271. številka. Ljubljana, v petek 25. novembra 1K9S. XXXI. leto."1
MM
Iz'iaja vuk dan iveeer, isimsi nedelje iu prr-.ni*e, ter velja po poeti prejeman sa kvttroogerike dežele m vae leto 15 yld, za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 y\ \ , /. fj • nVn maaoo « gld. 40 kr — Za Ljubljano bret pošiljanja na dom za VBe leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr . ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po l<>akr, ua meeec, po 30 kr. za Četrt leta. -   Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. — Na naročbe, brez istodobne vpo&iljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje ze i d £tiris<opne petit-vi^te po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fr  kovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvoje na Kongresnem trgu it. 12. 0 pr av n i s t v u naj s« blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon dt. 3-i.
Nabrežinski in devinski izgredi pred sodiščem.
Ministarski predsednik grof Thun i« v seji poslanske zbornice dne 14. oktobra v znamem s.o-jem govora radi protiitalijanskib demoostracij izjavil, da prepreči vlada vae kar bi moglo kaliti pri -teljstvo razmerje z Italijo, da bo v prvi vriti ukrenila vse, kar treba, da se onemogoči ponovitev izgredov proti italijanskim državljanom na avstrijskih tleh, v drngi vrati pa da bo porabila vso strogost, sakona, da poskrbi napadencem hitro, sigurno in popolno zadoščenje.
Obljnbo ministerskega predsednika je tržaško kazensko sodišče izpolnilo doslovno tako, da je grof Than lahko zadovoljen, in da bodo s tržaškimi eodniki zadovoljni tudi tiati elementi, kateri se čutijo poklicane, zastopati želje in pritožbe primorskih Italijanov v rimskem parlamentu, in katerih beseda na meroJajnih mestih navadno več zaleže, kakor beeede slovenskega ali hrvatskega poslanca v avstrijskem državnem zbora.
Obravnave proti tistim, ki so bili obdolženi protiitalijanskib izgredov v NabreŽini in Devina, so trajale ves teden in bile so polne razburljivih in pretresajočih momentov, a kar mora vsakoga najbolj pretresti, to je razsodba, katero je izreklo tržaško sodišče.
Ta razsodba je vzvišena nad našo kritiko in jej je ta vzvišenost zajamčena po tiskovnem in po kazenskem zakona tako, da se moramo molče ukloniti ter vsako kritiko prepustiti onim, katere ščiti poslanska imuniteta.
Ni nam pa zabranjeno, opozoriti na neke okolnosti v izrečenih sodbah samih, in sicer na tiste, ki so tudi zunaj slovenskih mej obudile senzacijo.
Prva taka okolnost je izredna visokost priso-jenih kazni. Zgodilo se ni samo vse to, kar je ministarski predsednik obljubil v rečensm svojem govora, ampak zgodilo se je še več, kajti vsa strogost zakona se ni porabila samo proti tistim, ka
LISTEK. "
Miroslav Tyrš.
(Na  „Tjriovem večeru' ljubljanskega ,,Sokola" predaval Viktor Murni k.)
(Dalje.)
Tvršovo nazivoslovje ni nikakšna prestava nemških ali francoskih izrazov, ampak vseskozi izvirno, v duha češkega jezika sestavljeno; točno in dosledno je osobito prosto vseh fantastičnih izrazov, katerih zlasti v starejši nemški terminologiji kar mrgoli. O njegovem vojaškem nazivoslovju pa t»ta se vojaška strokovnjaka major Burian in stotnik Censkv, ki sta sama poskusila jednako delo, izrekla, de je glede zvočnosti in jedrnaiosti klasično.
Isto leto je objavil Tyrš .statistično-historični pregled sokolskih društev", leto prej pa je izšel prvi sokolski koledar .Sbornik sokolsky", v katerem je Tyrš 1. 1867 priobčil .Hod olimp\ck£*, kjer popisuje olimpijsko slavlje in njegov veliki pomen za Grke.
Leta 1869. se je na Tyrševo vzpodbudo ustanovilo .telovadno društvo praških goapej in devojk".
Da bi se razumevanje sokolske ideje kar najbolj razširilo mej češkim narodom, prirejal je praški »Sokol* izlete in javne telovadbe. Izleti so imeli Sokole vaditi v iiajnem korakanja in jih utrditi v
teri so bili spoznani krivimi , da so italijanskim državljanom storili kaj zalega, nego porabila se je tudi proti vsem drugim in zlasti proti devinskemu županu Plesu, kateremu je sodišče prisodilo osem mesecev težke ječe, ker je smatralo za dokazano, da je pri napadu na „Legioo" poslopje v Devinu storil hudodelstvo s tem, da je ploskal napadalcem in zavpil .Dol z Lego", dočim je bilo več drugih obtožencev, ki so vpili „Dol z L'go", oproščenih.
Poleg drakoniČae strogosti razsodb je zanimivo tudi to, da je sodišče pri vseh drugih obtožencih uvaževalo njih razburjenost, nastalo vsled zavratnega umora cesarice, ter to razburjenost upo-števalo kot olajševalno okolnost, dočim pri Plesu te olajševalne okolnosti ni pustilo veljati, ampak jo izrecno odklonilo ter v razsodbi tudi izreklo, da je Ples očitanih mu dejanj sumljiv radi tega, ker je prononciran Slovenec.
To, kar smo navedli, so fakta, katera izkazuje razsodba sama, in ni kaka kritika sodišča ali razsodbe, katere si niti v tako skromni meri ne dovolimo, kakor si jo je dovolila praška BPolitika", ki je z dvema besedama povedala svoje mnenje. Toda že ta fakta opravičujejo v občno pričakovanje, naj se na pristojnem mesta izpregovori o teh obravnavah, ki nas v nekih ozirih tako Živo spominjajo na one obravnave, katere so se vršile v Pragi takrat, ko se je češki namestnik imenoval Fran grof Tbnn-Hobenstein.
Hrvati in Srbi.
(Konec J
Da  rečemo koja i o hrvackome državnome
prava.
Sve ono, ito danes istinski postoji, morala je samo potreba izazvati. Svaki nsrod ima prava na avoj samostalni knlturni i politički život, na ako se jednome narodu prignječenom od drugog naroda ne da samostalen život, samo notorne, što je on narod tega i treba imati po tome prirodneme J zakonu i zakona čovječnosti, nego mase dovikuje: I Nemaš zakonskog prava na život, te ne možeš ni
prenašanju vremenskih neprilik, žeje, vročine, mraza; javnim telovadbam je bil namen pokazati, na kakšen način je krepiti telo in je vzdržati zdravo in močno ter vabiti češko mladino v sokolski krog. Na izletih, včasih večdnevnih, je po več sto praških Sokolov pod vodstvom Tyrševim korakalo po 8 do 9 ur na dan. In marsikje se je vsled sokolskega poseta ustanovilo novo sokolsko društvo; že i*»to leto, kakor praški „Sokol", se je osnovalo na Češkem 8 sokolskih droštev, skoro toliko, kakor pri nas v 35 letih!
