Leto IV.t štev. 250
V LJubljani, sobota dne 3. novembra 1923
PoŠtama pav5a]lran&.
cena 1*50 oin
ishal« ob * zlutral.
Stani mesečno 12-50 Din 0 inozemstvo 25'— „ neobvezno
Oglasi po tarifo. Uredništvo:
jlikloSičeva cesta st. 16/L Telefon št 72.
Dnevnik za gospodarstvo,
Upravništvo:
Ljubljana, Prešernova ul. st. 54. Telet it 30.
Podružnice:
Maribor, barvarska ul. t
Tel. št 22. Celie, Aleksandrov* e
Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.84&
Socialisti izstopili iz nemške
Ljubljana, 2. novembra. Današnje »Službene Novine« objavljajo kraljevo Uredbo o razvrstitvi dr-javnih uradnikov po . kategormh Ln grupah (skupinah). Ia 1., :. a j '■> !tvcn del Zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, ki je bil objavljen 1. septembra. Uredba nora po členu 11. imenovanega zako-biti objavljena najdalje v teku dveh mesecev, stopi takoj v veljavo, mora sf pa še predložiti narodni skupščini v makonjenje.
Danos se še ne da presoditi, kako I« Uredba v splošnem zadovoljila uradniške kroge. Treba je počakati konč-ieja pregleda po službenih položajih »edinih strok in pa pogoje napredovanja v višje položaje. To vprašanje t posebno važno za stroke, katerih nžha ni vezana na poseben višji ali iiji službeni položaj, kakor n. pr. idravnik, državni pravdnik, profesor, ifitelj itd.
Vidi se, da za napredovanje v takih itrokah niso postavljeni enaki pogo-i. N. pr. državni pravdniki se razvr-Ifajo od 7. do 4. grupe po odstotkih, sicer 10 % v 4. grupo, po 30% v 5., in 7. grupo. Ta način zahteva natan-:en štatus vseh uradnikov iste stroke, le je pogoj za napredovanje samo «ng» v tem Statusu, se prav lahko Ingorli, da bo službeni tovariš z enako ilužbeno dobo in enako ali celo boljšo raiifikacijo ostal v nižjem položaju. I. pr. učitelji se mnogo pravičneje raz-TŠčajo v grupe po svojih službenih ■tih.
Kar se tiče razvrstitve v grupe polnih in posebnih službenih mest, so e gotovo napravile veliko pogreške. ako je n. pr. pokrajinski delegat mi-listrstva financ v 4. grupi, torej v liiž-grupi kakor je n. pr. oblastni direk-or pošte, ali direktor poštnega čekov-itga urada, direktor gimnazije z 20 lužbenimi leti itd. Take poareške bo iorala popraviti narodna skupščina!
r. Beograd, 2. novembra. Danos so izšlo »Službene Noviuo, ki
me in opere pri gledališčih v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, kustosi muzejev in pomožni bibliotekari narodne biblioteko, vsi z istimi pogoji, ki veljajo za profesorje srednjih šol iz te grupe.
grupa: Šefi odsekov in referenti ministrstva 50%, inšpektorji ministrstva 50 %. oblastni, okrožni, šolski nadzorniki, direktorji nepopolnih srednjih in njim enakih strokovnih šol, profesorji srednjih in njim enakih strokovnih šol, ki imajo po izvršeni fakulteti in po položenem diplotr.skom izpitu 15 in več lot aktivno državno službo, direktorji dramo in oporo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, kustosi muzejev in pomožni bibliotekarji narodne biblioteko, bibliotekarji v ministrstvu, ta,miki gledališč z istimi pogoji, ki veljajo za profesorje srednjih šol iz te grupo, izredni profesorji višjo pedagoško in visoko veterinarsko šolo ter visoke šolo za trgovino in promet z istimi pogoji, ki veljajo za profesorje srednjih šol v tej grupi; uprav niki narodnih gledališč v Novem Sadu, Splitu in Sarajevu, tajniki državnih ■ arhivov, doconti vseučilišč z istimi pogoji, ki veljajo za profesorje srednjih šol v tej grupi.
0. grupa: Tajniki ministrstva 50 %, tajniki fakultet in mlajši tajniki vsoučl-lišč 50 %, direktorji nepopolnih srednjih strokovnih šol in profesorji srednjih ter njim enakih strokovnih šol, ki imajo po dovršeni fakulteti 10 in več let aktivno državno službo, kustosi muzejev in pomočniki bibliotekarjev v narodni biblioteki ter bibliotekami v ministrstvu z istimi pogoji, ki veljajo za profosorjo v srednji šoli v tej grupi, doconti vseučilišč, izredni profesorji višjo pedagoške, visoke veterinarsko in višjo trgovsko šolo z istimi pogoji, ki veljajo za profe-sorjo srednjih šol v toj grupi.
7. grupa: Sekretarji ministrstva 50 odst., sekretarji fakultet in mlajši sekretarji vseučilišč 50 %, doconti vseučilišč in profesorji srednjih šol ter njim enakih strokovnih šol, ki imajo po dovršeni fakulteti in položenem diplomskem izpitu 7 ali več lot aktivno državno službe-, kustosi muzejev in pomočni-inašajo kraljevsko uredbo o razvrstitvi ki bibliotekarjev narodne biblioteke, bi-
kžavnih uradnikov po kategorijah in upab novega uradniškega zakona. Urad-iStvo je razdeljeno takole:
MINISTRSTVO PROSVETE.
I. kategorija.
1. grupa: Nima položaja.
grupa: Pomočnik ministra, redni nofesorji vseučilišč in visoko tehnično ole, direktor višje pedagogiške šole, [pravnik narodno biblioteke v Boogra-državni arhivarji v Beogradu, tajili akademije nauka — vsi ti z 20 ali eo leti aktivne državno službe.
3.	grupa: Načelniki ministrstva BO is t., šefi oddelkov za prosveto in vere pokrajinah 50 %, redni profesorji vso-
liilišS in visoke tehnične šole, direktor iSje pedagogične šole, državni arhivar, ipravnik narodno biblioteko v Beograr tajnik akademije nauka — vsi z anj kakor 20 leti aktivne državne služiš. Dalje: izredni profesorji vseučilišč, sini profesorji višjo pedagogične šole, isoka šole za trgovino in promet in vi-veterinarsko šole, vsi z 20 in več iti aktivne državne službe; direktorji »polnih srednjih ln njim enakih stro-:ovnih šol, ki imajo po izvršeni fakul-!ii in položenem diplomskem izpitu 1 in več let alrtivne državne službe; ipravnik narodnega muzeja in uprav-lik državno štampe, pod istimi pogoji, :i veljajo za direktorje srednjih šol v ej grupi, upravnika narodnih gledališč Boogradu in Zagrebu, ako sta na tem »ložaju najmanj 10 let.
4.	grupa: Načelniki ministrstva BO Wst., šefi oddelkov za prosveto in vere
pokrajinah 20%, šefi odsekov in referenti v ministrstvu 50 %, pokrajinski Šolski nadzorniki b fakultetsko izobraz-to 50 %, redni profesorji višjo pedagoge in visoko veterinarsko šole ter vi-loko šole za trgovino in promet, izredni profesorji vseučilišč, vsi z manj kakor D leti službe, direktorji popolnih sredah in njim enakih strokovnih šol ra-^n v grupi 3 navedenih, direktorji ne-P<-polnih srednjih in njim enakih strokovnih šol in profesorji srednjih in njim 'nakih strokovnih šol z 20 in več leti 'ktivne državno službe, tajniki vseučilišč, upravniki vseučiliških bibliotek v gradu, Zagrebu in Ljubljani, upravniki narodnega gledališča v Beogradu in tagrebu. razen onih, ki spadajo v 3. E'upo, potem v Ljubljani in Skoplju, »Pravnik državno štamparije in upravniki narodnih muzeiev vsi z istim po-Sojem, ki velja za direktorje popolnih leda lih šol v tei eruni. direktorii dra-
bliotekarji v ministrstvu z istimi pogoji, ki veljajo za profesorje srednjih šol v tej grupi.
8. grupa: Ostali profesorji srednjih šol in njim enakih strokovnih šol, docenti, asistenti in prosektorfi vseučilišč, kustosi narodnih muzejev, pomočniki bibliotekarjev narodno bibliotoke, biblio tekarji v ministrstvu in pisarji ministrstva.
9. grupa: Suplenti Brcdnjih in strokovnih šol in pripravniki.
n. kategorija.
1.	grupa: fiefi odsekov in referenti v ministrstvu, šefi odsekov pri oddelkih za prosveto pri pokrajinskih upravah tor oblastnih, županijskih in okrožnih oblastih, okrajni šolski nadzorniki s 15 ali več loti aktivne državne službe, učitelji in učiteljice otroških vrtcev z učiteljsko kvalifikacijo, upravniki višjih ljudskih šol, vsi ti z 20 in več loti aktivno državno službe, glavni arhivarji ministrstva in uredniki »Službenih No-vin».
2.	g r u p a: Tajniki ministrstva 80 %, učitelji in učiteljice otroških vrtcev z učiteljsko kvalifikacijo, učitelji srednjih in njam enakih šol učitelji na vseučiliščih (čl. 7. urad. zak.), vsi s 14 ali več leti aktivne državne službe, kartografi na vseučiliščih (čl. 7. urad. zak.), tajniki 70%.
3.	grupa: Učitelji ljudskih šol in
učiteljico otroških vrtcev z učiteljsko kvalifikacijo, učitelji na vseučiliščih (čl. 7 urad. zak.), vsi v tej grupi razen tajnikov z 8 ali več leti aktivne državno službo, pomočniki urednikov »Službenih Novin».
4.	grupa: Pisarji, učitelj! in učiteljico otroških vrteov z učiteljsko kvalifikacijo s tromi ali več leti aktivno državno službo.
5.	grupa: Ostali učitelji in pripravniki.
III. kategorija.
1.	grupa: Arhivski uradniki 20%, učiteliice otroških vrtcev (po čl. 81. zak. o ljudskih šolah) z 10 in več leti aktivne državne službe, blagajniki, knjigovodje, glavni faktorji in ekonomi državno štampo (po čl. 8. urad. zak.).
2.	grup a: Arhivski uradniki 30 % faktorji državno štampo 30 %, strokovni mojstri na vseučiliščih 30%, restav-ratorji in proparatorji, načelniki botani-ških vrtov 30%, (po čl. 8. urad. zak.), vso ostale učiteljico otroških vrtcev.
3.	grupa: Arhivski uradniki B0% pomočniki bligai" v in pomočniki
knjigovodjev državne štampe, faktorji državno štampo 70 %, pisarji državno štampo, strokovni mojstri na vseučiliščih 70%, (po čl. 8. urad. zak.).
4. grupa: Pripravniki.
MINISTRSTVO NOTRANJIH DEL.
I.	kategorija.
1.	grapa: Pokrajinski namestniki.
2.	grupa: Pomočnik ministra. Oblastni veliki župani (50 odst.), upravnik- grada Beograda, načelnik oddelka za notranjo zadeve v Zagrebu. V to grupo pridejo od dosedanjih velikih županov oni, ki imajo 10 tisoč dinarjev plače.
3.	grupa: Načelniki oddelkov pri pokrajinskih vladah, oblastni veliki župani, v kolikor niso v 2. grupi, inšpektorji ministrstva s 7 tisoč dinarjev plače, kon-ceplni uradniki VII. razreda, ki imajo 20 let službe.
4.	grupa: Inšpektorji ministrstva, ban-ski in dvorni svetniki, vladni svetniki, šefi oddelkov pri pokrajinskih vladah, policijski ravnatelji. Sem so prevedejo vsi konceptni politični uradniki V. razreda, v kolikor niso v 3. grupi in oni VI. razreda.
5.	grupa: Okrajni glavarji, vladni tajniki, policijski svetniki, višji policijski zdravnik (20 odst.). V to grupo se prevedejo konceptni politični uradniki Vil. r.
0.	grupa: Sekretarji ministrstva, policijski višji komisarji in politični koncept-in uradniki VIII. činovnega razreda.
7.	grupa: Politični konceptni uradniki IX. razreda.
8.	grupa: Politični koncoptnl uradniki XII,—X. razreda.
9.	grupa: Politični konceptni prakti-kant jo.	I j.....j
II.	kategorija.
1.	grupa: Sresld načelniki, policijski komisarji, vrhovni organi policijske straže in detektivov, vsi, v kolikor nimajo fakultetne izobrazbe. Sem so prevedejo policijski poveljniki VI. in Vil. činovnega razreda.
2.	grupa: Policijski oficirji, nadzorniki in komisarji VIL in VIII. razreda, v kolikor imajo maturo.
3.	grupa: Organi policijske stražo IX. razreda.
4.	grnpa: Organi policijske straže X. in XI. razreda.
III.	kategorija. Ta kategorija ima štiri skupine, v ka-
VELIKA I(OALICIJ.\ RAZBITA. — STRESEMANN ODBIL SOCIJALI. STIČNE ZAHTEVE. — NAPREDOVANJI: SEPARATISTOV V PORE-
NJU.
Berlin, 2. novembra, s. V palači državnega kancclarja so ss vršila danes dopoldne pogajanja za ohnnltev velike mu-alicije. Kancelar Strescmann, kl je radi prehlajcnja še vedno v postelji, |e poklical k sebi načelnike vseh strank, s katerimi je razpravljal o zahtevali soolalnih demokratov glede preklica Izjemnega stanja In ostrega nastopa proti Bavarski.
Ob 12. se le sestal iablnet in le itriav-ni kancelar Strcscmann sporočil voditeljem k ciiainih demokratov, da drfavna viuda ti! hovlm zahtev i -i nikakor nc more ugoditi ker sc noče Izpoili.vlii očitkom, da le nastopila proti lavarskl na marksistični pritisk. Obenem ;e nrlpomr.il, da poosintcv notranja krize državi nikakor ti i '.lunina. Nato so socialni demokrat-je z vsemi proti 19 glasovom sklenili odpoklican iz kabineta svoje ministre.
Ncpopustllivost socialistične Irakcije držav. zbora je izzvala v parlamentarnih krogih precejšnje razburim je. Radi razbitin velike koalicije bo Strcscmann začasno poskušal vladati brez socialnih demokratov. Prihodnji teden pa sc najbrže kabinet zopet izpopolni. Ako pa sc to vsled odpora državnega zbora, kl sc salde v sredo, ne bi posrečilo, potem bo Strescmann predlagal predsedniku države razpust državnega zbora.
S krizo v državnem kabinetu je nastopila tudi kriza v pruskem deželnem zboru. Prodsednik pruske frakcije nemške ljudske stranke je namreč že včeraj naznanil, da le ohranitev koalicije na Pruskem nemogoča, ako propade velika koalicija y državni vladi.
Tudi položaj na Saškem jc postal zelo kritičen, ker nemška ljudska stranka v saškem deželnem zboru noče podpirati novega manjšinskega socialističnega kabineta, ki mu je izrekla svojo nezaupnico.
V Porcnju so izvršili separatisti nove sunke. Okoli 100 mož broječi nemški oddelek, ki jc stražil magistrat v Ludvvigs-hafnu, da prepreči njegovo okupacijo po separatistih, je bil od francoskih čet obkoljen, aretiran in odveden v francosko vojašnice. Tudi vsi uradniki okrožnega urada so bili aretirani od francoskih orožnikov.
Aachen v rokah separatistov.
Pariz, 2. novembra, s. Okoli 1500 se-paratlstov iz Koblenza, Crcfelda in Duis-burga je vdrlo včeraj v Aachen, kjer sa oblegali magistrat, ki so ga branili oRnjc-gasci, policija in komunisti z bombami. Separatisti so razbili več duri z dlnami-tom, zvršili končno naskok, zasedli ob 10. dopoldne magistrat in razobesili na njeni zastavo porenske republike. Opoldne so policaji in komunisti izvršili brezuspešen protinapad.
Povratek kronprlnca.
Berlin, 2. novembra, j. Uradno se poroča. da jc državna vlada dovolila bivšemu nemškemu prestolonasledniku povratek v Nemčijo in nastanitev v Oclsu. Na seji ministrskega sveta so glasovali za Iu tudi socialistični ministri. Povratek prestolonaslednika se pričakuje vsak čas. Vlada jc storila svoj sklep samo iz človekoljubnih ozirov, da omogoči bivšemu prestolonasledniku skupno življenje s so.i progo ln otroci.
Naraščafoca gospodarska katastrofa
DOLAR = 600 MILIJARD! - CENE SKAČEJO OD URE DO URE. -
BEG IZ NEMČIJE.
Borlln, 8. novembra, s. Propadanje marke se nadaljuje v divjem tempu. Ker jo prosta trgovina z devizami prepovedana, so posveča splošna pozornost zla-
Krompir, ki ga jo bilo le majhne množino na trgu, se jo v ceni podvojil.
Posledice strahovite draginje in popol-nega razpadanja marke se žo kažejo. Iz-
terih so razporejeni nižji administrativ:	ttVČTl
temu posojilu. Tečaj zlate marke je do- seljovanje iz Nemčije v sosedno države, segel že višino preko 100 milijard. Isto- nnsnhnn nn Nizozemsko, zavzema žo na-časno sc pojavlja veliko pomanjkanjo de-
ni uradniki.
MINISTRSTVO PRAVDE.
I. kategorija.
1.	grnpa: Predsednik kasacijskega sodišča, predsednik Stola sedmorlco, predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu, predsednik vrhovnega sodišča v Podgo-rici in podpredsednik oddelka kasacijskega sodišča v Novem Sadu.
2.	grupa: Pomočnik ministra, predsedniki apelacijskih (višjih) in upravnih sodišč, vrhovni državni odvetniki. V to grupo so prevedejo podpredsednik Stola scdmorice v Zagrebu, predsednika bonskega stola v Zagrebu in kasacijsld sodniki, predsedniki apelacijskih in upravnih sodišč, državni nadodvetnik v Zagrebu, generalni prokurator pri oddelku B Stola eedmorice,
3.	grupa: Šefi pravosodnih oddelkov v pokrajinah, predsedniki okrožnih, ozi-
Dalje na 2. stran).
Tefka leBesjiiška ne-srsesa
Beograd, 2. novembra, r. Danes zjutraj ob pol 8. se je pripetila nedaleko Zemuna strahovita železniška nesreča. Poštni vlak, ki odhaja iz Beograda ob pol 8. v Subotico, št. 212, jo trčil pri postaji Zemunski obori v zagrebški poštni vlak št. 161. Oba vlaka sta bo zaletela drug v drugega z brzino 50 km Lokomotivi sta popolnoma razbiti, ravno tako tudi oba prva vagona vsakega vlaka. 19 oseb je težko ranjenih. Dva vojaka iz Srbije sta ubita. Lahko ranjenih je mnogo oseb. Na lice mesta je prispel prometni minister dr. Janko-vic, ki je odredil st-rogo preiskavo. Zdi se, da je strojevodja beograjskega vlaka v gosti megli prezrl signal, ki je kazal na »Stoj!* ter je privozil v največji brzini na postajo in so zaletel v zagrebški vlak.
OBČINSKE VOLITVE V ANGLIJI.
London, 2. novembra, s. Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Angliji je pridobila po dosedanjih rezultatih delavska stranka 28, neodvisni liberalci 4 mandate, dočim so konservativci zgubil' 17, Ube-calcl na 24 mandatov.
šo. Pred bankami stojo velikanske množice ljudstva, vendar pa dobi vsaka oseba največ po 200 milijard, kar pa ne predstavlja niti dveh zlatih mark.
Radi pomanjkanja denarja je zopet silno oživelo veriženjo z živili. Bati se je, da prihodnji teden na trgu sploh ne bo več živil. Že danes zjutraj jo bil Berlin brez kruha, brez masti in brez jajc. —
posebno na Nizozemsko, zavzema ravnost ogromno dimenzije. Ilamburške in frankfurtsko trgovsko rodbine so poslalo vso svojo svojce v Anverzo. Nemški bogataši so zasedli že vse hotele na Nizozemskem.
Berlin, 2. novembra, j. Dolar je notiral danes v prostem prometu 625 milijard, Ceno živil skačejo od uro do ure. Tramvajska vstopnica jo veljala danes 4, kg kruha 25 milijard, kg krompirja d« 2 milijardi.
Ministrski svet
Beograd, 2. novembra, p. Ministrski svot je na popoldanski seji v prvi vrsti razpravljal o tekočih resortnih vprašanjih, nakar je minister za zunanje stvari poročal o sofijskih konvencijah. Vlada jo sklenila, da se sprejmejo bolgarski predlogi, ter da se odškodnina za rekvizicije določi na 300 milijonov lovov. Odobreni so tudi načrti za štiri druge konvencije o sodni pomoči, obmejnem prometu itd. O pravilnikih v zvozi z uradniškim zakonom vlada ni razpravljala, ker je bil pravosodni minister preobložen s posli in radi tega pravilnikov ni dovršil.
PROSLAVA 20-LETNICE PRIBICEVICEVEGA DELOVANJA.
Beograd, 2. novembra, p. Jutri odpotujejo v Glino na proslavo 20-letnlce delovanja ministra n. raz. S"etozarja Pribl-čevlča poslanci Edo Lukinič, Kosta Ti-motijevič, dr. Radosavljevič, dr. Krlzman, Wilder, Dukanac In dr. Kumanudi, iz Zagreba dr. Budisavljevlč in dr. Bcnkovič, iz Ljubljane prof. Rclsner, lz Splita dr. Orlsogono.
SEKCIJA FINANČNEGA ODBORA.
Beograd, 2. novembra, p. Danes dopoldne so poslovale vse tri sekcije finančnega odbora. Prva sekcija je delala v finančnem ministrstvu ter pretresala in sprejela redni proračun vrhovne uprave. Druga sekcija je dovršila pretres proračuna ministrstva za narodno zdravstvo.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 2. novembra, s. Megleno, neznatne padavine niso Izključene.
UPOKOJENCI IN URADNIŠKI ZAKON.
Beograd, 2. novembra, r. Udruženja
upokojencev jo zahtovalo od glavnega' uradniškega saveza zaščito zaradi novo-ga uradniškega zakona, ki jim no zagotavlja nikako eksistenco. Upokojonci smatrajo, da so s tem zakonom prikraj^ šane njihovo prejšnjo pravice. Uradniški savez jo na svoji soji sklenil, da so v to svrho izvoli poseben odbor, ki bo pri merodajnih krogih deloval za izbolj. Sanje materialnega položaja upokojencev. Razen tega se jo na včerajšnji seji saveza določil dan sestanka glavnega odbora, kl bo določil dnevni red za ve* liki sestanek predsednikov pokrajinskih' zvez.
Mim setaislu Tiar!
Inozemske borze
2. novembra:
CURIH, dovizo: Ne\v-York 5.62, London 25.14, Pariz 32.75,. Milan 25.15, Praga 16.45, Budimpešta 0.0305, Bukarešta 2.75, Beograd 6.575, Sofija 5.27, Varšava 0.0003-Dunaj 0.0079.
DUNAJ, devize: Beograd 830 do 834, Berlin 0.21 do 0.27, Bukarešta 339 do 341, London 317.000 do 31S.000, Ne\v-York 70.935 do 71.185, Milan 3164 do 3176, Pariz 4132 do 4148, Praga 2075 do 2085, Sofija 653 do 057, Varšava 455 do 495, Curih 12.625 do 12.675. Valuto: dolar 70.560 do 70.960, lira 3130 do 8150, dinar 819 do 825.
PRAGA: Dunaj 4.7075, Berlin 0.S0, Rim 150.50, Budimpešta 18, Pariz 204.25, London 155.75, Nc\v-York 34.75, Curib 623.50, Beograd 40.55.
LONDON: New-York 446.25, Pariz 77.13. Curih 25.11, Beograd 3S5.
NEW-\'0RK: London 446, Pariz 577, Milan 441, Curili 17.4S, Praga 293.25, Dunaj 0.14, Budimpešta 0.24, Bukarešta 48, ^Beoarad 118.50
roma Jezemiii »odtsč, ki imajo najmanj 20 službenih let, najstarejši namestniki vrhovnih državnih tožilcev, sodniki ape-lacijskili (višjih) in upravnih sodišč. V lo grupo se prevedejo: sodni inšpektorji, Administrativni inšpektorji ministrstva pravdo, ki imajo 7 tisoč dinarjev plače ier pravosodni konceptni uradniki V. ali tišjega činovnega razreda, ako imajo najmanj 20 let državno službe. •I. grupa: Predsedniki okrožnih (zbor-
3.	grupa: Arhivski uradniki 50 oiJst. to;
vsi drugi iz grupe 2 po 70 odst.
4.	grupa: Pripravniki.
FINANČNO MINISTRSTVO.
I. kategorija.
1.	grupa: Nima položaja.
2.	grupa: Pomočnik ministra In upravnik državnih monopolov.
3.	grupa: Geiicranl direktorji, general-
nih) sodišč, ako niso v 3. grupi, višji inšpektorji, pomočnik upravnika držav-_____j ........j-ii.; -----—j -------1..1 nili monopolov.
državni pravilniki, pravi državni pravdni-ki in sodniki zbornih sodišč, ako imajo najmanj 20 let službe, državni pravdniki (10 odstot.1, upravitelji kazenskih zavo-
4. grapa: Pomočnik generalnega direktorju, načelniki oddelkov v direkciji In upravi državnih monopolov, direktor to-
dov (10 odstot.). Sem se prevedejo in-, fepeklorji ministrstva pravde Ln pravosodni konceptni uradniki od V. činovno-ga razreda višjo, oko ne spadajo pod B. grupo ter pravosodni konceptni uradniki VI. razreda.
