Poskusi razširjanja maloprodajne mreže SODELOVANJE S KLI LOGATEC V zadnjih nekaj letih se prodajna mreža TO Trgovina ni večala. Za to je bilo več vzrokov. Kot prvi je prevladoval ta, da je bila vsa leta izrazita konjunktura in nam je blaga vedno primanjkovalo tudi za stalne in redne kupce. Poleg tega je prišlo do razširitve prodajnega programa in občutnega povečanja prodaje v izvoz, kar je še zmanjšalo ponudbo. Drugi vzrok je bil v tem, da kljub iskanju primerne lokacije za novo poslovalnico le-te nismo in nismo uspeli najti. Poskušali smo predvsem na območju Reke, kjer je bilo več navidezno primernih lokacij, ki so pa ena za drugo odpadale zaradi najrazličnejših ovir. V zadnjem času smo bolj intenzivno raziskali območje Beograda in to je že rodilo sadove. Ena od možnih lokacij je bilo tudi skladišče likvidiranega podjetja Sirela v Boljevcih pri Beogradu. To je mestece, oddaljeno približno 30 km od Beograda, od Surčina proti Savi. Mestece leži sredi kmetijskih predelov brez vidnejše industrije, vendar s precejšnjim številom novogradenj. Zemljišče je veliko, vendar je v lasti železnice, zato ga ni bilo mogoče odkupiti, marveč najeti. Poskušali smo se dogovoriti tudi o aktiviranju opuščene proge, vendar nismo uspeli. Iz proizvodnje kovinskega obrata TO Tomaž Godec Lupiini stroj SEM-66 je bil razstavljen na lesnem sejmu v Ljubljani, v obratovanju pa je na mehaniziranem lesnem skladišču na Rečici; izdelan je v kovinskem obratu v TO Tomaž Godec Boh. Bistrica v kooperaciji s firmo Springer iz Avstrije. Ker je bil KLI Logatec bolj zainteresiran za lokacijo kot mi — delno tudi iz razloga, da so na tem področju že njihovi monterji — je skladišče odkupil in ga adaptiral, napeljal telefon in postavil kontejner kot razstavno prodajni prostor, mi pa smo posodili viličarja. Trenutno sta v skladišču zaposlena dva, ki opravljata vsa administrativna in skladiščna dela. Poleg prodaje izdelkov KLI prodajata za račun TO Trgovina, poslovalnice Rečica tudi stavbno pohištvo in obloge LIP Bled. Ker je oddaljenost prevelika, da bi lahko alimenti-rali posamezne stranke, smo se dogovorili, da bo v Boljevcih del zalog, da bo dobava do stranke enostavnejša. Trenutno je prodaja ugodna, saj je promet na zaposlenega enak kot v drugih poslovalnicah in računamo, da se bo še povečal, če bi lahko nekaj vložili tudi v propagando. Vsekakor je tak način prodaje ugoden, saj po eni strani lahko testiramo tržišče in ga sočasno širimo ob minimalnih stroških. Rezultati takega pristopa bodo koristna osnova za načrtovanje novih poslovalnic oziroma prodajnih kapacitet na tem območju. Miro Kelbl ‘ " ~ \ Mednarodni lesni sejem INTERBIMALL 84 V____________________ Mednarodna bienalna sejma proizvajalcev strojev, naprav in materialov za lesnopredelovalno industrijo LIGNA v Hannovru in INTERBIMALL v Milanu sta največja sejma te vrste na svetu. Na njih se zelo dobro odraža trenutna situacija v branži, kakor tudi trendi bodočega razvoja. Za LIGNO 83 smo ugotovili, da se je odvijal v času najtežje in najdaljše gospodarske krize po vojni, vendar je očitno pokazal znake oživljanja industrije lesno predelovalnih strojev, naprav in materialov. Za INTERBIMALL 84 lahko rečemo, da je po vsebini logično nadaljevanje LIGNE 83 s tem, da za njim zaostaja po obsegu in tudi kakovosti. Vendar še vedno ostaja drugi največji lesni sejem na svetu, pri čemer mu dajejo pečat predvsem italijanski proizvajalci in razstavljalci. Glavni namen obiska sejma INTERBIMALL 84 od 24. do 26. maja 1984 je bil splošni pregled dogajanja v evropski in tudi svetovni proizvodnji strojev, naprav in materialov za lesnopredelovalno industrijo. Drugi cilj je bil podrobnejši ogled za nas interesantnih strojev, naprav in materialov. Sam ogled sejma je praktično trajal dva dneva, ki sta komaj zadostna za kolikor toliko uspešen pregled razstave. (Nadaljevanje na 2. strani) Spajalni stroj za dolžinsko spajanje lesa je izdelan v kovinskem obratu TO Tomaž Godec Boh. Bistrica v sodelovanju z zahodnonemško firmo DIMTER; razstavljen je bil na lesnem sejmu v Ljubljani (od 11. do 15. 6.1984) ------------------- Mednarodni lesni sejem INTERBIMALL 84 ___________________ (Nadaljevanje s 1. strani) Precej močan vtis so napravila mednarodna razmerja na sejmu. Medtem ko smo rekli, da sejmu dajejo pečat italijanski proizvajalci, moramo ugotoviti, da nekaterih velikih zahodnih (predvsem nemških) na sejmu ni bilo ali pa so pokazali precej okrnjen program, manj napreden od tistega na sejmu v Hannovru. Eden od vzrokov je verjetno neinteresantnost italijanskega tržišča za posamezne firme, saj italijanska industrija uspešno pokriva potrebe le-tega, drug pa je morda v skrivanju novosti in izboljšav pred preveč radovedno italijansko konkurenco, ki se rada zateka h kopiranju. Posebno dimenzijo so sejmu dajali številni obiskovalci iz jugovzhodne Azije, predvsem Japonske in Južne Koreje, ki so se zanimali za vse detajle in tudi za vprašanja drugih obiskovalcev glede teh detajlov in so bili vedno prisotni povsod, kjer se je kaj dogajalo. Izredno dobro so bili opremljeni s tehničnimi pripomočki za industrijsko špijona-žo, tako so pogovore zapisovali z mini magnetofoni, razstavljene stroje pa do potankosti preslikali z zmogljivimi (200 slik) ma-loslikovnimi zapestnimi fotoaparati. Zdi se, da v bližnji prihodnosti lahko pričakujemo prodor juž-nokorejske in japonske proizvodnje na svetovni trg lesnih strojev in naprav, podobno kot na svetovni trg avtomobilov. Razlog za to je morda prehod evropske in svetovne sodobne tehnike in tehnologije lesnopredelovalnih strojev iz klasičnih na mikroprocesorska krmiljenja in elektronska vodenja, kjer so Južnokorejci in Japonci dosegli svetovni vrh. Očitno so ugotovili, da je napočil čas, da svoj »know-how« vgradijo in prodajo, s tem pa prehitijo evropsko oz. svetovno konkurenco. Prehod tehnike in tehnologije lesnopredelovalnih strojev na mikroprocesorska krmiljenja in elektronska vodenja je omogočil izdelavo povsem novih tipov strojev in strojnih linij. Zaenkrat izstopajo programirani kopirni stroji, ki obdelujejo več enakih elementov hkrati, pri čemer je število programov praktično neomejeno. Posamezni obdelovalni agregati imajo več obdelovalnih glav z različnimi orodji, hitrostmi in smerjo vrtenja. S tem lahko na takih strojih obdelujemo vse vrste lesa in lesnih tvoriv in to v večjih ali manjših serijah, predvsem pa poceni, saj ni časovnih izgub pri menj avi programov. To za proizvodnjo pomeni izredno fleksibilnost, za prodajo oz. ponudbo pa izredno raznolikost posameznih izdelkov, ki bodo ob primerni tipizaciji posameznih elementov tudi ceneni. Elektronika je omogočila tudi prve korake robotiki v lesnopredelovalni industriji. Vse več je razstavljenih raznih robotov v transportnih sistemih, na-kladači, prekladači, obračalniki itd., kakor tudi na zdravju škodljivih delovnih mestih, na primer roboti v lakirnih kabinah, kjer se masivno pohištvo posamič obdeluje s pišto- lo. Poleg prehoda na mikroprocesorsko krmiljenje in elektronsko vodenje, so očitna tudi prizadevanja posameznih proizvajalcev za izpopolnitev klasičnih strojev, ki omogočajo hitrejše delo in boljši izkoristek. Ob tem so se pojavile tudi posebne vkladalne in odkladal-ne naprave in transportni sistemi, ki omogočajo, da ti hitri stroji sploh lahko delajo. Pri tem pa olajšajo ali eliminirajo fizično delo, ki je razmeroma drago. Tako so se med drugim pojavili embalirni stroji, ki delajo po različnih principih, pač glede na obliko izdelka in zahtevnosti embaliranja. Glede na število razsta-vljalcev očitno pridobiva na pomenu brušenje ravnih površin. Izredna je ponudba vsakovrstnih brusilk, med katerimi so novost brusilke s štirimi vzdolžnimi trakovi in eno prečno. Vzporedno z razvojem strojev, tako novih kot izpopolnjenih, teče razvoj orodij in strojev za pripravo orodij. Tako še vedno predstavljajo novost različna diamantna rezila, kot tudi rezila, ki zmanjšujejo hrup. Med novosti pri strojih za pripravo orodij je šteti stroj za istočasno brušenje dvanajst rezil za večlistno krožno žago. Vsekakor pa velja ugotovitev, da je bila na sejmu rekordna udeležba izdelovalcev orodja in strojev za pripravo orodij. ug P. S.: Obrobno velja zapisati, da so nam drugi dan sejma vdrli v kombi in ukradli del prtljage. To se je zgodilo 200—300 m od glavnega vhoda med 14.30 in 17.30 uro ^popoldne. Ko smo zadevo prijavili na lokalni policijski postaji, je vse potekalo zelo rutinsko, kot da se ni ničesar zgodilo — za policijo seveda. Ko nas je potem namočil še precej hud naliv, je razumljivo, da smo zapuščali Milano s precej temno osenčenimi vtisi. nes. Skušajo ga uveljaviti s čim nižjo ceno pri proizvajalcu in s samim načinom prodaje. Konstruiranje in oblikovanje izdelkov opravijo sami, nato pa zanje iščejo najbolj ugodnega proizvajalca. Vse kar se da, prodajajo po delih, ki jih kupec kasneje sam sestavi. Imajo tudi tako imenovana odprta skladišča, kjer si kupec lahko sam naloži izbrano blago. Seveda je tudi tehnologija v skladiščih najsodobneje izpeljana. Delavci so potrebni Motnje v poslovanju v ozdih niso nekaj nenormalnega in slabega, ampak do njih občasno prihaja v vsakem tozdu in delovni organizaciji. O motnjah, njihovem odpravljanju in ustreznih postopkih govori 152. člen zakona o združenem delu, vendar v praksi ta člen slabo poznajo, ga ne upoštevajo oziroma ga ne razdelujejo v svojih samoupravnih aktih. Med motnje med drugim (po zakonu) spadajo naslednji pojavi: — če ni mogoče zagotoviti sredstev za OD po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem splošnem aktu, — če ni mogoče zagotoviti toliko sredstev za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, kot to