Počtmca plačana v gotc^inl.
27.	V Ljubljani, dne 21. marca 1922.	Letnik IV.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
pokrajinske oprave za Slovenijo.
ys«blna: Zakon o draginjskih dokladah civilnih in vojaških državnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk. — Kazglasi ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljub-ijam : Kazgiau 0 odobritvi proračuna trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in o pobiranju zbornične doklade za leto 1922. Razglas, da so izpremenjena pravila »Tovarne izdelkov iz pločevine m kovin Emil Lajovic in drug, d. d. v Ljubljani,, glede zvišbe delniške glavnice odobrena. - Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. ~ Razne objave.
70.
Mi
i!Llelx:sa,racl<Bx» X.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustave sklenil v XXXVI. redni seji, ki jo je imel dne 26. decembra 1921. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo, da je uredbe in odločbe o draginjskih dokladah civilnih in vojaških državnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk, prijavljene po seznamku ministrstva za finance št. 112, 108, 109, 113, 110, 111, 114, 15, 116, 19, 23 in 16 in po seznamku ministrstva za vojno in mornariiuico št. 39 in 22 — «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št.
195/1921. — izpremeniti in da se glase:
Zakoni
o flragmjskih dokladah civihnla in vojaških državnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk.'''''
člen 1.
Državni uslužbenci, upokojenci in upokojenke dobivajo razen osnovne plače (pokojnine) še dra-ginjske doklade po določilih tega zakona.
Draginjske doklade so te-le: osebne doklade, stanovanske doklade in rodbinske doklade.
Višina osebnih doklad in stanovanskih doklad se določa po višini plače (pokojnine) in po službenem kraju.
Člen 2.
Glede na osebne doklade se dele službeni kn.ji na pet krajevnih draginjskih razredov, in sicer:
!. razred: Beograd, Zemun in Sušak.
II.	razred: Bakar, Zagreb, Karlovac, Novi Sad, Pančevo, Senj, Split, Crkvenica in mesta v Srbiji in črni gori:
III.	razred: Veliki Bečkerek Ljubljana, Maribor, barajevo Sombor, Subotica, kraji v Dalmaciji razen Splita, kraji v Prekmurju, ostali kraji v Primorju m trgi in vasi v Srbiji in Črni gori.
IV.	razred: Banjaluka, Belovar, Bihać Varaždin Gospić, Kočevje, Kranj, Logatec, Mostar, Novo mesto, Ogulin, Osjek, Petrovaradin, Ptuj Sisak, Sremski Karlovci, Travnik in Celje.
V.	razred: vsi ostali kraji.
Člen 3.
Glede na stanovanske doklade se uvrščajo nekateri službeni kraji v tri stanarinske razred'e, in sicer:
L razred: Beograd in Sušak.
H. razred: mesta v Srbiji in Črni gori.
|IL razred: trgi in vasi v Srbiji in Črni gori.
Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Yrba, Hrvata i Slovenaca» št. 54, izdanih dne ]9. marca 1922.
Ostali kraji niso uvrščeni v stanarinske razrede in ne gre jim stanovanska doklada.
Člen 4.
Redni in izredni univerzitetni profesorji dobivajo osebne draginjske doklade za 75%, docenti in asistenti pa za 50%, -višje nego drugi uradniki z isto letno plačo, v istem službenem kraju.
Honorarni univerzitetni nastavniki ne dobivajo kot taki draginjskih doklad, določenih s tem členom, nego pripada jim kot celokupni honorar po 50 dinarjev za uro-. Če so obenem državni uslužbenci, dobivajo tudi draginjske doklade, ki jim pripadajo kot takim.
Člen 5.
Aktivni državni uradniki, nastavniki srednjih in strokovnih šol, stalni učitelji in stalne učiteljice, začasni uradniki ministrstva za gradbe, ki so državljani naše kraljevine, uradniški praktikanti izvun Srbije in Črne gore, avskultanti, suplenti, aspiranti, koncipienti, ele-vi in njim enaki‘dobivajo osebne doklade po- tej razpredelnici:
Krajevni draginjski razred
	Letna plača	L	11. III. Dinarjev na		IV. dan	V.
do	2999	. .	28	26	24	22	20
od	3000 do 4999	30	28	26	24	22
cd	5000 do 7499	. .	32	30	28	26	24
od	7500 do 8999	. .	35	33	31	29	27
od 9000		38	36	34	32	30
Člen 6.
/se o-stale kategorije učiteljev in učiteljic, ne-ukazni državni uslužbenci (zvaničniki) s stalno mesečno plačo in brez ozira na službena leta in kvalifikacijo, policijski agenti uprave mesta Beograda in policijski agenti ministrstva za notranje zadeve, službujoči pri komisariatih železniške policije, kvalificirani stalni delavci uprave državne tiskarne v Beogradu, vse kategorije podurad-nikov, pisarniški oficianti in pomočniki in vsi tem enaki dobivajo osebne doklade oo tej razpredelnici:
Krajevni draginjski razred L	II.	III.	IV.	V,
Dinarjev na dan
18	17	17	16	16
Člen 7.
Vse kategorije državnih slug, nekvalificirani delavci uprave državne tiskarne v Beogradu dobivajo osebne doklade, in sicer: v I. krajevnem draginjskem
razredu	............‘ ... po 16-— Din,
v vseh ostalih krajih ... po 14'— Din na dan.
Člen 8.
