ISSN 0351-6407 NINTENDO u—« Lendavska 39b, M.Sobota, tel: 33 0021 ME ^nvis® CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana str. 3 Murska Sobota, 10. julija 1997, leto XLIX, št. 28, cena 190 SIT “ iaKsami bodo gradili razvoj ^občine str. 3 JjeJCa tori, kdo jo bo požel? - Najpogostejša tujiaza Prometne nesreče v Sloveniji (pa tako C ^»rju) sta neprimerna hitrost in vinjenost Zaradi prehitre vožnje je lani ugasnilo na Sit nskih cestah 158 >»vUenj’ zaradi vinlen,h ,’v Pa je umrlo 106 ljudi. V preteklem letu je ^ °na slovenskih cestah 389 žrtev. Še vedno “Precej več kot pa je evropsko povprečje na 1«. . 100.000 prebivalcev, ki je 12 žrtev. na cestah tudi v Pomurju! V prVe™ i We(liu tonskega leta je bilo 15 žrtev, v šestih I k: ega teta pa 12, a to ne more biti tolažba, Sak« življenje je dragoceno, še posebno pa " mladt0: vj”tednu k boleče odjeknila vest o smrtni , ^tnega mladeniča in o hudih poškodbah. Sis,'v >sti nesreči utrpel nekaj let mlajši ^teči^tei razmer sicer trdijo, da za vse pil, is° krivi subjektivni vzroki (drvenje, ampak tudi slovenske ceste, kajti 1111’ Mer so urejene (asfaltirane, izravna-ba ne, široke ...), je nianj nesreč. \i ’ manj’ Povsem izključene pa le niso, kar \t, Zadaia nesreča na avtocesti v Mariboru, Češkega. Želimo, da « »a krha cesta, ampak prehitra e na posnetku. - S Mna Preživite mirno in da se ne ponovi podoba, kakršno fotograf,ja: N. Juhnov poti vodijo v % % 500 ml ..... ^Sent°ČlstH°r5^ ... * Boljke °7Sfd° Z 9°biC°’ 1000 ml ’750 ml...... z^eC loščil’ 500 ml - AkrH piastik 1000ml 1000 ml...... Od 10. do 24. juljja AKCIJSKA PRODAJA čistil iz grupe ČISTO izdelovalca ilirija iz Ljubljane. 279,80 SIT 191,40 SIT 219,10 SIT 246,40 SIT 269,30 SIT 213,80 SIT 862,70 SIT 564,70 SIT ^Jcomndn RAČUNALNIKI M.Sobota, Slovensko 25, tel.: 27 094 aut\ Zorele so češnje in streljali so str. 11 trgovina na drobno DANES OTVORITEV NOVE TRGOVINE Z USNJEM IN TEKSTILOM Obiščite nas v Zadružni ul. 1, ČRENŠOVCI tel.: (069) 71 030. Kodili lani bron, letos zlato -Prekmurska šunka z vprašajem str. 4 Pret s posameznih krajevnimi padavinami, 10. julij, četrtek, Amalija 11. julij, petek, Olga 12. julij, sobota, Mohor 13. julij, nedelja, Henrik 14. julij, ponedeljek, Franc 15. julij, torek, Vladimir 16. julij, sreda, Marija Če julija so hladni, mokri dnevi, bodo prazni sodi in hlevi. ' Lunine mene: v soboto, 12. julija, bo na nebu viden prvi krajec. Sonce vzide ob 5. uri I in 22 minut, zaide ob 20. uri in 49 minut. Visoka politika se v teh dneh ubada z usklajevanjem in doseganjem nacionalnega konsenza pri spreminjanju ustave kot pogoju za vstop v Evropo in zaščito nacionalnih interesov hkrati, če izhajamo iz domneve, da so prizadevanja okrog Evrope in NA TA, čeprav nam je ta že spodletel, za našo državo koristna. Tudi Evropa je kljub prizadevanjem na spolzkih tleh, kajti nekateri bruseljski uradniki nam brez zadržkov v obraz povedo, da na to nismo pripravljeni. Pa pustimo zdaj to, kajti s tem naj si beli glavo visoka politika. Diplomatski neuspeh pri NATU in skepsa pri v vstopu v Evropo nas silita, da se spustimo z višav na nižjo lokalno raven, ki samo ponazarja to, kar opažajo drugi ali pa so opazili na naši lokalni ravni. Ne vem sicer, kako bodo najvišji lokalni politiki soboške občine, od katerih je eden celo postal visoki državni politik (prejšnji župan namreč), opravičili svojo aroganco do rojakov v ameriškem Bethlehemu, kjer so podpisali listino o pobratenju in ob plačanih stroških obljubili podoben slovesen podpis v Murski Soboti. Zato vprašanje, kje je njihova morala, če že ni inte- resa. Za resne in ljudi s poštenimi nameni je namreč ustni dogovor zakon. In kaj je ob tem dogodku ostalo od prvega izrečenega stavka naslednika novega župana, ko je izustil, da se mora mesto tudi na lokalni ravni odpirati v svet, pa se je ob soboških dnevih. In če k temu dodamo še visoko potenco enega od članov delegacije v sakralnih objektih v Ameriki, je slika popolna. Kaže namreč vso provincialnost in samozadostnost lokalnih veljakov, zato tudi ne preseneča, da ob vseh izzivih ali iz svoje osebne preračunljivosti ostajajo hladni in se ne odzivajo na dogodke okoli njih. Pa, da ne bo pomote, tako ni samo s politiki, podobno je tudi z drugimi akterji v družbenem dogajanju. Ob zadnji misli se je potrebno povrniti na začetek, ko je pretekli teden eden od tednikov postavil pod lupo sedanje veliko zavezništvo Italije do našega vključevanja v NA TO, podobna skepsa pa je mogoča ob sprejetju sosednje Madžarske v to organizacijo, s katero imamo vsaj na deklarativni ravni odlične odnose. Toda pod krinko teh odnosov se nam' »dogaja zgodovina« s strani peščice elitnikov tu živeče narodnosti, ki bi lahko kaj hitro dobila drugačne dimenzije ob pojavu kakega Berlusconija ali Finija na Madžarskem. Žal doslej nihče ni zmo- gel toliko energije ali moči, da bi se zoperstavil temu početju, ki se je začelo z objavo doktorske teze enega od vidnejših predstavnikov narodnosti in se nadaljuje z objavo že razkrinkane knjige kot tudi z nekaterimi zapisi v narodnostnem časopisu. Hvala bogu se je v tem času zgodila Marijanska pesmarica, kije kar nekaj časa ležala v predalih SAZU. Spet po zaslugi prof. dr. Vilka Novaka, ki se je edini postavil v bran slovenski identiteti Prekmurja. Z ureditvijo in izdajo pesmarice ponovno dokazuje, da kljub mnogim prepihom v pokrajini le-tej ni mogoče odvzeti slovenske identitete. In na koncu, kaj imata sploh skupnega ignoranca soboških politikov do ameriških Slovencev in Marijanska pesmarica. Skupno jima je to, da se Američani s slovenskimi koreninami ne identificirajo več z Vendi, ampak s Slovenci, in da tudi Prekmurcev čez mejo ni mogoče klasificirati na ta način ali jim oporekati identitete. Žal ob takem odnosu do slovenstva in tudi do posla zunaj naših meja in ob tako nizki ravni samospoštovanja samih sebe ne bomo imeli moči pogleda čez svoj plot, kar je ob sedanji mlačnosti tako politike kot »kulture« skrb zbujajoče. J. VOTEK IZktualno okoli nas vestnik, lOd1^ Albanska Socialistična socialistov stranka (PS) je dobila skupaj s petimi levičarskimi strankami na parlamentarnih volitvah najmanj 110 od skupaj 155 sedežev. Po drugem krogu je jasno, da bo Socialistična stranka zasedala 96 parlamentarnih mest. Albanski Berisha je po porazu svoje stranke napovedal, da bo vodil opozicijo. predsednik Šali Berisha pa je že napovedal, da bo vodil opozicijo in jo »v prihodnosti popeljal do zmage«. Njegova stranka je po petih letih vla- davine dobila samo 20 poslanskih sedežev. S čela Demokratske stranke (DP) pa je odstopil Tritan Shehu, kije za las ušel atentatu. Zajec se je poslovil Janez Zajec, kije kljub Peterletovem diktatu ostal sekretar na ministrstvu za zdravstvo, je napovedal svoj izstop iz stranke, navsezadnje tudi zaradi ponovne izvolitve Peterleta. Stari in novi predsednik je gledalcem televizije pojasnil, da bi Zajca moral vreči iz stranke, saj ni upošteval sklepa stranke, ko je ostal na ministrstvu za zdravstvo. Se bodo torej v SKD kmalu začele čistke? Kdo vse bo še sledil Zajcu? 62 dvojezičnih kažipotov Avstrijski parlament je pred 25 leti, 6. julija 1972, sprejel zakon o krajevnih oznakah na avstrijskem Koroškem. Ob tej priložnosti je svet koroških Slovencev na visoke predstavnike države (Predsednika Klestila, kanclerja Klimo, podkanclerja Schuessla in predsednika parlamenta heinza Fischerja) ter predstavnike zvezne dežele Koroške (deželnega glavarja Christofa Zernatta ter oba namestnika, Michaela Aussewinklerja in Karl-Heinza Grasserja) naslovil pismo, v katerem opozarja, da Avstrija še vedno ne izpolnjuje obveznosti iz državne pogodbe. Svet koroških Slovencev zato zahteva »takojšnje uresničenje« najmanj zakona o krajevnih oznakah. Sekretar Enotne'liste, politični predstavnik sveta Rudi Vouk, je povedal, da so na uradu koroške deželne vlade zaprosili za postavitev 62 dvojezičnih kažipotov v južnem delu Koroške. Kučan in Scalfaro v obje®’ Italijanski predsednik je prispel na prvi uradni °biskv?lV Sestal se je s predsednikom Kučanom, s katerim stavCa®®^ domu odprla otroško razstavo Oblikujmo znamko priboj so jo pripravljali v okviru projekta Evropa 2000 slovenski ski šolarji. Scalfaro seje sestal s premierom Drnovsko®* , pa tudi k ljubljanskemu nadškofu Rodetu ter se sestal s pr®’"I italijanske skupnosti v Sloveniji. Ključna vrednota, za katero se je vredno boriti, naj bi bilo zaupanje, ki mora preseči zgodovinske obremenitve, je dejal Milan Kučan na tiskovni konferenci italijanskega in slovenskega predsednika. Marinček se je odpravil v Bonn Minister za znanost in ^‘j Sijo je odpotoval na globalnih informacijski ki sta jo v Bonnu ska komisija in netvšP',1 Spregovorili so tudi o ceni I Internetu. Slovencinij^l sanje informacijskih^ z vključitvijo Slovenije^ Zreli za EZ? 27. junija naj bi se na zaupnem srečanju odgovorni v Evropski komisiji dogovorili, da bi bilo najbolje preložiti širitev petnajsterice, saj naj ne bi bila nobena od deseterice srednje-in vzhodnoevropskih držav, ki kandidirajo za sprejem v EZ, zrela za vstop med petnajsterico. Informacije o 1300 strani dolgem poročilu, ki naj bi ga EZ objavila sredi julija in v katerem komisija našteva poman-kljivosti, ki jih je odkrila pri kandidatkah in ki zadevajo najpomembnejša področja pri presojanju o sprejemu kandidatk v petnajsterico: gospodarske in upravne strukture, denarne in bančne sektorje ter spoštovanje pogojev za vstop na enotni evropski trg, je posredoval nemški Spiegel. Komisija naj bi zato predlagala, kot poročajo v Spieglu, da bi najprej začeli pogajanja s Poljsko, Madžarsko, Češko, Slovenijo in Estonijo, ki pa naj bi se v EZ vključevale ločeno. Viri blizu Bruslja pa naj bi namesto petih članic omenjali samo tri. Nove občine Vlada je pretekli teden sklenila, da začne postopek za ustanovitev 22 novih občin, med njimi ni nobene prekmurske niti prleške. Vendar pa naj bi se občina Kuzma preimenovala v Grad -Kuzma, sedež občine pa naj bi se preselil iz Kuzme v Grad. Preimenovala naj bi se tudi občina Moravske Toplice, in sicer v Martjanci - Moravci, sedež pa naj bi se iz Moravskih Toplic prenesel v Martjance. Prav tako naj bi se Sveti Jurij preimenoval nazaj v Videm ob Ščavnici. edlog vlade: Grad - Kuzma s sedežem pri Gradu Papež Pavel VI. ga je imenoval za zagrebškega nadškofa, Janez Pavel II. pa za kardinala. Ta gaje tudi upokojil. ikan zamenjal zagrebškega nadškofa Čeprav je kardinal Franjo Kuharič že leta 1996 najavil svoj odhod, je zagrebška nadškofija šele zdaj dobila novega nadškofa: Vatikan je med več kandidati izbral dosedanjega škofa na Krku, 48-letnega Josipa Bozaniča. Papež je ustanovil tudi dve novi škofiji, in sicer v Varaždinu in Požegi, ter dosedanjega zagrebškega pomožnega škofa, 59-letne- . ga Marka Culeja, imenoval za ■prvega varaždinskega škofa, za požeškega škofa pa Antuna Škvorčeviča. Zemljani na Marsu Planet Mars s premerom 6787 kilometrov, srednjo temperaturo minus 63 stopinj Celzija in 687 dnevi na leto. Tretjega decembra 1996 se je začela vesoljska nRM (sonde, imenovane Pathfinder). Četrtega julija, nan« državni praznik, je sonda pristala na Marsu. Na prvih P . slanih ne Zemljo, je vidna rdeča kamnita puščava, n2° greben. Nebo naj bi bilo rožnate barve. Del vesoljske?2 finder, enajst in pol kilogramov težko vozilce, (Prehodni gost), je imel težave, kermuje zračnab2 ublažila njegov pristanek, zagradila pot na površje M2 ko so premagali oviro z zračno blazino, je pris'l°p okvare, kije povzročila, daje komunikacija med r2 njegovim Sojournerjem motena. Če ročno vodenje nujejo Sojourner, ne bo mogoče, bodo vozilce spu® površje v nedeljo ob 5.30 zjutraj. V tem primeru bo MM kemijske analize sestave tal z rentgenskim spektom6 jot po. V Nasinem nadzornem centru v Pasadeni, v 2 j3jen državi Kalifornija^znanstveniki kljub temu zagotavljaj ' , , der že presegel vsa pričakovanja. 'II Plavšičeva in njeni stont^r1 Republike srbske je ob koncu zasedanj2 J stopku izglasoval zakon, ki določa, da lahko v primer Xne n01 predsednika republike vrhovni obratnit “X P°dr°ejih' ki so bila v pristojnosti uradno omogoča razrešitev izvoljene predsednice pa je zasedanje parlamenta v bližini Pal že razglasi Afr nezakonito«. r Iz Monoštra piše Bo vlada letos padla? ga sporazuma Najprej je zagrozil z odstopom premier Drnovšek, sledila mu je Slovenska ljudska stranka, za njo še zunanji minister Thaler. Vse z namenom, da stranke podpišejo sporazum o začetku postopka za spreminjanja ustave in s tem ratifikacije evropskega sporazuma. Pretekli petek jim je uspelo podpisati sporazum, podpisala ga ni le Jelinčičeva SNS. Spremembo ustave in ratifikacijo evropskega sporazuma naj bi poslanci v DZ sprejeli do petnajstega julija. Med drugim so se stranke s sporazumom zavezale, da bodo njihovi poslanci podprli t. i. interpretativno deklaracijo DZ, ki določa, da nobene od določb evropskega sporzauma ni mogoče razlagati na način, daje državljanom članic EZ v Sloveniji zagotovljena višja raven pravic kot državljanom Slovenije. Ponujanje odstopov je opozicijo spodbodlo, daje zahtevala - predvsem Janša in Peterle - da vlada v primeru, da Slovenija ne pride med prvi krog članic, ponudi svoj odstop, ob katerem bodo poslanci razpravljali, ali je izpad zakrivila slaba vladna politika ali zunanji dejavniki. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http:/ HH Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Blagoslovljen sporaz^' strni (občinami, lokalnimi santa k.^11 se je, recimo, lahko zgodilo, da .^iti'fd nimi debrecenskimi nePre^veJeti'fiJi nikoli niso bile last cerkve- stavb0 Vi mičninskih enot pomeni 36 j a bi j jih cerkvi vrnili le 1574, pteos .J rkvam postopno izplačala. tu^^fn Sporna točka sporazuma! m cerkvenih šolskih ustanov. S° ^financira po načelu no^ Sporazum med svetim sedežem in madžarsko vlado je že pred podpisom dvignil precej prahu. Gre namreč za dokument, ki naj bi dolgoročno uredil odnos med vlado in cerkvami na Madžarskem, uredil financiranje cerkvenih inštitucij (šol, inštitucij za humanitarno dejavnost itd.) ter odločal o tem, katere nepremičnine naj bi se vračale cerkvam. Ideja o konkordatu s svetim sedežem ni nova, kajti predsednik vlade Gyuia Horn jo je najavil že ob lanskem vatikanskem obisku. Katoliška cerkev je pobudo sprejela precej zadržano, zdelo se je celo, da so zadevo umaknili z dnevnega reda. Prav zaradi tega je povzročilo precejšnje presenečenje sporočilo predsednika socialistov in vlade, da bo 20. junija odpotoval v Rim in podpisal sporazum z vatikansko vlado. S tem mu je uspelo presenetiti tudi koalicijskega partnerja, stranko svobodnih demokratov, ki so bili prepričani, da zadeve doma še niso tako urejene, da bi kmalu lahko prišlo do podpisa, čeprav so pogovori med cerkvami in vlado o vračanju nepremičnin, o vzdrževanju cerkvenih kulturnih spomenikov itd. potekali. Ustrezna komisija madžarske skupščine je pripravljala tudi zakonski osnutek o financiranju cerkve, ki naj bi ga skupščina obravnavala jeseni. Zato pa liberlaci ne razumejo, zakaj ta naglica. Svojemu koalicijskemu partnerju očitajo, da je to uvod v predvolilno kampanjo (volitve bodo l 1998), da si socialisti želijo na ta način pridobiti simpatije vernih volivcev. Kaj vznemirja liberalce in tudi del javnosti pri sporazumu? Predvsem to, da po njihovem sporazum privilegira katoliško cerkev in je diskrimina-tiven do drugih t. i. zgodovinskih cerkva (reformatorska, evangeličanska cerkev, židovska verska skupnost), da o t. i. malih verskih skupnostih sploh ne govorimo. Pristojnim se očita tudi, da so usklajevali splošna načela sporazuma le s predstavniki katoliške cerkve, le-ta pa naj bi veljal tudi za druge cerkve. Sporazumu je priložen tudi'seznam nepremičnin, ki jih cerkve zahtevajo nazaj. Seznam, ki so ga dokončali leta 1995, vsebuje 880 enot. Problem pa je ta, da se pri njegovem sestavljanju cerkvene oblasti menda niso zmeraj usklajevale z lokalnimi obla- vajo šole neposredno iz državnem • * siva po številu otrok. Toda ta 9 'a ta .......................tdej^^M pok^11^^' K mouprave, kar je precejšnja o kraje, predvsem vasi. bj job^ g Po načelih sporazuma n J eds^ apj 5i> šolske ustanove vsa potrebna 1 /i proračuna, potemtakem naj fC1 Madžarskem, ki bi jih držav«A rala. Prav zaradi tega in Pre g - kjer imajo ponavadi le e" da^ V zgodi, da bo samouprava P ctekfM Jk razbremenila svoj ProraCU Gk načelo šolskega zakona o P W nasprotniki takega sPoraZll,e[a, .'t' šolo v določenem kraju preV Mgite uk cerkev, kam potem z učenci ^is ^'•k večkrat le 50-60 ostotkov Preostali del morajo kam z učenci, ki jih starst šo/o? . M) Ali se bo zgodilo še veh pred leti v eni od vasi na prišlo zaradi sporov pri ti prišlo zaradi sporov pri razu- , toliško in necerkveno, do take t k' so se prej skupaj učili in l^ra :so fdj K’j prej sedeli v isti zbornici, spl°’ kA li. Se več! Hodnik, ki je vod"11 drugega, so pregradili s steno- klada sicer trdi, da bo p° P m V J' rokah raznih verskih skupno*' MBA drugega, so^.^..,, Vlada sicer trdi, da bo rokah raznih verskih skuPn' Šol, nekateri podatki pa ^ft oP"’ dale k pri srednjih šolah že t j stoikov. Sporazum bo veljal po rah ■ J predvidoma od 1. januarja ‘ 10- julij 1997 ^Zktualno doma blaje Martjanska pesmarica Poleg cerkvenih tudi ljubezenske pesmi §4 v Martjancih sta Pomurska za o& pesmarica, dl «ater iz Ljubljane predstavila knjigo 1 zbirka ce-4l * z8°dovinskiin kulturm ,do ” v i g m v 17. stoletju. J Posvetnih pesmi, ki so iNia 'ln zanjo napisal uvodno besedo d. Knjigo«0 Iz vsemi značilnostmi prepisala Ana AnzO18 T jMstavili akademik prof. dr. Franc JakoP^ f 1 &Mtor ZRC-ja, dr. Vojislav Likar, vodja zalozbe Zglavni in odgovorni urednik Pomuske zalozbe. Marij I k izšla na 398 straneh in v petstotih izvodih. dr- ^iik9 Novak ^L^itve v Martjancih ni P°menu knji-govorili nekateri, ki vdelovali. Vsi so ^nttia n ’ kr>j’ga velikega za Prekmurje, “ 1 Za celoten slovenski msrV®°Vori'i pa so tud' 0 in podrobnostih ro-?.SItlarice, ki ima prek-^kaikav-i.. -j^vskc značilnosti. iz petih delov, 80 pesmi o cerkve-"•adventu in božiču, no-Mesnti iz časa od treh n°di m pojej0 0 trpljenju in vstajajo pa se z binkoštni-^TOu) pesmimi. V če-" Pesmarice so zahvalne pa so poleg izra- žito verskih posvetne pesmi, med katerimi so, kar je še posebno zanimivo, tudi štiri ljubezenske. Martjanska pesmarica sodi celo med najbolj obsežne slovenske pesmarice, saj ima 211 besedil na šeststoto straneh. Pesmi so zapisovali v obdobju luteranstva in so zato večinoma evangeličanskega značaja, med njimi so tudi Trubarjeve in Dalmatinove. Kasneje so pesmarico uporabljali katoličani, saj so bile nekatere izrazito evangeličanske misli in pesmi prečrtane. Pisali pa sojo različni avtorji, kar se ne kaže samo po vsebini, ampak tudi po pisavi. Za Marijansko pesmarico, ki sojo leta 1921 prenesli v Mariborsko študijsko knjižnico, je bilo v zgodovini veliko zanimanja ter je bila večkrat kritično in manj kritično obdelana. Z njo so ^a, d. o. o. lPo življenje gradili razvoj svoje občine °dbor X ^Upan k sebi predstavnike krajevnih skupnosti I^Pz Potreb se najbrž marsikdo upravičeno vpraša, le /^Tonr1*'*6 od vseh teh lokalnih predstavnikov. Ko gre za Ujetje ACe’ n' Potrebno dolgo ugibati: ustanovljeno Javno •—4 , lsta narava te**« ^5^110 sDrP-biIValStV0 z 0 občin- ^S^^ne LSike^^šat« za E'toku Vn.avan na ne ’V kateren’ »pri- WPta^ za’ lah?*'83 20 dobii° Je v tem ’ VS?°1< sn °V komen-j Č%0|!kdind^ v j K'ki? "'Ben-3 >ndo pač °dvaia skrbis pit- W'Č'K&dnih in »^?jnanPi°djetje । k.' ^oda v botrebno X hovim ?stV| vaš- in1’ V lasti i i ltX?' d0 d .JUcno z ' do- Muj’Sg"as« Jal° po- % V°zkom, podjetje pa ima koncesijo, ki jo razume kot vzdrževanje? V zadnjem času je štirikrat počila glavna vodovodna cev, ki bi jo že zdavnaj morali zamenjati, toda kaj, ko je lastnik vodovoda (če hočete, samo formalni) krajevna skupnost, t. i. komunalno podjetje pa samo vzdrževalec. Res pa je. da komunalno podjetje počeni predel cevi zamenja (dolžina: po potrebi). V Ljutomeru zato pač nikoli ne vemo, kdaj bomo ostali brez vode in po kakšnih litoželeznih ceveh voda priteka. To, da govori 72. člen ustave o zdravem življenjskem okolju, je očitno samo se med prvimi ukvarjali Fran Kovačič, Laszlo Hadrdvics in drugi, že več desetletij pa se je z njo intenzivno ukvarja dr. Vilko Novak. Zaradi podobnosti jezika, v katerem je napisana, so si jo lastili tudi Hrvati, med njimi sta o njej pisala Franjo Francev in Olga Šojat,. Hrvaški,avtorji.so,?a-pisali, da omenjena pesmarica Pri nastajanju Martjanske pesmarice so pomagali tudi Ana Anžel, prva z leve, dr. Franc Jakopin, Jože Ternar, v ozadju Ludvik Sočič. zapis v ustavi, ki pa smo jo že tako začeli spreminjati. Na sploh pa je v Moravskih Toplicah lepo živeti. S taksami bodo gradili razvoj svoje občine. Torej, še lepše je živeti zunaj moravske občine. Resda višine takse ne določa odlok, vendar višino sprejmejo občinski svetniki in jo potem tudi višajo v skladu z rastjo drobnoprodajnih cen. Paradoksalno pa je, da bodo morali takso za obremenjevanje okolja in izkoriščanje naravnih dobrin plačevati ■ tudi tisti uporabniki, ki imajo lastne ali skupinske vodnjake oziroma vodovode in ki odpadne vode ne odvajajo v kanalizacijsko omrežje. Tisti, ki imajo npr. lastni vodnjak, bodo plačevali takso za domnevno porabljenih 5 kubičnih metrov vode na osebo v gospodinjstvu. In če se bo uporabnik vodovoda hotel izogniti plačevanju za pavšalnih 5 kubičnih metrov, mu bo moral upravljalec v roku pol leta montirati števec. Vsi tisti, ki se še ne bodo priključili na javni vodovod, pa so dolžni dovoliti oziroma izvajati kontrolo kakovosti vode vsaj enkrat letno, predstavlja najstarejšo danes znano zbirko hrvaške kajkavske poezije. Nekatere izrazite prekmurske foneme pa so si razlagali kot slovnične napake. Tako je bilo o Marijanski pesmarici veliko napisanega, vendar je bilo veliko ugibanj, nikoli doslej pa ni bila objavljena v takem obsegu, kot je izšla sedaj, poleg tega pa je to znanstveno komentirano kritično delo. Martjanska pesmarica je torej izšla, vizualno je približana današnjemu bralcu, črkopis je originalen, opremljena pa je z opombami in viri ter je na voljo za še poglo-bljenejšo proučevanje in primerjavo s podobnimi pesmaricami. ALEKSANDRA NANA R1TURER Foto: NATAŠA JUHNOV in to na lastne stroške! V tej občini je res lepo, saj jim ni vseeno, kakšno vodo.pijete.. •7 Nasploh pa prebivalcem te okolju naklonjene občine ni potrebno biti v skrbeh zaradi taks. Bolj kot te jih bodo udarile po žepu kazni v višini 3.0.0QQ,do 150.000 tolarjev, in sicer če npr. »neupravičeno ne •dopusti upravljalen dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav za potrebe, vzdrževanja, meritev in snemanj«, če si privošči in odvaja odpadno vodo in živalske iztrebke iz hlevov v javno kanalizacijo, če ne plačuje kanalščine, če se ne . priključi na javni vodovod, če kot t upravljalec ne vodi katastra vodovodnega omrežja, če samovoljno in nepooblaščeno uporablja vodo iz hidrantov, če ne dopusti upra-vljalcu dostopa do vodomera, če ne plačuje redno porabe vode, če krši odredbo o varčevanju s pitno vodo, če pred ponovno priključitvijo ne dezinficira in izpere omrežja, ki je bilo odklopljeno itd. itd. Si bodo, samo če pogledate višino kazni, vaške in krajevne skupnosti še želele upravljati vodovodno omrežje, ali pa bodo vse prepustile občinski komunali? A. POTOČNIK Ena država, trojne osebne izkaznice N pričakovanju Če od vas pooblaščena oseba zahteva identifikacijski dokument, mu pod nos najbrž pomolite osebno izkaznico in tako dokažete svojo istovetnost in državljanstvo. V pripravi je nov zakon o osebnih izkaznicah, po njem pa naj bi imeli dvojezične izkaznice v tistih občinah, v katerih živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost. Mar pripadnik manjšine ni v prvi vrsti državljan? So torej nekateri bolj enaki kot drugi? Kajti dvojezična osebna izkaznica ni dokument, ki bi bil veljaven samo v manjšinskih občinah, majhnem segmentu upravne enote in majhnem segmentu države, temveč velja tudi pri prehodu čez avstrijsko in hrvaško mejo, kot je določeno v meddržavnih sporazumih. Si predstavljate Madžara ali Avstrijca, ki bi prestopil državno mejo z večjezičnim dokumentom, na katerem bi bilo razvidno, da je državljan dotične države in tudi določene manjšine? Toda tudi manjšina se mora vesti v skladu z zakoni države, v katero pride - ali se motim? Pravite, da sosednje države niso tako širokogrudne do manjšin in da je Slovenija ob osamosvojitvi obljubila, da se raven manjšinske zaščite Italijanov in Madžarov ne bo znižala. Je torej manjšina, ki izkazuje svoje državljanstvo v enem od uradnih jezikov, manj zaščitena? In kaj bo storil pripadnik večine, ki si ne želi imeti osebne izkaznice v obeh jezikih, temveč bi si želel imeti enako izkaznico kot večina? Lahko se preseli v občino, kjer madžarščina oziroma italijanščina ni uradni jezik. Čudna je enakost v tej državi. dniki narodne skupnosti, tisti držav- Vlada je za drugo obravnavo v državnem zboru popravila besedilo člena, ki se nanaša na člane manjšine, in sicer tako, da bi dvojezično osebno izkaznico dobili samo pripa- Ob obletnici pobratenja Bethlehema v ZDA in Murske Sobote Krivi so, ker so očrnili veliki dan Komite bratskih mest iz ameriškega mesta Bethlehem, prav tisti, ki je pripravil »veliki dan za včeraj in danes«,, kakor smo dan pobratenja-Bethlehema in Murske Sobote ovenčali z besedami pred dobrim letom v našem tedniku, mi je poslal majhno spominsko darilo in ob lepih pozdravih je Mariška Karoli še zapisala: »Sedaj v nedeljo, 15 junija, bomo imeli banket za prvo obletnico. Škoda, da ne boste t nami. Želim vam vse najboljše! Mariška.« Še se spomnimo velikega dne, ki se je zgodil 8. junija lani na trgu pred mestno hišo v mestu Beth-leh^i/ltom mest Murske "ŠObote-Ahdi-bj Gerenčer in Beth-lehema Ken R. Smith podpisala proklamacijo o pobratenju mest. Z njo so prekmurski Slovenci, ki živijo v Bethlehemu in Okoliških mestih, prevzeli poimenovanje Slovenci, mesti pa sta se s podpisom proklamacije zavezali, da bosta vzpostavili most za sodelovanje na kulturnem, vzgojno-izobraževalnem, trgovinskem in drugih področjih življenja in dela. S tem bosta mesti lahko veliko pridobili, je še zapisano v proklama-ciji. Podpis proklamacije pobratenja se je zgodil na ravni državniških časti. Svoje pismo ob tej priložnosti z najboljšimi željami je poslal sam Bill Clinton, kongresnik zvezne države Paul McHale p.a je izkazal veliko čast Sloveniji in slovenski delegaciji z izročitvijo ameriške zastave s certifikatom našemu županu. V svojem pismu ob tej priložnosti pa je naše rojake nagovoril tudi Milan Kučan. Še se spomnimo - slovenski dan v Bethlehemu je po izrečenih velikih besedah z najboljšimi željami in velikimi obljubami ter pričakovanji malodane segal do neba, tako kot v skulpturi na trgu pred mestno hišo Bethlehema trije prsti, ki simbolizirajo pravico, resnico in domoljubnost. Vzhičeni nad dogodkom smo zapuščali ameriško zemljo in občinska delegacija, v kateri so bili župan Andrej Gerenčer, predsednik občinskega sveta Rudolf Horvat in predsednik odbora za mednarodne odnose pri svetu Miran Gy6-rek, so našim rojakom ob slovesu klicali: Srečno in na snidenje čez leto! Toda minila sta leto in dan in do srečanja na slovenski zemlji ni prišlo, čeprav je občinska delegacija že takrat našim rojakom in članom komiteja ter županu ameriškega pobratenega mesta napovedala, da se bo podobno slovesno dejanje ob obletnici podpisa proklamacije pobratenja zgodilo tudi v Murski Soboti, in to v dnevih, ko ima Sobota soboške dneve. Visoko nad oceanom pa seje rodila celo zamisel o izdaji biltena o pobratenju, katerega bi izdala murskosoboška občina in s katerim bi naše rojake in goste iz Bethelehema nadvse presenetili. Toliko vsega so občinski možje obljubljali in toliko spominskih daril je težilo njihove kovčke ob vrnitvi domov, da sem še sama verjela v veliko snidenje čez leto in dan. Če je v tem času spomin občinskih mož na ve- Ijani, ki pa ne bi želeli dvojezične javne listine, pa bi jo dobili na obrazcu v slovenskem jeziku. Tako bi bilo upoštevano tudi načelo enakosti liki dogodek v Ameriki in na vse dane obljube in dobre želje zbledel in če je vzhičenost ob lepem popotovanju, ki so ga za občinske može delno plačali člani komiteja za pobratenje dveh mest iz Bethlehema, splahnela, so ostale poleg spominske bethlehemske zvezde, ki naj bi krasila pisarno murskosoboškega župana, še fotografije, posneti pogovori in izjave na magnetofonskih trakovih ter zapisane besede. Vse to pa priča o tem, da se je nekdo takrat, pred dobrim letom danim obljubam, izneveril, se pretvarjal, ali, kot se je izkazalo sedaj, celo lagal. Resda je murskosoboški občinski svet sprejel sklep o tenu da se na slovesnost ob soboških dnevih povabijo delegacije prijateljskih in pobratenih mest, toda v Bethlehemu so povabilo na slovesnost (ne pa na obljubljeno praznovanje obletnice podpisa proklamacije o pobratenju) prejeli šele maja. Toda Amerika vendar ni za prvim vogalom in tudi na potovanje čez ocean se ni mogoče pripraviti v nekaj dneh. Vabilo je zato izzvenelo kot žalitev ali kot vabilo,- ki je med vrsticami imelo sporočilo: bolje bo. da vas ne bo. Pri tamkajšnjih rojakih je zato vzbudilo grenak priokus, saj šo sami ob podpisu pobratenja jokali in verjeli v zapisano in obljubljeno. Po informacijah, ki sem jih dobivala od znancev iz Bethlehema, pa tudi vem, da so se naši rojaki, mnogi med nji-nji še nikoli niso videli domovine svojih prednikov, pogovarjali celo o tem, da bi na slovesnost prišli organizirano, morda celo s svojim letalom. Kdo je kriv za to izgubo spomina, kdo se bo sprenevedal? Seveda vsi, ki so takrat bili v občinski delegaciji in ki so obljubljali ali se s podpisom proklamacije zavezali. Na njih je tudi odgovornost za vse, kar bi se v povezovanju mest pa kulture, šolstva, gospodarstva lahko zgodilo, pa se ni in se zaradi takšne packarije tudi ne bo. Pobratenje namreč že takrat, predvsem mladi rodovi naših rojakov, niso jemali le kot dejanje za zadovoljitev čustvene potrebe po iskanju svojih korenin, ampak so v tem videli možnost sodelovanja, tudi biznisa. Bilo je govora o možnostih sodelovanja med gospodarstvom, še prej pa bi se lahko zelo hitro uresničilo sodelovanje in izmenjava med šolajočimi se mladimi. Zato so krivi, ker so očrnili veliki dan za včeraj in jutri, ki se je pred letom zgodil v Ameriki in ki bi to lahko tudi postal. M. HORVAT ustavno varovanih pravic vseh, ki na teh območjih živijo, ter tudi personalno načelo uveljavljanja pravice do izdaje osebne izkaznice. Tako so resda upoštevali ustavno načelo o enakopravnosti treh jezikov na območjih avtohtonih narodnosti, izognili pa so se problemu, ki ga načenja Zakon o upravi, ki določa, da se dvojezični akti izdajajo samo strankam, ki živijo na tem območju in uporabljajo italijanski oziroma madžarski jezik. S preverjanjem, ali stranka uporablja italijanski oziroma madžarski jezik, pa bi imeli očitno težave. Navsezadnje bi se manjšine počutile ogrožene, preverjanje oziroma izražanje njihove narodne pripadnosti pa bi bilo tudi ustavno sporno. To pomeni, da bi država morala predlagati tudi spremembo Zakona o upravi. Komisija za narodne skupnosti pa je predlagala amandma, po katerem naj bi se celotni člen, ki se nanaša na dvojezične osebne izkaznice, glasil: »Na območjih občin, v katerih živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, izda pristojni organ dvojezično osebno izkaznico.