V letih 1867 in 1869 je razvil praški .Sokol' najživahnejše svoje delovanje; bila so pa to tudi leta najintenzivnejšpga duševnega dela TvrŠevega. Nebroj slavnostij, katerih se je „Sokol" bodisi udeležil, bodisi jih priredil sam, tehnično vodstvo „Sokola-, „Zaklado ve telocvika* — temelji telovadbe, glavno delo Tyrševo, katero je takrat spisaval, poleg tega še poslanski mandat"), so vzeli Tyrša ves čas po dnevu, tako da je moral leposlovju posvetiti noč. Ni se torej čuditi, ako je zasadila vanj svojo kal nervozna bolezen, ki ga je pozneje uničila. Na zimo 1869 1. je začel bolehati in odšel se
•j Politika v TyrSu ni naSla posebne ljubezni. Ne-brojne napake takratne češke politike so so. kakor pifie dr. Oregr,  „protivile bistremu in  logičnemu duhufnjego-
vemu, in neskončne te splotke in kompromisi niso mogli biti po volji tako odkritemu značaju".
življett, onda se taj narod trudi, da i tome zahteva odgovori i da nagje zakonskog prava na život. No kakva je to užasna zabludi i jezu\iti/am, da pokažemo. Po toj analogiji traženja zakonskog prava na život svaki bi ne narod ili čovjek trebao rodr i odmah u ruci sa nekim, sa Najvišeg Msankcijama i privilegijama na pravo na život. Danes je taj zakon čovječnosti prema individuuma svuda primljen, te Čim je neko rogjtn i živi, ima i pravo na život. Ali što je svuda pr^ma individuumu odvojena, to danas nije u Avstro Ugarskoj prema čitavim narodima, no so Bve ne-neiaačk« i ne-madžarske narodnosti gnjave i odfidd im se pravo na samostalan život Madžari dovikuju ne madžarskim narodnostima: Morate madžarski državljani biti, jer živite u Madžarskoj, a nemate zakonskog prava na sv( j samostalni narodni ž vot, a izlazi: Nismo vam ga mi dali, a ne možete nas prisiliti, jer smo mi jati. To isto biva i u Avetrji. Da bi se ugnjetačkim narodima dcskočilo, onda se traži i zakonski oslonac na samostalni narodni život Onda se veli na primjer mi Česi imamo zakonsko pravo ra samostalan državni život, jer smo mi ušli u obim A »atrije spmo tako što je Avstrijski car venčan za Češkog kralja; ili mi Poljaci smo već toliko ve-kova imali svoju samostalnu državu pa ste nam je vi silom uništili i mi je na osnovu zakona čovječnosti tražimo natrag.
Najzad mi nemamo ništa protiv toga zakonskog državnog prava ali ga ne možemo svuda usvojiti, jer tom analogijom brad« Slovenci ja onda i drugi narodi kao naprimjer Jermeni i Musi ni nemaju prava na svoj samostalan narodni i državni život samo, zato što nemaju tog državiog prava, za šta u ostalom oni nisu krivi, a što se protivi samome zakonu humanizma. — E to zašto nismo za državno pravo, nego amo za to, da svaki narod a svojim etnografskim granicama ima pravo, bez ikakvih drugih obzira, nm svoj samostalan narodni i državni život. Hoćemo prirodno pravo a etnogrfskim granicami naroda, a ns državno. — Brat „Rodoljub" na kraju dovikuje:
je lečit v Waid ob Bodenakem jezero. Da bi obvladal melanholijo, ki se ga je lotila, zsčel je zopet delati. „Temelje telovadbe", ki so že 1. 1868. začeli izhajati v zvezkih, je še jedenkrat kritično pre-iskal in deloma predelal sokolski telovadbeni sestav. Po sedemletnem premišljevanju je tako dovršil delo, kateremu ni podobnega v vseh tujejezičnih slotstvih, s katerim se je Češka telovadba do cela osamosvojila.
Tyršev telovadbeni sestav je popolnoma izviren, zasnovan na znanstveni podlagi, prilagođen češkemu narodnemu značaju in izključujoč vse, kar ni primerno estetičnim načelom, sposoben, narediti telo ne samo močno, ampak tudi lepo; glavne njegove vrline so logična doslednost, izredna preglednost in zategadelj metodičnost in lahka priučnost. Vaje je razvrstil Tyrž po sorodnosti telesnih položajev in gibov v 4 stroke, stroke deloma v razrede in le te v panoge, deloma takoj v panoge, ki se dalje dele v vrste, v katere so vvrščeni posamezni prvki (elementi). Tako loči n. pr. vaja na orodju — panogo stroke: orodne vaje — v 12 vrst, ki si slede po svoji sorodnosti in se iz-ključujej mej seboj, in ravno ob tej točni razvrstitvi tvarine in izključljivosti posameznih vadbenih vrst visi jasnost, preg'ednost in praktičnost Tyrše-vfga sestava; ravno zategadelj pa je moči iz raznih prvkov z matematično natančnostjo po kombi-
,1 ne zahtjevajte, da se odreknemo naših svetinja". Ako brat .Rodoljub" ta pod tim svetinjami podra2um)]evs> in   hrvačko državno   pravo, onda možemo reći, da sve donde, dok se brada Hrvati ne odredu  svog državnog prava, sve donde neće biti nikakvog sporazumna i sloge megja S r b i m a i Hrvatima. Nu treba objasniti, u kom smislu to treba razumljeti. Mi nemarno niAta protiv kad braći Hrvati svoje državno pravo ističu u borbi  za  svoju samostalnost protiv N- maca i Madžara, ali kad oni to ističu i protiv nas Srba, onda smo odlučno  protivai i   borićima se protiv svakog drngog neprijatelja, to jest protiv te zablude. Do objasnim za Sto. Pohrv.drž. pravu, kako to organ čiitn stranke prava izricao veli, spada u hrvačke zeunije ovo:   Hrvačka sa Slavonijom, Istra, Dalmacija, Bjsua-Hercegovina,  Kranjska, jedan deo Stajer-ske   i  Koruške;   Crna  Gora,   pa i kraljevina Srbije,  pa čak čeeto   .Hrvatsko Pravo" nit će pcd rubr kom  hrvačke zemlje i Mace doniju, onda se aamet'i p-taoje : Pa sta je sa Srbima ? —- Srba ih  nema ili  oni  podpadaju  pod hrvačko državno pravo.  Gl«-dajuć   s na*eg princ pa, mi se i možemo složiti sa ovim drujjim, ali ovako razumemo: Srbi i Hrva i su jed.m uatol, te prerni tome tr-'ba saćinjaraju jeduo  političku i državnu celinu, ali s tim da nijedan ne bude podčinjen dru gome, da ne bude jedan narod, a drugi pleme,  već da  svaki  bude  gospodar kod evo je kuće.    Brat   „Rodoljub*4   reče  u svome članku, da Hrvati prisniju Srbima u Hrvačkoj, nji bovo plemensko ime ali traže od Srba, da oai budu   pol t čta   Hrvali.   Nu ako je siva* u tome, onda bi Srbim* u Ilrvatckoj bilo svu j-duo pa i pod Mađžar'sfcbj bili, jer i BfsđŽari Ut(3 v^le: Vi mo žete biti   R imuni, Srbi ih Slovaci ali morate biti politički Madžari, drugim recima:   Vi se morate za navtk odreći ž- Ije, da se spojite sa vašim Pjeracn cima, Rimuuiom i Srbijom, a m' ći mo se već po starati, da u toka vremena izgubite Mrštim svoje naredio im«, pa d i budete pravi M i d žari To je što se tića spt.ciaiuo Srba u Hrvačkoj, nu to ne pitanje ne sme  ticati   samo Srba u Hrvačkoj, već svijoh Srba.   A šra onda ;z'az P   Izlazi da Srbi treba, da žrLvuju  oba  avoja  P;emonta  i kralje/inu  Srbiju i kneževina Crnu Groru, pa da sa bore zi ostvarenje, hrvaek'. ga državnoga pr.iva, pa ako i kad iz.ojuju, onda da im se velikodušno prizna njihovo plemensko ime Srba i tirne, da budj zadovoljni oč-kinć-i milost   iz   ruku   brć» Hrv..ta. Žrtvovati  slobodo  cujeju   slobodnih  država pa se, tek: u nadi, boriti zi o-stvarenje hrvačko« državnog prava, pa onda biti sluga !! NI znam, da li h, se ova kvo poirtvovanje moglo i kod po'*d noa (nliviJu») naći, a negmo  ii k«.d narodi.   !>i  Hv-đ^mo  sve u j^dau kratak „resiime". Is-ovedamo, di su Srbi i Hrvati jedan narod, t" da se kao takvi moraju bo liti   za   Hvoju   prheičku  i državnu   samostalnost u etnografskim gruuicami svoga naroda, te da obrazuju
