teto LXV PoStnfna plaJan« v gofovfnl V Ljubljani, v nedeljo, dne 30. maja 1937 Stev. 120 Cena 2.- Din, z Ilustrirano prilogo 3- Diii Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* ioletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/UI Telefoni nredniStra ln »prave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga Ček. račun: Ljub« ljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 ■ Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Teden v slikah" Jubilej boja za slovensko svobodo Nadškof dr. A. B. Jeglič: Ob časa majnišhe deklaracije Nerad ustreženi Vaši želji, naj napišem svoje spomine na majniško deklaracija Moral bom le preveč o sebi govoriti in na zaporednost dotičnih dogodkov se več ne spominjam. Vendar, kar vem in kakor vem, naj po Vaši želji oi> 20 letnici sporočim javnosti, da se iie pozabL I. Ob časa deklaracije Ko so naši poslanci na Dunaju z majniško deklaracijo mogočno in odločno nastopili, sem bil jaz na kanonični vizitaciji. Meni se je zdela i'ako pomenljiva in dalekosežna, posebno zato, er so se temelji avstrijske države vedno bolj majali in smo s strahom pričakovali časa, ko 6e bodo zrušili. Kaj bo tedaj z nami Slovenci!' Ko sem se po opravljeni vizitaciji vrnil v Ljubljano, sem opazil neko napetost in pričakovanje. Toda zaradi politične nevarnosti, se ni,k do ni upal za deklaracijo javno ganiti. Premišljeval sem, kaj bi bilo treba storiti, pa tudi molil sem. Ker je bila deklaracija vseslovenska zadeva, sem sklenil, da pozovem na posvetovanje voditelje viseli strank. Mislil sem na mogočen skupen korak za pomoč našim poslancem. Mojemu pozivu so se vsi nekako radi odzvali. Prišli so k meni dr. Tavčar, dr. Triller, zastopniki delavcev in drugi. Socialni demokratje se niso odzvali. Za zborovanje sem pripravil tekst v smislu deklaracije, ki naj bi ga vsi podpisali in ki ga je na mojo prošnjo sestavil profesor dr. Aleš Ušeničnik. Na prvem sestanku smo se dogovorili o postopku. Voditelji so se hoteli še vsak s svojo stranko sporazumeti. Ker so bile stranke na korak pripravljene in ker nismo mogli pridobiti še drugih slovenskih škofij, pa se je mudilo, sva z dr. Trillerjem določila dan, kdaj naj našo izjavo istočasno prineseta »Slovenec« in »Narod«. Tedaj je zelo zašumelo po Ljubljani in deželi. Posebno deželna vlada se je zganila, ker ji je bil naš korak skrajno neljub. Pisala e na Dunaj ministrstvu za navodilo, kako naj ji zoper škofa nastopila. Pri ljudeh pa je bruhnil na dan zadržani pogum. Začela se je izredno navdušena agitacija za podpise, ki naj bi odobrili naš nastop. Val navdušenja jc prodrl v zadnjo slovensko vas, prodrl pa tudi čez mejo naše Slovenije na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino. Od povsod sem dobival pritrjevalna pisma, povsod eo obetali, da se bodo nam Slovencem pridružili. Doma pri nas je bila samo-ena črna neljuba točka. Voditelj SLS, dr. šusteršič se ni ujemal z nami; bil nam je zelo protiven. Sicer je podpisal našo izjavo, pa le nerad in ker sem ga jaz nekako moralno prisilil. Dr. Anion Korošec: Ob majniški deklaraciji Z zadovoljstvom vidim, da je narod ob dvajsetletnici onega dogodka, s katerim smo stopili v odločilni boj za politično samostojnost, ravno tako edin in ravno tako zbran v enem duhu, kakor pred dvajsetimi leti. Od tistega dogodka do danes so težke šibe božje preizkušale naš narod. Svetovna vojna je s svojim pokoljem in razdejanjem prinesla človeštvu neizmerno gorja. Družba se je pričela razkrajati in notranja razglasja so dobila dinamiko, kakor je zgodovina ne pomni. Materializem se je zajedal čimdalje globlje v človeštvo. Socialne, politične in kulturne strasti, povečane z najtežjimi in splošnimi gospodarskimi stiskami — vse to so dejstva, ki groze utopiti in za-temniti tisti narodni ideal, za katerega se jc naš narod boril, odkar sc je zavedel svoje narodne individualnosti. Res je tudi, da v okvirju državnih mej ni več čutiti onega neposrednega pritiska elementov, s katerimi smo bili prej na vsak korak, pri vsakem gibu v boju, pa ne bi bilo čudno, ako bi druge sile absorbirale našo pozornost. Mlada generacija skoraj več ne bo poznala junaške dobe naše narodne zgodovine. Kako hitro se v znoju vsakdanjih brig pozablja preteklost! Zato sem vesel, srečen in zadovoljen, ko vidim, da je ob današnjem jubileju naš narod v svojem narodnem idealizmu ravno tako strnjen, enoten in zbran, kakor pred dvajsetimi leti. Onim, ki bodo prišli za nami in katerih gledanje na svet ne bo tako ukoreninjeno v preteklosti, kakor je bilo naše, naj velja sledeča misel: Bog jc posadil vsakega človeka v določeno narodno občestvo in nihče, ki noče na svojo človeško, od Boga ustvarjeno podobo pljuniti in se ponižati na stališče brezpravne črede, ne more stati izven duhovnega in bojnega reda svojega naroda. Majniška ideja no sme v nas nikoli za-mreti. Pri nas tem manj, kot pri ostalih Jugoslovanih, kajti stojimo na najbolj izpostavljenem mestu naše narodne države. Kdo more prerokovati bodočnost? Ali jc blizu ali je daleč čas, ko sc 1. 1914 ponovi, morda hujše in strašnejše? Takrat bo usoda terjala od nas dokazov, ali smo sposobni obdržati, kar smo si ustvarili. Prevarano jc bilo človeštvo v upanju, da bo napočila doba, ko bodo ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi. Kakor se je s porogljivim zaničevanjem v mnogih državah zavrglo demokratično načelo enakosti, tako prepaja nekatere narode filozofija o nadvrednosti njih ras. Ta filozofija jim vbrizgava stare nagone pohlepa po tuji zemlji in zasužnjevanju drugih narodov. Temu moremo zoperstaviti samo eno: samo voljo, s katero mora biti prepojena sleherna celica našega organizma, da ostanemo za vsako ceno, za vsako žrtev, svobodni in nikomur sužnji. le mala peščica je ob strani stala. Položaj g. dr. Š. je postajal vedno bolj žalosten in nevaren. Dobival jc prožnje, da ga bodo ubili, Zhal se je in je solznih oči zapustil domovino. Oh, prežalosten konec toliko vplivnega moža. III. Zedinjenje t II. Po deklaraciji Po deklaraciji je razdor med nami rasel, odpor zoper dr. šusteršiča je bil od dne do dne silnejši. Ob tistem času je on z dvema prijuteljema večkrat na sestanke skliceval duhovnike in cestarjc. Vsi trije so jih spretno obdelovali in za dr. Š. pridobivali. Bil sem močnio žalosten, toda moical sem. Vitli:! sem pa, da se vsa zadeva tako razvija, da bo na eni strani dr. Š., z njim pa mnogo duhovnikov in cestarjev; na drugi strani bo pa ljudstvo, skoraj vsi izobraženci, posebno mlajši. Duhovniški ugled je hitro padal. Tiste jeseni so bile volitve delegatov za zborovanje v Budimpešti. Delegate so volil j poslanci. Zborovali so izmenoma nn Dunaju ali v Budimpešti. Gospod dr. Š. je hotel, da bo na Dunaju tudi to leto za delegata voljen on. Toda od povsod so vedno bolj zatrjevali, da poslanci g. dr. Š. ne bodo volili. Da se poučim o položaju, sem šel na Dunaj, kjer je bilo ravno zasedanje državnega zbora. Tu sem se prepričal, da dr. Š. nima več pristašev. Niso ga marali Slovenci iz Kranjske, še manj oni iz Štajerske, Korošci so ga nekako sovražili, Hrvatje niso o njem niti slišati hoteli. Goriški poslanec prošt Faidutti mi je svetoval, naj bi se dr. Š. odmaknil iz javnosti in nekoliko časa živel v zatišju. Ko sem se vrnil v Ljubljano, som šel k g. dr. šusteršiču. On je bil od početka korekten, toda od leta do leta je postajal vedno bolj samovoljen, gospodstva željen in je druge vedno bolj teroriziral. Imel je pa tak ugled, da sem jaz mislil, da brez njega Slovenija nc bi mogla obstati. Ker sem sc bal, sem krat svaril, češ, ila bo, hodeč po tovo propadel. To sem mu povedal ko som se vrnil z Dunaja. Opomini so bili brezuspešni. Ker je pa spoznal, da za delegata skoraj gotovo ne bo izvoljen, je sklical SLS in je dal izglasovati nalog poslancem, da ga morajo izvoliti. Vendar ni bil izvoljen. Ves ogorčen prihiti v Ljubljano, kot predsednik razpusti SLS in v strastnem oklicu hoče zbrati kmete v posebno stranko zoper nasprotnike. Jaz sem to pravočasno zvedel. Moral sem njegove pogubne nakane za še večji in bolj strasten razdor med nami preprečiti. S prijatelji sem se posvetoval. Napisni sem poziv z.a »Slovenca«, v katerem sem poudarjal, da stranka SLS 5e obstoji, da jo moramo obdržati, z nasprotniki pa postoputi mirno in tako pripraviti zopetno soglasje. Listu »Domoljub« sem prepovedal ponatisniti šusteršičev poziv kmetov. G. dr. Š. ni imel nobenega lista nn razpolago in tako sem ga jaz prehitel in sem vsaj zadržal ustanovitev strastne kmetske stranke. Razburjenost po deželi jc bila velikanska. Nnd polovico duhovnikov in to jako dobrih in uglednih se je zoper moj nastop odločilo. Oh, kako me je srce bolelo! Toda upa! sem. da bomo zopet edini, ko bo minila prva rnzdra-ženost in bodo gospodje mogli ves položaj prerešetavali. In res, v nekoliko mesecih -r je vso poleglo. Duhovniki smo sc zopet zedinili, Prišlo je do zedinjenja pod vplivom maj-niške deklaracije. Na predvečer se je v Ljubljani poleg »Zvezde« vršila proslava tega dne. Ker so mi zatrjevali, da cesar Karel od priseg odvezuje, sem se je udeležil tudi jaz. Bil sem zadnji govornik in sem približno tole povedal: »Pozdravljena Jugoslavija! Ako jo bodo voditelji vladali v strahu božjem, ter si prizadevali, da bi bili pravični vsem zednnjenim delom, nam l>o Jugoslavija priljubljena domača hiša in bomo v njej zadovoljno živeli. Ako pa jo bodo delali brez Boga, ako ne bodo gledali, da bi bili vsem delom pravični, tedaj gorje naši Jugoslaviji.« Kako smo bili veseli manifesta, ki ga jo tedanji kraljevič Aleksander v Belgrudu pri zedinjenju prečital! Toda kmalu je bil zavržen in dotičniki so našo državo tako vladali, da sem večkrut vzdihnil: »Ko bi bil na čelu naše države njen najhujši sovra/inik, bi jo komaj mogel tako pogubno vladati.« Vstajenje Glasnik (v narodni noši s slovensko z-astavo)* O, bedni narod moj, na tleh ležiš, tako ti tujec zveizal je roke... In za svobodo že stoletja krvavii, in nosiš na Kalvairijo svoj trdi križ. prišel je dan, da vstaneš tudi ti, da strgaš z rok jeklene te okove, da zbereš v domu svojem srpet sinove in svobodno zopet zaživiš. Vstal je mož z besedo jasno, tirjcu je v obraz povedal glasno, da je konec tvojih črnih dni, krvavih žuljev, suženjstva, vezi. Eden iz ljudstva: Kdo si, novi naš glasnik? Ljudstvo: Kdo si, novi naš glasnik? Beseda tvoja je kot olje, vino, ki ga vlivaš nam v pekoče rane, ki hladi nam bridko bolečino. Kdo si, novi naš glasnik? Glasnik: Narod moj, ob tla teptanj, še ti v žilah polje kri, tujec zdrobil te še ni, Narod moj teptani — — vstani! Eden Iz ljudstva (vstane): Pozdravljen, dneva novega glasnik! Ljudstvo (vstane): Pozdravljen, dneva novega glasnik! Ne bo nas tepel tujec več, — krvnik! Prostosti dan je zasijal, narod nov bo rasel zdaj iz tal, Tu »ffiG, glej nas »tvoje braie, pesem pojemo svobode zlate! Od majske deklaracije do ženevskega pakta in 1. decembra 1918 Dr. Korošec je bil v dunajskem državnem zboru podpredsednik Slovenskega kluba in pozneje Hrvatsko-slovenske zajednice ter ponovno član Avstrijske delegacije na Dunaju in v Budimpešti. Vodil je 1. 1010 obstrukcijo v proračunskem odseku državnega zbora proti ustanovitvi italijanske univerze v Trstu in potem zoper razmere na Hrvatskem (Čuvajev režim). Ko je dr. Sušteršič 4. marca 1914 odložil predsedstvo Ilrvatsko-slo-venskega kluba, je bil izvoljen za predsednika Korošec. Med vojno je politično življenje oživelo šele po Adlerjevem atentatu na ministrskega predsednika Sturghka in še bolj po smrti cesarja Franca Jožefa, ki je umrl 21. novembra 1916. Korošec je sklical 28. novembra 1916 v Gradcu sejo Hrvatsko-slovenskega kluba, kjer so kljub Sušteršičevemu odporu sklenili, tesnejše politično sodelovanje s Cehi. Ko so se pred tvoritvijo parlamenta 29. maja 1917 vsi jugoslovanski poslanci združili v Jugoslovanski klub, je bil Korošec izvoljen za predsednika. Na Krekov predlog je sklenil Jugoslovanski klub podati ob zopetni otvoritvi parlamenta 30. maja 1917 posebno državno-pravno deklaracijo. To »majsko deklaracijo« je prebral Korošec kot klubov predsednik, dasi ga je tudi pred sejo skušal ministrski predsednik Clam-Martinic pregovoriti, naj bi klub deklaracije ne podal, češ, da bo slabo vplivala na zunanji svet. Majska deklaracija je postala izhodišče velikega narodnega gibanja, zlasti ko so se na pobudo škofa Jegliča izjavili, za njo obe glavni slovenski stranki. Pogreb nenadno umrlega dr. Kreka (13. oktobra 1917) se je razvil v veličastno jugoslovansko manifestacijo, kjer je ob odprtem grobu govoril dr. Korošec, pričenši s pomembnimi besedami: »Dvignite glave, ker bliža se vaše odrešenje!« Medtem je bil dozorel prelom med Sušteršičevo in strujo dr. Kreka in dr. Korošca v SI>S. Dasi je bil od strankinega vodstva za kranjskega delegata določen dr. Sušteršič, je 13. novembra 1917 klubova večina izvolila dr. Korošca, na kar je dr. Sušteršič izstopil iz kluba ter hotel razdružiti stranko. Toda proti njemu se je postavil škof dr. Jeglič in za predsednika reorganizirane SLS je bil izvoljen 27. decembra 1917 prelat Andrej Kalan, za načelnika Vseslovenske ljudske stranke pa dr. Korošec. Po avdijenci dr. Korošca pri cesarju Karlu dne 18. junija 1917 je na ondi izraženo željo Jugoslovanov padla vlada Clama-Martinica, vladar je dr. Korošca vabil v novo Seidlerjevo vlado, kar je klub soglasno odklonil, vendar je sklenil z vsemi glasovi proti dvema (Hladnik in Prodan) glasovali za proračunski provizorij. Kmalu pa je pričel Jugoslovanski klub, tesno zvezan s Cehi, vedno ostrejšo opozicijo, spretno izrabljajoč zunanje politične dogodke (VVilsonov nastop, mirovna pogajanja v Brest-Litowskem). Spomladi 1918 se je razvilo živahno deklaracijsko gibanje po vsej Sloveniji. Vršili so se na prostem veliki tabori, kjer je govoril v prvi vrsti Korošec; največja manifestacija je bila 23. in 24. marca v Ljubljani, ko so zastopnice slovenskega ženstva izročile Korošcu knjige z nad 200.000 podpisi za majsko deklaracijo. Svoja agitacijska pota je usmeril Korošec vedno bolj tudi na Hrvatsko in Dalmacijo ter Bosno in na Češko. Po ponovnih Koroščevih razgovorih s Hrvati in Srbi v Zagrebu in Sarajevu so sprejeli 3. marca 1918 v Zagrebu deklaracijo tudi Hrvatje in muslimani, toda ra-dikalizirano — brez »habsburškega žezla —, dočim so člani Hrvatske srbske koalicije in bosanski Srbi stali še ob strani. Ob odkritju spominske plošče dr. Kreku v Št. Janžu se je ustanovil 16. avgusta v Ljubljani Narodni svet, čigar predsednik je postal Korošec. Ko se je bližal razpad monarhije in je^ zunanji minister Burian vabil vojskujoče se države na mirovne razgovore je 2. oktobra 1918 Korošec prečital v državnem zboru izjavo jugoslovanskih politikov, sklenjeno 24. septembra 1918 v Zagrebu, da more Avstro-ogrska govoriti le v imenu Nemcev in Madžarov, ostali narodi monarhije pa zahtevajo zase popolno pravico samoodločbe. Po bolgarski kapitulaciji so 4. oktobra tudi Avstro-Ogrska, Nemčija in Turčija prosile za mir, nakar se je 5 in 6. oktobra ustanovilo v Zagrebu Narodno vječe Slovencev, Hrvatov in Srbov, v katero jc vstopila 8. oktobra tudi Hrvatska srbska koalicija, za predsednika pa je bil 17. oktobra izvoljen dr. Korošec. Cesarjev manifest o federaciji Avstrije z dne 16. oktobra 1918 je Narodno Viječe odklonilo in zahtevalo zadinjenje vsega naroda SMS ne glede na kakršne koli meje v neodvisno državo. V tem smislu je 21. oktobra pozdravilo Wilsonov odgovor, ki priznava težnje Jugoslovanov po svobodi, in se pripravljajo po kapitulaciji Avstro-Ogrske 29. oktobra 1918, ko je postal Korošec šef eksekutivc za vse jugoslovanske pokrajine.« Videč, da se bliža konec vojne, ki so ga pa pričakovali šele za spomladi 1919, je odšel Korošec 25. oktobra 1918 s poslancem dr. M. Čin-grijo in dr. Žerjavom, ki je za Jugoslovanski klub zbiral in obdeloval gradivo za politične interpelacije, v Švico, ne kot odposlanec Narodnega Viječa, dasi v sporazumu z njim, da bi dobil zveze z inozemskimi politiki in se informiral o položaju. Par dni pred odhodom je poslal šef generalnega štaba Arz dr. Korošcu dva višja častnika, naj bi člani Jugoslovanskega kluba šli na italijansko fronto bodrit jugoslovanske vojake, kar je klub odklonil. General Landwehr pa je v soglasju s cesarjem predlagal Korošcu, naj bi sklenil premirje z Italijo, zato bi pa v šestih tednih demobilizirali laško fronto, če prevzamejo jugoslovanske dežele dotlej nje presldarju, ki je le pre-rad pokazal, da se tudi ploskanja raznih -chov in -tschev ne brani in da ga je pripravljen celo nagraditi. Bili eo nedovzetni za kakršnokoli ustavno izpremembo v Avstriji, pa naj so razmere še bolj kazale, da z glavo ne bo mogoče iti skozi zid. Za nj'e je obstojalo samo nemštvo, Slovani pa le pod njegovim pokroviteljstvom, dokler toliko ne napredujejo, da bodo v celoti poslali Nemci. Bila je to domišljava struja. slepa za dejansko življenje, zaverovana samo v svoje visokodoneče fraze, ki pa je znala nositi glavo .pokonci, saj je bila pri gospodarju najbolj v čislih, dokler je gospodaril. Ko je po majniški deklaraciji že ves svet vedel, da se bo morala Avstrija temeljito preurediti, ako bo imela še čas, so tudi ti nacionalisti začeli mislili na izpremembe, ki jih bo treba izvesti »trezno mislečim Jugoslovanom« na ljubo, toda vse njihovo [»puščanje je bilo ovrženo z raznimi »aber«, »jedoch«. Po takih dostavkih so povedali, kaj vse mora ostati pri starem, kateri temelji države so nedotakljivi in kdor je njihove predloge pogledal od bliže, je moral videti, da so prij>ravljeni »dati« samo prazno tolažbo, za prvo silo, da se najhujši odpor proti dotedanji ureditvi nekoliko poleže. Vse drugo so bili pripravljeni »dati« Slovanom, razen prav tistega, kar so Slovani sami želeli. Slejkoprej je njim ostal ideal — nemštvo, katero so negovali in vsiljevali na vseh straneh. Narionalistom nasproti so stale vrste narodnjakov. Nihče ni bolj teh vrst sklenil kot majniška deklaracija. Sprva boječi odjior proti ošabnim nacionalistom je zereča potreba, kateri je bilo treba zadostiti še pred vstojiora v parlament. Nič bolje se ni godilo drugim Jugoslovanom, zlasti Hrvatom v avstrijski polovici monarhije, tudi ti so bridko čutili potrebo po močnem, skupnem nastopu. Do konca leta 1916 so razmere že tako dozorele, da ni bil »zagotovljen le skupen nastop vseh slovenskih poslancev, ampak da so tudi vsi avstrijski Hrvatje obljubili vstopiti v skupni klub avstrijskih Jugoslovauov. Še preden pa je bila prebrana majniška deklaracija na najbolj pristojnem mestu, pred vlado in vsemi avstrijskimi poslanci, so po Avstriji že strašile vesti o delu emigracije, ki je zunaj območja državnih pravdnikov lahko odkrito delovala proti Avstroogrski kot slovanskem okviru. »Corrie-re deLIa Sera« z dne 8. januarja 1917 je poročala, da je imel Tomaž Masaryk v Londonu neko predavanje o Avstriji, v katerem je tudi dejal, da »Čehi zahtevajo neodvisnost, Jugoslovani pa se hočejo združiti v Veliki Srbiji«. Ta novica je bila seveda že zadosten razlog, da bo vsako količkaj podobno gibanje že v početku obsojeno kot veleizdajniško in da bodo vsakemu takemu politiku, ki bi predlagal Ie kaj podobnega, takoj naprtili, da je v zvezi z obsojeno emigracijo. Zalo so morali krogi znotraj Avstrije vedno jx>udarjati, da se vsi njihovi predlogi nanašajo samo na dosedanje meje Avstrije in da njihovo snovanje nima nič skupnega z delom emigrantov, ki so vodili diplomatično akcijo; doma pa je bilo treba ljudskega gibanja. Zavest, da bo Nemec najbrž trdo držal svojo posest, je obojne navdajala z mislijo, da bo po eden težko kaj opravil proti njemu, zato se je treba združiti. »Slovenec i Hrvat, za uvjek brat i brat« je bilo geslo in pesem. »Slovenec« z dne 11. jan. 1917 je takole razložil upravičenost tesnejših vezi s Hrvati: »... kako globoko čutijo celo naši mali ono vez, ki nas veže z bratskim hrvatskim narodom. Kako ljuba in prisrčna jim je govorica s hrvatskim naglasom in končnico, da svojim staršem, tovarišem, učiteljem in vzgojiteljem mesto slovensko pomotoma pa po naravi in neprisiljeno odgovarjajo v hrvatskem jeziku. Pa ne le naši mali — ampak tudi naši veliki; bratje in očetje so izkusili ono vez v težkih in hudih bojih na različnih bojiščih, ki nas veže na bratski narod. Tudi v teh težkih časih velja: Slovenac i Hrvat, za uvjek brat i brat, u veselju i u tuzi.« Deklaracije Po triletnem parlamentarnem premirju, ki pa — mimogrede povedano — državi ni prav nič Ho-ristilo, je bil za dan 30. maja 1917 zopet sklican parlament. Ameriki sc je zdela vojna, ki se ni marala odločiti na nobeno 6tran, že predolga in je s svojimi svežimi četami in stroji posegla vanjo. Avstrija je segla po zadnjih moških: klicala je pod orožje 18 letne mladeniče in jih tirala pred sovražna topovska žrela. Slovenski in hrvatski poslanci (Istra in Dalmacija) so se že pred tem zasedanjem združili v Jugoslovanski klub. Za načelnika je bil izvoljen dotedanji načelnik Hrvatsko-slovenskega kluba dr. Anton Korošec, za njegovega namestnika pa istrski poslanec dr. Laginja. Klub je štel 33 [>oslancev (brez Povšeta, Mandiča, Grafenauerja in Gregori-na). Bil je torej dovolj močna skupina v dunajskem parlamentu, jk) trdni disciplini in neustrašenem nastopu pa je imel v razvoju dogodkov veliko večji pomen, kakor bi ga pa mogel imeti po številu. Dva dogodka iz tega zasedanja dunajskega jwrlamenla bi mogla biti za zgodovino važna, pa je ostal važen samo eden. Prestolni govor in deklaracije slovanskih zastopnikov. Prestolni govor so dogodki kmalu prevpili in vsak zgodovinar bo šel lahko mimo njega, deklaracije pn so sprožile silen plaz. ki ga ni mogla ustaviti ne diplomatična pretkanost ne sila orožja. Takoj prvi dan zasedanja, ko se o posameznih točkah dnevnega reda še niti razpravljati ne začne, so padle le deklaracije, v katerih so slovanski jki-slanci neustrašeno jx>vednli, v kakšni smeri se l>odo udeleževali parlamentarnega dela. V imenu češkega kiuiia ie poslanec članek podal sledečo izjavo: »Delegacijo češkega naroda pTešinja globoko prepričanje, da delna dualistična oblika očividno škoduje skupnim koristim, ker je ustvarila gospodujoče in zatirane narode. Korist cele države kakor tudi dinastije zahteva, da se odpravijo vse narodne predpravice in da se zagotovi vsestranski napredek vsakega naroda. Habeburško-lorenška monarhija naj se zato izpremeni v zvezno državo svobodnih in enakopravnih držav, kar je brezpogojno potrebno. Na čelu našega naroda bomo delali na zvezo vseh rodov češko-slo vanskega naroda v demokratični državi. Ne sme se prezreti pri tem, da živi češko-slovanski rod skupno v zgodovinskih mejah naše češke domovine.« Nato je podal izjavo predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošee: »Podpisani poslanci, ki s« sdroženi v Jugoslovanskem klubn, izjavljajo, da a&htevajo temeljem narodnega načela in hrvatskega državnega prava, naj se vse cemlje monarhije, v katerih bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo v samostojno državno telo pod iezlom habsburško-lorenške monarhije, ki bodi prosto vsakega narodnega gospodstva tujeev in ki bodi zgrajeno na demokratičnem temelju. Za nresničitev te zahteve enotnega naroda bodo zastavili vse svoje sile. S tem pridržkom se bodo podpisanci udeleževali del parlamenta.« Poslanec Kalina (Čeh) je izrazil simpatije ruski revoluciji in načelom svobode, enakosti in bratstva vseh narodov, ki jih zastopa. Ukrajinec poslanee Petruszevie« ie zahteval, naj se ustvari državna enota ukrajinskih ozemelj ▼ okviru skupne državne organizacije. Protestiral je proti utelesit vi ukrajinskega ozemlja holmske pokrajine, Podlesja in Volinije kraljevini Poljski, ki se namerava ustvariti. Pozdravljal je stremljenja Ukrajincev v Rusiji, ki zahtevajo, da sami določajo državno obliko. '< "! Načelnik Poljskega kola poslanee Lafeankl je izjavil: »Poljsko kolo bo zavzelo glede na poljsko vprašanje svoje stališče v primernem trenutku.« — Poljak Stapinski je izjavil: »Poljaki zavzemajo stališče, da se morajo združiti vsa ozemlja, v katerih bivajo Poljaki.« Nato je vstal še poslanec Pacher (Čeh po rodu) in izjavil za nemško narodno svežo in krščanske socialee: »Vsak poizkus, da se vnovič prebndi Češko državno pravo in državnopravna stremljenja jugoslovanskih poslancev, bodo zadela na odločno obrambo avstrijskih Nemcev.« (Besedila po »Slovencu« z dne 31. maja 1917.) Ministrski predsednik je dejal, da bo vlada do vseh teh deklaracij zavzela svoje stališče na eni prvih sej po prestolnem govoru. Ta seja pa je bila nato prekinjena. Na prihodnji seji je pokazal na glavni »greh« teh deklaracij: »V teh izjavah vidim premalo zanimanja za državo.« Čez 18 dni je moral odstopiti z vsem svojim ministrstvom, »Slovenec« je zapisal, da je »umrl na jugoslovanskem vprašanju«. Gibanje se je začelo Majniška deklaracija za slovenske ožje politične kroge sicer ni prišla nenadoma, tudi avstrijska vlada je slutila, da se nekaj pripravlja, vendar pa je vse presenetila in v prvem letu sprožila ostre debate v parlamentu, na jesen je bila že vsebina najbolj splošnega in mladega življenja polnega gibanja, ki je valovalo vse leto 1918 tja do ustanovitve samostojne države avstroogrskih Jugoslovanov pod Narodnim viječem v Zagrebu in do ustanovitve kraljevine SHS. Ze 13. junija je dr. Korošec ponovno govoril o zahtevah Jugoslovanov monarhije in ostro bičal nemško hegemonijo, ki vso zateve slovanskega prebivalstva v državi odlaga na čas, »ko bo Groea ustanovil zadnjo nemško šulferajnsko šolo v Dalmaciji, ko bo Dobernigg ponemčil zadnjega Korošca in ko bo Wolf postavil most do Adrije.« Naslednji dan je »Slovenec« v uvodniku imenoval jugoslovansko vprašanje »najvažnejše vprašanje cesarstva«. Proti celjskemu poslancu Marckhlu, ki je majniško deklaracijo obdolžil veleizdajstva, je 17. junija nastopil jsoslanec dr. Ravnihar, ki je dejal, da »Slovenci za neprimerno hrabrost naših vojakov ne zahtevamo dobrot, zahtevamo pa enakost in svobodo kot jo imajo Nemci. Naravnih poti naših zahtev ne bodo ustavile ne avstrijske ne madžarske oblasti. Narava bo sama predrla vse izumetničene sile.« 24. junija pa je v imenu Jugoslovanskega kluba poslancu Marckhlu vrgel v obraz, da se je j>oslužil jjodle denuncijacije. Doktor Laginja je 18. junija govoril, da je »Avstrija kot druga nemška država nemogoča«. Pred ves parlament je postavil vprašanje: »Ali mislite, da se Hrvatje in Slovenci bi jejo za nemško Avstrijo?« »Kot zastopniki kmetskega ljudstva ne bomo nikdar odnehali, dokler no dobimo narodne avtonomije, katere ozemlje sc bo krilo z vsem rodom enega jezika«, je poudarjal. Dr. Krek pa je zaklical parlamentu in vladi: »Gorje državi, ki last-n e n a r o d o t a j i.< Hočeš, nočeš, moraš, so morali tudi Nemci vgrizniti v to grenko jugoslovansko jabolko, ki jim je neprestano ležalo na mizi. Začeli so o njem razpravljali, predavati in pisati. »Wiener Allgemeine Zeitnng« z dne 23. junija je zapisala: »Moramo rešiti jugoslovansko vprašanje, preden pojdemo k mirovni konferenci, da nam ne bo šele tam treba nd nasprotnikov poslušati predlogov, kako naj jih rešimo.« Toda nacionalisti so bili zn vsak lak nasvet giuhi ali pn so mu pristavili kak svoj »aber« ali »jedoch«, država pa jim je čim dalje Pogled na palačo dunajskega parlamenta, v katerem smo Slovenci desetletja vodili žilave boje za svoje pravice, dne 30. maja leta 1917. pa z majsko deklaracijo pred vsem svetom dokumentirali svojo ■abtevo po popolnem osvobojen ju. bolj uhajala te rok. Tudi Inozemski listi m revije eo večkrat svetovali, da bo konec koncev tem zahtevam le treba ugoditi, toda baš ko se je nemški šovinizem pripravljal, da bi odnehal, je izgubil tla pod nogami, velfko državo. V juliju 1917 ee je že pojavilo vprašanje nove ustave. S tem bi ee moglo jugoslovansko vprašanje samo za silo rešiti in še to le deloma, samo na avstrijski polovici države. Oblast ustavnega odseka ali državnega sveta »pride ca nas v poštev le v toliko, kolikor daleč sega avstrijska teritorijalna oblast, t j. slovensko ozemlje na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem in v Istri in hrvaško v Istri in Dalmaciji. Da ta rešitev ne obsega oelega problema, je jasno, ampak silno majhen dal in majhen delokrog. Kaj bodo rekli Hrvatje in Srbi v kraljevini, kaj Bosanci in Hercegovinci? Kaj Črnogorci in Srbi? To so vprašanja, katerih avstrijski ustarvni odsek ne bo reševal sam, ker jih ne more.« (»Slovenec* 18. julija 1917.) Dne 16. septembra 1917 so zastopniki Slovencev v Ljuhljani podpisali izjavo, v kateri 6e »solidarno pridružujemo državnopravni deklaraciji Jugoslovanskega kluba * dne 30. maja. Po našem živem prepričanju je bodočnost habsburške monarhije mogoča le na načelu resnične svobode narodov, a bodočnost našega naroda le na načelu združenja Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki prebivajo v naši monarhiji. Oboje, svobodo in edinstvo pa more našemu narodu aagotoriti in ohraniti le samostojna, na načelu samoodločbe narodov zgrajena jugoslovanska država pod žezlom habsburške dinastije.« Izjavo so podpisali knezoškof ljubljanski dr. A. B. Jeglič, stolni kanonik prelat Andrej Kalan, stolni kanonik dr. Josip Gruden; za SLS; načeilnik stranke dr. šušteršič; za Narodno napredno stranko: dr. Ivan Tavčar in dr. Karel Triller; za Slovensko katoliško delavsko demokracijo: Mihael Moškere, Frane Vidie in Anton Znidaršič. Na setji vodstva SLS dne 18. septembra so bile te misli ponovno sprejete, v istih dneh pa je prišlo tudi poročilo iz Trsta, da se je tudi ondotno politično društvo »Edinost« postavilo na stališče deklaracije; • tem je bila podana solidarna manifestacija vsega naroda ▼ smislu deklaracije in ovrženo morebitno natolcevanje, kakor da deklaracija ne bi bila izraz volje vsega našega naroda.« 20. septembra 6e je deklaraciji pridružila slovenska duhovščina tržaško škofije. Cez teden dni je dr. Lovro Pogačnik grmel v parlamentu: »Prost moram biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospodi ...največja nevarnost i a državo je e. kr. renegatstvo. Proč z umetnimi deželnimi mejami, proč i dualizmom privilegiranih in tlačenih narodov. Proč i birokrati-čnim centralizmom. Vstane naj nova država, zve/,a svobodnih, združenih, demokratično vladanih, zadovoljnih narodov pod žezlom Habsburžanov. Hočemo biti svobodno ljudstvo bratov, nočemo biti hlapoi. Kot plačilo svojega junaštva zahteva Jugoslovan svobodo.« 9. oktobra 1917 je »Slovenec« izpolnil žalostno dolžnost, da je sporočil javnosti — smrt dr. Kreka. Toda tudi ta žalosten dogodek se je razvil v silno manifestacijo jugoslovanske misli, kakor jo obsega majniška deklaracija. Te misli nobena sila ni mogla več ustaviti. Postala je ljudska in je z njim živela. Ker so nacionalisti hoteli po svetu, zlasti avstrijskem razvpiti, da 6o to le sanje in naklepi nekaterih hujskačev, so ee oglasili najbližji zastopniki ljudstva — župani in s svojimi odbori pošiljali izjave, da se brez pridržkov pridružujejo izjavi Jugoslovanskega kluba. Vse je bilo razgibano, od Trsta do Prekmurja, od zadnje koroške vasi do Kolpe; pogreb dr. Kreka se je izpremenil v samozavesten pohod naroda, ki 6e je zavedel samega sebe in ki je med seboj slutil krepko in dalekovidno vodstvo. Parlament je na jesen zopet začel zasedati in dr. Korošec je neomajno branil načela majniške deklaracije in razkrival zločine vojaških oblasti nad slovanskim prebivalstvom. Ves slovanski svet je imel pred očmi, neštetokrat je govoril za Bosno in Dalmacijo in Istro in prejemal od vseh strani izjave, v katerih se Jugoslovanskemu klubu in njegovi deklaraciji izraža popolno zaupanje. Oglašali 60 se slovenski akademiki iz vseh avstrijskih univerzitetnih mest in brez ozira na kakršnokoli prepričanje dajali priznanje narodnemu proglasu — majniški deklaraciji. Hrvatsko-srbska koalicija v hrvatskem saboru v Zagrebu je dne 8. decembra 1917 izjavila, da bo podpirala vsako delo za mir, »ki naj garantira vsem narodom in tudi enotnemu narodu Hrvatov, Srbov in Slovencev popolno svobodo državnega, kulturnega in gospodarskega življenja in napredka«. Državni pravdnik je prvotno poročilo sicer zaplenil, pa je to izjavo prebral poslanec Vrstovšek v parlamentu in naslednji dan je »Slovenec« že poročal, kaj je Vrstovšek bral. Slovenske narodne žene in dekleta so slovesno izjavile, »da smo za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba ter zahtevamo v habsburški monarhiji ujedinjcnje našega slovenskn-hrvtaskega-srbskega naroda... Pozdrvaljnmo naše poslance v Jugoslovanskem klubu... Resničen mir prinese našemu narodu le zjedinjena Jugoslavija, kakor jo naši poslanci v svoji deklaraciji zahtevajo.« Izjavo 6ta podpisali Cilka Krekova in Franja dr. Tavčarjeva, do 15. decembra 1917 pa jo je že podpisalo nad 10.00 žena in deklet. Ob koncu leta 1917 je deklaracijo ponovno sprejel shod zaupnikov prenovljene, prave slovenske SLS, sprejela jo jc duhovščina splitske in šibeniške škofije, duhovščina otokov Hvara in Visa, Hrvatska narodna zajed-nica za Bosno in Hercegovino — V6e je bilo v znamenju deklaracije, odpor nemških nacionalistov jc Ugašal vsak dan bolj. Največje vrednosti pri vsem tem pa je bilo.to, da je bil ves narod ob tej misli na svobodo tako edin, kakor morda še zlepa ne v vsej naši zgodovini. Vse duše eo bile pripravljene za velike shode v letu 1918 in za veliko borbo v zadnjem dunajskem parlamentu. Nobeno nasprotovanje te misli ni moclo več ustaviti, niti odpad in izstop dr. šušteršiča in Jakliča, niti odpoved sarajevskega nadškofa dr. Sfadlerja in frankovcev, majniška deklaracija je vse vzvalovala in vse vodila, pretresljaji eo jo Ve še bolj utrdili. Nacionalisti proti narodnjakom Nemci in njihovi nacionalisti eo takoj, ko je bila prebrana, zaslutili, kaj skriva v sebi in so se-eo seveda tudi takoj planili po njej kot po proti-državnemu .ukrepu, ki ga je treba v kali zadušiti. Celjski nacionalistični list »Deutsche Wacht< je napisal dolg članek pod naslovom »Jugoslovanska politika v službi antante«. Graški »Grazer Tag-blatt« je dejal, da so se slovenski politiki dotaknili stvari, »ki spadajo v celoti h glavnim vzrokom svetovne vojne«. »Tagespost« je trdila, da eo slovenski politiki s to izjavo napravili »veliko napako«: »Junaštvo slovenskih čet in nasprotje proti Italijanom sta začela ustvarjati za Slovence ugodnejši položaj, kot jim gre po številu in pomenu. S svojo demonstracijo so temu ugodnemu stališču samo škodovali.« Ministrski predsednik Clam-Martinitz je v odgovoru vlade proti jugoslovanskemu programu deKlaracije postavil program vlade: »Program vlade je Avstrija.« Razburjali so se tudi Madjari, katerim je bilo izročenih v varstvo precejšnje število Jugoslovanov. »Magyar Hirlap« je o »intrigah«, komedijah in nezvestobi ilirizma« in o »jugoslovanski politiki« dejal: »Vsakega smatramo za sovražnika, ki bo nastopal kjerkoli in pod kakršnimkoli naslovom, smotrom in pomočjo proti našim vojnim in mirovnim ciljem. Kdor bi hotel — in naj si bo samo v mislih — načeti nerazdeljenost Ogrska, teoretično ali praktično, iz lastnega nagiba ali po višjem naročilu ali miru na ljubo, bo našel na Ogrskem in pri Madžarih smrtnega in na v6e pripravljenega sovražnika.« (»Slovenec« 11. avgusta 1917.) Nacionalistični »Volksrat« je 19. avgusta zboroval v Celju; zborovanje je vodil dr. Ambro-schitsch. Sprejeta je bila resolucija, ki pravi, da je Dr. Mofic Hruban, minister rn podpredsednik senata č. S. R.i Pred dvajsetimi teti Spomini Čeha na borbe na Duna}u za samostojnost Cehov in Slovencev J omogočil^ enoten^nasto^_^nano^ je. da^je^imela^fe- linii. Ko je potem po dr. Korošcu prečital poseben proglas državnopravni radikalni češki poslanec Ant. Kalina v svojem imenu ter v -imenu poslanca Prunara, v katerem je zahteval »popolno samostojnost na podlagi zgodovinskega prava ter čas beži ko voda. Leto za leto pada v brezdno preteklosti in prič burnih predprevratnih dob bo vedno manj in manj. Zato je dobro, da oživljajo, • 1 VJV HA vi iu A V >J V IVtVlJU^ V*M J^ ..............,1 --- -------,, ----- ,1 7 U ' . , y ■ , , ( treba »zahteve po ustanovitvi lastnega državnega ! dokler jih je še kaj. spomini na one čase, ki so ! "a podlagi naravnega prava razširitev te samo- . . n. w . . n , .. ... , ! ____■____..i' ,___, - \ _ ____- ---- --------1--- -I* clninncti v Hnlm floinAltropiirt in cnnirtfl,llfw'f>vanifl telesa za Slovence, Hrvate in »Srbe ali pa tudi vsako združitev preko deželnih mej z vsemi sredstvi pobijati, ker stoje te zahteve v službi sporazuma.« Nacionalistični »Štajerc« je dne 'X. avgusta 1917 pisal: »Za jugoslovanstvo bi se med preprostim ljudstvom nobena mačka ne zmenila, ko bi izvestni hujskači res dostikrat precej zaspane oblasti ne delali vedno in znova krčevite poskuse, da uprizarjajo nevoljo... Zato so iznašli besedo, da morajo pasti meje habsburških kronovin in da se moramo združiti vsi Slovenci. Ja, to bi bilo združenje pod klobukom panslavističnega farštva. Ta hnjskarija stoji v službi naših sovražnikov. To, kar zahtevajo naši Jugoslovani doma, to je šele zadnjič zahteval širokoustno srbski minister Pašič, eden glavnih povzročiteljev te krvave vojske. Jugoslovanstvo je kakor plevel, ki ti ga je sovražni sosed na tvoje polje zasejal. Tega ee ne sme nikdar pozabiti.« Ko je šel dr. Korošec v avgustu 1917. v Zagreb in v Sarajevo, da bi se prepričal, kakšno razpoloženje vlada tam doli in da bi navezal tesnejše stike z ondotnimi voditelji, je madžarski list »A Nap« takole rohnel proti njemu: »Kje je hrvatski ban, kje zagrebški državni pravdnik, da še ni aretiran jugoslovanski poslanec dr. Korošec, ki na madžarski zemlji v Zagrebu organizira upor in napravlja veleizdajalske poskuse proti politični in teritorialni integriteti ogrske države. Ali, ako ti ne znajo izpolnjevati svojih dolžnosti, kje je ogrska vlada, katera ne da aretirati in v verige ukovati j stala zvesto ob strani češki delegaciji gospoda dr. Korošca, tujega državljana. Ako uide ----- ' ~ ------- ------- — rwl veleizdajalec dr. Korošec nazaj v Avstrijo, ga je madžarska vlada izpustila iz svojih rok. Kolomaa Tisza je dal leta 1876 aretirati Milctifa in ga uko-vanega v železje pripeljati v Vac. a gospod dr. Korošec ni vreden za las manjc kakor pa Milctič. Končno: Kaj dela Korošec v Zagrebu? Nič drugega, kakor da hujska Hrvate, da se odtrgajo od krone sv. Štefana in da kot samostojna dežela vstopijo v avstrijsko federalistično državno zvezo. (»To mi hočemo«, je »Slovenec« pristavil v ponatisu teh groženj). Nihče ne reče. da Koroščevo delovanje v Zagrebu ni zločin veleizdaje proti teritorialni integriteti ogrske države. Zato imamo mi preklelo dolžnost, da obesimo na prvo drevo vsakega, ki pripravljali bodoče dneve, in na pomembne dogodke, ki so se dogajali v onih časih. Tak pomemben zgodovinski mejnik je na primer dan 30. maja 1917 za nas Čehe in Slovake in za vas zveste naše brale Slovence in za ves jugoslovanski narod. Pred 20 leti je končno sklicala dunajska vlada parlamenl. Vlada ni več mogla čakati in je bila prisiljena sklicati parlament, da ugodi našim iu vašim nujnim zahtevam. Dolgo se je izgovarjala, da to ni mogoče, ker je bil zgradba dunajskega parlamenta spremenjena v bolnišnico za ranjene vojake. Še imam hektografirani program zabavnega večera, ki se je vršil v sijajni palači zakonodavnega poslopja na Ringstrasse. Pripisal sem nanj opazko: »somrak monarhije — finis!« Ko nismo mogli doseči sklicanja parlamenta, smo se trudili, da se sklice vsaj moravski deželni zbor. Nekega dne sem skupaj z msg. Janoni Šrainkom obiskal ministrskega predsednika grofa Clama-Martinica, da skliče moravski deželni zbor. Ta zbor je bil tedaj edini zakonodavni zlior v deželah svetovaclavske krone, čigar zakonodavna perijoda je po tedanjih zakonih še trajala, in se ni mogel uveljavljati izgovor, da to ni mogoče. Vendar nismo našli razumevanja, ki smo ga mogli pričakovati od potomca znanih pobornikov za državnopravne zahteve češkega historičnega plemstva Jindricha in Ricliarda Ciam-Martinicev, ki sta Franti- škom Ladislavom Riegrom na čelu. Odtujil se je našim težnjam v dunajskem ozračju — kakor mnogi drugi. Končno so pa le razmere izsilile sklicanje parlamenta. To je bilo v maju 1017. Znani proglas čeških pisateljev je vzpodbudil češko javnost in razburil vso avstrijsko javnost. V takem razpoloženju se je sestal parlament. Dan 30. maja 1917 je postal zgodovinski zaradi proglasa češke delegacije in zlasti tudi zaradi proglasa Slovencev, ki ga je tolmačil vaš navdušeni zastopnik v državnem zboru dr. Anton Korošec. Spominjam se tega dne, kakor da to bilo danes. Taki dogodki ostanejo v trajnem spominu. Češka delegacija je iskala obliko za državnopravni proglas, ki bi ustrezal vsem češkim strankam in stojnosti v duhu demokracije in samoodločevanja na ves narod češkoslovaški, ki je zatiran pod i tujim gospostvom,« so še sledili proglasi Poljakov in Ukrajincev. — V tem razburjenju so podali 1 končno tudi Nemci svoj proglas, v katerem so j odločno odklanjali težnje po češki državnopravni samostojnosti in so proglašali, da bi vsak poskus obnovitve češkega državnega prava, ki bi nasprotoval pravici Nemcev na narodno avtonomijo na Češkem, naletel na najskrajnejši odpor vseh I Nemcev v državi. Govornik Nemcev je bil poslanec Paeher s Češkega, ki je celo odklonil državnopravne za-i hteve češkega naroda kot bagatelo in kot »enkrat t za vselej odklonjeno zadevo«. V splošnem razburjenju je bila ta prva med vojno sklicana seja dunajskega parlamenta zaključena. Proglas |x>3lanca dr. Antona Korošca po proglasu češke delegacije je vzbudil največjo osupnjenost in je bil dokaz, da so se Slovenci in jugoslovanska delegacija postavili na stran Čehov v borbi za samostojnost. Koroščeva izjava je vzbudila tudi navdušenje na češki strani in v celokupni češki javnosti na češkem, Moravskem in v Šleziji. Takratnih razmer ne smemo presojati z današnjega stališča. Čim večji bo odstop od teh dob, lom več in bolj1 bo mogoče ceniti stvarno in prn-I vično tedanje dogodke. Ril je to pomemben in i važen fin v bojih in borbah slovanskih narodov monarhije za samostojnost V vrstah čeških in jugoslovanskih poslancev gotovo ni bilo niti enega, ki ne bi bil hotel udano služiti tej veliki misli. Pota morejo različna biti — misel pa imejmo , skupno, t Te pesnikove besede so veljale tudi tu. i Zato ostane Koroščeva izjava, njegova »majska deklaracija« na vekomaj nele v zgodovini obnovljene in zediujene jugoslovansko države. temveč tudi v zgodovini češkoslovaških bojev za samostojnost, dogodek največjo zgodovinske važnosti in mejnik v bojih zn samostojnost. Kot Čeh in — to smem s pravico reči — zvest prijatelj Slovencev, se spominjam po 20 letih hva- (Nadaljevanje na strani 4. spodaj.) Iz bojev slovenskega naroda za zedinfeno in avtonomno Slovenijo v svobedni Jugoslaviji. Dr. Koroščev tabor v Žalcu dne 17. marca 1918., katerega <■<■ je udeležilo nad 6C00 ljudi in na kalereni je bila med nepopisnim navd,'ier.jfm sprejeta resolucija za popolnoma samostojno Jugoslavijo. Slika je oo sneta med govorom dr. Korošca (na govorniškem odru na desni I. prihaja k nam iz Avstrije, da pri nas na tem temelju hujska. Torej — kaj dela ogrska vlada? Ali spi?« »Slovenec« je dne 4. septembra vse to po-j natisnil v slovenskem prevodu, pa se noben Slove-i vene ni nič bal. Val je pljuskal naprej. Le da bo burk popoln, se je ta »ogrska vlada« nekako čez 15 dni prebudila in dr. Korošca — zaprla. Koloman Tisza! V takih borbah je minevalo leto 1917. Predzadnji dan maja se je začela junaška doba slovenskega naroda kot celote, ki je neukročeno vihrala skozi vse leto 1918. Vse je bilo na nogah, laiki, duhovniki, politiki, kmetje in delavci — kolikor jih je pač bilo doma, še celo ženske in otroci. Stranke so skoro popolnoma stopile v ozadje, vse je zajel en val: »zedinjenje in svoboda«. MoTda v nobeni zgodovinski dobi ni bila sloga tako splošna kakor v teh veselih dneh, ki so prevpili celo žalost vojne. Deklaracijsko gibanje je bilo narodno, zato je imel k njemu dostop vsak, ki je količkaj z narodom čutil. Zato so tudi vsi pristopili, razen listih, ki so si pridržali ime »nacionalisti«. Milko Brezigar, sedanji solastnik »Jutra«, je 1918 izdal knjigo »Osnu- tek slovenskega narodnega gospodarstva« in jo poklonil »dr. Antonu Korošcu, izvršitelju jugoslo-siovanskega testamenta«. Ob smrti dr. Kraka je Narodno-naprsna stranka izrazila Jugoslovanskemu klubu sožalje z besedami: »Z vsem slovenskim, jugoslovanskim narodom čuti tudi Narodno-napred-na stranka bridko izgubo, ki nas je zadela s pre-rano smrtjo gospoda poslanca dr. J. Kv. Kreka Usoda ga nam je iztrgala v trenotku. ko jo z vso vnemo duha in srca stal med prvimi bojevniki sa našo narodno svobodo, za ujedinjcnje. Ob svežem grobu moža, ki je v velikem času tako visoko dvignil zastavo edinosti v boju za skupne cilje, obnovimo prisego neomajne »ložnosti v boju za sveto skupno stvar.« Pismo sta podpisala dr. I. Tavčar kot predsednik ,in Adolf Ribnikar, drugi solastnik »Jutra«, kot tajnik stranke. Na shodih eo govorili ljudje vseh skupin, dr. Kramer n. pr. je govoril na velikem shodu v Ljuhljani, podpise eo nabirale ženskie in dekleta obeh taborov. Zadeva je bila narodna, zato so vsi narodnjaki prijeli za delo. Kdor danes to dobo zaničuje, narod zaničuje, sprejel je umazano dedščino — nacionalistov. Izza junaške dobe slovenskega naroda: V Deklaracija, ki jo je 30. maja 1917 ▼ dunajskem parlamentu v imenu Jugoslovanskega kluba prebral dr. Anton Korošec, je silno razgibala vse slovenske dežele. Od mesta do mesta, od trga do trga, od vasi do vasi, od hiše do hiše je šla ta novica. Večina pravega pomena te deklaracije takrat še ni razumela, čudili so se pa vsi pogumu slovenskih in hrvatskih poslancev, ki so v času, ko sta divjala po slovenskih deželah avstrijski nem-ško-nacionalni režim in soldateska, izmozgavala ljudstvo in ga pritiskala k tlom, javno in glasno povzdignili svoj glas in zahtevali državno samostojnost in politično svobodo za slovenske dežele in slovensko ljudstvo . Prvi, ki se je izjavil za majniško deklaracijo in jo podpisal, je bil neustrašeni vladik/i ljubljanske škofije dr. Anton Bonaventura Jeglič. Ža njim jo je podpisala skoro brez izjeme vsa slovenska duhovščina, sledila je Slovenska ljudska stranka in Narodno-napredna stranka. Temu zgledu so sledile vse slovenske občine, ki so se izjavilo za deklaracijo in odposlale tozadevne izjave Jugoslovanskemu klubu na Dunaju. Zavedne slovenske žene so začele obširno akcijo za podpisovanje deklaracije med slovenskim ženstvom. V mesta in trge, do zadnje gorske vasice so romale pole za podpis deklaracije. In slovenska dekleta in žene so se v takem številu odzvale vabilu za podpis, da so se vsi čudili. Nad 200.000 slovenskih žen in deklet se je izjavilo za deklaracijo in jo podpisalo. Ta zbirka podpisov je bila zgodovinsko dejanje. Važnost dnevnega dogodka ni odvisna od tega, kako ga ocenjejmo sami, ki smo pri njem udeleženi, ampak od tega, kako vpliva, kako deluje na čas in okolico. In če s tega vidika premotrivamo pomen teh 200.000 podpisov, moremo reči, da že takrat niso ostali brez uspeha. Nemška javnost se je vznemirila, začela je računati z nami, jela klicati: Jug planiti! Naj[M>membnejše pri nabiranju teh podpisov pa je bilo dejstvo, da so bili dejanje najuspešnejše politične sanic.i/ 'brazbe naših žena in deklet Ljubljana maniiestira za Jugoslavijo Slovenske žene so sklenile, da bodo nabrane podpise na slovesen način izročile načelniku Jugoslovanskega kluba dr. Antonu Korošcu. Za to slovesnost je bila določena nedelja, 25. marca 1918. Dr. Korošec se je pripeljal v Ljubljano v soboto zvečer z brzovlakom ob pol 7. Ze ob 6 je bil ves obširni prostor pred glavnim kolodvorom poln občinstva, ki je nestrpno pričakovalo prihoda vlaka. Tudi peron je bil natlačeno poln. K sprejemu so prišle zastopnice slovenskega ženstva z gospo dr. Tavčarje"o in gdč. Cilko Krekovo na čelu, državni poslanci, dr. Lovro Pogačnik, dr. Ravnihar in (iostinčar, deželni poslanci dr. Gregorič, dr. Novak in Ribnikar, skoro vsi ljubljanski občinski svetniki in nepregledna množica ljudi brez razlike i stanu in stranke. Ko je privozil vlak in je dr. Ko- I rošec izstopil, ga je v hipu obstopilo ženstvo in ga j peljalo pred glavni vhod kolodvora, kjer je čakala deputacija. Petje in navdušeni pozdravni klici so ■ nialodane preglušili besede gospe dr. Tavčarjeve, j s katerimi je pozdravila dr. Korošca. Dr. Korošec j se je ginjen zahvalil za veličasten sprejem in po- j udaril, da ta sprejem ne velja njegovi osebi, I ampak da Velja vsemu Jugoslovanskemu klubu, j »Ve slovenske žene in dekleta ste visoko dvignile j prapor našega edinstva in naše svobode in ne- i ustrašeno zastavile vse svoje sile v dosego našega j cilja. Navdušenje, s katerim ste se lotile tega dela I in ki odseva danes z vaših lic, mi je porok, da j smo na pravi poti in da nas bo pripeljal boj, Iti i smo ga pričeli, do uspeha in zmage. Če bi bili kdaj omahovali v svojem prepričanju, da dosežemo svoj cilj, nam mora pogled na vaše vrste vrniti pogum in moč, da vztrajamo v delu za neodvisnost in svobodo jugoslovanskega naroda.« Ko se je dr. Korošec prikazal pred kolodvorom, je nastal pravi vihar navdušenja. Pripravljenih je bilo več dvovprežnih kočij, katere so zasedli dr. Korošec in ostali poslanci. Le z največjo težavo so napravili prostor, da so se mogli vozovi odpeljati. Na obeh straneh ceste so nepregledne množice navdušeno pozdravljale dr. Korošca. Ljudje so drli za vozovi in jih obsipali s cvetjem. Na Dunajski cesti so ustavili voz, v katernm se je peljal dr. Korošec, spregli konje in peljali samotež dalje po Dunajski cesti, Prešernovi ulici, čez Marijin trg do magistrata. Vso pot je neštevilna množica prirejala dr. Korošcu navdušene ovacije. Iz oken so vsipale gospodične in gospe cvetlice. Na trgu pred magistratom eo tisoči in tisoči pričakovali dr. Korošca. Ko je prispel sprevod, se je ponovil prizor pred kolodvorom. Med tem jc dr. Korošec odšel v županovo sprejemno sobo, kjer sta ga pozdravila župan dr. Tavčar in podžupan ležno teh časov in zlasti morem visoko ecniti pogumno izjavo zvestega našega prijatelja dr. Antona Korošca. — Po kratkem letu je bila nadaljnja Koroščeva beseda k zadnjemu monarhu, čigar dobre volje gotovo zgodovinar ne more zanikati, čigar slabost in neodločnost pa mora tudi ugotoviti, beseda: »je že p r e p o is n o« — končna odločitev o usodi stare monarhije. Češka delegacija je bila tedaj enotna. Izginile so vse strankarske in druge razlike. V debati v juniju 1917 sem govoril tudi jaz za katoliške češke poslance. V svojem govoru sem zahteval najširšo samostojnost, na kakršno ima nesporno pravico narod te važnosti in take zgodovinske preteklosti. Pripomnil sem — citiram po spominu — da je mogoče odgovoriti na nam očitani očitek, da nočemo Avstrije, le z besedami: hočemo Avstrijo, ampak Avstrija mora hoteti nase — in sem zahteval spremembo ustave v temeljih. Drugače ni mogoče rešiti vprašanja bodočnosti monarhije. Bili so to burni časi in so v daljših posledicah dovedli do konca monarhije in samostojnosti slovanskih narodov. Ko je potem dr. Korošec leta 1918 v Pragi slovesno proglasil: »Zvestoba za zvestobo«, smo vedeli vsi, da to ni le prazna obljuba, izzvana z navdušenjem dDe in trenutka, temveč, sveta prisega. ki se bo držala. Držala se je in se bo. To Iu t i mo dobro pri nas. V Olotnoucu počivajo jugo-llovanski padli vojaki. Na mavzoleju so vklesane besede: »varnost za včrnost — I.jubav za ljubav«. Te besede vežejo nas in Jugoslovane, zlasti naše drage Slovence. Te besede ostanejo za vekomaj, Bog daj, zveza med našima narodoma in med našima državama. Tega se danes, ko se spominjamo dobe pred 20 leti, v polni meri zavedamo, saj so le besede glas krvi in srca. Zato ne bodo zašle, četudi bi se dogajalo karkoli! dr. Triller. Ker klici pred magistratom niso hoteli [»nehati, je stopil dr. Korošec na balkon ter je nagovoril tisoč in tisočglavo množico. Dejal je med rugiin: »Vaše navdu&enje, s katerim ste me sprejeli kot zastopnika Jugoslovanskega kluba v naši beli Ljubljani, mi je dokaz, da smo na pravi poli in da mora zmagati naša sveta stvar. Stoletja in stoletja je bij .naš jugoslovanski narod tlačen in potiskan k tlom, danes se dviga in izreka svojo željo, svojo zahtevo po zedinjenju in svobodi. To navdušenje za zedinjenje in svobodo se je po zaslugi našega ženstva vsadilo v srce slehernega Slovenca in je prodrlo tja v zadnjo gorsko vas. In obrodilo je lepe sadove. Vzplamtel je v vseh srcih ogenj ljubezni do naše skupne jugoslovanske domovine. Kakor mogočen plamen gre ta ljubezen pred nami po vsej naši jugoslovanski domovini. Ta plameneči ogenj bo sežgal vse ovire, ki se nam stavijo nasproti. Našim nasprotnikom je naše navdušenje za pravično našo stvar nel jubo. To nam je dobro znamenje in ne bomo odnehali, preden ne dosežemo svojega cilja.