« A. P. ^gospodarstvo Seja vlade Še saniranje Slovenskih železarn Pred letošnjo žetvijo krušnih žit Suša ponekod prepolovila pridelek Vlada namerava nadaljevati sanacijo Slovenskih železarn - Dražji plin, kmalu pa tudi notarski zapisi - Brez prometa z nepremičninami, ki so javno dobro Odkupna cena pšenice, ki jo je določila vlada, pridelovalcev ne zadovoljuje in zahtevajo, da jim država nadomesti tudi izpad zaradi suše Vladaje na redni četrtkovi seji obravnavala poročilo o poslovanju Slovenskih železarn v prvem četrtletju letos in ga potrdila, namerava pa tudi nadaljevati s sanacijo Slovenskih železarn in zagotoviti razmere za njeno uspešno izvajanje, zato je podprla predlog zakona o delni privatizaciji Slovenski železnic. Z njo bi zaposlenim omogočila, da bi postali največ 20-odstotni lastniki kapitala, 60 odstotkov kapitala naj bi šlo v javno prodajo domačim ali tujim kupcem, preostalih 20 odstotkov pa bo počakalo do sprejema zakona o privatizaciji državne lastnine. Pomurski pridelovalci bodo morali to poletje žita pospraviti z nekaj manj kot 20 tisoč hektarjev polj, največji delež med njimi pa ima pšenica, ki so jo jeseni zasejali na skoraj 17 tisoč hektarjih. Spomladanska suša je dodobra zredčila letošnji pridelek, ki bo po ocenah kmetijskih strokovnjakov v povprečju nižji za okoli 30 odstotkov, na nekaterih območjih pa celo do 80 odstotkov. Suša je pšenico prizadela v najbolj kritičnem obdobju njenega razvoja, zato so klasi ostali kratki, tam, kjer je bilo pomanjkanje padavin najbolj izrazito, pa bo tudi kakovost zrnja slaba. Na najbolj peščenih tleh bodo morali pridelek nameniti za živinsko krmo, pridelovalci pa bodo to čutili pri izpadu dohodka, saj pšenica, ki ni ustrezne kakovosti, dosega le ceno 19 tolarjev za kilogram. svoj strojni park letos obogatili še z enim novim kombajnom Class. Po Horvatovih besedah je odkupna cena pšenice prenizka in bo po njegovem zaostajala za lansko, ko so zaradi dobre kakovosti dosegli povprečno ceno 35,80 tolarja za kilogram. Letošnjo kakovost je sicer še težko napovedati, vendar bo na najbolj prizadetih površinah pšenica pri- delno nadomestiti z plačili pridelovalcem. V Kmetijskem gosP Lendava so jeseni Ps h na u4° tarjev so namenih e niči, za žetev pa je -Sorta pinkajezr fe vljena za žetev, sno le od vrew<^^ zadnjih obilnih P Minister za gospodarske odnose Metod Dragonja je izjavil, daje vlada še za pet let podaljšala sanacijo slovenskih železarn in v ta namen pripravila pet zakonskih predlogov, med katerimi je tudi predlog zakona o privatizaciji. Veljavnost certifikatov se je s prejšnjim mesecem iztekla, to pomeni, da zaposleni z njimi ne bodo mogli odkupiti svojega deleža v železarnah. Sedaj je vprašanje, komu je namenjen ta delež. Do lastniškega dela naj bi delavci prišli s certifikati in tudi iz naslova obveznosti do zaposlenih zaradi neizplačanih plač. Prav tako ni znana tržna vrednost železarn in niti, ali bo dr. Andrej Ocvirk imenovan za predsednika nadzomega'sveta Slovenskih železarn. Spremeniti pa bo potrebno zakon o jamstvih države za trajna obratna sredstva. Železarnam je vlada jamčila s 70 milijoni mark, naj pa bi še s 140 milijoni mark. Tako bi podaljšali prispetje izdanih obveznic še za pet let. Slovenska država tone v vedno večje dolgove. Tako bo država 23. julija izdala novo serijo obveznic, ki so namenjene domačemu trgu. Obveznice bodo zapadle v plačilo leta 2000, država pa bo za njih plačala temeljno obrestno mero in 12 odstotkov letnih obresti. Izdala bo za 5 milijard tolarjev obveznic. Za kaj bo sedanja oblast porabila denar, seveda ni znano. Veliko dela za notarje Notarji bodo odslej še bolje živeli, saj je vlada danes predlagala spremembe zakona o notariatu. Zakon predvideva, da bodo odslej vse kupoprodajne pogodbe za nepremičnine sestavljali in overjali samo notarji. Pravosodni minister Tomaž Marušič je sicer lepo povedal, da je vlada svetovala njegovemu ministrstvu, naj doseže nekolikšno omilitev teh cen, vendar pa je priporočilo eno, realnost pa se bo poznala v denarnicah. Vlada bo predlagala, da državni zbor sprejme novelo po hitrem postopku. Po novem bi torej listine, ki se ukvarjajo s prometom nepremičnin, sestavljala kvalificirana oseba notar,-lahko pa tudi odvetnik s pravosodnim izpitom za ožje sorodnike. Predlog vladnega zakona o stavbnih zemljiščih ponovno omogoča in dopušča promet s stavbnimi zemljišči na način, kot je običajen v vseh drugih državah. Promet s stavbnimi zemljišči je prost pod pogoji, ki jih določa zakon,-Vendar pa ne dopušča prometa z nepremičninami, ki so javno dobro, npr. ceste. Dražji zemeljski plin Slovenska vlada je na zadnji seji sprejela podražitev zemeljskega plina za 4.2 odstotka, tako da znaša sedaj nova cena kubičnega metra plina 24,90 tolarja. Prej je bila cena 23,90 tolarja. Podjetje Geoplin, kije monopolist pri oskrbi države s tem energentom, je zahteval skoraj sedemodstotno podražitev. Lani se zemeljski plin ni podražil, letos pa je bilo podražitev že za 20,3 odstotka. Na seji je vlada imenovala Marka Danijela Bizjaka za v. d. direktorja Davčne uprave RS in s tega položaja razrešila Milojko Kolar. Vladaje tudi sprejela odredbo o pogojih za odkup pšenice in rži letošnje letine, predlog novele zakona o lokalni samoupravi, ki izpolnjuje zahteve Ustavnega sodišča, in predlog za izvedbo postopka za ustanovitev občin in določitev njihovih območij. Vladaje sprejela tudi pobudo za podpis varnostnega sporazuma med Slovenijo in Zahodnoevropsko unijo (WEU) ter uredbo o pridobitvi začasnega zatočišča za državljane Bosne in Hercegovine. Po njem bo določeno, kateri državljani BiH lahko pridobijo začasno zatočišče po tem zakonu, po kakšnem postopku in za koliko časa. MARJAN HORVAT Letošnjo odkupno ce-no pšenice je vlada določila pred začetkom žetve, vendar ta ne zadovoljuje pridelovalcev, saj se v bistvu ne razlikuje od lanske. V izhodišču je sicer za 3 tolarje dražja, vendar so dobili pridelovalci lani na račun slabe prezimitve za kilogram 3 dodatne tolarje, medtem ko letos o dodatkih ne govorijo. Zaradi posledic suše, ki je močno znižala pridelek, bi bil bil takšen dodatek tudi letos upravičen, vendar poznavalci razmer trdijo, da je treba izpad zaradi suše pridelovalcem nadomestiti v drugačni obliki. Suša je namreč posevke na različnih območjih različno prizadela, zato dodatek v enaki višini vsem ne bi bil realen. V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, ki sodi med največje slovenske pridelovalce krušnih žit, so najbolj občutili posledice spomladanske suše in po besedah direktorja Mirka Horvata bodo letos mlinskim organizacijam prodali le polovico načrtovanega pridelka. Namesto 11 tisoč ton je bodo letos naželi le od 5 do 6 tisoč ton, na območjih, ki so ostala v najbolj kritični fazi rasti pšenice brez padavin, pa bo izpad tudi 1 80-odstoten. Sicer pa morajo letos pšenico pospraviti s 1.520 hektarjev, od tega so 400 hektarjev namenili za semensko pšenico, med sortami pa prevla- dujejo žitarka, ana in marija. Z žetvijo bodo začeli prihodnji teden, na voljo pa imajo dovolj mehanizacije, da lahko pridelek pravočasno pospravijo, saj so leg pmke Pre marija, kij° ‘^ -na6°^ šin, kot zatrjuji Jože 4it na njih2 W > pr,zan ztelki n®^ Črt°aVahohdon41 1,1 šfe^ s 8’ ^0,' kjer sicer« stopefe Stepeš'pil delavo m M L krat zasejali tem oDI . začenja n‘Ljubih kot v ^1^« N je poved31 fe M I d0 s r iul,JUh a »A potreben proi^d"^ proizvodnJ daMS Črnci P3 °Praia t»dl A manjši merna le za živinsko krmo, naj- 100 1 večji izpad dohoka pa bo zaradi posledic nizkega pridelka. Škodo, ki so jo utrpeli zaradi suše, so prijavili, ministrstvo pa bi jo moralo vsaj pšenic« 1 V hektar.^’elis A preeju nižji b pa bodo zače^#J k M Vladni predlog za ustanovitev 22 občin je na tiskovni konferenci predstavil minister za lokalno samoupravo Božo Grafenauer. Ta odločitev še ni dokončna, ker bo lahko imela pripombe na predloge parla-metarna komisija za lokalno samoupravo. Minister je povedal, da je vladna služba za lokalno samoupravo doslej prejela več kot 90 predlogov in pobud za ustanovitev novih območij oz. za spremembo njihovih območij in da jih bo za prvi krog ustanovitev oz. preoblikovanj predlagala 22. Toliko jih namreč po njenem mnenju izpolnjuje potrebne zakonske pogoje. Vlada je tako v četrtek državnemu zboru. sklenila predlagati, da izpelje postopek za ustanovitev 22 novih občin: Senovo, Šmartno pri Litiji, Oplotnica, Vransko, Ankaran - Škofije, Dekani. Šmarje - Marezige, Grgar - Čepovan, Hoče - Slivnica, Hajdina, Braslovče, Polzela, Prebold, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Šmarjeta. Žužemberk, Bloke, Jezersko Solčava, Šempeter - Vrtojba in Miklavž na Dravskem polju. Prav tako bodo državnemu zboru predlagali izvedbo postopka za spremembo imena in sedeža nekaterih občin. Tako naj bi se tudi občina Kuzma preimenovala v občino Kuzma - Grad s sedežem pri Gradu, Sveti Jurij v Videm ob Ščavnici, Moravske Toplice v Martjanci - Moravci s sedežem v Martjancih. Minister Božo Grafenauer Je opozoril, da gre v vseh teh primerih le za predhodno opredelitev vlade, dokončno mnenje bo namreč vlada podala parlamentu konec oktobra, vendar pa je predlog usklajen v koaliciji in upošteva referendumsko voljo ljudi. Za to bo porabljenih od 500 do 700 milijonov tolarjev. Po zakonskih določbah naj bi se namreč državni zbor seznanil s predhodnim stališčem vlade in njenim predlogom za ustanovitev novih občin oz. preoblikovanje njihovih območij. Poleg parlamentarne komisije za lokalno samoupravo bodo pripombe lahko dajali tudi poslanci. Tudi občine bodo lahko posredovala svoja mnenja, in to do konca septembra, ko bo vlada pripravila svoje končno mnenje. Na podlagi tega bo državni zbor določil, katera območja izpolnjujejo zakonske pogoje, in bo tam razpisal tudi referendume, če pa bo menil, da ne izpolnjujejo pogojev, Jim bo poslal ugotovitveni sklep o tem in na teh območjih ne bo razpisal referendumov. Na referendumih odloča večina volivcev, ki bodo glasovali. Ta postopek sprememb naj bi se končal do konca leta 1998. Ocenjevanja kmetijsko-živilskega sejma , « Na ogled sinovi bika Kazini^ Perutnina Ptuj z največjim številom priznanj nosilec kakovosti ’97 > in Pomurske mlekarne s polnomastnim mlekom v prahu šampion tek Ul*, mlekarnAAZ njakom jtrd^/^ govdafefe/ renjskih^^ prometa U j poOT (20 % 3 karn, ster' stO| VaraždiJ '^^VindiC^ jogurt s ’ os^ /V Ji skev in kisl° ČojiO terste^^^ mlek° J jj ŠamP10W | ' V ponedeljek, 7. julija, so na sejmišču v Gornji Radgoni predstavili priprave na 35. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki bo od 23. do 31. avgusta 1997, in rezultate ocenjevanja 527 slovenskih mesnih izdelkov in 114 mlečnih izdelkov. Uvodoma je direktor Pomurskega sejma Janez Eijavec predstavil vsebino letošnjega jubilejnega 35. kmetijsko-živilskega sejma, nato je dr. Alojz Slavič, direktor Živinorejsko-veterinarskega zavoda, predstavil priprave na strokovno razstavo živine na sejmu, dr. Boris Žlender (Biotehniška fakulteta) je predstavil rezultate 18. ocenjevanja kakovosti mesa in mesnih izdelkov, mag. Neva Makuc (Mariborske mlekarne) pa je predstavila rezultate ocenjevanja mleka in mlečnih izdelkov. Kar je v tujini ponos, je pri nas zgolj obveza, je povedal vodja priprav na strokovno razstavo živine dr. Aloj Slavič. Govoril je o težavnem prepričevanju kmetov, da naj s svojimi dobro ocenjenimi živalmi sodelujejo na razstavi; na razstavah so vedno želeli predstaviti najboljše, kar pa je težko iz dveh razlogov. Tisti, ki imajo kakovostno živino, te živali tudi znajo ceniti in jih v vročih avgustovskih dneh neradi dajejo na razstave, saj žival zaradi take razstave nemalokrat doživi stres. Drugi razlog pa je, da v Sloveniji še ni prave vzrejne kulture; v tujini je kmet ponosen, če lahko svo- jo žival predstavi na razstavi, v Sloveniji pa je to še nekakšna obveza. Vsekakor so razstave goveje živine, prašičev in drobnice za obiskovalce sejma vedno zelo zanimive. Še bolj bodo letos, saj bodo po 15 letih razstavljeni sinovi bika Kazimirja, ki je bil včasih sinonim za živinske sejme. V skupini ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov je bilo prijavljenih rekorno število izdelkov, skoraj 530, kljub temu pa so pogrešali varovalne mesnine. Zanimiveje bilo ocenjevanje posebne kategorije: avtohtone kranjske klobase. Ocenjevalci so poskusili 16 vzorcev, vendar nobena ni prejela zlate medalje. Najbolje ocenjena je bila kranjska klobasa MlP-a Nova Gorica, na drugem mestu je klobasa Antona Arvaja iz Kranja. Nosilec kakovosti za leto 1997 je Perutnina Ptuj, ki je prejela kar pet zlatih medalj, in sicer za PP-mini piščančjo hrenovko, piščančjo domačo pašteto, piščančjo pašteto z orehi, maxi sesekljani zrezek in piščančji cordon bleu. Skupno je Perutnina Ptuj dosegla 79 točk, sledita ji Kras Sežana s 75 in MIP Nova Gorica s 57 točkami, MIR Gornja Radgona s 37 in Mesarija Antona Arvaja Kranj s 33 točkami. Od 144 prijavljenih vzrocev mlečnih izdelkov jih je bilo 44 odstotkov ocenjenih z ekstra kakovostjo; kar četrtina vseh vzorcev je bila prijavljena v skupini fermentiranega mleka z dodatki, pogrešali pa so več sirov in sladoledov (prijavila jih je le ena mlekarna, čeprav jih delajo tudi druge). Zlato so prejeli lahki mlečni mursk6 bote. ospodarstvo ^k, 1Q, jU|jj 1997 lani bron, letos zlato ^ekmurska šunka z vprašajem? so Mesarstvu Kodila na anonimnem strokovnem najprej podelili zlato medaljo, nato pa mu jo odvzeli jt Kodila u Markišavec je eno tistih zasebnih mesarij, ki si H) ”.11 letih pridobilo sloves dobre mesarije in stalne stranke, ki id* Pdnjih ne le klobase in hrenovke, ampak tudi sveže meso. m jVedie mesarije (npr. Hanžekovič, Fekonja, Gomboc) so Zlitin' ,°sedanjim glavnim dobaviteljem mesa in mesnih izdelkov v bit N®1 so Pomurka, Mir, Simentalka, Košaki in druga. Vse pa kL ”', ? Popularnost in všečnost izdelkov sežeta tudi čez meje J ce'° tja do Primorske. Ali je mogoče, da imajo Primorci prek-konkurenco pršutu? MivPresenedeni smo bili v l'^ovni konferenci 11 javili r», i na kateri so h^esain11 tate ocenje-^ie«vodo'neSnih izdelkov. Povedal pred- Sž2 Valne komisije dr. ^'^loizdlV0 preieli rekor' s; V novih izdelkov konjske ki Posebni konku-2^'lafifi6' NasProt-r.Cev Pa so letos ?leH?Ker so Pozneje izločili; nekatere zaradi nepravilne pre-zentacije, priprave za ocenjevanje (npr. že razrezane mortadele), druge zaradi rezultatov mikrobiološke in kemične analize. Pri tem se poraja vprašanje, zakaj so jih potem sploh dali na seznam dobitnikov medalj, saj jim s tem bolj škodijo kot koristijo. Razen če ni takšna poteza namerna?! Med tistimi, ki so mu zlato medaljo odvzeli, ker so bili sporni rezultati mikrobiološke in kemične analize, je tudi Mesarstvo Kodila Markišavci. Že pred leti je sprožil s pravo domačo prekmursko šunko pravi vihar med proizvajalci suhomesnatih izdelkov - predvsem Primorci so bili glasni, češ da lahko pršut dozori le na Primorskem. Markišavski a «17^7 ev pa so letos : j J H.fi0^ zlatih me- fi'5’karje vPraV bi mora- J C’“> 187 hPnmerjavi s 67 p I^Vedim ronastimi me- . IZ(lelke || Spoved uporabe atrazina Iličev zvarek še pleše svoj ples ^0?'stVo za zdravstvo zgrabilo hudiča za roge? Tistega črnega iz pekla strupenih 4^*”* . .. 3 \ h Se "Por jr”* strupenih substanc in iz nji 'i Si istrstvoa 1(01 fitofarmacevtska sredstva, j ? vodni^re?Oveduje uporabo atrazina «... n: c Je namreč stopila v veljavo dopolnjena odločba o •ahe^^ke strupenih substanc in iz njih izdelanih pre- i, s katero zdra- MHDffif ujzviuMv mu utam« "••• na območjih var- ■!lVlrov m območjih, kjer je po podatkih republiškemu.,°st atr vodo, izvire in podtalnico presežena dovoljena v has|?'na v P'tni vodi (Iz Odločbe, Uradni list št. 35).« X7stskih c jj* številki uradnega lista sledil objavljen seznam W Vskih a VI,KI uradnega lista sledil onjavijen seznam , za katere je prenehalo dovoljenje za trgo- ’ n.aicit JV picnviiaiv uvtvijviijv upr ^hran1'1'1' 'n katerega je podpisal minister za kmetijstvo, J Otti' "as Pte« ° seznamu fitofarmacevtskih sredstev, za ka-f ^tvi 77 trSovanja, se je znašel tudi alaklor/atrazin in (?ii)in a Ld' zloglasni dcherban forte (aktivna snov 2,4D + So« e"erban M (aktivna snov MCPA 450 g/l). Plj'CaVfnoriea/i vh« Se hn .dah na 'Aju1 iahko |avim° na nem Vrhu Pri Prosom. °bJa- nas. Če pripravka z vsebnostjo atrazina, enega najučinkovitejših, a močno strupenih herbicidov ne bo mogoče kupiti v naših trgovinah, bodo porabniki stopili ponj čez mejo. Tako kot so ga Avstrijci ob prepovedi uporabe oziroma prodaje doma začeli kupovati pri nas, tako se bodo naši kmetje s prepovedanim strupom oskrbeli v sosednjih državah, kjer te prepovedi še niso sprejeli. Toliko bolj, če jim doma ne bo ponujen učinkovit nadomestni fitofarmacevtski izdelek. In še, pripravki iz atrazina se bodo v državo lahko uvažali z dovoljenjem ministrstva, prav tega, ki se načelno zavzema za njegovo uPorabo Oh ^^vanje K\ tudJ,et'J niso ^X?branik lnici se KN >tih 7 Jre: Vvlfiv atrPrep°Ved ASn^nana obsegu?) indica Zavod za zdravstveno varstvo iz Maribora jemlje od leta '88 vzorce podtalnice na določenih odvzemnih mestih v Pomurju ter ugotavlja vsebnost pesticidov. Najpogosteje so izločili ostanke pesticidov atrazina in metaklora. Leta 88 so višjo koncentracijo atrazina ugotovili v treh vzorcih, odvzetih v Beltincih (1,0, 1,32 in 0,92 mikrogramov na liter), V odvzetih vzorcih podtalnice v letih '89 in '90je bila ugotovljena vsebnost pesticidov najvišja. Najvišjo vsebnost atrazina so ugotovili v vzorcu pitne vode, vzetem v Gančanih (novembra leta '89 2,17 mikrograma na liter in maja '90 1,39 mikrograma na liter). (Normativ SZO za atrazin je 2,0 mikrograma na liter, normativ EGS pa 0,1 mikrograma na liter.) Tudi leta '91 je vsota vseh najdenih pesticidov v štirih odvzetih vzorcih stalno presegala dopustno mejo, v sedmih zajetjih pa občasno. Najvišje koncentracije pesticidov v kontroliranih vzorcih so bile najdene v zajetjih Beltinci, Renkovci in To- varni mesnih izdelkov Murska Sobota, Ganča-nih, Črnskih mejah in Melincih. V poročilu O problematiki pitne in podtalne vode v Prekmurju, ki ga je lani pripravil Inštitut za varovanje okolja oziroma Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, so ugotavljali zelo slabo kakovost pitne vode v Lipovcih in Rankovcih. V Lipovcih so ugotavljali zvišane koncentracije nitratov, pesticidov (atrazin, desetilatrazin in propa-zin), organske halogene spojine (AOX) in tudi navzočnost cinka ter železa. Črpališče v Rankovcih je bilo v letih jemanja vzorcev (od leta '92 do '95) kontaminirano z nitrati, pesticidi (atrazin, desetilatrazin, velikokrat tudi desizopropila-trazin in metolaklor) in organskimi halogenimi spojinami. Z različnimi pesticidi pa je bila podtalnica najbolj onesnažena v Senici. Že več let so ugotavljali vsebnost atrazina, desetilatrazina, desizopropilatrazina, alaklor metolaklora in MCPP-ja. mesar jim je poskušal dopovedati, da so tudi v Prekmurju ljudje šunke konzervirali tako, da sojih v zimskem času dimili in sušili. Lani je Kodila za prekmursko šunko prejel bronasto medaljo, ki visi v njegovi mesnici. Tudi letos je upal, da mu bo uspelo, saj se je ta serija prekmurskih šunk še posebno lepo posrečila. Dokler je bilo ocenjevanje anonimno, je bilo vse v redu. Ko pa so izvedeli za imena, pa so se začeli zapleti. Ko smo se pred koncem redakcije pogovarjali s Kodilo st., še niso dobili nobenega uradnega dokumenta, da z njihovo »prekmursko šunko« kaj ne bi bilo v redu. Najprej je seveda povedal, da nerad daje izjave glede tega, da naj raje počakamo ... »Jaz vem samo to, da so bili vsi vzorci, ki smo Jih letos dali v analizo, in to dajemo po petkrat na mesec, dobri. Do danes v tem letu nismo imeli nobenih težav, čeprav izdelujemo razne izdelke, na primer poleg šunke tudi klobase, hrenovke, posebne in pariške klobase in zaseko, ki je najbolj občutljiva. Jaz uradno tudi nimam nobenega Atrazin spada med herbicide triazine. S simazinom in prome-trinom spada med klortriazine, ki so v tleh zelo obstojni in jih zato ne bi smeli uporabljati na vodozbirnih območjih. Atrazin se v Sloveniji pogosto uporablja predvsem za škropljenje koruze, v vinogradih in sadovjakih. Strupenost delovanja se kaže v rušenju fotosinteze, preprečevanju puhtenja iz raslin, razkroju kloroplastov. Njihova pomembna lastnost je, da lahko nadomestijo pirimidinske baze v DNA in RNA. Torej lahko usodno spremenijo strukturo dednega zapisa v celici. Genotoksičnost, mutagenost in velika obstojnost atrazina v okolju - to naj bi bili razlogi za prepoved uporabe atrazina. V knjigi Organic carcinogenes in drinking water, 1998, avtorji uvrščajo med kancerogene pesticide med drugimi: 2,4 D, diazi-non, melation, klordan, dikloretdn atrazin, lindan. Njihovo dolgoročno delovanje na človeški organizem v koncentraciji okoli 10 mikrogramov na liter naj bi povzročalo raka. omejevanje pri porabi. Sicer pa ne prva odločba in ne drugi seznam prepovedanih fitofarmacevtskih izdelkov ne rešuje vprašanje, ki ga ob tem upravičeno lahko postavljajo kmetje: jim bo država v nadomestilo ob prepovedi ponudila kaj več kot le napotilo, da naj se obrnejo na svetovalne službe, "kjer jim bodo svetovali ter jih zaradi omejevanja pri škro- papirja niti obvestila, kaj so našli v te/analizi. Dobil sem le zapisnik ocenjevanja, ki je bilo anonimno. Mislim, da se je kaj takega zgodilo prvič. Po mojem to nima povezave s skupnostjo Zlato zrno, v katero smo včlanjeni, in ki je vse bolj uspešna. Bolj je to posledica moči lobijev, predvsem tistih, ki izdelujejo pršut. Načrtujemo zaščito blagovne znamke »prekmurske šunke« z natančno izdelavo deklaracij, tako da naših izdelkov ne bi več primerjali s pršutom. Žal smo se doslej o tem samo še pogovarjali.« Poteza ocenjevalne komisije in Pomurskega sejma je vredna graje, saj je v nasprotju s poslovno moralo. Če nekdo pokaže dobro voljo, da poleg velikih mesnopredelovalnih industrij sodeluje na ocenjevanju, in se izkaže, dobi zlato medaljo, potem bi morali biti malo predvidnejši z objavljanjem. Ali pa se bo z zasebnimi mesarijami zgodilo podobno kot z varovalnimi živili: ne bo jih več na ocenjevanju. Če so že tako dosledni pri ocenjevanju, da po že opravljenem ocenjevanju opravljajo dodatne preiskave, bi morali biti dosledni tudi pri zbiranju vzorcev: iskati jih na trgu v prosti prodaji in ne na tekočih trakovih. BERNARDA B. PEČEK pljenju na varovanih območjih preusmerjali v gojenje drugih kultur? Zato: država in imenovani ministrstvi, ki sta se odločili za dejanje dobre namere varovanja okolja in zdravja ljudi, všečne tudi evropskemu svetu, sta za kompromis do »hudiča«, pa še to prek kmetovega hrbta. MAJDA HORVAT Kdaj bodo ljudje v občini Gornji Petrovci dobili povrnjeno škodo? Prezapleten postopek odvzel voljo nekaterim oškodovancem Poročali smo že o škodi, ki jo je napravila toča v Občini Gornji Petrovci. Vendar ta naravna ujma ni bila edina, ki je prizadela prebivalce tega dela Goričkega. Prišteti je treba še sušo in pozebo in takoj postane jasno, da ljudje tukaj z zadnjo sezono ne mo- gneča, ki je napravila še dodatno selekcijo. Zato sta podpredsednik občinskega sveta Marjan Časar in Župan Franc Šlihthuber: »Odgovor na vprašanje, kdaj bodo oškodovanci dobili povrnjeno škodo, je popolnoma odvisen od vlade.« Foto: N. J. poslanec Geza Džuban na nedav- rejo biti zadovoljni. Mogoče bi njihovo nezadovoljstvo lahko krepko ublažila povračila za škodo, izplačana od ustreznih organov. Toda tu seje stvar malce zapletla. Potem ko so v občini napravili popis škode, ki sta jo povzročili suša in pozeba, so na predloge preostalih občin ta dokument poslali na Ministrstvo za kmetijstvo, ki pa je kasneje zahtevalo še parcelne številke in drugo dokumentacijo. Pojavil se je problem, saj veliko oškodovancev tega več nima ali pa ne zna najti, zato jih je v drugem krogu zbiranja prijav za odškodnino »odpadlo« kakšnih štirideset odstotkov. Nekateri so zaradi prezapletenega postopka enostavno izgubili voljo, tisti, ki so šli po zemljiškoknjižne izpise na Geodetsko upravo v Mursko Soboto, pa so tam naleteli na dolgo vrsto sovaščanov. Ker se je dokumentacija podeljevala le nekaj dni, je seveda na upravi nastala Tehnostroj MO - samo še to poletje Konec avgusta v druge roke Stečajni upravitelj Tehnostroja MO Milan Koren in uradni kupec stečajnega dolžnika, Heissenberger & Pretzler Strojegradnja, d.o.o, iz Ljutomera, sta sedemindvajsetega junija podpisala pogodbo o nakupu. Torej je kupnina v celoti bila (morala biti) plačana včeraj, oziroma devetega julija. Tehnostroj MO je bil namreč prodan na javni dražbi za 110 milijonov tolarjev. Dva dni pred rokom za vplačilo kupnine je direktor podjetja H&P Strojegradnja Ljutomer Borut Kapun izjavil: »Kupec smo mi, delitev med tremi zainteresiranimi pa je naslednji korak.« Torej med tremi interesenti, ki so se pojavili na prvi dražbi podjetja, Markom Slavičem iz Ključarovec, Maksimiljanom Indiharjem iz Noršinec in H&P Strojegradnja Ljutomer, do končnega dogovora o razdelitvi in prodaji premoženja Tehnostroja MO še ni prišlo. Podjetje H&P Strojegradnja naj bi preostalima interesentoma prodalo tisti del premoženja, ki ga ne potrebuje za proizvodnjo, to pa so poslovna stavba in skladišče reprodukcijskega materiala ter dve proizvodni hali. Sicer pa dogovori med tremi na samo dejanje prevzema podjetja ne vplivajo.Tako bodo, po besedah stečajnega upravitelja Milana Korena, s proizvodnjo v stečaju nadaljevali do osmega avgusta, potem pa bodo delavci odšli na kolektivni dopust. V tem času naj bi pripravili vse potrebno za prevzem podjetja, po dopustu pa bi delavci dokončali delo po pogodbah, ki jih je za čas do konca leta ni seji potrdila, da bosta ministrstvo opozorila na prezapleten postopek zbiranja prijav o škodi*in da naj se to v prihodnje popravi. Župan Franc Šlihthuber pravi, da je vsakdo imel enake možnosti: »Res je, nekateri so se ustrašili prezapletenega postopka, drugi pa so prinesli parcelne številke. Stvar vsakega posameznika je bila, ali bo škodo prijavil ali ne. Tisti, ki so jo, lahko pričakujejo vsaj nekaj, tisti, ki ne, pa ničesar.« Od komisije za naravne nesreče z Ministrstva za okolje in prostor sedaj v občini čakajo na en sam bistven odgovor. Dejstvo je že, da bo vlada sprejela podzakonski akt ali sklep, s katerim bo sanirala škodo, ni pa še znano, kdaj se bo to zgodilo, prav tako pa zaenkrat ostaja neznanka, ali bodo to denarna sredstva ali kakšni drugi ukrepi. TOMO KOLES sklenil stečajni upravitelj. »To pa pomeni delo za petinsedemdeset ljudi, kolikor jih je delalo do sedaj,« je povedal Milan Koren. Borut Kapun pa dodaja: »S proizvodnjo bomo nadaljevali po petindvajsetem avgustu, vendar s toliko delavci, kolikor jih bomo za proizvodnjo potrebovali, lahko v istem številu, lahko tudi več ali manj.« Novi lastnik Tehnostroja MO torej s pogodbo o nakupu ni zavezan zaposliti vse delavce kakor tudi ne nadaljevati proizvodnjo. Vendar pa je ob pogodbi stečajni upravitelj z njim sklenil protokol, ki kupca zavezuje, da bo nadaljeval proizvodnjo in zaposlil sedaj zaposlene delavce. »To, koliko jih bo, pa ni določeno,« je povedal Milan Koren. Kupec pa je zavezan tudi k nakupu reprodukcijskega materiala, o čemer se bodo dogovarjali po opravljenih inventurnih pregledih v avgustu. Iz nakazane kupnine bo stečajni upravitelj najprej plačal terjatve delavcev, in sicer zaostale oziroma manj izplačane plače za april, maj in polovico junija ’95, in to že julija. MH »Sociala, šolstvo, zdravstvo vestnik, 10- Otroci iz porabskih (narodnostnih) vrtcev so bili teden dni v Radencih Širjenje jezikovnga znanja Množični razmah raziskovalnih taborov mladih na našem koncu Zanimivo, koristno in prijet® Skoraj povsod so se osredotočili na proučevanje narave - Pedagoške delavnice tudi za mame Čeravno bi pričakovali, da bodo otroci slovenskih staršev v Porabju spregovorili prve besede v svojem maternem jeziku in se ga potem dobro naučili še pred vstopom v šolo, v večini primerov ni tako. Skoraj povsod (znanih je nekaj izjem) se namreč starši začnejo sporazumevati s svojimi otroki po madžarsko, slovenščina pa ima zelo podrejen položaj. Nekaterim je dovolj to, kar se otroci učijo v vrtcu in osnovni šoli. Toda tudi v teh dveh ustanovah je slovenščine bore malo. O kakšni dvojezičnosti, kot jo poznamo pri nas na narodnostno mešanem območju, sploh ne moremo govoriti. Zato so zares potrebne in nadvse koristne dodatne oblike jezikovnega usposabljanja porabskih otrok, kakršno že nekaj let organizira tudi Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport - Organizacijska enota Murska Sobota. Gre za enotedensko bivanje porabskih malčkov v vrtcu v Radencih, in to skupaj s svojimi vzgojiteljicami in O tem, da se je v letošnjih počitnicah zgodila v Pomurju nekakšna šolska taboromanija, smo že pisali. In če to tako imenujemo, še ne pomeni, da imamo v mislih kaj slabega, ampak predvsem nepričakovano množičnost raziskovalnih in počitniških taborov. Nekatere smo na kratko že predstavili, v tem zapisu nadaljujemo z drugim »krogom«, prihodnjič pa nameravamo obiskati in zvedeti še kaj o delu preostalih taborov. Osnovni cilji geografsko-eko-loškega raziskovalnega tabora, ki ga je organizirala OŠ II M. Sobota, so bili, analizirati socialno-ge-ografske probleme vasi Mlajtinci s poudarkom na ekološkem stanju kmetij, raziskati oz. zvedeti kar največ o kremenčevem pesku v Puconcih, spoznati poveznost živali in rastlin v različnih življenjskih okoljih ter se seznaniti z vrstami nevarnih odpadkov. O vsem tem je nastalo dokaj bogato gradivo, ki so ga predstavili ob koncu tabora. posebnimi napravami delali tudi poskuse s sončnimi žarki Udeleženci tehničnega tabora so s Pregled oz. analiza prsti v polanskem logu je pokazala, da so kemijske vrednosti dokaj ugodne. Drugače je bilo na koruzni njivi in v vinogradu. nrrrrint- “'-M.-- -■ "- - Skupina porabskih malčkov z eno od mamic, ki so bile skupaj z njimi na enotedenskem bivanju v vrtcu v Radencih. (Foto: J. G.) materami. Letošnji program so izvedli prejšnji teden, sodelovalo pa je 18 malčkov in 12 mamic. Osrednji temi za širjenje jezikovnega znanja, sta bili deli telesa in oblačila (poimenovanje v slovenščini). Lahko bi rekli, da je bilo to tudi nadaljevanje programa, ki ga je v porabskih vrtcih od marca do junija izvajala (vsak drugi torek) vzgojiteljica radenskega vrtca Darja Zemljič. Poleg tega pa je bilo na voljo precej časa tudi za druge dejavnosti - skupne aktivnosti z otroki radenskega vrtca, razne igre, izlete, kopanje idr. Vzgojiteljice in matere pa so si pridobile nove izkušnje v pedagoških delavnicah. Poleg širjenja jezikovnega znanja je takšna oblika usposabljanja pomembna tudi za krepitev zavesti o narodnostni pripadnosti in utrjevanje vezi z matičnim narodom. JOŽE GRAJ 111* Ji odstotkov večinoma v dok J merah. C ese P’ j obs*3^ stvu ne bo izbo> J’ zen, da bo < j dnjih večjih*^ Sredi 80^5^6 smo se za nekaLtts« raziskovalnem^ ležencev pe^L^s^ J kmetijskega a je že uveljavil j OŠ IM. Sobota-^ Predvsem k^fiii kar so ze PreU5 8di)TJ vnikui"Z^ renskega del fiju N^ analize v lab J (tc J »lit so pnP^1*^ tek končal na^icil^ sicer nima d ampak prejšnji skuP Raziskovali s<> n ampak se Projektno delo tudi v Vrtcu Ljutomer Naše mesto nekoč in danes Podprojekti: Naše mesto skozi zgodovino, Športno-kultumi utrip mesta ter Navade in običaji Otroci so zelo radovedni in vedoželjni. Vzgojiteljice otrok »male šole« Vrtca Lutomer so se skupaj z ravnateljico v minulem šolskem odločile, da bodo s projektnim delom spoznali kar naj Javna predstavitev vrtčevega projekta Naše mesto v ljutomerski galeriji Anteja Trstenjaka J. G. več o mestu Ljutomer. Delo so si razdelili na tri podprojekte. Na temo Naše mesto skozi zgodovino (vodja je bila Ksenija Tušek) so spoznavali značilnosti ljutomerskih trgov. mestno hišo, spomenike, pomembnejše zgradbe in domačo obrt. Vzgojiteljica Anica Černi je raziskovala z otroki športno-kul-turni utrip mesta (srečanja s športniki in kulturnimi delavci), podprojekt Navade in običaji pa je vodila Nada Jager. Zbirali so ljudske plese, pesmi in igre, spoznavali so domače jedi, preživeli so dan na Zorčevi kmetiji (babica jim je spekla kruh v krušni peči) in obiskali tudi ljutomersko vinsko klet. Projekt so sklenili z razstavo in kulturnim programom (v galeriji Anteja Trstenjaka) ter pogostitvijo z ljutomerskimi specialitetami, ki so jih pripravile babice otrok. Tako so otroci spoznali del kulturne dediščine in dobili bogato popotnico za nadaljnje življenje. < Varujmo naravo, _____—si,«..____ je bilo geslo mladih raziskovalcev naravoslovnega tabora v Turn jfi Edini tabor pri nas, ki je tudi v programu kakšne državne ustanove - gre za Republiški zavod za zaposlovanje -, je tehniški tabor, ki ga pripravljajo že vrsto let na OŠ III M. Sobota. Udeleženci, ki so prišli iz različnih krajev Slovenije, so reševali tehnične proble.-me, proučevali tehnologojo gradiv in predelave, uporabno vrednost računalnikov, sodobne standarde. v estetiki in dizajnu, se poglabljali v kinematiko, strojništvo in mehaniko, konstruktorstvo, elektrotehniko, elektroniko z avtomatiko idr. Ob tem so bili cilji tabora, razviti pri udeležencih ele K mentarne vrednote, zlasti se to, da je znanje človekov največji kapital, kakor tudi omogočiti učencem, da spoznajo uporabno vrednost znanja, ustvarjalnost in kreativnost ter doseganje čim večjih rezultatov na tistem področju, za katerega ima posameznik največje afinitete. V Adrijancih smo srečali skupino osnovnošolcev, ki so se prijavili za prvi geografski tabor v organizaciji OŠ Gornji Petrovci. Spoznavali so kraj, zlasti pa proučevali njegovo demografsko sliko. Med drugim so ugotovili, da vas počasi izumira, saj je nad 40 s.p*^ do tovitev. k A h Čanja, /j li in škrXo[,i'V(’^ drugi^VV/ humUS ozračJ6 P Jjf ganlZ1,: „6^1 jjr posnel’ OI vkov- • I Wk 10. julij 1 gg7 W notranjih še zunanji sovražniki Gornjeradgonske smeti JJ?” Gornia Radgona so opozorili, da ne bo več smela odvažati J'*? na sme*'šče v Hrastju - Moti, če ne bo poravnala komunalne * »cini Radenci, kjer je smetišče. V Občini Gornja Radgona so * ‘V’ Po tem odloku niso dolžni plačati takse, saj imajo svoj H,|' "rda pa bodo prav smeti tiste, ki bodo v Občini Gornja Radgo-i "eiše »d proračuna. Občina ima že itak velike težave, zato ji ve-'*bno, da si išče sovražnika še v sosednjih občinah. Zakaj je spora« prišlo, smo poskušali izvedeti pri pristojnih 5 cini Gornja Radgona. ’da ne Ve’ za kak' S,kaJ S1° z Občino Ra-^1poseh^? Pa dogajanja ni d? k°mentirati, pove- ^■Te dr?6 Iepo p^e na ?°t,latančnpUmente’ ki naJ b' ^izročil J6 P°nazorili, mi je razvidno, da Hvan6^ K. kolja na območju Občine Radenci, kjer med drugim piše, da so zavezanci za plačilo taks vse pravne in fizične osebe, ki so uporabniki deponiranja odpadkov. In ker odvažajo smeti občanov Gornje Radgone v radensko občino, bi torej tudi oni morali plačevati takso. Čeprav se v radenski občini sklicujejo na možnost, da na račun deponiranja odpadkov na svojem območju pridobijo določena sredstva, je ^ašovci: Ocenjena škoda v občini bistro °^'ne Rogašovci Janko Halb je poslal konec junija na V° Za kmetijstvo, gospodarstvo in prostor končno poroci-^odi v kmetijstvu po suši in pozebi za enajst vasi. *ota Ak-?