314 Razne vesti.
Razne vesti.
v Ljubljani, koncem decembra 1920.
-- (Kronika društva »Pravnika«.) Društvo je priredilo dne 2,3. pret. m. .sestanek, na katerem je bil razgovor o določbah volilnega reda in o njih pravilni uporabi za volitev v kcnstituanto dne 28. pr. m. — Odbor je imel sejo dne 17. t. m. Pozdravljal je naznanilo, da se naslednjega dne vrši ustanovni občni zbor p(xlružnice v Mariboru. Vzel je na znanje dopis dekanata jurid. fakultete v Ljubljani, da je fakultetni svet pripravljen podpreti izdanjc. obč drž. zakonika s prispevkom k honorarnim ali tiskarskim stroškom. Predsednik je poročal, da so zbirke zakonov iz dr. Volčičeve zapuščine prišle v Novem mestu na dan. Odbornik prof. dr. Dolenc je poročal o uspehih pismene ankete glede vprašanja c izenačenju kazenskega prava in kaz. pr. reda ter predložil tozadevno spomenico za ministrstvo pravde; odbor jo je, izražajoč zahvalo, .^prejel ter tudi sklenil, da se priobči v društvenem glasilu. Odbor je nadalje skicnil, da naj se v najkrajšem času prične z društvenimi sestanki, na katerih se bodo vršile diskusije o načrtu ustave za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev po posameznih tvarinah kakor na pr. glede na pravcsodstvc, tisk itd.
— (Podružnica »Pravnika« v Mariboru) je imela svoj ustanovni občni zbor dne 18. t. m. ter izvolila svoj prvi odbor. Predsednik je g. dvorni svetnik A. Leveč, odborniki so gg. drž. pravdnik dr. M. Cirasselli, drž. pravdnika namestnik dr. I. Jančič, okr sodnik dr. A. Lešnik, vladni tajnik R. M u 1 a č e k, fin. komisar dr. J. V a 1 j a v e c, odvetnika dr. Franjo Rosina in dr. Fr. L i pol d, namestniki so gg. okr. sodnik dr. D. S e n j o r, odv. kandidat dr A. R e i s m a n in not. kandidat Lavoslav S e v n i k. Brzojavno sta ustanovitev pozdravila odbor društva »Pravnika« v Ljubljani in odbor društva slovenskih sodnikov. — Podružnični odbor se je v seji dne 24. t. m. konstituiral tako, da je predsednik g dr Rosina. tajnik g. dr. A L e š n i k in blagajnik g. dr. .Tančic.
Razne vesti. 315
21
— (Podružnica »Pravnikova« v Trstu) je obnovila svoje delovanje, ki je prestalo med vojno. Glede na nove državne razmere namerava izdajati nov strokovni list v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. List je potieben, da se tudi ljudstvo poučuje o novih državnih institucijah vzlasti o pravnih zadevah občin. Ko izide, ga pozdravimo z odkritim veseljem!
— (Osebne ve^sti.) Poverjenikom za pravosodje je imenovan mesto odstopivšega dr. Gregorja Žerjava dosedanji poverjenik aa socialno skrbstvo dr. Vladimir Ravnihar. — Svetnikoma stola sedmorice, oddelka B, dr. Antonu Ver oni in dr. Josipu Metllčiču je podeljen iy čin. razred ad personam. — Naslov in značaj dvornosodnih svetnikov je podeljen viš. sod. svetnikom Antonu Levcu, dr. Martinu Trav-nerju in Franu Vedernjaku. — Imenovani so: deželnosodni svetnik dr. Juri" Polenšek za predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu, višji deželnosodni svetnik v p. dr. Jakob Toplak za podpredsednika okrožnega sodišča v Mariboru, višji deželnosodni svetnik Rudolf P e r-s C1'. e, prvi državni pravdnik dvornosodni svetnik Božidar