reknu svog državnog prava prema Srbima bor ć^mo se proti njih, ne kao Hrvačkog naroda; jer se ne možemo protiv svog naroda borit-, ved politička stranke, koja je na rgjavom potu, a borićamo se a redovima mladih sjedinjenih, Hrvata, Slovenaca i Srba protiv državnog prava, a se prirodno pravo, političko i državna samostalnost i ekonomsku snaga Hrvata, Slovenaca i Srba. —
Priznajemo, da se greši i s jedne i a drngs strane, i da ima zabluda, ali nvereni smo, da se ovo da izlečiti. Srbi ne traže, da se Hrvati odreču svoje prošlosti, i svog narodnog imena, niti mogu tražiti jer bi to bila samo glupost, vtć tražimo zajednički rad južnih blovena na podlozi narodne svesti i etnografije, a ne po državnome pravu, jer kad bi se državnog prava držali onda prvi Slovenci ne bi imali prava, kako vtć kazasmo, ua svoju samostalnu narodnu eksistenciju, a opet bi ovamo na Bilkami po državnom pravu Srba, Bugara, Grka izpao čitav paradoks, jer bi Grci po državnome pravu trebali, da imaju celt Balkan, Bugari celu Srbiju pa do Soluna, a Srbi pola Bugarske, Albaniju, Tesalija pa čak do Carigrada, jer je sve to bila država Srpskog cara Dušana Silnog. Kak paradoks!! Držimo, je ovo brack', a hodati se brat „Rodoljub" sa ovim složiti ne znamo, ali je svakako više u interesu Hrvata no Srba, koji imajo već dve slobodne države i uz to moćnu pomoć jednokrvne i jednoverne silne bračke Rusije, koja nas nikad nije napustila.
Samo molimo poštovane čitavce i brata „Rodoljuba", da ue razumu, da mi ovo upravljamo Hrvackome narodu, ne, bože zaćuvaj, već samo odgovaramo bratu „Rodoljubu". O kad bi se hteli Hrvackome n »rodu obrać »ti, ona bi svakojako neinije i čednije pisali, jer bi se cbrać Ji narodu čiji smo ain, ne bi poztezjivali stare rane i gr^he obojih, več bi bodrili svoj narod ua borbu za svoj opstanak i nezavisnost sa boljom nadom na budućaost i ne i osvrćući na mračnu prošlost. Srbili.
X ljjiit»l|ft*vit, 25. novembra. Državni zbor. Predlog poljskega socijalnoga demokrata, poni. Daszynske<?a, naj se minister-fetvo radi izjemaeg* stanja v G diciji obtoži, je bil s 18'.) glanovi proti 96 glasom odbit Pri debati so razni govorniki konstatirali, da ho v G.-*l-ciji povod vsem izgredom ž>lovska žgaijarije, mogočno vedenje plemstva, oderuštvo in velika zanemarjenost preprostega naroda, hkratu pa ščuvanje anti-j ssmitskih in soeijalnodemokratičnih agitatorjev, Iz-! jemno slanje je imelo povsod ugodne posledice, kajti izgredi in pobnji se niso ponavljali. Glavna govornika sta bila posl. Milew.sk i (oroti) in Oku-nievvski (za) Po zavrnitvi obtožnega predloga si je dovolil posl. Schoneror jako neslan da^vtip: predlagal je, naj se 26 novembra vrši izredna seja z jedino točko dnevnega reda, ki predlaga,  naj se
v spomin 26. novembra I. 1897. vz'da v zbornico jednu politička i dr'avnu celinu n kojoj će biti I spominska plošča z napisom, da so desničarji tistega ravno pravni, što se u bita tom vfć  samo po    dne sprejeli Falkenhavnov predlog in da je potem
tome razume jer su jed in narod, pa ne mož* jf-dna tolovina biti nar d, a drng^ polovina nešto niže, r.eka „parja4.   A sve   dotle dok te pravasi ne od
načni te. rij; skladati peVave (kombinacije), za kar da e Tyrš tudi navodilo, kat-n* <ja ne najdemo v nr.beci-m drngem Fedavu društvene telovadbe, ker je po teh nes avih vsako tako navodilo nemogoče, in se mrra skladanje sestav prepustiti slnčaju.*)
*) Nemška telovadb i temelji na J.tlniovcm in Spita-■...ii .:,tv,; .'.•!.!•<>•.• ent.iv skupi :i vaji: pa t Livadne m orodju, katero pa jo cisto slučajno, «"lo rela napačno delilo, ki se more fpoitaVZti le v praktičnom oziru. Ne glede na to, da se v teku časa izumlja novo orodje ali pa vsaj staro preminja, ho vaje na različnem i rodju jednake ali sorodne in dobimo lako po Jabnovem sistemu lepo zmes Spiess, izumitelj prostih vaj, posveenje feve le-tem preveč, skrbi v primeri s telovadbo na orodju, ki ima v moderni telovadbi vsaj toliko upravičenosti, kakor proste vajo. Vaje na orodji deli samo v dve vrsti: telovadec visi ali pasu opira (Haag) fcjtciumuUungeii). Toda te dve vrsti sta fie-le dva brata izmed dvanajster h, katere je TvrS združil v složno rodtiino vaj na orodju. Seveda, vseh 10 ostalih vrst lahko pobaserno med ,,vesne vaje", ali vedeti treba, da jih ravno tako lahko 7.ma6in:o tudi v „oporne vaje", zopet — pestra zmes! Sicer t>e pa Spicsi v praksi sam ni ravnal po ovojem sistemu. — Nemcem so več ali manj v telovadbi sledili vsi drugi narodi. I>e fevedi imajo svoj izviren, pa tudi jako dolgočasen sestav, po katerem telovadijo danes z večina le so bolniki. Naredil jim ga je Ter Ib-nrik Ling, delilo mu je anatomična osnova telesa. X deblom pa že pada tudi sestav, »aj naj izurjene)Ai anatom, kar vojak Ivng ni bil, težko določi, kntero mišice se gibljejo le pri nekoliko komplicira-nejsi vaji. (Dalje prlh.)
vdrla v parlament polic ja. Mnogi poslanci nemške narodne stranke in »ocijulnih demokratov so bili pripravl.eni podpirati predlog, toda predsednik ga je vrg^l v koš, češ, '26 novembra sploh ne bo seje. Kontno so stavili pod. Hochenburger in tovariši na ministerskegi predsednika vprašanje: Ali je istina, da jo vlad« zastopnikom češkega naroda in fevdalnega velepospstmštva obljubila, da jim izpolni 26 zahtev? Kakšne so te zahteve? — Prihodnja seja bo danes. >
Položaj na Ogerskem je skrajno n ipet. V parlamentu se govori sedaj le o policijskih nasil-stvih pri zadnjih pouličndi izgredih, oglašeni pa no tudi mnogi govorniki radi zaupnega pisma naučnega ministra šolskim vodstvom glede praznovanja cesarjevega jubileja. V vladni stranki se nekaj pripravlja. Baron Uantfy je sklica! liberalno stranko, da se po-razgovori z njo glede položaja ter da ukrene potrebno za vse (ventuvalnosti. Stol Banffyja je ž a prav opasno nagnjen !
