Št. 116. V Gorici, v sredo'dne]" 12 novembra 1902. Tečaj XXXIt Izhaja trikrat na teden t gostih Udanjili, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutrnuje iz« danje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leluvred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. f»6() pol leta.....• . . 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta ... . .": . 3 , "40 . , , 1-7W * Posamične Številke stanejo 10 vin. Od 23. julija 1901. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki uUci' * štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSček vsai dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. uro. Na naročila brez doposlan* naročnino W oVa»Un°'poal.file. se računijo po pefit-vrstak So tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr, vrsta,— Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo-, voraast. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrie. Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi It 7 v Gorioi v I. nadatr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od S. do 5. popoldne; ob aedeljab in praznikih od 9. do 1.2. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici SLU. Naročnina In oglase-je plačati loco Gorica. Dopisi naj ae pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druga reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le iioravniStvu. _____ »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sočo* vsak petek in stane vse leto 3 K 30 h ali gld. 1-60. »Soča* in »Primorec* se prodajata v Oorioi v to-bakarni Sohvarz v Šolski ulici *u Jellersitz v Nunski nlioi; — v Tretn v tobakarni Lavrenoič na trgu della Casarma in Pipan v nlioi Ponte della Fabbra, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v .rorici. »Gor. Tiskarna« A. GabrSSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Klerikalne spletkarije. Eno prednost treba vsekakor dati klerikalni stranki, namreč: da je neumorna v izmišljanju vedno novih Bpetkarij, novih hujskanj, s katerimi hočejo motiti vodo, v kateri naj bi potem ona mastno ribarila. Pozoren opazovalec našega razkola od 1. 1899. dalje je imel že cesto priliko, da je občudoval rafiniranost klerikalcev v nečednem boju proti na-rocino-napredni stranki. Sprva niso niti hoteli priznati, da je taka stranka na Goriškem, — in ko tega vendarle niso več mogli tajiti, da bi se krave ne smejale njihovi neumnosti, so pa začeli s potrojeno brezobraznostjo boj proti — stebrom naše stranke. Pričela je doba najpodlejšega vseh bojev, ki ni še končana. Naravno je, da se mora tak boj pristuditi vsakemu poštenjaku, pa bodi kateregakoli politiškega naziranja. Mi sami smo že cesto naglašaii, kako se nam gabi način boja, ki nam je bil vsiljen. — Umevno, da se je prigabil tak boj tudi drugim rojakom. Vzlic vsemu gnusu, Id ga imamo do t a k o g a boja, pa ni niti nam niti drugim naSim pristašem padlo ni od daleč v glavo, da bi vrgli puško v koruzo ter prepustili kavčem prosto polje. Edino tako bi bilo konec tudi vsemu boju; klerikalci bi neomejeno zagospo-darili, vsak odpor bi bil nemogoč ali že v kalu zadušen z brutalno brezobzirnostjo. Po takih lepih časih se toži našim ljubeznivim kavčem. To je alfa in ornega njihovega stremljenja. Za tako gospod-stvo bi bili pripravljeni v osebnih in tudi verskih zadevah na največje koncesije. Ker jim j§ toliko do tega neomejenega gospodstva nad vsem narodom, zato se tudi trudijo z neumorno stanovitnostjo, da bi slabili moč narodno-napredne stranke. Med drugimi sred- stvi, ki naj bi pomagala, je tudi... hinavsko obsojanje razpora, govoričenje o slogi, in če ta ni mogoča... pa združenje vseh »pošteno mislečih", ki bi stali nekako v sredi med obema strankama itd. Posebno zadnji čas — kakor smo dobro poučeni — se je skušala raztrositi misel o takih „pol tič pol miš" po-litikarstvih, in sicer od ljudij, ki so odločni klerikalci; misel je jako ugajala takim ljudem, ki niso klerikalci po svojem prepričanju, pa so vendar tej nazadnjaški stranki najudanejši sluge, — zato bi niti eden resnično ne zapustil dosedanjih gospodarjev njihove duše. Kaj torej hočejo doseči ? — Reč je jasna; v napredne vrste ho- j če j o zanesti razdor. — Deklama* cijo o ostudnosti domačega prepira in | o načinu bojevanja naj bi so oprijele vsaj jednega dola rojakov, ki so šli doslej vedno z napredno stranko, zlasti takih, ki s klerikalci no morejo iti na nikak način, pa bi iz umevnih razlogov radi plavali nad vodo smrdljive nevtralnosti. Tudi takih ljudij je povsod, torej pri nas tudi. — Je pa tudi takih, ki se kar boje" narodno-napredne stranke (zlasti mod raznimi c. kr. je več takih!), ali tudi med kavče iti jih je v dno duše sram ali gojim upira ves njihov „jaz". Taki so posebno glasni, ko treba —- „obsojati" ter izlivati na srečne sorojake povodenj politiške modrosti. Klerikalni spletkarji torej računajo tako: Klerikalna stranka ne zgubi ničesar, niti jeden pristaš jej ne postane nezvest, — edino med naprednjaki za-sejemo kali razdora. Torej pogumno naprej! Da ne bo nesporazumljenj, določimo takoj svoje stališče: Narodno-napredna stranka ima pred seboj jasen program, ki je tako lep, da mu niti klerikalci ne znajo oporekati. Od tega programa ne odsto-, pimo niti za las. — Kdor je pripravljen odstopiti, ni več naprednjak. O programu stranke torej niti besede dalje ( Vse drugo pa je, kar se tičo — taktiškega nastopanja v borbi za načela v programu stranke. O načinu dela in boja je mogoče v stranki sami najrazličnejše mnenje. Zakaj pa no? Saj je tako tudi pri kavčih, — ali ko treba na zunaj udariti, takrat so vsi jedini, čeprav jih morda večina ne odobrava poti, katero je stranka nastopila. Tako jedinost vidimo vsak dan! Zato bodo zaman najnovejše spletkarije kavcev, kajti med resuičimi naprednjaki ne dobe gimpoljcev, ki pojdejo na tako bedaste Hmanice... Ako pa kdo pojde, svobodna mu pot, stranka ž njim gotovo nič ne zgubi. — In ako kdorkoli meni, da pozna kako boljšo pot, po kateri pridemo prej do zmage nad klerikalno hidro in brez slehernih neljubih prizorov v medsebojnem boju, toga pa prosimo, noj nikar no odlaša in noj kar razloži svoje načrte. Mi poj-demo navdušeni za njim. Na razpolago bo imel dva razširjena politiška lista -torej orožje, ki mu jo neobhodno potrebno. Najbrže smo skazali klerikalnim intrigam preveč pozornosti s tem člankom, toda škodovalo ne bo, ako smo na jasnem tudi v tem pogledu. In s tem