97. Stnllka. I LlubljoBl, i toni, 21. aprila 1913. XIII. 1810. i .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto. K 24 — pol leta.......a 12 — četrt leta 6-aa mesec . 2 — v upravništvu prejeman: celo leto ....... K 22*— pol leta ...»».. . 11*— četrt leta •....... 550 na mesec •••••« ■ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Knmflova ulica št, 5 (v pritličju levo,* telefon SI 34. iihala vsak dan svete* trviemsi nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t, d., to je administrativne stvari mi« iii Posamema številka velja 10 vinarjev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna«« telefon it 85. .Slovenski Narod* velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko; celo leto .•••••« K 25*— pol leta • 13 — četrt leta .......650 na mesec ..«••• • 230 za Nemčijo: celo leto ... . • K 30*— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ....... K 35,— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo). Hnaflova ulica st 5, telefon st 85. Kritičen dan. D u n a j, 28. aprila. V najbližjih dneh se bo odločila usoda Skadra. Po konferenci, ki se je vršila v soboto zvečer pri cesarju, je odposlal grof Berchtold evropej-skira velekabinetom novo noto. v kateri navaja predloge, ki jih bo na današnji london. konferenci stavil avstrijski veleposlanik ter prosi, da naj velesile podajo svojim londonskim zastopnikom take instrukcije, ki bodo omogočile definitivno sklepanje o sredstvih, katera bi bilo podvzeti proti Orni gori. Berchtoldova nota poudarja, da poostritve blokade ni smatrati za primerno sredstvo, ker je Crna gora vsled aprovizacije s srbske strani z živili zadostno založena. Avstrija smatra, da je treba kralja Nikolaja še enkrat nujno pozvati, naj nemudoma izroči Skader, obenem pa že danes določiti koercitivne korake za slučaj, da bi ostal poziv brezuspešen. Avstrija si pridržuje pravico postopati na lastno pest, čim bi smatrala današnje sklepa londonskih veleposlanikov za nezadostne, oziroma ako bi do definitivnega sklepa sploh ne prišlo. Dunajska nota kaže, kako kritičen je današnji^dan za razvoj nadalj-nih dogodkov. Že opetovano smo poudarjali, da se je mogoče izogi.iti dalekosežnim evropejskim zapletljajem le tedaj, če se evropejski koncert ne razbije. Ako se velesile danes ne ze-dinijo, potem moramo računati z dogodki, ki lahko ob zadnjih iskrah balkanske vojne zanetijo evropejski požar. Kajti brezdvomno bi samostojna akcija naše monarhije proti Crni gori izzvala vse posledice, ki jih predpostavljajo vojaške konvencije zaveznikov za slučaj napada oa tretje strani. Naša diplomacija je gotovo dobro informirana, da bi avstrijsko-čr-nogorska vojska ne ostala lokalizirana. Raditega smatramo, da ni vse železo, kar kujejo dunajski diplomati in tako vroče juhe ne bodemo jedli, kakor jo je skuhala Berchtoldova nota. Na drugi strani pa je tudi res, da se bodo ostale velesile, ako hočejo ohraniti evropejski mir, morale čim najbolj prilagoditi avstrijskemu stališču. Politični krogi izključujejo za-raditega možnost, da bi prišlo do revizije londonskega sklepa o bodočnosti Skadra. Splošno pa se tudi pričakuje, da bo današnja reunija sklenila nekak ultimatum, v katerem bo pozvala Črno goro, da nemudoma izroči Skader. Ko oodo te-le vrste natiskane, bodemo za londonske sklepe že vedeli. Vedeli bodemo zlasti, ali in katera nadaijna nasilna sredstva so veleposlaniki sklenili. Sodimo pa, da se Avstrija ne bo prenaglila tudi ako danes glede koercitivnih sredstev nc pade popolna odločitev, ter se velesile le v principu izrečejo za poostrite**' postopanja. Kajti na podlagi tak ;-ga rezultata bi se dalo samostalno postopanje monarhije težko upravičiti in bi izgledalo naravnost kot lahkomiselno izzivanje mogočih konfliktov. Z italijanske strani se nam sicei zatrjuje, da nikakor ni izključeno, da poverijo londonski ambasadorji posamezne velesile z nadaljnim postopanjem. V poštev prihajajo Avstrija, Italija in Anglija (ki ima svoje čete na Malti, torej »precej« pri rokah), ki bi kot mandatarice imele izdelati podroben načrt za eventualne potrebne vojaške operacije ter jih tudi skupno izvesti. Ako se to zgodi, potem vsekakor ni pričakovati, da bi se »interna- :i,onalna vojska« pričela z ono nujno brzino, o kateri bobna že cele tedne ^ dunajsko časopisje. Računati moramo seveda še v^dno z eventualnostjo samostojnega nastopanja Avstrije. Nervoznost, ki se je po padcu Skadra polastila dunajskih diplomatov, postaja čim dalje večja. Vesti o načrtih Esad pase so bile za naše državnike popolnoma nepričakovani udarec. Oii-cijozni listi se danes zvečer sicer krčevito trudijo dokazati, da je Esadova proklamacija le malenkosten trik kralja Nikolaja in da so Esad pašini načrti le pobožne sanje o kraljevski slavi, toda prisiljenost gleda iz vsake vrste teh izvajani. Mettd Freie Presse« se je morala odločiti, da prizna vsaj košček resnice, poudarjajoč: monarhija bi mogia priti v položaj, da pridobi Skader z nasilnimi sredstvi onim Albancem, katerih bodoči knez in katerih armada so se baš Skadru odpovedali. Kakor je videti, se tudi v dunajske liste ukrade včasih kak razumen stavek. 2e danes se sme reči, da je stopilo z nastopom Esad paše albansko vprašanje v popolnoma novo situacijo. Kajti, če tudi bi velesile nekoliko nepričakovanega novega kralja ne priznale, ter bi zlasti Italija in Avstrija svoj protest udejstvile morda z zasedenjem albanske obali — zadeva, bi s tem še nikakor ne bila odpravljena. Esad in Pjavid imata armado, ki šteje nad 50.01)0 mož, imata za seboj vedno več aibanskih plemen in nobena ev-ropejska država bi ne prevzela naloge, poditi Esadovcc iz arbanaških gora. Ako pa bi Evropa poskusila postaviti proti Esad paši »svojega« kralja, potem pripenja za Albanijo doba novih krvavih notranjih bojev in na mah bi bila Albanija element skrajnega vznemirjenja za vse balkanske zaveznike. V tem slučaju pač ni dvomiti, kako bi se razvili dogodki . . . Cim bolj premišljujejo dunajski krogi," tem bolj se zavedajo daleko-sežnosti Esad pašine akcije, ki grozi upropastiti poslednji uspeh naših državnikov. Pri vsej resnosti položaja s .j danes smejejo evropejski politiki komičnemu prizoru: mogočna avstrijska armada pripravlja svoje sile da noloži Skader na oltar albanskemu narodu, katerega presumptiv-ni vladar ga istočasno vrača Crnogorcem v dar. Esadova afera potrjuje naše državnike