cena 170 dinarjev številka 4 (859) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva, velenje titovo velenje, 29. januarja 1987 Občina Velenje S 1. februarjem 57 odstotkov več za stanarine Delegati skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje so potrdili predlog Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, da naj bi se stanarine povečale letos prvič že s 1. februarjem. Tako bo treba že prihodnji mesec odšteti za stanarine 57 odstotkov več denarja. Z istim dnem, torej 1. februarjem, pa bo treba več odšteti tudi za najemnine poslovnih prostorov in to 71 odstotkov. Z družbenim dogovorom o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin v letošnjem letu, ki je oblikovan na podlagi resolucijskih usmeritev, bi naj do konca letošnjega leta s stanarinami zagotovili 2,04 odstotke revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada v družbeni lastnini. Tako ekonomske stanarine oziroma prehod na njih še vedno ostajajo prednostna naloga v stanovanjskem gospodarstvu. Z njimi naj bi pokrili stroške enostavne reprodukcije in tako zagotovili, da nam stanovanjski fond ne bi propadal. Ob takšnem povišanju stanarin pa je treba sočasno uveljavljati tudi sistem delnega nadomeščanja stanarin skladno s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Za te namene že imamo zbrana sredstva. Dodajmo samo še, da je danes v občini Velenje 350 tistih, ki so uveljavili možnost subvencioniranja. Ob tej točki, povišanju stanarin in najemnin se je razvnela tudi najživahnejša razprava. Delegati niso dvignili rok kar tako, zanimalo jih je marsikaj in potrebne so bile dodatne obrazložitve. Zanimalo jih je, kdo so in koliko je neplačnikov stanarin v občini Velenje, skrbelo jih je, da med tistimi, ki bodo uveljavljali delno nadomeščanje stanarin ne bo takšnih, ki si tega ne zaslužijo in menili, da za družbena stanovanja tudi sami vse premalo skrbimo. Marsikdo se ne zaveda, so dejali, kakšno vrednost dobi s tem, ko mu družba zaupa družbeno stanovanje. (mkp) Zaključni računi 86 Več vsebinskih, manj formalnih razprav Letošnja prva številka Obveščevalca Občinskega sindikalnega sveta je v celoti namenjena zaključnim računom za leto 1986. Želeti je, da bodo poročila, ki jih pripravljajo poslovodni delavci kakovostna, predvsem pa razumljiva. Takšna, da bodo delavci iz njih lahko razbrali stanje in tudi izluščili probleme in možnosti nadaljnjega razvoja. Obravnava zaključnega računa pa je v vsaki sredini tudi priložnost, da poleg komercialnih in poslovnotehničnih poročil pregledamo rezultate na področju samoupravno-pravne organiziranosti, kadrov in izobraževanja, bolniških izostankov, izkoriščenosti delovnega časa, socialno problematiko ter področje SLO in DS, svetujejo na Občinskem svetu ZSS Velenje. (mkp) Občinski svet ZSS Mozirje Odtujenost od vsakodnevnih dogajanj V petek popoldne je bila v mazarskem delavskem domu lletna seja občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje. Na seji so obravnavali in sprejeli poročilo o delu sveta in njegovih organov v preteklem Betu, sprejeli so delovni program občinske sindikalne organizacije za letošnje leto, (opravili nekatere kadrovske sspremembe v svetu, predsed-sstvu in ostalih organih ter imed drugim podelili plakete inajboljšim organizacijam ;zveze sindikatov na področju Sšporta in rekreacije. Ob vsem tem so veliko po- zornosti in časa namenili oceni samoupravnih družbe-no-političnih razmer v mozir-ski občini. Ob tej oceni so uvodoma najprej spregovorili o dosežkih na področju gospodarjenja v preteklem letu, ki so kljub splošnim zaostrenim razmeram v mozirski občini dokaj ugodni. Seveda tudi slabosti ne manjka, zato je najpomembnejša naloga občinske organizacije v tem trenutku skrbna in odgovorna obravnava zaključnih računov. Predvsem to velja za tiste organizacije združenega dela, v katerih niso dosegli načrtov, zato morajo opraviti temeljito analizo vzrokov za slabšo učinkovitost in kakovost gospodarjenja, kar po- IPohod po poteh 14. divizije Zaradi snega letos llažja pot Mladi v Gornji Savinjski doli-i ni se že zavzeto pripravljajo na 1 letošnji Pohod po poteh slavne 14. divizije, saj so vsako leto or-I ganizatorji četrte in obenem zad-i nje etape tega pohoda. Iz Zavo-i denj, kjer bodo tretjo etapo skle-i nili mladi velenjske občine, bodo i na pot krenili 12. februarja, po-1 hod pa sklenili 14. februarja na ' ]' Ljubnem ob Savinji. Zadnjemu i delu pohoda se bodo letos pri-i družili mladi iz občine Žalec, vo-j jaki iz Postojne, pri izvedbi pa 1 bodo mladim tudi letos pomaga- li občinski štab teritorialne obrambe, rezervni vojaški starešine, borci in člani mozirskega radio kluba. Zaradi neugodnih snežnih razmer za pohod predvidevajo dve inačici in že sedaj je dokaj verjetno, da bo obveljala lažja. To je pot od Zavodenj, do Zlebnika in Belih vod, od tu do Šmihela in Rečice ob Savinji, pohod pa bo tudi tokrat sklenjen na Ljubnem ob Savinji. Zaradi visokega snega bo torej odpadel del od Belih vod na Smrekovec in od tu na Ljubno. Pušnik na svetovno I prvenstvo Prihodnji teden bo v Italiji svetovno mladinsko prvenstvo v smučar-! skih skokih. V našo državno reprezentanco se je uvrstil tudi Boris Puš-i nik, ki bo z ekipo odpotoval v Italijo to nedeljo. Ob velikih uspehih nji-starejših vrstnikov si tudi od mladincev obetamo lepih dosežkov. meni tudi osnovo in napotek za boljše delo v letošnjem letu. Ob tem mora biti sindikalna organizacija predvsem pozorna na naloge socialne in zaščitne narave, ki jih narekujejo trenutna družbenoekonomska razmerja. Ta prizadevanja morajo razumljivo najtesneje povezati z zagotavljanjem socialne varnosti. Temeljna naloga je torej še naprej uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela v slehernem okolju. To seveda ne sme biti boj proti socialni revščini, ampak boj za večji dohodek, za višje osebne dohodke, vse seveda na podlagi ustvarjalnega in inovativnega gospodarjenja, uveljavljanja novih proizvodnih in delovnih programov, večjega izvoza in podobno. (Dalje na 2 strani) Gorenje Gospodinjski aparati Načrti 1987 V Gorenju Gospodinjski aparati so lani izdelali skoraj 1,510.500 velikih gospodinjskih aparatov in uresnili proizvodna predvidevanja. Proizvodnja pralnih strojev, denimo, je bila za 4 % večja od načrtovane in kar za 15 % večja od dosežene v letu 1985. Za prodajo na tuje pa so namenili 55 % celotne proizvodnje. Tudi za letos so si v tej največji Gorenjevi delovni organizaciji zastavili zahtevne delovne cilje. Proizvodnjo bodo povečali za 5 %, saj načrtujejo proizvodnjo 1,586.000 velikih gospodinjskih aparatov, produktivnost bo porasla za 8 %, izvoz pa kar za 11 %, saj računajo, da bodo kar 60% celotne proizvodnje namenili za prodajo na tuje. V Gorenju Gospodinjski aparati bodo letos namenili posebno pozornost inoviranju proizvodnega programa. Rezultati tovrstnih prizadevanj naj bi bil pralni stroj z vlaganjem zgoraj, pralni stroj z nerjavečo kadjo in izboljšani drugi sestavni deli za zagotovitev večje kvalitete, nadalje sušilni stroj in pralni stroji višje kvalitete (z večjim številom obratov centrifuge). V tozdu Zamrzovalno hladilna tehnika osvajajo proizvodnjo 130-litrske skrinje in zamrzovalne skrinje z debelo-stensko izolacijo, posodobili bodo vgradni program ter razširili ponudbo hladilnikov širine 60 cm. Tozd Štedilniki pa načitu-je osvojitev proizvodnje dvojne Proizvodnja pralnih strojev s tisoč obrati, nov dosežek Gorenje-ve tehnologije, v redni proizvodnji, (foto H. J.) pečice in končanje aktivnosti pri osvajanju mikrovalovne pečice. V tozdu Kompresorji Črnomelj se pripravljajo na začetek proiz- vodnje kompresorja z novim elektromotorjem, ki bo zagotavljal večji izkoristek ob manjši porabi električne energije. Prizadevanje za tesnejše sodelovanje s partnerji iz ČSSR 22. in 23. januarja je pripravila sestavljena organizacija združenega dela Gorenje promocijsko razstavo proizvodov v Pragi. Gorenje namreč že dobri dve desetletji sodeluje s češkoslovaškimi partnerji, okrepljeno sodelovanje z zunanjetrgovinskimi organizacijami pa se odraža tudi na vse večji prodaji proizvodov tega velenjskega poslovnega sistema v ČSSR. Na promocijski razstavi proizvodov Gorenja, pripravili so jo z namenom, da poglobijo in v obojestranskem skupnem interesu dolgoročno uveljavijo tudi višje oblike sodelovanja, so se Gorenjevi poslovni partnerji iz CSSR seznanili s celovitim proizvodnim programom poslovnega sistema, zunanjetrgovinske organizacije z mož- nostjo nakupa proizvodov Gorenja, proizvodne organizacije pa z možnostmi za vzpostavitev višjih oblik sodelovanja z Gorenjem, usklajenimi z možnostmi nakupa reprodukcijskega materiala, sestavnih delov in drugih proizvodov iz ČSSR. Promocijsko razstavo so si ogledali številni visoki predstavniki češkoslovaške vlade, trgovskih in proizvodnih organizacij, na čelu s podpredsednikom vlade Svetopul- kom Potačem, prav tako pa tudi naš ambasador Duško Rodič in direktor skupnega gospodarskega predstavništva Djordje Ivoševič. Med pogovori s predstavniki Gorenja, ki jih je vodil predsednik poslovodnega odbora Herman Rigelnik, so češkoslovaški predstavniki poudarili, da je okrepitev sodelovanja češkoslovaškega gospodarstva in trgovskih organizacij z Gorenjem v obojestranskem interesu. Marija Žužek nova članica predsedstva RK SZDL Republiška konferenca SZDL je zaradi novih dolžnosti razrešila dva člana predsedstva Republiške konference SZDL, Livija Jakomi-na in Slavka Pezdirja. Za nova člana predsedstva so izvolili Marijo Žužek, iz Titovega Velenja, diplomirano pedagoginjo, delegatko celjske regije in Milana Vatovca, ekonomista, delegata obalno-kraške regije. Srečanje inovatorjev Rek 30. januarja ob 17. uri se bodo v Delavskem klubu v Titovem Velenju sešli inovatorji sozda REK Franc Leskošek-Luka Velenje. To bo že štirinajsto srečanje inovatorjev REK-a, na katerem bodo pregledali delo, ki so ga opravili lani in najuspešnejšim podelili priznanja. MODERNO JE IZ ELKROJA JE 2. stran * fiaS CSS OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje ★ 29. januarja 1987 Občinski svet ZSS Mozirje Odtujeni od vsakdanjih dogajanj (Nadaljevanje s 1. strani) Na seji so odločno poudarili, da sindikalna organizacija ni za stabilno gospodarstvo na račun nestabilnega samoupravnega in družbeno-ekonomskega položaja delavca. Ob poslovnih in vodstvenih delavcev ter od strokovnih služb je treba bolj odločno kot doslej zahtevati celovite in pravočasne informacije, ki morajo delavcem omogočiti preverjanje in ocenjevanje učinkovitosti samoupravne in poslovne organiziranosti. Za skupno in osebno spodbudo so dosedanji dosežki na področju nagrajevanja po delu še premalo, delavni, ustvarjalni in učinkoviti delavci še vedno niso primerno nagrajeni. Zato se ni treba čuditi, da so delavci še naprej premalo motivirani za boljše delo in gospodarjenje. Posledica tega je seveda premajhna ustvarjalnost in še slabša inovacijska dejavnost, brez česar pa ni napredka. V tej oceni so spregovorili o vlogi zveze sindikatov v združenem delu. O tem so največ spregovorili na letnih konferencah osnovnih organizacij ob koncu prejšnjega leta. V razpravah so ugotovili, da delavci vse bolj zaupajo sindikalni organizaciji in da lahko preko nje razrešijo prenekatero pereče vprašanje.' Seveda pa to ne velja povsod. Sindikat namreč nima prave vloge povsod tam kjer poslovodni in vodilni delavci ter strokovne službe do dela sindikata nimajo pravega odnosa. V teh okoljih pokličejo sindikalno organizacijo na pomoč le takrat, ko jo potrebujejo. To je seveda ob nemirih, da poiščejo v njej zaslombo in se skrijejo za njen hrbet. V nadaljevanju so spregovorili še o najpomembnejših nalogah, ki so jih osnovne organizacije opravile v lanskem letu, o delegatskem sistemu, ki se še naprej srečuje z znanimi težavami, pa tudi o slabostih v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov. Pri tem so poudarili, da je prav samoupravljanje tista moč delavskega razreda, ki lahko premaga nakopičene težave. Odtujenost vodstev osnovnih organizacij' sindikata od dnevnih dogajanj in samoupravnega življenja je v prenekaterem primeru očitna, kot je očitno njihovo zlitje z vodilnimi in poslovodnimi organi. Zaradi vsega tega, zaradi motenih samoupravnih odnosov, slabega obveščanja, nizkih osebnih dohodkov in drugih razlogov, pride do resnih težav in motenj, seveda tudi do prekinitev dela. Teh se delavci poslužijo, da bi razrešili v daljšem obdobju nakopičene probleme, ker jih po samoupravni poti pač niso mo-gli. Prav tu pa bi osnovne organizacije zveze sindikatov morale najti svoje mesto in vlogo, si s tem okrepiti ugled in zagotoviti večje zaupanje delavcev. Občina Velenje Obrambno usposabljanje delovnih ljudi in občanov Mediji javnega obveščanja nas zasipajo z obilico neprijetnih novic, kot so vojna med Iranom in Irakom, nemiri v Čadu, politika rasnega