< Zvečer je bil prijateljski sestanek v »Uniono-vi« dvorani, ki je bila okrašena s slovenskimi, hrvatskimi, srbskimi in češkimi zastavami. Dvorana je bila nabito polna in ko je prišel dr. Korošec, so ga navdušeno pozdravili. Na tem sestanku so govorili mestni župan dr. Ivan Tavčar, načelnik SLS prolat Kalan, zastopnik narodno-napredne stranke dr. Albert Kramer, ki je med drugim dejal: »Častiti gospod načelniki Narod Vam priča, kamorkoli pridete, da se o Vas nismo varali. Vi ste res mož tiste velike ljubezni, ki izpolnjuje dr. Krekovo oporoko, Vi ste mož tistega velikega poguma, ki ga je treba našemu voditelju, da ne le na shodu, da pred samim prestolom govori, kar je pravica naroda. In giejte, gosp. načelnik, v Jugoslovanskem klubu, katerega vodite, v katerem stojite na čelu svojih tovarišev, ste nam dali dva velika zgleda: Našli ste nam formulo, ki odgovarja onim velikim načelom, ki jih narod hoče, in ki se prilaga onim razmeram, v katerih živi. Našli ste v Jugoslovanskem klubu samem organizacijo, ki nam predočuje, kako je treba strnili naše vrste v skupnem boju. In vse Vaše delovanje nas je učilo zaupanja, nas je učilo pozabiti onih žalostnih dob boja in nas je učilo, kako velika je ljubezen do onega naroda, ki nam je skupen brez razlike. Učilo nas je še nekaj: spoznanje, da mora bodočnost biti lepša, kot je bila pretekiost.« Za dr. Kra-merjem je spregovoril dr. Anton Korošec, ki se je v daljšem govoru zahvalil za pozdrave in zaupanje. Govorila sta še zastopnik socialnih demokratov Anton Kristan in pa zastopnik koroških Slovencev Franc Smodej. 200.900 žen m dcMet za Cvetna nedelja, 25. marca 1918, je bil zgodovinski dan za Slovence. Slovenske žene so izročile načelniku Jugoslovanskega kluba dr. Antonu Korošcu nad 200.000 podpisov slovenskih žena in deklet, ki so se izrekle za majniško deklaracijo. Le-;,, po okrašena »Unioiiova« dvorana je bila nabito polna navdušenega občinstva, enako tudi galerija.. Na mizi na odru so bile pole s podpisi slovenskega ženstva, krasno vezane v sedem debelih knjig. Ko je prišel dr. Korošec, je šel skozi tisočglavo množico vihar navdušenja. Viharni živijo-klici niso hoteli ponehati. V lepem govoru je gospa dr. Tavčarjeva pozdravila dr. Korošca in še enkrat prebrala iz|avo, katero je podpisalo nad 200.000 slovenskih zen in deklet, nakar mu je izročila knjige s podpisi. Za njo je govorila gdč. Cilka Krekova. Dr. Korošec je, viharno pozdravljen, spregovoril: Narodnemu ženstvu najiskrenejša zahvala Jugoslovanskega kluba za današnjo prireditev, posebno za izročitev podpisov za deklaracijo. ! S tem činom je stopilo tudi nase ženstvo v vrste l>ojevnikov. Ko gledam danes tukaj po dvorani, manjka eden, kateri bi bil s svojim srcem tako rad med nami, to je naš prvi klicar za jugoslovansko idejo, naš Janez Evangelist Krek. Če bi videl to , navdušenje za našo stvar, tedaj bi on rekel, kakor je imel navado reči: »Prijatelj, naša bitka je dob- ! ijena.c Nato je dr. Korošec govoril o preganjanju J našega naroda, ki pa se je kljub temu dvignil in i se oprijel ideje mnjniške deklaracije: »Mi hočemo ; svojo narodno neodvisno državo in sicer na teme- | l.iu proste samoodločbe cclega naroda. Jaz se no , bojim, niti trenutek sc nc bojim več, da se nc bi J uresničilo, kar hočemo.« i Sledilo je še nekaj pozdravov, nakar se je gospa dr. Tavčarjeva zahvalila dr. Korošcu in gostom za udeležbo ter zaključila slovesnost. Občinstvo je priredilo dr. Korošcu burne ovacije ter ga je spremilo do Marijanišča. Ljubljanski škof dr. Jeglič je , poslal dr. Korošcu naslednje pozdravno pismo: ! »Prečastiti gospod! Ker sem dvema župnijama obljubil duhovnopastirsko pomoč od 2!.—25. marca in ne morem osebno pozdraviti ne Vas ne drugih gospodov iz naših jugoslovanskih [»krajin, pozdravljam Vas in druge gospode, odkritosrčne prir jatelje našega' jugoslovanskega gibanja, pismeno. ! Dobro došli v belo Ljubljano in Bog daj uspeh prizadevanju za potrebno skupno zvezo in namenom primerno organizacijo. Pozdrav in blagoslov vsem! Vdani Anton Bonaventura, škof.« Veličastna sta bila ta dva dneva, važen mejnik zgodovini našega naroda. Z novim upanjem in z novo prožnostjo so šli naši borci na delo, da bi čimprej prišlo vstajenje jugoslovanskega naroda iz dolgega težkega suženjstva. Dehlaracijski shodi po deželi Da bi zanesli idejo deklaracije čimbolj med slovensko ljudstvo, so vsi slovenski državni poslanci organizirali cclo vrsto shodov po deželi, ki so bili vsi sijajno obiskani. Poleg državnih poslancev so na shodih sodelovali tudi bivši poslanec' Karel Škulj, pokojni dr. Vinko Gregorič, dr. Jež,'1 Franc Smodej, pokojni dr. Karel Trill®, dr. Franc Novak in drugi. Eden prvih shodov je bil v Kozjem 30. decembra 1917. V januarju 1918 so bili shodi v Kostanjevici, Senožečah, Vipavi. Idriji. Šinartnem pri Litiji, Hrušici pri Ljubljani, Celovcu, Mengšu, Kranju in Hajdini. Februarja 1918 šo bili shodi v Črnomlju, Kandiji, Dolu pri Ljubljani, Škofji Loki, Kamniku in Domžalah. Prepovedan shod v Ce'jsi V Celju jc bil za 4. februarja 1918 sklican shod Slovenske kmečke zveze. Oblast pa je shod prepovedala. Kljub temu se je v Celju zbralo ogromno ljudstva in vse celjske ulice so bile |tulim i naših ljudi. Celjski župan Jaliornegg je dal poli- cij" nalog, naj razžene zborovalce. Ravno v trenutku, ko je poslanec Pišek pojasnil ljudski množici, da je shod prepovedan, se je prerilo pet policajev do poslanca Piška. Policaj je stopil pred Pišlca in mu naznanil, da je prepovedano govoriti in da bo policija razgnala zborovalce. Vse to ni nič pomagalo. Poslanec Pišek je govoril naprej in policaji so morali pobegniti pred slovenskimi kmeti. Prišel je nato sam župan Jabornegg. Začel je mogočno razganjati ljudi. Dajal je povelja policajem in se polagoma preril do prostora, kjer je stal Pišek, ki ga je vprašal: »Kdo pa ste?« In odgovoril mu je nemški: »Jaz sem župan dr. Jabornegg«. Nasproti mu je zadohel mogočen in mnogoštevilen klic: »Govorite slovenski! Saj ste slovenske matere sin!« Župan se je udal. Menda se je v tem liipu spomnil svojega pokolenja, svojega maler-nega jezika. Začel je slovensko govoriti s poslancem Piškom in slovensko prigovarjati ljudem, naj se razidejo. Uradni jezik celjskega župana je bil naenkrat slovenski. Ljudje so mu začeli ploskati in slišali so se klici: »Živel dr. Javornikl Vi bosrte prvi slovenski župan v bodoči Jugoslaviji.I« Ljudske množice se niso dale razgnati, zahtevale so zborovanje. Klub policiji je nastopilo več govornikov, ne samo na dvorišču hotela »Beli vol«, v veži in v gostilniških prostorih, temveč celo na ulici. Bilo je kljub prepovedi veličastno zborovanje. Povsod pa je vladal vzoren red med našimi ljudmi. V mesecu marcu so bili deklaracijsiki shodi v Št. Ilju pod Turjakom, Gorjah, D. M. v Polju in drugod. Aprila so bili shodi v Boh. Bistrici, Starem trgu pri Ložu, Na Blokah, v Rajhenburgu, na Brezovici, v llrenovicah, Dol. Logatcu, Komendi, Loškem potoku, na Gori pri Sodražici, maja meseca pa v Tržiču, Kranju, v'Črnem vrhu nad Idrijo, Dolenji vasi pri Ribnici, Vel. Laščah in na Jesenicah. Pozneje je pa vlada vse napovedane shode prepovedala. Tako je bil prepovedan shod na Grosupljem. Poslanca Gostinčar in dr. Ravnihar sta šla kljub prepovedi tja in Grosupeljčani so ju prav lepo sprejeli. Nato sta imela sestanek na travniku, kjer sta govorila ljudskim množicam. Komisar ju je na videz opominjal, pa samo opominjal, ker je bil po srcu naš. Tudi orožniki, bilo jih je kakih 80 do 40, so samo na videz skušali razganjati ljudi. Uspeh tega sestanka je bil veliko večji, kakor pa bi ga imel shod, če bi bil dovoljen. Zanimiv je bil shod, ki je bil sklican v Metliko. Vlada ga je seveda prepovedala. Ljudstvo se je pa kljub prepovedi zbralo v ogromnem številu. Ker v Metliki niso smeli zborovali, so šli vsi ljudje na hrvatsko stran Kolpe, govorniki so pa ostali na Kranjski strani in govorili zborovalcem čez Kolpo. Seveda so morali krepko napenjati pljuča, da so jih ljudje onstran Kolpe razumeli. Glavni govornik in organizator tega shoda ie bil pokojni poslanec prof. Evgen Jarc. Veličastni dehlaracijski tabori Prvi tabor je bil v Krškem 10. marca 1918. Zbralo se je več tisoč ljudi iz zapadnega dela krškega okraja in iz sosednje Štajerske. Na taboru sta govorila dr. Korošec in poslanec Hladnik. Naslednji labor je bil 17. marca v Žalcu, kjer se je zbralo nad 7000 ljudi. Glavni govornik je bil dr. Korošec, govorili so še poslanec dr. Ravnihar in saborska poslanca iz sosednje Hrvatske Hrvat Persič in Srb dr. Budisavljevič. Silno buren je bil tabor v Št. Janžu pri Dravograda dne 7. aprila. Zbralo se je nad 2000 ljudi, prišlo je pa tudi okrog 200 Ncmcev, ki so motili shod in ga hoteH razbiti, kar se jim pa ni posrečilo. Na taboru sta govorila dr. Korošec in dr. Verstovšek. Zelo veličasten je bil dne 6. maja tabor v Postojni, ki ee ga je udeležilo nad 5000 ljudi. Govorili so državni poslanci dr. Korošec, dr. Ravnihar, dr. Lovro Pogačnik in dr. Rybaf. Dne 17. maja je bil tabor na Biaeljskem, kjer eo poleg dr. Korošca govorili poslanca dr. Benkovič in dr. Jankovič ter Hrvat Šegvič. Po številu udeležencev največji tabor je bil 21. maja I963S35* 18358IIWE3I Iiiliiiii iiii j«: Tako fe bil pobeljen »Slovenec«, ko {e poročal o veličastnem deklaracijjkem tabora na Vrhniki. V spodnjem desnem kotu je proti pričakovanju cenzura »spregledala« poziv na slovensko ljudstvo, ki ga prinašamo v čitljivi velikosti. mm cjlooensss® llndsino! Pri-uit* le sy teboj, nn« bo top tt tebe? rte b«! se nobenega postaunega bela za uresničenje deklaracije i n na Rakovnika na Dolenjskem. Od vseh strani je prihitelo nad 10.000 ljudi. Govorili so dr. Korošec, dr. Rybai\ Smodej in župnik Finžgar. Dan poprej je bil sklican tabor v Trbovljah, ki ga je pa vlada prepovedala. Dne 26. maja je bil v Št Vidu nad Ljubljano veličasten tabor, ki se ga je udeležilo nad 7000 ljudi. Govorili ao dr. Korošec, dež. poslanec dr. Novak, zastopnik soc. demokratov Anton Kristan in drž. poslanec dr. Lovro Pogačnik. To je bil zadnji tabor, ki ga je državna oblast dovolila. Vsi za nasledji čas sklicani tabori pa eo bili prepovedani. Tako je bil prepovedan tabor na Vrhniki dne 3. junija, pa se je kljub temu vršil in sicer kar na dveh krajih. Pripravljenih je bilo 40 orožnikov, ki jih je pa takratni vladni komisar Avgust Golia »interniral« v neko skladišče in se ni smel nobeden pokazati na cesto. Komisar je zatisnil obe očesi in tako eo nemoteno celo po dvakrat govorili dr. Korošec, Gostinčar in dr. Ravnihar. Dne 1. junija sta bila sklieana tabora v Dlrufc-mirjn in Trstu, pa sta bila oba prepovedana. Dr. Korošec je kljub tema priSel v Trst, kjer j« doživel nad vse veličasten sprejem. Na vseh naštetih taborih je bilo ljudstvo silno navdušeno ter je burno pozdravljalo dr. Korošca in druge govornike. Na tabore so se pripeljali ljudje na okrašenih vozovih s slovenski mi zastavami, zborovalni prostor je bil povsod z mlaji, zelenjem in zastavami. Povsod so bili postavljeni tudi slavoloki s pomembnimi napisi. Po celi Sloveniji je vladalo velikansko navdušenje za jugoslovansko stvar. Vsebina majniške deklaracije je prešla v meso in kri slehernega pravega Slovenca in vsi so samo pričakovali, da napoči dan vstajenja in osvobojenja. Niti j>et mesecev ni preteklo od teh veličastnih shodov, ko so besede majniške deklaracije postale dejstvoi Jože GosItnčar: Volja naroda Začetkom meseca avgusta leta 1914 so, po videzu zaradi umora v Sarajevu, zatrobile vojne trombe v Evropi. Pričela se je avstrijska vojska proti Srbiji, češ: da je ona povzročila ali vsaj podpirala umor nadvojvode - prestolonaslednika Ferdinanda. Z napovedjo vojske Srbiji, je bil podtaknjen svetovni požar, ki je preobrazil lice Evrope in spremenil posestvo leolonijalnih držav. Ker se je proti začetnikom vojne uprl skoraj ves svet, je bilo vidno naprej, da bodo morali vojno muziko in vojni ples plačati povzročitelji. Prišlo je leto 1917. Vojne sile osrednjih držav so stale povsod globoko v zemljah nasprotnikov. Srbija je bila okupirana po Avstrijcih, Nemcih in Bolgarih. Tedaj so protivniki Slovanov računali z gotovo zmago. Toda Bog, ki ne ostane nikomur dolžan, je ravno s temi okupacijami poplačal več-stoletno trpljenje slovanskih podjarmljenih narodov. Razširjene fnjnte so oslabile vojno moč osrednjih držav, pa se je pričela prikazovati nekoliko drugačna slika. Nemčija in Avstrija- sta posebno proti Rusiji pričeli taktiko političnega podmini-ranja. Nemci so vtihotapili v Rusijo Ljenina in Trokcija, ki naj bi nezadovoljno ljudstvo in vojsko'privedla do revolucije. Na Dunaju so se po neki izjavi v parlamentu tiskali prvi boljševiški letaki za Rusijo. Avstrijski parlament je bil meseca julija 1914 zaključen. Dasi je bila nujna potreba, vlada grofa Stiirka ni hotela ničesar slišati o sklicanju državnega zbora. Ta vladina napaka je povzročila, da jo sin voditelja avstrijske socialne demokracije dr. Maks Adler ustrelil grofa Sttlrka. Sedaj se je gospoda na Dunaju streznfla ter sklicala parlament. Sedaj je bil čas, da se zganejo slovanski ro-. dovi Avstrije in označijo za bodočnost svoje stališče. To je bila odločilna ura tudi za južne Slovane. Pokojni dr. J. E. Krek, ki je najbrž že prej na lo mislil, je izjavil, da bi bilo treba v državni zbornici iznesti bodoče državnopravno stališče v avstrijski monarhiji živečih južnih Slovanov. Napravil je osnovo za to izjavo in jo po svoje predložil. tedaj enotnemu Jugoslov. klubu. Aii se je s kom o tem prej posvetoval, ni znano. Pričela so se posvetovanja in izražanja misli. Klub je izbral posebni odbor, ki naj smisel in besedilo reši ln sestavi deklaracijo. Ta odbor je bil sestavljen iz Slovencev, Hrvatov in Srbov, brez ozira na politična mišljenja. Saj smo tedaj bili vsi Jugoslovani v enem klubu združeni. Zelo radikalen je bil posl. Spinčič, ki je zahteval, da se v izjavi oetavi, da hočemo neodvisno državo izven Avstrije. Ob pomisli, da bi vlada pod nobenim pogojem ne dovolila v parlamentu take izjave in bi rajši poslala zbornico domov še preden se odtvori, so od te misM odstopili. Načrt tozadevnega klubskega odbora je klub soglasno odobril in so vsi poslanci, razen Tresič Pavičeča, deklaracijo tudi podpisali. Dr. Korošec je kot predsednik kluba dne 30. maja 1917 v državni zbornici med splošnim navdušenjem Slovanov prečital deklaracijo, ki je napravila silno globok vtis v zbornici. V vlogi deklaracije je igral junaško in častno vlogo tudi tedanji ljubljanski škof in sedanji nadškof dr. A. B. Jeglič. Po vsej Sloveniji so se začeli pobirati podpisi za deklaracijo, katerih se je nabralo na stotisoče, ki so jih izročile v unionski dvorani gdč. Cilka Krekova in ga. dr. Tavčarjeva dr. Korošcu. Nekdanja zelo važna deklaracija jugoslovanskih poslancev ima danes edino zgodovineko-spomdnsko vrednost, ker spričuje, kako se je naše ljudstvo borilo proli tlačiteljem slovenstva. Ne more se pa rabiti za kako politično reklamo, posebno v strankarske namene, ker eo vse stranke deklaracijo podpisale in se z njo ponašale. Ako se danes piše, da je bila deklaracija v prilog črnorumenim Ilabsburžanom, je to zelo naivno. Saj je baje celo na frontah globoko vplivala v jugoslovanskem smislu. Usoda pa je hotela, da smo se na podlagi višje sile združili trije bratski narodi v eno državo, kaleri smo se Slovenci prostovoljno pridružili dne 1. decembra 1918. Ta skupna država je naš narodni dom, v katerem naj bi vsak treh bratov imel svoje udobno stanovanje, katero si uredi sam po svoji potrebi. Vsi skupaj pa naj bi na podlagi medsebojnega dogovora skrbeli za udobnost in lepoto skupnega doma. V tem domu naj bi vladalo veliko svobode, blagostanje, resnična izobrazba in socialna pravičnost do vseh, posebno pa do onih, ki z žuljavimi rokami ustvarjajo splošno blagostanje! Krek je dejal: V Jugoslaviji mora vladati velika svoboda, socialna praviCnosi in poštenje i — Bog daj I Slovenski kresovi oznanjajo praznik majniške Besede Ljubljana, 29. maja. Slični slovenskim srcem, ki so sedaj ob 20-let-nici majniške deklaracije ponovno visoko vzplam-tela, so nocoj zagoreli po vsej slovenski zemlji kresovi. Ob uri, ko to pišemo, ga skoraj ni bolj pomembnega hriba in ne kraja, kjer ne bi žarel kres. Ponovila se je manifestacija slovenskega naroda, kakor smo jo doživeli pred 5 leti, ko je gorelo v Sloveniji v čast 60-letnice dr. Korošca nad 5000 kresov. Danes jih gori po Sloveniji še več. Iz Ljubljane vidimo ob uri, ko to pišemo, kresove na vseh hribih, ki obdajajo ljubljansko kotlino. Mladi športniki tekači, po večini člani SK »Planine«, so se z vnemo oprijeli naloge, da prenesejo posvečeni ogenj z groba Janeza Ev. Kreka na Ljubljanski Grad. Pot je mlade športnike vodila od pokopališča po oesti »Med hmeljniki«, po Šmartinski cesti do sv. Petra, od tam pa čez šentpeterski most na Poljansko cesto, na Zrinjskega ulico, v Streliško ulico in po Strmi poti na Grad. Že v Streliški ulici je štafeto pričakala druga štafeta, ki je odnesla ogenj na Golovec nad Rakovnikom. Pripravljena grmada je mogočno zagorela v veličasten kres: z Gradu dala Ljubljana znak, da ee je pričela proslava majniške deklaracije, ki naj enako kakor pred 20 leti zopet strne vsa slovenska srca. Zagorel je kres na Šišenskem hribu, zagorela sta dva kresova, na severni in na južni 6trani Golovca in že se je vnel veličasten venec kresov na Šmarni gori, na Katarini, na Jančjem vrhu, na Krimu in drugih krimskih vrhovih in iz oddaljenih planin se blešče lučke, znamenje, da so naši možje in fantje zažgali kresove tudi na visokih gorah. Signal je dan in od povsod nam že v večernih urah poročajo o uspelem kresovanju. Govorniki pri kresovih navdušujejo slovensko ljudstvo za zvestobo starim, v naših dušah zapisanim zakonom, in ljudstvo z enakim navdušenjem prisega, da bo neustrašno in še z večjo vnemo branilo in se borilo za vzore, katerih izraz je bil pred dvajsetimi leti majniška deklaracija. Že danes, na predvečer velike proslave, se je Ljubljana odela v zastave. Le malo je hiš, s katerih ne bi vihrala ali državna ali slovenska tribarvnica. Mogočnejše, kakor kdaj prej, bolj samozavestno in odločno stopamo Slovenci ob 20-letnici majniške 'eklaracije v nova razdobja naše zgodovine. jEmmmmmmmmmm—ammmmmmmm Ernest Jerman: Moji doživljaji v Španiji Slovenec, ki je živel 10 let v Španiji in doživel 10 mesecev dožavljanshe vojne Ljubljana, 29. majnika. Po dolgoletni odsotnosti od svoje lepe slovenske domovine, odsotnosti, ki sem jo večinoma preživel v Španiji, kjer sem prebival e e 1 i h 20 let, sem se sedaj zopet vrnil domov med Slovence. To priložnost pa bi rad izkoristil, da bi Slovencem vsaj nekoliko opisal najbolj krvavo državljansko vojno v zgodovini, ki 6edaj divja po španski deželi. K temu me upravičuje dolgoletno prebivanje v Španiji, zveze, ki 6em jih gojil z nekaterimi od ljudi, ki danes vodijo usodo Španije, poznanstva, ki sem si jih ustvaril posebno v industriji in med delovnim ljudstvom, posebej pa še strašno doživetje 10 mesecev državljanske vojne, ki sem jo imel žalostno prednost videti od blizu in doživljati dan za dnevom v najstrahotnejših njenih podrobnostih. Na teh osnovah bom lahko podal verno in nepristransko podobo revolucije same, njenih prvih vzrokih in njenih vsakdanjih grozot. Prinesel sem s seboj uradne listine in fotografije, posnete na kraju samem. Lahko bi jih stavil na razpolago bravcem »Slovenca«; toda nekateri svojci umorjencev še žive in bi bilo nevarno njihove slike objavljati, ker bi 60 rdeče oblasti nad njimi gotovo maščevale. Pred par ledni še v Španiji Do pred nekaj tednov, ko sem moral oditi iz Španije, sem prebival v ozemlju, ki ga imajo v oblasti rdeče armade. Uprav v mestu, odkoder se vodi usoda Španije. V središču mednarodne rdeče brigade, tam, kjer ima svoj vrhovni generalni štab in svoj sedež zloglasni sovjetski general Kle-ber, v mestu Albaceti. Ta despot je porušil Ma-lago, tako da tega mesta dandanes tako rekoč ni več. Danes zaradi njega jokajo vsak dan tisoči in tisoči otrok in mater. On je duša rdeče Španije. V svojih člankih vam bom opisal tudi dogodke, ki so se odigravali v tem danes najvažnejšem obalnem mestu rdeče Španije, v Albaceti. Povedal bom nekaj svojih lastnih doživljajev, ko sem na svoje lastne oči gledal, kako so »ljudska sodišča« postopala s prebivalstvom na način, ki daleč presega grozodejstva sovjetske revolucijo v Rusiji. Kako so ta rdeča »ljudska sodišča« dan za dnevom sodila in na smrt obsojala, kako je dan za dnevom odhajalo 10 do 15 mladih mož ven v predmestje, kjer so jih kot pobesnele pse po-streljali. Med nesrečniki je ravnotoliko republikancev kot nacionalistov. Republikancev, da, kar pa ni istovetno z rdečimi barbari, ki se predstavljajo kot pravomočni predstavniki »vlade« Španije. Saj zadostuje le rahel sum, pritajena ovadba in že pridejo »ljudski sodniki«, za njimi pa vojaška četa, nato pa nekaj strelov zunaj v predmestju. Vse to bom opisal. Povedati hočem tudi, kako je marksistična propaganda v nekaj letih to deželo, ki je prej živela v brezskrbnosti in o kateri smo slišali le ugodne vesti, spremenila v deželo najhujšega nereda, španski narod pa v divje tolpe, ki divjajo po deželi in puščajo za seboj le sledove krvi in požigov. Mnogo bralcev »Slovenca« pozna tudi Malago, ta biser Sredozemskega morja, kjer so se svoje dni redno ustavljale ladje Jugoslovanskega Lloyda. Vse te bi rad povabil, naj to mesto ob prvi priložnosti zopet obiščejo, da bodo z lastnimi očmi videli, kar sem videl — sam, namreč kup razvalin namesto cvetoče naselbine. Mnogo izmed bralcev pozna tudi Madrid, to najmlajšo in morda najmodernejšo prestolnico Evrope. A tudi najbogatejšo na umetniških zakladih. Tja jim danes ni mogože priti. Če bi pa mogli, bi videli, kar sem videl sam: razvaline vseučiliškega mesta, palačo Lyria s svojimi umetninami v razvalinah, umetnostno galerijo v ruševinah. Razdejanje, ki si je zasekalo 6voje grozne zaseke do sredine tega danes tako žalostnega mesta. Umetnine pa so se preselile v Moskvo. Tudi to bom opisal v člankih, ki še pridejo. Vzroki Francovega upora: Viva Russia! — mesto Viva Espana Potrebno pa se mi zdi, da uvodoma povem nekaj o vzrokih revolucionarnega upora, kajti opazil sem, da vladajo o tein pogrešni pojmi, ker manjkajo resnični podatki. Ali na primer veste, da je zadnja 4 leta, odkar je v Španiji nastopila republika, Sovjetska Rusija polagoma deželo spremenila v svojo kolonijo ter tam ustanovila svojo osrednjo propagandno centralo za zapadno Evropo in južno Ameriko? Tega prej nikdo ni vedel. Šele državljanska vojna je to resnico razglasila. Ali ste vedeli, da sta bili Barcelona in Malaga središče III. internacionale. Ali veste, da v teh mestih sploh ni bilo več mogoče na ulici zavpiti »Viva Espana«, da je trpelo na stotine ljudi po ječah ravno zaradi tega, ker so javno pokazali, da Španijo ljubijo? Ne, tega nihče ne ve, kdor ni v Španiji živel! V zadnjih 4 letih je bil vzklik »Viva Russia« geslo marksistične Španije, ki ji je bil poglavitni namen, da služi kot propagandno središče za boljševiško Rusijo. Z vzklikom »Viva Russia« na ustih si smel klati, posiljevati, ropati, krasti. Še danes ni v teh krajih, kjer vladajo rdeči, nobenega državnega tožilca, kakor ga ni bilo vsa 4 leta nazaj, ki bi bil imel poguma zločinca, ki se je ponašal s sovjetskim znakom, poklicati na sodno odgovornost. Ce bi to storil, bi bilo po njem I Saj sem sam doživel, da je bil državni tožilec z obsojenci vred ustreljen, ker jih ni tako obremenil, kot je tolpa zahtevala. Njegovo glavo pa so pozneje nosili v sprevodu okrog po mestu... Republikanski režim je zasramoval voj- mmw mxm velika nevarnost! Na notranji strani zob se tvori nevarni zobni kamen, kateri lah« ko tudi najbolj zdrave zobe razmaja, tako da končno izpadejo. Ni vsaka zobna pasta dobra, da Vas obvaruje te ne« varnosti. Skrbite torej malo več za svoje zobe — uporabljajte Sargov Kalodontl V Jugoslaviji vsebuje samo Sargov Kalodont sulforicin-oleat dra Braunlicha, ki odpravlja polagoma zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvor-jenje. PROTI ZOBNEMU KAMNU sko. Velikansko število častnikov je dal zapreti. Veliko poveljnikov postreliti. Bralci se bodo še spominjali na smrt generalov Botesa in Godeda v barcelonski trdnjavi. Ali torej ni bilo skoraj samo po sebi umljivo, da so se najprej uprli častniki, da se je prva tej tiranjii uprla armada. Saj je vojska vendar prisegla zvestol>o španski zastavi in ne sovjetski! Saj je svojo prisego končala z »Viva Espana« in ne z »Viva Russia«! Saj je v prisegi rekla, da bo s svojim lastnim življenjem branila domovino, da ne pride pod jarem tuje nadvlade! Kaj pa bi naša vojska, ki je prisegla zvestobo jugoslovanski domovini, dejala, če bi jo silili, naj svojo domovino psuje in se navdušuje za boljševiško Rusijo? Ali je mogla vojska prenašati, da so na javnih trgih, kot v Barceloni, Albaceti, Malagi, postavljali 10 m visoke podobe Stalina in Ljenina? Kaj pa bi slovenski vojak dejal, če bi se kaj podobnega zgodilo v Ljubljani? Prepričan sem, da bi vsak od jugoslovanskih častnikov in slpherni jugoslovanski vojak postal drugi Franco in bi še enkrat prisegel, da bo dal vse: kri in premoženje, samo da svoj dom reši tuje nadoblasti. To je le eden od vzrokov, ki so vse rodoljube naravnost silili k uporu z orožjem v roki, da ne govorim o neštetih drugih socialnega, verskega in kulturnega značaja, ki so — ne republiko — marveč republikanska dejanja pri ljudstvu zasovražila in vzbudila željo [>o osvoboditvL Umor Calvo Soteta Signal za udar je bil umor Galva Sotela. Kdo je bil Galvo Sotelo? Mož z velikimi darovi. Velik voditelj, velik govornik, čistih rok, neuklonljiv značaj, v duši pošten. Njega je nasprotnik moral 7. istim spoštovanjem poslušati kakor njegov pristaš. S 30 leti je bil že minister in Španija ne pozna boljše finančne uprave od one, ki jo je upeljal mladi finančni minister Sotelo. Tega mladega moža, ki je imel v sebi poteze genija, je bilo treba odstraniti. In odstranili so ga, kot lo boljševiki znajo. Bil je zavratno umorjen. Naslednji dan je izbruhnil upor po vseh garnizijah, začenši v španskem Maroku. To je bilo 17. jul. 1930. Albaceta, kjer sem prebival, je takoj prvi dan padla pod oblast upornih nacionalistov, ki so jo držali celih 8 dni. Potem se je morala mala posadka vdati, da ne bi rdeča premoč mesta razdejala. Saj ga je celih 0 dni in noči bombardirala. Oh, koliko danes brbljajo po časopisju o bombardiranju španskih mest! Kako se rdeči zgražajo in kako boljševizmu vdani svetovni tisk strumno pomaga. Niti svojemu sovražniku bi ne želel, da doživi bombardiranje Albacete, kjer so rdeči pokazali, da znajo to obrt sijajno in da jo načrtno nadaljujejo, koder njihovi topovi le sežejo. Po osmih dneh se je posadka vdala. Še danes mi ne gredo s spomina tisti trenutki, ko so vdrle rdeče tolpe v mesto in ko so si nacionalistični častniki, da no bi živi prišli v roke rdečim, na pragu mesta pognali krogle v glavo. Umrli so z »Viva Espana« na ustih. Njihovo smrt ima sedanji minister In-dalacio Prielo na vosti, kajti on je bil na čelu tolp, ki so mesto zasedle. Indalacio Prieto, marksist, da, ta veliki industrijalec in desetkratni milijonar v pezetah, s svojimi 120 kg teže, pravi predstavnik židovske boljševiške Rusije v rdeči Španiji... Dne 25. julija so rdeče milice vkorakale v Albaceto.., Toda o tem prihodnjič več. - mesto premirja Kako Ženeva rešuje špansko vprašanje Ženeva, 29. maja. c. Danes je v Ženevi svet ZN zaključil 6voje zasedanje. Najprej je bil sprejet na javni zadnji seji sporazum o statutu za Sandžak in Aleksandretto. Takoj nato pa se je začela razprava o resoluciji, ki naj zaključi razgovore o španski beli knjigi. V ta del debate je posegel posebno Član! narodnega veča v Zagrebu, vrhovne medvojne politične reprezentance avstrijskih Jugoslovanov, kateri je predsedoval dr. Korošec. Od prevrata ... _ . .. . ■ •• »T ___ ■ . . f . A___1:____l-i___11. J *___ Cl._.____U___t._ S _ c.knn__^nro rln! cmln aJ ln«n r% flnCnoi Cavtr T ^»lin nri/' Er. Smodej, dr. K. Korošec (predsednik), dr. S. Budisavljevič in F. Roiid. angleški zunanji minister Eden, ki je tako pojasnil 6tališče angleške vlade o španskem problemu: Dozdaj še nista prejela oba tabora v Španiji predloga o umiku prostovoljcov. Mi s svoje strani toga predloga no bomo stavili vladama v Valenciji iu Burgosu, kakor tudi ne zastopnikom dežel, v odboru za nevmošavanje, preden se ne dogovorimo o načrtu in načinu, kako naj se začasno ustavijo sovražnosti, da bi mogli ta načrt uvoljaviti. 0 razpoloženju posameznih prizadetih vlad smo prejeli nekatere odgovore, ki pa jih v sedanjem trenutku ne kaže podrobno proučiti. Lahko izjavim, da odgovori raznih vlad vendarle ne izključujejo možnosti dogovora, čeprav sc med sehoj močno razlikujejo. Eden je nato opozoril na oba glavna cilja, ki jih ima angleška vlada: namreč storiti vse, kar je mogoče, (la se španski spor ne razširi na drugo dežele in ne ograža Evrope, po drugi strani naj pa ostane Španija teritorijalno neokrnjena, no glede na končni izid sedanjega boja. Za njegovim govorom je bila sprejela resolucija, ki pravi: Svet ZN vzame s kar največjim zadovoljstvom na znanje pobudo odbora za nevmešavanje, ki ji je namen odpoklio vseh borcev-nešpancev, ki sodelujejo v boju na Španskem, ker vidi v tem ukrepu najučinkovitejše sredstvo za razmere, ki bo za splošni mir nevarne. Zvezo narodov se poziva, da so no ustraši nikakega napora v tej smeri. Daljo izreka resolucija željo po čim hitrejšem uspehu storjenih ukrepov, kar bi omogočilo v najkrajšem času konec bojev in dalo španskemu narodu možnost, da si bo sam koval svojo usodo. Danes sc jc tudi sestal svet držav Balkanskega sporazuma na sejo. Na seji so bili Antonescu, Ruždi Aras, Politis in dr. Subotič. Oh koncu je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da vlada med državami tega bloka popolno soglasje v vseh vprašanjih mednarodno politike. Odbor za manjšinjska vprašanja je danes tudi odbil pritožbo sudetske stranke v CSH, češ, da navedene pritožbe niso zadostne in dovolj utemeljene. Dunajska vremenska napoved: jasno, le malo oblačno, naraščanje temperature. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno vreme, v vzhodni polovici nekoliko večja oblačnost. Krajevno nevihte niso izključene. Toplota bo padla. Zagrebška vremenska napoved: Stalno, lahno oblačno in zmerno toplo. Blatni plaz zadušil 700 ljudi 1000 jih je nevarno ranjenih Strašne podrobnosti nesreče v mehikanskem rudniku London, 29. maja. TG. Iz Mehike poročajo, da se je v rudniškem mestu Tlalpujahuja, ki leži kakšnih 100 km severno od mehiške prestolnice, pripetila velika neesreča, ki je zahtevala več sto smrtnih žrtev. Nesreča je iznenadila prebivalce rano zjutraj, ko so po večini še vsi spali. Na mesto se je zasul bližnji hrib in ga deloma poginoma pokopal pod peskom, blatom in skalovjem. Po dosedanjih poročilih računajo, da je našlo smrt vsaj 500 ljudi, 200 jih pogrešajo, 1000 pa je težko ranjenih. Po poročilih mestnega župana, ki je rešen, kakor tudi vojaških oblasti, ki vodijo reševalna dela, je ena tretjina mesta zasuta in je vsega 1COO hiš razdejanih od blatnega in peščenega plazu. Nesreča se je zgodila zaradi tega, ker je dolgotrajno deževje popolnoma razmočilo bližnji hrib, ki se skoraj navpično spenja nad mestom in jja sestavljajo večinoma plasti cianitnega peska. Hrib je dobesedno začel lesti narazen. Milijoni ton blata so se začeli pomikati ter počasi pritiskati na rudniške odpadke, ki jih je rudnik zadnja leta odlagal pred izhodi iz rovo, kot se to navadno dogaja, ter jih potiskati proti mestn. Blatni plaz si je s silovito močjo utrl pot skozi nje. deloma jih je zajel v svoje območje ter v par minutah pridrvel do samega mesta,, ki ga je bliskovito hitro zasul, da ni bilo mogoče misliti na kakšen beg. Ustavil se je vsled odpora skalnatih bregov, tako da ni drl še naprej in zasul pod seboj vsega mesta. Na stotine ljudi je bilo v globokem spanju enostavno zalitih od blata, kjer so se zadušili, ne da bi bili mogli napraviti en sam gib ali spustiti iz sebe le en sam vzklik. Blatna reka je bila podobna gosti masi, ki je kot lava lezla naprej in je bila vsaka rešitev nemogoča, če je koga zajela. Ko so se ljudje prebudili, so iz onih delov, kamor blato še ni prišlo, začeli divje bežati v hribe, drugi so zbežali v višja nadstropja hiš, zopet drugi so iskali rešitve na cerkvenem stolpu cerkve El Monte, kjer so jih reševalci pozneje našli in rešili. Blatna reka je zalila tudi del vojaške posadke. Poveljnik je takoj proglasil obsedno stanje. Vojaštvo m zasebniki so organizirali reševalno delo, toda reievanje je zahtevalo nadčloveške napore in navzlic največjim žrtvam so potegnili do sedaj iz blata samo 52 mrličev. Vojaška oblast je takoj zapovedala. da je treba prešteti preostale žive prebivalce, da bi bilo mogoče dognati, koliko jih je našlo smrt v katastrofi. Tudi tega ni bilo mogoče izpeljati, ker je večinoma vse v divjem strahu zbe- Zločinska roka Sovjeiije Litvinov koplje prepad med Franciio in Nemčijo Še vedno geslo: svetovna revolucija Varšava, 29. maja. b. Po vsej sovjetski Rusiji, predvsem seveda v Moskvi, se ji začelo čiščenje tudi med komunisti, ki niso ruski državLjani. S čim so se ti pregrešili zoper Stalinov režim, ni znano, pač pa je upravičena domneva, da jih dol-Žijo simpatij in sodelovanja s Trockim. Največ so aretirali članov bivSe nemške komunistične stranke, med katerimi so najbolj znani Hermann Rem-mele, Heinz Neumann in Maks Richter. Vseh nemških komunistov je dozdaj aretiranih 17, aretiran pa je tudi šef poljske komunistične stranke Dombak in več francoskih in ogrskih komunistov. Zadnje čase se je zelo pomnožila delavnost sovjetskih agentov v baltiških državah. Prava poplava ruskih agentov pa se opaža v Latviji. Agenti imajo najrazličnejše »gospodarske« in »kulturne« misije, v resnici pa iščejo sovražnikov sovjetskega režima( ako nimajo tudi drugih namenov. Na vsak način so poslani od GPU. Nekateri izmed njih so se nastanili v neki vasi na meji z izgovorom, da hočejo kupiti živila za Rusijo, v resnici pa so se hoteli polastiti carskega polkovnika Nikolaja Jako vi jeva, ki je svojčas igral precejšnjo vlogo na dvoru v Petrogradu. Tega Jakovljeva so ponoči Y omenjeni obmejni vasi napadli štirje neznanci, ki so ga skušali narkotizlrati. Ker pa je Jakovljev kljub svoji visoki starosti močan kakor hrust, se je napadalcev otrese!, nakar so prihiteli vaščani, pa napadalcev, ki so hitro zbežali, niso več našli. Agenti smrti... Ti agenti pa imajo, kakor potrjujejo tudi poročila iz drugih baltiških držav in iz Poljske, tudi nalogo, da prebivalce hujskajo ln jih pripravljajo na svetovno vojsko in revolucijo. To je popolnoma v skladu z mednarodno politiko, ki jo je začel sedaj v Ženevi Litvinov. Prizadevanje sovjetske vlade gre v prvi vrsti za tem, da bi se na vsak način onemogočilo premirje v Španiji in pa odpoklic prostovoljskih čet, po katerem bi bila najbolj prizadeta mednarodna komunistična rdeča brigada, ki je pod poveljstvom Rusov. Ruska vlada je prepričana, da bi popolna nevtralizacija španske državljanske vojske, za katero stremi Anglija, z njo pa Francija, ki je pri-morana za Anglijo capljati, imela za posledico zlom Valencije oziroma Katalonije, ker ima nacionalizem za seboj dve tretjini Španskega prebivalstva, ki nočejo ničesar slišati o kakšnem komunizmu, niti ne o socializmu g. Garzia Prietoa. Zato sovjeti ne hujskajo samo komunističnih strank v evropskih državah, predvsem francosko komunistično stranko, ampak so tudi dali vladi v Valen- ciji nalog, da izziva incidente, kakor se je na primer zgodilo pred dnevi v Palma di Majorca, kjer so rdeči bombardirali nemško podmornico, in sicer nalašč. Takozvana bela knjiga, ki jo je predložil v ženevi del Vajo, pomeni ruski sovjetski trik, ki ima namen, da prepreči odpoklic prostovoljcev iz Španije, češ, dokler so tam italijanski prostovoljci, ni mogoče vrniti v domovino onih, ki se bore na strani valencijske vlade. Najbolj pa sovjeti delajo na to, da bi povzročili čim globlji razdor med Anglijo in Francijo na eni ter Italijo in Nemčijo na dragi strani, da bi se nevtralizacija španske državljanske vojne preprečila in da bi sploh priilo do svetovnega konflikta. Stalinovi načrti Kako si je treba to razlagati? Brezobzirni teror, s katerim je začel Stalin preganjati vse nasprotnike svoje osebe in svojih metod v ruski komunistični stranki, je Stalina prisilil, da svojo politiko pred komunisti opraviči. Tega pa ne more drugače, kakor da je zopet pogrel g e si o svetovne revolucije, da bi na ta način vlovll trocklstični veter v svoja jadra. Zato "*no-ramo biti pripravljeni, da s<( bo komunistična agitacija po vseh državah okrepila in dobila radikalnejšo smer, ker je Stalin mnenja, da njegova sedanja politika maskiranja komunističnih ciljev po raznih geslih, ki naj pridobijo za sovjetsko Rusijo meščanske stranke, ni imela uspeha. Najhujše pa je vplivalo na Stalina to, da je njegov načrt, ki ga zastopa v Ženevi Litvinov, da bi namreč Zveza narodov sklenila direktno vmešavanje velesil v Španiji v prilog rdeče vlade, doživel popolen in končen polom. Radikalizacija Stalinove politike je za to izTaz maščevanja, ki si ga hoče Stalin privoščiti, ker je Evropa in še celo rrancija, o kateri je sovjetska vlada mislila, da jo ima že popolnoma pod svojo kuratelo, odklonila njegovo politiko in je zato prestiž sovjetov v Ženevi padel na ničlo. Pravijo, da je Stalin sklenil, da bo zarodi tega znesel svojo jezo nad Litvinovim, kakor hitro se bo ta po zaključku ženevskega zasedanja vrnil v Moskvo. Iz istega vzroka se je, kakor smo že zadnjič poročali, zopet začela teroristična politika zoper vero in Cerkev po vsej URSS. Najnovejše dejanje te vrste sporočajo iz Vladivostoka, kjer je mestni sovjet sklenil, da ondotno pravoslavno katedralo izpremeni v plesno dvorano. Medtem pa se gospodarske razmere v Rusiji bolj in bolj poslabšujejo. Sovjetska »Pravda« sa- Schachiov uspeh Trgovinska pogodba Francija—Nemčija Pariz, 29. maja. b. Dr. Schacht in Leon Blum 6la snoči na zadnjem sestanku odstranila poslednje ovire za sporazum med Francijo in Nemčijo, o katerem so se vodila pogajanja že nekaj mesecev. V francoskih uradnih krogih poudarjajo, da je dr. Schacht pokazal največjo popustljivost m razumevanje za francoske zadeve in je v mnogočem šel preko onega, kar se je v Franciji pričakovalo. To popuščanje se smatra zelo značilno za sedanje razmere in za gospodarski položaj Nemčije. Trenutno nujno končujejo besedilo doseženega sporazuma, glede katerega je francoski trgovinski minister Ba-stid izjavil, da je presegel pričakovane meje. Trgovinski minister je dejal, da bo doseženi sporazum postal veljaven 1. junija in bo zaradi tega omogočena stalna krepka gospodareka in finančna zveza med Francijo in Nemčijo. Dr. Schacht je izjavil, da 6e v zadnjem času mnogo govori o nekih velikih zahtevah Nemčije. Dr. Schacht je poudaril, da jc Nemčija revna in torej ni čudno, če postavlja zahteve. Nemčija pa teh zahtev nI nikdar postavila v ultimativni obliki, ona samo želi, da se prično glede njenih zahtev pogajanja, kajti tu gre za kolonije, o katerih se more in mora razpravljati. Osnove za mir na zapadu Evrope Pariz, 29. maja. b. V tukajšnjih političnih kro- Sih poudarjajo, da bo nemška državna vlada po chachtovem razgovoru v Parizu postavila tn po-»oje za sklenitev zapadnega pakta. 1. Absolutna nevtralnost Belgije v Evropi; 2. zapadnoevropski varnostni sistem se ne sme vezati s 'centralno 'Evropo; 3. kolonijalna vprašanja. žalo in se še ne upajo nazaj iz svojih zatočišč, v strahu, da se ne bi sprožila še kakšna druga blatna reka v gorovju, kajti dežni nalivi trajajo z nezmanjšano silo dalje. Vojaška oblast je zaenkrat mogla ugotoviti le toliko, da pogrešajo okroglo 700 ljudi in da je okrog 1000 težko ranjenih, od katerih jih je že mnogo umrlo, ko so jih odvažali v sosedne vasi in trge. Ena četrtina mesta je še sedaj popolnoma zalita od blatne reke, ker reševalna dela popolnoma onemogočuje. Rudniško podjetje Dos Estrellas je v francoskih rokah. Sedaj, ko je prepozno, se od vseh strani dvigajo protesti proti tem podjetnikom, ki so pesek iz rudnika odlagali na tako nevarnem prostoru in niso preskrbeli, da bi bilo mesto zavarovano proti mogočim nesrečam. Katastrofa je vsled zemeljskih prilik prišla tako nenadoma nad mesto, da se ljudje ne bi bili mogli rešiti, četudi bi se bila zgodila pri belem dnevu. Pred mestom bi morala družba zgraditi obrambne zidove ali svoje rudniške odpadke odlagati na drugem mestu. kjer ni človeških naselbin. Sedaj prebivalstva, ki je še ostalo pri življenju, ni več mogoče pomiriti. Vsi bočejo enostavno proč in vsak pobira svoje imetje ter beži. ma piše, da v donskem premogovnem okraju delavci bolj in bolj zapuščajo delo. Ne pove pa vzroka, ki je v tem, da se mezde znižujejo, draginja pa raste. O sovjetskih statističnih podatkih je že 1. 1936 zbežalo iz delavskih barak velikega donskega okrožja 492.608 delavcev, v prvih štirih mesecih letošnjega leta jih je zbežalo že 163.527. Zaradi tega se je produkcija premoga n. Donu g ta zgodovinski man.test ^anes ,e aomov.na oio-znižala za celih 50% in so oblasti sklenile, da po- B vencev, Hrvatov ln Srbov svobodna. 30, ma,a 1917 beg delavcev preprečijo z najstrožjimi sredstvi. 20 letnica deklaracije v belgrafshem tisku Belgrad, 29. maja. m. Dvajsetletnico majniške deklaracije proslavlja tudi tukajšnje današnje časopisje z obširnimi članki o tem zgodovinskem aktu, ki je združil vse južne Slovane v borbo proti avstro-ogrskem trinoštvu z osvoboditvijo in združenjem v narodno državo. Tako med drugim glavni organ JRZ, »Samouprava« proslavlja majniško deklaracijo, v katerem naziva majniško deklaracijo »zgodovinski manifest« ter pravi, da je v času največjega preganjanja Slovanov v Avstriji, ko so bili vsi samo hrana za topove, pomenilo, izdati tak akt, ne samo hrabrost, temveč tudi živ-ljensko nevarnost, ko je v Avstriji že samo poskus skupnega dela in sloge med Slovani piedstavljal pravo veleizdajo. V svojem nadaljnjem izvajanju uvodničar v »Samoupravi« ugotavlja, da so se z piajniško deklaracijo razmahnili vji pokreti ter so vsi teptani narodi v bivši monarhiji dvignili svoje glave ter pričeli zahtevati svoje pravice. Očitki, ki so jih nepoučeni krogi izrekali majniški deklaraciji radi tega, ker se v njei omenjajo Habsbur-žani, so neresni, ker, kdor je poznal razmere v dvojni monarhiji leta 1917, mara občudovati po-fum in odločnost narodnih voditeljev, ki to postavili svoje življenje na kocko, da bi dali izraza močni želji Jugoslovanov, d« se otresejo suženjskih vezi ter dobijo svojo narodno svobodo. Največ zaslug za to pogumno dejanje imajo Slovenci z voditeljem dr. Korošcem in pokojnim dr, Krekom, ki sta navdušeno in odločno vodila borbo proti Avstriji. Zato je današnji dan za Slovence pravi narodni praznik, a 30. maj pomeni za vpe Jugoslovane pomemben zgodovinski dan. Jugoslovani danes izražajo spoštovanje narodnim herojem, ki so prvi proklamirali pravico našega naroda, da živi v svobodi in lastni državi. Od teh voditeljev našega naroda je eden prvih dr. Korošec, podpredsednik JRZ, doživel to čast, da mu njegov narod še za življenja izreka veliko in zasluženo priznanje. To je morda prvi slučaj v naši politični zgodovini, da ves narod izreka priznanje svojemu velikemu voditelju. Uresničil se jc sen rodoljubov, ki so pred polnima dvema desetletjema podpisali ta zgodovinski manifest. Danes je domovina Slo- Med raznimi vzroki tega pojava je tudi ta, da sovjetska armada troši ogromne vsote za oboroževanje. Sovjeti sami pravijo, da bodo v začetka 1. 1938 imeli zračno brodovje, ki bo Štelo 8500 1 e ta 1... Belgrad, 29. maja. m. Finančni minister je podpisal predlog banske uprave v Ljubljani za najetje jx>sojila 7 milij. Din pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, katerega so najele dolenjske občine skupno s Kranjskimi deželnimi elektrarnami za elektrifikacijo Dolenjske. se je pričela nova doba v naši zgodovini, ker so od tega dne prenehali Slovani biti nemočno in slepo orodje v veščih rokah Dunaja in Budimpešte. Današnja »Pravda« v svojem uvodniku pravi, da majniške deklaracija predstavlja pravo organizacijo in najsilnejši udarec avstro-ogrski črnožolti monarhiji, in to udarec, ki je bil zadan v trenutku, ko velike sile niso niti mislile na razrušitev države, temveč samo njeno preureditev. Vsi časopisi objavljajo obenem s članki o majniški deklaraciji tudi slike voditelja Slovencev dr. Korošca. lurni hoj katoličanom Ogaben ,govor' propagandnega ministra Gobbelsa Prva in tretja točka nemških pobojev sta bili proglašeni kot nesprejemljivi, o drugi točki pa se bodo vodila pogajanja naprej. Dalje govorijo, da je Francija pripravljena na mednarodni trgovinski konferenci govoriti o problemu sirovin po predhodni sklenitvi nemško-franco9ke trgovinske pogodbe. Nasprotno pa je francoska vlada odklonila dr. Schachtov predlog o ustanovitvi nemško - francoskega društva za izkoriščanje afriških kolonij. Glede sporazuma poudarjajo, da se ravno v tem oziru vodijo pogajanja, ali se ugotavlja, da je bil v med-času v Ženevi dosežen med britanskim zunanjim ministrom Edenom, francoskim zunanjim ministrom Delbosom in belgijskim zunanjim ministrom Spaa-hom sporazum glede sledečih petih točk: 1. Belgija ne bo vodila nobenih posebnih pogajanj z Nemčijo glede sklenitve nenapadalnega pakta; 2. Quai d'Oreay bo v lokarn6kem vprašanju izdelal spomenico, ki bo vsebovala stališče francoske In belgijske vlade in bo dostavljena Foreign Officeu, na kakšen način lahko dobi Anglija mandat za vodstvo pogajanj z Nemčijo in Italijo za sklenitev novega zapadnega pakta. 3. Francija In Belgija želita, da nova lokarn-ska pogodba dobi značaj širšega regionalnega pakta in bo radi tega treba najti način, da v tem paktu sodelujeta tudi Nizozemska in Luxemburg. 4. Popolnoma je prevladala misel kolektivne varnosti. Zapadni pakt ne sme ostati v 6voiih 6tarih mejah, temveč mora predstavljati nekako splošno organizacijo miru v Evropi. 5. Ker Ima Italija jx»eben zemljepisen položaj, bi ta prišel |x)6ebno do izraza v obliki zapadno-evropskega pakta. Berlin, 29. maja. b. Po informacijah »United Preissa« je jasno, da se bo v kratkem spor med Nemčijo in Vatikanom še bolj zaostril. Po mnenju dobro poučenih opazovalcev se lahko vse, kar se je doslej dogajalo, smatra le kot priprava za odločilno borbo. Po poročilih iz Rima, ki so na razpolago nemški vladi, je Vatikan sklenil to borbo z nemško državno vlado sprejeti in je t ta namen že izdelal belo knjigo, ki bo vsebovala pregled odnosov med Vatikanom in nemško vlado, dalje kako je sklenjen koukordat in na kakšen način je prišlo pozneje do obstoječega spora. Ta dokument se obširno bavi z vzgojo mladine, članstvom katoliških organizacij, procesi proti katoliškim duhovnikom v Nemčiji in tudi z novim poganskim gibanjem v Nemčiji. Vatikanske uradnike, ki sestavljajo ta dokument, podpira bivši predsednik razpuščenega centroma v Nemčiji, prelat g. Kaas. Na borbo pa se pripravlja tudi katoliška cerkev sama y Nemčiji, zlasti proti agre-srvnemu stališču nemške vlade. Iz zanesljivih virov se poroča, da je bila te dni pod predsedstvom pa-peškega nuncija v Berlinu Orseniga konferenca vseh katoliških cerkvenih dostojanstvenikov v Nemčiji in je bilo sklenjeno, da se v obrambo katoliške cerkve proti napadom nemške državne vlade uporabijo prižnice za zavrnitev vseh obtožb, čeprav je to po zakola izrecno prepovedano. Toda »Denuncšacšje zaradi patriotizma** V Belgradu izhaja tednik »Javnost«, ki je glavni organ jugoslovenske framasonerije in s tem tudi propagalor JNS režima, njegovih metod in političnih veličin. Kdor hoče vedeti, kje ima maso-nerija svoje prste vmes in nad čem ima njena politika interes, prav lahko izve iz »Javnosti«, ki skrbno čuva nad posestnim stanjem, kakor ga je ustvarila v državi JNS diktatura. Tudi v Ljubljani ima ta list v znanem uredništvu svojega dopisnika, ki ga informira o težnjah dravobanskega krila JNS, Tiste dopise, potem ko enkrat Izidejo v »Javnosti«, navadno ponatisneta »Jutro« in »Slov. Narod«, da potem tako izgleda, kakor da nas hočeta informirati o tem, kako belgrajski krogi gledajo na naše slovenske razmetre. Stvar pa je mnogo bolj priprosta, ker v resnici le kazina kazino citira. Na tak način »Slov. Narod« zopet citira »Javnost«, in sicer to, kaj piSe o slučaju učitelja Lu-beja. »Javnost« pravi, da je »Slovenec« Lubeja denunciral zaradi patriotizma. »Javnost« je pač Informirana tako, kakor so jo informirali iz Ljub-ljane.InformiTall so jo pa tako, kakor vedo, d« bi slovenske javnosti o Luibejevem primeru ne mogli, ker vsakdo ve, da na Lubejev slučaj nismo opozorili zaradi tega, ker je L. tako zelo patriotičen, ampak zaradi tega, ker je v okviru sokolske organizacije deloval proti katolicizmu in Cerkvi in smo bili mnenja, da ljudstvo ne vzdržuje s svojim denarjem Sokola zato, da bo v njem kdo hujskal proti veri in verskemu prepričanju. Zairadi teh stvari je omenjeni gospod imel opravka tudi že s sodiščem. Netenje verske mržnje v nobeni državi ne spada med patriotična in za državo zaslužna dela, najmanj pa v laki državi kot je Jugoslavija, kjer imamo več veroizpovedi. Da pa masonerija smatra za svoje poglavitno potriotično delo boj proti katolicizmu, to pa že radi verjamemo. Dokazala je to Se povsod, kjer je mogla do besede, ponovno že tudi v naši državi. V resnici pa njeno razdiralno deio ruši osnovne iemeije naše državne skupnoeti. nemška državna vlada Je ustavila vse katoliško časopisje, zaprla tudi zadnje tiskarne in zaradi tega katoliška cerkev ne razpolaga z drugim obrambnim sredstvom kakor s prižnicami, raz katerih bodo katoliški duhovniki zavrnili vse klevete nemškega propagandnega ministra Gobbelsa, ki jih jc izustil v svojem včerajšnjem govoru ▼ Deutschland-halle, kjer |e na barbarski načH opsoval katoliško cerkev, škofe, duhovnike in v ike ter zagrozil, da bo nemška vlada v kratkem aretirala nekaj škofov. Gobbels je v svojem včerajšnjem govoru napovedal najostirejšo borbo katoliški cerkvi, množice pa so mu vzklikale z raznimi klici proti katoliški duhovščini. Nemško časopisje Gobbelsovega govora ni smelo objaviti, kar je dokaz, da je tudi vlado sram izbruha propagandnega ministra. Po GobbelsOvem govoru je nastopilo splošno poslabšanje odnosov med Nemčijo in Vatikanom. Iz Rima so prispele semkaj informacije, po katerih je Vatikan odklonil vse pritožbe nemškega poslanika von Bergena v zadevi kardinala Mondeiaina. Razen tega je bila poslana iz Vatikana nota v Berlin, v kateri se ugotavlja, da se v Rimu čudijo nemški občutljivosti, ko ima istočasno Vatikan dovolj razloga, da se pritoži zaradi preganjanja nemške katoliške duhovščine po narodnem socializmu, ki niti ne izbira sredstev. Lahkoailetska tekma med Češkoslovaško in Jugosravijo Zagreb, 29. maja, b. Danes popoldne je bil na stadionu prvi del lahkoatletskega tekmovanja med Čehoslovaško in Jugoslavijo. Ob pol 5 sta prikorakali obe moštvi z zastavami pred glavno tribuno. Zvezni funkcionar Muhvič je pozdravil goste, odgovoril pa mu je dr. Blehar, V častni loži je bil čsl. častni konzul iz Zagreba, dalje mestni podžupan Kaufmann, župana pa je zastopal Velj-ko Ugljenič. Na tribuni je bilo nekaj sto gledalcev. V vsaki točki sta nastopila po dva zastopnika Jugoslavije in ČSR. Tek 100 m z ovirami: 1. Komanek (ČSR) 16.4, 2. Ehrlich (Jug,) 16.9, 3. Hanžekovič (J.) 16.9, 4. Rošicki (ČSR), Met krogle: 1. Douda (Č.) 15.09, 2. Knotek (Č.) 14.11, 3. Kovačevič (J.) 14.04, 4. dr. Narančič (J.) 13.53. Tek 100 m: 1. Hanč (Č.) 11.1, 2. Katallnič (J.) 11.2, 3. Kling (J.) IU, 4. Jahoda (Č.) 11.4. Skok v viSino: 1. Galanda (C.) 1.75, 2. in 3. Kratky (Č.) in Mohr (J.), 4. Žgur (J.). Tek na 400 m: 1. Kratky (C.) 50.8; 2. Bošicki (C.) 51.4; 3. Pleteršek (J.) 52.5; 4. Gaberšok (J.) 52.7. Tek na 1500 m: 1. Goršek (J.) 4:04.8 (nov jugoslovanski rekord); 2. Hošek (C.); 3. Salak (C.); 4. Kotnik (J.). To Je bila najlepša točlci dnevnega reda. Kotnik vodnik na startu, toda hitro prehaja v vodstvo Hošek, ki ga pa kmalu ujame GorSek. 