v prepričanju, da je mogoče rešiti nevarno zavoženi položaj le s takojšne in najenergičnejšo akcijo. Nemški in ruski veleposlanik sta danes konferirala z grofom Berchtol-dom. Naš zunanji minister je gotovo že podučen, kaj se bo danes zgodilo v Londonu. Pri nas, kjer vlada od dne, ko so nastopili kritični časi popolni absolutizem, je sedaj vse odvisno od njegove vesti, od njegovega čuta odgovornosti. Sivolasi vladar želi, da se redijo spori diplomatičnim potom. Njegova želja prihaja vsem avstrijskim narodom iz srca. Naj bi bila našim državnikom povelje. Hriza na ftmetiji. Dopis z Dolenjskega. V »Zarji« od srede razpravlja dr. S, pod gorenjim naslovom o letošnji nozebni katastrofi in splošni kmetski mizeriji. Ker je članek pisan s splošno ekonomičnega stališča, opozarjam nanj in mu dodam nekaj pripomb. Slovenski vinogradnik je od poznih mrazov res kruto udatjen in mu tega udarca ne bo omilila pomožna akcija, ki se napoveduje iz državnih in deželnih sredstev. Kolikor se sedaj po časopisih oznanja, bo ta po-možna akcija obsegala le ceno dobavo galice in žvepla za preganjanje peronospore in oidija. Kajti zadnja leta daje država podpore le v b^agu, ne v gotovini. Pri tem pa se podprejo v prvi vrsti — ne vinorejci in poljedelci, pač pa gotovi špekulanti in razne gospodarske zadružne organizacije, od katerih še do danes ni dognano, je li je imel slovenski kmet od njih več haska ah škode. Bodimo -odkritosrčni: zadružništvo se na Slovenskem ni obneslo in se tudi ne bo. Država naj bi raje pomagala s cenim ali brezobrestnim posojilom za konvertiranje dolgov in vzdrževanje posestev. Pri nas peša živinoreja in naš kmetovalec se vse preveč zanaša na jesenski pridelek v vinogradih ter stavi celega leia upanje in kredit na ta račun. Naše gmajne, ki so bile Dolenjcem edini pašniki, je država potom agrarnih onera-cij parcelirala, kar je povzročilo same medsebojne prepire. Namesto komasacije zemljišč je država še bolj razsekala naše grunte. Kmetje že sami preveč parcelirajo ter ima posameznik že toliko razmetanih fiik, da se rtikdo ne spozna in naše zemljiške knjige kar tekmujejo v nepopolnosti. Posledica so vedne pravde, kar uničuje kmetsko premoženje nahitroma. To mi bo g. dr. S. lahko iz lastne poklicne izkušnje potrdil. Dolenjci bodo od pozebe najbolj trpeli; novomeški, kostanjeviški in krški okraj ter Bela Krajina že zdaj občutijo veliko pomanjkanje kmetijskih delavcev in letošnji novi izse- ljenci bodo to pomanjkanje še povečali. Svarila časopisov: ne hodite v Ameriko ne posluša noben in še tako rodoljubne fraze ne izdajo nič. Mi imamo diplomacijo, nimamo pa državnikov, ki bi bili zmožni in voljni povzdigniti blagostanje naših kmetij in odpraviti to kmetsko mizerijo ter s solidnimi pridobitnimi sredstvi obdržati naš kmetski naraščaj na njega lepi zemlji. Naši izseijenci bodo drago kupovali v Kanadi nova zemljišča, v stari domovini pa bo stala njih zemlja neobdelana. Dr. S. meni, da je sedanje in zadnjih pozeb kriv sortiment nanovo zasajenih trt iz toplih krajev. Ta trditev splošno ne velja. Žametasta črnina je gotovo najstarejša trtna vrsta na Dolenjskem, ki velja osobito v kostanjeviškem in krškem okraju za kvantitetno vrsto prvega reda in je znani cviček njen poglavitni produkt. Ta naša črnina ni iz gorkih krajev in je gotovo vajena dolenjskega obnebja; pa vendar je ta črnina strahovito pczebla. Pozebla je tako, da so ponekod celi rezniki in celi šparoni ob vsa — tudi stranska očesca, ki so bila še v volni in niso pognala. Splošno se sodi, da je črnine povprečno v vseh krajih pozeblo 80 oo 95 c/o. Nasprotno pa so se nekatere nove vrste, kakor rizling in beli bur-gundec, dalje rdeči veltlinec in Portugalka dobro držale. Te vrste gotovo niso domače in so se morale po obnovi vinogradov šele akiimatizirati. Zalibog se te vrste napram črnini v veliki manjšini, vsled česar je katastrofa tako huda. Pametno bi storili Dolenjci, ko bi rizling bolj zasajali, ki je (razen napram oidiju) splošno jako odporna vrsta. Riziingovo vino se visoko ceni in se tudi dobro drži. Dr. S, meni dalje, da je s proti-alkoholičnega stališča dobro, da na Slovenskem nova trta nima zanjo ugodnega obnebia. Jaz pa pravim, da take pozebne in druge uiine v naših vinogradih ne bodo pregnale alkoholizma od Slovencev, pač pa bi ga v zaporednih nastopih pospešile. Ozrimo se samo na čase, ko je filoksera uničila stare nasade. Pili smo samo tuje vino in je drago pla- listek. Pomladni viharji. F. K. (Konec.) Smehljaje je strmela v ogenj in molčala. Zdelo se ji je, kakor da jo neznana moč sili, da bi vstala in šia za njim, za Miletom, krepka, trdna. Za njim Je hotela, ker ga je ljubita in se bala, da zareže preko nje perot duše v val solnčnega ognja. Bala se je samote in nemoči, bala se je njegovega hrepenenja, ki je strmelo vse višje, kakor pa je ona mogla. »Saj ta bolezen mine in t2daj pojdem s teboj, kamor boš hotel.« Potok, osločen v skalno strugo je presekal bregove in se razlik »Včasih, pozimi, ko sem sedel ob tvoji postelji in ti božal znojno Čelo, se mi je zdelo, da te izgubim. Bila si tako slaba, da ses ni smela krepka misel dotakniti tvoje duše in vsa uboga, majhna si bila, kakor dete. Tedaj sem obupoval nad samim seboj — bil sem zasneženo drevo v poljani.« Njene velike zamišljene oči so zaprosile. »K tebi!« »Veruj, Silva! Bodi močna, krepka! Glej! Moje telo je polno zdra\ja — tudi ti si zdrava. Ako stopaš med polji, ne opaziš bolezni. Ni je. Zagon moči divja preko klubujo-čiii bitij — vsepovsod je življenje. Bodi moja in popeljem te iz samote v luč sladkosti, dam ti spoznanje tvojega telesa.« Nem smehljaj ji je obkrožil ustna, v očeh je vzplamtel žarek zavisti in odločnosti. Nagnila se je k njemu. »Da, Mile, ti edini, nad vse ljubljeni... Jaz sem močna, zdrava, jaz hočem s teboj...« Prijel jo je poi pazduho in jo dvignil. Oprla se je na njegovo ramo. »Mile!« Počasi jo je peljal k oknu in ga odprl. Vihar je planil v sobo in se razmahnil po kotih. V njenih dušah se je razpredla divja pesem v stoteren odmev. »Poglej!« V dalji, kjer je lilo raztrgano nebo za horizont, je gorela zvezda. V vrtu je pokalo in šumelo. Visoki topoli so se sklanjali, kakor črni menihi in omahovali. V njih vejah so grebli p^sti besnih vetrov. ^Pomlad,« je dahnila Silva in razprla oči. »Ustvarjanje!