določa samoupravni sporazum, — če je ugotovljeno, da ozd ne dosega takšnih rezultatov dela in poslovanja, s katerimi bi bila zagotovljena nepretrganost v reprodukciji in redno poslovanje temeljne organizacije. Ob tem je mogoče v ozdih določiti še dodatne primere motenj, predvsem ob upoštevanju kazalnikov gospodarske zbornice za primerjanje rezultatov gospodarjenja med ozdi enake ah sorodne dejavnosti. Očitno je, da je ugotavljanje in odpravljanje motenj v ozdih možno le ob dobrem spremljanju poslovanja (informacijski sistem) in zagotavljanju ustreznih informacij o motnjah za delavske svete oziroma vse zaposlene (sistem informiranja). Motnje so v bistvu zakonsko določilo, ki naj omogoča sprotno zaznavanje in odpravljanje težav in problemov, ki se pojavljajo v poslovanju. Vemo, da izgube ob periodičnih računih zahtevajo uvedbo predsanacijskega postopka, izgube ob zaključnih računih pa sanacijskega. Kaj pa se dogaja med periodičnimi obračuni — koliko odstopanj, težav in nepravilnosti v ozdih zaznajo in o tem obvestijo pristojne organe in ukrepajo? Določba o motnjah služi prav temu namenu: sproti odpravljati probleme, ne pa da ozd iz „normalnega“ stanja ob zaključnem računu kar naenkrat pade v „rdeče številke“ Za motnje gre v bistvu vedno takrat, kadar ozd ne dosega normalnih poslovnih rezultatov — kar pa je mogoče ugotavljati samo ob informacijskem sistemu, ki sproti izkazuje odstopanja in odklone, in ob stalnem obveščanju samoupravnih organov oziroma zaposlenih. Vodilni in vodstveni delavci o motnjah namreč kaj neradi obveščajo delavce (delavske le pri nakladanju in razkladanju kamionov oz. vagonov, ves notranji transport pa se vrši s tekočimi trakovi, vozički in dvigali, ki jih krmili računalnik. Za konec še nekaj statističnih podatkov. V letu 1982/83 je imela IKEA 52 blagovnic s skupno prodajno površino 533.300 m2 in 5500 zaposlenimi. Natiskali so 35 milijonov katalogov. Obiskalo jih je 36.119.829 kupcev, prodaja pa je znašala približno 60 milijard novih dinarjev. Jure R. svete), o tem, da so težave, češ s tem bi samo vznemirjali delavce. Tudi ozdi, ki o motnjah obveščajo izvršni svet skupščine občine, so neredko izpostavljeni kot primer slabega poslovanja — namesto da bi dobili pohvalo, da sproti odpravljajo probleme. Ponekod tudi ne ločujejo med motnjami v poslovanju in izgubo po periodičnem obračunu. V praksi ob motnjah ukrepajo ad hoc in kratkoročno, ali pa zapisanih postopkov ne upoštevajo in ukrepajo »po domače«. Sindikat bi naj v bodoče s sodelovanjem družbenih pravobranilcev samoupravljanja v ozdih dosegel, da bodo ob siceršnjem spreminjanju samoupravnih splošnih aktov razdelali tudi določilo 152. člena ZZD, ki govori o motnjah — in sicer vsebino motenj, pripravo, sprejemanje in izvajanje programa odprave motenj ter odgovornost poslovodnih in drugih organov pri tem. Tudi začasne ukrepe družbenega varstva si v ozdih in občinah zelo različno razlagajo. Zadnje čase je teh ukrepov, ki jih družbena skupnost (skupščina občine) uvede, če nastopijo bistvene motnje v samoupravnih odnosih oziroma če so huje oškodovani družbeni interesi, nekaj manj kot v preteklosti. Ukrepi družbenega /------------------«N $ S__________________ varstva so izjemen ukrep, s katerim se začasno omejuje samoupravljanje v ozdih. Analiza, ki jo je pripravil družbeni pravobranilec samoupravljanja, je pokazala, da se začasni ukrepi družbenega varstva uvajajo preveč na hitro — brez temeljitejših ocen položaja v ozdih. Postopek za uvedbo teh ukrepov je približno takle: pobude (lahko jih da tudi sindikat) za uvedbo teh ukrepov obravnava izvršni svet skupščine občine, kot predlagatelja v skupščini pa nastopata izvršni svet in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Do sedaj je bilo največ ukrepov družbenega varstva uvedenih iz naslednjih razlogov: ker organi (poslovodni ah samoupravni) niso upravljali zadev s IKEA — kupec naših izdelkov Vsako leto organizira firma IKEA v Aelmultu na Švedskem srečanje s svojimi partnerji, katerega namen je pogovoriti se o poslovnem sodelovanju in deloma tudi predstavitev njihovega podjetja, ki je eno največjih trgovskih podjetij s pohištvom in notranjo opremo na svetu. Poskusil bom na kratko predstaviti njegov razvoj. Podjetje je ustanovil leta 1943 sedemnajstletni Ingvar Kamprad. Začetni kapital si je nabral s prodajo rib, ki jih je nalovil. Ime IKEA pomenijo začetnice ustanoviteljevega imena, imena kmetije, kjer se je rodil (Elmtaryd) in rojstne vasi (Agunnaryd). V začetku se je ukvarjal s prodajo semen in kemikalij za domačo uporabo. Prodajalno je uredil kar v kuhinji. Ko se je krog njegovih strank razširil izven domače vasi, je uvedel prodajo po pošti. Pet let po ustanovitvi je izšel prvi IKEA katalog. Po sedmih letih delovanja se je v trgovini pojavilo prvo pohištvo. V tem času se je trgovina preselila v bližnji Aelmhult, kjer je še danes ogromno centralno skladišče. Leta 1953 so odprli prvi salon pohištva, ki je tedaj pomenil pravi »boom«. Prodaja se je skoraj potrojila. Ta vzpodbuda pomeni začetek naglega razvoja in širjenja podjetja. Zgrajena je bila prva veleblagovnica v Aelmhultu. V tistem času je firma pričela uveljavljati reklamno geslo »Kvaliteta po nizki ceni«. Sledilo je obdobje širjenja podjetja v Skandinaviji. Do leta 1973 je bilo zgrajenih 8 veleblagovnic, med njimi naj večja v Stockholmu s 43.000 m2 površine. Leto 1973 pomeni začetek prodora v svet. Takrat so namreč odprli prvo blagovnico v Švici, naslednje leto v Zahodni Nemčiji, kasneje pa še v Avstriji, Nizozemski, Franciji, Japonski, Avstraliji, Sin-gapuru, Hong Kongu in Kanadi. Za upravljanje in nadaljnji razvoj tako velikega podjetja je bila ustanovljena posebna organizacija Inter IKEA A/S s sedežem na Danskem. Okrog leta 1980 je sledil kratek premor v ekstenzivnem razvoju, ki so ga namenili izboljšanju notranje organizacije, zmanjšanju stroškov in pridobivanju novih idej (pravijo, da je v tem programu sodelovalo vseh 5000 zaposlenih), nato pa sledi zopet obdobje pospešenega širjenja prodajne mreže. Veliki cilj, na katerega se IKEA trenutno pripravlja je prodor na tržišče Združenih držav Amerike. Načelo »kvaliteta po nizki ceni« velja pri IKEI še da- O motnjah in ukrepih družbenega varstva svojega področja, ali pa prekršili svoja pooblastila, ker ni bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje delavcev, ker ni bila ustrezna razporeditev čistega dohodka ali osebnih dohodkov, ker so poslovali v nasprotju s predpisi in prizadeli večjo škodo družbeni skupnosti, in še bi se kaj našlo. Ukrepi družbenega varstva, ki jih sprejme skupščina občine, so različni, in sicer so lahko: imenovanje začasnega organa v ozdu, odstavitev poslovodnega organa, odstavitev posameznih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, začasna omejitev uresničevanja posameznih samoupravnih pravic dalavcev, razpustitev delavskega sveta in začasna omejitev izplačevanja sredstev za osebne dohodke. Nekatere ukrepe se lahko sprejema samostojno, drugi pa so medsebojno povezani in jih zato skupščina tudi sprejme več skupaj. Ukrepi družbenega varstva (za katere mnogi mislijo, da gre za nekdanjo prisilno upravo) seveda ne morejo biti učinkoviti, če ni sodelovanja političnih organizacij in samoupravnih organov, in to začenši s skupno obravnavo predloga za uvedbo (in ocene stanja v oždu), ko o tem razpravljajo predlagatelji in drugi pristojni organi skupaj s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami prizadetega ozda. Sindikatu prizadetega ozda je treba pravočasno (ne pa šele tik pred sejo skupščine občine, ki odloča o uvedbi ukrepa) omogočiti, da o tem da svoja stališča in predloge. V praksi je na tem področju še precej nejasnosti o statusu in pristojnosti začasnega poslovodnega organa, o omejevanju samoupravnih pravic delavcev in o tem, koliko so 'taki ukrepi primeren način reševanja kadrovske problematike in sanacije slabega gospodarskega stanja ozda. Prav gotovo za reševanje kadrovskih problemov (poslovodni organi in delavci s posebnimi pooblastili) obstajajo drugačni mehanizmi in Sklepi samoupravnih organov Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (22. 5.1984) 1. Potrdil je dopolnitev organizacijskega predpisa Organizacija inventivne dejavnosti, in sicer v tem, da se v strokovno komisijo za ocenjevanje inovacijskih predlogov imenuje predstavnika sveta za ustvarjalnost pri KOOS (sindikat) in pa organizatorja poslovanja. Zaradi enotnosti vzdrževanja kriterijev ocenjevanja inovacijskih predlogov sta ta dva stalna člana strokovne komisije. 2. Spremenil je sklep o dodelitvi stanovanja na Jaršah, kjer je bival Darko Frelih in le-tega dodelil Andrejki Vilfan iz TO Rečica. 3. Ugotovil je, da v času javne obravnave na predlog prednostne liste prosilcev za stanovanja ni bilo pripomb. V času javne obravnave so bili rešeni prosilci: Krivic Devad, Vilfan Andrejka, Jonič Drena in Kovačevič Gospa, zato se le-ti črtajo z liste. Na osnovi sofinanciranja stanovanj drugih DO pridobijo točke: Jože Stare, TO Tomaž Godec ( + 100), Nedeljko Gla-vendekič, TO Podnart ( + 50), Franc Maček, DSSS ( + 40). Odbor je posredoval prednostno listo prosilcev za stanovanje z navedenimi spremembami v sprejem DS TO in DSSS. 4. Pregledal je predlog ureditve stanovanjskih blokov v Boh. Bistrici, Ob Belci 1,2, 3, 4, in na Triglavski 9, ki sta ga pripravila Miran Mozetič in Franc Langus in predlog za adaptacijo stanovanjskih blokov, ki so ga izdelali stanovalci. Odbor o zadevi ni odločil, pač pa je sprejel sklep, naj bi sklicali posvet s stanovalci, predstavniki Alpdoma in GP Bohinj, na katerem bi se pomenili o načinu eventuelne nadgradnje. Odbor za gospodarjenje (17. 5. 