300 m pred ciljem ga Goršok prehiti. Hofiek skuša vzdržati finish, vendar pa zaostane. Štafeta 4x100 m: 1. Jugoslavija (Kntnlinič-Segol-Kllng-Dremll) 43.8 (nov jugoslov. rekord); 2. Češkoslovaška 43.9. Met diska: 1. Eliaš (C.) 47.2: 2, Knolič (J.) 46.73; 3. Gajič (J.) 43.4«; 4. inž. Stepišnik (J.) 41.75. Stanje točk: Češkoslovaška 46.5, Jugoslavija 35.5. — Tekmovanje se jutri nadaljuje ob 14.15 na sokolskem stadionu. Fran Zebolt Majniska deklaracija med Slovenci na Štajerskem Kdor ni poznal narodnostnih razmer v našem obmejne predelu, kakršne bo bile pred zlomom Avstrije, ta Bi tudi danes ne more predstavljati, kako razpoloženje je nastalo med Slovenci v teh krajih, ko sta dr. Krek in dr. Korošec prinesla deklaracijsko oljkino vejico med zatirane Slovence! Motijo se tisti naši narodni in sedanji politični neprijatelji, ki trdijo, da ljudstvo v teh krajih ni pokazalo zanimanja za deklaracijo. Kot dober poznavalec razmer v obmejnih krajih moram resnici na ljubo potrditi, da je takoj, ko je začetkom junija 1917 poslalo tajništvo SLS zaupno okrožnico o majniSki deklaraciji v vso župnije, nastalo neko tajno vrvenje med pri-prostim narodom. Vse je že bilo sito vojne, še bolj pa je bil naš obmejni rod naveličan strašnega preganjanja, ki so ga vršili nad Slovenci poglavarji Avstrije! Pomislimo samo, koliko žrtev smo dali štajerski Slovenci od začetka vojne pa do maja 1917! Na stotine najboljših rodoljubov je iečalo v ječah v Gradcu, Mollersdorlu in drugod, in to po krivdi nemškutarskih denunciantov! To je bila mukepolna doba, pravi križev pot obmejnih Slovencev na Štajerskem in Koroškem! In avstrijska vlada, ki ji je leta 1917. že tekla voda v grlo je gospodarsko uničevala nas slovenski rodi Spomnimo bo samo nasilnih rekvizicij živil, živine in drugih ljudskih potrebščin! V narodu je vrelo, kipela je jeza proti nemškim in nemšku-tarskim oblastnikom. Mestoma je narod od sile vzrojil, kakor je bil to slučaj v Forminu pri Ptuju. Glavni krivec tega dogodka danes Se žm in še danes nosi zgodovinsko odgovornost za nasilja odvzemanja najpotrebnejših živil slovenskim družinam. Doba aretacij slovenskih rodoljubov in doba nasilnih rekvizicij in doba, ko so v Radgoni in Jodenburgu streljali nedolžno slovenske fante in bbjž«, j« ena najžaVostaejših t polpretekli slovenski zgodovinL „ . .. Tam preko Mure nemški kmetje niso pomali teh težav. Tam ni bilo takih nasilij niti glede odvzemanja Svil, živine, niti ni bilo tam aretacij. To Jo mah slovenski človek vse dobro videl in premotrival. In zaradi tega je gnala naše slovensko ljudi na meji na eni strani odkrita narodna, pa tudi praktična želja, da se napravi kosec vojne tn konee nasilja nad namL In deklaracija je zaradi tega pridobila takoj tal gotovo ▼ vseh slovenskih hišah v naših krajih. Kaj pa Nemci in nemškutarji! Zanimiv je ta det naše zgodovine I Imel sem priliko kot tedanji urednik >Slov. Gospodarja« in »Straže« silno natanko opazovati vpliv deklaracije. Odkrito moram priznati, da so eelo mnogi poSteni Nemci stali na naši strani, ker je tudi njim presedalo nepopisno divjanje Vsenemcev in nemSkutarjev pri nas. AH najgršo vlogo so igrali nemškutarji! V vsaki občini ao bili nastavljeni nemškutarski denuncianti, ki so vsako slovensko In predvsem deklaracijsko gibanje ovajali žandar-jem fal okrajnima glavarjema Heissu v Mariboru in Netliezki v Ptuju 1 Vsak dan so gonili žandarji po mariborskih ulicah slovenske fante, može, pa tndi žene in dekleta v mariborske ječe. Bila je to Kalvarija za naš rod. . AB sila rodi silo! Naši ljudje, kolikor jih je bilo Se doma, so ae zbrali v tajne organizacije. Začeli so se napadi na predstavnike nemčurstva po vseh krajih. Okrajni glavar Weiss v. Schleu-senburg je bil v Selnici ob Dravi kamenjan in se je moral skriti pod most Netliczka je moral bežati pri Sv. Barbari v Halozah in pri Sv Urbanu. Zagrizenemu nemškutarskemu žandarju pri Sveti Am so ▼ noči odvzeli puško, ga pretepli in mu tako vzeli korajžo. Slovenske pesmi so donele kar naenkrat vse bolj kakor poprej. Povsod si slišal značilne vzklike s posebnim naglasom: »Bog živi našo deklaracijo—o—o« Bog živi dr. Korošca—a—aKt Ko je prinesel »Slovenec« dne 31. maja in »Straža« dne L junija 1917 t razprtimi črkami vest, da je dr. Korošec v dunajskem parlamentu preči tal deklaracijo Jugoslovanskega kluba, so krožili naSi časopisi iz roke v roko, z hiše v hišo. Kot mogočen val in po bliskovito se je razširila ta novica. Ljudje so se zbirali v gruče. Vse je postalo živo I Ko so ljudje zvedeli, da tudi na Češkem vre, da so se celo Poljaki začeli orientirati proti nemško-avstrijaki politiki, so iz tega sklepali, da se bliža konec vojne in pa, da se približujemo zaželjeni samostojnosti. Dober znak je bilo tudi dejstvo, da so začeli Vsenemci tn nemškutarjt po svojem časopisju strašno udrihati po deklaraciji. Se predno je deklaracija zagledala beli dan, so n. pr. mariborski Nemci, ki so bili združeni v vsenemški politični organizaciji, sklicali veliko zborovanje dne 17. maja 1917 v Gambrinovo dvorano. Govornika, nemški poslanec dr. Ursin in urednik »Marburger Zeitung« Norbert Jahn, sta že tedaj napovedovala, da so pripravlja razpad Avstrije in da si hočejo Slovenci ustanoviti lastno državo. Oraška »Tages-poste in ptujski »Štajerec sta eelo v posebnih izdajah opozarjala vlado, naj pozapre in strogo kaznuje vse Korofičeve in Krekove somišljenike. Ko ao se na Dunaju vsi jugoslovanski poslanci dne 24. maja združili v enoten klub, je bilo to že predznamenje, da se nekaj pripravlja. Nemšku-tarji iz vsega Spodnjega Stajerja so se pod vodstvom ptujskega Orniga zbrali in romali na Dunaj, da tam protestirajo proti Koroščevi agitaciji. V »Straži« je izšel dne 11. junija izpod peresa rajnega dr. Karla Verstovška poziv na vse Slovence in vse slovenske stranke, da se na osnuje Narodni svet, kar se je pozneje po inicia tivi in pod vodstvom dr. Korošca res zgodilo. Veliko pozornost je vzbudil med narodom govor dr. Korošca v državnem zboru na Dunaju dne 13. junija. Govoril je o ogromnih žrtvah, ki jih je slovenski narod dal v svetovni vojni. Govornik je med drugim rekel sledeče: »Naše srce nam nareka vročo željo, da ti potoki krvi niso tekli zastonj, temveč, da nam izklije iz njih boljša bodočnost svobode in združenja.« — Ker se je slovenska duhovščina kakor en mož združila z na rodom v enotno deklaracijsko gibanje, so jo »Sta jerc«, »Deutsche Wacht« v Celju in celo mnogi listi iz Rajha srdito napadali in zahtevali, naj se vso slovensko katoliško duhovščino vrže v ječe. Dne 16. junija je imel dr. Krek v dunajski zbornici znamenit in zgodovinski govor o naši osamosvojitvi, kateri je posebno vžgal slovenski živelj. Ta govor smo v tisoč in tisoč izvodih razširili med slovensko ljudstvo. Dr. Korošec je 21. junija vložil ostro interpelacijo na cesarsko vlado o preganjanju Slovencev in je v tej interpelaciji opisal vse srditosti in razdivjanost nem-škutarstva in Vsenemcev na Spod. Štajerskem. Zanimivo je, da je celo »Slovenski narod« poročal, da je zbor zaupnikov »Narodne stranke« na ftinjerskein poslal dr. Korošcu izjavo, da z veseljem ' sprejema deklaracijo Jugoslovanskega klu- ba v državnem zboru. Dr. Korošec se je v posebnem pismu dne 15. junija zahvalil predsedniku Narodne stranke za to izjavo. Iz tega je razvidno, da so vsi Slovenci soglašali z borbo, ki jo je vtodil dr. Korošec. Dne 21. junija je bil dr. Korošec pri cesarju, kateremu je osebno naznanil sklep Jugoslovanskega kluba. Dr. Korošec je dne 26. junija, ko se je predstavilo v parlamentu novo Seidlerjevo ministrstvo, podal odločno izjavo, v kateri pravi: »Dostaviti pa moramo slovesno izpoved, da ostanejo jugoslovanski poslanci trdni in neomajni v boju za svobodo samoodločitve jugoslovanske domovine.« Kakor že uvodoma poudarjeno, so pravi in pošteni Nemci mirno opazovali naše gibanje, dojim so bili nemškutarji, katere smo imenovali po domače »Stajercijanci«, silno razburjeni. Sklicali so za 29. julija 1917 v Ptuj veliko politično zborovanje vseh spodnještajerskih nemškutarjev, na katerem so govorili urednik Linhart, Ornig, mariborski Girstmaier, ter so s tega zborovanja poslali cesarju na Dunaj v imenu »več sto tisoč« (?!) prebivalcev Spodnjega Stajerja izjavo proti deklaraciji in proti dr. Korošcu. Videlo se pa je med narodom, da so »Stajercijanci« s tem shodom, kjer so ponovno hujskali na nadaljevanje vojske in proti naši samostojnosti, zgubili ogromno pristašev. Za naše tedanje slovenske razmere je bilo silno važno, da je dr. Krek uredniku nekega socialdemokratskega lista na Češkem izjavil: »Mi Slovenci smo danes tako združeni, kakor nikdar v zgodovini. Pri nas ni nesoglasja, vsi korakamo za istim ciljem.« Da se je naše ljudstvo res iz dna srca pri-klopilo majniški jugoslovanski deklaraciji, je dokaz dejstvo, da so bili naši slovenski ljudje med Muro in Dravo zelo razburjeni, ko so začeli ljubljanski listi, med njimi posebno »Slovenski Narod« ter celo »Edinost« in hrvatski listi pisati o slovenskem ozemlju med Dravo in Adrijo. V mariborski »Straži« so Slovenci iz Slov. goric in drugega obmejnega ozemlja ostro napadali Kranjce in Hrvate, ki so hoteli pozabiti na slovenjgoriške Slovence. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, v St Ilju in v Jarenini so naši navdušeni kmetski rodoljubi eelo sklicali zaupne sestanke in hoteli, da bi se po vseh Slov. goricah pobirali podpisi za to, da se morajo Slov. gorice z Radgono in Lu-čanami vred ter Spiljem na vsak način priklopiti bodoči jugoslovanski državi. Ljubljanskim in hrvatskim časopisom pa so poslali iz Slov. goric ostre proteste proti temu, da delajo ti časopisi po nemškem vzorcu propagando, naj bi Drava bila meja med Jugoslavijo in nemštvom. To je dokaz, da je majniška deklaracija in čista jugoslovanska misel dobila prav kmalu močne korenine v širših masah našega naroda tudi v podeželju. Jugoslovanska državna ideja je rastla vedno bolj in bolj, posebno ko je dr. Korošec začetkom septembra v »Hrvatskem dnevniku« podal krepko izjavo in je na koncu te izjave podčrtal: »Narodna avtonomija je premalo. Naš program je naša deklaracija z dne 31. maja. Kdor ni z nami, je proti nam.« Dr. Korošec je s svojim obiskom v Bosni vzbudil tedaj veliko zanimanje. Madžari in vsi Nemci ter naši nemškutarji so v tem obisku dr. Korošca v bosanski prestolnici videli čin vele-izdaje. Naši ljudje so posebno v kmetskih krajih z velikanskim zanimanjem segali v tisti dobi po naših listih, kjer so čitali, kako dela dr. Korošec za našo svobodo, in so se kar trgali za »Slovenca«, »Stražo« in »Slov. gospodarja« in če je bila kaka novica o jugoslovanski deklaraciji, je taka vest šla od ust do ust Pod težo tega gibanja in valovanja je jugoslovanska deklaracija v naših severnih krajih dobila tako moč, da so ljudje kar drveli skupaj, ko so se pobirali podpisi. Nemškutarstvu je majniška deklaracija v naših krajih zavila vrat Z majniško deklaracijo je slovenska in jugoslovanska miselnost pridobila na naši narodni meji mnogo več, ko kdajkoli prej in pozneje. Sb&b-ejr* okuuub je posebna prednost odvajalnega sredstva Dar mol. Vrhu tega deluje milo in bolečin. Zato uživajo in otroci radi Darmol Misijonski teden v GrobSjah Misijonarka m. Miriam Zalaznik pošilja iz Indije sledeče želje misijonskemu kongresu v Grobljah: »Dragi misijonski prijatelji! V6akikrat je zame radostno presenečenje, kadar me doseže vest o misijonskih prireditvah v dragi domovini, ker po svoje pričajo o verskem življenju našega naroda. Pravkar došlo sporočilo o Vašem misijonskem kongresu v juniju v misijonišču v Grobljah me je pa s tem večjim veseljem napolnilo, ker vem, kako velike sadove rodi tak kongres za domovino sSmo in za nas misijonarje. Želela bi pozdraviti vsakega udeleženca posebej, saj smo 6i wsi prijatelji, ker nas dražijo isti sveti cilji. Vem, Vi se trudite ,da bi pomagali misijonom z običajnimi sredstvi. Prav je tako. Za naprej še več storite, ker misijoni so nujno potrebni te Vaše pomoči. A na eno pri tem ne pozabite. Za misijone ne delate samo z milodari in molitvami, ampak tndi s tem, da čim bolj vzorno krščansko živite. Koliko lažje bi bilo nam misijonarjem tu v Indiji na primer, če bi Evropa res krščansko živela! Tako pa nam jx>gani ojronašajo, češ, kaj hodite nas spre-obračat, spreobrnite najprej Evropo. Kako žalostno je to krščanski 6vet! Ker bi bilo torej naše apostolsko delo brez uspeha, je to nov razlog, da se z vsemi močmi prizadevamo, da bomo vedno boljši kristjani v vsem svojem življenju. Le tako bomo tudi druge pridobili za Kristusa. Želim, da 6e misijonski kongres razvije v mogočno in plodonosno manifestacijo in naj pomeni začetek nove misijonske dobe med Slovenci. Naj vsak Slovenec po svoje pripomore k temu! Vsem iskrene misijonske pozdrave!« Sporočamo, da je prometno ministrstvo dovolilo udeležencem misijonskega tedna in misijonskega kongresa polovično vožnjo na vlakih pod običajnimi pogoji. Tudi avtobusno podjetje Rode, Ljubljana—Kamnik—Vransko je na svojih avtobusih dovolilo znižano voznino potnikom z izkaznico misijonskega kongresa. Že zadnjič smo sporočili, da se bodo vlaki ustavljali na posebnem postajališču v Grobljah. Priporočamo, da si nabavi vsak čimprej izkaznico za misijonski kongres. Cena: 3 din. Spored za otvoritev misijonskega tedna je sledeč: Zjutraj ob 6 slovesen začetek misijonskega tedna v cerkvi z govorom in sv. mašo. Po maši otvoritev misijonske razstave. Ob 9 proslava 200 letnice kanonizacije ustanovitelja misijonske družbe lazaristov in usmiljenih sester, sv. Vin-cencija Pavelskega. Slovesna sv. maša in slavnostni govor. 16. junija namreč poteče 200 let, odkar je bil ta veliki in tudi za misijonstvo tako zaslužni svetnik postavljen na oltar. »Osservatore Romano« bo temu jubileju posvetil posebno slavnostno številko. Prav je. da se tudi Slovenci spomnimo tega jubileja, saj njegovi sinovi in hčere že dolgo med nami delujejo; tudi misijonišče v Grobljah vodijo člani njegove družbe. Ob pol 11 bo prvo predavanje misijonskega filma. Popoldne od 3 do 4 bo prva misijonska molitvena ura s petimi litanijami. Nato bo v društvenem domu predavanje o slovenskih misijonarjih s krasnimi barvanimi skioptičnimi slikami, nalašč izdelanimi za to priliko. Ob 7 bo ponovno predvajan misijonski film. Lojze Cilenšek 70 letnih 28. t. m. je nastopil 71. leto življenja č. g. Alojzij Cilenšek, duh. svetnik in župnik v Pofičanah. Rojen je bil v Žalcu, gimnazijo je posečal v Mariboru. Letos obhaja v družbi treh tovariše v-Slovencev tudi 50 letnico mature. Izmed sobratov-dtihovnikor živita ie samo dva. Služboval je pri Sv. Marku niže Phija pri znanem zgodovinarju Slekovcu v Kostrhmici. 2e po treh letih duhovništva je postal župnik v Stoprcah m od 1901. 1. je v PoljCanah. Povsod je bil delaven v službi narodno zaveden. V Poljčanah je usitano-v?l Posojilnico in Konzumno društvo in tako rešil malega človeka pred izžamanjem. 1907. 1. je ustanovil Prosv. društvo in mu ostal zvest m v pomoč do danes. 2e v študijskih letih, posefeno pa v službi je veliko trpel v narodnostnih bojih. S svojim delom m doslednostjo v življenju si je pridobil mnogo prijateljev, njegova vesela narava pa mu je posredovala naklonjenost vseh. Širom Slovenije je znan planinec. V družbi g. Marka Mlakarja je prehodil vse slovenske gore in švicareke Alpe. Iz vseh potov — od »Štajerskega Triglava« — Boča pa do evropskega velikana, Mont Blan-ka, zna šaljivo m zanimivo pripovedovati svoje doživljaje. Par takih črtic je objavljenih v bivši »Straži« in »Plan. Vestniku«. Ta planinska žilica še dane« ni usahnila. V njegovi besedi in obraza Iz dela naših vrlih ameriških rojakov za naie osvobojenje leta 1917. Veiike demonstracije je še vedno mladostna gibčnost, dasi mu noge precej nagajajo. G. jubilanti Vsi Vam želimo, da bi še dolgo let živeli tako zdravi in vedri, pireden odpotujete na »večne gore«. Bog Vas živil 80 letnica vrlega lovca Po vsem Gorenj-' »kom dobro znani i»po- Anton Weisseisen v Tržiču je pretekli pe- ■ ^oje^^^trudapolnega gt^flj barona Borna na Puterhofu pri Tržiču. Leta 1929 se je hudo ponesrečil, moral je v pokoj, vendar p« se kljub težki poškodbi vpra-v z gorenjsko trdovratnoetjo upira smrti m Bog daj, da bi mogel ta odpor vzdržati š« mnogo let. K lepemu življenjskemu jubileju mu iskreno čestitamo! chicaških Slovencev za slovensko svobodo. Provllno p»ono i SCHICHTl-nitvah spiska luksusnih predmetov k uredbi o od- meri in pobiranju davka na luksus«, »Avtentično tolmačenje odstavka (8) člena 2. v zvezi s členom 54. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov« in »Prenehanje klirinške pogodbe s Češkoslovaško«. ?.a šport, sončenje in kopanje jpemo »Chemotechna«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 — Na avtobusni progi Novo mesto—Krško se je spremenil vozni red v toliko, da poleg vsakdanje redne vožnje, vozi avtobus vsako soboto in nedeljo iz Krškega-Videm ob 15.57, prihod v Novo mesto ob 17.24, vrača se drugi dan, t. j. nedelja in ponedeljek odhod iz Novega mesta ob 4.50, prihod v Krško ob 6.10. Isto velja dan pred praznikom, na praznik ter prvi dan po prazniku. Isti vozi samo za čas sezone. Podjetje sprejema tudi vsa naročila za avtobusne izlete. — Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Ne odlašajte s prijavo za krasen izlet na svetovno razstavo v Parizu, ki ga prireja »Putnik« Maribor od 13. do 27. junija z »luksue-ekspresom«. Preko divnih pokrajin, krasnih mest z ogledom vseh znamenitosti na potovanju! Cena vključno popolno obskrbo le 3900 Din. Prospekti, informacije in prijave: »Putnik« Maribor-Celje. — Postojna, Trst, Benetke, Padova vabijo I Izlet z modernim avtokarom »Putnika« od 27. do 19. junija: vožnja, vizum in popolna obskrba le 780 Din. Redko ugodna prilika! Prijave in informacije pri »Putniku« Mnrihor-Celje. lummnm To je fotografija z Leico .svetovno znanim malim fotoaparatom, ki je tudi pri nas zelo razširjen in ki je ne samo amaterjem, katere zopet in zopet na novo razveseli, temveč je tudi mnogim drugim nenadomestljiv pomočnik pri njihovem poklicu. Mnoge lastnike Laice našega mesta in one, kt nameravajo še postati, bo razveselila vest, da bo dne 30. in 31. maja od 9,—18. ure Leica razstava s 100 odličnimi slikami in dne 31. maja ob 20.30 Leica predavanje vprostorih frančiškanskega kon-vikta, Frančiškanska ulica — pasaža. Natančneje o prireditvi na plakatih in pri folo-trgovcili, kjer se dobe tudi povabila. — »Nova založba« v Ljubljani je cene nekaterim svojim knjigarn zelo znižala. Tako veljajo prevodi Shakespearja, grških dram in Jakličeve Ljudske povesti 8 Din, Steletov »Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih«, bogato ilustriran 18 Din (vez. 25 Din), Keleminova »Literarna veda« 10 Din (vez. 15 Din) itd. Tudi cene za celotno izdajo Cankarjevih in Finžgarjevih zbranih spisov so pri takojšnjem plačilu znatno nižje. — Avtobusno podjetje 0. žužek naznanja, da odhaja avtobus iz Cerkelj v Kranj ob delavnikih ob 6 zjutraj namesto ob 6.25. Ob nedeljah in praznikih pa odhaja iz Cerkelj ob 14 namesto ob 14.10. Nadalje naznanja podjetje, da bodo vozne cene od 1. junija dalje do skrajnosti znižane. OTVORITEV SEZONE DOLENJSKE TOPLICE, najučinkovitejše, radio-termalno zdravilišče za revmatizem vseh vrst, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni itd. se otvorijo dne 1. aprila 1937. Znižane predsezonske pavšalne cene: za 10 dni 600 Din, za 20 dni 1100 Din. P o j a sSlišali ste, da se je reklo starim: >Ne ubijaj, kdor pa koga ubije, pride pred sodbo.€ Jaz pa vam pravim: Vsak, kaor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodbo; in kdor reče svojemu bratu >ničvrednež<, zasluži, da pride pred veliki zbor; kdor pa reče >brezbožnež:, zasluži, da pride v peklenski ogenj< (Mt 5, 21—23). Drugi praktični sklep: >Kdor ima premoženje sveta in vidi brata o pomanjkanju, pa svoje srce pred njim zapre, kako more biti ljubezen božja v njem?< Krščanska ljubezen ni čustvo in beseda, je volja in dejanje. Apostol Jakob je o ljubezni, ki ima besede, pa nima dejanj, zapisal pikro sodbo: *Ako sta brat in sestra brez obleke in nimata vsakdanjega živeža, pa jima kdo izmed vas poreče: tPojdita v miru, pogrejta se in se nasititaU — pa jima ne daste, kar je potrebno za telo, kaj to pomaga?€ (Jak 2, 15. 16.) Za pravo krščansko ljubezen »t> dejanju in resnici< kaže apostol Janez Gospodov zgled: >Na tem smo ljubezen spoznali, da je on dal življenje za nas; tudi mi smo dolžni, za brate dati živijen je.« Gospodov križ je znanik polne krščanske ljubezni; kjer ni spoštovanja do križa Gospodovega tudi ni krščanske ljubezni. Proslava presv. Srca Jezusovega Sv. Trije kralji v Slov. gor., 29. maj«. V tukajšnji romanski cerkvi se bo prihodnji teden na najslovesnejši način častilo in slavilo presv. Srce Jezusovo. V četrtek, v petek in v soboto se bo obhajala tridnevnica v čast presv. Srce Jezusovo, V četrtek, v petek in v soboto se bo obhajala tridnevnica v čast presv. Srcu. V četrtek bosta dve, v petek in v soboto pa tri pridige. V noči pred praznikom božjega Srca bo nočno češčenje sv. Rešnjega Telesa. Tridnevnico bosta vodila čč. gg. cistercijana iz Stične, p. Evgen Fiderer in p. Ambrož Brenčič. V nedeljo Srca Jezusovega bo slovesni zaključek. K pozmi službi božji ob 10. uri, ki jo bo opravil miL g. stolni prošt dr. M. Vraber, pridejo iz vseh župnij lemar-ške dekanije in še iz drugih župnij procesije. Po pozni službi božji bo na prostoru pri cerkvi slavnostno zborovanje, na katerem govorita urednik Terseglav in okr. sodnik dr. Lavrenčič. Popoldne ob pol 3. uri bo spravna pridiga, nato veličastna •spravna procesija s sv. Rešnjlm Telesom in s kipom božjega Srca, pete litanije Srca Jezusovega, posvetitev božjemu Srcu in blagoslov. Na ta slovesni sklep 6e pripravijo vse župnije s tridnevnico. Prelepa proslava naj vzbudi v vernikih neomejeno zaupanje v presv. Srce Jezusovo, ki prerado pomaga svojim častilcem. Vsi, ki iskreno ljubite božje Srce, na veselo svidenje v nedeljo 6. runi* ja v krasni gotski cerkvi Sv. Treh kraljev v največjem številu) Prof. Veri Novak - Dcs^fod v spomin t Cvetoči maj, pozdravljam te, so pela mlada in stara grla v cerkvi in takrat je na tvojih blagih ustnicah zamiral zadnji dih, izročala si svojo lepo dušo Bogu. In zakaj si morala od nas, ko si dala življenje nebogljenemu sinčku, katerega sta pričakovala z očkom z največjo radostjo. Dala si ga, a odšla si. Nemi, strti stojimo pred to kruto uganko. Vere ni več. Kdor Te je poznal, Te je ljubil m spoštoval. Bila si najboljši otrok, veselje in sonce svojih starišev, vzorna učenka, vestna in marljiva odgojiteljica mladine, katero »i ljubila z vso ljubeznijo , in požrtvovalnostjo. 30. junija leta 1936 sta stala s svojim zdaj tako strtim možjm pred altarjem in si obljubila večno ljubezen. Kratka je bila Tvoja sreča, a popolna. Kdor Te je videl v cvetočem, trdnem zdravju, d ne more misliti, da Tebe mlade, nadebudne ženke -mamice ni več. Tvoja ljubezen in Tvoje zdravje bi premagalo vse, a nevidna, nam nerazumljiv« viija moč, Te je odvedla v lepši kraj, kjer uživaš srečo blaženih mater - mučenic. F. L. Lojze Zamuda 60 letnik Slov. Bistrica, 29. maj«. Kdo bi verjel? Po srcu in zunanjosti mu je soditi komaj petintrideset. Doma iz župnije, ki nam je dala toliko odličnih duhovnikov — Sv. Križ pri Ljutomeru, so ga priporočale velike zmožnosti. Služboval je tudi v Slov. Bistrici in sedaj se peha za duie Črešnjevčanov že polnili šestindvajset let. In so farani nanj ponosni: takega govornika ni zlepa kot so naš gospod. Sobratje pa radi poslušamo njegove globoke in lepe meditacije na dekanijskih sestankih. V veliko radost nam je bilo, da je med nami proslavil na Telovo svoj prestop v sedmo desetletje življenja. Faranom ee pridružujemo vsi prijatelji njegovi in znanci v iskreni želji: Dolgo, dolgo Vas ie Bog živi med nami in za nas, gospod župniki — Pri težki stolici napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Joseiove« grenke vode prebavne organe. »Frauz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže. in jo imajo za dobro. Oel. res. 8. br. 80474/3». Lepote naše zemlje V kraljestvu zlatoroga Na temnozelenhn Bohinjem, kjer ee ot> večerih najlepše prelivajo 6vetlobe in sence; tam, kjer so v ogromnem okvirju gozdov v ograjenih rovtih vzbo-čene in valovite trate kar posejane z majcenimi zelenimi hribci in hribčki, po katerih lahko skačeš in tekaš kot otrok z vrha na vrh; tam kjer hiše so majerske hišice, kjer okna so izza planšarskih ograj in ograjic mežikajoča okenca, kjer steze 60 komaj vidne 6tezice, kjer po valovitih tratah do-lincah in hribčkih 6tojijo čudovite skupine zasanjanih svetlih mecesnov, temnih priramidaslih smrek in visokih košatih javorjev in limovcev, kjer so ob mehkih večerih zvezde svetlejše in bližje, kjer so hribi in hribčki, griči in gozdi kakor pripeti na svetlejši, oddaljenejši polkrog gorskih strmin, ki se ob mesečini (e rahlo ločijo od neba, tam sredi je naravni božii park — kraljica bohinjskih planin Uskovnica. Med romantično izsušeno 6trugo Ribnice s tolmuni v živih skalah in prelepo dolino Voje je obširna planota z lesenimi planšarskimi hišicamit, ograjami, rovti, kravami in planšarji, 6 poti, 6tezami in stezicami, ki hitijo in zginjajo v zelenju in kamenju skrivnostno na vse 6trani. Rovti. Vsi so drugačni in vsi so enaki. Preprosta majereka hišica, ki jo stražijo košati li-movci in javorji, nasproti hlev z velikim lesenim podstrešjem za 6eno, vmes kakor žamet mehka trata, okoli ograje z vrnilami, krave, telički in pujski, okoli V6ega tega planinski travnik, tu pa tam mecesen, javor, limovec, kakor da se pogovarjajo, kakor da romajo po hribčkih, še dalje široka pota, kamor ee 6teka drevje čudovitih oblik v svetlobe in 6ence, še dalje trate in tratice, kakor dih 6tepe, ki plezajo navzgor in navzdol v borovje, kamenje in 6mrekovje, tam daleč v zarastlem svetu cinglamje zvoncev in zvončkov. Vsak dan .za-gledaš kosce v kakem drugem rovtu, vedno više Mož: »škoda, da nisva še omare vzela 6 6eboj.« Žena: »Kakšne neumnosti pa kvasiš!« Mož: »Nič neumnosti! Obe vozovnici sta v njej.« proti majhnim senikom, dokler ne zginejo v planinskem 6vetu. Rovti in trate. Tu pa tam pred ograjami krava, ki se je prezgodaj vrnila s paše, na tratah konji, pujski, na 6tezi upognjeni nosač s tovorom visoko čez glavo, turist z ostro usmerjenimi koraki in s širokimi kretnjami, kakor bi nesel zdravje in gorske strmine v rokah; planšar in planšarica s škafom vode, keblieo mleka, s sirom in putrom in lepim pozdravom, vmes lahkotni razigrani letoviščar, japonski parazolček, kakor bi hotel zaustaviti ostro usmerjeni tok dela. Življenje se 6teka v staro nizko, leseno sirarno z vedno odprtimi vrati in večnim monotonim pogovorom, ki ga tu pa tam pretrga smeh, s starim, kakor ura vedno gibajočim se sirarjem iti ogromnim kotlom mleka, ki ga na železni napravi prepeljuje iz kota v kot — z ognjišča na ognjišče. Na odprtem griču nad staro sirarnico sredi planšarskih kočic zidajo novo široko moderno sirarno, 'pred njo je že kos bele ceste, v htibu kopljejo vodovod, z najbližjih planin bodo napeljali ogromne žične železnice v novo sirarnico, po sredi teh lepih zasanjanih rovtih je že zmerjena bela cesta, ki bo vezala ogromne gozde Pokljuke od Mrzlega 6tudenca in Rudnega z zeleno bohinjsko dolino: kultura, kultura, kultura. Na griču kraj gozda je že zrastel planinski hotel, v njegovi bližini prva letoviščarska vilica baranjskega učitelja, poleg nje gradijo že novo ljubljanskemu tovarnarju, za tretjo pa je svet že odmerjen: dolina prihaja v planinski svet. še vladajo v 6vojem kraljestvu planšarske hišice, ki mežikajo z gričev izza ograj in ograjic s svojimi majcenimi okenci ali pa se skrivajo raz-stresene ali v vrsti za hribce in hribčke, za zasanjane mecesne in temno zelene limovce z visokimi belkastimi debli, še prevladujejo strehe in strehice nad stenami, še visoki limovci in javorji nad nizkimi hišicami. In še kraljuje na Uskovnici vsa bela čista kvadratasta planšarska sobica z domačo pečjo, z drogom nad njo, s prebelo visoko kmet-sko posteljo, z mizico in klopicami okoli sten, z bohinjskim planinskim oltarčkom v kotu, kjer vse leto cveto pred majhnim lesenim križem planike in murke, še kraljujejo sobice s podobami svetnikov in svetnic, ob stropu zaščitnikov planin, rov-tov in živine. Še so v sobicah vezeni prtiči in oti-rače s 6olncem in božjim monogramom v 6redi, še gori in plapola na ognjišču ponosno plamen v okajeni vežici, ob katerem se tako lepo na tnalu sedi. Še prevladuje prirodno in božje nad človeškim. Ze pa 6e je v skromno in čisto in prebelo sobico-igračico vtihotapil kričeči plakat, zaenkrat še na 6teno poleg vrat, že se 6tiska radi letoviščarjev tu pa tam v kotu poleg mogočnega ognjišča majhen, polomljen, pločevinast štedilnik. Ena kočica 6e je že dvignila in se modernizirala z udobno uto, druga se dviga, za tretjo pa je že les pripravljen, da se udobno razšifi. Zdaj so kočice še sprejele ob 6vojih ognjiščih skromnejše domače Ieto-viščarje s kopicami otrok, ki jim bohinjski vol po strmem kolovozu vlači prtljago, v ozračju pa se že čuti nova cesta, po kateri bo avtomobil vozil bogatejše letoviščarje in razkošnejšo prtljago. Da bi novi udobnejši domovi vsrkali vase vso domač- nost in tiho lepoto teh planinskih hišic, hlevov, rovtov, ograj in ograjic in jo po svoje upodobili. Uskovnica, kraljica bohinjskih planin, ne prenese niti enega samega madeža plehke meščanske civilizacije. Zdaj, ko 6e letovišče šele vstvarja, je še čas, da bo cesta in hotel in vila nosila v sebi čar planine. Domačin in tujec letoviščar morata najti harmonično obliko sožitja, to naj bo posebnost, skrivnost in lepota uskovniškega letovišča. Zdaj je to sožitje še pristno in nepotvorjeno ohranjeno: letoviščar kuha bohinjske žgance v kočici na ognjišču z domačinom, grabi z njim seno v rovtu, hodi z njim po krave in teličke visoko v planine in skuša z njim ujeti med mnogoličnini zvonenjem glasove zvonca domače krave vodnice. Prelepa 60 uskovniška jutra, ko se tiho odpirajo po rovtih hišice, seniki, hlevi in vrnile in odhajajo krave in telički v sprevodu više na pašo: rdečke, breze, drobne, švajce, pisane, kostanje, rumene in najemnice ali pastorke, ki 60 le v paši in so last drugega gospodarja. Vse se ti zdijo enake, rdeče in belo lisaste, planšar pa jim je le vode dati imena po uijan6i barv. Starejše krave vodnice zvonijo, pujski po rovtih jim s kruljenjem odgovarjajo, vrhovi gora rdeče žarijo, doline se lahno svetlikajo, steze in stezice skrivnostno oživljajo, kosci po rovtih kosijo, prvi no6ači 6 težkimi koraki prihajajo iz dolin: delo delo, delo. Najlepši pa 60 večeri, ko planina v mraku in mesečini zraste in se skrivnostno približa nebu. Ostre konture gora bledijo jn se prelivajo v samo Krapinske Toplice Izvanredni uspehi zdravljenja reume, protina. iiijasa, ženskih bolezni L t. d. Radioaktivne terme in blato 43 C, sezona od sredine aprila do sredine oktobra. Cene nizke, znatni popusti za čas pred in posezone, pavšalne kure. Zel. postaja Zabok-Krapinske Toplice, odtod zveza z autobusom. Brezplačen povratek itd. Zahtevajte prospekte I svetlo nebo, hišice in hlevi tonejo kakor v vesolj-6tvu, drevje, gozdi in bližnji hribi temnijo, črnijo in se pripenjajo proti jugu na zvezdnato nebo, proti severu in zapadu na neizmerne 6trmine vele-gorja, ki so lahno 6vetle od neba. Zemlja in nebo se prelivata v eno 6amo celoto. Čutiš, da si v sreciišču stvarstva, 6redi vesoljstva. večji si in lepši, čeprav brez napuha, pro6t in svoboden, čeprav neskončno udan in pokoren. Planina poje, poje najlepše v mraku, ko zazvonijo krave vodnice gori v goščavi. Zvonijo od vseh strani proti rovtom, zvonijo, ko čakajo iidano in sj»kojno pred ograjami v sprevodu, da jim planšarica odpre vrnile. Večer v rovtu. Neskončno lepo je biti naslonjen na ograjo: hlevi dišijo, seniki dišijo, mecesni, smreke, in limovci dišijo, trate in planšarske hišice dišijo. Tu pa tam 6e nalahno odpro vrnile v ograji, tu pa tam kaka beseda, vrisk, j>esem, tišina, molk. Tam daleč v gorah zamolklo, komaj slišimo bučanje vetrov. Zdaj pa zdaj zazvoni nemirno zvonec v kakem hlevu, zamuka živina, zakruli pujsek, zasliši 6e stopnja, smeh v kakem rovtu, brlizg, vrnile se, monotono odpirajo in zapirajo, planšarji pozdravljajo. Planina tone v mesečino, tone v vesoljstva Žegnanje na Osojniku Letošnja pomlad nam je dala le redke prilike, da bi se naužili narave v novem prelestnem zelenju. Zato ni čuda, da je pretekla nedelja s krasnim vremenom izvabila staro in mlado na lejx> izletno točko nad Sorskim poljem — na Cteovnik. Od Škofje Loke, pa od Gosteč in po strmem pobočju Homa so prihajale skozi mlado bukovje razigrane skupine ljubiteljev narave, pa seveda tudi nekaj takih, ki jim je tak izlet le prilika za spro-ščenje razbrzdanosti. Pota vodijo mimo šumečih studenčkov med cvetočim borovničevjem ob jutranjem petju ptičic. Najlepši pa ie zadnji del poti po strmi planici proti cerkvici sv. Mohorja in Fortunata. Tedaj ne veš, kaj bi občudoval, ali živo cvetje rdečih in rumenih kukavic ter temno modrega svišča ali krasen razgled na Sorsko polje, Kranjsko ravan in Ljubljansko r>olje. In na vrhu Svetlo zeleni gozdovi, zorana polja, cvetoči vrtovi z raztegnjenimi vasicami, med njimi pa srebrni pas Sore in Save. Na robovih pa Kamniške planine, Karavanke, mogočne Julijske Alpe z očakom Triglavom in na jugu vrhovi Dolomitov. Jasno vidiš našo Šmarno goro, Sv. Jošta s Šmarietno goro, proti zapadu pa mogočne vrhove Lubnik, Planica, Ratitovec in mejnik Blegaš. Ako pa pogledaš po jx>bočju Osovnika in proti zaslo-njenim Gontam, si v domovanju Lovrača iz letošnjih Večernic. Za Škofjo Loko zaslutiš idilično Poljanko in Selško dolino. Ta razgled in pomladansko solnce ti zadostuje za pop>olno srečo in hvaležen 6topiš v cerkev, da se Bogu zahvališ za ta dar. Toda v to harmonijo ti udari rezka disonanca divjega vriska in kričanja že tolikokrat ožigosanih lažituristov, ki nimajo spoštovanja ne do božjega stvarstva, ne do cerkvenega opravila. Sredi božje besede in povzdigovanja se izpred cerkve razlega hrup in plesna godba. Tamburaši brenkajo, mladi pari pa 6e vrte v divjem tempu kot v zasmeh deviški naravi in onim, ki v cerkvi prepevajo božio slavo. Tudi duhovnik ne more inirno mimo njin. Za njim se čuje zbadljivka »ta črni«. Seveda je potem najbolj junaško, da vse utajiš. Tudi nežni spol zna prav nežne izraze kakor »pej no v kišto« in slično. Razumemo, da je mladina vesela in prav ie, da zavriska in zapoje, a da se ne bi mogla vzdržati niti pičlo uro službe božje in da mora plesati javno v naravi, ko ie navzoča nedorasla mladina, Ki marsikaj vidi in sliši, to pa ni odjMistljivo. Prav bi bilo, da oblasti V6e take izgrede v korist našega turizma in dobrega imena izletnih točk temeljito zatro. HOTEL VII \ LICIJA Aleksandrovo - otok Krk Z restavracijsko teraso nad morjem in ostalim komfortom. Stanovanje in hrana vključno takse od Din 50-— do Din 59-— dnevno. Radi nižjih cen se priporoča bivanje v juniju. Prospekti pri »Putniku« in pri direkciji hotela. iiSt' ImotSI Pogled n a Sarajevo. Skozi okno vlaka Iv. Vuk. Sarajevo V mesto, kamor smo namenjeni, je pol ure. Tramvaj nas čaka. Boljši je kot avtotaksi, cenejši kakor izvoščki. Tako opravičilo se rodi, ko smo sedli v tramvaj. Kosimo na vrtu... Kdor hoče, dobi turško kavo. Naročimo. Saj smo v Sarajevu, med fesi m zakritimi ženskami. Odkrite nas danes ne zanimajo. Saj jih vidimo vsak dan. Zakritih pa ne vidimo vsak dan in tudi ne kjerkoli, kakor ne Bosne in Sarajeva. In vse, kar je zakrito, mika bolj kakor odkrito. Stara resnica in vsakdanja izkušnja. . Dobra je turška kava. To se pravi »pečena« turška kava. Tu se namreč kava ne kuha, temveč se peče. Proces je isti, kakor pri kuhanju, samo da se tu pravi namesto »kuhana« kava, »pečena« kava. Malo čudno za nas, ki vemo, kako se peče meso in kako se kuha juha. Ali nič zato. Glavno je, da je »pečena« kava res boljša kakor »kuhana« ... Znamenito je Sarajevo s svojim muzejem, tovarno preprog, mošejami... Ali čas je prekratek. Godi se nam kakor obiskovalcem egiptovskih piramid v širni čevljih. Radi bi na vrh, na piramide, a drsi in je prevroče. Zato brskajo raje pesek izpod nog sfinge in ga občudujejo. »Kaj če bi si ogledali izvir Bosne reke,« pravim. »Baje je nekaj posebnega tisti vir. V vsej svoji širini izvira reka Bosna izpod velike pečine kakor iz velikankega krokodilovega žrela.« »Kaj pa Ilidže,« je napomnila gospa Marija. »Tam je topla voda, žveplena,« omenja Zdravko. , ..... , >Bi!o bi se dobro nknnati v tisti zvepleni vodi,« priporoča gospa Marija. Zdravko se smeje. »Da bi pa že zdaj poskušal kako bo v vicah, ne gre — Jaz ne grem iz Sarajeva. Uberem jo na kakšen hrib in si mesto vsaj tako ogledam.« In vsi smo se strinjali z njim. »Tožili ste, da smo v zakletem kraju,« je rekla gospa Marija, »v kraju, kjer ni žensk. Poglejte, žensk raznoličnih, zakritih in odkritih.« »Oaza«, je rekel modro Zdravko. • Mnogi, ki pridejo iz zapada, mislijo, da so prišli v orient. In zdi se jim, ker so čitali romane Pierre Lotija in Claude Ferera, da ves šarin, ki preveva iz Orienta, vlada v Sarajevu. Stopili smo na Grlic hrib, do tako imenovanega dalmatinskega gozdiča, ki je s svojim igli-čevjem začrnel goloto Bakija in Zinajevca. Morje krogov iz opeke, žoltosivkastih, je vse okrog, ki tonejo v zelenilu grmičevja in dvorišč; 88 mina-retov kipi v zrak, obdanih z zidovi in kamenje, kakor dragulj, odseva na obzorju. Pred nami leži orientalska lepotica, mesto Sarajevo. Hodimo po ulicah in cestah. Srečujemo visoke, reprezentativne postave moških. V njihovih obrazih, markantno zgubanih, leži samozavest. Širok pas nosi handžar in revolver. Ženske po evropski modi in ženske v svojih oblačilih, ki jim zakrivajo vse znake telesa in s kopreno preko obraza. In spomnil sem se velikega reformatorja Kemal paše, ki je rekel: »Ženska naj odloži svojo kopreno, ki ji zakriva obraz. Kajti tudi ženska je človek.« Za tiste, katerim so stari običaji sveta tradicija, ki nimajo poguma, stopiti naprej, je zvenel ta ukaz bogokletno. Tisti pa, v katerih je kipelo življenje in ki so hrepeneli za lastnim »jazom«, za soncem, je bil ta ukaz kakor klic k vstajenju. Baš tukaj, v Sarajevu, se je začela povest novega življenja, ki je pretresla temelje stare človeške družbe in položila v grob devet milijonov ljudi, dvajset milijonov pa jih pohabila — ki so zdaj klice nove dobe... Jekovac »■:, »Sedite,« zaslišimo glas. Pogledamo. Poleg nas je počasi korakalo dvoje konj, vpreženih v kočijo. Kočijaž, mlad musliman, se je smehljal in vabiL Zdravko reče: »Saj res!... Kaj bi pešačili. Ulice so ulice, izložbe kakor izložbe pri nas. Orient se meša z zapadom. Te ženske s feredžami in z nekakšnimi dvokrili, od katerih je en del vržen preko hrbta in glave, lepo in okusno sešite, mikajo. Samo škoda, da ni videti obrazov. Moški v temnomodri bosanski noši, visoki in stasiti, samozavestni in dostojanstveni, z visokimi rdečimi fesi, z belimi turbani, s širokimi pasovi — navdušujejo človeka z zapada in ga vodijo v nenavadno razpoloženje. Ali treba kljub temu tudi pogledati panoramo, pokrajino tam s tistega vrha.« In pokazal je na vrh, kjer je stala velika bela palača. Obrnil se je h kočijažu: »Kaj je tisto?« »Jajce,« je odgovoril kočijaž. »Vojašnica. Lep razgled z Jekovca.« »Z Jekovca?... Kaj se temu hribu pravi Jekovac?« »Da,« je odgovoril kočijaž. »Pojdimo,« je pogledal Zdravko nas tri. Zdravko, Matevž in gospa Marija so sedli ▼ kočijo, jaz pa h kočijažu. »Zakaj se odvojuješ,« je vprašal Zdravko. »Zato, ker mi bo tako kočijaž lahko povedal marsikaj.« Kočija se zgane. Ali glej, čez cesto, tik pred konjema, je zdajci zdrknil mimo fantek-muslimanček kakšnih 4, 5 let. Nehote zagrabim za vajeti. Čutim tudi, da jih je že nategnil kožijaž. Srce se mi je stisnilo. Pa tudi kočijažu. »Kaj je to,« Re nehote vprašani. »Komaj sem prisei v aežeio kismeia, že se dogajajo takšne stvari. Sicer mi ni bilo kdove kaj do kismeta, a če si v deželi kismeta, ta reč najbrž vseeno ni brezpomembna. Kočijaž se je jezil: »Čigav je otrok? — Pazite!« Fantek, nežno detece, se je pa že privil k mamici. Od strahu je nekoliko zardel. A mamira, istotako prestrašena, mu je ljubko žugala s prstom in ga nežno karala. »Ej, hej«..., sem pomislil. »To je musliman-ka brez feredže? Resnica, mičen obraz.« »Emancipiranka,« sem se obrnil h kočijažu. »Osvobojena starih predsodkov,« je odvrnil. »Vera jima je zapovedovala.« »Morda so bilo nekoč te zajx>vedi umestne. Morda še tedaj, ko je moški v svoji nebrzdanosti zdivjal, če je zagledal obraz ženske.« Zamahnil je z bičem, a ni mogel pozabiti na fantka, ki mu je zaustavil cesto. »Da ne pazi na otroka,« je zamrmral. >Da nisem zgrabil za vajeti,« sem se pohvalil, »ne vem kako bi bilo.« Začudeno me je pogledal: »Vi?... Zdi se mi, da sem konje že zadržal, ko ste prijeli za vajeti.« Hotelo se mi je, da bi bil jaz rešitelj majhnega muslimančka. A f>ozneje sem Be domislil, da je bil vendar to kočijaž, a ne jaz. Morda je on za desetinko sekunde bil hitrejši od mene — čutil sem, da bo se konji baš takrat ustavili, ko sem zgrabil za vajeti. • A- T Cesta na Jekovac se vijuga. »Vidite tam tisto visoko pečino,« kaže kočijaž na pečino, ki je štrlela kakor stolp. »Od tamkaj skačejo ljudje na eesto.« »In se ubijajo?« »Raztreščijo se kakor kaša. Letos jih je že bilo sedem, ki so sc raztreščili.« »Zakaj?« Kočijaž se je nasmehnil in v tistem nasmešku je bila ironija. »Mhm —« je zmigal z ramami. »Je že iako — bogatašev ni vmes.« MLADI SLOVENEC MLADA NJIVA Že dolgo Že dolgo nisem bil doma. Ah, koliko let je že tega! Bog ve, ali je še vse tako, kot takrat je bild, ko sem jemal slovo, od kraja domačega. Bog ve, ali Še rasto zeleni travniki in polja zlata, vinska trta bogata in pašniki megleni. 2e dolgo nisem bil doma. Ah, koliko let je že tegal Kako pišemo pismo Za pisanje pisem nekateri mladi ljudje niso nič kaj navdušeni, ker dostikrat ne vedo, kaj naj bi pisan. Včasih »e pa zgodi, da kakšno pismo ta ali oni nora napisati, zato vam ta navodila gotovo ne bodo škodovala. Predvsem je treba omeniti zunanjo obliko. Pisati morate s črnilom, ne s svinčnikom, in sicer na lep, snažen papir. Pisemski papir naj se ujema z ovitkom. Ne vtikajte torej modrega papirja v rdeč ovitek ali rdeč papir v moder ovitekl Najlepši je bel, oečrtan papir. Kdor pa na gladek papir še ne zna pisati, naj si pomaga s črtalno podlogo. Najprej napišite na desni strani odzgoraj datum, pustite nekaj presledka, nato pa napišite v sredo nagovor. Vsako pismo mora imeti tudi primeren kratek uvod. Tudi na levi strani pisma pustite nekaj presledka. Namen tega praznega prostora na levi strani pisma je, da prejemnik pipar lahko drži, M da bi s prsti zakrival pisavo. Toliko o zunanji obliki. Glede vsebine pisma pa je treba še posebej poudariti: pisma nikoli ne začnite pisati prej, dokler ne veste, kaj bi zapisali! Da je treba znamke prilepiti na desni strani ovitka odzgoraj, pa vam menda ni treba še posebej povedati. Kokun: t Starčkova pomlad Vsako jutro, vsak večer so v uri zapuščeni tiho prišli k meni božji angelci. In na svojih zlatih krilih, v 6voji zlati kangelci so mi kradoma prinesli kakor sonce čistih, belih sanj mladostnih, sanj veselih in so mi jih dali v dar. Zdaj pa več nikdar, nikdar k meni jih ne bo. Vsepovsod in venomer rože cvele 60 in nade. ,„. Zdaj pa več nikjer, nikjer zame ne cveto. Zdaj srce mi, ah, umira od gorja in domotožja, z rosnimi očmi ozira se nazaj — v 6voj mladostni raj. Pretiravanje Kaj pomeni beseda »pretiravanje«, menda veste že vsi. Ce vidite na cesti psa, velikega kot je zajec, pa rečete doma mami, da je bil velik kot tele — pretiravate. Če vidite veverico v gozdo, pa se potem bahate okrog, da ste videli medveda — pretiravate. Takim ljudem, ki vse, kar vidijo m slišijo okoli sebe, hudo pretiravajo, pravimo, da delaj.o iz muhe slona Tudi sosedov Tonček je takšne sorte tiček. Zadnjič je slonel pri oknu in gledal na ulico. Nenadoma se je obrnil in zaklical: »Mama, pravkar je peljal mimo avtomobil, velik kot parnikl« »Že spet pretiravaj!« se je razjezila mama. »Ali ti nisem že milijonkrat rekla, da ne smeš pretira-vati!« . Zdaj pa malo pomislite, otroci in povejte, kdo izmed njiju je bolj pretiraval: Tonček ali mati? Štirinožci Učitelj vpraša v šoli: »No, Janezek, povej mi, kaj so štirinožci.« Janezek odgovori: »Štirinožci so žrvali s štirimi nogami.« »Dobro,« ga pohvaK učitelj. »Zdaj nam pa povej še kakšno takšno žival.« »Dve kokoši!« se modro odreže Janezek. V Čudovita zgodba o naslikanih živalih (Dalje.) »Ha. ha, h»,« se je škodoželjno režala žaba, »kar poglejte, kakšen čuden hrbet imate! Barva vam uhaja čezenj... To je velika napaka, dragi mo] pujs!« Pujs je začel vrteti glavo, da bi se pogledal na hrbet. Ko je prav močno obrnil glavo, je na 6vojo grozo res videl barvast madež, ki je segal čez njegov hrbet. Nekaj trenutkov je bil tako presenečen, da mu je kar sapa zastala. Potem pa se je pomiril in se udal v usodo. »Ce je pa tako, da imamo vsak svojo napako,« je rekel, »se pa lahko pobratimo. V6i ljudje, ki sc do dobra seznanijo med seboj, 6e tikajo; zakaj se torej ne bi še mi? Kakšno napako ima ta,« — pokazal je 6 taco smešno žival z dvema solzama pod očmi — »še ne vem. Toda prav gotovo ima tudi ona katero. Ali sploh veš, kdo si?« Ta nenadni nagovor je smešno žival čisto zme-del. Globoko jc začela sopsti, pomahala je nekajkrat s košatim repom, nato pa je žalostno odgovorila: »Ne vem.« »Hm, hm,« je zabrundala žaba Plavka, »to so pa zamotane reči. Ce se ne motim, si podobna neki Metki. Zato te bomo začasno kar tako imenovali. Ti bomo pa pozneje dali kakšno drugo ime. Ali je prav tako?« Prečudna žival Metka je počasi pomikala z glavo, krava ifl pujs pa sta enoglasno pritrdila: »Prav!« »Joj, poglejte, tamle je še nekaj I« je nenadoma zaklical pujs. In resi — Iz potoka je vanje upirala izbuljene oči majhna riba in odpirala gobec, kakor da hoče nekaj povedati, pa ne more. »Moje ime je pujs!« 6e je predstavil puj6 ln; hitro stekel tja. »Pujs Cezpobarvan, je njngovo pravo ime,« je hitro pristavila žaba. »Jaz sem pa žaba.« »Žaba Plavka je njeno pravo ime,« je zaklical pujs, da bi 6e maščeval. »In kako se imenujete vi. če smem vprašati? Zaenkrat vas moram še vikati, ker ne vem, ali imate tudi vi kakšno napako.« Riba je začela spet na stežaj odpirati 6voj gobec, toda glasu ni bilo iz njenega grla. »Aha,« je zadovoljno rekel pujs, »tudi ta ima napako: govoriti ne zna.« »To ni nobena napaka,« je zamodrovala žaba. »to je celo njena vrlina. Govoriti res ne zna, kakor ne zna nobena riba, zato si pa več misli. Težko je, uganiti njene misli, toda jaz sem jih že uganila. Na tihem nam pravi: ,Jaz 6em riba brez vsakega priimka. Naake seveda nimam nobene'. In ker nima nobenih napak, jo moramo vikati. Sploh bomo poslej zmerom, kadar ne bomo česa vedeli, vprašali ribo za svet in jaz vam bom tolmačila njeno mnenje.« »Zakaj pa domov!« je vzkliknil pujs Cezpobarvan. »Ampak le kaj bi storili s kravo TrinožkO. da bi lažje hodila? Nemara bi jI bilo pomagano.rz leseno nogo?« Ta nasvet se je vsem zdel imeniten. Krava je vdano prikimala, smešna žival Metka pa je stekla, kolikor so ji dale noge, da bi poiskala primemo.palico. , Toda ta reč z leseno nogo ni bila izvedljiva. Pritrdili so palico k telesu krave, pa je vedno znova padla na tla. »To je strašno, da imamo vsi takšne napake!« je vzdihnila krava Trinožka, pujs Cezpobarvan pa je zamišljeno pristavil: »Le kdo je tega kriv?« »Z leseno nogo torej ne bo nič,« je rekla žaba Plavka. »Trinožka, dobro pazi, da mea hojo ne padeš na tla, kajti pretežka si, da bi te dvigali. Zdaj si pa oglejmo hišo!« Hišo so si od zunaj res lahko ogledali, vanjo pa niso mogli iti. Imela je sicer zgoraj dvoje oken, vrat pa na žalost ni imela nobenih. »škoda, da tudi ta hiša ni žival!« je zamrmrala presmešna žival Melka. »Ce bi bila žival, bi jo lahko tikali, ker ima napako. »Molči!« jo je prekinila krava Trinožka. »Raje se posvetujmo, kako bi prišli v notranjščino hiše. »Že vem!« je svečano vzkliknila žaba Plavka. »Uganila sem. kaj si riba misli. Ona pravi, naj pristavimo lestev in zlezemo v hišo skozi okno.« Žaba Plavka je bila od sile zvita in prekanjena. Vedela je, da krava Trinožka in smešna žival Metka ne bi mogli po lestvi splezati navzgor. Zato si je tisto o ribi kratkomalo izmislila... Nihče je ni zavrnil, kajti vsi so bili prepričani, da je riba zelo modra. »Pa splezajmo v božjem imenu!« je rekel pujs. »Pomagaj mi pristaviti lestev k oknu,« je velela žaba in se obrnila k pujsu. Tega pa ni bilo več za njenim hrbtom. Presenečena je pogledala naokoli in ga zagledala ob drevesu. Na vso moč se je drgnil ob deblo, da bi odstranil barvasti madež, ki ie segal čez njegov hrbet. Pa je bilo vse zaman Hudo ga je bilo sram, ko je videl, da so opazili njegovo prizadevanje. Opravičil se je, češ: »Malo me je srbelo, pa sem se popraskal!« Ko je bila lestev pri6lonjena. je žaba Plavka gibko splezala po njej navzgor in zaklicala drugim: »Torej za riienoj!« To ie bilo lažje rečeno, kot 6torjeno. »Kako naj plezam jaz?« je potrto vprašala krava Trinožka. »Čeprav bi imela štiri noge, ne bi mogla plezati ko ti. S tremi pa je še mnogo težje!« Ker je krava Trinožka tako odkrito priznala svojo napako, so jo imeli radi. Nadaljevanje prihodnjič. Kako pravimo in haho bi bito v resnici „ftofeo mu je dol..." Kadar se prijatelj poslavlja od prijatelja, mu navadno krepko stisne reko. Tedaj pravimo: »Roko mu je dali« Kako bi bilo, če bi kdo v resnici komu dal roko, nam kaže slika, ki jo je narisal Leon Koporc, učenec IV. razr. v Višnji gori. iŽL 3E .Ceno je padla .. Včasih se cene v trgovinah znižajo ift tedaj rečemo, da je cena padla. Kako bi bilo, če bi cena v resnici padla, nam kaže slika, ki jo je narisala Marjanca Šuler, učenka IV. razr. ljudske šole, Bi-zeljsko. Učitelj je razlagal učencem: »Če rečem: Konj je vlekel — je to pretekli čas. Če pa rečem: Tvoij oče ima denar — kateri čas je to, Janezek?« »To je okoli prvega v mesecu!