Ukazni kontraktualni uradniki, istotako začasni uradniki ministrstva za gradbe, ki niso državljani naše kraljevine, dobivajo osebne doklade po tej razpredelnici:
Letna plača:	Dinarjev na dan:
do	2999	23
od	3000	do	4999	25
od	5000	do	7499	30
od	7500	35
Člen 9.
Aktivni ministri dobivajo kot vse draginjske doklade, in sicer: predsednik ministrskega sveta 362-50 dinarjev, ostali iministri pa po 290-— dinarjev na dan.
Člen 10.
Državni svetniki dobivajo osebno doklado po 72-50 dinarjev na dan.
Ministri na razpolagi dobivajo draginjske doklade kakor ostali uradniki po plači v kraju, kjer žive.
Člen 11.
Pomočniki ministrov dobivajo posebno doklado po 50-— dinarjev na dani.
Generalni direktorji, njih pomočniki in načelniki oddelkov ministrstev dobivajo osebne draginjske doklade za 25% višje nego uradniki z isto letno plačo.
Člen 12.
Pokrajinski namestniki dobivajo osebno doklado po 100-— dinarjev na dan.
Člen 13.
Častniki in vojaško-administrativni uradniki v krajih, katerim gre stanovanska doklada, dobivajo draginjske doklade kakor civilni uradniki. V krajih, katerim ne gre stanovanska doklada, dobivajo osebne doklade po tej razpredelnici:
Mesto Trg in vas nižji	26-—	22-—
višji	32-50	27-50
Če prejemajo kje civilni uradniki z isto letno plačo po tem- zakonu višjo draginjsko doklado, pri čemer se vpoštevajo tudi vse specialne doklade vojaških oseb, gre ta draginjska doklada tudi častnikom in vojaško-administrativnim uradnikom.
Poleg teh draginjskih doklad dobivajo specialne doklade, in sicer:
L) šef generalnega štaba 150-— dinarjev na dan;
2.	) vojvode in armijski komandanti po 100-— dinarjev na dan;
3.	) divizijski komandanti po 50-— dinarjev na dan;
4.	) vsi ostali aktivni častniki in ukazni stalni vojaški uradniki, postavljeni po zakonu o ustroju vojske, odnosno- po odlokih ministrskega sveta, in s plačami, določenimi v zakonu o ustroju vojske, in sicer: oženjeni po 400-—, neoženjeni pa po 200-— dinarjev na mesec.
Člen 14.
Podčastniki imajo pravico do osebne draginjske doklade, in sicer naredniki po 6-— dinarjev, podnaredniki pa po 3-— dinarje na dan.
člen 15.
Državnim uslužbencem in upokojencem gre, če so v vojaški službi, ista osebna draginjska ~do-klada kakor v civilu. Če jim gre po činu v vojski višja doklada od doklade, ki jo uživajo v civilu, jim gre osebna doklada tega čina.
Hrana v naravi ali denarna, če pripada eni ali drugi teh kategorij, dokler so v vojaški službi, se odbija od osebne draginjske doklade.
Člen 16.
Stanarinski razred
Člen 27.
Uslužbenci na Sušaku dobivajo poleg osebnih
draginjskih doklad, dokler traja okupacija, tudi
posebne doklade, in sicer:	,
na dan
uradniki z letno plačo do 4999
dinarjev................................9	dinarjev,
uradniki z letno plačo od 5000
dinarjev...............................12	dinarjev,
poduradniki	in sluge ....	6	dinarjev.
Te posebne doklade pripadajo tudi uslužbencem, katerih rodbine žive v Zadru, dokler so v Zadru.
Člen 17.
.	a.
Upokojenci in upokojenke vseh kategorij, naštetih v členih 4., 5. in 13., ki jim je pokojnina določena v kronah, dobivajo' osebne doklade brez ozira na krajevni draginjski razred, in sicer:
do 2999 kron pokojnine po 14-— dinarjev na dan;
od 3000 kron in več pokojnine po 18-— dinarjev na dan.
b.
Upokojenci in upokojenke vseh kategorij, naštetih v členih 6. in 7., ki jim je pokojnina določena v kronah, dobivajo osebne doklade, brez ozira na krajevni draginjski razred, po 10-— dinarjev na dan.
c.
Upokojenci in upokojenke vseh kategorij, naštetih v členih 4., 5. in 13., ki jim je pokojnina določena v dinarjih, dobivajo osebne doklade po tej razpredelnici:	„	.	.	.	,	,,.
*	Krajevni draginjski razred
Letna pokojnina	I. II. III. IV. V.
Dinarjev na dan
do 2999-— dinarjev	.	.	13	12	11	11	11
od 3000-— dinarjev	.	.	14	13	12	12	12
Upokojenci in upokojenke vseh kategorij, naštetih v členih 6. in 7., ki jim je pokojnina določena v dinarjih, dobivajo osebne doklade po tej razpredelnici:
Krajevni draginjski razred
I.	II.	III.	IV.	V.
Dinarjev na dan
11	10	9	9	9
Člen 18.
Civilni in vojaški upokojenci in upokojenke, ki uživajo osebno pokojnino ter so bili upokojeni po zvršetku popolnih službenih let, istotako aktivni in rezervni častniki, popolni invalidi, dobivajo draginjske doklade iz člena 1. kakor aktivni uslužbenci onega službenega mesta, s katerega so bili upokojeni, odnosno spoznani za popolne invalide.
Člen 19.
