iqnCa £ ''»at1860VI
časopis zn rmomm, in&ustmjo m obrt.
p>?sfa»a ¥ gjosevl««.
Cena pes. St. & IC.
ww>p^ --	>-tvJta^<aa.x^--..«*JWWg^>.--r*w-■ *«* w.^-»ro*c«wy»lilwmww — t«w*w—www*w»>»wi.M,uwnai?twwwww>
Uredništvo in upravnižtvo j-; v Ljubljani, Gradišče 17/1. — Št teist 552. - Štev- račima pri čik. uradu 11.953. - Dopfri se ne vračajo. Plača In toii * e v Ljubljani.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Hurožufcaa sa oaemlje SHS:
l«tnc.............................................Ki!
n poi leta...................................»
n četrt lc<«	45--
«	•	*	•	t	•	«	•	i	•	v	15* ■
Leto IV.	Ljubljana,	1«	februarja	1921,	Čtev.	9.
“H*"
VSEBINA 8 Zasedanje državnega gospodarskega sveta. — Palzifikati in državni kredit. — Industrija v Sloveniji in nje izgiedi za bodočnost. — Narodno gospodarske zadeve. — Razno. — Borza. — Tržna poročila.
Zasedanje državnega gospodarskega sveta,
(Koneo).
Enako važno kot je dopolnitev carinskih tarif je vprašanje carinske administracije. Kakor znano odhajajo starejši carinski uradniki drug za
drugim v privatne službe kot carinski posredovalci in ni vee daleč dan, ko bo adšel zadnji revizor iz državne službe. Skrajni čas je že, da se s sistemom carinskega posredovanja po priviligi-ranih agentih zlomi. Treba je tudi reformirati belgrajski carinski s ve L Ta e sestavlja iz samih uradnikov generalne carinske direkcije; brez vsakega z-istopnika gospodarskih krogov se tu odločuje o biti in nebiti naših industrij in obrtov. Tu je reforma zelo nujna'in bi nam vsaj tel ko koristila kot nam bodo koristile nameravane dopolnitve tarife.
O	vprašanju železniških ta rit srno že meseca avgusta, 'ob priliki povišanja naznačili svoje stališče. Avgustovo linearno povišanje tarif se je moralo izvršiti v naglici in na pritisk finančnega ministra, ki vedno upa, da se bodo s povišanjem železniških tarif zvišali tudi železniški dohodki, medtem ko bodo izdatki ostali jednaki. Toda povišanje ni prineslo zaželjenega uspeha. Po objavlienih izkazih mesečnih dohodkov so bili vsi meseci dosedaj pasivni, kakor smo mi že vnaprej predvidevali.
Nas v Sloveniji je predvsem bolelo to, da še do danes ni odprt promet a avstrijskimi državnimi železnicami jireko Gorenjske, in da morajo v prometu z Avstrijo voziti preko Maribora in delati 200 km dolgi ovinek, kar pri današnjih tarifah ne more biti niicomur vseeno. Druga težava je bila, da nismo imeli zvezne tarife med državnimi in privatnimi železnicami, kar je bilo posebno za Slovenijo, kjer
Dr. Mih. Kambič.
hidustrija v Sloveniji in nje izgiedi za bodočnost.
(Nadaljeoanje).
Jeklarne in železarne v Sloveniji so navezane na uvoz surovega železa, ker je povsod prenehalo kopanje rude’ na Slovenskem, bodici, da je ruda Hianjprocentna ali pa so skladišča premajhna in oddaljena od prometnih zvez. Toda v tem pogledu se je na-dati najboljše bodočnosti, saj ima se-vernozapadna Bosna v Ljubiji pri Pri-jedori.i teren železne rude, ki spada med največje in najboljše na svetu. 48 °/o — 54 °/o železa vsebuje tamošnja ruda, dočim ima štajerska ruda le 36% In v splošnem le malokje na svetu presega 45 °/o. Treba je le dvigniti tamošnje železne zaklade, in postaviti plavže za prečiščenje rude v surovo železo, katero bodemo lahko v večjih množinah tudi izvažali.
je večina železniške mreže v rokah privatnih družb, zelo neugodno.
Medtem ko se je zavlačevala rešitev jadranskega vprašanja, sta Avstrija in Čehoslovaška prav intenzivno delovali na vzpostavitvi zveznih jadranskih tarif, ki bodo na veliko šk6do naše trgovine stopile že 1. februarja 1.1. v veljavo. Ako se bo zavlačeval sklep trgovske pogodbe z Italijo, je nujno potrebno, da se vzpostavijo takoj jadranske zvezne tarife, toda na novi tarifno-političr.i bazi, ki bi odgovarjala sedanjim gospodarskim mejam in vpoštevaia inozemsko konkurenco, ne pa r>a stari bazi, ki nam jo je svoječasno izdelal Dunaj in Pešta. Bdeti je treba, <la ne bo ministerstvo saobračaja v svoii ležernosti sprejelo vseh načrtov, ki se kujejo pri generalni direkciji južne železnice mi Dunaju, kjer se namerava obnoviti stari režim.