5. grupa: Sodniki prvostopnih zbornih »odišč, ki imajo najmanj 15 let službe ali prakse, državni pravdniki (SO odst.), pravosodni konceptni uradniki VII. razreda in upravitelji kazenskih zavodov VII. razreda.
fi. grupa: Sekretarji ministrstva (30 Odst.), sodniki prvostopnih sodišč z 10. 1. službo, državni pravdniki (30 odst.), predstojniki okrajnih sodišč, čo imajo 10 let državne službe, konceptni uradniki in upravniki kazenskih zavodov VIII. činovnega razreda.
7. frupa: Vsi ostali sodniki prvostopnih sodišč, državni pravdniki (30 odst.), konceptni uradniki IX. činovnega razreda.
II.	kategorija.
t. grupa: Upravniki kazenskih zavodov la prisilnih delavnic, ravnatelji zemljiške knjige, sodni in administrativni uradniki VI., VII. in VIII činovnega razreda.
2.	frupa: Vodjo zemljiške knjige.
3.	grupa: Ostalo administrativno osobje ^»ravosodstva.
III.	kategorija.
Nižje administrativno osobje.
MINISTRSTVO POŠTE IN BRZOJAVA.
I.	kategorija.
1.	grupa: Nima položaja.
2.	grupa: Pomočnik ministra.
3.	grupa: Generalni direktor pošte in brzojava, direktor poštne hraniluice, pomočnik generalnega direktorja pošle in brzojava, načelniki ministrstva ia oblastni direktorji 50 odst.
4.	grupa: Načelniki ministrstva in oblastni direktorji 50 odst., šefi odsekov ministrstva 50 odst., pomočnik direktorja poštne hranilnice, pomočniki oblastnih direktorjev, direktorji poštnih čekovnih uradov 50 odst., glavni tajnik poštnih hranilnic in višji kontrolorji 50 odst., upravniki glavnih pošt in brzojnvov.
5.	grupa: šef kabineta, šefi odsekov ministrstva, inšpektorji ministrstva in poštnih hranilnic 50 odst., pomočniki oblastnih direktorjev in direktorjev poštnih čekovnih zavodov 50 odst., višji kontrolorji 50 odst., inšpektorji oblastnih direkcij, šefi direkcijskih odsekov, upravnik glavne telegrafske in telefonske delavnice, glavni nadzornik telegrafske in telefonske mreže, pomočniki direktorjev čekovnih zavodov, inšpektorjev čekovnih zavodov.
6.	grupa: Tajniki ministrstva in direkcij in tajniki poštne hranilnice iu čekovnih zavodov 50 odst.
7.	grupa: Tajnik ministrstva in direkcij in tajniki poštne hranilnice hi čekovnih zavodov 50 odst.
8.	grupa: Pisarji.
9.	grupa: Pripravniki.
II.	kategorija. 1. grupa: Upravniki izjemnih pošt, telegrafov in telefonov upravnik radio-po-Etajs v Beogradu, upravniki telefona in pošte v Zagrebu 1 in 2, v Ljubljani ], v Sarajevu 1, v Skoplju 1, upravnik glavne telefonsko in telegrafske delavnice,
_ batne režije, delegati finančnega minisir-
|lavni nadzornik krajevne telefonske in telegrafske mreže, inšpektorji in šefi odsekov v ministrstvu, višji kontrolorji ministrstva, glavni upravnik prometa in glavni knjigovodja poštne hranilnice, prometni uradniki in šefi knjigovodstva čekovnih zavodov.
2.	grupa: Tajniki ministrstva in direkcij 30 odst., upravniki pošte, telegrafa in telefona I. razreda na sedežu velikih županov, upravniki pošt pri carinskih skladiščih, tehnični uradniki ministrstva in direkcij, poštni telegrafski uradniki in uradniki poštnih hranilnic 20 odst.
3.	grupa: Upravniki pošte, telegrafa in Telefona II. in III. razreda v okrožnih in okrajnih mestih, tehnični uradniki ministrstva in direkcij, pošlni in telegrafski uradniki in uradiiiki poStns hranilnicc BO odst., mehaniki 50 odst. (čl. 8. urad. tak.).
4.	grnpa: Starešine pošte telegrafov in telefonov IV. razreda, tehnični uradniki ministrstva in direkcij, poštni in telegrafski uradniki, uradniki poštne hranilnice BO odst., mehaniki (§ 8. urad. zak.).
j. grupa: Pripravniki.
III. kategorija.
1.	grnpa: Arhivski uradniki 20 odst., Šefi samostojnih spedicijskih oddelkov, upravniki poštnih in .telegrafskih skladišč, uradniki poštnih in telegrafskih delavnic in telefonski nadzorniki na sedežih oblastnih velikih županov, ekonomi in arhivarji poštne hranilnice in čekovnih
w".dov.
2.	grupa: Arhivski uradniki, skladiščniki, špediterji, mehaniki, kontrolorji, pisarji in telefonislinje 30 odst., računsko osobjo in pisarji nižjs sljoke poštne hranilnice 30 odst.
stva v pokrajinah, direktorji oblastnih finančnih delegacij, komisar finančnega ministrstva pri upravi državnih monopolov, šef kabineta, šeli odsekov ln inšpektorji v ministrstvu in upravi državnih monopolov po 50 odst., šefi oddelkov pri finančnih direkcijah po 50 odst., finančni direktorji (50 odst.), šefi okrožnih finančnih uprav (50 odst.), oblastni direktorji katastra (50 odst.), upravnik ogledne mo-nopolske postaje, šefi kemičnih laboratorijev, direktorji tobačnih tovarn I. razreda.
5.	grupa: Sefl odsekov in inšpektorji v ministrstvu ter pri upravi državnih monopolov (50 odst.), šefi oddelkov pri finančnih delegacijah In pri oblastnih finančnih direkcijah (50 odst.), finančni direktorji (50 odst.), šefi okrožnih finančnih uprav (50 odst.), oblastni direktorji katastra (50 odst.), glavni sekretar v generalni direkciji carin, glavni revizor pri generalni direkciji carin, šefi odsekov v finančnih direkcijah, šefi davčnih uradov in šefi odsekov v beograjskem davčnem oddelku s fakultetsko Izobrazbo.
6.	grupa: Podšefl odsekov, tajniki ministrstva (50 odst.), revizorji direkcije carin (50 odst.), tehnični kontrolorji (50 odst.).
7.	grupa: Ministrski tajniki, revizorji generalne direkcije carin in tehnični kontrolorji (50 odst.)
S. grupa: Pisarji.	' *
9. grupa: Pripravniki.
II.	kategorij«.
1.	grupa: Inšpektorji ministrstva, Šefi odsekov v računskem in ekonomskem od. dtlku, šeli odsekov likvidatur o novih po. krajinah, šefi knjigovodstva, ekonomata in statistike, šefi odsekov računovodstva pri ministrstvu in avtonomnih institutih, glavni blagajnik, šefi računovodstva pri finančnih delegacijah, računski Inšpektorji, šeli okrožnih iinančnih uprav, upravnik državnega imetja v Črni gori, davčni lustratorji, šefi davčnih uradov v Zagrebu iu Sarajevu.
2.	grupa: Upravniki carinarnic I. razreda, glavni revizorji, šefi odsekov v beograjskem davčnem oddelku, šefi odsekov uprave državnih monopolov, monopolski inšpektorji, upravnik skladišča neizdelanega tobaka, upravniki odkupnlnskih uradov I. razreda, ravnatelji tobačnih tovarn II. razreda, šef-geometri zemljarine pri delegacijah, šef-geometri za triangulacijo, šefi katastrskih nadzorstev, višji katastrski inšpektorji In katastrski inšpektorji v generalni direkciji in v oblastnih direkcijah, šefi odsekov računovodstva pri finančnih delegacijah, šefi računskih odsekov pri ostalih državnih oblastvih, voditelj računovodstva pri finančni delegaciji za Hrvatsko ln Slavonijo, šefi državnih blagajn, šefi sreske finančne uprave, carinski in davčni uradniki (20 odst.), podšefl odsekov knjigovodstva o likvidaturi v novih pokrajinah, računski knjlgo-vodstveni ln blagajniški uradniki (20 odst. statistični uradniki (20 odst.), revizorji in davčni revldenti (30 odst.), šefi davčnih uradov, upravniki carinarnice II. razreda, carinski revizorji, upravniki monopolskih skladišč, delavnic in solarnic, šefi oddelkov v tovarnah I. razreda; upravniki odkupnih uradov II. razreda, šeli arhivov katastralne mape, finančni evidenčni poverjeniki (20 odst.), geometri (20 odst.), šefi okrajnih sekcij.
3.	grupa: Računski knjigovodstveni m blagajniški uradniki, kontrolorji, likvidatorji 30 odst., tajniki ministrstva 70 odst., statističarjl 30 odst., davčni uradniki 30 odst., upravniki carinarnic II. razreda, cariniki 30 odst., šefi oddelkov v tovarnah II. razreda, strokovni monopolski uradniki 50 odst., finančni evidenčni poverjeniki, tajniki 30 odst., geometri 30 odst., evidenčni revizorji.
4.	grupa: Računski, knjigovodstveni In blagajniški uradniki, pomočniki kontrolorjev, likvidatorjev itd. 50 odst., pisarji ministrstva, statističarji 50 odst., davčni uradniki 50 odst., cariniki 50 odst.. davčni poverjeniki, strokovni monopolski uradniki 50 odst., monopolski nadzorniki, evidenčni poverjeniki, pomožni cariniki 50 odst., geometri 50 odst.
5.	grupa: Pripravniki.
III.	kategorija.
7. grupa: Inšpektorji finančne kontrole, arhivarji, skladiščniki, ekonomisti, šefi finančnega ekonomata, rokovalcl davčnega materljala, generalne direkcije neposrednih davkov, rokovalcl tehničnih po-strojln I. razreda, špediterji.
2. grupa: Podinspektorji finančne kontrole, arhivski uradniki 30 odst., pomočniki skladiščnikov In ekonomov 30 odst., rokovalcl tehnične postrojlne II. razreda, tehnični strokovnjaki mehaničnih delavnic monopolski kontrolorji v privatnih tovar-
Politične MA
f Emil Šteianovič v Beogradu.
Bivši generalni tajnik narodno-radlkalne stranke Slovenačke g. Emil Stefanovič je po izgubljeni bitki z akcijskim odborom stranke za Slovenijo odšel v Beograd ln sedaj tam člta levite članom akcijskega odbora v «Balkanu», edinem listu, ki se jo zanj zainteresiral. Pod naslovom »Radikali u Slovenačkol« priobčuje četrtkov •Balkan« članek Stefanovičcv, ki končuje prav prijazno za člane akcijskega cd-bora: »Upajmo, da se tudi v tem slučaju uresniči stari narodni pregovor, da se prvi psi mečejo v vodo, ker od tega bo velika korist za radikalno stranko, slovensko zemljo in celo državo«,..
+ Zahvala SLS šoStanjsklm nem-čuriem. Kakor je znano, ss je letos vršila v Šoštanju orlovska slavnost ob veliki asistcnci Nemcev In nemčurjev. Bilo je lepo videti, kako so na orlovski veselici govorili nemški In kako so se zanjo zavzeli Neinci. Vse to seveda nI bilo zastonj. Zdaj je SLS po dr. Korošcu vložila v skup ščini interpelacijo zoper »Orjuno«, češ, da je ogrožala s svojim nastopom šoštanjsko Nemštvo.
+ ^Balkan« osamljen. Omenili smo včeraj nekvalificirani napad »Balkana« na Slovence radi protestnih shodov proti Italijanskim nasiljem nad našimi zasužnjenimi brati, danes z veseljem konstatiramo, da jo ostal ta list popolnoma osamljen, ker so vsi beograjski listi s simpatijami poročali o protestnih shodih in tudi pišejo o Italiji tako kot naši domači Usti. »Politika« n. pr. priobčuje uvodnik »Pod fašističnim jarmom«, ki Je prav ostra kritika razmer, ki vladajo v zasužnjenih naših krajih. Na koncu svojega članka pravi »Politika«: »Ne dvomimo, da bo nečloveško in brutalno postopanje Italijanov proti narodnim manjšinam Izzvalo po celem kulturnem svetu pravo ogorčenle in Italijani naj se nc čudijo, ako bodo tudi drugi narodi proti njihovim rojakom vodili ravno tako politiko, kakršno oni vodijo proti Jugoslovanom v Istri in na Qo-rlškem.«
Sporf
Praška Slavila na Dunatu. Naše včerajšnje poročilo o tekmi Slavija : Rapid
Je, akademikom proti akademskim, o«ti
lim proti vabilu. Pomotoma izostala va bila naj se reklamirajo pri g. Savi San oinu, cand. ing., Erjavčeva cesta 24. X Sokolsko društvo na Viču uprizot
na Dunaju je bilo res nepravilno, kakor y liedeljo dne 4. novembra dramJ
I/.	n.n.iilH.. It. .»	HI(-nI»5MQ	.........."
je to pravilno In z dvema klicajema blagovolil ugotoviti »Slov. Narod«. Tekma je Izpadla v korist Slavile, ki jo porazila lanskega dunajskega prvaka Rapida s 5 : 1. Kako je prišlo do zamenjave v našem včerajšnjem poročilu, še nismo mogli ugo tovitl. Podrobno poročilo o tej tekmi še prinesemo, omenimo le to, da je visok poraz Rapida zakrivil predvsem vratar.
S. K. Primorje : S. K. Jadran. V nedeljo dne 4, t. m. ob 15. se vrši na igrišču S. K. Primorje, Dunajska cesta, prijateljska nogomet, tekma med navedenima kluboma. Jadran se nahaja sedaj v zelo dobri formi, vsled česar je pričakovati zanimive borbe. Trening-predtekmo igrata Primorje rez. : Jadran rez. ob 13.30.
Prvi ljubljanski medklubskl lahkoatletski turnir Lask contra Jadran, ki bi se bil moral vršiti 27. oktobra, se vrši sedaj nepreklicno v nedeljo 4. t. m. ob 9. dopoldne na Igrišču S. K. Ilirije. Prireditev Je prva te vrste v Ljubljani in zasluži zato vsestransko pozornost. Vstopnice (sedeži po 5 Din, stojišča po 2 Din) se dobe v predprodaji v trafiki Sever, šclenburgova ulica.
Gledališče
Ljubljanska drama.
Sobota, 3.: »Danes bomo tiči«. IzV, Nedelja, 4.: ob 3.: »Povodni mož«, mladinska Igra, Igrajo otroci mestnega liceja; ob 8.: »Gospa z morja«. Izv. Pondeljek, 5.: »Azazel«. F.
Ljubljanska opera. Sobota, 3.: »Seviljskl brivec«. Gostuje
ga. Vesel-Polla. F. Nedelja, 4.: »PsoglavcU. Izv.
Mariborsko gledališče. Sobota, 3.: »Jesenske gosli«. D. Premiera. Nedelja, 4.: ob 15.: »Prevarjeni soprog«. Izv. Kuponi. Zvečer: »Umetniška kri« Izv.
•
V današnji (sobotni) operni' predstavi v »Seviljskem brivcu« gostuje kakor vedno v vlogi Rosine ga. Wesel-Polla, vlogo brivca pa pojo baritonist g. Robert Primožič iz Zagreba kot gost. Vse ostale vloge so v običajni zasedbi.
Sokolstvo
3.	grupa: Komisarji finančne kontrole, mašinistl, arhivski uradniki 70 odst., pomočniki skladiščnikov ln ekonomov 70 odst.. tehnični poslovodje, pisarji v odsekih.	" >
4.	grupa: PripravnikL
TEMELJNI KAMEN ZA SOKOLSKI DOM NA TABORU!
Smo v potrebi! V potrebi dičita požrtvovalna ljubezen in velikodušje v dejanjih značaj in zvestoba do ideje. Ako pre-moreš mnogo, daruj mnogo! Ako živiš v težkih razmerah, je Tvoj skromni dar izraz velike duše socialno malega človeka. Iz drobnih prispevkov so se zgradile vse veliko narodne ustanove.
Snovnost podlega smrti, narod ln človeške vrline varujoča sokolska ideja živita in trajata večno. V dnevih vseh mrtvih in vseh živih se sleherni spominjaj dolžnosti, ki jo imaš do nesmrtnosti naroda In do neumrljivosti ideje razvoja in večnega izpopolnjevanja v duševnem in snovnem svetu. Od naroda si prejel življenje in svoj obstoj, narodu vračaj življenje ln pogoje za krepak obstoj. S svojim sodelovanjem si od naroda prejel bogastvo; del bogastva vrni narodu, da moreš sam postati deležen nesmrtnosti in da moreš sam živeti v znamenju večnosti!
Izkop za sokolsko zgradbo na Taboru je dovršen. Prvo prihodnje dni položimo temelje. — Pričakujemo, da bo pokazala sokolska Ljubljana toplo srce in odprle roke v prid temeljnemu kamnu za sokolski dom na Taboru. S pobiranjem pričnemo te dni In prosimo napredno občinstvo za naklonjenost.
V Ljubljani, dne 2. novembra 1923.
Za finančni odbor: Josip Turk; za Sokola I. dr. P. Pestotnik.
•
Sokol D. M. v Polju priredi dne 8. novembra častni večer svojemu članu bratu Fr. Kavčiču pri starosti br. Kuharju na Vevčah, povodom 401etnice njegovega prihoda semkaj. Ko je nemila smrt pobrala prvega nadučitelja na tamkajšnji šoli Blaža Kuharja, jo prišel iz prijazne Dolenjske Fr. Kavčič, mlad mož, a kre-menit značaj, si je znal pridobiti takoj vsa srca svojih učencev in takisto tudi njihovih staršev. Vseobče spoštovanje se je tekom let le povečalo ter mladi in stari ga i danes cenijo in ljubijo. Da se mu izrazi vsaj nekoliko ljubezni, ki jo je on delil 40 let, Jo Sokol Polje na svoji seji sklenil priredili mu časten večor, k kateremu se vabijo člani sokolskega društva, ueileljstvo ter prijatelji in učenci njegovi,
S o dni j a
Lahko noč! Potočnik Karol, 29-letni posostnik v Stranicah v konjiškem okraju, Je zapustil proti večeru v večji družbi Vrenkovo gostilno v Stranicah. Pri slovesu mu je podal njegov tovariš Karol Bukovšek roko ter mu želel lahko noč. Obdolženec pa ga je udaril po roki in mu tudi izpodbil nogo, da je padel. Prišlo je do klofutanja in do bitke z latami, tekom katere je potegnil Potočnik nož in ga zasadil Bukovšekumed rebra, ko sta se oba davila na klopi za hišnimi vrati. Sele seda) je prišlo streznenje, a Potočnika je zadela pred celjskim okrožnim sodiščem kazen 8 mo-secev poostreno ječe.
Ukradena drva. T. Majnik, čuvaj skladišča lesa na Dolenjski ccstl v Ljubljani je opažal že dalje časa, da mu ljudje, ki hodijo mimo, odnašajo drva. Pred kratkim pa je obdolžil na prijavo nekega svojega poznanca tatvine neko gospodično, ki stanuje v obližju. Zadeva je prišla pred sodišče, kjer pa so vse priče izpovedalo v prilog obtoženke. Vendar pa sa sodnik ni zamogel odločiti, da je obtoženka resnično nedolžna ter je bila razprava v svrho zaslišbe še ostalih prič, katere sta navedli obe stranki, preložena.
Nezvesti trgovski potnik. Otmar Za-dravec, trgovski potnik iz Maribora, je meseca marca opeharil v Stražah pri Mislinju Ivana Pačnika za 8000 Din na ta način, da se mu Je ponujal za družabnika njegove trgovine z razpoložljivo glavnico 12.500 Din, ki je pa ni imel. Prišlo je tudi do osnutka neke pogodbe. V dobri veri, da Zadravec financijelno nekaj pomeni, mu je zaupal Pačnik omenjeno vsoto, s katero bi moral plačati ta neko povzetje na postaji Mislinje. Zadravec pa Je izginil in kmalu nato izvabil dvema strankama v Slovenjem gradcu s tem, da je kazal osnutek pogodbe in se izdajal za trgovca iz Dovž, oziroma Straž, nadaljnje vsote, češ, da mora v Maribor in tam plačati carino za došlo robo. Tudi v Ljutomeru je opeharil meseca junija nekega trgovca za manjši znesek. Okrožno sodišče v Celju ga je obsodilo radi goljufije na 8 mesecev poostrene ječe.
dejanjih »Roža s Kavkaza« in enod« janko »Vesela igra o žalostni princezi nji«. Prodprodaja vstopnic pri br. Jc ločniku, Rožna dolina in br. Uranu n; Glincah. Začetek točno ob pol 8. ui
X Krekov kvartet (povoi »Ljubljan skega Zvona«) priredi v nedeljo dne novembra 1923. v Sevnici pevski večei umetnih hi narodnih pesmi. Vb! eevni ški in okoliški prijatelji petja lepo valv ljeni!
X Na letošnji Martinov večer, ki E>
bo vršil v soboto dno 10. novembra v zgornjih prostorih Narodnega doma ? Ljubljani, pojdemo vsi, ki se radi raba, varno v veseli povski družbi. Malo koncerta, malo smeha in malo rajanja. Kako in kaj bo, bomo že še povedali.
X Za slepce je daroval kogljaški klul »Venček« pri Draščku v Ljubljani vso to 160 Dip.
X Koncert. Danos v soboto konceii Dravsko godbe v kavarni* Europa«. Za četek ob 9. uri zvečer. Vstop prost.
X Koncert. Danes in redno vsak dai v novo renovirani restavraciji iu kavat ni »Tratnik« koncert ciganske kapeli od pol 9. do pol 1. ure ponoči. Vstoj prost. Cene običajne.
X' «Šentpe4erska vinska trgatev«,
Vnovič opozarjamo in vabimo naše cenjene somišljenike in njihova prijatelje, na našo vinsko trgatev, ki se vrši danes zvečer v restavracijskih prostorih hotela »Lloyd» na sv. Petra cesti. Nad 40 oseb broječo spremstvo oča župana se skrbno pripravlja s svojim programom. Tajinstveno tekmujejo med seboj, kdo bo boljši govoril, da bo več smeha in krohotanja. Za prireditev sn:o na-ločili priznan salonski orkester, ki bo poleg koncertnih točk izvajal marljivo tudi plesne točke vseh vrst. Obljubili pa so nam tudi pevci, da zapojo par ljubkih domačih narodnih in umetnih pesmic. Fino grozdje iz priznanih vinogradov jo že prispelo. Za dobro kapljico, okusna jedila in točnost v postrežbi nam poskrbi ga. rostavraterka sama. Vsi moramo priti in malo dobro volje, pa bomo imeli prav lep večer. Za pose-te so priporoča odbor »Napred. polit, in gosp. društva za šentpeterski in kolodvorski okraj«.
X Ceškoslovenska obec v Ljubljani priredi danes v soboto predavanje skloptičnimi slikami. Začetek ob 8. url. — Jutri, v nedeljo, otvorimo mari.ionet-no gledališče v restavraciji Nar. doma, Začetek ob 5. url popoldne.
X Ustanovni občni zbor Centralnega akademskega podpornega društva v LJubljani so vrši v soboto dne 3. nov. ob 20. uri v areni Narodnega doma. Prosimo mnogoštevilne udeležbo prijateljev napredne akademske omladine. Za napredne akademike udeležba obvezna. — Soc. ekonomski odsek C. T., kot pripravljalni odbor.
X J. n. a. d. «Jadran» v Ljubljani poživlja svoje člane, da se udoleže ustanovnega občnega zbora Centralnega aka domskega podpornega društva.
X S. K. Primorje v Ljubljani priredi danes v dvorani Kazino »Soireč dan-, sante». Klubovim članom je dovoljen ' vetop nroti izkazilu klubovo legitimaci-
Doktorji veterine
Svečana promocija prvih doktorje! veterinarske medicine na vet visok šoli v Zagrebu.
Prošlo soboto se je vršila na vctcrl narski visoki šoli v Zagrebu prva sve čana promocija. O tem zanimivem do godku nam poročajo iz Zagreba:
Svečanost je otvoril.rektor prof. Gju rlč z nagovorom, v katerem je opisal hi storičnl pomen svečanostnega dne, ko s zavodu ob priliki promocije prvih dok torjev nudi prilika, da se oddolži trer za veterinarsko medicino in za ustano vitev šole najbolj zaslužnim možem. Na vajal Je zasluge bivšega poverjenika z prosveto v Zagrebu dr. Milana Rojca t samo za veterinarsko visoko šolo, ki e šteje med svoje ustanovitelje, ampa sploh za zagrebško visokošolstvo. Me prvimi matičarji-nastavniki Je bil tudi vi terinarskl inšpektor v Sarajevu A. Vi kovlč, ki si je s svojimi znanstveni! deli na področju veterinarske medici! priboril svetovni sloves. Da pa Je zavi po ustanovitvi premagal vse težkoče ovire, je predvsem zasluga veterinarsk ga nadzornika v Ljubljani, Janka Rajt ja, odličnega strokovnjaka na polju v terinarske organizacije, ki je bil tudi [ vi predsednik jugoslovenskega veterina skega udruženja In skupno z Vukovičf odlično sodelujoč član veterinarskega s veta pri sestavljanju veterinarskih zak sklh projektov. Rektor Je koncem svo ga govora naglašal, da so slavljenci novi treh plemen našega naroda, ki je pri njihovem delu vodila skup ideja, materijclnl lil kulturni prospeh r roda.
Na to je prof. dr. Bosnit promovl: vse tri častnim doktorjem veterinars medicine. Prompviranci so se po pi močnem aktu v posebnem govoru zain lili za čast, ki jim jo je podelil prof. zl ln želeli zavodu najlepše uspehe.
Najstarejši član prof. zbora in prvi r t tor, prof. Podaubsky, nagovori nato d: torande dipl. veterinarje s sledečimi 1 sedami:
»Visokopoštov^ni I ugledni zbore!
