Političen list za slovenski narod. P« po8ti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljsi: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati* se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. 270. V Ljubljani, v petek 23. novembra 1888. Letnilt X V!. Iiiiietsko dedno pravo. i. A Srednji kmetski posestnik je jedna najtrdnejših podlag, ua katerih sloni država; je glavni temelj vsakega uaroda. Brez krnetskih posestnikov ni naroda, a brez naroda ni države. Varovati, vzdržati in pospeševati kmetski stan, pomeni varovati, vzdržati in pospeševati narod, in ž njim ob jednem državo. če pa presojamo razmere kmetskega stanu, prepričamo se. da on ne napreduje, ne cvete, marveč propada in gine. To se vrši po vsi srednji Evropi. Vsled tega pričeli so učenjaki, vlade in posamezni prijatelji kmetskega stanu iskati vzroke propada ter nasvetovati razne predloge, po katerih bi se zemljiščni posestniki mogli rešiti pogina, postaviti na trdne noge ter napredovati na korist po-samezuih narodov in držav. Velike kopice knjig so že napisane v prospeh kmetijstva. Države prva dolžnost je, da varuje življenje in premoženje, duševno in telesno, svojim državljanom, da viiruje in dela pravico, da pospešujo gmotni in duševni razvoj svojih prebivalcev. Ali če hoče ozdraviti rano, poznati mora najprvo povod, vzrok bolezni in potem izbrati najboljše, najprimernejše zdravilo. Tako je tudi propadanju kmetskega stanu treba najprvo zaslediti pravi vzrok, da se zopet povzdigne in cvete. Možje, ki poznajo kmeta, njegove razmere, dobre in slabe strani njegove, ti možje trdijo, da sc vzroki propadanju kmetijstva mnogoštevilni. Naš namen ni, da bi zopet naštevali razne vzroke, katere je naš list že očrtal o svojem času. Povdarjati hočemo na prvem mestu, da je p o-polua svoboda razkosavanja zemljišč jeden glavnih vzrokov, da kmet hira in propada. Krščanska in konservativna politika uči, da človek ni absoluten lastnik premoženja svojega, marveč le oskrbnik zemljišča za višje, posebno tudi za družbene namene. Stvarnik je prepustil zemljo, na kateri bivamo vsem ljudem, da na ujnj živimo in ne stradamo; zato pa morajo zemljiške razmere tako biti vravnane, da se sicer v&ruje sveta pravica posestnikova, a vendar tudi preživi vse človeštvo. Zato pa se zemljišče ne more in ue sme prepustiti neomejeni samovolji posestnikov. Kakor je nekrščansko suženjstvo, ravno tako je nekrščanska popolna svoboda posestnikov, ker ti lahko zlorabijo zii-se to prostost, končajo stbe in naslednikom svojim zapuščajo le razvaline domačega ognjišča. Pravi napredek je le tedaj mogoč, ako se postave ozirajo vedno na gospodarske razmere časa in posameznih dežela. Nesvobodno podiožništvo ni bilo dobro in moralo je nehati; tlaka in desetina ste se preživeli, več niste ugajali sedanjim gospodarskim razmeram, zato ste zamrli. Na drugi strani pa tudi popolna prostost in načelo svobodnega razkosavanja zemljišč, matematično enako dedno pravo niso na korist srednjim zemljiškim posestnikom, temveč so vzrok njihovega propada; zato se morajo predrugačiti iu omejiti v konservativnem smislu. Da je temu res tako, dokazuje nam zgodovina kmetijstva v Avstriji minulih štirideset let. Koliko slavo pojejo letu 1848, ki je graščaku izvilo bič iz rok ter kmeta oprostilo tlačanstva. Neomejeni liberalizem vladal je brez ovire z mladeniškim pogumom. Polomili so vse plotove in jezove, s katerimi je bil ograjen kmetski rod. Da, že gori smo pripomnili, da tlaka iu desetina niste bili več primerni sedanjim gospodarskim razmeram; toda, kaj je koristila popolna svoboda našemu kmetu, to vidi in spozna vsakdo, kdor je nesebičen in odkritosrčen prijatelj kmetijstva. Židje in krščeni njihovi tovariši pali so po kmetu in obrtniku, drli ga s šilom in dletom, in sedaj moramo že z Dijogenovo svetilnico po vaseh iskati srednjih zemljiških posestnikov, ki