°ie Predtem sam določil in ki so jo sestavljali elani c'nske8a sveta za kmetijstvo ter člani svetov vaški i si"tza i? °Cenila- da Je največ škode nastalo v vasi Pertoča, in Wjav ?'537.2O2 tolarja. Zanimivo je, daje odtod prišlo 46 ko jih je bilo največ v vasi Sveti Jurij, kar 52, ven-^aim?kupna ocena škode mnogo manjša, »le« 7.010.101 to-'a(ii tiaintprijav je prišlo iz Ocinja, samo tri, zato je v tej vasi vredna* ji--j 'Fl '-'Vinja, aaiuv tu, taiv jv v ivj vuoi J Vredn°st škode, in sicer 432.123 tolarjev. Skupna jjl ^Učinek M?5**1 enaJst vas* v občini znaša 82.967.103 tolarje. pit PoJ«-dol°čen 8lede na videz, kakovost in stanje posadi Ln'sthtv0 »a'?’ natar|čnejšo in strokovno oceno pa bo izdelalo j '»iidouA^jstvo v sodelovanju s svetovalno službo. Le-to l ‘UCtlo. kab„ ____j____ _____ ^Cjl v suuciuvanju s avciuvamu muz °’ kako visoka bodo sredstva za sanacijo. TOMO KOLES župan Vodenik prepričan, da ne morejo upoštevati odlokov, ki jih niso sprejeli v lastni občini. Sprejeli pa so svoj odlok o taksah za obremenjevanje okolja z odpadki, ki predvideva, da se zbrana sredstva takse uporabljajo namensko za ureditev in sanacijo odlagališča odpadkov in za druge dejavnosti ravnanja z odpadki po programu, ki ga pripravlja javno podjetje, to je v tem primeru Komunalno podjetje Gornja Radgona, ki je še vedno last treh občin nekdanje občine Gornja Radgona. Ti pa naj bi potem pripravili predlog za sanacijo odlagališča. Iz dokumentov, ki mi jih je predložil župan Miha Vodenik, je tudi razvidno, da so se začele določene težave že v letu 1996 in morda že prej. Takrat sije občina Gornja Radgona dopisovala s Komunalnim podjetjem, saj se župan ni strinjal, da je KP nakazalo komunalno takso radenski občini. Komunalna taksa se je namreč do lani pobirala na Komunalnem podjetju, ki jo je nakazalo občini v Radencih (12,7 milijona). Župan je temu nasprotoval, saj je mnenja, da se ne morejo sklicevati na uredbo o taksah, ki veja za območje Občine Radenci. Poleg tega pa danes pravijo, da ne vedo, kako so bila sredstva porabljena. . Župan je tudi prepričan, da je radenski odlok pomanjkljiv, saj zavezuje, da takso plačujejo samo tisti porabniki, ki so vključeni v redni odvoz odpadkov, ne pa tudi vsi drugi občani, ki še bolj obremenjujejo okolje. Kar 55 odstotkov prebivalcev ni vključenih v redni odvoz'odpadkov. Kljub »popolnosti radgonskega odloka« o taksah, ki bi moral začeti veljati 1. januarja letos, se le-ta ne izvaja. Dragan Kujun-džič, načelnik oddelka za urejanje in varstvo okolja ter komunalne infrastrukture, je povedal, da se sredstva niso zbirala, ker še vedno ni obojestransko podpisana pogodba z Davčno upravo Republike Slovenije, Izpostava Gornja Radgona, ki mora po odloku takso zaračunavati in pobirati. Pričakujejo pa, da bo kmalu. Na občini v Gornji Radgoni pravijo, da bodo vztrajali pri svojem odloku, na radenski pa prav gotovo ne bodo odstopili od svojih zahtev, da se denar (kakšnih 900 tisoč tolarjev mesečno) vendarle nakazuje na žiro račun njihove občine. In kaj bo, če bodo smetišče zaprli za odpadke iz Gornje Radgone? Gospod Ku-jundžič je prepričan, da se to ne more zgoditi, saj so tudi drugod pO Sloveniji poskušali podobno, pa jim ni uspelo. ALEKSANDRA NANA RITUPER Komunalna infrastruktura po »meri« Županovih predlogov Najprej tisti, ki ima denar? O novem sklepu bodo odločali na izredni seji ta petek V Občini Črenšovci je tačas najbolj aktualno vprašanje gradnja kanalizacije in čistilnih naprav. V vseh treh krajevnih skupnostih - Črenšovci, Bistrica in Polana - bi radi začeli z deli čimprej in povsod računajo seveda tudi na sredstva iz občinskega proračuna (poleg sofinanciranja države in lastnih sredstev). S pripravami pa so različno daleč. Igcka je padla! finska oblast se je očitno trdno odl< Referendum ni uspel V nedeljo se je na volišča od 3583 prebivalcev, kolikor jih ima volilno pravico v KS Ljutomer, Cven, Stročja vas in Železne Dveri, odpravilo 1.097 krajanov (30,61 odstotkov). 59,52 odstotka krajanov (650) je bilo proti uvedbi krajevnega samoprispevka (v višini 1,5 % plače), 442 občanov (ali 40,48 odstotka) pa za uvedbo samoprispevka, s katerim naj bi se v prvi vrsti zgradila mrliška vežica. Je bil projekt zastavljen preveč megalomansko? n , ----------se je očitno trdno odločila, da bo Prehn i ••^^alcem sčasoma zagotovila kakovostno pitno vodo V KS Črenšovci v ta namen že zbirajo sredstva s samoprispevkom (letošnji znesek bo okrog 12 milijonov tolarjev) in imajo tudi večinsko podporo krajanov, da bodo podpisali še posebne pogodbe o sofinanciranju (skupaj okrog 20 milijonov SIT). Na ta način lahko tudi sodelujejo pri razpisu za dodelitev nepovratnih sredstev Ministrstva za okolje in prostor. Tudi v drugih dveh krajevnih skupnostih si ljudje želijo, da bi prišlo do čimprejšnje gradnje kanalizacije, in v ta namen so si pridobili že tudi določeno projektno dokumentacijo. Namenskega denarja pa še ne zbirajo. Polanski in bistriški svetniki pa so kljub vsemu izglasovali sklep, da se najprej začne z gradnjo (financiranjem iz občinskega proračuna) čistilnih naprav v KS Črenšovci, Bistrica in Polana. Takšen sklep so tudi potrdili na torkovi seji ob sprejemanju zapisnika, glede na nekatera nova dejstva (npr.'strokovno mnenje BIO-TEHNE iz Kranja, da zgraditev čistilnih naprav brez kanalizacijskih vodov ne bi bila funkcionalna) pa so dopustili možnost, da bodo odločitev spremenili na izredni seji, ki jo bodo imeli ta petek. Končno odločitev so preložili zato, da bi si svetniki pridobili še mnenje sveta krajevne skupnosti, saj ne bi radi sami prevzeli odgovornosti za takšen ali drugačen sklep. Zato bodo bodo na izredno sejo povabili tudi predstavnike vseh krajevnih skupnosti. In kakšen predlog sklepa bodo obravnavali? »Začelo se bo z gradnjo čistilnih naprav in glavnega komunalnega voda v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev ter sredstev iz naslova sofinanciranja občanov in v skladu s programom, ki vključuje tudi dinamiko gradnje, tako da vsi trije projekti za gradnjo kanalizacije in čistilnih naprav v KS Črenšovci, Bistrica in Polana - ob domnevi, da izpolnjujejo vse razpisne pogoje -nastopajo enakovredno do razpisanih državnih sredstev za sofinanciranje komunalne infrastrukture.« Takšen sklep bo najbrž dobil večinsko podporo, saj bi bilo res škoda, če bi se zaradi različnih teženj odpovedali letošnjim sredstvom iz državnega proračuna, brez katerih ne bo mogoče izvesti . nobenega projekta za kanalizacijo in čistilno napravo. Občinski proračun za letos pa so tokrat sprejeli brez posebnih težav, potem ko so se predlagatelji edinega dopolnila strinjali, da se iz postavke za sofinanciraje objektov javnega pomena v višini 2,25 milijona tolarjev nameni za pleskanje cerkve v Veliki Polani 600.000 tolarjev (predlog je bil za 100.000 SIT manjši), razlika pa bo namenjena za dograditev župnijskega doma v Črenšovcih. JOŽE GRAJ ve, j N? •’ živijo u?v?de ne bi smeli imeti tako v kmetijstvu kot tudi jj kV" skupaj so namreč pripomogli k močnemu ASi^ejiie v C z n'trati. Nič čudnega, če beltinska (ne)pitna dovoljenih količin dušika. Tako je v Lipo-I j, Pa je ]g°st.1J’tratov v litru vode okrog 30 miligramov, do-a 'niliur-. J^liRramov. V drugih krajih je vsebnost nitratov Večina ljudi v Občini Beltinci namreč sedaj uživa •em deževju postane kalna in zato oporečna. Zato .? do vode ne bi smeli imeti tako v kmetijstvu kot tudi k v Melincih in Dokležovju je nekoliko bolje. »i^ejo Ia so poka- precej v°de iz Raš- iz Raš; Gančanih, PT\' beltinske obči-®vOWsanje.V tem odkriti popoka vodo. Obe-^adnjo vodovod-Jth bo zdaj one-ogrožata. bo-vse po-Možnosti, da s ■M'4 odstranijo Prevc’ ■Sk^^tov. Jasno pa drago in dena tudi gradnja sodobne zbiralnice živalskih odpadkov in kadavrov. V ta namen so že spremenili prostorski načrt, s čimer je omogočena priprava projekta. Z gradnjo bodo morebiti začeli že letos, in sicer v gozdiču med Bratonci in farmo Nemščak. Naložba je v rokah soboškega veterinarskega zavoda, ki je skupaj z občinskimi dejavniki organiziral zbore občanov v Krajevni skupnosti Bratonci. Čeprav so bila mnenja vaščanov različna, je končno večina ljudi pristala na omenjeno gradnjo. To ne bo kafilerija, ampak le zbiralnica s hladilnico, zagotovljen pa bo tudi dnevni odvoz odpadkov in kadavrov v Zalog pri Ljubljani. NAJBOLJ GA ANGAŽIRA PITNA VODA - beltinski župan Jožef Kavaš. Na Kapeli bodo uredili poletni in zimski športnorekreacijski center Smučanje, ribolov, tenis Poseben projekt Društva za rekreacijo in šport Radenci Če bo prišlo do uresničitve idejnega projekta za ureditev športno-rekre-acijskega centra na Kapeli, se nam obetajo dokaj pestre možnosti tako za zimske kot poletne športne dejavnosti mladih in starejših. Za kakšne za- misli gre? V prvi vrsti naj bi spet »oživili« kapelsko vlečnico oziroma smučišče na površini okrog 1,5 hektarja zemljišč, tako da bi uredili razsvetljavo za nočno smuko ter poskrbeli za zasneženje in teptanje, poleg tega pa uredili tekaške proge v okolici smučišča in do Radenec ter zgradili tudi skakalnico za skoke do 30 metrov. S tem bi lahko trajala sezona smučanja najmanj tri mese- ce. In da ne bi ta športni objekt potem sameval, Društvo za rekreacijo in šport Radenci, kije pobudnik projekta, predlaga ureditev ribnika v »jezercu« za zasneževanje, igrišča za tenis in odbojko (na pesku), urejen prostor za manjše zabave (piknike) in celo konjušnico za jahalni šport. Vse to bi prineslo zares pestre možnosti za zimske in poletne športne dejavnostih mladih in starejših, obenem pa širitev turistične ponudbe Radenske. Skupna vrednost naložbe je ocenjena na 13,6 milijona tolarjev, uresničevanje projekta pa je predvideno po fazah, in sicer bodo najprej obnovili vlečnico in uredili zajetje vode za zasneževanje ter kupili tep-. talni stroj in snežne topove. Kako hitro in kako daleč bodo vse te zamisli uresničene, pa je predvsem odvisno od finančnih sredstev, ki jih pričakujejo od Občine Radenci, Zdravilišča Radenska in drugih. J. GRAJ Svetniki turniške občine so največ časa porabili za otroški vrtec / Vh .aVo n . Javili jav- i jk^O^iiza1^1116 do' I Vs1 fa, čin.?ac,jo v kar j Ne^ltinci- Po-leto- dVk \ sRnn a farmi »t ’ iz hkuPaj l e Etilne Phare-»S XnaP0deset mi' I XX* Avtocesta bo prinesla novo živahnost Sicer pa v Beltincih, ki so geografsko središče Pomurja, žalujejo za časi, ko je bila v tem kraju ukinjena občina. To se je zgodilo leta 1964, zato so bili precej časa postavljeni ob rob in je to območje kapitalno nazadovalo. Z ustanovitvijo lastne občine se ta zaostanek zmanjšuje. Precej pa si obetajo od čimprejšnje in hkratne gradnje sodobne železniške povezave z Madžarsko in nove avtoceste. Pri Lipovcih je predvideno prometno vozlišče oziroma križanje avtoceste z železniško progo iz smeri Lendave in odsekom proti Gornji Še enkrat o poravnavanju izgube Kdo bo upravljalec vodovodnih naprav? Pokopališko dejavnost je Občinski svet Občine Turnišče prenesel v upravljanje krajevnim skupnostim. Odlok o redu in pogrebnih storitvah pa je več ali manj podoben rešitvam (predpisom), ki so jih že sprejeli v drugih občinah. V Občini Turnišče bo odslej dovoljeno lepljenje in nameščanje plakatov samo na posebej določenih mestih, še prej pa jih bodo morali raznašalci potrditi na občinski upravi in plačati določeno takso, Radgoni. MILAN JERŠE sicer bodo sledile kazni. Četudi je v odlokih vse lepo in prav zapisano, pa je še bolj pomembno, ali bodo zaživeli tudi v praksi. Zato je bilo v razpravi večkrat omenjeno, da bi kazalo imeti občinskega redarja. Še preden pa bodo sprejeli tudi odlok o preskrbi in odjemu pitne vode na območju Občine Tur- nišče, ga bodo poslali v javno razpravo, da bi dobili večinsko mnenje, kdo naj bo upravljalec skupnih vodovodnih naprav. Nekateri so mnenja, da bi to nalogo zaupali KS Turnišče, ki je večinoma z lastnimi sredstvi zgradila zajetja za skupen vodovod. Večina svetnikov pa se bolj nagiba k predlo- gu, da bi v ta namen ustanovili občinski režijski obrat, ki bi se kasneje lahko ukvarjal tudi z drugimi dejavnostmi. Turniški vrtec je deloval lani kot enota Vzgojno-varstvenega zavoda Lendava. Od tam je prišlo sporočilo, da je ostalo za en milijon nepokrite izgube. Svetniki so se odločili, naj vse skupaj še enkrat pregleda in preveri njihov nadzorni odbor. Tudi za letos, ko so vrtec »priključili« turniški osnovni šbli, kaže, da ne bo šlo brez finančnih težav. Vpisana otroka sta 102, tako da bi lahko zmanjšali število oddelkov na pet in tako zmanjšali tudi stroške poslovanja, vendar pa tega ne morejo storiti, ker med vpisanimi otroki štirje potrebujejo dodatno varstvo in vzgojo (zaradi določene prizadetosti). Glede na predpise oz. normative bi lahko oblikovali en oddelek samo zanje, vendar so se odločili, da jih bodo raje »porazdelili« in poskrbeli za dodatno varstvo (rešitev je mogoča tudi z javnim delavcem za šolo in vrtec). Dodatni izdatek za občino je tudi refundacija plačila za delo specialnega pedagoga, ki prihaja z OŠ II Lendava. O vsem pa se bodo dokončno odločali še enkrat na julijski seji, ko bodo dobili tudi podatke o polletnem finančnem poslovanju vrtca. JOŽE GRAJ 8 intervju vestnik, 10- Pogovor z Jackom in Maureen O’Hara Združena Evropa - edina logična pot?! Irska, dežela Joycea, Becketta, Shawa. Dežela katolikov, dežela misijonarjev. Dežela galskega jezika. Dežela, katere večina prebivalcev živi v tujini, največ v ZDA. Zeleni otok, ki je postal del Evropske zveze, ne nazadnje so v navezi s kontinentom močnejši v dialogu z Britanci. Kljub vsemu Irska ni članica Nata. O izkušnjah z Evropsko zvezo, o dobrem in zlem, ki ga prinaša, smo se pogovarjali z Ircema, ki ju je zaneslo v Slovenijo. Jacku in Maureen, ki sta se 1979, vrnila iz New Yorka v svojo domovino, je EZ spremenila življenje. Jack je službo elektroinženirja zamenjal za farmarsko življenje. Družina O’Hara je v letu 1988/89 začela gojiti losose in šarenke, pozneje še ostrige. Na leto vzgojijo približno 100.000 ton ostrig, ki jih skorajda v celoti izvozijo v Francijo. Zveza ali zvezan? Irska je članica Evropske zveze. Kakšne so vaše izkušnje v tej družbi? JACK: Pridružitev EZ je bila za Irsko zelo zelo koristna. Brez nje ne bi imeli naše farme. Irska je pretežno kmetijska država in kot takšna je dobila pomoč EZ, ogromno pomoči, saj je bila ena najrevnejših dežel, ki so se pridružile zvezi. Z EZ je Irska izboljšala ekonomijo, ena od posledic pridružitve je nova infrastruktura, postajamo ena od gospodarsko najbolj rastočih dežel zveze, BDP se letno poveča za približno 6 odstotkov, kar naj bi se nadaljevalo še v naslednjih petnajstih letih. Seveda pa je bila začetna gospodarska raven zelo nizka. Z multinacionalkami, predvsem računalniškimi firmami, je prišlo na otok veliko izobraženih ljudi, npr. zunaj Dublina zaposluje Intel 3000 ljudi, in to ni malo. milijon zna irsko in daje največ 200.000 ljudi, ki vsak dan govorijo galski jezik. Kljub temu je za Evropo bolje, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi, da je združena Evropa, in takšna je lahko samo kot združena monetarna in politična unija. Kot veste, so imele Združene države Amerike ogromne težave, da so postale združene, od državljanske vojne med Severom in Jugom naprej. Britanci so upali, da jih bodo razbili, toda Lincoln jim je to preprečil. In če danes primerjate ZDA in Kanado, v kateri so prevladovali Britanci, so vidne prednosti zveze. Toda Slovenci se tako zelo bojimo izgubiti lastno identiteto in tudi jezik. lahko naseli v katerikoli državi EZ. Tudi vaša sprememba ustave se mi ne zdi zelo problematična, tudi če ne bi bili sprejeti v EZ, vendar pa verjamem, da boste sprejeti v EZ, morda ne zdaj takoj, toda to bo edina logična pot. Ne bojte se, ljudje ne bodo mrzlično drveli k vam in kupovali zemljo. Ne nazadnje tudi Irci povezujemo svojo identiteto z zemljo, tako kot vi. Seveda imamo tudi mi probleme s tujci, ki kupujejo zemljo pri nas. Npr. prej smo imeli vsi dostop do obale. Potem so prišli Nemci in kupili zemljišče ter si ob njem prisvojili tudi obalo. To se je dogajalo in je povzročilo zelo slabe občutke, toda to se je zgodilo samo v majhnem številu primerov. Res je, da je obala državna last, toda pripraviti državo, da se premakne, je pa že malo težje. Toda to niso problemi, ki bi bili nerešljivi. Nadalje, npr. pred prihodom tujcev je bil del zemljišča ob cesti vreden recimo 100 dolarjev. S prihodom npr. Nemcev pa je cena zemljiščem neverjetno narasla. Tudi to se je zgodilo. V turizmu so cene po- pomeni, da ima ob velikih, kot sta Nemčija in Francija, tudi lastno besedo, ne nazadnje je število komisarjev omejeno. Z našega stališča bi bilo zelo pomembno, da bi tudi Slovenija postala del EZ, saj bi tako manjše države lahko stopile skupaj in velikim rekle, ne, tako pa ne. Toda vedno več dvomov se pojavlja o pripravljenosti Slovenije za vstop v EZ. JACK: Vaša dežela se mi zdi zelo prosperitetna. Toda, govoriti o pripravljenosti - ali je sploh kdo za kaj pripravljen? Sem bil jaz pripravljen za življenje z mojo ženo, ko sem se poročil? do Dublina je bil transport .p lefonija, električne povezave, grozno, seveda pa bo trebaP marsikaj. Vprašanje, kisl® staviti Slovenci sami, pU ■ denar naredil za (iz) nas-4 . Če primerjate delo p« ’ , leti, ko so irske ženske^ sem skrbeti za številne ar nega pranja perila naPreJ’ imajo npr. stroj za prani6 da se stvari razvijajo, hajanje iz nekega nivoj ^1? nivo, seveda ne vem, . vpoF končen, morda samo le pub in urejanje stvari prek ra Rešitev Severne Irske? Toda EZ npr. ne more rešiti problemov v Severni Irski. JACK: Zelo težko. Politiki bi potrebovali ogromno poguma, da bi problem rešili. Edini izhod za rešitev problema na Severnem Irskem, kjer si del želi postati del Irske in del hoče ostati pod Veliko Britanijo, je Združena Evropa, kajti hkrati pa oboji pravijo: želimo biti vem. . Toda mar ni to samo pa kakovost življenj"-nje perila - na roko a i JACK: Ne, ne bi se želijo sprememb, razvojj slim. da je nujno, da raz■ j/ solje. Seveda je vsakpo 0|j< * duum, toda kolektivno treje in laže napreduje! L za nas zelo zanimivo, To pomeni, da se je po vstopu p EZ pri vas nezaposlenost bistveno zmanjšala. MAUREEN: Da, zelo. Po drugi strani pa se je bistveno zvišala raven izobrazbe, saj je EZ precej denarja namenila za izobraževanje, razvoj univerz itd. JACK: Obstaja pa nevarnost, da vse te multinacionalke, ki so prišle na otok, ne bodo imele dovolj delovne sile. Vendar pa ravno to omogoča, da se veliko ljudi, ki se je izselilo v Ameriko, od tam tudi vrne. Večina se jih je v Ameriki izobraževala, tako da prihaja nazaj šolani kader. To je možnost, da ostanejo stvari v ravnotežju. Nenehen razvoj ima tudi temno plat, kajti če kmetom dajete denar za vedno nove in nove ladje, obstaja možnost (in to se že dogaja), da gorski del ne more v korak z morskim delom, kar pa v končni fazi pripelje do neravnotežja v naravi. Ko sem se pred dvajsetimi leti vrnil iz Amerike, je bilo ogromno gozdarjev in lovcev, ki jih danes ni več. Toda, če posekate gozd, to drastično vpliva na življenje na morju. Stvari so med sabo povezane. Zato vidite, da zgolj dajanje denarja ni vedno najboljše. Prav tako se pojavlja vprašanje nacionalne identitete. Mislim, da se Slovenci zelo bojite, kaj bo z vašo identiteto, ko se boste pridružili EZ. Evropska identiteta? Toda, mar obstaja nekaj takšnega, kot je evropska identiteta? JACK: Mislim, da ne. In ne verjamem, da bo kdaj obstajala evropska identiteta v tem smislu, kot bosta obstajali evropska monetarna unija in evropska politična unija. Ne morem si predstavljati, da bi npr. Britanci želeli biti del neke evropske identitete. Ne nazadnje v EZ sploh niso hoteli iti. In kot veste, jim je Charles de Gaulle rekel: »K vragu z vami!« Britanci zdaj niso za skupno denarno unijo, ker nočejo izgubiti identitete svojega funta. Toda verjamem, da bodo za to zaprosili, saj je smiselna zgolj skupna denarna unija. Največja ovira za skupno denarno unijo bodo ravno banke, kajti te neverjetno veliko zaslužijo z menjavo denarja. V teh dneh smo bili na Dunaju, od tod bomo šli na Madžarsko .... in povsod moramo menjati denar, s tem pa dejansko veliko izgubimo. Dosti laže bi bilo, če bi operirali samo z eno valuto, potem bi tudi laže vedeli, koliko je kaj vredno. Kot bi bilo tudi laže, če bi vsi govorili en jezik. Seveda si mora vsak narod v zvezi prizadevati za ohranitev narodne in kulturne identitete. Koliko ljudi na Irskem še govori galski jezik? JACK: Statistično je to zelo težko reči. Veliko ljudi pravi, da znajo irsko, toda če jih vprašate, ali irščino tudi uporabljajo, jo govorijo vsak dan,, potem pravijo, da ne. Irska ima približno štiri milijone ljudi. Rekel bi, da približno en MAUREEN: Ni nujno, da se vam bo to zgodilo. Npr. Irci smo lani dobili prvič televizijo v galskem jeziku. Prej je nismo imeli. Lahko se zgodi, kot seje pri nas, da bosta oživeli kultura in skrb za kulturno dediščino. JACK: Velika prednost EZ je v skupni politiki. Če boste imeli v Svetu Evrope svojega predstavnika, to pomeni, da se bo slišal tudi vaš glas. Prednost je, da posamezna država ne more diktirati vsem drugim, tako npr. če se Britanija s čim ne strinja, ni nujno, da stvar ne bo sprejeta. Morda tudi vam ne bo všeč, da si boste z drugimi državami bliže in boste morali izpolnjevati stvari, ki vam ne bodo najbolj pogodu. Razprodaja zemlje Slovenija se prav tako boji tujega kapitala, imamo probleme s spremembo ustave. JACK: Da, vendar morate premisliti, kajti po mojem si nobena država ne more privoščiti, da bi ostala zunaj EZ. Vsi okrog'vas se pridružujejo. Kaj bi se zgodilo z vašim gospodarskim tržiščem? Sla Irskem torej niste imeli problemov z »razprodajo« zemlje? JACK: Kolikor vem, vsakdo v EZ lahko kupuje zemljo kjerkoli v EZ in se skočile. Toda ne moreš samo dobivati in nič dati. Vendar imamo Slovenci slabe izkušnje Z nekdanjo zvezo republik. JACK:Vseh stvari res ne boste sami narekovali. Vaš parlament in posredno prek njega državljani ne bodo imeli ves čas možnosti, da se po svoje odločajo, kajti veljali bodo evropski zakoni, po katerih bo jasno, kaj smete in česa ne. Preprosto, določena bo cena banan, določen bo odstotek pridelave krompirja, pa če vam bo všeč ali ne. Če je to dobro ali ne, ne vem. Obstaja tudi nevarnost razraščajoče birokracije v Bruslju, ki ukazuje, kaj se sme in kaj ne. MAUREEN: Tako prihaja včasih do precej absurdnih stvari. Na naši farmi smo morali urediti ločeni kopalnici za moške in ženske, čeprav smo vnaprej vedeli, da ju delavci ne bodo uporabljali, saj si po končanem delu želijo samo še domov, ne pa še prej pod tuš. Toda tak je predpis: kopalnica mora biti. Kljub temu si ne morete privoščiti, da bi ostali zunaj EZ, kajti na nekaterih področjih ne boste mogli stopati v korak z državami zveze. JACK: Toda če se boste odločili, da boste šli v EZ, potem morate storiti vse, da se vas bo slišalo. Npr. Irska je majhna, toda ima svojega komisarja, to del Evrope. Zato menim, čimprej bomo politično postali združena Evropa, toliko prej bo ta problem izginil, kajti potem Severna Irska ne bo več Severna Irska, temveč del Združene Evrope, in kdo bi se potlej še želel boriti za svobodno Severno Irsko? Potem ne bo več etničnega problema, saj bomo vsi del politične entitete. Česa ste se Irci pri prehodu v EZ najbolj bali? JACK: Edini problem bi lahko predstavljala Velika Britanija, če bi ostala zunaj EZ, kajti Irci imamo tam približno 50 odstotkov našega tržišča. Res pa je tudi, da ves čas izredno dobro sodelujemo, tudi vojaško, s Francijo. Mnogo Ircev je na celini, z njo nas povezuje navsezadnje nazadnje tudi katoliška vera,'tja so odhajali in od tam prihajali mnogi misijonarji. Celina nam je bila vedno blizu, tudi zato, ker izključuje Veliko Britanijo, ne glede na to, da imamo z njo polovico blagovne izmenjave. Irska se bo pridružila monetarni uniji ne glede na to, ali se Britanci bodo ali ne. Irska je od EZ dobila v zadnjih treh letih več kot 5 bilijonov funtov, del pomoči je bil namenjen izgradnji infrastrukture. Imeli smo grozne ceste. Za gospodarstvo je bil največji problem in strošek transport. Od obale ~^di^> VI del EZ. Cetuu 0» za nas manjša.,^#1» M da se sprejme ci k jo Nevtralna Irska kljub tem"> tu. JACK: Da. sam ne povezave, toda tak01 jA tradiciji nevtralna svetovni vojni smo bil' zadnje zato, ker nis"10 Britancev, to politično " ^oda v Sloveniji 1 n Nato z vstopom v , . JACK: Da, IkI ^A i^ k' smo se pridružil' stopanje v EZ ni Morda smo takrat obH nekoč morda sliv Bil Pogoj, nikoli m F moramo postati mogoče pa je, da c'ja, Francija, kdo hoče in kdo n° Irci nismo v Satu, ^0^0 Predvsem dežele, k'^ g kiZ, pa nis0 v Sat11- JI napadel Irsko? ^^ulturna obzorja ^^niku odprli etnografsko razstavo bogata zbirka iz preteklosti Vas z devetdesetimi prebivalci in pred nedavnim so 'Stražili kra"-Sk° zb'rko’ ki prikazuje način življenja v preteklosti v t. Rilske narod' ^.rsegu). Nastala je na pobudo Zavoda za kulturo rle Hodoš Vr*' -n Madžarske narodnostne samoupravne skupnosti tolarja snn VC' domača občina je za ta projekt namenila 1,2 mi-so j' 0 tolarjev pa je prispevala tudi Železna županija. ( le®Zalsk-|)r' P^tovitvi pomagali tudi muzeji iz Sombtela ter star6 ZUpaniic- Budimpeštanski muzej pa jim je prav za to zbi-Ktolivnika. Nekaj predmetov in eksponatov je že in D J? S° l™ Pr’sPevali prebivalci iz Krplivnika, Hodoša, Do-1^. ■ o 6k' mu Pravijo Mali Krplivniki. ^^eljala 7k^lakovo hišo>ki ie J?'"lUzei ’?°gatejšo, so preu- 50 °P' ln predprostor, in reZ-. fcOprc!Pilis nCel^ 1 a 'Hstin p°membnimi ko-S%k;ai^vidov, ki Pr>->dateXno° V^lMn81"311 S0 V ma' i tudi muzeJlh- Pona-^^eiem C evilnefnr ' ^azstavjene 'judi’ ki kSijet"?okraJme. Podfo-nil'obraz0vIrPflpisano’ da se j 11 ne spomnijo »avta,, • kuhinJa> ki je A z veta'V družin' osre-0*0 in°orginalno peč- ^»•^taviu’ n°zi'skodeU-predmeti so Jemedsvetovni-šolska hirate si l k?' potrebšči-Re’’t?roion-hko tudi tka|-Pk^^elesu06113 peč’ staro Ihtar 5krinjicore8a P°hištva' nKt^odovi^^^vinskimi Uk a ie oseham i zb‘rka lonce Ogledate si lahko bogato opremljeno kuhipjo. nih izdelkov. Na dvorišču je na ogled originalna rezbarska delavnica s tlakovano zemljo s stružnico in številnim orodjem, nasproti te delavnice pa stoji čebeljnjak s panji, spletenimi iz slame. ^^kturna delavnica v Lendavi l^ava - poti razvoja u Organiziranih delavnicah v Lenartu in Gornji nJe Prišla na vrsto tudi Lendava - Kako povezati grad, dom in Krono_________________________________________ »Mi kt,hne aJe v lendavskem hotelu Lipa potekala okrogla miza Vik*« jn elavnice študentov in profesorjev arhitekture iz Slo-V kar velikem številu se jim pridružili tudi mCCni detovnice nanizali najbolj pereče urbanistično-^ačin Lendava. Nanje je že pred leti v svoji diplomski f% । bi časj .n danes že priznani arhitekt Goran Dominko. Če so V Po svoja Ot v Preteklosti, ko so »zunanji arhitekti« delali vse e bo kmalu pokazalo: koliko bodo upo-V^r^odiijil) ?' i‘h vključili v svoje planiranje. Vsi občani imajo P^rta Pošljejo pisne predloge o urbanističnih in os h 'no ali Fakulteto za arhitekturo v Ljubljano, ta e n° Pogovorijo z udeleženci delavnice. »Ravnico .................... K°Ordi- »'^pSn^^-5 ?atCfi ^.Lendava ■feS Poveča,. da daje delavnici velik pomen, to pa ne pomeni, da pričakuje rezultate že čez tri dni; Lendava je res staro mesto, vendar želijo ljudje živeti v 21. stoletju na sodoben način. Zato ga toliko bolj razjezi neprimerno nagajanje »spomeničarjev« (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru), ki zavračajo vse sodobne prijeme pri obnovah zgradb v Partizanski ulici in zahtevajo, da gradijo (in živijo) tako kot v 19. stoletju. Verjetno je res rešitev e jek z okroglo mizo prva mednarodna arhitek- Veliko eksponatov so uspeli zbrati in jih primerno predstaviti, pravijo, da jih je še več, a da za zdaj ni prostora. Zanimivo pa je, da so zbirko uspeli postaviti in opremiti s strokovno pomočjo muzejev in arhivov iz Madžarske v dveh mesecih, treba pa je seveda omeniti, da so določena prizadevanja za postavitev zbirke obstajala že dalj časa. Etnološka zbirka je opremljena tudi s spremnimi besedili, ki so v slovenščini, madžarščini in nemščini. Župan občine Hodoš - Šalovci Aleksander Abraham je povedal, da je to edina etnološka zbirka v v regionalnem zavodu. Profesor Igor Kalčič je spomnil, da se je ideja o delavnici v Lendavi porodila že pred leti, problemi so se mu že takrat v pogovoru z g. Sa-kačem zdeli zelo zanimivi, vendar jih ne bodo uspeli dodobra spoznati in rešiti brez sodelovanja domačinov. Upamo, da bomo slišali tudi strokovne ocene o novih »arhitekturnih dosežkih« v Lendavi, kakor so npr. hotel, kulturni dom, poslovne zgradbe itd. Slikovno, risarsko in mentalno pridobljeno gradivo bodo študentje odnesli s sabo in svoje izdelke predstavili na sklepni razstavi konec oktobra letos. Seveda pa je nerealno pričakovati konkretne rezultate že po prvi delavnici; v Lenartu. kjer je bilo organiziranih že veliko delavnic, so začeli prenašati nekatere rešitve v prakso šele po četrti delavnici. Za mesto Lendava bo dosežek že to, če bodo odgovorni upoštevali nasvete in imenovali »mestnega arhitekta«, tako da jim ne bi mogli neki »zunanji« graditi preveč po svoje, je še povedal prof. Kalčič. Jurij Komloš, ki vodi odbor za okolje in prostor, je opozoril na največji problem Lendave: promet skozi središče mesta; če bodo uspeli rešiti ta problem z gradnjo obvoznice, bi bili tudi drugi problemi laže rešljivi. Po njegovem mnenju manjka osnovni urbanistični načrt, rešitev povezave s Pincami, problem pa je tudi razpršena zazidava, saj so na štirih različnih koncih mesta nastala štiri povsem različna in nepovezana nova stanovanjska naselja. Najboljše v lendavskem urbanizmu je to, daje industrija skoraj v celoti ločena od mesta, seveda pa je kakovost te industrije (kemična in naftna industrija s sežigalnicami) njihovi občini ter da bodo v enem mesecu izdali tudi knjižico, kjer bo podrobneje predstavljena celotna zbirka. Želijo si, da bi izšla v vseh treh jezikih, slovenščini, madžarščini in nemščini, prav gotovo pa v slovenščini in madžarščini. Etnološko zbirko v Krplivniku si lahko ogledate vsak dan, ključe pa dobite pri Ludviku Jenešeju, ki stanuje v bližini Škerlakove hiše. Go spod Jeneše pa vam bo pripravljen predstaviti tudi kakšne podrobnosti iz zbirke, saj, kot sam pravi, pozna vsak eksponat, ki je tam razstavljen. Fotografija in besedilo: ALEKSANDRA NANA RITUPER spet drugo vprašanje. Zdenka Tadina, odgovorna za okolje in prostor na Upravni enoti Lendava, je vsekakor najbolj podkovana v teh zadevah; ve, da so za marsikaj krivi neprimerni zakoni, ki so neprave stvari dovoljevali ali prepovedali. Tako so se bloki gradili zaradi zaščite kmetijske zemlje, danes pa ni velikega zanimanja za individualno gradnjo - čeprav je v mestu še veliko prostora -, ker je cena za spremembo namembnosti previsoka, poleg tega so stavbna zemljišča komunalno neopremljena in za potrebe prekmurskega človeka (ki želi imeti ob hiši tudi vrt in zelenico) premajhna. Domačin Milan Vajda je krivdo iskal pri arhitektih, češ da so se načrtovanja in gradenj lotili vedno drugi arhitekti, zato Lendava še danes nima pravega središča. Rajko Stupar je-skušal nekoliko omiliti kritični odnos domačinov in poudaril, da morajo v Lendavi najti tudi lepe stvari, na primer izredno lepa je južna lega; problem je, da prebivalci ne čutijo bogate kulturne dediščine, saj so se je oziroma so se je morali dolga leta sramovati. BERNARDA B. PEČEK k V odranskem mešanem pevskem zboru prepeva 20 pevcev, starih okrog 75 let. Pojejo v glavnem na domačih proslavah in prireditvah in tudi na pogrebih upokojencev ljudske, narodne in ponarodele ter verske pesmi. Organizirala jih je Verona Markoja, veliko pa ji pomagata Terezija Zadravec in Ana Balažič. Najpogosteje vadijo na domačiji Rozalije Ve-gič, ki jih ponavadi pogosti z domačo pijačo. Nič zato, če odranski pevci po letih niso več rosno mladi, ker pojejo, se čutijo mlade po srcu. Sicer pa najrajši zapojejo pesmi Juhej, juhej... in Prav lušnoje res na deželi. Na deželi - v Odrancih - je veselo tudi zato, ker imajo organizirane domače pevke in nekaj pevcev. - Fotografija: J. Zerdin Trideset let ustvarjanja slikaija Jožeta Krambergeija Spogleduje se z italijanskim neoklasicizmom Človek je rojen za ustvarjanje. Skrivnost življenja posameznika je neizmerna. Vsak od nas ima svojo bivalno pot. Nekaterim je dano ob rojstvu, da zažive svoj svet v blaginji, drugi se morajo povsem sami zriniti skozi čeri neprijaznega bivanja na zemlji. Neizmerna volja, želja po vzponu je v takih ljudeh, ki so samorastniško vznikli v izjemno ustvarjalne, spoštovanja vredne ljudi. Med slednje moramo prišteti tudi slikarja Jožeta Krambergerja, ki se je rodil pred 52 leti v Stražah pri Voličini v Slovenskih goricah. Slikar Jože Kramberger živi v Slovenj Gradcu, atelje pa ima na Se-lovcu pri Dravogradu. Od 24. junija in do 8. julija je bila odprta razstava njegovih del v cerkvi sv. Vida v Dravogradu. Z njo je počastila občina Dravograd 30-letnico umetnikovega plodnega ustvarjanja. Izjemno velika udeležba na otvoritvi in visoko občinsko priznanje sta bila za slikarja zadoščenje za izjemno vztrajno likovno dejavnost. Po strokovnem mnenju Maria Berdiča upodablja avtor likovne objekte v plastično realistični maniri, stvarno in natančno, dosledno upoštevajoč teksturo materialov in njihovo naravno barvo. Barvni nanosi so lazurno prosojni z mehkimi prehodi, brez izrazite pasttoznosti, ohranjajoč svetleče lakirano in gladko površino platen. Krambergerjeva tihožitja vzbujajo asociacije na manieristično ali baročno holandsko in flamsko slikarstvo, ki ga umetnik spoštuje in se ob njem tudi navdihuje, ne da bi zašel v posnemanje. V drugih umetnikovih delih pa lahko hkrati s temi vplivi zasledimo odmeve »nove stvarnosti« ter zaznamo tematsko in slogovno sorodnost s sodobnimi anglo-ameriškimi rurali-štičnimi tokovi in sočasnim italijanskim neoklasicizmom. Krambergerjeva tihožitja ustvarjajo izrazito občutje življenjskosti. Poudarek je na žitju, saj so na primer instrumenti le začasno odlože ni in čakajo skorajšnje godbe, vino je ponujeno v užitek, ravno tako se nam dajejo sadje, kruh in pecivo. Razen avtorjeve splošne simbolike se v tihožitjih neredko skrivajo osebne zgodbe, na primer na sliki »Petrolejka in ključ«, kjer avtor v zameno za duhovno svetlobo ponuja ključ do svojega srca. Najljubši likovni objekt Jožeta Krambergerja je brez dvoma črni kruh, ki ga upodablja v najrazličnejših kombinacijah z drugimi predmeti. Umetnik se je v izjemno težkih življenjskih razmerah privadil spoštljivega, malodane kultnega odnosa do kruha, ki ga je z ljubeznijo upodabljal skozi vsa obdobja svoje umetniške ustvarjalnosti. Hiperreali-stično posnemanje detajlov žitnih zrn, sledov moke tako na hlebu kot na mizi, svetlobnih odsevov na miznem laku ob hkratni nežni senci in druge podrobnosti ustvarjajo ne le haptičen, marveč tudi olfaktoričen vtis, saj se opazovalcu zdi, kot da bi sveže pečen kruh zaznaval tudi z vonjem. Eliptična oblika hleba asoci-ira na sonce kot vir življenja, simbolika kruha pa je včasih še podkrepljena z njegovim centralnim položajem med »nebom« (nevtralno ozadje) in »zemljo« (miza). Jože Kramberger se s problemom portretnega slikarstva ukvarja s pomočjo barvnih in kompozicijskih oljnih študij manjšega formata. Med upodobitvami prevladujejo klasičen »en face« in leve ali desne tričetrtinske postavitve. V novejšem času usmerja svoja likovna prizadevanja v značajsko analizo obraza in natančno oblikovanje rok, še posebno dlani, saj mu pomenijo obraz in dlani osnovno sredstvo osebnostne identifikacije portretirancev. Teksturo materiala portretnih rekvizitov iz blaga, lesa ali stekla slika dosledno posnemajoče kakor pri tihožitjih. Jože Krambergerje bil leta 1987 sprejet v Društvo likovnih umetnikov Slovenije in je dolgoletni član Društva likovnih umetnikov Mari Jože Kramberger, PROTI SELAM, 1992, OLJE, PLATNO, 80 x 93 cm bor. Društvo vključuje čez šestdeset uglednih likovnih umetnikov Koroške in Štajerske, v okviru katerega redno razstavlja. Svoja likovna dela je predstavil na več kot štiridesetih samostojnih in prav toliko skupinskih razstavah. Med drugim je imel samostojno razstavo tudi v LB Pomurski banki v Murski Soboti. Ustvarjalnost Jožeta Krambergerja je toliko bolj dragocena, ker je začel s svojimi dvanajstimi leti iz nič. Služil je pri kmetih, šel v uk za zidarja in se pozneje povzpel do tehničnega risarja. O svojem popotovanju skozi čas je zapisal: »Svojo mladost sem preživel kot potnik na drvečem vlaku, ki ne utegne zaužiti lepot in dobrot okrog sebe. V prostem časti sem začel slikati, ker sem čutil, da lahko v slikah izrazim vso lepoto, ki mi je v mladosti manjkala...