Trgovinska pogodba Francije z Italijo. Vsi italijanski listi skoraj so jako zadovoljni, da se je Luzzatiju in grofu Tornielliju, poslaniku v Parizu, posrečilo skleniti ngodno trgovinsko pogodbo s Francijo ter končati carinski boj, ki je Italiji tol ko škodoval. Rudini in Visconti Venosta sta se trudila mnogo let zaman, da bi se doseglo zopetno eporazumljenje s Francijo, kamor je bil dovoz italijanskih pridelkov vsled velikanske carine onemogočen.   Sedaj se je carina jako ponižala za vino
(od 20 na 12 lir), sa citrone, oranže (od 8 na & lir), za air, jajca, olje, olive (od 15 na 10 lir) in razno sadje. Izvoz italijanskega vina v Francijo ss bo odslej prav posebno povečal. Todi francoski časopisi ao zadovoljni z novo trgovinsko pogodbo, ker se nadejajo tudi na političnem polja boljšega razmerja z Italijo. Trdi se, da ima za to italijansko-francosko trgovinsko pogodbo posebne zasloge Rastja, ki je posredovala.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25 novembra.
— (Repertoir   slovenskega gledališča)
Jutri, v eaboto se bo pela v tretjič romantično-komična opera „Marta", ki se je našemu občinstvu vsled svoje vesele in dražeatne glasbe prav posebno priljubila. V operi sodelujejo skoraj vse naše prve operne meči, zato se je nadejati najboljšega ob;8ka. — V torek, 29. t. m. nastopi na našem odra zopet enkrat slovenskemu občinstva poznana hrvatska gledališka umetnica, gospa Ljerka p1. Šramova, najodličnejša igralka veseloiger na zagrebški pozornici. Gospa Šramova si je izbrala za svoje gostovanje Shakespearovo duhovito in iz« redno zabavno veseloigro „Kako se krote ženske". Igrala bo vlogo Katarine. Slovensko občinstvo se za to gostovanje jako zanima ter priredi slavni hrvatski umetnici najsimpatič^ejši vsprejem.
— (Slovensko gledališče ) Če je bilo sploh kdaj možno samo muz'kahški vrednosti lirske skladbe sami zase u-*peh opravičiti — tako piše 2ivotopi*ee Ver.lijev, Artur Pougin — morajo priznati, da je treba tu „T ru badu r j a" v prvi vrsti imenovati; zakaj zneleni in nerazumljivi libreto gotovo ni prt-* oni opjri tako sijajne zm^ge . . . M.ti li ni kmalu
t peri*, k« bi  jo tohkrat in s tolikim uspehom pe i kakor „Trubadurja4.   Tako je doživel tudi na slovenskem  gledališču   „Trubadur"   že dokaj večerov, in nase občinstvo pozna  prelepe, gladke, dovzetne, razvnemajoče melodije njegove in vselej g* je po slupalo z vfse!jetti. z oduševljenjem. Taki tudi včeraj! Razloček je bil lansko si-zoio le ta, da je bito gledališče kadar so peh .Trubadurja", vselej natlačeno poluo, sinoči pa seveda ne, kar je v le ošnji gledališki so G ni obicajoo  in menda moderno. Slovensko občiostvo u tmreč  letos   kar smo že imeli žalostno pnlko povedati, slovenske gledališke predstave ignorira, naj potem upriz ire opero ali opereto, žaloigro ali veseloigro   klasiško ali moderno dramo — to je pač j-dno! Ni jib, pa jih ni v gledališče! In če bi včeraj ne zas. dlo parterja lupo število častil kov in N mcev, bi bil obisk zopet tako nka^da-lozno neznaten, kakor je bi že letos prav mnogokrat.   Nemci iprajo na teden po štirikrat, Slo.enci po tri trat, a prvi imajo štirikrat polno, zadnii trikrat prazno.   To je seveda popolnoma naravno in najlepšo spričevalo našega občinstva,  rodoljub}'1 in navdušenju za dramatiško umetnost, katere razvitek in procvit je znak inteligence  narodove! — Včeraj je bil „Trubadur" za  nas v toliko nov,  ker t,o v njem pele tri naše nove solistke: gdč. S t r o p n i c k & Leonoro, gdč. Staatna Iues ;n gdč. K a d k i c vr ic z Azuceuo. Partija f^onore je priznano izenej najtežjih, pa ob  jednom izmej  najbvaležnejših,  kar jih ima operna literatura.   Pevka,  ki jo poje,  mora imeti krepak, vztrajen glas, dobro šolo in živahno, uglajeno >gro.   Gdč. Stropnicka je  peh včeraj Leonoro prav dobro, glas ji  je zvenel dovolj močno, a vedno čisto in jasno ter ja pokazal d >bro r>olo tudi v koloraturnih partijah.  Nje igra je bila sioer jednostavna, a prikupna in vsestransko zadovoljiva. Izborne je  pela zlasti v prvem dejanju, kjer jo -e odlikovalo občinstvo s posebnim aplavzom, ter pred ječo v zadnjem aktu. Poleg tega je imela jako okusne in fine toalete.   V«5«eli nai, da moremo gdu. Stror nicko za nje včerajšnjo Leonoro prav toplo zahvaliti.   / Mipmc i Leinina,  Ines, ima nezaatno ulogo, ki jo je pravilno pela in  dobro izvrši1, simpatična naša koloratnrka gdč. Št a s t na. Posebno radovedni smo pa bili na gdč. Radkievvicz, kako bo peh, in igrala ciganko Azuceno  Pričakovali smo tunogo, ker že p: znamo gdč. Radkievvicz kot izborno pevko in igralko. In kar smo pri«, .kovali, to smo ortaka1 i v polni meri.  Videli in slišali  smo v prejšnjih se zonah baš v tej  ulo<i dobre pevke in igralke, a gdč. Radkievvicz je vse daleč prekosila ter je ustvarila v igri, petja ia maski tako Azuceno, kakoršn"; mora biti.   V drugem dejanju, v solotočkah in d i« etu z Manricom, ji nemirno kri, hrepenečo po osve+i izražala v prelepi igri,  ki je lepo povzdignila nje izrazovito, čustveno petje.   Pela in igrala je gdčna. Radkievvicz 8 toliko nnemo, s tolikim oživljanjem, da se nam je zdelo, kakor bi ji od razburjenja kri udarila v lice. Takisto izborna je bila v tretjem dejanju,  kjer je pela z nekako resignacijo, a vendar s strastnim izrazom v besedi in glasu. Najdovrše-nejše pa se nam  je zdelo njeno petje, prekrasno samo ob sebi, v zadnjem dejanju. V čistem piania-sima, ki je zvenel kot dih umirajočih prsi, je pela v jasnem soglasju v dueta z gosp. Baškovičem. Gdč. Radkievvicz se je pokazala včeraj pravo umetnico, za kar jo je občinstvo obilo krat odlikovalo l
Slasnim ploskanjem.  Grcf Luna je bil g. Nolli, i je nedosegljivo dovršen v tej nlogi. Ta pride njegov zveneči, sveži,  prelepi glas, ki mu k*pi iz duše kot mladeniča dvajsetih, a ne kot moža že zrelih let, do popolne veljave, tu ima priliko, da nas objema z vso močjo in milino. I a res! V dru gem dejanju n. pr. je pel g. Nolli tako, da je zbudil navdušeno ploskamo. Takisto moramo pohvaliti tudi g. Baškoviča, ki je bil izvrsten Manrico. To nemirno, ljubečo dušo je izhl v čisto, k srcu segajoče petje ter je v solopartijah, v duetih in tare stih z izbornim petjem ter lepo  igro ustvaril popolnega Hanrica. Nsjbolj nam je ugajal v drugem in tretjem dejanju, kjer je pel in igral z ognjem, dejali bi, z dušo, da j« razvnel občinstvo do navdušenega, pohvalnega ploskanja. Vso pohvalo in priznanje zasluži tudi g. F h d y c z k o \v h k i , ki je sicer n« veliko, a lepo ulogo Ferranda rešil z ono umetniško dovrše »ostjo,  ki smo je pri njem vajeni.   Izvrsten je bi tudi gosp Rus kot Koiz   manjši nI« pi sta pela gg Dražen in Zirkelbach. Mešani zbor je pel prav dobro, takisto moški zbor, ki je bil damo v prizoru pred samustanooi netočen in z orki strom neskladen. Uprizoritev je bila lepa, režija brez napak, orkester točen (ra/.en proti koncu zadnjega dejanju), tako da si želimo de slišati „ Trubadurja". Hvala bodi gosp. kapelniku Benišku za izborno vodstvo!