1984) 1. Ponovno je preučil razpis o podelitvi priznanja »Inovator leta 1983« in med kandidatoma Tomažem Ravhekar-jem in Janezom Skaličem izbral za inovatorja leta 1983 Tomaža Ravhekarja iz TO Mojstrana, ki je skonstruiral stroj za krivljenje Al pločevine. 3. Pregledal je inventivni predlog Antona Noča iz TO Mojstrana o zmanjšanju števila kartic za žigosanje in v strokovno komisijo za ocenitev predloga imenoval: Petra Debelaka, Joža Matjaža, Franca Mencingerja in Franca Globočnika. Delavski svet TO Podnart (24. 5. 1984) 1. Obravnaval je pritožbo Stanka Miklavčiča, ki se je pritožil zoper sklep disciplinske komisije in jo zavrnil kot ne- utemeljeno ter enoglasno potrdil sklep disciplinske komisije, to je prerazporeditev delavca na drugo delo; 2. Miklavčič Ivanko je imenoval za delegata DS DO LIP Bled; 3. Gasilskemu društvu Podbrezje je dodelil za gasilsko veselico s srečolovom 20 prm žagovine. Skupna disciplinska komisija je izrekla naslednje ukrepe: V TO TOMAŽ GODEC BOH. BISTRICA Prenehanje delovnega razmerja 1. Jakobu Kusterlu (pogojno za 6 mesecev 2. Branku Zupanu (pogojno za 6 mesecev) 3. Milanu Rozmanu (pogojno za 6 mesecev) 4. Jožetu Staretu (pogojno za 2 meseca) 5. Srečku Trojarju (pogojno za 1 leto) Javni opomin 1. Janezu Urbancu V TO REČICA Prenehanje delovnega razmerja 1. Janezu Žvanu (pogojno za 1 leto) 2. Ibrahimu Hadžiču (pogojno za 1 leto) 3. Mariji Rajbar (pogojno za 1 leto) Denarna kazen 1. Martinu Pesjaku (10%) Javni opomin 1. Cirilu Repincu V TO PODNART Prenehanje delovnega razmerja 1. Dragoljubu Miladiču (pogojno za 1 leto) 2. Jevtu Malivojeviču (pogojno za 1 leto) Prerazporeditev na druga dela 1. Stanetu Miklavčiču (za 4 mesece) Javni opomin 1. Janezu Šlibarju 2. Dragu Miladiču 3. Jožetu Miklavčiču 4. Cenu Muriču 5. Radivoju Pajiču 6. Petrislavu Stanišiču 7. Pavlu Trpincu postopki (postopki za predčasno razrešitev). Tudi kadar gre za izgube, ni treba za reševanje stanja uporabljati takih začasnih ukrepov, ampak uveljavljati določbe zakona o sanaciji. Informacije RS ZSS PREGLED BOLNIŠKE ODSOTNOSTI V DO LIP BLED za mesec april 1984 in primerjava z istim obdobjem lanskega leta Zanimanje delavcev za vrhunsko kulturo narašča 1983 DSSS TO Tomaž Godec TO Rečica TO Moj strana TO TO Podnart Trgovina LiP bolovanje do 30 dni 3.07 5.88 4.03 4.73 7.28 3.73 5.08 bolovanje nad 30 dni 1.53 4.21 2.78 3.08 2.37 1.95 3.30 skupaj: 4.60 10.09 6.81 7.81 9.65 5.68 8.38 Porodniška odsotnost — 1.06 0.22 1.54 0.29 — 0.67 1984 bolovanje do 30 dni 1.41 4.81 2.30 3.01 6.55 2.93 3.73 bolovanje nad 30 dni 1.37 2.77 2.30 2.10 3.99 — 2.49 skupaj: 2.78 7.58 4.60 5.11 10.54 2.93 6.22 Porodniška odsotnost 1.14 1.80 2.88 1.25 1.25 - 1.95 Komisija za kulturo pri občinskem svetu ZSS Radovljica je na majski seji presojala izvajanje programa kulturne akcije za delovne kolektive v občini. Ugotovila je, da delovni ljudje in občani postajajo vse bolj zahtevni do kulturnih stvaritev in da se ne zadovoljujejo več s poprečjem, ki naj bi zagotavljalo množičnost. Dokaz zato je izjemno zanimanje za operne in vrhunske gledališke prireditve, za katere organizatorji ne morejo sproti zagotoviti dovolj mest obiskovalcem. Na seji so opozorili na prešibko vlogo kulturnih organizatorjev in poverjenikov v OO sindikata v TOZD in OZD, zato so sklenili v kratkem sklicati z njimi posvet, kjer naj bi se dogovorili o njihovih nalogah. Sklenili so tudi, da bo v juliju nastopilo za delavce iz drugih republik in vse ljubitelje jugoslovanskih plesov in pesmi delavsko kulturno društvo Kostolac iz Srbije. Jeseni pa bodo povabili tudi skupine enega od kulturnih društev iz Bosne. NA KRATKO ... V MAJU Na Bledu je bil v maju že 20. po vrsti posvet strokovnjakov s področja računalništva in malih poslovnih sistemov. Posvetovanje je pripravil Birostroj iz Maribora. o d solno sit v 00 UP Blecl po letih V prvem tromesečju leta 1984 je bilo v gospodarstvu radovljiške občine izplačano za osebne dohodke 902,914.000 din. To je 49 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. V primerjavi z lanskim letom so se povečali OD za 19,1 %. 7 I S ♦ J _____'982 1983 _____79 8* / #. *. tv.V. W-vt. vet. tv. X. */ X#: nt es ec 3 ----------------------------- Več podpore in poudarka inovacijski dejavnosti in inovatorjem v---------------------------- To naj bi bilo temeljno izhodišče sklepnih razgovorov, ki jih je pred dobrim tednom organiziralo predsedstvo občinskega komiteja ZK Radovljica. Povejmo takoj, da stanje na področju inovacijske dejavnosti ni niti boljše niti slabše kot drugje v Sloveniji in najbrž v Jugoslaviji. Očitno še ni prodrla v zavest tistih, ki naj bi skrbeli za to področje, samoumevna potreba za premik, o katerem se že več let razpravlja na vseh mogočih ravneh v obči-ni. Že marca 1983 je bila v 118 tozdih radovljiške občine opravljena anketa o inovacijski dejavnosti. Izidi so bili ugodni. Pokazali so, da ta dejavnost postopoma napreduje, vendar ne dovolj hitro, da bi šla v korak z razvojnimi potrebami gospodarstva. Odgovori na vprašalnike pa so razkrili tudi vrsto pomanklji-vosti. Le polovica tozdov nima v samoupravnih aktih urejeno to področje. Prav toliko tozdov nima nobenega samoupravnega ali drugega strokovnega organa (komisije, odbora), ki bi se pečal z inovacijami. Le tretjina tozdov ima delavca, ki v okviru delovnih nalog skrbi za strokovno obdelavo inovacijskih predlogov. V občini imajo v večjih delovnih organizacijah sicer že ustanovljene akcijske konference ZK, ki pa navzlic občasnemu obravnavanju te problematike niso kaj prida poživile inovacijsko aktivnost. Iz podatkov OK ZK Radovljica zvemo, da so ustanovili društvo inovatorjev doslej le v DO Veriga Lesce, v treh DO razmišljajo o podobni obliki združevanja, ki bi bili lahko strokovni sveti, krožki in podobno. In če se povrnemo spet k zaključni razpravi, omeni- Z usmerjenim izobraževanjem se uvaja pripravništvo za vse stopnje zahtevnosti dela (do sedaj samo za V., VI. in VIL stopnjo zahtevnosti). Programi v sedanjem usmerjenem izobraževanju so namreč taki, da v načelu omogočajo pridobitev usposobljenosti za širša področja dela oziroma za več poklicev — to vse naj bi omogočalo boljše in hitrejše prilagajanje teh delavcev spremembam v tehnologiji in organizaciji dela. Seveda je zato istočasno dosežena manjša stopnja usposobljenosti za samostojno opravljanje konkretnih del in nalog. Torej je tu še toliko bolj aktualno pripravništvo — istočasno pa se povečuje število pripravniških mest, (letos IL, III., IV. stopnja zahtevnosti). Praktično pa se zaposlitvene možnosti zmanjšujejo, kar vpliva na manj razpoložljivih mo, da bo za bistveni premik, po mnenju udeležencev razprave potrebno še dosti časa in prizadevanj. Zanimanje za to dejavnost bi morali vzbujati že v osnovni šoli, pri tehničnem pouku. Otroci bi povsem drugače gledali in vrednotili proizvodno delo in inovacije. Nekaj poskusov v tej smeri je že storjenih, zato smemo upati, da bodo tudi šolniki storili kaj več kot doslej. Vse preveč so v Sloveniji različna stališča oz. merila o dohodku iz inovacijskih dosežkov, zategadelj bi morali na republiški ravni izdelati enoten vzorec. Dohodek delavca, pridobljen od inovacij, naj bi se štel v osnovo za izračun pokojnine. Ta predlog so oblikovali v Slovenskih železarnah. Nasploh pa bi nagrajevanje in priznavanje zaslug inovaterjem moralo postati sestavina stalne prakse, ne pa zgolj deklarativna parola. Delavci, ki se po službeni dolžnosti ukvarjajo z razvojem, naj bi dobili gibljivi del OD odvisno od rezultatov dela. V tozdih morajo izdelati lastne programe za spodbujanje množične inovacijske dejavnosti, prirejati občasne razstave najuspešnejših razvojnih in inovacijskih dosežkov in rešitev. Na razgovoru so menili, da mora ZK bolj aktivno poseči preko svojih osnovnih organizacij in akcijskih konferenc v poživitev inovacijske dejavnosti. Boriti se mora za dosledno uresničevanje sprejetih smernic in dogovorov in pomagati premagovati | ovire, ki nastajajo med delavci zaradi nerešenega, ali podcenjevalnega odnosa pri dodeljevanju nagrad, ali odškodnin za njihovo delo. mest za pripravnike. Upošta-vaje samoupravne sporazume o zaposlovanju bi morali ozdi kar dve tretjini nadomestnih potreb pokrivati s pripravniki in tudi velik del po novih strokovnih delavcih. Sodeč po letnih načrtih zaposlovanja pa je za letos videti, da ne bo dovolj pripravniških mest, da bi lahko diplomati III. in IV. stopnje zahtevnosti opravili pripravništvo. Po zbranih podatkih se bodo v programe usposabljanja (pripravništva) najtežje vključili kovinarji, strojniki, prodajalci, elektroenergetiki in elektroniki. V takih razmerah je zaposlovanje pripravnikov za določen čas seveda samo rešitev v sili, saj bo pripravnik po končani dobi z zaposlitvijo v drugem ozdu dejansko nezadostno usposobljen za opravljanje svojega dela. Drug problem, povezan s pripravništvom, pa so vsebinske priprave za njegovo izvajanje v ozdih. Za pripravnike je namreč treba pripraviti dobre programe usposabljanja, določiti in usposobiti mentorje itd. Te vsebinske priprave pa ne potekajo dobro. Sindikat je sicer skupaj z gospodarsko zbornico pripravil enotne osnove za urejanje pripravništva, splošna združenja pa pripravljajo izhodišča pro- Delovna akcija v Betinu je bila predvidena 12. 