« F. ŠTEFANEC 10 Najedanje vestnik, 10- jujjjJŽ« «5 Lendavski pg/tCCt Pozdravljeni! Nekoč, ko nismo imeli telefononov, ki zdaj sežejo po vsem svetu, smo pisali pisma. Veljalo je nepisano pravilo, da smo jih začeli s pozdravom Hvalen bojdi Jezus Kristus in nadaljevali: V prvi vrstici bi te rad najprej pozdravil... Danes je seveda drugače, vse narobe svet, bolj leni s(m)o ljudje, pa ne čudi, da je marsikomu težko napisati navadno pismo. In če se že odloči za pisanje, na začetku ne zapiše več omenjenega pozdrava, ampak (še vedno) Zdravo! Opazili pa ste, da sem sam izbral bolj nevtralen pozdrav: Pozdravljeni! Je pa res, da tudi meni dela pisanje majhne preglavice. No ja, svinčnik pa je le lažji od motike, zato se ga bom še in še oklepal. In ker ne pišem le hvalospevov, tvegam, da se komu celo zamerim. In se tudi sem! V 23. številki sem pisal o Hotizi, kjer bi radi med prvimi zgradili kanalizacijo. Tako mi je povedal Štejf. Med drugim sem dai črno na belo:«... in samooklicani odbor, ne da bi ga za to kdo pooblastil, je .predpisal’, koliko naj bi plačala posamezna domačija, obrtniki, podjetniki...«Zdaj pa bom moral zadevo malo omiliti. V zapisniku z zbora vaščanov vasi Hotiza, ki je bil 23. 2. 1997 ob 9. uri, piše: »Na zboru je bito prisotnih 30 vaščanov.« - Sklep št. 34 pa se glasi: »Za gradnjo kanalizacije v vasi Hotiza se imenuje (podčrtal Naci) gradbeni odbor v sestavi: Šumenjak Franc, Tibaut Matija, Gjerkeš Stanko, Zver Alojz, Sobočan Štefan, Žižek Slavko, Tibaut Štefan in Kolman Štefan.« To uradno vsebino bom komentiral le z nekaj besedami: Hotiza je imela ob zadnjem šteju prebivalstva 841 ljudi, na zboru vaščanov jih je bito 30; odbor, ki »se imenuje« (tako piše v zapisniku), pa šteje osem ljudi... Imenovanim odbornikom želim veliko uspeha! Zelo uspešen pa je kobiljanski župan Pavel. Gradi šolsko telovadnico, do meje je dal zgraditi črni trak, zdaj pa, kot poroča vir, ki je blizu madžarske vlade, bodo vsak čas sprejeli odločitev ob odprtju prehoda med Nemesnepom in Kobiljem. To je to! Medtem ko je na naši strani že dlje časa gorela zelena luč, so onstran svetili z rdečo. Zdaj zdaj, ko bo naposled stekel promet, bodo Prosenjakovčani, ki bi se radi sprehajali na drugi stran do Magyarszombatfe, še bolj ljubosumni. No, to pa že presega meje tega paberkovanja, mar ne, kajti gre za politični problem. Morda le to: sporazumela sta se kobiljanski Slovenec in Madžar, nista pa še našla »kompromisa« prekmurski (prosenjakovski) Madžar in pravi - madžarski Madžar. Ker sem že omenjal, kakšne uvode so pisma imela nekoč, naj to pisanje sklenem v nekdanjem »stilu«: Na koncu tega pisma vas lepo pozdravljam, želim zdravja in dušnega zveličanja, ki nam je vsem potrebno, ter prosim za odgovor! Zbogom! NACI DRUŽINA KMETIC Riše in piše: I. Banfi & p S Pred par dnejvi smo pa svetijli obletnico, da se je po več kak ge-zero lejtaj narodijla naša mala država, pa je tou se tak vo vidlo, či bi zatogavolo žalivali, nej ka bi se mogli veseliti. Šikalo bi se, ka bi vsak-šoj vejsi pa na sakon brejgi kres biio vužgani, ali od toga nikaj, so-mo ger tu pa ton je bijla kakša zastava vo obejšena. Si šteri koma delat odijo, so pa tej delafraj den poniicali za kakše delo pri svojoj kuči ali v goricaj. Glij tak žalostno je vo vijdla glavna državna proslava eden večer naprej v našon glavnon varaši, ge so si naprejodejči z vami Koveti fkup pozvani bilij. Čednejši lidgej pravijo, ka je tisti kulturni program biio za kakšo komemoracijo ali sprevod valon, nej pa za veselge ka svojo državo mamo, pa tuj glavni govornik je tak vo vido, kak če bi njemi pišče kruj odneslo, po domačen povejdano. Lejko si mijsli-mo, ka človik nema nikše volej, či more za guč šteti tisto, ka njemi nej povouli ali pa takse, ka njemi drujgi zapovejo, somo saki f tisto, ka gu-čij, bi mogo vorvati. Zagvušno je nej istina tou, ka naš narod po tak-dugon čakanji na svojo državo ne bi mou nikše vizije v njeno priše-stnostf ton razburkanon svejti, bole bi pravo, ka tej, šteri so eno nafče-ni, pa zaj nači morejo delati, ne-majo vizije. Saki narod ma zatou svoje voje, ka ga tej pelajo po zo- njega pa naprejidenje delajo, pa tou s svojin delon pa žitkon saki den svedočijo, se znjin veselijo ali žalostijo, da je za tou cajt, pa vnaj-bole žmetni hijpaj volou pa nouvo mouč za naprejidejnje davlejo. Pa da smo sifkuper vidli kisile obraze naši ministrof pa vas Kovetov, ka si Obraz tedna: snažilka Medina Tekst, ki ga bom predstavil v nadaljevanju, mi je po naključju prišel v roke ob mojem zadnjem obisku v Ljubljani. Gre za intervju, ki sta ga mlada člana novinarskega krožka s Srednje upravno-admini-strativne šole s Poljanske ceste opravila s šolsko čistilko Medino. Glasilo in šolski radio se imenujeta Vesela tajnica, intervju pa je narejen s tako duhovito pronicljivostjo in hudomušnostjo, da bi bilo škoda, če bi odšel neopaženo mimo Vestnikovih bralcev. In če so že vprašanja »prodorna«, kaj šele lahko povemo ob odgovorih čistilke Medine, ki so zapisani natanko tako, kot je snažilka odgovarjala, se pravi v njenem »maternem jeziku«. Tule je kopija originala: - Draga snažilka, naj vas na začetku najprej predstaviva. Kako vam je pravzaprav ime? Šta to tebe zanima? - Se nam lahko predstavite? Jao, deco, nimate pametni-jeg dela, kot da mene tu zaxx-bavate? - Koliko časa že delate? Že petnajst let pucam za vašimi guzicami. Vi pa sploh nemate poštovanja in mene ste našli, da zaxxbavate. - Kaj vam na naši šoli najbolj ugaja? Vas dva ste mi najbol slatka. Ako vas ja stanem lemat... - Kaj vam je najmanj všeč? To, da mečite svoje čevle po celoj garderobi in pol moram ja da pospravlam za vama. Pa one žvake, koje se lepu gore na klu-pe, pa pol ne grejo dol. - Kako se razumete s profesorji? Razumem se ja skoro sa svi-ma. Ali moram da pucam one šalce od kafe i perem kozarce. To oni nikol ne pospravlaju. Sve moram sama. - Kaj najraje jeste? Sve što je zdravo: burek, pa-sul, šarmu, pite ... A ne bih jedla one sendviče od Pinkija. - Kaj najraje delate doma? Pletem, štrikam, kvačkam i svašta. - Vaša najljubša TV-odda- Najviše volim Teater Parada-jz. Zarad super čistilke Fani. Ona je tako dobra pa se ji smi-jem. - Imate kakšen hobi? Mam. Doma mam lepega kuža i vsak jutr šetam njime kroz one £iive u Vrhniki. - Se ukvarjate s kakšnim športom? Kao vrlo mlada devojčica lovila sam puževe. A sad su oni prebrzi za mene. - Ali se radi elegantno oblačite? Ja, rada se oblačem elegantno kad grem sa mužom v kaku gostilnu. - Boste še dolgo delali na naši šoli? te naj prousti lidgej odvasrn^ ali ste ton somo zatogavolo,^ morete biti, ali pa zatou, ^lsl ščete biti. , I Moj sousid Vinci Želarofj^ glejdanji toga pouleg teieriv preklinjo, ka je po domačen? vejdano se fkup letelo. nemre razmiti, ka vij kovati^ državni uradniki, šteri edenj^ telko plače mate zaslužite), kak povprečen^ v našoj državi eno leto. ^n , date na svoje ime pa že zadriigogavolo nej, . I kašo sv°i vasdojdalif malo več % *Ue ^il kazati paP0^ program1 b A "Z? I kratzi^-Poj ka so ništerni svoje roM' vzepke tiskali, takčibijez^. Ka naj pravi na tou J vec- šteri nikdar ne vej, da bi mogo plačo zaistino bou ali de pa že Mg cesti, ka naj pravi na tou : svoj trud nemre odati, daKl nikdar ne vej, či tou dob^u Pa gda, ka naj pravijo nat0'J^l! ' nn nazerope^ Jest mislim da bom pucala šolo še dva let, pol bom pa vidla kva bo. - Bi radi še koga pozdravili? Pa pozdravlam ja skos, poz-dravlam profesore, pa sve, pa se derem, ko vi u čevlima letate po stepenicama. - Kaj bi storili, če bi vam ukradli metlo? Nč. Kaj da delam? Neka pometa. Če ni metle, ne bum več pometala. - Bi zamenjali metlo zame? Pa kaj bi menjala zate!!! Zate ne bi menjala ni skret papira -onog rablenog. Zdaj pa me puste deco. Grem da delam. Po šolskem glasilu Vesela tajnica priredil: TOMO KOLEŠ sitni a.. pastogacajh"^ uz prijti. Kanalci šteri so nikše soleJ^rf pijsmi, fkelkime® A slavlanjitogave^ šterogaveksega^S om< kelkimi lidanni v sv* $ si na tej den 9°,%^ delapabrigt^ dobro znaš, kaj .„„16^ Sil ka je zgujou <.«■-. velka obečanja sej vas P mi, ka se nika ne delaj 'Ji po radiji pa televiziji guM J istina za prouste Udijjutl odebrane, pa bizdi^^a lo ponucati za tou, ^Jn^M potrouštani grata, tuj tak kak ovi biio te je tou zgubleni den, 3 j f bej, liki za tiste, ka so '^7 F čakanji na Tvoj J & Altl M $ I v paejk naše m vaditi phouti ^adtanskomi mo/iji, so naši moc. . na uelbo objaviti, ha si sabši, šteM se v ^Kop® I doj pogledne ameiiibansbi vadbi hajou/j ga nej, či se naš p/tomet ge beg toga doj stavba na šoga p/tometnoga hijga pa se nfuaAjajo pan fu^i^ fone, lidij ft Mbej doj naphati, Qela je bitodo, na eestaj gaj, gda so v pou Nemčije 3a^c' - objavili, ba so 'ETa/tfinijovon spomeniki na p* w 8 nofo skuge tečti. ©Mi hajova si je pa 3aS Sem fantič g gojenega sem vedno bonajgen bo p/tišef do mo/tja sem sem v stuaku se Mesti ga t^a tno/tju se gmota je je segala eeg ves ga&v, to ba^ba se ve('ba je uoldkava, od g/toge se ves sem poi^- ^a bakbi pa ni bil le e"s^' a njej b'lo je pet tisoč Ija^' pitlplula b obali slovenski je ka da malo ig sna nas gbudi- ^etal je na banki b’lo kakcu so letala gon in pa (tol i počutil se ^Kekmu/rC ob moitja J in kako/t da čisto je mi našo gemjico imamo kait dvoje letal & tanba oba mi gaku/lbla,lll,' sovnag se od sinka bo vscal $L1Q. julij 1997 ^tronika ^rešljiv dogodek pri Gajševcih Smrt na motorju jurskih cestah ugasnilo že dvanajst življenj je krhko bitje. Tako malo se nemalokrat ig-■ mv gotovo to počnemo naj-,4’®ele;ko kršimo cestnopromet-'"‘Pise oziroma vozimo tako, pričakovati, da se bo J^^teča. ®re za Pre'1'tr0 ^^njo pod učinkom alko- je treba in življenje ugasne. dvanajst življenj; lani v enakem obdobju pa petnajst. To (tri žrtve manj) pa ne more biti nobena tolažba, kajti število mrtvih na 100.000 prebivalcev je pri nas 16, evropsko povprečje pa je 12. Na število žrtev pa ne vplivajo le ij^tor v jar> ■■ bor' U Snirtna žrtev na makadamski cesti, hudo poškodovan 'Za ^ei'je v bolnišnici. - Fotografija: N. Juhnov Ces‘ah^ ^leta ugasnilo prej našteti vzroki, ampak tudi prometna infrastruktura. Tam, kjer so slabe ceste, polne ovinkov ..., kjer so nezavarovani prehodi ceste čez j k Prometne policije Murska Sobota odprtih vrat hi k------------------------ in navsezadnje iS^al Hi bilo-------varstvenih usta i _____.__________ lajsi udeležene po.staie prometne policije v Murski Soboti je bila ’Seilanji Ce’ k* je začela delovati v 1973. letu in je imela devet ; JO*lirska cS,a^’ Prometne policije, ki je pristojna za območja | h- Nat ^ota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, pa ii Tije, > °na« ein ^močju je 1.100 kilometrov cest. daS' »^Pravili i KV°po« dprtih ; Sa' avtom"1,,113 ogled !,e' KS N*, vrat. ■’ Policisti rašan-aVc’ pa so »teh »h. na preventivnem področju in na področju vzgoje v cestnem prometu. Intenzivno namreč sodelujejo z vsemi, ki bi lahko kakorkoli prispevali k varnosti na cestah, pa naj so to izkušeni poklicni vozniki, vozniki amaterji, dijaki, učenci osnovnih šol K^4Jter 0dkrkriVanjem ?nje'n in oK^^ceJ ^azn'vih krnje z°per »1°^ pro-feste^llo'teh^Ukrepov; ter si- Ki * Pl tla Por'nih in ! htednal°e kiCeSti; °Pra- Na dnevu odprtih vrat na postaji prometne policije v Murski Soboti naj bi predstavili tudi tako imenovanega »zaletavčka« - napravo, s pomočjo katere lahko človek občuti »učinke« trčenja ob določeni hitrosti vožnje. Pripeljati bi ga morali (kot je bilo dogovorjeno) z državnega sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, a ga niso. Tisti, ki bi zadevo radi preizkusili, pa bodo to lahko storili že avgusta, kajti zaletavček bo na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni. Obiskovalci dneva odprtih vrat pa so vseeno prišli na svoj račun, saj so se seznanili z opremo prometne policije in kar nekaj mladih se je navdušilo, da bi še sami morda kdaj postali policaji, pardon - policisti. - Fotografija: J. Zauneker , na V liiSNn in do- j K«« » den n i o-narnica z 38.000 tolarji. Policisti (in osebje kopališča) so se zelo trudili najti tatiča, a ga še niso. Podobna tatvina je že bila na nekem drugem kopališču, zato kaže upoštevati zapisani nasvet. Krapje: Prisilen pristanek V soboto okrog 19. ure je na koruznem polju v Krapju prisilno pristal zmajar s sopotnikom, sicer član Aerokluba Prlek Ljutomer. K sreči se nista poškodovala, je pa nastalo za okrog železnico ..., je logično več nesreč. Ko pa take pasti uredijo, se število nezgod zmanjša. Na pogostost nesreč velikokrat vplivajo subjektivni vzroki. Domnevajo, da je tak vzrok tudi za hudo nesrečo v četrtek, 3. julija, ob 6.25 na cesti med Gajševci in Branosla-vci. 2 l-letni Silvo Korošec z Mote je domnevno vinjen sedel na svoje neregistrirano motorno kolo Suzuki, nanj pa je prisedel kot sopotnik 25-letni Andrej Radoš iz Novega mesta, ki je bil eden od udeležencev srečanja motoristov. Menda sta se odpeljala preizkušat motor. To (in ne samo to) pa je bilo usodno: po nekaj metrih vožnje od Gaj-ševskega jezera v smeri Branoslavec je motorist zaradi domnevne neizkušenosti v vožnji in domnevne alkoholiziranosti zapeljal s ceste in se zaletel v betonski mostiček. Motor je obstal v jarku, voznik in sopotnik pa sta zletela z njega. Posledice: sopotnik Andrej Rodoš je na kraju nesreče umrl, motorist Silvo Korošek pa je dobil zelo hude telesne poškodbe. Zdravijo ga v bolnišnici v Rakičanu. Zaradi nesreče s smrtnim izidom je organizator srečanja motoristov nekoliko spremenil program shoda. Š. S. in navsezadnje obiskovalci vzgojno- varstvenih ustanov, ki so kot najm lajši udeleženci cestnega prometa tudi najbolj ogroženi. Na dnevu odprtih vrat so predvajali pretresljive posnetke prometnih nesreč. Zgovorni so bili tudi panoji, na katerih so prikazali 50 črnih točk (najbolj nevarnih točk) na cestah na območju Slovenije; potem prikaz o številu mrtvih v letih 1987-1996 pa o najpogostejših vzrokih in posledicah nesreč v lanskem letu, ko je bil alkohol kriv za 106 smrtnih žrtev in 1.035 hudih poškodb, neprimerna hitrost 300.000 tolarjev škode na zmaju. Pa še vzrok za nenavaden pristanek: okvara motorja. Puževci: Po lestvi na balkon V petek, 2. julija, med 8. in 9. uro je neznanec splezal po lestvi na balkon stanovanjske hiše Š. G. v Puževcih, od tam pa skozi balkonska vrata v stanovanje. Našel je zajetno vsoto denarja (450.000 tolarjev) in izginil neznanokam. Š. S. V nedeljo, 12. julija, v Tešanovcih Memorial Jožefa Benka Gasilci iz Tešanovec pripravljajo za to soboto II. meddruštevno gasilsko tekmovanje; v sodelovanju z GZ Murska Sobota pa bo na nogometnem igjišču v Tešanovcih hkrati še L me-morialno tekmovanje v spomin na predvojnega industrialca in velikega zaveznika gasilstva Jožefa Benka. Njemu v spomin bodo izdali tudi bilten. Pričakujejo čez 50 moških in ženskih članskih desetin iz Slovenije, Avstrije in Madžarske. Začetek tekmovanja bo ob 14. uri. Tekmovali bodo v tridelnem napadu in štafetnem teku 9 krat 50 metrov. Najboljši bodo prejeli pokale in praktične nagrade; velik prehodni pokal bodo najboljši desetini podelili potomci Jožefa Benka. G. G. pa je »botrovala« 158 smrtnim nesrečam in 775 hudo poškodovanim. Sicer pa je v preteklem letu ugasnilo na slovenskih cestah 389 življenj, leta 1995 je bilo 415 mrtvih, 1994. leta 505, 1993. leta 493, 1992. leta 492 itd. V desetih letih je umrlo na cestah Slovenije 4.936 ljudi. Komentar prepuščamo bralcu. Š. SOBOČAN Še pomnite, gospodje? Zorele so češnje in streljali so V Pristavi so obujali spomine Združenje prleških veteranov, katerega sedež je na Spodnjem Kamen-ščaku, je za četrtek, 3. julija, povabilo v Pristavo na spominsko srečanje ljudi, ki so natanko pred šestimi leti sodelovali v akciji zajetja tanka in oklepnika. Kolona sovražne vojske, kije prodirala proti mejnim prehodom, da bi jih zasedla, se je vila, kot vemo, tudi skozi to prleško vasico. Skupina osmih laičnih pripadnikov teritorialne obrambe in nekaj »navadnih« vaščanov je spontano stopila v akcijo, z zvijačo izvabila vojake iz vozil in jih odpeljala, zajela tank in oklepno vozilo, nakar so orožji odpeljali na določeno mesto. Škoda, ker na srečanje niso prišli vsi povabljeni. Za slabšo udeležbo je verjetno kriv tudi čas (dan sredi tedna in večerna ura srečanja). Je pa res, da nekam hitro pozabljamo, kaj vse smo naredili v zadnji vojni za Slovenijo. Bilo je veliko pogumnih dejanj. In kar je še posebno pomembno: tistim, ki so tlačili našo željo po samostojni Sloveniji, se je uprl ves narod. Popravek Iz PGD Pertoča so nam poslali nekaj podatkov, ki dopolnjujejo in delno tudi popravljajo informacijo o 70-letnici društva, objavljeno v prejšnji številki.Pridobitve v zadnjih desetih letih: kombinirano vozilo TAM 5500, kombi VW Syncro in povsem nov gasilski dom. - Republiški gasilski priznanji sta dobila Janko Halb in Anton Donša. Občinski gasilski priznanji sta prejela Anton Recek in Alojz Županek. Plaketi gasilskih veteranov sta dobila Anton Vogrinčič in Franc Donša. Podelili so še značke za dolgoletno delo v gasilstvu. Gasilska zveza Slovenije je PGD Pertoča podelila gasilsko plamenico II. stopnje. Mercator Ugoden nakup od 11. do 25. julija 1997 26 izbranih izdelkov za vroče poletne in dopustniške dni v Mercatorjevih diskontih v severovzhodni Sloveniji: Murska Sobota: Prodajni center MS, Lendavska 29/b Ormož: Diskont, Ptujska 1 Ptuj: Prodajni center Ptuj, Rogozniška 8 Ponudba velja do prodaje zalog! Naenkrat smo pokazali, da nismo mevže, kajti bilo je veliko dejanj, v katerih smo tvegali svoja življenja. Tako je bilo tudi v Pristavi, ki je ob pomembni cesti in v bližini Ščavnice in Mure. Tam so potekale določene vojaške in vojne operacije že v davni preteklosti pa med prvo in drugo svetovno vojno ter seveda 3. julija 1991. leta, ko so - kot je povedal domačin - »zorele češnje in so streljali.« Udeleženci pogovora so nanizali vrsto pogumnih dejanj, česar pa ne gre kar tako pozabiti: nanje je treba obujati spomine na srečanjih veteranov in drugih udeležencev vojne za Slovenijo, dogodke pa je treba verodostjno tudi opisati, kar v Prlekiji sicer že delajo, kajti v pripravi je ustrezna publikacija. Š. S. /la glasbeni sceni vestnik, 10- Jazz & Blues Pogovor s skupno Kelly Familly Slovenska publika je Mednarodni jazz festival Ljubljana seje uspešno končal, jazzovska ponudba pa še kar traja z nekaj dobrimi koncerti pri nas (festival Lent) in na tujem. O domači ponudbi vemo domala že vse, zanimivejši pa je podatek, da v avstrijski Lipnici 19. julija prirejajo že tradicionalni jazz festival, na katerem bosta letos zvezdniška mesta zasedla kitarist Mike Štern ponovno skupaj z slovitim bobnarjem Davom Wecklom in pa po vseh kriterijih že kar nekaj časa daleč najboljša vokalno-jazzovska zasedba Take 6. Nastopile bodo še nekatere domače skupine in predstavile svoj pogled na to glasbo. V naši rubriki že kar nekaj časa nismo opozorili na nove plošče, ki vseeno nezadržno izhajajo. Tako seje pred kratkim na jazzovski sceni pojavil trend kombiniranja jazza s pop glasbo. Eden prvih, ki je celotno ploščo izdal kot priredbe znanih pop klasik, je bil Herbie Hancock s svojo ploščo New Standard. Pred kratkim so pri založbi Blue Note izšle tri plošče, ki se ukvarjajo s podobno tematiko. Saksofonist Everette Harp je v celoti predelal legendarno ploščo Marvina Gaya What’s Going On, kitarist Fareed Haque se je posvetil skupini Cro-sby, Stills, Nash & Young in predelal njihovo najboljšo ploščo Deja Vu, medtem ko se je kitarist Charlie Hunter odločil za predelavo plošče Boba Marleya Natty Dread. Vse tri plošče v originalih sodijo med legendarne in zelo popularne, tako da tudi ti trije mladi fantje ne bodo imeli težav s prodajo svojih priredb, kar je bil verjetno njihov namen. Eden največjih zvezdnikov letošnjega jazz festivala v Ljubljani, pianist Ahmad Jamal, tudi s svojo zadnjo ploščo Big Byrd: The Essence Part 2 dokazuje, zakaj je njegov status takšen in zakaj je še danes takšen izziv za mlade izvajalce jazza. Plošča je naravnost odlična. Avangardni alt saksofonist in flavtist Henry Treadgill se je z leti nekoliko umiril, vendar še vedno snema odlične plošče. Ena od takšnih je zadnja z naslovom Where’s Your Cup. Posnel jo je z zasedbo, ki jo je poimenoval Make A Move in jo sestavljajo kitarist Brandon Ross, harmonikar Tony Cedras, basist Stomu Takeishi in bobnar J. T. Lewis. Zanimiva zasedba, ki pa v primeru Henrya ne preseneča, saj je vedno težil k drugačnosti z zasedbami Air, Sextett in Very, Very Circus. Nemška založba ECM (katere posnetke in izvajalce poznavalci jazza izredno cenijo) vsake toliko časa postreže s paketom novih plošč. V zadnjem od takšnih paketov prihajajo na police s ploščami Ralph Towner (Ana), Charles Llooyd (Canto), Egberto Gismonti (Meeting Point), Steve Swallow (Deconstucted), Terje Rypdal (Skywards) in Dino Saluzzi (Cite De La Musujue). Pred kratkim je v 91. letu umrl svetovno znani trobentač Doc Cheatman, ki je še pred kratkim posnel album s 23-let-nim trobentačem Nicholasom Paytonom. Iztok R. Glasbena uganka Dejan, Vojko, Jure in Miha sestavljajo skupino Napoleon, • torej štirje, je bil pravilen odgovor. Izžrebali pa smo Marijo Habjanič, Globoka 29, 9240 Ljutomer. Čestitamo'. Nagrado bomo poslali po pošti. Novo vprašanje pa se glasi: . Kolikokrat je skupina Kelly Family že nastopila v Sloveniji? J Odgovor: Kupon št. 57 Odgovore pošljite do 18. julija na naslov: Podjetje za informiranje. Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih glasbenikih želite brati v tej rubriki. Vseh vaših pripomb, mnenj in predlogov smo zelo veseli. energična in eksplozivna Uro in pol smo čakali na skupino Kelly Familly. Čakali pa nismo samo novinaiji, fotografi in snemalci, ampak tudi njihovi oboževalci, med njimi so mnogi čakali že nekaj ur v upanju, da jih bodo uzrli za kakšno sekundo ali pa samo zaradi občutka, da bodo vedeli, da so v tem trenutku v tej stavbi. Evforija poznih devetdesetih let je podobna evforiji, ko je nastopala skupina The Beatles. Danes je kar nekaj skupin, mednje sodi tudi skupina Kelly Fa-milly, ko mladi milo rečeno znorijo. Nekateri so si uspeli ogledali njihov koncert v oddaji Planet In, številni pa niso mogli tja, zato se je marsikomu neje (smeh).« Kakšna pa je vaša življenjska filozofija? »Kaj je to filozofija, mislim, da je to, biti to, kar si. Hkrati pa, da te drugi priznavajo in spoštujejo. Glasba je najpomembnejša v našem življenju. Sicer pa življenjsko Vendar se tudi kdaj pa kdajsl^ Počutimo in smo slabe volje11 posebno pride to do izraza, 1°?' tujem o.« Mogoče še nekaj besed o ar"11 bumu in kako se razlikuje l porušil svet. Za vse njihove oboževalce smo zapisali pogovor s štirimi Kellyji: filozofijo najbolje pokažemo na Maite, Kathy, Johnom in Jimmvjem. Še pred pogovorom smo morali obljubiti, da o njih ne bomo širili nobenih negativnih informacij. Seveda pa nismo smeli niti fotografirati niti posneti njihove novinarske konference. Zaradi številnih zlorab in negativnih izkušenj v preteklosti. šovu.« Vsi pojete in igrate, kdo pa piše skladbe? »Vsak posameznik vloži svoj Kako so vplivale na vas izkušnje, ko ste še igrali na cesti? »Pred štirimi leti smo še igrali na cesti, danes pa imamo velike koncerte. Kar nekaj podobnosti je. Ko igraš na cesti in te še nihče ne pozna, moraš ljudi prepričati, da se ustavijo in ti prisluhnejo. Podobno je na velikih koncertih, saj je tudi sedaj potrebno prepričati vsakega obiskovalca, da na koncertu sodeluje.« Po vsej Evropi ste zelo popularni, tudi pri nas. Poslušajo pa vas vse generacije, kako vam to uspeva? »Poslušajo nas najmlajši pa tudi starejši. Delno zato, ker smo sami različnih starosti, poleg tega pa prepevamo različne zvrsti glasbe, s čimer lahko zadovoljimo različne okuse. Seveda pa uspevamo tudi zato, ker smo družina. Kaj mislite o hipijevskem gibanju in ali lahko rečemo, da ste hipiji 90. ? »To je zanimivo vprašanje. Mi resnično živimo precej svobodno in imamo kar nekaj značilnosti hipijevskega gibanja. Verjetno smo res malo hipiji.« Se boste ostrigli? »Dolge lase nosimo, ker je ce- Novice od tu Skupina Hazard, nekoč ena najpopularnejših slovenskih skupin, je izdala kompaktno pločo, na kateri so zbrane vse njihove največje uspešnice. Na njej je zbranih dvajset skladb, med njmi tudi Marie, ne piši pesmi več, Nena, Rože za Elzo, Kopalnico ima in druge. > * Slovenska dance zasedba Babilon je za vroče dni posnela re-aggi skladbo Banan Blus. Pravijo, da je skladba nastala na neki poti, ko so se zaleteli v kamion, poln banan. Alije zgodba resnična ali ne, ne vemo, verjamemo pa, da si fantje želijo, da bi s skladbo zazibali publiko v vročih poletnih dneh. in tam O Robbiu Williamsu še vedno krožijo precej različne informa- cije, nekateri pravijo, da ni več zasvojen, drugi spet trdijo, da so bila mamila znova močnejša. Sam Robbie pa pravi, da nikoli ' ni užival nobenih drug in jih tudi danes ne. Zdaj pa vedi, kdo ima prav. Fantovsko irsko skupino Boy-zone je doletela čast, daje lahko posnela sklado Picture Of You, ki jo bodo predvajali kot naslovno skladbo za film o Mr. Beanu. Peterica že vrsto let obožuje Mr. Beana, zato je nalogo z veseljem sprejela. AUDIO - VIDEO - CD —^MUSIČI— flSHOE TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškova 43, 9000 Murska Sobota tel.: (069) 37 333, faks: (069)37 331 MiURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E? RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: Imenujte najjužnejše hrvaško letovišče? ODGOVOR: Odgovore pošljite najkasneje do 14. julija 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: konectedenski paket v HOTELU MAESTRAL v Novigradu. \ KUPON ŠT. 22! del, to je tudi dobra izkušnja, saj se ob tem tudi veliko naučimo. Imamo pa še veliko nerealiziranih idej.« Kako pa se odločite, kdo bo izvajal skladbo? »Več članov naše skupine jo poskuša, kajti vsak ima drugačen glas. Veliko poskušamo, kdo je najboljši in kdo najbolje zveni. Skupaj se odločimo, kdo je najboljši.« Vaše sporočilo v pesmih? »Mnoge skladbe so osebne izkušnje in bolj ali manj osebne izpovedi.« Kakšni pa ste v bistvu Kellyjevi? »Mi smo trenutno na najvišji stopnji glasbene produkcije, ampak prepričani smo, da smo zelo normalni ljudje in stojimo na tleh. »Novi album že nastaja. je težko govoriti o kakšnih nfi razlikah. Do vsakega pa mo poseben pristop in Poskušamo vložiti še več"1' nja.« % Odpravljate se tudi na turn^ I »Začeli bomo s turiiejfnj Ameriki in kasneje po tajski in Japonski, korakt‘1 I rakom. Žal pa ne moremoI vsod naenkrat, čeprav biI Kako pa je s Patrico? J »Patricia že okreva, po^ / je eksplodiral strojček ta kave. Kmalu se nam bopr‘^1, na turneji.« Kakšna pa je slovenska 1“^ /i Slovenska publika jeze^1 gična, eksplozivna, se odziva, poleg tegsPaje^l glasna in vsa besedilati" J met. Zato se tudi sem. Letos smo že drug" niji in še enkrat se bom0 Ljubljani bomo I takrat bomo pripravili^ Kelfy Farnih l z Od članov skupine kč It T Family smo dobili \ / J kaj lepih nagrad kaP" M P deokasetoterpriP0"*^ n / nalepko. Za to se lf^j j / tegujete tudi vi. M / M'4 / kakšno zgodbo o mi l jih narišete ali nered1 I N koli, kar bo v zvens IN vno skupino. Kajb" K bomo podarilinagrb Izdleke pošljite na^ M Vestnik, Ulica arbitri Iv U vaka 13,9000^^1.9 bota. Rok je IdP^^I NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VAL 1. STARING AT THE SUN - U2 2. ELEGANTLV WASTED - lnxs 3. IF I NEVER SEE YOU AGAIN - Wet Wet Wet 4, LOVEFOOL - The Cardigans 5. ALONE - Bee Gees 6. LISTEN TO ME PLEASE - Supertramp 7. S RIBAMA JE NAJBOLJE - Davor Radolfi PREDLOGI: STAR PEOPLE 97 - George Michael YOU WERE MEANT FOR ME - Jewel I WISH YOU LOVE - Paul Young LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELlČASTN1 1. SREČNA - Faraoni 2. TEBE Sl ŽELIM - Avia band 3. S TEBOJ - Nova legija 4. KO ZRELE TRAVE SPE - Braco Koren |k 5. KADAR BOŠ OB NJEJ ZASPAL - Irena Vrčkovnm 6. PLEŠEMO POD MAVRICO - Avantura 7. NE ŽELI Sl ME - Power Dancers PREDLOGI: NORO - Vladimir Samec PORTUGALSKA AL KAK ŽE - Ml 2 ČUTIM TE - Društvo mrtvih pesnikov LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKoN' 1. MAMA - Stoparji 2. PTIČICA - Ekart 3. NAJ BO VESEL TA DAN - Tornado 4. SLOVENCEM V POZDRAV - Slovenija 5. KOMU JE MAR ZA LETA - Dan in noč 6. GASILKA HEDVIKA - Igor in Zlati zvoki 7. ŠPAROVNI GORENC - Zarja PREDLOGI: nika LJUBČEK MOJ, NIČ NE BO - Ans. Grega Ays«■ , SPET POLKE VALČKE ŠPILAMO - Štajerski oa GREMO V GORE - Vigred Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 17. julija 199 oiasb’1’’ Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za s - Kupon št. 28 Glasujem za skladbo - tuja: domača: ____________________ narodnozabavna: ____________ Ime in priimek ter naslov: _ /Odsevi mladosti Nevihta i J* čl J’ Očnjakih ° blli med ,1Zttda 0d° 4'oz-8' r,anski žu‘ WnaMark°jajihje m Podelil Mem aje povabil tUdi vseh k&zrazred- Macina družina Naša Maca je prav čudna žival. Stara je dve leti, je zelo velika in sivo-črne barve. Prava ruska muca, kot pravi moja babica. Dobili smo jo, ko je bila še zelo majhna in plašna. Zdaj pa je že zelo živahna in precej čista. Vsakih pet minut se čisti in potem na koncu zaspi. Ko je bila pred leti breja, je bila tega zelo vesela. Od takrat me je prihajala vsako jutro budit. In ko je potem končno dobila svoja mladiča, je bila presrečna. Bila sta » S I. CANKARJA LJUTOAtER & ^Pomislim, ko k °esedo e*l časopis? - na tiskanje, tiskarno in osmrtnice, (Mirajana) - na branje, objavljene slike, vreme in intervju, (Benjamin) - na papir, pisalni stroj..., (Sebastjan) - na Kmečki glas in Družino, (Lidija) - na poštarja. (Damjan) UČENCI 3. in 4. raz. OŠ Odranci V’1 ■ ^bota Pišite, rišite, sodelujte tudi ko ste na počitnicah! najlepša mucka, kar sem jih kdaj videla. Eden je bil temno rjav s črnimi črtami. Na njegovem čelu je bil velik znak v obliki črke M. In tako sem mu dala ime Miki; drugi pa je bil črn kot dimnikar, zato sem dala ime Črnec. Oba sta bila zelo pridna. Od takrat je minilo že leto in pol. Maca je še vedno živahna, poskočna muca. Najrajši ima babico in dobro hrano. LIDIJA KOLTAJ, 6. b OŠ II M. Sobota Naš prvi izlet - Peljali smo se z vlakom. (Daša) - Natančno smo si ogledali delovanje semaforjev. (Gregor) - Obiskali smo studio Murskega vala. (Nuša) - Na Murskem valu je bilo zelo zanimivo. (Saška) - Videli smo mnogo CD-plošč. - Pokazali so nam tudi, kako nastaja Vestnik. (Deitls Z.) - Ogledali smo si park. (Tomaž) - V parku je bilo staro, strohnelo drevo. (Mihaela) - Opazovali smo ribnik. (Maja) - V ribniku so bili lokvanji in vodomet. (Martina) - VidelPsmo zelo star grad. (Nina) - Na stadionu smo malicali in lizali lučke. (Marina) UČENCI L c-razreda, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer Mladost ima svoja pota. Moj dedek in babica Mojemu dedku je ime Jože, babici pa Treza. To sta mamina starša. Doma sta iz Nedelice. Oba sta srednje velikosti. Dedek je po poklicu zidarski mojster, babica pa je v pokoju. Oba sta zelo radodarna iji ■.rada se igrata igrico Človek, ne jezi se. Velikorat prideta k nam na obisk in vedno nama z bratom kaj prineseta, Tudi mi ju večkrat obiščemo. Imam ju zelo rada. KRISTJAN KULČAR, 4. raz., OŠ Bogojina Na svidenje, šola! 24. junij, leta 2044. Ura je bila tri četrt na osem in z avtom sem se odpeljala proti Osnovni šoli I Murska Sobota. Med vožnjo sem obujala spomine na tiste krasne dni, ko sem še sama hodila v šolo, pa vse do takrat, ko sem se v tej šoli zaposlila kot učiteljica slovenskega jezika. Bilo je lepo, a tokrat sem se peljala v službo zadnjikrat. »Dober dan!