« Topoli so omahovali,.. Vzduh je palil, kakor pekoč plamen v lice in telo, razgrebel je duše, omamil misli. Marin je vztrepetal. »Silva! Ali čutiš ta klic, ali razumeš to divjo minuto?« Napol onemogla se mu je ovila krog vratu. Bila je, kakor sokolića v gori, ki se s poslednjim naporom oklepa z ostrimi kremplji razgrizene skale, da bi jo ne zgrabila premoč in jo zalučala ob steno prepada. Slutila je Miletovo hrepenenje, spoznala je svojo slabost in vsa njena duša je kričala v bolesti zapuščenosti. »S teboj! Hočem, hočem...!« »Ti me res ljubiš?! Silva! Ti mi hočeš darovati mojo pomlad, dušo ...« Pritisk nežne roke mu je bil odgovor. Njegova roka je zdrsnila ob oboknicah in posegla skozi temo krog šibkega pasa. »Ti si razumela?« Molk. Počasi je zaprl okno. Čutil je trepet njenega telesa na svojem. »Silva!« Šepet je dihnil v njegovo lice. »S teboj!« Za hip mu je zastrla megla oči. Z divjo silo je privil k sebi bolno dekle in se vsesal z ustni v njen vrat. »Mile, m&j Mile! Ti edini!« Dvignil jo je v naročje in stopil od okna. Bolestno - blazen krik se je zasekal v mrak. Molk. Nekaj je zaprasketalo, luč je udarila ob ovoj teme, zarila se vanj s tenkimi curki, ga raztrgala in se razlila v zrak. Silva je ležala na postelji, oblita z žarom smeha in bolesti. Njene oči so bile široko razprte, kakor bi strmele v daljno, silno spoznanje. Na njenih ustnih se je črtala tenka proga strjene krvi. Marina je zagrizlo v sencih in planil je k njej. »Siiva!« Ni se ganila. »Silva!« Prijel jo je za roko In ji pobožal obraz, a bliskoma se je opotekel s hripavim vzklikom nazal in si zakril obraz. »Zakaj sem te ljubil!« Njegova duša se je krčila v silni bolesti in spoznanje je kanilo v njo, kakor led. Sesedel se je na stol in zagrebel prste v lase. Njegove oči so se iz-buljile in zalile s krvjo, nit misli se je pretrgala. Obraz je bil, kakor izsekan in telo je trepetalo. ♦*In vendar si dejala, da me lju- biš. — Silva!... Ti nisi bila z menoj ... ne, ne... ti nisi...! Trop senc mu je udaril v oči, v možganih ga je zapeklo, posegel je z rokami pred se, se zagnal in z divjim vzkrikom skočil nazaj k postelji. Vrgel se je na mrtvo truplo in ga po-ljuboval, kakor blazen. »Silva, Silva!« Olas se je lomil v kotih samotne sobe in pust odmev je top zamrl v poltemi. Marin je stopil z njenim telesom v naročju nazaj k oknu in ga odpri. Črn potok noči se Je vlil čez in čez. V divjem taktu orjaške ritmike razpaljenih elementov je bila melodija viharja, kakor bič čez naravo. »Glej, Silva, glej! To mladost, to strast... Silva! Ali čuješ:« Tisti hip se je nekaj streslo v ozračju, nekaj je siknilo, usekalo v oblake, da je krvavordeča luč vztrepetala vseokoli. V megli so omahnili topoli in zaječali, nato se je čul šum lomečih se vej. Marin je zatisnil oči in se umaknil Srce gora se je zmajalo in zastokalo ... Plaho je pogledal v noč. »Topol je padel.. .c Tih nasmeh mu je oblil bleda ustna, ko se je ozrl na Silvo in ji po-giadil kse. _ Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 97 šiev. čevali, kdor ni zmogel za vino, Je segel po žganju. Statistika o porabi žganja izkazuje za takrat lepe številke in jaz sem prepričan, da se je žganjepitje ravno tiste čase na Dolenjsko najbolj zaneslo. Od kmetove* ga izhajanja je zavisno ori nas vse in prav ima dr. S., da se vprašuje, kaj bo počel meščan: obrtnik in trgovec? Tudi advokatom bo šlo slabše; samo duhovnik bo še našel svoj delež neprikrajšan, kajti na kmetih mora biti vera najprvo plačana, potem pride vse drugo. Potrebno je tedaj, da se za kmetsko vprašanje zanima vsak izobraženec. Kmetijstvo je najvažnejši del narodnega gospodarstva vobče >n če gre Človek po sveiu.vidi, koliko dajejo druge države za poljedelca. Pri nas pa dobimo k večjemu »par pohabljenih žrebcev«, kakor pravi dr. S. Veliko svojega zla pa zakrivi kmet sam.Vse preveč po semnjih hodi in preveč trguje. Živina se največkrat nima časa odpočiti, tako jo gonijo od semnja do semnja. Doma zastaja delo, iz kupčij pa se zopet rode drapre pravde, pri katerih se trati Čas in denar. Plemensko živino moramo drago kupovati v tujih krajih in poteče več desetletij, predno se potomstvo prilagodi hrani in zemlji. V zadnjem Času pa ie kmeta potegnila Še dnevna politika v svoj vrtinec: gospodujoča stranka je izročila kmetu težavna in odgovorna mesta v javnosti, katerim ni dora-stel. In tako gre kmetska kriza naprej brez konca. —č— afera zagrebškega uradnega lista. Kakor se je zdaj dognalo, je napisal uvodnik v hrvaškem uradnem listu »Narodne Novine« o zavzetju Skadra, v katerem se proslavlja uspeh Črnogorcev, šef-urednik tega lista Zindl, ki je najboljši prijatelj kraljevega komisarja Čuvaja. Zindl je, kakor je v Zagtebu splošno znano, v najožjem kontaktu s kraljevim komisarjem Čuvajem. Preiskava proti redakcijskim članom »Narodnih No vin« je dognala, da gre v tem slučaju za intrigo urednika Zindla in policijskega Šefa Spor Čiča sporazumno s kraljevim komisarjem Čuvajem proti sedanjemu banovemu namestniku dr. Unkelhauserju, ki so ga m ali s tem nemogočega napraviti. Ta uspeh preiskave pa potrjuje tudi dejstvo, da sta dr. Unkelhauser-ja prav ostro napadla zaradi tega članka »Pesti Naplo« in pa dunajska »Reichspost«, ki sta notorična pristaša kralj, komisarja Čuvaja. V budimpeštanskih krogih je to dejsrvo povzročilo veliko senzacijo. HrvaŠki minister Josipovich, ki ni prav posebno velik prijatelj Čuvajev, se je baje izrazil, da je skrajni čas, da se odstrani mož, ki vporablja najnižja sredstva, da odstrani svojega nasprotnika. Preiskavo so uvedli baje tudi proti bivšemu drž. pravdniku dr. Markoviču, sorodniku Cuvajeve-mu, in proti policijskemu šefu Spor- čteu. Med vojno in mirom. Zopet nova situacija. Včeraj so sedeli diplomati v Londonu zopet skupaj in so sklenili, da se za enkrat zopet nič ne zgodi. Pač nekaj so vendar storili: govorili so o svoji edinosti in so se zavzemali za ohranitev miru, izjavili so, da bi bilo dobro še nekaj časa čakati in govorili so o kompenzacijah, o albanskih mejah, o Albaniji sami in njeni ustavi in o svoji najnovejši blamaži, ki jo jim Je naklonil bivši poveljnik Skadra, Esad paša. Ginljiva so poročila iz Londona o konferenci veleposlanikov. Tako pravi ena londonska brzojavka, da so govorili veleposlaniki zopet za to, da naj se še nekaj časa počaka, da ima kralj Nikola časa, da si premisli svojo situacijo, pred vsem pa, ker je postopanje Esad paše vsrvarllo popolnoma novo