B e ž e k, višji deželnosodni svetnik Fran P e t e r 1 i n, deželnosodna svetnika Ivan D o u-gan in dr. Edvard Pa j nič za svetnike višjega deželnega sodišča v Ljubljani; deželnosodni svetniki Alojzij 2ebre, Fran Rekar, Anton Bu-lovec in Anton Mladič za višje deželnosodne svetnike v Ljubljani; dež. sodni svetniki dr. Josip Kronvogl, Josip S t e r g e r in dr. Fran Peitler za višje deželnosodne svetnike, v Mariboru; deželnosodna svetnika dr. Ivan P r e m s c h a k in dr. Valentin F1 e r i n za višja deželnosodna svetnika v Celju; deželnosodni svetniki dr. Vladimir Foerster, dr. Silvin Hrašovec in Jurij Kozina za višje deželnosodne svetnike v Novem mestu; deželnosodna svetnika in predstojnika okrajnih sodišč dr Jakob D o 1 j a n jn Anton M e j a č za višja deželnosodna svetnika in predstojnika okrajnih sodišč na dosedanjih službenih mestih; deželnosodna svetnika Anton N a g o d e in Fran V r a n č i č za višja deželnosodna svetnika s pridelitvijo k poverjenlštvu za pravosodje; za I. državnega pravdnika v Ljubljani državni pravdnik Niko Dominico; za deželnosodne svetnike pri zbornih sodiščih okr. sodniki dr. Ivan Sirko, Anton L a j o-V i c, Josip Lenart, dr. Josip T o m b a k, dr. Andrej Novak, Pran Tiller, Anton C igo j in dr. Josip Fischinger; za deželnosodne svetnike in predstojnike okrajnih sodišč dr. Ožbalt Ilaunig, France K u s s e 1, Fran Žemljic, Ivan S e r n e c, Anton Z d o 1 š e k, Anton K a i-fež, Ivan Romold in dr. Rupert Celestina; za okrajne sodnike in sodne predstojnike sodniki Alojzij 2igon, dr. Ivan Močnik, dr. Fran 2 e n k o. Julij K u d e r, dr. Vojteh Hočevar, dr. Fran L o z a r in Jakob Jerman, za okrajne sodnike sodniki dr. Blaž Reichmann, dr. Josip Šašel, Kajetan Premerstein, dr. Gašper Stojkovič, dr. Davorin Senjor, dr. Matija Zorjan, dr. Alojzij Lešnik, Alojzij Nendl. dr. Ivan K r a š e k, dr. Fran L i p š a, dr. Leopold V i č a r, Alojzij Hočevar, dr. Krnst K obe in dr. Vladimir Trauner; za državnega pravdnika v
316 Razne vesti.
Celju dr. Josip Požar, za namestnika drž. pravdnika dr. Ivan M o j n i k (Maribor) in dr. Davorin Rus (Celje); za sodnike brez stalnega službenega mesta avskultanti Anton T a v e 1 j, dr. Josip Čemer, dr. Friderik F a bi a ni, dr  Josip Dolničar, Ludovik Bat is t a. Srečko Verbič, Adolf H u d n i k dr. Josip Pretnar, dr. Josip L a v r i č, Tilen Leveč, dr. Fran S t r i ž i č, dr. Ivan T a v ž e 1 j. Kari Novak in Rudolf R o č-nlk. — Iz upravne službe: Dvornim svetnikom je imenovan vladni svetnik dr. Josip Ferjančič, naslov in značaj dvomih svetnikov je podeljen vlad. svetniku Ivanu Tekavčiču, ki je zajedno reaktiviran in dr. Leonu S tare tu. Imenovani so: za vladne svetnike dr. Ignacij Ru-tar, dr  Fran Vodopivec in Friderik Loger; za okrajne glavarje Vinko B o r š t n e r, dr. Rudolf Steinmetz-Sorodolski, Josip Z n i-d a r š i č, dr. Alojzij O r e g o r i n, dr. Srečko L a j n š i č, Maks W r i-s c h e r. dr. Ivan S v e t e k, dr. Bronislav F i š e r, dr. Franc Logar, Ludovik Pinkava, dr. Franc Ogrin, Fran baron Lazzarini; za vladne tajnike okr. komisar Gustav Rihard K o r o p e c, Gašper L i p o v š e k, dr. Peter V a v p o t