so brez dolga in morejo revno shajati na svoji grudi. „Laisser faire" — tako je učil glasoviti d' Ar-genson. „Ljudje imajo postave, vzore, vzglede za vse stvari; pustite jim popolno svobodo, naj se uče po njih, in tako bodo srečno živeli." Žal, da je bil ta državnik slab prerok, ker sedaj vidimo, kam so kmeta zapeljali vzori in vz-Ieii. V največjo revščino, ki jo oni pozni, ki pozmi našega bednega kmeta gorje in bol. Zadnjo oviro, ki je še kmeta varovala skopuhov, oderuhov in „prostih" postopačev, odstranila je postava z dne 27. junija 1868, ki je dovolila popolnoma prosto razpolaganje s kmetskimi posestvi. Po-vodenj dolgov vdrla jo ua zemljišča. Leta 1848. znašali so zemljiški dolgovi v Avstriji l1/^ milijarde, sedaj znašajo dve milijardi. Ker je smel vsak posestnik razkosavati svoje zemljišče, krčili so se kmetski domovi in posestva, posamezni oderuhi pa so si s kmetovimi žulji polnili brezdanje žepe. Tako se je leta 1868 prodalo krnetskih zemljišč za 48l/5 milijona, leta 1884. pa že za 80 in pol milijona. Ako bi to šlo tako dalje, postali bi vsi kmetje čez nekaj desetletij le še najemniki na zemljišči svojih očetov. Treba je torej pomoči, hitre in izdatne pomoči. „Paures paysans, paure roi", — tako govorili so nekdaj na Francoskem. „Ako je kmet reven, reven je tudi kralj." Naj se razvijajo veje prosto v svežem zraku, a deblo ostane naj trdno in zdravo. Obde-lujmo in gnojimo torej zemljo, ki deblu in vejam daje sokove, moči rasti iu cvetja. Obresti v socijaliieiu oziru. IV Sodeč po zemljiškem davku, so vsa zemljišča na Kranjskem vredna nekako sto milijonov. Tedaj prinašajo, ako po kapitalistično govorimo, vsako leto pet milijonov čistega dohodka ali dobička. Čisti dobiček pa ne more biti druzega, kot to, kar so na zemljiščih več pridobiva, kakor se potrebuje. Tedaj bi kranjska zemljišča, oziroma kranjska dežela shajala, ko bi teli pet milijonov kamorkoli pošiljala. Recimo, da bi ne imela druzega dolga kot 50 milijonov pri Rothschildu v Parizu ali pri Bleichroderji v Berolinu in obresti bi bilo poltretji milijon. Ta poltretji milijon bi se vsako leto po- LISTEK. Dva dni v Benetkah. XIX. 6. septembra. Potoma se razvije v naši družbi prav vesela zabava. Vsi smo bili zadovoljni, da se peljemo proti ljubi domačiji, samo g. dr. je bil nekaj časa čmeri-kast, ker mu božja pot v Padovo ui obveljala. Slednjič se tudi on podA, pa za počitnice prihodnjega leta sv. Antona Padovanskega že zdaj na prvo mesto postavi. Da nam čas hitreje mine, začnemo peti in pripovedovati razne smešnice. Oglasi se jeden in pravi: Povem vam par ribniških, le poslušajte! Kako se Ribničani odkrižajo sitnega kandidata. Ob času volitve za deželni in državni zbor zavlada po vsi deželi nenavadno gibanje. Po prodajal-nicah in krčmah, pod vaško lipo in na klopi pred županovo hišo ne čuješ druzega pomenka, kakor o volitvi, o volilnih možeh iu kandidatih, kedaj in koga bodo volili. — Kaj čuda, da se tudi Ribničani zavedajo svojih ustavnih pravic iu zanimajo za volitve. Vsaj so to sijajno pokazali še pri vsaki pri- liki do zdaj iu sloveuski svet jim v tem oziru daje vse premalo časti iu hvale. — Zmaga je bila tam vetjno najbolj dvomljiva, zato, ker volijo Ribničani skupno s Kočevarji — le-ti pa imajo dosti večji okraj kakor je ribniški. Vselej je šlo komaj za jeden ali dva glasu navskriž. Če bi ne bili Ribničani tako složni in trdni kot skala — pa če ne bi bili pri Kostelcih in Osilničanih, katere je vodil o volitvah neupogljivi ribniški rojak, župnik Lovšin, dobili zvestih zaveznikov — nikdar ne bi bili zmagali. Zato pa čast jim povsod, koder se govori slovenski jezik! Ribničanom jo bilo že to jako nadležuo, da so morali hoditi volit v kočevsko mesto, gnezdo zagrizenih in o volitvah še posebno razpaljenih Nemcev. Njih „jajčjau kultura je iz te dobe vsemu svetu znana. Stali smo — mi je pripovedoval volilec — v volilni sobani kočevski kakor dve vojski, na eni strani mi, nam nasproti Kočevarji iu gledali se kakor psi pa mačke. Ko bi bil kdo le majhno podražil in rekel „ks, ks", pa bi bili vkup skočili in sam Bog ve, kakov bi bil konec. Ribničani so imeli med sabo moža „Starašinca", Goljatovo moči in postave, enega tistih, ki bodo na sodnji dan pomagali svet podirati. Ta orjak je od jeze meucal z rokami in nogami ter komaj čakal, kedaj bo treba rokave zavihati in Kočevarje iz hlač stresati. Najbrž da bi bili drobni Kočevarji po bližnjici, to je skozi okna prileteli na cesto." Nekega leta, ne vem že katerega, so bile zopet volitve krnetskih občin za deželni zbor. Na vse duške se je Ribničanom vsiljeval za deželnega poslanca neki gospod visoko - nemškega duha in imena. Njegovega imena si ljudje niso mogli zapomniti, ampak so ga po svojih ustih pristrojili in gospoda klicali vedno le „gospod Illadnek": Kdor je imel kaj posla pri njem, vsacega je gospod pridržal in mu do zobca dokazaval, kako bi on skrbel za Ribničane, ko bi ga hoteli voliti za poslanca, in kolika sreča za ves okraj, katerega bi on zastopal. Ribničani so so naveličali neslanega ponujanja, ker so imeli že v domenku svoja domača kandidata, pa pošljejo enega izmed sebe, ki je imel kos dobrega jezika v ustih, naj stopi do g. Hladneka iu mu na vsa usta pove, kako je z njegovo- kandidaturo. Razplete se mej njima ta-le pogovor: G. HI.: „No, koga pa mislite voliti v deželni zbor?" Ribn.: „Gespud žlahtni, gotuovu jim je žo kej ne ušiesa priletejlu, tekera dva so si naši možjo šiljal v Pariz ali Berolin. od koder bi se nikdar na Kranjsko ne vračal, razven, ko bi nam upnik v svoji dobrotljivosti ne pripomogel dolg zvišati. A zdaj je vprašanje, kjo bi pa dobivala dežela vsako leto pol-tretji milijon, ki bi jej bil odveč, da bi ga lahko na tujo pošiljala? Treba bi bilo čarati, ali pa na ljubljanskem barji zlate rudnike odkriti. Prav ravno taka je, ako so upniki v deželi, oziroma v državi in sicer zato, ker le eden del obresti, ki jih dobivajo, obračajo za-se, clajaje jih nazaj v produkcijo, eden del pa dajo zopet na obresti1) in s tem se produktivnemu stanu zopet obresti pomnože. Novo posojilo produkcijo za nekaj časa omami, ali ko jo treba plačati nove večjo obresti, ko prej še manjših ni mogla, pride razočaranje. Vse obresti, ki jih upniki ne obračajo v svoje potrebe, ampak v zopetno obrestno posojilo, bi producentom manj škodovale, ko bi se sproti metale v morje.3) Ko bi bil res čisti dobiček, ali bi bili mi bogati! Pri zemljiščih bi dobili vsako leto pet milijonov, pri obrtu in trgovini pa tudi kak milijon, če ne več. Koliko bi imeli v sto letih ? In Kranjska je še revna dežela v primeri z drugimi. Kaj bi bilo na celem svetu? S početka bi bilo že dobro, denarja bi imel kmalu vsak dosti, ali pozneje,' v nekaj stoletjih, bi več ne bilo prijetno, ker bi se toliko denarja nabralo, da bi bili ljudje vedno v strahu, da bi zemlja pod denarno pezo ne zgubila ravnotežja in se vsi ne prekopicnili v vesmir.3) Lepo piše v tem oziru sv. Ambrož: Denar presega zajce v rodovitnosti;. nobena rastlina, nobena žival se ne more primerjati v rodovitnosti s posojilom, ki precej v prvem trenotku rodi in potem vedno večjo rodovitnost razodeva. Vse kar raste, ima mejo v svojem razvitku in neha rasti, le denar se vedno razrašča; kmalu presega na velikosti izvirno glavnico in sploh nima nobene mere ne meje. Vedno rasto denar, nikdar ne počiva njegova pri-dobivalna moč, denarni dobiček ne pozna odmora. In baš ta cerkveni učenik primerja posojilo z morjem, ki v divjem kipenji poteguje vtise tuje posestvo, ne da bi bilo kedaj napolnjeno. Ali morje je marsikateremu v dobiček, lihvar1) pa vsacemu v pogubo. Kaj pa, se li ne sme nikdar z denarjem zaslužek iskati? Pač, daj ga v promet, začni to ali ono, za kar imaš večjo sposobnost in utegneš