« so me pozdravili učenci, ko sem se pripeljala na šolsko dvorišče. Odzdravila sem jim in počasi odšla v zbornico. »No, kako se počutiš danes, ko si v službi zadnji dan? Upam, da nas boš še kaj obiskala,« je začela pogovor kolegica Petra. »Bom!« sem odvrnila. Zazvonilo je in odšla sem v V daljavi se je slišalo grmenje. Temni oblaki so prekrili sončne žarke. Začelo je grmeti. V eter se je zaganjal v konice dreves. V hiši je zavladala panika. Odklopili smo vse električne naprave. Bili smo malce prestrašeni. Strela je udarila v hišo. Videli smo nekaj žarečega, kako Noč Noč. Spet noč... tiha, temna noč. Vse že spi, samo zvezde na nebu ne. In mesec, le on še z menoj bedi... Nemo zrem skozi okno i v to temno noč. Sama ... Noči so najtežje in najbolj osamljene... Nikogar ni, h komur bi se stisnila, ga nežno objela in poljubila, se z njim v spanec pogreznila... Ne štejem več dnevov in noči, odkar te zraven mene ni. Samo mesece še,- prvi je bil najtežji, drugi mineva nekoliko lažje, preostali pa bodo že nekako šli. In tako počasi minevala bodo leta. Z vsakim bo bolečina manjša, osamljenost pa večja. Noč... Spet noč, tiha, temna noč. A ti, le kje in s kom si? ANICA DUH Lendavske Gorice učilnico, kjer so me čakali učenci, katerim sem bila razredničarka. Videla sem, da so razposajeni kot le kaj, saj je bil zadnji dan pouka. A jaz nisem bila tako vesela. Tri ure so minile kot bi trenil. Zadnjo uro pa je sledilo poslavljanje. Učenci so mi izročili prekrasen šopek vrtnic in se mi zahvalili za čudovite trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Zazvonilo je, in to je pomenilo, da je konec ure in tudi moje službe. Ko sem odhajala, sem še enkrat obudila spomine na prekrasne dni, ki sem jih preživela skupaj s sodelavci in učenci. Bilo je lepo. Na svidenje, šola! ANKA SUKIČ, 6. a OŠ I M. Sobota leti pa našem strelovodu. Dež je padal vse močneje. Med njim so bile tudi majhne ledene kroglice. Pomislili smo na najhujše, a hkrati upali, da ne bo poškodoval pridelkov. Dvorišče se je počasi začelo spreminjati v bazen. Žlebovi su bruhali penečo vodo. Naenkrat je zmanjkalo elektrike. Veter je nosil dežne kaplje semtertja. Čez čas je grmenje ponehalo, a še vedno je močno deževalo. Kuža Nero je bil zelo prestrašen. Odšel je v svojo hišico, kar je sto- V meni je krik Mrazi me in mravljinci mi kazijo telo. Krik Je v meni, a usta so zaprta. Kurja polt in velike oči me nočejo zapustiti. Čudni zvoki prihajajo iz zaprtih ust in čudne sence se plazijo iz mene. Krik je v meni... NATAŠA SAFRAN, 3. letnik GIMANZIJAM. Sobota (Iz njene zbirke Moj krik) ril le redkokdaj. No, vetru je sčasoma le zmanjkovalo sape. Tudi dež je ponehal. Začelo se je svetiti. Iz medijev smo zvedeli, da je toča ponekod uničila veliko pridelkov. Slišali smo tudi novico o velikem požaru, ki je zajel Ribnico. Vedno moramo biti pripravljeni na vse. Pomagati moramo, če je kdo v stiski, kajti nikoli ne vemo, kdaj bomo mi potrebovali pomoč. DAMIR HORVAT, 6. raz. OŠ P. Voranca Bistrica, Srednja Bistrica ^nicami tu 'n lahko se bom kopala v morju! (Katja 0|b š|a ? v Španijo na morje. (Petra Hamer) babici in bratrancu Klemnu. (Tadeja Iste-n'^br S?? T^^rbnih dni ter veselega druženja s prija-'SebOr!Openauer) veliko kopal in igral. (Alen Senekovič) bČENCI dopisniškega krožka OŠ Apače k 14 naših krajev vestnik, 1 Čistilna naprava je precejšen zalogaj Srečanje z Dominiko Tibaut Življenje za druge Največja naložba v Mestni občini Murska Sobota, predvidena v obdobju do leta 2000, je etapna gradnja in posodobitev murskosoboške Čistilne naprave Dan ji ne mine brez meditacije Skupna vrednost tega objekta, ki leži v neposredni bližini potoka Ledava, bo od 550 do 650 milijonov tolarjev.. Pri tem je treba omeniti, da bo ministrstvo za okolje in prostor letos prispevalo za gradnjo tretje faze čistilne naprave 54 milijonov tolarjev, za drugo fazo v lanskem letu pa je primaknilo 8 milijonov SIT. Sicer pa je v mestnem proračunu predvideno, da bodo za naložbe v čistilno napravo in mestno kanalizacijo letos porabili 172,7 milijona tolarjev. Kot smo zvedeli, bodo letos začeli graditi objekte za obdelavo (dehidracijo) blata, ki nastaja pri čiščenju odpadnih voda. Zanimiva je tudi zamisel o možnostih gospodarnega izkoriščanja odpadnega blata za pridobivanje bioplina. Prav tako nameravajo povečati zmogljivosti črpališča za odpadne vode in zgraditi transformator. Do konca stoletja naj bi prenovili tudi oksidacijski bazen in končno laguno za odpadne vode. Tako so lani porabili za gradnjo čistilne naprave blizu 200 milijonov tolarjev, pri čemer je znašal delež države približno 30 odstotkov. Ko bo celotni projekt dokončan, se bo Murska Sobota lahko ponašala s sodobnim čiščenjem komunalnih in industrijskih odplak, saj bodo upoštevana najzahtevnejša-ekološka merila. Odplake, ki jih stara čistilna naprava, zgrajena leta 1970. ob velikih nalivih ne more prečistiti, ne bodo več ogrožale ribjega zaroda v potoku Ledava. Zavedati se je treba, da je zaradi velikih predelovalnih zmogljivosti živilske industrije sodobna čistilna naprava nujnost. V ta namen so lani zgradili nov zadrževalni bazen, ki je omogočil zadrževanje večje količine odpadnih voda iz kanalizacije. Pred kratkim pa so v bazenu začeli nameščati opremo. Ko so ji starši dajali ime Dominika, seveda niso mogli niti slutiti, po kakšni življenjski poti po hodila njihova hčerkica. Zdaj, po toliko in toliko letih, pa smemo zapisati, da ima nekaj skupnega i redom dominikancev oziroma njihove ženske (redovne) veje: dominikankami. To pa je življenje (tudi) za druge. še mačke, ki je prišla k hiši, nismo podili z doma. Imeli smo seveda tudi psa. Pa druge domače živali,« je povedala. di tudi, ko se P0«0^# mladoletnico, ki se s more pogovoriti« (pacP obdobje). neW v stiski je lažje, ko najd . ki jo razume, neko? sam doživljal leta od g sli mladih so spremen ^ MILAN JERŠE MORAVSKE TOPLICE - Ob lovskem domu so pripravili ____ srečanje upokojencev z območja občine in od drugod. Udeležilo se ga je skoraj 400 upokojencev, ki so bili s prijetnim kulturnim programom nadvse zadovoljni. M. J. MORAVSKE TOPLICE - Tudi učenci treh osnovnih šol v ____ Občini Moravske Toplice so na zasluženih počitnicah. Osmi razred je končalo 63 učencev, 13 med njimi z odličnim uspehom, za kar jih je župan Franc Cipot nagradil s knjižnimi darili. M. J. MORAVSKE TOPLICE - Svetniki Občine Moravske Toplice — so dali pozitivno mnenje o edini prijavljeni kandidatki Danici Horvat, zaposleni v vzgojno-varstvenem zavodu v Murski Soboti, za ravnateljico vrtcev moravske občine. M. J. MORAVSKE TOPLICE - V tej občini predvidevajo, da bodo iz ____ državnega proračuna dobili okrog 75,5 milijona tolarjev za sofinanciranje naložb. Vrednost le-teh znaša dobrih 247 milijonov SIT. Iz drugih oziroma namenskih virov proračuna pa se bodo financirali programi v višini nekaj nad 30,7 milijona tolarjev. M. J. TURNIŠČE - Komisija Turističnega društva Turnišče je ____ mnenja, da si zasluži naziv najbolj urejen kraj v občini vas Turnišče. Tako so se člani društva odločili, potem ko so videli in občudovali lepo urejene vrtove, cvetoča okna, dobro vzdrževane cimprane hiše, urejeno okolico OŠ Turnišče, neokrnjen dele narave ... - J. G. RADENCI - Na splošno velja, da so Radenci lepo in skrbno ____ urejen kraj, da je torej kar najbolj poskrbljeno za turiste, ki pridejo tja. Žal pa so številni popotniki, ki se ustavijo na avtobusni postaji in bi radi šli tja, kamor gre še cesar peš, nejevoljni (in v stiski), ko zaman skušajo odkriti javne sanitarije. V občinskem proračunu so končno namenili milijon tolarjev za rešitev tega problema, ki prav gotovo ni v čast Radencem - mestu turizma in festivalov. - J. G. Dominika Tibaut, rojena v Odrancih, živi pri starših v Murski Soboti. Obiskovala je ekonomsko srednjo šolo, se zaposlila, med delom pa je končala prvo stopnjo ekonomske poslovne fakultete v Mariboru in si pridobila naziv ekonomist. Zaposlena je na Komunali v Murski Soboti. ' V širši javnosti s(m)o jo opazili predvsem, ko je lani z nekaj več kot deset somišljeniki ustanovila Društvo za zaščito in varstvo živali Murska'Sobota. Društvo namreč ni ostalo le »na papirju«, kot pravimo »mirujočim« društvom, organizacijam ..., ampak je pomagalo, da je marsikatera domača žival (psi, mačke ...), ki sojo ljudje brez srca zavrgli, našla ljubezen in dom pri družinah, kjer ljubijo živali. Zaradi določenih vzrokov, ki pa jih v tem zapisu ne kanimo »pogrevati«, sicer ne deluje več prek društva, pač pa kot posameznica. To pomeni, da tudi zdaj ne dopušča, da bi se kaka domača žival potikala naokoli, ampak jo čestokrat sama nahrani oziroma ji (recimo psu) najde dom pri kakem ljubitelju živali. j »Ljubezen do živali mi je najbrž prirojena. Spominjam se, da smo imeli nekoč pri nas doma v — SPODNJA ŠČAVNICA - Na podružnični osnovni šoli v Spodnji Ščavnici bodo imeli v novem šolskem letu 1997/98 spet prvi razred, v katerem si bo znanje nabiralo osem otrok. V zadnjih dveh letih jih je bilo premalo za en razred, zato ga pač niso imeli, ampak so obiskovali otroci šolo v Gornji Radgoni. F. KI. NEDELICA - Rojstna hiša narodnega heroja Štefana Kovača - Marka v Nedelici kaže od 1991. leta dalje klavrno podobo! Dotlej je zanjo nekako skrbela tur-niška Planika. Od pred kratkim pa je pogled na stavbo in dvorišče le nekoliko prijetnejši, kajti zadevo so vzeli v roke Kovačevi svojci ter stavbo in okolico nekoliko očedili. J. Ž. HLEV, KI GA NI VEČ, je stal v Drvanji (blizu Benedikta) ob dvorcu znanega slovenjskogoriške-ga narodnjaka Dominika Čolnika. Fotografiral sem ga pred 31 leti, ko je imel v njem žrebčarno Veterinarski zavod Slovenije, Agrokombinat KZ Lenart. Hlev, ki je bil zgrajen sredi prejšnjega stoletja in je bil edinstven primerek tovrstne gra- dnje daleč naokoli, je dvakrat pogorel že v prvih letih. To je bil tudi vzrok, da je sicer bogat posestnik Čolnik prišel povsem »na boben« in je bila njegova posest razprodana. Danes ni o hlevu niti sledu. Ponovno je pogorel in ljudje so odpeljali, kdo ve kam, iz oseškega kamna lepo klesane stebre, opeko ... F. ŠTEFANEC Menda imamo rek, ki pravi, da kdor ne ljubi živali, ne more ljubiti človeka! To mora biti res, kajti Dominika Tibaut (ki ima rada živali) ima rada ljudi. Po svojih močeh jim pomaga sama ali pa prek Karitas pri murskosoboški župniji. Ta človekoljubna organizacija je najpogosteje gmotno pomagala beguncem iz BiH, materialne pomoči pa so potrebni tudi mnogi ljudje iz naših krajev. Večina takih se oglaša pri Karitas in drugih ustanovah, nekateri Dominika Tibaut: »Ljubezen do živali mi je najbrž prirojena.« - Fotografija: N. Juhnov Odrancih celo deset mačk. Pač nismo bili tako krvoločni kot nekateri drugi, ki večino mačjega naraščaja pobijejo, pri življenju pa ohranijo kvečjemu enega (najlepšega) mucka. Tudi kake starej- pa rajši še naprej žive v težkih gmotnih razmerah, samo da ohranijo svoj »ponos«. Nekaj jih socialni delavci odkrijejo sami in poskrbe za po- moč. Dominika si še posebno prizadeva pomagati otrokom, ki žive v pomanjkanju ali pa niso deležni vsega tistega, kar si lahko privoščijo njihovi vrstniki, recimo letovanje na morju. Dobro delo nare- vi na morju, pravi in j. Velika Domin# tudi pisanje. Ra^n® v osn<>'’' se« je začela objav'a jeSif nošolskem g|asllu’LjemP'®1 vanjem verzov m P 11) N0’ V Mursko Soboto pa sta prispela v soboto, hietr°Ve Gorice do Murske Sobote sta prevozila I 14 ^a Po^ sta bila 19 ur in 45 minut, »či- Nb^tanri'",38 minut. Povprečno sta vozila na uro ^dvig .^'Peljala dobro razpoložena, brez vidnejših tona je torej uspel! Zapisal: 1. TERN AR dveh večkrat izraženih zahtev pri načrtovanju gradnje mednarodne železniške proge od Murske Sobote proti madžarski meji, so namreč od Slovenskih železnic dobili zagotovilo o plačilu nadomestila za naselje Puconci. Denar naj bi prejeli postopoma, porabili Prav vsak si ne more kupiti novega traktorja. Franc Maček iz Do-majinec si je pred desetimi leti kupil traktor Steyr, izdelan 1948. leta. Prihodnje leto bo torej ta delovni stroj, ki ima 80 konjev, star 50 let. Še vedno deluje, ampak tega ne smemo razumeti le kot reklamo za zeleni traktor, ki mu ponekod pravijo žaba, kajti stroj je nenehno v voznem stanju predvsem zato, ker ga lastnik dobro vzdržuje. Preveč pa ga ne muči, saj z njim le kosi travo, tu in tam kaj zapelje in - sodeluje v povorkah. Videli smo ga že v traktorskem mimohodu na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni, včasih se z njim zapelje v Avstrijo na prikaz traktorjev - veteranov, pred kratkim, ko so v Domajincih odprli most čez Ledavo, pa se je prav on, torej Maček, prvi zapeljal čezenj. Za to slovesnost je vozilo še posebno skrbno očistil in tudi okrasil. Fotografija: F. KUHAR pa ga bodo za urejanje infrastrukture in odpravo težav, ki jih bo prinesla železnica. Na osnovi tega dogovora je sprejel puconski občinski svet soglasje k nekoliko spremenjenemu lokacijskemu načrtu železnice in spremembe prostorskega plana. Poleg tega naj bi postavili primerno protihrupno zaščito in zgradili železniško postajo za potniški promet. Sicer pa naj bi se ob zahodni obvoznici v Puconcih razvila obrtna cona kot nekakšen zametek industrijske proizvodnje, kar bi za širše območje nedvomno pomenilo pomemben korak naprej. Za zdaj pa so se odpovedali zunajnivojskemu prehodu ceste in železnice zunaj naselja Puconci kakor tudi prestavitvi tovornega nakladališča na severni strani Puconec. Slednje naj bi zgradili šele v drugi fazi. Kot navajajo, bo prinesel prostorski plan, ki so ga sprejeli, poleg rešitev ob gradnji omenjene železniške proge dodatne možnosti za razvoj ne le Puconec, ampak tudi drugih krajev v občini. Predvsem gre seveda za dolgoročne možnosti gospodarskega razvoja. V prvi vrsti omenjajo gradnjo potrebne infrastrukture z denarjem, dobljenim od odškodnin oziroma s sovlaganjem Slovenskih železnic. M. JERŠE ZLATOPOROČENCA ZABAVNIK IZ GOMILE - Pred kratkim sta Alojzija in Janko Zabavnik z Gomile pri Kogu praznovala 50-let-nico zakona. On seje rodil 4. maja 1923. leta v Vuzmetincih, ona pa se je rodila 26. aprila 1922. leta na Kogu. Civilno sta se poročila 29. maja 1947. leta v Ljutomeru, cerkveno pa 22. junija istega leta v cerkvi sv. Bolfenka na Kogu. Zlatoporočenka se še zdaj spominja župnikovih besed, ki ji je ob poroki dejal, da ni mogla dohiti za svoj god lepšega darila kot moža. In dobila je dobrega moža! Janko je po poklicu kolar, pred nekaj leti pa je dobil naziv mojster domače obrti. Alojzija pa je delala predvsem na kmetiji, skrbela za gospodinjstvo in njune tri otroke. No, zdaj imata tudi že vnuke; šest jih je in vesela ZLATOPOROČENCA PANKER IZ DOKLEŽOVJA - 50 let poroke sta proslavila Lovrenc Panker, rojen 1912. leta, in žena Frančiška, rojena leta 1921. Zlatopo-ročni obred je bil v dokležovski cerkvi sv. Štefana. Vodil ga je Štefan Zemljič, župnik v Vuhredu, so-maševala pa sta domači župnik Anton Horvat in duhovnik, sorodnik jubilantov, Anton Rozmarič. Toliko duhovščine pa ne sme presenetiti, kajti Lovrenc je bil kar 60 let cerkovnik (zvonar), v čigar »mandatu« se je v Dokležovju izmenjalo sedem duhovnikov, Frančiška pa je še kot dekle nekaj časa kuhala v župnišču v Vuhredu župniku Zemljiču, zdaj pa - letom navkljub - še vedno pomaga v domači cerkvi pri pranju cerkvenega perila. V življenju sta se preživljala z delom na kmetiji in z zaslužkom, ki ga je Lovrenc prinašal s sezonskih del. Svojčas je bil tudi bujraš. Pankerjeva sta dala življenje trem otrokom: Lovrencu, Mariji in Andreju, imata šest vnukov in enega pravnuka. Fotografija: J. ŽERDIN iz Lipe 16 Reportaža »e V župniji sv. Petra v Gornji Radgoni so po 27 letih končno dobili novega novomašnika: 26-letnega Vilija Kaučiča s Stavešinskega Vrha. Nagovoril ga je domači župnik Andrej Zrim, »pridigal« pa stanovski brat Jure Zadnik. Po 27 letih končno nova maša v Gornji Radgoni V Gospodu je moja moc ... in Gospod je moja moč Letos je dobila katoliška cerkev v Sloveniji 34 no-vomašnikov. Iz Prekmurja, ki je dalo svojčas veliko dušnih pastirjev, tokrat žal ni nobenega, pač pa imamo dva novomašnika iz Prlekije: 48-letnega Srečka Frasa iz Veržeja in 26-letnega Vilija Kaučiča s Stave-šinskega Vrha. Prvi bo imel novo mašo v nedeljo, 20. julija, v Veržeju, drugi pa jo je že daroval prejšnjo nedeljo v župnijski cerkvi v Gornji Radgoni. Velika gor-njeradgonska cerkev sv. Petra je bila nabito polna, več kot sto ljudi pa je novoma-šno slovesnost spremljalo zu- Kaučičeva s Stavešinskega Vrha (Franc in Frančiška) obdelujeta zemljo na manjši kmetiji in dolgo časa nista po ničemer izstopala. Zdaj, ko je sin Vili daroval novo mašo, so ljudje do njiju še posebno spoštljivi. Na fotografiji sta tudi sinova Branko in Milan. naj cerkve na televizijskem ekranu. V nedeljo dopoldne je sicer deževalo, vendar slabo vremene ni bilo ovira, da ljudje ne bi prišli k slovesnosti, na kakršno so čakali 27 let. Pred toliko časa je bila v župniji (pred)zadnja nova maša, ki jo je tedaj daroval Ciril Kocbek. »Naključje hoče, da novoma-šno daritev obhajaš na to nedeljo, ko obhajamo zunanjo slovesnost svetih bratov Cirila in Metoda, ki sta v bogoslužje uvedla slovanski jezik in dala ljudstvu bogoslužne knjige v domačem jeziku. Skrb za lepo bogoslužje v ljudem dostopnem jeziku in oznanjevanje evangelijske blagove-sti naj bo tudi tvoja velika skrb in poslanstvo. Poklican si, da se boš posvečal mladim in ostarelim, zdravim in bolnim ... Vsem boš kazal pot, ki vodi h končnemu cilju srečne večnosti,« je novomašnika nagovoril gornjeradgonski župnik Andrej Zrim. Daljši nagovor pa je imel Jure Zadnik, duhovnik v Zagorju ob Savi, sicer no-vomašnikov prijatelj. Novoma-šnik si je določil geslo svojega poslanstva: K Gospodu je moja moč in Gospod je moja moč! Novomašniku je čestitalo veliko ljudi. Še posebno prisrčna je bila čestitka te-le deklice. Med novomašnim obredom je še posebno lepo pel cerkveni pevski zbor pod vodstvom Karla Koroška, na orgle pa je doživeto igrala Barbara Grum. Novoma-šnik je prejel več simboličnih daril (npr. kruh in vino), skavti (tudi sam je bil skavt) pa so mu podarili navadno palico, odrezano od veje. Mladi s Stavešinske-ga Vrha in iz drugih krajev radgonske župnije, sicer pa člani mladinske veroučne skupine, so bili oblečeni v bele srajce in (dek- Bad guysi na Gajševskem jezeru Proč z vašimi predstavami o življenju, proč z vašimi življenjskimi normami, proč z vašim malomeščanskim svetom rianta: film Lasje, seksualna revolucija, upor proti Vietnamu, vojni Unclea Sama. Preneseno v domače okolje s petnajstletno zamudo: »fantje«, blizu tridesetih, ob njih mladoletnice. »Bad guysi« samo v pubertetniških glavah, drugače »folk« brez domišljije? Zato mame svarijo pred motoristi, zato lokalni politiki Dvomite, da ne spadam k vam? Imam motor, ki vznemirja vaš »biir-gerland«. Gladim ga, krasim ga, ga postavljam na ogled drugim. V soncu se odbijajo žarki in blokirajo vaše predstave o svetu. Moji lasje so dolgi, moja obleka iz »Jedra«, pa vendarle nisem Domina. Toda poza je podobna. Užitki tudi. Identifikacijski princip: vsak od nas ga ima. Na vsakega od nas se lepijo ... »Ein Volk, ein Reich«, priložnostni prevod: maskirani motorist jelšam sebi zakon. S čim lahko provocira? Samo na cesti. 240 na uro-po beli črti. Drži se. Ne misli na seks, sicer pristaneta v koruzi. Morda ostaneta živa, morda na vozičku, morda brez roke. V »morda« je vrhunec. Vedno na robu, vedno izzivaš. Nekega dne ti pač ne uspe. Če si v letih, pridno zasidran v malomeščanski družinski raj, potem tu in tam pobegneš. Ko se vrneš, poln adrenalina, se nastavljaš v ogledalu svojega malega sveta. Feelingi po vožnji: boljši kot po seksu. So zato motoristi slabi v postelji? Vse skupaj spominja na zapoznelo puberteto. Takrat, pred dvema desetletjema so bili »in«. Z džointom v ustih, dolgimi lasmi, ameriške tolpe, ki so bile zakon v svojem »firtlu«. Bolj »sent« va- skrivajo svoje motorje v garažo. Saj veste, z mladoletnicami se ne občuje. Je prepovedano. Z zakonom. Tudi malomeščanske dame jih ne marajo. Saj veste, damam iz visoke družbe čelada spremeni podobo, veter razgali njihove krinoline in razkrije držo njihovih beder. Njihova narcisoidnost je ogrožena. fotografije: NATAŠA JUHNOV ^op«^ vrstnik,^ lično* ovno)P° h Z ■ rrf® mag ^bin^ st« (in »J bilaif čna110 Ji nik°va. pf Franc‘°> č« prvorojenec je uBrsok«^1'" J tudi obhajal. na katerf^ Po novi maS postregli s peci lesnimi okrep >. jn(t njev- na nJ6j f Krava. na kravC; ji’ VUh naP^iva.12 izpred P® gled ni nUJ^fdnevr'eMei’t‘ zvokihs 4 10. julij 1997 Reportaža Oprave na deželno razstavo v Radgoni v letu 1998 Priložnost za ob© B © Hupno dogovorjene teme Meja -V^nost in usoda do politično diktirane '^»1^ v avstrijski Radgoni bo! Po večkratnem presta-^Sržav *Ce’ P° sPrem>njanju teme, menjavanju sodelujočih iz sose-sta*aVsos’ fes™: \ b0ra‘e- Je gona je bila zelo zainteresirana. Zdaj pa je tema Mladina ... ne vem niti, ali je to prava tema za nas. Potrebno bo pripeljati sem celotno mladino iz vse Avstrije. Vendar pa naša mladina odhaja, ker tukaj nima primerne gospodarske osnove.« G. Kranich je vse do pred kratkim aktivno sodeloval pri pripravi na delež-elno razstavo, zdaj pa nič več. Morebiti mu bodo ob odprtju dovolili izreči nekaj pozdravnih besed, se je pošalil. Danes predsedujoči N središču Radgone, na dvorišču zaščitene zgradbe, raste novo poslopje, namenjeno osrednjemu razstav- Vrednost naložbe: 40 mio šilingov. »regionalnega razvojnega sveta« ni več uradna oseba, temveč politik. Od lani je predsedujoči občinskega sveta in vodilni v kulturnem oddelku dežele Štajerske radgonski župan, gospod Werner Reiter, ki je hkrati tudi direktor šole. Tudi on nam je pojasnil spremembo teme podobno kot g. Kranich: »Po zadnjih volitvah v deželi Štajerski smo doživeli velike politične spremembe, zamenjani so bili tudi odgovorni za kulturo, ki so prejšnjo temo za našo deželno razstavo zavrgli in predlagali novo: Mladina. Kot mesto nismo imeli nobenega vpliva, kajti gre za deželno razstavo. Nam so le sporočili, kakšna bo tema, oziroma nas vprašali, ali želimo, da bo ta • celotnih priprav: menda se Gradec deželna razstava sploh v Radgoni. Zato smo se z novo temo morali strinjati.« Že nekaj mesecev so priprave na deželno razstavo, ki bo trajala od aprila do konca oktobra priho Avstrijska Radgona se intenzivno pripravlja na deželno razstavo; na njen račun bodo obnovili tudi celotno komunalno infrastrukturo. dnje leto (1998), na vrhuncu. Vsakdo, ki se je pred kratkim zapeljal v sosednje »mesto dobrega nakupa«, je videl sodobno urejno parkirišče (ki bi lahko bilo zgled marsikaterim arhitektom in gradbincem), obnavljanje mestnega obzidja, čiščenje zarasti, urejevanje pločnikov in ulic in marsikaj. Vse to in še marsikaj bodo uredili zaradi in s pomočjo deželne razstave. Glavna investicija je gradnja osrednjega razstavnega prostora, zgradbe na glavnem trgu, ki se bo povezala z obnovljeno staro stavbo. Naložba je vredna 40 milijonov šilingov, polovico stroškov bo poravnala dežela Štajerska, polovico mesto Radgona. Brez posojila tega ne bi zmogli. »Za naše mesto je to velika obremenitev, vendar upamo na polno izkoriščenost te nove stavbe v času deželne razstave, torej računamo na prihodek od deželne razstave. Računamo na najmanj 200 tisoč obiskovalcev. Vključiti želimo mednarodne mladinske organizacije, tudi v zdravilišču pričakujejo od 40 do 50 tisoč gostov. Gre predvsem za to, da bi to regijo na tem koščku Evrope bolje predstavili, najti je potrebno pravo fikcijo, vizijo razvoja. Pomembne prometne poti so nas zaobšle, tukaj tudi ni nikakršne močne industrije ali gospodarskih centrov. Vsi na tem območju moramo najti skupne poti razvoja, meja ne sme biti ovira. V šestih letih se je res veliko spremenilo, toda vsi smo še vedno na meji, še bolj kot prej!« Tema skorajda ni pomembna -samo da bo tukaj deželna razstava. Kakor se vzame - za Pomurje in Prekmurje bi bila tema o »meji« in zgodovinski povezanosti vsekakor zelo zanimiva in dobrodošla, nekdo pa se je očitno zbal prav tega brskanja po preteklosti Radgone. Pomurce pa mora bolj kot sprememba teme motiti izključenost iz odslej o vsem dogovarja z Mariborom in Ljubljano. BERNARDA B. PEČEK FOTOGRAFIJE: NATAŠA JUHNOV V Lendavi Lent za pokušino Itaki spet med nami Nastopilo 40 folkloristov iz Turčije Zveza kulturnih organizacij iz Lendave je pripravila ob pomoči lendavske občine že drugo leto prireditev Folkart. Lani so si obiskovalci lahko ogledali predstavitev folklore iz Senegala v Afriki in Dominikanske republike v Srednji Ameriki. Turška folklorna skupina Hay-fem se je najprej predstavila z moškimi plesi, v katerih je poudarek na borbenosti in moči. Čeprav so bili letošnji sodelujoči s stare celine, je bil nastop folkloristov folklorne skupine Hay-fem Kadikoy iz Istambula v Turčiji, skupine cimbalistov Zbujan iz Tre- predvsem zaradi svoje drugačnosti, precejšnje razlike v primerjavi z našimi alpskimi poskočnicami, zanimiva pa so tudi bogato okrašena oblačila, v katerih pa plesalcem v Turški dekleta v razkošju bogate tradicije vzhodnjaškega oblačenja bovice na Češkem in Prekmurskih citrarjev iz Lendave v soboto v športnorekreacijskem centru v Lendavi nedvomno vreden ogleda. Vsekakor se moramo za bogato ponudbo predstavitve tuje folklore v severozahodni Sloveniji tudi letos Folkloristi iz Češke se sicer niso mogli pohvaliti z množičnostjo kot turški, zato pa z dobro glasbo in petjem. zahvaliti organizatorjem prireditev Folkart na mariborskem Lentu, ki omogočijo, da se skupine in nastopajoči predstavijo tudi v manjših mestih in se tako njihov obisk Slovenije res dodobra izkoristi. Že pred nastopom je pozornost obiskovalcev v Lendavi pritegnilo 40 v turške folklorne obleke oblečenih plesalcev in plesalk, ki so predstavili folkloro šestih turških pokrajin. Njihov nastop temelji na bogati tradiciji te dežele, uporabljali pa so tudi tradicionalne turške instrumente. Skupina uspešno nastopa na mednarodnih folklornih festivalih, nastopili pa so že v številnih evropskih državah pa tudi v Egiptu. Plesi pritegnejo pozornost vročem junijskem soncu najbrž ni bilo preveč prijetno. V uvodni predstavitvi skupine na prireditvi je bilo omenjeno tudi, da smo imeli s turško kulturo stike že pred stoletji, vendar smo se takrat gledali predvsem prek puškinih cevi. Skupina cimbalistov Zbujan iz Ostrave, ki jo sestavljejo mladi glasbeniki in pevci, ki so predstavili pesmi iz Slovaške in Moravske Slovaške, je še enkrat dokazala, da smo si Slovani sorodni tudi po glasbenem izročilu. Svoj del k prireditvi pa so dodali tudi Prekmurski citrarji, ki so zaigrali ljudske pesmi iz Madžarske. Besedilo in foto: JOŽE GRABOR Plesni par iz Turčije ve; V P w PRLEKI M okolja, d. o. o ... bi že zdavnaj imeli avtocesto, tu, vidiš, pa bi namesto tvojih ognjemetov spremljali motokros ... Letos izvoljeni predsednik ljutomerske SKD, Maksimiljan Indihar, je bil predsednik samo do kongresa. (Lujzekovi si v občinskem odboru že manejo roke za prevzem vodstva ali regionalni šef je lahko tudi občinski, news.) »soboski sankisti« Audi na ogled postavi Ljutomerski Občinarji imajo že nekaj let prestižen reprezentativni avtomobil: Audi 100. Nekajkrat na teden ga občinski šofer postavi na ogled meščanom. (Ludvik bi jih tako rad prepričal, da je čas za nakup novega avtomobila, saj je na starem še registrska tablica »SO«, torej: skupščina občine, news.) Gyorek: Ce bi jaz na volitvah zmagal, kot so kazale ankete ... Preplah med SKD Nove registrske tablic® V Ljutomer se je pripeljala mariborska »TRTA«. Lokalni politiki so no začeli zbirati predloge za nove tablice. . tablici (Neuradno smo izvedeli, da ima največ simpatij registra bi namesto MS imela VP — beri: Velika Prlekija, news.) M« Pijmo oj, pijmo 47 vzorcev letnik (Ker so d^gustiDl da vina, se nekateri D l^a, degustacija se v news.) NajboU betežen del Prekmurci in največk^P^ nisnico. Tern xor« sprotuje niti ' ojemA seveda pod p cientomničn® ! (Tako je Ponudbe Cipot Cipot okolje, d. o. o., naj bi po novem, kot so tudi čistilne storitve. rikaZ^I3, (Župan Moravskih Toplic v novem naselju Pr lahko parket, news.) W: TO- julij 1997 tr^LČ 19 TU 9 Iti ■e MacDowell S^tična korn*'6-6 of ^ake«, torej košček torte. Tako naj bi na-V^Ne^v ®dija. Glavni igralci so se precej zabavali že med Lj’%Dy°rku GarcfarOrna sta tan9° odplesala Andie MacDovvell in njen , i0rn3 Ha n' ne kier k°ii■ temveč na cesti. Pri tem nista bila bt°sta a ančnost plesnih korakov, temveč sta se predvsem Se' očitno... Baby Madonna M i Lourdes Maria Ciccione je na pogled povsem podobna materi - pred 37 leti. Madonna lahko svoji deklici ponudi vse, kar je sama pogrešala: luksuz, domačnost in ljubezen - ko ima čas T',**” Madonna, stara eno leto Oči okrogle kot češnje, majhen nosek, temni kodri. Kot da bi majhno deklico dvakrat fotografirali - enkrat črno-belo in drugič barvno. Toda, to sta mati in hči. Mati je superzvezda Madonna, ki je z 38 leti ženska s preteklostjo. Za sabo ima seksualne škandale in škandalozne filme. Za sabo ima megalomanske uspehe in ponesrečen zakon. Fotografija, narejena pred 37 leti, jd bila posneta v bližini Detroita. Samo dve leti pozneje je umrla njena mati. Toda tudi majhna Lourdes Maria, ki jo na sprehode i .. A i B # Superzvezda Madonna snema muzikal Chicago. 9 n) med zvezdami x /tik bod*°čilnem trenutku nenadoma t ^žadelo tako čustveno kot tudi *bj»ni korak premisli' ali nisi Prav ti tista, h *'skal * V vajinem sedanjem prepiru. °ci pred resnico, boš prišel do Piamii^1 štadii 'e samemu sebi. Nekaj ' 'Prej bj Vendar se ne boš mogel pra-Se vedno vse v zraku... !%b a'ki mel’ 0 katerem že dolgo =, Ps sprevidela, da so bile sanje ski. pnjetn7 ’'vl realnost, a kljub temu boš ‘J^titbin m-a V polo^ai' ko bo še najbolje ?aJ'evatt’ kar se še rešiti da. Še ^ke 'S 's nab sv0Jm nezavidljivim aPake ne bi smel privoščiti. SWfetih K^aPova0 P^.Prej sicer spodletela, ko W%e^tljiv b°š dosegla prav neverjeten H ' E^Peh8^16^ te bo sPravil v odlično ■ v preteklosti pa bo v hipu po- ! W\ičn H ■ GNo še na k°do P°kazala kot povsem nbo^ dase čimprej opra-! 6%opks6P slovne naložbe, se nikar ne r Pogumno spusti v namera- omahovanje razlagal 2 v ,si želela- Nikar 9a ne po- lhXiS^?nc'i ne Kdl b poprimeš za delo, saj J s t° prinesl° Prav nobenega M ne Splaši 1 obeta zanimiva avantura. le zamuditi... » Dtij0 n napovedi tvojih HrK'listo ^^i Predvsem po svojem i?hlinilo dolgo načrtuješ, se ti ^RSriS^^ cine namige, ampak se i °° orin^^Him stvarem. Streznitev J ^iiv l ®sla dokončno spoznanje, 'kot si misliš... ^a?9totnJ- lz^oristiti. od tebe pa bo m 1 dovolila. Ponudba, ki jo da Pi se B uspela ©lOlivi^ z jasnega. Toda pazi se, st asmehom se lahko skriva $M^ta|a ? ,ne- Vendar bo na koncu Ustilo arav° Pamet in kdo ve - M TEHTNICA Ona: Prevelika sramežljivost ti lahko dobesedno pokoplje tvoje načrte, zato nikar ne omahuj. Raje pusti svoje skrbi dorha in odidi s prijatelji v družbo. Marsika-. teri bi si želel vse kaj več kot le prijazen pogled. On: Ugotovil boš, da so njene misli precej podobne tvojim. In četudi se ti bo vse skupaj zdelo kar nekako prelepo, se boš na koncu vendarle prav lepo znašel. Izkoristi priložnost, saj se zlepa ne bo več ponovila. ŠKORPIJON Ona: Kritičen pogled na dosedanje avanture ti bo odkril tvoje realne možnosti pri nekom, ki ti nikakor ne gre iz glave. Nikar se ne podcenjuj, ampak mu pokaži predvsem svoje dobre lastnosti, slabe pa pusti raje za drugič. On: Ravnal boš predvsem po svojem preudarku, vendar bi ne bilo Slabo, če bi včasih poslušal tudi kakšen dober nasvet. Sedaj tl gre sicer čisto dobro, toda kako dolgo bo še tako. Najboljši odgovor veš prav ti sam. STRELEC Ona: Pustolovščina, ki te tako mika, je precej manj zanimiva, kot si pomislila na prvi pogled. Seveda pa je vse odvisno predvsem od tega, ali ti je v ljubezni pomembnejša stabilnost ali trenutna zabava. On: Še vedno ti ne bo uspelo prepričati partnerja, da bi ti popolnoma zaupal. Sicer pa si tega tako ali tako ne zaslužiš ... Ob koncu tedna se ti bo pripetila majhna nezgoda, ki pa ne bo imela kakšnih posebnih posledic. KOZOROG Ona: Še vedno boš čakala na ugodno priložnost, vendar je vse le pretveza za tvoj strah in neodločnost. Prijatelji te bodo povabili na noro zabavo, kjer bo tudi on. Prepusti se občutku in prav lahko ti uspe ... On: Srečal bošosebo,ki ti bo na prvi pogled povsem nezanimiva in morda čelo naduta, a boš kaj kmalu docela spremenil svoje mnenje. Vprašanje pa je, ali ni že nekoliko prepozno, da popraviš storjeno napako. VODNAR Ona: Ne bo ti uspelo prepričati prijatelja, zato raje odnehaj, dokler je še čas. Ne poskušaj ujeti nemogočega, ampak počakaj, da bo nemogoče ujelo tebe. In ta dan sploh ni tako daleč, kot si misliš. On: To, da si nekaj želiš, še ni dovolj, potrebno se bo tudi angažirati in storiti potrebne korake. Predvsem pa se ne podcenjuj, saj si sposoben tudi takšnih reči, ki so bile nekoč nedosegljive. RIBA Ona: Spoznala boš, da si všeč nekomu, ki ti lahko ponudi precej več, kot so tvoje sedanje zmožnosti. Prijeten konec tedna te bo popolnoma prevzel, po drugi strani pa bo pri nekom drugem vzbudil pravi val ljubosumja. On: Poslušal boš vse vrste nasvetov, na koncu pa se boš vendarle odločil popolnoma po svoji muhasti glavi. To še ti zna obrestovati na dokaj nenavaden način: v ljubezni odlično, v poslu pa povsem nasprotno. e- j Madonnina hči je zrcalna slika svoje matere. V newyorški Central Park vodi pestunja, še ne ve, da se je njena slavna mati ločila od Carlosa Le-oneja. Tudi tega ne ve, ali bosta z materjo živeli v Los Angelesu, New Yorku ali Londonu, kjer si je Madonna nazadnje ogledovala apartma. Dekletce prav tako ne ve, ali jo bo vzgajala mati ali vzgojiteljica. In nekega dne bo Lourdes Maria morala živeti s stvarmi, zapisanimi v materini biografiji. Madonna je resda nestrpno pričakovala željenega otroka, toda po rojstvu je rekla: »Bilo je, grozno biti debel monstrum. Vesela sem, da je mimo.