5., a so jo zaradi slabega vremena prestavili na naslednjo soboto. Organiziral jo je koordinacijski odbor za družbeno varčevanje pri predsedstvu OK SZDL Radovljica, pod vodstvom delavcev GG Bled. Zbralo se nas je kar nekaj, ravno pravšnje število, da je delo potekalo dobro. Prišli so srednješolci, člani mladinske delovne brigade Staneta Žagarja in delavci blejskih DO. Če je bil še kdo od LIP Bled, ne vem; vsaj jaz nisem nobenega videla. Delo je steklo takoj, razdelili so nam teren za čiščenje. Z vso vnemo smo se vrgli na vejevje in na manjša, že podrta drevesa. Delavci GG so pomagali z motornimi žagami, mi pa smo veje in debelejše komade nosili na kupe ali ob cesto. Okrog 11. ure so nas presenetili z malico. Za pol ure smo posedeli na hlodih ob cesti, vsak z velikim sendvičem in steklenico piva ali ore v roki. Promet na cesti je bil sila živahen in mimovoze-či so nas začudeno gledali ali pa navdušeno trobili. gramov za dejavnosti (panoge), vendar ponekod od tega pričakujejo preveč, oziroma so sami preveč pasivni. Priprave so otežkočene predvsem tam, kjer nimajo ka- drovsko-izobraževalnih služb. Zato bi morali tudi organi sindikalnih organizacij v ozdih oceniti priprave za izvajanje pripravništva in predlagati delavskim svetom, da proučijo možnosti za večji obseg zaposlovanja priprav- delovne organizacije in skupnosti s področja kmetijstva, gozdarstva, lovstva, ribištva, komunalne dejavnosti, vodarstva, kulture, turizma in znanstvenih zavodov. S pripravami na srednjeročni plan 1986—1990 in dolgoročni do leta 2000 se že kasni, so ugotovili na seji. Omenili so problem Pokljuške soteske, ki je povsem zanemarjena, varstva nekaterih gozdnih območij, problem Krede, probleme črnih delavce, ki se takih in drugačnih srečanj izven delovnega časa vedno radi udeležijo, čeprav so včasih še delovno obarvane. Zato za akcijo lahko rečemo, da je uspela, saj smo ob prizadevanju vseh prisotnih očistili lep kos površin, ki z nesnago najbolj in najprej »padejo« v oči. Krona vsega je bil piknik, katerega smo čakali skoraj pol leta. Zanj smo naložili denar, ki se je nabral s prispevki na novoletni jelki in od pustnega sprevoda. Da kljub denarju nismo ostali lačni in žejni, so poskrbeli direktor in kuharici, ki so najprej sodelovali pri čišče- Po malici je bilo teže začeti, ker smo bili že malo utrujeni, ampak kaj hočemo. Vejevje, naloženo na kupe, smo zažgali, da je bilo vse polno kresov in dima, pa tudi grelo nas je pošteno. Če pomislim koliko »drv« je pogorelo, se spomnim na vse tiste, ki jamrajo kako Konec aprila so s skupščinskim gradivom prejeli v obravnavo vsi delegati delegacij za kulturo tudi predlog programa skupščine Kulturne skupnosti Radovljica. Predvideno je, da bo skupščina v letu 1984 zasedala na štirih sejah — v vsakem četrtletju enkrat. Za nosilne (problemske) teme, ki jih obravnavajo delegati na vsaki seji, letos predlagajo skupščini v obravnavo: o delu Lokalne radijske postaje L nikov ter obravnavajo organizacijske, vsebinske in kadrovske priprave za izvajanje pripravništva. Seveda pa vsi ti problemi kažejo tudi na neusklajenost med številom šolajoče se mladine in izkazanimi potrebami ozdov ter na potrebo po preverjanju programov izobraževanja v usmerjenem izobraževanju. gradenj in obnove pastirskih stanov. Preveč so zanemarjeni pašniki, interes zadrug pa ni zadosten, zato ni za urejanje pašništva družbenih sredstev, ki so namensko že določena. V programska določila razvoja TNP so predlagali več dopolnil, ki zadevajo naloge zlasti v gozdarstvu, turizmu in JLA. S programom je treba seznaniti tudi druge družbene organe in društva za varstvo okolja. Podnart nju, nato pa še »zbrali dovolj moči«, da so zakurili ogenj in ostale z dimom in vonjem po mesu na žaru spomnili, da smo se jim pridružili in posedli pod košati hrast poleg Save. Tam nam je pesniško nadarjeni Janez Česen spet povedal nekaj krepkih iz svoje malhe brez dna. Seveda tudi mi nismo ostali tiho. Nasprotno. Ob steklenici piva ali kozarčku vina smo se prijetno sprostili in poveseli- li. Upam le, da se bomo na tak ali podoben način še večkrat zbrali. Obenem vabim še ostale, da se nam pridružijo. Tomaž draga je kurjava; da bi si jo pa na ta način priskrbeli, pa jim seveda še na misel ne pride. Jaz sem bila z akcijo zadovoljna, zadovoljna pa bom še enkrat in to — po- Triglav Jesenice, o zbiranju in urejanju zgodovinskega gradiva NOB in o delu Pokrajinskega in okrožnega odbora OF na tem področju, o varstvu naravne in kulturne dediščine v Triglavskem narodnem parku ter o likovni in galerijski dejavnosti na območju občine Radovljica. Program so sprejeli na seji skupščine Kulturne skupnosti Radovljica 8. maja. _________________________J Za pripravnike je treba pripraviti dobre programe usposabljanja Informacije RS ZSS Varstvo okolja v naši občini Novoizvoljeni svet za varstvo okolja pri predsedstvu OK SZDL Radovljica, ki ga vodi Franc Jere je prvo sejo posvetil razčlenjevanju razvojnega programa Triglavskega narodnega parka. Območje tega parka obsega kot je znano tolminsko, jeseniško in radovljiško občino, upravni sedež pa ima na Bledu. V izvajanju nalog TNP sodeluje kar 15 raznih institucij, razen občinskih teles še Očiščevalna akcija v TO Po letu dni smo se 19. maja spet zbrali na očiščevalni akciji, katero smo zaključili s piknikom. Za razliko od delovnih sobot, ko se vsak bori s svojo normo, smo si tokrat zadali nalogo, da v času pomladnega razcveta očistimo okolico naših proizvodnih prostorov. Obenem smo hoteli poživiti zabavno oziroma družabno življenje, ki v današnjem času, času nenehnega hitenja v tovarnah vedno bolj zamira. Znak, da vse to le ne drži, je prav druščina, ki se je zbrala na naši akciji. Zbrani smo bili tako mladi kot starejši in posebej velja pohvaliti tiste /----------------------------s- V Betinu je bilo živahno v_____I_____________________ Program dela Kulturne skupnosti Radovljica Seča v zaključni gradbeni fazi Sezona se naglo približuje, adaptacija počitniškega doma v Seči pa je v končni fazi. Potrebujemo le še malo lepega vremena, da bomo uspeli opraviti vsa dela in »nadeti« počitniškemu domu in okolici drugo podobo. Napotki dopustnikom Bliža se poletni čas, odpravlja na dopust se skoraj vsakdo izmed nas. Letos ne bo šlo kar brez krize, saj nas ta že dolgo grize. Regres — dobrodošel bo zares, al' sredi planin al' sredi morskih daljin, ko bomo počivali in usluge kot gostje plačevali. Za mirne živce naj bo pivce, za nizek pritisk pa kava prava. Za tiste, ki jih rado grlo boli, njih travarica poživi! Letos novi del v Seči mogel več nam bo ustreči. Počitniške prikolice pa bodo vsem na voljo na obali, da bodo zadovoljni letovali. Bliža hitro se poletni čas, lep dopust si naredite, dobre volje ostanite! Lepo vreme, dobra zveza, nič čakanja in furjdnja, pa vrnite se nazaj zopet v naš planinski raj! Vesna Kako kljub draginji videti morje! Ekipa osmih komadov — treh računalniških, treh razvojnih, enega komercialnega in enega splošnega — se je v soboto 26. 5. 84 odpravila zelo zgodaj (vsaj za moje pojme) na očiščevalno akcijo v Sečo. Vseh osem s prtljago in hrano vred se nas je stlačilo v »mini kombi«, kakor smo sé pač mogli, nazadnje pa smo le izgledali kot lepo razporejene sardine v škatli. Motor je hrupno ropotal, kar je posebno motilo Ivota, Mi- hu je bila v napoto prevelika prtljaga med nogami, meni je pihalo, Marjetin sedež sploh ni bil oblikovan po njenih merah, Brane je komaj zdržal vožnjo »rama ob rami, bok ob boku«, Petru pa je kar naprej metalo ročico iz brzine. Miran in Stane se nista pretirano pritoževala, vsi skupaj pa smo se na račun vsega tega kar prijetno zabavali in dobre volje prišli v Sečo. Prikazal se nam je dom v vsem svojem neredu. Vsepovsod gradbeni material, izkopani jarki, kupi navožene zemlje, v jedilnici si lahko našel vse vrste pohištva, školjke, umivalnike, stare čevlje, zavese, steklenice, jogije, koše za smeti, smeti kar tako — čuda tega doma vseh letnikov in izdelav. Kje pravzaprav začeti? Prva skupina z energijo nabitih fantov k razvažanju zemlje in planiranju terena pred jedilnico, druga skupina k jogijem in jedilnici. Vse jogije smo znosili na sonce, da so se naužili sonca in se presušili, kar je seveda trajalo kar nekaj časa. Še dalj časa pa je trajalo, da smo vsaj za silo posortirali vse navlečeno v jedilnici in spet postavili na svoje mesto. Ko se je druga ekipa ukvarjala z jogiji, blazinami, odejami in pohištvom, je prva grupa še vedno pridno in s polno humorja vozila zemljo in pripravljala teren za travo, katero so tudi posejali in močno zalili. Nazadnje je padla komanda: odstraniti vse sovražne elemente iz visoke trave za domom. Naročeno — storjeno! Neusmiljeno smo se vrgli na grmovje in trdovratno iskali železne mreže, odpadne cevi, lesene odpadke itd. Ko smo si bili na jasnem, da kosilnica, ki je bila na ta dan nevozna, ne bi naletela na neprijatelja, smo delo zaključili. Pri tem sta bila najbolj zaslužna Miran in Stane, ki sta odnesla nemalo prask iz boja z okrutno robido. Tako se je iztekel zares delovni dan. Nihče ni lenaril, nihče ni bil žejen, nihče ni bil lačen, nihče ni bil tečen, vsi pa smo bili izredno dobre volje in preobremenjeni s smehom. Pobrali smo šila in kopita in se mimogrede ustavili še v Izoli na »ribiški fešti«. Ker se nismo držali dogovorjene ure odhoda, smo prišli domov zelo pozno (vsaj za moje pojme) ob 01. uri — to se pravi v nedeljo. Pri naslednji akciji ne oklevajte; če znate biti delovni in se pri tem še šaliti in smejati, ste prisrčno vabljeni! Silva občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju Prvo mesto za LIP-ova dekleta Občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno puško za leto 1984, je bilo 19. in 20. maja v dvorani kulturnega doma v Mošnjah v izvedbi strelske družine Mošnje. Na tekmovanju so nastopili 203 strelci, od tega 55 žensk in 148 moških iz 23 OOZS. A) ženske do 40 let: 1. Šimnic Silva, ELAN Begunje, 149 krogov; 2. Urankar Marija, LIP Bled, 146 krogov; 3. Benčina Irena, LIP Bled, 145 krogov; 6. Šef-man Martina, LIP Bled, 140 krogov; 7. Ristič Jelka, LIP Bled, 131 krogov B) ženske nad 40 let: 1. Gričar Majda, Veriga Lesce, 135 krogov; 8. Ristič Albina, LIP Bled, 107 krogov; C) Moški do 40 Iet:l. Bešter Stane, Iskra Lipnica, 170 krogov; 2. Kozinc Boris, OŠ Lesce, 169 krogov; 3. Praprotnik Filip, Elan Begunje, 168 krogov; 29. Sodja Boris, LIP Bled, 141 krogov; 35. Rutar Kvirin, LIP Bled, 137 krogov; 59. Lisec Milan, LIP Bled, 123 krogov; D) Moški nad 40 let: 1. Biček Jože, Obrt. združenje, 179 krogov; 2. Biček Stane, Alpetour — P. P. Rad., 177 krogov; 3. Ažman Stanko, LIP Bled, 169 krogov. Ekipno ženske: 1. LIP Bled, 431 krogov; 2. ELAN Begunje, 417 krogov; 3. GP Bohinj, 400 krogov. Ekipno moški: 1. ELAN Begunje, 803 kroge; 2. Obrt. zdr. Rad., 796 krogov; 3. PTT Rad. 768 krogov; 8. LIP Bled, 701 krog. Nastopilo je 14 ekip. Ekipno skupaj: Ž M Sk. 1. ELAN Beg. 83 114 197 2. LIP Bled 79 28 107 3. ISKRA Lipn. - 29 54 83 Rakuš Lep uspeh jadralnih letalcev Na letališču ALC Lesce je bila 13. maja sklepna slovesnost ob zaključku 3. evropskega prvenstva v jadralnem letenju za klubski razred. Med 29 piloti iz ČSSR, ZRN, Finske, Švedske, Švice in Jugoslavije so se odlično izkazali naši jadralci. Prvo mesto in zlato medaljo je osvojil član ALC Lesce Ivo Šimenc, drugo mesto in srebrno medaljo Ce-hoslovak Jiri Stepanek, tretje in bronasto odličje pa Jugoslovan Janez Stariha. Domačin Miha Thaler je bil šesti. Pokrovitelj prvenstva, ki je tudi podelil medalje, je bil predsednik predsedstva SRS France Popit. 