« se odreže Janezek. Majniška Tam daleč — gozdovi, travniki zelenijo, maji« ptički žgolijo. Ob oknu slonim vsak večer, ne najdem pokoja nikjer. Poslušam in gledam — srce hrepeni, a maja ni zame, ni. Trpinova Martinka iz Zagorja. Janezkov muc Muca Janezek ima, ki ga za ves svet ne da, ker je to drugačen muc kot navadna mačka. Muca Jaaezkova se vsak dan sama umije, brke sama ai obrije in na sprehod gre. Razen tega muc pipo zna kaditi, zna po vrvi skakati in bolhč loviti. Danes pa je muca snede! velik pes ... Bogme, to ni šala — to je res! Prime Franjo, dijak v Celju. Iz mojih otroških let V. Neprijetna kopel Ko sem bil star dve leti, sem znal že dobro hoditi in govoriti. Sicer sem vse prav izgovarjal, le katero črko v besedi sem drugače obrnil. Tako sem rekel namesto godba »gobda«. Če sem imel po kosilu kaj v zobeh, aem kričal na mamo, naj mi prinese »bozotrebec«, namesto zobotrebec. Mama ma je naučila tudi moliti »sveto Marijo«. Le nekaj besed v tej molitvi nisem mogel izgovoriti in sem rekel namesto grešnike »etste«. Nekoč sem se igral na dvorišču. Bilo je po dežju. Velike luže so ležale kraj ceste. Zaslišal sem krasno godbo, ki je šla po cesti. Ves vnet zanjo, sem stekel z dvorišča na cesto, da bi videl tudi godce. Res sem jih videl. Bili so vojaki. Stekel sem ie bliže, da bi še bolje videl mimoidočo godbo. Vpil sem: »Gobda, gobda, gob.. .1« in JtrJjiujligyl — čof! v veliko lužo. Ves sem bil moker ia umazan, še po obrazu se me je držalo blato. Komaj aem se pobral, že sem bil spet na tleh. Nazadnje ,»e«n »e vendar skobacal iz blata. Toda domov ms^tm upal iti. Šel sem na dvorišče in čakal, da pride mama sama po mene. Ko me je zagledala, je kar obstala. Takoj je uganila, kaj se je zgodilo. Jaz sem seveda rekel, da je godba kriva, mama je pa že mislila svoje. Tepen nisem bil, za drugič pa mi je to obljubila. VI. Kako sem se izdal Nekoč sem šel z očetom in bratom Ivanom na izprehod. Prišli smo mimo gostilne in stopili noter. Jaz sem se veselil tega. Spomnil sem se namreč, kako dober je malinovec. Res, onadva sta pila vino, jaz pa malinovec. Jedli smo tudi klobase. Jaz pa sem dobil le presto. Obraz mi je kar žarel, tako sem bil vesel. Pil sem, jedel in čebljal. Oba sta se mi smejala. V šali sta mi rekla, naj doma nič ne povem, kjer smo bili. Tudi celo pot sem trdil, da ne bom črhnil besedice, Ko pa smo prišli domov, sem bleknil tja v en dan: »Mi smo bili pa v gostilni in smo pili vino in jedli klobase, pa ne smem povedati.« Tedaj io se šele vsi smejali. Jaz jm sem postal rdeč kot kuhan rak. Nekoč drugič pa sem se malo drugače zarekel, Tudi takrat sem pil malinovec. Zagotavlja! sem, da ne bom povedal, pa sem se vseeno izdal. To pa je bilo takole: Sestra me je vprašala, če smo bili v gostilni. Dejal sem ji, da ne. Napela je druge strune in vprašala: »Ali je bil dober malinovec?« »O, dober, dober!« sem ji odgovoril. Tako sem se spet izdal. (Se nadaljuje.) Valentin Albin, dijak, »Društveni dom« Vič-Ljubljana. Gosposvelsho polje. •. Pred dvema letoma je neka gospodična ali gospa imela v ljubljanskem radiu predavanje o Gosposvetskem polju. V tem svojem predavanju je vrla predavateljica med drugim povedala slovenski mladini, da so na Gosposvetskem polju ustoličevali jugoslovanske kneze. Tega ji slovenska mladina seveda ni mogla verjeti, pa je poslala Kotičkovemu stričku več spisov, katerih takrat nismo mogli objaviti. Nekaj jih zato objavljamo danes. Žalostno pojo zvonovi pri Gospe Sveti na Koroškem. Pojo o davnih, davnih časih, ko je bil tam še svoboden naš rod, na svoji zemlji svoj gospod. * Prvič sem v nedeljo čital, da so na Gosposvetskem polju ustoličevali jugoslovanske kneze. Čudno se mi je zdelo, da še nikdar nisem slišal tega — ne v šoli ne drugod. Premišljeval sem in premišljeval, nariosled pa sem prišel do zaključka, da na Gosposvetskem polju niso nikdar ustoličevali jugoslovan. skih knezov ali vojvod, in sicer iz enostavnega razloga, ker jih niso — mogli. Čudno se mi zdi, da je gospodična (ali gospa), ki je predavala v radiu, prezrla to dejstvo. Upam, da se je zmotila, saj vendar ve, da je najnehvaležnejši posel — popravljati zgodovino. Vemo. da so na Gosposvetskem polju res umeščali kneze, gre samo za to, ali so bili li knezi slovenski ali jugoslovanski. Razlikovali moramo tu. kaj dvoje stvari: Jugoslovan — podanik kraljevine Jugoslavije — in Jugoslovan — pripadnik one veje Slovanov, ki prebivajo na jugu od severnih Slovanov in ki jih je ločil ogrski naval. , Vzemimo jugoslovanske kneze v r>rvem okviru. Takoj smo na jasnem, da jugoslovanski knezi tukaj ne najdejo mesta, ker Jugoslavije takrat — pred več sto leti — še tli bilo! Sedanji prebivalci Jugoslavije so bili takrat šc razdeljeni ua tri narode. Vsak narod je imel svojega kneza, tako Hrvatje, Srbi in tudi Slovenci ki so bili takrat najbolj sklenjeno naseljeni na Koroškem ali v Karantaniji in . so se zato tudi imenovali Karanlanoi. Oe bi hoteli koroškega vojvodo imenovati jugoslovanskega, bi ta moral imeti oblast nad vsemi Jugoslovani na Balkanu. Tega nikdar ni bilo in tudi po svetovni vojni se to ni zgodilo. Večji del Slovencev je sicer sestavni del Jugoslavije, ali prav tisti del našega narodnostnega ozemlja, kjer je imel koroški vojvoda oblast, je ostal izven naših meja. Ce pa hočemo razumeti jugoslovanske kneze v tem pomenu, da se imenujejo jugoslovanski zato, ker so pripadali južni veji Slovanov, bi skoraj imeli prav. A potem se ne bi smeli čuditi, če bi nekega dne začeli Bolgari šteti slovenskega kneza Boruta ali Gorazda med svoje, saj so vendar tudi Jugoslovani! To bi bila zmešnjava! Ce vprašaš brata Srba, kdo je bil Dušan Silni, ti bo odgovoril: »Srbski car!« Ne bo dejal: jugoslovanski. Prav tako štejejo Bol. gari Simeona, Petra, Asena in druge svoje vladarje k svojim, bolgarskim carjem. Jurij Wachington je bil po rodu Anglež, a vendar ga ne bo noben Anglež britskega imperija štel med britanske kralje! Zato lahko tudi mi rečemo, da so na Gosposvetskem polju ustoličevali slovenske kneze. Ne jemljimo si tega velikega, svetlega spomina, ki v Korošcih budi narodno zavest, da se upirajo tujemu nasilju in ki branijo, da bodo slovenski knezi res ostali slovenski knezi. Sicer pa: naj gospodična (ali gospa) predavateljica vzame v roke zgodovino svojega naroda, odobreno od najvišje državne oblasti, pa bo v njej našla črno na belem, da so na Oosposvetskem polju ustoličevali — slovenske kneze Tone Ravnik, dijak v Ljubljani. * Moj očka se je hotel do kraja prepričali, kako jc s to stvarjo, pa je vzel v roko srbsko hrvatsko- slovensko Narodno enciklopedijo in je našel tudi v njej napisano v hrvatskem jeziku tele stavke, katere je prevedel v slovenščino: »Gospa Sveta, vas v avstrijski Sloveniji, leži na vzhodnem robu širokega Gosposvetskega polja. V zgodnjem srednjem veku je bilo na Gosposvetskem polju središče koroške vojvodine. Tam se je vršilo pod vedrim nebom znamenito ustoličenje koroških vojvod, in sicer do leta 1414 v slovenskem jeziku (ne v jugoslovanskem), torej še dolgo potem, ko je Karantanija že povsem padla pod nemške oblast in se ponemčila. Vojvodski prestol leži še danes pod vedrim nebom poleg široke ceste, četrt ure severno od Gospe Svete. Šc v polovici 10. stoletja je bila Gospa Sveta povsem slovensko mesto.« Očka jc dejal: »Ce celo Narodna enciklopedija trdi, da so ustoličevali slovenske kneze, potem bo že res Zaradi tega bi dejal, zasluži vrla radio-tetka za svoje predavanje — cvek v zgodovini!« Tako je dejal moj očka. In je še pristavil: »Kakor se otrok ne sme sramovati svoje matere in jo zatajiti, pa naj bo še tako revna in preprosta, tako tudi noben narod ne sme zatajiti svoje preteklosli in svoje narodnosti. Kako že pravijo bratje Srbi človeku, ki se izneveri svojemu rodu in svoji materinščini? »Poturica« mu pravijo. Prav imajo! Povedati Ti morain, da je moj očka zaveden koroški Slovenec, in da je bil rojen komaj dobro uro od Gospe Svete. Jaz pa sem bila rojena že v Jugoslaviji, vendar pa mi je prelepa slovenska zemlja na Koroškem dobro znana iz očkovega pripovedovanja Večkrat skupaj zapojeva tisto večno lepo in milo- »Gor čaz izaro. — gor čaz gmajnico...« Gosposvetsko polje je zibelka slovenskega naroda. Obdržimo ga v svetlem spominu in moiimo za brale onstran Karavank, da bodo vztrajali na- valu potujčevanja še dolga, dolga stoletja m da bi tudi njim nekoč zasijalo solnce svobode. Metka Gorjanc, dijakinja v Ljubljani. Mala koroška Slovenka Vilma Mak pa nam je poslala s Koroške to-le kratko pisemce: Na Gosposvetskem polju niso ustoličevali jugoslovanskih knezov, ampak koroške slovenske kneze. Še leži pri Gospe Sveti vojvodski prestol — najsvetlejši dragulj naše zgodovine. Na njem so usto. ličevali naše slovenske kneze in ne jugoslovanske, kakor nam je nedavno pripovedovala neka gospodična v radiu, kar je čisto razumljivo: saj je Jugoslavija nastala šele mnogo, mnogo stoletij pozneje. Vse zgodovinske knjige, pa naj bodo v srbskem, hrvatskem ali slovenskem jeziku, pišejo tako. To je napisano celo v nemških zgodovinskih knjigah. Koroška je bila v tistih časih samostojna. Naj se ona gospodična, ki je predavala v radiu, začne znova učiti zgodovine, če jo je pozabila! Žalostno je, če moramo Šolarji učiti učitelje zgodovine. Izraza »jugoslovanski« v tistih časih sploh še nihče ni poznal, pač pa so Slovenci že takrat dobro vedeli, da so južni Slovani. Lepe pozdrave vsem bratom in sestram onstran meje! Vilma Mak, (Podljubelj št 32) učenka I. razreda meščanske šole v Borovljah na Koroškem. Frgolinčkov Gustel je stopil v lekarno ter zahteval za dva dinarja zobne paste. Lekarnar: >Za dva dinarja ti je ne morem dali. vzeti moraš celo tubo, ki pa stane 10 dinarjev. Gustel: »Čemu mi jo bo toliko. V oknu stoji zapisano, dn ena tuba očisti petsto zob, jaz jih imam pa samo okrog trideset. 2> R V Ž I N Ji Češnje v družine, za zdravje otrok! Ne samo trava •.. ...ki jo pohodimo, ko gremo na izlet ali sprehod in se zaženemo vsevprek — brez steza in potov! — Ni samo trava, ki jo pohodimo, ko gremo po travnikih: neskončno več pohodimo! Razumeti moramo, kaj je tista trava lastniku: čutiti moramo socialno. Paziti moramo na to, kaj je last našega bližnjega in kaj mu je sveto; razumeti moramo njega in njegovo delo. Radi majhnega razvedrila si nikar ne postavimo zidu med kmetom in seboj. Ne smemo tako živeti, da se bo bal vsake nedelje in bo moral stražiti svojo zemljo. Tudi na tak travnik, ki je brez paznikov, ne stopajmo in moramo kot ljubitelji prirode paziti na vse, kar je dal Bog rasti in kar obdeluje kmet — ne le zase, marveč za na6 vse, ki smo že 6koraj pozabili, da je dom nas vseh — s kmetov! Vezenine in garniture Zdaj so vezenine na prvem mestu v modi. Po dolgi dobi lepe preprostosti smo 6e vrnili k okraskom. Prej je vse zaviselo od lepega kroja, zdaj se je moda sprevrgla v nasprotno smer, saj ne pozna nobenih prehodov in odtenkov, ampak je vsa v golih ekstremih. Moda pozna le: ali — ali. Jezik, dom, značaj Pravijo: »Kakršne matere, tak narod.« če bi po teh besedah prerešetali naš narod, 6e ne moremo pohvaliti z narodno-zavednimi materami. Ta dan, ko obhajamo 6lavnost naroda in svojega voditelja, povejmo materam: Vcepite otrokom v dušo in srce mimo vere v Boga, tudi zavest narodnosti, ljubezen do svojega jezika! Znani smo kot narod hlapcev, kot narod, ki smo »podlaga tujčevi peti,« kot narod mlačnežev, ohlapnega značaja. Ne bodite vesele, matere, da vam hči, ki gre za nekaj mesecev v Zagreb, piše domov v hrvaško-6lovenski spakedranki; da, ko pride domov, kva6i žlobudro, ki ni ne to ne ono. Ne bodite ponosne, matere, da se vam 6in, ki gre v tujino, poroči s tujko in vzgoji otroke v jeziku tujke! Ne ponašajte se, matere, da se je hči poročila s tujcem in je bogata, pa ne zna več materinskega jezika in so njeni otroci poturica! Kdor jezik 6voj zavrže, zavrže tudi vero in Boga, zavržp domovino in je tisto, o lftfl§fflV"fe Kristus dejal, »da jih bo izpljunil.« "5r'-sobne in je tudi njih delo temu primerno. Takih družin je pa malo, da bi njih hčere sedele doma in čakale, kdaj bo »on« ponje prišel. Dekleta 6e morajo česa izučiti, čeprav 6e orao-žijo. Le kdor ima ta občutek, da je kaj in da more sam stati na svojih nogah, se more uveljavljati v življenjskih težkočah. Tistega dekleta, ki ima kak poklic in ga tudi vestno izvršuje, bo kak fant rajši vzel za ženo, ko dekleta, ki sedi iti lenari doma. Saj si želi za ženo tovarišice in ne potratne ženske. Število moških je vedno manjše ko število žen6k, 6aj 6e žensk več rodi ko moških in dojenčkov moškega spola umrje večje število ko ženskega in moških tudi več umrje v mlajših letih ko žensk. In koliko je vdov, ki bi imele pokojnino? Na tisoče žensk je, ki morajo same preživljati svoje otroke! Kakšen poklic naj si torej dekleta izberejo? Ali naj študirajo? Vedno bomo potrebovali ženske zdravnice za ženske in otroške bolezni. Šolane ženske se morejo prav tako omožiti ko ne-šolane, saj so vprav duševni delavci potrebni duševno delujočih žena in veliko takih zakonov je, kjer šolana in zaeno pametna žena ugodno in vodilno vpliva na svojega študiranega moža, ki mu je večkrat pomočnica in tovarišica v njegovem poklicu. Večina deklet naj se seveda loti takega poklica, ki jih zaeno ujx»rablja za zakonski stan in ki ga morejo tudi kot vdove izvrševati. Dobre služkinje, dobre kuharice povsod potrebujejo, jx>sebno pa še dandanašnji. Dobre služkinje 60 tudi dobro plačane. Marsikaka družina 6i naravnost iz dna duše želi dobre služkinje, a je — čeprav jih je toliko brez služb — za vse na svetu ni — dobiti! Ta poklic je telesno res težak, a če je pametno urejen in razdeljen, to delo le ni preveč naporno. Kako dobro pa je za dekleta to, da se more priučiti dobri kuhi in vsaka vdova more sebe in otroke preživljati s službo izvrstne kuharice in gospodinje. Odkar imamo pisalne stroje, se je ženskam odprl nov j>oklic. Kdor zna hitro in pravilno tipkati in zna več jezikov, si more prav lepo zaslužiti denar. Dobrih tipkaric je kar malo in takih, ki znajo več jezikov, še manj. Podjetja jih iščejo, če so zares vešče svojega poklica. Ko je tako malo izvrstnih delovnih moči! Ko jih tudi dandanašnji iščejo povsod, čeprav je toliko brezposelnih. Iz- urjen delavec, vešča delavka, bodi te ali one stroke, še vedno in povsod dobijo dobro plačane službe. Zanesljivih delavcev in delavk naravnost primanjkuje! Seveda zahtevajo delodajalci, da njih uslužbenci tudi zares kaj znajo! Koliko veščih mladih deklet, koliko zanesljivih žena 6i je s strojepisjem prav lepo uredilo življenje in so si kot žene in vdove pripravile lep dom in so pošteno preživljale svoje otroke. Kje je tisto dekle, ki svojega moža resnično ljubi, pa se ne bi omožilo, »ker noče pustiti svojega poklica«? Če kaka dekle tako govori, je pač bolje, da se ne omoži, ker bi se njen zakon kaj kmalu porušil! Koliko deklet bi se ne bilo izgubilo, če bi bile v svojem poklicu našle moralno oporo, ki je mimo verskega življenja neobhodno potrebno za pošteno pot. Predvsem pa potrebujemo na kmetih sodelovanja žensk. Tu nam manjka izurjenih poljedelk, vrtnarje, otroških varuhinj, občinskih svetovalk in izurjenih babic. Na to plat še zmeraj nimamo deklet, ki bi bile na svojem me6tu in bi se znale vsake 6tvari pravilno lotiti! Služkinja pri učenjaku: »Ta je pa lena! On sme ves dan razbijati atome, jaz pa enkrat na leto če enega krožnika ne!« Pokrivalo z imenom »Vse cvetice z mojega vrta«. Jako moderno! Prej so bile obleke gladke in brez okraskov; zdaj so vse v cveticah, trakovih, našitkih (aplikacijah). Imaš na primer belo obleko in rob krila je pošit z majhnimi rdečimi 6rčki. Jopica kostima dobi na reverje cvetice iz belega ali pestrega usnja. Temne, volnene obleke so pošite s steklenimi biseri, druge imajo kovinaste proge. Na površju je 6pet vezenina 6 križci. Prav tako je moderen žabo (jabot) — šapotelj. Bluza ima na oprsju robčke in na obeh 6traneh gumbov — volane. Ce je bluza iz pikeia, ima bluza našitke iz pikejastih listkov. Ce ima bluza pokončen ovratnik, je na preih šapotelj iz čipk — in čipke imajo letos sfiet veliko besedo. Tudi 6tarejše ženske 6e 6tnejo okrasiti z belimi šapotlji. Velike pentlje za vratom so prav tako moderne in včasih tvori pentlja in žabo celoto, ki lepo povzdigne videz bluze. NAJNOVEJŠE MODNE TKANINE J MANUb AKTtiKA Svetla obleka — temna bluza Večkrat moreš imeti poleti svetlo obleko in temno bluzo. Ce imaš svetlosivo obleko, tedaj izvrstno pri6toja temnomodra bluza. Ali je obleka rjavorumena in je bluza črna. Paziti je glede na barvo še na trak na klobuku, na robec in čevlje — da sc vse lepo ujemal Lepa misel Vrtnarji mesta Brna so tiste matere, ki so umrle, ne da bi zapustile kaj 6vojcev, na 6voj način počastili na materinski dan. Naredili 6o velikanski venec iz krasnih rož in so na trak napisali besede: »Materam, ki se jih ne more nihče več spominjati.« — To počeščenje, ki je dokaz, da vendarle še ni izumrla prava človečnost, zasluži, da bi dobilo mnogo posnemovalcev. Apno iz perila 6praviš, da namočiš dotično oblačilo v vodo, kamor daš na 1 liter vode dve žlici jesiha in počaai segrevaš od 40—50 stopinj Celzija; potem se apno raztopi. Cez 10 minut vza-meš oblačilo ven, izplakneš dva- do trikrat z mlačno vodo in kuhaš v lugu. Ko spet izpereš, ni apna nikjer več videti. (Ce imajo obleke ajmene madeže, moraš to storiti s krtačo, saj obleke ne moreš dati v kuho.) Muha 6e s svojo hčerko sprehaja po neki pleši. »Kako čas mine,« ie zamišljeno rekla 6tarka; »ko sem bila v teh letih ko ti, je bila tu 6amo ie stezica.« Praktična kuhiniska posoda Na sliki vidiš novo posodo: 1. Je kožica, ki ima dva dela; v enem pripravljaš jajce, v drugem pa gnjat ali kaj drugega. 2. Posodje za električno kuho iz aluminija in emajla. 3. Posoda s steklenim pokrovom, kar je pripravno, da lahko vedno vidiš, kako se taMw. 4. Taca, ki je jako primerna. Na eli k i je obrnjena in vdolbine so zato, da jo laže primes in ne6eš. Kaj moreš dobrega napraviti iz graha Naš trg je sedaj zelo dobro založen z grahom, dobimo ga že kilo po 3—4 Din. Morda bo še bolj poceni. Mlad, zelen grah je zelo zdrav in okusen, in ima mnogo dragocenih vitaminov; sedaj si ga večkrat pripravimo za družino, jx>sebno za otroke je zelo priporočljiv. Grah s teletino Pol kilograma telečjega mesa zrežemo na primerne koščke, ga osolimo, dodamo veliko, dronno sesekljano čebulo, nekoliko 6vežih zrezanih jurč-kov, peteršilja, ščepec popra, žličko paradižnikove mezge, majarona in žlico masti ter pti6timo vse 20 minut počasi dušiti. Ce je treba, zalijemo meso z vodo. Ko je meso že skoraj mehko, dodamo liter oluščenega zelenega graha, prilijemo nekoliko vode, zamešamo ter pustimo to še kakih 15 minut počasi dušiti. Nato naredimo 6vetlo prežganje iz žlice moke, ga dodamo k mesu, zamešamo, prilijemo eno do dve zajemalki vode ali juhe in pustimo, da vse 15 minut ptočasi vre. Serviramo gorko in garni-ramo z novim maslenim krompirjem. — Solata. Grah brez mesa. Dva litra svežega, oluščenega graha denemo na kožico, dodamo 1—2 žlici masti (grah potrebuje veliko masti), dve sesekljani čebuli, peteršilja, majarona, sveže jtirčke, paradižnikove mezge, ščepec jx>pra, soli in pustimo grah 25 minut počasi dušiti. S tako pripravljenim grahom lahko garni-ramo ocvrte telečje zrezke, pečenke in piške. Ako hočemo imeti še enkrat toliko graha, dodamo, ko je grah že dovolj dušen, prežganje iz dveh žlic moke in masti ter ga zalijemo z vodo ali juho. — K takšnemu grahu serviramo polento ali ajdove žgance ali nov krompir. Solata. Telečje meso z grahom in rižem. Pol kilograma telečjega mesa (lahko tudi več, če je več oseb) zrežemo na koščke, o6olimo. dodamo žlico masti, 2 sesekljani čebuli, peteršilja, majarona, paradižnikove mezge, ščepec popra, nekoliko zrezanih svežih jurčkov in pustimo 15 minut počasi dušiti. Potem dodamo k temu liter (ali tudi več) oluščenega svežega graha, prilijemo 1—2 zajemalki juhe ali vode, in zopet pustimo 15 minut počasi vreti. Nato dodamo 20dkg opranega riža, naredimo svetlo prežganje, vse nalahno zamešamo, če je treba še pridenemo 6oli in 1—2 zajemalki vode ter pustimo vse 20 minut počasi vreti. Serviramo gorko in potresemo s 4dkg nastrganega parmezana. Obložimo z novim maslenim krompirjem. Solata. — Cim več je graha, tem bolj je jed okusna, lahko denemo namesto teletine tudi drugo meso, n. pr. govejo ali jagnjetino, tudi iz kokoši pripravimo zelo okusno jed. Dobri sendviči z grahom. Svež, zelen grah pripravimo kot zgoraj, dobro ga dušimo, pretlačimo 6kozi žimnato 6ito, dodamo nekoliko svežega surovega masla, eno na drobno sesekljano surovo čebulo, nekoliko drobnjaka, vse dobro zamešamo. Kruh, ki mora biti nekoliko trd, narežemo na tenke rezine, pomažemo ga na poi cm, s tem pretlačenim grahom in okrasimo z v trdo kuhanimi jajci. mm Mleko ne more prekineti v loncu, kakršen i* na sliki, ki ima v robu luknjice, kamor steče mleto*. če rzkipi. Naš J. R. • V. Dušica (ali aatma) je bolezen, ki 6e rada loteva že otrok. Ce ni mogel zdravnik z rentgenskim pregledom ugotoviti drugega kakor zasli-ženje pljuč, ki več ali manj redno opremlja dušico, potem treba, da se da deček preiskati v napadu ali kadar je bolezen na višku, glede pljuč 6amih in njih napetosti, 6rca in zlasti nosa, kjer je največkrat pravi vir bolezni. Deček naj 6e navadi dihati 6amo skozi nos, če je vdihavanje količkaj ovirano, je zdravniška pomoč nujna. Vadi naj se v čvrstem izdihavanju, da namreč vsaj dvakrat na dan, zjutraj in zvečer do konca izdihuje desetkrat zaporedoma. Dihalne vaje naj dela v čistem zraku, tudi sicer naj živi kar se da na prostem in ogiblje prostorov, kjer je prah ali kakšen duh. Utrjuje naj se z zrakom in vodo tako, da bo imel noge 6talno tople. Izmed domačih zdravil mu svetujem apneno vodo, ki naj jo pije dvakrat na dan po eno žlioo, zmešano na skodelico mleka. Domače rastlinje daje nekaj dobrih sredstev, tako n. pr. čaj iz cele rosike (drosera rotundilolia) ali cvetoče zlate rozge (soli-dago virgo aurea) ali listje bukvice (betonica offi-cinalis). So še druge domače rastline (velikonoč-nica, volčja črešuja, kri6tavec, razhodnik), ki utegnejo ugodno vplivati na dušice, a ni6o primerne za splošno rabo, najmanj za otroke, ker so strupene. Rabijo^paj se samo na zdravniški predpis. Lekarniških 6red6tev je nepregledna vrsta. Dušica 6e poleže v morskem podnebju, drugim dušičnikom dobro dene gorsko ozračje v srednjih višinah. J. P. - Lj. Želodčni čir se je že pred leti zacelil, tek je dober, prebava v redu, spanje povoljno, bolečin nikakšnih. Skrbi vas samo nizka telesna teža, ki je padla kar za 15 kg. Zdi se mi, da je ta zguba za vas samo dobiček, zakaj 6ušci prenašajo leta, ki ležete vanje, lažje in dalje kakor debeluhi. O priložnosti 61 dajte pregledati seč (na sladkor). Kaj vam naj sicer še svetujem? Hvalite Boga! M. V. - L. Kožni spuščaj, ki traja že mnogo let in ga tudi v bolnišnici niso mogli odpraviti, se da včasih zares ozdraviti v toplicah ali kopališčih. Teh je več, najbolj znane so: Koviljača, Vranska banja, Tuzlanske Slanice, Ilidže, Novo-eadsko kupatilo, Lipik, Krapinske in Varaždinske toplice. M. M. - L.? Glavobol z bruhanjem je bržčas tako zvana migrena, zelo pogostna živčna bolezen, ki se zdravi različno, ker nastaja iz različnih vzrokov. Za napad sam je vse polno lekarniških zdravil na voljo, njih učinek je kaj različen. Izkušeni »migreniki« opuščajo vsa ta zdravila, poiščejo si mirno zatemnjeno sobo in mirno ležoč počakajo, da jim napad premine. Neki moj 6tari znanec si preganja napad s srebanjem hladne črne kave z limonovim sokom brez drugih dodatkov. Temu pomaga vroča kopel nog z mrzlim polivom na koncu, drugemu močno kihanje (po njuhanju tobaka, močnega kisa, 6almijaka ali drugačnega dražila). Kako se preprečuje migrena, je drugo, težav-nejše vprašanje, zakaj treba je preiskati prebavila ali drugo drobie ali živčevje sploh in najti izvor motenj, kar ni lahka naloga niti izkušenemu zdravniku. — Kako naj jaz presodim vaše dejansko stanje, ki je opisano v dveh in pol vrsticah? J. R. - J. Trimesečni dojenček vam dela skrbi? Bled je, dasi ga vozite na 6once vsak dan, po dnevi malo spi in dosti joče in bi kar naprej pil. Svetujejo vam, da začnete z dodatno hrano. Težko mi je kaj reči, ko ne poznam vašega otročka prav nič. Vsekakor treba, da uredite otroku prehrano, dajte mu prsi redno na tri ure, ne poprej. Ce pa otrok, ki je doslej razvajen, glasno ugovarja tolikemu čakanju, potolažite ga s prav redkim kamilčnim ali melisnim ali metovim čajem, oslajenim z mlečnim sladkorjem. Ta dodatni čaj mu dajajte po žlici. Ce le morete, raztegujte dojilne obroke jjolagoma na 3 in četrt, 3 in pol, 3 in tričetrt in 4 ure. Ce vidite, da otrok uspeva, kar 6e spozna že po videzu. točnejše s tehtanjem (vsak teden po enkrat v istih dnevnih okoliščinah), potem je vsak dodatek odveč in škodljiv. Ce pa otrok ne uspeva z urejenim dojenjem, potem mu dodajajte po V6aki dojitvi mešanico pol mleka, pol redke ječmenove kave ali še bolje redke, z maslom napravljene prežganke in na vsak deciliter po eno kocko sladkorja, in 6icer po žlici toliko, da se otrok zadovolji. Tako mešanico si napravite zjutraj, ko dobite presno (kravje ali še bolje kozje) mleko na dom za ves dan (5—6 decilitra bo dovolj), in dobro prevreto shranite v dobro zaprti porcelanski kanglici na hladnem. Ko pride čas obroka, pa segrejte primeren del mešanice v skodelici tn jo dajte otroku, če mu ne zadošča dojitev. Vsi drugi (tovarniški) dodatki so odveč. Vi pa se dobro hranite z domačimi preprostimi jedrni, mlečnimi in močnatimi, uživajte vsak dan kaj presnega v obliki 6adja ali zelenjav. Priporočam vam solato, napravljeno s kislo smetano. Trimesečnega otroka ne sončite še, pač pa ga držite čini več na zraku. Ista. Kilo dobiva vaš otroček? Babica je gotova ni zakrivila. Vzrok kili je, da pri marsikaterem novorojenčku še ni zaraštel prehod iz trebuha in da se radi prevelikega napenjanja čreves (vetrovno6ti ali zaprtosti) pomakne kaj trebušnega drobja po tej poti. Ce uredite otroku prebavo, da pojenja napetost v trebuhu, se vtegne kila porazgubiti 6ama. A. E. - B. Ogluševanje in neznosno hreščanje v ušesu vas bega, ko je drugo že od mladosti gluho? Strokovnjak za ušesne bolezni vam je nadlogo razložil z zasliženjem, ni vam pa povedal, kako se ravnajte in kaj vam je pričakovati v prihodnosti. Morda je kaj krivde v vaši boječnosti ali nerodnosti, da je ta za vas dragi zdravniški posvet ostal brez pravega haska. Kako naj jaz vse to vaše pričakovanje izpolnim, ko vas prav nič ne poznam? Poskusite si spirati nos dvakrat na dan s toplim kamiličnim ali kaduljevini ali slezovim. malce osoljenim čajem, in sicer si čaj vlivajte in srkajte v nos, da vam pride skoz golt in usta ven. Izprva ne pojde brez močnega zalelovanja, kasneje vam bo spiranje vedno lažje. Uživajte dvakrat na dan po eno (kavno) žličko fosfornega ribjega olja, ki ga dobite v lekarni. Oboje delajte šest tednov zaporedoma, potem pa poročajte, sklicujoč se na dan tega odgovora. Ista. Proti zakonu imate pomisleke radi ušesne bolezni? Zakona vam ne svetujem in ludi ne odsvetujem. Vaša v mladosti nastala ušesna bolezen menda ni dedna, če se je razvila iz kakšnega nosnega vnetja (dolgotrajnega nahoda ali oviranega dihanja skozi nos). Ce pa ni bilo tega, se ogluševanje in šumenje v ušesih rado po rodu prenaša. I. H. - L. Pegav obraz ie večkrat izraz motenja v notranji presnovi. Vsekakor treba, da se uredi prebava. Svetujem vam, da se hranite vsaj tri mesece brez mesa. mesne juhe. mesne zabele in brez jajc. Uživajte mlečne jedi (zelo priporočljivo je kislo mleko) in vsakršno rastlinsko hrano, posebno zelenjave kar se da 6urove, in sadje. Ista. Špajkov čaj ni škodljiv, a zaradi prepo-gostne rabe polagoma zgublja svoj blagodejni učinek, zato ga uživajte po pameti, ne za vsako, ampak bolj za resno potrebo. Vodilo kakor za vsa zdravila: čim manj, tem bolje. Redna raba kakršnegakoli zdravila postaja 6Časoma kvarna. I I. I. - I. Zdravnikov - svetnikov ni dosti med j živimi, kar menda velja tudi za druge stanove, j Ljudje smo in polni raznih človeških slabosti in ■ napak. Če menite, da vam je napravil zdravnik krivico in vaš položaj izkoristil, naznanite zadevo pristojni oblasti, in ta je Zdravniška zbornica, ki i ima pravico in nalogo, da vzdržuje zdravniški 1 stan glede poslovanja na družabno primerni dostojni višini. Seveda vam 6vetujem previdnost, jiosvetujte se z razsodnim in izkušenim človekom, preden vložite ovadbo, zakaj zdravnik se bo branil I in vas zasledoval pred sodnijo radi netočnih ali pretiranih navedb. Pravni nasveti Italijansko državljanstvo. M. A. Za italijansko državljanstvo boste morali prositi italijanske oblasti. Če ste naš državljan, morate prej zaprositi za odpust iz državljanstva. Prošnja, opremljena s potrebnimi dokazi, se vloži pri pristojnem upravnem oblastvu prve stopnje. Prestavljen mejnik. I. Z. V. — Prestavljanje mejnikov se kaznuje kakor uničevanje mejnikov 6 6trogim zaporom do 5 let in v denarju. Ce kazensko postopanje proti mejašu ni bilo končano z obsodbo, potem morate pač pri sodišču predlagati ureditev meje v nespornem jiostopanju. Sodišče bo na licu meata po zadnjem mirnem vživanju določilo mejo. Stroške tega postopanja trpi V6aka stranka svoje; nasprotniku se naloži povračilo vseh stroškov le tedaj, če se dokaže, da je z motenjem posesti povzročil ta mejni spor. Ko bo tako ugotovljena meja, boste morali s posebno torbo zahtevati od mejaša povračilo škode za les, kar ga je preko meje posekal v vašem. Če zmagate v pravdi, bo nasprotnik moral plačati tudi vse pravdne stroške. Priznanje terjatve prekine zastaranje. V. A. N. R. — Terjatev za plačilo prodanih drv zastara v 3 letih. Vseeno je, če je kupnina dogovorjena v denarju ali pa v obrtnem delu za določeno vrednost denarja. Vsako priznanje pa prekine zastaranje. Ko ste leta 1935 naročili mizarju, da vam napravi sedaj potrebno mizarsko delo kot protivrednost za leta 1929 prodana drva in je mizar to naročilo sprejel, je s tem molče priznal svoj stari dolg, ki je bil sicer že zastaran. S tem priznanjem je terjatev oživela in teče od tega dne dalje zopet nova triletna zastaralna doba. Vsled tega lahko v tem roku uveljavite plačilo terjatve. Zapuščina užitkarja. T. F. P. — Užitkar je umrl na domu snahe, to je vdove po sinu. Na tem domu je imel izgovorjeno celo oskrbnino in tudi nrebne stroške. Kdo bo dobil denar, ki ga ima ranilnici. — Ce ni napravil oporoke, bodo dedovali zakoniti dediči po enakih delih. Zakoniti dediči so otroci, in če so ti umrli, pa njih otroci. Snaha ni zakonita dedinja po ta6tu. pač pa njeni otroci kot vnuki 6tarega očeta. Ce se doma ne zmenite, kako si boste razdelili, boste morali sporočiti sodišču, da je oče zapustil hranilno vlogo in se bo morala vršiti zapuščinska obravnava. Nesrečna žena. H. C. St. V. — Dokler je bil mož sezonski delavec, ga je v času nezaposlenosti vzdrževala žena. Sedaj, ko dobiva nezgodno podporo, pa je zapustil ženo in živi zase. Vprašate, ali ima žena kaj pravice do moževe podpore. — un,........................................................ODRE2ITE imHiimiMHiirniiiiMMiiiiiiiiuiuiuii „uv? uši? ifismiir I odgovarja samo na vprašanja, ka- | I terim je priložen tale odrezek. j 1 Slovenec", 30. mah 1937 I Mož je dolžan svojo ženo svojemu stanu in svojim dohodkom j>rimerno preživljati, ne glede na lo. da je žena tudi sama sposobna sebe preživljati. — Če je mož ženo zapustil, ga lahko žena toži za preživnino, ki jo bo določilo sodišče v skladu z moževimi dohodki. Svet za cesto. J. S. P. — Na dražbi ste kupili gozdno parcelo, čez katero jc bila že odmerjena vojaška cesta, kar pa pri cenitvi ni bilo vpoštevano, ker se je izvršila pred odmero ceste. Vprašate, kdo ima pravico do odškodnine, ki io izplačuje vojaška komanda. — Do odškodnine je upravičen lastnik zemljišča. Ker ste vi kupili gozd brez odbitka površine za vojaško cesto, zato gre vam ta odškodnina, ker morate ta svet odstopiti. Prodajalec je itak od vas dobil plačano celo površino in ne more zahtevati dvakratnega plačila istega sveta. Izbris vknjiženih terjatev. J. M. Lj. Vknjiženi upnik, ki je že plačan, se brani podpisati izbrisno pobotnico. Vprašate, kako bi mogli te plačane terjatve izbrisati v zemljiški knjigi. — Vknjiženega upnika morate tožiti, da vam podpiše izbrisno pobotnico. Ko bo tozadevna sodba postala pravomoč-na, boste na temelju te sodbe lahko predlagali pri sodišču izbris vknjiženih terjatev. Jamstvo zadružnikov pri posojilnici. F. C. G. P. Ko ste bili pred leti prejeli posojilo pri Zadružni posojilnici, ste morali pred tem pristopiti k posojilnici kot član, sicer posojila sploh ne hi bili dobili. Čeprav ste že vrnili posojilo z obrestmi vred, ste pa kljub temu še ostali član posojilnice, ker niste članstva odpovedali. Dokler članstva ne odpoveste na način, kot to predvidevajo pravila, tako dolgo vas mora posojilnica smatrati za člana in sme od vas, v slučaju potrebe, zahtevati po pravilih predvidevano jamstvo. Če ste med tem hišo izročili sinu, lahko posojilnica ta pravni jiosel iz-podbije, in sicer tekom dveh let, oziroma tekom 10 let, če ste sinu z njegovo vednostjo izročili hišo zato, da ne bi vam bilo treba plačati jamstva za posojilnico. Svetujemo vam, da čimpreje pravilno odpoveste svoj zadružni delež. Steza k napajališču. A. P. M. Sosedje, ki uporabljajo napajališče na vašem travniku, imajo služnostno pravico, po stezi goniti živino k napajališču. Ker vi tega najiajališča za svojo živino ne uporabljate, so sosedje sami dolžni, da vzdržujejo napajališče in dohodno stezo v takem stanju, da se vam ne dela škoda. Če sosedje opuščajo vzdrževanje in se vam dela škoda z zamočvirjenjem travnika, smete vse koristnike tožili na povračilo povzročene škode. Lahko pa tudi sami spravite napajališče in dohodno stezo v prvotno stanje in smete od koristnikov zahtevati povračilo vaših tozadevnih dejanskih izdatkov. Podarjena obleka. F. Č. Gospodinja, ki je dekli podarila obleko, ni opravičena od dekle zahtevati povračilo te obleke, čeprav bi dekla službo odpovedala, čč pa je gospodinja dala dekli obleko le na posodo, da jo bo nosila, dokler bo pri njej v službi, potem ie ostala obleka last gospodinje in jo mora dekla ob zapustitvi službe vrniti. — Gospodinja lahko zahteva od posla povračilo škode, ki jo jo ta napravil vsled svoje očitne malomarnosti. Če se poslu po nesreči kaj posode ubije, trpi škodo pač gospodinja. Pravičnost. M. S. C. Če vam je gospodar brez tehtnega vzroka odpovedal službo na en teden, dogovorjen pa ste imeli enomesečni odpovedni rok, potem lahko gospodarja tožite za celotno plačilo odpovedne dobe. — Zahtevek za vaše delo, ki ste ga v času nočne službe opravljali, je pa dvomljiv. Ce ste res kaj drugega delali, potem niste mogli istočasno opravljati Čuvajniške službe, za katero ste prejeli plačilo. Verjetno bo sodišče v primeru pravde zaslišalo izvedence in po njih precenilo vaše zatrjevano delo in vam prisodilo le morebitno razliko. Smučarski čevlji. A. U. Naročili ste smučarske čevlje, ki ne bi smeli propuščati vode. čevlje ste tekom enega meseca rabili petkrat in ugotovili, da so nesolidno izdelani. Zato ste jih vrnili čevljarju, ki vam pa noče vrniti brezpogojno kupnine, ainpak le, če jih bo med tem drugemu prodal. — Menda bo najboljše, da počakate, da čevljar čevlje proda drugemu. Kajti v pravdi bi sodišče moralo zaslišati izvedence o tem, ali so čevlji solidno izdelani ali ne in če so uporabni za smučanje ali ne. Če ste jih že petkrat rabili, bodo najbrž odgovarjali svojemu namenu. Pozno ugotovljeno bivališče nezakonskega očeta. M. K. Z. Med vojno 6te dobili nezakonskega otroka in je bil nezakonski oče obsojen na plačilo vzdrževalnine. Po vojni se je nezakonski oče izselil na Češko in se spretno skrival, tako da mu niste mogli blizu in ni za otroka nič plačeval. Vse stroške ste trpeli sami. Sedaj ste zvedeli, da je premožen podjetnik v Pragi. Vprašate, če lahko zahtevate primerno preskrbnino za bčer, ki ste jo do 17. leta sami vzdrževali. — Kot nezakonska mati imate pravico, da s tožbo zahtevate od nezakonskega očeta povračilo vseh izdatkov, ki ste jih izdali za hčerko, kar je bila prav za prav zakonita dolžnost očeta. Hčerka sama pa lahko zahteva od nezakonskega očeta primerno preskrbnino. Tožiti morate v Pragi, kjer ima oče svoje redno bivališče. Preskrbite si ubožno spričevalo in dajte na zapisnik pri domačem okrajnem sodišču potrebno informacijo s prošnjo, da sodišče vse skupaj pošlje pristojnemu pravdnemu sodišču v Pragi, ki naj vam za to pravdo imenuje zastopnika ubogih. Usoda rejenke. D. S. Pri teti pose6tnici ste delali nad 20 let. Vedno vam je rekla, da boste po njeni smrti vse dobili. Isto je govoril tudi njen mož. Pred 12 leti je teta nenadoma brez oporoke umrla. Vse je podedoval njen mož, ki se je kmalu potem drugič poročil, vi ste pa šli od hiše služit. Vprašate, če še lahko zahtevate plačilo za svoje delo pri teti. — S teto ni6te bili v službenem raz- ^^^^ Srce, ledvice, živce (neroosa, ras-^^H^^B bur/enost, prenapete In slabe itoce\ tenske, katara/ne in nervozne motnje (beli cuel, neobčutljivost l.st.), prehodna doba ien in moikih (klimaltierlj), /etra, želodec, kamne, spolne slabosti in motnje (splošne kakor tudi nervozne, sklerozo, notranje žleze (sladkorno bolezen, glhl 1.1, d.) zdravi z dobrim uspehom Radensko zdravilno kopališče (pri Mariboru) ' Zahteva/te prospekte/ Direkten vagon Iz Ltubl/ane do samega kopališča merju in zato plače ne morete zahtevati. Ker pa teti niste delali zastonj, pač pa v prepričanju, da bo enkrat vse vaše, lahko zahtevate od zapuščine pokojne tete, oziroma njenega dediča, da vam povrne vse, za kolikor je bila vaša teta v zadnjih 30 letih obogatela z vašim delom. Preskrbite si potrdilo o imovinskem stanju ter prosite pri domačem sodišču, da vam za to pravdo imenuje zastopnika ubogih. Jelši ob vodi. F. J. Če eoeed noče na svojem svetu posekati jelši, ki jih izpodjeda voda tako, da sta nagnjeni na vašo stran in bi vam napravili škodo, če bi jih vihar podrl, ne morete soseda k temu prisiliti. Ko bo povzročena škoda, bo moral sosed to škodo vam povrniti. Izterjanje odstopljene terjatve. K. A. Oče vam je odstopil terjatev napram premožnemu posestniku. Uredbe o zaščiti ne poznate, zato želite navodila, kako in kedaj bi lahko iztirjali terjatev. — Ako je dolžnik zaščiten kmet, se mu dolg zniža za polovico. Ostalo polovico mora odplačati v 12 letih s 3 odstotnimi obrestmi v enakih letnih obrokih vsnko leto najkasneje do dne 15. novembra. Dolžnik kmet ne uživa zaščite, če je v boljšem gmotnem položaju kakor njegov upnik. Upnik zaščitenega dolžnika se mora ravnati po pravilniku o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami in mora ugotoviti višino in znižbo dolga ter letni obrok z obračunom po predpisanem obrazcu in napraviti za vsakega dolžnika obveznico na znižani znesek dolga. Obveznice in obračune pošljejo up niki v dveh izvodih občinski upravi, ki je pristojna za dolžnika. Občinska uprava pa mora dalje postopati po predpisih navedenega pravilnika. Kmetijski nasveti Pokončevanje poljskih miši s karbidom. A. M. F. — Na njivi so se vam razmnožile miši, ki grozijo uničiti pridelek. Zlasti se bojite, da vam ne bodo pozneje zgrizle vse žito. Slišali ste, da jih ponekod pokončavajo s karbidom; ne veste pa, kako je pri tem postopati. — S karbidom na polju je tako-le ravnati: Najprej je z nogo zatlačiti vse mišje luknje. Čez dva do tri dni so znova odprte vse tiste, v katerih žive miši. V te luknje je precej globoko vtakniti po en košček karbida. Prvi delavec vtika karbid v luknje. Za njim gre drugi z vrčem vode, da z njo zalije karbid v luknji, nato jo dobro zatlači. Iz karbida se začne razvijati strupeni plin, ki uniči miš in njeno zalego To je ponoviti dva- do trikrat in njiva je očiščena miši. Gare proč iz hleva. K. S. V. — Slišali ste in tudi čitali, da so gare škodljive živini. Pa vendar tega ne verujete, kajti pri njih živina mnogo manj sena raztrese kot pri navadnem pokladanju v jasli. Radi bi vedeli, kako se utemeljuje ta zahteva proti garam. — Najprej opazujte živino in živali na prostem, kako se prehranjujejo. Edina žirafa sega s svojim visokim vratom po drevesjem listju, medtem ko vse ostale živali — rastlinojedci — črpajo hrano iz tal, pri čem morajo svojo glavo globoko sklanjati. Iz tega lahko sami uganete, da je seganje po klaji v visokih garah nenaravno. Iz tega razloga so tudi pred leti prišli na' nov način krmljenja goveje živine in zelo nizkih pritlehnih jaslih po takozva-nem holandskem načinu. Gare so škodljive zlasti mladi živini, ki se pri njih mora venomer stegovati kvišku, pri čemer dobi uleknjeno hrbtišče, odstop plečet in praznoto za plečeti. Posledica tega je nepravilna, grda telesna oblika take živine, ki zgubi na svoji vrednosti zlasti kot plemenska. — Še druga škodljiva stran gar nastopi zlasti pri konjih. Pri teh se namreč smetijo oči, nos in tudi griva. Največ obolelosti oči pri konjih so vzrok gara. Pri pokladanju sena vanje dvigaio živali glave, pri čemer se jim oči zatečejo in večkrat nastopi za tem oslepe-lost. Saj se dajo napraviti tudi take jasli, da živali ne morejo raztresati krme, pa vzlic temu jim ni treba stegovati vratu po njej. Zato je nujno priporočljivo, da naši živinorejci enkrat za vselej odpravijo iz svojih hlevov škodljive gare. Fižolar ogroža naš fižol. A. R. K. — Imate fižol, ki ste ga nameravali posaditi, pa ste opazili. da ima polno luknjic Bojite 6e, da ne bo primeren za seme Kaj je napraviti s takim fižolom? — Vaš fižol je najiaden po nevarnem škodljivcu — hrošču fižolarju. Ta sovražnik prodira ze nekaj let sem iz Hrvatske proti Sloveniji ter je dospel baje tudi že v ljubljansko okolico. Tak fižol ni za seme. ampak skrbite, da dobite od drugod popolnoma zdravo zrnje. Da boste o tem škodljivcu poučeni, vam hočemo tu pojasniti njegovo življenje in delovanje. — Fižolar je hrošček, podoben graharju, (oda bolj nevaren kot ta. Gra-har napravi v zrnu samo po eno luknjo, to je, zleže vanj le eno jajčece; zrno je torej napadeno le po eni živali. V fižolovem zrnju so pa našli baje do 28 hroščev, torej ima tak fižol ravno toliko luknjic. Grahar zleže samo enkrat na leto jajčeca v grah, medtem ko ima fižolar več generacij, v toplejših deželah 4—5, in ni vezan na polje, ainpak se razmnožuje tudi v 6hratnbi. Razmnoževanje se torej vrši v toplejših krajih, kakor pri nas na polju (samica leže jajčeca poleti na zoreče fižolove stroke), jeseni in sjjomladi pa v 6hrambi. V hladnejših krajih 6e vrši ves razvoj lahko izključno v shrambi. Ličinka (črv), ki se razvija iz jajčeca, se jiregrize skozi strok v fižo-lovo zrno, na katerem napravi komaj vidno luknjico. S fižolovo vsebino se hrani, dokler se ne zabubi. Ličinka je bele barve, brez nog in postane 4 mm dolga. Iz bube se razvije hrošček, ki pre-grize lupino in pride skozi okroglo odprtino na dan. V shrambi leže jajca kar . med fižol in se tako razmnožuje do spomladi, poleti pa izleti ven na jx>lje. — Od fižolarja navrtan fižol 6mrdi pri kuhanju ter ni užiten. Niti živina in ne prašiči ga ne marajo. Tudi za seme ni uporaben, ker večinoma ne skali. — Boj proti fižolarju ni lahek. Priporočajo sledeči postopek: Pri obiranju fižola pazimo na stroke / luknjicami fižolarja in jih takoj sežgimo. Fižol čimprej izluščimo in prazne stroke pokrmimo živini. Fižolovo zrnje v shrambi hranimo v gostih zaprtih vrečah. V črvivem fižolu skušajmo uničiti fižolarja 6 tem. da ga puctimo eno uro v krušni peci, ko smo vzeli kruh iz me. Za 6eme jemljimo samo zdrav fižol Pravilno škropljenje trt z modro galico. F. S. N. — Toliko se piše v časopisih o borbi proti peronospori, o škropljenju z modro galico in apnom, vzlic temu 6e dogajajo še pogreške pri tem delu, ker marsikateri vinogradnik še ne ve, kako naj bi pri tem delu postopal. Zato bi želeli, da se tudi v nedeljskem »Slovencu« na kratko pojasni, kako je pravilno škropiti. — Najjirej je treba pojasniti sredstva, ki jih uporabljamo za škrojv ljenje. Modra galica, ki prihaja danes pri nas v promet, je vsa dobra, prve kakovosti, ki jtpa,.vsaj 98% bakrenega sulfata, pa bodi to »Žorfta«, »5 ce« ali »Montekatini«. To so ugotovile kmetijsko-kemijske poskusne postaje, ki nadzirajo tudi proizvodnjo teh sredstev v domačih tovarnah. Ce ,'ie lani bilo škropljenje neučinkovito, ni bila tffrva modra galica, ampak nepravočasno škropljenje. Apno, ki ga uporabljamo za primešanje k galici, mora biti sveže. Staro apno fiovzroča zelenkasto oborino, ki se ne prilepi na list, pač pa ga lahko ožge. Modri galici primešamo 6amo toliko apna, kolikor ga je potrebno za razkis. Za 1% raztopino vzamemo 1 kg galice ter 1 do VA kg ugašenega apna. Galico raztopimo v eni posodi v 501 vode, apno zmešamo v drugi z i6to 501 vode. Raztopino modre galice ob neprestanem mešanju vlijemo v apneno mleko (ne narobe); tako je mešanica bolj učinkovita. — Kdaj je čas škropljenja? Še preden so se bele prevleke jx>ka?a!e na listih. Najbolje takoj, ko so se na listih pojavili nekaki oljnati madeži. Te opazimo, ako pogledamo list proti svetlobi, pri čemer se vidijo prosojna mesta. Ti oljnati madeži nam povedo, da so trosi (klice) jjeronospore že na listih ter so razvili podgobje. V notranjost lista še niso prodrli, zato je škropljenje z galico, oziroma zatiranje peronospore tedaj še učinkovito. Ce takrat škropimo, uničimo trose na že napadenih listih in preprečimo, da se na zdravih listih ne morejo narediti. Škropimo ob mirnem vremenu liste, mlade poganjke in grozdiče, |x> možnosti po obeh straneh. Sjx>dnji del lieta je bolj jx)dvržen okužbi. Najboljše se škropi zjutraj, ko se kapljice le polagoma 6uše in po listu bolj razlezejo. Torej škropite pravočasno in pravilno, pa se vam ni treba bati |>eronospore. Olje v svetilki slabo gori. I. F. Lj. — Se pred mesecem vam je vse namizno olje v svetilki na pokopališču do vode pogorelo. Zadnje čase pa noče več tako goreti. Radi bi vedeli, kaj je temu vzrok. — V svojem dopisu navajate, da uporabljate za gorenje v svetilki namizno olje; kakšne vrste je to, ne omenjate. Sicer pa naibrž niti v trgovini ne bodo tega vedeli, ker ga kupujejo in prodajajo samo pod tem imenom. 1 o je pa razne j vrste in razne sestavine tako, da različno gori. Pravega vzroka, zakaj to olje noče 6edaj popolnoma jx>goreti, vam ne moremo navesti. To bi mogla ugotoviti 6amo kemična preizkušnja na kakšnem kemičnem zavodu; tako n. pr. kemični institut univerze v Ljubljani. Ce bi za gorenje ujx>rabljali olivno olje, bi bilo domnevati, da je v zadnjem času stalo kje na mrzlem prostoru in se je del njega zgc6til in izločil sestavine tripalmatin in stearin, kateri prav za prav najraje gorita in 6vetita. Sicer pa boste prejeli najboljše pojasnilo na zgoraj imenovanem kemičnem institutu. Pivo doma pripravljeno. I. M. Li. — Slišali ste, da nekateri sami kuhajo pivo za domačo uf>o-rabo. Radi bi vedeli, kako se to dela in če je z ozirom na trošarino to dovoljeno. — Kar 6e tiče trošarin. 60 te uvedene samo za živila in druge potrebščine, ki pridejo -v promet ter se prodajajo in kupujejo. Kar pa proizvajate doma in sami ujsorabljate, ni podvrženo nikaki trošarini. Tako lahko poljubno kuhate pivo za domačo rabo. Za male množine priporočajo 6ledeči recept: 10 dkg ječmena zmoči in postavi na topel prostor, da nekoliko vzklije, potem ga osuši, nato prepeci, da je svetlorjav. Potem ga raztolči, da zrna razpokajo. Takega fKJstavi v lonec ter mu prideni 10—15 dkg sladkorja in 6 litrov vode, postavi na štedilnik, da počasi zavre in 6e kuha eno uro. Zdaj mu prideni 5 g hmelja, pa naj počasi vre zopet eno uro. Ko se nekoliko ohladi, ga precedi in prideni 2 dkg kvasu in pusti, da stoji štiri in dvajset ur. Zdaj pivo še enkrat precedi, napolni v steklenice, dobro zamaši in pusti, da stojijo 8 dni na hladnem prostoru. Tedaj postane pivo že užitno. Cim več časa stoji, tem boljše postaja. Alt ste žo poravnali naročnino? Dno prerode Nežni obrisi sinje pobarvanih telesc so se zabrisali. Profesor se je razburjeno poigraval z vijačkom drobnogleda. Mali zidaki, ki iz njih pri-roda sestavlja dele življenjskih bitij, so postali nevidni, le siva gmota. Z jezavo, sunkovito kretnjo jo profesor dvignil glavo, suhotno, ozko glavo sivih, globoko vdrtih oči pod šršečirni obrvmi. Sivina njegovih razmršenih las — med delom 8i je namreč večkrat z rokami segel vanje — se je čudno prilegala njegovemu, še zmeraj mlademu obrazu. Nežno je odrinil drobnogled in se skozi visoko okno zazrl na trg pred kolodvorom. »Ta stara čarovnica,« je zamrmral, »se noče in noče pokazati I« Tedaj je legla odločna, majhna roka na njegovo ramo. Začutil je njen pritisk in je smehljaje se okrenil glavo. »Utrujen si,« je temno zazvenel ženski glas. »Daj, da izpreževa; nekaj dni mirti bo koristilo tvojemu delu!« Ozrl se je v svojo ženo. Naslanjala se Je nanj v beli, delavniški halji. Lasje so Ji bili črni, obrvi nad krepkim nosom tesno skupaj zrasle. Tako je bil njen obraz odločen, kljubovalen, a zaeno otroški. »Ne vem,« je dejal, »mir...T To pot je nekaj dragega. Zdvajam, ali ima moje delo kaj smisla. Ce bi imel mir, bi tdvajal še bolj. Zavidam tem ljudem tu spodaj.« In iztegnil je roko proti oknu in trgu, kjer so ljudje radostno in vneto hiteli na kolodvor. Tlak se je blestel in vendarle ni bilo vroče. Belomodra kupola pomladanskega nebesa je bila neznansko visoka. Pod njo se je mesto krčilo, da je bilo ko neznatna škatlica z igračami in da ljudje niso bili dosti večji ko mravlje, ko bitja, ki hite na delo. »Vsa prirodoslovna veda,« je dejal, »je ko pravopis kakega jezika, ki ga ne poznamo. Poznamo črke, besede in stavke, — a to je vse.« Kar ustrašila se je, ko je tako govoril o svojem poklicu. Bila mu je dobra pomočnica, izlahka ee je bila naučila njegovih navodil. Opustila je bila misel na otroke, na dom, na družino le zaradi njega, zaradi njegovega dela, raziskovanja. A zdaj, da je vse to — nič? Ni se ustrašila le radi njega, marveč tudi radi sebe. Začutila je nestalna tla pod seboj. Skoraj bo ji stopile že solze v oči, a premagala se je. Pomoči je bil potreben; ni mu je smela odreči. »Veš kaj,« je počasi izrekla, >oba sva potrebna oddiha. Odpeljiva se ko drugi!« »V tem dirindaju — vse je prenapolnjeno...« »V tisto vasico tam na vrhu pojdiva...« je tiho dejala. »Dobro,« je trudno odvrnil, »a je brez pomena I Toda, če želiš...« Ozka steza se Je vila med travniki. Trava je bila visoka, še nepokošena. Romala sta dalje in dalje, navkreber .navzdol na hribček, s hribčka. Steza se je vila v dolgih zavinkih. Ze večerilo se je in oba sta bila pošteno trudna. Vas je bila še daleč. Svež veter je zapihal z leve, morske strani. Zunaj na obzorju je bila videti še zastava dima nekega parnika in na drugem obrežju so se lesketale sipine. Nista dosti govorila, saj sta molče razumela drug drugega. Zdaj, ko priroda ni več ležala pred njima pod drobnogledom, marveč sta ona dva samii, dvoje majcenih točk, skoraj izginjala v njenem mo-gočntmr1 tib je mu, se je profesor umiril. "'armfifeirje je žarelo r cvetju, krog posameznih kmečkih hiš m Je usipalo cvetje na tla. Vonj po. roi^h in morskem zraku je lebdel t večernem ^»Znanost more samo r mestn živeti,« je dejal !>rofesor, »ozračja sobe in pogleda na gole zidove e treba, da ima človek tisto drznost, da vse razkosa in da začenja z najdrobnejšimi delci in jih spet sestavlja v celoto.« »Mogoče pa znanje ni tisto, kar je največ,« Je rekla ona. »Seveda,« je dejal boječe, »a kaj naj bi bilo največ?« Nato sta oba molčala. Prišla sta do stare hiše z veliko, z zelenim mahom poraslo, slamnato streho. Zeleno prepie-skana kad je stala na rdečih opekah. Na beli klopci pred hišo je sedel stari gospodar. Nehote sta oba obstala. »Dober večer,« je dejal starec z dobrohotnim glasom. Obraz mu je bil ko pergament, a sive oči so se zvito lesketale. »Ta klopca je premajhna,« je dodal, ko da je razumel njune misli. »Pojdita v sadovnjak.