Današnji dun, kolikogod je u svoi vanjskom sjaju skroman, za razvoj naše visoke škole od velike važnosti, ona današnjim svečanim činom stupa veliki korak napred u život.
Neobično gorke dane proživala Je n: Alma mater. I baš ta gorčina ojač; njezine članove, vodi ih napred, olak va ini svladanje nebrojenih poteškoč obecaje siguran uspjeh.
Vi danas, mladi drugovi, ulazite u cietas academica doetorum. Svaki Vas dovlnuo se te časti svojim sai stalnim radom. VI ste svaki metodi tražili istimi. Tražečl istinu sjetili ste svakoga uspjeha stanovito radostno dovoljstvo, zadovoljstvo, kojo može p vo svatiti samo onaj, koji ga je Jed« sam doživijo. Zadovoljstvo pako jedri prokušano uzroči čeznju za takovim i cima i u budučnosti. Ne dozvolite, Vaš život ne bude služio istinl i u duče; ne dozvolite, da je nc bi i u duče tražili, Jer samo tražefi istinu čete pravi ljudi i dostojni stručnjacl.
Današnje doba zapravo ne pogoc nauči. Živi u zabiudi. No ono če se os' stili, a kad se to zbude, prikloniti če duhu a odstupati od materije, kola jc nas prvo mjesto zauzela. Do tada, i govl, sav teret 1 svu tnoralnu odgoi nost za nauku, pravdu 1 istinu nositi
i nose idealisti — idealistl-fanatlci —
tako očuvajo ljudstvo ono, što je čo'
stvorio i da to djelo po mogučnosti
nože. Povratek pravdi i Istlni mora <1 jer ilije moguče, da čovječanstvo t ozdraviti. Pa I zabiudjeli vratitl čo opet pokajanl na put pravde 1 Istine postojl rečenlca: »Magna enim est v tas ct prae valebit».
S pouzdanjem i VI, prvi naši dok izčekujte ispunjenje ovih velikih ri Slijcdite ononie nutarnjetn pozivu, Vas je do današnjega dana pratio u rlst nauke i otačbinc, u problt narod na dilui našo almae matris i Vašu s i zadovoljstvo!-«
S promocijo kandidatov z znansft ml deli Jc bila svečanost končana.
priloga „Jutrum St. 288, dno S. novembra 1923,
Politični odmevi
Prva obletnica pod faši-stovskim žezlom
Te dni praznujejo t Italiji z velikim pompom in uradnimi svefianostmi prvo obletnico, odkar se je fašizem vstoiičil 0 državnem prestolu. Proelavljalcev ju proslavljencev ne manjka. Pred in nad vsemi stoji seveda Benito Mussoli-i) nazvan tudi kratko »Vojvoda* — 0 Duce.
Smo neposredni sosedje italijanskega kraljestva in med nami in Italijo ze-vajo mnoga še nerešena vprašanja, jato je dobro, da si fašizem ob prvi obletnici njegove vlade ogledamo nekoliko pobliže.
Za Italijo ima fašizem neoporečno felike zasluge. Prinesel je deželi v prvi vrsti mir. Zvest načelu, da je nasprotnika treba ubijati s kolom, je onemogočil vsako opozicijo. Svojim nasprotnikom je zamašil usta z grožnjami in dejanji. Komuniste ln eocijaliste je po-lovil in jih zaprl v ječo. Naprtil jim je pleča odgovornost radi rovarenja proti državi ter jih tako napravil ne-ikodljive. Klerikalce, ki so mu bili naj-opasnejši protivniki, je razcepil z raz-iivojevalno politično taktiko, liberalce spravil baš te dni pod svojo črno srajco. ZasiguraJ si je absolutno' nadvlado v deželi, kateri je po večletni gverilji zopet vrnil mir.
V	parlamentu je Mussolini vladal ab-[olutistično. Bil mu je pravi diktator. Vzel mu je vse pravice in dostojan-jtvo, ki je s temi zvezano. Oštel je po-dance kot fantaline, katere se lahko kroti tudi z bičem. Klical jih je na okup, kadar jih je rabil za štafažo, dru-jače jih je po mili volji razganjal.
Poleg teh negativnih strani pa je tre-omeniti tudi nekaj pozitivnih kori-iti. Fašizem je Italijo okrepil v finančnem oziru. Odpravil je nadštevilno nradništvo in pasivnost pri železnicah, poŠti in brzojavu. Da je s tem pomnožil armado brezposelnih, za to se gosp. Htissolini manj briga.
V	zunanji politiki je bil fašizem se-fen do skrajnosti. Držal se je načela ido ut des». Miroljubnega se ni izka-tal nikjer, niti napram nam, niti napram Grkom. Kazal je Bvojo ekspan-livnost naravnost ostentativno in ni nikoli prikrival, da mu je prvi cilj preko sedaajih mej ozemlje jugoslovanske države.
Za nas je torej bilanca ob prvi obletnici fašizma skozlnskot pasivna. Gledati moramo, da bo danes loto dni Mi&L
Položaj v Nemčiji
Razplet notranjepolitične situacije v Jfemčiji je jako značilen ln Instrukti-en. Poverjeniki socijalne demokracije io zapretili, da izstopijo iz vlade, ako zoper Bavarsko in njeno renitenco ne nastopi z vso avtoriteto. Nasprotno se Kahr z visokega izraža o berlinskih socijalističnih članih vlade, ki da io patrijotičnim Bavarcem glavni kamen spodtike.
Na drugi strani so bile na Saškem meščanske stranke izjavile svojo soli Jarnost z berlinsko vlado in akceptiralo ultimatum Berlina, ki je zahteval, ia socijalistično - komunistična saška flada demisijonira. Pod učinkom pogovorov med saškimi in berlinskimi socialističnimi voditelji so bili saški socijalisti odnehali, se odmaknili od •vojib komunističnih kolegov ter napo-iled celo sestavili novo samo socijali-itično vlado v Dresdenu. Tako pa potepajo očividno samo iz strahu pred levarnostjo, da Ee reakcija polasti 'lade.
V Porenju situacija še nI razčiščena. Jako se faktično zadržijo francoske n belgijske okupacijske čete, iz poro-
čil ni mogoče razvideti dovolj zanesljivo; gotovo pa je, da jo uspevanje separatistične akcije toliko lažje, kor imajo vsled okupacijskih določb opraviti samo z varnostno policijo, ne pa tudi z vojaštvom. Zasedbo posameznih mest in separatistični prevrat izvršujejo takorekoč stalni oboroženi oddelki, ki po posrečenem puču zapustijo mesto in odidejo zopet dalje v naskok na drug kraj. Vsled tega se večkrat dogodi, da policija zopet provzame oblast, zlasti kjer ji pomaga delavstvo, osobito komunisti. Razumljivo je tedaj, da separatistična akcija boljše uspeva na manj Industrijskem jugu, nego na ve-leindustrijskem severu. Važno pa je, da so važne gospodarske ln politično osebe iz Porenja predlagale berlinski vladi, naj sama preuredi Porenje v samoupravno državo v okviru Nemčije, kar je pa ta odklonila.
Ob Renu pa se je pričel Se eden jako značilen pokret. V bavarski Pfal-ci ali Palatinatu se je pričelo separatistično gibanje, kl stremi za tem, da se Palatinat odcepi od — Bavarske in se uredi v posebno zvezno državo v okviru Nemčije, a neodvisno od MU.ii-chena. Glavni Inlcljatorji ln zagovorniki tega separatističnega pokreta pa »o tamkajšnji socijalisti, ki so pričeli svojo akcijo n nasprotja do reakcionarne monarhlstične Bedanje bavarske vlade; na čelu jim stoji državnozborski poslanec Hoffmann.
Če izvzamemo Porenje, moremo ii vsega navedenega s sigurnostjo kon štatirati, da predstavlja separatizem, kl se pojavlja po Nemčiji, borbo mod posameznimi političnimi strankami, ki izrabljajo v svoje strankarske cilje pokrajinsko, oziroma državno avtonomijo. Velika odločilna borba med republi-kanizmom in monarhistično reakcijo 00 pripravlja brez dvoma; masklrana pa je sedaj baš s separatizmom historičnih delov Nemčije. Za socijalne demokrate pomeni sodelovanje na vladi veliko sa-mozatajevanje, ki Je vrh vsega skrajno nepopularno; razumeti se da le kot manjše zlo za republikance, da se reakcionarnim monarhističnim, nacijonal-nošovinističnim elementom ne dovoli prostih rok. Toda končna notranja kriza se s tako taktiko le odlaša, ne uničujejo pa se njeni temelji. Z nje izbruhom nam je tedaj prej ali slej računati.
Kronprinc se vrača
Cela tri leta se je razpravljalo o tem, naj se li kronprincu dovoli povratek v domovino ali ne. Diskusija o tem vpra^ šanju se je vršila javno in privatno. Kronprinc je, da se pred nemškim ljudstvom opere, izdal svoje spomine v knjigi. Skušal je dokazati, da je bil na svetovni vojni čisto nedolžen. Obrambni spis se je mnogih Nemcev prijeli Nastali sta dve fronti. Prva je zahtevala, da se kronprincu iz humanitarnih razlogov dovoli povratek v domovino, ker mož ni zakrivil ničesar, kar b! ga obtoževalo pred zgodovino, kakor jo slučaj z njegovim očetom. Drugi pa so smatrali, da so kronprinčevi spomini politično premišljen akt, ki računa na nerazsodnost nemškega ljudstva. Takoj so se dvignili proti temu, da se dovoli kronprincu povratek v domovino. Koncem koncev pa je zadeva glede kronprinčevega povratka prišla pred nemški ministrski svet, Strese-mannova vlada je v pondeljek na podlagi kronprinčevih izjav sklenila, da se kronprinc sme vrniti iz pregnanstva domov.
Nemška vlada je, kakor rečeno, dovolila, da se kronprinc vrne samo pod pogojem, da se ne bo vmešaval v nobene zadeve nemške države. Njegovo bivanje v Oelsu, na tleh nemške Slezi-jo, mora imeti strogo zaseben značaj.
TTaeeUti se pa sme kronprinc smno *ot
privatnik in živeti samo zase in svojo okolico.
Ali se bo kronprinc po Bvojem po-vratku v domovino držal, kakor je obljubil, je seveda vprašanjo. Dejstva bodo pokazala kmalu, Če jo bila nje-
gova namera gieae povralka poštena,
ali če mu je bila vrnitov samo pretveza za podplhovanje strasti, ki razjedajo republikansko Nemčijo ter jo na skrivaj navajajo k temu, da zopet izroči svojo usodo v roke kake dinastič-ne rodbino.
Kulturni pregled
K. Kovarovic: Psoglavci
Samo par let po nlencin rojstvu smo Imeli Kovafovlčeve »Psoglavce« tudi že na našem odru. Bilo le o božiču 1. 1902. Naša opera |e Imela dober ansambl solistov ln po velikanskem praškem uspehu po navdušenlu češke glasbene kritike smo se nadelali velikega uspeha tudi v LJttblJa-nl. Wagner|evo opere so vedno močno učinkovale na našo glasbeno publiko, vzllc temu da ljubi prav posebno romansko me-lodlloznost. Zato smo mislili, da )e niti Kovarovlčeva moderna opera brez melodij ln sklenjenih ari) ter brez sladkih samospevov no bo nerazumljiva. Besedilo s svolo napeto dramatičnostjo ln sorodnostjo s slovenskimi kmetlšklml bunatnl pa nam Je Itak simpatično. Tako smo upalL
A smo se vaTaH Vzllc izvrstnemu tenoristu Vlčku (Kozini), barltonlstu Kralu (Lomlkarju)i sopranlstlnll Hanuševl- Svo bodovl, basistu Aschenbrennerju, Hašler-]u i. dr. opera »PsoglavcU nI prodrla ln je Izginila hitro z reportoarja. Značilno Jo, da so tudi naši kritiki napisali le nekaj zelo navdušenih a prav kratkih notic, par frazastlh komplimentov, kl očividno niso prihajali od srca. Tako Je bilo pri nas pred 21. leti.
Zdaj so »Psoglavci« vstali Iz opernega arhiva ln našli zunanje še lepšo uprizoritev. Izvajanje po današnjem ansamblu ln sprejem po današnji publiki pa sta ostala na Isti višini. Razmere so danes operi ugodnejše. Občinstvo je danes glasbeno napredovalo in Je po mnogih modernih delih vzgojeno. Prej sta bila le dva abonmana, danes Jih Je šest ln se bo torej opera lahko pela vsaj 15krat. Tako so da danes vzdržati na repertoarju tudi opera, kl ne zmaga takoj ob premieri. Baš najoriginalnejša dela Imajo pač najtežjo borbo, da prodro do duše ln srca. Ne dvomimo, da prodro to pot tudi »PsoglavcU.
Dasi Je gledališka uprava storila premalo zanje. Gledališki list (št. 4) jo prinesel le površno vsebino in llbrctto nI Izšel; zato se vsebina lc slabo razume. Opera Je bila vržena prenaglo na oder, zbor obvladuje besedilo le za silo, solisti pa poznajo pač svoj part, ne pa vse glasbe. Zato ne Igrajo dovolj svobodno In svlra zelo karakteristični orkester med mirovaniem solistov. Solistom Je dal Ko-vafovlc s svojim orkestrom Izredno mnogo prilik da se nemo, a zelo efektno razigrajo; toda naši solisti le pojo, Igro pa omejujejo le na najnujnejše ali pa Je sploh nimajo. »PsoglavcU so eminentno dramatična opera, kl zahteva prav tako dobrih Igralcev, kakor pevcev. V Pragi, kjer morajo biti operni solisti vselej tudi dobri Igralci, so pred 25 leti morali pri »Pso-glavclh« sodelovati celo prvi igralci, da so oživljali sceno. In v LJubllani smo Prago pred 21. leti posnemali: v prizorih rihtarjev so sodelovali tudi naši Igralci.. Tu so vzroki, da današnje predstave niso tako živahne in da ne pretresajo tako kakor bi ob Jiriskovem silnem dejanju in Kovarovičevi glasbi morale pretresati.
V naši operni upravi pač nI nikogar kl bi se brigal za dramatično stran, kl bl skrbel za dober izgovor besedila m za najvišjo dramatičnost, psihološko poglob-Ijanje In efektnost scen. Režiser g. O. Sest Je storil pač vse, kar je kot igralec mogel storiti, se pobrigal za opremo, situ-vacile, ljudske mase I. dr. a baš »PsoglavcU dokazulejo, da mora biti operni režiser tudi glasbeno omikan, ki pronik-ne tudi v orkestralni del In izdela baš neme scene z najflnelšo psihologijo. »Pse-
glavcl« niso operno Izrežlranl, zato ne učinkujejo s polno silo ln delajo nekam raztrgan vtis.
»PsoglavcU so med prvimi češkimi modernimi operami, klcr se spajata dramatičnost In reallstlka dejanja z dramat. re-allstlko glasbe. Orkester Igra važno ta samostojno ulogo In mora učinkovati vzpo redno z dejanjem na odru. Kovarovic, dolgoletni operni šef Nar. dlvadla In skla-datcll raznih oper, |c bil baš v orkestra-cljl velik In umetnik v Instrumentalni tehniki. Po Wagner)evmi vzoru Je uporabljal karakteristično vodilne motive, za Izražanje duševnih borb in konfliktov se nI Izogibal disharmonij, kot nacionalen Ceh pa Je ljubil narodno melodiko se vzgle-doval na Smetani In ustvaril tudi v »Pso-glavclh» zbore ta ljudske prizore čisto v češ. narodnem duhu ter v narodnih ritmih. Dude In češki ples se oglašata sila simpatično kot kontrasta boievitosti in tra glčnosti. Z glasbenega vidika spadajo »PsoglavcU med najboljše češ. umotvore, so še danes paradna češ. nacionalna opera ter žive po svojem libretu in prvovrstnih interpretlh kot veleprlljubljeno ln naravnost popularno delo stalno na repertoarju č. si. gledališč.
Da Je opera pri nas vzllc Jedva tritedenskemu študiju uspela zelo častno, ie zasluga kapelnlka g. Balatke ln režiserja g. Šesta. Storila sta v tako kratki dobi pravi čudež, zakaj opera Je trd oreh, a sredstva, ki so Jima bila na razpolago, niso vseskoz odlična. Vse priznanje gre tudi g. Skrušnemu, ki Je podal zopet nckal lepih dekoracij.
O. Šimenc kot Kozina Je glasovno bri-ljlral, s svojim svežim, krasnim materl-Jalom imponlral ta se odlikoval tudi kot Igralec. Seveda do Karla Burlana, kl nas je v Nar. dlvadlu opetovano prisilil, da smo plakall, ima še daleč. Prehitro le moral naštudlratl partijo, zato pač še zanemarja vokallzacljo in dela v Igri pavze, kl zelo motijo. Ne dvomimo, da bo rastei od predstave do predstave. Ogromno ta naporno partijo že zdaj obvladuje docela; zda| treba le še poglobljenja in po-flnjcnja.
Odč. Ropasova hna lep materllal, a kot začetnica nI stare Kozlnove zajela niti pevsko, še manle Igralski. Naj si prečita romani
O. Cveflč kot Lomlkar se le postavil prav lepo; razveseljivo Je, da )e nlegov Izgovor vedno jasnejši, njegov spev vedno glajšl ta Izrazitejši, njegova Igra vedno boljša. O. Zathey je bil Impozanten grol Sternberg, Izrazit v petju In Igri. Ustrezala Je povsem ga. Le\vandowska, kl Je v prizoru v Ječi našla nekal prav tragičnih tonov. Simpatična Dorla, žal, zelo majhnega organa Jo bila ga. Mataiičeva In lepa Je Lobkovlčeva gdč. Slllieoleva Toda v Igri le čisto nerazvita. Obup nad moževo smrtjo se vendar nc more Izražati le s tem, da se drži za ušesca! Oo-splcl nujno svetujemo, naj se posveti Igral skemu študiju. Izvrsten Pribek je bil g. Zupan, kl Je eden najboljših igralccv med pevci, lepo vokallzira in poje vedno inteligentno. Dober le bil Cel g. Moko-rifa, kl napreduje v igri in petju. Pri rlhtarjlh se Je zlasti opažala Scstova roka, ta priznavamo, da so gg. Lombar, Rus Perko, Bogojevlč in Finko prav vrlo igrali. Jlskra g. Sublla Je bil dostojen, dasi daleko ne dovršen; mladi pevec Ima krhek organ, ki ga forsira, v igri pa Je še nerazvit, dasi nadarjen. Uloga zahteva pr vovrstnega pevca In Igralca.
Gledališka krojačnica pod vodstvom ge. Walsteinove je mogla le deloma ustreči.
a kar |o nucma novega, Je dotrro m pra*
vllno.
Pri prvi reprlzl Je nastopila v partl|( Kozlnove ga. Borova-Volovškova. Posta* vila Je s svojo figuro Impozantno majko. pevski pa vzllc velikemu materljalu ni našla prilike, da se posebno uveljavi. Očii vidno je trpela na tremi... Je II bo mogla? nadomestiti go. Thierryjcvo, še no \a4 mo. Domača pevka, kl poje slovenski ir^ ima ndad, svež materllal. le vsekakor an-< samblu ta publiki ljubša. Da nc govorimo q trošklh, kl |ih prinaša makar najodll&j neišl gost Iz daljnle Prage.., «-«
Giovanni Plerluigi Pale* strina
(K današnjemu koncertu.)
Prvovrstno zagrebško pevsko društvfl cLisinski» priredi danes zvečer v veliki dvorani Uniona koncert, na katerem bo izvajalo akladbo najpomembnejšega itali-janskega cerkvenega skladatelja In enoga| največjih glasbenikov vseh časov, Pale« strine. Mož so jo rodil leta 1515. in so ja pisal po rodbinskem imenu Pler Luigl Santo, ime Palestrina jo dobil po Bvojem rojstnem krnju. Tam je bil najprej orga-nist, nato učitelj glasbe na zavodu Ca< pella Giulia v Rimu. Papež Julij III. gai jo sprejel v zbor svojih pevcev, daljo je opravljal službo kapelnika v Lateranu, pozneje pri S. Maria Maggioro in kon?nq v papeževi kopeli. Umrl jo leta 1504. v Rimu.
Njegovih skladb je izredno lepo števU lo, njegov talent j« bil neizfrpljiv. TrN denltaski koncil Be jo bavil tudi z vpr.n šanjem zboljSnnja tedanjo cerkvene glasbe. Do takrat je vladal v cerkvi Stil, ki je petje z uporabo posvetnih, dostikrat celo (rivolnlh melodij in s prevelikim umetnlčonjem napravil docela neresno in službi božji neprimerno. Besedilo skladb zaradi tegn sploh ni bilo razumeti. Koncil jo tedaj sklenil reorganizacijo cerkvene glasbe in je izvolil v ta namen odbor osmih kardinalov. Ti pa so poverili Pale. strlni, ki je s svojimi <Imppoperiji» (skladbami za veliki teden) vzbudil veliko pozornost, nalogo, da napiše cerkvena skladbe v priprostem in plemenitem sloga Odzval se jo iu jo napisal tri nove, šestcroglasne maše, med katerimi nosi tretja naslov Missa Papne Marcelli, po-klonjenn svojemu dobrotniku papežu Marcellu II. Siavna in klasifna jo ta mni ša zategadelj, ker knže vso veličino Pa» lestrinovega genijnlnega skladanja. Nje« gove skladbo so ognjevite, tako noprisin lieno, priprosto in bo poluo miline. V< njih najdemo vse vrste kontrapunktlJn^ umetnoBti od preprostih do najkomplici-i ranejših kombinacij kanoničnih in fingi-ranih Btavkov. Večina Palestrinovitf skladb je cerkvenih, v strogem slogu pisanih, kl tvorijo višek cerkvene glasba. Njegov način komponiranja za zbor brej vsakega spremljevanja (a capella) Be 5« danes Imenuje PaleBtrlnov slog. Palestrb na reprezentlrn rimsko cerlrvono glasbe« no šolo in vzvišen glasbeni slog, kater&j mu sta v Nemčiji pozneje sledila Htindo| in Bach.
Palestrina pa se je pečal tudi s po« svetno glasbo. Pisal je madrigale, izme<l katerih nnm poleg Missae Papae Marceli! danes zvečer štiri zapoje <Lisinski», 11 a J drian Willaert je oče madrigala, posvetno pesmi, ki je bila v Italiji posebno priljubljena sredi 16. stoletja. Imo madrigal izvira od italijansko besedo <mundra», ki pomeni čredo ovac, odtod so imenovali madrigal ovčarjevo pesem (Scbiilerlied). Madrigalov štil jo posveten nasproti cerkvenemu štilu in z njim začenja v, glasbi epoba tako zvanega tlepega štila», 1'alestrinovi madrignli so ljubke skladbo pisane za večglasni mešani zbor a capella. Odličnemu hrvatskemu pevskemu društvu <Listaski> bo Ljubljana za današnji zanimiv koncert gotovo hvalež, na, kajti seznanilo jo bo z deli slavnega italijanskega mojstra, čigar nagrobni kamen krasi napis: <Musicac princeps».
Tristan Bernard:
Citajska strategija
Kitajska vlada ie prejela Iz neke evrop-fe orožne tovarne tristotisoč pušk na|-lovejšega vzorca In Je vsako od njih dala opremiti z tremi zvončki. In tako se ]e godilo, ga je nekega lepega jutra v kon-:u septembra zvončkljalo ta drobnelo na Prostrani planoti Lao-Tsina devetstotisoč ivončkov.
Oenerallslmus Hong-Hong se le s svo-lm bleščečim spremstvom pomaknil na »zeleneli ta razcveteli griček ta se prijavil, da znamenje za spopad. Med poročevalci pomešanimi v poboč-lo četo ie bil moj prijatelj Saladier, vo-aški urednik dnevnika »Oojitell čebeU. iledil Je z največjim zanimanjem preml-(1; :anju ln razvoju vojski, posebno ker se '1 prav nič razumel nad kitajsko stra-legljo.
Oeneral je visoko dvignil svojo dvo-•stno sabljo ta zakllcal: «You-Tschl!»
. ar pomeni toliko kakor; •Vzporedite se za osemnajstim eska-'"mom dvaindvajsetega regimenta.« Povelje »You-Tschl!» je ponovil gene-Tl-Tzlng, nato general Tao-Pfc, nato c neskončno drugih komandirjev polkov, -ete so se pomaknile In lznova je zazve-'elo čez r'an)avo devetstotisoč zvončkov. Hong-Hong le nato zaSUlcal z močnim nI bsam±.
I
»Vao-Tschlul.
Kar bl se reklo po naše;
»Na desno od konjenice se nvTStlte za boji.
Oenerall so ponavljali: »Vao-TschiuU ln vsa volska se le razporedila vzdolž ob reki Hu-Hu-Hou ravno nasproti Japonske armade.
V tem trenutku se Je mol prijatelj nahajal tako! poleg generallslma. Pa Je droben prašek zašel v levo nosnico omenjenega Saladiera, kl ie zato na strašno kthntl. (Atschlm!)
Tedaj pa sta zaklicala generala Tl-Tzlng in Tao-Pfe;
«Ha-TschIm!»
Vsi poveljniki so ponovili Ha-Tschlm! in še predno Je mogel Hong-Hong Izdati nasprotno povelje, se je že cela armada obrnila ta prišla ravno v ogenj japonske artlljerlje. V manj kakor v eni minuti Je pettatrldesettlsoč Kitajcev pokrilo bojišče
Ostanek vojske Jo je udaril v beg. Samo pettatrldesettlsoč mrtvecev Je ostalo na bojišču. Vsi so Imeli krasne lasne kite, tako da bl jih kitajski angel smrti lahko čisto lagodno odnesel na drugI svet.