dovolj! DOPISI. Iz Prage. — Prišli smo v veliko mesto s Čistim navdušenjem, pripravit se temeljito za svoj življenski pokli;. Prišli smo v Prago, v to ponosno prestolieo češkega naroda, da se obogatimo z njegovimi kulturnimi sadovi. Mi Slovenci smo dozdaj ogromno kulturno silo češkega naroda bolj čutili, bolj vanjo verovali, nego izpoznavali od blizu ter črpali iz nje moči za lastno narodno delo. Naša slovenska vzajemnost je bila dozdaj preveč akademična. Obrat na boljš* je opaziti šele v najnovejšem času, ko je pričela slovenska mladina dohajati v zlato Prago. In vendar vlada med slovenskim dijaltvom le vse premalo zanimanja za idejo, okoristiti so z napredkom najkulturnejšega slovanskega naroda. To pa je velika škoda za dijake in za slovenski narod posebej. Krivi so temu deloma različni predsodki, deloma nejasnost stvari same, namreč, koliko važnosti bi postalo lahko za slovenskega dijaka življenje v Pragi, in pa — gmotno vprašanje. Posebno to poslednje zlo bi zasluzilo večje, pozornosti in baš temu so namenjene te vrstice. Velika večina slovenskih abihnijentov se vpraša pri izbiranju vseučilišča; »Kako se preživim P* Konec koncev pa je: na.Du-naju in v Gradcu so občeznana, stara podporna društva, tam lahko upam, da dobim kako ustanovo, in če le ne bom izhajal, si lahko kaj prislužim s poučevanjem «— v Pragi pa vsega tega ni. Zaključek takih premišljevanj je, da študira vso m Dunaju in v Gradcu, da tam nadaljuje že v srednjih šolah začelo nemško'vzgojo. To resnico so izprevideli požrtvovalni praški Slovenci in ustanovili so s pomočjo nekaterih za slovensko dijaštvo se sanima-jočih Čehov .podporno društvo za slov.Jvi-sokošolce v Pragi*. V prosincu t. 1. je začelo to društvo delovali, in kako potrebno je bilo, priča dejstvo, da je izdalo v tako kratki dobi nad 1000 K podpore. Najbolj pa čutijo potrebo tega društva ravno pražki vseučiliščniki, katerim se ob priliki podelitve skromnih podpor namigava, da se je bati, da društvo — preneha s svojim plemenitim delovanjem. Slovensko razumništvo ne privoli v tol Pokaži svojo požrtovalnost tudi napram pražkim slovenskim vseučiliščnikora! Za slovensko društvo »Ilirija* v Pragi: Odbor. Dodatek: Blagotni prispevki naj se blagovolijo pošiljati na blagajnika , Podpor, dr. za slov. visokošolce v Pragi" pod naslovom: g. dr. J. Ettel z Hvozdcmilu, advokat, Praga (Vinohradv) Palackeho tf. 8. Cerkno, dne 9. novembra. (Volilni imenik. — Volitve.) Danes 9. t. m. je zadnji dan za pregledovanje volilnega imenika. 4 tedne je bil razpoIožen">bčinstvu na — 27 - ! Zgodovinski roman v štirih delih. Poteki spisal H. Sienkiefficz. — Posl. Podravskt. (Dalje.) Toda ker ni bival stalno v Bogdancu, se ni brigal za hišo, in Matija, ki je časih sanjaril o tem, da najde, kadar se vrne, Bogdanec zavarovan z nasipom, je našel vse tako, kakor je bilo takrat, ko je odšel, samo s tem razločkom, da se je strop nekoliko skrivil, zidovje pa se je ponižalo, nekoliko pa se ga je bilo podrlo ter propalo v zemljo. V dvoru se je nahajala velika veža, potom dve veliki sobani s čumnato in kuhinjo. V sobah so bila okna prevlečena s svinjskimi mehurji, na sredi vsake sobo se je nahajalo na tleh ognjišče iz potlačene gline, s katerega se je dvigal dim in prodiral skozi špranje v stropu. Ta strop je bil popolnoma črn ter je služil v boljših časih za prekajevalnico, kjer so visele na tramovih ob stropu svinjske gnjati, plečeta medvedov in zubrov, hrbtišča volov, meso jelenov in srn ter celi drogovi klobas. Sedaj so seveda bili žrebeljčki, v ta namen v tramove zabiti, prazni, isto tako prazne so bile tudi police, narejene ob stenah, na katerih so se po drugih dvorih najiajale kositrene in glinaste sklede. Le spodnje obzidje ni bilo povsem golo, ker je bil Zbišek zapovedal svojim ljudem, naj obesijo na nje oklepe, čelade, kratke in dolge meče, potem loke, pu-Šice, sulice, vitežka kopja in končno ščite, sekire in konjska pogrinjala. Orožje je bilo črno od dima ter se je moralo snažiti vsaki hip, zato pa je bilo neprestano pri rokah in črvi niso nikdar glodali držajev kopij, lokov in sekir. Vse dragocenejše stvari pa je dal Matija zanesti v čumnato, v kateri je spal. V prednjih sobah so bile polfg oken velike mize, narejene iz hrastovih desek, kakor tudi klopi, na katerih so gospodarji ob enem s služabniki prisedali k mizi. Ljudem, ki po dolgi vojni niso bili privajeni na razkošje, ni bilo treba mnogo ugodnosti; toda v Bogdancu je manjkalo moke, kruha in raznih drugih do mačih potrebščin. Kmetje so sicer prinesli, kar so mogli, in Matija so ni zmotil, ko je računal na to, da mu pomagajo; zlasti se ni varal, ker je zaupal v pomoč Ziha iz Zgorelice. Drugega dne* po svojem prihodu je sedel stari vladika na kladi pred svojo hišo, da se navžije krasnega jesenskega vremena, kar je prijezdila na vranjem konju na dvorišče Jagjenka. Služabnik, ki je cepil drva, jej je hotel pomagati s konja, toda ona je skočila na tla ter odšla k Matiji, nekoliko utrujena od urne jože ter rdeča kakor jabolko. »Hvaljen bodi! Prišla sem, da se vam poklonim, vam izročim očetov pozdrav ter vas povprašam po vašem zdravju.« »Nikakor mi ni huje nego mi je bilo na poti, odvrne Matija, »Človek se vsaj naspi na svojem.« »Toda tukaj imate dokaj neprilik, bolnik pa potrebuje postrežbe.« »Trdi ljudje smo. Najsi tudi s početka nimamo ugodnosti]*, me vsaj tukaj ne tare glad. Dal sem za-klati vola in dve ovci, torej imamo mesa dovolj. Ženske so nam prinesle nekoliko moke in jajec, toda tega je malo, najhujše pa je to, da nimamo posode.« Radi tega sem dala naložiti dva voza. Na jednehi sta dve postelji in posoda, na drugem pa j« raznovrstna hrana: meso in moka, slanina in posušene gobe, sodček piva in sodček medice in še po nekoliko od vsega drugega, kar imamo pri hiši.« * Matija, ki jo bil vesel vsega, kar je prišlo v hišo, poboža -Tagjenko po glavi in reče: »Bog povrni tebi in tvojemu očetu. Kadar so enkrat dobvo uredimo, pa vam to vrnemo.« »Da bi vas! Ali smo mar Nemci, da bi jemali to nazaj, kar vam damo?« »Nit, tedaj pa naj vam Bog še bolj povrne. Saj mi je že pripovedoval tvoj oče, kaka gospodinja si. Torej si v Zgorelicah gospodinjila sama vse leto?« »Kajpada! Ako boste kaj potrebovali, le pošljite koga, toda- takega, ki bo vedel, česa je treba, kajti časih pride bedast služabnik, ki ne ve, po kaj so ga poslali.« Tu se jame Jagjenka nekoliko ogledovati. Ko Matija to zapazi, se nasmehne ter d6: »Za kom se tako oziraš ?