— a—
— (Glas iz občinstva) Naprošeoi smo objaviti naslednje vrste: Povodom petdesetletnic« vla danja cesarja zaprti bodo dne 2 decembra, kakor je iz razglasa razvidno, vsi uradi pn tukajšnjem magistratu in gotovo tudi državni uradi. Ker bi se gotovo vsak rad uleležil te redke sluvnoafi, želeti bi bilo, da bi bile ta dan tudi trgovine t:r privatue pisarne zaprte.
— (Govorica.)   Dan^s šiiila se je po Ljub jjani govorica, da je na južnem kol.hI.oru iz neke menažerije ušel tiger. Govorica je neutemeljena, ker sedaj ni nobene menažerije v Ljubljani in se tudi po železnici ni nobena skozi Ljubljano prevažala.
— (Poročil) se je g Fran Lavi i žar, učitelj voditelj v Kamni gorici, z gpč. Franjo Pesja-kovo. — V Preddvora pa sta bila poročena g. Ivan Dolžan trgovec in gdina Josipiua Urbančič. čestitamo!
— (Samomor.) Včeraj zvečer vrgel ne je na Viču vojaški novinec topniosr A. Otrrin pod tovorni vlak in je bil povožen. Kose trupla prenesli s - v mrtvašnico n» Viču, pozneje pa po odredbi v *rti Idrijsko vojašnico. Ljudje so videli pred Ogrina pijanega in hlatnegt z vojaškim nožem v roki rogo-viliti po Viču. Ko je pnšel vlak. Stal je ob progi in ga je strojevodja še vid^l. Vrgel se je pod drugi voz pri vlaku in je bil takoj mrtev.
— (Osebna vest.) Višjesodni svetnik pri graškem nadsodišču g. Ferdinand Etassen je šel v pokoj in je tem povodom dobil naslov dvornega svetn ka.
— (Celjska čitalnica) izvolila si je na svojem občnem zboru dne 22 t. iu. sledeče gospode v od'ior: Predsednik tir. Jos Ssrttsc, nantsitnik dr. Iv. Dečko, tajnik dr. Ilinko Šuklje, blagajnik dr. Vlad. Ravnihar, knjižničar prof M. Suhao, go-podar Ante Beg; ostali odborniki so gg : dr. Jos. Vrečko, dr. Juro Hrašovec in kapelan I Krančič Namestili odborniki so gg : dr. Al. Praunseis Fran Lončar, Janko Vavken in Pero Kostič.
— (Posabljani civilist) V Ptuju sta se pi-jonirska častnika stotnik Miiller in nadporočnik Toni ha v noči od srede na četrtek v Ostermanno vem hotelu sprla s svojim dosedanjim prijateljem, reservnim cestnikom Grossauerjem ga napadla iu ga s sabljama posekala. Grotsauer je nevarno ranjen in se je bati, da ne okreva.
— (Iz učiteljskih krogov goriških) se nam piSe: Toraj tsko, draga ,Soča"? 9U% učiteljstva je 8 Teboj? To je židovska nesramnost, 8 katero hočeš slepiti občinstvo. Poslala bi bila 3. t. m. svojega zastopnika k našemn zborovanju v Gorici, pa bi se bila prepričala, kako mislimo goriški učitelji o Tebi. „Proč ž njo!", slišalo se je jednoglasno iz grl navzočnikov. Tudi glede članka: „ Razbremeni te kmeta, pomagajte učiteljem!" naravnost varaš svet, ako trdiš, da se nčiteljstvo ž njim strinja. Saj take trditve so že preneumne. Sicer to sama dobro veš, ali nekaj se mora reči, in zavijanje resnice Ti je sedaj «e jedina tolažba. V sobotni številki „Slov. Naroda" Ti je že primeren odgovor. Glede izbolj sanja svojega gmotnega stanja in načina, kako naj bi se to izvršilo, smo mi učitelji popolnoma jedini a nasvetom »Slov. Naroda", kar smo tudi že večkrat povdarjali. Vse drugo je samo slepilo, ki bi se, Bog ve kdaj obistinilo. Učiteljstvo naj bi pa še dalje biralo in umiralo. Vemo, da so to želje nekaterih gospodov, ker na tak način laglje krotijo te araz-grajače", „puntarje" itd. Kdo bi potem tlačanil in robotal. Kličem tudi jaz z vrlo .Domovino", .Proč od Gorice in od Trsta — v Ljubljano!"
— (Presenečeni namestnik.) Tržaški namestnik grof G. iiss potuje sedaj po Istri. Na tem potovanju je prišel tudi v Rovinj ter obiskal predsednika trgovinski zbornici Cindussija v le tega uradnih prostorih. Candussi je sevede namestnika sprejel s vso ljubeznivostjo in ga peljal v salon, kjer as je hitro razvil živahen razgovor. Tema raz-
govoru je bil nakrat konec. Namestnik je umolknil in ne da bi se poslovil, ne da bi sploh pozdravil, odšel iz hiše. Vzrok? V salonu predsednika trgovinske zbornice je bil zapazil sliki Viktorja Kna-naela in Mazzinija! Presenečenje grofa Gočssa se nam zdi popolnoma nenaravno, saj mora kot šef primorske policije vender vedeti, da se nahajajo take in jednake pomembne slike skoro v vseh laških hišah.