Toda kitajski angel smrti Je storil napačno, da se nI požuril, kajti prehiteli so ga Harvey, Jim In Co, prodajalci las v Sliangaju, ki so prišli z mnogimi pomočniki In vozovi in mimo porezali pettatrldesettlsoč Vit
Curtls Yorke:
Važen vzrok
Ba Je velik, mlad mož, močne postave. Njegovo lepo obličje Je Izražalo samozavest, nekateri gra]e Iščoči ljudje si rekli, da ošabnost. Imel Je svojih petintrideset let ta njegovi znanci so trdili, da nI nlkaka kristjansko nežna narava. Imenoval se Je Jurij Carew in se Je nahajal kot potnik parnika «Cobra» na vožnji domov od Buenos Ayresa v South-ampton. Zaradi poznega letnega časa potniška družba ni bila posebno številna. Na krovu Carew v splošnem nI užival priljubljenosti. Navadno Je bil molčeč, ali pa Je pričenjal učene pogovore. Moški sopotniki so ga imeli za »prav Izvrstnega dečka, ampak čudaškega«. Ženske so pa rekle, da nI lnteresantem
Ker nI nikoli nobeni Izmed njih dvoril, Je bilo to morda naravno. Med njimi se Je nahajala velika, lepa blondlnka, o kateri se Je zdelo, da Je oklep nlegove ne-pristopnostl polagoma prodrla; v njeni družbi so ga videli, da se Je celo smehljal. Postala sta si dobra prijatelja, zaradi česar mladi dami ni Izostalo očitanje njene matere, da dela neumnosti, ko daje pogum mlademu možu, kl nI nič. Seveda Carew teh opominov ni slišal, ta Ida l.ennox je bila svojeglavna mladenka. Njuno prijateljstvo torej zaradi tega ni trpelo.
Na krovu ie bSa tudi sijajno lepa vdo-gosua Bouverle: lz ncDoznanlh vzro-
kov Je vzbudil Carew v njej močno antipatijo proti sebi. Bila Je pametna In lepa, toda razburljiva in zelo omahljivega značaja; te napake pa ji je vsakdo rad spregledal zaradi njenih dobrih lastnosti.
Nekega večera pri dlnčju — zaradi majhne potniške družbe so porabljali pri jedi samo srednjo mizo — torej pri dinč-Ju Je govorila gospa Bouvcrie o vrednosti in starodavnosti posebno krasnega prstana, ki ga je nosila. Kupila ga Je bila na nekem potovanju po Italiji in trdila, da je star naimanj tristo let. Bil je širok zlat obroček zelo lepega dela, okrogiu-okrog v enakomernih razdaljah okrašen z velikimi, bleščečimi demantl. Na notranji strani je stalo dvoje črk, N. C., iz zelo majhnih, v zlato vloženih biserov.
Oospa Bouverie, kl je čutila nagnjenje do romantike, ie menila, da je to starodaven zaročni prstan. Znotraj je stal napol zabrisan datum, ki ga je skušal na desni strani vdove sedeči bledi duhoven dognati skozi majhno povečalno steklo. Nasproti sedeča dama pa je prosila, bi II si smela prstan natančneje ogledati. Od n]e je romal prstan dalje lz roke v roko.
Toda čudovito! Prslan nI prišel nazaj k lastnici; nenadoma Je izginil. Vsak se je Izrazil, da Je oddal prstan naprej.
Kje Je bil torej?
Seveda Je povzročilo to veliko vznemirjenja. Vsi so vstali in Iskali hlastno po mizi In pod mizo, od enega konca dvorane do drupega. Prstana od nikoder na dan.
Lastnica se Je med tem razburila ln sledila Je neprijetna sccna. Oospa Bouvc. rie Je bila mnenja, da si je moral prstan kdo na skrival vtakniti v žep, na kar Ja nekaj moških predlagalo, da naj vsi navzoči obrnejo žepe, ako lih Ima gospa Bouvcrie zares na sumu.
Temu predlogu so vsi takol pritrdili Vsi so zavzeli pravo Izmetavanje kiju. čev, pisem, žepnih robcev itd. Iz žepov, toda prstana nobent^a. Na začudenja vseh pa ie Carew mimo izjavil, da na pokaže svojih žepov.
»Ampak, gospod Carew, to Je vendar samo forma,« Je Tekel kapitan; »storite to, prosim!«
Mladi mož Jc vljudno, toda odločne!« nego sicer, ponovil, da tega ne stori.
Sledil |e neprijeten molk. Carevv se io naslonil ua svoj stol in ie bil videti bled In razdražen. Nckal sopotnikov se ia smehljalo pomenljivo. Drugi so namršil! obrvi.
Oospa Bouverie se ie izpozablla.
»Ali Vas smem vprašati, gospod,« se Is obrnila z razburljivim glasom do Carcvvu, »zakaj nočete storiti tega, kar so storiU vsi Vaši sopotniki?«
»Da, madam,« se Je glasil kratki, po. nosni odgovor.
»Torej — zakaj ne?«
»Ker Imam za to poseben vzrok,« Jo odgovoril, kroteč Jezo v svojem glasu.
»In kakšen vzrok?«
»Obžalujem — natančnejše pojasnilo moram odklonil!« le odgovoril mirno,
Glasbeno pismo iz Maribora
Maribor, končam' oktobra.
Muzikalno življenje Maribora jo v polnem teku. 0 tem pričajo konccrti, ki so vrste drug za. drugim, opora in opsrota.
Častniški zbor jo priredil na dan kr-Ha našega prestolonaslednika svečani koncert. Vojaška godba je izvajala več točk, od katerili je najbolj ugajala Mesz-kowskega elika op. 23. Borodino.ro balado »Morja« jo pel g. dr. Ašič z veliko bravuro. Zbor Glasbene Matice pa je izvajal Mokranjčev Rukovet tor Adamičevo «Ljubico> po<l vodstvom g. ravnatelja Topiča. Zbor so pripravlja za velik koncert, poleg tega pa stalno nastopa pri vseli večjih prireditvah z vidnim uspehom. Ga, Biandl-Pelikanova jo zaigrala na gosli dve točki sporeda ob spremlievanju orkestra. Poslušalci so bili nad njeno igro vzhičeni in so jo nagradili s frenetičnim aplavzom.
Nar. gledališče je dno 30. oktobra peto Verdijevo »Traviato«. V naslovni vlogi je nastopila gdč. Vladimiroma. Njena igra je bila primerna, Jo bolj pa jo ustrezala v pevskem partu, ko glas popolnoma obvlada. G. Knittl je bil začetkoma nekoliko indisponlran, toda ie pripel kmalu v dobro voljo. Očeta jo pel g. Govprov s posebno toplino. Zal mu .ie bila igra nedostatna. Ko so uživi ca odru, postane nedvomno dobra oporna moč. Zaenkrat so čuti vpliv ruščino najbolj v Širokem o, ki so pri njem glasi kakor zamolkel a. Manjšo vloge so bilo dobro zasedene. Zbor jo svojo nalogo dobro rešil. Želeli bi samo, da publika gledališče poseča številnejšo nego doslej.
V	nedeljo dne 28. oktobra je Češki klub proslavil 5-letnico CSR s slavnostno matinejo. Otvoril io je g. kapelnilc Herzog z uvertuio iz Smetanovo »Libu-še«. Gdč. Vladimirovna jo zapela arijo ii »Prodane neveste«, g. Aleksa, novi operni tenor pa arijo iz <Dalibora». Njegov glas je v srednji legi prijeten, dokaj lepo pobarvan, manjka pa mu šola, vsled česar se glas v grlu stisne, namesto da bi 60 razvil. V GOtzovi dvorapi jo tenorist uspel mnogo boljše nego v gledališču, kjer ga je ovirala trema.
Ga. Brandl-Pelikanova je to pot podala »Polonaise brillante« od Wienawskega. Program je izpolnil zbor Glasbene Matico, ki je zapel Adamičevo <Cuj nas zemlja« ter »Morai-sko narodno« od Fro-cluske. Matinejo je zaključila vojaška godba 9 »Fantazijo na srbsko kolo« od Rimskij-Korzakova. Prireditev je bila glasbeno zelo dostojna proslava pomembnega češkega dneva.
V	gledališču smo zadnjič poslušali opereto »Umetniška kri«, v kateri je g. Urvalek podal Torellija pevsko in igralsko prvovrstno. K opereti se o priliki še povrnemo.	V. S.
vanje malih kipov ln medall) lz pla-itelina, vlivanje v mavcu in bronu. Clzeliranje. (Poučuje prof. in akad. medaljer Ant. Sever). Število tedenskih ur po dogovoru;
c)	grafika: ilustracija, plakat, ex libris; pozneje lesoroz in bakvopls. Samo za nadarjene učence. Vsako sredo od 16. do 18. ure. Prof. S. Santel).
d)	fotografije. Predavanja in praktično delo v laboratoriju, ekskurzije v svrho vaje. 3 uro na teden. (Poučuje g. Fr. Vesel, predsednik Kluba amaterskih fotografov);
c) konstruktivna perspektiva. 2 uri na teden. (Poučuja prof. A. Sovor);
f)	anatomija. 2 uri na teden. (Poučuje akad. slikar Mirko Subič);
g)	arhitektonsko oblikoslovje s posebnim ozirom na potrobe umetnikov in kandidatov za drž. izpit. 2 uri na te-den.
h)	narodna omamentlka in kompozicije v narodnem duhu. 2 uri na teden. (Poučuje akad. slikar M. Gaspari);
i)	opisna geometrija za slikarje in učitelje, ki sa pripravljajo za srednješolski risarski izpit, oziroma za meščanski izpit tor za gimnazijske dijake, ki nameravajo nadaljevati svoje študije na tehniki. 4 uro na teden. (Poučuje prof. R. Tejkal);
j) zgodovina umetnosti in razvoj slov. ljudske umetnosti. 1 uro na teden. (Predava prof. D. Volavšek). Vsak predmet je pristopon za dame fn gospode vsakega stanu, kakor tudi za učence srednjih šol, obrtniške vajence itd. od 12. leta naprej. Cas pouka se določi za predmete, pri katorih ni naveden, pri vpisovanju dogovorno z gg. predava^ telji. Vpisina in enomesečna ukovlna so vplačajo pri vpisovanju. Tam se dobe tudi vse podrobne informacijo.
Obrtniški glasnik
Umetniška šola društva „Probuda" v Ljubljani
Začetek šolskega leta 1923./24. Cmetniška šola društva »Probuda«, ki Jo ravnokar zaključila svojo uspelo razstavo z deli lanskega šolskega leta, stopa z začetkom novembra v 4. leto svojega delovanja. V šoli so bo nadaljevalo s poukom v smeri, ki se je izkazala dosedaj kot pravilna. Razen že vpeljanih predmetov se uvedejo letos na novo: ma loplastika in medaljerstvo, fotografija in opisna geometrija.
Vpisovanje se vrši pri tajništvu šole v poslopju Tehn. srednje šole, soba 4, pritličje (desno) v pondeljek 5. in sredo 7. oktobra od 10. do 18. ure. NovofSto-pivši učenci naj po možnosti prineso s seboj kako delo (risbo, sliko ali kiparsko delo).
Vsakdo se more vpisati v naslednje
predmete:
a)	risanje in slikanje portreta In akta,
draperije in kompozicije. Trikrat na teden, vsakikrat po dve uri popoldne ali zvečer. (Poučuje akad. slikar Fr. Sterle);
b)	mala plastika in medaljerstro (izdelo-
Danea zvečer točno ob 8. uri se vrši v Unionski dvorani koncert hrvatskega pjevačkega udruženja »Lisin-ski« iz Zagreba. Sloves »Lisinskega« je znan in Ljubljančanom so njegovi koncerti v najboljšem spominu, saj jo »Li-sin*ki» brez dvoma eden najboljših pevskih zborov v naši državi. Vsako hvall-sanje in slavospevi »Lisinskemu« so prav gotovo odveč, saj so tako njegovi sporedi kakor izvajanja v vsakom pogledu prvovrstni. Za nocojšnji koncert si je izbral »Lisinskl« klasični program, na katerem izvaja Palestrinijeve skladbe in sicer celotno »Missa Papae Marcel-li» in štiri madrigale.
Anton Trost igra na svojem koncertu, ki ga priredi v Ljubljani v pondeljek dno 5. novembra med drugim tudi Biahmsovo sonato v f-molu. To skladbo jo igral gospod Trost na enem svojih dunajskih koncertov in kritik Valter Niemann piše v svoji knjigi »Mei ster des IClavieres« sledeče: »In tako se je uvrstil v pestro vrsto mnogih dunajskih pianistov, o katerih se zadnje čašo mnogo govori, tudi Anton Trost, ki je izvrsten igralec Brahmsa, ki se odlikuje po svoji velikopoteznosti in Bkrb-ni detajlni obdelavi, samozavestnem poudarku in poetičnem smislu«. Brahrn-sova sonata bo ena glavnih točk ljubljanskega koncerta. Za koncert so stopnice v predprodaji v Matični knjigarni in se vrši isti v dvorani Fil-fcarmonične družbe.
Mariborski kulturni drobiž. V soboto zvečer bo prednašal v okrilju društva Primorcev »Jadran« v restavraciji Narodnega doma pesnik Alojzij Graduik svoje pesmi, ki se nanašajo na Primorje. V nedeljo zvečer koncertira v Giit-zo vi dvorani hrvatsko pevsko društvo Lisinskl, ki bo izvajalo Palestrinijevo mašo »Papae Marcelli«. Narodno gledališče prične v nedeljo dne 4. novembra zopet s popoldanskimi ljudskimi predstav vami. To pot igrajo Molierovo satiro »Prevarjeni soprog«. V soboto rodeluje v Narodnem gledališču pri premieri ruske Surgučeve drame »Jesenske gosli« vojaška godba, ki bo svirala tudi v pavzah. Koncert Šimenc-Betetto je preložen na 12. november.
Razmere v Okrožnem uradu za zav. delavcev v Ljubljani
Nadvse nezdrave razmere, ki vladajo v okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v LJubljani so našle svoj odmev, kakor smo že ua drugem mestu poročali, tudi na seji Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu in na seji ravnateljstva okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je stavil načelnik deželno zveze obrtnih zadrug g. Eng. Kranchotti naslednjo resolucijo:
<Pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v LJubljani se dogajajo slučaji, da se posameznim obrtnikom pošiljajo plačilni nalogi za dva ali tri meseca nazaj, tako, da mora obrtnik naenkrat plačati prispevke za delavsko bolniško zavarovanje za dva ali tri mesece, kar je za malega obrtnika breme, kalerega Jako težko prenese.
Z ozirom na to, da so take velike zamude, ki Jako mnogo pripomorejo li temu, da se obrtniki vedno odločnejše pro tivijo delavskemu zavarovanju, le upravnega značaja, prosim, da s® plačilni nalogi za plačevanje prispevkov pošiljajo rodno mesečno vkljub temu, dii Statut predvideva, da se smejo plačilni nalogi vpo-slati tri mesece pozneje.
Nerazumljivo mi Je nadalje, da pošilja okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani plačilne naloge tako, da mora prejemnik plačati poštnino, ki Je v plačilnem nalogu že zaračunana, vsled česar je obrtnik prisiljen isto plačati, dasi ni zato nikake podlage v zakonu, niti v Statutu. Zato prosim, da se to nemudoma odpravi. Taki morebitni sklepi ravnateljstva ali upravnega odbora okrožnega urada za nas iz ravno navedenih vzrokov niso merodajnl.
Ce se moji zahtevi ne ugodi, bodo obrtniki odslej plačilne naloge, v katerih bo vpošteta poštnina, odločno odklanjali.)
V okrožnem uradu za zavarovanje de lavcev v Ljubljani je potrebna nujna in temeljita remedura. Njegovemu birokra-tičnemu delovanju pa bomo odslej posvečali večjo pažnjo, ker nočemo, da bo taki socialni instituciji diktiral samo eden sa-moglav človek. — (Op. uredništva: Temu poročilu dostavljamo, da Je neredu, ki vlada v ljubljanskem okrožnem uradu pod vodstvom znanega (zdaj radikala) Kocmurja, pripisovati, da je urad v zamudi s predpisom 16 milijonov dinarjev prispevkov. Čez noč bo g.Kocmur predpisal vse naenkrat, kar lahko ubije nago obrt. Stroški plač, nalogov so nezakoniti.)
gajna. Dobra in za obrtnike nadvse Koristna ideja, le žal, da Jo obrtniki tako kategorično odbijajo. Vzgledi na delavskem zavarovanju, pomanjkljivosti, pogre-ške ln prevelika birokracija njegove uprave, ne more biti povod, da bi obrtniki zavračali obrtniško zavarovanje, ker si lahko ustanove prostovoljno bolniško zavarovanje, katero bi upravljali sami. Tako zavarovanje je za obrtnike nadvse koristno, zgrajeno pa mora biti seveda na vzajemnosti. Ce mora obrtnik plačevati visoke prispevke za delavsko zavarovanje, ali ni potem njegova dolžnost, da zavaruje vsaj za slučaj bolezni in onemoglosti tudi sebe?
Politika urejuje smer Javnega življenja. Po njeni taktiki se ravna vse gospodarsko in socialno življenje v državi. Obrtnik Je torej v svojem lastnem interesu neposredno zainteresiran na tem, kdo je na državnem krmilu in kakšna je njegova politična smer. Isto velja tudi za komunalno politiko. S politično brezbrižnostjo škodujejo obrtniki samim sebi s tem, da pripomorejo do državnega ali občinskega krmila stranicam, ki Imajo povsem drugo nalogo, nego zaščitili malega obrtnika. Skoraj bi lahko trdili, da je tudi obrtništvo politično Se nezrelo, to pa vsled tega, ker gleda politiko s popolnoma napačnimi očali. Politika ni boj za nadvlado, temveč uravnavanje gospodarskega, kulturnega ln socialnega življenja sploh. Zato pa je nujno potrebno, da se obrtnik tudi politično izobražuje, da bo potem znal ločiti, kdo ščiti interese obrtnika in kdo Je proti nJim. In če pravimo, da je današnja politika umazana, smo temu krivi sami, ker Jo s svojo brezbrižnostjo hočemo tako imeti. Predpogoj za povzdlgo gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja je torej zdrava, realna politika, ker le ta bo mogla uravnati zakonodajo tako, da bo podprla in koristila tudi onim slojem, ki ne žive od kapitala.
Reševanje ln razpravljanje o gospodarskih razmerah za plotom, obrtnikov ne bo dvignilo.
SamopomoS je najsiguraejša pomoči Zato pa, vsi napredni obrtniki, — v naše zadruge, v naša obrtniška druStva, tam
razpravljajte o gospodarskih, kuiturnfl ln socialnih problemih, tam se zedinite ii potem nastopite kot stan, ki se zaved, svojega položaja in svojih nalog.
Izredni občni sbor mizarske zadrug* r Ljubljani, ki fe je vršil v torek 30. ol. tobra t. l.je soglasno sklenil, da bo Z:1 druga za svoje vajence otvorlla in vzdt ževala lastno strokovno šolo. Izvolil se j odbor, ki bo sestavil proračun, učni nafr ln tako dalje.
Ukinitev odseka ta takse in trošsrl no pri delegacijah ministrstva financ, Ker so postali zaradi sistematičnega uni linanciranja predpisov zakona o trošarini odseki za takse in trošarino pri iinnnčnil delegacijah nepotrebni, je finančni mini ster naredil, da bo ti odseki pri delegati jah v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu Splitu ukinejo, nepotrebno osobje pa roj ducira.
Obrtniška predavanja. <Zveza obrl nlh zadrug* v LJubljani bo priredila zimskih mesecih poučna, strokovna pr« davanja za obrtnike, pomočnike in v, jence. Prvo predavanje se je vršili 25. oktobra t. 1. v vrtnem salonu «pr Levu». Predaval jo g. dr. J. Pretnar obrtnih predpisih in obsega obrtnih pra vic obrtnika. Predavanja se Je udeležil« okrog 50 obrtnikov. Prihodnje predata nje bo v četrtek 8. t. m. Ker so taka prefl davanja za obrtnike jako koristna, nuj s obrtniki istih v kar največjem . števili udeležujejo, vsekakor pa mora biti ude ležba boljša, kot Je bila pri prvem pre davanju. Zveza bo priredila predavanj: tudi na deželi. Zadruge in obrtniška dru štva, ki žele v Bvojem kraju priredil predavanja, naj to sporoče tZvezi obrtnil zadrugi v Ljubljani.
Obrtniški koledar za leto 1924. K» kor druga leta bo <Zveza obrtnih u drug» v LJubljani tudi letos izdala obrl niSki koledar, ki se je med obrtniki rad njegove vsebine splošno priljubil. Cen mu jo 10 Din. Založništvo koledarja razposlalo na vse zadruge in obrtnižk društva poziv, da naj zberejo čim prej med svojimi člani naročila, da bo mogr koledar pravočasno iziti. Vsi obrtniki na torej koledar čim preje naroče pri svoj zadrugi ali pa naravnost pri <Zvezi obrl nlh zadrug> v Ljubljani.
Iz življenja in sveta
toda z grozečimi bliski v svojih rjavih očeh.
»Ali vesle, kakšno obdolžltev za Vaš karakter vzbudi Vaše ustavljanje?« ie vprašala dama z zaničevaniem.
»To mi je popolnoma vseeno,« le odgovoril trdo; toda pri teh besedah je odpiral in zapiral svojo na mizi ležečo roko z naglo, nervozno kretnjo, s čimer je izdajal svoje razburjenje.
»Nekdo je moral vzeti moj prstan,« je skoraj zavpila gospa Bonverie.
»Gospa Bouverie,« je opomnil kapitan, »za tako obdolžitev nimate pravice.«
Care\v, ki je postal mrtvaško bled, se te dvignil s svojega stola.
«ObžalujcTn, da imate tako mnenje, gospa Bouvcrie. Prosim, prestaniva s tem pogovorom! Moj temperament nI mirna voda — in jaz bi nevljudnost zoper kako damo obžaloval.«
Potem je zapustil salon ln šel na krov.
Od tega dne je opazil Care\v znatno Vzpremembo v vodenju sopotnikov sebi nasproti. Na njegove pozdrave so odgovarjali mrzlo, četudi vljudno. Gruče so se razkropile, kjerkoli se je približal, ali pa je bil njegov prihod znak splošnega molka. Mlade in stare dame so bile do njega ledeno hladne. Starejši možje so hodili mimo njega s kratkim pozdravom, mlajši pa so ga gledali kakor zrak in se o priliki izrazili, da so bili vodno mnenja, »da jc ta Care\v vražje čuden kujon*. Trenutno so se veselili dejstva, da jo bilo njihovo mnenje sedaj potrjeno.
pokazal na zunaj. Umikal se je vsem tako skrbno, kakoT so se drugi umikali njemu. Samo eni osebi se je skušal približati in tudi to samo enkrat.
Zgodaj zjutraj je stal na krovu in gledal zamišljeno na morje, ko je zapazil gospodično Lennox. Stala je ob vratih pokritega stopnišča. Njune oči so se srečale. Na njegov pozdrav mu je odgovorila z napol obotavljajočim se naklonom glave, potem pa se je obrnila. Carew je naglo pristopil k njej.
»Samo trenutek, gospodična Lennox,« je rekel toplo; »ali bi ml hoteli povedati, zakaj ste se me zadnje dni tako trdovratno izogibali?«
»Jaz — da sem se Vas — izogibala?« je zajecljala v zmedenosti. »O — prav čisto nič. Ampak — ampak —»
Care\v se je smehljal, čeprav so postale njegove ustnice blede.
»Oprostite, prosim,« je rekel, se naglo odkril in se odstranil. V tem trenutku je zapazil mladega sopotnika, kako se mu obraz zlohotno reži za dimom ogromne cigare. Najrajši bi bil vrgel zahrbtno režuljo čez krov Po tem dogodku je bil Carc\v še bolj osamljon. Samo kapitan je občeval z njim prijazno; toda tudi on jc izprcmcnll svoje vedenje, ko je omenil nekega dopoldneva prstan.
»Zadeve ne maram razjasnjevati,« je rekel Carew kratko odklanjajoč. »Mislite si lahko, kar si — kakor se ml zdi — mislijo potniki, ali no. Vseeno mi je.« Kapitan North je skomizgnil z rameni
UIICUJI? o^utij t.v,.*,^,.^.	.................-	-	.
Je ise .to. vznemirjalo, Carevv ni in šel co svoiih opravkih. (UaUe orilU
Obrtniki, na plani
Javno življenje Je kakor mravljišče ob lepem, solnčnem dnevu. Vse se giblje, vse hiti za napredkom in stremi za lepšo, boljšo bodočnostjo. Vojna je spravila vse stanove iz ravnovesja, dala jim je novih nalog, pokazala jim je nova pota tako v gospodarskem, socialnem in političnem oziru.
Ravno tako Je naše obrtništvo prlSlo po vojni v popolnoma nov položaj ln današnje jugoslovansko obrtništvo iSče potov, kako bi se novim razmeram prilagodilo, da bi se na eni strani obvarovalo vojnih posledic, na drugi strani pa obrt dvignilo.
Predvsem Je treba, da so naši obrtniki gospodarsko, socialno in politično dovolj orijentirani.
Obrt, kot najstarejšo korenino gospodarskega življenja, izpodriva moderna tehnika b svojimi stroji, ki nagrmadijo v kratkem času in z majhnimi človeškimi silami zadostno proizvodov za konsum. Stroji pa izpodrivajo tudi stare obrtniške tradicije in silijo obrtnika, da si uredi svojo delavnico čim modernejše. Stvari, katere so izdelovali svoječasno samo obrtniki, izdeluje sedaj tudi industrija in logična posledica je, da se proizvajalna zmožnost obrti vedno krči.