4. letne igre SOZD GLG -Zmaga predstavnikov LIP Bled V Boh. Bistrici smo gostili 350 udeležencev letnih iger iz vseh osmih delovnih organizacij SOZD GLG 25. in 26. maja so na območju Bleda in Boh. Bistrice potekale IV. letne igre SOZD GLG, katerih organizator je bila letos DO LIP Bled. V petek, 25. maja so na kegljišču hotela Jelovica na Bledu kegljale ekipe LIP, GG in Gradis, v soboto pa še vse ostale ekipe. Preostale discipline: mali nogomet, odbojka, šah, namizni tenis in streljanje pa so potekale v Boh. Bistrici v osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja in na nogometnem igrišču poleg restavracije Danica. Svečana otvoritev športnih iger je bila pred osnovno šolo v Boh. Bistrici. Uvodne besede sta podala predsednik konference OOS LIP Bled Anton Kristan in predsednik TVD Partizan Boh. Bistrica Beno Lazar. Že pol ure kasneje so se začele prve borbe na posameznih tekmovališčih. Tekmovanje je potekalo brez zapetljajev, naklonjeno nam je bilo tudi vreme, ki je pogojevalo dobro počutje. Razglasitev rezultatov, kosilo, žrebanje nagrad in družabni del je potekal na prireditvenem prostoru poleg restavracije Danica. Pri zbiranju nagrad so nam velikodušno priskočile na pomoč bohinjske delovne organizacije, ustanove, društva in obrtniki ter Vezenine, Almira in Elan. Pokale po posameznih kategorijah so podelili direktor DO LIP tov. Bajt, direktor DO GG Bled tov. Novak, direktor DO GG Kranj tov. Martinovič, predsednik sindikatov SOZD GLG tov. Perko, prehodni pokal za zmagovalno ekipo v skupnem seštevku, katerega je letos prvič osvojila ekipa LIP Bled, pa je podelil predsednik kolegijskega poslovodnega organa Rok Gašperšič. Vsekakor je osvojitev prvega mesta lep uspeh in potrditev, da kljub manjšim napakam pravilno in dobro delamo na področju športa in rekreacije. Kakor povsod v športu se tudi pri nas poraja problem finančne narave, ki nas nekoliko omejuje pri še boljši organiziranosti rekreativne dejavnosti v naši DO. Če analiziramo nastop celotne naše ekipe na IV. letnih igrah, ugotovimo naslednje: ženske ekipe so svoj nastop izvedle brezhibno, čeprav v nekaterih disciplinah ni šlo brez zapletov. Predvsem je bilo to pri kegljanju, kjer četrti članici ekipe, ki je delala v popoldanski izmeni, ni bil omogočen nastop, zato smo morali rezervno igralko poklicati po telefonu, da je bila ekipa popolna. Pohvaliti moramo vse igralke za borbene in požrtvovalne nastope in za osvojena prva mesta v vseh ženskih disciplinah. V moških kategorijah so najbolj prijetno presenetili nogometaši z zmago in pa odbojkarji, katerim je le za las ušlo prvo mesto. Dobri so bili tudi strelci, ki bi z malo več sreče dosegli mesto še bliže vrhu. V šahu nam manjkata tretji in četrti mož, razočaranje pa pomenita uvrstitvi kegljaške in namiznoteniške ekipe. Očitno bo treba tema dvema disciplinama posvetiti malo več pozornosti. Pohvaliti moramo člane TVD Partizana, ki so vložili veliko truda in prostega časa, da je prireditev potekala brez zastojev in pa izreči zahvalo osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja, ki nam je uporabo šolskih prostorov in igrišč brezplačno dodelila. Rakuš V streljanju so se pomerili: Martina Sefman, Marija Urankar, Irena Benčina, Stanko Ažman, Boris Sodja, Kvirin Rutar, Milan Lisec in Jože Črnko Odbojko so igrale: Marica Sodja, Dragica Jensterle, Marija Pikon, Andrijana Čora-lič, Jelka Ristič, Milena Drole, Tatjana Hodnik in Alenka Hodnik V moški konkurenci v odbojki so LIP zastopali: Andrej Polajnar, Vinko Čuden, Pavel Sedlar, Jaka Podbevšek. Janko Justin, Branko Cesar in Dušan Kardoš REZULTATI! Ekipno moški 1. JELOVICA 28 točk 2. LIP Bled _ 26 točk 3. ALPLES Železniki 23 točk GG Bled 23 točk 5. GG Kranj 17 točk 6. AERO Medvode 12 točk 7. GRADIS Šk. Loka 10 točk 8. ZLIT Tržič 4 točke Ekipno ženske 1. LIP Bled 2. ALPLES Železniki 3. JELOVICA Šk. Loka 4. GG Bled 5. ZLIT Tržič GG Kranj EKIPNO SKUPAJ 1. LIP Bled _ 42 točk 2. ALPLES Železniki 35 točk 3. JELOVICA Šk. Loka 34 točk 4. GG Bled 28 točk 5. GG Kranj 19 točk 6. AERO Medvode 12 točk 7. GRADIS Škofja Loka 10 točk 8. ZLIT Tržič 6 točk 16 točk 12 točk 6 točk 5 točk 2 točki 2 točki MALI NOGOMET Predtekmovanje AERO : GG Kranj ZLIT Tržič : GG Bled ALPLES Železn. : LIP Bled Polfinale: GG Kranj : JELOVICA GG Bled : LIP Bled Finale: JELOVICA : LIP Bled GG Bled : GG Kranj 1:2 3:4 0:2 0:2 1:2 0:1 L—2. mesto 3:2 3.-4. mesto Delovna organizacija 1. LIP Bled 2. JELOVICA Škofja Loka 3. GG Bled 4. GG Kranj^ 5. ALPLES Železniki 6. ZLIT Tržič 7. AERO Medvode ŠAH Rezultati Dosežene točke za ekipno uvrstitev 7 6 5 4 2 2 2 Zap. št. Delovna organizacija 1 2 3 4 5 Točke l. ZLIT Tržič *** 3 1 2 0 6 2. Alples Železniki 1 *** 1 2 2,5 6,5 3. Jelovica Šk. Loka 3 3 *** 2,5 1,5 10 4. LIP Bled 2 2 1,5 *** 2 7,5 5. GG Kranj 4 1,5 2,5 2 *** 10 Naši nogometaši, ki so osvojili prvo mesto: Zdravko Kitič, Janko Repinc, Franc Kočevar, Ante Troha, Franc Pikon, Marjan Ribarič, Marjan Gaberšček in Matija Strgar NAMIZNI TENIS Moški Rezultati ALPLES : GG Kranj JELOVICA : ALPLES GG Kranj : JELOVICA AERO : LIP Bled GG Bled : AERO LIP Bled : GG Bled Finale: GG Bled : JELOVICA ALPLES : LIP Bled Delovna organizacija 1. JELOVICA Šk. Loka 2. GG Bled 3. ALPLES Železniki 4. LIP Bled 5. GG Kranj 6. AERO Medvode 5:3 5:0 0:5 0:5 5:0 1:5 2:5 1.—2. mesto 52 3.-4. mesto Točke za ekipno uvrstitev 6 5 4 3 2 1 Ekipo za šah so sestavljali: Anton Železnikar, Matjaž Dolenc, Anton Horvat, Štefan Fujs in Lovro Vojvoda Delovna organizacija Točke za ekipno uvrstitev 1. (3 0 1) Jelovica Škofja Loka 5 2. (2 1 1) GG Kranj 4 3. LIP Bled _ 3 4. ALPLES Železniki 2 5. ZLIT Tržič 1 STRELJANJE Moški Delovna organizacija Točke za krogov ekipno uvrstitev 1. GRADIS Škofja Loka 796 7 2. ALPLES Železniki 776 6 3. LIP Bled 737 5 4. JELOVICA Škofja Loka 680 4 5. AERO Medvode 642 3 ti. GG Kranj 638 2 7. GG Bled 580 ■ 1 Ženske Delovna organizacija Število krogov Točke za ekipno uvrstitev 1. LIP Bled 421 4 2. ALPLES Železniki 397 3 3. GG Bled 336 2 4. GG Kranj 292 1 Namizni tenis so igrali: Polona Cerkovnik, Jasna Kaiser, Ana Šifrer, Ciril Kraigher, Janez Veber in Jaka Repe Ženske Rezultati ALPLES : LIP Bled 3:5 JELOVICA : ALPLES 0:5 LIP Bled : JELOVICA 5:0 Delovna organizacija Dosežene točke za ekipn. uvrst. L LIP Bled 3 2. ALPLES Železniki 2 3. JELOVICA Šk. Loka 1 (Nadaljevanje na 8. strani) Pokale so podelili: naš direktor DO Franc Bajt, direktor GG Bled tov. Novak, direktor GG Kranj tov. Martinovič, predsednik KOOS GLG tov. Perko in predsednik začasnega poslovodnega organa GLG tov. Gašperšič (-----------Ì Letna konferenca TVD Partizan Gorje l___________ V petek, 11. maja je bila sklicana letna konferenca TVD Partizan Gorje. Predsednik društva Lado Repe je podal izčrpno poročilo o delu društva. Društvo ima res zelo dobro in povezova-no sodelovanje z ZTKO občine Radovljica, s KS in DPO iz Gori j. TVD Partizan Gorje je doseglo tretje mesto v Sloveniji in si deli prvo mesto v občini Radovljica. Na smotri Partizana Jugoslavije, ki je bila od 1. do vključno 3. jun. 1983 na Žabjaku v Črni gori sta predstavnika društva Francka in Branko Banko prevzela prehodno zastavo Maršala Tita, ki je največje priznanje za amatersko delo na področju fizkulturnega udejstvovanja. Društvo ima svojo kočo v Kranjski dolini na Pokljuki, kjer imajo mladi smučarski tekači v jeseni in spomladi redne treninge pod vodstvom Pavla Kobilice. Tekačev je okrog 40, od tega 6 članov, ostali pa so mladinci in pionirji. Preteklo poletje so kočo obnovili, kar je stalo društvo 170.150,75 dinarjev, precej dela pa so opravili s prostovoljnimi delovnimi akcijami, v katerih je sodelovalo preko petdeset članov društva. V domu Partizana v Gorjah sta si dve sobi z lastnim delom in denarjem uredila Planinsko društvo Gorje in alpinisti, zato bodo na podlagi pogodbe sobi brezplačno uporabljali 14 let. Da člani društva lahko hodijo na razna tekmovanja, ima društvo dva kombija. Ža enega so odšteli 521.153,40 dinarjev, enega pa so obnovili. Če društvo ne bi imelo svojih prevozov, ne bi moglo delovati v tolikih dejavnosti. Največ denarja pridobijo z raznimi uspešnimi tekmovalnimi nastopi in s priborjenimi točkami. TVD Partizan Gorje gradi trenutno za svojim domom v Gorjah večnamensko ploščad, ki bo krajanom Gorij služila za rokomet, mali nogomet, košarko, odbojko, tenis, badminton, kolesarjenje itd. Ploščad bo velika 1.500 m’ in bi jo z družbeno pomočjo radi tudi asfaltirali. Gradbena dela je začelo izvajati Obrtno gradbeno podjetje »Bled — Grad« z Bleda, ki je z deli prekinilo in za opravljeno delo dostavilo kar precejšen račun. Na konferenci so člani društva sklenili, da bo o tem še tekla beseda, morda celo na sodišču. Sedaj z deli nadaljuje GG Bled. Pred zaključkom konference so podelili najbolj zaslužnim članom društva posebna priznanja. Priznanja so dobili: Pavel Kobilica, Lojzka Kosmač, Polona Cerkovnik, Matija Černe, Mija Tancar, Arh Silvester in odbojkarski klub Gorje. Kljub temu, da je konferenci prisostvovalo precej mladine, so vsi govorniki poudarili, da bi se v dejavnost društva moralo vključiti še več mladih. Jože Ambrožič 4. letne igre SOZD GLG (Nadaljevanje s 7. strani) ODBOJKA Moški LIP Bled : GG Kranj 2:0 GG Bled : JELOVICA Šk. L. 2:0 LIP Bled : JELOVICA Šk. L. 2:0 LIP Bled : GG Bled 1:2 JELOVICA Šk. L. : GG Kranj 1:2 ALPLES : LIP Bled 0:2 GG Bled : GG Kranj 2:0 JELOVICA : ALPLES Šk. L. 2:1 ALPLES Železniki : GG Kranj 1:2 ALPLES Železniki : GG Bled 0:2 Delovna organizacija Dosežene točke za ekipno uvrst. 