Dve znamenitosti iz državnega zbora ua Dnnajn. Slovenci smo pri poslednjib volitvah za državo - pravno in verno katoliško stranko izvolili samo 3 poslance, nanireč g. Heimana na Stajeiskem in grofa Hohenvvartha in Barbo-ta na Kranjskem. Mnogi so nas zarad tega zasmehovali in zasramovali. Ali čedalje bolj se kaže, da smo prav storili. Pravna stianka povsod napreduje in je celo v dunajskem državnem zboru zedinila 63 glasov zoper liberalne nemške in neineuiske ustavake. To se je zgodilo tako: Nova šolska postava od 1. 1868. je v §. 12. in 13. posameznim deželam pustila pravico urediti šolsko upravo. Zgodilo se je to povsod tako, kakor so dunajski liberalni ministri želeli in zabtevali, le na Tirolskem in v Galiciji ue. Verni tirolski KatoliSani niso boteli niti slišati o brezverski šoli; Poljaci pa so od cesarja samega 1. 1867. dobili lastno, od dunajskih ministrov neodvisno šolskosvetovalstvo. Toje liberalce in ministre hudo grizlo in jezilo. PreteSeni mesec so svitli cesar po nasvetu ministra Stremajerja Poljakom zopet vzeli posebno šolsko svetovalstvo in ob enem je poslanec Wildauer nasvetoval postavo, po katerej se bodo tudi na Tirolskem, brez poprašanja tirolske dežele in zoper njeno voljo vsilili deželni, okrajni in krajni šolski sveti po znanem liberalnem načrtu. Pri obiavnavi postave 80 morali liberalci, posebno pa ministri, ostre in britke besede požirati. Nikakor seJim niso mogli izviti. Zgovorni poljski poslanec Crkavski je neusmiljeno šibal ministra Stremajerja. Očital mu je dvostranje ali zvito dvojeziSnost, ker je pred kratkim poljske šole hvalil in trd.il, da ne misli na nemškutarenje, sedaj pa jib je grajal ter šolsko samostahiost Poljakom vzel. Kdo bi bil mislil, je djal Črkavski, da bo tista roka, ki nas je sladko božala, kmalu morilni mec zasadila v našo od cesarja podeljeno šolsko samostalnost? Zgubili smo vse zaupanje v ministre, zanapiej bodemo hodili svojo pot. Tirolec Graf in pa grof Hohenvvarth sta se pozivljala na obstoječe postave in dokazala, da liberalci sarui postav ne spoštujejo in ustavo sami podirajo. Grof Hohenwarth je rekel: Liberalci radi tožite, da ljudstvo postav ne spoštuje. Res je, toda dajte mu sedaj lep zgled ter spoštujte 8ami postavo, po katerej ste deželam priznali pravico, da smejo svoje šolske zadeve same urediti! Toda vse je bilo zastonj. NaSrt postave se je sprejel, čeravno se je minister sam delal, kakor da bi mu ne bil po godu. Nasledek tega je bil, da so Poljaci zapustili ustavaški tabor in se zedinili s pravno stranko, t. j. s konservativci nemškimi, moravskimi, dalmatinskimi in primorskimi. Iz raed Slovencev so pristopili g. Herman, grof Barbo in Hobemvarth. Mladoslovenci pa še vedrijo v nemškem, ustavaškem taboru in 5akajo, da jim Nemci vržejo kako drobtinico za ubogi slovenski narod; a čakajo zastonj. Združenih 63 poslancev je kmalu prijelo liberalne ministre z ostiim prašanjem, ali in kako hočejo pomagati slabemu stanju trgovine, obrtnije in kmetovalstva. Preimenitno prasanje ali interpelacija do uiinistrov se glasi: Slabo gospodarsko stanje vseh v državnem zboru zastopanib dežel vzbuja najresnobnišo skrb in stiab. Denarstvena nesreSa 1. 1873. ni bila samo denarstven polom na dunajski borzi, kakor se je to ministrom iz prva dozdevalo. Ova nesreča je podobna kužnej bolezni, ki sedaj vedno dalje lazi in grabi. Ne samo veliko trgovinstvo in obrtnija, tudi malo obrtništvo inkmetovalstvo hira in peša. Od vseh strani se slišijo žalostni glasovi, kako mogočni kapital delavce in jihovo telesno jakost izcrplja, kako neusmiljeni oderuhi, katerim so vsepostavnemejeodvzete, male obrtnike, posebno pa kmetske ljudi odirajo in slačijo. Kar je do sedaj temu nasproti vlada storila, to nas ne more nikakor pomiriti in prepri5ati, da bo se tako zabranilo vedno rastoSe splošno osiromačenje ljudstva. Tako zvane pomo5ne kase (Aushilfskassen) in železniški na5rt, kakor so ga ministri ne davno objavili, bo težko kaj pomagal. Vrh tega se bliža našemu gospodarstvu preimenitna doba. Kraalu dotečejo colninske in tržne pogodbe z Ogersko in z vnaujimi državami in ne da se tajiti, da je uaše gospodarstvo mnogo odvisuo od tega, kako se bodo ministii tukaj obnašali. Ne samo trgovcem in obrtnikom, anipak tudi rokodelcem in kmetovalcem je silno potrebno izvedeti, kaj da tukaj vlada storiti nameijava. Zato prašamo: ali je visoka vlada voljna, državuemu zboru naznaniti, kaj in kako hoče v tej preimenitni reči postopati ? Tako se glasi prevažno praaanje. Kar bo vlada odgovorila, to bodemo drugokrat poročali. Omenimo še le, da 4 mladoslovenski in liberalni poslanci: dr. Vošnjak, dr. Razlag, Pfeifer in Nabergoj interpel acije nišo podpisali. Čudno, menda so vendar že kaj izvedeli, kako hudo da se našemu ljudstvu godi, kako je z davki preobloženo zarad predrage liberalne dobe, kako ga oderuhi odirajo, kako število eksekutivnib dražeb narašča! Samo v edinem konjiakem okraju je meseca novembra t. 1. razglašenih 21 eksekutivnih licitacij!