imeti zaslužek ne od denarja, ampak od tvojega dela v zvezi z denarjem. Ali pa izroči denar kacemu, ki je sposobnejši od tebe, da bo na tvoj riziko ž njim ravnal; ako bo dobiček, boš imel dobiček, ako bo zguba, boš imel zgubo, in ako se ves denar zgubi, se boš pa za ves denar obrisal. Ako pa denar komu posodiš, pač ne moreš druzega zahtevati, kot ') Omenili smo že, da denar je posredovalni faktor produkcije, torej kapital, ki na eni strani množi obresti, množi na drugi strani tudi moč produkcije. Op. vred. a) Naša misel je ta, da delo in kapital lahko izhajata, ako kapital zahteva le primerne obresti. Op vred. "j Tu se nam vsiljuje pesnikov rek: „AUe Theorie ist grau, griin ist mir des Lebens goldener Baum." Op. vred. 4) „Lihvar pa vsacemu v pogubo." Ako ostane g03p. pisatelj pri svojem izvoljenem pomenu besede „lihvar" = kdor jemlje obresti katere-koli, tedaj moramo reči: Ne bo nič! Kam pridejo ustanove, dobrodelni zavodi, cerkve itd. v tej obsodbi? Op. vred. odbrali. Grenski Korel pa Podgurski Primož bosta." G. HI.: „Ja, ja, govori se o Rudežu in Pakižu — pa ste Ribničani res tako zabiti, da bodete ta dva v zbor poslali? Kaj pa razumeta o postavi? Nič. Eden je graščak, drugi pa kmet. Mene volite mene, ki imam vse postave v malem prstu, potem boste srečni!" Ribn.: „Gespiid, al' mi bi radi druzih postav, druzih in buljih. Te, ki so zdej, nejso ze nas; so preojstre, nas prehudu žiilijo. Pa smo djali, de bi domač človek, ki sam uosi butaro našega stanii, narbolj vejdel, kje je treba pomtiči." G. HI.: „Vi ste en osel — z vami ni govoriti." Ribn.: „Gespud — ne de bi zemerili — jest aden, oni pa ta drugi, ki se z oslam mejnijo." G. HI.: „Zaprti boste, če boste tako govorili." Ribn.: „0e prav, sej buodo vsi sosejdje vejdli, zekaj buom. Zdej jim pa neravuost povejm, de so oni lih tiilkuze našega poslanca, koker — nu, pa nebuom zinil, dejihnebua sram!" G. HI. obledi, obrne se iu buši pri enih vratih vuu, Ribničan pri „driizih". Z Ribničani ni dobro zobati črešenj. da ti da vrne v izgovorjenem obroku, kor sta denar in riziko prešla v tujo last.1) *) Pri toni pa ostanejo v veljavi vsi vnanji naslovi jo-mati obresti, ki so: Lucrum cessans = dobiček po posojilu zgubljen ; damnum emergens = škoda po posojilu upniku; periculuin sortis = negotovost, kedaj denar nazaj dobiti, da druzega ne omenimo. Op. vred. Politični pregled. V Ljubljani, 23. novembra. Notranje dežele. Predvčerajšnjim se je razdelil mej državne poslance, kakor že znano, računski sklep melioracijskega zaklada pro 1887; dohodkov je imel 758.184 gold. 24 kr. v gotovini in 964.600 gold. v vrednostnih papirjih. Za vravnavanje rek se je izdalo 1885. leta 12.069 gold., 1886. leta 95.395 gold. 60 kr. iu 1887. leta 310.034 gold. 92 kr. Ogerski državnozborski proračunski odsek se je včeraj posvetoval o proračuuu trgovinskega ministerstva; na vprašanje Ilelljjevo, kaj se je storilo v interesu vshodne trgovine, odgovoril je grof Czechenyi, da so se že pred dvema letoma poslale ekspedieije v vsa večja trgovinska mesta. Na podlagi njihovih poročil ustanovila sta se trgovinska muzeja v Belgradu in Solunu. Trgovinske zveze se ne morejo skleniti samo z denarjem, kar pa je bilo v moči vlade, je storila ter vzlic velikim težavam ni izgubila poguma. Ogerska zbornica magnatov je brez debate uepremenjeuo potrdila predlogo o konvertovanji. Vnanje države. „Civita Cattolica" objavlja izvirno poročilo o obisku nemškega cesarja pri papežu Leonu XIII. List piše: „Pri sprejemu je pričel sv. Oče po običajnem pozdravu z nemškim cesarjem razgovor s tem, da je izjavil prisrčno željo, kako rad bi ga sprejel pod istimi ugodnimi okoliščinami, pod katerimi je sprejel Gregor XVI. pruskega kralja Friderika Viljema IV. ali pa Pij IX. cesarskega prestolonaslednika Friderika leta 1853. Potožil je svoj v resnici žalostni položaj, v kateri so ga pripravili (a cui era ridotto). Opomnil je, kako je bil celo prihod Nj. veličanstva v Rimu liberalnemu časopisju povod za najbolj častižaljive in sovražne opazke (apprezzamenti) zoper sv. Stol. — Odgovarjajo na to je povdarjal cesar veliki čar, ki izliva papeštvo v Evropi, in da papeževo ime povsod obseva spoštovanje in češčenje. Kar se pa tiče listov, ni si treba iz tega ničesa storiti (Non esserne de fare alcun conto). Vendar jo pa položaj papežev v Rimu, odgovoril je sv. Oče, tako težaven in žalosten, da niti ne sme vrniti obiska cesarju, da ne pripravi v nevarnost svoje osebe in dostojanstva. Tu je hotel sv. Oče izreči svojo obširno razsodbo o splošnjem položaji Evrope, o nevarnostih, ki prete vsled neprestanega naraščanja anarhističnih strank, in o potrebi, da se zajezi to gibanje. Komaj pa je omenil sv. Oče ta predmet, pretrgal je cesarjev brat princ Henrik nenadoma s svojim vstopom (bruscamente interroto) razgovor. Ta neprijetni dogodek (penoso incidente) je spravil razgovor iz prejšnjega tira ter ni mogel več sv. Oče nadaljevati o tem predmetu. Vendar pa je hotel papež konečno še izpregovoriti o verskem položaji v Nemčiji. Omenjal je za katoličane veselih vspehov na podlagi vzajemnih priznavanj ter priporočal, naj se cesar tudi v bodoče ozira na njihove težnje in koraka neprestano po poti, ki vodi do popolnega verskega miru. Nj. veličanstvo cesar je to priporočilo vsprejel blagohotno ter se laskavo izrazil, kar je znak njegovega blagega srca in naklonjenega mišljenja za katoliške podložnike." Bukareška sinoda je odklonila prošnjo srbske k r a 1 j i c e N a t a 1 i j e, da bi se vmešavala v zadevo njenega ločenega zakona. Vsak korak v tej zadevi, ki ga stori kraljica, mora biti brezvspešen, ker je srbska cerkev neodvisna od drugih, tedaj tudi metropolit ne prizuava višje stopnje nad seboj. Vzlic temu pa se poroča iz Peterburga: Kraljica Natalija bo došla semkaj sredi decembra. Ista neki namerava prositi carevno, naj osebno posreduje v tej zadevi. Ob enem hoče kraljica prašati za svet odlične pravne in cerkvenopravne odličnjake. Iz Bolgarije se vedno več oseb izseljuje v Rusijo, kar dokazuje, da Stambulova vlada še ni osrečila bolgarskega naroda. Neka peterburška brzojavka pravi: „V novič se je z merodajne strani povedalo bolgarskim izseljencem, da Rusija ne bo niti prsta več premaknila za Bolgarijo. Car neče ničesa več vedeti o tej deželi. To se strinja s poročilom „Vjedomosti", da je ruska diplomacija po dunajskem obisku cesarja Viljema popolnoma izgubila upanje na nemško posredovanje v bolgarskem vprašanji; prepričana je, da je Bolgarija izgubljena za Rusijo. Večina ruskih diplomatov se je že potolažila zaradi velikanskega ,fiasko' v bolgarskem vprašanji in le malo jih je, ki še upajo v bodočnost." Nemški cesar je vložil tožbo zoper ,Freisin-nige Ztg.', ker je objavila odlomek iz Friderikovega dnevnika. S tem je sedanji vladar priznal, da je dnevnik pristen. — Koliko so vredna poročila o nevarnem položaji v Evropi, dokazuje najbolje nastopno. ,Nat.-Lib.-Corr.' je pisala: „Naši odnošaji nasproti Rusiji so postali zaradi vojaških in finančnih razmer jako neugodni. Splošnje mnenje ne zaupa več zatrjevanjem, da je mir utrjen. To bo omenjal tudi cesar v svojem prestolnem govoru." Kako slab pro-rok je bilo to izvestje, kaže nam včerajšnja brzojavka iz Berolina. O novem italijanskem kazenskem zakoniku se prostodušno izjavlja „Perseveranza": „Te naredbe se ne dotikajo cerkvenega organizma, marveč so zlobno pa nenevarno orožje. Dokazujejo sam6, da navdaja vlado duh, ki jo odtujuje duhovništvu; za-konikove določbe glede duhovnikov škodujejo vladi več nego cerkvenim služabnikom, ker bodo provzro-čile, da italijanske vlade ne bo več spoštovala Evropa, bodisi katoličani bodisi protestantje." — Zbornica je potrdila predrugačeuo postavo o javnem varstvu. V Franciji so škandali