Osebe, ki dobivajo iz državne blagajne milostne oskrbnine ali življenske rente, in sicer na podstavi in v okviru pokojninskih zakonov, odnosno zakonskih predpisov, ki še veljajo, kakor tudi uradniki, ki uživajo miloščino po § 76. zakona o civilnih uradnikih, dobivajo iste osebne doklade kakor upokojenci.
Člen 20.
Sirote državnih uradnikov brez očeta in matere dobivajo osebno' draginjsko doklado- po 5-— dinarjev na dan, in sicer ob pogojih, ki veljajo za upokojence glede pravice do osebnih doklad.
Člen 21.
Uslužbenci po členih 4., 5. in 13. tega zakona s službo v krajih, določenih v členu 3., dobivajo stanovanske doklade po tej razpredelnici:
Stanarinski razred Letna	plača	L	II.	III.
Dinarjev na dan
do	2999	.................. 8	4	2
od	3000	do	4999	...	10	5	2
od	5000	do	7499	...	16	9	5
od	7500	................. 20	13	9
Člen 22.
Upokojenci in upokojenke v krajih, določenih v členu 3., dobivajo stanovansko doklado, in sicer:
Letna pokojnina
do 2999 .........
od 3000 in več . .
I.	II.	III.
Dinarjev na dan 8	7	5
7	6	4
Člen 23.
Specialne doklade, ki so jih dobivali uradniki v resortu ministrstva za pravosodje po uredbah DR br. 130.000 z dne 29. septembra 1920., odnosno DR br. 80.000 z dne 6. junija 1921., ostanejo še nadalje, samo da se znižujejo za toliko, kolikor znaša povišek draginjskih, osebnih in sta-novanskih doklad , po- tem zakonu proti osebnim draginjskim dokladam, ki so jih prejemali do dne, ko stopi ta zakon v veljavo.
Od tega so izvzeti člani kasacijskega sodišča, ki dobivajo kot osebno draginjsko doklado, stanovansko doklado in specialno doklado skupaj po 70-— dinarjev, brez ozira na krajevni draginjski razred.
Člen 24.
Državni uslužbenci in upokojenci, ki imajo pravico da osebnih draginjskih doklad, imajo tudi pravico do rodbinskih doklad jx> 5-— dinarjev na dan, podčastniki pa po 3-— dinarje.
Rodbinska doklada jim gre:
1.	) za zakonito ženo;
2.	) za otroka, rojenega v zakonitem zakonu;
3.	) za pozakonjenega otroka;
4.	) za adoptiranega otroka, če nima državni uslužbenec svojih otrok;
5.	) za pastorka;
6.	) za očeta, mater, deda in babico- po očetu, če so siromašnega stanja (če plačujejo na leto manj nego 5-— dinarjev neposrednjega davka), če jih edino uslužbenec vzdržuje ter živi z njimi v skupnem gospodarstvu im če tudi uslužbenec sam nima lastne imovine ali dohodkov, od katerih se plačuje na leto več nego 5-— dinarjev neposrednjega davka, kamor pa se ne všteva plača ali pokojnina, ki jo prejema iz državne blagajne;
7.	) za rodnega brata ali rodno sestro, in sicer samo, če sta vojni siroti (t. j. če jima je oče kot vojaški obveznik ali političen interniranec med vojno padel, umrl ali če se izza vojne pogreša), če sta siromašnega stanja (če plačujeta na leto manj nego 5-— dinarjev neposrednjega davka), če ju edinlo uslužbenec vzdržuje ter živi z njima v skupnem gospodarstvu in če tudi uslužbenec sam nima lastne imovine ali dohodkov, od katerih se plačuje na leto več nego- 5-— dinarjev neposrednjega davka.
Rodbinske doklade pripadajo otrokom, bratom in sestram do izpolnjenega 16. leta, kolikor niso v tem zakonu navedene izjeme.
Če je v eni rodbini več članov, ki so državni uslužbenci ter vzdržujejo' enega izmed teh naštetih sorodnikov, ima pravico do teh doklad samo en rodbinski član, in sicer najstarejši.
Za dokaz o siromašnem stanju zgoraj naštetih sorodnikov služi potrdilo pristojnih finančnih uprav, v Beogradu davčnega oddelka; za dokaz, da jih edino dotični uslužbenec vzdržuje, istotako za dokaz o skupnem življenju služi jamstvo treh ukaznih uradnikov, duhovnikov ali učiteljev.
Člen 25.
Draginjske doklade so vezane:
pri aktivnih državnih uslužbencih na kraj stalnega službovanja;
pri upokojencih in upokojenkah in osebah, ki uživajo miloščino, na oni kraj, kjer so pridobili pravico do pokojnine ali miloščine, odnosno na oni kraj, kjer stalno žive, če so doklade v tem okraju manjše.
Člen 26.
Izvzeti od pravice do draginjskih doklad vobče, t. j. osebnih doklad, stanovanskih doklad in rodbinskih doklad, so upokojenci in upokojenke, ki imajo bodisi od lastne imovine, bodisi od osebnega dela na mesec 1000-— ali več dinarjev dohodkov.
Oni državni upokojenci, ki se bavijo s samostojnim obratom ali s svobodno profesijo, kakor: odvetniki, odvetniški pripravniki, zdravniki, in-ženjerji in drugi, nimajo pravice do draginjske doklade, razen če dokažejo z zdravniškim izpri-čevalom, izdanim po državnih ali občinskih zdravnikih, da so nesposobni za delo vsled starosti in telesne nesposobnosti, ah če so prekoračili 70. leto starosti.