« Sledila sta njegovi postavi. Vitka je bila in visoka, veliko višja, kakor je bila videti prej, ko je mož sedel. Na podolgovati vrt je padala zelena luč skozi listje sadnega drevja. Trava je bila nizka in jima je očistila prah s čevljev. Sedla sta na dvoje pletenih stolov, ki sta stala ondi. Počasi je starec odšel. Ko se je vrnil, je držal v rokaih leseno čašo. Ponudil jo je gospej. Pila je v dolgih, žejnih požirkih in jo ponudila možu. Mleko je bilo hladno in sladko in sveže. Pod drevesi je stal čebelnjak. Tn in tam je zabrenčala kaka zaostala čebelica. »O,« je vprašal profesor, »kaj se ukvarjate s čebelami?« »Jablane so cvetele,« je odvrnil starec. »In lipe cveto, majnice, rože po travnikih in vrtovih. Jeseni pa cvete resa.« »Ali je dosti cvetja pobrala slana?« je vprašala profesorjeva gospa, ker je bila v maju huda slana. »Iz vsake ježlce še ne zraste hrast,« je smehljaje se odvrnil strec, »nekaj ga je zmrznilo. Zato je pa drugo cvetje imelo več prostora.« »Pa je težaven posel — s čebelami,« je pripomnil profesor. Saj je naredil aiiet, ki je predolgo čaka! iTojo Uvoljenko. »Ali vas ne opikajo?« je rekla gospa in se nehote pritisnila k svojemu možu. Ozrla se je v starca: kar zmrazilo je je, ko je videla, kako Jo njegov jekleni pogled bistro opazuje. »Ni tako težko,« je spregovoril. »Le znati je treba — ko vse drugo. Ne pikajo. Mirno, brezbrižno je treba ravnati z njimi, dovoliti jim je treba, da ti kobacajo po roki in če prideš od konj, ne smeš k njim. A letoe sem imel smolo: en panj mi je izumrl.« »Izumrl?« je vprašal profesor. »Čebele imajo kraljico,« je povzel starec, »veliko mater čebel. Če ona umrje, ves panj izumrje. Delavke ne delajo nič več, le malo medu nabirajo, ne čistijo več strdi. Mrtve čebele ležijo na tleh. Kar jih ostane, se razkropijo, pomrjejo. V panju nič več ne brenči. Življenje jim je brez pomena. Ugasne.« »Čudno, jako čudno,« je rekel profesor in ae nemirno premikal na stolu. Zena se je zagledala v tla in se je vsa zatopljena v svoje misli začela smehljati. Starec je oba odvedel nazaj na steio. »Lepa, jasna nož bo,« je še rekel in segel obema v roke. Oospejino roko Je delj časa obdržal v svoji ko profesorjevo. • Ko črn, * zlatom preluknjani žamet je viselo nočno nebo nad zemljo. Nepremično so stale črne gmote drevja. Bilo je vse v črni temi. Prijela sta se za roke. Časih je kaj zašušljalo, ali je bil hipoma kak ptiček nad njima. Nato se je žena •drznila in se privita k možu. Prišla sta na travnik. Črno obzidje gozda se je odmaknilo. Tema se je razjasnila in morje je glasneje pošumevalo. Pogledal jo je. Pod krajevci njenega slamnika je s|>oznal obliko njenega nosu, njenih ust Njegovi dvomi, njegova znanost: vse •e mu je zazdelo brez pomena. »Ti malo bitje,« ji je zašepetal. Njene oči so se dvignile. Zvezde so se trepetajo zameglile, »čebelice —« je zajecljala, »etaree... najino življenje...« »Pozabila sva živeti,« je odvrnil njen mož. Sla sta dalje. Koraki so jima bili prožni, svobodnejši. Nenadoma je obstala. »Da so naju morale te drobne živalce poučiti,« je dejala s smehljajem. Nad travniki in gozdovi so lebdele pokojne sanje, sanje o dneh bodočnosti, zorenja in žetve. Koraki obeh so odmevali v noč ... E. Maas. Podnarednik Prišibjejev »Podnarednik Prišibjejev! Obdolženi ste, da ste let06 tretjega septembra z besedami in dejanjem razžalili policijskega načelnika Žigina, okrajnega starešino Aljapova, stotarja Jefimova in nje- fova pomočnika Ivanova in Gavrilova in še šestero metov, pri čemur ste prve tri razžalili pri izpolnjevanju njihove službe. Priznate krivdo?« Prišibjejev, nameščen podnarednik, ostrega lica, iztegne roke po šivih in odgovarja s hripa-vim, pridušenim glasom, sekajoč vsako besedo, ko da bi poveljeval: »Vaše visokorodje, gospod poravnalni sodnik! Iz vseh paragrafov zakonika sledi, da si je treba vsako stvar ogledati v zvezi z okoliščinami. Kriv nisem jaz, ampak vsi drugi. Do vsega tega je prišlo zavoljo utopljenčevega trupla, Bog mu daj nebeško kraljestvo. Greva tako tretjega tega meseca z ženo Anfiso, mirno, spodobno, pa zagledam — na bregu se je zbrala tolpa ljudi. S kakšno pravico so se ti ljudje tu zbrali? — vprašam. — Zakaj? Mar je v zakonu dovoljeno, da bi ljudje hodili v gručah? Kričim: narazen, razidite se! Začnem razganjati ljudi, da naj se razgube po domeh, ukažem etotarju*, naj jih zgrabi in odžene —--* »Dovolite, saj vi niste ne stražnik, ne starosta, — mar je to vaš posel, razganjati ljudi?« »Ni njegov! Ni njegov!« se začujejo glasovi iz vseh kotov dvorane. »Živeti nam ne da, vaše blagorodje! Petnajst let že visi nam nami! Odkar 6e je vrnil od vojakov, od takrat bi človek kar iz vasi ušel. Vsi 60 ga siti!« »Natančno tako je, vaše visokorodje!« pravi priča starosta. »Vsa občina se pritožuje. Saj ni mogoče živeti z njim! če gremo za procesijo, če praznujemo svatbo, ali postavimo, če se zgodi ltakšna nesreča, povsod ti kriči, rohni, venomer dela red. Otrokom ušesa navija, za ženskami vohuni, da se ne bi kaj zgodilo, prav kot kakšen tat... Ni dolgo tega, ko je hodil po kočah m ukazoval, da ne 6memo peti pesmi in ognjev da ne 6memo zakuriti. Nobenega takega zakona, pravi, nimamo, da bi smeli prepevati pesmi.« »Počakajte še malo, vi boste pozneje podali svojo izpoved,« pravi 6odnik: »a zdaj naj nadaljuje Prišibjejev. Nadaljujte, Prišibjejev!« »Razumem!« zahrešči podnarednik. »Vi, vaše visokorodje ste izvolili omeniti, da ni moj posel razganjati ljudi... Dobro... A če je nered? Mar je mogoče pustiti, da bi ljudje razgrajali? Kje to piše v zakonih, da je treba dajati ljudstvu svobodo? Tega nikakor ne morem dovoliti, če jih jaz ne začnem razganjati in kaznovati, tak kdo bo to delal? Nihče ne pozna pravega reda, v V6ej vasi, lahko rečem, vaše visokorodje, vem edino jaz, kako je treba postopati 6 preprostim ljudstvom, in, vaše visokorodje, jaz lahko vse razumeml Jaz nisem kmet, jaz sem podčastnik, upokojen podnarednik skladiščnik, služil sem v Varšavi, v štabu, a pozneje, izvolite vedeti, ko sem stopil v pokoj, 6em bil za gasilca, potem sem pa zaradi bolezni opustil gasilstvo in ehižil dve leti v moški klasični gimnaziji za 61ugo... Jaz vem, kaj je red. A kmet — preprost človek, ta vam ničesar ne razume, in tak je dolžan poslušati mene, zato, ker je to — njemu samemu v prid. Vzemimo kar našo zadevo za primer... Razganjam vam ljudi, a na bregu na pesku leži utopljenčevo truplo. Na kakšni podlagi neki, sprašujem, leži truplo tu? Ali je to red? Kaj zija policijski načelnik? Zakaj, ti, načelnik, pravim, ne obvestiš oblasti? Mogoče je ta utopljenec pokojnik sam utonil, a mogoče je pa tudi, da stvar diši po Sibiriji. Mogoče se je tu zgodil zločinski umor... A načelnik Žigin kot da me ne sliši, samo kadi in dim si piha pod nos. »Kakšnega nadzornika pa imate tu, pravi? Odkod, pravi, 6e vam je pa vzel? Kot da mi brez njega, pravi, ne bi vedeli, kako in kaj?« Kot vise kaže, mu pravim, ti res ne veš, tumpec zagamani, če stojiš tu in 6e ne zganeš. »Jaz,« pravi, »eem velel že včeraj obvestiti pristava pri okrajnem načelstvu.« Čemu pa, vprašam, pristava? Po katerem paragrafu državnega zakonika? Mar ima v takih 6lučajih, kadar se kdo utopi ali koga zaduše in drugo temu podobno, — mar ima v takih slučajih okrajni načelnik kaj opraviti? Tu, pravim, je treba čim prej p>oslati jx> preiskovalnega sodnika in državnega tožilca. Predvsem pa moraš, pravim, najprej sestaviti akt in ga poslati gospodu poravnalnemu sodniku. Oni, poliejiski načelnik, samo posluša in 6e 6tneje. In kmetje tudi. V6i 6o se nahljali, vaše visokorodje. Pod prisego se lahko zakolnem. Tale se je smejal, i onile, tudi Žigin se je smejal. Kaj pa rezgečete, pravim. Policijski načelnik pa pravi: »Poravnalni 60dnik, pravi, za te 6tvari ni pristojen!« Te besede so me spravile v togoto. Načelnik, saj si ti to dejal? — se obrne podnarednik na načelnika Žigina.« »Kajpak.« »V6i so slišali, kako si to izjavil, vpričo vseh izjavil: ..Poravnalni sodnik za take stvari ni pristojen". Vsi 60 slišali, kako 6i ti prav te besede ...« Mene, vaše visokorodje, je to raztogotilo, kar ustrašil sem se. »Ponovi«, pravim, »ponovi, kar si dejal, nesrečnež!« On spet isto... Jaz nadenj: »Kako, za Boga,« pravim, »moreš kaj takega govoriti o go6f>odu poravnalnem sodniku? Ti, policijski načelnik, pa proti oblasti? A? Pa ti pravim, veš, pravim, kam te more za takšne politične besede spraviti gcwpod poravnalni sodnik?« Starešina pa reče: »Poravnalni sodnik izven svoje pristojnosti ne more ničesar. Pristojen je le za manjše 6tvari«. Tako je izjavil, V6i so ga slišali... »Kako vendar« pravim, »se drzneš sramotiti oblastvo? Ne,« pra- • Stotar — kmet, ki mu j« pavirjeno nadzorstvo nad sto hišami. vim, »z menoj ni varno češenj zobati, če ne, bratec, ti bo slaba predla. Svoje dni, v Varšavi, ali ko sem bil za slugo v moški gimnaziji, brž ko zaslišim kakšne nedovoljene besede, jx>gledam na ulico, ni li kje blizu orožnik; 6topi sem, kavalir, ga pokličem in vse mu povem. Tn na vasi pa — komu naj poveš?« Bes me je zgrabil. Hudo mi je postalo, da so 6e današnji ljudje tako izvrgli v svojevolj-nosti in nepokorščini. Zamahnil sem in ... Kako- Sak, ne da bi s silo, ampak tako, bolj lahko, da ne i o vašem visokorodju govorili več takih besed ... S stvarjo je potegnil tudi policijski načelnik. Jaz, torej, 6em zato tudi načelnika ... Tako se je začelo... Razsrdil sem 6e, vaše visokorodje, pa saj brez tega tudi ne gre, če ga malo ne pretepeš. Ce neumnega človeka ne pretepeš, pade greh na tvojo dušo. Posebno, če ga za kaj ... če je nered ...« »Dovolite! Saj imamo oblasti, ki pazijo na red. Za to so policijski načelnik, starosta, stotar ...« »Policijski načelnik vsega ne more videti, pa načelnik tudi ne razume tega, kar razumem jaz...« »No, razumite vendar, da to ni vaš posel!« ITALIJA HOT6L ___ CRISTPLLO PRVOVRSTEN - PREKRASNA LEGA DIREKTNO NA MORJU »Kako, gospod? Kako da ne bi bil? čudno... Ljudje uganjajo nespodobnosti, pa da se me nič ne tiče! Mar naj jih hvalim, kali? Vidite, pritožujejo se vam, da jim branim pesmi peti... Pa kaj je neki dobrega v pesmih? Namesto da bi se ukvarjali s kakšnim delom, pesmi prepevajo... Poleg tega so se razvadili, sedeti pod noč pri ognju. Treba je leči spat, oni se pa tam razgovarjajo in snujejo. Saj imam zapisano!« »Kaj imate zapisano?« »Kdo poseda pri ognju.« Prišibjejev potegne iz žepa zamazano krpico papirja, 6i natakne naočnike in čjta: »Spisek kmetov, ki posedajo pri ognja: Ivan Prohorov, Sava Mikiforov, Pjotr Petrov, Soldatka Sustrova, vdova, živi v razvratni nezakonski zvezi s Semjonom Kislovlm. Ignjat Sverčkov se peča e čarovništvom, tudi njegova žena Mavra je vešča, po nočeh hodi tuje krave molst« »Dosti!« pravi sodnik in začne spraševati priče. Podnarednik Prišibjejev pomakne naočnike na čelo in čudoma gleda sodnika, ki očividno ni na njegovi strani. Njegove napete oči se »velijo, no« mu postaja živo rdeč. Gleda sodnika, gleda priče in nikakor ne more doumeti, zakaj je neki sodnik tako razburjen in zakaj se iz vseh kotov dvorane čuje zdaj ropot, zdaj zadržan »meh. Neumljiva mu je tudi sodba: za mesec dni v zapor! »Zakaj?!« pravi in razširi nejeverno roke. »Po katerem zakonu?« In zanj je jasno, da 6e je svet spremenil in da živeti na svetu že ni več mogoče. Mračne, žalostne mi6li se ga lotevajo. — Ko pa 6topi iz dvorane in zagleda kmete, ki eo ee zgrnili v gruče in se o nečem pogovarjajo, iz stare navade, ko 6e je že ne more več znebiti, iztegne roke po šivih in zakriči s hripavim, srditim glasom: »Narazen! Ne prerivaj 6e! Domov! Marš!« (A. P. Cehov - Prevel H. J.) Sodček žganja Mati Magloire je prodala svoje posestvo krč-marju Chicotu, ki se je obvezal, da ji bo plačeval dosmrtno rento. Po pogodbi bi s 6mrtjo Magloire posestvo s polnim pravom pripadlo Chicotu. In na skorajšnjo smrt matere Magloire ie računal Chicot pri sklepanju pogodbe in je mislil, da mu rente ne bo treba dolgo časa izplačevati. Tri leta so potekla. Mati Magloire se je počutila zelo dobro in mojster Chicot je obupal. Zdelo se mu je, da rento plačuje že pol 6toletia in bal se je, da bi jo moral plačevati še nadaljnjega pol. Od časa do časa je Obiskoval kmetico, tako kot hodijo navadno ogledovat žito, če je že zrelo. Mati Magloire ga je sprejemala porogljivo in smehljajoča, kot da bi uživala ob njegovi pre-palosti zaradi 6labe kujjčije. Ubogi Chicot ni vedel, kaj naj stori. Ko jo je zagledal tako smehljajočo se, jo je zasovražil in jo sovražil z divjim in potuhnjenim sovraštvom okradenega kmeta. Razmišljal je, kako bi se je rešil. Nekega dne jo je prišel zopet obiskat. To pot si je pa mel roke tako, kot takrat, ko je prišel ponudit materi Magloiri kupčijo. Po nekaj brezpomembnih besedah je dejal: »Povejte mi no, mati, zakaj ne pridete obedovat k meni, kadar greste v trg? Ljudje govorijo različno o naju dveh. Govori se, da nisva več prijatelja in to me žalosti. Vedite, da ne boste pri meni plačali nič. Ne gledam jaz na en zajtrk. Kadarkoli vam bo drago, pridite, ne da bi se spravili v zadrego, meni bo zelo ljubo.« Mati Mogloire 6i ni dala dvakrat reči in takoj naslednjega dne. ko je šla na trg s svojim vozom, je spravila konja brez zadrege v hlev mojstra Chicota. Gostilničar, ves žareč od veselja, ni vedel, kako bi jo bolje postregel; nudil ji je krvavih klobas, piske, kračo in slanine z zeljem. Toda jedla je malo, skromna že od svoje mladosti, ko je jedla največ malo juhe in kruha namazanega z maslom. Chicot ji je razočaran ponujal jedila. Tudi pila je malo. Odklonila je tudi kavo. Vprašal jo je: »Bi vzeli morda kozarček dobrega žganja?« »Prosim, tega se pa ne bi branila.« In na ves glas je zaklical skozi okno gostilne: »Rozalka, prinesi žganja, onega najboljšega!« In služkinja jp prinesla veliko steklenico, okrašeno z etiketo. Napolnil je dva kozarčka. »Popijte to, mati, najboljše je. kar imam!« Dobra žena je začela piti, počasi, z mahim požirki, da bi užitek podaljšata. Ko je popila vse, je kozarček preobrnila in izjavila, da je res žganje izborno. Ni tega povedala do konca, že jI je Chicot znova napolnil kozačerke. Branila se je, toda bilo je prepozno, in končno je tudi tega posrkala tako počasi kot prvega. . . Ponudil ji je še tretjo čašico, toda branila se je. Silil jo je: »Iz mleka je to žganje; popi jem deset, dvanajst kozarčkov, ne da mi bi bilo kaj. Je kot sladkor. Ničesar ne čutiš v želodcu, ničesar y glavi, kot da bi na jeziku izhlapel. Nimate boljšega za zdravje!« Ker je bil tudi njej zelo všeč, je končno privolila, da ji je nalil, toda samo pol kozarčka. Tedaj je Chicot v navalu velikodušnosti zaklical: »Ker vam ugaja, mati, vam ga bom dal sodček v znamenje, da sva midva večna prijatelja.« Dobra žena ni dejala ne in odšla je od krčmarja malo pijana. OtTotkl TOJicn na|- Dvokolesa. Šivalni strop aovoJJlb modelov motorji, trlclkljl, pogrcilim Po s«lo mskl cenil Ceniki ftankot -TBIBUNA" P. BRTJEl. MUBtJANN, Sirlovika % Fodrntnlca: Maribor, Aleksandrova Milk 21. Naslednjega dne je gostilničar vstopil v hišo matere Magloire z malim sodpnt, abitim z železom. Potem sta popila par kozarčkov in končno je dejal premeteni krčmar: »1'ijte ga in ko ga boste popili, ne sramujte 6e in povejte. Imam ga še dovolj. Nisem skopuh. Cim prej ga popijete, bolj bom zadovoljen.« In odpeljal se je s svojim kolesljem. Štiri dni kasneje se je vrnil. Mati je me-eila kruh. Približal se ji je, jo pozdravil in ko mu je odzdravila, je začutil vonj alkohola. Lice se mu je takoj razjasnilo. Zopet 6ta ga popila nekaj kozarčkov. Kmalu je vedela vsa soseska, da mati Magloire pije. Enkrat 60 jo (»brali pijano v kuhinji, enkrat na dvorišču, zopet kdaj na okoliških poteh, da so jo morali prinesti domov. Chicot ni več hodil k njej in če je kdo govoril o materi Magloiri, je z otožnim obrazom dejal: »Žalostno je, da ee je navadila pitja v njeni starosti. Slabo se bo zanjo končalo.« In res se je slabo končalo. Pozimi je padla pijana v sneg in zmrznila. In ko je Chicot podedoval kmetijo, je rekel: »Ce 6e ne bi bila tako vdala pijači, bi bila lahko živela še deset leti« (Maupassant — B. V.) »Gospa, ali bi nosača?« Kmet zavpije jezdecu: »Gospod, ali ne znate brati? Ta pot je le za pešče!« »Saj ie nravi Saj konj peš hodi!« • Moj fant je spet obsedeli« »Kaj tisto! Moja hči je že 30 let stara in vsako leto obsedi!« „SOFR*". kartoteke predstavljajo Tilek prcirl^d-nodtL l'rltu»«n« Vam bodo ■apoKO lana, napora In depnrja. Plšfte po prospekte. Zastopniki so sprejemajo. .SOFRA* MARIBOR •MnaNrov« 43 IM. 2519 VlCfllf v levro-u, boksu m lak«, v vseh bar-U Ta),i Je vedno po starih cenah. Prvo- vrstne podplate na drobno in debelo. — Čevljarske EotrebSčine, damske torbice, pasove, aktovke, na-rbtnike in kovčege Vam nudi po najnižjih cenah FRANC ERJAVEC, zalogo osnja Ljubljana, Stori ir« 19. Razvezano snop je Prvi zakonik sveta Kdo ga je izdal? Že praprebivalci Mezopotamije, Samerijci in Akadijci, so imeli dobro urejen'" državo. Na razvalinah te so U6tanovili Babilonci svojo državo, Asirci pa so jim bili podložniki. To je bila t-tara babilonska država (okoli leta 3000 do okoli 2000 pred Kr.). Bilo je več kraljev, ki so vladali v raznih mestih. Med temi sta bila najimenitnejši U r in B a b e 1. Kralji so se mnogo bojevali drug z drugim, dokler ni bila vsa Babilonija okrog leta 2200 združena v rokah enega vladarja. Ta vladar je bil H a m u r a b i, ki je izdal prvi zakonik sveta. Odkod ime „dezela škrlata"? Feniciia se je imenoval severozahodni del Sirije. Ime e grško in pomeni toliko kakor »dežela škrlata«. široka je bila komaj 4.8 km, dolga pa do 200 km. Gorovje Libanon jo je mejilo na vzhodu, Karmel na jugu, aa zahodu pa morje, Feničani so obrnili vso svojo pozornost na morje m npn država e bila država obrtnosti trgovine inibrj darstva. Feničani so izumitelji barvanja na škrlat lr škrlatastega blaga so izdelovali dragocene ob-eke preprofe in zagrinjala. Od Feničanov so se učili ounla, de nisva pršla h Figabirte sam zavle cvička al pa ta rmenga, ampak de mava še druge važne uprauke in sva čakala prouzaprou na tramvaj in pa na autobu6. Zalibog pa tekat, ke sva 6e midva spounla na najne uprauke, autobus ni več vozu, tramvaj pa glih tku ne. Kua nama je blu pol druzga za nardit, koker de 6va stupila še mal gor u bar, ke je čist na vrh nebutičnka. Ud Neške mož je pršou- pa na ta ideja, ke je vedu, de ga bo Neška glih tku nahruliia, če pride zdejla dam, al pa šele zjutri. »Kar je, tu je,« je zdihnu, pa 6va 6e udfurala u tist kišt kar naraunast u lft. Gor u bare se mu je pa pr ta petem štamprle že tku ježek razvezu, de mu je migu, koker go6 rep. Pa sem ud Neške m je prpoudvou use sorte štikelce. Jest na vem, al iz lubezen du ne, al iz strahu, kua bo rekla, ke bo šele zjutri dam prku-luvratu. . Sevede glih use&a, kuku 6e u družinskem žeu-lejn douhčas pregajna, vam na morem tlela prpou-dvat. Kdur je že sam uženen, bo že vedu, kuku je ta reč. Kdur je pa še ledek, nej se pa hiter užen, pa bo tud hmal morem puvedat, kuku skregala. »Se ni douh nd tega, kar sva en večer z Neška pr vokne slunela.« Tkula m je začeu Nešken mož prpoudvat. »Ura je šla že tkula preke desetem. Večer je biu tku lep, de t na morem puvedat. Zaspana tud še nisva bla, ke 6va tist juter du deveteh 6pala, ke je bla glih nedela. Pouhna luna je sjala glih pred nama. Pouhna luna je pa precej navarna. Lde prauja, da je že večkat začela kerga trkat. Mene mende še ni nekol trkala. Saj 6pount se na morem, da b me že. Ampak mal sentimentalen pa punavad zmeri ratam, če se u pouhna luna zamaknem. Ti6t večer je blu tud tku. Jest 6em ubjeu Neška ukul urata, ona pa mene. Pa u luna sva zjala, koker de b ja še nkol na vidla. Kar naenkat pa rečem Nešk čist gifien: Puglej no Neška, kuku krasna je necoj luna. Men pride zdejla glih tku naprej, koker tekat, ke sem te ta perukat pr Kulouratari za uratem kušnu... Tekat je tud tku lepu luna sjala, koker dons. — Pejdno, šemerga! Kašna luna je tu? me je Neška nazaj zafrklna, pa kar grdu me je pugledala. Jest mislem, de tekat ja je že začela luna trkat. Tu je ja 6once. Sej ga vender puznam, je začela trdet. _ Neška, al se špasaš, al kua. Punoč ja še nekol pr nas ni 6cmce sjau. — Kar tih bod pa mouč. Take naumnast pejd keri drug praut, men pa ne, je trdila ta soje naprej. Tu je sonce, pa je fertik. — Ce b biu jest tekat pr ta prau pamet, b Nešk lepu prou dau, pa b biu use dober. Ženskam ta prau kavaliri znferi prou daja, če še take naumnast klatja. Jest pa nisem na tn mislu in sem raj kar soje trdu: Neška. sej vender videš, de 6e sonce velik bi svet, koker pa tala luna. — Tu jest ja sama dober vem. Mene ni treba pudučvat. Sonce se ja zatu bi dober vid pudneu, ke je svetlu. Punoč je pa tema, zatu se pa tud na vid tku dober. No viš, Gustl. In tku sva 6e naprej špeterala, de je blu že punuči preč. Tku sva se pa uba razicala, de je use ud naj tekel in uba 6va ratala že čist hripava. Neška še bi ket jest, ke se je bi drla. Ke enkat ni mogla več glasu ud sebe dat, je pa zagrabila za špuktrigl in m ga tla u glava vrzt. H sreč sem jest še u pravem čas zapazu, kua špekulira, de sem se umeknou. No in špuktrigl je prletu u ta velk špegu, in špegu je šou du fre-menta ves u franže. Zdej, ke nimava več špegla, s pa Neška na more z lipenštiftam žnablu naštri-hat, koker s jih je preh, ke se na vid. Zdej se večkat u sojem ajfre kar pu brad al pa pu nos rdeč namaže.« Tula in še več druzga tacga m je Nešken mož prpoudvou ud soje Neške tulk časa, de 6e je začeu ze dan delat. Ke je pr flečkajnarjeh h ta peru maš zazgunl, sva pa šla. Dol u vež nebutičenka s je pa Nešken mož za usak 6lučaj še glava s šnajc-tihlnam tku zavezu, koker de b ga zob bolu. Tu pa zatu, je reku, de ga na bo preveč bulel, če mu bo Neška kašna ukul uše6 prmazala, ke se bo dam prguncu. No, vite. Takala je Neška. Pol se upa pa še clu naše umetnke kumenderat. In tista nena Ju-hanca, ke sta zmeri 6kp, ket recima: ungapa srajca, pa mende tud ni nič bulš. F. G. Sah na jasnem. Sam tu sta se enkat zavle vam lune Po turnirju v Pragi je zmagovalec Keres odigral po večjih mestih Češkoslovaške več simul-tank, pri katerih je dosegel lepe uspehe. Ni pa mogel doseči lepših uspehov, kot so jih Flohr, Fine in dr. Euwe pri tekmovanju v simultankah na Holandskem, ker je porabil za igro več čad». Seveda je zelo verjetno, da so bili njegovi pro-tivniki močnejši, kot oni pri tekmovanju velemojstrov na Holandskem. Po tej turneji je odšel Keres na krajši turnir na Dunaju, za katerega je dal sredstva baron Dory. V vseh partijah tega turnirja bo obvezna otvoritev barona Doryja: 1. d2—d4, Sg8-f6, 2. Sgl-f3, Sf6-e4. Poleg Ke-resa igrajo avstrijski mojstri Spielmann, prof. Becker in dr. Weil. Ta turnir bo vsekakor razčistil dobre in slabe strani Doryjeve otvoritve. Pomembnejši turnir bodo v kratkem priredili tudi Nemci v Elstaru, na katerem bo igralo polovica nemških in polovica inozemskih mojstrov, in obenem na Poljskem turnir za prvenstvo države, na katerem bo med inozemskimi udeleženci tudi nas državni prvak Vasja Pire. Na turnirju v Pragi je dobil Keres poleg prve nagrade tudi nagrado za najlepšo partijo turnirja. To partijo danes prinašamo.____ Vi ne kadite? No, nič za to; vam bomo pa kaj drugega prepovedali!« Križanka 1 2 3 4 1 1» 7 8 9 .0, hi 12 13 14 15 16 1 1" i I'8 19 J 1 20 J r 1 | 22 ! ll 24 HHBB 25 I- -j pr 1 26 27 1 I 28 29 30 31 1 33 "I j 35 36 37 1 | 38 1 40 | I" r U 45 i | 46 ! h 48 1 j 49 1 | 50 J I" J | 52 53 54 1 I 55 56 57 j j 58 59 60 61 62 j 64 | 65 66 67 - 68 | P 70 j r 1 r 1 | 73 74 1 I'5 76 77 | 1 I™ i | 79 Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo Vodoravno: 1. japonsko mesto, 6. del vojaškega pohoda, 11. ptica, 16. jugoslovanska reka, 17. členonožec, 18. ima krava, 19. ima žival, 20. žensko ime, 21. moško ime, 22. turški naslov, 23. pokoj, 24. grška boginja, 26. azijsko višavje, 28. otoki v Atlantskem morju, 30. pevsko znamenje, 32. pot, 35. drag kamen, 37. finsko mesto, 38. bolečina, 39. oblika pomožnega glagola, 41. klica, 43. ud družine, 45. duhovniška obleka, 46. oseba iz Shakespearove drame, 47. tekočina, 48. Kristusova beseda na križu, 49. del panja, 50. glas, 51. doba, 52. mesto oh Adiži, 53. tlačeno ljudstvo, 55. posoda, 58, svetopisemska oseba, 60. del opreme. 63. utež, 65. namizna igra, 67. gozdni bog, 69. pesem, 71. mera, 72. del glave, 73. zemljepisni izraz, 74. del snovi. 75. Cankarjevo delo, 76. evropsko glavno mesto, 77. jugoslov. mesto, 78. pesem, 79. župljan. Navpično: 1. trinog, 2. obljuba, 3. del strehe, 4. žensko ime, 5. koščevo orodje, 6. grška črka, 7. znane tablete, 8. azijska država, 9. tuš, 10. turški oblastnik, 11. svečana predstava, 12. sprejemnica, 13. jugoslovanska reka, 14. arabski naslov, 15. drag kamen, 25. grška pokrajina, 26. suha zemlja, 27. prgišče, 29. del obleke, 31. obrežje, 32. del hoje, 33. rastlina, 34. žival, 36. hunski poglavar, 37. oče, 38. glas, 39. oblika pomožnega glagola, 40. pritok Donave, 42. zdravilo, 44. vzklik, 53. razbojnik, 54. duh, 56. vrsta kazni, 57. kovina, 58. palica, 59. slovenski pisatelj brošuric, 61. ud družine, 62. angleška trdnjava, 64. italijanski šahist (fonetično), 65. posoda. 66. del telesa, 68. del glave, 70. predplačilo, 72. ruska reka. 73. oostiia. Keres : Hromadka 1. d2—d 4, Sg8—f6, 2. c2—c4, c7—c5 (to vodi do zelo težke igre za belega in črnega, v kateri pa ima beli več izgledov), 3. d4—d5, g7—g6, 4. Sbl—c3, d7—d6 (črni se razvija podobno kot v kraljevsko - indijski obrambi), 5. g2—g3, Lf8—g7, 6. Lfl—g2, 0—0, 7. e2—e4, a7—a6 (s tem si vzame črni sam polje a6 za skakača, ki bi mu koristilo za akcijo na damskem krilu. Bolje bi bilo Sb8—a6 poleg Ta8—b8, Sa6—c7, ozir. Lc8—d7 z grožnjo b7—b5), 8. a2—a4, Tf8— e8, 9. Sgl—e2, e7—e6, 10. 0—0, e6Xd5, 11. c4Xd5 (s tem je dobil beli premoč pešcev na kraljevskem krilu in si pripravil osnov za napad) Sb8—d7, 12. h2—h3, Ta8—b8, 13. a4—a5, Sd7—e5 (daje nasprotniku tempo za napad. Bolje bi bilo takoj b7—b5), 14. f2—14, Se5 —d7 (tudi Se5—c4 ne bi bilo mnogo bolje), 15. g3—g4, b7—b5, 16. a5Xb6 en passant, DdXb6, 17. g4—g5 (beli je izkoristil čas, ki mu ga je podaril protavnik in spravil v tek svoj napad na kraljevo krilo, ne da bi pustil črnemu kake izglede na damskem krilu) Sf6—h5, 18. Lg2—f3l (prisili črnega, da menja lovca g7 za skakača, s čimer izgubi črni svojo najmočnejšo lahko figuro) Lg7—d4+ (boljše bi bilo takoj Lg7Xc3), 19. Kgl —g2, Sh5—g7, 20. Tal—a4l, Ld4Xc3, 21. Se2Xc3, f7—15, 22. Tfl—el (beli odlično z vsako potezo poveča pritisk. Z zadnjo potezo je neutraliziral pritisk črne trdnjave na e liniji, na kateri grozi sedaj sam po e4Xf5 vdreti v nasprotnikovo pozicijo), Db6—d8, 23. b2—b3 (grozi s svojim lovcem zasesti diagonalo al—h8, kar bi silno povečalo pritisk na črno pozicijo), Dd8— b6, 24. e4Xf5, Te8 Xel, 25. DdlXel (črni je moral popustiti na e liniji in jo prepustiti belemu), g6Xf5, 26. Ta4—a21, Sd7—f8 (črni ne more pešca z damo vzeti, ker bi bilo Ta2—e2 presilno), 27. Ta2—02, Db6—d8, 28. h3—h41 (beli dovoli črnemu, da vzame pešca s trdnjavo, ker dobi s tem čas, da napade črnega še s h pešcem), Tb8Xb3, 29. h4—h5, Lc8—d7, 30. h5—h6, Sg7—e8, 31. Lf3—h5, Sf8— g6, 32. Lh5X g6, h7Xg6, 33. Te2—e7 (beli sedaj triumfira. Osvojil je e linijo, ima na šesti liniji močnega prostega pešca in grozi prej ali slej zasesti še diagonalo al—h8), a6—a5, 34, Sc3— dl, Se8—c7, 35. Ddl— e2! (s tem privede beli črnega pred mat Proti grožnji h6—h7+ in Lcl—b2+ ni obrambe), Sc7 Xd5, 36. h6—h7+, Kg8-h8, 37. Lcl—b2+ in črni se je vdal. Igra belega v tej partiji je bila vseskozi odlična. m Nemški mojster Engels je ob priliki svojega gostovanja na Irskem, kjer je treniral irsko moštvo za olimpijado v Stockholmu, odigral s irskim olimpijskim igralcem naslednjo kratko in lepo partijo, popolnoma v stilu največjega nemškega kom-binacijskega igralca Andersena. Engels : Gilfer 1. c2—©4, e7—e6, 2. e2—©4, Sg8—f6, 8. Sbl -c3, d7—d5, 4 e4Xd5, e6Xd5, 5. e4—e5, d5-d4, 6. e5Xf6, d4Xc3, 7. b2Xc3, Dd8Xf6, 8. d2—d4, c7 -c5, 9. Sgl-©, c5Xd4, 10. Lfl-b5+, Lc8_d7, 11. 0—011 (krasna žrtev lovca! Ce ga črni vzame, sledi: 12. Tfl—el+, Ke8—d7, i3. Sf3Xd4, Lb5 —c6, 14 Sd4—b5+, Kd7-c8, 15. Ddl—g4+ poleg Tel—e8+ in črni mora dati damo), Lf8_d6. 16. ™-el, Ke8-f8 17. Lcl-g5, Df6-f5, 18. Ddl Xfd4, Ld6—c5, 19. Ddl—d2, h7—h6, 20. Tel—e5 Df6—f5, 21. Te5Xc5, Ld7Xb5 (na h6Xg5 bi prišlo 22. Tc8+, LXc8, 23. Dd8 mat ozir. 24....,Le& 25. TXe8+, KXe8, 26. Dd8 mat), 27. Tc5lc8+, in črni se je vdal, ker ne more braniti mata. Rešitev ugank z dne 23. maja 1937. Vodoravno: 1. Otoče, 6. galun, 11. dlaka, 16. topol^ 17. obara, 18 razid, 19. okop, 20. ilovica, 21. Tara, 22. kij, 23. sto, 24. pop, 26. aga, 28! Lim, 29. pošta 31 porog, 33. omaka, 36. Alan, 3®- vo£ov^, 4'- efer, 43. Rafael, 44. oko, 45. letina, 46. Akom, 47. Kobarid, 48. Ikar, 49. Tanja, f- marka 54. Osaka, 56. Una, 58. Ems, 60. r a 61. krt, 62. kot, 63. dima, 65. polutan, 68. kolo 70. Atene, 71. vohun, 72. Arpad, 73. ranar, 74. Avala, 75. tiara. Navpično: 1. otok, 2. Tokio, 3. opoj, 4. čep, 5. elita, 6. Golo, 7. Abo, 8. lavor, 9. Uri, 10. Naca £rag°> 12- 13. azil, 14. kisik, 15. Adam, 23. Stranje, 24. podobar, 25. povorka, 27. ametist, 29. pirat, 30. šifon, 31. Polom, 32. Golia, 34. Atika, 35. Ararat, 37. lak, 38. vek, 39. Oka, 40. ded, 42. ena, 50. Anita,.51. amper, 53. rjuha, 54. ornat, 55. kolar, 56. udar, 57. amen, 59. sova, 61. Kana, 62. kopa, 64. Ana, 66. lov, 67, tul, 68. kri, 69. oda. Številnica 8. 16. 4. 10. 6. 10. — 11. 3. 13. 8. 16. 9. — 2. 7. 6. 16. 3. — 3. 7. 14. 9. 10. 6. - IZ 13 — 2. 4. 13. 1. 16. 9. - 6. 2. 16. 11. — 16.7. - 11. 10. 17. 11. 7. — 4. 16. 11. 7. — 14. 16. 5. 16. 9. — 10. 9. — 4. 13. 1. 16. 9. Ključ: 1. 2. 3. 4. 5. — žuželka, 6. 7. 8. — kovanje, 9. 10. U. — šivalna potrebščina, 12. 13. 14. — srednjeveški strežaj, 15. 16. 17. — hudi,duh. Ce si zgornje številke nadomestil s pravilnimi črkami, ti te povedo vremenski pregovor za mesec maj. ■■I m m mmmm . y * - • v F LIT"" pravi sovražnik mrčesa,. Razglas o licitaciji Krajevni šolski odbor na Lipoglavem razpisuje za oddajo del pri gradnji nove šolo na Lipoglavem I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. junija 1937 ob ti dopoldne v šoli na Lipoglavem. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov pri krajevnem šolskem odboru na Lipoglavem, kjer se dobe vse potrebne informacije. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: L zidarska in težaška dela . 167.091.45 Din 2. tesarska dela...... 47.272.75 Din 3. krovska dela...... 9.589.10 Din 4. kleparska dela..... 9.464.14 Din 5. mizarska dela..... 32.960.— Din 6. ključavničarska dela . . . 7.593.— Din 7. strelovodne napeljave . . 2.000,— Din 8. steklarska dela..... 6.263.50 Din 9. slikarska dela..... 5.445.74 Din 10. pleskarska dela.....10.991.12 Din 11. pečarska dela..... 16.584.— Din 12. tapetniška dela..... 3.189.— Din Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnih razdelkov v Ljubljani, Kranju, Novem mestu in Celju. Krajevni šolski odbor na Lipoglavem, dne 18. maja 1937. Bog te obvarji nočnih tortur —V Slaba sredstva te ne bodo. FLIT Je vodeči proizvod v 90 drfa-vah, — najboljši znak moči in ubojnega delovanja — ker vsebuje strup, ki ga drugod nL FLITOVA para ne pušča madclev ln Je ljudem neškodljiva. Varuj se pred nadomestili pod Imenom Flit. Pravi FLIT je samo v plombirani točki. Pazi na garancijo: rmeno barvo, — črn rob in FLIT vojaka. 'm. . *; < Prva etapna kolesarska dirka po Hrvatskem in Sloveniji P r oj^ e ji i, k , prvi zmagovalec na prvi etapi med r e-ff fis amaterji Grgac, prvi profesdjonal na prvi etapi Nekaj v premišljevanje -5 ,Tt»— nf. Od nekega starega športnika smo prejeli spodnji dopis: Sezona prvenstvenega tekmovanja je za nami in prav je, če se ozremo nekoliko nazaj in prenio-trimo napake, ki smo jih opazili v tem tekmovanju na naših športnih igriščih in pri zeleni mizi, kjer 6e neredkokrat kuje usoda našega nogometa. Silno žalosten pojav, ki ni dostojen kulturnega naroda, še manj pa športnikov, je bil ta, da so se nedeljo za nedeljo pojavljali pri nogometnih tekmah sramotni pretepi, kateri so marsikoga, ki je prišel gledat tekmo kot objektiven opazovalec, za vedno odslovili od nogometnih prireditev. Kdor je pa poslušal še igralce, se je moral zgroziti ob zlasti za športnike nedostojnih kletvicah tujih izvorov, ki so sejale po nogomentih igriščih mržnjo in sovraštvo, namesto idealno športno zavest in iskreno prijateljstvo, ki bi moralo vladati med slovenskimi nogometaši. Igralcem so pogostokrat sekundirali gledalci, ki so dajali duška svojemu notranjemu razpoloženju posebno tedaj, če njihovi ljubljenci niso uSpevali v svojih akcijah tako, kot so zahtevale njihove želje. Prostaško in z neokusnimi medklici so žalili sodnika, čeprav so bile njegove odločitve absolutno v skladu z nogometnimi pravili, o katerih nekateri namišljeni športniki nimajo niti pojma. In kdo je bil najbolj bojevit? Funkcijonarji klubov so bili neredkokrat prvi, ki eo uprizorili Katere športe so gojili Japonci? Kdo je poznal zgodovino klasičnih olimpijskih iger pred 50 leti, ko so bil stadioni in palestre, pentatlon in pankration še povsem nepoznani pojmi? Odkar se vršijo moderne olimpijske igre, katere eo otvorili leta 1896. v Atenah, se je ideja olimpizma razširila po vsem svetu in ž njo tudi zgodovina porušenih stadionov in antičnih gimnazij. Počasi se je v športnem svetu ukoreninilo mišljenje, da ima le Grška svojo slavno športno in gi-mnastično prošlost. Naslednje vrstice pa naj pokažejo, da ima veliko športno zgodovino tudi Japonska, kjer se bodo čez tri leta -vršile dvanajste olimpijske igre. Stari Japonci niso poznali telesnih vaj le kot neko zdravstveno ali vojaško dragocenost, oni so gojili sistematične športne igre zlasti v okviru viteške vzgoje. Japonska vztrajnost in žilavost ima svoje korenine v tisočletni vzgoji, pri kateri ima šport svoj bistveni delež. »Sumo« — eesarski šport. Japonska zgodovina omenja največkrat sledeče panoge športa: »sumo«. to je prastar način japonske rokoborbe, katero so izvajali goli: dalje sabljanje l bambusovimi palicami — šport, kateri še danes poznajo pod imenom »kendo-, in končno klasično panogo japonskega športa >judo». katera je v Evropi poznana pod nazivom »džiu džitsu«. Najstarejši je vsekakor »sumo<. Poročajo, da so se vršile prve muimk za časa cesarja Suinina, ki je živel od 28. do 17. leta po Kr. Prva v zgodovini poznana rokoborca sta bila Taimano Kehava iz province Iamato in Sukune Nomi iz province izumo. Ob njunem srečanju ie bil Keha.va v borbi umorjen, zmagovalec pa je prejel visoke nagrade. Pozneje so se rokoborili celo za državni preslol... Rokoborci so bili veliki, rejeni in orjaško razviti nio..,,-. ki so tehtali včasih 350 funtov. Japonski zgodovinarji ludi poročajo, da je bil »stimoc pri nekaterih plemenih tako v časteh, da so pogosto '•U vpade na igrišče, čim so opazili, da njihovo moštvo ne bo odšlo z igrišča ovenčano z lovoriko zmage. Vzrok temu je pomanjkanje športne vzgoje; in ker te ni, ne moremo pričakovati, da bi se slovenski nogomet dvignil na ono višino, o kateri že leta in leta sanjamo iskreni športniki. In kako naj vzgajajo mladino oni, ki so vzgoje sami potrebni?! Komur je slovenski nogometni šport malo bolj pri srcu in kdor poleg nogometnih prireditev zasleduje tudi časopisne objave LNP, je lahko ugotovil, da je bilo tekom prvenstvene sezone glasom sodniških poročil predano KO LNP veliko število igralcev zaradi surove igre, neSportnega ponašanja in celo pretepanja sodnikov. Toda ko smo čitali sklepe KO, smo opazili, da so bile izrečene v nekaterih primerih lako majhne kazni, ki absolutno niso bile v skladu s pogreško igralcev in pa s športno vzgojo. Nekateri pravijo, da je to športna politika, ki se je po našem mnenju vse preveč zasidrala v vrste naših vodilnih športnih funkcijonarjev. Drugi trdijo, da je to v interesu klubov, tretji pa celo pravijo, da je to v interesu samo gotovih klubov, ki jih imenujejo režimske klube. Koliko je na tem resnice, naj pojasnijo oni. ki jim je poverjeno vodstvo slovenskega nogometnega športa. Mi vemo samo to. da je športna vzgoja in športna morala med žal premnogimi našimi nogometaši na zelo nizki stopnji, da ne rečemo, pod vsako kritiko, in dolžnost vodij je, da to rano našega nogometnega športa ozdravijo. tekme rokoborcev rešavale plemenske spore. Prvotno je bil »unio; le cesarski šport. Gojili so ga najvišji stanovi. Pozneje pa se je »sumoc razširil in populariziral, razvil se je celo do profesionalnih iz-rodkov, kakor pankration v antični Grški. Tekme v stari japonski rokoborbi so se vršile na malem prostoru. Zmagovalec je bil oni, ki je tekmeca podrl na tla, ali ki ga je izrinil s predpisanega prostora, »dohjo« imenovanega. »Kendo« ali »judo< — obvezen šport v japonskih šolali. Stara japonska viteška vzgoja je poznala tudi sabljanje »kendot in »judo« ali »džiu džitsus. Oba športa goje Japonci še danes, in sicer z vedno večjo vnemo. Sabljanje z bambusovimi palicami smatrajo za šport, ki posreduje izredno napetost, »džiu-džitsiK pa jim je sredstvo za vzgojo močnih in borbenih mož. Oba športa gojijo tudi v šolah, kjer je dano učencem na izbe r o, da gojijo :kendot ali »judoc. V stvareh športa so Japonci še danes zelo močno konzervativni in sprejemajo moderne ameriške in druge športne panoge le z rezervo. Japonri smatrajo, da v modernih športih ni one vzgojne vsebine, ki je edina vredna, da so telesna vzgoja goji in smatra kot sestavni del ljudske vzgoje. Značilno za slari japonski šport je tudi to, du pri rokoborbah ne delajo razlik po telesni ležlni. Japonci so mišljenja. dn lahko tudi najmanjši premaga najtežjega in trdijo, da se šele v leni pokaže resnična spretnost pravega mojstra. Na koncu naj omenimo še nekaj, kar je za naše športne razmere novo in tuje. Termini »judo«, kendo-. :kyundo- kakor sc razni japonski športi imenujejo, ne pomenijo športa v ožjem smislu besede. temveč -dir, kar bi po naše pomenilo metodo človeške izobrazbe in poglobitve. Japonci učijo, da v športu ne gre za zmago ali poraz, da je vselej bistvene važnosti le duševno in moralno sianje, na katero mora pazili mladenič bilo na treningu, bilo na tekmah. Odlični poznavalec japonskega športa dr. Uchibu piše, da učijo Japonci n. pr. streljanje z lokom približno s sledečimi besedami: »Ne smeš misliti na to, da bi zadel tarčo; pazi le na 6voje nravno stanje in na pravilen telesni izraz. Če se popolnoma va6e poglobiš, bo puščica sama zleteia v tarčo. In če ne zadeneš, tedaj ni bila tvoja strelska umetnost slaba, pač pa v tebi samem nekaj nI bilo v redu. Za birmanke „Crepe de chine", beli, po Din 18'— pri Trpinu, Maribor Vetriniska 15 J$'ua ni tejika, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteva) list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik »SLOVENEC, ki ga bere — posebno ob nedeljah — 7 malo izjemami vsaka slovenska hiša En poskus Vas o uspehu prepriča 1 Perfektnega česača (rauherja) za flanele in barhente za takojšen nastop išče tekstilna tovarna v Sloveniji. Ponudbe pod »Rauher«. na Propaganda d. d. Zagreb, Jelačičev trg 5 »m n rfft* Kje se Kupujejo kovinaste krste! Pri Izdelovatelju 1 lakaj? Ker se dobijo za 30% canejc kot kjerkoli drugod I Maks Ussar• Maribor RESTAVRACIJA na najprometnejši točki Maribora, z bogatim inventarjem pod ugodnimi pogoji na prodaj strokovnjaku. Naslov v upravi,Slovenca', Maribor, št. 980 KORESPONDENT s prakso, vešč perfektno tudi hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se sprejme-Ponudbe opremiti s podatki o praksi, s prepisi spričeval, z navedbo referenc in fotografijo. — Dopise poslati na upravo lista pod »INDUSTRIJA NA DEŽEL I<. v«1"' • v. >•:. •. . • •'. .■'.■jr.% " ' tf M-;.v -f .. • •■■.•■• vi v'-- TERNATIONALE Platno, gradi, Sifoni, najnovejše barvasto pralno blago za moško in damsko perilo, blago za posteljne prevleke, velikanska izbira klotastih in svilenih odej, pregrinjala, namizne garniture, predposteljniki, tekači, zavese, brisače, kuhinjske servete itd. Dalje velika izbira srajc in pidžam za gospode lastnega izdelka, damsko triko in batist perilo v najnovejših fazonah. Nudi še vedno po najnižjih starih cenah. Pri nakupa nad Din 100'— dobite primeren nameček) Noto spedfaina imovina s perilom r. l goricah. (Tis a »Is store trgovine SV. Petro c. 20) LJUBLIANA SV. PETRA C. 3« Ker nikjer drugj« n« dobite tako ogromne izbir« v teh predmetih, ter poleg tudi ne tako nizkih cen, je ▼ Vašem interesu, da nas v slučaju potrebe posetite. oddelkov 1. knjigotiskarna 2. litografija ln offset-tisk 3. klišarna (kemigrafija) 4. bakrotisk 5. knjigoveznica principov 1. vestna postrežba 2. dober materijal 3. solidno delo 4. umerjene cene 5. točna odprema vrsi izdelkov 1. tiskovine za urade, trgovino ln obrt, časopisi, revije, katalogi, vabila i. t. d. 2. plakati, ceniki, vrednostni papirji, reklamne tiskovine v eno- ali večbarvnem tisku i. dr. 3. klišeji v poljubni obliki za eno- in večbarvno reprodukcijo slik, risb, fotografij etc. 4. umetniške ilustracije, albumi, razglednice, propagandne tiskovine v eno-ali v večbarvnem tisku. 5. preprosta in fina vezava knjig etc., rastrirani papir, poslovne knjige za trgovce, denarne zavode i. t. d. JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI RHH SOUENO SLANINO svinjsko mast. (isto. specialno ratinlrano, krušno slanino, kakor tudi vse ostale mesnate izdelke najboljše kakovosti dobavlja po najnižjih dnevnih cenab PREDOVIC O: Beograd Zahtevajte ponudbe! Btafe JligOVKa 17 - KAUCE najmodernejše oblike kupite še vedno najugodneje pri EGON ZAKRAJŠER Ljubljana, Miklošičeva c. 34 Telefon 34-84 CATESKE TOPLICE pošta Brežice železniška postaja Brežice in Dobova, najbolj vroči 55° C radioaktivni vrelec v Dravski banovini. Sezona od 1. maja do 30. septembra — v pred in posezoni znatni popusti, zahtevajte prospekte. Z neprekosljivim uspehom se zdravijo bolezni; Visoki krvni pritisk, revmatizem, vnetj«, protin, išias, nevralgično trganje, kronični katarji, ženske bolezni Ltd. KASTEI STARI t K0.op" HOTEL »PALAČE" Sodobni komfort, lastna plaža, subtropski park 24.000 m*. biser kastelanske rivijere. Telefon, radio, garaža. Zvečer koncert in dansing. Zelezn. postaja: Kastel Stari. Z avtomobilom, autobusom in parnikom 30 minut od Splita. Kompleten pension. Zahvala AS1JJ I Najiskrenejše se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob težki izgubi našega dragega očeta, starega očeta, gospoda Karola Stupana stavbnega mojstra Zlasti se zahvaljujemo preč. duhovščini, posebno g. župniku za ganljive besede, pevskemu društvu »Lipi« za žalostinke ob odprtem grobu, ter vsem darovalcem cvetja. Posebna zahvala našim sosedom, ki so nam nudili prvo pomoč, vsem njegovim zidarjem ter končno vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Slov. Bistrica, dne 27. maja 1937. Globoko žalujoči ostali. Rudolf Timmermans: 57 Junaki iz Alcazarja V kapeli norišnice sta Carmelo in njegova mati vsa nemirna. Davi je prav v bližini eksplodiralo nekaj granat. Potem se je začelo neko tekanje in hrumenje sem in tja po hodnikih norišnice, kjer so bili rdeči utabor-jeni in potem je bilo vse tiho. Odtlej ne slišita ničesar več in čakata, ne da bi kaj slutila, kaj se je zgodilo. Tedaj pridrevi neki moški noter, ki obeh niti ne vidi ne. »Senora, rešeni smo!« Kaj je to? Rešeni? Tedaj pridejo tudi že maroški vojaki. Tujec jim razloži, kdo sta oba ujetnika in Maročani spoštljivo obstanejo pri vratih in pravijo s svojim hrapavim glasom: »Si, senora, venga!« — »da, senora, pridite!« »Ali veste,« vpraša tujca gospa Moscard6jeva, »kje bi — mogla dobiti svojega moža?« »Na Plazi Zocodover. Pravkar govori ondi z generalom Varelo.« Gospa Moscardojeva se opoteče in morajo jo prestreči, da ne pade. »Potem je pa oče živ!« zavpije Carmelo in vzklikne na ves glas in radostno — divji je njegov krik. Drugi dan je med razvalinami in ruševinami na dvorišču Alcžzarja slovesna sveta maša, kakor so se bili obleganci zaobljubili v začetku obleganja. Kako je ta maša vsa drugačna, kot je bila tedaj v strahotni zatohlosti kletil Tedaj je bilo vse tako mučno, temno in v smrtni nevarnosti! Zdaj — sama svoboda, luč in življenje I Vse je drugačno, tako neverjetno ln neresnično drugače. Le eno je ostalo: z isto iskrenostjo ki so z njo obleganci tedaj prosili Boga pomoči, z isto iskre- nostjo se zdaj vsi ti, ki so odrešeni, zahvaljujejo z zahvalnimi molitvami in se spominjajo dva in osemdesetih padlih bojevnikov Alcšzarja. Potem spregovori general Franco, ki je bil sam prihitel semkaj, nekaj kratkih besed osvobojencem. Proslavlja njih hrabrost, njih junaštvo, njih navdušeno tveganje za zamisel prenovljene, velike in edine Španije. Proslavlja čednosti, ki jih ne občuduje le Španija, marveč ves svet. Sporoča, da je polkovnik Moscardo, slavni poveljnik Alcazarja, imenovan za generala in je prejel tudi najvišje špansko vojaško odlikovanje: križec svetega Ferdinanda, ki so ga zaeno skupno prejeli vsi, ki so bili zajeti v Alcšzarju. Dejal je, da potrebuje Španija to nesebičnost in hrabrost, ki se je ves čas obleganja izražala v Alcdzarju, za obnovitev in za uresničenje svojih smotrov. »Viva Espana! Vivan los hčroes del Alc&zark >2ivela Španija! Živeli junaki iz AlcAzarjak PRIPIS. Na teh straneh sem skušal to izraziti z besedami, kar so branilci iz Alcfizarja v Toledu doživeli v dva in sedemdesetih dneh obleganja. Moj spis ni pesnitev v pomenu kakega umetniškega oblikovanja in tudi ni »pesnitev« v pomenu kakega reklamsko,kričečega preoblikovanja predmeta, marveč je le, kar pove podnaslov: »Poročilo dejstev iz Toleda«. Seveda je to tako poročilo dejstev, pri katerem ni vodilo peresa kako hladno razumarstvo zgolj opazovalca, marveč se resničnost opisovanja dogodkov spaja z občudovanjem tega, kar se je dogajalo. To ni tako, kakor bi se bil »hitro« peljal v Španijo, ker se je ondi »vprav nekaj dogajalo«, v čemer moreš spisariti knjigo. Jaz poznam in ljubim Španijo in sem ondi živel nekaj časa, dokler me niso avgusta tega leta iznenada prisilili dogodki v Barceloni, da som moral odpotovati. Ta knjiga torej ni plod slučajnosti, ampak je bila že pripravljena s prejšnjimi opravki in z mojo naklonjenostjo in spisal sem jo tem Zahtevajte povsod naš list! rajši, ker mi je dala priliko, da sem mogel upodabljati veliko človečanstvo in španstvo, ki se je oboje v obrambi Alc&zarja tako veličastno izkazalo. Lil sem v Toledu in Alcžzarju, ko je bil sovražnik še na drugem bregu reke Tajo in je še s puškami streljal semkaj; tedaj, ko so umaknivši se rdeče baterije še bombardirale mesto in trdnjavo in so sovražna letala metala bombe. Govoril sem z branilci Alcazarja, s častniki in kadeti, z vojaki in guardio civil, z ženami in otroki in v posebno čast in veselje mi je bilo, da mi je general Moscard6 posvetil veliko časa. Tedaj mi je sam poročal o junaški brambovski bitki, ki je bil on sam njen odgovorni voditelj. Napisal mi je tudi nekaj vrstic, ki so v tej knjigi objavljene kot posvetilo. Vprav to dejstvo me je opogumilo, da polagam to knjigo v roke bralcev, ki jo je s posvetilom še posebej podprl general Moscardč. Še nekaj bi povedal: V knjigi sem navedel različna imena. A to naj .ne bo ko kakšna posebna odlika teh oseb spričo onih, ki jih nisem imenoval, marveč sem to storil iz potrebe, da sem sploh navajal kakšna imena in ker mi je bilo nemogoče navesti vseh imen. Dalje pa tudi iz posebne želje večjega števila branilcev Alcazarja, da naj njih imen ne navedem v tej knjigi, ker so njih svojci še na ozemlju, ki je v rokah sovražnika. V novembru. 1936. Rudolf Timmermans. Posvetilo knjigi, ki ga je lastnoročno napisal general Moscardč: »Ni dvoma, da je duh velikega vladarja Karla V., ustanovitelja Alc&zarja v Toledu, vdihnil današnjim brambovcem stanovitnost, vedrost miru in vero, kar je bilo potrebno za to dejanje.« Jos č MoscardG. Alcazar v Toledu, 29. septembra 1936. (Častnik, ki je pisatelja vodil po Alcdzarju, je podaril pisatelju meč v spomin na Alcazar.) (Konec.) O 0 nnt i er o-« S ers-o 3 STI.B l.og 9 h-ff a iHB 0=0 a **rr S S •a: Z g" tt - 3f o o S O O s -* ■* i O n n « « • V m S.H.cT > B B g a « • S K B ■ I « 2" B' a SI ° o S ™ o o ° 0 oo5 y 5' 5' ° a 2 ©►* W * I I I >111 3 73 u B> - O 2 < £ cv o i 3 0< 3 — »> m S tn 0» O 3 ^ o ® 5 'f^r^^o^ Vw WM iS- t__!■ I- i..u. .».uu _ Vi« ^ Kar koli Je treba očisti« — Vlm listi vse i boliš« In navadnejšel Vlm vtebu)« drobno zmUt« substance, ki posebno delujejo In razkrajajo. Te omehčajo nečistoZo, tako da •• Jo zlahka popolnoma odstrani, n« da bi m predmet poškodoval. Vlm J« zelo varčen v uporabi In zar«s vreden svoj« cen«. čisti vse Proslava 20 letnice majniške deklaracije na univerza Včeraj popoldne se jc v zbornični dvorani na univerzi zbrala slovenska akademska mladina, da na univerzitetnih tleh obnovi misel majniške deklaracije in ob tej priliki znova opredeli večno pa še neizpolnjeno slovensko besedo. Zbornica je bila polna akademikov, univerzitetno oblast pa sta zastopala g. dekan dr, Kidrič in g. dekan dr. Ehr-lich. Proslavo je začel akademik Pukšič s kratko uvodno besedo. Zgodovinsko okolje in težo dni, v katerih je v maju 1917 bila izgovorjena na Dunaju slovenska beseda, je orisal v izklesanih besedah akademik g. Verbic Pavle. Akademik g. Erjavec pa je v luči poznejšega razvoja prikazal, v kolikor majniška deklaracija ostala do danes neizpolnjena. Akad. pevski zbor »Naša pesem« je zapel »Slovenec sem«, akademik g. Peterlin pa je recitiral Župančičevo »Našo besedo«. Ob koncu je dekan Ehrlich naslovil nekaj besed na akademsko mladino. S proslave sta bili odposlani naslednji brzojavki: Dr, Antonu Korošcu: Slovenski akademiki, zbrani na univerzi ob priliki proslave dvajsete obletnice majniške de- Ljubljana V nedeljo, 30. maja (jitidališfce Drama: Nedelja, 30. maja: Zaprto. — Ponedeljek, 31. maja: Zaprto. — Torek, 1. junija: Zaprto. (Proslava 25-letnice umetniškega delovanja g. Ivana Levarja v operi). Opera: Nedelja, 30. maja: »Veseli studencek«. Izven. Izredno znižane cene od 24 Din navzdol. — Ponedeljek, 31. maja: Zaprto. — Torek 31. junija: »Cyrano de Bergerac«. Izven, Proslava 25-letnice umetniškega delovanja g. Ivana Levarja. Cerkveni vestnik MESEC JUNIJ 1937 v čast in zadoščenje presv. Srcu Jezusovemu v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Vsak dan: zjutraj ob S sv. maša s petjem pred izpostavljenim Najsvetejšim - sv. obhajilo prej in po ar. maši. Zvečer ob pol S kratek govor, litamje Srca Jezusovega in blagoslov. .. , . . ...L Predmet govorov: Novodobne blodnje in nun Srca Jezusovega. „ „ . , . , , V četrtek, dne !>. junija: Zvečer od pol S do pol 9 *sveta »ra«. Molili bomo iz knjižnice Z Jezusom na Oljski gori«. Dobi se pri samostanskem vratarju in zvečer v cerkveni veži. (Cena 2 Din). V petek, dne 4. junija: Najsvetejše izpostavljeno zjutraj od pol 6 do pol 8. Skupno zadostil no sv. obhajilo. V nedeljo, dne fi. junija: Praznik presv. Srca Jezusovega: ves dnn Izpostavljeno Najsvetejše zjutraj ob s. slovesna bv. maša zvečer ob pol s kratka pridiga in spravna molitev spravna procesija z Najsvetejšim (r.n udeležbo pri procesiji poseben popoln odpustek z navadnimi pogoji) po procesiji lltanije Srca Jezusovega, zahvalna pesem in blagoslov darovanje sveč. F nedeljo, 27. junija. Vsi verniki, ki so se udeležili junijske pohožnosti vsaj 15 krat, morejo ta dan z navadnimi pogoji prejeti v cerkvi sv. Jožefa tolikokrat popolni odpustek kolikorkrat obiščejo cerkev in molijo C očenašev, 6 zdravamarij in R čast bodi. Zvefor oh pol 8 pridigi pete litamje Srca Jezusovega ln blagoslov. . V sredo, 30. junija: Zvečer oh "ol " nn litanijah zahvalna pesem in blagoslov. Sestanki Društvo slovenskih likovnih ma Uikov ima v soboto, dne 12. junija t. L, ob 18. uri v restavraciji pri Slonu izredni občni zbor K zanesliivi udeležbi so vabljeni vsi člani. Kino Kino Kodeljevo: Ob 3 po znižani vstopnini k P od žarkim soncem« (Hans Albers), ob pol 9 in jutri ob pol 9 »Pod žarkim soncem« in »Ljubezen na povelje«. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: V nedeljo: mr. Bakartič. Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva e. 20 in mr. Gartus, Moste. V ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr. Bohinec ded., Rimska e. 31. Pensšon »OLGA« Kranjska gora, 810 m Udobne sobe z balkonom, tekoča voda. V predsezoni za 10 dni 540 Din, v sezoni 10 Se priporoča ZORE L klaracije, zavedajoč se pomena te deklaracije za slovenski narod in jugoslovansko državo, izražajo slovenskemu vodji zvestobo, z iskreno željo in močno voljo, da si slovenski narod pod Vašim vodstvom izvojuje popolno uresničenje svoje narodne pravde, katere mgočni izraz je bila majniška deklaracija: Nadškofu dr. Jegliča: Slovenska akademska mladina se ob priliki proslave dvajsete obletnice majniške deklaracije našega narodnega kneza, ki je v odločilnem zgodovinskem trenutku kot prvi podpisnik deklaracije sprožil plaz slovenskega deklaracijskega gibanja, brez katerega bi slovenska beseda, povedana na Dunaju ne odjeknila tako mogočno in učinkovito, kot je. Z narodno himno, ki jo je stoje zapela vsa dvorana, je bila lepa proslava na slovenski univerzi zaključena, akademska mladina pa je s pesmijo in vzkliki s slovensko zastavo na čelu, odkorakala po ljubljanskih ulicah. Tako je slovenska univerza otvorila velik praznik slovenskega naroda. nju godbe f>evski zbor klasične gimnazije poti vodstvom g. prof. Luka Kramolca. Pobirali se bodo prispevki za cerkev. Pot je: čez dolenjski most po Ižanski cesti tričetrt ure. Udeležite se izredne slovesnosti! 1 Celonočno češčenje v stolnici (redno) bo v noči na prvi petek v juniju (od 3. na 4. junija) praznik presv. Srca Jezusovega. Iz knjige »Večna molitev« se opravi za ta praznik določena 3. molitvena ura. 1 V Križankah obhaja danes ondotna moška in mladeniška Marijina družba 5$5-letnico slovesnega sprejema prvili družbenih članov. V samostanski dvorani bo v ta namen ob pol 5 popoldne slavnostna akademija, nato v cerkvi slovesen shod. Po govoru darovanje, nato sprejem novih članov in obnovitev jjosvečenja. Prosimo polnoštevilnol 1 Prosvetno društvo Ljubljana — Moste priredi v nedeljo, 6. junija 1937 društven izlet na Sv. Planino pri Trbovljah, kjer bo ob 9 sv. maša. Odhod z vlakom ob 5.30. povratek iz Trbovelj ob 16.59 ali 20.47. Prijaviti se je v nedeljo 30. maja od 10 do 12 v »Domu«. 1 Stanovanjski urad ljubljanskega velesejma opozarja in uljiidno naproša vse, ki bi mogli za čas velesejma, to je v dneh od 5. junija do 14. junija 1937. ali tudi samo za nekaj večerov dati proti plačilu na razpolago prenočišča, da javijo t akoj svoj naslov mestnemu odpravništvu, Mestni trg 27/111, soba št. 50, ali pa ravnateljstvu velesejma. 1 Za Levarjev jubilej, ki bo v torek 1. junija v opernem gledališču izide v ponedeljek obsežna številka gledališkega lista posvečena jubilantu. Vstopnice eo v predprodaji pri operni blagajni in prosimo p. n. občinstvo, da si jih nabavi v predprodaji. 1 Fotografska razstava v Jakopičevem paviljonu bo otvorjena danes dopoldne ob 9 in takoj dostopna občinstvu. Razstavo je organiziral ljubljan- ski Fotoklub in razstavljajo samo njegovi člani. Obsega dva oddelka: umetniško in domovinsko fotografijo. Opozarjamo zlasti na veliko število fotografij, ki so bile razstavljene že na več inozemskih mednarodnih razstavah in ponovno nagrajene in odlikovane ob močni mednarodni konkurenci. Obisk toplo priporočamo. 1 Nadaljevanje sadjarskega in vrtnarskega tečaja. ki ga je priredila podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva bo v ponedeljek, 31. t. m, ob 16. uri na vrtu g. Josipa Olupa v Vojvoda Mišiča ulici 21. Predmet: 1. Praktične vaje v zatiranju bolezni in škodljivcev ter priprava primernih sredstev. 2. Nekaj o vzgoji trte. Za tečajnike je vde-ležba obvezna, vsem drugim interesentom je pa tudi vstop prost. 1 Počitniška kolonija mladih planincev bo letovala od 3. do 26. julija t. 1. v Malnarjevi koči pod Črno prstjo, lnteresentje se morajo prijavili najkasneje do 3. junija 1937. Ker je treba pravočasno vse pripraviti je priporočljivo, da čimpreje prijavite udeležbo v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1. I Veliko zborovanje natakarjev ter vseh nameščencev gostinskih strok sklicuje Zveza gostinskih nameščencev Jugoslavije, sekcija Ljubljana, dne 1. junija 1937, t. j. t noči od ponedeljka na torek ob 2 zjutraj v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Dnevni red: Nova uredba o pomožnem osebju gostinske stroke ter uredba o minimalnih mezdah — in naše stališče. Vabimo vse gostinske nameščence v Ljubljani, da se tega zborovanja brezpogojno udeležijo. 1 K uboju na Orlah. 0 uboju s polenom na Orlah smo zvedeli še, da se pretep ni vršil v gostilni. marveč v nasprotnem koncu vasi, Niti Roje, niti Pajk nista bila sploh ne v gostilni, marveč sta se sf>orekla sredi vasi. Prepir se je spočel prvotno bolj zaradi šale. Pajk je v šali zamahnil s polenom proti Rojcu, ki pa je poleno tako nesrečno odbil, da je zadel ž njim Pajka v sence. Komisija je tudi ugotovila, da je smrt nastopila bolj zaradi velike količine zavžile pijače, kakor pa zaradi udarca. Pajk je na Orle prišel precej opit, Roje pa ga je skušal pogovoriti in umiriti. 1 Strokovno čiščenje oblek, parno likanje: Šimenc, Kolodvorska 8 in sprejemališče, Knaflje-va ulica 2. cigana, eden pa je neki pociganjenec s Štajerskega. Orožniki so prignali cigane v Ljubljano, ker jih je ljubljanska policija že dolgo iskala. S cigani so še tri ženske in trije otroci. Medtem, ko možje sede v zaporih, pa ženske in otroci čepe na dvorišču policijske uprave in čakajo, kdaj bodo motje izpuščeni. Policija je sprva domnevala, da bi bili ti cigani v zvezi z lanskim umorom nekega cigana, ki so ga njegovi tovariši zadavili in truplo na Ko-de-ljevem vrgli v Ljubljanico, toda pri zaslišanju se je izkazalo, da so cigani nedolžni vsaj v tej zadevi, imajo pa seveda na vesli vse polno običajnih ciganskih grehov. Policija bo izgnala vso cigansko tolpo na Gorenjsko. Po vsej kraljevim. 1 Železo je kradel na grobeh. Za Bežigradom je stražnik predvčerajšnjim popoldne prijel nekega starega brezposelnega delavca, ki je nesel polno vrečo. Stražnik je vprašal, kaj nosi v vreči in delavec je odgovoril, da krompir. Seseda sc je stražnik takoj prepričal, da je v vreči le staro železo, kosi polomljenih nagrobnih ograj s pokopališča pri Sv. Krištofu. Mož, ki je pobiral staro železo na grobiščih, je 64 letni delavec F. Z. Pri niem so našli tudi star Kristusov kip, ki mu je prijeti tat odbil roke in noge ter vse pobasal r vrečo. Mož je nameraval Kristusov kip pač prodati kot staro železo. Policija domneva, da je možakar že dalje časa kradel na pokopališču pri Sv. Krištofu. 1 Pisaine in računske stroje Vam strokovno Iiopravi SimandI, Kolodvorska ulica 11, tel. 24-37. 1 Uprava policije v Ljubljani potrebuje 220 m' bukovih drv, cepanio, 130 ton premoga kosovcc in 30 ton premoga kockovec. Ponudbe je poslati do 5. junija 1937 na poveljstvo drž. polic, straže v Ljubljani, Šubičeva ul. 5/11. ZA POMLAD NOVA OBLEKA - NOV PLAŠČ! Lepo sortirano zalogo blaga vam nudi tvrdka Drago Schwab Ljubljana, Aleksandrova 7 V zalogi tudi izgotovljena oblačila ali pa se na željo izgotove tudi po meri. 1 Cigani iz Kamne gorice na policiji. Večina ciganov, ki prihaja k nam, je doma iz južnih krajev, Bolj malo je znano, da je na slovenskem ozemlju doma tudi več ciganskih družin, največ seveda v Beli Krajini, v Prekmurju, v okolici Novega mesta in sem ter tja po Štajerskem. Celo Gorenjska ima lastne cigane. V Kamni gorici je doma ciganska družina Reihard, ki je oblastem povzročila že obilo preglavic. Tudi cigani, ki so doma na Gorenjskem, imajo prav take navade in lastnosti, kakor cigani po vsej Evropi. Pred dnevi so te cigane ujeli orožniki v Kostanjevici. Prijeli so tri moške, izmed katerih sta sicer dva res pristna gorenjska Anketa glede uredbe o minimalnih mezdah Ljubljana, 29. maja. Danes je bila na banski upravi anketa glede uredbe o minimalnih mezdah, ki ji je predsedoval gos|iod ban dr. Marko Natlačen. Na anketi je bila zastopana Inšpekcija dela po g. inž. Baragi, dalje TOI j>o gg. Kavčiču, Majcnu in Smerkolu, Zveza industrijcev, ki so jo zastojiali dr. Golia, dr. Koče, Vidmar Stane, Avgust Pra|>rotnik. Delavsko zbornico sta zastopala gg. Uratnik Filip in Stanko Jurij. Zastopane so bile tudi strokovne organizacije: Zveza združenih delavcev po gg. Prežlju Francetu in Pirihu Milku, Jugoslovanska strokovna zveza, Narodna strokovna zveza in Strokovna komisija. K uredbi, ki more postati važen korak k socialni ureditvi naših razmer, je podal svoje mnenje g. ban, ki je kot prvi izmed vseh banov izdelal uredbo, ki jiomenja izrazit korak k zboljšanju bednega položaja 7000 delavcev dravske banovine. V kader delavstva, za katere ne bo odredba veljala, pripada povečini tisto delavstvo, ki ima svoje plačilne in druge delovne razmere urejene s kolektivnimi pogodbami, bodisi da pripadajo tudi pod upravo statutov, ali pa, da je njih zaslužek priložnostni. V resnici je ta minimalna mezda ona meja, pod katero se ne more in ne sme iti. Zvišanje navzgor je še vedno prepuščeno borbi strokovnih organizacij, da s kolektivnimi pogodbami urejajo zvišanje nad to mejo. Glede kvalificiranih delavcev naj Be pristopi k določitvi minimalne plače, kadar to žele strokovne organizacije. Naš delovni trg je karakteriziran z malo razvito industrijo na eni strani in veliko brezjx>-selnostjo na drugi, ki se rekrutira iz podeželja, obenem pa sili velika konkurenca iz južnih krajev, zato je potrebno obiti vse zapreke, ki bi se mogoče ustvarile z uredbo na škodo razvijajoči se slovenski industriji in s tem delavstvu. Delo-dajalske kakor tudi delojemalske skupine bo izrazile svoje mišljenje, ki naj bi se izkristaliziralo na predlog delavsko skupine na razgovorih med delodajalci in delojemalci. Razgovori se bodo vršili do 19. junija, na katerih se bo skušalo odstraniti vse ovire, da se bo lahko koncem junija izdala uredba, ki bo pri danih gospodarskih prilikah najbolj ustrezala. Dne 26. junija t. 1. se bo na banski upravi ponovno vršilo »posvetovanje«, na katerem se bo končno določila vsebina uredbe. Vodelju, nn. majn ob 15: Sveti Anton, vseh zaljubljenih pa trnu. Gostovanje 1'avlc Udovičcve. Znižane cene. Ob 'JO: Trije vnuki svetniki. Premiera. V korist Ponzijskega sklada gledaliških igralccv. Ponedeljek, 31. majn: Zaprto. Torek, 1. junija oh 20: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Uostovanje Pavle lidovičove. Zuižiino ceno. Zadnjič. dni 650—760 Din. 1 Sv. Mihael na Barju. Sredi ljubljanskega barja, na zemljišču ki ga je mestna občina ljubljanska podarila, te dni postavljajo križ in mlaje na prostoru, kjer bo 6tala nova cerkev. V nedeljo, 30. majnika popoldne ee bo pa — po krščanski navadi seveda z molitvijo — slovesno začelo z delom za zgradbo nove cerkve sv. Mihaela na Barju. Temelj tej cerkvi, ki je v tem delu Ljubljane lako potrebna in sc o njej govori že 40 let, je položil blagopo-kojni g. losip Kosler. — Slovesnost se bo začela ob pol 3 (pol treh). Cerkveni govor bo imel in obred blagoslovitve prostora bo izvršil Irnovski g. župnik lanko Cegnar Zapel bo ob sprernljeva- Timotej: Flores Martam 30. Pater Ufafson S. J. 2. julija 1931: Urednik in voditelji Irska, dežela krščanskih značajev, ga je 1845 rodila; Avstralija, dežela novega krščanstva, ga je 1872 sprejela kot svojega apostola. Njej je žrtvoval svoje delo, trpljenje in življenje — eno manj ko 60 let. »Avstralijo Mariji!« je bil njegov klic. Prvo delo na njegovem misijonskem kraju je bilo: ustanovitev Marijine kongregacije za može. »Dokler mož ne pTime za Marijin prapor,« je bila pogostna p. Watsonova beseda: »Vera v javnem življenju le životari«. Iz njegove kongregacije so izšli imenitni možje; med njimi Benjamin Hoare, sloveč pisatelj in urednik mnogočislanega avstralskega lista. P. Wateon sam je bil nad 30 let urednik dveh cerkvenih listov, ki sta zelo razširjena v Avstraliji. Zlasti kongregacijski list »Madonna« se more šteti med najboljše liste vsega otoka. List priča, kaj more storiti kongregacija s tiskoml Poleg uredniških in pisateljskih del je nastopal p. VCatsoa na neštetih shodih in konferencah zlasti pri mladeničih in mladenkah: »O katoliški mladci in mladenke, poglejte, kakšna verska tema leži po širnem svetul Milijoni umirajo v neveri, v krivo-verstvu, r razkolu! Tudi v katoliških vrstah ni vselej in povsod jasno in mimo. Pomislite na smrt in večnost teh ljudi! Ali ne boste vstali in izročili vseh svojih moči svoji sveti Materi, d« ji pomagate v njenih svetovnih namenih?.-.« Srca so se vne-mala ob njegovi vnemi. In sedaj povejmo, da je p. Watson vriil svoje apostolsko delo vsak čas: veselo in vdano. Pravite, da delajo tako tudi drugi delavci v Gospodovem vinogradu? Seveda, toda poglejte in občudujte vedno ljubeznivega moža: Pater Watson ie bil polnih 45 let — g 1 u hI Tega križa pa ni nikoli položil nikomur in nikjer, razen nekoč v eni izmed 6vojih pesmi, kateri je zaupal svoja čustva. Ali še ta pesem mu je izzvenela v zahvalno kitico: »Pri vas kot slap zbobneva čas; z menoj je tiha noč. Pekčl in vice so pri vas, z menoj je maj cvetoč.« 31. P. Ingbert Naab OM Cap 28. marca 1935: Mislec in molilec! Za katoliško mladino. »Več molite in manj govorite!« je bilo njegovo geslo. Po svojem odločnem krščanskem nastopu je p. Naab zaslovel daleč preko mej svoje bavarske domovine in je bil po svojih vzgojnih listih: »Das grosse Zeichen,« »Meeresstern,« »Weg,« »Frohe Fahrt«; znan tudi med Slovenci, Po svojem časopisju je pridobival in vzgajal katoliško mladino za velike Kristusove cilje: za veliko katoliško skupnost. »Danes moramo delati s tiskom!« Ali v tem časopisnem delu ni prva in glavna pomembnost p. Ingberta. »Vnanja organizacija.« je nekoč dejal: »se hitro naredi. Prirejanje velikih shodov tn praznikov ni najtežje delo. Zoreti in dozoreli v notranjega človeka, to zahteva mnogo časa in truda. To notranje življenje pa ee re da pridobiti ne s petjem in ne s potovanjem; ne more se priboriti ne s sejami in ne s shodi; še manj ga je mogoče z organizacijo priklicati v življenje. To priraste mnogcrbolj s pomočjo milosti božje po molitvi.« V tem je bila glavna skrb in pomembnost p. Ingberta. Bog edini ve, koliko src je ta globoko resni, molčeči, skoraj boječi kapucin, obrnil k Njemu! Za dozoritev v notranjega človeka je p. Ing-bert razvijal vedno le dve misli, to pa v najrazličnejših oblikah. Prva misel je bila: Marijino češčenje. Na shodu v Altottingu je jasno zatrdil: Brez intenzivnega češčenja Matere božje se gradi duhovno življenje na pesek. Ako nam v notranjem livitpnin manika. kdai ie to: nomanikanie Marijinega češčenja.« Druga njegova osnovna misel je bila: Stanovska svetost. »Vestno izpolnjevanje dolžnosti: v domači hiši, t šoli, v cerkvi, v kateri koli službi. To pa z vemo molitvijo in s pokornim duhom. Oprostite! Ne moremo vam vedno povedati tega, kaT vleče; ker vam moramo pač povedati lo, kar je prav.« P. Ingbert Naab je umrl daleč izven svoje domovine v Konigshafnu v Elzaciji. Značilne so zanj besede, ki jih je r tihem trpljenju trdovratne bolezni pisal svojemu redovnemu predstojniku nekaj tednov pred svojo smrtjo: »Vse pojde z božjo pomočjo. Navajen sem, da se rad podam v vsakršne razmere in da sleherno skrb prepustim božji previdnosti. Sprejmimo vsak dan, kakor že pride in porabimo ga kar mogoče dobro. Molitev, delo in pokoro moremo pač opravljati povsod.« Sklep Majniških dni je 31; bodi torej 31 tudi teli Marijinih cvetov. Med temi smo postavili dva papeža, tri škofe in štirinajst drugih duhovnikov, v znamenje, da duhovniški rod ni tako slab, kakor se navadno misli. Drugih dvanajst zgledov pripada drugim stanovom v moškem in ženskem poklicu. Vsi naj nam potrjujejo stavek: Svetniki nikoli ne izumro. Tudi na teh, kakor na mnogih drugih zgledih, se bo pričalo, kar je zapisal učeni bogo-slovec Adam Mohler (t 1838): »Kadar sc nam nekoč razodene notranja stran zgodovine, tedaj se šele pokaže, kdo so bili tisti, ki so zares ozdrav-Ijali, dvigali in oživljali človeško družbo. Ne malo velikih junakov v državi in Cerkvi in v znanosti bo tedaj v osupli brezpomembnooti utihnilo in iz-gnilo, dočim se bo marsikdo izmed tihih, brezpo-piembnih in preziranih pokazal kot resnični no*i-telj zgodovine.« Pride dan, ko «e vse pojasni, obračuna in postavi na pravo mesto. Vsi pa, ki so se in se bodo kdaj dvignili na pot svetosti, so jo in jo bodo najvarneje dosegli, če so jo in jo bodo z otroškim srcem iskali in našli po Njej, ki jo Zveličariev izrek označuje vsakemu: »Glei. tvoia Mati!« Dr. Anton Korošec prižge ogenj slovenskih kresov Prestolica Slovenije veličastno proslavlja jubilej majniške deklaracije Proti Karavankam in njih mejnikom je bil že ves dan pogled zastrt, kakor da bi ne smela nobena bolečina vznemirjati velikega praznika, ki ga slavi slovenski narod. Nad grobovi pri Sv. Križu je polegal vonj po rožah in dih pomirjenoeti, ko so se v nastopajočem mraku zglasile prve stopinje zgodnjih obiskovalcev in je polagoma šum naraščal, s seboj prinašal nemir pričakovanja in z obzirno pritajenostjo obdal prostore v njih svečanosti. Na grobu dr. Kreka Na sredi večera je ležal grob velikega Kreka poln rdečega cvetja in z lepim vencem okrašen: Ob dvajsetletnici majniške deklaracije — Jugoslovanska strokovna zveza. Solnce je že zapadlo nad vrtom pokopane telesnosti in v polegajočem somraku je zadobila sijaj lučka na Krekovem grobu, kakor da se je vznemirilo samo srce njegovo, ki leži pod klesanim kamnom. Lučka na grobu — za znamenje hvaležnosti in za opomin vsem, ki pridejo tod mimo. Čim bolj je dan gasnel, tem več je bilo korakov in glasov, kakor da se je živ vrelec razlil in se pretočil do groba. Z daljave se je oglasil večerni Ave ter dajal poudarka temu spominu na današnji dan. Komaj 20 let je preteklo, od kar je dal slovenski narod odločno besedo, ki 60 jo izrekli njegovi znameniti predstavniki sredi groženj z vrvmi in svincem v dunajskem parlamentu. To je bila poudarjena beseda, da noče več narod nobenega tujega gospodstva .nobenega hlapčevstva in nobenih ponižanj. Ta misel in klic po brezpogojni, dosledni in popolni svobodi je tista svetla dediščina za naše zmedene dni, polna možate hrabrosti, ki biča zrahljane hrbtenice, polna vzravnanega poguma, ki zaničuje mešetarsko upognjenost. Zavest te velike odločnosti je risala obraze številnih prisotnih v mraku, ki so gledali v svetlo luč Krekovega groba. Prihajali so ljudje. 6 kolesi in brez njih, in kmalu je prišla Akademska zveza 6 slovensko barvnico na čelu. V lahnem večernem vetru je za-plapolala slovenska zastava ob Krekovem nagrobniku. Počasi 6e je sklenil krog. Na čelu množice je stal mestni župan ljubljanski dr. J. Adlešič, predsednik Prosvetne zveze dr. F. L u k m a n in njen podpredsednik dr. Cesnik, predstavnik izvršilnega odbora JRZ Avgust Novak, častni predsednik »Ljubljane« Rado S t u r m , potem zastopstvo Krščanskega ženskega društva z gdč. Cilko Krekovo v svoji 6redini in še mnogi, ki 60 prišli k začetnemu ognju majniških kresov. Nenadno pa je šel nemir skozi vrste in krog se je razklenil: prišel je sam narodni voditelj dr. Anton Korošec v spremstvu slovenskega bana dr. Marka Natlačena in dr. Golie, predsednika državnega sodišča. V tišino so zadonele fanfare in njih zvoki so se razlili mimo brez in cipres daleč v ozračje izven ograd, da je sleherni pregib zastal med ljudstvom in je melodija veličastnega zmagoslavja kipela proti nebu. Potem pa se je z glasom fanfar združila pesem moškega zbora in osemdeset pevcev »Ljubljane« je pelo Jenkovo »Molitev«. Kakor senca je merila roka dirigenta dr. A. Dolinarja ritem in takt: Ti, ki 6i ustvaril nas kot listja, trave, čuj nas, večni Bog! Pesem se je razšla v prostor in zrak, legla je na srca ter se pritipala do samih duš. Poslednji zvok je še trepetal krog groba, ko je spregovoril v večer dr. Joža Pogačnik: »Hladen jesenski dan je topo ležal nad temi božjimi njivami, ko smo Tebe, naš veliki Evangelist, položili slovenski zemlji v nemo naročje. Tisti mrki jesenski dan pa se je čudno podaljšal. Sonce svobode je sinilo, pa se brž spet boječe skrilo za motne oblake. Le skopo sveti svobodni dan nad našimi zemljani.Stisnili so nam meje in od naših meja je zavel hlad. Upehani od prvega slavja smo se razočarani prihulili k tlom, vrisk svobode je na naših ustnicah hipoma zamrl. Obmolknili smo in si v bridkih skrbeh in nemoči podprli žalostne glave. Slovenskemu hlapcu Jerneju so odrezali le majhen kos pravice, njegovim pravičnim sanjam pa so se le posmehnili. Vdali smo se vsem .slabostim ponižanih in revnih, znova je prevzela hlapčevska nrav našo kri. V stokrat strašnejših časih si Ti, naš oznanje-valec velike noči, poln vere v pravico v pravdi narodov, zapel našo majniško budnico. Udaril si na slovenska srca in jih poklica! s pravim imenom. In glej, vsa so zazvenela in po vseh zemljinah je šla preglušajoča simfonija naroda, ki je zapel o svobodi. Naš jug je z nami donel, do trdega Dunaja in oholega Budima se je nosila velika pesem polnoletnega naroda. Ti si bil naš veliki zvonar, ki 6i sklical vkup vso našo družino. Dvignil se je naš genij in vera v svoj narod je čudež delala. Človeški vladarji usod so zatrepetali, peresa mogočnih, ki so po svoje delili pravico, so zastala. Krmarji naluknjanega broda so mislili, da smo si s svojo slovensko besedo napisali lastno oporoko, pa naša beseda je postala naš rojstni list: 30. maja pred dvakrat desetimi leti smo svojo svobodo rodili. Za Veličaslen kres na Uradu Ljubljzana. 29. maja. Ob vesti, da bo na Gradu nocoj zažarel prvi kres v Sloveniji, ki bo veselo sporočilo bratom po vsej slovenski zemlji in radosten signal za pričetek proslave majniške deklaracije, se je zbralo na grajski planoti toliko občinstva, kolikor ga Grad še nikoli ni sprejel. Okoli 15.000 ljudi je bilo /branih na grajski planoti, na šancah in na vseh pobočjih. Naši poljanski, trnovski in šentjakobski fantje so čez dan zgradili na grajskih šancah ogromno, kakšnih 10 m visoko grmado, ki je čakala ognia s Krekovega groba. Ljubljana je bila že vsa danes popoldne v zastavah in redke izjeme so hiše, ki zastav niso razobesile. Proti večeru, ko se je približala svečanost svojemu višku, so zadonele po mestu slovenske himne, ki so jih pele kolone naše mladine. Naši fantje in dekleta so korakali s slovensko tri-barvnico na čelu po mestu ter navdušeno vzklikali za slovenstvo, za našega narodnega voditelja dr. Korožca, vzklikali so: >Slava dr. Kreku!« majni-ški deklaraciji in slovenskemu programu. Na Gradu so množice nestrpno čakale, kdaj bo zažarel na pokopališču Sv. Križa ogenj, ki bi oznanil, da se ie proslava začela, in ki bi sprožil po vsej slovenski zemlji izraze trdne sloge vseh Slovencev. Ob 8.20 je množica na gradu opazila, da se je sredi neštetih električnih luči, sredi luči oddaljenih posavskih vasi, dvignil na pokopališču rdeč plamen: znamenja je bilo dano. Še smo vi-dli, kako se je s pokopališča naglo premikala lučka: bila je bakla, ki jo je nesel po cestah proti Gradu član štafete. Štafeta Krepki mladi športniki, člani SK Planine, so s športno brzino prenesli bakljo od pokopališča do vznožja Gradu, kjer so oddali ogenj tudi mladini z Rakovnika. Zadnji član štafete je bil 18 letni g. Mirko Vider, ki je imel najtežjo pot, rnamreč od ovinka na Strmi poti pa do šanc. Bakljo je prinesel na šance do grmade ob 8.40 med viharnim navdušenjem vse velike množice. Poštarska godba je takoj zaigrala državno himno, ki so ji sledile slovenske pesmi. Množica je pričela vzklikati dr. Korošcu, majniški deklaraciji, Sloveniji in Jugoslaviji. Takoj po prihodu nosilca baklje je vzplamtel mogočen kres, ki so ga videli po vsem Ljubljan- skem polju na severu in po vsem ljubljanskem Barju na jugu. Brž so se odzvali Šiškarji, ki so na Šišenskem hribu prižgali prav tako mogočen kres, enako viden daleč naokrog, Na Golovcu sta vzplamtela dva kresa in skozi tanko meglo je občinstvo videlo, da žare krog in krog Ljubljane kresovi. Množica j t neprestano vzklikala. Z grajskega stolpa in pa z Orlovega vrha so manife-stanti spuščali krasne in v vseh barvah žareče rakete. Grajsko poslopje se je takoj po prihodu štafete na šanse razsvetlilo. Naši fantje pa so navdušeno prepevali slovenske himne in slovenske narodne pesmi. Množice so se na Gradu neprestano menjavale, ker se je hotelo več tisoč Ljubljančanov, ki še niso bili na Gradu, še v poznih lirah udeležiti manifestacije splošne narodne radosti in biti deležni skupnega veselja in skupnih dokazov slovenske narodne samozavesti, katerih vidni in prepričevalni dokaz je bil kres na Gradu in okrog njega manifestujoče množice, enako prepričevalni in vidni pa so bili tudi kresovi po vsej slovenski zemlji. Vrhnika Ministra dr. Korošec in dr. Miha Krek — vrhniška častna občana. Na svoji zadnji seji, ki jo je imel vrhniški občinski odbor dne 24. t. m., se je g. podžupan spominjal 20-letnice majniške deklaracije in v lepem govoru orisal zasluge našega voditelja za zgraditev naše države ter za njen napredek in konsolidacijo. V zvezi z županovim poročilom, da stojimo tik pred izgraditvijo podaljška vrhniškega vodovoda je pa govornik poudaril veliko zaslugo g. ministra dr. Kreka, ki nam je iz-posloval prispevek države v znesku 140.000 din, brez katerega bi 6e tega dela nikoli lotiti ne mogli. Občinski odbor je nato z navdušenjem izvolil naša voditelja dr. Korošca in dr. Kreka za častna ob rana vrhniške občine. Novo občinsko cesto II. reda dobijo prebivalci Nove vasi in Milk mimo sedanjega pogorišča Ivane Ogrin na državno cesto Ljubljana—Logatec. Občinski odbor je že sklenil uvesti zadevni razlastitveni postopek. Res hvalevredno delo sedanje občinske uprave, ki stalno skrbi za nove potrebne komunikacije! Maribor proslavlja majniško deklaracijo Maribor, 29, maja. Maribor je priredil veličasten uvod k jutrišnji proslavi 20-letnice majniške deklaracije. Mesto je bilo ves dan slavnostno razpoloženo. 2e zjutraj so se pojavile zastave ter vihrale v pomladnem soncu. Popoldne je bilo vse mesto v zastavah. Večina trgovin je okusno ozaljšala svoje izložbe z besedilom majniške deklaracije in s sliko spomenika mestnega parka. Tudi mariborska okolica se te odlično postavila. Le na nekaterih »narodnih lišah« je bilo opaz:ti, da nič ne vedo o prazniku fmage slovenske narodne misli, ker zastav nilso izobesili. Zvečer ja zažarel venec kresov okrog Maribora. Ob 8 je krenil sprevod gasilcev z godbo po mestnih ulicah. Za gasilci se je uvrstila mladina in odrasli. Iz sprevoda so odmevali navdušeni klici dr. Korošcu, svolx>dni Sloveniji in slovenskemu Maril>oru. V mestr • parku ee je zbrala tisočglava množica okrog spomenika, ki ga je postavila pred desetletji Jugoslovanska Matica v proslavo 10-letnice majniške deklaracije. Spomenik je obdajal venec lampijonov, pred njim pa je iz žare gorel magični plamen ter s svojo mistično svetlobo ožarjal tisoče obrazov. Na govorniški oder se je j>ovzpel znani mariborski govornik g. prof. dr. Sušnik, ki je proslavljal zgodovinsiii trenutek, ko so se pred 20 leti dvignili Slovenci za svojo svobodo. Govor je izzval silno navdušenje. Nato so se množice pričele razhajati. to veliko rojstvo se danes znova poklanjamo Tebi, veliki slovenstva zvonar. Malodušne danes znova skrbijo naše usode. Res je, naše telo je pohabljeno in tudi duša slovenstva je kakor bolna postala. Toda naša narodna modrost je preprosta in polna otroškega upanja: Dokler je duh v človeku, človek živi. Le telo brez duha je smrti zapadlo. Vse dotlej dokler se samega sebe zavedaš, vedno še si in 6i več kakor nebogljen otrok. Za narod velja ista modrost: Dokler je duh še v na.s, dokler genij slovenski ne umre, smo in smo zdravi, krepki. Kakor duh poedinca v človeka stori, samo duh narod ustvarja in mu daje žilavo rast. Duh pa obmejnih zagrad ne pozna, vse prepleta, v eno druži in svobodno veje do zadnjih naravnih meja. Dokler vemo, da smo, bomo živeli in se za prostor pod svobodnim soncem borili. Dokler gori še v nas iskra ljubezni do lastnega bitja, ni sile na svetu, ki bi nam mogla mrtvaške bilje zapeti. Ljubezen do naroda in tiha zvestoba premagata še smrt, če je treba. In tega vernega slovenskega duha smo danes prišli spet k Tebi zajemat, naš Evangelist. S svojimi osušenimi vrči prihajamo k Tvojemu živemu vrelu slovenske ljubezni, k studencu zveste vere v svoj svobodni dom. Radi bi pripeljali na svoje nebo nov, brezoblačen dan. Radi bi potrdili v upanju brate, ki gledajo le še v tla. Kam naj namreč gremo, če ne k Tvojemu velikemu ognjišču? Naj se torej dvigne zubelj čiste ljubezni do svojega naroda iz Tvojega molčečega groba, naj nas ta plamen ožari in obiame kakor svetla glo-riola. Danes naj postanemo dediči Tvojega ognja, oznanjevalci Tvojega slovenskega evangelija. Vstani torej, naš slovenski ogenj, gori odslej vsevdilj na tem grobu našega Mozesa in poji vse ognje v srcih slovenskih. Druži nas v eno misel in voljo, dokler se ta naš ogenj ne razplamti in ne zraste do 6amega svobodnega sonca nad našimi zemljami. To je naš klic v tej uri, ko je odbilo dvajset let od našega najlepšega kresa. Tega zdaj zopet pri-žgimo ob našem Evangelistu!« Izvršitelj Krekove oporoke dr. Anton Korošec je nato pristopil k nagrobnemu spomeniku, vzel je bakljo v roke in prižgal tribarvni slovenski plamen na žari vrh groba. V svetlem siju je zagorel ogenj in od njega vzet je bil plamen prenesen k prvemu kresu na ljubljanskem Gradu. Tako je slovenski voditelj na Krekovem grobu prižgal prvo luč slovenskih majniških kresov, in s Krekovega groba je odšel ogenj med narod, da mu znova zašije s svojo svetlobo in mu prinese svoj žar. Prvi tekač je z baklo odhitel proti mestu in kratka svetla vijuga je kazala njegovo pot, da ga je komaj kje dohitel spev fanfar, ki je ob plapolanju plamenov na grobu oglasil, da se je veliki praznik začel, Z razstave cerkvenega perila za cerkev sv. Tere-zike na Kodeljevem. Razstava je odprta samo še danes. Jesenice Danes ob 3. uri in pol šesti in ob pol devetih v Krekovem domu film »Taras B u 1 j -b a« po istoimenskem ruskem romanu N. Gogolja. V glavni vlogi Kari Baur, znan iz filma Nesrečniki. Za dodatek Kronanske svečanosti v Londonu, kulturni film i. dr. iz Julijske krajine Novomašniki goriškega centralnega bogoslovnega semenišča posvečeni v tekočem letu 1937 za škofije Gorica, Trst in Poreč. Za goriško nadško-fijo Slovenci: Bizjak Franc, Filej Mirko, Gnjezda Štefan, Kušman Jožef, Podobnik Bronislav, Srebr-nič Herman, Šarf Stanko, špacapan Bernard, ter Italijani: Gimona Štefan, Magrini Angel, Modotti Teobald; za tržaško škofijo Slovenci: Cek Štefan, Kocijančič Lojze, Svet Franc, ter Italijani: Delise Atilij, Fcchesatto Jernej, Latin Leopold, Marin Ivan, Štefani Marij, Tosolini Dominik, in končno za poreško škofijo Italijan Baldin Atilij. Težko je zbolel g. Jože Ivančič, župnik v Še-breljah na Cerkljanskem. Priporočamo ga v molitev. Dve novi sv. maši. V nedeljo 23. t. m. smo 6lovesno praznovali dve novi sv. maši: eno v Mir-nu pri Gorici, drugo v Medani v Brdih. V Mirnu pri Gorici je zapel prvo sv. mašo g. Bernard Špacapan. Ko se je v 6obolo zvečer novo-mašnik pripeljal v rodno vas, 60 ga vaščani slovesno sprejeli in ga spremljali k blagoslovu v žup-no cerkev. Po blagoslovu je povabil zastopnike lokalnih oblastev — župana, političnega tajnika, poveljnika orožnikov in še par drugih — na svoj dom, kjer jih je prijazno pogostil in 60 mu gospodje izrekli svoje čestitke, domači fantje so mu pa zapeli podoknico in zažgali tudi več umetnih ognjev. V nedeljo je bila vsa vas v radostnem vrvenju. Na nogah niso bili samo domači duhovljani, ampak tudi iz vseh sosednih župnij so prihitele 6totine gosfov, ki 60 6 svojo navzočnostjo hoteli podvigniti radost in pomembnost dneva. Med veselim pritrkovanjem so ob deseti uri spremljali duhovniki, svafje, pevci, belo oblečene deklice in velika množica ljudi novomašnika iz župnišča v žup-no cerkev, katero so fantje okusno okrasili. In tu je potem novomašnik ob sijajni asistenci in ob globokem ganotju nadrejene množice daroval nebeškemu Očetu svojo prvo daritev. Svojo zahvalo za nedoumljivo 6rečo, ki jo je doživel, je g. novomašnik gotovo združil z gorečo prošnjo za vse, kar ljubi. V vznesenih, bodrečih besedah je slavnostni govornik župnik g. Stanko Stanič iz Pod-gore prikazal vzvišenost in blagoslov duhovniškega poklica in dal novomašniku obenem s čestitkami tudi smernice za novo pot. Kako je bilo ido cerkvenem opravilu, katerega je zaključil radodaren ofer, pri svečanem obedu na novomašnikovem domu, ne izprašujle! Kdor pozna živahnost naših Mirencev, ve, da je šestdesettorica zbranih bila židane volje, da ni manjkalo lepih zdravic, klenih misli in živega petja. Bil je dan, kot si jih želimo še in še. Tudi poročilo, ki smo ga prejeli o novomaš-niškem slavju v Medani v Brdih zveni enako veselo kakor mirensko. In kdor pozna Medano, ki se rada postavi in ji Brici (udi radi priznavajo nekako prvenstvo, se temu ne bo čudil. Če pa še pomislite, da že od leta 1852 v Medani ni bilo nobene nove maše. potem ni treba še posebej poudarjati, da so Medanci »napeli vse v povzdigo tega dne«, bi rekli z njihovim uradnim pesnikom. Umevno, da so svojega novomašnika Mirka Fileja slovesno sprejeli na predvečer, naravno, da so mu na vso moč pritrkavali in nič čudnsga. da so vabili in privabili 6koro vsa, zlasti pa zapadna Brda. Ko je okrog desete ure šel novomašnik v slovesnem sprevodu duhovščine, belih deklet, sorodnikov in gostov iz župnišča v cerkev, ie gneča na trgu 6prevod precej stiskala in več ljudi kot jih je zajela hiša božja je stala zunaj. Na stopnišču pred vhodom je pozdravila novomašnika belooblečena deklica v krepkih verzih in mu je poklonila krasen šopek. Cerkveno petje v lepo okrašeni cerkvi je bilo na višku. Slavnostno pridigo je imel g. župnik Jože Abram iz Pevme. Svoj govor ie naslonil na evangelij praznika sv. Trojice in duhovito naznačil globokosf in misterioznost duhovniškega zvanja. G. novomašnik je pri 6voji prvi 6v. daritvi presenetil vse. ki ga niso pobližje poznali, s svojim krasno izvežbanim pevskim glasom. Skoro bi človek rekel, da dobrotni Oče njegovih prošnji — in bilo jih je gotovo mnogo in iskrenih — ne more odkloniti, ker zna tako lepo presiti. Slovesnost 6v. opravila ie še dvignil č. g. prelat dr. Toroš. medanski rojak, ki ie v polnem ornatu visokega cerkvenega do3toj"ncfve-nika asistiral. Kostanjevica Občni zbor Kmetske zveze. Prejšnjo nedeljo je bil občni zbor Kmetske zveze. Po referatu gospoda župana Likarja se je razvila debata, ki je globoko posegala v probleme sedanje kmetske mizerije. Ob zaključku so bili zborovalci enodušno mnenja, da je treba organizacijo moralno in materialno podpreti, da bo uspeh do prihodnjega leta viden. I. D.: Behlaracim svobode in bratstva »Prostost, to je nekaj, za kar bi rad dal svojo kri.« Sicer je izrekel te besede Krek (gl. DS 1917, 3131), a rekel bi jih bil lahko vsakdo, kdor ve, kaj pomenja za človeka svoboda. Cim bolj skuša človek — ali pa tudi narod — najti »svojo podobo«, tem bolj mora biti pri iskanju prost. Ni se treba prostosti bati pri čioveku, ki jo išče in zahteva ne morebiti iz ošabnosti, tudi ne iz prezira do drugih, ampak iz zavesti svoje dolžnosti do sebe in do drugih. Saj se ravno pri svobodni izbiri poti najbolj pokaže, da gredo vsa pota poštenih ljudi — v isti smeri, da jih svoboda ne loči, ampak zavestno še bolj zbližuje; tudi vsa svobodna pota vodijo v Rim. Zato je prežeto vse delo narodnega voditelja, ki svoj narod ljubi, z mislijo, kako bi prinesel med ljudi več notranje in zunanje svobode. To je najdragocenejši dar, ki 'ga nosijo vodniki svojemu narodu in človeštvu, obenem pa največji izraz njihove ljubezni do naroda in njihovega zaupanja v narod. Da, izraz zaupanja v narod! Kakor človeku šele ob določeni starosti priznavamo polnoletnost, sposobnost, da izvršuje svoje državljanske pravice, tako mora tudi narod dozoreti za svojo polnoletnost, ko bo to svojo najbolj častno pravico znal pravilno rabiti. Po čem pa spoznamo, dn je narod polnoleten! Po tem, da išče pravico, ki je v polnem obsegu mogoča samo v svobodi — v kolikor je sploh pravica na svetu dosegljiva. Na prelep način je izrazil Zupančič, zakaj je naš narod zrel za svobodo: znradi tega, ker »smo hranili v duši neskaljen pravice in svobode zlati sen.« Sami se tega v polnem obsegu niti zavedali nismo; videl je pa to mož, ki je znal v nas brati, kakor beremo mi v knjigah; mož, ki je nas prebiral z ljubeznijo in mu je ljubezen pokazala v nas marsikaj, česar v medsebojnem grdenju, v teži vsakdanjega življenja — zasebnega in še bolj javnega — sami skoraj ne vidimo več. Pa tudi deklaracija bratstva je majska deklaracija. Ce se imenuje majska deklaracija Krekovo delo, je to treba razumeti tako, kakor sploh velika dela in velike dogodke pripisujemo posameznim osebam. Cim bolj je v nas razvit socialni čut, tem pravilneje uvidevamo, kako so premnoga naša dela nastala pod vplivom klfc in kali, ki jih je veter časa prinesel od vsepovsod. Tako je bilo tudi z majsko deklaracijo. Misli, ki so jih sprožili naši predniki, pa smo nanje sami že skoraj pozabili, so našle v Kreku moža, ki jih je globoko razumel, v svojem srcu gojil, jih med nami širil, jim zalival, skrbel za sonce in zrak — in ko je prišla zgodovinska ura, da pokažemo svoj politični veliki tekst, smo videli, da so bile naše svetinje pri Kreku v zvestih rokah. Stotere roke so bile zbrale te svetinje: Ljudevit Posavski jih je imel pred očmi, turški boji so jih pripravljali, ilirsko gibanje jim je skušalo dati konkretno obliko, vseslovanska misel jim je gladila pot, vojne v letih 1875—1878 in še bolj v letih 1912—1913 so pa klicale, dn prihaja čas, ko se bodo te svetinje pojavile pred nami kot zastava. Kajti »ločitve ne, zdaj združenja so časi«, kakor je popravljal Krek Prešerna. In tudi za geslo politične združitve s Hrvati in Srbi je bilo treba veliko ljubezni do bratskih narodov in veliko zaupanja vanje. Krek je imel oboje, in oboje se mu je vračalo, kakor je to jasno gledal Cankar: iKdor daje ljubezen, mu !e povrnjenn tisočkrat.« (XIX. zvezek, str. 59.) Kajti tudi v politiki je ljubezen najvišja. Zbor trgovskih zbornic v Belgradu V torek se je začela v Belgradu konferenca trgovinskih zbornic iz vse države, na kateri je bila zastopana tudi ljubljanska Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Na sejah so najprej obravnavali vprašanje razmerja trgovine do nabavljalnega in drugega zadružništva ter sprejeli tozadevno obsežno resolucijo. Zadružništvo. Trgovske zbornice v resoluciji pravijo, da je načrt zakona o gospodarskih zadrugah zasnovan na napačni podlagi. Trgovina pa zahteva, da naj se zadruge tretirajo popolnoma enako kot trgovci, ker je zadruga prav za prav oblika trg. združenja in spadajo odredbee o zadrugah v trgovinski zakonik. Ravnotako naj spadajo zadruge pod odgovarjajoča določila obrtnega zakona. Zadruge naj dobijo ugodnosti šele tedaj, če dobro dela]0, ne pa samo radi tega ker so zadruge. Ugodnosti pa naj se dajejo samo onim zadrugam, ki služijo splošnim interesom. Trgovinska politika. V naslednjem 60 se zbornice bavile tudi z drugimi trgovskimi vprašanji ter so v resoluciji posebno povdarile, da je treba vse trgovinske pred- pise poenostaviti. Nadalje se mora opustiti favoriziranje državnih gospodarskih podjetij. Posebno poglavje je posvečeno naši trgovinski politiki ter devizni politiki. Zbornice zahtevajo decentralizacijo dajanja uvoznih dovoljenj. V davčnem pogledu izvozniki ne uživajo onih ugodnosti, ki so jim zagarantirane z zakoni. Glede prometne politike je potrebno, da 6e osnujejo pri železniških ravnateljstvih posvetovalni odbori gospodarstvenikov. Zbornicee predlagajo tudi periodične sestanke z resornim ministrom po vzgledu drugih držav. Kmetski dolgovi. Resolucije obširno obravnavajo lansko uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov ter predlagajo detajlne izpremembe v uredbi, ki bi bolje zaščitile trgovske interese. Končno zahtevajo zbornice, da se uvede zavarovanje trgovcev in da se naj izdela načrt tozadevne uredbe. Drugače naj 6e izdajajo dovolila za trgovine v mestih kot na vasi, omeje naj se dovoljenja za sejme in tržne dni, uredi krošnjarstvo in strogo naj se pazi na zapiranje in odpiranje trgovin tako v mestih kot v vaseh. Stanje vinogradov Maribor, T? maja, Izgledi v vinogradih so doslej zadovoljivi. — Pomladni mrazovi ee niso pojavili in tako je ta prva nevarnost srečno za nami. Poganjki eo letos prav dobri m so trsi visoko pognali. Ti poganjki nastopajo po največ med 2. in 3. listom, letos so med 4. ia 5. listom. Staro vimičareko pravilo pravi, da bodo v takih letih »visoko stoječe osebe« vino tega letnika pile. To pravilo izhaja še iz časa, ko eo talke dobre letnike hraiujevali v kleteh in so prišli šele tedaj do iz-točenja po visoki ceni, ko so spet prisil slabe|ši letniki. Po tem starem pravilu torej nastopa dobro upanje za letošnji letnik in vinogradniki na) bi p odvzeli vse, da berivo pridržijo. Sledeča nevarnost je peronospora in oidij, ali za boj proti tem boleznim imamo dobra in zanesljiva sredstva. Samo kratek čas, ko se morajo ta sredstva upo-rabiti, je važen in ga je treba dobro določiti. — Škropljenje in žvepljanje sta sedaj najvažnejši opravili v vinogradu in ju je treba natančno m časovno pravilno obaviti. Uspešno delo pri boju proti peronospori ee> opravi, če se da raztopini modre galice kot dodatek Solvay-soda. Ovlažitev vseh listov ifl grozdov je popolna, prijemljivost je zelo visoka in tudi močno obsenčenje odpade. Izplačalo bi se, če bi letos posvetili uporabi Sohray-sodie največjo pozornost. Treba bi bilo podvzeti splošne poskuse z njo, da bi »e dobri izgledi, ki jih letošnji poganjki kažejo, tudi ohraniti. Iz italijanskega gospodarstva I* govora finančnega ministra Thaon di Re-vela v rimski zbornici posnemamo o italijanskem finančnem položaju tele podrobnosti. V letih 1934-35 ter 1935-36 so znašali stroSki za zavojevanje imperija 12.111 milij., od tega 975 milij. tir v letu 1934-35. V letu 1935-36 je bilo dohodkov 20.371 milij., izdatkov pa 33.057 milij, torej 12.686 milij. tir deficita. Ce odštejemo vojne stroške, znaša deficit samo 1.550 milij., prvotno pa je bil preračunan na 1.657 milij. lir. Proračun za 1936-37 je znašal v dohodkih 20.291, v izdatkih 20.311 milij. lir. Državni dolg brez visečih dolgov se je povečal od 91.997 milij. dne 30. junija 1934 na 101.241 milij. lir dne 30. aprila 1937. Obtok bankovcev je v isti dobi narastel od 13.145 na 15.644.8 milij. lir, od česar je bilo v vzhodno Afriko poslanih 1.480 milij. lir. Rezerva Italijanske banke je znašala dne 31. dec. 1934 5.892.2 milij., leta 1937 30. aprila pa samo še 4.0222.8 milij. lir. Proračun za 1937-38 izkazuje dohodkov 20.597 milij. lir in 3.173 milij. lir deficita, kar je pripisovati za 1.201 milij. povečanim izdatkom za vzhodno Afriko. Italijanska trgovinska bilanca. V prvih štirih mesecih leto6 je znašal uvoz v Italijo 4.077 milj., dočim je v prvih štirih mesecih lani znašal 1.841 milj. Izvoz je dosegel letos 2.370, dočim je lani znašal 749 milj. Pasivnost italijanske zunanje trgovine se je torej povečala od 1.091 na 1.707 milijonov lir. ^ Imenovanje članov zavarovalnega sveta. Z odlokom trgovinskega ministra so bili na osnovi § 14 odst 1 in 2 Uredbe o nadzoru nad zavarovalnicami imenovani za člane zavarovalnega sveta: Djura Paunkovič, gl. ravnatelj Rosija-Fon-sier, Mihovil Nikolič, gl. ravnatelj Croatije, dr. Josip Dermastija, gl. tajnik Vzajemne zavarovalnice, Svetolik Sretenovič, ravnatelj Jugoslavije, Rado-van Matjašič, ravnatelj Osrednj. urada za zav. del., Branislav Tripkovič, član uprave Gl. zadružne zveze, dr. Mihajlo Miloševič, šef odseka finančnega ministrstva, dr. Vladimir Lunaček, tajnik Trgovske zbornice v Zagrebu, dr. Ivo Politeo, odvetnik v Zagrebu in dr. Milan Todorovič, vseučiliški profesor v Belgradu. Visoka šola svetskega okusa, kar 6e stanovanjske opreme tiče, bo gotovo razstava pohištva na spomladanskem ljubljanskem velesejmu. Najbolj znani mizarski mojstri iz vse banovine so ei zagotovili že 1500 ms prostora za svoje prvovrstne izdelke, da tako velike razstave pohištva sploh še nismo imeli v Jugoslaviji. Naši najslovitejši arhitekti in umetniki za opremo stanovanj pokažejo toliko originalnih zamisli in najbolj kultiviranega okusa, da bodo strmeči inozemski gostje spet lahko poročali o slovenskem pohištvu z občudovanjem. Letošnji ljubljanski velesejem bo od 5. do 14. junija. Cena vstopnicam in legitimacijam za obisk ljubljanskega velesejma- ki bo od5,—14. junija 1.1. 1. Za tiste, ki bodo s pomočjo rumene železniške izkaznice & din 2,— izkoristili 50% popust na železnici: a) ako je vozna karta do Ljubljane veljala do din 25.—, dobi obiskovalec pri velesejemski blagajni legitimacijo za din 10.—, ki daje pravico do enega dnevnega in enega večernega obiska velesejma. b) ako jo karta veljala do din 60.—, dobi obiskovalec legitimacijo za din 15.—, ki daje pravico na tri dnevne in tri večerne obiske velesejma. c) ako je karta veljala preko din 60.—, dobi obiskovalec legitimacijo za din 25.—, ki daje pravico na pet dnevnih in pet večernih obiskov vele- tejma. j • i • . » «», 2. Za Ljubljančane, odnosno tiste, ki so voznih olajšav ne bodo poslužili, stane legitimacija di- Din 21-— v vseh lekarnah Proti revmatizmu, išijasu in prehladu pomagajo Togal tablete. Pazite na varstveno znamko: TOGAL Dr. Stsvanovtt 1 Pyk Registrirano S. br. 28088/1936. Naš žitni režim. V okvirju študij o reguliranju tržišč, ki jih objavlja Zavod za svetovno gospodarstvo na vseučilišču v Kielu, v avoji priznani reviji »Weltwirtschaftliches Archiv«, je izšla v majski številki te revije študija »Reguliranje pšenice v Jugoslaviji«, katero je napisal naš slovenski rojak dipl. jur. Vladimir Pertot, ki živi v Belgradu, študiral pa je tudi že v Londonu in študira sedaj še v Kielu. G. Vladimir Pertot je popolnoma znanstveno, pa vendar upoštevajoč tudi vse razne momente, pa tudi politične, analiziral naš pšenični režim od začetkov pa do sedanje kampanje. Posebno natančno pa se je naTavno bavil z Težimom leta 1931—1932, kateremu je posvetil največ detajlov. Ni pa pozabil dati celotne 6like našega pše-ničnega trga pred tem režimom in po njem do zadnjega časa. Studijo, ki obsega 30 strani, je opremil s Številnimi diagrami, ki ilustrirajo navedbe v razpravi in tako pripomogel k bistveni razjasnitvi tako važnega gospodarskega vpraSanja kot je ravno vprašanje pšenice. Končno analizira pisec v zadnjem poglavju, komu v korist in škodo gre regulacija pšeničnega trga. Pravi, da se da producen-tom najbolj pomagati s tem, da se preprečijo prevelike prodaje taikoj po žetvi. Zato pa bi bil potreben kapital in napor v delu, ki ne bi bila manjša, kot če bi izvedli preusmeritev produkcije žita samo na notranji konzum in bolj rentabilne izvozne kulture. Borza Denar 22. maja 1937. Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 5,408.000 Din, prejšnji teden pa 6,316.000 dinarjev, še prejšnje tedne pa je znašal promet 10,380.000, 5,598.000, 6,953.000 in 9,691.000 Din. Curih : Belgrad 10 Pariz 19.55 London 21.65/4, New York 438'/», Bruselj 74, Milan 23.05, Amsterdam 241.25, Berlin 176.20, Dunaj 81.40 (81.85), Stookholm 111.65, Oslo 108.80, Kopenhagen 96.70, Praga 15.28, Varšava 83, Budimpešta 8G, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.57 in Buenos Aires 133%. narjev 25.—, ki daje pravico na 10 dnevnih in 10 večernih obiskov velesejma. Vstopnica za enkraten poset velesejma stane din 10.—, Jugoslovanska pivovarska industrija. Znana »Saazer Hopfen- und Brauer-Zeitumg« z dne 22. maja prinaša na prvi strani daljši članek o jugoslovanski pivovanski industriji, v katerem pisec analizira natančno stanje naše pivovarske industrije, na komou pa pravi, da bodo morale še nekatere pivovarne ustaviti obratovanje in bo potem finančna uprava lahko gledala, kje dobiti dohodke, kajti tako dobrih in pridnih davkoplačevalcev ne bo več našla. Danes so plačevale banke za: Ameriški dolar < ■ ■ ■ * • , 47.40 Kanadski dolar . H s , • ■ , 47.0 Francoski frank . . „ B R ■ . 212.0 Ure....... , H h . 214.0 Češkoslovaške krone . fl ■ H . 150.0 Šilingi.....b s N ■ . 