i č, dr. Otmar P i r k m a j e r, Venčeslav P o 1 a k. Bruno Hugo Stare, Ivo P o 1 j a n e c, Karel Trstenjak, Rajko M u 1 a č e k, Adolf Goli a, dr. Kari Tekavčič, dr. Lovro Bogataj; za okrajne komisarje dr. Janko V i d i c, dr. Ivan B r a t i n a, dr. Ivan Vidmar, Mirko B r e z i g a r, dr. Tina C u š, Mihael Z a v a d 1 a 1, dr. Janko Šiška, dr. Fran Hrašovec, dr. Dioniz M a r a ž, Milan M a k a r, dr. Lev B r a-t i n a, dr. Alojzij Trstenjak-, dr. Leon G o z a n i, Friderik Viher, Franjo Maršič, Ivan Vovšek in Fran Forčesin; za prov. vladne koncipiste  Rado K1 a j n š e k,  Zvonko B r a t i n a,  dr. Alojzij   Trste-njak,dr. Leon Gozani in Mirko Gorišek. Pri oddelku trgovinskega ministrstva so imenovani za koncipiste dr. Ciril P f e i f e r, Franc M r a-mor, dr. Mihael Kambič in dr. Josip Jaške; pri poverjeništvu za socialno skrbstvo je imenovan za višjega komisarja dr. Mate Suhač, za komisarje Ivan Legat, dr. Mirko K u h e 1 j, dr. Karel D o b i d a, Stanko Likar, Ivan Š1 i b a r in Štefan S k u b i c. — Pri delegaciji ministrstva financ je imenovan sekcijski svetnik Fran Bonač dvornim svetnikom, pri poverjeništvu za km&tijstvo vladni svetnik dr. Fran Vrtač ni k. — Odvetniško pisarno so otvorili dr. Valentin Krisper v Ljubljani, dr. Milan Orožen v Celju, dr. Franjo L o v r e c v Mariboru, dr. Leopold Boštjančič v Mariboru, dr. Fran K i m o v e c v Mariboru, dr. Otokar R y b a f v Ljubljani. Notarjem na Vranskem je imenovan Fran P r e-sečnik — Umrla sta odvetnik dr. Florijan Kukovec v Slov. Bistrici in notar dr. Jurij Pucko v Krškem.
— (Izenačenje zakonov.) V ministrstvu pravde je določen poseben oddelek za izdelovanje zakonskih načrtov, ki naj skrbi, da so zakoni sodne stroke primerni času in državnim potrebam. Poleg tega oddelka posluje stalen zakonodajni svet, ki izdeluje načrte zakonov in uredb in se deli na tri odseke: na zasebnopravni, na kazenskopravni in na javnopravni. Minister pravde je naročil privatnopravnemu odseku, da
Razne vesti. . 31T
izdfla načrt za vso kraljevino enotnega državljanskega zakonika, trgovinskega zakonika in zakona o postopku v civilnih pravdah. Kazenskopravnemu odseku pa jc naročil, naj izdela za vso kraljevino načrt enotnega kazenskega zakonika, kazenskega pravdnega reda in sporednih zakonov. Ko sta odseka izdelala načrte^ naj jih pretrese in določi njih ko-nečno besedilo -širša komisija, ki se sestavi iz strokovnjakov vseh pokrajin kraljevine. V ti komisiji se pokličeta tudi po eden sodnik in odvetnk iz Slovenije, Hrvatske i Dalmacije, katere izbere stol sedmerice v Zagrebu^ Nadalje je iMi!iistrst\c pravde v svrho izenačenja zakonov odredilo dve specijalni komisiji, kojih ena naj izdela predlog zakona o sodnikih, druga pa predlog zakona o odvetnikih za vso kraljevino. Tudi za vsako teh dveh komisij ima izbrati .stol sedmorice po enega člana iz Slovenije, Hrvatske i Dalmacije.
-¦ (Izpraševalna komisija za prav n ©zgodovinski državni izpit v Ljubljani) je v zmislu naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 17. aprila 1920., Ur. 1. št. 172, sestavljena z razpišem iHiverjeništva za uk in bogočastje od 1. julija 1920., št. 2363.