Določilo člena 26., odstavka L, ne velja za upokojence in upokojenke, ki prejemajo osebno pokojnino, če so bili upokojeni po 25 službenih letih.
Člen 28.
Od pravice do rodbinskih doklad so izvzeti:
1.	) aktivni ministri;
2.	) rezervni častniki v vojaški službi, ki drugače niso državni uslužbenci ali upokojenci, razen če se ugotovi, da je ostala rodbina brez sredstev za življenje, ker je bil njen glavar poklican v vojaško službo;
3.	) sirote državnih uslužbencev;
4.	) aktivni državni uslužbenci, ki imajo razen plače še kaj imovine ali dohodkov, od katerih plačujejo na leto preko 300-— dinarjev neposrednjega davka;
za dokaz služi potrdilo pristojnega davčnega oblastva;
5.	) aktivni državni uslužbenci, ki niso državljani naše kraljevine, za one rodbinske člane, ki ne žive na ozemlju naše kraljevine;
6.	) sluge državnih oblastev, ki imajo imovine, od katerih plačujejo na leto več nego 5-— dinarjev neposrednjega davka.
Člen 29.
Rodbinska doklada za ženo ne gre uslužbencem:
1.	) če ima žena toliko rednih dohodkov, bodisi iz premične ali nepremične imovine, bodisi iz osebnega dela, da znašajo ti dohodki na mesec 200-— dinarjev in več;
2.	) če je žena upokojenka, mož pa aktiven uslužbenec ali upokojenec;
3.	) če je mož upokojenec, žena pa aktivna uslužbenka;
4.	) če sta šla zakonca narazen, ne glede na to, ali je pravda o ločitvi zakona uvedena ali ne.
Člen 30.
Rodbinska doklada za otroke ne gre uslužbencem:
1.	) za otroka, ki stopi v javno ali privatno službo z dohodki v denarju ali v naravi, če znašajo ti njegovi dohodki na mesec 200-— dinarjev ali več;
2.	) za otroka, ki se oskrbuje v javnem civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu na brezplačnem mestu, če znaša ali preseza vrednost tega vzdrževanja na mesec 200-— dinarjev;
3.	) za otroka, ki ima šolsko ali naučno štipendijo, užitek iz kakršnegakoli fonda, podporo ali ustanovo na mesec 200-— dinarjev ali več;
4.	) za otroka, ki vstopi v trgovino, v obrt ali podjetje za učenca alt vajenca, pa ga vzdržuje delodajalec brez nagrade;
5.	) za otroka, ki se omoži ali oženi;
6.	) za otroka, ki ima lastno premično ali nepremično imovino, katere dohodki znašajo na mesec 200-— dinarjev ali več.
Člen 31.
Rodbinska doklada za očeta, mater, deda, babico po očetu kakor tudi za brate in sestre (vojne sirote) ne pripada:
1.	) upokojenkam, ki dobivajo vdovsko pokojnino;
2.	) ženam državnim uslužbenkam in upokojenkam, če jim je mož živ ter živi z njimi v zakonitem zakonu.
Člen 32.
Izjemoma se priznava pravica do rodbinske doklade za otroke tudi po' izpolnjenem 16. letu:
1.	) za hčer, če gospodinji očeta, ki je vdovec;
2.	) če je otrok duševno ali telesno trajno nesposoben za kakršnokoli delo ali pridobivanje;
3.	) če otrok redno nadaljuje šolanje v državi ali v inozemstvu, in sicer za čas šolanja, toda najdalje do izpolnjenega 24. življenskega leta;
če pa otrok zaradi službovanja v vojski ni mogel do 24. leta dovršiti šolanja, se mu pri' znava pravica do rodbinske doklade, dokler ne dovrši rednega šolanja, toda najdalje do 26. življenskega leta.
Tudi za primere pod točkami 1.) db 3.) veljaj0 omejitve po členu 30., točkah 1.) do 6.).
Nesposobnost za delo ali za pridobivanje s(j dokazuje z izpričevalom državnega zdravnika al
pa občinskega zdravnika v krajih, kjer državnega zdravnika ni; obiskovanje šole se dokazuje z iz-pričevalom šolskega oblastva.
Ćlen 33.
Za otroke, ki uživajo pokojnino po predpisih Srbije in Črne gore, velja tole:
Če uživajo pokojnino otroci brez očeta in matere, gre pravica do prejemanja osebne pokojninske draginjske doklade najstarejšemu, ki prejema za ostale uživalce iste pokojnine še po 5-— dinarjev na dan kot rodbinsko doklado.
Če pa imajo otroci, ki uživajo pokojnino po očetu ali materi, enega roditelja še živega, ki je državni uslužbenec, nimajo pravice do pokojninske osebne doklade, nego njih roditelj ima pravico do rodbinske doklade zanje, in sicer ob pogojih, ki so razloženi v členih 29. in 31.
Če je več otrok nego eden, se razdeli znesek te pokojnine na enake dele in po velikosti vsakega dela se oceni, ali izpolnjuje otrok glede imovin-skega stanja pogoje, ki se po tem zakonu zahtevajo za pridobitev pravice do rodbinske doklade.
Če uživajo otroci pokojnino po' očetu skupno z mačeho, prejema mačeha pokojninsko osebno doklado kakor tudi rodbinisko doklado po 5-— dinarjev za vsakega otroka, in sicer, če žive skupaj; če pa živi mačeha ločeno od pastorkov, se osebne in rodbinske doklade seštejejo in ves se-štetek se razdeli na dele kakor pokojnina.