1. GG Bled 5 2. LIP Bled 4 3. GG Kranj 3 4. JELOVICA Šk. L. 2 5. ALPLES Železniki 1 Ženske JELOVICA : ALPLES 1:2 ALPLES : LIP Bled 0:2 LIP Bled : JELOVICA 2:0 Delovna organizacija Dosežene točke za ekipno uvrst. 1. LIP Bled 3 2. ALPLES Železniki 2 3. JELOVICA Šk. Loka 1 KEGLJANJE Moški Delovna organizacija Podrtih kegljev Točke za ekipno uvrstitev 1. ALPLES Železniki 1107 8 2. GG Bled 1069 7 3. AERO Medvode 1067 6 4. JELOVICA Škofja Loka 1047 5 5. LIP Bled 995 4 6. GRADIS Škofja Loka 928 3 7. GG Kranj 906 2 8. ZLIT Tržič 858 1 Ženske Delovna organizacija Podrtih kegljev Točke za ekipno uvrstitev 1. LIP Bled 629 6 2. ALPLES Železniki 567 5 3. JELOVICA Škofja Loka 564 4 4. GG Bled 511 3 5. ZLIT Tržič 489 2 6. GG Kranj 452 1 r \ Vsem vašim tekmovalcem na IV. športnih igrah, ki ste jih organizirali na naši šoli, iskreno čestitamo za osvojeno prvo mesto. Hkrati vas obveščamo, da je naš prispevek k uspešnosti teh iger brezplačna uporaba šolskih prostorov in igrišč, priporočamo pa se za nadaljnje sodelovanje. Osnovna šola dr. Janez Mencinger Bohinjska Bistrica V J Občinsko tekmovanje ekip prve pomoči Tako kot vsako leto, je bilo tudi letos občinsko tekmovanje ekip PMP. V soboto, 19. maja se je zbralo v športni hali Podmežaklja več kot 60 ekip iz vse občine. Zbor vseh udeležencev je bil ob 7.00 uri zjutraj, ko so vodje ekip izžrebali številke vrstnega reda tekmovanja. Ob 8.00 uri pa je poveljnik občinskega štaba CZ Jelov-čan Marjan v uvodnem govoru pozdravil vse navzoče ter jim zaželel veliko uspeha pri tekmovanju. Dejal je, da je to vsakoletno srečanje odraz dobre pripravljenosti vseh ekip ter zavesti posameznikov, ki tako resno jemljejo to tekmovanje. Res škoda, da udeležba ni še večja, kajti prav na takih tekmovanjih se da veliko naučiti. »Znanja ni nikoli preveč in nobeno delo ni tako dobro narejeno, da se ga ne bi dalo narediti še bolje. Vse to nas povezuje in veže med seboj. Živimo v času, ko moramo biti pripravljeni na vse in zato želim, da se bo v bodoče zbralo še več ekip,« je sklenil uvodni govor poveljnik občinskega štaba CZ. Pomerili so se v nogometu Tekmovanje je obsegalo dva dela, to je teoretični del (triaža) in pa praktični del. Vodje ekip so najprej opravili triažo in tako dobili pogoj za opravljanje praktičnega dela. Pri praktičnem delu se je ocenjeval tudi čas, v katerem so oskrbeli namišljene poškodbe. Po končanem tekmovanju pa so bile podeljene prvim trem ekipam diplome. Tajnica RK občine Jesenice Lorenčičeva pa je čestitala vsem prisotnim za dosežene uspehe. Tega tekmovanja sta se udeležili tudi dve ekipi iz LIP Bled, TO Mojstrana. Tako kot že vsa leta nazaj so tudi letos dosegli zadovoljivo uvrstitev. Treba je poudariti to, da sta se ekipi vestno pripravljali in tako potrdili svojo strokovno usposobljenost. Noč r---------------------- Občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki v______________________, Obč. sindikal. prvenstva v odbojki, ki je potekalo na različnih terenih po območju občine Radovljica, so se udeležile tudi tri naše ekipe; dve ženski in ena moška, ki so igrale s spremenljivo srečo. Rezultati: Ženske: predtekmovanja 1. skupina: OŠ Bled, 17. 4. 1984 Elan : LIP 2 0:2 Vezenine : Elan 2:0 LIP 2 : Vezenine 1:2 Vrstni red: 1. Vezenine 2 2 0 4:1 4 2. LIP 2 2 1 1 3:2 2 3. Elan 2 0 2 0:4 0 2. skupina: OŠ Lipnica, 17. 4. 1984 Iskra Lipnica : Iskra Otoče 2:0 Iskra Lipnica : LIP 1 2:0 Iskra Otoče : LIP 1 0:2 Vrstni red: 1. Iskra Lipnica 2. LIPI 3. Iskra Otoče °.l u 1 k Vrstni red ženskih ekip na koncu turnirja je bil naslednji: 1. Vezenine Bled, 2. OŠ Gorje, 3. Sob Radovljica, 4. LIP 1, 5. LIP 2, 6. PTT Radovljica, 7. Bolnica Begunje, 8. Iskra Otoče, 9. Elan Begunje, 10. HTP Bled, 11. Veriga Lesce; Diskvalificirane ekipe: 1. Plamen Kropa, 2. Iskra Lipnica. Moški: predtekmovanja: Ekipe so bile razdeljene v štiri skupine, ki so tekmovale v OŠ Lesce, OŠ Bled, OŠ Lipnica in OŠ Begunje. Naša ekipa je nastopila na turnirju v OŠ Begunje. Rezultati: LIP : Obrt. združenje 0:2 Plamen : Elan 2 2:0 LIP : Plamen 0:2 Plamen : Obrtniki 0:2 Elan 2: LIP 2:1 Obrtniki : Elan 2 2:0 Vrtni red: 1. Plamen 2 2 0 4:0 4 2. Elan 2 2 1 1 2:3 2 3. LIP 2 0 2 1:4 0 Ekipa Obrtnega združenja je bila diskvalificirana. Končni vrstni red moških ekip: 1. Iskra Lipnica, 2. GG Bled, 3. Veriga Lesce, 4 Plamen Kropa, 5. Elan 1, 6. Elan 2, 7. HTP Bled, 8. SIS družb, dejavnosti, 9. Knjigoveznica Radovljica, 10. Iskra Lipnica 2, 11. Sob Radovljica, 12. LIP Bled, 13. ŽITO Lesce, 14. Alpetour p. p. Radovljica, 15. PTT Radovljica. Dne 9. 5. 1984 je bila na nogometnem igrišču v Boh. Bistrici odigrana nogometna tekma med kovinarji in lesarji LIP Bled, TOZD Tomaž Godec Boh. Bistrica. Nogometni klub Bohinj je dal na voljo svoje prostore in posodil drese, tako da je srečanje potekalo v pravem nogometnem vzdušju. * Tekma je bila zanimiva in borbena, obe ekipi pa sta pokazali kar precej nogometnega znanja. Zmagala je ekipa lesarjev, ki je svojo pre- Pomlad. Zame je pomlad eden naj lepših letnih časov. Vse drevje zeleni, gozd in gozdne živali se prebujajo iz dolgega zimskega sna. Tudi mi, ljudje se poživimo, ko poslušamo lepo ptičje petje in šumenje listov v vetru. Mi, otroci, pa začnemo igrati nogomet in druge igre, hodimo v naravo, gore. Pomlad pa je tudi naporna, saj se bliža konec šole, zato se moramo še bolj učiti kot prej. Vsi se veselimo, saj je dolga, pusta zima odšla. V nas se začne prebujati ljubezen. Vendar, pomlad je tudi naporna, saj se morajo kmetje dan za dnem ukvarjati z zemljo, če hočejo jeseni pobirati plodove, ki nas jeseni in pozimi razveseljujejo. Tudi živali so srečne, da je prišla pomlad. Kdo ve, morda jih je pozimi morila lakota. Počasi se začnejo vračati tudi ptice, ki so dolgo zimo preživele v Afriki. Kar veselimo se, ko vidimo švigati po nebu lastovke ali druge ptice, ki nas bodo s svojim žvrgolenjem razveseljevale in bodrile v delu. Sonce nas greje podnevi, vendar je tudi ponoči toplo. Takrat se začenjajo prebujati debeloglave sove in druge živali, ki iščejo plen ponoči. Večeri pa so lepi tudi za kratke sprehode, ko te ne moti hrup avtomobilov ali vpitje otrok Takrat sem se zbudil zelo zgodaj. Dan je bil deževen in pust. Megla je pokrivala pokrajino, zgledalo je tako, kot da bi živel v sopari, ki puhti iz lonca. Že navsezgodaj sem bil zelo trmast in len. Zeblo me je in zato sem sklenil, da se malo ogrejem. Začel sem se igrati z živalmi. Postavljal sem živalske vrtove in kmetije. Sam pri sebi sem si mislil: »Kaj, ko bi postal pes?« In kaj se je zgodilo. Na sebi sem zagledal dolgo dlako in tačke z ostrimi kremplji. Bil sem ves črn, kot tema. Zelo sem bil presenečen, ko sem opazil, da imam zelo dober voh. Usedel sem se na zadnje tace in vzdignil ušesa. Nekaj sem zaslutil. Rezko zarenčim in se poženem skozi odprta vrata ven. Pred garažnimi vrati je z vzdignjeno levo nogo lulal sosedov pes Car. Prav nič nisem čakal, ampak sem se zagnal v nesramnega psa, da se je kar pokadilo za menoj. Car moč dokazala v drugem polčasu, ko je dosegla tri zadetke, ekipa kovinarjev pa le enega. Strelci za lesarje so bili: Jaka Podbevšek, Matija Mlakar in Franc Kočevar, medtem ko je častni gol za kovinarje dosegel Zdravko Kitič. Vsekakor upamo, da to ni bila zadnja tekma med tema ekipama, kajti take tekme so zanimive tako za gledalce kot za igralce same. Polajnar in drugih ljudi. Tak sprehod lahko izkoristiš tudi za razmišljanje, saj te nekaj minut nič ne stane. Takrat premišljujemo o ljubezni ali drugih nalogah, ki jih nalaga pomlad. Pomlad pa navdihuje tudi pesnike in filmske reži serje, saj eni in drugi začnejo pisati pesmi ali snemati filme o pomladi. Vendar se vsako leto bolj sprašujemo, ali bomo še kdaj dočakali po mlad, saj vse morilsko orožje rabi samo pritisk na gumb, in v hipu uniči vso naravo in vse človeško prizadevanje, s katerim smo delali zgradbe in drugo, da bi si iz boljšali prihodnost. Pomladi se prebudijo tudi gore, ki vabijo ljubitelje narave, naj jih obiščejo in naj žrtvujejo en dan ali dva, saj se bodo lahko razveselili pogleda v daljavo, v neskon čnost. Pomlad pa je tudi žalostna, saj plazovi ali vojne pobijejo mnogo ljudi, ki so se breskrbno podali smrti na pot. Žalostni pa so tudi ljubitelji smučanja, saj jih čaka dolgo časa, preden bodo spet stopili na sneg. Z vso hvaležnostjo se lahko obrnemo k naravi, ki nas obdarja z lepoto in sadovi. Matej Cerkovnik 6. r. OŠ J. Plemlja Bled se je strašansko ustrašil in presunljivo zacvilil, potem pa dal rep med zadnje noge in jo ucvrl proti svoji kočici. Jaz sem nekaj časa tekel za njim po mokri travi, vendar sem takoj odnehal, ker sem videl, da sem že ves premočen. Ustavil sem se in jezno zalajal: »Samo še enkrat naj te vidim spuščati svojo nesnago okoli moje okolice, hitro ti zvijem rep na številne vozle, da si boš zapomnil, kdaj si lulal pred mojo hišo!