razlikovanja v Južnoafriški republiki, zadnje čase številne stavke in nemiri sirom po svetu itd ... živimo v času, ko je mir izredno krhek, ko se lahko vsak trenutek znajdemo v vrtincu svetovnega spopada. Ker bi morebitna jedrska vojna pomenila propad sveta, skuša danes večina držav reševati spore tudi s pomočjo podtalnega delovanja. Zatekajo se k t. i. specialni vojni. Kaj je to? Kakšne primere specialne vojne v svetu poznamo? Kako se specialna vojna izvaja? Kako je v Jugoslaviji, Sloveniji, v naši občini prisotno podtalno delovanje? ... Več o tej problematiki boste zvedeli na predavanjih, ki jih organizira Občinski odde- lek za ljudsko obrambo občine Velenje v vseh krajevnih skupnostih z naslovom: »OBRAMBA IN ZAŠČITA PRED PODTALNIM DELOVANJEM« Če se ne boste mogli udeležiti predavanj v svoji krajevni skupnosti lahko prisostvujete predavanju v drugi krajevni skupnosti. Zadržani boste približno dve šolski uri. Občanom in delavcem, ki obiskujejo • srednje, višje ali visoke šole in tisti, ki so razporejeni v JLA, TO, CZ in službo za opazovanje in obveščanje ter enote zvez v občini, se ni potrebno udeležiti predavanj, vendar je njihov obisk na predavanju zaže-ljen. Ne pozabite, da je obrambno usposabljanje vaša državljanska pravica in dolžnost! POZNATI SOVRAŽNIKA JE POLOVICA ZMAGE! MILIČNIKI SO ZAPISALI ODKRILI OSUMLJENCA V času od 8. do 10. januarja je neznani storilec napravil v Titovem Velenju in njegovi okolici 12 drznih kaznivih dejanj. Med drugim je na primer v recepciji hotela Paka (v času odsotnosti receptorja) vzel ključe treh sob in odnesel gostom različne predmete, iz predsob stanovanj je kradel oblačila in podobno. Eden izmed oškodovancev je opazil 11. januarja v Rdeči dvorani v Titovem Velenju, v času turnirja malega nogometa, da nosi eden izmed gledalcev njegova očala. Prijavil ga je in ker so ga kasneje miličniki utemeljeno osumili, daje povzročil 12 kaznivih dejanj, so ga priprli. Svoja dejanja bo moral seveda osumljeni Mirko S. zagovarjati na sodišču. HI- NEPRIMERNA TROST 20. januarja okoli enih ponoči je peljal po Partizanski cesti v Titovem Velenju voznik osebnega avtomobila CE 150 036 Maks Blažič (1962). Glede na stanje cestišča je verjetno vozil prehitro, saj ni uspel pravočasno ustaviti svojega vozila za voznikom osebnega avtomobila CE 157 141, ki ga je vozil Anton Ajnik (1957). Voznik Ajnik je zavijal s Partizanske ceste vzvratno proti odcepu stanovanjske hiše. Prišlo je do trčenja, pri tem se je hudo telesno poškodovala sopotnica Djurdja Ajnik. PREREZAL DVE GUMI V noči na 20. januar je neznanec, prav gotovo iz objestnosti, prerezal obe levi gumi na oseb- Dom za varstvo odraslih Spretno mimo vrste težav Dobri gospodarji v večini primerov znajo dokaj spretno oziroma uspešno mimo takšnih ali drugačnih ovir. V preteklem letu so tako »vijugali« tudi v domu za varstvo odraslih v Titovem Velenju. Kljub težavam, velikemu skoku cen, cen energije, komunalnih storitev in še drugih, so z vsem, kar so ustvarili, zadovoljni. »Naša prednostna naloga je bila obdržati primerno raven oskrbovancev. Mislim, da smo bili pri tem uspešni. Za nas delavce pa pomeni leto 1986 leto, ko smo s pomočjo širše družbenopolitične skupnosti naše osebne dohodke lahko najbolj približali osebnim dohodkom v gospodarstvu,« pravi direktorica te delovne organizacije Marija Lešnik. Kar štirikrat v letu so morali dvigniti cene oskrbnega dne oziroma povečali osnovno ceno za 90 odstotkov. Seveda so morali oskrbovanci več plačati tudi za postrežnino in pomoč, skladno z valorizacijo pokojnin. Kljub vsemu so cene oskrbnega dne v velenjskem domu med nižjimi v Sloveniji. Najglobje morajo seči v žep oskrbovanci, ki živijo v enoposteljnih sobah, in sicer 2629 dinarjev na dan, najcenejše pa je bivanje v dvoposteljni sobi (2078 dinarjev). »To so seveda samo gole cene oskrbnega dne, brez dodatkov za dieto, postrežnino, ... Da so te lahko takšne kot so, so v veliki meri pripomogli oskrbovanci sami, saj se jih večina marljivo vključuje v gospodarjenje doma. V letu 1986 se nismo podajali v nobene rizične nakupe, dom smo sproti vzdrževali kolikor smo ga lahko. Tudi posebno zahtevnih nakupov se nismo lotili. Pohvaliti pa moram tudi zelo dobro sodelovanje z našo ustanoviteljico, skupnostjo socialnega skrbstva Velenje.« Nič drugače kot v preteklem letu, pravi sogovornica, ne bo letos. Prednostna naloga ostaja še vedno ohranitev dosežene življenjske ravni prebivalcem doma. Prav tako bodo nadaljevali z dokupovanjem materialov potrebnih za kakovostno delo, pri tem pa pazili, da zneskov ne bodo prekoračili in tako morali črpati denar od drugod. Da bi vsi oskrbovanci preživljali svojo jesen življenja kar najprijetneje, bodo skrbeli za pestro življenje v njem in v okolici doma. »V domu živi veliko oskrbovancev z bogatimi življenjskimi izkušnjami. Če nam bodo s temi pomagali, potem se zaposleni v domu ne bojimo prehudo težav, ki se nam tudi v tem letu obetajo.« Med načrti v tem letu je med drugim zapisana tudi obnova slabo izkoriščenih prostorov v drugem nadstropju. Te bodo preuredili v šest sob za ležeče oskrbovance. Dela so sicer načrtovali že lani, vendar je tedaj veljavni zvezni zakon prepovedal vse naložbe na področju družbenih dejavnosti. »Skoda, da izvršni svet njegovih določil ni pravočasno pojasnil. Lani bi za obnovitvena dela odšteli sedem milijonov dinarjev, letos pa nas bodo veljala vsaj enkrat več. Pogodbo smo že sklenili z Rekovo Gradbeno dejavnostjo. Ti obljubljajo, da bo 12 novih mest za le- Razpored predavanj KRAJEVNA SKUPNOST DATUM URA PROSTOR RAVNE 30. 1. 1987 17,00 uri Dom D PO PLEŠIVEC 1. 2. 1987 10,00 uri Osnovna šola CIRKOVCE 1. 2. 1987 10,00 uri Osnovna šola Skale 2. 2. 1987 17,00 uri Osnovna šola DRUŽMIRJE— 2. 2. 1987 17,00 uri DOM Krajevne GABERKE skup. GORENJE 3. 2. 1987 17,00 uri Gasilni dom ŠMARTNO OB PAKI 3. 2. 1987 17,00 uri Dom Kulture PAKA pri Velenju 4. 2. 1987 17,00 uri Osnovna šola BEVČE 4. 2. 1987 17,00 uri Dom krajanov PODKRAJ-KAVČE 6. 2. 1987 17,00 uri Dom krajanov ŠENTILJ 6. 2. 1987 17,00 uri Dom krajevne skup. LOKOVICA 9. 2. 1987 17,00 uri Zadružni dom KONOVO 13. 2. 1987 17,00 uri Dom D PO VELENJE-ŠMARTNO 13. 2. 1987 17,00 uri Gasilni dom Šalek CENTER-LEVI BREG 16. 2. 1987 09,00 ali Skupščinska 17,00 uri dvorana CENTER-DESNI 16. 2. 1987 0,9,00 ali Obrat družbene BREG 17,00 uri prehrane E. KARDELJ 18. 2. 1987 09,00 ali Gasilni dom Šalek 17,00 ŠALEK 20. 2. 1987 17,00 uri Gasilni dom Šalek GORICA 21. 2. 1987 09,00 ali OŠ B. Mravljak 17,00 BELE VODE 22. 2. 1987 10,00 uri Osnovna šola ZAVODNJE 22. 2. 1987 10,00 uri Dom krajevne TOPOLŠICA skup. 23. 2. 1987 17,00 uri Gasilni dom SKORNO—FLORJAN 23. 2. 1987 17,00 uri Dom krajevne ŠOŠTANJ skup. 25. 2. 1987 09,00 ali DOM krajevne 17,00 uri skup. PESJE 25. 2. 1987 17,00 uri DOM krajevne skup. STARO VELENJE 2. 3. 1987 17,00 uri Gasilni dom STARA VAS 2. 3. 1987 17,00 uri Prostori KS (VEKOS TOZD vrtnar.) Občinski oddelek za ljudsko obrambo nem avtomobilu Franca V. s Šaleške ceste v Titovem Velenju. SKUŠAL UKRASTI TRENERKO Fikret D. je skušal 21. januarja okoli 17. ure v Ljubljanski Nami ukrasti trenerko. Budno oko prodajalke, pa mu je to preprečilo. STARO ZA NOVO BREZ ODPLAČILA Neznani storilec je 22. januarja ukradel v Ljubljanski Nami usnjeno jakno. Svojo jakno pa je pustil v trgovini. v KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR Na šercerjevi cesti v Titovem Velenju je 22. januarja okoli 15. ure razgrajal vinjeni Miran D. Miličniki ga niso mogli umiriti, zato so ga odpeljali v prostor za pridržanje, kjer je ostal do istrez-nitve. 23. januarja pa so morali miličniki posredovati v bifeju Merx v Šoštanju, kjer je okoli 20. ure razgrajal vinjeni Ibrahim F. Tudi njega so pridržali do istrez-nitve. 25. januarja je Ibrahim M. fizično oračunaval na železniški postaji v Titovem Velenju s Sti- pom S., Petrom D. in Rasemo Dj. Uporabil je tudi nož in jih telesno poškodoval, zato so ga miličniki prijavili na temeljno javno tožilstvo. DELOVNA NEZGODA V JAMI V Jami Škale RLV se je pripetila 24. januarja okoli pol desetih dopoldne delovna nezgoda: stoj-ka je udarila rudarja Jožeta Pra-protnika, ki je dobil pri tem hude telesne poškodbe in se zdravi v celjski bolnišnici. ODNESEL RADIOKA-SETOFON Neznani vlomilec je vlomil v noči na 24. januar v osebni avtomobil parkiran na Stantetovi v Titovem Velenju. Odnesel je ra-diokasetofon. žeče oskrbovance nared približno čez dva meseca.« Potrebe po domskem varstvu so v naši občini velike. Zmogljivosti obstoječega so namreč že nekaj let povsem zaposlnjene. Zato je izgradnja novega doma za varstvo odraslih ena od naložb v zadnjem referendumskem programu. Nosilec novogradnje je obstoječi tovrstni dom v naši občini. Čeprav so republiški organi menili, da imamo v občini dovolj domskih zmogljivosti, so jih naposled o drugačnem prepričali podatki in potrebe. Po letu 1990 se naj bi prebivalstvo naše občine zelo postaralo. Potrebnih je bilo veliko aktivnosti, da je v najnovejših dokumentih upoštevan predlog velenjske občine. V tem srednjeročnem obdobju bomo tako zgradili nov dom iz sredstev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Žal, tega denarja ne bo dovolj. »Zavzeto bomo morali iskati dodatne vire, da bomo dom resnično lahko zgradili. Poseben gradbeni odbor se na novogradnjo vestno pripravlja pravzaprav odkar je zaživela ta misel. Prizadevanja njegovih članov pa naj bi postala stvarnost leta 1989, ko naj bi bil drugi dom za varstvo odraslih v Šaleški dolini zgrajen,« je končala pogovor sogovornica. Šmartno ob Paki Svoje delo bodo predstavili folkloristi V dvorani šmarškega kulturnega doma se bodo v soboto, 31. januarja krajanom predstavili člani folklorne skupine Oljka. Kot vemo, tudi ti letos, poleg šmarških gledališčnikov, praznujejo 10-letnico nadvse bogate dejavnosti. V tem času so gotovo oteli pozabi marsikatere stare običaje, pesmi in ples iz okolice Šmartnega ob Paki. Njihovo izročilo je bogato. Prav tako se ponašajo z vrsto priznanj in pohval iz raznih nastopov doma in v tujini. Krajanom, tistim pač, ki si bodo to soboto ob 19. uri prišli ogledat njihov nastop, bodo predstavili vse, kar so v 10 letih delali; zaplesali nekaj plesov, običaje, zapeli pesmi, ki so jih morda pozabili tudi nekateri starejši krajani. Na tej prireditvi bodo . najzaslužnejši prejeli tudi jubilejne značke zveze kulturnih organizacij Slovenije. Ta nastop sodi v splet prireditev, ki so jih pripravili vrli šmar-ški kulturniki ob 80-letnici tamkajšnjega društva. (, REK Rudnik lignita Velenje n. sol. o. C Titovo Velenje K DO Rudnik lignita Velenje Kadrovska služba Komisija za delovna razmerja pri DS DSSS OBJAVLJA dela oz. naloge 1. VODENJE FINANČNO-KOMERCIALNIH INVESTICIJSKIH DEL 2. SVETOVALEC ZA GOSPODARSKO PRAVNE ZADEVE Pogoji: pod 1 — visoka strokovna izobrazba (VII. stop.) ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj — znanje enega svetovnega jezika pod 2 — visoka strokovna izobrazba (VII. stop.) pravne smeri — 3 leta delovnih izkušenj Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh po objavi na naslov: Kadrovska služba DO RLV, 63320 Titovo Velenje. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. SrečnoI Zbiranje predlogov za priznanja 0F v letu 1987 Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Velenje poziva krajevne konference SZDL, temeljne in druge OZD, samoupravne interesne skupnosti, društva in družbene organizacije v občini Velenje, da podajo predloge za podelitev PRIZNANJA OF V LETU 1987 Priznanja O F se podeljujejo posameznikom, organizacijami in društvom za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti pri: — uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh; — za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil; — uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Priznanja OF se bodo podelila 27. aprila, ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda in jih lahko prejmejo tisti posamezniki, aktivisti in organizacije, ki so s svojim prostovoljnim delom največ doprinesli k dosežkom trajnejšega pomena za razvoj demokratičnih in humanih odnosov med ljudmi, in da so s svojim delom dali pomemben prispevek h krepitvi našega družbenopolitičnega sistema in samoupravnih socialističnih odnosov. Predloge za srebrna priznanja OF z utemeljitvijo pošljite do 20. marca 1987 Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Velenje. Predloge za bronasta priznanja OF, ki jih podeljujejo krajevne konference SZDL, pošljite prav tako do 20. marca 1987 predsednikom krajevnih konferenc SZDL v tisti krajevni skupnosti, v kateri kandidat za priznanja aktivno deluje. Žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Velenje »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za infor-. miranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1, marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla- ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 584-761, 855-450. Brzojavni na- slov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 170 dinarjev. Mesečna naročnina 640 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 3.840 dinarjev, za tujino 6.500 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 29. januarja 1987 * titovo velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas *stran 3 Modna konfekcija Elkroj Vedo, da jim nihče ne bo ničesar podaril Ob zaključku predlanskega leta so v Modni konfekciji Elkroj tarnali ob dokaj slabih dosežkih, že lani pa so poslovali bolje, kot so načrtovali. Leto 1986 jim je torej vlilo novo zaupanje v lastne sile in zagotovilo, da bodo uresničili tudi visoko postavljene cilje za letošnje leto. Na uspešen začetek lanskega leta so krepko vplivale težave iz prejšnjega, predvsem pa niso znali izkoristiti ugodnih gibanj na domačem trgu, ker nanje pač niso bili dovolj pripravljeni. S posledicami tega dejstva so se zatem otepali skozi vse leto in jih v celoti niso uspeli odpraviti niti z izredno dobro realizacijo v sezoni jesen—zima, na katero so se odlično pripravili in je presegla vsa pričakovanja. Dobro so oblikovali kolekcijo, pravočasno nabavili modne materiale, zagotovili pravočasno in kakovostno proizvodnjo, učinkovita je bila prodajna mreža in na podlagi vsega tega so lahko ob koncu leta zares zadovoljni. Prodaja na domačem trgu je bila torej odlična, presegli pa so tudi izvozna pričakovanja. Izvozne načrte so vrednostno presegli za deset odstotkov. To velja za izvoz na konvertibilna tržišča. Načrte pri klirinškem izvozu so količinsko dosegli, manj pa so zadovoljni s finančnimi učinki. Seštevek teh in vseh ostalih postavk je zagotovil večji prihodek od načrtovanega in seveda vse ostale ugodne učinke. Posledica tega so tudi višji osebni dohodki, ki so jih primerno uskladili v drugem delu leta. Lani so veliko pridobili še na področju potrebnih proizvodnih zmogljivosti. S pridom so izkoristili nove proizvodne možnosti v Odžaku in Alibunarju kjer so kljub težavam pričeli uspešno delati. Začetni izdelki so dovolj kakovostni, približujejo pa se tu- di načrtovanim količinam. Tudi v šoštanjski temeljni organizaciji so se po težavah na začetku leta našli in temu primerno so se izboljšali tudi učinki njihovega dela. Dejstvo pa je, da so se v lanskem letu, in se še, srečevali z velikim pomanjkanjem delovne sile, zlasti v Lučah in v Nazarjah. Stanje se trenutno sicer izboljšuje, vendar še vedno rabijo veliko delavk v šivalnici, saj so zmogljivosti zasedene le 60-odstotno. Tudi to je ena še neizkoriščenih notranjih možnosti, ki lahko kolektivu zagotovi še lepši jutri. Dobro poslovanje je razumljivo tudi osnova za še bolj smelo načrtovanje. Po slabem poslovanju v letu 1985 so lani bistveno izboljšali dosežke, na tržišče pa so prišli tudi z novimi programi, katerih širitev za letos načrtujejo še bolj smelo. K novim programom sodijo jakne, krila, srajce, smučarski kompleti in puloverji. Od celotne proizvodnje bodo polovico hlač za domače tržišče izdelali v Odžaku in Alibunarju, dodatne programe pa bodo zagotovili v kooperaciji, razen 60.000 kril, ki jih bodo sešili v Šoštanju. V celoti predvidevajo izdelavo 1.550.000 izdelkov. V letošnjem in prihodnjih letih jih čaka velik zalogaj na naložbenem področju. To bo skladišče gotovih izdelkov, katerega predračunska vrednost je 1.500 milijonov dinarjev. Poleg sodobno opremljenih skladiščnih prostorov bodo tu še prostori za likalni-co, ki bodo bistveno izboljšali delovne pogoje. Cilji za letos so torej dokaj zahtevni in obetavni obenem. Uresničili jih bodo lahko le z vestnim in zavzetim lastnim delom, saj se še kako dobro zavedajo, da jim nihče ne bo ničesar podaril. Gorenje Fecro Ob koncu leta nov proizvod V Gorenju Fecro, Tovarni nerjaveče opreme za kmetijstvo in živilstvo Slovenj Gradec, si zadnja leta prizadevajo, da bi uvedli v proizvodnjo vse zahtevnejše izdelke, tako kar zadeva opremo za molžo in hlajenje mleka kot za nerjavno opremo za prehramb-no industrijo (s proizvodnjo visoko sestavljenih strojev in sestavnih delov obvladujejo tehnologijo raznih linij za predelavo mesa s kompletnimi projektnimi rešitvami). Spremenjen položaj kmetijskih in živilskih delovnih organizacij, občutno zmanjšanje njihove akumulacije, je vplivalo tudi na položaj slovenjgraškega Gorenja Fecro. Zaradi zmanjšanja proizvodnje mleka in mlečnih izdelkov v nekaterih državah, kamor izvažajo Slo-venjgrajčani sisteme in opremo za hlajenje mleka, pa se je zmanjšala tudi prodaja na tuje. Rezultati lanskoletnega dela in gospodarjenja delavcev Gorenja Fecro so ti-le: predvideni fizični obseg proizvodnje so presegli za 7 %, dosegli in presegli so načrtovano vrednost proizvodnje (3,7 milijarde dinarjev), uresničili so plan prodaje na doma- čem tržišču, izvoz pa je bil za tretjino manjši od načrtovanega. Že v lanskem letu so v Gorenju Fecro okrepili aktivnosti za povečanje prodaje doma in na tujem; sodelovali so tudi na več sejmih, kot so sprva računali. Kljub tem in drugim aktivnostim pa v Slovenj Gradcu ugotavljajo, da je tržišče za posamezne proizvodnje vse bolj omejeno, zasičenost posameznih tržišč pa spričo okrepljene konkurence vse večje. Svoje pa prispeva prav gotovo tudi nenehno zviševanje cen domačega reprodukcijskega materiala in sestavnih delov. Lani so, na primer, v Gorenju Fecro, zmanjkali proizvodnjo opreme za mleko za petino; izpad te proizvodnje so nadomestili z drugimi programi, razumljivo pa je, da takšne rešitve niso in ne morejo biti dolgoročne. Ker je na zahodnoevropskih tržiščih, kamor prodajajo tudi Slovenjgrajčani, vse več tovrstnih proizvodov, so začeli iskati nova tržišča za izdelke, tako v vzhodnoevropskih državah kot v deželah v razvoju. Celovitejše prestrukturiranje tržišč pa zagotovo terja daljši čas. V Gorenju Fecro so zadnje leto dni veliko razpravljali o novih programih, o novih izdelkih, s katerimi bi odpravili nihanja v proizvodnji in pri prodaji njihovih izdelkov. V prizadevanjih za dolgoročnejše prestrukturiranje proizvodnje so se odločili za uvedbo proizvodnje nerjavnih cevi, ki jih pri nas še ne izdelujemo. To bo, kot zatrjujejo v Gorenju Fecro, najpomembnejša naložba delovne organizacije v srednjeročnem obdobju 1986—1990. Nova proizvodnja naj bi stekla že decembra letos, z nio pa bodo povečali celotni prihodek delovne organizacije za 80 odstotkov. Po osvojitvi proizvodnje nerjavnih cevi, pri delu v dveh izmenah bodo na eni lini izdelali 1.000 ton cevi, bodo začeli še z njihovo predelavo v konstrukcijske profile (med drugim za cevovode za pretakenje medijev v procesni industriji). Sicer pa bodo v Gorenju Fecro ukinili proizvodnjo kos, ki jih izdelujejo še v kosarnah v Tržiču in Lovrencu na Pohorju. Letos bodo začeli s pripravami za prenos tehnologije in s prekvalifikacijo zaposlenih v kosami. Zdaj 38 zaposlenih, ki delajo v eni izmeni, izdela na leto okrog 150.000 kos, dobršen del le-teh tudi izvozijo. Poglavitni razlog za opustitev proizvodnje kos je dejstvo, da za izredno naporno delo v kovačnici dobijo iz leta v leto vse teže delavce. Pomembno je, med drugim, da se je v zadnjem času v tej slovenjgraški tovarni okrepila inovacijska dejavnost. Lani, na primer, je vsak deseti zaposleni predlagal izboljšavo proizvodnega procesa, tudi v okviru krožkov za izboljšanje proizvodnje, ki so znova zaživeli. Dodati pa je še treba, da so kadrovsko okrepili tehnično razvojni sektor delovne organizacije ter še povečali sodelovanje z razvojnimi institucijami pri nas. Sicer v Gorenju Fecro računajo, da mora biti letošnje leto uspešnejše od lanskoletnega. Načrtujejo 5% povečanje skupnega izvoza (od tega 41% povečanje izvoza na tržišča s konvertibilnimi valutami), s čimer bi nadomestili tudi lanskoletni izpad. Zavzemajo se za izboljšanje kvalitete gospodarjenja na vseh področjih, še posebej na račun izboljšanja informacijskega sistema v naslednjih dveh letih. Cilj je računalniško načrtovanje in vodenje proizvodnje ter dvig kvalitete informacij za odločanje. Vso pozornost pa bodo namenili še nadaljnjemu izboljšanju kakovosti proizvodov, ki nosijo oznako Gorenje Fecro. Krajani Starega Velenja so praznovali Partizanske pesmi in recitacije Krajani krajevne skupnosti Staro Velenje so s proslavo v dvorani Gasilskega doma v soboto sklenili praznovanje svojega četrtega krajevnega praznika, ki je posvečen spominu na 25. januar, ko so Nemci pred 43. leti ma nekdanjem Starem sejmišču v Velenju ustrelili petnajst talcev, političnih zapornikov. Tudi tokrat je bila dvorana v {gasilskem domu zasedena, le pr-\va vrsta je bila bolj prazna, saj se wabljeni gostje in predstavniki (družbenopolitičnih organizacij (občine Velenje niso udeležili [proslave, z izjemo predsednika iZveze borcev NOV občine Vele-inje Nestla Žganka. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji KUD Lipa iz IKonovega, ki so recitirali Kaju-lhove pesmi, pevci pevskega zbo-ira Kajuh iz Titovega Velenja so azapeli nekaj partizanskih pesmi, rnastopili pa so tudi mladi iz kra-jjevne skupnosti Staro Velenje, brata Praprotnik na harmoniki in električni kitari in pa mladi harmonikar Zmago Stih. Tudi ti so zaigrali nekaj partizanskih pesmi in rečemo lahko, da je bil kulturni program naravnan na lep in še kako privlačen večer imenovan nekoč tudi »Partizanski miting«. Slavnostni govornik je bil predsednik borčevske organizacije krajevne skupnosti Staro Velenje Stanko Hudales, ki je orisal dogodke med vojno in takoj po vojni, ko smo sodelovali pri obnovi domovine, izgradnji novega Velenja, obudil spomin na gradnjo toplovoda v krajevni skupnosti, v načrtu pa imamo tudi gradnjo kabelske televizije in priprave na obnovo starega mestnega jedra. V nedeljo je tričlanska delegacija v sestavi Miha Krofi, Maks Podlesnik in Stane Hudales položila venec k spomeniku ustreljenih talcev v Titovem Velenju. SOZO, N SU8-0 GOSTINSKO PODJETJE TURIST, Delavski svet DO »TURIST« Nazarje ponovno razpisuje prosta dela in naloge VODJA FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE K sodelovanju vabimo kandidate, ki poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še naslednje: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. Kandidat bo izbran za 4 leta. Prijave z oznako »za razpisno komisijo«, naj pošljejo kandidati v roku 10 dni po objavi na naslov: GP »TURIST« Nazarje, 63331 Nazarje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo. V ponedeljek pa je bila v počastitev praznika na 18-meterski skakalnici še tekma, kjer so nastopali cicibani in pionirji. Na- grade in kritje stroškov so prispevali obrtniki, ki imajo svoje delavnice v krajevni skupnosti Staro Velenje. Lojze Ojsteršek IUV TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Komisija za delovna razmerja IUV TOZD Tovarne usnja Šoštanj objavlja prosta dela in naloge — opravljanje pravnih del. Pogoj: diplomiran pravnik in 5 let prakse. t V delovno razmerje sprejmemo — 3 kemike. Pogoj: kemijski tehnik in 2 leti prakse. Zaradi posebnih pogojev dela, je delo primernejše za moške. Delovno razmerje se v obeh primerih sklene za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: IUV TOZD TOVARNA USNJA, Trg bratov Mravljakov 2, 63325 Šoštanj. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Skupne strokovne službe sis družbenih dejavnosti Želijo več pobud s terena »Leto 1986 je bilo na področju delovanja našega delegatskega sistema leto vrste aktivnosti; volitve v samoupravne interesne skupnosti, nove organe,... Čeprav bo leto kaj kmalu naokrog, ugotavljamo, da kljub dobro zastavljenim usmeritvam na tem področju te ne gredo tako pot, kot bi si želeli.« Tako je predstavila v začetku pogovora delo skupnih strokovnih služb družbenih dejavnosti v preteklem letu vodja Štefka Kordež. Vzroke za to ni težko poiskati, če vemo, da mnogi delegati, pa tudi delovni ljudje in občani, velikokrat izgubijo zaupanje v delegatski sistem predvsem zaradi neuresničevanja ekonomskih odnosov insvobod-ne menjave dela na področju družbenih dejavnosti. Zagotovo v samoupravnih sporazumih in drugih aktih ni zapisano, da sisi družbenih dejavnosti še vedno nimajo potrjenih planov za preteklo leto, konec januarja ne vedo, kakšna so izhodišča za letos. Interventni zakoni »ne berejo« določil, zapisanih smernic, ampak stvari na posameznih področjih obrnejo povsem na glavo. »Neglede na pomanjkljivosti v delovanju našega delegatskega sistema je potrebno za njegov obstoj, tudi kakršen je sedaj, vložiti veliko dela.