Moški otroci državnih uslužbencev, ki so ostali brez očeta in matere, pa so po zvršetku 21. življenskega leta izgubili pravico do pokojnine po pokojninskem zakonu in ki nimajo nobenih dohodkov, a se šolajo, prejemajo doklado po 10-— dinarjev na dan do dovršenega šolanja, toda najdalje do 25. življenskega leta.
Člen 34.
Če sta mož in žena v državni službi in v istem kraju, ne moreta oba prejemati popolne osebne draginjske doklade. Ena se zniža na polovico. Če dokladi nista enaki, se zniža manjša. V enem in drugem, primeru obdrži mož izjemoma pravico do rodbinske doklade za ženo, če ni ovir, ki po novem zakonu sploh izključujejo pravico do prejemanja te doklade za ženo. V tem primeru se ne vpoštevajo prejemki, ki jih dobiva žena od države kot državna uslužbenka.
Člen 35.
Če je mož aktiven državni uslužbenec, žena pa upokojenka in narobe ali če sta oba upokojena, ima vsak izmed njiju zase pravico do osebne doklade in do stanovanske doklade.
Člen 36.
Če mož ni v državni službi, žena pa je ali v aktivni državni službi ali upokojena, ima žena pravico samo do osebne doklade in do stanovanske doklade, ne pa tudi do rodbinske, razen če dokaže, da je njen mož siromašnega stanja in nesposoben za delo. V tem primeru ima žena pravico do rodbinske doklade za otroke, in sicer ob splošnih pogojih, ki veljajo za prejemanje te doklade. Za dokaz moževe nesposobnosti za delo služi zdravniško izpričevalo državnega ali občinskega zdravnika, za njegovo siromašno stanje pa Potrdilo pristojnega finančnega oblastva.
Člen 37.
Če se zakon razveže ali če živita mož in žena ločeno, veljajo glede rodbinske doklade za otroke to-le načela:
1.) če sta mož in žena oba državna uslužbenca ali upokojenca ali če je eden izmed njiju v državni službi, drugi pa upokojenec, gre rodbinska doklada za otroke onemu zakoncu, pri katerem se otroci vzdržujejo;
,	2.) če je mož svobodne profesije, mati pa dr-
Zavna uslužbenka ali osebna upokojenka in se otroci vzdržujejo pri njej, gre doklada za otroke materi kot državni uslužbenki;
3.) če je mož državni uslužbenec ali upoko-tenec, žena pa ni ne eno ne drugo, ima mož pra-vico do rodbinske doklade za otroke, toda doklada se izplačuje ženi, če so otroci pri njej.
To velja, bodisi da je zakon definitivno raz-vezan, bodisi da teče pravda o ločitvi zakona, Miši da je mož odšel od svoje žene ali ona od jbega ter živi ločeno, ne glede na to, ali teče Pravda o ločitvi zakona ali ne.
Člen 38.
Če je upokojenec zaposlen v državni službi in če se ta služba ujema s službo, ki jo je opravljal pred upokojitvijo, dobiva poleg svojih pokojninskih prejemkov še razliko med pokojninskimi prejemki in onimi prejemki, ki bi jih dobival, ko bi bil reaktiviran na službeno mesto, s katerega je bil upokojen
Člen 39.
Vsem državnim uslužbencem, ki so bolni, kakor tudi častnikom, ki so zaradi telesne ali duševne nesposobnosti v neaktivnem stanju, pripadajo njih draginjske doklade za leto dni. Oni, ki so si pridobili pravico do pokojnine, dobivajo po preteku tega roka draginjsko doklado, kakor bi bili upokojeni.
Izvzeti so oni, ki so bili ranjeni ali so zboleli, izvrševaje svojo službo, po zakonu o zaščiti javne varnosti v državi. Ti imajo pravico do popolnih draginjskih doklad za ves čas, dokler se zdravijo.
Člen 40.
Državni uslužbenci, ki so zaradi zdravljenja na dovoljenem dopustu v inozemstvu, dobivajo draginjske doklade po tem zakonu v dinarjih.
Člen 41.
Državni uslužbenci smejo biti tekom leta na dopustu po privatnem poslu največ mesec dni s pravico do draginjskih doklad, ki naj jih dobivajo po tem zakonu.
Člen 42.
Državnim uslužbencem,, ki so v inozemstvu zaposleni pri posameznih državnih napravah stalnega ali začasnega značaja, finančnih, vojaških, prosvetnih (delegacijah) itd., se izdaja osebna draginjska doklad'a, ki jim gre po tem zakonu:
L) v državah z zdravo valuto v denarju dotične države, pri čemer se računa dinar al pari:
na Angleškem je računih 1-— dinar za 1-— šiling;
v Ameriki je računiti 1-— dinar za 0-20 dolarja;
na Nizozemskem je računiti 2-— dinarja za 1-— nizozemski goldinar;
na Danskem je računiti 1-40 dinarja za 1-— dansko* krono;
na Švedskem je računiti l-40 dinarja za 1-— švedsko krono;
na Norveškem je računiti 1-40 dinarja za 1-— norveško krono.