870.0 Holandski goldinarji a , 1 ■ , 25.90 Žitni trg Na žitnem trgu je e tanje neizpremenjeno. Tendenca za pšenico je čvrsta, za koruzo pa šibkejša. Cene so ostale iste, kakor pred tednom dni. Živina Na današnji svinjski sejem v Mariboru je bilo pripeljanih 239, prodanih 140 svinj. Mladi prešiči, stari 5—6 tednov so šli po 65 do 95 Din, 7—9 tedenski 100—125 Din, 3-4 mesece stari 140—180 Din, 5—7 mesecev stari 200—320 Din, 8—10 mesecev 365—460 Din, 1 leto in več stari po 600—90 Din. 1 kg žive teže je bil po 5—7 Din, 1 kg mrtve teže 9—11 Din. v,V $petf= Današnji šport v Ljubljani: Finalna ligaška tekma Ljubljana: Slavija (S.) ob 17 na Igrišču »Primorja« P red tekmi: ob 14.15 Ljubljana : Retje (Trbovlje), ob 15.45 Ljubljana: Slovan (finale jun. prv.). Cenjeno občinstvo se naproša, da poseti to najvažnejšo in naj-odločilnejšo tekmo v velikem števila ter bodri naše igralce, da bodo zmagali! Tenis: Slavija iz Varaždina in Tenis klub Zlatar ter Ilirija danes ob 9 in 15 na igriščih Ilirije Lahkoatlefsko prvenstvo srednješolcev danes dopoldne ob 10.30 na telovadišču Sokola v Tivoliju Boj za obstanek v ligi Danes bo tekmovanje za državno prvenstvo v nogometu za leto 1936-37 definitivno končano 6 tekmami med BSK in BASK v Belgradu, Haškom in Slavijo v Osjeku, Hajdukom in Gradjanskim v Zagrebu ter Sarajevsko Slavijo in SK Ljubljano v Ljubljani. Prvestvo države v nogometu 60 letos po daljšem presledku zavzeli jx>novno »purgerji« iz Zagreba z zmago nad BSK-om, ki je to častno mesto zavzemal od leta 1931 nepretrgoma z izjemo v letu 1932-33, ko jc bila državni prvak Konkordija iz Zagreba. Da se časi res zelo izpreminjajo, je dokaz ravno slučaj Konkordijc, ki je bila pred leti državni prvak v nogometu, letos pa najre6-nejši kandidat za zadnje mesto na prvenstveni tabeli. Dokler se ni vedelo, kdo bo za državnega prvaka, se vsakdo zanima le za dolnji del tabele m ugiba: kateri klub bo izpadel iz lige, v katero se je tako težko vrniti. Vse izgleda, da bo tudi v bodoče ostalo pri dosedanjem sistemu igranja nogometnih tekem za državno prvenstvo ter da se ne bo to vprašanje fionovno pričelo na prihodnji sktip-ščini jugoslovanske nogometne zveze. Edino v slučaju, če izpade iz lige Konkordija, ee lahko dogodi, da bodo hrvaški klubi, hoteč spraviti Kon-kordijo ponovno v ligo, načeli ponovno to vprašanje, o katerem se je do sedaj skoraj na vsaki skupščini toliko razpravljalo. Ce pa izpade iz lige SK Ljubljana ali pa Slavija iz Oejeka, se to vprašanje ne bo načenjalo in bo ostalo pri dosedanjem sistemu. Današnja tekma med SK Ljubljano in Slavijo iz Sarajeva je odločilna za SK Ljubljano. Gre za »biti ali ne biti«, ker mora Ljubljana doseči vsaj še eno točko, ako želi 06tati v ligi. Res je da je Ljubljana na predzadnjem mestu pred osješko Slavijo. Sigurno pa je, da bo Slavija danes naf>ela V6e sile, da premaga Hašk ali pa, da igra z njim vsaj neodločeno, kar ji ne do tako težko vsled slabe forme zagrebških akademikov. V tem slučaju bo Slavija dosegla enako število točk kot jih imata Ljubljana in Konkordija. Konkordija sama sebi ne more danes nič več poniagati. Njena usoda leži v rokah Haška, obeh Slavij in SK Ljubljane. Zelo pa je verjetno, da bosta obe Slavi ji, kakor tudi Hašk, prej skušali pomagati Konkordiji kot pa Ljubljani. Ce torej Slavija v Osjeku iztrga Hašku samo eno točko, in če sarajevska Slavija premaga SK Ljubljano, bo današnja tekma zadnja tekma, katero bo SK Ljubljana igrala kot liga kluba. V tem slučaju bi imeli Konkordija, Slavija in SK Ljubljana enako število točk, vendar bi izpadla Ljubljana, ker ima najslabše razmerje tned danimi in prejetimi goli. Pri enakem številu točk odloča razmerje med goli. Ako delimo prejete gole z danimi, ugotovimo, da je Konkordija za vsak dani gol prejela 1.8 gola, 06ješka Slavija 2 gola, a SK Ljubljana 2.3 gola. Kot vidite Ljubljana je na vsak dani gol prejela največ golov, pa mora po nogometni matematiki iz lige nazaj v jx>dzvezno prvenstvo. Ni torej dovolj samo zmagati, temveč je v prvenstvenih tekmah važno pridobiti čim boljšo razliko med goli. Da bi se SK Ljubljana tega malo bolj zavedala, 6e ji danes mogoče ne bi bilo treba bati, da bi izpadla. Čeprav smo že parkrat pisali o vzrokih poraza našega liga kluba in o vzrokih slabega plas-mana na prvenstveni tabeli, moramo danes na dan odločilne tekme ponovno pokloniti par vrstic temu vprašanju. Naš nogometni reprezentant v ligi, tako poprej »Primorje«, enako sedaj SK »Ljubljana«, se je, izgleda, vedno boril in trudil edino le zato, da ne izpade iz lige. Njegov cilj ni bil, da dospe do sredine prvenstvene tabele. Vedno 6mo slišali glavno je, da ostanemo v ligi. To jc velika na paka našega ligaša.' Ni glavno, da ostane v ligi, temveč glavno je, da se povzdigne slovenski nogomet na ono višino, na kateri se nahaja nogomet v Splitu, Zagrebu in Belgradu in se ne bo več treba bati za obstoj v ligi. Potrebno je mnogo več nogometnega znanja, požrtvovalnosti, zavesti WRIGLEY ČIST GUMI ZA ŽVEČENJE JAZ Wr Gen, tura Vam kažem pot k užitku, ki prinese korist zobem, prebavi in zdrav ju I i^jMJ lgley - po vsaki jedil Iščem zastopnike s provizijo, zast. in tovarniška zaloga s Agsn-Ozmo, Zagreb, Vlalka 72«. Tel. 52-80 da SK Ljubljana predstavlja slovenski nogomet, osločnosti, samozatajevanja, hrabrosti, viteštva, solidnega življenja, medsebojnega sjjoštovanja (a ne podcenjevanja) in končno volje za trening in discipline. Ne moremo očitati igralcem SK Ljubljane nesolidnega življenja in pomanjkanja zavesti, da predstavljajo slovenski nogomet, vendar pa jim Lahko očitamo pomanjkanje požrtvovalnosti, nogometnega znanja, hrabrosti, medsebojnega spoštovanja ter največkrat jx>manjkanje discipline. Ne velja to za vse igralce — povsod so izjeme. Kdor je imel priliko pogledati v oblačilnico našega ligaša pred tekmo, je lahko ugotovil pri vseh lgTal-cih zavest in voljo za igro, za zmago. S to zavestjo gredo vsi na igrišče. Nihče pa ni nejjo-grešljiv. Marsikdo napravi najjako in celo napako za naj>ako. Nihče pa ne more trditi, da bi kdo namenoma delal napake. Vendar so ravno te napake pogo6toma povod za medsebojno zmerjanje, fiovod za prepir, ki 6e nadaljuje v oblačilnici za časa odmora, a konča šele par dni po tekmi. Vsak klub ima med igralci najmanj enega igralca, ki si Lasti nekako pravico, da daje ostalim lekcije iz nogometa, da jih zmerja m krivi za izgubljeno igra Tudi pri SK Ljubljana ne manjka takega igralca, ki ni ravno komfietenten, da korigira ostale. Znano nam je, da je on navdušen prijatelj nogometa, navdušen pristaš SK Ljubljane, za katero se vedno bori z V6em 6rcem, da bi zmagala. Verjamemo, da kritizira soigralce z najboljšim namenom, vendar je čas, da sprevidi, da s tem svojim dobrim namenom največ škoduje lastnemu klubu. Edino trener in vodja nogometne sekcije imata pravico popravljati napake po igri, a med igro le z največjo obzirnostjo. Nihče pa ni tako potrjpežljiv, da bi mirno prenašal, da ga često slabši igralec kritizira in uči znanja, katerega njemu primanjkuje. Prvenstvo je pri kraju. Nogometnega znanja je nemogoče momentano povečati. V6e ostalo pa je zelo lahko. Sarajevska Slavija je malo močnejši nasprotnik kot je bila Konkordija, ker je njen napad nevarnejši od napada Konkordije. Ljubljana bo le težko ohranila svojo mrežo nedotaknjeno. Potrebna je največja požrtvovalnost, polna zavest, da gre za čast slovenskega nogometa, skrajna odločnost, polna zavest, da gre za čast slovenskega nogometa, 6krajna odločnost volja do viteške športne zmage, stroga disciplina in končna medsebojno spoštovanje brez lekcij, ki-rode prepir in ubijajo voljo za igro, vsaj za časa, dokler traja tekma in če le mogoče še po tekmi. Na ta način bo SK Ljubljana danes 6igurno dosegla v6aj eno točko, ki je neobhodno potrebna in ostala v ligi. V bodoče pa: SK Ljubljana: ne borba za predzadnje mesto, temveč borba za mesta v gornjem delu tabele! Etapna kolesarska dirka po Hrvatski in Sloveniji Celje, 29. maja. Že od 9 dopoldne je bilo na Prešernovi cesti vse polno vozačev kibicev ter drugih prijateljev kolesarskega športa, ki so prišli gledat odhod dirkačev na vožnji proti Celju. Nekaj minut pred 10. uro so odpeljali dirkači v sprevodu spremljani od starešinstva na kolesih po Prešernovi in Dunajski cesti do prvega kilometra, kjer je starešina slovenskih kolesarjev g. Gorjanc dal točno ob 10 preostalim 11 vozačem znak za stari Profesional Ljubič je namreč radi poškodbe, ki jo je dobil včeraj na višnjegorske-mu klancu, po nasvetu zdravnika odstopil od nadaljne vožnje. Vozači takoj v začetku vozijo zelo hitro, tako da že pri stadionu Kačič zaostane. Ostali očividno dobro spočiti in razpoloženi poskušajo skozi Jezico na ovinkih ubežati skupini Na trojanskem klancu pričnejo že takoj v začetku voziti hitreje najprej Grgac, takoj za njim pa Gartner. Pavličič in Migalič ne vzcfržita več tega ter zaostaneta. Vsi ostali se drže skupaj: spredaj Gartner, potem Grgac, Fiket, Ilozman, Prosenik. Zadnji v skupini je Davidovič. 37 K km pred Celjem navzdol po klancu je vozila prva skupina z dosedaj največjo doseženo hitrostjo 70 Kilometrov! S to hitrostjo so voziti 2 km, noto pa so začeti popuščati. Na trpi v Vranskem je nilo na cesti zelo mnogo ljudi, ki so spremljali ogorčeno borbo. Pri Žalcu zapusti Kontrolni avto vozače ter vozi na cilj v Celje radi merjenja časa. Organizacija v Celju je bila v rokah priznanega kolesarskega organizatorja Faj-sta Mirka. Na samem cilju sc je zbralo mnogo navdušenih športnikov, ki so težko pričakovali dirkače. Navzoči so biti tudi predsednik Kolesarske zveze kluba »Jugoslavije« g. Kosenhorg, podpredsednik Zveze Gorjanc, urednik »Ilustriranih športnih novosti« Bičanič, ki so se vozili iz Ljubljane pred vozači. Vse do Celja jc vozil prvi Grgac, a tesno s skupino. Pri Pctrovčah pn se je jjričelu odločilna borba. V zadnji minuli pred ciljem se je preril v ospredje mladi Zagrebčan Ormuž ter za pol dolžine kolesa jirc-vozil ciljno vrvico pfcd 1'rosenikom. Prvih osem dirkačev je doseglo isti čas. 1. Ormuž Mio (Železničar, Zagreb), 2. Prosenik Avgust (I1KB, Zagreb, 3. Grgac Stjepan (neodvisni vozač), 4. Pokunec Josip (IIKB, Zagreb), 5. Rozman Štefan (Železničar, Maribor), 6. Davidovič Drugo (Orao, Zagreb), 7. Gartner Franc (»Ljubljanica«, Ljubljana), 8. Fiket Rudolf (neodvisni vozač), vsi v času 2 uri minut 24 sekund. Druga skupina je privozila dve minuti za prvo: 9, Migalič (Gradjanski, Karlovcc), 10. Pavličič Matija (Slavija, Varaždin), 11, Kačič Julij (Hermes, Ljubljano), vsi v času 2 uri 45 min. 5 sek. Povprcč-na hitrost prve skupine znaša 27.6 km na uro. Vozači so odšli na kosilo v hotel »Balkan«, Tam je bila svečano predana nagrada zmagovalcu Ormožu po zastopniku celjskega župana Mihcl-čiča, g. mestnemu zdravniku Podpečanu. Ob 4 popoldne jc sledil izpred gostilne Svetel na Mariborski cesti start vseli vozačev za etapo proti Mariboru. (Ostati šport na 15. strani.) Obisk na Robinzonovem otoku Robinzonovi nasledniki čez 200 let Lovska podoba junija, ko se prične lov na srnjake. Zdravnik teti h botniku v drugo državo Ameriški kapitan Jožu a Slocum je bil prvi človek, ki je v navadni jadrnici obšel zemljo. Njemu so kmalu potem sledili še drugi, tako da ta stvar dandanes ni kaj posebnega več. Ta stari in izkušeni mornar je od svoje zgodnje mladosti preživel na morju. Na podlagi svojih velikih mornarskih izkušenj si je nazadnje sam predelal staro jadrnico za pot po širnem morju. Jadrnica, ki si jo je bil kupil, je bila zelo stara ter se je imenovala »Spray«. Predelaval jo je celih 13 mesecev ter je nazadnje iz nje naredil prav dobro jadrnico, ki je bila 11 metrov dolga ter 4 in pol metra široka. Dne '24. aprila leta 1895 je z njo odjadral iz Bostona okoli sveta. V teh letih 2 mesecih in dveh dneh je prejadral zemeljsko oblo ter 40.000 morskih milj. Dne 27. junija 1898 se je srečno vrnil v Newport. Svoje doživljaje na tem popotovanju je lepo popisal v posebni knjigi. Med njgovimi popisovanji je morda najbolj zanimiv popis, kakor je obiskal otok, na katerem je nekdaj prebil dolga leta Robinzon Kruzoe, ki se je v resnici pisal Aleksander Selbirk. Robinzonov otok pa se dandanes imenuje Juan Fernandez. Mornar Slocum tako le popisuje svoje doživljaje na tem otoku: »Od rta Pillar sem krmaril na otok Juan Fernandez ter sem se po 15 dnevni vožnji srečno približal staroslavnemu otoku dne 26. aprila 1896. Modre višine tega otoka so kukale izza oblakov ter sem jih videl 30 milj daleč. Veselje me je pretreslo, ko sem zagledal ta otok. Globoko sem se priklonil. Ker je ves dan pihal precejšen veter, sem s svojo jadrnico mogel do otoka še le o mraku. S svežim vetrom, ki je polnil jadra, sem nazadnje zvečer dosegel otok na severnovzhodni strani ter se tamkaj vsidral. Nekoliko dalje vstran sem v nekem zalivu zagledal migljati drobno lučko. Ustrelil sem v zrak, a odgovora nisem dobil. Kmalu pa je lučka docela izginila. Vso noč sem poslušal, kako so se morski valovi zaganjali v obrežne skale. Po živalskih glasovih v gorah, ki se je vedno elabeje slišalo, sein sklepal, da morje mojo ladjo vedno bolj zanaša stran od otoka. Vendar se mi je vso noč dozdevalo, da je ladja v morskih valovih še vedno preblizu otoka, kar bi ji bilo lahko nevarno. Kmalu poteni, ko se je zdanilo, sem zagledal čoln, ki se je bližal moji ladji. Ko mi je bil čoln že precej blizu, sem slučajno vzel svojo puško, katero sem ponoči imel seboj na krovu, ter sem jo hotel ponesti nazaj v kabino. Ko pa so ljudje, ki so bili v čolnu v mojih rokah zagledali orožje, so ee naglo vrnili ter odveslali nazaj k obali, ki je »ila kake 4 milje daleč. Bilo jih je šest, ki so veslali in lahko sem opazil, da so bili to izkušeni mornarji. Zato sem vedel, da bom imel opraviti z omikanimi ljudmi. Pač pa so oni o meni najbrže mislili vse kaj drugega, ker so puško v mojih rokah docela napačno tolmačili. Ne brez težav sem jim s pomočjo znakov skušal dati rezumeti, da nisem hotel streljati, ampak da sem hotel spraviti le svojo puško. Velel sem jim, naj se kar mirno vrnejo. Ko so me nazadnje le razumeli, so se vrnili ter bili kmalu pri meni na krovu. Eden izmed ljudi, katerega so imenovali »kralja«, je govoril angleško, vsi drugi pa le špansko. Vsi so že v časopisih, ki prihajajo tja iz Valpa-raisa, brali o popotovanju moje jadrnice in bi bili radi kaj novic slišali od mene. Pripovedovali so mi o nekaki vojski med Čile in Argentino, o kateri nisem še nič slišal. Jaz pa sem jim pripovedoval, da 60 mi ljudje v Čile pripovedovali, da se je njihov otok pogreznil v morje. Mož, ki so ga imenovali »kralja« je vzel kolo od krmila v roke ter ga obračal tako čudno, da je moja ladjica kmalu začela plesati. Mislil sem, da se nikdar več ne bo dala mirno in naravnost voditi. Kakor sem izvedel, so onega imenovali za »kralja« zato, ker je že najdalje živel na tem otoku, namreč celih 30 let. Ta naslov je bil le izraz spoštovanja do najstarejšega naseljenca. Otočani so mi pripovedovali, da je takrat otok pod vlado guvernerja, ki pripada švedskemu plemstvu. Pripovedovali so ini, da guvernerjeva hčerka zna imenitno jezdariti najbolj divje koze, ki 6o na tem otoku. Ob času mojega obiska pa je bil guverner v Valparaizu, kamor se je odpeljal z vso svojo družino, da bi tamkaj svoje otroke dal v šole. »Kralj« sam je bil kaki dve leti v Rio de Janeiro, kjer se je oženil z Braziljanko, ki je potem za njim šla na ta otok. Bil je po rodu Portugalec, doma z otokov Azorov. Mnogo je popotoval z ladjami na love na kite. S časom je postal krmar. Vse to in še marsikaj drugega sem izvedel, preden smo prive-slali do obale. Izkušeni portugalski krmar je mojo jadrnico med vetrom tako spretno krmaril, da je bila kmalu v varnem zalivu. Otok Juan Fernandez je prijazen kraj. Hribi so vsi polni gozdov, doline pa sila rodovitne. Skozi številne globeli dero potoki čiste vode. Na otoku ni nobenih kač in nobenih drugih divjih živali, kakor svinje in koze, katerih sem precej videl ter nekaj psov. Ljudje izhajajo tamkaj brez ruma in brez piva. Med njimi ni nobenega policista in nobenega odvetnika. Vse gospodarstvo na otoku je sama preprostost. Za pariško modo se prebivalci niti ne menijo ne. Vsakdo se oblači le po svojem okusu. Čeprav na otoku ni nobenega zdravnika, so vsi ljudje zdravi ter otroci čudovito lepi. Vsega skupaj živi na tem otoku kakih 45 ljudi. Večina odraslih je iz južne Amerike. Nekoč je veliko gorečo ladjo zaneslo k temu otoku ter jo vrglo na brez. Ogenj so pogasili, ladjo pa je morje razbilo. Otočani pa so tramovje polovili iz morja ter so ga .porabili za zgradbo svojih bivališč. Zato so vse njihove hiše nekam ladjam podobne, llisa »kralja«, ki se piše Manuel Carrazo, je podobna stari barki. Ima pa v edinih vratih medeninast tolkač, vrata pa so lepo zeleno popleskar.a. Pred tem vhodom je stal velik jambor Stavbe pariške svetovne razstave. Sveže grozdje je pripeljala italijanska motorna ladja »Neptuniai iz Argentine v Trst. Pripeljala je nad 1000 zabojev svežega grozdja, hrušk ln jabolk. Grozje prodajajo na drobno po 4 in pol lire za kilo. Čez pet let najdena morilka. Pred petimi leti je nekdo blizu poljskega Lodza neki materi umoril njenega otroka. Morilec je otroku vzel iz ušes uhane. Pri neki veselici je te dni tista mati zagledala tiste uhane v ušesih neke plesalke, ki se je vrtela po plesišču. Takoj so jo prijeli in je priznala, da je otroka umorila zato, da se je polastila njegovih uhanov. Iz Prage poročajo: Iz Prage v Varšavo leti vsak dan letalo francoske letalske družbe in sicer brez vsakršnega vmesnega pristanka. V sredo dne 26. majnika pa je bila praška družba naprošena, naj bi letalo med vožnjo iz Prage v Varšavo pristalo še v Vratislavi (Breslavi) v nemški Sleziji, kjer bi vzelo na krov nekega ondotnega vseučili-škega profesorja medicine slovečega kirurga. Ta kirurg je bil iz Varšave brzojavno naprošen, naj bi z letalom priletel v Varšavo, kjer naj bi nujno operiral nekega bolnika. Čeprav je letalo že odletelo iz Prage, je praška družba obljubila, da bo letalo pristalo v Vratislavi. Brezžično je družba obvestila pilota, naj pristane tudi na vratislavskem letališču. Ob enem je praško ravnateljstvo naprosilo nemške oblasti, naj dovolijo, da se letalo smelo spustiti tam ter prevzeti na krov enega popotnika. Nemške oblasti so to takoj dovolile, nakar se je letalo res ob 2.15 popoldne spustilo na tla v Vratislavi. Pet minut kasneje je letalo z zdravnikom zopet odletelo proti Varšavi, kamor je priletelo ob štirih in 7 minut popoldne. Ob pol petih popoldne pa je profesor že lahko začel svojo ope-ranjo. Ona: »No, ali si me dolgo čakal?« On: »Za deset cigaret in štiri smotke,« »Kje si bil sinoči?« »S Tonetom.« »In kje je bil Tone?« »Z menoj.« »In kje sta bila oba?« »Skupaj!« z zastavami, blizu tam v vodi pa se je gugal ki-tolovski čoln, popleskan rdeče in modro ter je bil veliko veselje lastnika. Seveda sem poromal tja gori na hrib, odkoder je nekdaj mornar Selkirk, naš Robinzon kukal po svetu in si ogledoval okolico, da bi kje na morju zagledal kako ladjo, ki bi ga rešila. Na skali je vdelana tabla, na njej pa so vklesane besede, ki sem jih prepisal: »V spomin na mornarja Aleksandra Selkirka in Larga v grofiji Fife na Škotskem, ki je na tem otoku čisto sam prežilel 4 leta in 4 mesece. Leta 1704 ga je tukaj postavila na suho ladja »Cinque Ports* s 96 tonami in 18 topovi. Dne 12. februarja 1709 pa ga je rešila ladja »Duke«. Umrl je kot poročnik na vojni ladji angleškega kralja »Wey-niouth« leta Gospodovega 1723, 47 let star. To ploščo je postavil blizu Seklirkovega opazovališča poveljnik Powell s svojimi častniki z angleške vojne ladje »Topaze« Gospodovega leta 1868.« Jama, v kateri je Selkirk prebival, ko je živel na otoku, je v zalivu, ki se sedaj imenuje Zaliv Robinzona Kruzoe. Je za strmini predorjem, na zahodni strani sedanjega pristanišča. Tudi tamkaj eo pristajale ladje, toda tamkaj je kraj premalo zavarovan. Obe pristajališči sta izpostavljeni severnem vetru, ki pa ne more z vso svojo silo v zaliv. Sidrišče je v prvem vzhodnem zalivu kaj dobro in varno, čeprav spodnje struje včasih ladjo precej gugljejo. Tudi jaz sem obiskal Robinzonov zaliv ter sem, čeprav s težavo zaradi valov srečno pristal blizu jame, v katero sem stopil. Videl sem, da je suha in da se v njej da dobro prebivati. Leži v lepem kotičku, ki je dobro zavarovan pred vsemi viharji po gorah, ki ga od vseh strani obdajajo. Viharjev ima ta otok pač nekaj, čeprav niso pogosti. Otok je od vzhoda na zahod kakih 33 kilometrov dolg in 13 kilometrov širok. Visok je kakih 900 metrov. Spada k državi Čile, od katere je kakih 600 kilometrov oddaljen. Otok Juan Fernadez je bil nekdaj kolonija za kaznjence. Videl sem vse polno jam, v katerih so nekdaj živeli kaznjenci. To so temne in nezdrave luknje, katere pa so sedaj prazne. Na otok sedaj ne pošiljajo več kaznjencev. Dne 5. majnika 1896 zjutraj sem odjadral od otoka Juan Fernandez, kjer sem užil mnogo resničnega veselja.« Milijarder, petrolejski kralj Rockefeller, ki je te dni v 98. letu umrl in ves 6vet piše o njem. Od povsod Izmenjani nemški letalci. Baskovska vlada je sklenila, da bo vjeta nemška dva vojaška letalca in še dva druga inozemca izpustila za 3 vjete španske letalce in še za nekoga četrtega, ki ga imajo španski nacijonalisti vjetega. Pri bombardiranju Valencije po belih letalih je bila zadeta tudi angleška tovorna ladja, ki je bila zasidrana v valencijski luki. Bombe so ubile 7 mož angleške posadke. Ladja »Cadin« se je takoj nato potopila. Zadeta je bila tudi druga angleška tovorna ladja »Pinzen«, na kateri pa ni bil nihče ubit ter je tudi škoda bolj majhna. 14 zločincev je ušlo. Iz poljske kaznilnice Tu-bno blizu poljsko-ruske meje je te dni ušlo 14 zločincev, ki so biLi po večini obsojeni zaradi umorov in ropov na dosmrtno ali večletno ječo. Skrivajo se sedaj v obmejnih gozdovih in močvirji, kjer je zasledovanje zelo težavno. Več mesecev so skrivaj kopali podzemeljski hodnik, po katerem 6o sedaj ušli. Strela razsaja. Pretekli četrtek je nad Češko razsajala silna nevihta. Strela je udarjala v več krajev. Po doslej znanih poročilih je strela ubila na Češkem samo tisti dan 10 ljudi. Po večini je ubila ljudi, ki so se takrat mudili zunaj na polju. Ponekod pa je strela zažgala več hiš in gospodarskih poslopij. Tudi na sosednjem nemškem Saksonskem je med silno nevihto vihar ruval drevje in je tudi tukaj strela ubila več ljudi. To je tisti debeli gospod! Kamor se on vleže, ondi ne raste več trava. Francoski predsednik Lebrun otvaria pariško svetovno razstavo in vodi častne goste po njej Poveijnik zrakopiovstva Rosenaahi iz Lakehursta, ko prisega kot priča pri preiskovalni komisiji o nesreči »Hindenburga«. V matih oglasih velja vsnka beseda Din i'—; ienitovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoko petitnn vršilce po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Irebn priložiti znamko. Sluibeiičejo Absolvent kmetijske šole vojaščine prost, marljiv, želi službo takoj ali pozneje. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju, (a Iščem mesto hišnice Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8499. (a) Dekle z malo maturo Išče primerno zaposjenje v LJubljani ali Mariboru. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8498. (a) Mlad organist tS6e službo. Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 8366. Trgovski pomočnik pošten, marljiv, vojaščine prost, izučen trgovine z mešano stroko, želi primerno zaposlitev kjerkoli Ponudbe podružnici »SI.« v Mariboru pod »Zaposlitev« št. 8529. (a) Vajenko pridno, pošteno, sprejmem za modno trgovino. Trgovina »Krcko«, Tavčarjeva št. S. (v) Krepkega vajenca za pllarsko obrt takoj sprejmem. Figar, Vošnja-kova 6, LJubljana. (v) šteparico dobro moč, takoj rabim za stalno. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8484. Revno, pridno dekle r veliki bodi prosi krščanske ljudi za službo: pospravljanje pisarn, celodnevna postrežba, stanovala bl pri materi. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Krščanska ljubezen« Gospodična vešča vseh pisarniških del, sedemletna praksa v lesni trgovini, Išče mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« 8571 Poštenega hlapca za vsa kmečka dela, Išče posestvo Stegu, Celje, (b Dve vezilji za vezenje v zlatu In »Nadelmalerel«, perfektnl, sprejme takoj Nikola Ivkovič, Novi Sad. (b Dekle za hišna in poljska dela, se sprejme na Jesenicah. Nastop takoj. - Ponudbe podružnici »Slov.« na Jesenicah. (b) Hlapca, deklo ln pastirja, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Takoj« 8518 Mizarskega pomočnika za fino šperano pohištvo, sprejme takoj Mrhar Iv., Stanežlče, p. St. Vid nad Ljubljano. (b) Gospodična liče mesto sobarice v letovišču. Naslov je poslati upravi »Slovenca« pod »Sobarica« št. 8549. (a) Perfektna kuharica srednjih let, iz boljše hiše, z znanjem nemščine, Išče službo za sezono. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prvovrstna« P 8648. (a> Mizarski strojnik sprejme pri tvrdki A. Kregar ln sinova, St. Vid ad Ljubljano. (b) Samostojna gospodinja kuharica Iščem mesta kjerkoli v okolici Ljubljane. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samostojna« št. 8650. (a) Prodajalka želi takoj službo. Ponudbe v upravo »SI.« v Ma rlboru pod »Poštena« št. 8675. (a> Spretna pisarniška moč B dolgoletno prakso, v večjem lnd. podjetju, lepimi referencami - želi nameščenje v pisarno ali kot blagajnlčarka. Zmož na kavcije. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Vsestransko uporabna« št. P 8692. (a) Francoščina: konverzacljo, korespondenco, inštrukcijo nudi pod najugodnejšimi pogoji pošten in vesten ab aolvcnt liceja v Lyonu Dopise upravi »Slovenca« pod »Francoščina« P 8513 Oblastv. koncesljontrana šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske Izpite. Slomškova ulica 6 Telefon 28-26. Slaščičarskega vajenca sprojmem. Sv. Petra 25 Dva vajenca et slikarsko ln pleskar Bko obrt sprejme Franc Jemc ml., Bled. (v) Vajenec k Gorenjske išče mesto trgovini. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8134. (v) Učenec z dežele ■ 6 mesečno prakso v tr govlnl. ki Je bil zaradi likvidacije trgovine od puščen, prosi za takojš njo namestitev. Naslov upr. =S!,e ped št. S4S?. Služkinjo zmožno molže krav — sprejme graščina Kodeljevo, Ljubljana. Plača 200 Din. (b) Krojaški pomočnik dobro lzvežban, se sprejme. Tavčar, Sv. Petra cesta 79. (b) Izurjene pletilje ln likarlco sprejme trgovina »Mila«, Mestni trg 17 Čevljarskega pomočnika sprejme Logar Franc — Suha pri Kranju. (b) Mizarskega pomočnika sprejmem. Paznar, Stu-denec-Ig. (b) Mizarskega pomočnika in vajenca sprejmem. Vengust. Smlednik 38. (b Sezonska kuharica se sprejme k šestčlanski družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 86 61 Mizarskega pomočnika izkušenega, sprejmem za stalno. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru. (b) Šivalni stroji „ y Uarlay Veliki nemSkt Slaser „Man spridit iiber Jacquellne" Žena brez sramu Aibrectit Schoenbala Sabine Petera Najnovejši turnall — katastrofa Durga" L t. d., l.t. d. ,H) nden- Vodovodnega monterja samostojnega ln pridnega Iščem za takoj. Dopise v upr. »Slov.« pod »Vesten« št. 8639. (b) Službo dobi vzgojiteljica s perfektnlm znanjem nemščine in po možnosti francoščine, k dvema deklicama za popoldanske ure. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 8633. Pridno in pošteno dekle ki je vajena aH Ima veselje do gostilne, dobi takoj službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8646. (b) Prodajalka pridna, poštena ln prl-prosta, ki bi nekoliko po magala pri gospodinjstvu, se Išče. Ponudbe podružnici »Slovenca« Jesenice pod »Prodajalka« št. 8638. Samostojna gospodinja ljubiteljica otrok, poštena ln zanesljiva, čedna - se sprejme 15. Junija. - Po nudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Zanesljiva gospodinja« 867«. (b) Služkinjo in fanta 15—16 let starega, oba za poljska dela, sprejmem. Plača po dogovoru. Mali Mengeš št. 45, pošta Mengeš. Kuharica srednjih let, ki del druga hišna sprejme hiši v tudi dela — se večji trgovski stalno in dobro službo. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Delavna-poštena« 8530. Sprejmem takoj tri slikarske-plo skarske pomočnike in vajenca. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8555. Tapetniški pomočnik se sprejme za stalnp. Vajen mora biti vseh tapetniških del. Nastopi lahko takoj. — Vavpotič Franc, tapetnlk, Jesenice, Gorenjsko. (b) Zastopnika za prodajo poljedelskih strojev ln plugov, za okraje Ptuj, Ormož in Konjice — Iščemo proti proviziji. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 8540. Dekle pridno, pošteno, vajeno kmečkega dela, gospodinjstva, gostilne ln trgovine, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8547. (b) Dekle poštena ln zanesljiva, vajena nekaj kuhe ln vseh hišnih del, starost 20—30 let, dobi službo v okolici Maribora. Tlača po dogovoru. Ponudbe v upravo »Slov« v Mariboru pod »Poštena 988«. (b) Šivilje vešče šivanja moških svl lenih (šarmes) srajc Iščemo za takojšen na stop. Prednost imajo one, ki so že šivale na šival nI stroj na električni po gon. Ponudbe z označbo naslova, zahtevo zasluž ka, kakor tudi kje so do sedaj delale, v upr. »SI pod št. 865». (b) Ženska pisarniška moč popolnoma vešča knjigovodstva, po možnosti » prakso v lesni stroki ln znanjem Jezikov — dobi stalno zaposlitev. - Ponudbe v upr. »Slovenca« pod šifro »Les« št. 8606. Mali, veliki hlapec in dekla se vzamejo v službo v župnlšču. Mali hlapec naj bo star ca. 16 let, druga dva pa po ca. 30 let. Pridni. pošteni in krščanski naj bodo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8603. Miz. mojster usposobljen za izdelavo najfinejšega pohištva, s popolno strokovno izobrazbo,. v starosti do 35 let, se sprejme na stalno mesto s 1. Julijem 1937. Prednost Imajo absolventi strokovnih šol. Ponudbe s plačilnimi pogoji ln referencami pod »Stalnost« ■ ■nravi Slovenca Maribor. Knjigovodja mlajša moč, z znanjem strojepisja, srbohrvaščine In nemškega Jezika, priden ln zaupanja vreden, dobi takoj stalno službo. Začetna plača 2000 Din. Ponudbe z življenjskim opisom Je poslati upravi »Slovenca« pod značko »Beograd« P 8600. (b) Iščemo osebe ki bl za svoje bivališče z večjo okolico takoj hotele Imeti podružnico (Abgabestelle). - Kraj ln poklic postranska stvar. Dotični dela pod vodstvom direkcije. Glavno Je skla dlšče blaga. Brez potovanja, brez lokala. Za mesto In deželo lahko, re> elno delo. Nlkak rlziko! Sedanji poklic se lahko obdrži. 7.a nakazani rajon mesečni dohodek 5000 Din in tudi več. Natanč nejša pojasnila pri Hupo, Celovec (Klagenfurt) Avstrija. Dopisuje sc vsakem Jeziku. (b) 5000 m' zemljišča proda na Celovški cesti Sp. Slšltt Mlškcc Mirko, brusllntca stekla in ogledal, LJubljana VII, Medvedova 38, tel. 35-75. (p) Visokopritlična hiša tristanovnnjska — naprodaj. — Mnlavas 31, Jožica. (P) Novo hišo enonadstropno — prodam ali zamenjam. Mesečni donos 2000 Din. — fctcfan Gjuro, Linhartova 16. (p) Naprodaj mlin in žaga z majhnim posestvom na Gorenjskem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8598. (p) Za 12.000 Din prodam novozidano hišico z vpeljano prosto obrtjo za vsako osebo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8623. (P) Srebrnič Slavko, fu.ograf naj se Javi Foto »Adrljl«, Crlkvenlca. (r) Enodružinsko hišico v lepem kraju — ugodno prodam za gotovino. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 8625. (p) Naslednik restavracije Čarman ob Večni poti — toči res pristna izbrana štajerska vina 1. t. d. - po Solidnih cenah. — Se priporoča: Tomo Kosi. (r) Prodam štiri travnike v last — najboljšem stanju, pri ma sladka krma. Mar-tlnec, LJubljana, Prule 8 Novost za dame! Izvršujemo trajno ondu-lactjo na najnovejšem ter najlažjem aparatu, kar Jih je do danes naredila moderna tehnika ! Za vsake lase uspeh garantiran I Prepričajte se ln boste presenečeni! — Frizerski salon »Rakar«, Prešerno va ulica 9, dvorišče, nasproti slaščičarno Košak. Ugodno naprodaj gostilna na--prometni točki — ter eno posestvo. Pojasnila daje Občinska hranilnica v Krškem. (p) V Brežicah ln okolici so naprodaj hiše, krasna stavblšča. vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele posestva. - Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Bre žice.

Prodam v Ljubljani na prometnem kraju hišo s poslovnim lokalom, dclavnlšklm ln skladiščnim poslopjem. V kupni no vračunam tudi manj šo hišico v okolici. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 8005. (p) Stavbne parcele tik kolodvora In državno cesto, naprodaj. St. Vid nad Ljubljano 28. (p) Hišo novo, dvoFtanovanjsko, v Stožlcaii št. 114 n. prodam aH zamenjam. Več pove lastnik Istotam. (p) Valjčni mlin stalna voda, blizu mesta, bogata okolica, naprodaj. Ponudbo v upr. »Slov.« pod »Ugodnost« št. 8487. Enonadstropno novo vilo v Celju, prodam. Ponudbe je poslati podružnici »Slov.« v Celju pod »Balkon« št. 8621. (P) Rentabilna hiša v popolnoma dobrem stanju, v Ljubljani, 7. vodno močjo ln hipoteko Din 300.000 — takoj naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8420. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno n»-obr-a?pnl posredovalec. Cesti, 29. oktobra 6. telefon 37-38 - ima naprodaj več-J n število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hiš In vil. Poobls-Sčen graditelj In sodni cenilci aa nasvete brczpmč no na razpolago. (P> Stavbna parcela blizu farne cerkve v Ihanu — naprodaj. Poizve sc pri : Starin Ivana — Ihan. (P> Parcela v Kranju na najlepši legi. ca. 3000 kv. metrov — naprodaj. Nj*slov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod 8419 Lepe stavbne parcele naprodaj od 12 Din naprej. Zraven Je vodovod In elektrika. — Jeranflč, Vižmarje 21. (P1 Več parcel Svetokrlžkem okraju naprodaj. Polzvo se: Pokopališka 36, Moste, (p) Mlin s krasnim posestvom stalna vodna moč, prostor pripraven za vsako Industrijo aH obrt, prodam. Blaj Martin, Kadeče 92. (P) za in za oblogo sten v kuhinjah kopalnicah, mesnicah i. t .d. polaga in prodaja MATERIAL. Uablfana Telefon 27-16 Tyrleva cesta 36« Več stavbnih parcel v bližini tovarne »Štora« prodam. Izidor Florjan-člč. Poljane št. 4. St. Vid nad LJubljano. (p) Stavbna parcela v Laškem, pred kolodvorom, naprodaj. Poizve se Ivramer, Gosposka St. 3, Celje. (P) Krasna nova vila z lepim vrtom, naprodaj za 115.000 Din v gotovini v LJubljani, Kodeljevo, IClJunova 11, Duhanič. p Trinadstropna hiša v Mariboru, na Izredno ugodnem položaju, z vrtom In stavblščem, naprodaj. Za pogoje iz\ te pri g. dr. F. Schaubachu. Cenj. občinstvu naznanjam, da Imam v zalogi vzorce vseh vrst blaga. Vsa dela izvršujem po najugodnejših cenah. Za obilen obisk se priporoča Miha Erjavec, krojač, Igriška ulica 6, za dramskim gledališčem, (r Večje posestvo v SapotI, leži ob novi cesti Radeče-LItlja, pri hiši gostilna, žaga na vodril pogon, trgovina z lesom, gospodarsko poslopje In njive ter gozdovi Itd. — naprodaj. Informacije pri Franjo Cerne, Radeče, p Hiše, parcele vseh vrst, kupite ali pro-daste najugodnejše potom pisarne Adamič - Ljubljana, Gosposvetska 8-11. Telefon 32-86. Cp) Prodam hišo s trgovinico s kompletno opremo, vrtom, vse novo. v brezhibnem stanju — v Skopicah 42, pri Bro-žlcah. — Informacije: A. Robida, Skopice 42, pri Brežicah. (P> Vi. br. 2007/32. Hiša z gostilno staro, renomirano, dobro idočo, z vrtom in posebno založno kletjo, z vsem inventarjem In zalogo, v LJubljani, naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8407. (1) Nova hiša z vpeljano trgovino ln trafiko, tik cerkve v St. Janžu na Dolenjskem — naprodaj. Cena ugodna. Pojasnila daje: Franjo Cerne, Radeče. (p) Visokopritlična hiša z gospodarskim poslopjem, vodovodom, električno razsvetljavo, velikim vrtom, na prometnem kraju, poleg državne ceste, naprodaj. Primerna za obrtnika, lesnega ali vinskega trgovca, eventuelno za upokojenca Itd. Ponudbe sprejema podružnica »Slovenca« Novo mesto pod »Lepa lega« 8133. Prodam dvostanovanjsko polvlso-ko pritlično hišo na Ulin-cah-LJubljana. Sest sob, velika terasa, vodovod, elektrika, kanalizacija v hiši. Vogalna parcela 700 m1, dve minuti od tramvajske postaje ln štiri minute od farne ccrkve. Cena 135.000 Din, hipoteka 40.000 Din. Ogleda se lahko na cesti IX št. 24. (p) Hišica v gorenjskem slogu, nn velesejmskom prostoru — se proda ali odda v najem. Pojasnila v slaščičarni Novotny. (p) Dvostanovanjska hiša z velikim vrtom, v Ljubljani, naprodaj. Poizve so v upravi »Slovenca« pod št. 8593. (P) Luksuzna vila v švicarskem slogu, novo-postavljena. v zdravem planinskem kraju, 8 sob. klet In vrt, je takoj za gotov dennr naprodaj. — Sv. Lovrenc na Pohorju št. 147. (P) Hiša v Kamniku! Dne 3. Junija 1837 ob 8 se bo vršila pri sresicem sodišču v Kamniku javna dražba hiše z vrtom v Kamnlku-Zaprlce 34, sto-joče ob glavni cesti Kamnik—Ljubljana. Cenllna vrednost 74.956 Din. Interesenti se vabilo. (p) Krasno poslopje najmodernejše stanovanje z bnlkonl In kopalnico, parketl, plin, elektrika, centralna kurjava, veliki prostori za lndsutrljo, 8000 m' vrta z bazenom za plavanje 7 x 4 m. zaradi preselitve naprodaj /.a 800.000 Din v Mariboru, 15 minut od središča mesta. Pripravno za moderno gostilno, sanatorlj ali kaj sllčnega. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Izredna prilika« St. 8391. (P) Arondirano posestvo 42 oralov, južna lega. hiša. moderno gospodarsko poslopje, gozdovi, njive, travniki, sadonos-nlkl, v neposredni bližini Maribora (13 km). od šole Iti cerkvi- pet minut, s celokupnim Inventarji tn takoj naprodaj. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 17 05SB331 IŠČEJO: V najem vzamem takoj «11 pozneje večjo trgovino mešanega blaga ■ stanovanjem, na prometnem mestu na Štajerskem. Ponudbe ▼ upravo »Slov.« pod it 8979. (n) ODDAJO: Travnik ▼ najem. Poisve se: Ižanska M. VlanoJ/anja I' Enosobno stanovanje takoj oddam Mllčlnskega II. Slškl — Delavnica 4 X na dvorišču. Mestni trg 9, se takoj poceni odda solidnemu obrtniku za mirno obrt. (n) Odda se takoj lokal v sredini mesta. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8601. Lepi poslovni prostori v pritličju na dvorišču v Wolfovl ulici 12, se oddajo. Pojasnila ▼ trgovini Erjavec. Enodružinsko vilo v Ljubljani, z vsem kom lortom ln vrtom, oddam poceni v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8620. (n) Dvosobno stanovanje suho, sončno, oddam v KavSkovl ulici 2«. (č) Vnovcujem hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno. Oblast, dovoljena, pisarna Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10 Stružnico za železa dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe s popisom o merah ln konstrukciji up/. »Slovv« pod »Stružnica« št. 8308. (k) Slamoreznico * rabljeno, in brzoparllnik kupim. Ferle, Svlbno 28, p. Radeče pri Zidanem mostu. (k) Stare obrabljene pile kupujemo po najvišji dnevni ceni. — Pllarna Flgar, Vošnjakova 6 — LJubljana. (k) Dve sobi s kuhinjo blizu Bleda, se poceni od-dasta; na željo tudi radijski aparat. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Letovi-gčarjl« št. 8173. (L) Osojsko jezero, Koroško! Penslon »Germa«, Stein-dorf, se priporoča letovl-ščarjem, izletnikom, turistom Itd. Slovenska posest. Lepa krasna lega, tik ob Jezeru. Cene zmerne. Informacije daje ma-nufakturna trgovina, Po-gačarjev trg 3, »Pri Janezu«. Enosobno stanovanje I oddam. Vodovodna 77. (č Dvosobno stanovanje podprltllčno, s prltiklinami, oddam takoj ali Junija. Tyrševa 91. (č) Dvosobno stanovanje s podnajemnikom v tretji sobi, takoj oddam. Kolodvorska 11. (O Dvosobno stanovanje komfortno, se odda s 1. avgustom v Sp. Slški Milčinskega ulica 57. (č) Dvosobno stanovanj; s kabinetom, kopalnico in balkonom, na glvno cesto, se takoj odda. Bežl-I grad 1. (č) Enosobno stanovanje oddam. — Malavas 31, Ježlca. (č) Knjižici Enosobno stanovanje na Zaloški cesti 77 oddam, najraje dvema upokojencema. (č) Sobo in kuhinjo oddam za julij ev. po-! zneje. Aleševčeva 34. (č) Kmetske LJubljana 36.866, 42.800, prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj denar« Stev. 8622. Lokal za trgovino z mešanim blagom, z blagom vred, v prometnem kraju poleg Kamnika, oddam takoj v najem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Bodočnost« št. 8517. (n) Košnja sena in otave s travnikov Oražnove dijaške ustanove, pod dolenjskim kolodvorom tn nad »Zelenim hribom« — se odda. Pogoji so na vpogled pri hišniku ODD v VVoltovi ulici št. 12 in na Dolenjski cesti št. 23. Dvosobno stanovanje s kabinetom, lepo, pritlično, takoj oddam. Kodeljevo, Povšetova 43. (č Enosobno stanovanje lepo, podprltllčno, oddam. Sp. šlška, Beljaška ulica St. 32. (č) Tvrdka A. & E. Skaberne LJUBLJANA, javlja, da jemlje do preklica v ra čun zopet hranilne knjižice Mestne hranilnice, LJud ske posojilnice. Dvosobno stanovanje .stalno, za avgust dobi, kdor posodi 15.000 Din Naslov pošljite upravi •Slovcnca« pod »Udmat« št. 8566. (č) Trgovino z meš. blagom dobro vpeljano, oddam. Krasni prostori, najpro-metnejša točka na periferiji v LJubljani. Potrebna gotovina po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dober promet«! št. 8592. (n) Mesarija (podružnica) dobro vpeljana, na prometnem kraju, se zaradi prezaposlenosti odda v najem, event. proda z lepo, novo, enonad stropno tristanovanjsko hišo Z vsem komfortom, ledenico. delavnico itd., vrtom na Kodeljevem. - Poizve se: Vinko Dolenc, Zaloška 9, Moste. (n) Lokal in svetla delavnica se oddasta za avgust ob glavni cesti. Pripravno za modlstke, krojačlce. Istotam se odda enosob. stanovanje za junij. Naslov v upravi »Slovenca* pod «♦ ssfis. Hranilno knjižico Mestne hranilnice 60.000 dinarjev — prodam ali zamenjam za Ljudsko. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Knjižica« P 8599 Starinske in druge predmete, ki Jih nameravate prodati, kupi ali vzame v komisijsko prodajo »Pri Makedoncu«, LJubljana, Kolodvorska ulica. OO Posojila dajemo državnim tn privatnim na meščencem v LJubljani v gotovini tn blagovnih bonih Hermes. Informacije Tavčarjeva 2. (d) Denarne posle: PMredsianl« kredllof -VnovCenJe vlog pri denarnih zavodih — NaloZbe kapitala Poravnave - upravo nepre mlčnln - naftne napoved! - inlormoclle — Ureditve revizije, bilanc« m siainc Kontrolo knjigovodstva tei vse druge trgovsko gospo darske posle izvede SVETOVALEC mersko - gospo koncastlonlrsDa -gospodarska t,— nfet v L|utsi|anl, , posloval Cesta 29. oktobra (Rimski cesta) štev. 7 GOSTILNA IN PENSS0N »PRODNIK« STAHOVICA na čistem planinskem zraku, krasna gorska izprehajallšča, naravno kopališče, avto postajališče in izborna kuhinja. Penslon od 30 Din. Parni kotel ali lokomobilo 26—30 mi ogrevne površine in za minimalno 8 atmosf. pritiska, kupimo. Pismene ponudbe pod St. 46.331 na Publlcltas, Zagreb. (k) Cunje Dvosobno stanovanje lepo, s posebnim vhodom se odda takoj ali za prvi julij. Rožna dolina cesta IV št. 60. (č) Odda se petsobno komfortno stanovanje v sredini mesta takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8602. Stanovanje dveh sob s pritlkllnaml se odda s 1. junijem na Mlrju. — Ponudbe upravi Slovenca« pod »Mirje« St. 8614. (č) Hranilne vloge raznih denarnih zavodov vnovčuje, delnice ln vrednostne papirje nakup in prodajo izposluje najbolje proti gotovini takoj kon-cesijonirana tvrdka AL. PLANINŠEK. LJubljana, Beethovnova ulica 14/1., telefon 35-10. (d) I Bančno kom. zavod I Maribor. Aleksandrova 40 vam vnovil V L 0 G B vseh denarnih zavodov I najboljše. - Obrnite se le na naš zavod, ker vam po potrebi tudi vnaprej pošljemo gotovino. — Za odgovor priložiti za Din 2.— znamk. krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ovčjo volno, govejo dlak' (aravco) — kupi vsaki množino ARBEITER - MARIBOR Dravska 16 Radio Programi Radio Ljubljana» Nedelja, 30. maja: 8.00 Vosel nedeljski pozdrav (plošče) - 8.3« Telovadba: a) za dame, b) za gospode vodi g. prof. M. Dobovšek) - 9.U0 Cas, poročila, spored - 9.1« Citraški koncert gdč. Elvire Zadravec -10.0U Verski govor (g. Jože .Jagodic) — 10.15 Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila iu Metoda — 10.4S Plošče — 11.0(1 Prenos akademije iz Uniona: proslava majske deklaracije - 12.30 Trboveljski pevski «Jazz-kvartet* — 1,3.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 13.IS Trboveljski pevski «Jazz-kvartet« — (oddaja prekinjena od 14.—16. ure) — 16.00 Kar imamo, to vam damo (plošče po željah) — 17.00 Kmetijska ura: Gospodarski pomenki - 17.30 Prenos akademije iz Zidanega mosta — 19.00 Cas. vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Etnografski muzej (dr. Borivoie Drobnjakovič) Zagreb — 19.50 Prenos nmjniške poboz-nosti iz trnovske cerkve v Ljubljani — 20.20 blovenska božia pota: Legenda o Črni gori pri Ptuju. Napisal Niko Kuret, izvajajo člani rad. igr. druž. Vodstvo: Ivan Pengov — 20.50 Zabaven koneert Radijskega orkestra — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Prenos iz nebotičnika — Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 31. maja: 12.00 Valčki in polke (pl.) — 12 45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, spored, obvestila _ 1315 Odlomki iz zvočnih filmov (plošče) — 14.00 Vreme, borza — 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Lov v Jugoslaviji (ing. Ivan Ceovič) — 19.50 Zanimivosti — 20.00 Lahka glasba na dveh klavirjih (plošče) — 20.10 Socialno medicinsko razmolrivanje o vajeniškem vprašanju II. del (dr. A. Trtnik) — 20.30 Slovenski skladatelji — orkestralni koncert (Radijski orkester! — 22.0(1 Cas. vreme, poročila, spored — 22.15 Narodne pesmi (Fantje na vasi) — Konee ob 23. uri. ».» Vojaška godba — 22.36 Sramel — Varlava: 20 Pester konc. — Hamburg-Stuttgart: 19.45 Smetanova opera »Prodana nevesta- — Vratislava: 20 Orkester in solisti — Beromiinster: 20 Opera .Tartuffe« — Strassbourg: 21.30 Valčki. Ponedeljek, 31. maja. Belgrad: 20 Opera — Zagreb: 20.30 Cerkv konc. — 22 Klasični kone. — Dunaj: 19.35 Operna glasba — 21.35 Beethovnove skladbe — Budimpešta: 20.50 Operni ork. - 22.30 Cig. glasba — 23.05 Voj. godba — Trst-Milan: 17.15 Plnsna glasba — 21 Simf. konc. — Praga: 20.55 Handlova eecilijanska oda — Varšava: 20 Ork konc. — Berlin: 20 10 Pihala — Hamburg: 20.10 Ital. glasba — Frankfurt-Stuttgart: 20.10 Plesni večer — Beromiinster: 19.15 Kmfčka godba — Strassbourg: 21.30 Madjarski koncert. Torek, i. junija: Belgrad: 20.55 Arije U orkestor — Zagreb: 20 Opera — Dunaj: 22.28 Dunajska glasba — Budimpešta: 19.30 Rossinijeva opera .Seviljskl bri-vec« — Trst-Milan: 17.15 Vokalni konc. — 21 Opereta • Telefon 88 18 in srebrne krone kupujem oo najviSiib dnevnih cenah. A. KAJFE2 ur ar Mubllana. Miklošičev« 14 Cestni škropilni voz nov ali rabljen ali samo primeren sod, kupimo. -Mestno gospodarstvo v Krškem. Ck) Kdo vam bo sporočil vse novicc iz milne. hler biva nad 350.000 našiti rojakov? Noši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, vas pa vse zanima. Zalo je najbolje, ako si takoj naročite mesečnik jzttlleirckl vestnih Rafael" ki na osmih straneh poroča o življenju in delu naših bratov in sester v tujini Naročnina znaša letno za Jugoslavijo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din. Naročite si ga in pišite še danes na naslov: Oprava Izseljenskega vestnlka Rafaela, Uublfana, Tgrševa 52 Brovvning pištolo do kal. 6.36, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 8666. (k) Mizice za pisalni stroj posamezne aH več skupaj — kupim. Prelog, Marijin trg. (k) Kupujte pri naših inserentih + Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče in stari oče, gospod Franc Jemec posestnik in bivši župan danes, v 81. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 30. maja 1937 ob 4 popoldne iz hiše žalosti (Petelinje) na farno pokopališče k Sv. Agati. Dolsko, Maribor, dne 28. maja 1937. Žalujoča rodbina Jemčeva Zaslužek Živali Glasba zastonj cenikin Ženitbe In tudi več lahko zaslužite b primerno majhnim investiranjem, mesečno z delom doma. Pošljem materijal. prevzamem gotove Izdelke, — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. - »Hemlpa«, Pančevo. Bračo Jovanovič br. 20. IZ TURINGA trpežne, športni vzorci IZ OKSFORDA močne, dobro izdelane Vabijo se interesenti -razstavljale!, da se za vsa pojasnila obračajo na upravo Beogradskega sejma Beograd — Prestolonaslednikov trg 45 Gumbe, plise, entel, ažur pred tisk In monograme bltro Izvril Matelc * Ml-kes. Ljubljana, poleg bolela Štrukelj. (t) IZ FINEGA POPL1NA, modni vzorci IZ ZELENE SKALIT TKA NINE močne Telefon 28-526 PoStni predal 938 Velika izbira najnovejših motorjev, dvokoles, otroških vozičkov na oljnatih ležiščih, igračnlh vozičkov, šivalnih strojev ln delov po najnižji ceni. Ceniki fran-ko 1 »Tribuna« P. Eatjel, LJubljana, Karlovška cesta St. 4. (1) IZ FRENŽA, trpežne, modne barve TRIKO sraice, razne modne barve zlatnino nudi za birmo najceneje Ivan P a k 1 ž , LJubljana, Pred Škofijo št. 15. <1) Mnogo ceneje in boljše 81 nabavite vse vrste oblek ln perila pri Preskor, Sv. Petra e. 14. najboljših znamk, skoraj novi, ženski ln moški, ter večja izbira starih, po neverjetno nizkih cenah naprodaj pri Podpisana Jera Jelene, trg., Bukovščica, preklt-cujem žaljive besede, ki smo jih govorili ▼ moji hiši o gosp. Rant Angeli, Bukovščica, glede T J. J., Bukovščica. Prima sladko seno prešano, v balah, štiri vagone, proda Tovarna Odrga, p. Trebnje. <1) Modroce, otomane, kauče, fotelje, zajamčeno solidno Izdelano, kupite po najnižjih cenah pri tapetniku Kobilica Avgustu, LJubljana, Tyrševa 36. Tel. 22-23 PROMET« (nasproti krlžanske cer kve). Dva psička (špica) samca, snežnobela, čistokrvna. 10 tednov stara, naprodaj. Benjamin Ber-gant, LJubljana, Orlova ulica 7, (J) Pralnico in svetlolikalnico v Ljubljani, ugodno prodam. Naslov v upr. »SI.« pod št. 8687. (1) Brerpfa Malenšekovo pohištvo je najkvalitetnejše in najcenejše 1 Prepričajte se t Najnovejši modeli I ; Tovarna ln razstava: | Dravi je, tik tramvajske postaje — »Slepi i Janez« • Ustanovljeno i v SvlcI. - Dolgoletna 1 Inozemska praksa I Zaradi dvajsetletnega jubileja &% ekstra-popustl Namesto dragega (jugosl. pat. št. 1801) Bosanske češnje za žganjekuho, večjo množino, prodam. Miklošičeva c. 14, LJubljana. 1 Zanesljivo delujoč na vsakem avtu. Ia. izpričevala. V enem samem obratu 4 komadi. Prihranek 50—60% Informacije: ing, Gustav Zemžnek, Maržbar, Kralja Petra trg 4 I*HER0LD MARIBOR« Ploščice za štedilnike in oblogo stene, prvovrstne ln najcenejše - dobiš pri: Zastopnik »Somag-Wandplatten Werke« v Ljubljani, Tyrševa 53. (1 r*orn/c9 Registrirna blagajna naprodaj. Polzve se: Pu-harjeva ulica 12, pritličje Pianino v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 8669. (g) •00 do 1600 Din, dve leti garancije, šivalne stroje od 1900 Din dalje dajem na obroke. — C. Kmetlč, p. Dob 110. O) Vrtne stole zložljive, proda Tribuč, GUnce, Tržaška cesta 6, telefon 2605. (1) Nekaj voz listja na Rožniku, prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8686. Ea mal dnnrfa doflt . mucke I Ji. plofcče,gramofone,ra- mJmmrnL Ho gramofone radia I • ■ • ■ j aparate Itd. prodaj a.->• ... mo po ugodnih cenah tudi na obrohe. Lesen paviljon prikladen za biffe, nahajajoč se pri železniški postaji Otoče na Gorenjskem, ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« 8365. Ugodno naprodaj nova furnirana orehova spalnica. — Polzve se v spcu. trgovini Bojane, Poljanska cesta 1. (š) »Voigtlander« S X», kasete, rolfllm-kaseta, stativ — prodam; tudi zamenjam za dobro kolo. Seljak, Planina. (1) Moderno ln kvalitetno Kratek klavir zelo dobro ohranjen — naprodaj za 4500 Din. — Medved, Celje, Slomškov trg 7-1. (g) Srajce s kratkimi rokavi v ogromni izbiri že od 22—26 Din naprej dobite samo pri »Kreko«, Tavčarjeva 3. (1) posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, dlvane tn tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugoden nakup morske trave, žime. cvtlha ca modroce ln blaga za prevleke pohištva. vse zajamčeno — že od 1700 Din šperane spalnice 675 Din kuhinjske oprave 375 Din kuhinj, kredence 400 Din omare 150 Din postelje — Itd. Oglejte si veliko lzbero pohištva pri »OPRAVA« zaloga pohištva Ljubljana, Celovška c. 50 viJnomir Naši vozički so na patentiranih krogljičnih ležiščih. S.lieboll &. drug Gosposvetska cesta 13. Kolesa najboljših nemških znamk dobite poceni le v trgovini »Triglav«, Resljeva cesta 16. (1) dobro ohranjen, prodam za četrtlnBko ceno. Smlednik 19. d) poroči damo, ki je zmožna voditi trgovino. Dopise v upravo »SI.« pod »Mirna bodočnost« 8459. ž Srajce, moške kravate, Jn nogavice dobite vedno najceneje pri I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) cLofpeti' ^ . napoiJej% tJiorcu A. & E. SKABERNfi LJUBLJANA 3 lepe, ca. 3 m visoke dracene, ln košarico za novorojenčka. Naslov v upr. »Slov.« pod 8369. (1) Dve dekleti hlSnl poBestnlcl, pošteni, Izvrstni gospodinji, srednjih let, bi se poročili z gospodi, državnimi uslužbenci, od 30—50 let Samo resne ponudbe v upr. »Slov.« pod »Dobrosrčni« St. 8497. <ž) Avto znamke »Fiat« naprodaj. — Kornhauser Drago, LJubljana, Tavčarjeva ulica 3, tel. 32-77 Sveže najfinejše norveSko Razna posamezna okna, vrata, šipe, drugo steklo, porcelan ln lončena peč ter stroj za smetano, za mletje ledu in kave na elektr. pogon -ugodno naprodaj. - Hotol »Slon«, LJubljana. (1) iz lekarna Ur. G. Piccolija v Lfabtfani M priporoča bledim in slabotnim osebam skoraj nov, poceni naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8584. Javljam, ^fel da sem preselil trgovino kuriva na Cesto 29. Okt. (Rimska) 21. Priporočam sa Resman Lojze t«i. 33-53 Motorno kolo 260 ali 350 ccm, malo rabljeno, kupim takoj. Plačam do 10.000 Din v gotovini. Resni ponudniki naj se osebno zglase z motorjem pri Miranu Plantarlču, urarju v škofji Loki. (f) Zahtevajte povsod pristno »Jogourt« mleko od Prve ljubljanske mlekarne«, Tyrdeva cesta 17. Kolesa moška ln damska, raznih znamk, naprodaj po neverjetno nizkih cenah. — Stara kolesa Jemljemo v račun. — Nova trgovina, Tyrševa 36. O) skoraj novi. »SINGER«, »PFAFF« ln drugi — po neverjetno nizkih cenah naprodaj edino pri Lutzovo peč skoraj novo, veliko, prodam. Prelog, Marijin trg. »Diamant« motorno kolo z 08 ccm Sachsmotorjem na pedale, malo rabljeno, poceni naprodaj. Pojasnila pri vratarju tobačne tovarne v Ljubljani, (f) (nasproti krlžanske cer kve). Pisalni stroj »Ideal« novejši model, zajamčeno brezhiben, poccni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8619. O) !► 1. stanovanjska hiša s trgovskim in pekovskim lokalom v centru Šmartna pri Litiji ► 2. stanovanjska hiša v centru Smartna nasproti glavne pošte ► S. stanovanjska hiša na Kusovni ► 4. stavbne parcele na Ustju ► 5. vrt, sadni vrt, njive in travniki na Kusovni ► 6. posestvo in stavbne parcele na Loki ► 7. 2 gozdni parceli v Cerkovniku ► 8. 2 gozdni parceli t Poljanah Trgovina ?, knjigami papirjem in pisarniškimi potrebščinami je ugodno naprodaj. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Center« št. 8690. (1) ročne kovčege, torbice, nahrbtnike itd. v veliki izbiri priporoča IVAN KRAVOS, Maribor, Aleksandrova cesta 13. (1) »Ziindapp« motocikli neprekosljivi v konstrukciji, kvaliteti in varčnosti, od 200 do 800 ccm, po najnižjih cenah pri »ZUndapp« zastopstvu O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. O Drvarnico z opeko krito, prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8511. (1) Dražba realitet obline TR0GIR v Dalmaciji se bo vrSila 16. junija 1937. ob 9uri Dva šivalna stroja »Singer«, z okroglim čolnlčkom, eden 1450 Din, drugi 660 Din - naprodaj, GradaSka 8. (1) Motorni čoln s 4 HP takoj naprodaj. Polzve se pri oskrbniku Športnega kluba na Ljubljanici. (1) STYRIA IPAG, izd. PUCH PREMIER LEONANO VOLSIT PERLA so kolesa odgovarjajoča Vašim potrebam. Dobite jih po ugodnih cenah pri Justin Gustiniic MARIBOR Tattenbachora 14 Mehanična delavnica in zaloga rabljenega železa, strojev i. t. d. Novost! Motorna kolesa N. s. u. Prodamo nov električni aparat za kulianje express kave. Informacijo : Ljubljana, Gajeva ulica 6/11, soba 228. Naprodaj polnojarmenik 55 širine, najnovejšega tipa, kakor tudi žagina oprema. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8328. Eventuelno se v plačilo vzamejo knjižice slovenskih bank ali posojilnic. Posredovalci izključeni. Vsa j)ojasnila daje dr. Grašii Ivan, javni notar v Litiji. Na razpolago Imamo stalno zalogo tudi kolesa N. S. U. ter raznih drugih znamk prt tvrdkt Lokomobilo 34_40 HP, 10 atmosfer, moderna, kakor nova, — polnojarmenik^ 65 cm, — stroje za parkete in ladijski pod (Schlffboden), kompletno venccijanko In cirUularjc proda Tovarna Odrga. D. Trebnje. (1) Nova čebula egiptovska, kg 2.60 Din, in italijanske pomaranče, smokve, male vence, nove paradižnike, ugodno prodnja: Zaloga južnega .»ttilja, Ljubljana, Tjrrscva cesta 48. O) Zahtevajte pa¥sad ml Ljubljana, Celovška UR Za Din 40-— oblice dvojnike (Doppelhobel) od 42—61 mm ter razno drugo orodt« po islo nizkih cenah nndl Stanko Florjaniil ieleanlna Resljeva 3 (Vhod skozi dvoriice Vis a Tis Medic-Zanki »KAPPEL« PISALNI STROJI bo najmoderneje konstruirani, trajni tn v cenah brez konkurence. Plačilo v ugodnih obrokih. Zahtevajte neobvezno predvajanje. Rabljeni plsalnt Btrojl se vzamejo v zameno. Samoprodaja pri tvrdki: Kleindienst & Posch Maribor Aleksandrova cesta 44 » mm kovinski proizvodi, klozetni vijaki, tračnice za premi-kalna vrata, pasovi iz kosti LJUBLJANA Miklošičeva c. 17 VINO pristno in poceni dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani TELEFON ŠTEV. 25-73 Velika izbiro „Diirkopp", »Torpedo" itd. po najnižjih cenah Naš ponos Zavrgli smo stare stroje, a s pomočjo novih, najmodernejših izdelujemo tako obutev, da moremo, bodisi v kvaliteti ali v izdelavi tekmovati z amerikan-skimi proizvodi. Naše trgovine so založene z novo vrsto moških polčevljev, h katerim je priloženo kopito, nova LORD krema, flanelasta krpa za čiščenje in vezalke. To vse dobite za ceno DIN 199- Obiščite našo prodajalno in pomerite si naše zadnje modele! Neutrudljivo delamo na tem, da izpopolnjujemo našo proizvodnjo in tako moremo zadovoljiti najboljšega gospoda z najfinejšim okusom. .tehnik" j.Dantal Interesenti! letovišče Dobrava Vsi, ki želite prodati oziroma kupiti, ali dati oziroma vzeti v najem posestva, hiše, vile, pen-sione, stavbene parcele, žage, gostilne itd., obračajte se na izkušeno Posredovalnico »TRIGLAV« Aleksandrova e. 12, Maribor. Ljubljana - Miklošičeva cesla 20 Največia zaiog a tenis raketov, nogometnih žog jn potrebščin. Sedaj nad Dravinjo, niže Ptujske gore, v Halozah, se odpre z junijem t. I. Kopeli v Dravinji, obširni izprehodi po brezprašnih dolinah, senčnatih gozdovih in med vinogradi. — Penzija 25 do 35 Din dnevno. — Pojasnila daje Posojilnica v Ptuju. pride čas, da se iz družb stavbeni pohištveni pleskar in ličar, sobo in črkoslikar LJUBLJANA Gooposvetska c. 16 (pri Levu). NEMŠKA KOPAL3SCA PRINESO ZDRAVJE! 60% znižanje vožnje na nemSklh železnicah. Cenene potovalne marke Pojasnila, prospekte daje: Nemacki saobrataini biro Beograd, Kneiev spomenik 5 in drugega sadja napravi okusna marmelada in sadna žolica z Opeki0 z 10 minutnim kuhanjem. Opekta in recepti pri Vašem trgovcu. Za vkuhavanje sadja Dr. Oetkerjevo pomožno sredstvo za vkuhavanje. Zahvala Vsem sorodnikom in znancem, ki so spremili našega napozab-nega očeta, gospoda Franca Sušnika na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Jenšterle za njegovo požrtvovalno zdravniško oskrbo, čč. duhovščini, Sokolskemu društvu v Trbovljah in sokolski godbi, gasilskim četam, tovarišem in lovcem za častno stražo in za ganljiv govor ob odprtem grobu. Vsem mnogoštevilnim darovalcem krasnih vencev in šopkov, ter vsem onim, ki so v tej težki izgubi z nami sočustvovali. Trbovlje, dne 28. maja 1937. Žalujoči ostali Joghurl daje moč, Vas osveži in pomladi. remscheldske gaterlce — vodne, tračne, kakor tudi vse vrste orodja ln okov ja si nabavite ugodno pri •JBKLOi Stari trg. Teleion 25-57 Zahvala Za vse lolažilne izraze iskrenega sožalja in sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda dr. Ivana Prijatelja vseučlliškega profesorja se vsem prijateljem, tovarišem, znancem in številnim znanstvenim, kulturnim in narodnim ustanovam globoko zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo g. ministru prosvete D. Stošoviču, g. banu dravske banovine dr. M. Natlačenu, gg. rektorju, prorektorju in dekanom univerze kralja Aleksandra I., vsem gg. vse-učiliškim profesorjem, gg. ministroma Iv. Hribarju in dr. Fr. Novaku, g. predsedniku mestne občine dr. J, Adlešiču, Slovanskemu institutu, Znanstvenemu društvu, Matici Slovenski, Slavističnemu društvu, Tiskovni zadrugi, Akademski založbi, društvu Dom in Mir, univerzitetnemu uradništvu, akademski mladini in vsem, ki so počastili spomin pokojnika, se poklonili pred njegovo krsto z zadnjimi pozdravi in lepimi venci in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Globoko se zahvaljujemo gg. govornikom, ki so za slovo izrekli pokojniku toplo narodovo zahvalo za njegovo delo in Akademskemu pevskemu zboru, ki je s presunljivimi žalostinkami izrazil hvaležen spomin nanj. Prav vsem naša globoka zahvala. V Ljubljani, dne 30. maja 1937. Amalija Prijatelj In Maila Golob-Prijatelj Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei Izdajatelj: Ivan Rakovei "'rednik: Viktor CenJii " . * i/__i._it J- __.».im _ Innn^ Kar koli jo treba očistiti -čisti vse: boljše in navadnejle I Vim vsebuj« drobno zmlete substance, ki posebno delujejo In razkrajajo. T« omehčajo nečistočo, tako da s« Jo zlahka popolnem« odstrani, ne da bi se predmet poškodoval. Vim Jo zolo varčen v uporabi In vreden svoje cene. zarot čisti vse Proslava 20 letni ce majmške Včeraj popoldne se je v zbornični dvorani na-univerzi zbrala slovenska akademska mladina, da na univerzitetnih tleh obnovi misel majniške deklaracije in ob tej priliki znova opredeli večno pa še neizpolnjeno slovensko besedo. Zbornica je bi'a polna akademikov, univerzitetno oblas! pa sta zastopala g. dekan dr. Kidrič in g. dekan dr. Ehr-lich. Proslavo je začel akademik PukSič s kratko uvodno besedo. Zgodovinsko okolje in težo dni, v katerih je v maju 1917 bila izgovorjena na Dunaju slovenska beseda, je orisal v izklesanih besedah akademik g. Verbic Pavle. Akademik g. Erjavec pa je v luči poznejšega razvoja prikazal, v kolikor je majniska deklaracija ostala do denes neizpolnjena. Akad. pevski zbor »Naša pesem« je zapel -Slovenec sem«, akademik g. Peterlin pa je recitiral Zupančičevo 'Našo besedo«. Ob koncu je dekan Ebrlich naslovil nekaj besed na akademsko mladino. S proslave sta bili odposlani naslednji brzojavki; Dr. Antonu Korošcu: Slovenski akademiki, zbrani na univerzi ob priliki proslave dvajsete obletnice majniške de- cicife na univerzi I klaracije, zavedajoč se pomena te deklaracije za I slovenski narod in jugoslovansko državo, izražajo slovenskemu vodji zvestobo, z iskreno željo in močno voljo, da si slovenski narod pod Vašim vodstvom izvojuje popolno uresničenje svoje narodne pravde, katere mgočni izraz je bila majniška deklaracija: Nadškofu dr. Jegliču: Sloventka akademska mladina se ob priliki proslave dvajsete obletnice majniške deklaracije našega narodnega kneza, ki je v odločilnem zgodovinskem trenutku kot prvi podpisnik deklaracije sprožil plaz slovenskega deklaracijskega gibanja, brez katerega bi slovenska beseda, povedana na Dunaju ne odjeknila tako mogočno in učinkovito, kot )e. Z narodno himno, ki jo je stoje zapela vsa dvorana, je bila lepa proslava na slovenski univerzi zaključena, akademska mladina pa je s pesmijo in vzkliki s slovenjko zastavo na čelu, odkorakala po ljubljanskih ulicah. Tako je slovenska univerza otvorila velik praznik slovenskega naroda. V nedeljo, 30. maja blfcGiUiJČS Drama; Nedelja, 30. maja: Zaprto. — Ponedeljek, 31. maja: Zapito. — Torek. 1. junija: Zaprto. (Proslava 25-letnicc umetniškega delovanja {. Ivana Lcvarja v operi). Opera: Nedelja, 30. maja: »Veseli studenček«. Izven. Izredno znižane cene od 24 Din navzdol. — Ponedeljek, 31. maja: Zaprto. — Torek 31. junija: »Cyrano de Bergerac«. izven. Proslava 25-letnice umetniškega delovanja g. Ivana Levarja. Cerkveni vestnik MESEC JUNIJ 1937 v čast in zadoščenje presv. Srcu Jezusovemu v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Vsak dan: zjutraj ob T sv. maš« s peljem prod izpostavljenim Najsvetejšim — »v. obhajilo )>ri'j in pu sv. maši. Zvečer ob pol n kratek govor, litanije Krča Jezusovega in blagoslov. Predmet govorov: Novodobne blodnje ln duh Srca Jezusovega. r četrtcl;. dne 3. juniju: Zvečer ml |iol R do pol ii trvrta ura . Molili bomo Iz knjižnice Z Jezusom jih Oljski gori . Dobi sc prt samostanskem vratarju in zvečer v cerkveni veži. (Cena i! Iiin). r petek, dne 4. juniju: Najsvetejšo izpostavljeno zjutraj od pol (1 do pol S. Skupno zadostllno sv. obhajilo. P nedeljo, dne fi. juniju: Pratnih presv. Srca Jc-znsnvcfia: vos dan izpostavljeno Najsvetejšo zjutraj ob S. slovesna sv. mnšu zvečer, ob pol X kratka pridiga in spravna molitev spravna, procesija z Najsvetejšim (za udeležbo pri procesiji poseben popoln odpustek z navadnimi pogojt) po procesiji lilanlje Srca Jezusovega, zahvalna pesem in blagoslov darovanja sveč. I' nedeljo, 27. junija. Vsi verniki, ki so se udeležili junijske pobožnosti vsaj 13 krut. ninrcjo tn ilrm z nnvndnimi pogoji prejeti v cerkvi sv. JoŽFl'n tolikokrat popolni odpustek kolikorkrai obiščejo cerkev in molijo li očcnnšcv, li zdravnmorij in fi čast bodi. Zvečer ob pol 8 pridigi pele litanije Srca Jezusovega in blagoslov. V sredo. m. junija: Zvečer ob nnl " 'in IMnnl.tali zahvalna pesem in blagoslov. Sestanki Društvo slovenskih likovni'-, rrle.ikov ima v soboto, dne 12. junija t. 1., ob 18. uri v restavraciji pri Slonu izredni občni zbor K zanesliivi udeležbi so vabljeni vsi člani. Kino Kino Kodeljevo: Ob 3 po znižani vstopnini Pod. žarkim soncem« (Hans Alber-s), ob pol 9 in jutri ob pol 9 »Pod žarkim soncem« in »Ljubezen na povelje«. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: V nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; inr. Kamor, Miklošičeva c. 20 in mr. Gartus, Moste. V ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvet-ska c. 4 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31. I*«erasfora »OLGA« Kraniska gora, 810 m Udobne sobe z balkonom, tekoma voda. V predsezoni za 10 dni 540 Din, v sezoni 10 dni 650-750 Din. So priporoCn t0„e z. 1 Sv. Mihael na Barju. Sredi ljubljanskega barja, na zemljišču ki ga je mestna občina ljubljanska podarila, te dni postavljajo križ in mlaje na prostoru, kjer bo stala nova cerkev. V nedeljo. 30. majnika popoldne se bo pa — po krščanski navadi seveda z molitvijo — slovesno začelo z delom za zgradbo nove cerkve sv. Mihaela na Barju. Temelj tej cerkvi, ki jc v tem delu Ljubljane tako notrebna in se o n|ej govori že 40 let, je položil blagopo-kojni g. lesip Kosler. — Slovesnost se bo začela ob pol 3' (pol treh). Cerkveni govor bo imel in obred blagoslovitve prostora bo izvršil Trnovski g. župnik lanko Cegnar Zapel l*> ob spremljeva- nju godbe pevski zbor klasične gimnazije pod vodstvom g. prof. Luka Kramolca. Pobirali se bodo prispevki za cerkev. Pot je: čez dolenjski most po Ižanski cesti tričetrt ure. Udeležite 6e izredne slovesnosti! I Celonočiio Seščenje v stolnici (redno) ho v noči na prvi petek v juniju (od 3. na 4. junija) praznik presv. Srca Jezusovega, fz knjige »Večna molitev se opravi za ta praznik določena 3. molitvena ura. 1 V Križankah obhaja danes ondolna moška in mladeniška Marijina družba 35-letnico slovesnega sprejema prvih družbenih članov. V samostanski dvoren! bo v ta namen ob pol 5 popoldne slavnostna akademija, nato v cerkvi slovesen shod. Po govoru darovanje, nato sprejem novih članov in obnovitev posvečenja. Prosimo polnoštevilno! 1 Prosvetno društvo Ljubljana — Mosle priredi v nedeljo. 0. junija 1937 društven izlet na Sv. Planino pri Trbovljah, kjer bo ob 9 sv. maša. Odhod z vlakom ob 5.30, povratek iz Trbovelj ob 16.59 ali 20.47. Prijaviti se je v nedeljo 30. maja od 10 do 12 v »Domu«. 1 Stanovanjski urad ljubljanskega velesejma opozarja in ulitidno naproša vse, ki bi mogli za čas velesejma, to je v dneh od 5. junija do 14. junija 1937. ali tudi samo za nekaj večerov dati proti plačilu na raTpolago prenočišča, da javijo t akoj svoj naslov mestnemu odpravništvu. Mestni trg 27/lil, soba št. 50, ali pa ravnateljstvu velesejma. 1 Za Levarjev jubilej, ki bo v torek 1. junija v opernem gledališču izide v ponedeljek obsežna številka gledališkega lista posvečena jubilantu. Vstopnice so v predprodaji pri operni blagajni in prosimo p. n. občinstvo, da si jih nabavi v predprodaji. I Fotografska razstava v Jakopičevem paviljonu bo otvorjena danes dopoldne ob 9 in takoj dostopna občinstvu. Razstavo je organiziral ljubljan- rimotej: Fšores Maržam 30. Pater Watson S. J. 2. julija 1931: Urednik in voditelj! Irska, dežela krščanskih značajev, ga je 1845 redila; Avstralija, dežela novega krščanstva, ga je 1872 sprejela kot svojega apostola. Njej je žrtvoval svoje delo, trpljenje in življenje — eno manj ko 6C let. »Avstralijo Mariji!« je bil njegov klic. Prvo delo na njegovem misijonskem kraju je bilo: ustanovitev Marijine kongregacije za može, »Dokler mož ne prime za Marijin prapor,« je bila pogostna p. Watsonova beseda: »Vera v javnem življenju le životari«. Iz njegove kongregacije so izšli imenitni možje; med njimi Benjamin Hoare, sloveč pisatelj in urednik mnogočislanega avstralskega lista. P. Wa!son sam je bil nad 30 let urednik dveh cerkvenih listov, ki sta zelo razširjena v Avstraliji. Zlasti kongregacijski list »Madonna« se more šteti med najboljše liste vsega otoka. List priča, kaj more storiti kongregacija s tiskom! Poleg uredniških in pisateljskih del je nastopal p. Wat,son na neštetih shodih in konferencah zlasti pri mladeničih in mladenkah; O katoliški mladci in mladenke, poglejte, kakšna verska tema leži po širnem svetul Milijoni umirajo v neveri, v krivo-verstvu, v razkolu! Tudi v katoliških vrstah ni vselej in povsod jasno in mirno. Pomislite na smrt in večnost teh ljudi! Ali ne boste vstali in izročili vseh svoiih moči svoji sveti Materi, da ji pomagale v njenih svetovnih namenih?. .« Srca so se vne-mala ob njegovi vnemi. In sedaj povejmo, da je p. Watson vršil svoje apostolsko delo vsak čas: veselo in vdano. Pravile, da delajo Iako tudi drugi delavci v Gospodovem vinogradu? Seveda, toda poglejte in občudujte vedno ljubeznivega moža: Pater Watson ie bil polnih 45 let — gluh! Tega križa pa ni nikoli položil nikomur in cigana, eden pa ie neki pociganjenec s Štajerskega. Orožniki so prignali cigane v Ljubljano, ker jih je ljubljanska policija že dolgo iskala. S cigani so še tri ženeke in trije otroci. Medtem, ko možje sede v zaporih, pa ženske in otroci čepe na dvorišču policijske uprave in čakajo, kdaj bodo možje Izpuščeni. Policija je sprva domnevala, da bi bili li cigani v zvezi z lanskim umorom nekega cigana, ki ao ga njegovi tovariii zadavili in truplo na Ko-deljevem vrgli v Ljubljanico, toda pri zaslišanju se je izkazalo, da eo cigani nedolžni vsaj v tej zadevi, imajo pa seveda na vesti vse polno običainih ciganskih grehov. Policija bo izgnala vso cigansko tolpo na Gorenjsko. Po vsej hrat;'evt'nf. ,ski Fotoklub in razstavljajo samo njegovi člani. Obsega dva oddelka: umetniško in domovinsko fotografijo. Opozarjamo zlasti na veliko število fotografij, ki so bile razstavljene že na več inozemskih mednarodnih razstavah in ponovno nagrajene in odlikovane ob močni mednarodni konkurenci. Obisk toplo priporočamo, 1 Nadaljevanje sadjarskega in vrtnarskega tečaja, ki ga je priredila podružnica ^Sadjarskega in vrtnarskega društva bo v ponedeljek, 31. I. ni. ob 16. uri na vrtu g. Josipa Olupa v Vojvoda Mišica ulici 21. Predmet: 1. Praktične vaje v zatiranju bolezni in škodljivcev ter priprava primernih sredstev. 2. Nekaj o vzgoji trte. Za tečajnike je vde-ležba obvezna, vsem drugim interesentom je pa tudi vstop prost. 1 Počitniška kolonija mladih planincev bo letovala od 3, do 26. julija t. I. v Malnarjevi koči pod Črno prstjo. Interesenlje se morajo prijaviti najkasneje do 3. junija 1937. Ker je treba pravočasno vse pripraviti je priporočljivo, da čimpreje prijavite udeležbo v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta' 4/L 1 Veliko zborovanje natakarjev ter vseh nameščencev gostinskih 6trok sklicuje Zveza gostinskih nameščencev Jugoslavije, sekcija Ljubljana, dne 1. junija 1937, t. j. v noči od ponedeljka na torek ob 2 zjutraj v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Dnevni red: Nova uredba o pomožnem osebju gostinske stroke ter uredba o minimalnih mezdah — in naše stališče. Vabimo vse gostinske nameščence v Ljubljani, da se tega zborovanja brezpogoino udeležijo. 1 K uboju na Orlah. O uboju s polenom na Orlah smo zvedeli še, da se pretep ni vršil v go-stilni. marveč v nasprotnem koncu vasi. Niti Roje, niti Pajk nista bila sploh no v gostilni, marveč sta se sporekla sredi vasi. Prepir se je spočel prvotno bolj zaradi šale. Pajk je v šali zamahnil s polenom proti Rojcu, ki pa je poleno Iako nesrečno odbil, da je zadel ž njim Pajka v sence. Komisija je tudi ugotovila, da je smrt nastopila bolj zaradi velike količine zavžiie pijače, kakor pa zaradi udarca. Pajk je na Orle prišel precej opit, Roje pa ga jo skušal pogovoriti in umiriti. 1 Strokovno čiščenje oblek, parno likanje: Šimenc, Kolodvorska 8 in sprejemališče, Knaflje-va ulica 2. ZA POMLAD NOVA OBLEKA - NOV PLASC! Lepo sortirano zalogo blaga vam nudi tvrdka Dmgo §chwab Ljubljana, Aleksandrova 7 V zalogi tudi izgotovljena oblačila ali pa se na željo izgotove tudi po meri. 1 Cigani iz Kamne gorice na policiji. Večina ciganov, ki prihaja k nam, je doma iz južnih krajev. Bolj malo je znano, da je na slovenskem ozemlju doma tudi več ciganskih družin, največ seveda v Beli Krajini, v Prekmurju, v okolici Novega mesta in sem ter tja po Štajerskem. Celo Gorenjska ima lastne cigane. V Kamni gorici je doma ciganska družina Reihard, ki je oblastem povzročila že obilo preglavic. Tudi cigani, ki so doma na Gorenjskem. imajo prav take navade in lastnosti, kakor cigani po vsej Evropi. Pred dnevi so te cigane ujeli orožniki v Kostanjevici. Prijeli so tri moške, izmed katerih sta sicer dva res pristna goren ska I Železo je kradel na grobeh. Za Bežigradom ie stražnik predvčerajšnjim popoldne prijel nekega starega brezposelnega delavca, ki je nesel polno vrečo. Stražnik je vprašal, kaj nosi v vreči in delavec ie odgovoril, da krompir. Seveda «c je stražnik takoj prepričal, da je v vreči le staro železo, kosi polomljenih nagrobnih ograj s pokopališča pri Sv. Krištofu. Mož, ki je pobiral slaro železo na grobiščih, je 61 letni delavec F. Z. Pri njem so našli ludi star Kristusov kip, ki mu je prijeti tat odbil roke in noge ter vse pobasal v vrečo. Mož je nameraval Kristusov kip pač prodati kol staro železo. Policija domneva, da je možakar že dalje časa kradel na pokopališču pri Sv. Krištofu. i Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi Simandl, Kolodvorska ulica 11, tel. 24-37. 1 Uprava policije v Ljubljani potrebuie 220 m5 bukovih drv, cepanic, 130 ton premoga kosovec in 30 ton premoga kockovcc. Ponudbe je poslati do 5. junija 1937 na poveljstvo drž. polic. st[aže v Ljubljani, Šubičeva ul. 5/II. Anketa glede uredbe o minimalnih mezdah Ljubljana. 29. maja. Danes je bila na banski upravi anketa glede uredbe o minimalnih mezdah, ki ji je predsedoval gospod ban dr. Marko Natlačen. Na anketi je i > i ln zastopana inšpekcija deln |>o g. inž. Barugi, dalje TOI po gg. Kavčiču, Mujcnu in Sinerkolu, Zveza industrijcev, ki so jo zastopali dr. Uolia, dr. Koče, Vidmar Stane, Avgust Praprotnik. Delavsko zbornico sta zastopala gg. Uratnik Filip iu Stanko Jurij. Zastopane so bile tudi strokovne organizacije: Zveza združenih delavcev po gg. Prežlju Francetu in Piriliu Milku. Jugoslovanska strokovna zveza, Narodna strokovna zveza in Strokovna komisija. K uredbi, ki more postati važen korak k socialni ureditvi naših razmer, je podal svoje mnenje g. lian, ki je kot prvi izmed vseh banov izdelal uredbo, ki pomenja izrazit korak k zboljšanju bednega položaja 7000 delavcev dravske banovine. V kader delavstva, za katere ne bo odredba veljala, pripada povečini tisto delavstvo, ki ima svoje plačilne in druge delovne razmere urejene s kolektivnimi pogodbami, bodisi da pripadajo tudi pod upravo stntutov. ali pa, du je njih zaslužek priložnostni. V resnici je ta minimalna mezda ona meja, pod katero se ne more in ne sme iti. Zvišanje navzgor je še vedno prepuščeno liorbi strokovnih organizacij, da s kolektivnimi pogodbami urejajo zvišanje nad to mejo. (ilede kvalificiranih delavcev naj se pristopi k določitvi minimalne plače, kadar to žeje strokovne organizacije. Naš delovni trg je knrakteriziran z malo razvito industrijo na eni strani in veliko brezposelnostjo na drtigi, ki se rekrutira iz podeželja, obenem pa sili velika konkurenca iz južnih krajev, zato je potrebno obiti vse znpreko. ki bi se mogoče ustvarile z uredbo na škodo razvijajoči se slovenski industriji in s tein delavstvu. Delo-dnjnlske kakor tudi delojemalske skupine so izrazile svoje mišljenje, ki naj bi se izkristaliziralo na predlog delavske skupine na razgovorih med delodajalci in delojemalci. Razgovori se bodo vršili do 19. junija, na katerih se bo skušalo odstraniti vse ovire, da se bo lahko koncem junija izdala uredba, ki bo pri danih gospodarskih prilikah najbolj ustrezala. Dne 26. junija t. 1. se lio na banski upravi ponovno vršilo »posvetovanjem, na katerem se bo končno določilo vsebina uredbe. nikjer, Tazen nekoč v eni izmed svojih pesmi, kateri je zaupal svoja čustva. Ali še ta pesem mu ie izzvenela v zahvalno kitico: »Pri vas kol slap zbobneva čas; z menoj je tiha noč. Pekel in vice 60 pri va«, z menoj je maj cvetoč.« 31. P. Ingbert Naab OM Cap 28. marca 1935: Mislec in molilec! Za katoliško mladino. »Več molite in manj govorite!« jc bilo njegovo geslo. Po svoiem odločnem krščanskem nastopu je p. Naab zaslovel daleč preko mej svoje bavarske domovine in je bil po svojih vzgojnih listih: »Das grosse Zeichen,« »Meeresstern,« »Weg,« »Frohe Fahrt«; znan tudi med Slovenci. Po svojem časopisju je pridobival in vzgajal katoliško mladino za velike Kristusove cilje; za veliko katoliško skupnost. »Danes moramo delati s tiskom!« Ali v tem čascrpi-snem deln ni prva in glavna pomembnost p. Ingberta. »Vnanja organizacija,« je nekoč dejal: »se hitro naredi. Prirejanje velikih shodov in praznikov ni najtežje delo. Zoreti in do-zoreti v notranjega človeka, to zahteva mnogo časa in truda. To notranje življenje pa «e ne da pridobiti nc s petjem in nc s potovanjem; ne more se priboriti ne s sejami in ne s shodi; še manj ga je mogoče z organizacijo priklicati v življenje. To priraste mnogobolj s pomočjo milosti božje po molitvi.« V tem je bila glavna skrb in pomembnost p. Ingberla. Bog edini ve, koliko src je la globoko resni, molčeči, skoraj boječi kapucin, obrnil k Njenvul Za dozoritev v notranjega človeka je p. Ing-bert razvijal vedno le dve misli, lo pa v najrazličnejših oblikah. Prva misel je bila: Marijino če-ščenje. Na shodu v Altottingu ie iasno zatrdil: Brez intenzivnega češčen'a Matere božje se gradi duhovno življenje na pesek. Ako nam v notranjem živlienju česa manjka, kdaj je to: pomanjkanje N'udoljn, lin. majn ob 15: S veli Anton, vteh zaljubljenih patron. Uostovnnje 1'nvl- I dovieeve. Znižnnc cene. Ob '.HI: Trije vaški svetniki. Premiera. V korist i'enzi jskegu sklndn gledaliških igralcev. 1'onodoljok. 31. mnju: Zaprto. Torek. 1. junija ob ::0: Uveli Anton, vseli zaljubljenih patron. CiOKtovunJe 1'nvlc Idovlčovc. Znižnnc cene. Zadnjič. Marijinega češčenia.« Druga njegova osnovna misel je bila: Stanovska svetost. »Vestno izpolnjevanje dolžnosti; v domači hiši, v šoli, v cerkvi, v kateri koli 6lužbi. To pa z verno molitvijo in s pokornim duhom. Oprostite! Ne moremo vam vedno povedati tega, kar vleče; ker vam moramo pač povedati lo, kar je prav.« P. Ingbert Naab je umrl daleč izven svoje domovine v Konigshatnu v Elzaciji. Značilne 60 zanj besede, ki jih je v tihem trpljenju trdovratne bolezni pisal svojemu redovnemu predstojniku nekaj tednov pred svojo smrtjo: »Vse pojde z božjo pomočjo. Navajen sem, da se rad podam v vsakršne razmere in da sleherno skrb prepustim božji previdnosti. Sprejmimo vsak dan, kakor že pride in porabimo ga kar mogoče dobro. Molitev, delo in pokoro moremo pač opravljati povsod.« Sklep Majniških dni je 31; bodi torej 31 tudi teli Marijinih cvetov. Med temi smo postavili dva papeža, tri škofe in štirinajst drugih duhovnikov, v znamenje, da duhovniški rod ni tako slab, kakor sc navadno misli. Drugih dvanajst zgledov pripada drugim stanovom v moškem in ženskem poklicu. Vsi naj nam potrjujejo stavek: Svetniki nikoli ne izumro. Tudi na teh, kakor na mnogih drugih zgledih, se bo pričalo, kar je zapisal učeni bogo-siovec Adam Mohier (t 1838); »Kadar se nam nekoč razodene notranja stran zgodovine, teda-j se šele pokaže, kdo «o bili tisti, ki so zares ozdrav-ljali, dvigali in oživljali človeško družbo. Ne malo velikih junakov v državi in Cerkvi in v znanosti bo tedaj v osupli brezpomembnoeti utihnilo in iz-gnilo, dočim se bo marsikdo izmed tihih, brezpomembnih in preziranih pokazal kot resnični nosi-telj zgodovine." Pride dan, ko sc vse pojasni, obračuna in postavi na pravo mesto. Vsi pa. ki so sc in se bodo kdaj dvignili na pot svetosti, «o io in io bodo najvarneje do-segli, če so jo in jo bodo z otroškim srcem iskali in našli po Njej, ki jo Zveličariev izrek označuje vsakemu: »Glei, tvoja Mali!« 1. D.: Deklaracija svobode in bralstva »Prostost, to je nekaj, za kar bi rad dal svojo kri.« Sicer je izrekel te besede Krek (gl. DS 1917, 3131), a rekel bi jih bil lahko vsakdo, kdor ve, kaj i »omenja za Človeka svoboda. C i m bolj skuša človek — ali pa tudi narod — najti »svojo po-dobos:, tem bolj mora biti pri iskanju prost. Ni se treba prostosti bati pri človeku, ki jo išče in zahteva ne morebiti iz ošabnosti, tudi ne iz prezira do drugih, ampak iz zavesti svoje dolžnosti do sebe in do drugih. Saj se ravno pri svobodni izbiri poti najbolj pokaže, da gredo vsa pota poštenih ljudi — v isti smeri, da jih svoboda ne loči, ampak zavestno še bolj zbližuje; tudi vsa svobodna pota vodijo v Rim. Zato je prežeto vse delo narodnega voditelja, ki svoj narod ljubi, z mislijo, kako hi prinesel med ljudi več notranje in zunanje svobode. To je najdragocenejši dar, ki ga nosijo vodniki svojemu narodu in človeštvu, obenem pa največji izraz njihove ljubezni do naroda in njihovega zaupanja v narod. Da, izraz zaupanja v narod! Kakor človeku šele ob določeni starosti priznavamo polnoletnost, sposobnost, da izvršuje svoje državljanske pravice, tako mora tudi narod dozoreti za svojo polnoletnost, ko bo to svojo najbolj častno pravico znal pravilno rabiti. Po čem pa spoznamo, da je narod polnoleten! Po tem, da išče pravico, ki je v polnem obsegu mogoča samo v svobodi — v kolikor je sploh pravica na svetu dosegljiva. Na prelep način je izrazil Zupančič, zakaj je naš narod zrel za svobodo: zaradi tega, ker »smo hranili v duši neskaljen pravice in svobode zlati sen.« Sami se tega v polnem obsegu niti zavedali nismo; videl je pa to mož, ki je znal v nas brati, kakor beremo mi v knjigah; mož, ki je nas prebiral z ljubeznijo in mu je ljubezen pokazala v nas marsikaj, česar v medsebojnem grdenju, v teži vsakdanjega življenja — zasebnega in še bolj javnega — sami skoraj ne vidimo več. Pa tudi deklaracija bratstva je majska deklaracija. Ce se imenuje majska deklaracija Krekovo delo, je to treba razumeti tako, kakor sploh velika dela in velike dogodke pripisujemo posameznim osebam. Ciin bolj je v nas razvit socialni čut, tem pravilneje uvidevamo, kako so premnoga naša dela nastala pod vplivom klic in kali, ki jih je veter časa prinesel od vsepovsod. Tako je bilo tudi z majsko deklaracijo. Misli, ki so jih sprožili naši predniki, pa smo nanje sami že skoraj pozabili, so našle v Kreku moža, ki jih je globoko razumel, v svojem srcu gojil, jih med nami širil, jim zalival, skrbel za sonce in zrak — in ko je prišla zgodovinska ura, da pokažemo svoj politični veliki tekst, smo videli, da so bile naše svetinje pri Kreku v zvestih rokah. Stotere roke so bile zbrale te svetinje: Ljudevit Posavski jih je imel pred očmi, turški boji so jih pripravljali, ilirsko gibanje jim je skušalo dati kor.kretno obliko, vseslovanska misel jim je gladila pot, vojne v letih 1875—1878 in še bolj v letih 1912—1913 so pa klicale, da prihaja čas, ko se bodo te svetinje pojavile pred nami kot zastava. Kajti »ločitve ne, zdaj združenja so časi«, kakor je popravljal Krek Prešerna. In tudi za geslo politične združitve s Hrvati in Srbi je bilo treba veliko ljubezni do bratskih narodov in veliko zaupanja vanje. Krek je imel oboje, in oboje se mu je vračalo, kakor je to jasno gledal Cankar: »Kdor daje ljubezen, mu je povrnjena tisočkrat.« (XIX. zvezek, str. 59.) Kajti tudi v politiki je ljubezen najvišja. Maribor m Proračun okrajnega cestnega odbora v Mariboru sta ministrstvo in banska uprava odobrila. Žal so letos zopet zmanjšali |x>stavko za gramozanje cest za 20%. Lansko leto je znašalo zmanjšanje postavke za gramozanje 15%. To vedno zmanjševanje [»ostavke za gramozanje ima že zle posledice. Niti jesenskega, niti pomladanskega gramoza se ne more dati dovolj na ceste, ki sedaj propadajo. Prejšnje najlepše okrajne ceste, kakor na primer proti fc5t. Lenartu, Dupleku, Sevnici in Rušam, postajajo jamaste. Ni dobro, da se daje količina gramoza za vse ceste v banovini po enakem ključu. V naših industrijskih in prometnih krajih se ceste mnogo bolj izrabijo, kakor v hribovitih. Zal pa se meri količina gramoza po enem skupnem merilu. Iz proračuna je izpadla tudi važna nova cesta Sv. Lenart—Sv. Benedikt ter je tudi znižan kredit za preložitev ceste v Dravski dolini. m Podružnico kulturnega društva »Napredak« so 9i ustanovili v Mariboru bivajoči Hrvati. Predsednik mariborske podružnice je industrijalec D. Paljaga, podpredsednik ravnatelj falske elektrarne inž. Milan Kiepach, tajnik: uradnik Mario Ivan-čič, 'blagajnik: podpolkovnik v p. Jaroslav Berkič, člani uprave: carinski posrednik Adam Marič, brivec Franjo Novak, restavrater Josip Povodnik; namestnika: major v p. Filip Kumbatovič, in nadzornik ptujske policije Mladen Cabrijan; delegat za glavno skupščino v Sarajevu je sodnik okrož. sodišča dr. Tomo Turato. m Umrl je v Stritarjevi ulici 10, zasebnik g. Anton Cireiner, star 78 let. Naj počiva v miru! m Zadnja letošnja premiera v mariborskem gledališču bo drevi. Uprizori se kmečka veseloigra »Trije vaški svetniki« za penzijski sklad gledaliških igralcev. m Ljudska univerza. V ponedeljek, dne 31. maja ob 20 se vrši občni zbor Ljudske univerze v njeni predavalnici. m Majniški govori v stolnici. Danes, v nedeljo, 30. maja: Dopolnjeno je (stolni vikar g. Vinko Munda); v ponedeljek, 31. maja: Mati, blagoslovi nas (prof. Pavel Živortnik). V ponedeljek je obenem sklep majniških pobožnosti. m Tragična smrt pri plavljenju hlodov. V Rušah je utonil 33-letni delavec in splavar Konrad Saveršnik. Plavil je hlode po Dravi do mesta, kjer so jih vezali v splav. Ker je Drava sedaj silno narasla in deroča, je to plavljenje zelo nevarno. Saveršnika eo sicer tovariši svarili, naj bo previden, vendar je prišlo do nesreče. Omahnil je ter padel v vodo, kjer mu je še uspelo, da se je oprijel hloda. Vendar je deroča reka hlod s spla-varjem naglo zanesla proti sredini struge, kjer so čez nekaj časa Saveršnika zapustile moči ter je našel hladen grob v Dravi. Zapušča ženo in nepreskrbljeno deco. m Pridite in uživajte višinski zrak na krasni strešni terasi hotela »Orel«, kjer se Vam ob znižanih cenah postreže z izborno kuhinjo in izbranim ljutomerčanom. Toči se tudi »budjevačkoc in »Tscheligijevo« pivo. Ob sobotah, nedeljah in praznikih koncert. m 01» pol 8 vozi izpred Glavnega trga mestni avtobus k birmi v Ruše. m Svileno perilo, letni jopiči, klobuki, čepice, najugodneje v konfekciji Jakob Lah. Maribor. m Harfo bomo spet slišali po dolgem času na vokalno-orkestralnem koncertu »Drave« prihodnjo sredo 2. junija v unionski dvorani. m Namesto 8 dni bo rajši sedel 4 mesece. Posestnika Jakoba Petroviča v Varnici je pozvalo ptujsko sodišče, da pride odsedet 8 dni zapora, na katerega je bil obsojen. Ker se Petrovič temu prijaznemu vabilu tli odzval, so prišli ponj orožniki, katerim pa se je uprl, jih zmerjal ter jih dejansko napadel. Zaradi tega se je zagovarjal včeraj pred okrožnim sodiščem. Namesto da bi bil odsedel 8 dni, bo odsedel sedaj 4 mesece zapora, na katerega ga je okrožno sodišče obsodilo. Dobrna Na praznik sv. Rešnjega Telesa je sprejela Dobrna, ki je sedaj v najlepšem majniškem zelenju in cvetju, številne odlične može, ki so prisostvovali blagoslovitvi prenovljenih in nanovo »grajenih topliških objektov, med njimi je bil ban g. dr. Marko Natlačen, podban g. dr. Majcen, celjski okrajni načelnik g. dr. Zobec, celjski župan g. Mihelčič, načelnik tehničnega oddelka banske uprave g. inž. Skabeme, načelnik gosp. dr. Majer, višji tehnični svetnik g. inž. Dolcnec in ravnatelj zdravilišča v Rogaški Slatini gosp. Gračner. Po slovesnem sprejemu g. bana in g. podbana je ob 16 blagoslovil g. kanonik dekan Pavel Žagar ob asistenci domačih g. duhovnikov nove objekte, nakar so šli vsi zbrani h koncertu v zdraviliški dvorani, ki ga je priredilo domače pevsko društvo »Venček«. Predno so zaželi pevci izvajati pesmi, je govoril ravnatelj zdra- vilišča Dobrne g. dr. Ster o postanku in zgodovini zdravilišča Dobrne. S prirejenim koncertom narodnih pesmi so bili navzoči zadovoljni in so ga spremljali z velikim aplavzom. Vsem odličnim gostom je bila zatem prirejena v zdravilišču večerja, po kateri se je ravnatelj g. dr. Šter iskreno zahvalil g. banu za njegovo veliko naklonjenost, ki jo je izkazoval Dobrni in ga prosil še nadaljnje pomoči. Za njim je govoril g. ban, ki je pohvalil delo g. ravnatelja in ga bodril k na-daljnemu delu, obenem pa obljubil še svojo na-daljno pomoč. Med tem pa so pripravili prebivalci Dobrne g. banu lepo podoknico. Domači pevci so zapeli Mihelčičev »Pozdrav« in Ipavčev »Slovenec sem«, obenem pa so gasilci priredili bakljado. Odličnim gostom bo podoknica ostala v dobrem spominu, saj je bilo prijetno in lepo poslušati, ko se je razlegala lepa slovenska pesem po bajno razsvetljenem parku. Za prijetno presenečenje se je prirediteljem v izbranih besedah zahvalil z balkona g. ban dr. Natlačen. Ceiie c Slava 39. pešpolka. V petek je slavil 39. peš-polk svojo slavo v spomin zavzetja Črne ob koroški ofenzivi po oddelkih celjskega pespoIkaf,: Slavi so prisotvovali tudi general g. Milutin Jiejfž deljkovič iz Maribora, okrajni načelnik g. dr. Zobec in celjski župan g. Mihelčič. Na dvorišču voh' jašnice kralja Petra, ki je bila okrašena z zastavami, je bil razvrščen ves polk. Ob 10 so prinesli na dvorišče polkovno zastavo, ki ji je vojaštvo izkazalo čast, nakar je general Nedeljkovič pregledal polk. Katoliški cerkveni spominski obred je opravil pred okrašenim spomenikom na Koroškem padlih vojakov 39. pešpolka opat g. Jurak. Po katoliškem in pravoslavnem obredu je podal v lepem govoru zgodovino polka polkovnik Nečak, ki je ob koncu vzkliknil Nj. Vel. kralju Petru II. in vsej kraljevski hiši, nakar je godba zaigrala državno himno. Častna četa pa je oddala salvo. Popoldne je bila na Glaziji vojaška zabava, zvečer pa je bil v Celjskem domu družabni večer. c Šolski koncert gimnazije in meščanskih šol bo danes točno ob pol 11 dojioldne v Mestnem gledališču. Okrog 400 dijakinj in dijakov bo pelo izbrane pesmi, sodeloval bo pa tudi dijaški orkester Glasbene Matice. Starši ter prijatelji mladine in glasbe, napolnite gledališče! Kino »Metropol« Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 »ZASTAVA V NEVARNOSTI« (Coudottieri), ob 10.15 in 14 matineja »ROCKY OSVETNIKc. Jutri ob 16.15, 18.15, 20.30 »ZASTAVA V NEVARNOSTI«. c Dva razglasa mestne občine celjske. Mestna občina celjska razpisuje napravo in namestitev robnikov na Vrazovem trgu. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v sobi št. 9 na mestnem poglavarstvu do vključno 3. junija. — Občina razpisuje prav tako dobavo zdravilnega materiala za odd. IU. mestnega poglavarstva. Ponudbe je vložiti do vključno 10. junija t. 1. v sobi št. 9. c Tabor slovenskih fantov in mož v Celju. Na tabor slovenskih fantov in mož v Celju bo prišlo tudi mnogo gostov, ki bodo želeli prenočiti na privatnih stanovanjih. Zato prosi pripravljalni od-l»or, da bi mu stranke, ki bi mogle dati v času od 27. do 29. junija na razpolago kakšne postelje za prenočevanje, to javile v pisarni Prosvetnega tajništva, Cankarjeva cesta 4. c Sprejemni izpiti na drž. realni gimnaziji v Celju se bodo vršili v soboto, dne 26. junija od 8 dalje. Prošnje, kolkovane s kolkom 10 din, katerim je treba priložiti knstni list in zadnji šolski izkaz, naj se predložijo ravnateljstvu najpozneje do 23. junija. c Nižji in višji tečajni izpiti na drž. realni gimnaziji v Celju se bodo vršili od 11. do 25. junija. Za nižji tečajni izpit se je prijavilo 116 rednih učencev in 57 učenk ter 4 privatisti, skupaj 177 učencev in učenk. — Višji tečajni izpit bo delalo 48 kandidatov (med temi 13 kandidatinj). Za privatne izpite, ki se bodo vršili od t. do 22. junija, je prijavljenih 29 kandidatov in kandidatinj. Nekateri delajo izpite čez več razredov. Najden zlatnik cesarja Mag na Maks ima v Ptuju Pretekli teden je našel neki poljski delavec v Herbersteinovi drevesnici na Panorami zlatnik rimskega cesarja Magna Maksiina (383 do 388 po Kr.) Na averzu je sledeči napis D. N. MAG. MAXIMVS P. F. AVG s cesarjevo podobo, na re-verzu pa je upodobljena boginja Viktorija, ki koraka proti levi in drži v desnici venec, v levici palmo. Okoli nje besedi VICTORIA AVGVSTO-RVM. Označena je tudi kovnica S. M. TR. to je 1 Treveri, današnji Trier v Nemčiji. Tudi mestni Ferkov muzej ima že enak zlatnik. Magnus Maksimus se je rodil v Španiji. Bil je v dobi, ko je Teodozij zasedel prestol, general v Gracijanovi vojski na Angleškem. Spretno je naščuval nezadovoljno rim. vojsko na Gracijana, da bi se oklical za cesarja (383 p. Kr.) Nenadoma je vpadel v Galijo, kjer je porazil svojega nasprotnika pri Parizu. Gracijan je zbežal v Lyon, kjer pa ga je umoril Adrogast, eden izmed Maksimovih oficirjev. V kratkem času si je pridobil vso Galijo, Španijo in Angleško. Nato je poslal svojega sina Flavija Viktorja k cesarju Teodoziju, da bi se mu poklonil in ž njim sklenil zavezništvo. Teodozij je bil prisiljen, da mu je dal cesarski naslov pod pogojem, da bi ta del imperija prepustil mlademu Valentinijanu. Ma-kism ni nato pristal, ampak je zavojeval vso Italijo, kjer je ujel še Valentinijana z materjo. Tedaj je Teodozij korakal proti njemu z ogromno vojsko, da bi reišl edinost cesarstva. Blizu Siska ob Savi je porazil Maksinia, ki se mu je postavil pri Poetoviju v bran. V krvavi bitki je tam ponovno razbil vso njegovo vojsko, le skromni deli so se rešili v divjem begu. Maksim je zbežal v Oglej, kjer se je podal zmagovalcu. Teodozij bi ga skoraj pomilostil, a razjarjeni rimski vojščaki so zahtevali njegovo smrt. Strgali so mu cesarska oblačila s telesa in ga vlekli na morišče, kjer je padla njegova glava pod mečem. (388 p. Kr.) Kmalu nato je končal v Galiji tudi njegov sin Flavij Viktor pod morilčevo roko. A. S. Vrhnika Ministra dr. Korošec in dr. Miha Krek — vrhniška častna občana. Na svoji zadnji seji, ki jo je imel vrhniški občinski odbor dne 24. t. m., se je g. podžupan spominjal 20-letnice majniške deklaracije in v lepem govoru orisal zasluge našega voditelja za zgraditev naše države ter za njen napredek in konsolidacijo. V zvezi z županovim poročilom, da stojimo tik pred izgraditvijo podaljška vrhniškega vodovoda je pa govornik poudaril veliko zaslugo g. ministra dr. Kreka, ki nam je iz-posloval prispevek države v znesku 140.000 din, brez katerega bi 6e tega dela nikoli lotiti ne mogli. Občinski odbor je nato z navdušenjem izvolil naša voditelja dr. Korošca in dr. Kreka za častna ob čana vrhniške občine. Novo občinsko cesto II. reda dobijo prebivalci Nove vasi in Mirk mimo sedanjega pogorišča Ivane Ogrin na državno cesto Ljubljana—Logatec. Občinski odbor je že sklenil uvesti zadevni razlastitveni postopek. Res hvalevredno delo sedanje občinske uprave, ki stalno skrbi za nove potrebne komunikacije! ip » Trztc Starih običajev in navad imamo v Tržiču še mnogo in z vsem spoštovanjem jih držimo. Tako je vsako leto tudi za procesije v cerkvi samo oznanjeno, da se vrši vse v običajnem redu in vsaka skupina že ve, kje je njeno mesto. Dva reditelja nimata posebnega dela in vse gre v najlepšem, vzornem redu. Enako je bilo tudi letos pri telovski procesiji, ki se je izvršila v najlepši slovesnosti. Med odličniki, ki so korakali za baldahinom smo pa pogrešali naše sodišče. Patronat, ključarji in vsi predstavniik uradov so bili navzoči, le od 60-dišča nihče. Po procesiji smo šele zvedeli, da je sedanji g .sodnik tega mnenja, da mora iti pri procesiji takoj za baldahinom v spremstvu g. župana. Pojasnil mu je pravočasno g. župan, da stoletnega reda nihče ne bo spreminjal in da gre vsak predstojnik urada na čelu svoje skupine. Saj 6edaj je na našem sodišču še druga sodniška moč, pred nedavnimi leti je pa vsakokratni sodnik korakal v sprevodih v spremstvu nižjega uslužbenstva. Isto pojasnilo bi bil gospod sodnik lahko dobil tudi pri bivših gg. županih ali pri vsakem Tržičanu. In v Tržiču na udeležbo pri procesijah mnogo držimo; saj so svoječasno Tržičani še obleko vsakega javnega zastopnika premerili od vrha do tal! Litija Volitve starešinstva okrajnega cestnega odbora so bile v Litiji 26. maja' ob navzočnosti vseh 20 cestnih odbornikov litijskega okraja. Prisoten je bil okrajni glavar g. dr. Al. Gregorin. Sejo je vodil kot najstarejši član g. Titus Strmljan iz Vač. Za cestnega načelnika ie bil pri tajnih volitvah z 19 glasovi od 20 izvoljen litijski župan gosp. Hinko Lebinger. Za I. njegovega namestnika je bil izvoljen g. Nace Pevc, župan iz Št. Vida pri Stični, za II. podnačelnika pa g. Emil Koprivnikar, posestnik iz Litije. V starešinstvo pa še kot člana g. Prosenc Anton, župan iz Zagorja, ter Franc Štrubelj, župan iz Višnjegore. Litijska šolska mladina v radiu. V petek dopoldne je v dvorani na Stavbah oddajala radio program v šoteki uri litijska osnovna in meščanska šola. — Spored je bil zelo posrečen, aktualen ter je predstavljal za Litijo dostojno reklamo za turistiko in letovanje v našem lepem zasavskem trgu, ki je obdan od vseh strani z vencem hribčkov in gora, ter možnostjo prijetne kopeli v Savi. — Vse točke so bile aktualne, ter dobro naštudirane, tako da je prirediteljem za njih trud kakor mladini za korajžen nastop le čestitati. — Vse priznanje gg. učitelju Jožetu Zupančiču ter ravnatelju meščanske šole g. Vlado Rojcu. Kostanjevica Občni zbor Kmetske zveze. Prejšnjo nedeljo je bil občni zbor Kmetske zveze. Po referatu gospoda župana Likarja se je razvila debata, ki je globoko posegala v probleme sedanje kmetske mizerije. Ob zaključku so bili zborovalci enodušno mnenja, da je treba organizacijo moralno in materialno podpreti, da bo uspeh do prihodnjega leta viden. Kačja zalega. Človek bi mislil, da so to stare pravljice, kakaršne je zapisal Trdina, toda eo resnične. Evo dve: Grajski mlinar Špilar je odložil suknjič na plot tik zidu vrta g. dr. Lozarja. Nič hudega sluteč je potem suknjič stisnil pod pazduho in jo kresal domov. Tam še nič ni opazil in tudi sedaj ne, ko je suknjič vrgel pod stopnišče. Žena pa je čez nekaj časa skoro omedlela, ko je videla, da ee je iz suknjiča izmotal lep gad in se lepo komodno splazil v košarico v bližini. Slično, pa skoro še bolj čudno zgodbo pa je doživel posestnik Blaž Hajsinger iz Oštrca, ki je delal v vinogradu. V groblji ob robu je zapazil dva v klopck zavita modrasa. Vrgel je s 6ebe suknjič in naskočil stru-pejaka.. Enega je dokaj hitro pokončal, dasi sta oba vsa togotna sikala, drugi pa jo je odkuril v globel. Blaž se pa ni dal ugnati in ucvrl jo je za njim. Dobil ga je in modras se mu je postavil v bran in besno sikal. Končno pa je le podlegel. Hajsinger se je vrnil, oblekel suknjič in počasi racal proti domu. Kar naenkrat pa je začutil čudno otepanje po ledjih, segel je z roko, da bi se prepričal, kaj mu nagaja, pa joj, zagrabil je za modrasov rep. Skoro bi se bil posestnik sesedel in v strahu zgubil veo razsodnost, p« je še k sreči hitro suknjič vrgel v stran. Šele, ko je prišel do sape, se je lotil modrasa in ga končno ubil. Bil ie to izredno lep •»ksemplar. Z razstave cerkvenega perila za cerkev sv. Tero-zike na Kodeljevem. Razstava je odprta samo še danes. Jesenice Danes ob 3. uri in pol šesti in ob pol devetih v Krekovem domu film »Taras B u 1 j. b a« po istoimenskem ruskem romanu N. Gogolja. V glavni vlogi Hari Baur, znan iz filma Nesrečniki. Za dodatek Kronanske svečanosti v Londonu, kulturni film i. dr. Dravograd Trzni dan in to vsak petek, je uvedla dravograjska občina, kjer bo okoliški prebivalec lahko ponudil v nakup vse kar pridela. Knjižnica Prosvetnega društva je odprta vsako nedeljo po prvi in drugi maši, v društveni 6obi mežnarije. Poslužujte se knjižnice in prijavite svoj vstop v Prosvetno društvo. Iz Julijske krajine Novomašniki goriškega centralnega bogoslovnega semenišča posvečeni v tekočem letu f937 za škofije Gorica, Trst in Poreč. Za goriško nadško-fijo Slovenci: Bizjak Franc, Filej Mirko, Gnjezda Štefan, Kušman Jožef, Podobnik Bronislav, Srebr-nič Herman, Šarf Stanko, Špacapan Bernard, ter Italijani: Ciimona Štefan, Magrini Angel, Modotti Teobald; za tržaško škofijo Slovenci: Cek Štefan, Kocijančič Lojze, Svet Franc, ter Italijani: Deli6e Afilij, Fochesatto Jernej, Latin Leopold, Marin Ivan, Štefani Marij, Tosolini Dominik, in končno za poreško škofijo Italijan Baldin Atilij. Težko je zbolel g. Jože Ivančič, župnik v Še-breljah na Cerkljanskem. Priporočamo ga v mo litev. Konec šolskega leta. Goriški šolski oskrbnik razglaša, da bodo vse ljudske šole na Goriškem zaključile letošnje šolsko leto s 15. junijem. Do 30. junija morajo biti dovršeni tudi vsi predpisani izpiti. Dve novi sv. maši. V nedeljo 23. t. m. smo slovesno praznovali dve novi sv. maši: eno v Mir-nu pri Gorici, drugo v Medani v Brdih. V Mirnu pri Gorici je zapel prvo sv. mašo g. Bernard Špacapan. Ko se je v soboto zvečer novo-mašnik pripeljal v rodno vas, 60 ga vaščani slovesno sprejeli in ga spremljali k blagoslovu v župno cerkev. Po blagoslovu je povabil zastopnike lokalnih oblasfev — župana, političnega tajnika, poveljnika orožnikov in še par drugih — na 6voj dom, kjer jih je prijazno pogostil in 60 mu gospodje izrekli 6voje čestitke, domači fantje so mu pa zapeli podoknico in zažgali tudi več umetnih ognjev. V nedeljo je bila vsa vas v radostnem vrvenju. Na nogah niso bili samo domači duhovljani, ampak tudi iz vseh sosednih župnij so prihitele stotine gostov, ki 60 s svojo navzočnostjo hoteli podvigniti radost in pomembnost dneva. Med veselim pritrkovanjem so ob deseti uri spremljali duhovniki, svatje, pevci, belo oblečene deklice in velika množica ljudi novoniašnika iz žunnišča v župno cerkev, katero so fantje okusno okrasili. In tu je potem novomašnik ob sijajni asistenci in ob globokem ganotju nadrejene množice daroval nebeškemu Očetu svojo prvo daritev. Svojo zahvalo za nedoumljivo 6rečo, ki jo je doživel, je g. novomašnik gotovo združil z gorečo prošnjo za vse, kar ljubi. V vznesenih, bodrečih besedah je slavnostni govornik župnik g. Stanko Stanič iz Pod-gore prikazal vzvišenost in blagoslov duhovniškega poklica in dal novomašniku obenem s čestitkami tudi 6mernice za novo pot. Kako je bilo po cerkvenem opravilu, katerega je zaključil radodaren ofer, pri svečanem obedu na novomašnikovem domu, ne izprašujte! Kdor pozna živahnost naših Mirencev, ve, da je šesfdesettorica zbranih bila židane volje, da ni manjkalo lepih zdravic, klenih misli in živega petja. Bil je dan. kot si jih želimo še in še. Tudi poročilo, ki 6mo ga prejeli o novomaš-niškem slavju v Medani v Brdih zveni enako veselo kakor mirensko. In kdor pozna Medano, ki se rada postavi in ji Brici tudi radi priznavajo nekako prvenstvo, se temu ne bo čudil. Ce pa še pomislite, da že od leta 1852 v Medani ni bilo nobene nove maše, potem ni treba še posebej poudarjati, da so Medanci »napeli vse v povzdigo tega dne«, bi rekli z njihovim uradnim pesnikom. Umevno, da so svojega novomašnika Mirka Fileja slovesno sprejeli na predvečer, naravno, da so mu na vso moč pritrkavali in nič čudnega, da so vabili in privabili skoro vsa, zlasti pa zapadna Brda. Ko je okrog desete ure šel novomašnik v slovesnem sprevodu duhovščine, belih deklet, sorodnikov in gostov iz župnišča v cerkev, je gneča na trgu sprevod precej stiskala in več ljudi kot jih je zajela hiša božja je 6tala zunaj. Na stopnišču pred vhodom je pozdravila novomašnika belooblečena deklica v krepkih verzih in mu je poklonila krasen šopek. Cerkveno petje v lepo okrašeni cerkvi je bilo na višku. Slavnostno pridigo je imel g. župnik Jože Abram iz Pevme. Svoj govor je naslonil na evangelij praznika sv. Trojice in duhovito naznačil globokost in misterioznost duhovniškega zvanja. G. novomašnik je pri svoji prvi 6V. daritvi presenetil vse, ki ga niso pobližje poznali, s svojim krasno izvežbanim pevskim glasom. Skoro bi človek rekel, da dobrotni Oče_ njegovih prošnji — in bilo jih je gotovo mnogo in iskrenih — ne more odkloniti, ker zna tako lepo prositi. Slovesnost sv. opravila je še dvignil č. g. prelaf dr. Toroš, medanski rojak, ki je v polnem ornatu visokega cerkvenega dostojanstvenika asistiral. Ker že skoro osemdeset let, že izza Bleiwei-sovih »Novic«, nismo pisali o nobeni novi sveti maši v Medani, dovoli mi dragi »Slovenec« še paT vrstic, 6aj mi misli kar kipe od veselja, ki ga je naša vas doživela ta dan. Ne bom govoril o velikim ofru in ne o slovesni zahvalnici po popoldanskih šmarnicah, omenim naj samo še posebnost: slovesna pojedina je bila v prostorni, zračni, a lepo okrašeni lopi. ki ie razpoloženje zbranih gostov — razen č. duhovščine so bili navzoči samo sorodniki in ožji prijatelji — tako razigrala, da so se kresale misli in smejala lica skoro samo v verzih. Vladala je vedra in bodra domačnost. ki zbranih kar ni pustila narazen. Naj zaključimo: obe novi maši pričala, da naSe ljudstvo spoštuje svoje duhovnike in ceni njih prv žrtovalnost ter si želi vsako leto čimveč novih maš, saj v njih vidi svoj obstoj in bodočnost.