Ker se je po vojni odpravilo celo vrsto tarifnih ohjšav in blago v tarifnih razredih vedno pomikalo v višje razreae, je nastal posebno pri surovi, ah zn tovarne in pri obratnih sredstvih položaj, da včasih presega tovornima ceno prevažunega blaga. Vrača se polagoma čas, ko se nagiblje vojna konjunktura h kraju in ko morajo vsi gospodarski krogi revid rati postavke stroškov produkcije in prometa. Zato je potreba, da se našim industrijam da namesto zaščitne carine raje režijsko tarifo za surovine in izvorne tarife za produkte. One potrebujejo tarilnih olajšav v re-ckspediciji za predelano blago, ki se izvaža. Za številne vodne zveze v naši državi, potrebujemo prekladsl-nih tarif za vodni tovor via Sistk na doljne postaje Save in Donave, pa tudi v inozemstvo na Nemško in Češko. Za tranzitni promet v Dalmacijo je potreba sestave direktne tarife med železnicami in paroplovnimi linijami.
Predpogoj za uresničenje vseh teh zahtev je organizacija računske službe pri ministrstvu za vse omrežje v držasi in za inozemstvo. Dokler ne bomo imeli te organizacije je vsako smotreno delo nemogoče. Tekom dveh let se v tem oziru še ni storilo ničesar, vendar bi bilo že skrajno
na času, da se misli tudi na organizacijo te prevažne panoge. Pri osebnem prometu je treba omejiti dalekosežne olajšave, ki se v zadnjem času dovoljujejo, omejiti tudi uporabo prostih listkov in splošnim tarifam primerno povišati režijske listke, katerih uporaba narašča vedno bolj in bolj. Enako važno kot tarife, pa je obnovitev predvojnih dobavnih rokov, rokov za nakladanje in razkladanje, znižanje postranskih pristojbin posebno v bližnjem prometu, dalje obnovitev mednarodnega jamstva za prevzrte tovore in cela vrsta s tem zvezanih vprašanj.
Zanimivo bo ooročilo ministrstva o trgovskih pogodbah. Mi bi si dovolili samo eno vprašanje na bivšega trgovskega ministra, zakaj je zadrževal publikacijo trgovskih pogodb /. Češko in Avstrijo tri oziroma šest mesecev v svojem predalu in kam je eskamotiral štev. 289 »Službenih Novin« z dne 27. decembra 1920, v "kateri je bila tiskana trgovsKu pogodba z Avstrijo, da ni prišla v svet. Želimo in upamo, da bo novi minister pri trgovski pogodbi z Nemčijo in z Italijo drugače postopal.
Med predlogi bi želeli, da člani gospodarskega sveta spravijo našo davčno afero na razgovor, namreč sedanji način davčnega poizvedovanja v Sloveniji in davčne morale, ter ko nečno obdavči In e anarhije, ki je vsled vpeljavanja nedovršenih davčnih projektov pri nas nastala in ki grozi spraviti vse naše gospodarsko življenje na kant, ubiti vsako podjetnost in pogoltniti v^s še mobilni kapital za podporo uradništva in njih konzumov.
Žal, da ministrstvo ni poslalo go-spodarskskim korporacijam svojih projektov o tarifah in carini v izjavo. Zato se bomo vrnili pozneje k ocenitvi njihovih projektev in stališču in delu naših delegatov v gospodarskem svetu.
Fafzifikati in državni kredit.
Postopanje finančnega ministerstva in Narodne banke pri vsakokratnem pojavu ponarejenih bankovcev je tako
kurijozno, da je v stanju diskreditirati ves državen kredit pri občinstvu in posebno v novih pokrajinah obrniti javno mnenje proti sebi.
Prvi korak, ki je bil storjen, da sc ustvari jugoslovanska valuta je bilo žigosanje. To je bilo izvedeno na brez-primerno površen način, samo da seje dr. Ninčič lahko skril zanj, ko je omogočil tisočkratno potvarjanje žigov in predrzno iagal, da žigosanje ne pomeni nostrifikacije, marveč, da je to le nekak statističen znak. Pozneje pol leta so bile kronske novčamce markirane. Mesec pozneje so se pojavili falzifikati znamk, predvsem na tisočakih. Vsem je še dobro v spominu, da se je takrat zaplenilo v Sloveniji nad 9700 kosov tisočakov, med njimi največjim proletarcem in do danes ni rešeno vprašanje, ali dobijo oškodovani kako odškodnino za nastalo škodo ali ne,
Naše mnenje je, da ie država sama primorana skrbeti za tehnično' dovršenost svojega denarja, da ponarejanje ni tako lahko mogoče in da mora ona sama tudi .ontrolirati promet nov-čanic in zasledovati vsak falzifikat. Ja vni red in kredit pa zahteva, da država ne razburi zaradi par fa 1-?. i f i k a t o v cele javnosti, marveč da jih nesrečnim žrtvam z a m e-nja za polnovredni denar. Takoj po zamenjavi so se poiavdi ponarejeni 5 in 20 dinarski bankovci in le izredni energiji naših detektivov se imamo zahvaliti, da smo bili pravočasno še obvarovani večje škode. Mi smo koj po zamenjavi izjavili, da je nov denar po formalni in po tehnični strani popolnoma neprimeren in opozorili na nevarnost ponarejevanja.	(»Narodno-gospodarski
vestnik« štev. 5. let. 1920.).
Ta mesec je poteklo leto, odkar nam je b lo ob priliki zamenjave zadržanih 20°/* in kljub jasnim predpisom finančnega zakona se danes nikdo ne gane, da bi likvidiral vsaj malim ljudem zadržane r.vote pod 1000 kronami.