Vendar pa obrt ni obsojena na smrt, nasprotno, razmero in razvoj jo silijo k obnovi. Tako je n. pr. Obrtniška zbornica v Beogradu pričela obširno akcijo za ustanovitev obrtne banke, ki naj bi uredila obrtnikom cenen kredit in jim pomagala, da si bodo mogli moderno urediti svoje delavnice in jih opremiti s stroji. Pomagala jim bo pri dobavi siro-vin in skrbela bo obenem za čim najširši odjemalni trg obrtniških proizvodov. Pa tudi zadruge morajo obrtniki izrabiti v svojo korist, in sicer s tem, da z združitvijo gojijo enotni nastop. Enoten pokret da inicijativo za napredek. Vprašanju cenenega kredita, nabave sirov in, odjemal-nega trga, ureditve modernih delavnic, vzgoje naraščaja, strokovne izobrazbe itd. bodo morali posvetiti obrtniki vso svojo pažnjo. Zahteve in protesti na merodajna mesta bodo imeli svoj upliv šele, kadar bodo stali za njimi obrtniki, ne pa samo na podlagi zakona ustanovljene zadruge s člani, ki polagajo premajhno važnost nn stvarno delo za zboljšanje gospodarskega položaja.
Razvoj pa bo prinesel tudi preobnovo v socialnem oziru, toda tudi ne brez energičnega dela obrtnikov samih. Delavstvo je zavarovano za slučaj bolezni, nezgode in onemoglosti — in obrtnik? Edino njegovo zavarovanje za vBe te slučaje so le njegovi prihranki. In če teh ni, pridejo pa skrbi, ki so mnogo hujše nogo jih ima obrtnikov pomočnik, ki je zavarovan zn vse nesrečne slučaje. V zadnjem času so je zopet porajala misel, da naj se ustanovi obrtniška bolniška bla-
Pogreb pri starih Rimljanih
"Starodavnikl so trdno verovali, da blodi duša umrlega tako dolgo brez miru okrog, dokler nI truplo pokopano. Zato le bila sveta dolžnost vsakogar, da Je skrbel za pokop. Ce Je kdo slučajno našel nepokopano truplo, ga Je vsaj formalno pokopal, t. J. vrgel Je nanj tri prgiSča prsti.
Brž ko Je nastopila smrt, so navzoči umrlega glasno klicali po Imenu, da bi se prepričali, da nI le navidezno mrtev. Nato so vzeli truplo s postelje, ga položili na tla ter ga umivali z vročo vodo; bržkone je Imelo to isti namen kakor omenjeno klicanje. Potem so naročili pogreb pri ta-kozvanih libltlnarljlh, nekakem pogrebnem zavodu, ki so morali oskrbeti vse potrebno osobje ln orodje. Ti ljudje so morali predvsem mrliča mazllltl ln obleči v obleko (togo), ki je pripadala stanu umrlega. Nato so položili truplo v atriju (t. J. najsprednja in največja dvorana v hiši) na mrtvaški oder, ob katerem so stale kadilnice. Pred hišo so vsadlli bor ali cipreso kot znak temne moči ki Je neizprosno zahtevala svojo žrtev. Včasih so truplo pokopali še istega dne, včasih pa je ostalo v hiši cel teden; čim bogatejša je bila hiša, tem dalje časa Je ostal mrlič doma, ker so si lahko nabavili dragih ohranjujočih mazil.
Pogrebi revežev so se vršili navadno ponoči, ker nI bilo denarja za prireditev sijajnega pogreba, pogrebi bogatinov pa dopoldne, ko Je največ ljudi na ulicah. Pri takih pogrebih je skrbel poseben ob-rednik, ki sta mu bila prideljena navadno še dva pomagača, za to, da se je vršil pogreb v rodu. Spredaj Je korakalo deset piskačev, za njimi ženske žalovalke, ki so pele žalne pesmi in slavile pokojnika. Bile so najete in plačane, da so jokale in hvalile. Redkeje so šli za temi ženskami še šaljivci, ki so uganjali burke, eden pa je posnemal osebnost umrlega. Nato so sledili ljudje, ki so imeli na obrazu vošče ne maske vseh pokojnikovih prednikov in nosili znake njihovega dostojanstva. Stopali so pred truplom zato, ker so peljali umrlega v podzemlje. Ce si je bil umrli pridobil vojno slavo, zmage itd., so nosili pred njim deščice, na katerih so bili označeni njegovi čini. Nato so sledila nosila z mrličem, pokrita z mrtvaškim prtom, ki je bil pretkan z zlatom. Navadno — pri slovesnih pogrebih — Je bila na nosilih pritrjena oblečena pokončna podoba umrlega, truplo pa je bilo v rakvl. Nosili so jo bližnji sorodiki, pri slavnih možeh pa navadno drugi dostojanstveniki.
Za rakvlio so šli dediči, sorodniki ln sužnji oproščencl, kakor tudi prijatelji In drugI ljudje, kakor dandanašnji. Nekateri so spremljali umrlega le skozi mesto do mestnih vrat. Žalna barva oblek je bila črna, šele v poznejši dobi so nosile žene bele obleke. Sinovi so šli z zakrito glavo, hčerke In soproge pa z razpuščenimi lasmi. Pogreb se ie ustavil najprej sredi glavnega trga, kjer je navadno kak sorodnik govoril na čast umrlemu, pa tudi vsem njegovim prednikom. Nato je odšel surevod »a kral. kjer so truplo po.-.
kopali ali ga sežgali. Pokopavanje Je sta rejšega Izvora, majhnih otrok sploh nisi nikoli sežigall. Pepel so ali zakopali al pa ga deli v žaro ln ga shranili. Vsaki si Je moral zunai mesta kupiti prostor z; svoje pokopališče; navadno Je bilo to ot velikih cestah, le sužnle in obsojence s pokopavali na posebnem pokopališču. Ra kev so položili ali kar v izkopani gitf ali pa v posebne grobnice.
Pri sežiganju so Izkopali zraven grobi Jamico ln nad njo napravili grmado, tato da so ostale sežgane kosti ln pepel n oglju v Jami, odkoder so Jih potem zbi rall v žare aH pa Jih položili kar tako ' grob. V grob aH na pepel so vlivali razn dišave, slpall cvetje In odstrižene lase 2erJavico In pepel so gasili često z vinom Nato Je sprevod zakllcal umrlemu slovi In odšli so domov, bližnji sorodniki p: so zbirali ostanke. Ker so tako prišli mrličem v dotlko, so veljali za nečiste Ii so se morali očistiti s pogrebščino, t. i darovati so morali domačim bogovom in prirediti gostijo na grobu, ne doma. Devetega dne so imeli zopet na grobu dušnlco In doma devetlno, kakor ln.«~< pri nas sedmino.
Rešilna akcija v polarnem ledu
Koncem januarja letošnjega leta. si je ruskemu parnik u »Solovjej Budim', rovič« pripetila v severnih pokrajinal ne baš redka nezgoda. le onkraj Be loga morja je bila ladja obkoljena o* ogromnih ledenih plošč, ki so jo zane sle v Kariško morje, kjer je v nevai nem položaju bila brez pomoči izroče na vetrovom. Bilo se jo bati za usod oseb, ki so se nahajale na ladji — po sadke in potnikov je bilo na krovu 8 — in to tem bolj, ker je bil ruski pai nik samo za dva meseca preskrbljen živežem.
Meseca a.prila je bila vsled inicijativ norveške vlade znanemu raziskovale polarnih pokrajin kapitanu Sverdrop poverjena naloga, da uredi in izv* rešilno ekspedicijo. Tudi vlada Velik Britanijo se je zanimala za podjet; ter je dala ekspediciji na razpok? ladjo »Svjatogor«, enega najboljših i najmodernejših lomilcev ledu. Ko ' bile vse priprave končane, je Sverdri)' opremljen za Šestmesečno vožnjo, r krovu »Svjatogora« dne 13. maja_ ? pustil pristanišče Bergen. Ekspedto; je šla spočetka gladko od rok. V J tro dne 16. junija pa je naletel «Svj: togor» v Kariškem prelivu na ogron ne množine ledu. Kapitanu SverdnU se je zdelo nevarno, izsiliti si pot s*0 ledeno gorovje. V mnenju, da bo lf tamkaj novejši in rahlejši, je dal W severozapaJno smer, a tudi v tej sm ri je naletel na velike te?.ko?e. Ni dolgo pomiSljal: ladja se je obrnila plovila v jugovzhodni smeri, dokler prišla iz območja polarnega ledu. F tem pa je ladja krenila proti severu smeri na pogrešani parnik »Solovje, Tudi veter je bil tej smeri ugoden. > srečni »Solovjej«, ki jo bil potom b« žičneza, brzoiava žo i 'i TromsOja ob'.
Sčen o rešilni ekspedlcijl, rednih presledkih brezžično
ti svoj položaj. Dne 18. jnuija je »So lovjej» sporočil, da ga žene veter v serom o smer.
Odslej je Sverdrnpova rešilna akcija fK>stajala vedno bolj dramatična. Ko je bil s »Svjatogom* še v Vardiiju, mu je prišlo na uho, da jo t.udi sovjetska vlada pričela rešilno akcijo. Ta vest je bila v kratkem potrjena. Dne 17. junija je zaiel Sverdrup brezžično brzojavko ruskega lomilca ledu »Kanada*, naslovljeno na »Solovjeja*. Že dan pozneje, dne 18. junija je v daljavi zagledal »Kanado*. V polarnem ledu bo jo razvil brezžičen razgovor med ruskim mornariškim komisarjem Mihujlo-vom, kapitanom »Kanade* Mokalovom in Sverdrupom. Rusi so sporočili, da jo sovjetska vlada odposlala rešilno ekspedici.jo, ki ima nalogo, da pripelje •Solovjeja* nazaj v Arhangelsk.
Komaj je bil razgovor končan, sta obe ekspedicijl šli energično na delo. N'a »Svjatogoru* jo s polno paro delovalo vseh deset kotlov in delal si je pot, zaganjajoč se po petkrat in desetkrat v nakupičene ledene mase. Zo 20. junija ob 8. zvečer je Sverdrup daleč na severnem horizontu zagledal ladjo, za koje rešitev se je podal na nevarno ekspedlcijo. Skoraj istodobno jo brzojavil »Solovjej*: »Že vidimo dim vaše ladje na jugu, 20 stopinj vzhodno*. O polnoči jc »Svjatogor* že bil ob strani «Soloveja».
Lahko si mislimo, s kakimi občutki (io nesrečneži na krovu »Solovjeja*, ki so dolge mesece blodili brez cilja in brez upa v mrazu in temi severne noči, vedno v strahu, da jih veter zanese v pokrajine, kjer bi človeška pomoč bila nemožna, sprejeli svojo rešitelje. Ob štirih zjutraj je prispela tudi »Kanada*, navdušeno pozdravljena od svojih rojakov.
Popoldne te. junija go se vso tri ladjo odpravile na pot v domovino, ne brez novih nevarnosti, ker je v gosti megli naletel «Svjatogor» na neznane sipine, iz katerih se je rešil šele po rlvadncvnem naporu. Dne 26. junija so ladje dospele v KariŠko morje ter so se po prisrčnem slovesu ločile v Bjelu-škem zalivu na otoku Novaja zemlja.
Kakor poročajo ruski listi, ee je »Solovjej* srečno vrnil v Arhangelsk.
Tajnost vitkih žensk
1'iranka moda proglaša vltkost za bistveni pogoj današnje elegance. Včasih tega pogoja nismo poznali, In cclo pisatelji, ki jim ic vendar poklic, da imajo dober okus so opisovali ženske kot lepe, ako so bile široke v bokih in primerno bujne. Suhih idealov nI opeval noben poet. Dandanes trdijo, da ie tista dežela najbolj kultivirana, kjer so ženske najbližje idealu lepe vitkosti. Zato Je naravnost groteskno, čltati stare romane, stare komaj 25 — 30 let, ln primerjati tedanje lepotice z današnjimi. Ideali se pač Izpreml-niajo — hvala Bogu! ne rečemo, ker smo preveč galantni in nočemo veljati za Izdajalce —, ker se izpreminja moda, ki trdi, da Je samo današnja estetika pravilna in da Jo bila šele nedavna hudo barbarska. Protesti ne pomagajo nič; ako nočemo, da se nam ne smejejo in da nas ne smatrajo za starokopitneže brez okusa, moramo biti za enkrat (do nove mode) suhi in vitki, kar se le da. A kako doseči vltkost? Nekateri priporočajo gojenje športa. Toda šport Izziva lakoto ln žejo, ter Je uspeh često baš nasproten. Drugi svetujejo, naj stradamo, toda to sredstvo ie sila mučno, biča živce In Je prav tako nevarno kakor sušenje lastnega telesa s čaji. Marsikatera ženska, ki se umetno suši, začne hirati, postane v obraz grda ali celo umre. Zakaj nasilno stradanje Izzove bolezni, ki so pogubonosne, Tretji priporočajo različne formerje brez za-vozljajev, robov In kotov, raflnlranth to-iletnih priprav, ki stiskajo boke In prsi ter baje kakor masaža neprijetno tolste blazinice skoraj povsem odpravijo. Vsaka dama pa ima spccijalno narejen in ukro-ien fonmer, ki se niti ne opaža, In baje je vsaka takoj vitka (vsaj navidez), ako nosi tako toaletno umetnino na sebi. Tudi formerje za želodce, ki se preveč poznajo, Je izumila moda. Vse te zanimive reči uporabljajo baje predvsem igralke in pevke, ki morajo biti vitke, a za njimi hodijo posebno ničemurne dame denarno močnih krogov. Trdijo, da te priprave niso nadležne in mučlteljske, čeprav jih ie treba nositi po več ur. Ali verjeti nI takim trditvam. Vsakršno stiskanje, vezanje, oklepanje je neprijetno. Samo navadi se ga človek. Tudi korzetov najbolj krutih oblik so se ženske privadile, hkrati pa omedlevale ter se vsak dan znova ra-dovale trenotka, ko so lahko strašni oklep končno odložile.
Kdor mora, so seveda niti teh najnovejših mučil ne bo mogel braniti. Najzanesljivejše sredstvo proti debelušnostl pa ostaja vendarle pravilna dijeta, pametna Drehrana. Glavni vzrok, da so ljudje debeli, je njihov prevelik tek in neprimerna prehrana. Ljudje jedo preveč, prevečkrat in ledi, ki goje tolščo. Res je da mar tikak debeluh In marslkaka debeluška prav malo Je, a se vendar neprestano redi. Toda omejevati ss je začel v prehrani Prepozno, kajti debelušnost se množi sama Iz sebe. Treba Je biti zmeren pravočasno in se dovolj gibati, dokler si še vitek. Ko si že zavaljen, se težko iznebiš svoje debelosti; ako pretiravaš izpreha-ianje, postaneš lačen In moraš tem več iesti. Ako sc mučiš s stradanjem, lahko ?boliš in omaeai
je začel v | Olavno le, da Ješ le toliko, kolikor ti
signalizira- I je treba in prav nič več, da se Izogiblješ
vseh jedi, kl so mastne ln sladke ter da med jedjo ne plješ, ker s pijačo le dražiš svoj apetit. Jej namesto močuatih jedi sadje, pij namesto mleka čaj, ne spi brez potrebe, goji zmerno šport ln ples ter ne lenari nikoli. Telovadba doma v sobi ob odprtem oknu ti ohrani okretnost ln moč.
Idealen Jjubimec
Mlad mož je imel srečo, da je občeval v ugledni profesorski obitelji. V Vratislavi leta 1761.
Lopa žena, sostra gospodinjina, je bila mlademu možu naklonjena. Zanimiva je bila in se je nameravala pravkar ločiti od svojega soproga. Igrala je tužno nesrečnieo in pričakovala, da jo bo Soletni mladenič tolažil. Podarila mu je CJessnerjeve »Idile* in mu dovolila sestanek v zamolčljivi lopi. Sprejela ga je sama, v dražestnl spalni toaleti, sedeča na otomani — ljubimec pa je ostal topoglav.
Pesnil je o njej, ji pisaril pisma in prejel povabilo, naj jo poseti vnovič v njeni sobi sam, brez prič.
Ljubimec je prišel, našel sobo prazno, in že je hotel oditi, ko je začul izza polpriprtih duri stranske sobe glas svoje lepotice: »Ali ste tu, ljubi gospod . . .»? »Di, milostiva, kakor ste ukazali . . .»
»Oprostite, da 6em t postelji! Silno me je bolela glava, a zdaj mi je že precej dobro.*
On, ne da bi ee durim približal »Jako mi je žal.*
»Prosila bi vas, da. sedete nekoliko k meni in mi delate družbo, toda nisem oblečena.*
»O, zares — to bi se ne spodobilo! Ampak če vam smem svetovati — par čašio močne kave brez mleka, ako prihaja glavobol iz želodca; ali pa nekaj tenkih kolesc citrone, ki al jih na-vežite na senci . . .»
Globok vzdih iz stranske sobe: »Ah, vse to mi ne pomaga . . .»
Iz teh, dozdevno iz tesnobnih prs iztisnjenih besed je sklepal plahi ljubimec, da je oboževanka mnogo huje bolna, kakor sama misli. In ker je bil jako spodoben mladenič, je smatral za svojo dolžnost, da je ne nadleguje več. Zato ji je s ponovnim obžalovanjem svetoval, naj miruje ln se je poslovil.
Tedaj pa je postalo t stranski sobi živahneje: »Moj bog, ostanite vendar — takoj se oblečom . . .»
»Zaradi mene nikakor ne smete vstati, milostiva! Ako dovolite, pridem jutri znova.*
»Kakor hočete!* jo odmevalo in jezni glas ni dopuščal nikake nade na kak jutri . . ,
*
Junak te resnične zgodbe Je bil
J. K. Brandes sam, takrat slaven nemški igralec, sodobnik Goethejev, po poklicu ljubimec na odru. Svoj doživljaj je opisal sam tako, kakor se čita zgoraj. Janez Kristijan Brandes.
Poraba čaja
Ogromno porabo čaja ln nJega Izredno razširjenost kot priljubljeno ljudsko pijačo si moremo predstavljati le ako prelistamo številke, ki nam Jih nudi prevozna statistika Sueške družbe. Po Izkazih te družbe se Je leta 1922. prepeljalo skozi Sueški prekop 326.000 ton čaja v Evropo in Ameriko. Ce pomislimo, da Ima čaj v primeri s prostorom, ki ga zavzema, le neznatno težo in da ne gre ves čaj, ki se Izvaža skozi Sueški kanal, si moremo še le predstavljati število v celi njegovi čudoviti veličini. Največji prevozni parnlkl lahko nalože po 5000 ton In treba Je bilo torej lansko leto za izvoz čaja 65 velikih ladij, naloženih Izključno s tem aro-matičnlm blagom, da so prepeljale le čaj, kl gre skozi Sueški prekop.
Ker so se vsled povojnih razmer zvišali troškl za delavske moči tudi v deželah, ki pridelujejo čaj, so producenti začeli v zadnjem času gojiti le flnelše vrste, kar pa Je, naravno, vplivalo tudi na podraže-nje slabejših znamk tega blaga. Ker kon-zum čaja trajno narašča, pridelek pa je v zadnjih letih nekoliko nazadoval, ni misliti, da bi cena čaju v bližnji bodočnosti padla, računati moramo marveč z na-daljnlm podraženjem, zlasti še, ker so nemiri na Kitajskem omejili letošnjo produkcijo ln so tudi plantaže na Japonskem vsled potresa mnogo trpele.
Eden glavnih vzrokov, da produkcija čaja že skoraj več ne zadošča, pa ie ame riška »prohibiclja*, ki Je v Zedlnjenlh državah ukinila konzum alkoholnih pijač, s tem pa silno dvignila konzum čaja. »Tea-Totallers* Je sedaj v Ameriki priimek ljudi, ki ne poznajo nič druzega kot čaj.
X 12 t I. Amerika je v zadnjem stoletju na vseh poljih silno napredovala. Kakor vse na svetu tako Je tudi ta napredek dovedcl marsikje do neželjenih pojavov, ki povzročajo Amerikancem mnogo skrbi In zahtevajo energične reforme. Med te pojave štejejo Amerikanci uradniški aparat. V tem pogledu Amerika ne mora trditi, da zaostaja za nami na starem kontinentu. Izdatki za državno upravo so tako narasli, da Jih tudi Amerika komaj zmaguje. To Je naravna posledica ogromnega števila državnih uradnikov v Zedlnjenih državah. Po nedavno objavljenih statistikah pride sedaj na 12 Amerikancev v starosti nad šestajst let 1 državni uradnik! Se letu 1660. pa ic bilo razmerje državnih uradnikov In ostalih prebivalcev samo 1000 : 1. Celokupno štovilo onih, kl preieinajo mesečne plače Iz državne blagajne znaša 3.4 milijonov. Na vsakega prebivalca Zcdinjenlh držav, moške, ženske in otroke — enako razdeljeno — odpade 34 dolarjev na leto za plačo uradnlštva! Toda tudi ostali upravni stroški so dosegli ogromno višino. Radi tega se pojavlja pri Amerikancih odločna zahteva po reformi ln redukciji te ogromne uradniške vojske.
X Sovjetska valuta. Ko se Je nedavno peljal poročevalec lista »Ekonom. 2isn» na Krim, so mu v Moskvi svetovali »Vzemite s seboj drobiž, drugače bo Izguba!* Poročevalec Je storil po nasvetu in le razmenjal tisočak na 10 stotakov. (To so »červoncU, nova zlata enota. Po državi garantiran červonec velja do 2800 sovjetskih rubljev.) Sedaj so Je pričela žalolgra z drobižem. V Pavlogradu na kolodvoru si je kupi! potnik lepo melono. »Koliko stane?* le vprašal. »8 rubljev«. Mož ponudi v plačilo stotak, a nazaj ne more dobiti denarja. Sele v Melltopolju dobi drobiž. Kupi si kruha, za kar bi moral dobiti nazaj 4 rublje, toda mesto denarja mu dado trdo kuhano JaJco. V kolodvorski restavraciji postaje DžatikloJ dobi ravno tako 2 lajcl mesto drobiža. Jajce kot denar Je gotovo simpatična novost, — saj se njegov kurz ne poslabša. Zato pa ima poročevalčeva valuta, žal, drugo slabo lastnost: od šestih jajc, katere le dobil, Je bilo eno — gnilo 1
Gospodarstvo
Položaj na svetovnem žitnem trgu
Nasprotno pričakovanju, da bo letošnja zolo dobra svetovna žetev povzročila oslabljenjo con, jo bila tendenca na vseh merodajnejših žitnih tržiščih sredi oktobra čvrsta z deloma naraščajočimi cenami. Zlasti na ameriških tržiščih v Chica-gu in Ne\v-Yorku so sredi oktobra cene znatno poskočile. Potom Je sledilo valovanje cen in bnkor poročajo zadnje vesti, je te dui na ameriških tržiščih zavladala slaba tendenca.
Tendenca na evropskih tržiščih jo različna, vendar je pričakovati po sedanjem položaju oslabljenja cen, zlasti, ker nastopa itusija z znatnimi količinami na svetovnem trgu. Kot kupci ruskega žita nastopajo Francija, Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Norveška, švedska, Danska, Finska, Anglija, Italija, Belgija in Turčija. Torej bodo količino ruskega žila za izvoz morale biti le precejšnje. Tako je dunajsko tržišče, kakor javljajo, poplavila ruska ozimna pšenica. Z mnogo omenjenih držav je Rusija sklonila dobavno po-j godbo. Iz Londona so poroča, da so je osnovala rusko-britanska izvozna družba, ki bo med drugim finansirala rusko žitno trgovino z inozemstvom.
Izmed ostalih evropskih držav izvažajo, odnosno imajo večje količine za izvoz: Jugoslavija, Poljska (okrog 200.000 vagonov), Rumunija (40.000 vagonov), Bolgarska ia Madžarska. Sedanji položaj, predvsem pojav ruskega žita na svetovnih tržiščih kaže, da bodo cene oslabele ali vsaj ne bodo narusle.
Naš trg so ravna po stanju dinarja. Ko Je dinar naraščal, so cene precej oslabele. Čim je dinar oslabel, jo padanje cen prenehalo. S padcem dinarja jo nekoliko oživel izvoz. Sploh jo kupčija, ki jo prej stagnirala, zopet oživela. Povpraševanje je močnejšo no samo s strani izvoza, temveč tudi s strani mlinov in špekulacije. Pšenica je radi živahnejšega povpraševanja v ceni poskočila.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (2. t.
m.) Pšenica: baška, 78 — 79 kg, 2 odst., 5 vagonov 330. Ječmen: baški, 69 — 70 kg, Jarl, duplikat kasa, 1 vagon 265. Oves baški, dupllkat kasa, 1 vagon 220. Turščica: stara, 2 vagona 245; baška, dupllkat kasa, 1 vagon 245; za marc-april, 100 odst. kasa, 205; za april, ladja, 15 odst. kasa, 30 vagonov 250; za april, dupllkat kasa, 205 — 215; za december-januar, 100 odst kasa, 14 vagonov 205. Fižol: beli, baški, 1.5 vagona 540; baški, duplikat kasa, 2 vagona 537.50. Moka: baza «0», ponudba 525; baška, »0» s, ponudba 540; »6», 370. Tendenca mirna.
Beograjska blagovna borza (2. t. m.) Radi pomanjkanja Interesa nI poslovala.
Šah
KONČNA ŠTUDIJA.
(Sestavil L. B. Zalkind, Moskva 1923.) Orni: Kd8, Lcl, B.: d7.
X Kolektivno očetovstvo. Službeni organ ruske sovjetske vlade poroča o novem rodbinskem zakoniku, kl ga le Izdelala uradna komisija za pregled civilnega prava. Komisija je vpoštevala predvsem zelo številne ločitve zakonov. V današnji Rusiji se žena lahko poroči tekom enega in Istega leta večkrat. Z ozirom na to stanje se Je sklenilo, da morajo razven onega, kateri se prijavi ob rojstvu otroka kot oče, nositi svo) del stroškov poroda In nadaljnega vzdrževanja otroka in matere tudi vse druge osebe, katero se pred 9. meseci Imele z materjo Intimno razmerje. Tako stanje se bo imenovalo po novem sovjetskem rodbinskem zakoniku »kolektivno očetovstvo*.