Predsednik jej je odvetnik dr. Danilo M a j a r o n, podpredsednik redni univ. prof. dr. Anton S k u m o v i č, eksaminatorji so in sicer za rimsko pravo: odvetnik dr. Jos. Hacin, redni univ. prof. dr. G. Krek, odvetnik in redni univ. prof. dr. Stanko L a p a j n e, odvetnik dr. Danilo M a-j a r o n, dvorni sodni svetnik Fran R e g a 11 y, redni univ. prof. dr A. S k u m o v i č in viš. dež. sod. svetnik Fran S t e r 1 e; — za cerkveno pravo: univ. prof. dr. R. K u š e j, dvorni sodni svetnik Fran R e g a 11 y, hcn. prof. dr. Gregor Rozman in univ. prof. dr. Iv. Zore; — za zgodovinski razvoj sedanjega javnega in zasebnega prava ter za pravno zgodovino južnili Slovanov: redni univ. prof. dr. M. Dolenc, odd. načelnik dr. France G o r š i č, izr. univ. prof. dr. L. H a u p t m a n n, bivši nadzornik in hon. prof. dr. -lanko P o 1 e c in dvorni sod svetnik hon. prof. dr. Milan Š k e r 1 j. — Prvi izpiti so bili koncem poletnega semestri v juliju, drugi začetkom zimskega semestra od 30. septembra do 6. oktobra. Izprašanih je bilo skupaj 33 kandidatov in uspeh je bil dober z odliko pri 7 kandidatih, dober pri 15 in zadosten pri 11 kandidatih.
-(izpraševalna komisija za pravosodni in za držav o SI IV ni državni izpit v Ljubljani.) Z naredbo celokupne de/elne vlade za Slovenijo z dne 20. maja 1919, Ur. 1. št. 527, je bila ustanovljena v Ljubljani izpraševalna komisija za pravosodni in za državoslovni državni izpit.
Za predsednika komisije je bil imenovan dvorni svetnik dr. .lanko B a b n i k, za podpredsednika dvorni sodni sv&tnik dr. Milan S k e r 1 i, člani izpraševalne komisije pa so: Božidar B e ž e k, dvor. sodni svetnik, dr. Aleksander Bilimovič, r. univ. profesor, dr. Metod Dolenc, r. univ. profesor, dr. Fran E11 e r, r. univ. profesor, dr. Oojmir Krek, r. univ. profesor, dr. Stanko L a p a j n e, r. univ. profesor, dr. Danilo M a-jaron. odvetnik,   Fran Milčinski,   svetnik   stola   sedmorice,   Ivan
318 . Razne vesti.
O k r e t i č, vrhovni državni odvetnik, dr. Edvard P a j u i č, svetnik višjega dcželn. sodišča, dr. Oton Papež, predsednik deželnega sodišča, dr. Vladimir Pertot, inšpektor ministrstva saobračaja, dr. Leonida Pitamic, red. univ. profesor, dr. Janko P o 1 e c, višji nadzornik južne železnice in hon. profesor, dr. Franc R a t e j, vladni svetnik, Fran R e g a 11 y, dvorni sodni svetnik, dr. Bogumil Senekovič, direktor oddelka ministrstva za prehiano, dr. Fran Skaberne, vladni svetnik, dr. Anton S ku m o-v i č redni univ. profesor, dr. Henrik S t e s k a, vladni svetnik, dr. Milan Škerlj, dvorni sodni svetnik, dr. Anton Švigelj, odvetnik, dr. Fran Tekavčič, odvetnik, dr. Fran T o m i n š e k, odvetnik, dr. Bogumil V o š n j a k, redni univ. profesor, dr. Ivan 2 o 1 g e r, red. univ. profesor. — Prvi izpiti so se vršili dne 25. septembra 1919. Od takra: pa do konca leta 1920. je bilo izprašanih pri pravosodnem državnem izpitu 42 in iJri državoslovnem 26 kandidatov. Uspeh izpita je bil pri pravosodnem izpitu; dober z odliko pri 4, dober pri 14, zadosten pri 22 in nezadosten pri 2 kandidatih; pri državoslovnem izpitu pa je bil: dober z odliko pri 6, dobe: pri 6, zadosten pri 11 in nezadosten pri 3 kandidatih.