— (Zasluženo priznanje) V .Edinosti" je „Slovensku ženstvo v Trstu in v okolici* obelodanilo naslednje vrste: Ves slovenski narol se divi toliki samozavesti in energičnemu vedenju gospo-dičin Ples in Solc o priliki zadnjih kazenskih razprav radi izgredov v Devinu. Lebko se ponašamo, da imamo Slovnici tako ženstvo, ki je pred nešte-vilmm občinstvom, pred sodnim dvorom, da v onem vzvišenem trenutku, tuli samozavestno pripoznalo svoj slovenski materini jezik ! To je vsemu narodu, a posebno nam, slovenskim ženam, v ponos in čast! Zato jim izražamo tem potom svoje srčne simpatije in največe priznanje. Ob jednem naj blago vole sprejeti tudi naše sožalje na vseh britkostih, ki so jih prebile v t^h težkih urah. Vstrajajte pogumno tudi v tej nesreči! Naša pravična stvar mora zmagati! Do teda* vam kličemo iz dna srca: Bog čuvaj vas! Bjg živi vas!
— (Časten večer, priredi akad. društvo „Slovenija" svojima najmlajšima častnima členoma gg Antonu Aškercu in Ivanu Hribarju, županu ljubljanskemu, dne G grudna t. 1. v veliki d. ormi „Slovaneke Besede", I , Biiiunerstrasse 7. Začetek ob 8   uri zvečer. Slovanski gostje dobro došh !
— (Iz Prage) se nam piše :   Po dolgem de lovanju in prigovarjanja   izpolnile 80 se končno le na$e najsrčnejše ž'dje. Zlrnždi smo se. Posebno mi Slovenci gledamo  lahko  p nosno na našo „Šuma dijo", k- r smo   pokazaii z našim  skoraj polnošte vjlnim pristopom tudi dejansko, kako mili so nam naši bratje Hrvati in Srbi   Zap stili smo vsi razven jednega naš „Slovenski klub", kateri   nam  ni mogel zadoš"at . ga  razpustili,   in  se poprijeli z vso gorečnostjo s1ar*\ a vedno nove ideje, sSopno delo vati v ledn-m društ-u na podi gi naroduega jedrn stva  Kakor so že pokazale volitve v odbor, bde so popolnoma  nepristranske  tako,  da predseduje prej popolnoma srbskemu društvu   zdaj Slovenec. Izjavimo lahko z veseljem,  da je pc kazala tudi večina slovenskih listov svojo nakli njeuoet naftema društvu
j s tem, da je blagovolila poslati svoje številk« brez-] plačno. Upamo, da nam bodo izpolnili našo prošnjo I tudi ostali listi, kateri sj nam do zdaj dohajali v i bivši „Slovenski klub".
* (Lucchenijeva ječa) nikakor ni tako strašna k kor se je nedavna poročalo. R-*s je sicer, da bo moral G mesecev ali še dalje časa ostat: v svoji Oflici sam, ni pa istina, da j« ta celic* pod zemljo, ampak v I nadstropju Tudi ni temna in neprijazna, nego svetla in zračna. Po preteku G mesecev pride LOOČnenl v delavnico, kjer bo moral delati v družbi drugih kszneocev. Na leto sme sprejeti 4 posstl ter pisati 4 pisma.
* (Mascagni in Mascheroni) sta se prav do dobra sprla. Mascbercni je kapelnik, kateremu zaupa celo Verdi svoje nove ojiere za prvo predstavljanje, Mascagni pa ni imel zaupanja v Mischero-nija. Žito se nova Maacagnijeva o.-era „Iris" ne bo še nekaj časa pela. Oba nasprotnik* se prav neti no napadata in grdita po rimskih časopisih.
* (Sreča v nesreči ) Pred tremi dnevi je iznenadi! Dunajčane dngodljaj, ki bi bil imel velike posledice, da bi se bil pripetil le uro pozneje. V Thnry ubci je bili že skoraj dograjena nova lisa. Ob 5. uri zjutraj pa so se vsi notranji zidavi po rušili, le zunanji so ostal:. Ako bi se zgodila nesreča ob 6 uri, bi bilo ubitih in pohabljenih vsaj Štirideset ljudij. V sosednjih hišah je nastal velik strah, ker so mislili, da je hud potres.
Darila. •
.Dijaški kuhinji v Kranja" so v času od
1. avgusta do vštetega 15. novembra t. 1. izročili, oziroma doposlali p. n. gospodje, dame, uradi iu družbe naslednje darove: Prevzvišeni gospod knezo-škof l)ubljanski, dr. A. Jegbč 40 gl., name-tu venca na krsto umrlemu členu trgovinske zbornice Tom. PavŠlarju st., si. trgovinska zhornica 20 gld., predsednik trgovinske zbornice g. J. Perdan 10 gld., Člena zbornice gg Oroslav Dolenc in Franc Ooiersa po 5 gld. (izročil g. Ivan Ilakovec), občinski zastop KranjBki, namestil venca na krsto istemu kot bivšemu mnogoletnemu obč. svetovalcu skupaj 33 gl., Avg Šinkovec, administrator na Jesenicah 10 gld., dr. Ed. GloboČnik 1 gld., župnik J. Ramoveš v Poljanah 20 gld., dr. Aodr. Ferjančič 5 gld., dr. Ant. Arko 5 gl., župnik Jan. Grčar v Dobu 5 gld., nad učitelj Ant Požar 1 gld., Kajetan pl. Premerstein z Jeličnega vrha pri Idriji 10 gld , dr. Jak. Ž mavec v imenu dr. Globočnika 2 gld., dva nejedina piketista 20 kr., slav. prt f sorski kolegij kranjske gimnazije (izvzemši onih, ki posebej prispevajo), za mesec oktober 5 gld. 80 kr., učitelj A. Dolinar v Mavčičah 1 gld , dr. Fr. Pernč 3 gld., kapelan Jos. Brešar v Skofji Loki 10 gid , b.jgoslovec Janko Marečič nahranili 2 gld. 50 kr., „Biolog za filološko pomoto"
37 kr., Gilbert Fucha iz Kokre 10 gld., ob priliki rodbinske slavnosti: gospa Jela VVdf in 2 gld., ob isti priliki: K. Savni k, dr. K. Šavnik, Fr. Šivnik, L. Matajc Joško Wilfan in dr. Ed. Savnik „zdra žilo za poljub sestričini" 3 gld. o kr., taisti „zdra-žilo za poljub netjakinji" 2 gld. in aza lep vzgled"
4 gld. 95 kr., c. kr. notar J. Plantan v Ljubljani 30 gold, Župnik Lovr. Krištofi 1 v Kovorji o gld., M. Poč v Komendi 3 gld., Marš. Narobe v Zipogah 6 gld , Ant. Jamnik v Sorici 1 gld., Fr. Okornovc v Dražgošab 2 gld. 50 kr, Blaž Petrič v Velesovem 2 gld., Jan. Teran v Ljubnem 2 gld., baron Leon B«illon 10 gld, trgovec Jos. C Demšar v Železnikih
5 gld., inženčr Viljem Pollak v Tržiča 15 gld, kanonik Mat. Leben 3 gld , županstvo Kovor 3 gld., župnik Frid  Hudovernig v Lescah 2 gld., dr. Ant. Arko   „polovico komisijske  vožnje4* l gld. 25 kr., župnik  Jan. Karlin  v Smledniku   10 gld,  dr. Fr. Perne 1 gld., župmka Vinc Polaj v Retečab r> gld. in Jem. Primožič v Goricah  S gldces   kr. notar Slamberger „pristojbino" GO kr., Jan. Košosk st v Pnmakovem 1 gld. 20 kr , Avg. Drukar, bivši blagajnik,  pri  svoji   odbodnici   iz   Kranja „naberačil" 83 gold   33 kr.,   župnik  Mat   Preželj  v Mavčičah 5 gld , hotelier in po-iestoik   Mat. Lončar v Triičo 10 gld,   Avg   Drukar   „dobiček  zadnjega pikeja" 2 gld. 20 k«\, neimenovana „za presic-" 50 kr.. al. profesorski kolegij za mesec november 8 gl. 50 kr., župnik Fr. Eržen v Zileualogu 1 gld, Jos Prešana Ovsišab 5 gld , Simon Žužek v Vodicah 3 gli.. občinski odbor v Radomljah 5 gld., M Sršen u* Ska-ručni 1 gld., župtnk Fr. Tavčar v L*»šah 3 gl., dr. Ivan Tavčar v Liubhaui  20  gld,   durakmti  pri P. Mavrju v treh večerih   priigrali 3 gld. bit kr., Fr. Svefič,  vzgojitelj  na Češkem 3 gld.,  župnika Jan. Safer v Dupljah 3 «ld. in Ant. Kocijančič v Goj?;da 2 gld,   županstvo  Ztni iso 10 gld    in  župan Jan. Moij z* občino Voglje 10 gld. — V živilih: gospa Elisa Matajc iz Sfražmča,  28*/i kde fižola in 175 kil krompirja   in  Jan Verlic  iz Smlednika  53 kil krompirja. — Ko odbor z iskreno hvaležnostjo beleži   te velikodušne  dar ve,   prosi   ob jednem prav prisrčno vsb   p. n  mladinoljube, da ohranijo i nadalje hvOjO naklonjenost „Dijaški kuhinji v Kranju", ter s  svojo  dobrotljivostjo   pripomorejo,  da ne bi primanjkovalo ubožnim in pridnim učencem — hrane.   Vsak  tudi  najmanjši dur — V denarjih ah v živilih — je dobro došel.