« VELIK OBSEG DEL Strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti so v letu 1986 pripravile gradivo za 31 sej skupščin teh si-sov, sklicale 184 odborov in drugih samoupravnih organov skupščin, pripravile 44 samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, naredile 65 analiz, raznih poročil in informacij, da posebej ne omenjamo približno 150 pritožbenih postopkov predvsem pri uveljavljanju zdravstvenih pravic, 7800 izplačanih nadomestil za porodniške dopuste, 20 tisoč izplačanih potnih stroškov, stroškov za nego, pomoč. Vsak, ki pozna organiziranost skupnih strokovnih služb ve, da je bil takšen obseg del zanje zelo velik zalogaj. »Žal, se ob prebiranju vseh teh številk vedno znova in znova sprašujemo, zakaj ni takšnega odziva kot bi moral biti ali kot si ga želimo, s terena. Ali ni vse naše delo zaman?« VRSTA AKTUALNIH VPRAŠANJ Že prej omenjen obseg dela so zaposleni na skupnih strokovnih službah »prenesli« tudi v letošnje leto. Sicer pa je treba reči, da je aktualnih vprašanj na področju družbenih dejavnosti vedno veliko. Že lani so se zaposleni po svojih najboljših močeh vključili v njihovo reševanje. Kljub vsemu se jim letos ne bodo mogli izogniti. »Nikakor ne moremo mimo usklajevanja osebnih dohodkov izvajalcev na področju družbenih dejavnosti z gospodarstvom. Leta nazaj smo ugotavljali njihovo zaostajanje. Če so ti ob koncu leta bili nižji kot v gospodarstvu za nekaj več kot 14 odstotkov, potem moramo priznati, da smo lani na tem področju naredili velik korak naprej. Ob koncu lanskega leta so bili osebni dohodki izvajalcev v negospo- darstvu manjši le še za približno 7 odstotkov. To so v tem trenutku samo še ocene. Po zaključnih računih pa bomo natančneje vedeli kakšen je razkorak med enimi in drugimi«. Zelo aktualno v preteklem letu, sploh pa v tem, bodo naložbe v družbenih dejavnostih. Z referendumom smo se občani odločili, da bomo polovico sredstev za izgradnjo sedme osnovne šole v Titovem Velenju združevali na tak način. Preostalo polovico pa naj bi zbralo združeno delo s posebnim samoupravnim sporazumom. Vsa dosedanja prizadevanja za pridobitev načrtovane druge polovice so bile ob ničkoliko izdelanih samoupravnih sporazumih zaman. Edinega legalnega vira, ostanka čistega dohodka, delovne organizacije nimajo. Zato so delegati na zadnji seji samoupravne stanovanjske skupnosti velenjske občine sprejeli pred-, log, da bi delovne organizacije, ki nimajo vira sredstev za plačilo svojih obveznosti za 7. osnovno šolo, te pridobivali s stanovanjskim denarjem oziroma sredstvi namenjeni za stanovanjsko izgradnjo. Ničmanj zahtevna ni izgradnja prizidka k zdravstvenemu domu. »Gospodarski trenutek za vlaganja v negospodarstvu resda ni najbolj ugoden, omenim naj še zakon o prepovedi financiranja naložb na tem področju, so te tudi tu neobhodno potrebne.« Do konca meseca marca letos je v javni razpravi pomemben dokument — samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva v občini. Ta namreč kljub enotnemu urejanju individualnih pravic in obveznosti uporabnikov s tega področja vendarle dopušča razlike v posameznih občinah. Tako imamo ob enotnem republiškem samoupravnem sporazumu še 65 različnih. Da bi se temu izognili naj bi pripomogle spremembe, ki jih prinaša osnutek. Poleg enotnega urejanja pravic in obveznosti posameznikov s področja zdravstvenega varstva, so predvidene določene spremembe še pri zagotavljanju storitev za poškodbe na delu, za delovne ljudi, ki upravljajo s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposlenih delavcev, za nadomestila v času odsotnosti z dela pa sta predvidena dva predloga: poprečni osebni dohodek zadnjih treh mesecev ali osebni dohodek, ki bi ga delavec prejel, če bi delal. Kot vemo, sedaj veljavni sporazum upošteval poprečje osebnega dohodka iz minulega dela. V osnutku so poleg tega zapisane še spremembe za zvišanje pravic od pogrebnih, potnih stroškov ... Prav bi bilo, da bi vsi občani te spremembe dobro pregledali. Sicer pa bodo z njimi in še o čem seznanjeni tudi delegati skupščin sisov družbenih dejavnosti, ki bodo okrog 10. marca. Z vsemi temi stvarmi se bodo morali letos ubadati delavci skupnih strokovnih služb družbenih dejavnosti občine Velenje. Njihovi napori ne bodo zaman, če se bo v kreiranje politike na tem področju marljiveje vključil sleherni delegat. Ob koncu pogovora pa je naša sogovornica poudarila: »Človek je osrednja točka okrog katere bi morali razpravljati na vseh delegatskih skupščinah in pomagati strokovni službi, da bi ob koncu tega leta lahko rekli naš delegatski sistem ni narejen samo za dvigovanje rok, ampak zato, da bomo preko njega resnično izražali naše potrebe in želje.« 4. stran * V SREDIŠČU POZORNOSTI titovo velenje * 29. januarja 1987 Stanovanjska graditev v občini Velenje v tem srednjeročnem obdobju Za polovico manj V čem je bistvena razlika med srednjeročnim obdobjem 1981—1985 in 1986—1990 na področju stanovanjskega gospodarstva? Na prvi pogled samo v številu zgrajenih oziroma načrtovanih stanovanj. Še v prejšnjem obdobju smo bili v občini Velenje sposobni zgraditi toliko stanovanj kot smo načrtovali, bilo pa jih je veliko, kar 1386. Za celo srednjeročno obdobje 1986—1990, pa načrtujemo izgradnjo 780 stanovanj, že letos jih bomo zgradili 300. Kako pa naprej? Vprašanje ni odveč, boste videli. S takšnim vprašanjem smo se napotili na Samoupravno stanovanjsko skupnost. Pa ne samo s tem, bilo pa je prvo. Želeli smo celovito, kolikor se to pač da, »obdelati« stanovanjsko problematiko. Naši sogovorniki so bili: STO-JAN KUKAVICA, vodja delovne skupnosti skupnih služb Samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti občine Velenje, VENČESLAV SVOLJ-ŠAK, direktor Zavoda za urbanizem Velenje, SILVO KOPRIV-NIKAR, predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje in BO-ŽIDARKA KORTNIK, pravnica Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje. KJE SO VZROKI ZA MANJŠO STANOVANJSKO GRADITEV? * Takšno vprašanje smo postavili direktorju Zavoda za urbanizem Venčeslavu Svoljšku. »Razloga sta pravzaprav dva. Eden je finančne narave, drugi pa nepripravljenost lokacij oziroma prostorskih dokumentov, da bi se lahko izdajale lokacijske odločbe. Delni vzrok pa je tudi v zakasnitvi priprave srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana, ki sta bila sprejeta sredi leta 1986, namesto na začetku. Še en vzrok pa je v ne preveliki prizadevnosti Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, ki je pristojen za pravočasno pripravo teh dokumentov. Kljub temu, da je bil že lani v občinski resoluciji in v vseh planih predviden začetek izdelave dveh zazidalnih načrtov, ki dajeta pravzaprav največ stanovanj — zazidalni načrt SELO in MLIN — se s pripravo teh dokumentov lani ni pričelo. Na to smo opozarjali že na začetku leta, intenzivno pa potem še spomladi in poleti. Stanovanjska skupnost je zaradi tega sklicala več sestankov, vendar se stvar ni kaj prida premaknila.« ZASTOJ SE BO ODRAZIL V ŠTEVILU STANOVANJ »Ko smo delali analizo, smo prišli do spoznanja, da se bo ta zastoj pri pripravi dokumentov odrazil po letu 1988. To, kar bomo dokončali letos, je posledica predhodnih let. Vse, kar pa do sedaj ni bilo kontinuirano pripravljeno, se bo odrazilo v zamiku dveh let. Danes lahko ugotavljamo, da če tudi takoj pristopimo k temu, kar ni bilo narejenega lani, se bo do leta 1990 vseeno pokazal izpad. In to preko 100 stanovanj. Prav zaradi nepripravljenosti dokumentacije.« Tako meni Venče-slav Svoljšek in nobenega razloga ni, da mu ne bi verjeli. POTREBE PA VEDNO VEČJE Potrebe po stanovanjih pa so še vedno velike. Veliko večje od tiste številke, ki jo načrtujemo »Ko smo pripravljali srednjeročni plan, smo na osnovi želja kupcev stanovanj ugotovili, da je potrebno prek 1000 stanovanj. Vendar teh načrtovanih 780 stanovanj predstavlja realno možnost. Toliko sredstev lahko zberemo upoštevajoč, da je gradnja kvadratnega metra stanovanj vedno dražja. Trenutno velja 240 tisoč dinarjev,« so povedali naši sogovorniki. V Titovem Velenju pa vzporedno z novimi soseskami gradimo tudi tako imenovane plombe. Te pa so še dražje, saj so povezane z odkupi, rušitvami.. . »Zato bomo za isti denar dobili manj stanovanj. Vendar pa je, naj še enkrat povem, načrtovanih 780 stanovanj v srednjeročnem obdobju, usklajenih z viri in možnostmi fi- polsobnih stanovanj. Skupaj z njimi bomo sanirali ravne strehe, ki uničujejo stanovanja v zadnji etaži.« PROBLEMATIKA SE ŽE ODRAŽA TUDI V SKUPŠČINI »Problematika manjše stanovanjske gradnje se že odraža v skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti, kjer posamezne organizacije združenega dela zahtevajo drugačno delitev stanovanj. Verjetno bomo morali nekatere kriterije doreči in verjetno tudi dati prednost pri stanovanjski Z zazidavami do novih stanovanj. Tako pa rešujemo tudi problematiko ravnih streh, ki jih nadomeščamo z dvokapnicami. tem za pozidavo ostaja samo še Selo, kjer bomo zgradili približno 350 stanovanj. V program priprave prostorskih izvedbenih načrtov pa smo na prvo mesto uvrstili ureditveni načrt ožjega mestnega območja, ki bo pokazal, koliko je mogoče Titovo Velenje še zgostiti Za pozidavo samo še Selo nanciranja,« je dejal Venčeslav Svoljšak. ZANIMIVEJŠA POSTAJAJO MANJŠA STANOVANJA V zadnjem času postajajo vedno bolj zanimiva manjša stanovanja. Vzroki so gotovo ekonomske narave. Vedno več je zahtev, kot so dejali, po graditvi enosob-nih stanovanj, ki včasih sploh niso bila zanimiva. Kakšna bo struktura letos zgrajenih stanovanj? Stojan Kukavica: »17 garsonjer, 109 enosobnih stanovanj, 28 enoinpolsobnih, 78 dvosobnih stanovanj, 48 dvoinpolsobnih in 20 trosobnih stanovanj. Takšen naj bi bil plan izgradnje tristotih stanovanj letos. Od teh pa jih bo precej podstrešnih. In sicer na Jenkovi 15—17 dvajset stanovanj, na Kersnikovi 15 enajst stanovanj, na Kersnikovi 17 prav tako enajst stanovanj, na Kajuhovi 1 dve stanovanji, na Kajuhovi 6 tudi dve stanovanji, na Kersnikovi 2 dvaindvajset stanovanj, na trgu bratov Mravljak 7 v Šoštanju dve stanovanji, na Kidričevi 1—7 štiri stanovanja ter na Rudarski 2 in Šaleški 18 tudi v vsaki po štiri stanovanja. Torej gre za izgradnjo 82 podstrešnih stanovanj, po strukturi od garsonjer do enoin- Stojan Kukavica Venčeslav Svoljšak gradnji tistim organizacijam, ki s tem rešujejo kadrovsko problematiko in si tako zagotavljajo hitrejši razvoj. Tako bi bila stanovanja v tem smislu vključena v kadrovsko funkcijo. Ce bi v naši družbenopolitični skupnosti v preteklosti zgradili toliko kadrovskih stanovanj kot smo solidarnostnih, bi bila verjetno slika kadrov in tudi problematika v posameznih organizacijah združenega dela drugačna. Ne mislim pa s tem reči, da ne bi bilo potrebno izločati sredstva za solidarnostna stanovanja,« je dejal predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Silvo Koprivnikar. V tem srednjeročnem obdobju bomo s solidarnostnimi sredstvi zgradili 186 stanovanj od skupnega števila 780. NAJVEČJA TEŽAVA V POMANJKANJU PROSTORA Ce se bo manjša stanovanjska gradnja v tem srednjeročnem obdobju odrazila predvsem zaradi nepravočasne priprave dokumentov, pa se bo kasneje kazala tudi zaradi drugih objektivnih okoliščin. Zaradi prostora. Tega namreč ni. »Ce analiziramo samo ožje območje mesta Titovo Velenje, po- Božidarka Kortnik s stanovanjskimi in drugimi objekti. Pri tem je mišljen ves prostor od Titovega trga, med Kidričevo in Celjsko cesto vse do gozda. Po grobih predvidevanjih je mogoče na tem prostoru zgraditi še od 500 do 1000 stanovanj. Seveda z raznimi nadzidavami, dozidavami, prezidavami«. Seveda pa bo ta stanovanjska gradnja, tega se moramo zavedati dražja kot gradnja na protih zemljiščih, ker je povezana z adaptacijami in rušitvami. Vendar mesto Titovo Velenje drugega izhoda nima. »Proti zahodu nas omejuje industrijska cona, proti severu in jugu smo omejeni s hribi, proti vzhodu pa smo praktično že vse pozidali,« pravi Venčeslav Svoljšak. MOŽNOSTI SO ZUNAJ MESTA Alternativne možnosti za stanovanjsko zidavo obstajajo na ostalih področjih naše občine. »Recimo Šoštanj, ki naj bi ga intenzivno pozidavali še pred po-grezanjem Metleč. Za družbeno gradnjo je predvidena tudi Topol-šica. Vendar tam trenutno še ni posebnega zanimanja, ker bi morali najprej zgraditi tudi vso potrebno infrastrukturo, nerazčiščeno je še ogrevanje in čistilna na- Silvo Koprivnikar prava. Pa zidava v Šmartnem ob Paki, ki pa je tudi povezana z urejanjem cestne obvoznice. Vsi ti posegi bodo dražji, izogniti pa se jim ne bomo mogli, ker drugih možnosti enostavno ne bo,« so povedali sogovorniki. ZA INDIVIDUALNO GRADNJO JE ŠE EROSTOR____ Za zasebno gradnjo zmanjkuje samo tistega, najboljšega prostora, ki je še v dometu toplovoda in je tudi najbolj zanimiv. Drugega prostora pa je še dovolj. »Za gradnjo je pripravljena Gorica — jug. Komunalno smo jo pričeli opremljati že lani spomladi in bo letošnjo pomlad že popolnoma opremljena s cestami, kanalizacijo, vodovodom. To področje rane naloge zbora stanovalcev, hišnega sveta in tudi posamezne naloge stanovalcev, imetnikov najemnih prostorov in upravljalcev stanovanj in stanovanjskih hiš,« pravi Božidarka Kortnik, pravnica Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje. Povedati je treba, da je ta odlok zaenkrat objavljen samo v Uradnem vestniku občine Velenje, treba ga bo še natisniti in ga dostaviti hišnim svetom, ki ga bodo morali javno izobesiti. »Posamezne hiše oziroma posamezne skupnosti stanovalcev morajo imeti izobešen odlok o hišnem redu, navodila Občinskega štaba civilne zaščite, pritrjene poštne nabiralnike z imeni in priimki stanovalcev, vidno objavljeno ime in priimek osebe, ki je v hiši zadolžena za civilno zaščito, ose- Večja za manjša stanovanja STOJAN KUKA VIČA: »Ja, to je že opaziti, vendar ne v velikem obsegu. Če bo večji naval za te zamenjave, bomo imeli določene težave, ker nimamo večjega števila manjših stanovanj, da bi lahko te menjave vršili. Kolikor vem, so v Mariboru ustanovili posebno strokovno službo, ki se bo posebaj ukvarjala z zamenjavami stanovanj.