Rodbinsko draginjsko doklado prejemajo ti uslužbenci al pari samo, če to odobri pristojni minister in če rodbinski člani, za katere imajo pravico po tem zakonu, resnično žive skupno z njimi; drugače jo prejemajo v dinarjih, odnosno v denarju dotične države po borznem kurzu;
2.) v državi z zavarovano valuto se plačuje osebna in rodbinska doklada po tem zakonu v dinarjih, odnosno v denarju dotične države po borznem kurzu.
Člen 43.
Državnim uslužbencem, ki se pošiljajo po* odločbi ministrskega sveta v inozemstvo* praktično proučevat posamezna vprašanja iz: one stroke državne uprave, v kateri službujejo*, pripadajo draginjske doklade po tem zakonu v dinarjih, ki se računijo po borznem kurzu.
Člen 44.
Če je državni uslužbenec ali upokojenec disciplinarno kaznovan s tem, da se mu je odvzela plača, ali če je v preiskavi ali obtožen, dobiva .osebno doklado in stanovansko doklado znižano v istem razmerju, kolikor se mu je znižala tudi plača, samo da se m:u osebna doklada in stanc-vanska doklada ne smeta znižati več nego za polovico. Tudi v tem primeru ostanejo rodbinske doklade popolne.
Če se mu odvzame vsa plača, odnosno pokojnina, mu ne pripadajo osebne rodbinske doklade.
Častniki in vojaško-administrativni uradniki dobivajo, dokler so v sodni preiskavi brez plače, na dan kot vzdrževalnim):
1.	) oni do 1301 Din plače po 8-— Din;
2.	) oni od 1301 do 2501 Din plače po 9-60 Din;
3.	) oni od 2501 do 4001 Din plače po 11-20 Din;
4.	) oni od 4001 in več Din plače po 12-— Din.
Člen 45.
Osebna draginjska doklada po tem zakonu se sme vzeti v popis samo za državne terjatve in za sodno priznane vzdrževalnine.
Rodbinska doklada pa se ne sme jemati v popis za nikakršne terjatve.
Člen 46.
Za prejemanje draginjskih doklad po tem zakonu morajo aktivni državni uslužbenci kakor tudi upokojenci im upokojenke pri blagajni, kjer dobivajo- prejemke, izpolniti posebne prijave, ki jih predpiše minister za finance in s katerimi se ugotovi, da so glede pravice do prejemanja draginjskih doklad izpolnjeni vsi pogoji, ki se zahtevajo.
Aktivni državni uslužbenci izpolnijo prijave samo za rodbinsko doklado, upokojenci in upokojenke pa za osebno in za rodbinsko.
Vsako izpremembo po že predloženi prijavi mora predložitelj takoj naznaniti dotični blagajni z novo prijavo.
Blagajne, ki izvršujejo izplačevanje, imajo zaradi preizkušanja že predloženih prijav pravico in dolžnost, periodično od posameznikov zahtevati predložitev novih prijav.
Za dokaz, da so prediožiteljeve navedbe resnične, služi jamstvo treh ukaznih uradnikov, učiteljev ali duhovnikov, za upokojence in upokojenke pa jamstvo upokojenih uradnikov.
Člen 47.
Aktivni državni usluženec, o katerem se ugotovi, da je predložil neresnično prijavo za prejem draginjske doklade ter jo prejme po njej, se kaznuje s tem,
1.	) da se mu odvzame plača do treh mesecev in
2.	) da izgubi za leto dni pravico do vseh rodbinskih doklad.
Če predložita upokojenec ali upokojenka neresnično prijavo za prejem draginjske doklade in jo prejmeta po njej, se kaznujeta s tem, da se jima odvzame osebna in rodbinska draginjska doklada za leto dni.
Poleg prej naštetih kazni se vsak tak uslužbenec, odnosno upokojenec ali upokojenka, še kazensko obtoži zaradi goljufije.
Poroki na prijavi, s katero se zahteva draginjska doklada, so v kazenskem in v materialnem oziru odgovorni tako kakor predložitelj prijave. Kaznujejo- se z isto kaznijo, določeno v tem zakonu, kakor predložitelj.
Izrekati kazen, s katero se aktivnim državnim uslužbencem odvzame plača, je pristojen resortni minister.
Izrekati kazen, s katero izgube draginjsko doklado aktivni državni uslužbenci in upokojenci, je pristojen minister za finance.
Odločba ministra za finance, s katero se izreče kazen o izgubi draginjske doklade, je izvršna.
Vsa finančna oblastva in vse avtonomne blagajne morajo kar najstrožje paziti na pravilno izvrševanje teh predpisov ter vsako nepravilnost priobčiti istočasno resortnemu ministru in ministru za finance (generalni direkciji državnega računovodstva za administrativni oddelek) zaradi izrekanja kazni in nadaljnjega postopanja.
Člen 48.
Zneski neposrednjega davka, označeni v tem zakonu, se zvišajo, ako se zviša neposrednji davek, za toliko odstotkov, za kolikor se zviša davek.
Člen 49.
Vse osebe, ki so dobivale do sedaj draginjske doklade iz državne blagajne, a niso obsežene v tem zakonu, prejemajo dosedanje doklade še nadalje. To velja tudi za občinske poslovodje, odnosno občinske uradnike.
Ministrski svet se pooblašča, da uredi na predlog ministra za finance in po odobritvi finančnega odbora zakonodajne skupščine njih draginjske doklade, zlasti pa draginjske doklade duhovništvu vseh komfesij zaradi njih izenačitve, toda zvišati jih ne sme.
Člen 50.
Ministrski svet se pooblašča, da uredi na predlog resortnih ministrov pravico posameznih kategorij uslužbencev do prejemkov v naravi (stanovanje, kurjava itd.).