« »Ne oziram se za nikomur.« »Odpošljem Zbiška, da se zahvali namesto mene tebi in očetu. Ali ti je Zbišek všeč?« »Nisem si ga ogledala.« »Nit, pa si ga tfgloj, ker uprav prihaja.« ogled. Sedaj pa je nastopila doba 8 dnij za reklamacije, katerih bo pa kakor listja zdaj v jeseni. Prvo nedeljo, ko je naznanil občinski sluga ljudstvu, da je razpoložen občinski imenik na upcgled, se je hitro pohvalil župan Gimala: Sem rekel gospodu slugu od davkarije — ali bodo zdaj tudi mrtvi volili? Čes, jaz sem ga .izrihtal" imenik, ki je posten, da Se nikoli tako. V imeniku so prvi nunci, katerih je 8 iz te fare. Za gg. uradniki in učiteljema so trije častni občani, za njimi pa dva nunca iz kranjske Spodnje Idrije, potem dva nunca iz Sebreljske županije, tako torej, da je samo nuncev 13. Trinajsti (pomembno Število!) pa je — za nameček — don Gredolčič. Tekom 4 let smo prišli naprej za 4. Še nekaj kaplanov in morda kak lemenatar, pa bo večina v prvem razredu gotova. — Kmet in posestnik, pa glejta I V* tem ozira je imenik strašno natančen, ali izpuščeni pa so nekateri volilci narodno-napredne stranke, eden celo v drugem razredu, nekateri pa so vpisani v drugo vas. — — Gotovo pa bode volila sv. Ane cerkev, ki je tudi v dragem razredu, in Sv. Nikolaja iz Jazen pri Otaležu. — Vseh pogreskov v imeniku bo tako-le petkrat preveč! Toda vse pripelje na »pravo pot* — Cahejcek, ki je prispel na 7. t m, zvečer v Cerkno. Pred mesecem je bil tukaj don Gredolčič, sedaj je prišel pa gosp. Figovee. Tako nas obiskujejo gospodje! Še nekaj! Ob deželni volitvi so lahko zmagali, ker so imeli pravico voliti tudi taki, ki se nikoli niso volili pri občinski volitvi; za deželni zbor pa so volili. Volil je Močnik Franc ml., ki poprej Se nikdar ni volil, in Pirih Jakob iz tretjega razreda. Takih je zdaj v imeniku samo 5, ki so volili pri deželni volitvi, in zdaj so vsi v tretjem razredu cerkljanskem. Pa Se bi jih bilo en par, če bi bilo slo bolj trdo, tako je povedal sam župan proti dvema. ,Ce bo sila, pridemo tudi po Vas, saj lahko volite!" — Tako delajo klerikalci. O volilnem gibanju in volitvah že sporočimo podrobneje. Denače h rane mm. »Pevsko In glasben® druStvo". — Gg. pevci in pevkinje se vabijo uljudno, da zahajajo točno k pevskim vajam za koncert 7. decembra. Vaje za g. pevce so vsaki torek in četrtek točno ob 8. uri, za g. pevkinje vsaki torek in četrtek točno ob 5. uri v društvenih prostorih. Skupne vaje so vsaki petek točno ob 8. uri v Sokolovi dvorani. Vabijo se vsi gg. pevci in pevkinje, da se polno-Stevilno udeležujejo teh vaj. Naše priloge. — Današnji .Soči* je priložen »Vozni redi železnic, probrodov in pošt*, ki obsega vse take urnike in drugačne c ločbe, katere utegnejo kogarkoli zanimati. Take vrste stenskega lepaka nimamo še Slovenci. Vsi naročniki »Soče* ga dobe brez- plačno z današnjo Številko. Vrhu tega ga dobe Se razne gostilne na Goriškem, v Trstu, na Kranjskem in posebno v Ljubljani. Prosimo vse one, ki dobe ta lepak v roke, da ga nalepijo na zid tam, kjer se najlepše vidi. Vsi ti vozni redi so vzeti iz uradnih proglasov za november. Navadna priloga pa bo prihodnjo sredo, da bo kolikor mogoče veliko romana .Križarji*. — Opozarjamo cenjene čitateljice in Čitatelje podlistka na sedanji tok tega slovečega romana. Zdaj se je pojavila Jagjenka (Ne-žika), ki igra v vsem romanu prav veliko vlogo. Imenovanja. — Gosp. Peter Spaz-zapan, postni oficijal in predstojnik postnega urada St. 3 v Gosposki ulici, je imenovan kontrolorjem. Osebne vesti. — Za učiteljico v Šiški pri Ljubljani je imenovana g.čna Ema Z a r 1 i j e v a, hčerka našega tolminskega rojaka, g. Zarlija, dež. pristava v Ljubljani. Poročnikom v 7. domobranskem polku je imenovan g. Anton Čebul ar, sin g. prof. Čebularja. Poroke. — Poročil se je gospod Ivan Krže, trgovec v Trstu, z g.čno Erao Lov-šivnovo. Mnogo sreče! Poročil se je tudi g. Anton Raze m, trgovec na Opčinah, z g.čno Rezifco Živcev o, hčerko župana v Skopem. Vse najbolje! Poročila se je gospa Marija udova baronica Bas sel H pl. Sussenberg, porojena Kotnik, s stotnikom g.Henrikom Uffen-h e i m e r j e m pri tukajšnjem pešpolku St. 47. Dne 8. t. m. se je poročil g. Svetoslav P r e m r o u, uradni vodja .Centralne posojilnice* v Corici, z g.čno Lujizo Zavrtani-kovo. Bilo srečno! Postajenacelnlk v Matnljahpri Opatiji g. E. Malovrh je premeščen v Trbovlje; na njegovo mesto pride gospod Ivan Lavrič iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, Smrtna kosa.-—Umri je v ponedeljek g. Anton Mer molj a, c. kr. davčni ekseku-tor v Gorici, rodom iz Batuj v starosti 39 let. Pogreb bo danes popoldne. Mir njegovi duši! Za slovensko poroto v Trstu sovlo žile prošnjo na pravosodno ministerstvo dalje občine Nabrežina, VojSčica in Toraaj. Oglasila se je tudi občina Kobljaglava. Vipavska železnica. — Kakor je bila potrebna Vipavska železnica, se kaže vedno bolj od dne do dne. Meseca oktobra so in-kasirali okoli 20.000 K, kar pač kaže, da se bo železnica rentirala; zlasti ako upoštevamo, da ima sedaj le dva vlaka, ki vozita ob urah, ki so občinstvu prav nerodne. Kadar se uredi vožnja še tako, kakor je splošna želja, se promet še poveča. Baje dvorijo v kratkem tudi postajo v Št. Petru, ker zgradijo dovozno cesto, ako je res, da je ta zadeva med občino in podjetniki poravnana. O priliki uradne UČiteHske konfe-t CtauUSeu dne 6. L m. za politični okraj gradi5ča)i3ki so poklonili vsi slovenski učitelji okraja g. nadzorniku Fin2gerju sledečo izjavo. BI. g. F. Finžger, c kr. okr. nadzornik. Podpisani učitelji gradiSčanskega okraja, zbrani dne 6. t. m. v Gradišči, izražajo svoj stud in ogorčenje nad neopravičenimi napadi nekaterih časopisov na Vašo častilo osebo ter Vam izrekajo popolno zaupanje, ker je Vaše delovanje kot šolski nadzornik pravično, vestno in nepristransko. Sledi 10 podpisov. Tako so se pridružili slični izjavi uči-teljstva goriškega okraja tudi slovenski učitelji v gradiščanskem okraje, in tako se je pokazalo, da se obsoja najostreje tista grda gonja klerikalcev proti g. nadzorniku, katerega so hoteli strmoglaviti, da bi si tim lažje po kom drugim podjarmili učiteljstvo. To uči-teljstvo pa je solidarno, do izjem Rustje in Cenčiča, in to učiteljstvo je trdnjava, katere ne vzamejo klerikalci nikdar. Klerikalna falot stva ostajajo le falotstva, pa če jih belijo še tako s »krščansko* vzgojo in s .svobodo" uči-teljstva. Kar so iskali, to so našli. Deželni hlpotečnl zavod. — Pravila deželnega hipotečnega zavoda so dobila najvišje potrjenje. Torej je s tem deželni hipo-tečni zavod v nameravanem obsegu zagotovljen. Stvar pride na dnevni red Se v deželnem zboru, morda še meseca decembra letos. Vsekakor pa ne bo mogoče, da bi začel zavod poslovati z novim letom 1903., marveč bo potreba čakati bržčas do spomladi, Kurat Roječ — .