« je v celoti prevzela zadruga Lipa,« pravi Svoljšak. Veliko parcel pa je interesentom še na voljo za gradom. To' pa je tudi vse, kar je na področju zasebne graditve za zdaj pripravljenega. V srednjeročnem načrtu je še priprava individualne cone Selo, ki se bo urbaniziralo do leta 1990. Nekoliko pa se bo zgostilo še Kunovo s približno dvajsetimi hišami. KAKO PA JE Z ZADRUŽNIŠTVOM? »Imamo sorazmerno veliko zadrug, kljub temu pa še tudi precejšnje število interesentov za stanovanjsko gradnjo, ki se v te zadruge ne morejo vključiti. Zato je v Stanovanjski skupnosti stekla pobuda, tečejo pa tudi že strokovne aktivnosti za ustanovitev ene same zadruge v občini — na enem mestu naj bi se opravljala vsa strokovna, administrativna in druga dela, zagotavljali bi enake pogoje vsem interesentom za gradnjo,« je dejal Silvo Koprivnikar. ETAŽNO LASTNIŠTVO STANOVANJ »Etažnih lastnikov stanovanj v občini Velenje je zelo malo. Vseh je samo 75. V tem srednjeročnem obdobju se je samo ena občanka odločila za nakup stanovanja. Za primerjavo naj povem, da je vseh družbenih stanovanj v naši občini 7030,« pravi Stojan Kukavica, ki razlog za to vidi v tem, da je treba takoj ob sklenitvi pogodbe za nakup stanovanja zagotoviti tudi celotni znesek sredstev. Po današnjih cenah kvadratnega metra stanovanja pa to pomeni približno staro milijardo in pol za eno trosobno stanovanje. Bistveno drugače kot, če se kdo odloči za gradnjo, kjer mu vsega denarja ni treba imeti takoj pripravljenega- ODLOK O STANOVANJSKEM REDU Lani smo po enoletni razpravi le sprejeli tudi odlok o stanovanjskem redu za stanovanjske hiše v družbeni lastnini v občini Velenje. »Bistveno se odlok ne spreminja od prejšnjega. Uskladiti ga je bilo potrebno le na področju hišne samouprave, kjer so sedaj precizi- be, ki hrani ključe za dostop na podstrešje, teraso, ki hrani ključ za vodovodni števec, glavni zaporni ventil, skupne elektro omarice in drugih skupnih naprav hiše, oglasno desko za skupna obvestila stanovalcev, spisek oseb, po posameznih obdobjih zadolženih za zaklepanje vhodnih vrat, vidno objavljen priimek in ime osebe, ki je usposobljena za reševanje iz dvigala in še bi lahko naštevali. Te določbe so bile zapisane že v prejšnjem odloku, vendar jih zaradi pomembnosti še enkrat poudarjamo,« je dejala Božidarka Kortnik. V odloku je tudi natančno navedeno, kdo je upravljalec stanovanj in stanovanjskih hiš. Kdo je po tem odloku recimo sedaj zadolžen za čiščenje snega okoli posameznih stanovanjskih hiš: »V skladu s tem odlokom so stanovalci sami dolžni čistiti sneg tako izpred hiš, pločnikov kot tudi streh in ravnih teras. V 14. členu je natančno zapisano: v zimskem času je upravljalec stanovanjske hiše dolžan redno čistiti sneg v okolici objekta in parkirišč ter skrbeti za odbijanje ledenih sveč od streh, če te ogrožajo ljudi in motorna vozila.« Toliko o tem odloku. ODLOK O PODSTANOVALSKIH RAZMERJIH Na pobudo delegatov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje in delegatov občinske skupščine pa smo lani sprejeli tudi Odlok o podstano-valskih razmerjih. Takšnega odloka doslej nismo imeli. »V celoti je pripravljen v tem smislu, da je zaščitil podstanovalska razmerja na ta način, da mora biti to urejeno s pismeno pogodbo v kateri so zajete vse medsebojne pravice in obveznosti med najemodajalcem in najemojemalcem. Nadzor nad izvajanjem tega odloka bodo vršili občinski upravni organi in sicer s področja davčne uprave in samega organa za stanovanjska razmerja v občini,« so povedali ob koncu pogovora naši sogovorniki. Milena Krstič-Planinc Stane Vovk 29. januarja 1987 * titovo velenje OD TU IN TAM nas cas ★ stran 5 »Božiča, kakšna zima!« Klic v redakcijo: »Pridite v Bele vode, kjer se trudimo s prebojem ceste do Kloš. Klošnikova domačija, na koncu Hudega potoka, je zaradi snega in snežnih plazov že ves teden povsem odrezana od sveta.« Ni bilo treba poklicati se enkrat. Takoj v avto pa proti Belim vodam! Še navodila: »Pri gostilni Grebenšek zavijte z glavne ceste«. Pa smo. In tu je bila napaka. Ustaviti bi se morali pri Grebnešku in se malo pozanimati, kako in kaj. Vozili smo in vozili, pa nikjer žive duše, Okrog nas pa vse belo, čisto. Prav ničesar, kar bi dajalo slutiti, da je na cesti kdo. Tišina. Potem pa le. Lopata. »Torej tu nekje so,« smo si rekli. »Ali pa so že daleč naprej,« smo premišljevali. Ko pa je začelo avtomobil zanašati, in ko potem sploh ni šlo več naprej, smo vedeli, da smo v pasti. Nazaj bo treba, a kako? »Nazaj«. To reči je bilo enostavno, obrniti avto pa malo teže. In kmalu se je pokazalo, da brez dodatnih moči sploh ne bo šlo.Službena stoenka se je postavila kar počez, potem pa tako kot kakšna trmasta mula tudi ■ ostala. Ne naprej in ne nazaj. No, seveda pa se tako ni postavila sama. Izdatno ji je pri tem pomagal Stane. Pa smo imeli vraga. »Kaj zdaj?« smo se spraševali, si pomagali z opuščeno lopato in predpražniki iz avtomobila. Zaman. K sreči pa v Hudem potoku vse vidijo. Kmalu je po cesti proti nam peljal fičo. V njem Jurij Koželnik s sinom iz Topolšice. Širok nasmeh in : »J a, pri Gre-benšku sem slišal, da ste šli gor. Vedel sem, da to ne bo enostavno. Ker sem mislil, da boste potrebovali pomoč, sem prišel za vami.« Bili smo ga veseli, da je kaj. Še sneg, že tako snežno bel, je postal lepši, še bolj bel. Ob tem, ko sta nam s sinom pomagala obračati, smo zvedeli, da je Jurij Ko- želnik tisti, ki pomaga pri preboju ceste do Klošnikove domačije. Čeprav živi v Topolšici pa je s Klošami povezan. Poročen je z Vačunovo ali po domače Klošni-kovo hčerjo in prišel je pomagat, da bi tudi ta kmetija dobila zvezo z belim svetom. »KOC se nas je usmilil, da je prišel sem gor s puhalnikom, s pluženjem tako ne bi šlo,« je rekel, mislil pa na Vekos. Sam je imel za ta preboj že drugi dan dopust. A za takšno solidarnost mu ga ni bilo težko dati. In že kar takoj je začel govoriti, komu vse se morajo zahvaliti, da bodo cesto prebili: »Zahvaljujemo se Videmšku, pa krajevni skupnosti Bele vode, pa gozdni...«, je našteval, naše pa kar nekako pozabil. Potem smo le obrnili in se dogovorili, da se dobimo pri Gre-benšku, se ob vročem čaju malo pogrejemo in pogovorimo. »Prebili smo cesto polno plazov in žametov. Že včeraj smo delali ves dan, da smo se prebili do Kloš, danes pa smo hoteli še malo popraviti, pa se je na stroju nekaj pokvarilo in sedaj tu pri Greben-Iku čakamo, da pride stroj nazaj,« je pripovedal ob čaju. Na koncu Hudega potoka je samo ena domačija. Po domače Klošnikova, kot smo že omenili. Od nje pa naprej vodi peš pot do Žlebnika. Klošnikova domačija je bila še do lani brez elektrike. Našemu pogovoru se je pridružil tudi Martin Vačun, ki je doma s te kmetije. »Sedaj ne živim doma, vendar pa hodim domov pomagati, ker sta starša že ostarela. Star sem že štirideset let, pa se ne spomnim, da bi bilo že kdaj tako. Sestra, ki živi doma, ima dva otroka. Oba hodita v šolo. Hči v Šoštanj, sin pa v Bele vode. Do tja ima uro in pol hoda. Na eno stran in poleti. Pozimo pa je hudo. Sestra ga spremlja v šolo, potem pa ga pride čakat do glavne ceste,« je pripovedoval Vačunov Martin. »Takole visoki so bili zameti,« je pokazal Jurij Koželnik. »Zameti so bili visoki do 3 metre in tudi več. Manjši pa meter, meter in pol. Zelo težko smo se prebili. No, pa šlo je. To je važno,« je dejal Jurij Koželnik. »Danes lahko peš pride gor vsak. Radi pa bi še malo razširili cesto,« je še dejal. Potem pa smo se poslovili. Obljubili smo, da bomo domačijo spomladi obiskali. Klošnikovi nam bodo imeli gotovo povedati veliko. O življenju na koncu Hudega potoka. Vračali smo se po isti poti in ustavili domačinu, ki je dvignil roko. »Božiča, kakšna zima,« je dejal, ko je sedel v avto. »Z mopedom je premrzlo, avtobus pelje šele ob enih, pa grem kar peš proti Šoštanju, po nakupih. Nazaj pa bom že dobil kakšen avtobus,« je govoril. »Taka zima, božiča kakšna je, je bila 62. leta, ko sem bil v vojski. Še edina sreča, da sem pred tem snegom dobil premog, da je v hiši toplo.« Pa smo bili v Šoštanju, kjer je izstopil. »Božiča kakšna zima, pa srečno,« je dejal še enkrat in že ga ni bilo. (mkp, sv) Dvignjeni zastor 26 Ansambel Jožeta Šumaha Pripravljajo novo kaseto Pri Šumahovih v Plešivcu se v teh zimskih popoldnevih gotovo ne dolgočasijo. Kar težko verjamemo, da bi jim gledanje televizijskega programa zapolnjevalo prosti čas, tako kot marsikje. Tam, kjer sta pesem in glasba doma, vsaj tako pravijo, je vedno veselo. Jože Šumah je vodja ansambla, ki se po njem tudi imenuje. O njem takole pravi: »V ansamblu igramo štirje. Jože Delopst se trudi na klarinet in saksofon, Franc Gregorc (oba sta iz Topolšice), igra ritem kitaro in poje, na bas kitari pa brenka Janko Red-nak iz Lipja. Trenutno je v JLA. Sam pa seveda raztegujem meh. Pred sestimi leti nas je vse združilo v takšno druščino predvsem veselje do igranja, do glasbe nasploh.« Nastopili so že v svojem in okoliških krajih, dvakrat so se že predstavili našim izseljencem v Zvezni republiki Nemčiji, so redni gostje srečanj narodnozabav-nih ansamblov na Graški gori. Lani pa jim je uspelo pripraviti gradiva za eno kaseto. Ta sicer še ni izšla. Na prodajnih policah pa jo, po njihovih besedah, lahko pričakujemo to leto. »Na kaseti je posnetih dvanajst, predvsem mojih skladb. Pet besedil ie napisal Slavko Gostečnik iz Smihela, Serenado Velenja, takšen je tudi naslov kasete, pa je napisal Gustl Tajnšek iz Titovega Velenja.« Vsi člani tega ansambla so amaterji. Jožeta je naučila igrati harmoniko mama. Pa tudi sicer je treba povedati, da se z glasbo, tako ali drugače, ukvarja kar vsa Šumahova družina. Po Jožetovih stopinjah sedaj stopata tudi obe njegovi sestri. Takšen družinski sestav se je predstavil na lanskoletnem srečanju narodnozabav-nih ansamblov na Graški gori. Brez načrtov ni nihče. Tudi člani ansambla Jožeta Šumaha niso izjema. Čeprav so trenutno le trije, pridno vadijo in se pripravljajo za nastope, gostovanja. Med drugim zbirajo nova besedila oziroma material za novo kaseto. »Za zdaj igramo le domačo, narodno glasbo. Radi bi dobili še dva resnejša člana, in sicer enega za klaviature, drugega za bas kitaro. Naši načrti in želje so seveda velike, le uresničiti jih ne bo tako enostavno. Kamorkoli nas bodo povabili, bomo radi prišli. Upam, da se bodo vsem, ki nas bodo prišli poslušat ali se udeležili kakšne zabavne prireditve, naše polke in valčki všeč,« je ob koncu pogovora dejal Jože Šumah. Alpsko smučanje Tekmovalci velenjskega smučarskega kluba so se v preteklem obdobju udeležili vrste tekmovanj. Na Kopah so se za pokal Cockte pomerili starejši pionirji in pionirke. Pri pionirkah je bila Darja Ravnjak šesta, pri pionirjih pa sta bila med velenjskimi smučarji najboljša Miran Ravter s petim in Matej Košič z dvanajstim mestom. Velenjski klub je na Golteh pripravil regijsko tekmovanje v supervele-slalomu za starejše in mlajše pionirje in pionirke. Pri mlajših pionirkah so bile Tatjana Cevzar, Mateja Kac in Suzana Zupane 11., 12. in 14, pri starejših pionirkah je zmagala Darja Ravnjak, Tatjana Škrubej je bila osma in Jerneja Kemperle dvanajsta. Uspešni so bili tudi starejši pionirji. Zmagal je Miran Ravter, Matej Košič je bil tretji, peti Jani Živko, deseti Roman Kac in dvanajsti Tomo Gorišek. Med mlajšimi pionirji je bil od velenjskih tekmovalcev najboljši Tomaž Medved s tretjim mestom. Prav tako na Golteh je bilo tudi republiško prvenstvo v veleslalomu za cicibanke in cicibane. Pri cicibankah je bila s petnajstim mestom najboljša Tina Steinbacher, pri cicibanih pa David De Costa na 17. mestu. V nedeljo je bila na Starem vrhu še tekma za pokal Coca cole v superveleslalo-mu za mlajše pionirke in pionirje. Tomaž Medved je bil 14., Tatjana Cevzar pa 35. • Ansambel Jožeta Šumaha iz PleSivca sestavljajo: Janko Red-nak, Jože Delopst, Franc Gregorc, Jože Šumah LestvjCa Smučarski skoki V zadnjih dneh se je širom po Sloveniji zvrstila vrsta tekmovanj v smučarskih skokih, na katerih so velenjski skakalci dosegli