« Potem sem šel domov. Ulegel sem se na predpražnik in zaspal. Popoldne me zbudi močno smejanje. Hitro se zbudim in vidim, da se starši in sosedje iz okolice režijo prav meni. Ampak zakaj? Kmalu spoznam, da nisem več pes, ampak spet navaden človek. Se sam sem se pomuznil in se začel smejati. Vseeno pa je bilo lepo biti en dan v življenju drugačen od drugih. Primož hotičjJi Pomlad v meni 2 2 0 4:0 4 2 1 1 2:2 2 2 0 2 0:4 0 Bil sem pes Bled je pripravljen na turistično sezono Za letošnjo turistično sezono so na Bledu bolje pripravljeni kot doslej. Zgradili so nov hotelski objekt »Savico«. V ta edini novi gostinski objekt na Slovenskem so delavci Integrala vložili veliko napora. V njem je 58 apartmajev z 290 ležišči. Apartmaji vsebujejo spalnice, dnevni prostor, kuhinjo in sanitarije. Vsak gost si bo lahko sam pripravil jedila. To je sedaj v modi v sosednji Italiji, Španiji, niso pa s tem zadovoljni v Švici pa tudi ne v Avstriji, saj to ne privlači ravno najboljših gostov. Hotelsko turistično podjetje pa z veliko vnemo pripravlja modernizacijo gostišča na Mlinem, hotela Trst in Korotana. Pridobili bodo nekaj več ležišč najvišje kategorije. Tudi v Vili Bled se zavzeto pripravljajo; ta objekt je prevzel v upravljanje Hotel Toplice. Že takoj bodo morali vložiti v preureditev okoli 4 stare milijarde, saj so odpeljali iz vile več kot je bilo potrebno, predvsem slike, preproge, inventar in še marsikaj. S tem blejski gostinci niso bili ravno najbolj zadovoljni. To leto predvidevajo izgubo, ki jo bodo krili vsi blejski gostinci solidarno. Upajo, da bodo Vilo Bled odprli za goste v začetku julija ali najkasneje sredi julija. Turistično društvo Bled pripravlja vrsto zabavnih, športnih in kulturnih prireditev, tako da se bodo gostje lahko zabavali. Nekaj tudi o komunalni ureditvi! Več bo cvetlic in zelenja v parkih in vrtovih, Bled bo bolje očiščen ne le v središču, temveč tudi vsa okolica. Z vodo to sezono ne bo težav, uredili bodo vso obalo. Kaj bo s cestami, ki so polne lukenj, še ni nič znanega. Obljubljajo tudi, da bodo dokončali dela v podvozu med Rečico in Gorjami. Nobenega napredka pa ne kažejo trgovine. Sedanje kapacitete ne zadoščajo niti za domačine, kako bo, ko bodo trumoma začeli prihajati gostje. Težko je priti na vrsto, tudi založenost je slaba. O kakšni novi trgovini tudi v bližnji prihodnosti ne razpravljajo. Kakšen pa bo obisk to sezono? Napovedi so obetavne. Zima je prinesla le 113.356 nočitev, seveda pretežno domačih ali kar 13 % manj kot leto prej. Zato je boljša predsezona in enako bo v glavni sezoni. Veliko povpraševanje je v Angliji, ZRN, Avstriji, Italiji, v ZDA in nordijskih državah. Res pa je, da se Bled vse bolj predaja agencijskim gostom; s tem pa pada kvaliteta in tudi neurejenost cen med hotelskimi obrati. O investicijah smo nekaj že spregovorili. Ob prevzemu Vile Bled je bil republiškim službam predložen program dograditve. Z Vilo so Toplice prevzele ves kompleks z edinstvenim parkom, vrtnarijo, cvetličnjakom in ostalimi vilami razen garažnega poslopja. To naj bi prešlo v last JLA in tam bodo zgradili hotel B kategorije. Ali ne bi bil tu primeren motel in pa tudi nekaj ležišč za mladinski turizem. Ali smo se jim povsem odrekli in se potem čudimo, če mogoče malo zagodrnjajo. Takšne mladinske domove imajo po vsem svetu, ali ne bi potem spadali tudi k nam! Ker Vila Bled nima zadosti kapacitet za rentabilno poslovanje, naj bi v samem parku dozidali še okoli 150 ležišč z vsemi dodatki, ki pripadajo hotelu najvišje kategorije. Obnovili naj bi tudi stare zamisli o gradnji hotelskih hiš na platoju ob počitniškem domu Akademije znanosti. Tod je dovolj prostora, ki nudi čudovit razgled na vso blejsko panoramo. Tako bi ponovno poživili Mlino, s tem pa bi edino lahko ta turistični minicenter tudi ekonomsko oživel. Razmisliti pa bo treba o obvoznici, ki naj bi se izognila središču Bleda. To velja tako za prometnico proti Bohinju, o čemer se pogovarjamo ves čas po vojni, kot tudi proti Gorjam in Pokljuki, saj je tu promet še precej večji kot proti Bohinju. Drugo vprašanje je denar, vendar je treba misliti na ta pomembna problema Bleda. To zahtevajo ne le blejski turizem, ampak tudi krajani. Načrtujejo tudi ureditev turističnega športnega cen- Spričo dejstva, da je v zadnjih nekaj letih zelo primanjkovalo zdrave, dobre pitne vode na območjih Go-rij, Zasipa, Bleda in Ribne-ga, kajti stara zajetja vode so že dolgo prešibka za dobavo vode na vsa ta območja, se je Komunalno gospodarstvo v občini Radovljica odločilo, da zajamejo čisto talno vodo v dolini Radovne (na Tročini), ki je dobra in ima zdrave pitne vode več kot dovolj. To investicijo imenujejo »Projekt Rado-vna«. Predračunska vsota te investicije znaša 32 starih milijard. Izgradnjo tega vodovodnega projekta je prevzelo Obrt-no-gradbeno podjetje »Bled-Grad« iz Bleda s specializiranimi soizvajalci. Z deli so pričeli leta 1981 z izgradnjo zajetja talnice na Tročini v Radovni. To zajetje je zgrajeno z več trakti. Drenažne cevi za zbiranje vode so položili v štiri in več metre globoke jarke. Zajetje bo dajalo 400 litrov vode na sekundo. Od glavnega zbiralnega zajetja vodovod teče proti Krnici pri Gorjah, skozi Gorje in po severozahodni strani Bleda. Na Buču, kot pravijo domačini, bo en vod tega vodovoda eljal v zbiralnik vode na lejskem gradu, glavni vod pa bo peljal naprej proti Lescam in Radovljici. Pri pola- tra v Zaki, kjer manjka le še manjši hotel. Prav tako naj bi športna dvorana pridobila nove rekreacijske objekte: pokrit tenis, kopališče, parkirišče, planirajo pa še povečavo golf igrišča vsaj za devet zelenic. Sedanji hotel Union bodo preuredili v centralni informacijski objekt, kjer bodo dobili svoje prostore agencije, Turistično društvo Bled, centralna recepcija zasebnih sob in pomoč hotelom in drugi. Program je obsežen, sredstva pa so minimalna, kažejo pa se možnosti najetja tujega posojila, saj bi bila rentabilnost podana za vse te investicije. Posebno še, ko bo zgrajen predor in bo stekla cesta skozi Karavanke. Pri vsem tem pa so v programu še prenekatere pomanjkljivosti. Misliti bi namreč morali tudi na zimo, saj vseh teh gostov ne more sprejeti Zatrnik. Nobene besede ni o zimi na Pokljuki, saj vemo, koliko bi lahko s tem pridobili. Odločiti bi se tudi morali, koliko ležišč Bled s svojim jezerom sploh prenese. O tem je bilo zadosti študij, pa so si bile zelo različne. Bledu se tako pišejo le boljši časi, domačinom pa upajmo zadosti zaposlitve v domačem kraju. B. Benedik ganju teh vodovodnih cevi so kar trikrat globinsko prečkali reko Radovno. Cevi so že položene do vzhodne strani vasi Krnice in na delnem odseku pri Zg. Gorjah. V Krnici trenutno izsekavajo predor v živo skalo, v katerem bo tekel vodovod in se bo v vasi Grabče vključil v predor, v katerem teče reka Ra-dovna v ceveh v Blejsko jezero. Na južni strani Gorij se vodovod odcepi od tega predora in vodi proti Bledu po samostojni trasi. Salonitne vodovodne cevi so dolge po pet metrov, 600 in 500 mm profila, dobavlja pa jih tovarna iz Anhovega. Z dograditvijo te velike investicije bodo za daljše obdobje dobro preskrbljena z vodo območja Bleda, Lesc in Radovljice, kajti veliko vode terja razvoj turizma, gospodarstva in industrije. Doslej so pri tej gradnji porabili deset starih milijard dinarjev. Za gradnjo je bilo slišati nekaj pripomb, češ, da bi bil profil vodovodnih cevi manjši in bi bili tudi stroški manjši, pa pravi Matija Markelj, direktor komunalnega gospodarstva Radovljice, da ni sprejemljivo, ako gledamo v bodočnost, kajti potrebe po dobri pitni vodi so iz dneva v dan večje, kar je tudi res in če bi polagali cevi manjšega profila, bi bil prihranek le 6 %, ali milijardo in 300 milijonov starih dinarjev. Sicer nekaj le je, v teh časih stabilizacije, toda gledano v bodoči razvoj gospodarstva, turizma in industrije, je pa to malo. Največ bomo prihranili, pravi Matija Markelj, ako bomo z gradnjo čim bolj pohiteli in dela čim preje dokončali in, vsaj delno »ušli« stabilizaciji, ki je neizogibna. Jože Ambrožič Zajetje talnice v dolini Radovne Križem po Bolgariji in Turčiji___________ Nadaljevanje ysj verniki imajo pri tem opravilu na glavi bele kapice. V dvoriščnem vodnjaku si najprej umijejo noge in obraz. Obutev pustijo pred mošejo. To smo morali storiti tudi mi, ko smo obiskali znamenito modro džamijo — posvečeno sultanu Ahmetu. Že okoli 5 ure zjutraj se z vseh minaretov oglasi zategnjeno enolično petje — molitev hodže. Njihov glas imajo posnet na magnetofon in ga oddajajo po zvočnikih. Za tem se že začnejo pomikati trume vernikov k prvemu jutranjemu obredu. Za tujce je to nenavadno bujenje sprva zanimivo, a postane kmalu prav zoprno, toda tudi to sodi med posebnosti Orienta, ki se jo mora privaditi. To bajramsko jutro nas je hotelir, potem ko smo mu čestitali k prazniku, ponudil z bajramskim sladkorjem »seller bajram« — to je nekakšen živopisani ratluk — žele sladkor, ki ga ponujajo svojim prijateljem in gostom, tako kot pri nas velikonočne pirhe. Za razliko od bučnega večera in noči, je bilo praznično jutro naravnost mrtvo. Vse stojnice, trgovine in lokali so bili zaprti. Razen avtobusov in redkih taksijev na ulicah ni bilo nobenih vozil. Carigrajčani so najbrž še vsi spali, razen tistih, ki so bili na jutranjih molitvah v