« Opis nosečnosti a la Hollywood. In morda bo tudi prebrala, da je njena mati, medtem ko so nastale te fotografije, izginila z Gol-diem Havvnom. r j--: Lourdes Maria s pestunjo v Central Parku Povratek Dinozavrov Dinozavri so zopet tukaj. Števen Spielberg je posnel nadaljevanje Jurskega Parka. »Pozabljeni svet« je še dražji, toda še bolj napet in bo prinesel še več denarja. Tiranozaver Rex je težak 9 ton. Če se premakne, ga je slišati kilometer daleč. Igralec Jeff Gold-blum se ga boji: »Ta pošast vzbuja strah. Morda se vam zdi čudno, toda čeprav ni pravi, gojim do njega vse spoštovanje.« Zaradi gromozanske tehnike igralci in drugo filmsko osebje ne smejo uporabljati handyjev in walkie-talkiejev. Kajti če tak T-Rex uide izpod kontrole, ubija. In kaj obljubljajo snemalci: da je drugi del tako zelo napet, da bodo gledalci pozabili celo na bobi palčke. Naj bi bil tehnično brezhiben, strah vzbujajoč in bolj realističen. Predvsem pa je film prinesel že prvi teden v blagajno 93 milijonov dolarjev - najboljši filmski . štart v zgodovini filma. S tem je produkcijskih 83 milijonov dolarjev že pokritih. Recept uspeha niso samo akcijske scene, smešni dialogi, lepa mlada žena in otroci, ki so nenehno v smrtni nevarnosti. Fascinantno je v nekem drugem spoznanju: »Narave ne moreš kontrolirati. Lahko zgradimo podmornico, toda oceana ne moremo ustvariti.« Tako pravi Michael Cricthon, avtor scenarija. In če bo človek začel s kloniranjem dinozavrov - od britanske ovce Dolly ni nič več nemogoče -, potem bo moral sprejeti tudi dejstvo, da kloniranje ni vedno uspešno. Če so bili v Jurskem Parku di- lourdes Maria mtt Kinder-madehen im Central Park « S stavljeni dinozavri niso nič kaj pridni. Zrejo ljudi, hrustajo pse, lovijo avtomobile . .. toda tehnika je odlična. In efekti tudi. Števen Spiel- nozavri naseljeni samo na otoku, berg je več kot sto ljudi, ki so tri se preselijo v drugem delu z otoka Isla Soma v San Diego. Tja jih odpelje mož, ki je v dinozavrih »zavohal« denar. Toda »na ogled« po- mesece snemali film, na koncu častil s šampanjcem. To so bili težki časi tudi za mega zvezde, kot so Jeff Goldblum pa Julianne Mo- ore, Vince Vaughn in Richard Atten-bourough, kajti kdor snema s Spielbergom, se mora navaditi, da snema skorajda brez predhodnih vaj. »Ko igralec prvič spregovori tekst, je v ten] neka magija, ki pa se pri tretji ponovitvi že povsem izgubi,« Spielberg utemeljuje svoj način dela. 20 nasveti Ozelenitev strnišč Oženje kolobarja na dvopolje pšenica - koruza pripelje do utrujenosti tal in postopnega upadanja pridelka, to zadnja leta vedno pogosteje ugotavljamo. Pri pogostem enostranskem izkoriščanju tal črpajo poljščine hranilne snovi iz iste globine tal v enakem količinskem in kakovostnem razmerju. Zato tudi prej poidejo do nevarne skrajnosti določena hranila (predvsem mikroelementi), medtem ko druge snovi ostajajo neizkoriščene. Kopičenje organskih ostankov ene vrste povzroči razmnožitev specifičnih drobnoživk, ki lahko zavro razvoj drugih koristnih organizmov v tleh. Bolezni, plevel in škodljivci imajo v neprekinjenem pridelovanju več možnosti, da se razmnože do nevarne epidemije in podražijo ali celo onemogočijo uspešno varstvo posevkov. Glede na poljedelsko-živinorej-sko usmerjenost pomurskih kmetij se njivski kolobar ne more bistveno spemeniti, s prehodom na tržni način pridelave se bo kvečjemu še bolj ožil. Nezaželjene posledice ozkega kolobarja, utrujenost tal, erozija (odnašanje tal po vetru in vodi), upadanje rodovitnosti tal, bomo morali začeti odpravljati s pravilno agrotehniko (obdelavo tal, ciljnim gnojenjem, bilanco humusa, apnjenjem, sortnim izborom, strokovnim varstvom posevkov) ter uvajanjem vmesnih posevkov in dosevkov v kolobar. Pomen dosevkov Njivske površine naj ne bi bile nikoli prazne (gole), ampak vse leto pod rastlinsko odejo. Ko gole površine zasejemo, preprečimo odnašanje zemlje z vetrom in vodo, izgubljanje vlage iz tal ter škodljive vplive sevanja sončnih žarkov in udarcev dežnih kapljic, ki kvarno vplivajo na strukturo in s tem na rodovitnost tal. Prav zaradi ohranjanja vedno zelenih njivskih površin in popestritve kolobarja so strniščni dosevki zelo pomembni. Dosevki, ki jih sejemo po spravilu žit (strniščni dosevki), so vir organske snovi v tleh, razpleve- SKUPAJ PROTI IN J tim k1 M IH POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI lijo njivo, zmanjšujejo širjenje bolezni in škodljivcev glavne poljščine, izboljšujejo rodovitnost tal in posredno vplivajo na povečanje pridelka poznejše poljščine in s tem na splošno poduktivnost in gospodarnost. Na zemljiščih slabih fizikalnih lastnosti z dosevki izboljšamo obstojnost strukturnih agregatov in vplivamo na boljšo mikrobiološko aktivnost tal ter učinkovito povečamo koriščenje poletno-jesenskih padavin, preprečujemo odnašanje zemlje in izpiranje lahkotopnih hranil z območja korenin v globlje plasti tal. Vrste dosevkov Strniščne dosevke sejemo po spravilu žit, primerne vrste rastlin za setev so: ajda (70-90 kg/ha), proso (25-40 kg/ha), kitajski kapus, koleraba, redkev, radič, endivija in krmni dosevki. V kolobarju so zelo pomembni tudi ozimni dosevki, poleg tega da so nenadomestljiv vir krme zgodaj spomladi, imajo svoj pomen pri izboljšanju rodovitnosti tal, ki ga je v zadnjem času vedno bolj potrebno naglasiti. Z ozelenitvijo njivskih površin preprečujemo izpiranje hranil, predvsem dušika, v globlje plasti tal in s tem preprečujejo onesnaževanje pitne vode z nitrati, to se lahko pojavi, če njivske površine zunaj vegetacije (prek zime) niso pod zeleno odejo. Kot ozimne dosevke lahko sejemo: ozimno grašico, grašljin-ko, mnogocvetno ljuljko, ozimno krmno ogrščico ali repico, ozimno rž, inkarnatko ... Njivske površine naj ne bi bile nikoli prazne. Na poljedelskih površinah z manjšo obremenitvijo živine po hektarju ali v čistem poljedelstvu priporočamo setev dosevkov za podor, kot so: oljna redkev (20-30 kg/ha), facelija (10-14 kg/ha), krmna repica (12-15 kg/ha), krmna ogrščica ( 16-18 kg/ha)... ŽITA FLISAR NOVAK, dipl. inž. agr. Enodnevni tečaji oranja Za boljšo kakovost priprave tal Tečaje pripravlja kmetijska svetovalna služba v sodelovanju s strojnimi krožki m društvi podeželske mladine Od pravilne priprave zemlje za setev so odvisni pridelki, prav pri tehnologiji priprave zemlje pa velikorat delamo napake. V Kmetijski svetovalni službi za Pomurje zato pripravljajo v sodelovanju s strojnimi krožki in društvi podeželske mladine enodnevne tečaje oranja. Prvi bo 23. julija v Hrastju - Moti, naslednji dan ga bodo pripravili v Bodoncih, 25. julija pa bo takšen tečaj še na Cvenu. Tečaj bo iz teoretičnega in praktičnega dela, na prvem bodo spregovorili o pomenu obdelovanja za izboljšanje rodovitnosti tal, o pravilni brazdi in zaoravanju rastlinskih odpadkov, v praktičnem delu pa se bodo seznanili s tehnologijo oranja. Mag. Stane Klemenčič, strokovnjak za oranje, ki je sodeloval na številnih regijskih in državnih tekmovanjih, bo udeležene tečaja poučil o pravilih oranja - od nastavitve pluga do tehnike oranja. Z vsakim udeležencem se bo ukvarjal posebej, zato so na tečaj vabljeni vsi, ki si želijo pridobiti več znanja in s tem izboljšati kakovost oranja, nanj pa naj kmetje pridejo s svojimi traktorji in plugi. To bodo prvi tovrstni tečaji, ki bodo hkrati rabili tudi kot priprave na regijsko tekmovanje, najboljši s tega tekmovanja pa bodo 12. in 13. septembra zastopali Pomurje Zgodovina kmečkega vrta Razcvet po prihodu benediških menihov Kmečki vrt je bil že od nekdaj pomemben za ljudi na deželi. Njegova vloga ni bila samo v prehranjevalni in zdravilni verigi, ampak je imel tudi svojo okrasno in negovalno funkcijo. Tako najdemo v njem, poleg zelenjave in zdravilnih rastlin, še dišavnice, cvetlice in okrasne rastline. Kmečki vrt tako združuje uporabno in okrasno funkcijo vrta. Zgodovina kmečkega vrta sega več kot 2000 let nazaj - v čas Rimljanov. Pridobitve in novosti tistega časa sovpadajo v glavnem z razpadom rimskega imperija. Tako so naši predniki npr. od njih prevzeli zamaške, čepke. Kmečki vrt je doživel svoj razcvet v začetku srednjega veka s prihodom benediških menihov. Menihi so prinesli s seboj semena in podtaknjence do tedaj neznanih rastlin. Žal pa so prinesli tudi čiste simetrične linije samostanskega vrta. Poti so vrt razdeljevale v obliki križa, ki je prevladoval kot glavno znamenje vrta. Izdelali so tudi sez- KEMA p. o„ KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIALI nam rastlin, ki naj bi opredeljeval osnovno sestavo rastlin kmečkega vrta, in sicer je bilo zajetih 73 uporabnih rastlin in 16 sadnih. Nadaljnja širitev ponudbe okrasnih in zelenjavnih rastlin sega v čas križarskih vojn. Tako npr. iz Amerike izhajajo sončnice, kapucinke, krompir... Iz Turčije so prišli španski bezeg, jasmin, tulipan, hijacinta. Istočasno prihajajo in se uveljavljajo drugi strukturni elementi, kot so gredni obrobki iz pušpana in simetrična postavitev poti, ki izhajajo iz vrta baročnega gradu. Kmečki vrt tako postaja »okrašen« uporabni vrt. Osnovne linije so skozi stoletja ves čas ohranile svoje glavne la- KEMA jBRAMAD zavarovalnica triglav OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA Poletje - čas žuželk Komarji Kdo ne pozna nadležnega brenčanja komarjev, ki nas v toplih mesecih prebuja iz sna? Samice komarjev so najaktivnejše ponoči in v bližini stoječih voda, ki jih te žuželke potrebujejo za razvoj. Vonj potu jih privablja na našo kožo, kjer pri piku izločijo snov, ki preprečuje strjevanje krvi. Nata način nam dobesedno pijejo kri. V našem okolju piki sicer niso nevarni, sproži pa komarji izloček alergijsko reakcijo, podobno ožigu koprive ali meduze. Kaže se kot oteklina, rdečina in seveda neznosno srbenje. Videti je, da nam ne preostane drugega kot praskanje, vse dokler se vnetje ne razširi v ranico, ki se lahko okuži z umazanijo oziroma bakterijami. Tako kot piki os, povzročajo piki komarjev pri posameznikih hujše alergijske reakcije in ti preobčutljivi ljudje so odvisni od zdravniške pomoči. Kako si pomagamo po piku? Vsak pik, tudi če so nam pot prekrižale mravlje, pajki ali druge žuželke, je dobro razkužiti npr. z alkoholom, ki hkrati hladi mesto pika in tako pomirja srbenje. Za hlajenje uporabljamo še hladno vodo ali obkladke ter mazila z rastlinskimi izvlečki, ki tudi blažijo vnetno reakcijo. V lekarni dobite brez recepta tudi gele z antihistaminiki - učinkovinami, usmerjenimi proti histaminu. Histamin je kemična spojina, udeležena v alergijskih reakcijah v našem telesu. »Zdravljenje« lahko podpremo z uživanjem pripravkov s kalcijem. Klopi Klopi so mnogo nevarnejša nadloga! Imajo le 1,5 milimetra veliko telo, ki spominja na ricinusovo seme. Vse razvojne oblike žuželke so gibljive, sesajo kri in so lahko okužene s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo na človeka. Zaznajo nas po vonju in s čutom za toploto. Vemo, da klopi čakajo na žrtve v podrasti gozdnih obronkov in svetlih listnatih gozdov (pod iglavci visoko v gorah jih ni). Nanje pa ne smemo pozabiti tudi na domačih vrtovih, na travnikih in v parkih! Klopa lahko dobimo tudi spomladi ali jeseni, ugriza, ki ni boleč, pa ponavadi ne opazimo, dokler se klop ne napije krvi in zelo poveča. Klopni meningoencefalitis To je vnetje možganov in možganskih ovojnic, ki ga povzroča virus. Klope, okužene z virusom, odkrivajo pogosteje v severni in zahodni Sloveniji. Znake bolezni, ki so sprva podobni gripi, začnemo opažati po nekaj dneh ali tednih. V drugi fazi bolezni se pojavijo visoka temperatura, hudi glavoboli, bruhanje, otrplost tilnika, motnje zavesti. Zdravljenje je dolgotrajno, posledice prepozno odkrite bolezni pa zelo hude! Cepljenje proti virusu priporočajo ljudem, ki se veliko zadržujejo v gozdovih. Obnoviti gaje dobro po treh letih, 'zavedati pa se moramo, da ne varuje pred boreliozo! Umska borelioza Bolezen, ki so jo odkrili v zadnjem desetletju, povzroča bakterija in edina obramba pred njo je preventiva! Poteka v treh fazah: Na mestu ugriza se najpogosteje po enem tednu pojavi bolj ali manj okrogla rdečina, ki v sredini bledi. Sprememba na koži traja tudi do več mesecev in se ponovno pojavi, če bolezni ne zdravimo. V naslednjih fazah se bolezen razširi na notranje organe, predvsem srce, sklepe, mišičje, živčevje in ustrezno temu povzroča različne znake slabega počutja. Nezdravljena borelioza pusti trajne posledice, pri nosečnicah pa se lahko okuži tudi plod. V nasprotju z meningoencefalitisom pravočasno antibiotsko zdravljenje omili bolezen in njene posledice, zato se pri vsakem sumu borelioze posvetujte z zdravnikom! Zaščitni ukrepi pred ugrizom klopov Čim večjo površino telesa pokrijemo s svetlimi oblačili, na katerih klope hitreje opazimo. Uporabljamo pokrivalo za glavo. Nepokrite dele kože zaščitimo z repe lentom, ki odganja klope! Po prihodu domov oblačilo dobro stresemo, pregledamo celo telo in se oprhamo. Klopi se radi zadržujejo na mehkejših delih kože in na lasišču. Če najdemo pričvrščenega klopa, ga previdno odstranimo; najprimernejša je posebna pinceta, ki jo kupimo v lekarni. Klopov ne mečkamo in ne mažemo z olji in drugimi sredstvi, ki naj bi klopa zadušila. Ob pomanjkanju zraka namreč klop iztisne večjo količino svoje telesne tekočine. Pravočasna pravilna odstranitev skupaj z glavico pa zmanjša možnost okužbe! Mesto ugriza razkužimo in opazujemo do dva tedna. Repelenti Izraz repelent izhaja iz latinščine in pomeni »odganjati«. Predstavlja zaščitno sredstvo, ki na koži izhlapeva in ustvarja vonj, ki odganja komarje, klope in drug mrčes. Vrste repelentov: - Eterična olja (sivkino, klinčko-vo) prehitro izhlapevajo in v zadostni koncentraciji pogosto dražijo kožo. Primernejša so v posodicah za zaščito prostorov, če se nismo odločili za nakup električne naprave, ki odganja na državnem prvenstvu v Črnomlju. Kmetijska svetovalna služba pri ministrstvu za kmetijstvo in zveza strojnih krožkov pa pripravljata 19. julija v Arji vasi vseslovenski prikaz delovanja strojev za ob^ti* vseh slovenskih izde^ stne opreme. Posede p bodo dali prikazu ve in setve na stmiscu- Turnišče: cene pujskov V četrtek, 3. julija, so prodajalci na sejmu pujskov v Turnišču ponujali 47 živali, starih od 8 do 13 tednov in težkih od 15 do 25 kilogramov. Za par pujskov so zahtevali od 12.000 do 15.000 tolarjev, lastnike pa je zamenjalo 38 živali. Sejem se začenja ob 6. uri. stnosti preprostosti in praktičnosti. Lega vrta je bila na južni oziroma vzhodni strani ob hiši. Tako si je pridobil toplo, sončno in od zimskega mraza zaščiteno lego. Glavna značilnost je čista simetrična linija glavne poti, ki je približno pol metra široka in posuta s hrastovo skorjo ali drobnozrnatim prodom. Poleg glavne poti so še stranske, ki posamezne gredice obdajajo z utrtimi stezicami. Od prvotne slike samostanskega vrta so ostale še poti v obliki križa. V drugače zasnovanem vrtu je v centru krog, ki prikazuje nekakšno stičišče in se je prenesel iz baročnih gosposkih vrtov. Posamezne gredice so obrobljene z obrobki iz rezanega pušpana ali nizko rastočih cvetočih rastlin. Pomebna je tudi ograja, ki prinaša zaščito in zadovoljstvo, mir. Ne govori se brez razloga o živi ogradi in beseda vrt pomeni končno toliko kot »ograjena soba«. Tako je osnovna struktura vrta ostala skozi stoletja enaka, medtem ko se je sestava rastlin neprestano spreminjala. Njihova raznolikost je postajala vedno večja in vzdrževanje čedalje lažje. Določene vrste rastlin so imele tipičen pomen pri ljudskih običajih in šegah. Zelenjadnice: V nasprotju s s »elenlj, cvetlicami vrtni bilo tipične z |ova|i mačem vrtu so' P t|jne A govsko zanimiveJ Zdravi^ J Ta skupina ras« n ras iy zelo pomemb je ijuG kuho ali za zdrav vali. Marsikaterara la za odganjanj canje zlih duhov. Cvetlice'n o začetku se te zaradi svoje bujej<\l,, č J snovi, ki J^zdravljeJo^ v P™ vrst ^Lliavile ^slCI' snejesose^d^ rastline in so ^int okrasne rastline' cesarski tuhpanvAR(3A MELITA r- Moja domača banka /o Pomurska bani® / mrčes. Zaradi prijetnega vonja se dodajajo tudi drugim repe-lentom. - Piretrini so repelentne in in-sekticidne snovi (ubijajo žuželke) rastlinskega izvora. Nevarni so le za mrzlokrvne živali in se pod vplivom sonca in zraka popolnoma razgradijo. - Dimetilftalat, dietiltoluamid: obe spojini najdemo v pripravkih, ki so na voljo v lekarni in poleg piretrinov veljata za najboljša in neškodljiva repelenta. Repelenti so v najrazličnejših oblikah: kot krema, gel, sprej, stik, losion oziroma tekočina. Obliko izberemo glede na praktičnost uporabe - sprej lahko razpršimo po manj dostopnih mestih, obleki in obutvi; krema ne izsuši kože; pri uporabi stika si ne »umažemo« rok. Če repelent nanašajo otroci sami, je sprej manj primeren, paziti pa je treba tudi, da otrok namazane kože ne liže. Zaščite dojenčkov in majhnih otrok z repelenti ne priporočajo! Za nasvet povprašajte v lekarni, kjer vam bodo svetovali najprimernejšo obliko in vrsto repelenta. Pravila pri uporabi repelentov Vse nepokrite dele telesa, razen ustnic, nosnic in okolice oči namažemo in pripravek narahlo vtre-mo v kožo. Ne mažemo ran ali poškodovane kože. Repelent nanesemo tudi na prepustne tkanine. Ob močnem znojenju, veliki zračni vlažnosti ali močnem vetru nanašamo repelent v krajših ča- teko^^k' piko111^ M a.d- visno ° delov^Jre^ so ure d wirne ovi^ Z \ poln učmeK / repelentov, „e navodila! tret sprehoda JZ Ji vrtu, ved red P ^j, Jd zaščiti ^j^Mi 990,00] 930,00 69030 ^3t'7UNIHEM, Malta, 090J“ 590,00^! 470,00 6903® vreča 50 kg 9903(0 220,00/m2 FRAGMAT, ,9903® 3093® 33^ 143“!® Ileksi cev, INDE, 0 13,5 mm, siva 10« 1.090,00 3303®!*S fleksi cev, INDE, 16 mm, siva. 163“!® 5903®!»® 1.990,00 izotekt, Izolirka, V3, rola 10 m! 190,00 mi pri nakupu znajo svetovati. 'no kartico Diners-Merkur ŠE 4 % CENEJE. žeblji, 4,0 x 100 mm, pakirani po 5 kg 330J0/KS. 6093®. 5903®. isvijc na dom brezplačno, labko kupljeno blago amenjani za drugo, ,4903!! m stroje za domača dela. 19030 86030 vrtna prha, CLABER, Malibu 8956 lepilna pištola, BOSCH, PKP18 E, zmogljivost lepljenja 20 g/min, lepilna palica debeline 11 mm lepilo za keramične ploščice, PALISKA, notranje in zunanje lepilo, vreča 25 kg brezvrvični analogni telefonski aparat, PHILIPS, Aloris, TD 5100, 900 MHz, LCD prikazovalnik za 12-mestna števila, s 4 grafičnimi ikonami in imenikom 10 shranjenih številk, dvojno dinamično dušenje hrupa, domet do 300 m garnitura svedrov, PROJAHN, 9 kosov, trije za beton, les in kovino črna varjena cev, I*'........... debelina 3/8", 1/2", 3/4", 1" ali 5/4' keramične ploščice, GORENJE, Sava, 9099, mere: 33,3 x 33,3 cm keramične ploščice, GORENJE, Sonja T, komercialna kvaliteta, mere: 20 x 20 cm nadrezkar, ISKRA, 808 E, moč 850 W, od 8.000 do 24.000 obr/min, globina rezkanja od 0 do 50 mm, premer stročnice 8 mm keramična ploščica z dekorjem, GORENJE, Blanka, 2510,168/1 BUL keramična ploščica z dekorjem, GORENJE, Blanka, 5157 B, 169/1 B II ____________ aluminijasta kljuka, ŽEČE, art. 23.02, temna, na ključ ali cilinder keramična ploščica z dekorjem, GORENJE, Blanka, 2005, 145/1 T III L keramična ploščica z dekorjem, GORENJE, Blanka, 5248 T, 146/1 TIII —<1 aluminijasta pololiva za okno, ŽEČE, art. 15.56, temna ali svetla Žeblji, 3,1 x 70 mm ali 3,1 x 80 mm, pakirani po 5 kg _■4*1 erl(urjevimi karticami nakupujem še ceneje, keramične ploščice, GORENJE, Blanka, 5157 B, komercialna kvaliteta, mere: 20 x 25 cm keramične ploščice, GORENJE, Lili, 5270, komercialna kvaliteta, mere: 20 x 25 cm aluminijasta lestev, ALPOS, 31-04, višina 89 cm, 4 stopnice aluminijasta kljuka, ŽEČE, art. 23.00, temna, na ključ ali cilinder keramične ploščice, GORENJE, Blanka, 5248 T, komercialna kvaliteta, mere: 20 x 25 cm armaturna mreža, R 424, debelina žic 9 x 6 mm, razmik žic: 150x250 mm, mere: 6000 x 2200 mm KURJEVE VROČE armaturna mreža, 0 69, debelina žic 4,2 mm, razmik žic: 200x200 mm, mere: 5000 x 2200 mm vrtalno kladivo v kovčku s priborom, BOSCH, GBH 2-24 DSR, moč 620 W, vrtanje v beton s SDSplus svedri od 4 do 24 mm k ■” ker lahko nakupujem tudi na 12_obroj(gy, Pi°čilom: do 5 čekov BREZ OBRESTI! 5 obrokov BREZ OBRESTI! °z obrokov pa so obresti naslednje: %>, '1-6%, 12-7%. JE MOJ SVET. f Ranšizno prodajalno f Vroče cene ’ veljajo od 3. do 26, julija 1997 za k izdelke v zalogi.. CREATIM 22 »Šport Prijateljski nogomet________________________| Mura : Hajduk 1 : 2 Na srečanju med prenovljeno Muro in splitskim Hajdukom v Fa-zanariji je zmagal hrvaški prvoligaš. Rezultat bi bil lahko ugodnejši za Sobočane, če v začetku drugega polčasa Škaper ne bi zgrešil enajstmetrovke. Na tekmi sta bila izključena Šahmanovič in Anič. Strelci zadetkov: Erceg in Alijaj za Hajduk ter Fras za Muro. Pred okrog 1.500 gledalci je sodil Tratnjek iz Murske Sobote. Mura je nastopila v naslednji postavi: Nemec, Dominko, Alihodžič, Ilič, Horvath, Lukič, Cipot, D. Baranja, Šahmanovič, Cirkvenčič, Škaper. Igrali so še: Černjavič, A. Baranja, Gabor, Ošlaj, Vogrinčič, Fras. Preteklo soboto je Mura gostovala v Veržeju in premagala Beltrans z 8 : 1. Strelci: Vogrinčič 2, Alihodžič, Cirkvenčič,. Škaper, Ilič, Fras, Gabor za Muro in Puhar za Beltrans. Druga medobčinska nogometna liga Murska Sobota_ Roma in Čarda v prvi medobčinski ligi Tekmovanje v drugi medobčinski nogometni ligi je prineslo prepričljivo zmago nogometašem Rome iz Vanče vasi, saj so naslov prvaka osvojili s prednostjo sedmih točk. Že po jesenskem delu prvenstva si je Roma brez poraza priigrala prednost pred Čardo iz Martjanec za 6 točk, pred tretjeu-vrščeno Lipo pa za 10 točk. Ker so Romi kljub dvema porazoma s Hodošem in Dokležovjem igrali zelo zanesljivo tudi v drugem delu prvenstva, so si naslov prvaka Strelci 2. Beltinci: Zadarkomerce 1 : 3 V prvi preizkušnji pred novo tekmovalno sezono so se Beltinčani predstavili domačim gledalcem s povsem spremenjenim moštvom. Hrvaški prvoligaš je že na začetku tekme izkoristil napake in nepazljivost domače obrambe ter dosegel dva zadetka. Strelci: Vujičič 2 in Odorjan za Zadarkomerce ter Dvoršak iz enajstmetrovke za Beltince. Beltinčani so nastopili z ekipo: Kuzma, Godina, Damiš, Hadžič, Tratnjek, Dvoršak, Zver, Zec, Kotnik, Džafič, Franko. Igrali so še Golob, Markovič, A. Osterc, B. Osterc, Zemljič, Forjan, Kerčmar. V nedeljo Mura : Beltinci V soboški Fazaneriji se bosta v nedeljo v prijateljski tekmi srečala prekmurska prvoligaša Beltinci in Mura. Čeprav trenerja Milan Ko-blencer in Milovan Tarbuk še nimata pravih enajsteric, ki bosta nastopali v državnem prvenstvu, bo tekma za gledalce gotovo zanimiva in privlačna. Pokal NZS__________________________ Beltinci v Domžalah, Mura v Sl. Konjicah V Celju so bili izžrebani pari šestnajstine pokala Nogometne zveze Slovenije, kjer sodeluje sedem pomurskih moštev. Pari so: BS Tehnik Domžale : Beltinci, Triglav Teletv : Serdica, Nafta : Korotan, Goričanka Rogašovci: Goriške opekarne, Bakovci: Maribor Teatanic, Dravinja : Mura in Turnišče : Protonavto Publikum. Prvoligaši bodo igrali 27. julija, drugi pa 10. avgusta. 2. MNL MS 1996/97 l 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 1. Roma 2:2 5:1 4:2 2:2 2:2 5:3 4:3 3:1 6:1 3:3 6:1 4:1 2:0 4:2 6.1 4:5 3:2 2:3 3:2 7:1 5:2 21:3 7:2 5:1 2. Čarda 2:2 1:5 1:1 2:1 4:0 1:0 6:0 1:0 2:0 1:2 5:1 1:0 3:2 0:1 3:2 4:3 6:0 2:0 1:3 1:1 5:0 11:2 1:2 4:1 3. Lipa 2:4 2:2 Tl 1:2 1:1 0:2 3:3 2:2 2:1 5:0 1:3 4:2 2:1 1:2 4:1 3:2 5:2 6:1 9:2 4:2 3:3 6:1 6:1 7:1 4. Grad 2:2 3:5 0:4 0:1 1:1 2:0 2:0 4:1 3:4 1:1 2:2 0:1 1:0 0:3 0:2 5:1 4:3 3:0 2:1 2:1 2:4 9:0 5:2 3:0 5. Cankova 3:4 1:3 0:6 0:1 3:3 2:2 0:2 1:4 4:1 3.4 4:3 2:2 1:1 1:0 4.4 4:1 0:1 4:1 0:2 3:2 2:1 9:1 8:2 4:1 6. Prosenjakovci 1:6 3:3 0:2 2:1 1:2 0:5 4:3 1:1 1:4 4:3 0:3 3:3 1:1 2:3 3:8 6:5 7:0 3:2 1:2 3:2 3:0 1:3 3:1 5:1 7. Smaki 1:6 1:4 1:5 0:1 3:1 2:4 2:2 1:0 3:4 2:2 3:0 3:3 0:0 1:0 0:0 1:1 2:3 1:0 0:0 5:1 3:1 4:0 1:2 7:1 8. Makoter 0:2 2:4 2:3 1:0 1:2 2:1 0:1 3:0 1:1 0:1 1:1 3:2 0:0 0:1 1:3 1:1 2:0 3:2 1:2 4:2 1:2 4:1 2:1 1:0 9. Dokležovje 1:6 5:4 2:3 3:4 1:4 2:3 2:0 1:5 4:4 1:4 8:3 5:6 0:0 1:1 3:1 1:1 2:2 3:5 1:1 2:2 3:2 4:4 2:1 9:1 10. Hodoš 2:3 3:2 0:6 0:2 2:5 1:6 3:4 0:3 1:0 1:4 0:7 2:3 3:2 0:1 0:2 2:3 2:2 3:3 1:0 3:1 2:3 2:2 8:4 1:0 11.Tešanovci 2:3 1:7 3:1 1:1 2:9 2:4 1:2 1:2 2:0 2:3 2:1 2:3 0:0 1:5 2:1 2.4 1:1 2:2 0:1 1:3 4:1 1:1 0:3 3:3 12. Bogojina 2:5 3:21 0:5 2:11 3:3 1:6 4:2 0:9 1:2 1:9 0:3 3:1 1:3 0:4 2:1 1:4 2:3 4:4 3:2 2:2 1:4 1:1 1:2 3:2 13. Rotunda 2:7 1:5 2.1 1:4 1:6 1:7 2:5 0:3 2:8 1:4 1:3 1:5 2:1 1:7 1:2 0:1 1:2 1:9 4:8 0:1 3:0 3:3 2:1 2:3 zagotovili že nekaj kol pred koncem tekmovanja. Nogometaši Rome so tudi dosegli najvišjo zmago v prvenstvu, saj so Bogojino premagali kar z 21 : 3. Prav tako si je Garda že nekaj kol pred koncem prvenstva kljub nekaterim spodrsljajem zagotovila drugo mesto. Garda je nepričakovano izgubila doma z zadnjo Rotundo in v Tešanovcih v jesenskem delu ter v Prosenjakovcih v spomladanskem delu prvenstva. Roma in Garda bosta v novi tekmovalni sezoni nastopali v prvi medobčinski nogometni ligi. Lipa, ki je bila nekaj časa tudi med kandidati za uvrstitev v prvo medobčinsko ligo, je v jesenskem delu prvenstva doma nepričakovano izgubila s Smakijem iz Gančan, spomladi pa doma z Makotrom, Gardo in Gradom, kar je bilo usodno. Kljub vsemu bi se Lipa lahko uvrstila v višji tekmovalni razred, če bi Kerna iz Puconec uspela v kvalifikacijah za tretjo državno ligo, kar pa se ni zgodilo. V spomladanskem delu prvenstva so zelo popustili nogometaši Tešano-vec, Bogojine in Rotunde ter se znašli na zadnjih treh mestih. (FM) 35 golov: Cener(R°ma ' 29 golov: Kovač (Roma), 24 golov: Tkalec (Upa), 23 golov: Bogičevic 21 golov: Malačič (P 19 golov: Kerec (Garda). 17 golov: Krpic (Grad), 15 golov: Lukač Vrhovski (Ca^^ 14 golov: Kerec Koca^J Kbnye (Hodoš)’ Zadravec (D^1 13 golov: Horvat (Sma 11 12 gOlov: Verlič 11golov:S^< Tratnjek (S^ 10 golov: Šebjan(D* 9 golov: Hajdinjak (Porosenj (Tešanovc j (Roma), Sta # (Makoter),? j (Lipa), JenC. ^ijo •iti: tovs S Se, ^Lipa/i - 1 'H (Dokležoviel y ■ 8 golov: Gjerke^ j g k (Čarda), j ^, a 7 golov: Predstavljamo vam______________ Kerna Puconci prvič prvak vi. MNL MS Nogometaši Kerne iz Puconec so v 1. MNL Murska Sobota osvojili naslov prvaka z 48 točkami in si pridobili pravico do kvali-fikacij za vstop v tretjo državno ligo vzhod. To je prvi tovrstni naslov Pucončanov, ki so že prejšnjo tekmovalno sezono trkali na vrata za najvišje mesto, saj so bili jesenski prvaki, vendar jim je v končnici prvenstva zmanjkalo moči. Osvojitev naslova prvaka je v 37-letni zgodovini kluba lep uspeh, zlasti še, ker se pred tekmovanjem tega niso nadejali. Ob dobrem delu pa se jim je ponudila lepa priložnost, ki so jo znali izkoristiti. Za doseženi uspeh so vsekakor v prvi vrsti zaslužni igralci in njihov trener Nikolaj Kuhar, veliko zaslug pa imajo tudi tehnični vodja-Zlatko Sita- rič, predsednik kluba Štefan Kuhar in celotni upravni odbor, ki je ustvaril razmere za nemoteno delo. Zelo pomembno je tudi to, da jim je v člansko moštvo uspelo uvrstiti nekaj perspektivnih mladincev iz lastnih vrst in okoliških krajev. Žal pa v kvalifikacijah niso uspeli izkoristiti idealne priložnosti, da se uvrstijo v tretjo državno ligo. Na vseh štirih tekmah so imeli priložnosti, ki pa jih nespretni napadalci niso znali izkoristiti, v obrambi pa so tudi naredili nekaj usodnih napak. Pa tudi športna sreča jim je obrnila hrbet. Sicer pa jih to ni spravilo s tira in upajo, da se bodo z nekaterimi okrepitvami borili za naslov prvaka tudi v novi tekmovalni sezoni. Feri Maučec Športnorekreacijski center v Nemčavcih V Nemčavcih so minuli petek predali namenu nov športnorekreacijski center, ki gaje odprl župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic. V športnem centru, kije stal 10,5 milijona SIT, krajani pa so opravili okrog 1.000 prostovoljnih delovnih ur, imajo dve igrišči za tenis, dve stezi za balinanje, igrišče za bowling na travi ter za metanje podkev. Športni center je za Nemčavce pomembna pridobitev. Namizni tenis Malačiči S; V tretji tekmi prvega kroga končnice državnega prvenstva v hokeju na travi je Lek iz Lipovec premagal Mursko Soboto s 6 : 1 (Kavaš 3, Š. Mesarič 2 in Gabor za Lek ter Gorza za MS). Prva finalna tekma med Lekom in Triglavom bo v soboto v Lipovcih. Podobno kot prejšnjo sezono Po jakostni lestvici NTZ Slovenije za sezono 1996/97 so uvrstitve Pomucev v članski konkurenci podobne kot v prejšnji tekmovalni sezoni, torej se v Sloveniji še vedno uvrščajo na visoka mesta. Bolj skrb zbujajoče so slabše uvrstitve nižjih selekcij Moravskih Toplic Sobote, medtem ko Arcont Radgona trenutno nima nižjih selekcij. Zanimivo je, da Sobočani niso osvojili nobenega naslova državnih prvakov, kar se ni zgodilo že nekaj let. Najboljši pomurski igralec v članski konkurenci je bil Mirko Unger (MTS), ki je s 419 točkami zasedel šesto mesto in ponovil najboljšo lansko uvrstitev. Odličen je bil Boris Rihtarič (Arcont), ki je s 398 točkami zasedel sedmo mesto, kar je za devet mest boljše od lanske uvrstitve. Najboljšo člansko uvrstitev doslej je dosegel tudi Mitja Horvat (MTS), saj je 363 točkami zasedel osmo mesto. Lani najbolje uvrščeni pomurski igralec Štefan Kovač (Arcont) je z 297 točkami zasedel trinajsto mesto, kar je za enajst mest slabše kot prešnjo sezono, vendar je treba posedati, da ni igral na državnem prvenstvu in nekaterih drugih tekmovanjih. Borut Benko (Arcont) je z 253 točkami obdržal lansko uvrstitev - trinajsto ‘mesto. Z enakim številom točk (253) si trinajsto mesto deli tudi Borut Benkovič (Arcont-), ki je napredoval za pet mest. Napredovala sta tudi igralca I Atletika______________________________________ Šiftarjeva in Mauko veteranska prvaka MTS Gregor 121 točkami ^ jeSM - (naprede* } tem (naPTTdišT' ,«® j in Robert točkami na os M dvaiOh' stu (napredoval mest). Mita" .nzas« dosecel 82 to I dosegel 82 intrideseto mesto s uvrstitve Se rsiuvc i ' ' Horvat drugi- 508 točkami ^aPred^i;J in j0 za pa nP051.6^«^ starta! s tretjeg O o k uvrstitev?