nekaj lepih uspehov. Tako je bilo v Zireh državno prvenstvo za starejše mladince, na katerem so se za najvišja mesta potegovali zlasti kandidati za mladinsko državno reprezentanco za nastop na bližnjem svetovnem prvenstvu. V tej konkurenci je Pušnik osvojil četrto mesto, Tamše pa je bil deveti. Obenem je bilo na isti skakalnici še republiško člansko prvenstvo, na katerem pa niso nastopili le štirje naši najboljši ska- kalci. Pušnik je bil na tej tekmi še boljši, saj je osvojil drugo mesto, Mi-helič je bil šesti, Golob pa štirinajsti. Poleg tega je bila po raznih krajih še vrsta tekem za pokal Cockte. V Logatcu je med 55 tekmovalci zmagal Pogorelčnik, Danilo Rednjak pa je bil sedmi. Pionirji A so se pomerili v Ljubljani, kjer je bil m%d 63 skakalci Boštjan Rednjak peti. Med prav toliko tekmovalci je v Kranju med pionirji C zmagal Kadliček, pionirji C pa so se za pokal Cockte pomerili v Se-uenjah, kjer je Kaligaro med 75 vrstniki osvojil sedmo mesto. , M. JANUARJA, NA RADIU ' naslov_izvajalec 1. G IVE A LITTLE LOVE — Hammond and West 2. IS THIS LOVE — Alison Moyet 3. LADY VALENTINE — Monte Cristo 4. THIS IS THE VVORLD CALLING - Bob Geldof 5. LOVE REALLY HURTS VVITHOUT YOU — Billy Ocean 6* BORN TO BE ALIVE - Mike Jeffrees 7. EASY GAME — Sound Movement 1 Naš predlog za vstop na lestvico: i 1. BELIEVE IT OR NOT - Billy Griffin i 2. I KNEVV YOU WERE VVAITING — Aretha Franklin (Duet with George Mitchael) 3. ONCE BITTEN TVVICE SHEY - VVesta, VVilliams W ! ' Moj predlog i Moj naslov .. OD BESED K BESEDAM! Minilo bo skoraj leto dni, odkar se je v lepi Glasbeni šoli odvijal in odvil medijski spektakel, z naslovom Javna tribuna o čistem okolju. Radio Velenje, diapozitivi, Filmi, živi govorci, čustveni krajani, naročeni spisi otrok ... Medtem, ko so zunaj merili radioaktivnost borovnic s smešno nizkim odstotkom točnosti, je znotraj kipelo od skrbi za ČISTO OKOLJE in ZDRAVO BODOČNOST. Tribuna je padla v čas znamenitega černobilskega dogodka in intenzivnih govoric o atomskem odlagališču v Velunj-skem grabnu. O slednjem resnice še danes ne poznamo, saj ne vemo ali so projekti za odlagališče že narejeni ali pa gre zgolj za gostilniška natolcevanja. Danes, ko je pol leta že preč, še vedno ne vemo, kako je s tem! Kakorkoli že obrnemo, večina skomiga z rameni, nekaj se jih posmehuje, preostali pa najbrž že računajo na široke asfaltne ceste, ki bodo vodile na atomsko smetišče ... Toda, dragi bralci, vemo, da boste porekli: »Kaj pa ima s tem Dvignjeni zastor in kultura, pred katero se dviguje?« Na prvi pogled res nič, toda po oceni in definiciji precejšnjega števila velenjskih kulturologov in kulturo-filov je kultura vse, kar nas obdaja. Po tej logiki pač tudi dvigo-valci zastorov ne moremo ostati imuni na zrak, ki je okoli nas. Tudi zrak je lahko kulturen ali nekulturen! Toda šalo na stran! Današnji zapis namenjamo fenomenalni-ma sintagmama, ki ju v zvezi z ekologijo sprevračamo v frazo. Zadnje čase se vse pogosteje zapišete v vsemogoče časopise, resne in šaljive, v akcijske programe, v dnevna poročila, v aktualne oddaje RTV-ja. Najdemo ju v vseh mogočih vejah in pozah umetnosti. Skratka, naša sedanjost je prežeta s ČISTIM OKOLJEM in ZDRAVO BODOČNOSTJO! In v čem je fenomen teh dveh skovank? Gre za zanimivost, ko dva besedna spoja skušata razgaliti našo nemarnost in neskrb-nost, površnost in požrešnost, zaradi katerih se dobesedno zastrupljamo in tudi vse pogosteje umiramo. Pomen teh dveh parov besed pa je naravnan tako, da imamo njuni uporabniki občutek, kot da v bistvu ne gre za nas, ki ne prebivamo v onesnaženem okolju, ampak tukaj, na nekem zelo konkretnem mestu, v svoji življenjski sredini! Prav tako pa ne prebivamo v nezdravi bodočnosti, ki je itak ne bomo doživeli, ampak v sedanjosti, kakršna pač že je! Tako uporabniki zloženk »čisto okolje« in »zdrava bodočnost« dobimo popolnoma varen občutek pred umazanim okoljem in nezdravo bodočnostjo, saj smo tu in zdaj na videz na varnem, češ: mi bomo že preživeli, za one v tistem umazanem okolju in nezdravi bodočnosti bo pa najbrž problem in nekaj bo treba storiti zanje. Če zlobno dodamo, da se bo to najbrž zgodilo v naslednjem srednjeročnem obdobju, potem smo problem odstranili že tako daleč,- da lahko mirne vesti delamo še naprej svinjarijo v svoji življenjski sredini. Za one TAM, bomo pa POTEM nekako poskrbeli! Problem pri resničnem spreo-bračanju miselnosti v korist čisti življenjski sredini v kateri prebivamo in v borbi proti nezdravim vplivom sedanjosti, je skoraj na prvem mestu obračun s pomenoma besed »čisto okolje« in »zdrava bodočnost«. Vsak posameznik bi se moral zavedati, da ne živi v svojem okolju, ampak TUKAJ in da njegova skrb ne bi smela biti namenjena lepi in zdravi bodočnosti, ampak lepi in zdravi SEDANJOSTI. Če bomo znali poskrbeti ZASE, nam ne bo treba v nedogled pisati in mleti dolge referate o nevarnostih, ki pretijo našim otrokom. Poskrbimo torej zase, naši otroci pa se bodo učili od nas. Tako, kot se že vseskozi! Tudi moji seveda, Peter REZMAN \ MtMoi lili REDNI KINO VELENJE Četrtek, 29. 1. ob 10. uri Četrtek in petek, 29., 30. 1. ob 18. in 20. uri NA ZMAJEVI POTI -hongkonški, kung fu. V gl. vi.: Bruce Lee Petek, 30. 1. ob 10. uri Sobota in nedelja, 31. 1., 1. 2. ob 18. in 20. uri PAJČEVINA SMRTI — ameriški, kriminalka, srhljivka. V gl. vi.: Tom Selleck Ponedeljek, 2. 2. ob 10., 18. uri NOČ KOMETA — ameriški, znan-stveno-fantastični. V gl. vi.: Robert Bertran Ponedeljek, 2. 2. ob 20. uri ŠPADIER - NEKO ŽIVLJENJE -jugoslovanski. V gl. vi.: Mira Furlan, Mladen Nelevič Sreda, 4. 2. ob 10., 18. in 20. uri UPOR NA VOJNI AKADEMIJI — ameriški. V gl. vi.: Timothy Hutton, Sean Penn, KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 29. 1. ob 17. uri SPECIALISTI — francoski, akcijski. V gl. vi.: Gerard Lavin, Bernard Giraudeau Dva pobegla zapornika naredita načrt za največji in najbolj popolen rop največje francoskee igralnice, ki je v lasti mafije. Rop tudi izvedeta toda zakaj jima gre vse po maslu, kdo jima pomaga, kakšni so njuni motivi. Napeta akcija prežeta s humorjem! Četrtek, 29. 1. ob 19. uri IZ FESTIVALA TRILERJEV! DVORIŠČNO OKNO (Rear window) — ameriški, triler. Režija Alfred Hitch-cock V glavnih vlogah: Grace Kelly, James Stevvart Znani fotoreporter, ki mora nekaj časa doma počivati, zasumi, da je njegov sosed ubil ženo. Zbira dokazno gradivo, pri čemer mu najprej nihče nič ne verjame, potem pa skoraj za ceno lastnega življenja vendarle dokaže, da ima prav. Ponedeljek, 2. 2. ob 20. uri NOČ KOMETA — ameriški, znanstve-no-fantastični. V gl. vi.: Robert Beltran Komet, ki se je približal zemlji je vse, ki so mu bili direktno izpostavljeni spremenil v rdeči prah, tiste malo manj izpostavljene pa v ljudožerce. Kdo bo preživel, bodo znanstveniki uspeli uničiti ljudožerce? KINO ŠOŠTANJ Sobota, 31. 1. ob 18. uri SPECIALISTI — francoski, akcijski. Nedelja, 1. 2. ob 17.30 in 19.30 uri NA ZMAJEVI POTI - hongkonški, kung fu. Ponedeljek, 2. 2. ob 19.30 uri PAJČEVINA SMRTI - ameriški, kriminalka. Sreda, 4. 2. ob 19.30 uri ŠPADIER - NEKO ŽIVLJENJE - jugoslovanski. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 30. 1. ob 19. uri PAJČEVINA SMRTI — ameriški, kriminalka. Torek, 3. 2. ob 19. uri NA ZMAJEVI POTI — hongkonški, kung fu. PRIREDITVE 0 PRIREDITVE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Ob 18.00, dom kulture Šoštanj Ob 19.30 knjižnica Titovo Velenje CITRE — kulturni večer Karli Gradišnik, citrar, mladi umetnik samouk iz Logarske doline že od otroštva igra na citre. Predstavil se bo z izborom narodno zabavnih in lastnih skladb. PETEK, 30. januarja Ob 19.00 knjižnica Titovo Velenje MAROKO Svetovna popotnica Ana Seher nam bo približala kraljevska mesta Maroka z diapozitivi, pripovedovanjem in glasbo. Popotovanje se prične v Casablanci in nadaljuje preko starih prestolnic — Fes, Marra-kech, Meknes do današnjega glavnega mesta Rabata. 6. stran ★ njlS CjS ŠPORT, REKREACIJA titovo velenje * 29- januarja 1987 Varnost v urejenih kopališčih Zaradi neurejenih razmer na kopališčih, pa tudi zaradi takšne ali drugačne objestnosti zlasti mladih kopalcev, smo večkrat slišali tudi za tragične posledice. Najbrž je zato zakonodajalec smatral za potrebno, da nekatere stvari uredi oziroma predpiše tudi z zakonom. Na območju SR Slovenije je tako te dni začel veljati zakon o varnosti na urejenih kopališčih. Pri tem je jasno določeno, kaj se sploh šteje kot urejeno kopališče in s tem tudi povedano, da vsak občan, ki tvega in se kopa r neurejenem kopališču, pač tvega, da ga bo doletelo tudi najhujše! Seveda so urejena kopališča le tista za katera dobi oziroma ima upravljalec dovoljenje za obratovanje. Tako kopališče sme namreč začeti obratovati, če in ko so izpolnjeni vsi v tem zakonu predpisani pogoji! Zakon sicer pri tem določa, da pa upravljalci kopališč, ki že obratujejo, morajo pridobiti dovoljenje za obratovanje v enem letu po uveljavitvi zakona, tedaj do 24. 1. 1987. To pa ne pomeni, da v tem času tak upravljalec nima obveznosti, katere določa zakon za zagotovitev varnosti kopalcev! Kot urejena kopališča bomo tako v naši občini verjetno lahko upoštevali vse odprte bazene v Titovem Velenju in Šoštanju ter zaprte bazene v Titovem Velenju in Topolšici, ki verjetno imajo ali bodo imeli pogoje za obratovanje. Močno pa je vprašljivo kopališče ob obali jezera pri restavraciji JEZERO. Pri tem pa je jasno, da bo aa vodnih površinah, namenjenih za kopanje, dovoljeno le kopanje. Zato morajo biti vodne površine, ki bi naj bile namenjene za druge rekreacijske in športne dejavnosti na vodi in v njej, kot so to čolnarjenje, jadranje, potapljanje in podobno, povsem ločene od vodnih površin, namenjenih za kopanje. Ta določila bodo še kako važna tudi za našo slovensko obalo, ko pravzaprav nikjer kopalci niso varni pred divjanjem čolnov, in podobno! Že letos pa bo treba vedeti, da je zakon predpisal tudi visoke denarne kazni in to tako za upravi jalce kopališč kot tudi za kopalce. Vse pa z osnovnim namenom, da se zagotovi red in mir, pa tudi varnost občanov. Tako bo odgovarjal tisti, ki ne bo zagotovil higiensko kakovost vode v takem obsegu, da bo primerna za kopanje, nadalje tisti, ki ne bo imel na kopališčih dovolj usposobljenih reševalcev iz vode, pa tudi tisti, ki ne bo zagotovil takega reda na kopališčih, da bo omogočeno nemoteno in varno kopanje. Še zlasti pa vse velja opozoriti aa strogi predpis, da ni dovoljen vstop v kopališče otrokom do 7 leta starosti brez spremstva staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je otrok zaupan v varstvo! Za vse kopalce pa je izredno pomembno, da se ravnajo po kopališkem redu, ki predpisuje, kako in kaj je dovoljeno in kaj ni dovoljeno delati v kopališču. Tako mora kopalec obvezno upoštevati znake, ki so postavljeni v kopališču, pa tudi odredbe reševalca. Ne sme onesnaževati vode in drugih površin kopališča. Za kršitve so predpisane denarne kazni od 2.000 do 7£00 din. Vsekakor je prav, da si vse to zapomnimo prav vsi in upajmo, da nam ne bo treba kdaj zaradi tega tudi odgovarjati pred sodnikom za prekrške! trib, foto ros Gorenje — podelitev priznanj za športnorekreativne dosežke v letu 1986 Pokal za množičnost Zamrzovalni in hladilni tehniki Za množično sodelovanje na delavskih športnih igrah REK-a so največji pokal dobili delavci Sipaka, 2. mesto Jamska mehanizacija in 3. Klasirnica. Oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju je 23. januarja 1987 priredil slovesno razglasitev rezultatov v množičnem tekmovanju delavcev Gorenja za športni pokal. Prireditev, ki so jo pripravili v jedilnici Gorenja v Titovem Velenju, se je udeležilo okrog 400 delavcev, ki so v letu 1986 sodelovali na najrazličnejših športnorekreativnih akcijah, prireditvah, tekmovanjih in športnih srečanjih. Zaključek športnikov Gorenja pa pomeni tudi novo spodbudo na naprej, saj jim podeljena priznanja pomenijo tudi nove po- bude za športno in rekreativno dejavnost. O organizirani športnorekreativni dejavnosti v Gorenju velja povedati, da zanjo skrbijo ob dveh poklicnih organizatorjih športne rekreacije še številni amaterski organizatorji rekreacije domala v vseh delovnih organizacijah, temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju. Pestra dejavnost je vodena v številnih najetih objektih, ob rednih tedenskih vadbah najrazličnejših športov pa so v letu 1986 priredili številna tekmovanja, srečanja, akcije. Eno izmed največjih je tekmo- Rek Najbolj množično v Sipaku Lanske delavske športne igre REK Franc Leskošek-Luka so njihovi najbolj navdušeni udeleženci in organizatorji sklenili v soboto zvečer, 17. januarja, v Delavskem klubu. O veliki udeležbi na tej prireditvi ni mogoče govoriti, sicer pa zelo množične tudi lanske delavske športne igre REK niso bile. K sodelovanju so pritegnile največ delavcev iz delovne organizacije Sipak, a