Časni* občan. —V nedeljo so imeli v Biljah zopet sejo, v kateri so se pečali s tem, da imenujejo kurata Rojca »časnim* občanom. Župan Soler je bil razposlal staraSrnam in namestnikom povabilo k seji, v katerem je navedena tudi točka: da se imenuje kurata Rojca .časnim" občanom v Biljah. K seji so prišli starašine in namestniki. Naprednjaki so zapustili dvorano z živahnim protestom. Ostalo pa je 9 starašin in 4 namestniki, in s to .večino* so izbrali kurata Rojca .časnim" občanom v Biljah. Župan je v svoji okrožnici do starašin navajal tudi, da v zadnji seji niso bili sklepčni, kar pa ni res. Navzočih ;¦' MIo zadostno število starašin, samo o toi. : o iraenavanju kurata častnim občanom niso hoteli razpravljati. Sedaj pa je pomagal župan z namestniki, O vsem tem je šla pritožba na pristojno mesto, in tako se zna zgoditi, da bo moral kurat snati z zida svojo diplomo, ker nebo .častni", ampak ker je le .časni* občan v bUjenski občini; med starašinami ne dobi večine, ampak veČina njih je prav odločno proti temu, da bi bil znani zbesnelec kurat Roječ častni občan v Biljah. Možje pač razumejo, kaj pomeni: častni občan, dočim so klečeplazniki in podrepniki Rojčevi uprizorili prav grdo I gonjo s častnim občanstvom. Ali zaletelo jim je, in utegne ostati le pri »časnem* občan-stvu, kakor piše g. župan biljenski. Sedaj pa še par besed na naslov kurata Rojca: Vsak človek, ki je znacajen ter, kaj drži na svojo čast, bi se moral po vsem tem, kar se je zgodilo zadnje dni s tem častnim občanstvom, izreči prav slovesno, da ne reflektuje na tako častno občanstvo, katero mu hočejo podrepniki izposlovati na tak način, kakor seje zgodilo v Biljah. Ako vidi, da je večina starašin proti njegovemu častnemu občanstvu, bi moral Roječ, ako bi bil mož, odločno odkloniti to uprizoritev, da se ga izvoli šele s pomočjo namestnikov na pritisk častnim občanom. Toda, pardon, izvoljen je le .časnim" občanom — ker g. župan Soler že ve, kaj dela! Čestitamo kuralu Rojcu na .časnem" občanstvu v Biljah, častnega ne dobi nikdar, ker ni mož za to! — Sram pa ni teh politikujočih nuncev prnv nič več, in pehajo se za posvetne časti, kakor da ne bi verovali na plačilo onkraj groba!! Do sta vek. Kakor čujemo, so po seji starašine in namestniki trdovratno molčali o častnem občanstvu kurata Rojca ter govorili le o drugih točkah. — Kaj pa to pomeni?! Kurat Štrancar v Štanjelu zopat popravlja. Sedaj pravi: 1. Ni res, da^bi bil jaz kdaj obljubil svojemu sorodniku v Rihembergu biti krstni boter; res pa je, da sem mu iz gotovih vzrokov odločno to odklonil vže pri prvem vprašanju, v času, ko še ni bilo govora o rihem. volitvah. 2. Ni res, da bi bil jaz v Rihembergu z mežnarjem v dan obč. volitev; res pa je, da sem bil tisto popoldne v Rihembergu z dvema gg. duhovnoma, ki sta bila dopoldne pri meni v posetu, ter sem ju popoldne spremil in se z njima oglasil pri g. kaplanu in g. župniku v Rihembergu, ne da bi bil kdc izmed nas — zlasti iz previdnosti jaz ne — črhnil besedico o volitvah s katerokoli stranko. V Štanjelu, dne 5. novembra 1902. Jožef Štrancar, kurat. Opomba uredništva: Popravek priobčujemo prav radi. Kako je bilo s krstnim botrom, o tem se ne bomo dalje prerekali z g. kuratom; utegne imeti prav on ali pa tudi ne. — Druga točka pa je velezanimiva. Prvotno je f irbal g. kurat svet, da niti ganil ni za rihemberške volitve, zadnjič je priznal, da je agitiral, danes pa priznava že, da je bil na dan volitve v Rihembergu, in sicer v družbi dveh duhovnikov. N6, vedno lepše; potrjuje nam polagoma vse ono, kar smo hoteli vedeti. Sčasoma prizna celo, da je agitiral v Rihembergu! Nastavili smo mu past in strast popravkovanja ga je zavedla, da se je ujel. Niti ganil ni prvotno — sedaj je pa že v Rihembergu! In ker priznava, da je bil v družbi dveh duhovnikov na dan Zbišek se je res vračal od napajališča ter pospešil | korake, ko je zagledal Jagjenko. Imel je na sebi jopič iz losovine ter okroglo klobučinasto kučmo na glavi, kakoršno so nosili pod čelado. Lase je imel ravno pristrižene nad obrvi, ki so se mu vsipavali na tilniku na ramena. Bližal se je urno vitek in gibčen, podoben pažetu kake odlične hiše. Jagjenka se obrne popolnoma k Matijcu, hote mu s tem pokazati, da je le njemu na ljubo prišla semkaj. Toda Zbišek jo veselo pozdravi, prime jo za roko ter jo poljubi navzlic temu, da se mu je branila. »Čemu poljubuješ roko?« ga vpraša. »Ali sem mar kak duhovnik?« »Ne branite se; tu je že tak običaj.« »Ali ko bi ti poljubil tudi drugo za to, kar si pripeljala, ne bilo bi tega preveč,« omeni Matija. »Kaj si pripeljala ?« vpraša Zbišek in pogleda po dvorišču, na katerem pa ni videl ničesar, .razun vranjega konja, ki je bil privezan pri kolu. »Vozova- še nista dospela, toda kmalu bosta tukaj,« odvrne Jagjenka. Matija jame naštevati, kaj je ves pripeljala, ne pozabivši ničesar; ko je pa omenil dve postelji, reče Zbišek: »Jaz kaj rad ležim tudi na zubrovi koži, vsekako pa sem vam hvaležen, da ste se tudi mene spomnili.« »Tega nisem storila jaz, marveč oče,« odvrne deklica in nekoliko zardi. »Ako le želite ležati na koži, saj vam tega nihče ne brani.« »Rad ležim »a vsem, kar je. Večkrat se je zgodilo na bojnem boju po bitki, da sem spal ter imel ubitega Križarja za vajšnico.« »Ali ste vi ubili kedaj Križarja? Gotovo, da ga niste.