na dnevnem redu. Kazenska preiskava zoper Gillyja še ni končana — v svojih posledicah. Ker Gilly ni mogel in smel govoriti pred sodnikom, izdal je v Bruslji knjižico naslovom „Moji papirji" z dolgim predgovorom svojega zagovornika Peyrona (boulaugista) in člankom iz peresa Ohiracovega, ki je že izdal spis podkupovanje pod vlado III. republike". Sedaj je prišel tudi ugodni trenotek za zloglasnega Wilsona, da stopi zopet na pozorišče. Pričel je objavljati v svojem listu „Petite France" pisma raznin bogatašev, v katerih so zavezujejo plačati velike svote onim, ki jim pripomorejo do tega, da postanejo vitezi častne legije. Ti dogodki vzbujajo a;njus v človeku, ob enem pa tudi prepričanje, da je podlaga francoske republike nevarno trohljiva iu da morda ni več daleč ona ura, ko bo hudo zahrumelo v cerkvi in veri sovražni Franciji. Izvirni dopisi. Iz »Šentjurja pri Šmarji, 20. novembra. Naša fara imela je še malo tako lepih slavnostij, ka-koršna je bila na zahvalno nedeljo v dan 4. nov. t. 1. Praznovali smo ta dan 401etnico vladanja našega presvetlega cesarja in blagoslovljenje nove šolske zastave. — Že na predvečer dne 3. t. m. oblekla se je fara v praznično obleko, postavili so se lepi mlaji, okrašeni s cesarskimi in narodnimi zastavami, raz zvonik, farovž, šolo in druge hiše vihrale so cesarske in narodne zastave. Ko se je zmračilo, pričelo se je v farni cerkvi in pri podružnicah celo uro trajajoče slovesno zvonjenje, pokanje s topiči, na gričih zažgali so se kresovi, zažigal umeteljni ogenj, in ko so začeli visoko v zrak švigati raketi, prihitelo je vkup od vseh strani obilo ljudstva, dasiravno je jelo deževati. V nedeljo v jutro zbudili so farane iz sladkega spanja topiči in „pritrkavanje" v farni cerkvi. Ob 10. uri bila je slovesna 6v. maša z „zahvalno pesnijo". V lepi pridigi so demači g. župnik Andrej Si meneč povdarjali, kaj smo ravno danes, ko je zahvalna nedelja, dolžni Bogu, in koliko zahvalo smo dolžni presvetlemu cesarju, čegar redko slavnost ravno danes praznujemo. Lepo opisovali so življenje cesarjevo — pridiga segala je vsem poslušalcem globoko v srce. Po sv. maši blagoslovili so g. župnik ob navzočnosti šolske mladine novo šolsko zastavo s spo-menskim trakom, ki ga je podarila kumica gospa Ivanka Va 1 e n ti n či č-e v a iz Ljubljane. Ko je bilo cerkveno opravilo končano, zbralo se je v cerkvi navzoče ljudstvo in šolska mladina z novo blagoslovljeno zastavo pred cerkvijo, kjer se je imel pričeti slavnostni govor in spomeniška lipa zasaditi. Slavnostni govor govoril je g. Ignacij Valentinčič, mestni svetovalec v Ljubljani, ter v kaj lepem in primernem govoru povdarjal pomen današnje slavnosti, opisaval cesarjevo življenje iu njegovo delovanje od najmlajših let pa do zdaj, ter omenjal, da smo ravno Slovenci vedno bili zvest narod svojemu vladarju, kar hočemo tudi vedno ostati. „Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovenca ne gane." Ljudstvo poslušalo je lepi govor jako pazljivo iu marsikomu utrinjale so se solze ginenosti. Ko je govornik s trikratnimi „slava"-kliei na presvetlega cesarja končal, zasadila se je spomeniška lipa in ginljivo bilo je videti, ko so nežne ročice šolske mladine zasipale lipo v trajen spomin na to lepo slavnost. Potem poda se šolska mladina z novo zastavo v šolo, kjer ji je g. učitelj Remic v navzočnosti občinskega starešinstva, krajnega šolskega sveta ter drugih povabljenih gostov v lepem govoru pojasnjeval pomen slavnosti, ua katero se bodo gotovo vsi še v poznejših letih z veseljem spominjali. Po končanem govoru zapeli so otroci cesarsko pesen in razdelila se je knjižica „Naš cesar" med šolsko mladino, ki se je ob enem tudi primerno pogostila, in gotovo bo ta dan vsacemu izmed njih do poznih let v prijetnem spominu ostal. Pri obedu, ki so ga priredili g. župnik, vršilo se je mnogo navdušenih napitnic na presvetlega