še ti so zbrali za množičnost sodelovanja na njih samo 473 točk; samo toliko lahko rečemo zato, ker so najboljši s tega vidika predlani — udeleženci iger iz temeljne organizacije RLV Klasirnica — zbrali kar 1143 točk. Največji pokal za množičnost sodelovanja na lanskih igrah so torej dobili udeleženci iger iz Sipaka, nadaljnja dva pa udeleženci iz Jamske mehanizacije in Kla-sirnice. Zlate plakete so dobile vse pr-vouvrščene ekipe v posameznih panogah iger — od teh priznanj kar štiri športniki iz Jamske mehanizacije — srebrne plakete drugouvrščene in bronaste tretje-uvrščene ekipe, diplome pa četrto in petouvrščene ekipe v posameznih panogah iger. Ekipni rezultati lanskih delavskih športnih iger Rudarsko — elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek-Luka: — smučanje, moški: 1. Jamska mehanizacija, 2. TE Šoštanj, 3. ESO — šah: I. Jamska mehanizaci- ja, 2. DSSS RLV, 3. ESO; — ribolov: 1. Izobraževanje, 2. TE Šoštanj, 3. DSSS RLV; — kros: 1. Klasirnica, 2. ESO, 3. Jama Preloge; — mali nogomet — liga: 1. Klasirnica, 2. Priprave, 3. TE Šoštanj ; — mali nogomet — izven lige: 1. Jama Preloge, 2. Izobraževanje, 3. DSSS REK; — plavanje, moški: 1. Jamska mehanizacija, 2. DSSS RLV, 3. Sipak; — rokomet: 1. Jamska mehanizacija, 2. TE Šoštanj, 3. Jamski transport; — streljanje, moški: 1. ESO, 2. TE Šoštanj, 3. Izobraževanje; — vlečenje vrvi: 1. Zračenje, 2. Jamska mehanizacija, 3. Jama Škale; — namizni tesni: 1. Jama Škale, 2. Jamska mehanizacija, 3. TE Šoštanj; — odbojka: 1. Priprave, 2. TE Šoštanj, 3. Sipak; — kegljanje, moški: 1. Izobraževanje, 2. TE Šoštanj, 3. Jama Preloge; — smučanje, ženske: 1. ESO, 2. TE Šoštanj, 3. Sipak — streljanje, ženske: 1. DSSS REK, 2. Kopalnica, 3. Sipak; — Prvih deset po množičnosti: 1. Sipak, 2. Jamska mehanizacija, 3. Klasirnica, 4. Jama Preloge, 5. Jamske gradnje, 6. Zunanja dejavnost, 7. Priprave, 8. Izobraževanje, 9. ESO in 10. DSSS RLV. Draga Lipuš Občinska skupnost za zaposlovanje Objave potreb po delavcih v občini Velenje DELOVNA ORGANIZACIJA ZAVOD ZA URBANIZEM ZAVOD ZA URBANIZEM SIS ZA GOSPODARSTVO DSSS EKO TITOVO VELENJE EKO TITOVO VELENJE EKO TITOVO VELENJE ELKROJ TOZD KONF. - ŠOŠTANJ ZDRAVSTVENI CENTER DSSS ZDRAVSTVENI CENTER DSSS ZDRAVSTVENI CENTER DSSS LJUBLJANSKA BANKA LJUBLJANSKA BANKA ZDRAVSTVENI CENTER TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO' ZAVOD ZA URBANIZEM SIS ZA GOSPODARSTVO DSSS ZDRAVSTVENI CENTER DSSS ZDRAVSTVENI CENTER DSSS ZDRAVSTVENI CENTER DSSS OŠ ANTON AŠKERC EKO TITOVO VELENJE EKO TITOVO VELENJE OBČINA MOZIRJE ŽELEZARNA TOZD KOVINARSTVO LJUBNO ELKROJ TOZD KONFEKCIJA Š. LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, t število delavcev. POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ DČ ROK P OD ŠT. del. — dipl. inž. gradbeništva opravljen — vodenje nalog v Slovenskih strok, izpit Konjicah 4 nč 8 330.000 1 — dipl. inž. arhitekture — snovanje celovitih rešitev 4 nč 8 290.000 1 — strokovna dela za področje rač. in — dipl. inž. računalništva razvoja AOP 3 dč 8 270.000 1 — dipl. inž. org. poslovne — vodenje avtomatske obdelave informatike podatkov 3 nč 15 212.551 1 — dipl. oz. inž. elektroteh. — inženiring prodaje el. investicijske opreme 3 nč 15 183.672 1 — strojni ali el. inž. — standardiziranje in tipiziranje 3 nč 15 183.672 2 — ing. tekstilne konfekcije ali konfek. tehnik — vodenje proizvodnje 3 nč 8 220.000 1 — kadrovik — kadrovik X nč 8 205.000 1 — kadrovik — opravila za družbeni stan. X nč 8 205.000 1 — ekonomist — koordinator pos. finančne službe X nč 8 230.000 1 — ekonomist — vodenje oddelka za posle z občani 5 nč 8 310.000 1 — višji upravni delavec — tajnik organov samoupravljanja 3 nč 8 210.000 1 — višji rentgenski tehnik — višji rentgenski tehnik X nč 8 230.000 1 — obdelava pri projektiranju na — gradbeni tehnik nalogah v SI. Konjicah 2 nč 8 170.000 1 — ekonomski tehnik — obračun stanarin in najemnin 3 nč 8 160.000 1 — ekonomski tehnik — materialni knjigovodja X dč 8 170.000 1 — ekonomski tehnik — fakturist X dč 8 170.000 1 — ekonomski tehnik — obračun OD X nč 8 176.000 1 .— kuhar — kuhar X nč 8 120.000 1 — spec. stroj, vzdrž. vozil in energ. — strojni ključavničar strojev 3 nč 15 143.626 1 — zidar — izvajanje enostavnih gradb. del 1 nč 8 88.178 1 — knjigovodja stroškov in — ekonomski tehnik operater na knjižnem stroju 10 m nč 30 150.000 1 — voznik tovornjaka — voznik tovornega avtomobila 1 nč 30 220.000 1 Č = nedoločen čas, DČ — določen čas, ROK P = rok prijave, OD - osebni dohodek, ŠT. DEL. = vanje za pokal Gorenja v 23 zvrsteh za moške in ženske ekipe tozdov in delovnih skupnostih. Lani je v tem popularnem tekmovanju sodelovalo skupno 1915 moških in 635 žensk iz delovnih organizacij Gorenje Gospodinjski aparati. Notranja oprema, Commerce, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati, Servis, Elektronika Široka potrošnja, delovnih skupnosti Splošni posli, Interna banka, Raziskave in razvoj, Informatika in organizacija, DSSS SOZD, sodelujejo pa tudi štipendisti in upokojenci Gorenja. Pokal Gorenja za leto 1986 je osvojila temeljna organizacija Zamrzovalna in hladilna tehnika s 7772 točkami, sledijo ekipe RKS s 6188, Procesna oprema s 4944, Galvana 3689, Commerce 2609, PPT 1914, DSSP in Štedilniki 1508, Servis 1151, Notranja oprema 549, EŠP 338, Sektor kakovosti 236, PO Ptuj 176 itd. V posebni razvrstitvi ženskih ekip so zmagale delavke tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika z 2876 točkami, sledijo: Commerce 1728, Galvana 1444, Štedilniki 432, Procesna oprema 372, PPT 362, DSSP 317, RKS 286, Servis 276, Štipendistke 40, EŠP 25 itd. V moški uvrstitvi so zmagali člani ekipe RKS, ki so jo sestavljali delavci delovne skupnosti skupnih služb Gorenje Gospodinjski aparati in drugih delovnih skupnosti, dosegli pa so kar 5655 točk. Sledijo ekipe ZHT 4773, PO 3462, Galvana 2028, PPT 1412, DSSP 971, Štedilniki 969, Servis 775, Commerce 751, Notranja oprema 541, PO Ptuj 176, EŠP 116, DSSS GA 72 itd. Delavci tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika so bili najboljši v streljanju z zračno puško, kegljanju, malem nogometu, ribolovu, mini odbojki B, vlečenju vrvi in odbojki B, ženske tega tozda pa v kegljanju, mini odbojki B, krosu, balinanju, metanju pikada, ribolovu na veliko ribo in atletiki. Moške ekipe RKS so osvojile pokale v veleslalomu, badmintonu, namiznoteniški ligi, mini odbojki A, šahu, balinanju, pikadu, odbojki C in atletiki. Delavci Gorenja Procesna oprema so osvojili prva mesta v plavanju, smučarskem teku, sankanju, odbojki A, rokometu A in krosu. Moška ekipa Galvane je osvojila pokal v rokometu B, ženske pa so bile prve v odbojki B, badmintonu, mini odbojki A in C ter šahu. Ženska vrsta Gorenja Commerce je prejela odličja za smučarski tek, sankanje, vlečenje vrvi, rokomet A, streljanje ter plavanje. Kar 3 odličja je prejela delovna skupnost Splošni posli, moški so postali zmagovalci v mini odbojki ter rokometu, obakrat C skupina, ženske pa so postale zmagovalke veleslaloma. Po eno izmed priznanj pa sta prejela še večja tozda, ženska vrsta Štedilniki za odbojko A in Pralno pomivalna tehnika za zmago v namiznoteniški ligi. Podelili so tudi priznanja za ligaška tekmovanja. V nogometni ligi je v A skupini zmagala ekipa Gorenje Commerce, v B ligi pa Gorenje Servis. V ženski košarkarski ligi je zmagala ekipa Commerce, v moški pa RKS. V tekmovanju za pokal v namiznem tenisu sta bila najboljša posameznika Marja Perše in Marjan Zadravec, v šahu pa Gregor Rupnik. Vsako leto podelijo tudi posebna priznanja ameterskim organizatorjem športne rekreacije. Letos so priznanja prejeli Zvone Planko (Iskra Delta), Tatjana Pocajt (za vodenje aerobike), Branko Blagotinšek (za vodenje košarke), Robert Omladič (tozd Pralno pomivalna tehnika), Boris Tomažič (Galvana), Dragan Stevanovič (Procesna oprema), Slavko Napotnik (vodnik planinske sekcije) in Oto Šmid (za dolgoletno sojenje malega nogometa). Tudi v tozdih vodijo podatke o aktivnostih svojih delavcev ter jim ob koncu leta podelijo priznanja po posebnem točkovanju. Tako so letos prvič podelili priznanja v tozdu Hladilna in zamrzovalna tehnika. Najboljši v treh starostnih skupinah so bili pri ženskah Marja Perše, Isma Softič in Doroteja Jakop, pri moških pa Milo-rad Prostran, Martin Lah in Gabrijel Založnik. V delovni skupnosti Splošni posli so letos že drugič podelili podobna priznanja, prejeli pa so jih Milena Pavlovič, Zora Valenčak, Milka Šinkovec, Ivan Jakop, Vlado Vaj-dič in Hinko Jerčič. V tozdu Galvana sta bila lani najuspešnejša Zalika Grudnik in Iztok Vivod. Tudi kolesarska sekcija pripravlja priznanja za tiste, ki prevozijo največ kilometrov. Seveda pa so lani kolesarji Gorenja bili še posebej uspešni, saj so prevozili skoraj 1500 km dolgo jugoslovansko kolesarsko transverzalo v osmih dneh. Dodati pa je treba še kilometre pomembnejših kolesarskih maratonov po Sloveniji in številne izlete s kolesom po domovini. Aktivnosti pa je bilo še več. Planinska sekcija je organizirala sedem izletov s 350 udeleženci. Tekaška sekcija ima redne vadbe dvakrat tedensko, vsak teden tek v Topolšico, lani pa se je 41 članov te sekcije udeležilo številnih tekmovanj v množičnih tekih tako doma kot tudi v tujini. Trije člani so celo premagali 100 dolg super tek v Varaždinu, posamezniki pa so se odlikovali še na odprtem prvenstvu Slovenije v malem maratonu ter na silve-strskem teku v Varaždinu. Poleg organiziranih številnih tečajev smučanja, smučarskega teka, plavanja, tenisa imajo v Gorenju tudi srečanja delavcev tozdov, delovnih organizacij, lani pa prvič tudi športnikov celotnega sozda Gorenje. Najboljši športniki pa so sodelovali na srečanju emajlircev Jugoslavije in v Šibeniku osvojili skupno prvo mesto. Posebno skrb namenjajo tudi vzgoji amaterskih organizatorjev športne rekreacije in jim omogočajo šolanje na seminarjih Fakultete za telesno kulturo Ljubljana. Nenazadnje pa je treba omeniti še organiziranje telovadbe med delom, ki jo v posameznih delovnih okoljih skušajo vpeljati v organiziranih mi-kropavzah. Sem sodijo tudi že uspešno vpeljani preventivno-rekreativni dopusti v zdraviliščih za delavce, ki delajo na delih v težjih pogojih. Počasi, pa vztrajno si utira pot športna rekreacija v vsa okolja v Gorenju. Nedavno podeljena priznanja res pomenijo nadaljnjo spodbudo, hkrati pa tudi nov izziv za množično gibanje na področju, ki pridobiva vse večji pomen. Hinko Jerčič Franc Krajnc, vodja tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika, je izročil pokal enemu izmed najprizadevnejših športnikov v Gorenju — Martinu Lahu, ki je med drugimi aktivnostmi lani uspešno premagal tudi 100 km dolg super tek. Priznanje so prejeli tudi prizadevni kolesarji Gorenja. 29. januarja 1987 > * titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas*stran^7 mali oglasi GOLF DISEL, letnik 1979 prodam. Prodam tudi 4 gume 900 x 20. Ver-dev, Šalek 16 a, Titovo Velenje. Telefon 856-785. PRODAM VEC SORT TRSNIH SADIK. T. F. 063-884-193. PRODAM DIATONlCNO HARMONIKO HEAD in kombiniran hladilnik z omaro. Jagrič, Kajuhova 2, Titovo Velenje, telefon 858-715. IŠČEM ŽENSKO za postrežbo dvema ostarelima osebama, s službo samo popoldan. Nudimo stanovanje, hrano in plačo. Leopold Grobelnik, Bračičeva 5, Titovo Velenje. DOBRO OHRANJEN OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1982, zelo . ugodno prodam. Telefon 855-837, popoldne. PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA 101 GTL, letnik 1986, 2 vrata in Zastava 101 confort, letnik 1979. Telefon 853-042, popoldan. modna konfekcija Mozirje SEZONSKO ZNIŽANJE DO 40% v industrijskih prodajalnah v Šoštanju in Nazarjih od 26. januarja dalje Izkoristite ugoden nakupi GOSTIŠČE OBIRC SPREJME KU- I HARICO v delovno razmerje za ne- | določen čas. Pričetek zaposlitve 1 bruarja. fe- ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice Cecilije Jerič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje in vence ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Fijavžu za nesebično pomoč, govornikom, pevskemu zboru in duhovniku za opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Tiho in mirno je živela in se v 85 letu poslovila naša draga mama, stara mama in prababica Marija Klančnik iz Plešivca Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. primariju Fijavžu, sestrični Mariji, govornikoma in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: sinova in hčerke z družinami. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta, moža Franca Kvartiča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja govornikoma, duhovniku za opravljen obred. Zvezi borcev. Žalujoči: žena Marija in otroci z družinami Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano grob preran. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega sina Saša Kosa se toplo zahvaljujemo za neprecenljivo pomoč sorodnikom, zelo dobrim prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam ustno izrekli sožalje, pokojnemu sinku darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem DO ESO, Gorenje DO Commerce, Osnovni šoli Antona Aškerca, zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Titovo Velenje in bolnišnice Celje. Iskrena hvala govorniku Krajevne skupnosti Levi breg, godbi, pevskemu zboru, govornici — učenki osnovne šole A. Aškerca in g. duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: mama in ati PRODAM OSEBNI AVTO R-4. Telefon 857-354. PRODAM NOVO VSELJIVO HIŠO, lahko zamenjava za stanovanje. Splitska ulica 29. Titovo Velenje. PRODAM TOVORNI AVTO TAM-75, T—S, podaljšana kabina in kiper, podaljšana karoserija. Nusret Donlič, Tekavčeva 11, Šoštanj. ELEKTROMOTOR ENOFAZEN, NOV, BREZHIBEN 2 KS, 1430 obratov, prodam 20% ceneje. Prav tako garažna vrata širine 220 cm zunanje mere. Tone Tajnšek, Arnače 22 C, Šentilj, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM REGAL, tro-sed, dva fotelja in črnobeli TV. Dor-do Sančanin, Koroška 8 C, Titovo Velenje. PRODAM NOV SMUČARKSI KOMBINEZON št. 56. Telefon 854-831 dopoldan. PRODAM POLAVTOMAT HEMPL, primeren za struženje pohištvenih ročajev. Telefon 882-424, od 17. ure dalje. Ogled možen v soboto in nedeljo. Stanko Pocajt, Cesta talcev 17, Šoštanj NEMŠKE OVČERJE, MLADICE Z RODOVNIKOM, odličnih staršev, prodam. Purnat, Gornji grad. Telefon 842-119. PRODAM TROSED - RAZTEGLJIV V POSTELJO - IN DVA FOTELJA, ter fotopečico 1120 W na dve plošči 50 x 60 cm. Telefon 856-329. PRODAM NEMŠKE BARVNE TV IGRE (blac point) s tremi kastami. Informacije od 14. do 17. ure po telefonu 853-856. PRODAM REGAL, STAR 1 leto. Šemsida Žrt, Kardeljev trg 2/1 nadstropje, Titovo Velenje. PRODAM CRNOBEL TV GORENJE. Telefon 857-285. UGODNO PRODAM CASSETTE RECORDER TSR-950, moč 2x2 CW. Roman Fajfer, Foitova 10, Titovo Velenje. Ogled možen vsak dan od 11. do 14. ure. OBNOVLJEN PRALNI STROJ (motor, gumi cevi), Gorenje PS 664 BIO S, prodam za 9 SM. T. Rahten, Levstikova 4 (pri stadionu), Titovo Velenje. Ogled po 15. uri. PRODAM ZVOČNIKE FISHER SME 180 za 8 SM. Atelšek, Kardeljev trg 7, Titovo Velenje. POCENI PRODAM ŠTEDILNIK IN HLADILNIK. Telefon 854-618. PRODAM KUHINJSKE ELEMENTE, jedilni kot in plinski štedilnik Ke-kec. Cena 26 SM, ter nov električni štedilnik za 7 SM, harmoniko Hohner 120 basno (40 SM) ter novo plinsko peč za polovično ceno. Telefon 857-682. PRODAM OTROŠKO SOBO. Telefon 853-694. ŠTIRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE, 85 m2, centralna, telefon v središču Titovega Velenja ugodno prodam. Telefon 063-858-858, zvečer. PRODAM ŠOTOR BRAKO IN TRI KOMADE PLAŠCEV ZA PRIKOLICO. Telefon 063-854-250. dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 31. januarja in 1. februarja — dr. Viktorija Meh, Veljka Vlahoviča 49, Titovo Velenje; od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti doma. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 30. januarja do 6. februarja — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22 e, Titovo Velenje, telefon 857-223. EKC ELEKTROKOVINARSKA OPREMA TITOVO VELENJE Kadrovska služba Po sklepih komisij za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge: v DSSS: 1. Usmerjanje inventivne dejavnosti (PONOVNI RAZPIS) — 1 delavec Pogoji: — inženir (elektro, strojni, organizacije dela) — znanje nemščine ali angleščine — 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Z. Vodenje plansko analitske službe (PONOVNI RAZPIS) — 1 delavec Pogoji: — diplomiran ekonomist — dve leti delovnih izkušenj na področju planiranja 3. Vodenje avtomatske obdelave podatkov — 1 delavec Pogoji: — dipl. inženir organizacije, poslovne informatike ali druge ustrezne smeri — funkcionalna znanja s področja AOP — 3 leta delovnih izkušenj na področju AOP 4. Standardizirale in tipiziranje (PONOVNI RAZPIS) - 2 delavca Pogoji: — strojni ali elektro inženir — seminar iz standardizacije — 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih » V TOZD Komerciala Promet: 1. Inženiring prodaja elektroinvesticijske opreme — 1 delavec Pogoji: — inženir oz. dipl. ing. elektrotehnike — vozniški izpit B kategorije — pasivno znanje angleščine ali nemščine — 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah V TOZD Vzdrževanje: 1. Specialno strojno vzdrževanje vozil in energetskih strojev Pogoji: — strojni ključavničar — 3 leta delovnih izkušenj Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: EKO Titovo Velenje, Kadrovsko-socialna služba, Štrbenkova 10, Titovo Velenje. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Kandidati bodo sprejeli pismeni odgovor v 30 dneh od dneva poteka razpisa. DO40°/d . do31.1. nama ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete Pepce Podbregar se iskreno zahvaljujemo osebju Doma za varstvo odraslih v Titovem Velenju za vso skrb in nego v njenem trpljenju. Prisrčna hvala tovarišici Cveti za tople besede ob zadnjem slovesu, pevcem in vsem sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih s toplo besedo tolažbe izrekli sožalje in darovali cvetje. VSI NJENI Č/T NIČE Zanimanje je bilo izredno Po programu počitniških dejavnosti je na bazenu v Titovem Velenju vse od 19. pa še bo do 30. januarja potekal tudi tečaj plavanja, ki ga je pripravila Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje skupaj z Plavalnim klubom. »Vanj smo vključili predvsem tiste, ki že znajo plavati, čeprav nismo zavrnili nobenega, ki plava slabše ali pa sploh ne. Te skušamo naučiti. Obisk je zelo dober. Prihaja približno 50 do 80 učencev. Vsak dan jih je več,« je dejal Jože Prislan. Tečaj poteka pod nadzorom plavalnih strokovnjakov, vedno sta prisotna vsaj dva. Mlade naučijo osnovnih veščin plavanja, dihanja, potapljanja v vodi. »Učimo pa jih tudi kulturnega obnašanja v teh javnih objektih, pristopa v vodo, načina prehranjevanja in tako naprej. Želimo si namreč, da bi ti otroci, ki prihajajo, dobili tukaj še kaj več. Ne samo plavalne veščine.« Ne prihajajo pa isti učenci vsak dan. Vedno je kdo povsem Učili so se smučati Živahno je bilo na vseh bližnjih in daljnih hribih in hribčkih. V Šaleku je pod okriljem Smučarskega kluba in Zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje potekal začetni tečaj smučanja, v Zavodnjah nadaljevalni tečaj smučanja in tekmovalna šola, na Perglovem hribu prosto smučanje pod okriljem ZTKO-ja in Društva prijateljev mladine, rekreativno smučanje v Šaleku... »Super« je bilo tudi v Vinski gori, kjer je za smučanje poskrbel domači TVD Partizan in še in še bi lahko naštevali. Posnetek s smučišča v Šaleku. Čez šestdeset otrok od 1. do 8. razreda osnovnih šol se je udeležilo začetnega tečaja smučanja. na novo. »Menim, da bi moralo biti v Titovem Velenju takšnih akcij veliko več, saj imamo v občini ogromno objektov, ki delajo z izgubo in so problem družbe, namesto da bi jih bolj koristili mladi oziroma na sploh občani, saj so vendar njim namenjeni. Ob tem se sprašujem tudi, zakaj se osnovne šole ne odločajo za blok ure pri telesni vzgoji in ne prihajajo na bazen, saj bi s tem lahko v veliki meri odpravili plavalno nepismenost že v osnovni šoli,« je še dejal Jože Prislan. Nismo si mogli kaj, da ne bi nekaj obiskovalcev nadaljevalnega tečaja plavanja tudi povprašali, kako jim je všeč, kaj delajo, se jim zdi zanimivo . .. Vesna Razgoršek, ki obiskuje 7. razred osnovne šole Gustava Šiliha, je dejala, da bo počitnice izkoristila za plavanje in smučanje. »V dveh dneh sem se marsikaj naučila, čeprav sem znala dobro plavati že prej. Naučila sem se recimo skakati v vodo. Prijetno je tukaj.« Snežana Sterlec iz osnovne šo- le XIV. divizije je povedala, da je na bazenu prvič, da je skupaj z bratom in da bi se rada naučila še bolje plavati. Gregor Ravnik iz 5. razreda šole Gustav Šilih je za plavanje zvedel od soseda. »Najprej nas je tovariš preizkusil kako znamo plavati, potem smo delali vaje, plavali kravi, prsno, hrbtno in delfin. Super je tukaj. Drug teden grem pa še v zimsko rokometno šolo v Rdečo dvorano in počitnic bo konec.« (mpk, vos) Takšnih ali podobnih padcev je bilo veliko, obilo pa tudi smeha in zabave V Smartnem ob Paki so sankali Ljubija pri Mozirju Sami so zgradili skakalnico Zanimanja za smučarske skoke pri nas zagotovo nikoli ni manjkalo, po letošnjih že kar blestečih uspehih naših skakalcev pa je seveda še naraslo. Ne glede na zadnje dosežke pa so se mladi in malo manj mladi v Ljubiji pri Mozirju že jeseni odločili za izgradnjo skakalnice. Rečeno-storjeno. Mirko Rak in Franjo Štajner sta jim dovolila manjši posek v gozdu, dela je vodil Jože Goličnik in 30-metrska skakalnica je bila pravočasno nared. Odveč je posebej poudarjati, da so vse opravili s svojimi sredstvi in prostovoljnim delom, seveda pa jih čaka še precej naporov, saj morajo predvsem urediti iztek, da bo skakanje bolj varno. Že v nedeljo so pripravili prvo tekmovanje, pravzaprav troboj med Lokami, Brezjem in Ljubijo. Vrstni red sploh ni pomemben, če upoštevamo, da se je ob skakalnici zbralo precej domačinov, ki so ob zanimivih skokih in vročem okrepčilu preživeli prijetno nedeljsko popoldne. To pa je največ vredno. Podpis: Veseli in zadovoljni skakalci in zmagovalci, slednji io seveda vsi Tudi tretje tradicionalno trim sankanje oziroma tekmovanje so člani osnovne organizacije ZSMS iz Šmart-nega ob Paki uspešno »spravili« pod streho. Na startu dokaj zahtevne proge se je zbralo okrog 50 tekmovalcev, ob progi pa jih je navdušeno spodbujalo, še bolje se zabavalo tudi približno 200 krajanov. Za prijetno razpoloženje je ob vsem tem poskrbelo še lepo vreme. Najprej so se spustili po progi pionirji do 6. razreda. 2e drugič zapored je zmagala Betka Part pred Tadejem Kolencom in Dejanom Vodovnikom, ki je bil tudi najmlajši udeleženec trim sankanja. Pri ženskah je med 12 tekmovalkami najhitreje prisankala v ciljno ravnino Jožica Vodovnik, druga je bila Nataša Kopušar, tretja pa Lili Steblovnik. Pri mladincih je preteklo nedeljo slavil Robi Kumer pred Tončijem Medvedom in Marjanom Crnacom. Zelo zanimive, predvsem pa zabavne pa so bile vožnje po vijugasti in na nekaterih delih poledeneli progi pri članih, kjer je bila udeležba tudi najmnožičnejša. Lep pokal zveze telesnokulturnih organizacij je že drugič prejel Tini Kolenc, ki je le za nekaj sekund hiteje prevozil progo kot drugouvrščeni Marjan Kolenc, tretji pa je bil Viktor Parfant. Naj povemo, da so zmagovalci dobili lepe pokale, ostali priznanja in praktične nagrade, najmlajši udeleženec pa je za nagrado dobil tudi nove sani. Nadaljevalnega tečaja plavanja se je vsak dan udeležilo več učencev. Odklonili pa niso nikogar. Tudi tistega ne, ki plavati ni znal. Poskušali so ga naučiti. Šentiljski otroci so navdušeni Počitnice. Počitnice. Kako kratke so, verjetno razmišljate danes, ko je pred vami, dragi šolarji, samo še nekaj prostih dni. Ampak, če ste hoteli, ste se jih lahko naužili do mile volje. Šentiljski otroci so se jih. Sami smo se o tem prepričali. Obiskali smo jih pred tednom dni. Na tekaških smučeh, pa gor in dol. Pa ne mi, ampak oni. Tu in tam je kdo skočil po skodelico toplega čaja, ki ga je pravkar skuhala Majda Šuk, predsednica društva prijateljev mladine Šentilj, ali po piškot, pa spet gor in dol. Ves prejšnji teden so bili z njimi Majda Šuk, Slavka Kolmanič in vaditelj Branko Ocepek, ki je tečaj vodil brezplačno, obenem pa je tudi popravljal in montiral vezi. Prav veselo jih je bilo gledati kako so se trudili. »Društvo prijateljev mladine Šentilj in Komisija za šport in rekreacijo pri krajevni skupnosti Šentilj sta na pobudo tovariša Rada Pungartnika iz Titovega Velenja, organizirala šolo tekov na smučeh. Udeležujejo se ga predšolski in šolski otroci, pa tudi srednješolci iz vseh zaselkov Šentilja,« nam je povedala Majda Šuk. Da otroci prihajajo radi, pa smo imeli priložnost videti sami. Tisti dan jih je prišlo sedemindvajset, približno toliko pa jih je bilo tudi prejšnje dni. V enem tednu so se veliko naučili. Ob koncu, v petek, pa pripravili, kot se spodobi tudi pravo tekmovanje. Šentiljčani se navdušujejo nad tekom na smučeh. Ne samo najmlajši, tudi tisti iz starejše generacije. In če bi tudi zanje pripravili kakšen podoben tečaj, ki bi se ga lahko udeležili tudi ljubitelji tekov na smučeh iz cele občine, bi bil verjetno zelo dobro obiskan. Treba bi bilo le najti koga, ki bi ga organiziral. Tudi ta tečaj bi bil pripravljen voditi Branko Ocepek. Tako je potekala prejšnji teden šola smučarskih tekov pod okriljem prizadevnega šentiljske-ga društva prijateljev mladine in komisije za šport in rekreacijo v krajevni skupnosti. Ta teden pa se na takšne terene v Šentilj vozijo učenci iz Titovega Velenja. »Naši otroci pa se bodo lahko vozili na bazen v Titovo Velenje,« je ob koncu obiska pri njih dejala Slavka Kolmanič. (mkp, vos) Gor in dol, pa čaj...