Teleftinščna in brzojavna pjrac .
Dunaj 25. novembra. Povodom cesarjeve vladarske petdesetletnice imeli sta danes poslanika in gospodarska zbornica slavnostno sejo. V poslanski zbornici so prišli vsi člani v črni obleki, duhovniki pa v sut*iiah Suno jedno uniformo je bilo videti — We'sersheiin-bovo. Predsednik dr. pl. Fuchs je imel slavnostni govor, v katerem je omenil vse važnejše dogodbe za časa cesarjevega vladanja in slaveč redke lastnosti, ki dičijo vladarja, pozval zbornico, naj za ki t Če cesarju trikrat „Slava", kateremu pozivu se je zhornica z navdnštnjem odzvala. Zbornica je predsedstvu naročila, naj nje udanostno izjavo sporoči na na višje mesto. Schonerer janci, socijalni demokrat je in večina nemških n ac t j on al cev se seje niso udeležili. - V gospodski zbornici je bilo vse v uniformah Generaliteta je prišla poi vodstvom fcm. 11 cka, tpiskopit pod vodstvom kardinala Grusche in nadškofa Hohna. Predsednik knez W i n d i s c h g r a t z je v dališem govoru slavil cesarja in izrazil udanost, l|ubezen in zvestobo, ki navdajajo zanj vse narode širne države. Seja se je zaključila s .Slava klici" cesarju.
Dunaj 25 novembra. V današnji seji izvrševal-ega odbora desnice, katere se je udeležila tudi parlamentarna komisija „Slovnnske krščansko narodne zveze", so bile na razpravi nekatere nujne zahteve Slovencev in Hrvatov. Izvrše valni odbor je vsem tem zahtevam soglasno pritrdil in jih naznani že danes vladi kot zahteve cele desnice.
Dunaj 25 novembra. Dalmatinski pra-vaš Biankiui je danes „Slov. krščansk,-narodni zvezi" naznanil svoj izstop iz kluba. Vzrok temu je nesoglasje glede interpelacije, ki jo je hotel HiMikini staviti radi občinskih volitev na Visu. Biankiuijev korak je toliko neumestuejsi, ker je vlada prav sedaj mej lokalne železnice, katere se imajo zagotovili za 1. 1899., uvrstila tudi novo dalmatinsko progo, ki se zgradi na državne troške in za katero je določenih šest t milijonov.
Dunaj 25. novembra. Prihodnja seja po-i slanske zbornice bo v torek Na dnevnem redu ! so : Trgovinska pogodba z Japonsko, predloga
o TTguKciji Donave na Nižjem Avstrijskem in predloga o uredbi plač drž. slug.
Dunaj 25. novembra. Krščanski socijalisti so se po današnji seji lotili predsednika Fuchsa, ker je ta v svojem govoru cesarja imenoval kralja Češkega, a Fuchs jih je odločno zavrnil.
Dunaj 25. novembra. Minister zunanjih del, grof Gi IucIk \vski, rgercki domobranski minister Fej»rvary in vojni minister Krieghammer so prišli danes sem.
Budimpešta 25 novembra. V parlamentu vlada dani s m r. Zbornica nadaljuje razpravo o irdemniteti. Pred parlamentom se je dopoldne zbralo nekaj na demonstracije pri-pravliajočih se ljudij. katere pa je policija bitro razpodila.
Carigrad 2"». novembra. Sultan je ruskemu carju brzojavno sporočil, da je sklep velesil, poveriti vlado Krite grškemu princu Juriju, naredil nanj in na vse turške državljane najmučt ejši utis — ter zajedno carja prosil, naj prepreči, da princ Jurij ne pride na Kreto
Melusine mazilo za lice
j«tstr.!!••!!•• v najkrajšem  času vsakovrstne  p«ga, Utaje m mosoloke (spusčaje). — Popolnoma neškodljivo. 1 lonteit »S kr.
Higien. medicinično milo
zraven »» kr. (387—39) ===== .ledina ttMlojrti —
deželna lekarna PL Idr. UL. Leusteka
Ljubljana, poleg mesarskega mostu.
Telefon itev. 68.
Uiiirtl *»o v I jiifrljttiil:
Dne 2.'i. novembra: Silvester Kržan, hlapec, 73 Ki, Marija Terezije cesta št. ostareloit.
V deželni bolnici:
Dne '22. novembra: Jakob Flesteniak, dninar, 77 let, ostarelust. — Lorenc Gerkraau, gontać, liO let, rak.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem .'404-2 m.
M a ■ Z	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.		Vetrovi	Nebo	1- 1 i a-3   » -: 2- t»
24. 25. •	». zvečer 7. ejntraj '.. popi)i.	VSI l 795 6 725 8	48 84 15 S	bresvetr. sr. sever ar. jzah.	| del del. jasno pol obl.	63
Sredina  včerajšnja  temperatura  42,   ta  2 .V nad normalom. Ob deževnem vremenu lepa jutranja zarja, zahod
črno prevlečen.
••/. driavuo srečke iz 1. 1864 p . 250 gld.   165 gld. 50 Oržavue srečke is 1. 1864 po 100 gld. Dunava reg. srečke 5»/, po 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 4'^" . zlati rast. Usti Vkcijc anglo-avBtr. banke po 200 gld. .
kr.
Papirnati rubelj
197	■	-
130	n	50
98	m	—
153	n	50
34		_
		5«
202	it	—
		50
1		27»/.