Člen 51.
Ko bi nastala potreba, se pooblašča ministrski svet, da na predlog ministra za finance sporazumno s finančnim odborom zakonodajne skupščine izpremeni ali dopolni ta zakon kakor tudi da uvrsti službeni kraj v drug krajevni draginjski razred in da prizna službenemu kraju tudi pravico do stamovanske doklade kateregakoli stana-rinskega razreda.
Vsa potrebna pojasnila za pravilno uporabljanje tega zakona daje minister za finance.
Istotako se pooblašča ministrski svet, da sme na predlog ministra za finance, sporazumno s finančnim, odborom zakonodajne skupščine, iz-preminjati in dopolnjevati vse zakone in uredbe, ki se tičejo dnevnic, potnih stroškov in honorarjev državnih uslužbencev, toda te izpremembe morajo biti v mejah odobrenih kreditov.
Člen 52.
Ta zakon velja izza dne 1. januarja 1922. Izplačevanje draginjskih doklad, v kolikor so učinjene izpremembe v uredbah, ki so veljale do sklenitve tega zakona, se prično izvrševati tedaj, ko se v ta namen odbbre potrebni krediti; do tega časa pa se izplačujejo dosedanje draginjske doklade.
Pravico do draginjskih doklad po tem, zakonu imajo izza dne 1. januarja 1922. samo oni uslužbenci, ki ostanejo v državni službi po izvršeni reviziji in porazdelitvi.
Izza dne 1. januarja 1922. prestanejo veljati, kolikor ni njih veljavnost podaljšana s tem zakonom:
uredba ministrskega sveta DR br. 63.515 z dne 28. junija 1919. o draginjskih dokladah javnih uslužbencev kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izvun ozemlja Srbije in Črne gore, «Služ-bene Novine» št. 74/1919.,1 sezn. št. 112;
uredba o posebnih začasnih dokladah zaradi draginje in nabave državnim uslužbencem št. 1349 z dhe 16. decembra 1919., «Službene Novine» št. 169/1919.,2isezn. št. 108;
uredba o posebnih začasnih draginjskih dokladah upokojencem in njih sirotam z dne 10. februarja 1920., «Službene Novine» št. 43/1920.^,/ sezn. št. 109;
ukaz, s katerim se podaljšujejo draginjske dokladi po« uredbi št. 1349 z dne 23. februarja
1920.,	«Službene Novine» št. 58/1920., sezn. št. 113;
odločba ministrskega sveta DR br. 65.563 z dne 19. maja 1920., s katero se podaljšuje veljavnost uredb in odločb o reguliranju draginjskih doklad, «Službene Novine» št. 114/1920./ sezn. št. 110;
odločba ministrskega sveta DRbr. 63.398 z dne 19. maja 1920., s katero se zvišujejo začasne draginjske doklade državnim uslužbencem v pokrajinah izvun Srbije in Črne gore kakor tudi upokojencem, ki se jih tiče uredba z dne 28. junija
1919.,	DJRbr. 63.515, «Službene Novine» št. 114/ /1920.,€zsezn. št. 111;
odločba ministrskega sveta o dnevnicah aktivnih ministrov DRbr. 66.397 z dne 2). maja 1920., sezn. št. 114;
uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev, upokojencev, upokojenk in njih sirot z dne 29. septembra 1920., DR br. 130,000, «Službene Novine» z dne 7. oktobra 1920.0)sezn. št. 15;
odločba ministrskega sveta, s katero se aktivnim ministrom zvišujejo dnevnice in reprezentacije DR br. 168.026 z dne 4. decembra 1920., sezn. št. 116;
uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev, ki so po uredbi z dne 28. aprila 1921., DR br. 60.000 prevedeni na dinarske plače, istotako • o draginjskih dokladah učiteljev in nastavnikov srednjih in višjih šol v krajinah izvun Srbije in Črne gore z dne 28. aprila 1921., PR br.
60.000,	«Službene Novine» št. 111/1921./ sezn. št. 19;
1 Ur. 1. pod št. 575/19. — 2 Ur. 1. pod št. 836/19. — 3 Ur. 1. pod št. 137/20. — •' Ur. 1. pod št. 242/20. — 5 Ur. 1. pod št. 243/20. — (i Ur. 1. pod št. 383/20. — Ur. 1. pod št. 144/21.
odločba ministrskega sveta o draginjskih dokladah za osebe, ki prejemajo od države milostno oskrbnino, z dne 4. junija 1921., DR br. 79.800, sezn. št. 23;
uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk na ozemlju Srbije in Črne gore kakor tudi o dopolnitvah uredbe z dne 28. aprila 1921., DR br. 60.001 z dne 6. junija 1921., DR br. 80.000, «Službene Novine» št. 129/1921., sezn. št. 16;
odločba ministrskega sveta B br. 12.950/1921. o dnevnicah častnikov in vojaško-administrativ-nih uradnikov za čas, dokler so v sodni preiskavi, sezn. št. 39;
odločba ministrskega sveta o dajanju draginjskih doklad podčastnikom FDj br. 112.353/1920., sezn. št. 22.
Našemu ministru za finance naročamo', naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom pa zapovedujemo, naj postopajo po njem, in vsem in vsakomur, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 28. februarja 1922.
Aleksander s. r.
Minister za finance: dr. K. Kumanudi s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Št. 1329.