in popolnoma nejasno situacijo. Naglašali so nadalje tudi, da bi nastala v Skadru popolna anarhija, če bi kralj Nikola seda] odpoklical iz Skadra svoje čete. Zato ie treba vzeti že sedaj v pretres vprašanje Albanije in zlasti albanskega kneza ter obe vprašanji vsaj v principu rešiti. Potem šele bo mogoče napeti proti kralju Nikolaju, če bi se ne hotel ukloniti zahtevam velesil, druge strune. Temu predlogu je ugovarjal avstrijski zastopnik, da velesile vendar ne zahtevajo, da bi kral] Nikola Izročil Skader Albaniji, marveč zahtevajo, da izroči mesto velesilam, zastopanim po poveljniku mednarodnega brodovia. Tudi Esad paša se ne bo mogel upirati velesilam In jim ne bo mogel zabraniti, da izvrše, kar so sklenile glede Skadra, mnogo lažje pa bo nastopati proti njemu« če bo Evropa napram črni gori že izvedla svojo voljo. Rusija in Francoska sta, kakot poroča »Frankfurter Zeitung« z Dunaja, na konferenci veleposlanikov izjavili, da se pridružita predlogu, da nal nastopijo velesile proti Črni gori s silo, samo, če obljubi Avstro-Ogr-ska že danes, da bo potem pristopna koncesijam Črni gori ob Jadranskem morju za predajo Skadra. S tem predlogom se je Rusiji in Francoski posrečilo zadevo zopet zavleči, poleg tega pa so si izprosili veleposlaniki tudi še časa do danes popoldne, da sporoČe svojim vladam sklepe konference it. da dobe nove informacije. Končno se je vendar posrečilo tripelcmenti zavleči odločitev In to je velikega pomena zlasti zaradi zadnjih dogodkov v Albaniji. Poročali smo že, da se ]e Esad paša proglasil za kneza Albanije, nemški listi imenuiejo to izdajo, ria-beant! Morda mislijo, da je izdaja, če se je ravnal Esad paša po modificiranem načelu velesil samih: »Albanija Albancem!« Jasno je sedaj, da je predal Esad paša Skader pod pogoji, ki naj mu zasigurajo še neskovano krono Albanije. Ta novi albanski knez, kateremu se ne uplra niti r»ro-vizorična albanska vlada, ki jI je prekrižal njene osebne namene, bo sedaj sam določil, seveda sporazumno s svojimi sosedi, meje svoje države in se ne bo prav nič oziral na sklepe velesil. Že dejstvo, da je bilo to sploh mogoče, da je turški general postavil na glavo vse, kar so hotele ukreniti velesile, je strahovita blamaža in ni-teti bi morale, da ugode prav skromni želji legitimnega kralja enega najstarejših vladarjev, ki je že, odkar je zasedel prestol, celemu svetu v prozi in v verzih tolmačil svojo in svojega naroda željo priboriti si Skader za glavno mesto svoje države. Toda sedaj ni upati, da bi prišla londonska konferenca do takega spoznanja, gotovo bi bilo namreč konec konference, če bi hotela skleniti kaj pametnega. Zato pa visi danes nad Albanijo veliL vprašaj. Kaj bo storil Esad paša? Kake zveze in dogovore in-a s svo'iini sosedi? Najbolj pa skrbi nemške liste, čt. bi ne bilo mogoče, da Esad paša z Albanijo pristopi Balkanski zvezi. Vse grdo vidijo nemški listi na Esad paši, ostuden jim je, odkar se ga naši diplomati boje. Pred dnevi je bila še roka z lavorjevim vencem iztegnjena, kovale so se pesmi na hrabrega branika Skadra, danes se je skrčila pest in vihti kamen, da ga vrže na istega moža, ker je imel nekaj možganov. Ne smemo prezreti, pravijo listi, da je Esad paša danes sila, s katero treba računati. Esad paša ima prav lepo vojsko, ki ie tudi zadostno oborožena in ki jo hoče Esad paša še pomnožiti s četami Djavid paše. Esad paša je sam Albanec in je potomec enega najslavnejših rodov svoje domovine. Pred vsem pa je Esad paša prav močno prehitel ivelesile. Kaj bo, kaj bo, če se pridruži Balkanski zvezi? Vsi dosedanji koncepti sklepov velesil bodo morali v koš. Slabo uglašeni so bili instrumenti za evropski koncert, kapelnik je bil gluh in slep, zato kakofonija. Politika zaprtih vrat. Dne 22. je padel Skader, v nedeljo je bilo pravoslavno vstajenje. Uradi praznujejo ob takih prilikah. Pri nas hodijo ministri že Štirinajst dni pred Veliko nočjo na dopust. Naši ministri gredo v Karlove vare, ta ali oni v Nizzo, Opatijo, Semering, celo vrsto imen krajev bi lahko navedli. Črnogorski ministri pa so šli na dopust v Skader. In kadar šefa ni doma, se tudi uradnikom ne mudi preveč. Zato so na Cetinju zaprli vrata zunanjega ministrstva in napisali s kredo: »Zaradi velikonočnega snaženja zaprto.« In uradniki so šli tudi v Skader, da pozdravijo gospodarja. Zaradi tega pač ne bodo prišli v disciplinarno preiskavo. Zgodilo pa se je, da so prišli ravno na dar. Uskrsa ob 11. dopoldne poslaniki pred zunanji urad. Veselih praznikov ravno niso hoteli želeti. Da v nedeljo niso našM nikogar v uradu, ni prav nič presenetljivo ker imajo vpeljan tudi v Črni gori nedeljski počitek. In vendar so se poslaniki začudili, da so vrata zaprta. Poslanikom seveda ni preostajalo drugega, kakor da so najeli avtomobil in šli iskat ministra Vukotiča. Če so ga našli, Je drugo vprašanje. Pravijo pa, da so iz cetinjskega zunanjega urada že naložili pohištvo in da bo hišnik napisal te dni na vrata: Zaradi preselitve zaprto. Ali se bodo po- slaniki potem tudi preselili? Vožnja s Cetinja v Skader je tudi na avtomobilu precej dolga. Zopet baziliskovo jajce. »Reichspošta«, ki ji ne verjame niti besede noben pošteni nemški list, je izlegla zopet baziliskovo jajce. Iz Kotora si da namreč baje poročati, da je opažati na cestah od Kotora čez Njeguše proti Cetinju živahno vojaško gibanje. Črna gora je nostavila tu močne vojaške oddelke, ki gledajo čez gorske grebene na Kotor. Na Lovčenu mrzlično pripravljajo okope in spravljajo veliko število topov. Pri Njegušu so celo Srbi v srbskih uniformah. — Sedaj pa pride senzacija »Reichspošte«.: Na Cetinju je prišlo do hudih izgredov in žaiitev proti avstro-ogr-skemu poslaništvu. V četrtek so obesili Črnogorci nekemu oslu frak in so obesili na frak rede, ki naj bi označevali, da je ose! Avstrija. Osla so potem peljali pred avstrijsko poslaništvo. Ta vest »Reichspošte« je prav pripravna, da preskrbi par uradnikom zopet zasluženi pokoj. > Reichspošta« pa ve celo kaj je govoril kralj proti nekaterim črnogorskim generalom, da je namreč izjavil: Premagali smo Skader, premagali bomo tudi Kotor. Interesantno bi bilo izvedeti, kako je prišla »Reichspošta« do vseh teh svojih vesti, ko vendar sama trdi v isti brzojavki, da je ves promet v Avstrijo, tudi poštni promet ustavljen. Padec Skodra. Na C e t i n j u, 23. aprila. Že tretji dan krožijo po Cetinju tajinstvene vesti. Tikale so se Skadra, češ, da je Esad paša že v nedeljo poslal svoje zaupnike, da se pogajajo in da je zbog tega prestolonaslednik kraljevič Danilo v nedeljo popoldne odpotoval s Cetinja na mejo. SnoČi so se vesti o Skadru vedno bolj zgoščevale. Ne bi bili šli niti snoči spat, toda že tri dni nismo zatisnili očesa. Ob dveh popolnoči sem zaslišal na hodniku »Grand hotela« močne korake. Nato je nekdo močno potrkal na sosedna vrata: »Gospodine, sporočajo vam, da bi takoj prišli v kraljevski dvorec!