Din, a 1 kg sladkorja stan« oltrof; 1V><
Din (veletrgovlnska cena).
~ S češkoslovaškega lesnega trga
Košlški strokovni list »Carpathia« pIS« Položaj na češkoslovaškem lesnem trgv jo Jo vedno prav nepregleden. Razvrednotenje marko vpliva zelo neugodno ni razvoj izvozno trgovino, potem ko sc se na eni strani povijale nemške žolez-nlške tarifo daleč preko mora markino-:ra padca, dočim na drugi strani lesni ceno v Nemčiji kljub neprestanemu naraščanju ne držijo koraku z nazadujoč« vrednostjo papirnate marke. Tein oko! nostim je pripisati, da kupčija na les nem trgu pada kljub oživ! ajočenm momentu, ki jo dan v veliki lesni potreb! inozemstva. V Anglijo so jo izvozil I« !os iz. starih zaključkov, novi zaključi;, pa so zaradi visoko nemške tovornim prav redki. Zanimivo jo, da mnogo slovaško tvrdko svoje blago na Cidansk pc .»ilja.jo preko Poljsko in no preko Ilam burga. 1 OO-odstotno povišanje lovornii v Poljski, ki bo jo izvršilo 1. t- m., lx prometu najbržo dalo zopet drugo smer S Francijo je kupčija istotako nazado vala. Kot nov kupco je nastopila Span. ska. Trgovina z. Madžarsko so odvija tu di lo v ozkih mejah. Na trnu s trdiu lesom se kažo ozivljonje. Vzrok temt pojavu jo bržkone v tem, ker Jugosla. vija nI več v stanu kriti veliko potre bo v trdem lesu, tako da cclo jugoslo \ens':s tvrdko nastopajo na Slovaškeu kot kupci, da zadostijo svojim inozein skim odjemalcem.
= Proizvodnja radija v Češkoslovaški. V češkoslovaških rudnikih rndiji so jo proizvedlo v 1. 1909—1022. okoli 21 gramov radija, to jo okrog 12 odst celokupne dosedanjo produkcijo radija
— Rumunskl stavbeni les za Japonsko. Japonska uvain za obnovo po potresu velike količino stavbnega losa. Poleg drugih držav, ki izvažajo gradbeni les v Japonsko, jo Japonska stopila v pogajanja za dobavo gradbenega lesa tudi z. llumunijo. Rezultat teh pogajanj jo bil zaključek dogovora o dobav! 210.000 kubičnih metrov mehkega lesa.
Beli: Ka4, Sd6, B. : c6, Beli je na potezi in dobi.
{Rešitev prihodnjič.)
Črni:
TROPOTEZKA.
(Avtor * * *, 1923.} Kh2; B. :g3.
= Obrtniška banka ▼ Beogradu. V
ministrstvu za trgovino in Industrijo so končana posvetovanja, ki so so vTŠila med zastopniki toga ministrstva in beo-! grajsko Zanat,lijake komore o osnovanju obrtniško banke v Beogradu. Dosegel se je popoln sporazum In so definitivno redigirana pravila, katera šo ima odobriti ministrstvo. Svrha banko jo, da dajo kredite obrtnikom ln da tudi drugače podpira obrt. Banka se bo imenovala PovlaStona zernaljska zanatska banka.
= Izkoriščanje vodnih sil. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je odločilo, da se daje izkoriščanje vodnih sil izključno privatnikom, češ, da značaj toga izkoriščanja onemogočujo državno režijo.
= Jugoslovenskl Industrije! v Solunu
Iz Beograda poročajo: Skupina jugoslo-venskih industrijcev in trgovcov je prispela dne 27. oktobra v Solun in poso-tila našega generalnega konzula ter gu-vernorja Soluna. Generalni konzul je prijazno sprejel naše privredniko tor med drugim izjavil, da grški narod iskro no želi grško-jugoslovensko sodelovanje Grško-jugoslovonski trgovinski stiki da se bodo šo bolj razvili zaradi svobodno solunske cone, kl bo eden stikov več med mnogimi, ki vežejo obe prijateljski državi.
= Čekovni promet. Koncem soptembra so imeli čekovni uradi v Sarajevu 2426, v Ljubljani 3611 in v Zagrebu 3224 čekovnih računov. Tekom septembra se jo skupno stanjo vlog znižalo za 29,846.281 na 232,755.720 Din.
= O naši sladkorni industriji. Pod tem naslovom smo objavili dno 1. novembra članek, v katerem je pomotoma izpuščen stavek: Državna trošarina na kg sladkorja znaša 5 Din. Ker je ta po-grošek smisel jako pokvaril, navajamo zadevne številke (po »Samoupravi*) še enkrat: stroški za pridelovanje pese 3.50 Din na kg sladkorja, str- »ki za proizvodnjo 1 kg sladkorja 2 Din ir državna trošarina za 1 kg 5 Din. Skupaj vsi stroški po »Samoupravi* toioj 10.5
Boli: Ke4, Tbl, Lh8, B.: h7, g2. Beli postavi s 3. potezo mat. (Rešitev prihodnjič.'*
Liiiia, K* m HJ
Telefon 70, 349.
Priporočamo knjigo
13r. Ješ. TSčar
Nalezljive bolezni.

Opisi važnih nalezljivih bolezni z navodili za nego bolnikov.
S slik&mL
Cona s poštnino vred 20 Din 50 p.
flaroža ss pri listal zadrug! Ijubljail, Prešernu ulica 54.

IVAN ZAKOTNIK
LJUBLJANA
Dunajska eesta fit.46
Telefon št 879 mestni tesarski mojster Telefon št. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palaCe, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov ln mlinov. Parna ža.-ra.	.	Tovarna furnirja.
L' Illuslraflon" o Reki
»
V nepolitičnem francoskem tedniku «L' IUustration» jo objavil znani francoski publicist L. Natideau izčrpen
centralne Evrope se je orijontiral proti Hamburgu. Ta pot je tudi šestkrat cenejša, kakor zveza s Trstom. Tisti, članek o razmerah na Reki. «L' lilu- ki so so popreje posluževali Trsta koi
Btration« so čita po vsem svetu. Zato objavljamo iz vrlo zanimivega sestavka tudi mi nekoliko misli.
Avtor slika najprej, kako je v po-tnirjenje, ki je nastalo vsled laške izjave o evakuaciji Krta udaril naenkrat hrušč radi Reke. Mnogi inozem- ___
ski poročevalci, ki so so nahajali na stanih političnih prevratov pa bijo Krfn, so dobili nalog, naj so podajo [ Roka sedaj šo hujši smrtni boj, nego na Reko. Temu pozivu jc sledil tudi i Trst. Njena luka je pusta. Nič se ne
izvozno luke, pa žalujejo za preteklostjo.
Za masivno skalovito Istro se pokaže Roka. Tukaj je Ogrska nakopičila moderno pristaniško naprave. So pred letom 191-1. jo Reka dosegla rotijo stopnjo blagostanja. Vsled nepre-
gosp. Naudeau.
; nalaga iu razklada, Na korzu je polo-
Priti na Reko, ne da b! se dotaknil1 vico skladišč zaprtih. Po tem mostu Benetk in Trsta, pravi pisec, jo tež-, se sedaj klatijo razkuštrani agitatorji ko. Ko obiščeš vsa ta tri mesta, pa ti >'0 poklicu, ljudje, katerim jo patrijo-postane jasno, da upravljajo prijatelji ! Hzom karijera, zarotniki, pristaši vla-od italijanskega .škornja, v severnem ! da joče stranko in kavalirji z okovani-Jadranu nič manj kakor tri prvo vrst-j mi gorjačami.Co si par dni bival v na in
tera skušajo gega.
Benetke v svojem polnem trgovskem razvoju streme za tem, da obnovijo svojo sijajno preteklost. Voli-kaši in zastopniki mesta izjavljajo, da nočejo biti več samo čuvaji muzejev, ampak da zahtevajo svoj delež na bogastvu 20. stoletja. To se prav lepo da misliti. Toda vzhodno od Benetk
blizu stoječa si pristanišča, ka- j tem mrtvem in zaspanem mestu, kjer kušajo oškodovati drugo dru- kujejo politikami po kavarniških to-
rasali svojo načrte, doživiš nenaden izbruh neurja. Tolpa črnih srajc preganja kakega zanellista, ki izstreli svoj samokres in izgine. Vsakovrstni elementi so zberejo, krik iu vik, rožljanje z orožjem . . .
novo strugo Reolne, 0asi sta BaroS in Delta majhna, imata vendarle velik pomen. Tukaj končuje železnica, ki vežo Reko z Zagrebom in s cen tralno Evropo tako, da bi luka Baroš s svojim separlranim, direktno na morjo odprtim kanalom, mogla razviti od ostalega mesta docela neodvisno delavnost. Dočim znaša površina reško luko 50 ha, meri Baroš le (i ha. Jugoslovanska vlada bi lahko dirigirala ves svoj železniški promet v Baroš, toda ona zahteva, da rospektira-jo Italijani predvsem svoje podpise na rapallski pogodbi ter da odpokličejo z Roke svoje biriče in vojake.
Odkar jo vdrl D' Annunzio na Reko, so Italijani premišljeno sledili dvema paralelnima ciljema. Odstranili so vse, kar bi moglo spominjati na staro časo. Še danos so podvrženi nasilnostim vsi, ki se nočejo prištevati k Italijanom. Na ta način so režimovei povzročili, da so mnogi pristni Ročani zapustili mesto. Drugače pa sedanji režim favorizira priseljevanje ljudi iz kraljestva. V reškem kaosu ae jo dandanes težko spoznati.
Čeprav so čuje povsod v mestu italijanščina, vendar dela to vtis pri-siljenosti in nestvarnosti. Nemalo me je presenetilo, ko sem slišal priprosto
občno mesto ni bolj odprto in [ ljudstvo, kako se posebno na trgih raztreseno kakor Roko. Luka Baroš | poslužuje »dalmatinskega« jezika.
•hrvatskega«
(Naudeau meni seveda jezika.)
V prejšnjih časih so Madžari na vso
je sai^io nekak zunanji priključek k leži Trst, do leta 1911. eno najboljše ! Peki. Oni slavni trikot po imenu Del-organiziranih svetovnih pristanišč v ' ta jc v resnici trikot, katerega dve i ... Evropi. Pod avstrijsko vladavino jc ' daljši strani merita 600 do 700 m, do-; mogoče načine omejevali razvoj dobilo v Inki kaj živahno življenje. Sc-j čim mori tretja stran proti morju no-j vanstva na Reki. Favorizirali so pri daj je tam prava puščoba. Večji del ] kako 300 m. To jo kot med staro in t tem Italijane,
L »J^ama-. -.ca.-jra" gw: r. j -i.ir t,	B——t a——M
toda laška večina
ura
bila še teta 1014, jako problematična,
Ileka in Sušak sta obsegala konglomerat 70 tisoč prebivalcev. Med temi je bilo 45 tisoč Jugoslovanov, 24 tisoč Italijanov, 3500 Madžarov in 2500 Nemcev. Rapallska pogodba jo proglasila Reko za neodvisno državo, volitve v konstituanto aprila 1921 pa so dale veliko večino stranki, ki je bila za svobodno Reko. Splošno jo bilo tedaj prepričanje, da se bo Reka na tej podlagi tudi razvila. Toda italijanski legionarji so to onemogočili. — Slišal sem zanimivo konstatacijo, da bi se. ako bi se sedaj izvedel svoboden referendum brez nacionalističnega pritiska in nasilja, izjavilo 90 % vsega reškega prebivalstva za integralno aplikacijo rapallske pogodbe, kar zna-či svobodo Reke.
Skrb za historično resnico me sili h konštataciji, da kritična situacija na Reki ne izhaja iz nemirnosti lastnega prebivalstva, ampak od nasilnih udarcev, ki se vedno ponavljajo po doseljencih, ki ovirajo ustalitev normalnega režima. S svojim delom pripravljajo teren za priključitev Reke k Italiji. Ne razumem zato, zakaj so ne napravi definitiven referendum pod kontrolo Zveze narodov.
Danes upravlja Reko Italija. V zasedbi Reke po Italijanih vidijo Jugoslovani kršitev rapallske pogodbe. Vsled pretrgane železniške zveze na Sušaku je Reka zapisana počasni smrti. '
S tem, da je Italija poverila upravo Reko generalu Giardihu, je dala položaju še oficijclno obeležje. Ona jo
bila, ti je po progonu Zanelle in raz-gonu parlamenta sestavila psevdovla-do svojih legijonarjev pod silo njiho-vili revolverjev.
Kakšno politiko pravzaprav zašle, duje Italija? Imeti hoče monopol na jugoslovensko trgovino, obdržati hoče vzhodno luko, katera bi prinašala masten dobiček pri eksportu iz Dal-macijo in Hrvatske. Toda Italije se kljub temu polaščajo komplicirane težave. S tem, da hoče dvigniti Reko, zavira procvit Trsta. O tem govoro vsi resnomisleči krogi.
Jugoslavija ima v svojih rokah Reko neobhodno potrebno železniško zvezo, zato z največjo mirnostjo pri-čakuje, kako se bo zadeva razvozija-la. Jugoslovansko stališčo glede lieke jo juridično povsem pravilno. Luko Baroš in Delto smatra za svojo last, za Reko pa zahteva samostojnost. Pa tudi ako bi prišlo do skrajnosti, bo Jugoslavija še vedno našla sredstva, ki so ji potrebna za razvoj jadranska obalo.
Morala današnje komplicirane de. bate o Reki je ta, da nimajo Italijani v svojih sedanjih ambicijah nikakih mej. Motijo pa se, ako mislijo, da se bodo lahko razširili preko Jugoslavije na Balkan. Morali bi preko povsem ev-ropojskega energičnega in ambicioznega naroda, ki se ne da kar tako ugnati in ukrotiti. Turki in Avstrijci so si na njem zlomili zobe. Ako se hočejo Italijani kamorkoli širiti, naj pogledajo izven Evrope. V Evropi je že vse zasedeno . . .
■■JiSP
■B A A	"M
MŠmmšmmmK
p $ I
&mm
/tansjo t državnim da«iom na Irtaeraio vred do 20 betorfl Cln 6'- , veaVii nadolln'« b«ieda 60 par reč. — Plaia a« veifno naprej 'lahko tud1 « znamkah*. Na vpraiania odrovaria uprava le, ako .e vpru^enju priložena znamka ca odjovor ter manlptilacllako pristojbina (i Oin),
(dolbe)
Uradnik
vešč strolepisfa, pl 'n srbohrvatskeca i.vika. se išče za takoj pri uradnii ždez-lice Knin-Pribudič. Ponudbe s »pričevali in zahtevo plače podati na- P imorsko irradlevno društvo Knin, Dalmacija. 13Sf-2
Starejša ženica ali dekle
so sprejme takoj k 31etncuiu otroku za colodn vno varstvo. — Naslov pove uprava ,. Jutra".	13905
Pisarniška moč
knjigovodstva, kores j denee, želi premenitl Blužbo I Gro na deželo aH v mesto. Nastop takoj. Pouudbo na J. Kosi. trgovec s steklom. [ Javornik, Gorenjsko. 13716
Iščem službo mlinarja
■»vent. pomočnika na vodni mlin, po možnoutl na deželi, Fcm tie/.en, miren, peSten ln z:.a0ajen. Plača po dogovoru, brana in stanovanje v biči. Naslov povo uprava ,,Jutra".
13889
Bukovo o^lje
nudi najcenejfle H. Skala. Mirje št. 4.	230
Krožna žaga
za rezanja drv, dobro ohranjena, bo proda. Ravno tam so sprejme dobro izvožbanl mizarski pomočnik, tudi z ! družino. ker dobi stano-bt. 59.	13874
Stenski
Posestvo
obstoječo iz -dvonadstropne hifte z 11 Bobaml, v pritličju gcstllnl&kl prostori ln loka' za trgovino, dvoje kleti, veliko dvorifiče z ledenico, zidanim betonom, pokritim kegljiščem in gospodarskim po-slopjom, ki cbutojl iz lileva, skednja, pralnico. skladišča in kleti. Velik sadni in ze-lenjadul vrt. Vodovcd in elektr. razsvetljava Posestvo Je v največjem lptovlftču na Slovenskem. Ponudbe na upr. .Jutra' pod ..Ugodna prilika" 13363
Učenka
primerno Šolsko izobrazbo ______ _______p _______r
se išče za fotografsko stroko boljši nospod. Cenj. ponudbe
Kot dober računar
v^č vsega pisarniškega dela, vse..t ran v. o vporabljiv. ISče za takoj namestitve pri ku-kera večjem podjetju ali zavodu v Ljubljani, 341etnl,
Vpraša so v ..Atelier Viktor' Ljubljana, Beethovnova ull-a St. 6.	13931
Pošteno dekle
f pomoč gospodinji, se sprej-cno takoj pri boljši rodbini aa deželi. Naslov pove upr. ..Jutra".	13934
Izobražena gospodična
ali dama
pnd ,,Zanesljiv , Jutra".
na upr.
13890
Učenka
Srazredue teh. Bred. gole za i'delovanje oblek, prosi mesta h kaki bolJSl šivilji za pomornlco. Naslov pove upr. ,,Jutra".	13S9"
za I »to
Hiša v Ljubljani
tudi v prcrlmc3tju, s prostim •tanovanjom, so kupi. — Ponudbe brez posrcdovnlci-v ped: ..AmcriUanec" ua upr. ..Jutra".	13901
Stanovanje I Podplate prihranite
dobi. lidor kupi hl6o, 2 par- | nk0 jtj, namnžete s specljal-Jlostab, S minut od, nlm ,red»tvom ..norsln", lil " jnko porrnl I Trgovci po-
coll
tramvaja. SolnCna lega. Cena 125.000 nin. Pojasnila daje: Hlnko rrlvSek. Mlklo6l6eva cesta IS, X. nadstr. 13930
samo za preprodajalce
Delniška tiskarna
d. d. »M v LJubljani.
Knjigovodja
Bukova drva!
Prodam takoj 2500 polra., 'rlkrat. klanih, Cisto suhih
_____I bukovih drv. na vagon po-
| stavljenih. — Bistrica, Doh. Jezero 6t. 137.
Družinska hiša
v Poljanah nad Skolio Loko, ob glavo! cesti, pripravna za obrtnika, se radi preselitve - ->-ccal produ. Ponudbe na naslov filip DcmSar, Čevljar. Ziri.
SBEss
Iščem gostilno
v najem, ali jo tudi kupim. Pismeno ponudbe ua upravo ,.Jutra'* pod „Go3tllna".
13864
Lokal.
ISčem 1 nll 2 velika lokala za delavnico v LJubljani ali v okolici. Ev. tudi v Kranju. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Nujno rabim". 13920

Enonadstr. trg. hiša v mestu Slovenije, se proda za 150.000 Din. — Naslov pove uprava «Jutra>.	13797
Kot družabnica
s primernim kapitalom želim ( pristopiti h kakšni inaihni. do-13799 bro idoči trgovini. — Ponudbe ' pod «Družabnica 13762» na upravo 'Jutra*.	13762
Enonadstr. trj*. hiša
z vpeljano trgovino v mestu na Dolcnlskcin. tnkol vsa pro- | st .r.se proda za 150 000 Din v Rcalitettii risirni v L. hibi Jani. Poljanska ccsta 12.
Modistka
Z. Gorjnnc & Co.. LJubljana, Sv. Petra cesta 6t 27. poleg botcla ..Tratnik" sprejema vsakovrstna popravila baržu na»tlh ln fliz klobukov. — Postrežba točna.	1114G
pust! Naročila Je nasloviti na Jakob D o 1 n i 6 a r. Pod-Ktnreka 35. p. Brezovica pri Ljubljani.	13505
Rezanje drv
z motorno žago — Ludovik llešlč na Frlfekovcu, Vojaftka ulica.	12664
Revni dijak
rabi nujno posojilo 1500 Din
Gumbi iz blaga
ko izdelujejo najceneje na Dunajski cesti 17. III. nad.
13908
Devet psov
mladih, Čistokrvnih siv« to!-ČJe pasme, bo proda. — Ve£ pove uprava ,,Wllsonla" na Bledu II.	13918
Klavir!
Kdor bi prepustil dijakinji klavir, da bi se ta vadila na nJem dnevno pol uro — naj Javi svoj naslov ln zahtevo na upravo ,, Jutra" pod ..Klavir".	13907
Naznanjam, da prodajam dopoldan« ih urah na stojuici pri «Zmajnem» (ju
čedne zunanjosti, I samostojen, nemško-slovenski
se sprejme k samostojnemu gospodu kot gospodinja. — Ponudbe pod ..Zanesljivost.'' oa upravo Jutra". 13S59
Rudniški inženier
:oresponUci;t, zmožen stroje-1 isja ter sttiiosrafije ln vseh i)lsarni6k'h drl, z večletno prakso, išče primerno službe — j Cenjeno por. ulbe na upravo Jutra" pod , .Zanesljiv".
13922
* daljšo prakso pri rutji. sc »prejme kot obratovodja. Ponudbe na upravo «Jutra» poti «2100».	13&47
Gospodična
Mesto strankinega tajnika v Mtirski Sc
razpisuje Oblastno ničelsfvo IDS v Mariboru. Glede plače in drugih po.ojev dr.ie informacije Ob!astr.o tajništvo JDS v Mariboru (Cankarjeva O. kamor je tudi naslovljall ponudbe. 13M2
srednje Ktarosti. z dobrimi spriče\ali, zmožna sloven. in ncnifikega jezika, ki Jo že podružnico i), želi pod Slfro ..Marljivost" ua upravnistvo ..Jutra".	13894
. | uf.iii.ufjsa jo^iMt, KI
t3j- Kodila eamoaiojno podn t .j Hlaš<!ičarne (na račun) službo. Ponudbe pod
Seno!
Prodam več vnsouov sladkega sena. Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod ..Ceno". 13885
Lepa jedilnica
so proda radi nomonjkanja prostora po zelo nizki ceni. Naslov pove uprava ,.Jutra' .
13634
Nova vila v Ljubljani , TT , . .,
. , . , , , .,Lp na zdravje na upravo r vsem konforiom, takoj pro- I ..jutra"	13925
nta, se proda. Več se lzvo vsak delavnik 1.—2. uro nn Aškerčevi eesti 15. nasproti 1 J ♦ P a lekarne Bohinc.	1374" ■
eno leto od dobrosrčno bilejoem) mostu nrifltn©
osebe. Cenjene ponudbe pod \
Stavbeni risar
»e išče za takoj pri gradnji Eeleznice Knin-Pribudič. — Ponudbe s spričevali in zahtevq plače Je poslati na. Primorsko gradjevno društvo s. o. j.. Knin. Dalmacija.	13313
Dva stolarja
med tema prcddelavca, mizarskega pomočnika, ter 1 struparja, sprejme: Stolnrna in strugama v Sodražlcl.
13080
Iščem porr^čnika
IMcsto spremeniti
Soli knjigovodja - bilancist, korespondent, popolnoma samostojna moč, z dolgoletno prakso v Nemčiji, vešč slo-venščine. nemščine, italijanščine in francoSčine. — Ponudbo pod ..Strokovnjak" na upravo .,Jutra".	13923
Trgovski pomočnik
ističen v modul stroki, želi
Veliko denarja
si prihranite, ako kupite al! naročite po konkurenčnih cenah prvo \rsto čevlje za zimo j pri P^ter Gregorc, prej Jos. IieTanlč, Maribor, Pod mostom 6t. 22.	13433
Hladilnik
z? izdelovanje ledu s celo
onra vo, nov ali rabljen, se kupi. — Ponudbe z opisom r.a Vinko Mlinar, zaloga piva, Ziri, Slovenija.	13803
Smrekovih storžev
premenlti sedanjo mesto. Cenjene ponudbe pod šifro zrelih, lotofcujih. kupim 2 ,,Modna trgovina" na upr	_ ..
..Jutra".
Kotel
moderno zidan, z velikim! gospodarskimi poslopji, Je na Gorenjskem skupno z inventarjem naprodaj. Vprašanja pod ,, Letovišče" na upravo ..Jutra".	13591
Sobo
po možnosti s shrano i S 5 c
soliden gospod zi takoj. — Ponudbe pod ,.Cisto 478" na upravo Jutra".	13899
Dve Slovenki
začasno odsotni lz bele Ljubljane, želita ostati v trajni zvezi potom korespondence z mirnima gospodoma, lepega značaja, od 25—35 let. — Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Glas lz domačega kraja".	13944
Kvaliteta ista kot na ljubljanski m velesejmu. Raz pošiljam od 5 kg oaproj.
K. Jure, Ljubljana Hradeckega vas 35,
Kupim
hmelj
za tvrdko 667H
U. Klein, Eagen&a (FraucoBko po dnevni oenl. Ponudbe Be naj stavijo na EMERIK KUKEC, trgov eo v Zalou.
Za izdelovaiijE
usnjenih obleh
ee prip ročam si. občinstva, imam vedno r zalogi
usnjene suknjiče.
Gg. trgovcem pri večicm naročilu popust. Lastna delavnica. 6706
Kristjan Premru
7 Kranja (Slovenija).
ij y.i »".»i I»HJ	'«
Prani ..Gclser"-čerljl, čevlji za smučI ter lovski čevlji
vsoh vrst te izdelujejo v znani solidni čevljarski delavntol
J. BRAIER
LJUBLJANA Turjaikl Irg (Breg) 1.