Zgodovine prvega notranjega posojila v bonih nam ni treba ponavljati, vsi še natančno vemo, kako natančno se izpolnjujejo obrestne obveze.
se precej znatne vrvarne, lepo se razvija čipkarstvo in vezenje v obliki domače industrije. Kot domača industrija se je v Beli Krajini ohranilo tudi tkanje, ki ima najboljše izglede za bodočnost.
Glede stavbenega materijala imamo v normalnih razmerah nadproduk-cijo opeke in apna ter oboje lahko tudi izvažamo; s cementom pa nas lahko zadostno preskrbe cementarne v Trbovljah, Zidanem mostu, Laškem, Dovju in Kamniku.
Kemične tovarne v Mostah, Šoštanju in Hrastniku proizvajajo razne kisline, barve, kromovo sol, kalijev salpeter, sulfate in manjšo množin« drugih kemikalij. V Ljubljani obratuje tovarna za kostno moko, kostno mast in klej. Ruše proizvajajo kalcijev karbid in apneni dušik, Račje kvas in vinski cvet.
Steklarni v Hrastniku in Zagorju izdelujeta razne steklenice, nista pa ureieni za izdelovanje šip, ki jih moramo še uvažati iz Čehoslovaške, (Konec prihodnjič)
Kot primes pri topitvi surovega železa se rabi tudi manganova ruda, da postanejo polizdelki in izdelki bolj trdi. Koplje se na južnem pobočju Begunjščice na Gorenjskem. Dobiti jo je tudi pri Kropi, Železnikih, Stražišču pri Kranju, Škofji Loki in Mirni na Dolenjskem.
Svinčena ruda se dobiva v Črni na Koroškem in se topi v svinčenih plavžih v Mežici.
Topilnica svinca in srebra obstoji v Litiji.
Državna cinkarna v Celju izdeluje rafiniran cink in cinkove plošče poleg cinkovega prahu, ki se povečini izvaža v inozemstvo.
Omeniti je že kopanje antimona v Izlakih ter bauxita v Bohinju; poslednji služi v izdelovanje glinskih preparatov in pridobivanje alunrnija.
Od kovinske prehajamo na lesno industrijo, ki je v Sloveniji gotovo najbolj razširjena med vsemi industrijami, ker ji je dan glavni predpogoj, to je les, ki ga hranijo bogati gozdovi, ki pokrivajo skoro polovico Slovenije.
Ustanovile so se tovarne za lesovino v Medvodah, Sv. Katarini pri Tržiču, Gorjah, Rovtah, Geršaku, Sladki gori, Višnjeviku pri Celju, razviti sta tovarni kopit v Sevnici in Žusmu ter tvornica vžigalic v Rušah. Nastala so večja in manjša podjetja za izdelovanje pohištva, sodov, zabojev, lesne volne itd. izdelujejo se najrazličnejši predmeti, ki se dobivajo iz lesa, mizarji in drugi obrtniki tekmujejo z domačo industrijo glede porabe lesa. Največ pa imamo parnih in vodnih žag, ki v velikih množinah izvažajo les v napol predelanem stanju v tujino,
Posebej je omeniti tvornico tanina v Polzeli in tovarno za strojila v Maj-špergu, ki podelujeta le kostanjev in hrastov les za pridobivanje strojilnih ekstraktov, ki tvorijo zelo važno aktivno postojanko naše trgovske bilance.
Tekstilna industrija še dolgo časa ne bo v stanu kriti potrebščine prebivalstva. Predilnica in tkalnica v Tržiču ter predilnica v Litiji s svojo tkalnico v Št. Pavlu pri Preboldu izdelujeta platno za perilo; pletenine in tkanine se producirajo v Ljubljani, razvile so
Sedaj so sc naenkrat pojavili fal-ziflkati 20 dinarskih ncvčanic. Po našem vtisu so falzifikati vtihotapljeni iz Dunaja ali i;: Pešte, kjer so grafične delavnice in kemični laboratoriji na razpolago, da se ponarejanje lahko dovršeno izvrši. Celega sedanjega razbijanja je kriva poštna uprava, ki je izdala nalog za odklanjanji zakonitega državnega plačilnega sredstVa na blagajnah. Narobna banka zopet pleni falz fikate in sigurni smo, da niti eden naših poslancev ne bo smatral za vredno, da bi inteipeliral ministra zaradi tegst škandaloznega postopanja finančne upiave z Narodno banko skupaj,
Po 20 dinarskih pridejo najbrž 10 dinarski na vrsto, katerih ponarejanje je itak precej lahka stvar. In zopet bodo cele vrste ljudi oškodovane, ki bodo preklinjali nered in brezbrižnost državne uprave. Mi že mesece moledujemo pr: vseh instancah, da naj nam zamenjajo razpadajoč se kronski drobiž za dinarske novčanice in kovani drobiž, zaman. Eden se izgovarja na drugega, na vsako vlogo nam povejo kak drug izgovor.
Toda naši postanci imajo važnejše naloge in se s takimi »malenkostmi« ne morejo pečati; oni imajo sedaj že tretji mesec vprašanje prisege in poslovnika v razpravi, ki je mnogo važnejši kakor pa gospodarstvo v državi.