« Zbišek namesto da bi odgovoril, se spusti v smeh. Matija pa zakliče: »Bol se Boga, deklica, ker ti ga še ne poznaš! On ni niti delal kaj drugega nego mahal po Nemcih, da je ka? grmelo. Na kopje, na sekire, na vse je pripravljen. Ako le- zagleda Nemca od daleč, pa ga mahoma napade, ako bi ga tudi na vrvi držal nazaj. V Krakovu je hotel ubiti celo poslanca Lichtensteina, za kar bi bil skoro prišel ob glavo. Tak dečko je! Povedati ti tudi hočem o onih dveh frigijških vitezih, katerima sva pobrala bojno orožje in tako obilen plen, da bi bilo mogoče polovico Bogdanca plačati ž njim. Sedaj jame Matija pripovedovati o dvoboju z frigijškima vitezoma ter o drugih dogodkih in junaških činih, katere sta doživela. Borila sta se za obzidjem in na odprtem polju z največjimi vitezi, ki živ§ po tujih krajih. Spoprijela sta se z Nemci, s Francozi, z Angleži in z Burgundci. Bila sta v takih bitkah, v katerih so se pomešali konji in ljudje ter oboroženi Nemci s svojimi šapelji v j eden velik klobčič. Ali kaj sta vse videla! Videla sta križarske gradove iz rdeče opeke, litevske lesene gradove in cerkve, kakoršnih ni videti okrog Bogdanca, vidola mesta in velike puščave, po katerih so po noči cvilili iz iitevskih templjev prognani maliki in še dokaj drugih čudnih rečij. Povsod, kjer je prišlo do bitke, je bil Zbišek prvi, tako, da so se mu čudili celo največji vitezi. Jagjenka je sedla na klado poleg Matijca, poslušala 7, na pol odprtimi ustmi to pripovedovanje ter majala z glavo, kakor bi jo imela na žici, sedaj proti Matiji, pa zopet proti Zbišku, katerega je ogledovala s Čimdalje. večjim začudenjem. Končno, ko je Matija končal, je vzdihnila ter rekla; »Oh, ko bi bila jaz moški!« Toda Zbišek, ki jo je ves čas pripovedovanja pozorno ogledoval, si je mislil v tem hipu očividno nekaj drugega, kajti nepričakovano je dejal: »Toda kaka krasotica ste postali.« Jagjenka mu pa odvrne na pol malomarno in na pol otožno: »Videli ste že dokaj lepših od mene.« Zbišek bi jej mogel brez laži odgovoriti, da mnogo takih Še ni videl, kajti Jagjenka je kar kipela zdravja, mladosti in moči. Stari opat ni govoril zamžn o njej, da je krasna kakor jagodica in šibka kakor jelka. Vse je bilo lepo na njej, vitka rast, široka ramena, prsi kakor izklesane iz kamena, rdeča usta in modre oči, ki so zrle bistro pred se. Bila je tudi skrb-nejše opravljena nego takrat v gozdu na lovu. Na vratu je imela krasne biserje, spredaj odprt kožušok je bil obšivan z zelenim suknom ; jankica je bila svetlo prižasta, a na nogah je imela nove škornjo. Stari Matija je sam opazil to divno obleko; pogledal jo je nekoliko bolje in čez frenutek vprašal: »Čemu si se tako lepo oblekla danes ?« Toda ona mu namesto odgovora zakliče: »Bližata se vozova, bližata!...« Ko sta dospela vozova, priskoči ona k njima in Zbišek stopi za njo. Odkladanje blaga je trajalo do solnčnega zahoda, na veliko zadovoljnost starega Matijca, ki je ogledal vsako stvar posebej in za vsako posebe pohvalil Jagjenko. Že je bilo povsem mračno, ko se je deklica jela odpravljati na pot. Ko je hotela zasesti konja, jo je objel Zbišek naglo okrog pasu in še poprej, nego je mogla spregovoriti, jo dvignil kvišku ter jo posadil na sedlo. Zardela je kakor večerna zarja in, obrnivšisek njemu, rekla z zamolklim glasom: »Vi ste pač močan Človek!« (Dalje pride.) volitve v Rihambergu, ali ne priznava s tem eo ipso že tudi agitiranje? Kajti da bi dandanašnji trije duhovniki na dan volitve navzoči na volilnem kraju, vsi trije iz prizadetih občin, ne agitirali, to pojdite pravit kravam ne pa ljudem ! — če bo potreba, se še še oglasi naš dopisnik, in potem »popravi" g. j kurat sam. celo tudi agitiranje na dan volitev ' v Rihembergu. Kaj ne,*da bo tako? *si .Obrambno društvo" t LJubljani, ki je s popravkom famoznega župnika Šaleharja grdo pogorelo, se je proslavilo zopet s popravkom kurata Strancarja, kateri smo drage volje priobčili v današnji številki. -Za?. ''nreiTla^^raveS-namTK_1inironi^eHirTt^-moramo, da bi moral g. Štrancar milo vzdihniti; »Gospod Bog varuj ne mojih prijateljev, sovražnikov se bora že sam varoval". Opoprani dostavek bodi v pouk g. Strancarju in lekcija »Obrambnemu društvu". Iz Kanala. —- Da je izvoljen županom v Kanalu gospod Anton Križnic, smo sporočili zadnjič. Danes navajamo še imena podžupanov; ti so: Josip Makarovič, Henrik Malnič, Anton Paravan, Josip Bavdaž, Štefan Gorjup, Franc Bernot. llazsodba porotne sodnije t Trstu glede morilca Škrka, o kateri obravnavi smo svoj čas poročali, je razveljavljena od najvišje sodnije na Dunaju ter je določena za novo razpravo porotna sodnija v Gorici. Škrk zna le slovenski, sodili so ga pa laški porotniki potom tolmača. Dr. Gregorin je nastopal pri tej razpravi prav energično, govoril slovenski ter zahteval, naj se obtoženca zaslišuje in sodi v njega jeziku, kar so pa seveda v Trstu odklonili. Laški listi so padli takrat unisono po dr. Gregorinu, kakor da je zakrivil on smrtno obsodbo Škrku, ker je govoril slovenski. Na Dunaju pa so dali prav dr. Gregorinu ter se bo vršila nova obravnava v slovenskem jeziku, kar je edino prav, zlasti še, če upoštevamo tako težek slučaj, kakor je Srkov. Liške hijene so dobile s to kasacijo dobro po zobeh! Iz klerikalnega gospodarstva. — V Cerkljah pri Kranju imajo »katoliško" posojilnico, pri kateri je neki Janez Podjed po-neveril večjo svoto. Kaplan je prišel temu na sled ter vprašal Podjeda, kako misli poravnati svoj greh. Ali Podjed se je odrezal: Bodo pa dolžniki morali plačati večje obresti. Ta Podjed ie podjedel že tamkajšnjo mlekarno, » kateri je primanjkljaja kakih 4000 kronic. Dne 2. t. m. su imeli občni zbor, pa so ga morali razpustiti, tako je bil buren; sedaj bodo zborovali zopet dne 30. t. m. Naše književno naznanilo. — Naročnikom »Slovanske knjižnice" naznanjamo, da izide nadaljni večji snopič sredi decembra. Obsega! bo prvo knjigo slovečih »Križarjev*; tiskani bodo na prav dobrem papirju in v večjem formatu nego doslej, to pa zaradi prevelikega obsega. Celotna knjiga bo štela nad 1000 stranij. Cel roman izide tekom enega leta. .Knjižnica za mladino* je zakasnila deloma radi z delom preobloženega g. urednika, deloma radi prevelikega posla v ti- Evangelij v Vipavi in okoii Vipave. Zgodovinska črtica na podlagi deloma še neznanih dokumentov. Spisal V. A. S c h m i d t evangeljski župnik v Gorici. (Iz nemškega rokopisa poslovenil I. K-č.) (Dafc.) Dnž 30. 8. 1629. je podaril pri Rubijah »zvestemu ljubemu Jožefu Preglu", kot starejšemu bratu in imetelju fevda Matije, Gašperja in Baltazarja Pregla obširen izdaten fevd Ferdinand II. (Prepis fevdalnega pisma pod II. A 4 v splošnem arhivu c. kr. notranjega ministerstva na Dunaju z opazko: »Originaini koncept najbrže v Gradcu8.) Na posameznih hišah v Vipavi se nahajajo še »mena morebitnih evangeljskih in zopet pokatolieenih posestnikov. Na hiši št. 63. se nahajata nad vrati v grbovem ščitu pod številko 1585 črki G. S., pod njima 2 pušici z vrhom navzdol in ven obrneni ter prekrižani, kakor se sodi, last nekega Schmutza, Žal pa se ne da več konstatirati iz knjige deželne deske v Ljubljani, kakor mi je sporočil pesnik in arhivar Anton Aškerc istotara, ki je' bil prevzel za me v hvalevredni pripravljenosti za vednost prelistanje; dalje na hiši št. 49. nad vrati: Josepf Schmutz 1745. skarni. Izide pa krasna dvojnata knjiga v decembru. Sadjarsko društvo za komenskl okraj bode imelo dne 23. nov. svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo blagaj-nikovo. 