Istotam se izdelujejo tudi vse vrste drugih obuval, od najpreprostejše do najfinejše izdelave. 126 Cong solidno I Postrežba loStial
POZOR 1 POZOR1
Načrte
za razno stavbe, proračuna, presojanje, osnutke, stavb, vodtttvo in nadzorstvo prevzame zelo poceni ngledol arhitekt. - Interesenti naj poSijejo takoj svoj nssloi pod „Na6rtl" oa Alomi Company, anončno družbo v Ljubljani. 6717
J^odni atelje
M- Sare
o • Angl'11;* tn francosK* totlitt naJfintlSa Ijvrilfu

Zjubljana
tfongresni irg 4
IZ3CZZS3S!
[ Kdor hoče kaj prodati | | Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče služba Itd. i naj inserlra i Jutro" b
Uradnik
v izvrstni postelji v lepem iiirtustrljHkPui kraju Slovenije, srednje starosti, Bi želi v svrlio ženitve znanja z gospodično Čedne zunanjosti,
...... .„ ...	3 premoženjom In Izobroženo
v vili blizu Tivolija, so odda nekoliko v gospodinjstvu. — takoj solidnemu samskemu Resno mlslcCe sospodlCne gospodu. Ponudbo pod Slfro holjslh rodbin, vdove niso ..Tivoll na upravo „Jntra". izključene, do 30 let sta-

Opremljena soba
13904
Na hrano in stanovanje
ne sprejmejo tri gospodično. — Nastopijo lahko takoj. — Naslov povo uprava „Jutra" 13921
Mesa rs
pomočnik
želi \z~
( vagone. Ponudbo z navedbo 1293G j rone franko Jeneuice na Iv. ----j Bohinc, Medvod«.' 1371C ^
Opremljena soba
odda solidnemu gospodu
rostl, ki želijo srečni lastni dom, naj blagovolijo vposlati cenjene pouudbo b sliko, lcl se vrne, pod Slfro ,,Prlm-teraps" na upravo Jutra". Muzlkallčno Izobražene damo Imajo prednost. Diskretnost zajamčena!	13927
Ženitev.
Mesarski pomočnik, brez pre-
Sp. 6ifiki — Naslov povo moženja, želi znanja v svrho
Biedcrmeicr spalnico
iprava „Jutra".
13924
priden ln zanesljiv,
premenitl službo, uairajSo	obcdnico. salon, eventuelno j
... , kje na Štajerskem nll Hrvat-	noedlno komade in renais- I
8 t e k i a r s k i gkem. — Ponudbo na upravo	sančno obodno mizo in stole,
..Jutra" pod Šifro ..Mesarski	vso sJarinsko, kupim. --
pomočnik".	13940	Ponudbe na upravo Jutra"
Jzvežbanega v stroki, kakor tudi vajenca, lz pofitene hlSe, Iti ima veselje do te obrti. Ponudbe na , Janko Kosi, trgovec, p. J a- j Aornik, Gorenjsko. 13720
Podoficir v rezervi
ve.Šč v pisavi in na pisalni v.rol v treh jezikih, ilcli mcsia v kakem večjem zavodu. Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» pntl šifro »Dobra moč*. 13835
Uradnik
t bančno prakso, ISče mesta v kakem denarnem zavodu, Industr. aii trgovskem podjetju. Ponudbo pod ,.Marljiv" ra upravo ,Jutra". 13903
mali motorji, o'roSkl vo-
zi'"ki, Šivalni »troji in pnevmatika naje. nele ..Tribuna", Ljubljana, Karlovška cesta' 162
Krasno posestvo
UmetnlSke razglednice
Znižana črna: 100 komadov "O Din. Priporoča M. Tlčnr, I Ljubljana.	231
Krojaški šivalni stroj
Hrcrnlca. bujrarlla T. bnsarija 11.. prodam poceni. — Pintar, Studcnec 15. po5ta D. M. v Polju.	13758
Velika opremljena soba
s prostim vbodom, električno m zaveti Javo, so odda enemu ali dvema gospodoma, event. tudi a hrano. — Naslov povo uprava ..Jutra",	13900
Lepa prazna soba
se odda takoj v sredini | mesta. Naslov pove uprava ,,Jutra".	13899
obstoječe iz enonadstropne hiSe z 12 tobami, gontllno, vrtom, velikim, novozldunlm hlevom, prostornim -/.n šest parov konj, svinjr,klm hlevom, kozolcem, krasno vodno močjo, velikim mlinom lu 9000 m3 najlepšega etavbne-pa prostora, prodam. Posestvo loži tik glavne ceste, oddaljeno 3 0 minut od postaje,	Mrežno f.nhn jO minut od rudnika. Poslop- mesečno »OPO jo je v najboljšem stanju, opremljeno, s posebnim vho-lcrlto z opeko, pripravno 7:a ; dom ln elektr. razsvetljavo, v. ako obrt In sc proda skupno ali na drobno razdeljeno
Velika soba
/.a pisarno — s ceutraluo kurjavo, električno razsvetljavo, parketi — bo odda takoj. — VpraSa se v palači Pokojninskega zavoda. 13935
ženitve z gospodično ali vdovo s premoženjem aH s trgovino. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Srečna duša".
13942
jntifliuiovMBsnuii*
b
MS
Simon Klimanek
f,jiib1)'iiia, Sclcnburgova ul. 6 Izdelujem obleko po meri ln najnovejšem kroju. Jamčim za najclegantnejšo Izdelavo. V zalogi angleško in češko blago.	214
Pojasnila daje Zagorje ob Savi.
Ivan Ino, 13585
ln elektr. ISče gospod glasbenik. Ponudbe Je poslati na upravo ,,Jutra" pod ,,Soba takoj".
1^928
Dekle in peč
Sprejmemo resnega ln pridnega dekleta, ki zna šivati lu opravljati stanovanjske posle. — Kupimo veliko peč, Hlstem Lucov. Naalov pove uprava „Jutra". 13783
Novi vinski sodi
(bačve) v vseh velikostih, :;e dobo ln popravljajo pri Fran R e p i č u , Ljubljana, Trnovo.	12773
Nova izdaja
Izšla je prva knjiga znamenitih Sienkicwiczevih del zgodovinski roman
em in mečem
684 strani velike osmerke, 22 ilustracij. Cena v pol-phtno vezani knjigi Din 120'—, s poštnino Din 125-60.
Istočasno je šla v tisek druga knjiga, ki obsega nadaljevanje povesti „Z ognjem in mečem", zgodovinski roman
Potop.
,,Potop* bo izhajal ilustriran v zvezkih po 128 strani. Obsegal bo okoli 1000 strani. Vsak zvezek bo veljal 8 poštnino vred Din 25— za one, ki se na roman takoj naročijo ter naročnino naproj pošiljajo vsaj v enakih obrokih, kot bodo izhajali zveski. Cena celemu romanu bo pozneje v knjigotrštvu za 30 »/o višja.
Oba romana „Z ognjem in mečem" in sPotopa se naročata pri
Tiskovni zadrugi v LJubljani
Prešernova ulica štev. 54 (nasproti glavne pošte).
Domače vesfi
HUHU! (ali kača v Slški.)
Strašno! Ni ga dneva brez
novih
prozot! Vsa Ljubljana stoji na glavi! Ali pa vsaj ves trg, in vsa Šiška, Šent-petrsko predmestje, Zelena jama, Poljano, Trnovo, Krakovo, Zabjek in grajska okolica.
Kajti izvedeli so iz najbolj zanesljivega vira, da jo neki vojak, doma iz Kosez ali Št. Vida, na službovanju nekje v Srbiji, Lil zaprt v sto let starem stolpu, in je vpil na pomoč, pa ga ni nikdo hotel slišati. Zjutraj so ga pa ušli, okrog telesa jo imel ovito sto staro in dvanajst metrov dolgo kačo, ki mu je ves obraz razgrizla in ta riši v Kosezah ali št. Vidu so vsi obupani. Tisti oficir, ki je fanta zaprl kači, se je pa tudi ustrelil. Včeraj mi je to pravila postrežnica Francka, danes pa mati Mahorka, ki fem jo na št. 28 zagovarjal radi predolgega jezika, — namreč njenega, — In je sploh storija o dvanajst let stari ln sto metrov dolgi kači danes lokalna senzacija Ljubljane; onih slojev namreč, ki ljubijo šund; in kdo ga ne ubil?
Evo, efekti moderno žurnalistika in jugoslovanskega javnega mnenja. Prod 11 dnevi je to vest prinesel bog zna kateri čifutski listič kdo ve kje. Pred 13 dnevi jo jo ponatisnil zagrebški Večer« in je povedal, da je tisti nesrečnež služil v Petrovnradinu pri No vem Sadu in se pisal za Hajosa, in da je kača imela S metrov. V zadnjih 14 rlneh je pa zrasla za nadaljne 4 metre ln Hajos se je prelevil v kranjskega Janeza. iz Kosez ali Št. Vida.
Zaffreb je strašno razburjen. Pravijo, & bo poslal posebno deputacijo k vojnemu ministru. In »Večer« je prinesel fo eno vest, namreč, da je doslej *le» erjnnaški «Vido vdan» iz Novega Sada demantiral to bedasto vest kot neresnično, — ministrstvo vojne je pa še vedno ni demantiralo, torej je kača resnična in Hajos iz Kosez tudi! Za Za-rebom je dane« razburjena še Ljub-ana, Spodnia ŠiSka posebno. In ministrstvo vojne šo vedno ni demantiralo. — ne pri gospej Mahorki, ne sploh!
Jutri pojdem v Koseze pogledat ti-ite nesrečne stariše, in če jih tam ni, poidem v Št. Vid. In čo jih še tam ni, pojdem pa na Šmarno goro molit: Bog
daj norcem pamet!	M. A. C.
*
* Nafočnikom v znanje! Zadnji čas lino začeli cenjenim naročnikom drug :a drugim — dokler jih ne dobo vsi — pošiljati položnice, da nam čira preje ' lžejo naročnino do konca tekočega leta. Kdor jo z naročnino nazaj v zastanku, naj poravna t ti d i dolg. Prosimo, da s plačilom prav nič ne odlašate, da nam bo mo-poče v redu zaključiti račune glede naročnine za tekoče leto. Ako bi naročniki vedeli, koliko nepotrebnih pisa-rij in dela, kar je v današnjih časih <'s e jako d r a g o, nam povzroča Iztirja vanje naročnine, bi gotovo vsakdo uvidel nujnost potrebe rednega plačevanja naročnine., ako ima za list količkaj interesa. Zamudniki, ki menda mislijo, da bi listi lahko izhajali le z tastonjkarji, so za vsak dnevnik tako breme, da je tudi »Jutro* primora.no, njihovi malomarnosti napraviti konec s tem, da jim bo vsem ustavilo na d al j no pošiljanje 1 i -p t a.^ Naročnina »Jutra* je tako nizka, da ni v prav nobenem razmerju s tem, br list naročnikom nudi in tudi v nobenem razmerju z današnjo ceno drugih stvari. Nemogočo je zato, da bi »Jutro« imelo z zamudniki in zastonjkarji Dovrh še dvojno stroške. Red za rod!
Politična šola JDS. Svoječasno fino poročali, da bo priredilo tajništvo Jugoslovanske demokratske stranke tečaj za izvežbanje naprednih delav-fev v kulturnih, gospodarskih in političnih organizacijah in je v to svrho pozvalo vse naše prijatelje, da med dobrimi izberejo naiboljše in jih pošljejo v Ljubljano. Z veseljem konšta-liramo, da se je priglasilo za našo šolo imiogo več slušateljev, kot smo prvotno pričakovali in to iz kmečkega, delavskega in obrtniškega stanu, kar kaže, kako globoko so že pognale korenine jugoslovansko demokracije v vseh slojih našega naroda. Vse, ki so M priglasili za šolo, naprošamo, da se pripravijo na odhod v Ljubljano do petka 9. t. m. in da bodo bivali v Ljubljani do torka 13. novembra. Vsakdo tej prinese s seboj potrdilo, izstavljeno po krajevni organizaciji, poverjeni-titvu.ali zaupniku iz svojega okraja, to se zamore v tajništvu legitimirati.
*	Zagrebški pevci v Ljub!lani. Danes »večer ob 6, prispe v Ljubljano zagrebški pevski zbor »Lisinski«, ki šteje 75 pevcev in pevk. Koncert so vrši zve-Eer v »Unionu«. Vstopnic je še dovolj Ha razpolago; prodajajo se^ podnevi v Matični knjigarni in zvečer pred kon-fertno dvorano. Narodna in kulturna
ilžnost Ljubljančanov je, da napolni-dvorano do zadnjega kotička.
*	Zgodovina prevrata na Sp. Štajercem. Mariborsko zgodovinsko društvo |e sklenilo zbrati podatke o dogodkih »b prevratu na Spodnjem štajerskem ler je izdalo tozadevni poziv na bivše fivilne in vojaške fnnkcijonarie, ki so Imeli v tistih usodnih dneh vodilno vlo-M. dalie na, bivše delavce v Narodnih
svetih, na šolska vodstva in župnijsko urado. Društvo opozarja zapisovalce spomenikov na temelj zgodovinskega zakona; nič resničnega zamolčati, nič neresničnega poročati!
*	«Jadrar.ska Straža« v Beogradu jo zelo delavna in zbira člane in prispevke z veliko energijo in tudi z ve-likim uspehom. Posebno odkar jo kralj dovolil, da postane mladi prestolonaslednik pokrovitelj »Jadranske Straže«. Beograjčani naravnost tekmujejo med sabo, kdo bo več storil za to koristno in potrebno organizacijo, katere namen je, čuvati našo liiorje. Naj bi se povsod tako razvneli Jugoslovani in »Jadranska Straža* bo kmalu močnejša, kakor je bil nekdanji »Flotten-verein«, ki je izzival tudi med nami s svojimi avstrijskimi znaki.
*	Orjtina v Studencih pri Mariboru. Ker vlada noče dovoliti obnovitev mariborsko Orjtine, so nacijonalisti krog Maribora vložili pravila za samostojno Orjuno v Studencih pri Mariboru. Pravila so bila te dni potrjena in se vrši v kratkem ustanovni občni v Studencih.
*	Češka šola v Mariboru. V nedeljo dopoldne se otvori ob navzočnosti češkega generalnega konzula dr. Beneša in povabljenih zastopnikov uradov v mariborski Cankarjevi šoli ob 10. šola za češke otroke.
*	Nov apostolski administrator. Za apostolskega administratorja katoliške cerkve v Baranji je imenovan beograjski župnik Anton AVagner, rodom Hrvat, ki je bil več let aktiven v zagrebški nadškofiji.
*	Revizija državnih posestev na Hrvatskem. lz Beograda poročajo, da je poljedelsko ministrstvo sestavilo posebno komisijo, kateri je poverjena naloga, da na Hrvatskem in v Slavoniji pregleda vea državna posestva, kor bo baje prišli na sled velikim zlorabam.
*	Hrvatski planinci na Pohorju. V četrtek jn obiskala skupina 25 hrvatskih planincev, članov Hrvatskega planinskega društva, Pohorje. Podali bo se iz Ruš" k Ruški koči hi od tam k mariborski koči. Bili eo zadivljeni nad krasoto pohorskih planin. Mariborski in ruški planinci so jih seveda gostoljubno sprejeli.
*	Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Ljubljani ga. Elizabeta Zorko, roj. Bartenor, soproga ravnatelja pomožnih uradov pri pokrajinski upravi. Pogreb bo jutri ob pol 16. uri. Blag ji spomin!
*	Mariborski občinski svet ima v torek dne 0. t. ra. ob 19. uri nadaljevanje svoje 10. redne seje.
*	Ljudska visoka šola t Ljubljani začne s svojimi predavanji jutri, v nedeljo, ob 10. uri dopoldne v zbornični dvorani na univerzi. Predava g. vseučiiiščnl profesor dr. IC. Ozvvald o temi: O potrebi noTo orientacije. Odbor vabi vsakogar, komur pomeni prava izobrazba temelj življenja, da so predavanja in tudi po-razgovora udeleži.
*	Pokojninski zavod za nameščence v Ljubl jani uradujo vsled preselilve od ponedeljka, dne 5. novembra t 1. naprej v svojem lastnem uradnem poslopju na vogalu Aleksandrove in Gledališke ulice.
*	Obljubljena dežela! V »Beogr. Dnevniku* čitamo, da ima neka visoka osebnost, katere družina sestoji samo iz treh I vlegel na klop v čakalnici. Ko je zadre-
divjega petollna-hrušovca. Res nenavaden pojav v pozni jeseni.
*	Umor na Marjanu pri Splitu. Kakor znano, so pred nekaterimi dnevi našli v Splitu, na hribčku Marjan, truplo neznanega mladeniča, ki ga jo nekdo umoril. Oblasti so uvedle obsežne poizvedbe, vendar niso mogle ugotoviti niti identitete žrtve, uiti morilca. Končno je z otoka Visa prišla v Split neka Anka Brajačič, teta mladeniča Ante Bukullča-Ivičevlča I iz Visa. Bakulifi se jo nameraval izseliti v južno Ameriko in je prišel v Split, da | si izposlujo potni list ter dvigno v hranilnici svoje prihranke v znesku 18.000 dinarjev. Ker se Bakulič ni vrnil, je njegova teta, ki nra nadomešča mater, začela sumiti, da je morebiti on tisti umor-jenec, o katerem so poročali splitski listi. Ko so ji na policiji pokazali fotografijo umorjenega, je takoj spoznala v njem svojega nečaka. Na ženo jo to grozno dejstvo tako silno učinkovalo, da so je onesvestila. Mladeniča so najbržo umorili nekateri njegovi ožji rojaki z Visa, ker so Ra dnn pred umorom videli v njihovi družbi in ker so le ti vedeli, da je dvignil večjo vsolo denarja. Oblast je že aretirala več oseb, na katere leti sum, dn so izvršili umor.
*	Krvav dogodek na parniku. Na Lloy-dovem parniku «Pilsna>, ki je imel v četrtek odpluti iz Trsta v Bombay, ee je tik pred odhodom odigral krvav dogodek. Glavni komisar paroplovua družbe, Karel Feres, je ravno končal splošen pregled, če je ua parniku Vso v redu. Bil je že gotov s poslom, ko mu Je glavni natakar Ivan Lah pokazal še neko novo kabino in odšel potem z njim na krov. Na vrhu stopnic so je Feiies ravno poslavljal od Laha, ko se je nenadoma pojavil tretji natakar Marijan Gruden in brez vsake besede izpalil pet strelov. — Ferles in Lah sta se zgrudila vsa krvava na tla. Komisar Forles jo bil ranjen v trebuh, jetra in hrbet in je kljub takojšnji zdravniški pomoči umrl že cez nekaj minut, glavni natakar Lah. ki je bil težko ranjen, pa je bil prepeljan v bolnico. Gruden je ostal po strašnem zločinu popolnoma hladnokrven. Mirno je sledil čuvajem, ki so ga odvedli na pristaniški policijski komisarijat. Med potoma si je prižgal cigareto ter rekel, da mu je žal, da ni Ferlcsa ubil. Morilec namreč nI vedel, da je njegova žrtov žo mrtva. Gruden jo bil enkrat na Forlesovo povelje radi neke nerednosti v službi odstavljen za 4 mesece in Je izvršil Bedaj svoj zločin iz maščevanja. Natakar Lah je bil ranjen le po naključju.
*	Ško!ljica-Ig-2elimlje. Poroča se nam: Na cesti od Škofljice čez Ig v 2elimlje opaziš toliko spominov na staro mačehovsko dobo, kakor gotovo nikjer drugje. Na vsakem kržišču cest se svetijo table z nemškimi napisi: Brunndorf, Skofiitz, Schellmlle itd. Po petih letih svobodo bi ti ostanki hlapčevske dobe res žo lahko zginili.
*	Prevelika zaupljivost. Zidar Josip Slak iz Dobrega polja pri Novem meslU je prodal pred krotkim svojo hišo krojaškemu mojstru Antonu Komnnu, Vsoto Je dobil izplačano due 80. oktobra na Komanovem domu. Isti dan pa se je odpeljal Slak z denarjem v Ljubljano, kjer je imel razne opravke. Ko je hodil po mestu, se mu je na Marijinem trgu pridružil neki neznanec, s katerim sta po kratkem razgovoru zavila v gostilno pri cBelem volku*. Od tu sta odšla skupno
I na dolenjski kolodvor, kjer se je Slak
oseb, njega, gospo in hčerke, na razpolago kar tri državne avtomobile, po vrhu pa še rekvirirano stanovanje v najlepši Knez-Mihajlovi ulici, za katero plačuje visoka osebnost celih 500 dinarjev mesečno, za Beograd prava malenkost. Res, obljubljena dežela, ta naša Jugoslavija, ali samo za gotove ljudi in gotove krogel
*	O nesreči v Christoievem tavodn sc nam naknadno poroča: Gojenec Butinar se med poukom ni igral s samokresom, pač pa je ob svojem prihodu k večernemu stenografskemu pouku neopaženo odložil pod klop med drugim tudi samokres, ki pa uajbrže ni bil dobro zaprt. Ko je došel sogojenec, ki ima svoj prostor poleg Butinarja, je porinil svoje knjige pod klop, ne vedoč za samokres, pri tem pa zadel z robom knjige v petelina samokresa, ki so je sprožil. O krivdi kogarkoli ni mogoče govoriti, ker jo dogodek zgolj le nesrečen slučaj.
*	Vandalstvo. »Straža* zadnji čas zopet sistematično obdeluje posamezne učitelje s svojim običajnim prostaškim žargonom in hudobijami. Včeraj je raztrgala n. pr. gornjepolsknvskega 681etnegn nadučitelja Josipa Sabalija, starčka, ki že 46 let uči-teljuje in jo pri domačinih priljubljen kot vsi njegovi stanovski tovariši, vztrastli z ljudstvom v delu za njegov napredek. Občina ga je zato tudi pred leti izvolila za častnega občana. Ker pa je g. nadučitelj pred tednom dal posekati v šolskem sadonosniku drevesa, ki jih je pred 30. leti sam usadil in mu vsa leta niso nikdar obrodila, ga je pobožni dopisnik <Straže» obložil enostavno z »vandalom*, surovostjo polieaj-demokratskcga odgoji-telja itd. S takšnim pisanjem pač častita gospoda ne bo zasejala sovraštva proti učlteljstvu pri ljudstvu, ki ima končno tudi svoje oči in pamet. Pri učiteljstvu pa bo še bolj zabarikadlrala pot do Ciri-love tiskarne. Ista »Straža* obdeluje še v drugem dopisu velezaslužuega nadučitelja iz Gor. Grada g. Kocbeka, v tretjem dopisu učlteljstvo od Sv. Lenarta nad Laškim itd.
*	Glas divjega petelina. Prijatelj našega lista nam poroča: Gozdar Janez špinc je v torek zjutraj ua Erzenšku v Kamniških planinah v lovišču Vladlmlrju Premrua ia barona Uukovina slišal Detle
mal, je pristopil k njemu njegov spremljevalec in mu odvzel listnico s celo kupnino za hišo in neznano kam pobegnil.
Tatvine po deželi. P.aznim posestnikom iz Zlaberij je bilo pokradeno zadnje čase več perila v skupni vrednosti 1965 Din. Tatvine je osumljen neki hlapec, ki se je zadrževal za kratek čas pri raznih gospodarjih. — Nova moška obleka, nekaj perila in več raznih dragocenosti je bilo ukradeno Ivanu Jazbecu v Seščah. Skoda znaša 4238 Din. — Prof.-kandidatu N. Jugoviču je bila ukradena v Zidanem mostu denarnica z 2500 Din.
*	Tragičen samomor na deželi. Pri Veliki Nedelji se je vpričo svojo matere ustrelil 23Ietni zidar Alojzij Habjanič, po domače Škof, ker mu mati, katero je že dvakrat podil z nožem, radi njegovega slabega obnašanja in pijančevanja ni hotela izročiti posestva.
*	Rudniška nesreča v Dalmaciji. Kakor javljajo iz Splita, se jo v rudniku pri Ramljanah pripetila predvčerajšnjim velika eksplozija. Vnel se je dinamit. Podsutih je 26 delavcev. Mrtvih so od-kopali 8 oseb. Ostali so težko ranjeni.
Dopisi
ZALOG PRI LJUBLJANI. Po iniciativi nadučitelja Drašfeka se jo ustanovil pri tukajšnji Čitalnici dramatični odtok, ki jo priredil žo več veseloiger s sodelovanjem režiserko gospo Maro Ja-kilove. V nedeljo dno 28. oktobra so je predstavljala žaloigra »Mlinar iu njegova hči«. Igralci so nastopili tako, da bi delali čast vsakemu tudi večjemu oilru. Posebno so se odlikovali Horinan kot Konrad, ga. Jakil kot Marica in Pan-geršič kot. -Mlinar. Zanimanju ?a predstavo jo bilo veliko in jo bila, šolska dvorana napolnjena občinstva. Gospodu nadučitelju čestitamo na popolnem uapc liu ln so mu zahvaljujemo za neumorno delovanjo na prosvetnem polju. Upamo, da nam »dramatični odsek« r.upot v kratkem nudi res umetniški užitek.