Mi p« zahtevamo, da se objavi zakon o podlogi sedanjega prehodnega državnega denarja in da se zakonito naredi banki, da kontrolira krožeče nov-čanice in zasleduje falzifikate, da se pa strankam, ki so brez lastne krivde in pred objavo falzifikatov pilšle v posest ponarejenih bankovcev, brez vsakega odbitka zamenjajo za pravilen denar. To zahteva j« v e n red in sigurnost, to zahteva tudi državen kredit in ugled.
narodno gospodarske zate
Trgovina.
Vzorčni velesejem v Pragi 1921.
Od 28. februarja do 8. marca t. ). se vrši v Pragi drugi vzorčni sejem, kjer bo češka industrija rasztavila vzorce svoje industrijske produkcije. Vzorni sejem bo obsegal osemnajst skupin. Prvi bo oddelek stavbenih industrij, ria katerem bodo razstavile razne stavbene tvrdke in podjetja načrte, proračune. konstrukcije, vzorce stavbenega materijaia, stavbenega mizarstva in kovinarstva, rnaterijala ?a pokrivanje streh, Samotne izdelke, pečarske ter ostalo opremo stavb. Na drugem oddelku bo zastopana kovinska industrija, železarstvo, strojne, orožarske in železniške industrije, pločevinska industrija in vseh vrst orodja, instalacije, kuhinjska oprema in tehnične potrebščine. Tretji oddelek bo predstavljal elektrotehnične mehanične in optične industrije, fino in precizno mehaniko, fotografijo in kinematografijo. Na četrtem oddelku bo razstavila iesna industrija, svoje sodarske, mizarske izdelke pohištva, opreme pisaren, šol, urarske izdelke, preproge in linolej, Daljši oddelek bo obsegal vseh vrst tekstilne industrije, namreč bombažno, volneno, laneno in svilarsko industrijo in sicer: sukanec, prejo, predivo, vrvarstvo in vezenine. Konfekcijska, industrija bo razstavila raznovrstno perilo, obleke, klobuke, čepice, modis-tovske in rokavičhrske Ldelke. Sedmi oddelek bo sesiavljala na Češkem kot domača industrija razvita galanterijska industrijaz gumbarskimi, glav-nikarskimi, ščetkarsknni, vlasuljarskimi in podobnimi izdelki. Na usnjarskem oddelku bodo razen obutve raztavljeni tudi galanterijski izdelki iz usnja. Na devetem oddelku bodo steklarski, porcelanski in izdelki iz fine keramike, nato bo sledil poseben oddelek za umetniško obrt, dalje kemični oddelek z farmacevtskimi, kozmetičnimi in higijeničnimi preparati in orodjem. Izmed nadaljmh oddelkov je omeniti živilni oddelek, oddelek za glazbeno orodje, za igrače in šport, konečno papirni, grafični in tiskarski odsek in zi a tarski oddelek. Vzorčni sejem bo nameščen na razstavišču, kjer so je vršila jubilejna razstava leta 1908 in bo specijelno za nas Slovence, ki mo precejšen konsument čeških industrijskih izdelkov, velikega
pomena. Ker je biia ravnokar sklenjena trgovska in kentigentna pogodba z Češko republiko in k«r je bil organiziran sedaj reden želežniški promet: iz Češke k nam, bo ta vzorčni trg za naše obrtništvo in trgovstvo praktičnega pomena, ker iih bo seznanil direktno s producenti in sicer predvsem s češkimi tvrdkami. Naši trgovski stiki s Češko, ki so bili v mirnih dobah zelo živr.hni, se bodo sedaj zopet obnovili in razvili. Zato bi bilo želeti, da naše trgovstvo v čim večjem številu posuti praški vzorčni sejem, ki bo za nas v vsakem oziru podučen in vzpodbuden. Zveza trgovskih gremijcv. namerava napraviti pri zadostni udeležbi skupen izlet v Prago. Podrobne informacije pošlje Zvezna pisarna (Gradišče 17/1.). Vožnja z brzovlakom 3. razred stane iz Ljubljane sem in tja 800 jugoslovanski kron. Priglase je poslat* direktno na Zvezno pisarno. Prošnje za znižanje železniške voznine in pristojbine za potni vizum so vloženo in je pričakovati ugodne rešitve.
industrija.
Kriza v industriji cementa Tovarna za cement v Zidanem mostu je še pred 1 mesecom reducirala udi pomanjkanja kom. premoga svo.e deio na poiovico, sedaj pa je ugasnila še zadnje 3 peči. 250 delavcev je ostalo brez zaslužka. Tovarna je v stanu, da izdela dnevno 7 vagonov portlandcementa, za kar pa rabi dnevno 4 vagone najboljšega kom. premoga.. Do 15. decembra t. I, je tovarna dobivala vsaj 1—2 vagona takega premega dnevno, od 15. decembri« pa tovarna ni dobivala niti enega vagona odgovarjajočega kuriva.
Cene železu. Nemška industrijfkn zveza za pridelovanje surovega železa je znižala cene železu za 270 mark pri toni. Sedaj stane ena tona železa mark 1200—1230.
Ukinjenje kontrole trgovine z premogom na Angleškem. Londonski listi poročajo, da sc resno pretresa vprašanje o ukinjenju kontrole trgovine s premogom, ker je to edino siedstvo s katerim se more poma-gati današnji situaciji v ksteri se nahaja trgo na s premogom.
Davki.