« To so bila vrata grškega konzula, ki je slučajno prenočeval v hotelu. Vedel sem takoj za kaj gre. Vstal sem in zapali! svečo. V tem trenutku je zagrmel top, za njim drugi, tretji ... V mirni noči so strahovito odmevale skalnate stene, ki obkrožajo Cetinje. Sedaj so zapeli zvonovi in jele so pokati puške in samokresi. To pokanje pušk, pomešano s topovskim grmenjem in ubranim donenjem zvonov, je pretresalo dušo. Skader je padel. Ta ponosni Skader, ki se ni Še nikomur predal. Skader, ki je bil v IX. veku, ko se je snovala srbska država, srbski, v katerem je imel svojo prestolnico Ivan Vladimir. Pal je tisti Skader, zaradi katerega je srbski narod prestal že toliko boli in gorja in katerega je tako lepo opeval v narodni pesmi: Zidanje Skadra na Bojani. Ko so jeli grmeti topovi in zvoniti zvonovi, ni nihče nikomur pravil, da je Skader padel, a vendar je vsak živ človek na Cetinju vedel, da se je Skader vdal. V trenutku sem bil na ulici. Po-vsodi gore sveče, okna so odprta, iz vsake hiše pokajo puške in samokresi, izza vsakih vrat se gneto ljudje, starci, ženske, otroci. Na oni strani ceste je ruski ženski institut. Včeraj sem videl 120 Črnogork tega zavoda in upraviteljica Sofija Petrovna mi je pravila, kako železna disciplina je v zavodu, kako gojenke ob eni minuti gredo spat in kako zopet vstajajo ob minuti. Kje je ta disciplina? Vsa okna so odprta in razsvetljena, gojenke stoje ob oknih z razpletenimi lasmi, mahajo z robci in kličejo: »Živela Črna gora! Skader je pal! Ven na ulico!* In pomislifsem: ali jih bo mogla stroga Sofija Petrovna zadržati, da ji ne bodo te sicer mirne in poslušne de-vojke razbile vrata? Množica se vali proti kraljevskemu dvorcu. Dvorec je razsvetljen. Pred njim stoji vrsta avtomobilov s prižganimi svetiljkami. V enega izmed avtomobilov skoči serdar Janko Vukotič in odhiti s spremstvom proti Skadru. Razlegajo se klici: »Živio kralj!« Kralj Nikola stopi na ulico. Množica ga dvigne na roke. V urnebesnih klicih ni mogoče razumeti niti besedice. Iz hrupa je slišati samo kraljev vzklik: »Živel moj narod! Slava Črni gori!« Široki trg pred dvorom 4e poln ljudi. Še vedno done zvonovi in še vedno pokajo puške, kakor v najlju-tejšem boju. Vse Cetinje je na ulici. Žene z detetom v naročju prihajajo in navdušeno vzklikajo. Siišijo se čestitke: Srečno, sla.- va! Vsi se objemajo in poljubujejo. Srbski narod bo ime! srečno Veliko noč. Odšel sem na brzojavni urad. Srečal sem upravitelja pošte in brzojava gosp. Maraka Soča, s katerim sem sem včeraj spoznal. Obraz se mu je bleščal od radosti in šele koncem razgovora mi je rekel s svečanim glasom: »Danes so ravno trije tedni, ko so mi pod Skadrom padli oče, brat in stric!« — Slaven jim bodi spomin! Ko sem zapustil brzojavni urad, se je pričelo že svitati. Pred srbsk;m poslaništvom se gnete nepregledna množica, ljudje vzklikajo: »Živela Srbija!« in pevajo razkritih glav srbsko himno. Tamburaši svira jo in v trenotku se razvije črnogorsko kolo »prao«. Vsi, moški in ženske, otroci in dekleta plešejo od veselja. Vmes pa še vedno pokajo puške in grm topovi. Podrobnosti o padcu v tem trenotku še niso znane. Turki so bili gladni in pritisnjeni ob zid, zato so se predali. Vdali so se častno. Kakor čujem, se nahaja v pogodbi tudi določba, ad se mora tudi s tistimi, ki niso turški podaniki, postopati tako, kakor s turškimi podaniki. To se tiče, pravijo tujih častnikov in agentov. Bolje ie tako! Vsi smo trepetali: Kaj bo s Skadrom in v Skadru, ako ga črnogorska vojska osvoji z naskokom?! Arnavti so zagrešili strašna zlo-dejstva. Ako bi se hoteli nad njimi maščevati, bi po skadrskih ulicah tekla kri v potokih. Bilo je že dovoli žrtev, Srbin lahko odpušča! Minister Ivan Plamenac mi je rekel: »V vsem bomo odnehali, vse bomo pretrpeli in pozabili, toda Skadra ne damo nikdar več iz rok!« Jasa Tomič. Zmagoslavni vhod črnogorske armade v Skader. Posebni poročevalec milanskega lista »Secolo« opisuje zmagoslavni vhod črnogorske vojske v Skader tako-Ie: Grmenje topov s Taraboša je naznanilo, da se je črnogorska armada odpravila na zmagonosni vhod v mesto. Bilo je to 24. t. m. Vse mestno prebivalstvo je hitelo na ulice. So to ljudje, bledi, izmučeni, gladni in bolni, postave, ki so podobne sencam. Katoliški nadškof Sereggi je ponudil po posredovanju majorja Cat-tapanija svojo ekvipažo generaloma Martinoviču in Vukotiću ter ukazal, naj se katoliška godba udeleži slovesnega sprejema Črnogorske armade. Bilo je ob 1. popoldne, ko so se v daljavi prikazali prvi voji. V mestu je bilo vse mirno, samo semtertja so se pojavljali izstradani ljudje, ženske in otroci, ki so prosili kruha. Ni mogoče opisati bede, ki je v zadnjem času vladala med prebivalci obleganega mesta! V zadnjih dneh pred predajo je vsak dan umrlo po deset in več oseb od glada. Žrtve gladu so se množile od dne do dne. V krščanskih hišah so se dal; te žrtve prešteti, v moha-medanskih pa to ni bilo mogoče, ker so mohamedanci pokopavali svoje mrtvece kar v svojih vrtovih pri hiši. Bilo je 3. popoldne, ko so došli prvi črnogorski bataljoni na trg pred velikim bazarjem v Skadru. Na čelu vojske so korakali nje-guški bataljon, zermiški polk in oddelek ženije. Za njimi sta jahala generala Martinovič in Vukotič v spremstvu italijanskega majorja C a 11 a p a n i j a in podnačel-nika generalnega štaba Martinoviče-ve divizije stotnika M a r k o v i ć a. Ko sta generala prijezdila na most preko Bojane, so jih vojak: pozdravili z gromovitimi živio - lici. Na ta vzklik je odgovorilo 10.000 črnogorskih junakov na drugem bregu reke. Bil je to slovesen trenotek. Ob reki in na gričih okrog mesta so veselo vihrale v vetru črnogorske zastave, množica je mahala z robci, vojaki so prepevali vesele pesmi, vmes pa so zveneli veličastni akordi črnogorske narodne himne, ki jo je svirala vojaška godba. V tem hipu se je