2. Pouk o pravilnem sadjarstvu. 3. Razni nasveti. 4. Razdelitev sadnih dreves. K obilni udeležbi vabi odbor. * "^%^Fe^8o4»ljo»-:««wJ,jred-^piniki so stali 6. t. m. Ludovik Lasič, Henrik Markič, Franc Cijan in Jos. Juretič, vsi iz Gor. Vrtojbe, stari po 20 let. Dne 6. oktobra so šli fantje k vojakom. Spremljali so jih prijatelji, med njimi marsikdo prav po-nepotrebi. Na Kornu vRajbovi'"^OTUIni^sb^^ijelinre^arjr Lasiča, ko so zvedeli, da so nekateri mladeniči, med njimi Lasič, vlačili neko mrtvo tele po Kornu. Peljali so ga na glavarstvo. Med potjo pa so prišli nasproti drugi trije obtoženci, ki so hoteli vzeti Lasiča redarjem iz rok. Te so ukrotili šele, ko je prišla pomoč z redarstva. Lasič je dobil 14 dnij, Cijan in Markič po 2 meseca, Juretič 14 dnij. Dne 10. t. ni, je bil pred sodniki 25-letni Alojzij Ušaj iz Vrtojbe, ki je bil prijel dne C. oktobra letos redarja Vodopivca, ko je peljal v zapor nekega Bizjaka, katerega je bil aretiral. Vlekel je redarja na stran, vsled česar je Bizjak ušel. Ušaj je dobil 2 meseca trde ječe. Listnica. — C. g. Anton Pahor, vi-karij v Kronbergu: Izvolite vzeti na znanje, da smo Vaš popravek na podlagi § 19, vrgli v koš. Zdravi! Šivilja za perilo se priporoča si. občinstvu za blagohotna naročila. — Naslov: Katarina Klanci e v ulici dell'Ospedale št. 6. __________ Razgled po svetu. Državni zbor. — Ellenbogen je inter-peliral radi razmer v gradiški kaznilnici. Kršč. soc. in soc. demokratje so interpelirali radi dogodkov dne 17. t. m. pri ožji volilvi v okraju Favoriten. Pernerstorferja so motili v govoru kršč. soc. Bartoli je polemiziral včeraj z Bianki-nijem ter napadal Slovane, izgovarjal Villarija. Kčrber je govoril o jezikovnem vprašanju med drugim, da Avstrija ne more imeti jed-nega državnega jezika, vlada ne spusti več z dnevnega reda jezik, vprašanja. Za rešitev treba reciproke pogodbe itd. Deželnozborske volitve Iz mest na Štajerskem. — V petek so se vršile. Izid smo sporočili v soboto. Slovenci so postavili kandidate v celjski, ptujski in slovenjegraški skupini. V ptujski je dobil dr. Ploj 229 glasov, dr. Kokoschinegg pa 503. V tem okraju so Slovenci nazadovali; 1. 1896. je dobil slovenski kandidat 247, nemški pa 364 glasov. V slovenjegraški skupini je dobil slovenski kandidat dr. Maver 54 glasov, nemški kandidat Lenko pa 221 glasov. Tudi v tem okraju je beležiti nazadovanje. L. 1896. je dobil slovenski kandidat 103 glasove, nemški ra 179. Vzroke novemu obsežnejšemu preganjanju je iskati pred vsem v ostrejšem protievan-geljskem postopanju kneza na sploh. Od tajnega sklepa začetkom leta okoli 80, da je storiti ustmena privoljenja v Brucku praktično brez učinka, je stopal Karol II. vedno očitneje s svojimi namerami na dan in je baš leto 1584. leto odločnega, prvega izdatnega pojava na celi črti. Da zadene jeza knezova tudi Vipavce^ se mora razlagati kljubu 1. 1581. strašansko velikega pripadanja sovražen! reči protestantizma kakor tudi v glavnem iz tega, da so ostali tam I. 1581. pregnjani. Sporočilo o obeh nepriličnostih na dvor je bilo v interesu vipavske katoliške duhovščine, ki je bila v svojem delovanju pri teh okoliščinah jako zožena. Značaj preganjanja je bil jednak, kakor leta 1581., namreč nasilnega spreobračanja: Ali pokatoličiti se ali pa oditi iz dežele. Dočim pa je bil dovoljen 1. 1581, za odhod rok 4 tednov, je lil knez to pot ostrejši in ne-potrpežljivejši ter je ostajal pri takojšnjem odhodu. Tako bi se izrulo na jeden mah drevo in korenina. Izvirnega ukaza ni. Iz nekega pisma 23 družinskih starašin na kranjski deželni odbor od 31.3. 1584. posnemamo, da je bil ukaz naslovljen zopet na Lovrenca barona Lanthierija. Njegovemu ljubimkanju s krivo-verstvom je bil pa postavljen v ospredje zapah. Poleg zapretene kazni 1000 dukatov v zlatu za slučaj zamudnosti so morale priti V celjski skupini je bilo oddanih 1071 glasov. Dr. Karlovšek je dobil 364, Stallner pa 707 glasov. L. 1896. je bila razlika 250 glasov, sedaj je 343. V Celju sta volila Ie dva duhovnika. Po več krajih slovenski volilci niso storili svoje dolžnosti, po nekaterih so se držali izvrstno. Duhovniki so po večini »štrajkali". Ljudsko Štetje t Trstu. — Na shodu v Skednju je govoril dr. R y b a Modi'''o" ljudskem štetju v Trstu ter prišel do teb prav zanimivih zaključkov: »Navesti hočem le nekaj podatkov, da bo razvidno, kako absurdna, kako neumna je ta vladna statistikar!! Povedal šem7 da so v meslu~1C okolici našteli vseh Slovencev 24.679, Na slovenskih šolah v okolici pa je bilo zadnje leto 2695, torej približno 2700 otrok. Nadalje so izkazali v naši zasebni šoli pri Sv. Jakobu in na nemških državnih šolah 1500—2000 otrok! Če seštejemo te številke, dobimo uradno izkazanih slovenskih šolskih otrok najmanj 4200. V teh številkah pa niso za-popadani tisti slovenski otroci, ki pohajajo laške oddelke in šole. Ako bi upoštevali vse to, poskočilo bi število slovenskih šolskih otrok vsaj na 6000, Toda, pustimo to in vzemimo samo uradno izkazano število 4200 slovenskih šolskih otrok in potem bomo videli, da je mej Slovenci (24.000 in 4000) vsaki šesti človek otrok, in sicer šolski otrok od 7. do 14. letal (Viharna veselost.) Mi sami smo imeli majhno ljudsko štetje za časa volitev. Takrat so nastopile na volišču v glavnem tri velike stranke s svojimi kandidati. Na ožji volitvi je glasovalo okolu 18.000 volilcev. Vzemimo v podlago števila glasov, oddanih na ožji volitvi! Tedaj je italijanski kandidat dobil nekaj čez 8000 glasov. A vzemimo sedaj, da so bili onih 10.000, ki so glasovali za italijanskega kandidata, res sami Italijani; a vsi oni, ki so glasovali za slov. kandidata, torej 8000, sami Siovenci, z malo izjemo morda 50—100 Italijanov, ki so iz sovraštva do gospodujoče klike glasovali z nami, potem lahko rečemo, da je bilo oddanih gotovo 8000 slovenskih glasov 1 Pomislimo nadalje, da je od naštetih 24.000 vseh Slovencev 4000 šolskih otrok, katere treba glede volitev odbiti, potem nam ostane še 20.0001 Vzemimo nadalje, da je na svetu poleg moških