cesarja in drugih. Sploh je bil le jeden glas, da je slavnost zares bila lepa. Zahvala za to gre v prvi vrsti g. župniku, ki so v malo letih svojega bivanja med nami za cerkev in za probujenje faranov mnogo storili, zahvala gre g. Ign. Valentinčiču iz Ljubljane in njegovi gospej soprogi, učitelju g. Remicu in županstvu domačemu, kakor tudig.Fr. K oš a k u, županu grosupeljskemu, ki je slavnost s svojo navzočnostjo počastil; — posebna zahvala pa gre g. Fr. S i m o n č i č u , trgovcu v Šentjurji, ki je za to slavnost zelo veliko storil ter neutrujeno tekal od vasi do vasi, od hiše do hiše in nabral vse novce za novo šolsko zastavo in za izvršitev slavnosti; konečno zahvala vsem drugim, ki so k tej slavnosti sploh kaj pripomogli. Iz Novega Mesta, 21. novembra. (Potovanje skozi vel. laški okraj.) Po svojih opravkih sem te dni s svojim prijateljem prišel do Retij (Levstikove vasi). Ker sem vže večkrat bral kak dopis v »Dolenjskih Novicah" iz te vasi, hotel sem vendar sam se prepričati, kje stoji rojstvena hiša slavnega pisatelja. Nehote zagledal sem tisto lipo, o kateri sem bral pred nekolikim časom v „Dolenjskih Novicah", da ima „račje lastnosti". To drevo je pač že malo vredno in trhljeno. Lepo bi bilo, ko bi se tam zasadila nova lipa in se ohranilo še vaško drevo. Vsakemu se mora pač vzbuditi srce, ako ima priliko ogledati si vitke lipe pri sv. Antonu v Dobrepolji, ki so zares ponos celi občini, čast so mlada drevesca ondotnemu županu, ki se je zares mnogo trudil, da so občani v jednem dnevu okoli sto mladih lipic zasadili. Čez nekaj let bodo te lipe velika krasota celi občini in v korist sejmarjem, ki bodo lahko v hladni senci prodajali svoje blago. Mej temi nežnimi lipicami stoji kakor matere kakih osem debelih lip, ki bolj zaslužijo omenjene biti, kakor ona v Retjah. Bral sem tudi v „Dolenjskih Novicah", da so začeli v onih krajih češplje sekati zaradi povišanega davka na žganje. No, to pač ni istina. Nekaj češpelj je res posekanih, pa zvedel sem od ondotnih kmetov, da je češplje lansko leto sneg polomil in zato so je morali posekati. Kmetovalci pač vedo in spoznajo, da je bolj zdravo domače žganje, nego „špirit". Iz Sp. Idrije, 19. novembra. Gotovo bote rekli: zdaj so se pa tudi zaspanci oglasili; nikdar ni bilo kaj o njih slišati. Prav imate, saj smo tudi v resnici zaspani. Kako pa je to? mislil si bode marsikdo, saj so vendar zdaj dosta dolge noči. Res je •to, pa kaj bi pomagalo, če bi bila noč tudi 24 ur dolga, če pa celo noč ne bi imel človek ljubega miru. Naši zakonodajalci bili so v resnici prav skrbni za nas; sklenili so vse mogoče postave, tudi krčmarjev niso pozabili. Hoteli so jim nočnega počitka preskrbeti, dobro vedoči, da si ga kaj radi kratijo. Res, prav pametno je to, človek naj po dnevu dela, po noči pa počiva, ne pa narobe. Tega naj bi se tudi naši krčmarji držali, da, marsikateri izmed teh ljudi se malo zmeni za paragrafe. Pri nas lahko počnemo, kar nam je drago. Posebno pa so nekateri naši krčmarji prav prosti ljudje. Brez vse skrbi se lahko v njih hišah nekoliko gostje za lase pograbijo, pleše se lahko kakor se hoče, vpije in razgraja se lahko celo noč brez vse skrbi. Marsikateremu človeku tako početje preseda, saj pa tudi po pravici. Človek, ki se po dnevu muči, zasluži ponočnega počitka; toda ponočni razgrajalci mu ga ne privoščijo. Policijska ura je večkrat zjutraj ob 5. ali še celo ob 6. uri. Županstva naj torej za red skrbe. Mnogi bili bi iz srca hvaležni, ako bi slav. ■c. kr. oblast blagovolila skrbeti, da bi imeli tudi nekateri krčmarji nekoliko počitka, pošteni ljudje pa mir. Nedolžni bi se varovali ua ta način pohujšanja, ponočni razgrajalci bi si pa vendar kak vinar prihranili za potrebne reči. Poštenim krčmarjem se prav iz srca privošči, da bi imeli kaj dobička od gostilnic, saj morajo tako mnogo davka plačevati; toda ne