Davek na poslovni obrt. Zveza
trgovcev je prosila ministra za finance, da ustavi plačevanje davka na poslovni obrt do sestanka gospodarskega sveta,
ki se bo vršil 3 februarja
Beo-
knjig je dr. Kumanudi pisal politične in strokovne članke v dnevnem časo pisju, Visoka strokovna izobrazba našega novega ministra za financc vzbuja upanje,,da nas reši finančne krize, v kateri se danes nahajamo.
Rimske Toplice so v slovenskih rok;!h Rimske Toplice, ki so bile do sedaj v nemških rokah, so prešle pred kratkim v našo last.'
gradu. Na ta sestanek je pokrcana tudi zveza trgocev, ki namerava pri tej priliki zavzeti svoje stališče glede plačevanja navedenega davka.
Carina.
Pregled prtljage v Lundendorfu.
V Odemburgu je bila konferenca zastopnikov Čehoslovaške, Avstrije in Poljske, ki so določili, da se bo prtljaga na obmejni postaji Luridendotf pregledovala v vagomh, če njena teža ne presega 30 kg. Isto velja tudi za postaje Gmiind in Bodeobach.
Promet.
Promet na Ruskem je na severnih železnicah in v donskem rajonu radi pomanjkanja premoga popolnoma ustavljen. Mestna, petrogradska železnica flbzi le par ur dnevno.
Konferenca obrtnikov. Konference, ki se jo začela 22. t. m. v Beogradu, se je udeiež:lo nepričakovano velik« število obrtnikov iz cele kraljevine. Obrtniki so pokazali veiiko zanimanje za ustvarjenje zveze obrtnikov za celo Ju gosiavijo.
Mednarodni sejm v Frankfurtu Med 6. in 16 aprilom t. I bo v Franic-furtu prirejen četrti mednarodni sejm.
Zagreb:
Devize.
28./I. od I do
29./I. od i <io
30./I.
od
do
Berlin . . Milan . . London . Newyork Pariz . . Praga Švica . .
Eunaj. . eneva BukareSt
Valute:
dolar .	.	.
avstr, krone rublji . češke krone franki .	.	.
napoleondori marke.	.	.
lire .... Švic. franki . leji .... levi .	.	.
funti .	.	.
Beograd:
Devize:
London Pariz . Milan . Berlin . Praga . Dunaj.
Valute :
dolar , franki funti . lire levi leji .
marke . . avstr, krone napoleondori
Dnnaj:
Devize.
Beograd . . Zagreb . . Berlin .	.	.
Budimpešta
Milan . . . Newyork Pari* . . . Praga , . . Ziirich . ■ Bukarežt London . .
Valute.
dinarii	.	.	.
dolarji	.	.	.
francoski franki švicarski franki češke krone . ogrske krone .
leji..............
levi ....
lire..............
marke	.	.	.
polj>ke marke funti .... rublji ....
Praga;
Devize.
Cele vrste ljudi stoje pred palačo ljubljanske podružnice Narodne banke, da zamenjajo 80-kronske bankovce. Nekateri prinašajo cele kupe bankovcev, ki so jih doslej hranili doma Koliko skrbi in sitnosti bi si bili ti ljudje prihranili. če bi, kakor je bilo pred vojno običajno, svoj odvišen denar zaupali hranilnicam in posojilnicam, mesto, da ga skrivajo doma. Morebiti bo imeia razburjenost, ki je oplašila ljudi zaradi potvorjenih novcev, to dobro posledico, da se bodo končno odvadili knpičiti novce v domačih škrinjah.
Naš novi mlnistsr za finance. Novi minister za finance dr. Kosta Ku-manudi, narodni poslanec in vsenčiliščni profesor, je bil ro en I. 1885 v Beogradu, kjer je -tudi dovršil gimnazijske študije. Po dovršeni jurid. fakulteti v Parizu je novi minister stopil v državno službo, pozneje pa je deloval kot profesor administrativnega prava na beogradskem vseučilišču. Poleg nekaterih juridičnih
Beograd...................
Berlin....................
Milan.....................
Pariz.....................
London ...................
Newyork...................
Dunaj.....................
Zagreb....................
Budimpešta ....
Valute, jugosl. note . .
marke.....................
leji......................
levi......................
Švic. franki..............
lire......................
francoski franki .	.	.
funti.....................
dolarji...................
Ziirich:
Devize.
Pariz . . . London . . Newyork.	.
Berlin . . • Milan . . • Praga .	.	.
Budimpešta Zagreb . . Dnnaj. . . Bukarešt
Jadranska banka Jugoslaven. » Ljublj. kred. » Narodna » tirv.eskomp. »
259-—i 530'-I 545 —j 136-1025'-194'— 2200 — 23 75
2o2-—■ 53>—| 550 —i MO—‘ 1035' I 197— j 2275'-2450
203--	i |	i	
137-- -24--	138 50! 2450'	i i	
65-	67-	I	1 '
175-	185-;		!
470-	474--]	i	1
240 —	248 —		i
515 —	520---!	|	i
202'—	204—	j	1
535 — 138 — 257 —	i 40'— 260'—	i | i i	1 i i i
64 25 48-610	64 75 48 50 6-15		j j » i i
35-30 250-134-132 — 51-— 62 50 6-118 —	3550 252 — 137 — 134— 51 50* 63—j 6'30; 120--;	i	i i i
			i !