Razglas o odobritvi proračuna trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in o pobiranju zbornične doklade za leto 1922.
Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, odobruje proračun trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani za leto 1922. a potrebščino 1,011.203 Din in s kritjem 1,092.450 Din, torej s i»re-sežkom 81.187 Din, ter dovoljuje, da se za kritje to potrebščine za leto 1922. pobira v vsem okolišu zbornice 25%na doklada od občne pridobnine in od pridohmne podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov.
Predpisane doneske za trgovsko in obrtniško zbornico so zbornični volilni upravičenci zavezani I>o § 21. zakona z dne 29. junija 1868., drž. zak. št. 85, plačevati v istih rokih kakor davke, ki so podstava za njih predpis.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, dne 1. marca 1922.
Načelnik: dr. Marn s. r.
Št, 1558/22.	364
Razglas.
Minister za trgovino in industrijo jo odobril sklep izrednega občnega zbora delničarjev »Tovarne izdelkov iz pločevine in kovin Emil Lajovic in drug, d. d. v Ljubljani* o izpremembi pravil glede zvišbe delniške glavnice na dva milijona kron in glede možnosti njene nadaljnjo zvišbe do štirih milijonov kron.
Ministrstvo za trgovino in Industrijo,
oddelek v Ljubljani, dno 13. marca 1922.
Načelnik: dr. Mani s. r.
Razglasi dragih uradov in ohisstn.
Cg II 234/21—4.	......... 253
Oklic.
Zoper Ambrozija Toma sini ja v Casanu Ma-gnagu pri Milanu iu Karla Zattero v Bushi Ar-I siziju pri Milanu, katerih bivališče je neznano, je podal pri deželnem sodišču v Ljubljani Josip Mo-deetov Ljubljani po zastopniku drju. Šviglju v Ljubljani tožbo zaradi 11.000 K in 11.293 lir 45 cent. Na podstavi tožbe se je določil prvi narok na dan 2 9. m a r c a 19 2 2.
J ob devetih pri tem sodišču v sobi št, 140.
V obrambo pravic obeh tožencev sc postavlja za skrbnika gospod dr. Kokalj, odvetnik v Ljubljani.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. II.,
dne 23. februarja 1922.
Št, 9019/IV—1922.	366
Razpis natečaja.
Z dnem 1. junija 1.1. se odda najnižjemu ponudniku oskrbovanje poštnih voženj v Ljubljani in pa dnevno enkratne, enovprežne vožnje v Devico Marije v Polju.
Ljubljanskih voženj je sedaj dnevno 11 enovprežnih in 12 dvovprežnih.
Za oskrbovanje vseh voženj je določenih 13 konj in 9 voznikov. Vozove daje poštni erar sam na razpolago.
Z najnižjim ponudnikom sklone poštno ravnateljstvo pogodbo.
Natančnejša pojasnila daje ob delavnikih od 8. do 14. uro IV. oddelek poštnega ravnateljstva v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 2.
Ponudniki naj vlože ponudbe, opremljene z dvo-dinarskim kolkom, do dne 31. marca t. I. pri podpisan em ra vnateljstvu.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 14. marca 1922.
Št. 1350.	338 3—3
Razglas.
Dne 3. aprila t. 1. ob devetih se bo na železniški postaji na Jesenicah prodajalo na javni dražbi 20.000 kg (dvajsettisoč kilogramov) rečnega kamena (Flintstein).
Interesenti se vabijo, naj se udeleže te dražbe.
Iz pisarne carinarnice na Jesenicah,
dne 14. marca 1922.
Razne sblave.
361	Objava.
Peti redni občni zbor Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, ki je bil sklican na dan 23. marca 1922. ob enajstih v bančnih prostorih v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 11, z dnevnim redom, določenim v tem oglasu in objavljenim v Uradnem listu 21 z dne 8. marca 1922., se preklicuje ter prelaga na poznejši čas, ki bo pravočasno objavljen.
V	Ljubljani, dne 19. marca 1922.
Upravni svet
Slovenske eskomptne banke v Ljubljani: Jean B. Pollak s. r., t. č. predsednik.
Karel Kauschegg s. v., t, č. podpredsednik.
Razglas.
Rodni občni zbor »Slovenske eskomptne banke, d. d. v Ljubljani*, se bo navzlic preklicu, ki ga jc objavil upravni svet, vršil dne 2 3. marca J 92 2. ob enajstih z objavljenim dnevnim redom, kakor je bile pravilno razglašeno v »Uradnem listu» 21 z dne 8. februarja 1922.
Preklic tega vabila na sojj upravnega svela z dne 19. t. m. ni pravnoveljaven, ker tudi sklepi te, seje še niso zadobili oblastvene odobritve, odnosno jiravokrepnost i.
V	L j u b 1 j a n i, dne 20. marca 1922.
Večina delničarjev Slovenske eskomptne banke.
338	Razglas.
V	gozdovih, komendske nadarbine Rebrce na Jezerskem se proda približno 1200 pl m smrekovega lesa na panju za posek v letu 1922.
Oferte naj se vlože do dne 2 0. aprila 19 2 2. pri okrajnem gozdarju Francu Primožiču v Škofji Loki, kjer so tudi prodajni pogoji na vpogled.
Predstojsiištvo komendske nadarbine Rebrce.
:"-7	Razit! društva.
Podružnica »Slovenske Straže* v Slovenski Bistrici se je prostovoljno razšla.
Franc Obersne s. r., bivši predsednik.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.