približal ska-drski župan v spremstvu katoliškega nadškofa Sereggija in številnih skadrskih prvakov ter ponudil generaloma kruh in sol na srebrnem krožniku v znak, da skadrsko prebivalstvo prijateljsko in gostoljubno sprejema zmagovito črnogorsko armado. Generala sta sprejela kruh in sol ter izpila kozarec poklonjenega jima vina. Katoliška godba je zaigrala črno- gorsko himno. Ko je godba utihnila, so vojaki zapeli ono kitico narodne himne, v kateri pravi kralj Nikita: »Onam\ onamo, da vidju Pri-zren« ... (Tjakaj, oj tjakaj, da vidim Prizren.) Vse prebivalstvo je navdušeno pozdravljalo črnogorsko vojsko, celo mohamedanci so mahali z robci in klicali »živio«. Z balkonov hiš so črnogorske čete obsipali z zelenjem in cvetlicami. Generala Vukotič in Martincvič sta bila vidno ginjena. Sprevod se je pomikal proti novemu mestu. Ustavil se je naenkrat. Ob cesti so stali dečki in deklice, vsi belo oblečeni, učenci srbske šole v Skadru, ter obsipali vojake z zelenjem, cvetjem in venci. Nepopisen je bil prizor, ko so zarašeni črnogorski junaki, podobni medvedom, dvigali malčke na roke in jih poljubljali na usta, na oči in čelo. In junakom, ki so dolgih šest mesecev vihteli samo moriino orožje, so debele solze radostnice kapale preko zagorelega lica na črno brado. Bil je to prizor, ki je vsakomur orosil oko. Med tem je armada prispela na trg pred veliko vojašnico. Zopet je zadonela črnogorska himna. Vsa armada je prezentirala z orožjem. General Martinovič se je visoko vzravnal v svojem sedlu ter jel govoriti. Zahvaljeval se je za veličasten sprejem, obljubljal zakonitost in pravičnost črnogorskih oblasti ter se zlasti v toplin besedah spominjal junakov, ki so padli, žrtvujoč se domovini. General je naznanil, da so došli v Skader že veliki transporti živil in da se bo takoj razdelilo med gladno prebivalstvo 20.000 porcij jedil. To naznanilo je pozdravilo prebivalstvo z nepopisno radostjo: vse je ploskalo, celo mohamedanske žene, imajoč lice skrbno zastrto z ne-prozorno kopreno. f Ko je general Martinovič končal svoj govor, je zopet zadonela himna »Onam\ onamo za brda ona,« vsa vojska pa je vzkliknila: »Živio kralj Nikola, živela Črna gora za nas in za one, ki so padli v boju!« Zadnji so dospeli v mesto bataljoni barski, virpazarski in cetinjski. Takoj po slovesnem vhodu v mesto je general Martinovič imenoval za vojaškega guvernerja v Skadru generala Bečirja. Štajersko. Iz Zidanega mosta. Ker niso na* ši »Stidmarkovci« dobili za izzivalno svojo slavnost v nobeni gostilni prostora, hočejo prirediti na vrtu zidan-moške oljarne v nedeljo, dne 4. maja »das Griindungsfest der Siidmark«. Stregel jim bo tam z jedjo in pijačo kolodvorski restavrater Petschnig. Na Zidanem mostu seveda ni občinstva, ki bi to slavnost obiskalo, zato hočejo nemškutarji dobiti na pomoč nemške barabe iz Laškega trga, Celja, Pragerskega in celo Maribora. Ako pa ti ljudje pridejo sem, bi utegnilo priti do odpora in zato svetujemo oblastim, da to nepotrebno politično demonstracijo, ki jo hoče aranžirati par oseb na Zidanem mostu, kratkomalo prepovejo. Iz Sevnice. Te dni je bila obsojena hči trgovca Senica v šmarji pri Sevnici, Pepica Senica na 6 dni zapora, ker je dolžila ženo naprednega župana Božiča v Zabukovji krivega pričevanja. Tale Pepica Senica figurira kot avtorka neke agita-cijske knjižice za Mar. družbe. Kakor se vidi iz te obsodbe, pa bi bila sama potrebna nauka o poštenosti in dostojnosti. Iz Celja. (Delavsko podporno društvo) je priredilo v nedeljo v telovadnici »Sokolskega doma« svoj društven večer. Tajnik celjske Zadružne zveze Miloš S t i b-1 e r je imel krasno in pregledno predavanje »o konzumnih zadrugah«. Orkester Narodne godbe pod vod-stom kapelnika Engererja je večer na prijeten način spopolnil. Svi-ral je tako izvrstno, da je moral posamezne komade zaporedoma ponavljati. Občinstva je bila polna telovadnica. Odkar imamo zopet ac-bro godbo, gre naše družabno življenje zopet vidoma kvišku, Iz Celja. Za spomladansko zasedanje tukajšnega porotnega sodišča so bili izžrebani sledeči gospodje kot glavni porotniki: Ivan Teran, posestnik v Sp. Hudinji, Konig Josip, gostilničar na Vranskem, dr. K. Leusch-ner, oskrbnik v Brežicah, Ban Kari, posestnik na Babnem, Fr. Rehar, posestnik na Pernovem, Pleterski Anton, trg. v Kozjem, Ferd. Golo-granc, stavbarski mojster v Oaber-ju, Škraber Jak., trgovec v Grižah, Skaberne Janez, klepar v Celju, Guček Fr., gost. v Kozjem, Zakcšek Peter, pos. v Grobelnem, Lobe Fr. mU posestnik v Slovenjgradcu* Res* 97. štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. nik atevž, pos. v Marijagradcu, Bre-zovšek Ernst, trg. na Vranskem, Brglez Ignac, pos. v Žicah, Kos Janez, trgovec v Celju, Musi Lukež, posestnik v Lo e n k o v i č Franc; za Železnike Dolenc Karel, i^amestnik P i n t a r Lovro; za Idrijo K o b a 1 Alojzij, na- mestnik Lipušček Andrej za Kranj Kitralt Franc, namestnik Gašperlin Ivan; za Ljubljano Kavčič Franc, K r a p e š Franc in Bole Jakob, namestniki Krži-š n i k Emil, Stritar Iv. in Š k u 1 j Rudolf; za ljubljansko okolico O g o-r e 1 e c Vinko iz Škofljice, Rus Iv. iz Grosuplja in Franc Šušteršič iz Žapuž, namestniki A n ž i Č Josip iz Dobrunj, J e s i h Jakob iz Rudnika in K a 1 i š e k Anton s Fužin; za Kostanjevico Bučar Leopold iz Kostanjevice, namestnik D o 1 i n a i Fran iz Vek Doline; za Litijo M e -š e k Josip iz Litije, namestnik Š r i-bar Radoslav iz Gradaca; za Mokronog Zajec Anton iz Bistrice, namestnik Š 1 a j p a h Anton iz Mokronoga; za Tržič Ruech Karel, namestnik Jeglič Anton iz Tržiča; za Vrhniko Kos Ivan z Vrhnike in D r a š 1 e r Anton iz Borovnice; za Zagorje G r č a r Albin iz Zagorja, namestnik Rak ar Fr., iz Lok; za Kamnik C e r a r Anton iz Kamnika, namestnik G r e g o r c Valentin iz Mengša in za Bled Mencinger Alfonz iz Boh. Bistrice in V r h u n c Josip z Bleda. Lokalni odbor in hranilni in posojilni konzorcij I. splošnega uradniškega društva Avstro - Ogrske v Ljubljani. Redni krajevni občni zbor (38.) se je vršil, kakor smo že omenili na tem mestu, v soboto, in sicer v salonu res ta vrači: e gosp. Mraka »Pri starem Rimljanu« na Rimski cesti. Udeležba je bila povoljna. Zborovanje otvoril načelnik gosp. Se-m e n Albin, mestni nadkomisar. Pozdravil je zborovalce, konštatiral sklepčnost in imenoval za zapisnikarja gg. Jos. Šarabona, deželnega nadoftcijala in Ivana R o s t a n a, c- kr. računskega revidenta: za veri-fikatorje gg. Ocrstenmaverja Frana, c. kr. finančnega svetnika, dr. Frana \V i n d i s c h e r j a, tajnika trgoske zr-ornice in rjrof. dr. K o-p r i v i? i k a. Za skrutinatorja Pa gg. pa K a m a n a, c. kr. oiiciiala to-baČne režije in prof. Antona J e r š i-n o v c a. Nato je prečkal načelnik brzojavni pozdrav centrale uradniškega društva na Dunaju. — Tajnik Z. R o s t a n ie prečita 1 nato poročilo o reviziji, ki se je izvršila pri konzorciju. Poročilo je bilo odobreno. Isti poročevalec je prečital tudi poročilo o poslovanju in računskem sklepu krajevnega odbora in hranilnega in posojilnega konzorcija za 1. 