428-—	432—	465—	469—
1092 —	1008'—	1114 —	1120‘—
122’—	124'—	128-50	13050
23I5'—	2335'—	2465—	2485 —
626'-	630—	666—	670-—
4450 —	4490—	45S0--	4620 —
836‘—	842—	872—	873 -
9875	9925	10575	106 25
80-	90 -	—	—
2400-	2420—	2625—	2645—
		1840 —	1860’—
623'--	627—	660—	665*—
4425'—	4465—	4580—	4620*—
9825'—	9875—	—	—
837’-	843—	876—	832—
112 50	124-50	12950	131 50
88250	—	—	—
1091'—	1097 -	—	—
			2450—	2470—
				1115-	1121* —
85 25	8725	—	—
2390-	2410—	2615-—	2635—
317 —	324—		
206--	208-	204-—	206—
127-25	128-75	128-25	12975
276 —	283 —	282—	284 —
		52250	525-50
—	—	289-	291--!
73-	74—	—	—
li-80	1280	11 —	12—
51 25	52 25	5075	5175
1450	1515	13 75	1475
197—	199 —	195—	197'-
127-5C	12875		—■
106 25	10775		!
90-75	91-75	^0 25	91*25
1153-51	11565C	12235C	1 1226-50
272 -	275 —	27‘>—	I 281 —
5205C	5235C	520 5C	522 50
284 -	286—	287—	289—
72--	73‘-	73—	74-
		44 2!	
				242.	1 —
			625-	
			11'-		
		233	] —
—.			84	
___			—	—
				46	1 -
		—	1 27	5 -
				*—	—
denar	blago	denar	blago
1800-							
585*-	- 599-				—
—							
645'-	- 650'-				
1520-	- 1530-	—		
Na tem sejmu se bo vsem zoranim trgovcem nudila prilika, da sklenejo nove trgovske zveze ter se na razlilnih konferencah orijentiraio prometnih in drugih važnih gospodarskih prilikah.
Posestvo nadv. Fridrlha konfisci-rano Č>ška vlada je konfiscirala posestva nadvojvode Fridriha, ki se nahajajo v Čehoslovfcški. De! uradnikov je ostai na svojih mestih, del pa je vpokejen.
Nemška lastnina konfiscirana. Iz R!m» je prišla ve<t, da namerava italijanska vlvda konfisclrati vso nemško lastnino. Italija hoče s tem začasno pokriti vojno odškodnino. Da je ta vest povzročil* v Nemčiji veliko razburjenje, se. razume.
Kriza v trgovini z dljamaittl v trgovini z dijamanti je nastal« ostra kriza, ki se čuti v vseh rudnikih teke Vaal v južni Afriki. Letošnje cene za dijamante so se v primeru z lanskimi Enižale 2a 70°/0. Nekateri lastniki rudnikov so delo popolnoma ustavili.
Dobavo petstotisoč koščenih gumbov za spodnje hlače in petstotisoč gumbov za srajce razpisuje uprava vojne odeče v Zagrebu. Podrobni pogoji in dan licitacije so razvidni iz oglasa, priobčenega v tem listu.
Tržni! poročila.
Karlovjc: Semenj v Karlovcu je bil dobro obiskan. 2ivin» se je prodajala po sledečih cenah: za 1 kg žive teže: voli po K 13 do K 18, krave po K 12 do K 15, teleta po K 16 do K 20, svinje po K 28 do K 34. Ker so cene surovim kožam padle za 50%, se je meso pri mesarjih podražilo. Cena za konje je poskočila, ker se je izvoz povečal. Izvozi se posebno mnogo žrebet, ker je carin?, na konje previsoka.
Soaibor: Dovoz slab, cene neiz-premenjene. Domači mlini kupujejo pšenico ter jo plačujejo po K 1000’—. Nova koruza notira K 375'— do 385'—. Ovsa je na trgu mnogo, vendar se ga ne dobi izpod K 300'—. Moko kupuje domači konzum.
Osjek: Poboljšanje kurza nemške marke zelo upliva na izvoz . koruze. Pšenica notira K 1020'— do K 1030'--, nova koruza K 400'— do K 410'—, oves K 320'— do K 330'—, fižola jc malo, Za transport ni vagonov na razpolago.
Zemun: Pšenica K 1000'—, nova koruza K 390— do K 400'—, oves K 300"— do K 320'—. Izvoz slab, odpošiljati se ne more večjih količin, ker primanjkuje vagonov.
Maribor: Svinjska mast K 52'— do K 56'—, svinjsko meso K 32'— do K 35'—, goveje meso K 18'— do K 22'—, telečje meso K 20'— do K 22'—, ovčje meso K 18'— do K 20'—, loj K 28'— do K 30’—, puran K 120'— do K 180'—, gos K 80'— do K 140'—. ja>ca K 3'— do K 4’—, koruza K 4'— do K 5'—, ječmen K 450 do K 5'—, oves k 3'—, ajda K 3'—, pšenica K 6’— do K 7'—, ajdovo pšer.o K 11'— do K 12*—, proseno pšeno K 7'— do K 8'-. Mleko 1 liter K 4'50 do K 5—, surovo maslo K 55‘— K 60'—, sir 1 kg K 9'— do K 10’—, smetana 1 liter K 20'—; krompir 1 kg K 2'— do K 2’20, čebula 1 kg K 5'— do K 6.—, jabolka 1 kg K 4'— do K 8'—, orehi 1 kg K 16— do K 17—.