— (Kronika juridične fakultete v Ljubljani. ) Dodatno k prvemu poročilu v Slov. Pravniku 1. 1920., str. 106 je poročati za čas do konca 1920, sledeče:
1 Imenovani so bili za redne profesorje: 1. dne 26. marca 1920 dr. Metod Dolenc, svetnik pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani za kazensko pravo in kazenskopravni red; 2. dne 12. maja 1920. dr. Fran Eller, višji finančni svetnik v Ljubljani za finančno vedo in fnančno pravo; 3. dne 26. avgusta 1920 dr. Aleksander Bilimo-vič, bivši redni profesor na univerzi v Kijevu za narodno gospodarstvo; 4. dne 27. avgusta 1920. dr. Rado Kušej, izredni profesor univerze v Ljubljani, za kazensko pravo; 5. istega dne dr. t a n k o I, a p a j n e, ^ odvetnik v Krškem, za meddržavno zasebno in kazensko pravo in za obče državljansko pravo; 6. dne 9. novembra 1920. Mihajl Niketič Jasinski, bivši redni profesor na univerzi v Kijevu, za pravno zgodovino južnih Slovanov.
Učni nalog sta dobila dne 30. avgusta 1920. dr. Fran Skaberne, vladni svetnik pri deželni vladi v Ljubljani, za angleško javno pravo, in dne 24. decembra 1920. dr. Alojzij R a n t, finančni svetnik v Ljubljani za državno računovodstvo.
Poverilo se je dne 13. decembra 1920. drju. med. Ivanu Plečniku in drju. phil. et med. Alfredu Šerku, oba redna profesorja na medicinski fakulteti ljubljanske univerae, predavanja za juriste in sicer prvemu za sodno medicino, drugemu za sodno psihopatologijo.
II. Za šolsko leto 1920./1921. je bil izvoljen za dekana dr. Gregor Krek, redni profesor občega državljanskega prava in rimskega prava. Kot prodekan posluje v tem letu dekan, v preteklem šolskem letu redni prof. dr. Leonid Pitamic.
Razne vesti. 31»
Dne 25. novembra 1920. je bil imenovan referent tiskovnega urada pri deželni vladi za Slovenijo Joso Jurkovič za tajnika juridične fakultete in je nastopil svojo službo 15. decembra 1920.
III. Red. prof. dr. L e o n i d P i t a m i c je bil poverjen 26, avgusta 1920. z vodstvom poverjeništva za notranje zadeve pri deželni vladi za Slovenijo, a dne 14. decembra 1920. z vodstvom predsedstva deželne vlade za Slovenijo.
IV. V .zimskem semestru, ki se je pričel dne 1. oktobra 1920. in bo trajal do 31. januarja 1921. predavajo:
Red. prof. dr. Q. Krek: pandektno pravo kot uvod v današnje državljansko pravo, 1. del, 4 ure na teden;
rod. prof. dr Ant. Skumovič: konverzatorij rimskega prava, 2 uri; uvod v zgodovino rimskega prava, 2 uri;
red. pros. dr R. Kušej: splošno cerkveno pravo in krajevno cerkveno pravo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, 4 ure; cerkve-nopravni seminar s posebnim ozirom na liber IV. codicis juris canonici, 2 uri;
pravo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, 4 ure; cerkvenopravnl seminar s jjosebnim ozirom na liber IV. codicis juris canonici, 2 uri;
iion. prof. dr. Janko Polec: zgodovinski razvoj sedanjega javnega in zasebnega prava, I. del, 4 ure;
red. prof. dr. Q. Krek: obče državljansko pravo (splošni del), 4 ure;
red. prof. dr. Stanko Lapa j ne: iz občega državljanskega prava rodbinsko pravo, 4 ure; meddržavno in medpokrajinsko zasebno in kazensko pravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 2 uri.