IZ RIBNIŠKE DOLINE. Dasi jo najraje držim gesla ribniških kapišonov; -Ljub' domovino pa mirn hod'...», si vendar no motom kaj, da no bi odgovoril na »Slovencev« članek: Delovanj«
U. J. U____z dno 20. oktobra. G. član-
karju bi hotel poklicati v spomin ljubezenski roman ribniškega dekana iu popis potoka znane razprave, k kateri so bili pozvani tudi ljodskošolski otroci kot priče. Tudi pri vsklicnl razpravi v Novem mestu jo prišlo na dan šo-marsikaj pikantnega in jo bila razsodba ribniškega sodišča potrjena. G. člankarju bo najbrž tudi znano, da g. dekanu niti na misel no prido, da bi iskal zadoščenja za vse to — i menda ja — podli-kovanje ln tožil »svojo najdražjo«. Da so jo ta več let. razpletajoča sa zadeva raznesla med najširšo flojo naroda, daleč preko našo dolino, jo razumljivo. In da so to aforo polni najnižji razredi naših šol, so g. člankar tudi lahko prepriča. In če bo g. člankar poslušal mnenja preprostih ženic in mož o tej zadevi in videl, kako so staro ženice, ko vidijo g. dekana pred oltarjem, s komolci su-,'cjo, si namigavajo in nato marsikatera prekriža in zgine iz cerkve, pa mu bo jasno, kdo ubija javno moralo in versko čustvovanjo v javnosti.
ZAGORJE OB SAVI. V nedeljo co Je tudi naša dolina dvignila, da protestira proti zatiranju našega jezika pri pod-jarmljonili bratih v Primorju. Na protestnem zborovanju, ki ga jo vodil naš stari borec brat Lav. Jerin, eta govori la za J. M. br. JI. Pelko, za Orjuno pa br. R. Vrablč. Primerna resolucija jo bi la odposlana na pristojno mesto. — Podružnica J. M. je olvorila v drugi polovici oktobra 1028. kegljanje in streljanje na dobitka v prid bratom tnm pr«-ko. Dosedanji uspeli jo prav razveseljiv. Zaključek prireditve so izvrši v ( prvi polovici decembra 1923. Poedinim darovalcem prav krasnih dobitkov naj-prisrčnejša hvala! Tisti pa, ki so doso-daj So nisto odzvali svoji narodni dolžnosti, storilo to čim preje!
METLIKA. Gospodje Nemanič — domačin, Popovič — Zumborčan in Su-ftič iz Kariovca so nam preskrbeli prijetno električno luč. Znana tvrdka Ur-šič iz Karlr-vea je prevzela napeljavo, ki jo žela (1 strokovnih inženjer jo v veliko priznanje. Sedaj, ko jo vso v teku, pa pričnejo nekateri zopet s tarnanjem in jim ta modernizem ni nič kaj povše-či. Zato so postavili luči le v najbolj obljudenih koncih mesta. Cesta prosi kolodvoru je ponoči, ako r.e svoti mescc tako mrtva, da ne lo tujec, ampak celo marsikateri domačin prosi kakega železničarja, da ga pospremi v mesto. Vsako mesto ima luč do kolodvora, Io Metlika prezre, kar je res potrebnega, Zumbcrčan hodi ob pozni uri na vlak ali so vrača domov in tudi domačini trgovci, ravno oni, ki največ nasprotujejo razsvetljavi, hodijo s ponočnimi vlaki. Kako bi bilo, ko bi bil slučajno napaden, kot pretočeni teden eden v Črnomlju? Saj mesto ni tako rovno. Ozirajte 60 na potrebo in no kljubujte ter ne razdirajte dela, na koja sta končno sami pristali. — Edipus.
ST. JUK OB TABORU. Koncem minulega tedna so jo zaključila prod sodnijo na Vranskem afera, ki o jo izzvali fent.iuri.ki klerikalci, da bi fkodovall ugledu poil. 11 j ima g. Ludvika. Piavšakn, ki jo naprejiijalc in zalo liubhn klori-kalcein tin v peti. Zlorabili so spor, ki jo nastal med p. 1'hvšakom in hrastni-škim lovskim društvom «Jolen;a», v U, da so zapeljali dva funkcionarja tega društva v žaljiv pismen n lpad ua njim tako neljubega g. Plavšak:«. »Slovenec« jo zuto v) tiiumfiial in napov.dal obširno poročilo o tožbi, ki jo in g. Placšak zaradi žalitev a i o?. 11. A jo,i: kazenska ooiavnava j.i končala s teu>. da sta oba obtoženca vse žalitve preklicala in to obvezala plačati vso stroVo. ki bodo znašali lopo tisočake. To un.ijo naši klerikalci sedaj dolgo nosove. Ivo.- so tajimo, da »Slovonsc« zdaj u-j bo držal obljube, da bo poročal, sam ttoriii :« mi.
ŠOŠTANJ. Tukajšnji mestni župan notar ilaviiiček jo v letošnjem šolskem letu žo drugič psdaril domači meščanski šoli 250 Din za. nakup knjig revnim učencem. Vzornemu mladinoljubu, ki tako izdatno olajšuje poscčauje meščansko šolo otrokom nopiemožnih roditelje«-, se prav prisrčno zahvaljuje ravnateljstvo.
POZOR! Stum, priznano solidua trgovina z oblekami .T. EIAiflEE so jo preselila na Aleksandrovo oesto 12
' (hiša Pokojninskega zavoda), It jer pio-, iS (laja to uadaljo po znatno znižanih cenah.
©masa aerze
2. novembra:
ZAGRF.B. V clelttih tendenca nekoliko prijaznejša. S Trbovljem se je nekaj trgovalo. Zanimanje jo bilo tudi za Hrvatsko eskomplno. V splošnem je bil promet jako majhen. Na deviznem tržišču so tečaji narasli in jo bil promet precejšen. Ko ja pričelo primanjkovali blaga proti koncu borze, je poslala tendenco še čvr-stejša. Narodna banka je neznatno intervenirala. Notiralo so -devize: Amsterdam 3310 do 3325, Dunaj 0.121 do 0.122, Bruselj 415 do 425, Budimpešta 0.48 do 0,17, Bukarešto 41 - 12, London 386-387.5, Italija izplačilo 380.5 do 8S7, Ne\v-Yor!c ček 85 (io 86, Pariz 500 do 510, Praga 253 do 254, Švica 1525 do 1530; valute: dolar 84.25 do 85, nK 0 do 0.1225, Kč 247 do 240, francoski franki 0 do 510, švicarski franki 1520 do O, lire 382 do 0; dekli: Jugoslovenska IDO do 151, Hrvatska es-komptna 102, Prašlcdiona 10-15 do 1050, Ljubljanska kreditna 212 do 215, Slovenska 110, šečerann Osijek 2405 do 2415, Trbovlje 900, 7 odstot. investicijsko 68 do 08.
BEOGRAD. Tendenca čvrsta. Kotirale so devize: Dunaj 0.121 do 0.12125, Budimpešta 0.16 do 0.49, Bukarešta 41.50 do 42, Ženeva 1530 do 1532.50, Italija 385 do 880.50, New-York 85 do 86.25, Pariz 500 do 506.50, Praga 252.50 do 252.75, Sofija 80 do 81.50.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani, l astnik in Izdalatell Konzorcij »Jutra«, Odgovorni urednik Pr. Brozovlt.
Pisalne stroje ERIKA ; THE REX CO., LJUBLJANA.
Vsem dobrim sofaranom, ki so ml oh požaru mojega gospodarskega poslopja priskočili na pomoč s krmo, lesom, denarjem ln delom, sc Iskreno zahvaljujem. Bog povrni!
Zahvaljujem sc gasilnima društvoma iz Begunj in Hlebec za požrtvovalno gašenja Njima se imam zahvaliti, da požar ni uni. čli še ostalega.
Končno izrekam zahvalo zavarovalnici »Rosi.ia Four.ier« za kukinlno in hitro likvidacijo škode in izplačilo zavarovalnine, V Begunjah pri Lcscali, 1. nov. 1923.
Marjeta Rakovec (Lebar).

Ljubljana 2. novembra 1923.
Ljubljana bOO nad morjem.
TRAGIČNA SMRT DVEH ZDRAVNIKOV.
V Pragi se je pripetil te dni tragičen slučaj smrti, zdravnika dr. Jurija Šolca, asistenta na patološkem intitutu profesorja dr. Jaroslava Hvale. Institutu je bilo v svrho določitve točne diagnoze Izročeno truplo zdravnika dr. Miroslava Derbeka, asistenta na visoki veterinarski šoli v Brnu, o katerem se je domnevalo, da je umrl za kronično smrkavostjo (malleus), na kateri pogosto obole konji. Dr. Šolcu je šef zavoda, dr. Iilava, naročil, da opravi v svrho diagnoze bakteriološki posel ter ga izrečno opozoril naj bo previden in naj pri delu obleče gumijeve rokavice. Zgodl-ia se je nesreča in dr. Šole se je v službi znanosti inllciral na svojem mrtvem tovarišu. Dr. Solc jo vsled Infekcije umrl. a je pred smrtjo še določil diagnozo tudi za svojega mrtvega tovariša. A dvojna tragedija s tem še ni bila končana. Stir-najst dni po smrti dr. Derbka ie umrla tudi njegova mlada žena. Tragični smrtni slučaji so v vsej Pr;«gi vzbudili globoko sožalie.
Kraj opazovanja
ob	Zračni tlak	Zračua temperatura	Veter	Oblačno 0-10	Paduvine , mm
7.	766*0	7-H	sever	oblaSuo	— |
14,	765-1	10-9			—
21.	763-6	10-7	brozvetra		—
7.	765-3	10-0		megla	1-0 1
7	770«	60		.	—
7	763-8	1U-0	jug. vzh.	oblačno	—
7.	763 8	70	»	megla	10
7.	7651	3-0	_ brezvetra	jasno	—
Ljubljana , Ljubljana . Ljubljana , Zagrob . , Beograd , Dunaj . , Praga , Iuomost
V Ljubljani barometer nižji, temper. nižja. S ,Ince vzhaja ob G'44, zahaja ob 16-42
Priporočamo knjigo Dr. Jos.Tičar
ijive bolezni.
Opisi važnih naloz-liivih bolezni s navodili za nego bolnikov.
S olikami.
Cona ■ poštnino vred 20 Din 60 p.
SfaroOa sa pri Tiskovni zadrugi
v Ljubljani, Prešernova ni. S4.
NarožaiS^
t
Prijateljem in znancem naznanjam tužno vest, da jo moja preljubljcna soproga gospa
Elizabeta Zorko
rej. Bartenor
po dolgotrajni mučni bolezni Bogu vdano danes mirno za /edno zaspala.
Prenos zemskih ostankov prodrago rajnko so vrši v nedeljo ob pol 4. uri jiopoldno iz hišo žalosti, Stari trg 31, na pokopališče k sv. Križu. I. j ubija na, 2. novembra 1923.
Anton Zorko
ravnatelj pom. uradov pri prcdsed. po-
krajiirjko uprave, .-.op. og.

83
«Wolf!» se obrne Sainelair k ujetniku in mu vzame robec iz ust, »izbiraj: hočeš-li, da te pri vežemo k truplu in spustimo v dolino? Corsat te spremi nekaj časa v gore in te potem prepusti svobodi; Co bi se skušal vrniti v grad in mo izdati, to Warteck gotovo ubije. Ali pa hočeš rajo stopiti v mojo službo in se boriti z menoj in tema dvema možema proti sramotnemu zločincu, ki vlada v tem gradu? Ali mi hočeš biti pokoren kakor sta mi ta dva, in ko se vrnemo odtod, dobiti dobro službo z velikimi ugodnostmi, povrhu pa še malo rento, ki ti bo omogočala brezskrbno življenje? ... Iz-Mraj!»
»Ach, mein Herr!» odgovori odločno XVolf, »na razpolago sem vam.»
»Zapomni pa si: pri najmanjšem poskusu izdati me, dobiš brez besede sunek z nožem v sredino Brca ali pa kroglo iz neslišnega revolverja v možgane!«
»O, zvest vam hočem blti,» zagotavlja vneto Wolf št. 43.
In svečano dvigne desnico, kajti Sainelair mu je bil med govorjenjem razvezal roke in noge, in pristavi:
»Prisegam vam v imenu boga na svoje življenje! Ne poznam gospodarja s Sehvralzroeka, nikdar mu nisem obljubil zvestobe; tudi plače za ta mesec se še nisem dotaknil, ne . . .»
»Dovolj, WoIf,» ga hladno prekine Nyctalope. »Izbral si in prisegel si: z življenjem odgovarjaš za prisego; besede so odveč in jaz nisem poklican, da ti sodim. Ti si orodje, ki mi ga je Usoda poslala, to je vse. Ce je orodje dobro, prav; če je slabo, ga bom zavrgel. Vse drugo je stvar tvoje vesti in tvojega boga, mene ne briga nlč.»
In so obrne k Burgundcu:
»Corsat, pripravi se!»
Ko se tudi Corsat priveže pod pazduho na vrv, tako da je stal z nogami na mrtvečevih ramenih, ukaže Sainelair:
«Wolf, pomagaj Pilouju, da spravi

mrtveca skozi lino! Corsat za njim! Jaz bom pazil na vreteno.«
Mrtvec in Corsat izgineta skozi lino. Sainelair odvija počasi vrv, in ko jo popolnoma odvita, namigne Pilouju in Wolfu, naj sedeta na stolici, in pravi:
»Molčimo in mirujmo, dokler so Corsat ne vrne!»
Corsata ni skoro celo uro. Kar se naenkrat nalahno strese vrv mod škripcem in lino: znamenje, da želi Corsat gor.
»Pilou, Wolf!> pokliče Sainelair, »potegnita ga kvišku!«
Nekaj minut nato skoči Corsat Bkozi okno v stražnico.
»Storjeno jo, gospodar,« poroča Bur gundec, »skril sem ga v skalno razpoko med grmičevje ln pokril b kamenjem.«
«Dobro.»
Potem se Sainelair obrne k bivšemu »43« in pravi:
«Wolf, pripoveduj nam natančno in po vrsti, kar veš, kaj se je godilo štiriindvajset ur pred nastopom tvoje straže in sploh, kakšno življenje vlada tu gori. In ti, Corsat, poslušaj donro, ker se tiče predvsem naju.«
Wolf pripoveduje, trojica mirno posluša, le Sainelair ga semintja prekine, kadar se Wolf premalo natačno izraža.
Ko Wolf neha, pogleda Sainelair na uro.
»Petindvajset minut čez polnoč. Se skoro polnih devet ur imamo časa, ki ga ne moremo bolje porabiti kakor s počitkom. Pilou, zaspiva, če se nama bo dalo. Med tem bosta Corsat in Wolf bdela in stražila do šestih zjutraj. Tn potem midva do devetih . . . Takrat bo čas, da izvršimo moj načrt . . .»
Ure minevajo in vse je tiho. V gradu je kakor da bi vse izumrlo. Sainelair in Pilou dremljeta iztegnjena na postelji drug poleg drugega, Corsat pa sili brez prestanka v Wolfa in ga s tihim glasom izpraSuje o nadaljnih podrobnostih, ki mu jih seveda VVoif ne ve povedati, ker je že vse, kar jc vedel, povedal Sainclairu.
Ob Šestih zjutraj si vsi Štirje med seboj razdele hrano, ki jo jo sinoči prinesel Wolf iz kuhinjo. Ker je Sainelair redkobeseden in vase zatopljon, vztrajajo tudi ostali trije v molku.
Ko pojedo, se oglasi Sainelair:
»Corsat in Wolf, zdaj sta, vidva na vrsti, da se počijota. Tri ure imata časa.«
»Bog i bogmo,» odgovori Corsat, meni so za vraga ne ljubi spati. No mogel bi vzdržati, ne da bi hodil po sobi gorindol. Dovolite mi, da kar sedim, in se od časa do časa rnaio raz-hodim.«
Wolf pa.meni:
»Gospod, dovolite tudi meni, da bdim. Če se kaj nenadejanega zgodi.. telefon ali kak obisk, jo bolje, da . . .»
»Naj bo,« ga prekine Nyctalope. ♦Ce se kaj zgodi, kakor praviš, pa ni dosti verjetno, da boš imel drugega posla kakor da mirno sediš, -azen Če se ne bo meni zdelo primerno, da ti ukažem to ali ono.>
»Naj bo to ali ono, pokoren sem vam.»
»Upam, gospod Wolfl«
In znova molk.
Sedeč na vznožju postelje, s komolci naslonjen na kolena in z rokama podpirajoč glavo, premišljuje Sainelair z zaprtimi očmi. Pilou čepi na vretenu, naslonjen s hrbtom na zid. Imel je pipo, tobak in vžigalo, česar ni nikdar pozabil vzeti seboj, in je ves zadovoljen in srečen, ko puha goste toba-kove dime v zrak. Corsat hodi po sobi gorindol, Wolf pa sedi na stolcu t hrbtom naslonjen na mizo in neprestano opazuje Sainclaira.
Dve uri mineta. Električna luč je med tem sama od sebe ugasnila, ko je solčna svetloba pregnala temo. In še vedno je vse mirno v gradu, ne zunaj, ne znotraj ni čuti glasu.
Ob osmih se Sainelair, ki je od časa do časa pogledal na uro, vzdrami rn dvigne glavo.
Četrt ure pretečo, zopet četrt in zopet četrt.
Tedaj vstane Jean de Sainelair le Nyctalope in se počasi pretegne, skozi majco pa se mu vidijo obrisi krepkih, finih in utrjenih mišic. Pilou hitro izprazni pipo in jo spravi v žep, ter se
postavi h Corsatu, ki je nehal nodltl po sobi. Tudi Wolf se dvigne s stola in obstane na mestu, držeč se nekam okorno.
Sainelair ga pogleda, in v očeh mu je čuden sijaj, kakršnega Wolf v njih še ni videl. Temnosive Sainclairove oči mu s strahotno mirnostjo silijo v dušo in novzdržno prodirajo vanj. Z glasom, tihim ko šepet, a strašnim in mirnim kakor so mu oči, pravi Sainelair:
»Čo so ne motim, Wolf, si mi zatrjeval, da veš za geslo, ki so izpremeni vsakih štiriindvajset ur in se potem nikdar več ne ponovi. To geslo, kajne, javi kapetan grajskih straž zaupno obema stražnikoma, ko prevzemata stražo? . . .»
»Ja, mein Herr!» odgovori Wolf vznemirjeno.
»Potem si mi pravil, da pride sam gospodar sem, če ga na gotov način pokličeš in imenuješ geslo . . .>
»Da, gospod!«
»In končno si trdil, da dobita stražnika, ki barona prikličeta, vsak po deset tisoč mark, če je stvar res važna in navzočnost gospodarja nujno potrebna, v nasprotnem slučaju pa da gresta za Sest mesecev v temnico pod zemljo, ln da ju z želozjem prikujejo k zidu. To pa, si dejal, zaradi tega, da nihče no moti gospodarja po nepotrebnem in da ga kliče le v onih zelo nujnih slučajih, ki bo našteti na listu, ki ga ima vsak stražnik . . .»
»Da . . .»
»Omenil si tudi, da mora stražnik geslu takoj dodati številko, pod katero spada dogodek, ki zahteva nujne navzočnosti gospodarjeve.«
»Ja, mein Herr!«
»Hotel si mi, Wolf, že takrat povedati besedo, ki služi to noč za geslo in mi našteli one slučaje in njihove številke, ki jih veš na pamet, pa je bilo takrat vse to brez pomena. Zdaj pa poslušaj! Najprej mi naštej vse slučaje po vrsti, kakor so na listi. Govori!
Bled kakor zid ln tresoč se naSteva Wolf povešenlh oči pred nevzdržnim Nyctalopovim pogledom:
»Številka ena. Smrt ali blaznost enega ali obeb stražnikov.
Številka dve. Smrtna nevarnost
al! uevarnost, da stražnik pobesni. Številka tri. Zajetje kakega tujca. Številka štiri. Signal z rogom. Številka p e t . . .» Sainelair ga prekine: »Kakšen rog? Ti je kaj manega o njem?»	,
»Da!«	j i \ *
»Govori!*
»Enkrat samo sem ga slišal, pa ga ne bom pozabil, tako čuden glas ima. Kadar je dan z njim signal, zatrobi nokje v dolini ali pa na gorah, najprej enkrat zateglo, potem pa čez kakih tri. deset sekund trikrat kratko in močno.«
»In veš tudi, kaj pomeni, kadar ee oglasi rog, in v kakšnih okoliščinah zatrobi?« »Ne, gospod.« »Dobro je, nadaljuj!* Wolf povzame:	v
»Številka pet. Ce vstopi v straž, nico kdo drug kakor kapetan straž, V tem slučaju moramo dotičnega naj. prej povezati in mu onemogočiti vpitje, in šele potem poklicati gospodarja. Ce vstopi več ljudi naenkrat, mora en stražnik takoj poklicati barona, drugi pa postreliti kolikor mogoče naj ve i! nepoklicanih gostov. Vse se mora iz-vršiti brez besede.
Številka šest. Smrt ali pobesne-nje kapetana straž, ali pa če je v smrtni nevarnosti ali v nevarnosti, da pobesni.*
Wolf umolkne za trenutek, nato h
pristavi:
»To je vse, mein Herr.* Minuta, morda dve mineta. Sainclairn se za hip prikrade lahen nasmeh na ustnice, nato pa nadaljuje:
»Če se prav spominjam, si mi tudi govoril, kdaj je treba priklicati kapetana straž. Če se zgodi karkoli, kar nI našteto v prvih petih točkah in el stražnik česa ne upa ukreniti sam, ne?* »Ja, mein Herr!*
»Dobro, Wolf, zadovoljen sem s teboj.«
Nato se obrne proti Pilouju in Cor satu in jima reče z navadnim glasom^ kakor da nadaljuje povsem nedolžen pogovor:
(Dalje Jutri.)
za delavnico
velik približno 120 do 150 m1. Ponudbe pod „Obrtn!k" na upravo
lista ,Jutro".	6720
6680
Odvjetnik
dr. Fran Brnčlč
otvorio je svoju pisarnu u Zagrebu, Jelačičev trg br. I, II. kat
6367
P 81/18/276
Pri okrajnem sodišču Brdo se bo oddalo dne 16. novembra 1923. ob 9. uri, soba it. 6,
v zakup na javui dražbi:
1.)	gostilna, obstoječa iz veže, velike gostilniške sobe, kuhinje, jedilne shrambe, male gostilniške sobe. drvarnice, dimnice, dveh sob za stanovanje v I. nadstropja, vrt za zelenjavo z utico in souporabo hleva, dvorišča in vodnjaka, z vsem gostilniškim inventarjem in
2.)	prodajalna, obstoječa iz prodajalnice, skladišča in treh lop, s souporabo podstrešja, kozolca, dvorišča, podstrešja in vodnjaka ter prodaj alniškega inventarja.
Zakupna doba štiri leta počenši a 1. januarjem 1924.
Pogoje je vpogledati pri sodišču ob uradnih nrah.
Okrajno sodišče na Brdu, odd. I.,
dne 5. oktora 1923.
bom
avto - pnevmatika
in poinogumijasti obroči
za
tovorne avtomobile vzdrže doka* zano največje Število kilometrov.
Hidravlična stiskalnica za montiranje
polnogumljestlh obročev na razpolago.
125.OGO Din
posojila proti dobri garanciji in ev. participaciji na dobičku išče večje dobro vpeljano podjetja za krajši rok. Cenjene ponudbe na upravništvo »Jutra" pod „Gara&oija". 67U
Lončene peči
sobne, kmečke in štedilnike
ima vedno v zalogi večjo množino
Anton Gregom
6369
petarija
MengeH, Slovenija (SHS) po najnižjih cenah
i—n Vzorci In barve po izberi. == Postrežba točna in solidna.
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
LJUBLJANA
Dunajska cesta 21
Trinadstropna hišo
v Mariboru
moderna, z električno razsvetljavo in parketi, v bližini sodišča,
se ugodno proda. V tej hiši bi se lahko nastanila odvetniška pisarna. Stanovanj« je kupcu na razpolago. Cena pc dogovoru. — Naslov pove podruž niča „JUTRA" v Mariboru, m
Theodolite, tachymetre, nivelacijske instrumente, planimetre, pantografe, nivelačne in trasirne letve, mcnlne trakove, libele, logaritmična računala, šablone za pisma, trioglata, prizmatična in druga precizna merila; risalno orodje, risalne stole, aparate za svetli tisk, svetlobne, prozorne in druge tehniške papirje ima stalno v zalogi
,.j ©m
dclavniea za precizno mehaniko	M
Ljubljana, Šelenburgova ulica .štev. 4 (na dvorišču). V^a v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno.
FRAN RAVNIKAR
Ljubljana, Linhartova ulica. št. 23.
Stavbno in umetno tesarstvo, stavbno mizarstvo, parna žaga in lesna industrija.
Telefon št. 415. — Poštni čekovni zavod St. 11.428. Prevzemanje zaradli, hiš, vil, stolpnih streh, vrtnih utlo, balkonov, verand, atopnlo, vrat, oken; mrožaslo nosllnlco za industrijska stavba, dverare In razstavne zgradile, za večje razpetlna od 12 do 40 m po lastnem sistemu.
Lesni prodacenti,
Dobro vpeljana ekspertna tvrdka z primu zvezami v inozemstvu z znanjem tujih jezikov išče prodajno zastopstvo vsoh vrst trdega kakor mehkega lesa in lesnih pridelkov. Posreduje v vsakem oziru in Vaa lahko preskrbi z stalnimi naročili. Provizija malenkostna. — Cenjene ponudbe pod „Marljiv In pošten" na upravo „Jntra". 67ia
ICompiefcni letniki
5652
Ponudba na Aloma Company, anončna družjba, Ljubljana, Kongresni trg 3,
i Brata Po&tlin in drug
tvornica
glasnic, fcovlnasfih gumbov, hI ufilc In rinili! za čevlje Ljubljana I, poštni predal IZB,
sprejema vsa naroČila, ki bo takoj lo t vsaki množin IzvrSujeJo: Zahtovujte vzorce in ceniki Pri večjih naročilih popnst, 131
Naročajte »Jutro
u
kiadisčnik
vešč mizarskega in tesarskega dela, se sprejme v stalno službo. — Reflektanti naj se oghsijo od 6. do 7. ure zvečer pri ALOMA C0MPANY, anončna družba v Ljubljani, Kongresni trg Št. 3.	6683