mošejah. Zaradi praznikov so bili zaprti tudi vsi muzeji, kar nam je bilo še posebno žal. Ker smo si mesto več ali manj že ogledali, vožnja s parnikom oziroma trajektom čez Bosporsko ožino na azijsko stran pa je bila tvegana spričo negotovega voznega reda ob praznikih, smo se že zgodaj dopoldne poslovili od ljubeznivega hotelskega osebja in po skoraj praznih ulicah zapustili Istanbul. Po široki cesti smo tokrat brez težav odbrzeli proti zahodu. Le tu in tam smo srečali kakšen avtobus ali osebni avto. Vsa pokrajina ob Marmornem morju je bila kot izumrla. Toda to je bil samo videz — pravo praznovanje se je šele obetalo — torej zatišje pred burjo, ki bo zajela ves islamski svet v naslednjih petih dneh. Zaprta turško-grška meja Gnani s posebno željo, da bi čimprej prišli v sončno Grčijo in da se do sitega najemo okusne hrane, smo hiteli tudi s 120 km na uro po lepi novi cesti, vzporedno z obalo Marmornega morja. To cesto so Turki zgradili šele pred kratkim, kajti večji del asfaltne prevleke je bil še sveže posut z drobnim asfaltnim peskom. Cesta ima najbrž vojaški strateški pomen saj nikjer ni nobenih večjih naselij, razen redkih letoviških in ribiških krajev kot je pristanišče Silivri in malo večji Tekirdag, od koder se cesta po enolični suhi pokrajini brez slehernega zelenja ali drevja vzpne v gričevnate predele proti grški meji. Tudi ta najzahodnejši del evropske Turčije je skoraj nenaseljen in pust. Cesta se v ravni črti diriga in spušča v nedogled. Le tu in tam je opaziti prostrana in zapuščena polja in rjave pašnike brez drevja. V daljavi, proti notranjosti, samevajo borna naselja z minareti, ki nemo štrlijo iznad neprijazne puste pokrajine. Po štirih urah hitre utrujajoče vožnje smo končno zagledali hribe na grški strani. Prevzela nas je želja, da bi bili čimprej tam v upanju, da bomo naleteli tudi na kakšno spodobno naselje in gostišče. Okoli poldneva smo prišli do mejnega prehoda pri vasi Ipsala. Mejna reka Ergene, to smo opazili že od daleč, je bila močno zastražena. Z obeh strani so se nad bodečo ograjo dvigali stražni stolpi, na mostu pa so bile postavljene številne zapore in španski jezdeci. Vojaški oddelki v popolni bojni opremi so nenehno patruljirali in vzbujali vtis kot da si stojita nasproti dve najbolj sovražni deželi. Turški cariniki in ostalo mejno osebje so bili sicer zelo natančni, vendar so nam dali takoj vedeti, da Grki ne puščajo Jugoslovanov čez mejo iz Turčije brez posebne vize. Dotlej nam nihče ni omenil takšne informacije, zato smo kljub opozorilu Turkov poskušali srečo. Čez obe zapori na mostu — turški in grški, smo se srečno prebili, čeprav so nas bojeviti vojaki s čeladami in brzostrelkami na obeh straneh gledali kot prikazni. Pri mejnem poslopju na grški strani pa se je zataknilo. Kraljevski grški policist v sinjemo-dri uniformi nas je kar se da službeno poklical v pisarno in po dolgem ogledovanju potnih listov, lakonsko izjavil: vizum! Po angleško in nemško smo mu hoteli dopovedati, da ga nimamo, da smo le tranzitni potniki in da želimo kupiti tranzitno vizo, tako kot je na vseh mejnih prehodih to mogoče. Polizani carinik pa je samo zmigoval z rameni. V pomoč sta mu priskočila dva še bolj polizana sinjemodra kolega. Vsi trije so začeli na dolgo in široko v slabi angleščini dopovedovati, da moramo počakati 48 ur, če želimo tranzitno vizo ali pa če se takoj odpeljemo v 120 km oddaljene Jedrene na sever evropske Turčije, kjer nam bi grški konzul dal vizo takoj. Pripomnili so, da moramo zelo pohiteti, .ker na konzulatu delajo samo do dveh. Imeli smo torej 2 uri časa. Prekleti polizanci kraljevski in polkovniški — smo jih kleli po domače in se jim kislo nasmehnili kot bi jim hoteli reči — zelo ste ljubeznivi — hudiči. Spet smo zapeljali skozi zapore in španske jezdece na most in se znašli pred Turki. Ponovno smo morali opraviti vse mejne formalnosti in nazadnje od enega od turških policistov zvedeli, da je najbližja pot do Jedrene v smeri na sever skozi Ip-salo. Če bomo hitro vozili bomo v dveh urah gotovo na konzulatu. Nadaljevanje prihodnjič Nagradna križanka Rešitev pošljite uredniškemu odboru do 3. 7.1984. Nagrade: 1. 750 din 2. 500 din 3. 250 din Prebi- valec Slove- nije Belgija Ba j ka Rekvi- zit Keglja- nja Grški bog vojne Sever- ni jelen Vrhun- ski šport- nik Prane. mesto Španija Gozdna ptica 'Ameriški sklad. Edward Stara jjubl ja na Predel ob Donu Mesto v Iraku Ruska reka Anton Ingolič Golar Manko Jezero Malavi Pečat Okrasne rastline Mala Ana Neznan v mat. Ameri-ci j Oranj e Avstrija Hammar- skioeld Rt v Panami -------------------------------\ Zeliščarji na Bledu so pričeli z delom s______________________________/ Namen zeliščarskega društva je, da združimo vse ljubitelje narave v enoto, kjer se bodo lahko izpopolnjevali o vsem, kar nam nudi priroda za očuvanje našega zdravja in da bi pridobljeno znanje s pridom koristili. A ta resnica je najbolj resnična takrat, kadar človek zboli. Kot vse naravno, je tudi človek odvisen od vplivov okolja, o katerem vedno razmišlja s skrbjo, kako bi ga zavaroval. To skrb bo treba usmeriti v naše rastlinsko bogastvo, v zdravilna zelišča, kajti to so izjemen zaklad zdravja za vse, ki jih poznajo in pravilno uporabljajo. Človek uporablja zdravilne rastline v boju proti boleznim že tisočletja, odkar je spoznal njihovo vrednost, se naučil razlikovati strupene od nestrupenih in spoznal koristno delovanje nekaterih zelišč in gozdnih sadežev. Ta spoznanja so bila empirična, torej so nastala po lastnih izkušnjah, ki so se prenašala iz roda v rod. Sčasoma so si posamezniki pridobili več znanja, ga čuvali kot družinsko skrivnost in ga posredovali svojim naslednikom. Tako so se izoblikovali stanovi plemenskih vračev, tedanjih ranocelnikov, ki so zdravljenju dodali tudi mistične obrede, da bi tako povečali sugestivno delovanje zdravilnih sredstev. V novejšem času se je znanost o zdravilnih rastlinah ponovno razmahnila. Po vsem svetu proučujejo in ponovno odkrivajo neštete zdravilne rastline, na katere so že skoraj pozabili. Znanstvene laboratorijske raziskave potrjujejo v stoletjih preizkušeno vrednost nekaterih zdravilnih rastlin, o drugih pa ugotavljajo, da je njihova poveličevana učinkovitost bolj iz trte izvita. Nekaterih še kljub razvoju tovrstne znanosti ni mogoče v celoti analizirati, ugotoviti, kako delujejo, predvsem zaradi zapletene sestave. V jugoslovanski zeliščarski zgodovini je pomemben Hodo-ški kodeks iz 14. stoletja, ki navaja uporabo rastlin, kot so: lan, timijan, koriander, vrba, aloja, kumina, janež itd. Medicinski kodeks iz samostana Hilandar navaja pa uporabo kafre, perunike in drugih zdravilnih rastlin. Na Slovenskem so krožila razna pisana besedila — rokopisi o ljudskem zdravljenju, v katerih so se ohranila predvsem spoznanja stare in srednjeveške zdravstvene vede. Zakaj Vam to pišemo? Ugotovili smo, da bi radi nekateri sodelovali z nami pa nimajo smelosti, da bi prišli k nam in rekli, tudi jaz imam težave, sem ljubitelj narave, rad pa bi spoznal njeno vrednost. DZ »Alpska flora« Bled STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC MAJ 1984 delavcev pripravnikov TO Tomač Godec Bohinjska Bistrica 475 4 TO Rečica 326 2 TO Mojstrana 82 TO Podnart 77 TO Trgovina 28 DSSS 89 4 Skupaj: 1077 10 ZAPOSLILI SO SE: — v TO Rečica: STRAŽIŠAR Marija, 1968 — NK, STARE Andreja, 1965 — K, KOLAR Zdenka, 1951 - NK, POLJANEC Bernarda, 1962 — SS, PRETNAR Vlasta, 1960 - SS. — v TO Mojstrana: SVETLIN Jurij, 1963 - K, MAUKO Jožef, 1953 -NK, DJURIČIČ Vojko, 1957 - NK. — v TO Podnart: GOLIČ Nedeljko, 1961 - PK. — v TO Trgovina: SLIVNIK Katarina, 1964 — SS, JAKŠE Edvard, 1961 — NK. Zahvala Ob smrti našega dragega ata FRANCA REPETA vsem v DSSS iskrena hvala za podarjena venca in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerka Polona Cerkovnik in sorodniki - v DSSS: SAVŠEK Rozalija 1962 - SS, ZALOKAR Zdravko, 1956 - SSt ZUPAN Pavel, 1932 - VIŠ, KNAFLIČ Marjan, 1954 -VIŠ, ČUDEN Vinko, 1958 - VIŠ. ODŠLI IZ DO: — iz TO Tomaž Godec: POGAČNIK Mara, K - upokojitev, CERKOVNIK Jože, K - upokojitev, ZALOKAR Zdravko, SS - odhod v DSSS, ARH Frančiška, PK — upokojitev, URH Albin, K — upokojitev. — iz TO Rečica: ZUPAN Pavel, VIŠ - odhod v DSSS, MULEJ Tončka, PK — sporazumno, SAVŠEK Zala, SS — odhod v DSSS, KNAFLIČ Marja, VIŠ - odhod v DSSS, JONIČ Drena, NK — sporazumno, POR Anton, PK — sporazumno, REPINC Ciril, K — izjava delavca. Samokritika Polomil ga je upravljalec Jaka, upravičeno ga stroga kazen čaka Presneta reč — poglej ga spaka, naredi se on sodobnega. junaka. On ve, kaj lahko ta svet prenese, tudi to, da pri nas se samokritika obnese, obžalujoč, samokritično se pred organi trese, in Jaka naš — brez kazni jo odnese. — iz TO Mojstrana: RAZINGER Stanko, SS — delo za določen čas. — iz TO Podnart: NOVAK Velimir, NK - disc, ukrep, GORIČAN Anton, SS — sporazumno, MUJCINOVIČ Stanko, K — sporazumno. POROČILI SO SE: STRGAR Tanja (TO Rečica), DROBNJAK Jože (TO Rečica), STARE Branko (TO Tomaž Godec), ZALOKAR Zdravko (DSSS). Pomlad Vsi smo srečni in veseli, ker pomlad je k nam prišla, polno radosti prenesla in cvetja raznega. Drevesa so se v listje odela in rožice so zacvetele. Pomlad prišla je tudi k nam in nam srca vzradostila. Simon BERAVS, 3. r. OŠ Ribno Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Franc Mencinger, Janez Stare, Franc Globočnik, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik, Miro Kelbl in Ciril Kraigher. REKLI SO G. Bernard SHAW: »Prepričan sem: Če bi ljudje imeli izbiro, ali naj bi živeli tam, kjer otroški živžav nikdar ne pojenja, ali tam, kjer ga nikdar ni čuti — bi gotovo vsi ljubeznivi in spodobni ljudje rajši sprejeli nenehni hrup kot nenehno tišino.«