pozabijo naj nikoli, da ponočni plesi in razgrajanja jim ne bodo dala božjega blagoslova. Slovstvo. Drobtinice. ju stroko spadajoče delo v mostu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. ^ Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve g v ploščevinastih pušicah (Bleehbiichsen) v domačem J( lanenom oljnatem flrneži najfineje naribane in boljše y nego vse te vrste v prodajalnah. ^ SPF" Couilco nu znhtovanjo. xxxxxxxxxxxxxxxxxx Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova liiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne i) politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr , divane, garniture, modroce na perosili po 10 gld., žimnate inodroco po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobo po moffoče nizkej ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dola. Cenilnik s podobani zastonj in franko. vbooooo Št. 7886. T-k • (2) luiz službe deželnega svetovalca pri deželnem odboru kranjskem. S sklepom slavnega deželnega zbora kranjskega ustanovljena služba deželnega svetovalca z letno plačo 1600 gld.. z aktivitetno doklado 240 gld., s pravico do 4 petletnic po 100 gld. in do pokojnine po dotičnih za deželno uradnike obstoječih določbah oddala so bode z dnem I. januarija 1889. Prošnjiki za to službo naj svoje prošnje z vsemi dokazili, ki jih zahteva službena, pragmatika za deželne uradnike in v katerih je zlasti dokazati, da so z dobrim vspeh o m dovršili praktični izpit za politično službovanje ali pa za sodni jo, kakor tudi da so popolnoma zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, — predpisanim potom vlože najkasneje do 31. clccoinl>rji 1888 pri podpisanem uradu. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 20. novembra 1888. :xxxxxxxxxxx: Cela avstro-ogerska monarhija se pripravlja, da pokaže povodom 401etnega vladanja zvestobo in udanost svojemu ljubljenemu vladarju. Narod hoče pokazati, da v resnici ljubi svojega cesarja in kralja, plemenitega očeta svojih zvestih otrok. Naravno tedaj, da se je postavil temu znamenitemu dogodku slovstven spomenik, ki proslavlja v vezani besedi krasne značaje v avstrijski cesarski hiši. Naslovom Ft&lea aus der osterreichischen Vaterlandsgeschichte. (Biseri iz avstrijske zgodovine.) Spisal (li-. Franc Izidor Proscliko. S podobami, ii pol osmerke. 3W Cena v rudečem platnu vezane knjižice 80 kr., po pošti 85 kr. ""^f je izšlo delce, koje navdaja duh pravega domoljubja; knjižica je tako rekoč izliv prirojene ljubezni avstrijskega naroda do vladarske hišo ter je jako primerna za predavanje v društvih, družbah, pri šolskih slavnostih, drugih slovesnih prilikah, kakor tudi posebno kot darilo za učence. Posebno vrednost je pridobilo delo s tem, ker je Nj. ces. visokost gospod nadvojvoda Albreht dovolil pisatelju, da mu je smel posvetiti to knjigo; v dotičnem dekretu se naglaša, „da je posvetitev s patrijotiškim duhom navdanih spisov iz avstrijske zgodovine najmilostnejo potrdil Nj. ces. visokost, ki izreka pisatelju najvišjo zahvalo za trud pri poinnoževanju tako dobrih spisov za mladino ter določil, da se večjo število tega dela brezplačno razdeli raznim šolskim knjižnicam," Ta okoliščina jo veljavna ocena Nj. ces. visokosti ter je odveč še poleg tega priporočati to knjigo. Kno lo še naglašamo: učitelj moro dati učencu to knjigo v roke, dosegel lo ž njo pozitivne koristi za duh in domoljubje učenčevo, stariši bodo ž njo napravili otrokom veliko veselje, primerna je tako za rahla čuvstva otrok kakor za starejšo mladino; „biseri" so pa tudi velik kras knjižnicam odraslih. Božič jo blizo ter ponuja lepo priložnost, da se položi pod božično drevesce to delo, koje je tako odlikoval Nj. ces. visokost nadvojvoda Albreht. Naročila sprejemajo vse knjigarne. (1) Dunaj, I., Spiegelgasse 12. LeO W06Pl, dvorni založnik. Dobiva se tudi v »KATOLIŠKI BUKVAliM" v Ljubljani.