red. prof. dr. A. Skumovič: civilnopravdno postopanje, 4 ure; civilnopravdni seminar, 2 uri;
hon. prof. dr Milan Škerlj: trgovinsko pravo, 5 ur; vaje iz trgovinskega in meničnega prava, 2 uri;
red. prof. dr. Metod Dolenc: kazensko pravo, 5 ur; vaje v kazenskem pravu in kazenskopravdnem postopanju, 1 ura; temeljni problemi kriminalistike, 1 ura;
red. prof. dr. Leopold Pitamic: ustavopravna veda, 4 ure;
hon. nastavnik dr. Henrik Steska: organizacija uprave in upravno postopanje, 2 uri; občinsko pravo, 1 ura;
hon. nastavnik dr. Bogumil Senekovič: obrtno pravo, specijalni del, s posebnim cziron; na del. pravo in obrtno zadružništvo, 2 uri;
red. prof. dr Aleksander Bilimovič: nar. gospodarstvo, 5 ur; red. prof. dr. Franc Eller: finančna veda (s posebnim ozirom na finančno pravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev), 5 ur; vaje na polju finančne vede in finančnega prava, 2 uri;
red. prof. dr. Ivan Plečnik: sodna medicina, 2 uri.
Red. prof. dr. Ivan Zolger, določen kot izastopnik kraljevske vlade na prvi skupščini Zveze, narodov v Ženevi, ki je pričela poslovati 15. novembra 1920., in pa red. prof. dr. Bogumil Vošnjak, ki je bil iz-
320 Razne vcsn.
voljen za poslanca ustavotvorne skupščine v Beogradu, do konca leta 1920. nista pričela s predavanji.
V. Koncem letnega semestra 1919/1920 je bilo na juridični fakulteti vpisanih 236 rednih. U izrednih slušateljev in 3 izredne slušateljice; koncem 1. 1920. (zimski semester 1920/1921) je vpisanih 364 rednih, 17 izrednih skišatelje.v in 5 izrednili slušateljic.
VI. Promovirali so za doktorje prava: dne 17. julija 1920. Mirko Kuhelj in Pavel Suyer, dne 18. decembra 1920. Luka Kravina, Štefan Skubic in Vinko Zoreč, dne 23. decembra 1920. Ladislav Lajovic. V. Zoreč in L. Lajovic sta napravila vse rigoroze na ljubljanski univerzi.      D.
— (Zveza slovenskih odvetnikov,) društvo, ki je bilo L 1904. ustjfnovljeno v Ljubljani v obrambo slovenskega odvetništva v Avstriji, se je na občnem zboru dne 31 oktobra I. 1. razpustilo. Imovina, okroglo 10.000 K. se je naklonila podporni zalogi odvetniške zbornice v Ljubljani, vzlasti v svrho ustanovitve pokojninskega .zaklada.
— (Popravki.) V zadnjem zborniku je popraviti naslednje tiskovne napake:
Na str. 117. v 5. vrsti od spodaj beri: sodobni graščaki mesto: podobni graščaki.
Na str. 119. v 1. vrsti od spodaj beri: na Ržišču mesto: na Ržišče. Na str. 121. v 18. vrsti od zgoraj beri: oteti mesto: otmetL Na str. 154. v 2. vrsti od zgoraj beri: Druge primere ko te mesto: I>ruge primere ko to.
Poslano.
Velecenje.ni gospod urednik!
Q. Anton Lajovic, ki sem mu bil dober za »vreme celo«, ko je sodnikova! na Brdu, je v »Slov. Pravniku«, ocenjujoč mojo brošuro »Prvo leto našega pravosodstva«, mene obsodil, da sem »pritoževač«.
Le prejšnji stanovski tovariši, ki me osebno poznajo, vedo, da sem eden izmed tistih, ki se cesto, a še premalokrat, izmuznem takemu, ki sili preveč v človeka. Tudi nisem nikoli nikogar prav nobene reči moledovaL Komur to lu znano, mora misliti, da me je kritik Lajovic na takiii potih srečal, da me je kverulantstva obrekeL
Kar j.j Friderik Veliki opomnil v slavnem procesu mlinarja Arnolda, velja IZ justiciarie, če šikanirajo, veljalo naj pa bi prav tako tudi za sodnika, če zagreši muhasto in katagnostično kritiko.
Duh brošure ni »po starem« in je kriv, da se zdi temu naslov, onemu vsebina napačna, a g. Lajovic svari pred menoj — demagogom. Naj ostaneta oba, kakršna sta, vsebina in naslov. Sodbe, zanamcev me ni prav nič strah.
Hvala Vam, gospod urednik, da objavite tole pismo in mi operete čast! Vaš udani dr. France Goršič.