tudi žensk, ki ne volijo in so skoro jednako porazdeljene z možkimi, ostalo bi 10.000 možkih. Primerjajmo vse te Številke in potem dobite rezultat, na katerem boste strmeli, dobite, da je v Trstu in okolici skoro vsak Slovenec, ki je čez 14 let star, tudi volilec!! (Hrupna veselost.) — Pa tudi vsi tisti, ki še nimajo 6 let in vsi od 14. do 24. leta, vsi tisti Slovenci in tudi otroci v povojih (Ponovna veselost) — so bili po našem ljudskem štetjutiste dni volilci!! Kako pa pri Italijanih? Našteli so jih 116.000; oddanih pa je bilo za italijanskega kandidata 10.000 glasov. Denimo jim še zraven 2000, ki niso prišli volit, in tako vidimo, daje šele vsak 10. Italijan volilec! Od tudi še drugače posebno ostre besede na njegov naslov, kajti on je nastopal mnogo manj prijenljivo nego pred 3 leti. Sicer tudi sedaj ni bil brez najglobljega sočutja za mučenike svojega prepričanja, kateremu tudi on ni bil oddaljen; ker pa ni bil pristopil k istemu javno, se pač razume njegov težki položaj brez drugega. Na vsak način se je moralo v tem protivljenju med dolžnostjo in prepričanjem zadnje neobhodno podvreči. Na dan 21. marca 1584. je bilo povabljenih teh 23 v Gorico. Knezov ukaz je bil moral dospeti tje približno sredi marca. Ker ga ni mogel prezreti, je izgotovil onim po svojem oskrbniku Julijami Cividaterju pozive v Gorico. Cividaterja bi se moglo, ker je opravljal tako biriške posle, smatrati za zopet pokatoličenega; vendar pa smo videli, da Lanthieri pri svjjem nagnjenju do evangeljcev gotovo ni delal nikake ovire Cividaterju pri tem, da se je držal trdno svojega veroizpo-vedanja. Dne 21. marca 1584. so tudi prišli potem v naše mesto v današnjo palačo Schdnhaus na Starem trgu, kjer jim je prebral Lanthieri knezov ukaz. Posluževal se je prakse, kakor 1. 1581. Prečital je ukaz, ni pa dal prepisa. Oni imajo takoj prestopiti od svoje sektične vere h katoliški ter predložiti o tem verodostojno listino od vipavskega kaplana, V tem slučaju naj bi ostali posestniki svojega premoženja. (Dalje pride.) Slovencev, kakor so jih našteli na ljudskem štetju, je bil torej skoraj sleherni volilec, od Italijanov pa komaj vsaki deseti!! To je tem čudneje, ko so vendar Italijani več ali manje v boljših položajih in niso odvisni kakor mi. Kako je to mogoče ?!1" Občinske volitve t Idriji. — V petek so se vršile v Idriji občinske volitve, pri katerih so v tretjem razredu zmagali klerikalci s sleparijami za 10 glasov. Proti volitvi je vložen utok. V drugem in prvem razredu je zmagala sijajno narodnoHjapredna stranka. Socijalni demokratje so pomagali H®I'k^6m..-A.Jtem1__da_„so._posta?iIL!svoje__ lastne kandidate, dasi so natančno vedeli, da ne morejo prodreti ž njimi. Tako je bilo lepše 1 Zadnjič pri deželnozborskih volitvah je žlindra preveč smrdela! Na shoda ? Kostanjevici na Kranjskem, kateri je sklicala narodno-napredna stranka, je bil potegnil neki klerikalec (katerih je bilo kakih 50, naprednjakov okoli 600) nož ter ranil nekega Coiariča, To je vse razburilo. Farje ven so zaklicali, ter oklofutali in vrgli ob tla dva kaplana, pristaši so pa pobegnili, Minister m pravosodje utegne postati predsednik deželne sodnije v Zadru dr. Gertscher. Dr, Gertscher je vešč našemu jeziku, drugače pa nemškega mišljenja. Drugi pa pravijo, da je vsa reč izmišljena. KoroSko. — V kmetskih občinah na Koroškem je izvoljen samo en Slovenec, to je Grafenauer, Doslej so imeli3poslance. Kemika cesarica v Opatiji. — Baje pride nemška cesarica v Opatijo po novem letu ter ostane tam do Velike noči, Baje pride tje tudi nemški ceiar, ki se snide tam z naSim, Grohar*- prijet. — Slikar Grohar, kateri je poneveril pri »Umetniškem društvu" v Ljubljani ves denar okoli 2000 K, se je vrnil sam v Ljubljano, kjer so ga prijeli ter izročili sodniji. Odšel je bil v Benečijo. Mascagnlja zaprli, —Iz Newjorka poročajo, da so zaprli 9. t. m. v Bostonu Mascagnlja radi prelomljenja pogodbe z Im-presarijem. Nato pa so ga zopet izpustili k zapora proti kavciji 10.000 dolarjev. Razprava o tem je bila 11. t. m. Cesar Viljem in Poljaki. — Poznanj-ski nemški listi oznanjajo, da namerava cesar Viljem zgraditi v mestu Poznanj kraljevski grad in vsako leto po nekaj tednov v njem prebivati. Nasproti dvomom berlinskih listov odgovarja p. /nanjsko nemško glasilo, da bo cesarjev grad stal poprej nego bodo to poj-mile trde nemške glave. — Poljski listi v Poznanji radostno pozdravljajo cesarjevo namero in pričakujejo od tega najboljših posledic za poljski narod. Menijo namreč, da se hoče česar zbližati z narodom poljskim, kar bi bilo največjega pomena za Nemčijo, —- Da se ljubi bratje Poljaki le ne varajo v zaupanju do Nemca. Slovanski pesnik je vse drugače zapel o pravičnosti Nemcev! Kosi in Poljaki. — V Lvovu so poljski dijaki šli v velikem številu na pokopališče in okrasili grobe padlih junakov ob vstaji 1. 1831. Nazaj grede je bilo nad 2000 glav, ki so prepevali narodne poljsko pesmi. Nasproti jim je prišel sprevod ruskih dijakov, ki so tudi peli ruske pesmi, na kar je nastal pretep in poboj. Pač žaiosten pojav slovanske vzajemnosti 1 Srbski kralj in Rusija. — Zopet ne bo nič s potovanjem srbskega kralja v Rusijo. Novosadska »Zastava" je dobila iz Pe-trograda vest, da je nastala med carjem in kraljem napetost zaradi prestolonasledstva. Pred dohodom kralja v Rusijo bi moralo biti rešeno to vprašanje. Car je baje predlagal na prvo mesto črnogorskega knežiča Mirka, ki je oženjen s srbsko princezinjo Natalijo Konstantinovičevo, ali kralj ni hotel nič slišati o tem; na to je predlagal naj-staršega sina Petra Karadjorjeviča Jurija, ali zaman. Naposled je predlagal Rusa, ki ima srbsko princezinjo, t, j. vojvodo Lajhtenber-škega, no tudi to zaman, — kralj ni hotel nič slišati o teh carjevih kandidatih. Zato . tudi ne pojde v Petrograd. JNfaznanilo, Uljudno naznanjava p. n. castitim odjemalcem, da sva premostila tovarno sodovke In pokallc v ulico Tor-ronte it. 10 ter se priporočava z odličnim štovanjem udana ..* Hrovatln in Obrdank Zeta 188!. v Gorici ustanovljena tvrdka , I UUiillU »UV« *, (nasproti nunski cerkvi) priporoča pree. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe« voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskamo črk na perilo. l^arol prašču\, pekovski mojster in sladčiear v Gorici na Kornu št. 3. Prip^rola vsa^vr^o pMiTO, koFače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. ssooffiooofc »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nacalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec. 1901. tako: Hranilna vloga se obrestujejo po i%%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Pošalila: na vknjižbe po 5V*%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s l/t% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%. Stanja 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 delaži po 20K=158.640.—Hranilne vloge 1,318.965. — Posojila 1,379.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 63.014. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. -se dajejo le zadružnikom. Posojila Miiebeva tektdRa za nazpnje »Bassorin* e. kr. priviligovane 1871 1 vrček 21, paštet zavij IS kimiiv 24L WilheImos c. kr. priv. »Bassorin" je sredstvo, eepr pomoč je dokazana po znanstvenih preiskavah in praktičnih skušnjah in m proizvaja jedino le v lekarni Frana Hilhelma c. kr. dvornega zalagatelja V NttakirclKii, Spiilnjs Avstrijski. Kot mazilo koristi s tem, da je pomirljivo, ohladi in vtolaži bolečino pri boleznih na živcih, * žilah, udih in kosteh. Zdravniki ga v porabljajo v teh slučajih, posebno ako se te bolečine pokažejo po velikih naporih na marširnnju ali pri zastarelih boleznih. Rabijo ga tudi liibolnzei, gozdarji, vrtnarji, telovadci in kolesarji z najboljšim vspehom. V znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkirchen (devet cerkva). Dobiva se v vseh lekarnah Kjer se bo d«b1, vr3i se poSiljater direktno. Vsled trgovinske zveze v Istri, prišel sem tudi do zaloge vina, in imam še nekoliko sodov pristnega Terana kateri oddajam na debelo od 56 litrov naprej po zelo nizki ceni Priporočam se vsem častitim družinam v mestu, katere hočejo na tak način priti do dobre kapljice. Odličnim spoštovanjem Anton Jeretlč. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - Via Giardino pristna bala In črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro -ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. C«n« zHtmf. Posfraifea poitaaa Podpisani priporoča slavnemu občinstvo v Gorici in na .deželi, svojo i prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec t Semeniški ulici 5t 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« E. LEBHERZ Gorica tovarna u ž i g a 1 i e priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice i mm- ApollO^ai Kranjski laneno oljnati firnež, pristen • • • tTT čisto kranjsko laneno olje •••«•••••••••• sladko jedilno laneno olje ••••••••••••••• -------------- priporoča -------------- Adolf Hauptmann prva kranjska tovarna oljnatih barv, tirnega, laka fn klaja v LJubljani. ® i LIIMENT. CAPSIGICOMPOS. b Rlehiw)*vt Itkarnt v Prafl pripoznano kot Izvrstno bol nblažnjoce mazilo; za ceno 80 h, kron 1 40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to sploino priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlg. steklenicah z nažo zaščitno znamko s .»SIDROM« namreč, iz HICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Richlerjeva lekarna „pri zlatem Ievu"rr^ t PRAGI. jr * Bllzabethgasse št. 6. hh pri vil. civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici na Travniku Št. 5. 4 5?Krojaška zadruga** vpisana zadruga z omajano z a v o z o v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske inmožke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgarn i. dr. Krasna izbera volnenin, forstajnov (porhet), »Lavvn Tennis« i, dr. za žensko obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in evirnasto, katero projomn iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi proprogo, namizno prto, zaveso, žepne ruto, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in plin v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajcc, za hribolazce itd. itd. Vse po inijni/jili in zadnjih cenali brez pogajanja. Na željo se posije tudi uzorce, poštnine proste. W Se dobivajo vsakovrstna modema sukna kam-gam, piquet lastink, adria, ševjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke s-i prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemo goča vsaka konkurenca. Obleke vsake mode od 5 do 9 let K 540 in viSe . . . , 9 , 15 , , 8-50 , , 15 dahe . . , 15-— , vrhne suknje vsake mode....., 24-— , , , za častilo duhovščino , 28-— „ hlače..............„ 5'— , .Ha^eloke in sobne plašče J5 K npre:.» ' Za dame In gosplee: * Haveloke............"... 25 K Sako in pelegrine............9 w V slučaju da se kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrši točno po naročilu. Razprodaja dežnikov! Pfaff-ovi šivalni stroji fipjr*- so najbolji. ^jjg To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in še ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po naši več kot 20-letni 'poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfafffovim, delajo celo po 10-lelni dobi še vedno brezšumno. so neprekosljivi za domačo rabo in obrtne namene, so posebno pripravni za umetno vezenje (recamirenje) ter se poučeje brezplačno, prekosijo na dobroti vsako tovarno. Jamči se za 10 let. Ffatfovi šivalni stroji Pfaffovi šivalni stroji Pfaffovi šivalni stroji Pfaffovi šivalni stroji Hajceneji izvir dobrih CO|jL Hanns Konrad, (Češko). Lastne delavnice ur fn fine mehanike. v mm Dolira re,n- ura iz oik^a. gld. 375 \ymJm ^i°a srenrna rem- ura , 5*25 S-Jmm Fina srebrna verižica . . , 1-20 Budilmk iz niklja . . , 1-75 1 vnlka je odlikovana s o. kr. orlom. zlate m srebrne svetinje iz razstav ter tisoče - nostrov«« cenik zastonj I Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nfrnberskega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetinjicc. — Rožni venci. — Masne knjižice. Sišns obuvaš za vse letne čase. Posebnost; Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi. 2 35-8 Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffovo šivalne stroje. šivalnih in dragih strojev v loriGi via lunicipio štev. 1 SAUNIG & DEKLEVA. Popravljalniea Šivalnih strojev, dvokoles Nunska ulica 11. Trgovina z železnino „MERKUR" PETEi MAJDI ¦sr Oelj-u., C3tvslš1s.8l cesta dte-v. XJ3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grtblje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov 2« okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (itorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. •V" Tomaževa žlindra, r>aj"boljšo umetno gnojilo. "^Pl * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih kritov. * Postrežba točna. Cene nizke.