Celje: Jajca so se pojavila v veliki količini in se prodajajo po K 2'— omod. Sveže sadje se prodaja po K 8'—
Zagreb: 1 kg žive teže: voli K
15'— do K 20'—, biki K 10'— K 15‘ 
krave K 9'—do K 15—.teleta K 17.—’ do K 20'-—, svinje K 30— do K 40'—.
Dunaj: Goveje meso 1 kg K 300'— svinjsko meso 1 kg K 260'	, telečje
meso 1 kg K 220'—, gos 1 kg K 220'—, jajca (koma) K 18'— do K 19'—
Oglas »citacije.
Po rešenju Gospodina Ministra Vojnog i Mornarice E. O. Br. 8953 od 19. novembra 1920. godine raspisuje Uprava Vojne Odeče IV. u Zagrebu ofertalnu licitaciju za nabavku od:
500.000 (pet stotina hiljada) košča-nih dugmadi (koščenih gumbov) za gače.
500.000 (pet stotina hiljada) košča-nih dugmadi (košč. gumbov) za košulje.
Pismena oferUlna licitacija održs-če se u pisarni Uprave Vojne Odeče IV. u Zagrebu »Jelačičeva« kasarna Hita Broj 207 na dan 2. marta 1921. god. u 10 sata pre podne.
Rok isporuke za mesec dana od dana saopštenog odobrenja od strane Gospodina Ministra Vojnog i Mornarice.
Pozivaju se lica, koja če gornjo liferovanje izvršiti, da na gore odredjeni dan i sat dodju na licitaciju i da tamo podnesu pismeno zapečačene ponude, gde če se sa najpovoljnijim ponudja-čem zaključiti pogodba za isporuku.
Oferti imaju biti napisani na takse-nem blanketu od 10 (deset dinara) i u istem označiti cenu I količinu ciframa i slovima.
Svaki ponudjač mora imati dokaze o sposobnosti za izvršenje isporuke, u kom slučaju mora imati potvrdjene dokumente od strine Obrtničke-trgo-vačke komore ili od strane svoje nadležne vlasti i na posletku podanid SHS moraju imati i svedočbu ili dokaz u podanstvo.
Ponudjači polažu kauciju u gotovem novcu, državnim ili državom garsntovanim vredečim hartijama od vrednosti, i to podanici SHS 10°/o, a strani 20°/o od izlicitirane cene. Ga-rantovana pisma pojedinlh banaka moraju biti regiatrovana od Ministarstva Financije.
Bez kaucije oferti se ne mogu priznati.
Ponudjač, na koga ostane lsporuka, podleže plačanju uslovne i ugovorne takse po zakonu o taksama kao i porez na poslovni obrt po zakonu o poreži, a ne podleže nikakvim opštin-skim dažbinama za ovu isporuku,
Usiovi i inustre nalaze se u Upravi Voj”e Odeče IV. u Zagrebu, koje stoje na uvidjaj zainteresovarlim svakoma dana od 9-12 i od 15-1/ sati.
Zagreb dne 30. decembra 1920. g. Uprava Vojne od(*če IV. Broj 1078 977.
r*
\	A, V
Ivan Jelačin
Ljubljana.
Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom.
Točna in solidna postrežba.
imi za tehnične in elektrotehnične naprave
Vojnovič & Cie.
UaMjann, unsenova cesto 11.
Trgovina: telefon 466. Tovarna GSiiu© št. 6.
Patentni inženjes*
ing. Milan lukije
Ljubljana, B!eiweisova cesta 5
zastopa patentne odvetnike Paget, Mod-ier & Hardy, Wien in H. Palm (Micha-l. cki&Co.) Wien.
Izposluje patente ter zaščito vzorcev, modelov in žigov v luzemstvu in inozemstvu. Informacije v vseh pritičnih zadevah.	---—~
Kartonažrca tovarna in papirna industrija
izdeluje in oferira:	112
Embalaže ra čaj. Impregnirane doze za
oljnate barve od >lt
—n/.
!t kg.
Listnica urefiniStea.
Radi nedelj", in svečnice izide ta številka samo n - štirih straneh, ne bomo p* pozabili odškodovati naše čitatelje je obširnejšo i/.da;o ene prihodnjih številk.
J. KOPAČ, svečarna
Ljubljaažf, Celovška cesta 90.
Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče ra. • išmo rabo in kadilo.
Kupuje 60< 20“20 čebelni vosek, suhe satine, kap-ljirie po najvišji dnevni ceni.
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 15.
Šialnl strji is stroji za pletenje
Izborna konstrukcija in elegantna izvrSitcv iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučnje brezplalno.
Pisalni stroji,Adler1.
Lekarniške kapselne
za praške. — VreŽŠse za lekarne, kavo, špecijalitete.
Kroinike iz lepenke
za slaščičarje in delikatese. Karto naše vsake vrste.
la.rujavo lepenko (Lederdeckel). v vseh debelo: tih in vsaki množini. Vzorci in oferti na razpolago
Na debel®.
Ceniti zastan) ii Mi Un]nf n Iz prvih tonm. - Durkstp. Styrli, Začasna inižaci cen# I	IVUlbjU Waff£orai	1»,	5—5
ZASTOPSTVA
vsakovrstne stroke prevzema trgovska agentura v Ljubljani. — Ponudbe na
flnonlno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo
I.
Ljubljana
Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št. 35.
Zaloga: vin, salam,
. likerjev, mineralnih vod.
