške Isplačnje po na-Sem naročilu Jadranska banka tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
32 Cortlandt Street	New Tork
Qlavno zastopetvo Jadranske banke.
Pogreša se
20Ietni mestni dedavec Rak Staj-fn iz Ljubljane, ki je odšel na obisk k s-voj 1*11111 stricu v B:~ee pri Ihanu. K stricu, kakor se je dognalo, ur j>r;šH iu tudi v Ljubljano se ni vrnrl. Domneva s«', da se mu je pripetila kaka nesreča.
nASKANILO IM F&IFOBOCILO.
Canjsnim aaroinikom "Glasa Naroda" v driavi Ohio namanja-tno, da jih bo obiakal uai patovai-
u aaotopnik
Mr. ANTON lIMOld.
Kateri je pooblaMeo nabirati naročnino sa nai list, aatoraj p rta i-no rojake, da m« bodo koliko e aogoča naklonjeni. t
RUvrai« Pnbfiabmo'
Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE
z rogom ali brez roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le pri
IVAN PAJK
Victor Pealer _
~24č Main St., Cosemaugh, Tfy
Cenike zastonj, pišite ponj J

______