1912. Loka ini odbor izkazuje 27.94S K 62 v prejemkov in 27.866 K 29 vin. izdatkov, torej 82 K 33 vin. blagajniškega prebuka. Hranilni in posojilni konzorcij pa 57.132 K 25 vin. prejemkov in 53.104 K 78 vin. izdatkov, torej blagajniškega prebitka 4027 K 47 v, in sicer v naložbah 3960 K 70 vin., v gotovini pa 66 K 77 vin. Število članov konzorcija ie znašalo koncem leta 1912 250 (vplačani deleži). — Na predlog poročevalca nadzorovalnega odseka, poročevalec načelnik odseka gosp. revident Avguštin Zaje c, se je podelil odboru absolutorij. — Na predlog istega poročevalca so zborovalci določili iz poslovnega do!Meka 51U% dividendo članom, 2% to je 100 K centrali in ravnateljstvu na razpolago 370 K, in sicer za remune-raciio siugi in funkcijo^ ar jem, ostanek 800 K pa rezervnem-! zakladu. Obrestna mera za posojil • ostane 6* . za hranilne vlop:e 4' določi nobene odpovedne Razpoložljiv denar se bo n: do sedaj v »Kreditni banki Številu deležev, ki si jih sme pridobiti posamezen zadružnik, se ne stavi meje, višek posojil in hranilnih vlog, ki jih sme dajati, odnosno sprejemati konzorcij, pa se ravna po določilih društvenih pravil. — K točki slučajnosti se ni priglasil nihče, nakar je odredil načelnik dopolnilno volitev. Volilo se je z listki in so bih soglasno izvoljeni vsi gospodje odborniki in nadzorniki, ki so izstopili v letu 1913. s pravico zopetne izvolitve. Izvoljeni so biii v lokalni odbor in konzorcijalno načelništvo gg.: Ivan P o d g o r n i k, c. kr. poštni nadoficijal; dr. W i n d i s c h e r Fr., in se ne dobe. — lagal kot (5%)..- tajnik trgovske zbornice; namestniki gg.: B e n k o v I č Ivan, c. kr. sodni oficijal; Fink Veličan, mestni blagajnik in prof. dr. Pippenba-cher Jos.; v nadzorovalni svet gg.: L u k e s c h Viljem, c. kr. blag. kontrolor v p. in G 6 t z Bertram, c. kr. računski svetnik in namestnika gg.: B e k Š Josip, c. kr. davčni asistent in Urbančič Karel, c. kr. poštni oficijal. S tem je bil dnevni red izčrpan in načelnik je z zahvalo vsem navzočim za sodelovanje in za trud v prid in napredek društva zborovanje zaključil. Današnji list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Ij velika srskbnica K. 2.-1 er^raa per&<5si deželno no^oHIo 4c,n k.o. češke dež. banke . rečke *z ». l^pn »/, . . u n m 1564..... ♦fsk» N ..... zente^ske T. Izdaje n it »» »» „ orrsfce hipotecne . . „ drn. komunalne „ pvstr. kreditne . . . M liubl'anske . . . . „ avetr. rde?, križa . . t» WPC»« |i ti • « „ kP7."\kn..... „ ha»e..... f.lub!!fl«i3k«» kreditne banke Avs-r. kreditnega zevoda . . Dunajske bančne družbe . Južne železnice , . . . . Državne železnice . • . , Alplne-Montan . . . . , Češke sladkorne družbe . , ZlvnostensVe bnnke. . . , Cekini Marke Franki Lire . RublH. ?3 90 86- /0 84 60 82 20 87'25 450 — 6;6 — 298-50 292 — 256-— 2-iZ - 478 — 479 — 6' — 51 2r> •?3 2.5 28-25 233 — 116 — 618-50 M)9-=>o 121 25 715*50 1005-60 357*— 266-— 11-42 11765 95*40 9340 253-— Sloveoci in Slovenke! le lile tel sv. Orila in Metoda. Meteorolosično poročilo. V Uit a nad morjem SC8 1 Srednji zračni tlak 736 mm n t- ■■■']■ ->• ,>to fes *•"7WPtr jasno ■ megla Srednja včerajšnja temperatura 14*3°, norm. 11 7° Padavina v 24 urah 1-0 mm. Mesto vsakega posebnega obvestila. z dobroidočo sedlarsko obrtjo in la-kanjem vozov v lepem trgu Šmarji se po ugodni ceni takoj proda. Poizve se pri Jos. Cakš, sedlarja v Šmarji pri Jelftah, Štajersko. V Sodni ulici št. 12, I. nadstr. se odda takoj ali od 1. mala naprej Blag-avi «410 S6 9 i 84 80 82-50 94-50 88 25 462 — 658 -3C8 50 302 — S66-— 252 — 488*— 489 — 7 -c8-25 37 2S 32 25 236 — 420 — 619 50 10- "? 1?2 25 716 50 1006 60 361*— 267-— 11- 47 117 85 ^5 55 93 60 254 — Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubi nepozabni oče, oziroma stari oče, gospod 1530 Ivan Vi£i& bivši trgovec, sedaj knfigovodfa pri tvrdili Fr. Eoilmann danes ob 6. uri zjutraj po mučni bolezni, previden s sv. zakrarr ?nti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bode dne 30. aprila Qb polu 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Jurčičev trg štev. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v stolni cerkvi sv. Nikolaja. V Ljubljani, dne 29. aprila 1913. IKirkc Vičič, sin. — Amalžla Slat-ner roj. Vićič, hči. — Ana Vičič, neha. — Milan, Emica, Anica, Dragica,Ivancek, vnuki in vnukinje. s 4 sobami, kuhinjo, kopeljo i. t d. Poizve se pri hišnem gospodarju. 1532 1533 vlili frančiškanska niica S priporoča pohištvo vsake vrste solidne izvršitve in po nizki ceni. Otvoritev milih, K&pim stare še rabl!ive pobalžČRd (Eracherl) 1525 Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se kakor vsako leto dne 1. mafs stvori Ponudbe pod 9fSodav^a?" poste restaate, Grobelno oa juž. žei. Obilnega obiska vljudno prosi FRIEIRIK KOŠIH. !7 ;^**» ^2*" *M| I šil (Hrvaško) zdravilo urotinjevmatizgoi ishias. Prospekte in pojasnila daje zastonj ravnateljstvo* Št 11164. 1534 Klesti magistrat ljubljanski odpošlje tudi letos Sprejemajo se v ta hospic le slabokrvni, skrofulozni otroci v starosti 6—12 let Prošnje opremljene z dokazili o starosti, u božnosti in pristojnosti ter zdravniškim izpričevalom vlagati je tu uradno da 20. majnika 1.1. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnć 20. aprila 1913. St 8522. 1621 v Kokrici pri Kranju na 18.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne po* nudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen za posamezna poračunana dela naj se predlože de 19. maja t. 1. ob 12. opoldne podpisanemu deželnemu odbora. Ponudbe, kačere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo- siati je zapečatene z napisom: „Ponudb& za provzet)e gradbo mosta v Eoitrlci". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripoina ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Raz ven tega je dodati kot vadij Se 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo po« nudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg št. 4) v uradnih urah. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 26. aprila 1913. Stran 6. SLOVENSKI M A R O O. 97. štev. 200 hI belega in rdečega vina domaČega pridelka starejših letnikov 8-10% alkohola. Garant, naravnoizvrstno se proda pri oskrbni š t vu Nemška vas-Krško. 1340 ra§ič« mladiče, 7 tednov s*are, križane pasme (velike domaše pasme, Hosschove pas-— , —===== me) Zelo lepe, ~ — 1580 Ima oddati graftiu Sonoeg. pelta ig • StĐdenec mi Ljubljani. riostom, hi dohajajo ? Trst, 1351 se priporoča •V Trst, ulica Carradori št. 15, 5 minut oddaljen od južnega kolodvora. Restavracija ulica Carradori 18 (vogal ulice Ghega). 33= : Najnovejše kravate za gospode pentlje, samoveznice in vse druge moderne fazone od najcenejše do najfinejše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščetke za obleko, lase in zobe, milo, parf mnenja, palice, dežniki itd., vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v modni in športni trgovini 1227 P. 31AGDIC) Ljubljana, nasproti glavne pošte. •nuetmtuc CO CN m Išč@ s@ zopet ordinira. 1JL 2& vsak okraj resnično zanesljiv, priden mož kateregakoli stanu za vodstvo razpošiljalnice na debelo. Ni poklicna naloga. Mesečnih dohodkov ok. 400 K. Kapitaia in posebnega znanja nI potreba. Ponudbe pod K. P, 6090 na Rudolfa FIossc, Čoln. zmožen obeh deželnih jezikov, izurjen trgovine mešane stroke, 1460 želi službe takof ali pozneje. Pisma naj se blagovolijo pošiljati pod naiovom „0, E. 45. a" Laški trg (M. Tfkifer) poštno ležeče. Mlad, v zakonu nesrečen n:ož, bi se rad sezn?nii v svrho korespondence z ljubeznivo presrčno gospodično ali vdovo. — Prijazne ponudbe pod „SreČa v nesreči" če mogoče s sliko na upravništvo »Slovenskega Nar.« do 10. maja. 1523 Mi poznate vsebino mojega najnovejšega glavnega kataloga? Obsega čez 4000 slik ur vseh vrst, zlatnine in srebrnine, glasbil. manufakturueg3, asnjatega in jeklenega blaga, gospodinjskih predmetov, optičnega blaga, kadilnib priprav, toaletnih predmetov, Igrač, orožja itd. itd. in olajšuje zbog obsežnosti izbiro pri nakupu podarnih in porabnostnib predmetov. — C. m kr. dvorni dobavitelji Jan Konrad, razposilfainica v Mostu 239?, Češko, RazpoSllJa se proti povzetje ali predplačilo. Brez rizika. — Zamenjava dovoljeua ali denar nazaj. Zahtevajte v lastno korist pa dopisnici moj katalog gratis in franko. Zdravilni peda ravnatelj Fran Salzlechner, imetnik učilišča in vzgojevališča za duševno zrostale in nervozne otroke v Perchtoldsdorui pri Dunaju, 1527 ie 60 6. in 7. majnika mudil v UPljani. hote! pri Slonu. Govorilne ure in ord. od 11. do 3. Najboljše za želodec. I Konfekcijska trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri EbSss'jssss IL-j u fci 13 j eliti «1 ■■■■■■■■■■ prtporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih pomladanskih oblačil Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene. llustrovani ceniki na razpolago. :::::::: se odda za UM ali pozneje. Kje, pove posredovalnica Novotny. 1524 M %& moderno nakitene, olslIKe, kaUor vssUofrebšciRB zanioMe prodaja najceneje 1 pva Ljubljana, Stari trg 21. Popravila točna in cena. rasa JULIJU Dober svet za vsakega ki trpi na boleznih želodca I Uporabljaj vsak dan po jedi lekarnarja Schaumanna želodčna sol aH želode To doma !e sredstvo se je najboljše izkaza!o že v več nego 40 letu? pri vseh vrstah želodčnih bolezni, noten ju prebave, zlaganju, breztećnosti, shuSšanju in diabetes ir: se ie od zdravnikov zelo priporočalo. Ponaredbe naj se zavrača in zahteva izrecno Schausianna želodčno sol a K 1-50. Razpošiljanje vsaki dan po pošti škatljic naprej po edinem Izdelovatelju--- SCHAIiMANNU, lekarnarju, Stockerau prt Dunaju. Dobiva se tudi po vseh lekarnah in večjih drogerijah. Neprimeren učinek. Pozor! Pozor! VIKTOR BAJT | cvetlični salon Ljubljana, Šelenburgova ulica 6, tik glavne pošte. Naznanjam si. občinstvu, da sem začel izdelovati v veliki mnežini krasne nagrobne snhe vence v vsaki obliki in velikosti, pod fvorniškimi cenami. Pri večjih odjemih primeren popust in se take poŠiljatve na deželo odpravijo poštnine prosto. S svežimi venci, šopki, kakor sploh vsem vezanjem v mojo stroko spada-jočih predmetov se bom potrudil, v vsakem oziru kar najbolje postreči S Mojim nizkim cenam si mora vsakdo Hoditi! Za obilo naročanje se vljudno priporoča z odličnim spoštovanjem 1350 Viktor Bajt. Brzojavi: Viktor Bajt, LJubljana. Za novembrov termin se išče v prometnejših ulicah v bližini kavarne »Evropa«, oziroma justične palače. Stanovanje naj obstoji iz 4—5 sob (od katerih sta lahko 1—2 kabineta) s pritiklinami v L nadstropju ali visokem pritličju, ali dve stanovanji s približno po dvema sobama v isti hiši od katerih naj je eno v I. nadstropju ali visokem pritličju ali vsaj eno stanovanje s približno dvema sobama in pritiklinami v 1. nadstropju, oziroma pritličju ali visokem pritličju. — Eventualne ponudbe ali vprašanja na upravništvo »Slov. Naroda« pod „Štev. 8". 1515 Kdor hoče dobro in poceni kupiti ZA BIRMO naj se potrudi v Angleško skladišče oblek, kjer je vedno največja izbira oblek za dečke in deklice. Nadalje izbira najmodernejše damske konfekcije in oblek za gospode. Postrežba točna. — Cene priznano nizke, -C. ^Bernatovič, Ljubljana, ^Mestni trg 5. št. 8385 1522 krojač prve vrste Ljubljana, 2092 (■••proti kavane .Europa*) :: se priporoča, s: Razpis. Za zoradlio vodovoda zs Bled in okoli na okroglo 563000 kron proračunjena dela ia dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave, Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen in na podlagi teh izračunjenega skupnega zneska naj se predlože do 26. majnika 1.1. ob 12. opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, do poslati je zapečatene z napisom: „Ponndba za prevzet je gradbe v&dovooa za Bled In okolico". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni; navesti je tudi doba-višča cevij, armatur in cementa. Razven tega ie dodati kot vadij Še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah, kjer se tudi dobe proti plačilu K 7'- Deželni, odbor kranjski v Ljubljani, dne 26. aprila 1913. RY 80