13, 20-20
Ul
! Fr. Zebali : :
S Rudnik—Ljubljana |
■
Dolenjska cesta.
g Telefon interurban št. 430. £ : . :
S Priporočam po najnizjih cenah: S
E	5
S SLADKOR v kockah in kristal. S
RIŽ, MILO, SVEČE,
E PETROLEJ beli, VŽIGALICE |
itd. itd. 82, 15-15 5
S	S
Zahtevajte ponudbe I
aaaaaaaaaaaanNaaaaaanaaaaaaaaBBaaaaaaaaaaa
Prvs jugoslovanska milarna in svečarna
preje
PAVEL SEEMANN,
Ljubljana-Vič
nudi	3-1
M l OtlkeiiR
V
IH
se zopel dobavlja. Zastopstvo:
A. BUTSCHIIB
trge-vska sages^tsara
LjnaijtmB, (Sorapoca ul. 3.
Ha Mo!
Hs drobno!
LjulJljana, Cankarjevo mM\i H. 1
priporoča svojo izredno bogato zalogo različnega železnega blaga po nizkih cenah!
Točna in solidni postrežba!
Hi debelo! 89,20-13 Hi drobno!
Dac3cac3c3ac3cac3caacac3n
j gazelo milo
konzumne in cerkvene sveče, lekarniški vosek, kadilo itd. po najnižji ceni.
ocjcacsacaracacacacacaao
Coloniale
Ljubljana
ir% UP	^ P g ,51% Ik p delniška družba zg medna*odne transporte,
»ifSl* JlPlfi	1»	^mflj	Brzojavni	naslovi	Spcdbsikan.	6,	52-31
i P M Ki 'Fm Br^m B	yufel|ae?a,	Maribor,	Beograd, Zagreb, Trst, Wlen.
Špedicija m\\ ml Spreienraale Ulagavskladišča, ZaccHnlanja h zavarovanja. Hefinarcdnl prevozi. Selitve s patent pohištvenimi vozovi na m strani, j
im IlubljansKo imm skladišč spojeno s Urom južne železnice. - -	Carinska agentura lavnih skladišč.
■ ——- H a J v e 11 e de maže šp®&ltli$ko podjetje v Jugoslaviji. == J
Veletrgovina papirja, knjigarna in tovarniška knjigoveznica
Modna iti športna trgovina za dame in gospode
Ljubljana
nasproti giavne pošte
SSabiva pofciaiveč 1* ftn-glije v velikih množinah raznovrstno volneno, modne In perilno blago.
| „Chocolat iinperia!“
Vodstvo tovarne Čokolade in liker-jev oo. trapistov, Raihenkurg ob Savi, priporoča svoje rroizvode v različnih oblikah.
|j „Clioco!at imperial“ g
•7, 50-31
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA, MESTNI TR«3 ST. 10.
Uvoz !n prodaja vsako« vrsisiegs Inozemskega tnsmufuktumecia blaga i« pleleniin.
Na tžebelo in drobno.
Na debelo.
Na drobimo.
Maribor ~
Glavni trg št?v. 22
priporoča vse vrste šolskih in pisarniških potrebščin ter šolske in leposlovne knjige. Izvršuje vsa knjigoveška dela.
Izdelova.ije papirnih vrečic.
-15, 20-17
Leopold Peualeli ,
LlubUana - tarska ulita L jj
Trgoitina s papirjem. Sofiske Q
poSrebSčino. « ?t«xs§ednlce. p 106, 52-18	D
Na debelo. Na drobno.
Fr. Brumat
Ljubljana Mestni trg št. 25, I. nadstr.
Manufaktura in tkanine.
1	11 Konkurenčne cene. 111
118 52-16
D
Društvo tesnili tržem n dravske doline	0
, - - •	jj
L -
y MMm Aleksadrroa ceda štev. 43 kupuje Iii prodala
s Fszani m tesani les jj
v vsaki množini po dnevnih
conah. 23,52 -30
s Zahtevajte povsod ■
j ILIRIJA j
i Kremo zo rešile j
:	s
; dalje Ilirija čistilo In čistilni pra- : S šek za kovine, parketno voščilo, S 5 lak z s usnje, vaselln in kolomaz j
S iz riomačg tovarne kemičnih izdelkov S
j Golob & Ko. j
S	Ljubljana--Vič.
i
s. Cena in Mileta povsem kantarenčna. ;
V	102.20-11	♦♦
Veletrgovina lanu
Anton lonelc in draž
3^s.xi"b©x, Tvigosla-v-Ijs.
trgovina s koionijalnim, špecerijskim blagom in deželnimi pridelki.
Stalna zaloga jedilne, živinske in 5$8fe. industrijske soli na debelo.
UVOZ. Brzojavi: TONEJC, MARIBOR. JZVOZ.
sj^^sBBKtaraanssf^cse^^JSsrK^iasasKEajsrasrassja
liedžet & Koritnik
Uufollana, Frančiškanska ulica it. 4,
   Teteton interurban št. 75. —-
11, 50-30
Lastnik: Konzorcij za izdajanj® »Trgovskega Lista«.	Tiska	tiskarna	Makso	Hrovatin	v	Ljubljani.
taft. on Sii
Zvooanka ulico 5 (i).
Telefon 9. - Brzojavi ,Montana Irnport. Eksjiort.
Prodajamo in Hu&ulema na dehelo:
Vse vrste kovin, rudnin ir. kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65,26-30
Odgovorni urednik: Tranjo Zcbal.