I*njlia Wldmaler naznanja v svojem in v imenu vseh druzih sorodnikov tužno vest, da Je Bog vsemogočni poklical k sebi našo iskreno ljubljeno, nepozabno teto, oziroma staro in prn-staro teto, gospo
Cecilijo Uranič roj. Pole
uradnikov* vdovo
danes ob 4. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče v 86. letu njene starosti.
Zemski ostanki drage ranjce se bodo v soboto dne 2fi. t. m. ob '/j4 uri popoludne iz hise žalosti na Marije Terezije cesti fif. 5. prenesli na pokopališče k sv. Krištofu in tam položili v lastno rakev k zadnjemu počitku. (1832)
Sv. maSe zadušnice se bodo brale t župni cerkvi Marijinega oznaneDJa.
Drago pokojnico priporoča se v brumno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 26. novembra 1898.
Meato vsaosga drux«ga naznanila.
(Venci #e hvaležno odklanjajo.)
Naznanilo.
Z ozirora na bližnjo svetovno razstavo v Parizu namerava podpisanec pričeti
javen večerni učni tečaj
za omikane*) vseh stanov, da se hitro, a temeljito nanče francoske*« Jesllta v besedi in pismu, i u to brc« knjige . . — -
s pomočjo Bluna
po njegovem posebnem metodičnem navodila (po nareko-valni metodi).
Pouk bode v učilnici St. XII. v I. nadstropja c. kr. višje realke (nasproti stopnicam) in sicer v nemškem jeziku vsak pondel)ek. torek in četrtek od 5. do 6. ali pa od 6. do 7. ure zvečer.
M i'seč na nagrada je ob zadostni udeležbi določena s 4 gld. brez upoštevanja eventuvalno zamujenih učnih ur.
Zglasila je p« dopisalel pošiljati podpisancu. Ustna zglasila prejema iz prijaznosti tudi knjigarna Flaeacr.
Pouk prične dne 28. novembra 1898.
Prof. Avg. Nemeček"798"3'
Karlovaka cesta, vila Duffe.
fJHL kr. avstrijske |i| državne železnice
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1888. lata. o.:?m»«i i« f Jabljano juž. kol. l*-oic* «ea Tras*
' '■'<, !2. nn 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Fransenfeste, Ljnbno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čer. Klein-Reifling v St*>yr. Line, na Dunaj via Amstetten. — Oh 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabt»l, Beljak, Celovec, Franzeuaieste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Soln.-grad; čez aittatattsv na Dunai. — Ob 11. uri 50 m. dnpolndue nsobni vlak * Trbiž, Pontahel, Heljak,Celovec, Ljubno, Sehthal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m.  popolndne osohni vlak v Trbiž Heljak Celovec, Ljubno; čez  Selzthal v  Solnograd, Leur - Gastein, Zeli ob jezeru.   Imunost,, Bregenc,   Čarih, Oeneve Pari«; Asi Klein-Reifling v Stevr, Line, Badejevice,   Plzen) Marijin«, vare, Heb, Praucove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.  —  Proga v Nov« mesl«  is   v Ko* *ev|e.   Metani vlati: Ob 6. uri 15 m. tj nt raj, ob 12. ari 5A m.   popoladne, ob 6. uri   30 ni. zvečer  — Prihod v 1.1 o l»l |uno j. k.   Prosa ta Trhli«.   Ob   5. ari 46 m. -.jtitraj osobni   vlak z Dnnair  via Amstetten, iz Lipskega Prage, Francovih varov,   Karlovih  varov,  Heba, Marijinih varov, Plsnja, Budejevio, Solnoirrada, L in ca, Stevra, Auaseea, Ljubna. Celovca, Beliaka, Francensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak  s Dnnaja via Amstetten, Karlovih, varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Badejevic, Solnograda, Liuca, Stejrra, Pariza, Oeneve  C uri ha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oasteina Ljubna, Celovca, Liuca, Pon-tabla. — Ob 4. ari 67 m. popoladne osobni vlak s Dunaja, Ljubna,   Selzthala,  Beljaka,  Celovca,  Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. uri 6 m. »večer osobni vlak ■ Dunaja, Ljubna, Beljaka, Cel oven Pontabla — Proga I« Nuvegn menU I a. KuCev|a  Meaatn vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m, popoludne in ob 8. ari 35 m. zvečer. — Otltio«! la ljubljene d. k. v Mantala. 01 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoladne, ob 6. uri 50 m in ob tO. uri 25 min. zvečer, zadnji samo oh nedeljah in pratnikih v oktobru.— Prihod v l.|ubl|ano d. k. Is Mataalha. Ob 6. ari 56 m. »jutra j, ob  11. ari 8 m. dopoladne, ob 6. ur:   10 m. in ob. 9. ari 55 mia. »večer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih v oktobra. (1044)'
Trgovski
vešč mana fakture,  8 «
manufakture,  8«  takoj   vzprejme prt,
Jos. Medvedu v Novem mestu. lssi-i
Lepa mesečna soba
m l<iibhioti<iii, s posebnim vhodom in zelo lepim razgledom na trg. odda ■• nsmsblovana takoj ▼ Kotnih.
aH o ah It. 16 /a zelo nizko mesečno ceno 10 ffld
Vpraša naj se v hifii istotam. (1824—2>
Za jubilejBko razsvetljavo
oddajata (1828—1>
stearinske sveče
prve kakovosti in najvJije svetlobe po originalni tovarniški cent
Kavčič & Lilleg
rr Fre&eraaoTrlii -u.lica.li.
W j*
7ran Lavti$ar
učitelj
Pranja JLavti^ar njena Pesjak
poročena. "EX*.
U Jfamni gorici, dn4 24. listopada 1898. (18^9'.
Jvan Dolgan
trgovec
i Josipina 2)ol$an roj. l(rbančič |
poročena v Preddvoru dnć 23. novembra t898. Jfranj. Tupaliče.
priporoča
Narodna Tiskarni
mm
zaloga igrač in galanterijskega blaga ♦>X* Ljubljana, Prešernove ulice št. 10—14 ~XZ+
poSilja
za cesarsko jubilejsko slavnost
po poiltnem povzetju brez stroškov
Hvptllfilc. k.1 urore & do B ur, cena 3 jtl<l.
91 55     55    55     55 55       * 55
Brez držal 1 gld. cenejši. (1812-2)
I Iiber mnogovrstnih daril za Miklavža In Božič.
Oljnate in vodene barve v tubah
»a fino slikanje, najflnsjtlh vrat platno in preparirana ploioo v vseh velikostih za slikarstvo, dalje ooplol is konja dlako, tali, flrneil i. t. d.
t najvedjl lzbarl.
Krasna izbirka v predlogah za risanje in slikanje.
Iste tudi po jako zmerni ceni izpOBoJujem.
Največja zaloga pisalnega,  risalnega, pavznega papirja in platna ter vseh drugih predmetov. Albumi za razglednice in fotografije
v najfinejših izvršbah.
Zalogo fotografičnih aparatov, ploč, papirja in kemikalij
priporoča domaČa tvrdka
Jos. Ir*«3trio5
tovarniška zaJLogra, papirja, v XjJ-u.t5l3a.nl
(11 uHprutl  frauAiHkiiniiko o orle ve).
Ceniki in uzorci brezplačno. (.1790—5)
M
f<i.ijfi;«-ij in odgovorni urednik: Josip Noili.
Laatuina in tiak .Narodno Tiakarpe-.
54