^ čuvan je s 4 kar J6 e šesto mesto, lani. se en° V Nogometaši Kerne iz Puconec. Stojijo od leve: Š. Kuhar (predsednik), Potokar, Banko, Šebbk, Kardoš, E. Kutuš, Varga, Pučko, Rakar, Maučec, N. Kuhar (trener); čepijo: Zelko, Kuplen, Sapač, Bočkorec, J. Kutuš, Maček, Čerpnjak, A. Kuhar, Sarka. Fotografija: N. Juhnov V Mariboru je bilo državno atletsko prvenstvo za mlajše mladinske kategorije. Sodelovali so tudi pomurski atleti in atletinje in dosegli nekaj dobrih rezultatov. Srebrni medalji sta osvojila skakalca v višino Daniela Žalik (142 cm) in Davorin Celeš (200 cm), kar je osebni rekord (oba AK Pomurje). Drugo mesto je zasedel tudi Lendavčan Aleš Žali); v teku na 3.000 m (9:18,27). Polonca Horvat (AK Pomurje) je bila v teku na 600 m (1:39,68) tretja, v teku na 1.000 m (3:06, 50) pa četrta. Anita Krančič je bila sedma v teku na 600 m in štirinajsta v teku na 300 m. Damir Casek je v teku na 2.000 m zase- C □ Mali nogomet - V Križevcih pri Ljutomeru je bil že enajsti turnir v malem nogometu za slovenski revialni pokal. Sodelovalo je osem ekip, razdeljenih v tri skupine. V finale so se uvrstili: Bakara Idila, Petovia Ptuj in Interier MF Križevci. Interier MF je premagal Petovio s 3 : 2 in igral 2 : 2 z Bakaro Idilo (po kazenskih strelih je zmagala Bakara Idila). Vrstni red: 1. Bakara Idila, 2. Interier MF in 3. Petovia. Najboljši strelec je bil Nemec s 6 zadetki. (NŠ) Mali nogomet - ŠD Radenci _____ in KMN Swing veterani iz Radenec organizirata tradicionalni »haklerski« turnir za pokal Radenske. Nočni turnir bo v petek, 18., in v soboto, 19. julija, v Radencih. Prijave bodo zbirali do srede, 16. julija, ko bo žrebanje v restavraciji Vikend. Informacije po telefonu 65 852 (Zdravko Mauko) in 65 220 (Miljan Madon). O. B. Mali nogomet - Medobčin-____ ska zveza klubov malega nogometa Murska Sobota objavlja razpis za ligaška tekmovanja. Ekipe, ki želijo tekmovati, se morajo prijaviti do 31. julija. Nogomet - Društvo nogometnih trenerjev Lendava organizira izpopolnjevalni seminar za licenco C, ki bo v četrtek, 10. julija, ob 17. uri v hotelu Lipa v Lendavi. Predaval bo znani strokovnjak Imre Moor iz Švedske. Seminar je obvezen za trenerje z licenco C. Nogomet - V prvi kvalifikacijski tekmi za vstop v pr- vo medobčinsko nogometno ligo Lendava je Hotiza premagala Nafto veterane s 3 : 0. Povratna tekma bo v nedeljo na Hotizi. del deveto, na 1.000 m pa devetnajsto mesto. Samo Pelci je v teku na 300 m pristal na trinajstem, Jure Rems v teku na 1.000 m na desetem in v teku na 300 m na sedemnajstem, Maja Šogorič pa v teku na 100 m na štirinajstem mestu (vsi AK Pomurje). Omeniti velja še peto mesto Siniše Gonze v metu kladiva (15,90 m) in osebna rekorda Sanija Baligača (39, 99) in Tilena Sarjaša (41,12) v teku na 300 m (vsi AK Lendava). V Kopru je bilo državno atletsko prvenstvo veteranov. Od pomurskih tekačev sta se izkazala Jožica Šiftar, ki je zmagala v teku na 5.000 m (20:29.5) in postala državna prvakinja, in Zdravko Mauko, ki je bil v prvi v teku na 400 m (56,12) in v teku na 100 m (12,11) ter postal državni prvak. Šiftarjeva je bila še druga v teku na 400 m in četrta v teku na 100 m, Mauko pa je v skoku v daljavo (537 cm) zasedel tretje mesto (oba TS Radenska). V Pe-trijancih pri Varaždinu pa sta člana TS Radenske Geza Grabar in Slavko Kumek sodelovala v teku na 10 km. Grabarje bil peti, Kn-mek pa osmi. G. Grabar 32 leti je bilo v Murski Soboti malo atletskih sodnikov. Med njimi sta bila dva mednarodna sodnika (Tručl in Titan). Število atletskih sodnikov seje iz leta v leto spreminjalo, starejši so odhajali, mlajši prihajali. Danes imajo v Murski Soboti atletski sodniki samostojno organizacijo, ki se imenuje Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota. Soboški atletski sodniki bodo letos sodelovali na 11 atletskih prireditvah v Murski Soboti in drugod kot sodniki ali organizatorji prireditve. Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota šteje 31 sodnikov z izpitom, od tega je 25 republiških sodnikov, 6 sodnikov in 8 pripravnikov. Sodniška komisija za M. E. P. A. bo od 23. do 27. julija v Ljubljani nominirala tudi štiri sodnike soboškega združenja. To so Jani Kovač, Mirko Šeruga, Janez Težak in Atila Horvat. Prav tako je povabila štiri sodnike za opravljanje izpitov za mednarodnega sodnika. To je za Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota vsekakor priznanje. M. Šeruga V Frohnleitnu v Avstriji je bil ulični tek, ki so se ga udeležili nekateri člani TS Radenske. Martina Mauku je v teku na 1,1 km zasedla tretje mesto, v teku na 10 km pa sta bila Marjan Jakopec sedmi in Zlatka Jakopec deseta. (GG) nec,gaje^pfO& stil v držf^ jure Koščak zasedel se je od njeg P JI "i lo. SVOJ0 ■mladinskiko ieSl Z \ zaseuei u- pn’ Napredovali han, Sobočam m J/ iz prejšnl^W4 ščak drugi je s 394 to; pe‘>si 'za^ oaTW^I mestu. ^>1^ točkam1 Tomi OceP J >>‘7 enaindvaj^'^,// Šimi kau* i^t« ?42 točkam j jo « jan RoP^tu vetnajsto ne seje ? _ šbul, kišič 53, 2. Fe->rZe|‘(vsiLjublja-Mler r, • Se 45, 4. %e ,(vs'Krško). 5. en (Lendava) negala, Turčije, Ukrajine in Slovenije. Iz Slovenije bo sodelovalo 21 igralcev: Urh, Božič, Krušič, Kraševec, Trupej, Martinčevih, Por, Kos, Kožuh, Kruslin, Mulej, Otopal, Pavlinič, Pogačnik, Potisk, Potočnik, Šantl, Senica, Sikula, Škraban, Turin. Papirnata favorita sta slovenski tekmovalec Borut Urh kot najbolje uvrščeni na svetovni lestvici (318) in Iztok Božič (439). V središču zanimanja obiskovalcev turnirja pa bo vsekakor najboljši pomurski igralec Peter Škraban. Gre za zahteven turnir tako po organizacijski kot finančni plati. Nagradni fond turnirja je 6.250 USD. Sredstva za organizacijo in na- Rokoborba Sprejemi za bronastega Bačiča Pq osvojeni bronasti medalji na sredozemskih igrah v Bariju v Italiji je bil član Rokoborskega kluba Murska Sobota Rade Bačič deležen velike pozornosti. Najprej mu je sprejem pripravil predsednik republike Milan Kučan, poleg njega sta se ga udeležila 2 . 'A' Matjašec) k Venska elita v Mačkovcih * Sobote v® Ko' ' kl se P°' Cetno tradi’ b^fehdirk, KovcCob lKSatkydU1^ k°Vni kon- 4irekta °dbora d'rke Z1 S telf arn' Progi ob^OVal«v, ,razredih slovenski motokrosisti. Pričakujejo dober obisk, saj so brezplačne vstopnice poslali tudi na večino šol. Sicer pa si pri AMD Štefana Kovača iz Murske Sobote zelo prizadevajo, da bi Mačkovci postali športnorekreacijski center, zato tudi vsako leto vlagajo nova sredstva. Po petih dirkah v razredu 125 ccm vodi Kern (Motokros team) s 166 toč- en'm vra' Kajak kanu Slovenski pokal na Muri Kajak kanu in rafting klub Most Petanjci organizira v soboto, 12. julija, na reki Muri tekmo za slovenski pokal v kajaku in kanuju na divjih vodah v slalomu in spustu. Tekmovali bodo*ka-jakaši v kategorijah mlajših dečkov in deklic, starejših dečkov in deklic, mlajših mladincev in mladink ter kanuisti mlajših dečkov in mlajših mladincev. Slalom bo ob 10. uri pri pe-tanjskem mostu, spust pa ob 15. uri od Gornje Radgone do Pe-tanjec. Prvi trije dobijo medalje. Informacije po tel. 46 232 (Franc Šinko). se J ©K “d lev ^nšovec, ki uspešno tekmujejo v drugi v N°rvat (trener), D. Pintarič, Litrop, n’Ža]jk . ®mej, M- Pintarič, I. Smej (predsed- A r i ivi. 1 Nil«! »V, K. O11IVJ \piiuivu- • Pintarič, Horvat, Kikel, Jakopina, Sabo. Fotografija: N. Juhnov grade mora priskrbeti organizator sam, kar ni tako lahka naloga, in turnirja brez pomoči pokroviteljev ne bi bilo mogoče organizirati. Pri tem velja omeniti pomoč pokroviteljev: Radenske, Zavarovalnice Triglav, Droge Portorož, ABC Pomurke International in Mure. Direktor turnirja je Dušan Lanščak. Kljub zahtevni organizaciji prizadevni teniški delavci v Murski Soboti upajo, da bodo nalogo opravili dobro tako kot na dosedanjih turnirjih. Prav tako računajo, da bo letos boljši obisk kot prejšnja leta (vstopnine ni), saj bo samo tako njihov trud, je povedal predsednik kluba Dar- ko Pejnovic. Feri Maučec tudi predsednik RZS dr. Marjan Mlaker in generalni sekretar RZS Boris Barač. Nato mu je sprejem pripravil župan Občine Puconci Ludvik Novak, udeležil pa se gaje tudi Boris Barač. Nazadnje pa je rokoborsko delegacijo (Radeta Bačiča, Mitka Nase- kami pred Goležem (Sitar Pneu-matic), 144, in Radenčanom Markom Jaušovcem, 127 točk. Jaušovec bo gotovo v središču pozornosti ljubiteljev motokrosa tudi na šesti dirki v Mačkovcih. Po štirih dirkah*v razredu 250 ccm vodi Kragelj (Sl. Konjice) s 160 točkami pred Kampušem iz Spodnje Ščavnice, ki tekmuje za Mototurist Lenart, 117, in Sitarjem (Sitar), 113 točk. (FM) Meoličeva in Miholič druga Na reki Savi v Hrastniku je bila tretja tekma za slovenski pokal kajakašev in kanuistov na di- Razpored tekem 1. SNL, jesen 1997/98 1. kolo - 3» 8. '97 Vevče : Rudar Beltinci : Primorje Korotan : Maribor Gorica : Mura Publikum : Olimpija 2. kolo - 6. 8. '97 Rudar: Olimpija Mura : Publikum Maribor: Gorica Primorje: Korotan Vevče : Beltinci 3. kolo - 10.8. ’97 Beltinci: Rudar Korotan: Vevče Gorica: Primorje Publikum : Maribor Olimpija: Mura 4. kolo-17. 8. '97 Rudar: Mura Maribor: Olimpija Primroje : Publikum Vevče : Gorica Beltinci: Korotan 5. kolo - 24. 8. '97 Korotan : Rudar Gorica: Beltinci Nogomet Mirko Škalič pri Nafti Pri edinem prekmurskem nogometnem drugoligašu Nafti iz Lendave je prišlo do spremembe v strokovnem vodstvu. Dosedanjega trenerja Stanka Preradoviča, ki je uspešno vodil Nafto, je zamenjal Mirko Škalič, kije bil vrsto let pomočnik trenerjev soboškega prvoligaša Mure. Ob trenerjih, kot so Miloš Šoškič, Bojan Prašnikar, Mario Kovačič, Filip Mendaš in Pero Nadoveza, si je Škalič, ki končuje trenersko šolanje, gotovo pridobil potrebne izkušnje za uspešno vodenje lendavskega drugoligaša. vskega, Stanka Šernka, Vitomira Kranjca in Borisa Barača) sprejel župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic. Župana sta dobitniku bronaste medalje izročila lepi praktični nagradi. Po-senetek je s sprejema v Murski Soboti. (FM) Fotografija: N. Juhnov Konjske dirke Ljutomerčani trikrat zmagali Konjeniški klub Triglav Bled je pripravil na hipodromu pod Lescami kasaške dirke, ki si jih je ogledalo okrog 1.200 gledalcev. Največ uspeha so imeli Ljutomerčani, saj so trikrat zmagali: Feliks Lobell (Kukolj) 1:27,2 v drugi dirki za triletnike, Ani Lobell (D. Slavič) 1:23,7 v šesti dirki za 3- do 12-letne kasače in Anomis (Simona Jureš) 1:23,8 v sedmi dirki za 3- do 12-letne kasače. Druga sta bila Lisko Lobell (Erjavec) 1:26,2 v tretji dirki za triletnike in štiriletnike in Eskimo Vela (Osterc) 1:24,6 v sedmi dirki za 3- do 12-letne kasače. Tret-• ji mesti sta zasedli: Lady Holy (Makoter) 1:25,6 v peti dirki za 3- do 12-letne kasače in Anihilla (Sagaj) 1:23,1 v osmi dirki za 3-do 12-letne kasače. Četrta pa sta bila Amor III (Selinšek) 1:24,1 v šesti dirki za 3- do 12-letne kasače in Ahaja (Sagaj) 1:23,5 v sedmi dirki prav tako za 3- do 12-letne kasače. vjih vodah. Sodelovali so tudi tekmovalci BD Mura iz Kroga in dosegli dobre uvrstitve. Najuspešnejša sta bila Dejan Miholič in Darja Meolic, ki sta zasedla drugi mesti. Miha Kreft je bil tretji, Igor Meolic pa deveti. Publikum : Vevče 10. kolo-5. 10.'97 Publikum: Primorje Olimpija: Primorje Rudar: Publikum Gorica: Vevče Mura : Maribor Gorica: Olimpija Korotan : Beltinci 6. kolo - 31. 8. ’97 Korotan : Mura 15. kolo-9. 11.'97 Rudar: Maribor Beltinci: Maribor Rudar: Korotan Primorje Mura Vevče : Primorje Beltinci: Gorica Vevče : Olimpija 11. kolo- 15. 10.'97 Vevče : Publikum Beltinci : Publikum Rudar: Vevče Primorje : Olimpija Korotan : Gorica Primorje : Beltinci Maribor: Mura 7. kolo - 14. 9. '97 Maribor: Korotan 16. kolo- 16. 11. '97 Gorica: Rudar Mura : Gorica Maribor: Rudar Publikum : Korotan Olimpija: Publikum Mura : Primorje Olimpija: Beltinci 12. kolo - 19. 10. '97 Olimpija : Vevče Mura : Vevče Olimpija: Rudar Publikum : Beltinci Maribor: Primorje Publikum : Mura Gorica: Korotan 8. kolo - 21. 9. '97 Gorica: Maribor 17. kolo - 23. 11. '97 Rudar: Primorje Vevče: Maribor Korotan : Primorje Beltinci: Vevče Rudar: Gorica Korotan : Publikum Beltinci: Mura 13. kolo - 26. 10. '97 Beltinci : Olimpija Korotan : Olimpija Rudar: Beltinci Vevče : Mura Gorica: Publikum Vevče: Korotan Primorje : Maribor 9. kolo - 28. 9. '97 Primorje : Gorica 18. kolo-30. 11.'97 Publikum: Rudar Maribor: Publikum Primorje : Rudar Olimpija: Gorica Mura : Olimpija Maribor: Vevče Mura : Korotan 14. kolo-2. 11.'97 Mura : Beltinci Maribor: Beltinci Mura : Rudar Olimpija: Korotan Primorje: Vevče Olimpija: Maribor Publikum : Gorica Športni obrazi Slavko Miholič na SP Petnajstletni Slavko Miholič doma iz Čikečke vasi se je začel pred petimi leti povsem po naključju ukvarjati z rokoborbo pri trenerju soboških rokoborcev Ediju Vogrincu. Že prva tekmovanja so pokazala, da gre za nadarjenega športnika, čeprav je bilo potrebno nekaj časa, da se je povzpel na najvišjo stopnico. Prva mesta so se mu namreč nekaj časa izmikala, saj je zasedal le druga in tretja mesta. Prvo zmago je dosegel leta 1993 na božičnem turnirju v Zagrebu. Pričakovani rezultati pa so prišli lani, saj je na raznih tekmovanjih doma in v tujini zmagal kar 12-krat. Med drugim je zasedel prvo mesto na mednarodnem turnirju Alpe - Jadran v Sodingu v Avstriji, na mednarodnem turnirju v Gabčikovem na Slovaškem, na mednarodnem turnirju v Budimpešti ter na dveh turnirjih v Zagrebu. Lani je tudi postal državni kadetski prvak. Uspešen je bil tudi letos, saj je petkrat zmagal, enkrat bil drugi in trikrat tretji. Med drugim je zmagal na močnem mednarodnem turnirju na Madžarskem in na generalki za svetovno kadetsko prvenstvo v Mariboru. Sicer pa je le- Dr. Vladimir Perkič 70-letnik Sedemdeset let je pomemben življenjski jubilej, ki ga je lahko vsakdo vesel, zlasti še, če ga doživi tako mladostno razpoložen, kot ga je doživel dr. Vladimir Perkič, upokojeni predstojnik pljučnega oddelka soboške bolnišnice. Ljubezen do zdravniškega poklica, sprostitev ob nogometu in v naravi so vrline, ki ga spremljajo vse življenje. Kot mlad zdravnik je delal v Beltincih, kjer je vodil zdravstveno postajo, potem se je zaposlil v Splošni bolnišnici v Murski Soboti, kjer je leta 1964 postal predstojnik pljučnega oddelka in ga vodil 28 let, vse do upokojitve. Bil je prvi športni zdravnik pri NK Mura in skoraj trideset let skrbel za zdravstveno varstvo soboških, beltinskih in tudi drugih nogometašev v pokrajini. Od zdravstva in nogometa pa se ni ločil niti danes, saj še vedno dela v zdravstveni komisiji ZZZS, redno pa obiskuje tudi nogometne tekme prekmurskih prvoligašev Beltincev in Mure. Kot velik ljubitelj stne vedrine! F. M. Nogometaši Bakovec - tretjeuvrščeno moštvo v 3. SNL vzhod. Stojijo od leve: Prekazi, Bukovec, Šiftar, R. Papič, Cipot, Berendijaš, G. Papič, Jančar, Posavec (trener), Kerčmar, Holcman (fizioterapevt); čepijo: Tala-ber, Matuš, Holcman, Žekš, Krnačič, Kovačec, Kokaš. Foto: N. Juhnov tošnji državni kadetski in mladinski prvak v kategoriji do 52 kg. Zaradi svojih odličnih rezultatov je bil uvrščen v državno kadetsko reprezentanco, ki sodeluje (9. do 13. julija) na svetovnem kadetskem prvenstvu v Mariboru. Na tekmovanje se je dobro pripravil in upa, da tudi rezultati ne bodo izostali. Zadovoljen bi bil z uvrstitvijo med prvih deset, saj v njegovi kategoriji nastopa 40 rokoborcev. Sicer pa si v prihodnje želi, da bi osvojil kakšno odličje na evropskem ali svetovnem prvenstvu. (FM) narave se je zelo zgodaj vključil v družino zelene bratovščine v Lipovcih. Veliko pa je tudi potoval. Sicer pa svoj prosti čas rad preživlja v manjšem vinogradu v Kapelskih goricah. Ob življenjskem jubileju mu želimo še veliko zdravja in mlado- *est 24 JCTod listki lužita ^nčija - dežela templjev in religij J ^of na vzHo6 23. del i »Raje umrem, kot da bi bil strahopetec,« je geslo malih žilavih vojakov, ki jih je kalila trda vzgoja v skromnih razmerah. Prav tako slaven je njihov prijatelj »kukri«, to je kot britev oster nož s 33 centimetrov dolgim rezilom. »So pogumnej-ši od pogumnih. Ne bežijo in ne bojijo se smrti,« hvalijo britanski oficirji svoje najemnike. Temno obdobje diktature se je končalo leta 1951. Ljudsko vrenje je odplaknilo osovražene Rane in vzpostavilo kraljevino. Mesto nas je sprejelo neprijazno. Tujci smo zapustili majhne pijem na osrednjem trgu. Bogovi so zahtevali svojo jutranjo daritev. Nemir se je bliskovito razširil po vsem mestu. Šelestenju stotinam kril golobov, ki so se v jatah spuščali pred templje hindujskih bogov in pobirali ostanke darovanega riža, se je pridružil šklepet prastarih ključavnic na vratih trgovin in nato ropot lesenih zaslonov, ki sojih trgovci pobirali iz izložbenih odprtin. Katmandu se je ponovno zbudil. Mesto je postalo administrativno središče doline že v 14. stoletju. To mu je omogočilo neslu-ten razvoj. Arhitekturni stil se sko- Piše: Janez Jaklič odsev nekdanjega blišča. Zaradi dveh različnih arhitekturnih stilov in sreči, da je ostalo staro mesto do leta 1934, ko je po potresu doživelo manjše posodobitve, nedotaknjeno, se imamo zahvaliti, da sta v Katmanduju pravzaprav dve ločeni mesti, stari in novi Katmandu. Sinonim za novo mesto je Nova cesta z pravim imenom Juddha Sa-dak. Tu se najde vsemogoče, od najnovejših novosti svetovne ele- Iz slovstvene preteklosti med Muro in JMj I PANONSKI|I|UI8KOH^ Portreti I ittrtmo^ lAl Ne Ne 19. %ii kombije, ki so nas pripeljali z letališča, in se porazgubili v temno deževno noč. Z mladim, medvedu podobnim kanadskim študentom, ki se je že dobre pol leta potikal po prostranstvih Azije, sva poskusila srečo. Nova združba je obrodila sad. V temni ulici smo končno odkrili hotel, kjer so se nam odprla vrata. Po nekajminutnem prepri- Stupine oči zaskrbljeno zrejo na Kathmandu po seboj. ktronske industrije do antičnih trgovinic, katerih predmeti najbrž niso starejši kot kjerkoli drugje v mestu, zagotovo pa niso cenejši. Premožnejši ljudje in mestni jupiji, sloj mladih povzpetnikov, ki so se bliskovito razvili od trenutka, ko je Nepal odprl meje tujcem, se hodijo sem razkazovat, kupovat francoske kreme, parfu- norifip na®“ utelešal IMRE nožci), Rokokrilci (Netopirji), pravmzS^ ArTTQ^ ^ari (G/oMi), jenstvo m ki se je v madžarski ŽA-VT U S 1 IC dkozobci), Turbari (Vrečarji), ro PdarJi), Preživari (Prežvekovalci),’^ [Dar-kyarP^ Tuleni (Tjulenji), Kitovi Pt\c2’ ^rotki ftiči (Domači ptiči), J Ptici), Dvaživotnici (Dvoživke), Ribe, Bret^ I brezeontnici (Nevretenčarji). ., , jakole pa je Agustič na 6. strani predstavi I srednega človekovega prednika«; ,^1 Agustičevo leposlovno, publicistično in P° Al nanstveno delo je plod posrečenega sovpadanj A j ne, nadarjene in iščoče osebnosti ter vsaj do “" J mere ugodnega družbenega in kulturnega 'eten je vsekakor prehitro umrl, kajti s svoji® J J nostmi, razgledanostjo in energijo bi marsikaj. Sicer ne bi mogel ustaviti madžarskega nacionalizma, lahko pa bi s M I naprej utrjeval narodnostno zavest med . »ji m v duhu Raičevih napotkov še napreAePA vezi med Pjekmurci in osrednjeslovenski® P j "o drugi strani pa: morda je umrl ravno saj mu je bilo prihranjeno, da bi videl nalne nestrpnosti, ki seje razbesnela v nask®A letjih in dodobra najedla tiste demokrati® 1 na katere je bil on oprl svoj razsvetljenski p d književnosti, nekoliko prej tudi v slovenski (spomnimo se npr. Vodnika, nekoliko pozneje Jurčiča, Stritarja in še koga), uveljavil v 1. polovici 19. stol. To je literarni ustvarjalec, ki je hkrati tudi časnikar in urednik. Toda s tem portret Imreja Agustiča kot pisca, izobraženca, orača na prekmurski slovstveni njivi, še ni dokončan. Ob Navuku vogrskega jezika za začetnike iz 1. 1876 je treba omeniti vsaj še eno delo. V letu 18-77 je namreč izšel učbenik Prirodopis s kepami za narodne šole. Čeprav je pri Novaku in Škafarju kot leto izida navedeno 1878, pa je v izvodu, ki mi ga je prijazno dal na vpogled g. Jože Rituper - Dodo (tretji znani izvod v Sloveniji, poleg tistega v ljubljanski NUK in mariborski UK), navedeno: »Buda-Pešt, 1877. Štamparija Athenaeum«. Prirodopis je bil natisnjen v gajici, samo gradivo pa je Agustič razdelil v tri glavne dele, živalstvo, rastlinstvo in kamnine. Nadaljnja razvrstitev v »šerege« (vrste), »razdelke« in »rede« se seveda močno razlikuje od današnje biološke klasifikacije, saj je Agustič takratne strokovne zglede prilagodil šolski rabi. Bolj HI >sr Nel S Hr 'teli A ^t s *| čevanju nas je portir za dvojno ceno namestil v skupno sobo. Sončni žarki so nežno božali bela in rjava pročelja večnadstropnih hiš in se nagajivo sprehajali po lesenih balkonih in umetelno rezljanih naoknicah. Tišino mesta so v jutranji zori zmotili hitri drsajoči koraki v črno in belo oblečenih mož, ki so po sveže umitem kamnu ozkih ulic hiteli proti kapelicam na vogalih ulic in proti številnim tem- zi stoletja ni bistveno spreminjal. Leta 1856 se je novi vladar Rana vrnil s potovanja po Angliji in Franciji. Pogled v svet je prinesel nov veter. V dolini so nastale številne palače v neoklasicističnem stilu, kopije zgradb tedanje Evrope. Vrhunec posnemanja je palača Sin-gha Durbar. S 17 dvorišči in 1700 sobami je največja palača v Aziji, če ne tudi na svetu. Žal pa je danes večina teh stavb bolj lupina kot me, uvoženo konzervirano hrano, cigarete, filme. Malce naprej, v senci mogočnega drevesa, prodajajo smrkavi fantiči lokalni časopis v družbi z intelektualci, ki tu vodijo nikoli končane razprave. Mesto ima tudi nakupovalni center. Ko popotnik prestopi njegov prag, stopi iz zgodovine, obložene s stoletji, v kičast tehnološki svet Hongkonga, Singapurja in Bangkoka. (nadaljevanje prihodnjič) kot strokovna plat Prirodopisa so danes zanimive poime-novalne rešitve. Ponazorijo naj jih naslovi posameznih poglavij v 1. delu, kjer predstavlja živalstvo: Hrbetnični (Vretenčarji), Cecavci (Sesalci), Četvero-' r o k c i ( Četvero- i I. Cetvdrorokd. Četvitrorokno strin so po navadi za opice imcuUjo. Med vsemi stvAri so opic^ človeki po teli najsodobnejši. A Opice ne mo- « • jgočnotakskro- VvS •ititi, ka bi sol\v floreti tak Al v hyadile, kak ni-< Sfera. domAča/kt' O pice r« - I ^do človeka H Wodo nuleJ*,';] gica 8e t« OTUje i po ctpmp tf&njei oči vkttpl •prikt-lijo ’ i se' gjehko zgrfebl' EOpicejftkoj gjo/pfezeti. . ja i najrAkSa' Sinica jo gorila '^rjorilla), ži-na zahod- jpom bregiOd-ker. Vidili so ESSojLU s pUkginov »vjoY dlo. G • Literatura o Agustiču: vj bio^s - Agustich (Augustič) Imre, v: Slov . sikon I, Ljubljana 1925, 3. . strjB - J. Ftičar, Slovenci na levi in e paIionslI! 1 njihovi kulturni stiki (do 191?J-nik, M. Sobota 1966, 125-126-- F. Just, Kratek sprehod skozi zgo pon)llijn ■ I ga revijalnega in zborniškega tis ratio 1990, 3. slovst^H/ ] - V. Novak, Izbor prekmurskeg 1 1976, 81-84. - Isti: Imre Augus J^klll, 188-190. - F. Sebjanič, Novejši književno-zgodo no-politični razvoj v Prekmurju, v: P^ M. Sobota 1966, 140-141. - L Škafar, Bibliografija prekmurskih do 1919, Ljubljana 1978 -A. Trstenjak: Imre , — ce Hrvatske 1900, 516-518. S % sponl^ r Augustich, v-| 516-518. j I? »ortret M1 .j/ |,9 .^liev^' J l P (Naslednjič: p' (nadalje1 '■D »Alenka,« jo je iztrgal iz mučnega trenutka, »samo na obisk. Tu pri meni boš ostala, ker midva pripadava drug drugemu.« »Oči, rada te imam in vse, vse ti bom pomagala, boš videl! « »Seveda, veijamem ti. Smukniva hitro v avto. Pozna sva.« Hitela sta v toplo, sončno jutro; prerojena in mirna. Ko je Boris odložil Alenko, gaje ukleščila kolona avtomobilov. Še vedno je bil prežet s svojim zdravim sklepom in ga je utegnil v'sebi samo potrditi: »Vidiš, Anči, ti in najin Boris, saj bi bil Boris, kajne, sta bila in ostala drug z drugim za vedno ... In tako morava tudi midva z Alenko ... Živela bova tako, da bi naju bila ti, Anči, vesela.« Sladko-grenko spoznanje ga je tako prevzelo, da je pozabil na smerokaz in je vozil v koloni še naprej, čeprav se je ta na Tržaški cesti že zredčila. Zavil je na desno, na prvo ustrezno cesto in pridirjal na delo tik pred šesto. Po dveh mesecih sta odjuga in dež že izprala zlo s ceste, kije osiromašilo Borisov dom. Šele tedaj sta z Alenko zbrala toliko srčnosti, da sta odrinila do zaklenjene hiše. Vse je bilo nedotaknjeno, tako kot je tistega usodnega dne ostalo. Tesnoba je vklepala Borisa v svoje spone, in čim bolj sta se bližala, tem bolj ga je ugonabljala. Vozil je po sledovih spominov, po do-sanjani cesti, ki je bila še do nedavna njuna skupna in je obetala preobrat v zakonu; dom v lastni hiši. Njegova ravna črta se je začela kriviti. Le kako je prišel navzkriž z usodo? Ga je postavila pred zrcalno podobo, da bi preverila, s koliko potrpežljivosti, iznajdljivosti in volje razpolaga? Vsega v njem je dovolj, ker mu življenje vse doslej ni nastavljalo čeri na pot, in zato je stal tu pogumen, neizčrpan in pripravljen na spopad. Zelenjava pod plastičnim rastlinjakom je nenegova-na zdivjala in zato pod vplivom vročine in suše prešla. Zimska solata na prostem se je vzpela in nakazovala cvetove. Vrtne grede so obležale neobdelane in prazne. Samo vrtnice, njene vrtnice, so rasle bujno in poganjale že prve brstiče. Borisovo grlo je bilo suho. Nobena osvežujoča beseda, ki bi ga speljala iz bolnih misli, se ni porodila. Stokrat in več se je v njem potrdila resnica: ni izgubil velike ljubezni, ker česar ni bilo, tega ni mogel izgubiti. Od njega se je odselila le sreča, ki gaje s svojim mirom in toploto tesno obdajala. Sreče, ki jo je nosila Anči s seboj je je bilo v izobilju, ■ se pravi toliko, da je prehajala tudi nanj in na Alenko. Prijateljske vezi med Alenko in Urško so še vztrajale. Urškina mama jih je želela še utrditi. Prve mesece se ji je zdelo, da se ne spodobi vrivati v njun svet, pozneje pa je prihajala, prinašala domače pecivo in ponujala razne gospodinjske usluge in nasvete. Boris ji je bil spodobno hvaležen. Nobene osebne topline ni kazal nad njeno pozornostjo, prizadeti pa je tudi ni želel, ker ni vedel, kdaj bo njeno pomoč potreboval. Upokojenka Elza iz bloka je bila tudi pripravljena kaj svetovati in tudi postoriti. Boris se je dobro zavedal, da bi Alenka, kadar bi jo postavil pred dejstvo, pri kom prenočiti, izbrala Urškin dom. Vseh teh blagohotnih intervencij sta se previdno izogibala in hotela reševati vse, kar se je dalo, sama. Tudi domačih družin nista hotela vpletati. In ti sta, še vedno nekako poparjeni, obdržali hladno razdaljo. V visokem poletju, v mesecu avgustu, je hiša dobivala svojo notranjo podobo. Borisovo podjetje je pokazalo nekoliko več posluha zanj, kot bi sicer, če bi živel ob ženi. Posojila so zahtevala zajeten obrok in včasih, ko je sešteval te predvidene odtegljaje, se mu je začelo vrteti v glavi. Opažal je, da je zabredel pregloboko in se bo treba dopustu, čeprav samo za nekaj dni, tudi odreči. Celo bivanje v prikolici, ki je čakala na poletne nomade blizu Umaga, bi olajšalo že tako tanko denarnico. Načeta hiša je svojo notranjost po nekaj dnevih vidno spremenila. Tlaki, ometi in prvi belež, vse to je nakazovalo, da bosta nekoč, kdove kdaj, tu prebivala. Zvečer, ko so delavci zapustili stavbo in sta ostala oče in hčerka sama v njej, je Alenka vpila med prazne stene. In ker so ji zidovi vrnili odmev, se je otroško veselila, zaokrožila ustnice in uživala nad svojim odmevnim: »Halo! halo! Tu Alenka!« Oče je čistil okolico, nabiral razmetan les, ga zlagal k zidu in ji vsakič tudi odpel svoj halo: »Tu oči! Nabira drva! Hliče Alenko! Alenka, na pomoč!« Prvi teden dopusta je Boris tako preživel na svojem gradbišču. Z Alenko sta negovala cvetice, tudi solato, paradižnike in papriko si bosta pozneje lahko nabrala na svojem. Med delom in počitkom je ostal še čas, da sta si zakurila ogenj in pekla za kosilo krompir in meso na žaru. Kadar sta bila posebno Židane volje, sta se tudi žogala in telovadila. Vsega sta se domislila le želja, da bi Alenka dobila kolo, je bila globoko zakopana. Enkrat samkrat se je deklica dotaknila te prošnje. Oče jo je odbil in samo rahel namig na usodnost kolesarjenja pri njih je zadostoval za razumevanje.« Dopust se še ni iztekel. Nobene sveže zamisli za koristno preživljanje se niso ponudile. Nekaj jih je že tlelo v njiju, se pravi v Borisu. Domov, seveda, domov! Tam sta dve hiši zanju vedno odprtih rok in vrat. No, čisto na stežaj ne, morda so samo priprta. Vedno so našli dovolj moči in tudi sedaj se bodo vrata široko odprla, zlasti, ko bodo uvideli, kako zelo sta se oče in hči ujela. Razum bo premagal tiho ali odkrito tekmo posestniške ambicije po Alenki. Dokazala bosta, da se znajdeta v nezavidljivem položaju in da se otroku ob očetu in bivanju v mestu odpirajo lažje poti. Bivanje pri Benkičevih v teh kratkih počitniških dneh je bilo zlasti za Alenko nadvse zanimivo. Razvajali so jo pri jedi in že vsak namig je naletel na ugodno izpolnitev, četudi je bila povsem nesmiselna. Ko si je omislila vožnjo s konjem, tako brez cilja, se je zdelo že Borisu preveč. Dedek Feri, ne da bi okleval, je vpregel pohlevno žival in peljala sta se med polje. Vse uslišane želje naj bi ublažile udarec, odraščanje brez matere, še zlasti naj bi otrok v dnevih, nabitih z raznimi drobnjarijami in doživljaji, pozabljal svoj položaj. Povsem drugačno ozračje je še vedno navdajalo Žalikov dom. Tretji dan dopusta je Boris pripeljal Alenko k njim, ne zgolj, da bi izpolnil svojo dolžnost, temveč zato, da bi deklica občutila delček pripadnosti tej hiši, svojim. Turobnost, ki jo je dihal in oddajal ta dom, je bila vidna že ob vstopu na dvorišče. Žalikova mati, še oblečena v črno, že oguljeno obleko in črno, od sonca obledelo ruto, ju ni sprejela z nekdanjim prijaznim nasmehom. Boris se je skušal vživeti v mater, ki je izgubila hčer, in odčitati iz novo začrtanih zarez na bledem obrazu tudi tihi očitek, namenjen njemu. In ta v vasi ni ostal skrit, tudi Benkičevi so mu ga že nakazali; prišel je iz Žalikove hiše, češ kako je prepustil noseči ženi takšno opravilo. Nikomur nikdar ni mogel razložiti, daje bila tista usodna pot povsem nepotrebna, kajti brez nje bi bili mojstri prav tako opravili delo. Žena je pod vplivom domače prijaznosti in navade hotela pogostiti delavce. Vendar bi vsako pojasnilo zvenelo kot bedno opravičilo in bi krivdo resnično potrdilo. Samo on je vedel, da si neposredne sokrivde ni dolžan naprtiti in niti za trohico ne more oteževati njegove vesti. Žalikovi materi nejevolje in žalosti tudi živahni Alenki ni uspelo zbrisati z obraza. Deklica je hodila za njo, iskala mucke na senu, stikala za jajci na gumnu in klepetala kot nekoč. Babici se je najbrž tako prilivala grenkoba spominov. Zato je komaj kaj odgovarjala. Otroka njena redkobesednost ni motila, Borisa pa. Občutil je hlad, ki je vel iz slehernega kotička hiše, in celo bujno zelenje in cvetje, ki jo je obdajalo, je izgubilo svoj mik. Velika vrečka, napolnjena z Alenkinimi oblačili, ki bi zadostovala za nadaljnje tri dni bivanja pri drugi babici, je še ležala na mizi pod brajdo. Babica, ki je bila ta dopoldan sama doma, je že zaradi modre barve in njenega obsega ni mogla prezreti. Vabila, naj ostane pri njih, pa ni bilo iz njenih ust. Čudno, da tudi brblja- )a2« vi otrok tega ni povedal. Babica je P°?“ M1 mizo, malicali so kruh, zaseko in I kozarec domačega vina. Alenkina neopazno zdrknila pod mizo. -Iraf '■11 »Babica, našla sem muv«.- - .^vai3-' rada odnesla. Mi ga daš?« Je s j naPet l obenem še vedno ob gumnu s ^liR njenem glasu topline ni bilo. in j »Premajhen je še. V žari6, rajo živali in tudi prostora n m jnle!a j »Ampak, babica, midva g ,aJ hiša velika, kajne, oči,« se “P Jjl7 »Hm, kje je še vajinai hiša- odp i zraku, kot bi vsa prihodnost i -čna p p , Boris ni bil otrok. Tašcin . sn0izt’Atd4 nezaupanje, vse je bilo dovo J sv0J A/, s svojim vedenjem odslikava . zljal’ / ker se, preprosta kot je bila- Kdove, kateri kamen jo je b Anica116 .mA?' • bljena vnukinja. V Alenki 1 je Z’ j/ seveda, če bi bila pri njih, t . bovaP it 1 »Tako, videla sva vas m JU j iti.« Spreletelo ga je, kako b b0 kat ^i y bo začudena nad odločitvi! > tež’ da bo ostala pri babici- na® držanost je že v kali zniči'a Ajo tuA J?'* Situaciji podobno je P° n6 so slutili, da je naslednje sr f daleč. Narava je posula gozd Z M’6’tA nežno rumene do temno r pri kot bi jih prelilo jesensko -iAAj« odletele z vetrom. .n0 hod . Alenka in Urška sta dru vsako jutro pozvonila P taliP°^ preizkusili še vrata in odr P ^letAtAl’ na rdeči vrvici je visel se^p/.J pod svetlo jopico. Soseda .^o i ji J je vsako jutro še pr^AAjla- X/? deklica res zanesljivo zak , n v fr I s jij Ob sobotah je mineval ofI1o J Alenka že obvladala. Oce sit se A/ nakupiti vse malenkosti, Ajal® c K’ magala skuhati tudi zah e tudi zrezki in solate. V tem s®J clcft^^ijal- J,1« ■s. L«. 5 V vseh drobnih in veiuo" ~ g^v; mladost. Pozabljal je nase^P bffj‘: m življenja lahko še drugačna- > j J vsa njegova čustvena razse .^je’ jA samo na hčerko. Nekako stran la in bi je ostalo zanjo I h,.-! /Japovednik kino Delimo vstopnice za kino kulturni koledar N. it I/ k 10 m il 5 i? I* Dl f č’ it 3 Jurska Sobota *Park a Nevarnn^0'^0 srh|jivko bodo 19. Urj rtek’1 julija, ob R°meo in tetka ogledate od JU IJa' Pa bodo Iro dmensko srhljivko Me- Romeo in četrtek L?0 °9|edate v 21.30' 1°' julija, ob ^riškn srhljivko ;ddjeP 11 ■ julija, do J.30 13' julija, ob Anakon-^JjP^duvsre-sČ.ob2,-3° !silahkohnn®klfilm Svetih ^.09ledate v pe_ >deH0 Ja’ ob 20.45 J45. Il0'13. julija, ob J^.jZ^riinvne-k/*. °b 18.30 i p .j Elizabeth Berkley je glavna igralka v filmu Slačipunca. Pravilno je odgovorila Vesna Kerčmar, Lendavska 25, 9000 Murska Sobota. Čestitamo. Poslali ji bomo dve vstopnici za kino. Novo vprašanje pa se glasi: Novo vprašanje pa se glasi: V katerem vohunskem ameriškem filmu, ki se trenutno vrti v naših kinih, je zaigral Rade Šerbedžija? PRIREDITEV MURSKA SOBOTA: V petek, 11 julija, se bo na grajskem dvorišču ob 20. uri začela ciganska noč. Nastopila bo skupina Kontrabant. Odgovori Kupon št. 19 Odgovore pošljite do 8. julija na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate 13. mednarodni bienale male plastike. Razstava bo na ogled do 10. septembra. MURSKA SOBOTA: V prostorih Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo fotografij mesta Ingolstadt, mesta tradicije in prihodnosti. Fotografije so posneli člani Schanzer Photokclu-ba. Ogledate si jo lahko do 20. julija. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava slik in objektov akademskega slikarja Franca Mesariča. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate tudi razstavljena dela akademskega slikarja Dušana Filipčiča. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate razstavo likovnih del Marte Jakopič -Kunaver S poti. VERŽEJ: V avli OŠ Veržej razstavlja svoja likova dela Silvija Kert - Ovčar. MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda sta na ogled razstavi slik Božidarja Ščurka in Ernesta Bransbergerja. SARVAR (BLATOGRAD): V Mestni galeriiji razstavlja svoja dela Endre Gonter. RIMOVSKA SOBOTA: V Mestni galerji razstavljajo svoja dela člani DLUPP-a. Poroke GORNJA RADGONA: Miran Črepnjak, kamnosek, iz Apač in Nada Šantl, inž. tekstilne tehnologije, iz Črešnjevec; Roman Lesjak, strugar, in Lidija Štefanec, upravna tehnica, oba iz Bo-račeve; Vladimir Kokol, elektrikar - elektronik, z Dravinskega Vrha in Alijana Posavec, frizerka, iz Murske Sobote; Milan Marinič, kmetijski delavec, in Silva Pintar, čistilka, oba z Janževega Vrha; Robert Anton Benkovič, administrativni delavec, in Silva Pintarič, profesorica, oba iz Murske Sobote. SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI: Drago Senekovilč, kmetovalec, s Sponjih Ivanjec, in Milena Hamler, ekonomska tehnica, z Gor- njih Ivanjec. VESTNIK VAM ČESTITA! OSNOVNA ŠOLA KUZMA Kuzma 20, 9263 KUZMA razpisuje prosti delovni mesti - vzgojitelj predšolskih otrok, nedoločen čas s polno delovno obvezo; - pomočnik vzgojitelja, nedoločen čas s polno delovno obvezo. Začetek dela 1. 9. 1 997. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v skladu z določili Zakona o vrtcih oošliite na gornji naslov v 15 dneh Varuh človekovih pravic v Murski Soboti po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. RADENSKA -JERUZALEM LJUTOMER, d. o. o., Glavni trg 15, proda opremljen gostinski lokal OKREPČEVALNICO v Postružnikovi ulici 6 v Ljutomeru, 62,82 m2, s pripadajočo infrastrukturo. Varuh človekovih pravic g. Ivan Bizjak bo v torek, 15. julija 1997, obiskal Mursko Soboto. Obisk je namenjen predvsem pogovoru z vsemi, ki želite z njim govoriti o problemih, ki spadajo v pristojnost varuha človekovih pravic. To so primeri kršenja človekovih pravic in nepravilnosti državnih organov ter občinskih organov v odnosu do posameznika. Pogovori bodo v prostorih Mestne občine Murska Sobota. Kdor želi priti na pogovor, naj se za čas prej dogovori po brezplačnem telefonu št. 080 15 30, najkasneje do petka^ 11. julija. VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC Po ugodni ceni odkupujemo delnice POTROŠNIKA, MORAVSKIH TOPLIC in RADENSKE, tel.: 32 498. Lokal bo prodan najboljšemu ponudniku. Interesenti dobijo podrobnejše informacije na upravi družbe Radenska - Jeruzalem Ljutomer, d. o. o., Glavni trg 1 5, tel.: (069) 81 211. »L,.. ^°BRAŽEVALNI ZAVOD VERŽEJ n I kT pr°sta delovna mesta EC ^>čniče S°-'teljice za nedoločen čas, ?6rice in ® Vzgojiteljice za določen čas, hi’^0”1 °mivalke v kuhinji s polovičnim delovnim \ Za določen čas. > ,>----- - dnevniki - 18-2U 18.45 Špirit - 1«;;ikoV,^-j» 19.3° Študent Policijska poročila 5 ^r-D22^'Na^^ g mladih umetnikov TV AVSTRIJA t 6.00 Otroški zemlja ^1.^^ v Kaliforniji - 9r3°Jjjilni dvedi ostajajo pri z°9 čaX jr - 12.15 Deklica s3.00 .... ...... - 1 ' til« M. 12.40 Smrkci 13.25 Risanke - 15.40 Zemlja 2 Prijatelji za vse 18.30 Grozno I Karolina v vele" 20.15 Oče dun, Morilec otrok - c TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 10.55 Včeraj, danes, jutri 11.00 Videoring 11.30 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.35 Videostrani 14.10 Tedenski izbor 15.55 Dober dan, Koroška 16.25 Tv-prodaja 16.55 Videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 17.50 Jake in debeluh 18.40 Lingo 19.15 Žrebanje 3 x 3 19.30 Dnevnik 20.05 Župnik za 10 tednov, angleška nadaljevanka 21.05 Tv-konferenca 21.55 Včeraj, danes, jutri 22.00 Odmevi 22.25 Šport 22.30 Poletna noč 23.55 Videoring 23.10 Vroča oeu--srhr- tv AVSn*1*.« -^2.05 Orientacij JL 13.10 Ljuba druz j l4 C« Z ro bi se zaljubi la , 1 jo & f / |Vi 15.15 Bogati 1 nes - pA'.j1 19.00 Avstrija d 20,1/por^ I/ li^ 19.53 Vreme ^.OO ^n1 J 21.05 Tema - |6di s jsu, P Kultura;k53 po ^ J S ročila - 2.05 Po n luuna j|t i|mib RTL 6.00 Poročila M Poročila - 6-35 3k0 ob sedmih - 7 dila , nami - 8.00 P porajaj’// U;' h slabi časi-8-35 g j5 dska zgodba lep' 'dv1142 ”l0 T0?newS > Mi izbor !t.O5 Sik K!n'Ma '0 Sij’/3068, iutri Jamajka, avstalska k? fem; J Ka serija J Sporoča 'n ZbeŽ'' ameriški film O Ideostrani L tu0 Santa7 Ra0?obro iutro' Sl°’ s- ?°ZaliM - 10-50 T°P ' 1200 Par‘- S dolski &kManty - 13.30 Vr. 5 Narh^-Oo 7. r8 Varuška - 15.30 /SS- i8a'v iJUbezni - 17.00 MM 19 2n iZlat0laski - 18-30 iS Sna ?°.Vreme ’ 19-30 24 £ j f-OO k22.3o Tak ■' 21.40 Bolnišni-ilc>Zabn^ ' 23°0 Partne-?L 2,0q 24 romance: Ljubezen, ». ?! i"a - RnJ |,,,5 F , erenc G'atz -llmski program - ^-°51 - - 16.30 MPa' '?5 Chartie Grace, se-KV>i/J8-00 Regionalni dne-W’ iS5 Dru^na Onedin ' w\S4i,sk' magazin -iV V'W Vse ali nič, kviz KML' 22-15 Aktualno ; »v. Šport - 23.45 MC - -i;W1s ()Sa koV5 ^em|ia 2 -' wNci klica s ?ed'ia ' 11 50 Ks I NOVO sodila, I novanJ^ J p KLETKEZ/r^ terP^Tel.:42/ j 446. Jadovoj^03 J KITAr%|:Ž3 prodaj«. KAMNOSEŠKE STORILI RUDOLF ŽUNKO, telefon. 062 224 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 Računalniški TEČAJI S s s H,, h B2 d.o.o., Slovenska 42. tel/fax: (06! .VeščLajor^Mursk^Sobotj3e!u. o >n ,±, o c - 2 ° E .H MILAN X. HORVAT, s. p?V sanacija in povrtavanje dimnikov POOBLAŠČENI =PRODAJALEC= IN ZASTOPNIK ZA SCHIEDEL Z Markišavci 5, ' -Murska Sobota | Tel.: (069) 32 644 Živali DVA NOVA PRo:” za obrt ali trgovrno, meren za bife, n 5? |J> J ni cesti oddam. 392. m 13992 NESNICE, mlade jarkičice, rjave, novi hisex in nove Štajerke, tik pred nestnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodnih cenah. Na vsakih deset ena zastonj. Naročja sprejemajo gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, Gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 72 146, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, gostilna železen, Beznovci, tel.: 49 025, bistro Hubert, Grad, tel.: 53 168, Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044. ml3120 DVE PSIČKI, nemški ovčarki, čistokrvni, prodam. Tel.: 65 205. m 14016 BREJO KRAVO prodam. Krašči 60, tel.: 40 130. m 14023 DVE KRAVI po izbiri, kontrola A, prodam. Raj, Čevljarska 15, Turnišče, tel.: 72 260. m 14046 PUJSKE, 7 kosov, od 20 do 25 kg, prodam. Tel.: 46 253. m!4061 PUJSKE prodam. Skakovci 60. ml4081 TELETA - bikce, 110-200 kg, kupim in prodam laški rizling. Tel.: 47 429.m 14084 NESNICE, mlade jarčice, cepljene, hisex, rjave, stare 12 tednov, prodam po 400 SIT za kos. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m!4105 DVOSOBNO CL p V ANO STANOVA oddam za dve let a ^1* 31 735 54 75, po□ dvoinpolsobNJ57.^ VANJE, 6 ^ prodam. Pilhar, m 14021 DVESOBIskog*>*J Tel.: 24 237, zvečer 4 FIAT UNO. črn, ^jepo ■ X I Mi LESNINA, d. d., Ljubljana »M I vski lokav v ka 1*4 | ski Sobot:, BaKo ^U naslov: Mi L bo(a. Bak^ 6 • 398.m 14055 DOKUMENTU v v M' ,S°^7 445 al,2‘ HIŠO na Petani0 j 22 755.011406- HIŠO. '«"di * j ugodno pr« J m14073 RADENSKA-J;o« TOMER. d-stinsM daoprembea^vpo07 4 dnam. < neča65.ml4 29 W, 10. julij 1997 ®®KČNO KITARO, Washburn. •Murn,ugodno prodam. Tel.: 27 *m!4047 trdi in mehki, ugodno pro-*kl-:33003.ml4O54 *®>0SEME, 100 kg, suho, pro- m!4066 SEJEMO DELNICE INVE- SKLADOV IN PE-po najvišjih cenah. Pride-tem in prinesemo denar. Tel.: 164, od 9. do 20. ure. ^“(skrinjo) za zrnje kupijo, uf- ''8114077 OPEKO, zatezno, večjo Prodam. Tel.: 49 217. dV^n^°djetj^ z dolgoletnimi ®iletno realizacijo cca . Prodamo za 500.000 51 nL7 ravljanje dejavnosti po-K*Wa100m2 proizvodnih fcltbePOd Šifr°’P°' K^HO TVRST BELEGA /ki®>st prodaje tudi v manj-ln P°1 sezone rabljen mir®1'®1 z dvema mehanski-lJR“»,tipRMod09 do 1,6. /V°sl ii Čemelavci, Liškova k""1 53l.ml4096 Samsko HIŠO, oprem-g^lhoviul. 1 v M. Soboti 00385 40 315 ^'■Po 150 OT/l, prodam. FERGUSON abak, Križevci j v Prekm. 27, tel.: 54 703. m 14017 ENOREDN1 OBIRALNIK KORUZE SIP, Tornado 35, prodam. Tel.: 069 70 137. m 14028 SAMONAKLADALNO PRIKOLI CO, 25 m3, alustranice, prodam. Informacije po tel.: 46 636. TRAKTOR STEYR 15 s koso, 4 in 4 prestave, vreden ogleda, prodam. Informacije po tel.: 46 636. GOLF Rabit, letnik 1989/90, registriran vse leto, vreden ogleda, prodam. Informacije po tel.: 46 636. m 14042 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 22 ccm, prodam. Tel.: 44 080. m 14045 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP ŠEMPETER 25-6, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: 70 478. ml4058 TRAKTORJE STEYR, 30 KM, 430, 540,115, traktorje ZETOR, kombajn Epple, za rezervne dele, in drugo mehanizacijo prodam. Tel.: 57 162, Lenarčič, Ropoča. m 14064 TRAKTOR IMT 539, 800 delovnih ur, v dobrem stanju, ugodno prodam. Te!.. 45 071. m 14065 KOMBAJN EPPLE in puhalnik za seno prodam. Tei.: 45 079. m 14069 TRAKTOR STEYR, tip 180, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 83 168. m 14072 TRAKTORJA URSUS C 335 in IMT 533 prodam. Tel.: 46 514. ml4075 TRAKTOR STEYR 18 prodam. Tel.: 46 551. ml4076 SKORAJ NOV TRAVNI OBRAČALNIK, dvoralni plug, brane in bočno kosilnico prodam. Tel.: 06! 374 794. m 14095 ŽETVENI KOMBAJN VOLVO, širi- Že leto dni te zemlja krije, v grobu tihem mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, v naših srcih še živiš. V SPOMIN 10. julija mineva leto žalosti od takrat, ko je prenehalo biti plemenito srce drage žene, mame, tašče, babice in prababice Terezije Paldauf v iz Vučje vasi 37 Sfobu se Je spominjate, postojite ob njenem Poklonite cvet in prižgete svečo. Njeni naj dražji Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel. V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. V SPOMIN 8. julija mineva deset žalostnih let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in dedi Stefan Kovač iz Šalamenec * lepo • r. Ptjn k *nisiijo postojite ob njegovem grobu, mu ate cvetje in prižigate sveče. Tvoji naj dražji odhaja kakor tiha reka, k spomini spremljajo človeka. V SPOMIN Boleč in nepozaben je spomin na 13. julij 1996, ko nas je prezgodaj zapustil dragi mož, oče, sin in brat man Lazar iz Sela L in ou-|Vsem> ki se ga spominjate •skujete njegov grob. njegovi ! &amir banfi """^šomp^enTfogrebne storitve, ' VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, 9Bn FAX: (°69) 32 802 BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, ^MURSKA c^rota brezplačni PREVOZI DO 25 KM. plačilo tudi ' SOBOTA NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI ne 2,20 m, z zabojnikom, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 56 192. ml4101 STISKALNICO za kombajn Epple in kosilnico Bertolini na štiri kolesa in volan prodam. Tel.. 70 696, Raščan, M. Polana 77. m 14112 delo IŠČEMO KLJUČAVNIČARJA C ka tegorije za različna dela v betonarni. Tel.: 062 106 145 (zvečer) ZAPOSLIMO ZIDARJE in tesarje za delo v Mariboru. Možnost bivanja. Tel.: 0609 630 130. m 14002 MEDNARODNO PODJETJE vabi k sodelovanju ambiciozne in kreativne sodelavce, možne razne oblike sodelovanja. Tel.: 24 775, četrtek in petek med 15. in 17. uro. m 14019 ŠOFERJA Z E-KATEGORIJO za mednarodni promet zaposlimo. Tel.: 71 098. m14l 11 srečanja Sem vdovec, star 55 let, imam službo in sem rad dobre volje. Iščem sopotnico, od 45 do 50 let. Tel.: 063 882 955. ml4025 storitve Po ugodnih cenah in ob ugodnih plačilnih možnostih naredimo izolacijske in plastične fasade, opravljamo vsa notranja slikopleskarska dela, obnavljamo stare fasade, in izposojamo gradbeni oder. Garancija in 20 let delovnih izkušenj. Alojz Toplak - obrtnik tel.: 0609 646 067 ANTENE z montažo: satelitske 29.900, zemeljske 16.800, dogradnja POP TV, Kanal A. TAF Trnje 61, tel.: 70 021. m 13460 USPEŠNO INŠTRUIRAM NEMŠKI JEZIK za srednje šole ter prevajam. Tel.: 27 183. ml4022 Če želite napeljati, predelati ali popraviti inštalacije centralne kurjave in vodovoda pokličite po tel.: 42 873 -zadovoljni boste, m 14060 ROLETE, aluminijaste, plastične, žaluzije, lamelne zavese, markize, komarnike, platnene roloje izdelujemo, montiramo in servisiramo. Tel.: 21 656. ml4097 STREHE IZDELUJEMO, popravljamo, pokrivamo. Tesarstvo Drago Flisar, Vidonci 125, tel.: 51 489. mI4113 V SPOMIN 10. julija mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil Ludvik Luthar iz Gornjih Petrovec 29a Hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi domači Dvajset let je prazen dom, dvorišče, dvajset let oko, srce zaman te išče. 'Dvajset let že v črni zemlji spiš, se nikdar več ne prebudiš. Lik tvojega srca nam ne more iz spomina, saj sama ga je bila dobrina. Še vedno živ Je tvoj obraz, poln vedrine, čeprav srce je bilo večkrat polno bolečine. V SPOMIN Boleč je spomin na 14. julij 1977, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Jože Žerdin iz Žižkov Hvala vsem, ki se ga spominjate, molite zanj, mu prinašate cvetje in prižigate svečke ter z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Zaman je bil ves boj, zaman bili so vsi dnevi trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče, dedek in pradedek Peter Horvat iz Dokležovja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene. Hvala g. župniku za pogrebni obred, dr. Ivanu Čaru, patronažni sestri, pevcem za odpete žalostinke, govornici, kulturnemu društvu in borcem za udeležbo na pogrebu. Hvala tudi pogrebništvu Jurič iz Beltinec. Žalujoči vsi njegovi Že dolgo tiho, mirno si trpel, a vendar se nikoli nisi vdal. V upanju na boljše na to pot si se podal. Želel si postoriti še to in to, na žalost vse drugače je prišlo. ZAHVALA Po daljši bolezni nas je v 70. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in sorodnik Jože Gergorec iz Sebeborec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence, sveče in šopke, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku Balažiču za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, dr. Hauzarjevi za vso pomoč in strežnemu osebju internega oddelka ter dr. Koželju iz mariborske bolnišnice. Žalujoči: sinovi Jože z družino, Karel, Ludvik, Geza in hčerka Marija z družino, sestra Emilija ter drugo sorodstvo Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 77. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast in brat Štefan Kozar iz Čepinec 118 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, in sveče, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi, Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat - iskrena hvala! - Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN 13. julija mineva deset žalostnih let od takrat, ko je odšel od nas naš dragi mož, oče, dedek in tast Stefan Serdt s Tišine Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Utrujen od težke bolezni je v 61. letu za vedno zaspal dragi oče Stefan Bratkovič mizar - obrtnik s Hotize 156 Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti ter ga obiskovali med boleznijo na domu in v bolnišnici. Posebna hvala gospe Liziki z družino, vsem obrtnikom in OZ Lendava, gospe Danici, sekciji lesarjev OZS, gasilskim društvom, govornikom, pevcem, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Lepa hvala osebju Pljučnega oddelka bolnišnice M. Sobota, posebno dr. Vassu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Sin Milan z Dragico vestnik, 10- ZAHVALA Tiho in mirno je za vedno zaspal naš dragi mož, oče in dedek Franc Pintarič šofer reševalnega vozila v pokoju iz Ljutomera Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebej sestrama Treziki in Žaliki ter svaku za nesebično pomoč v težkih trenutkih, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter vsem za izrečena sožalja. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred. Hvala dr. Kaurinu in sestri Martini iz ZD Ljutomer za vso nego in bodrenje ob bolezni ter govornikoma gospe dr. Žerdinovi in g. Janku Zadravcu za besede slovesa. Hvala godbeniku za odigrano Tišino in pevcem Društva upokojencev Ljutomer za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči: žena Rezka, sinova Franc z Vlasto in Srečko ter vnuka Matej in Eva Ko smo ostali sami, brez našega dragega Jožefa Utroša upokojenega logarja iz Ižakovec ste mnogi njemu in nam namenili lepo misel, sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, za svete maše in dobrodelne namene ter ga pospremili na zadnji poti. Zato vsem vam, posebno pa gospodom duhovnikom, govornikom, pevcem, lovcem - naša iskrena hvala! Ižakovci, 4. 7. 1997 Žalujoči: žena Marija, hčerka Cvetka, sin Jože, vnuka Damjan z družino in Primož Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZMANMA V 64. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi in tast Evgen Kerčmar iz Vanče vasi 51 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem drugim, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter izrekli ustno ali pisno sožalje. Iskrena hvala GD Vanča vas ter drugim gasilskim društvom, LD Rankovci in drugim lovskim družinam, govornikoma za ganljive besede slovesa, rogistom, KS Tišina, vaščanom Vanče vasi, Društvu upokojencev Tišina, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Hvala g. Novaku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji Zaman bili vsi tvoji dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič ve ne bo, ker si za vedno vzel slovo. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 50. letu zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, zet, tast in dedi Štefan Kuzma iz Gornje Bistrice 169 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami. Posebna hvala dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene. Hvala g. župniku Francu Tementu in g. patru Janezu Sraki za pogrebni obred, domačim pevcem za odpete žalostinke, beltinskemu pevskemu zboru in govorniku g. Žižku za zadnje slovo. Lepa hvala zdravstvenemu osebju ušesnega oddelka soboške bolnišnice in pogrebništvu Senica. Hvala tudi vsem sošolcem in sodelavcem kolektiva Pošte Slovenija, PE M. Sobota in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči vsi tvoji najdražji, ki te pogrešajo ZAHVALA V 54. letu nas je zapustila naša draga žena, mama in babica Dragica Hunjadi iz Ljutomera Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč in nam stali ob strani ter nam kakorkoli pomagali. Posebna hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sestram in bratom, ki so sočustvovali z nami, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Murski Soboti, posebej dr. Potočnikovi, ter osebju onkološkega inštituta v Ljubljani. Hvala duhovnikoma za cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, vsem gasilcem in pogrebcem. Hvala sodelavcem Krke, Tovarne zdravil Novo mesto, obrat Ljutomer. Hvala govornikoma za besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Miro in sinovi Leon z Eržiko, Iztok z ženo Marjeto in hčerko Barbaro ter Dušan z Anito Bolečina da se skriti, tudi solze ni težko zatajiti. Le tebe, dragi, nam ne more vrniti. V SPOMIN 13. julija bo minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče Alojz Ferka iz Dolnjih Slaveč 56 Hvala vsem, ki ga še nosite v srcu, mu prižigate sveče na grobu in prinašate cvetje. Žalujoči vsi tisti, ki smo ga imeli najrajši 1 Ljubezni žar, vse lepe blage sanje s teboj so se zgubile v črno noc, ostal je le spomin na dni nekdanje, ki v sreči so minevali nekoč. V SPOMIN Branku Nedeljku iz Stare Nove vasi Jutri, 11. julija, mineva devet žalostnih let, odkar n je tragično zapustil naš ljubljeni sin in bra. Tvoj korak je zastal, glas onemel, v naših srcih pa J bolečina, ki ne bo nikoli minila. j(I Hvala vsem, ki našega Branka hranite v lepem spo obiskujete njegov tihi dom. Z ljubeznijo in bolečino Tvoji najdražji V 84. letu nas je zaput mama in babic3 p Alojzija Se^ iz Podgradja 13 Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji P darovali vence in cvetje. Hvala gospodu župniku, pevcem in osebju do111 oskrbovancev v Rakičanu. Družini Sever in Prelog ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek, brat in Štefan Žitek iz Murske Sobote o Ob boleči izgubi se prav iskreno zahvalj.UJt6(jem, sorodnikom, sosedom, znancem in PnJ jaroval* so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ,e]j)eX' cvetje, sveče, prispevali za svete maše in do r ter nam izrekli sožalje- pevc61” Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obre odpete žalostinke. . ntože"'. i Žalujoči: žena Elizabeta, hčerka Anica Z ^grij11 vnukinja Vanja in brat Franc Z ženo^^^^B Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli ra^ a zdaj te od nikoder ^ | Zato tvoj grob ti roa I in za ljubezen lučke a s v spodaj Danes doživljam^d Viljem Čurmd11 | iz Sotine Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo P0^ grobu ter mu prinašate cvetje j Njegovi najdražji J/ Vse odhaja kakor reka, le spomini spremljajo človeka. V SPOMIN Mineva leto žalosti, ko si odšel na pot brez vrnitve, naš dragi mož, oče in dedek Ludvik Sedonja iz M. Sobote Otona Župančiča 6 Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. Prisrčna hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Tvoji najdražji Ni več moje mame Rčž^e Kercsmdr Hvala vsem, ki ste ji v življenju namenili spoštovanje, dobroto, prijaznost... in ste se od nje poslovili. Zelo jo bom pogrešala Gyongyi 31 5K 10. julij 1997 VEDEŽEVANJE - TAROT 090 4 V O2 1 min 1 56 sit NON - STOP /IN Omse. d. o. o. HITRA DOSTAVA BLAGA 061 1851227 i 005 690 4214 VEDEŽEVANJE - TAROT 090 4 SR 9S 1min 1 56 sit NON - STOP v SEŽANI Viktor, Robert telefon: 067 31961 faks.: v LJUBLJANI Velimir telefon: 0611851226 faks.: mnogi so vam obljubljali hitro hujšanje s ČUDEŽNIMI PREPARATI pa ni bilo tako !!! tel.: 067 31 961 fax.: 067 72 379 www2.siol.net/ext/quick MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT Partizanska 109, 6210 Sežana ŽIVLJENJE: 0602/ 501 - 620 00 0.00 16AJRE 067 72379 Mogoče ste našli rešitve, ki ste jih že dolgo iskali. POKLIČITE! Tovarna Piriti n? P O KROVITELJI v VRTOJBI Klara telefon: 065 35621 faks.: 06535421 v KOPRU Silvija telefon: 066 38188 faks.: 066 37107 SOBOTI Ivo telefon: 069 32032 faks.: 069 32034 POSEDI Ljutomer . 81 166 3G8D Aud. POSEDI M. Soboto ________28100,38100 92« umom« Ul Red« Putenjala 1 Telefon: 81 926, 81 916.81 93e Tovarna pohištva I — MIZARSTVO d.d. IEMMM Mil BMMS1 9240 Ljutomer Ul. Rade Pušenjaka 1I --■ h Mirtu Uen trka M ste®? 25 modelov garderobnih omar, 100 in še več modelov različnega kosovnega pohištva, ^aCln,s^SVet ot)čine Cankova - Tišina o b j a vJ j a na podlagi Pravil-st 0 dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja malega gospodar-a v občini Cankova - Tišina in sklepa z dne 30. 6. 1997 naslednji za dodelitev posojil s subvencionirano obrestno r° za vlaganje v razvoj malega gospodarstva v občini MB Cankova - Tišina za leto 1997. IS|na razpisanih sredstev znaša 70.000.000,00 SIT od tega: ■izsredstev poslovnih bank 70.000.000,00 SIT (glavnica), ■izsredstev občinskega proračuna 10.000.000,00 SIT (subvencioniranje obrestne mere). - dovoljenje za opravljanje dejavnosti oziroma registracija ali dokazilo o začetem postopku pridobitve dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma registracije na sodišču; - obrtniki in samostojni podjetniki predložijo davčno napoved za preteklo leto; - podjetniki (gospodarske družbe) predložijo izkaz uspeha in premoženjsko bilanco za preteklo leto in BON 2; - samostojni podjetniki in obrtniki predložijo potrdilo o plačanih prispevkih in davkih; - dokazilo o plačanem krajevnem samoprispevku za zadnji dve koledarski leti, za delavce, ki so zaposleni pri prosilcu in imajo bivališče na območju občine, kjer je z referendumom uveden krajevni samoprispevek, obveznost velja tudi za Pogoji: K/aaa obrestna mera: bančna, ■rti0ratnC'la občine (r): 5 % letno, •DfokJ ’6 mesecev oziroma po merilih banke, jf,'na boba vključno z moratorijem: 4 leta '^arn!P° merilih banke, anje vračila posojila: po merilih banke. ^PodH nameniena obrtnikom, samostoj-tasebni । k0111 'n 9°sP°darskim družbam v 'OpiranjaS^1’ bodo sredstva vložili v: Manje n°V'b de'ovnih mest, povezano z usta-o" n°V'h enot malega gospodarstva; prenovo 'n adaptacijo poslovnih haPreme "^ilci m ^PogOj6°raj° Spolnjevati naslednje osnov-hl raiinvesticije na območju občine Can-lsina- ^hoči8C oprav'ia dejavnost ali ima sedež na SVe'lahk °bčine Cankova - Tišina; občinski !abistvp ovoli iziemo Pri tem Pogoju, če gre %n°. Povečanje števila zaposlenih, ki ■ lsče v občini Cankova - Tišina. P°Veča število zaposlenih po inve-S pro9rarnom, s tem da predno-^čiu^beiavce, ki imajo bivališče na ob-7ne Inkova-Tišina. 4?° ^90 tudi prosilci, ki pridobi-acijOnle za opravljanje dejavnosti oziroma ^Hla ®°Sp°darske družbe. Je929o^rednostno delijo prosilcem, ki ohjev k‘navedenih osnovnih pogojev in Zahteva banka, kar najbolj ^iajo^ 6 nasledrija merila: Pos'ovanja in odpirajo nova delo-ali hOnia om°9očajo samozaposlitev; tiskih raz °bo opravljali dejavnosti, ki se po ^al02ba n'b plan|b štejejo za prednostne; v doseganje višje kako-°bdelave izdelkov oziroma višje S^ev; ek°l°ško n' sPorna 'n zagotavlja * n delovni in tehnološki proces. ^Msta'Stniora vsebovati: V^avprtK prosi!ca in opis investicije z število novih delavcev in rok IVQinvesti-0Vani učinki investicije, rok za P ^anp0116' predračunska vrednost inve-na konstrukcija (viri) investicije; Zdravilišče Moravske Toplice, d. d. Kranjčeva 12, Moravske Toplice 9226 MORAVSKE TOPLICE oddaja v najem več poslovnih prostorov za opravljanje trgovske dejavnosti v kopališkem delu zdravilišča. Ponudbe za najem pošljite na naslov Zdravilišča najpozneje do 17. 7.1997. delodajalce; - gradbeno dovoljenje ali priglasitev del, če gre za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov; - kupoprodajno pogodbo, predračun ali račun, če gre za nakup poslovnih prostorov ali opreme; - zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu premoženja za potrebe zavarovanja posojila. Vsak prosilec, ki mu bo odobreno posojilo, sprejme obvezo, da zaposli nove delavce ali se samo-. zaposli v skladu s programom, ki ga navede v vlogi za posojilo. Če prejemnik posojila najpozneje v enem letu od odobritve posojila ne zaposli napovedanega števila novih:delavcev, se mu za celotno kreditno obdobje poveča obrestna mera za 70 %. Enako velja, če prednostno ne zaposli dela- ‘ 1 vcev z območja občine. Prejemnik posojila mora najpozneje v enem letu po odobritvi in koriščenju posojila predložiti občinski upravi dokaz o izpolnitvi obveze glede novih zaposlitev. Vloge za posojilo s prilogami sprejema tajništvo občine Cankova - Tišina, Tišina št. 4. Rok za vložitev prošenj je 20 dni od objave razpisa. Nepopolne vloge ne bodo upoštevane. Prošnje za dodelitev posojil bodo rešene najpozneje v 30 dneh po preteku razpisa. O odločitvi bodo prosilci obveščeni v 8 dneh. Sklep o razdelitvi posojil je dokončen. Po odobritvi posojila sklene vsak posamezni posojilojemalec posojilno pogodbo z banko. Predsednik Občinskega sveta Občine Cankova - Tišina Viktor VREČIČ l.r. SEX NON STOP Rijoči sex vzivo ».599.2815 B.599 male oglase ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK . ■ ■ ... M ^ATA HARMONIKA LJUBEČNE GASILSKO DRUŠTVO BRANOSLAVCI NA RELACIJI: ITALIJA-SLOVENIJA EVROPA-SLOVENIJA IN OBRATNO Poleg prevzema blaga pri vašem dobavitelju poskrbimo še za izvozno carinjenje v državi vašega dobavitelja, uvozno carinjenje in dostavo blaga do vašega skladišča oziroma tja, kamor vi želite. DOVOLJ JE VAŠ TELEFONSKI POZIV ALI VAŠ FAKS. NA VOLJO SO VAM v murski KURILNO OLJE, PREMOG Cene zelo ugodne! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 71 106 PIKOLO storitveno trgovsko podjetje, d.o.o. VAM PONUJA ZDRAV IN UČINKOVIT PRIPOMOČEK V OBLIKI TABLETK Z DODATKOM MULTIVITAMINOV cena 2.900,00 SIT TELEFONSKA ŠTEVILKA, KI VAM SPREMENI Mi moderni interieri ODSLEJ z novm imenom ■ trgovina s pohištvom ■ » Z ■ W Murska Sobota, Bakovska 1 ZGRADIL/ SMO NOV /N VEČJI PRODAJNI SALON NA OGLED, IZBIRO ALI V NAKUP VAM PONUJAMO: 58 sedežnih garnitur, 20 modelov trisedov in dvosedov, 13 modelov spalnic 12 modelov mladinskih sob, 15 modelov rastavljenih kuhinj, 30 modelov jedilniških garnitur, ČE NE MORETE IZBRATI MED RAZSTAVLJENIM POHIŠTVENIM PROGRAMOM, VAM NAROČIMO DRUGEGA - BLAGO IN SESTAVO ELEMENTOV IZBERETE SAMI! UGODNE CENE POHIŠTVA, OB PLAČILU Z GOTOVINO POPUSTI, NAKUP S ČEKI IN NA POSOJILO ... ' Lesnina murska sobota, * ____ . n d ono VSE TOV . . , Bakovska 1, tel.: (069) 2 1 739, 2 1 398 NAJVEČJA PONUDBA POHIŠTVA V TEM KONCU SLOVENIJE! Zadnja stran Beltinci: Vlom v kiosk V noči s 3. na 4. julij so iz Delovega kioska v Beltincih izginile cigarete in drugi prodajni artikli, vse skupaj v skupni vrednosti 300.000 tolarjev. Na delu je bil vlomilec, za katerim še -poizvedujejo. Senčak: Streli na sorodnika 3 l-letni Andrej S. iz Zagorja je osumljen, daje gojil na sorodnikovi parceli v Senčaku blizu razglednega stolpa na Gomili indijsko konopljo. Policija je nasad odkrila in uničila. Gojitelj je posumil, da ga je prijavil lastnik parcele, zato se mu je maščeval z zastraševanjem: v noči na pretekli četrtek je iz avtomatske puške izstrelil več nabojev v smeri razglednega stolpa in stanovanjske hiše številka 15 v Senčaku. Policisti so zasegli puško, tri nabojnike in 31 nabojev. Vse to je bilo v osumljenčevem avtu. Š. S. Kmalu po tistem, ko smo objavili skrite dobrov-niške »turistične zanimivosti« pri gramoznici med Dobrovnikom in Turniščem, smo dobili poziv, da je nekaj podobnega, če ne še bolj »zanimivega« tudi v Skoraj na sredi vasi, ob cesti, ki pelje v Strehovske gorice, lahko popotniki »občudujejo« velike stare štore in ostanke asfaltnih plošč. Peni so primerni so naslonjala za kolesa, lahko pa na njih tudi posedite. Strehovcih. Šli smo preverjat, ali je res tako. In kaj smo ugotovili? Res je mogoče videti veliko podobnih »zgodovinskih eksponatov« ..: Besedilo in foto: JOŽE GRAJ Tudi domačijo Marije Horvat, pedagoške delavke iz Srednje Bistrice, krasijo številne rože in okrasno grmičevje. Pri tem jo spodbuja tudi 7-letna hčerka Marina, ki večkrat pove, da bo, ko odraste, ostala doma ravno zaradi rož. Prav gotovo pa so prijetno presenečeni tudi vsi, ki pridejo v moževo avtomehanično delavnico, kajti videti je, kot če bi zašli v kakšen okrasni park. Marija pravi, da je z rožami sicer veliko dela, toda ob njih se sprosti in za hip pozabi na številne druge skrbi. (Foto: J. G.) ZVEZDA-DIANA “] SOBOČANI in OKOLIČANI, naročeno košarico po telefonu št. 0609 651 484 vam iz trgovine v Markišavski 1 pripeljemo domov od 15. julija naprej ob sobotah od 12.00 450 SIT 210 SIT 110 SIT I 110 SIT 56 SIT 170 SIT 178 SIT Najmanjša vrednost naročene košarice je 2.500 SIT (str. dostave do 10 km 300 SIT), pri vrednosti naročila nad 5.000 SIT in oddaljenosti do 10 km ni stroškov dostave. V hiši odlične ponudbe zadostuje že klic... ■mm odlične do 20.00 in nedeljah od 9.00 do 20.00. m laški rizling Ljutomer m CD grajski rizling Vinag ■"3,^ O pivo Zlatorog, 0,5 I S ^3 mineralna voda Radenska, 1,5 2 Z mineralna voda Radenska, 1 I Ul U O ledeni čaj Radenska, 1,5 1 Z — & iuice oranae. 100 % Moja domača banka ■■■■■■■■■■■■■■■■■ /O Pomurska banka d.d. ■■■■■■■■■■■■■■■■v Murska Sobota Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 8. 7. 1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 8. 7. 1997 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.289,7389 1.285,00 1.310,00 Francija 100 2.692,3787 2.655,70 2.733,70 Nemčija 100 9.075,6379 8.040,00 9.215,00 Italija 100 9,3125 9,09 9,46 Švica 100 10.865,7167 10.714,80 11.032,60 ZDA 1 158,4243 157,80 160,90 VITRINA, d. o. o., LJUTOMER prodaja 96 rednih imenskih delnic LB POMURSKE BANKE, d. d., Murska Sobota. Cena za eno delnico je 13.945,00 SIT. V skladu s 7. členom Statuta LB Pomurske banke, d. d., Murska Sobota imajo pravico do nakupa delnic delničarji LB Pomurske banke, d. d.. Murska Sobota. Interesente vabimo, da odločitev o nakupu sporočijo v 30 dneh po objavi na naslov: LB POMURSKA BANKA, d. d., MURSKA SOBOTA, Sl. sred, in posl. inf. (tel. 32 417). NI Pravo mesto za odlaganje »zgodovinskih eksponatov« pa je pravzaprav tule. Zbiralci tovrstnih »umetnin« lahko marsikaj najdejo za svojo zbirko - stare štedilnike, hladilnike, gume, mize, stole, divane ... FIAT PUNTO NA VAŠEM GRUNTU! m« in LajteR NAGRAJUJETA ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE ~ n Danes objavlja-I mo drugo sliči-I co. Zalepite jo | v predalček । kvadrata, kate-, rega mrežo smo objavili v prejšnji številki Ve- stnika. Potem ko bomo objavili še zadnjo sličico julijske nagrade, pa le spet pošljite dopisnice z vsemi štirimi deli fotografije, kajti nagrado bo morda žreb namenil vam. Če pa v mesečnih žrebanjih ne boste imeli sreče, utegnete zadeti super nagrado: fiat punto, ki se bo morda z malo sreče znašel na vašem gruntu. Veliko sreče! NAROČILNICA Ime in priimek: Ulica: Kraj: _ Pošta: Podpis: V NEDELJO, 13. JULIJA 1997, ob 13.30 v MACKOVCIH MOTOKROS državno prvenstvo - 125 in 250 ccm Sodelujeta tudi Marko Jaušovec (Radenci) In Jurij Kozar ( Prosečka vas) VABI AMD ŠTEFANA KOVAČA MURSKA SOBOTA! Miran Gy6rek'E^ gar, Andrej Gerer> ker, Rudi Horva‘'^e(js* na tajnem Posvet^ dab# škimi dnevi ugoto ■ hemskazvežda^ všotorzasP^^ ških dnevih. zaw niso povabili na P° pobratneju-Nag^ morskega mini ^Bid LDS, ki mo zvest® ker in Geza Džuban^ b°d0 na P£ž pan«*' dneve povabili z F ma' ' ‘*w . J Potem koso ljubili FerekuCipotd^l skemu traktorje V stavbo, je phePnkiid boter Geza DZ b odprl poslansko P Martjancih, n« občine. Panai ornik H Geza ni za9° sejef^ države. Medte®J nameraval PrlJa občine Filovci njegovega P°dr« ; stavili- Čarli Šifta/J® ze0Zgrai(j| stavljanjem zi® edGO katastrskih | in Kuzmo. |j Jože K°^arhitX najuspešnejša® X davi Rožco in Bens0 ' vedo povedh^ pred cvetlične ^sp^s* vazice z vo _ bilo niti suh«I . geli | nlkisota i- s«®# <1 pamunh'X i pein0VIC' "vi Bela Pa^>W izdal občin^/poO | Platno d® tiska izd® L strojev ®riorilo**i(,W tega ne P' dX J; pravu0 Ob / rti ilF 1 v pon^#l jenim d°D '/J mozenJ3 prX|(|f< J °db°ra družnih % 9 J ! i in°p kiUP^’ iX : cija ublažJsu^ zadnja®1 vila ^en' odBl^° " > d«^^^ S najvid^1' njak®' i« J