Izdaja in zalaga

c. hr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani.

-O Cena 10 h. o-

Sestava in setev travnih in deteljnih
zmesi.

i.

Sestava travnih in dateljnih zmesi je zavisna od
časa, kako dolgo naj uspevajo, če naj njiva daje košnjo
eno do kvečjemu tri leta,  naj se seje deteljno-
travna zmes, ki sestoji največ iz detelje, ali vsaj iz dveh
petink detelje. Te zmesi so vedno več vredne kakor
detelja sama zase. Pri teh zmeseh ne odločuje toliko
kakovost zemlje. Domača ali štajerska detelja se lehko
skoraj povsodi seje; kjer pa je ne kaže, kakor na pr.
na težkih vlažnih tleh, naj jo nadomesti švedska detelja.
Za pašo je najvažnejša bela detelja. Med deteljo za
eno- do triletno porabno dobo se navadno
seje laška ljulika, mačji rep, včasih tudi
travulja in pasja trava.  Po težkih zemljah ugaja
zlasti mačji rep, po lažjih pa laška ljulika. Koder mislijo
na pašo, tam bodi priporočena tudi angleška ljulika.
Iz tega je razvidno, da sestava teh zmesi ni težavna.
Ozirati se je treba le na majhno število trav, in sicer
posebno na take, ki se že prvo leto popolnoma razvijejo.
Pri obdelovanju takih njiv je važno:

1. ) da ne hraniš semena in kupiš najboljšega;

2. ) da jeseni presilno ne popaseš, ker je škodljivo,
zlasti za pridelek prihodnjega leta;

3. ) da semensko zmes seješ spomladi pod žito.

2

Priporočene zmesi detelje in trave za eno- do tri¬
letno porabo so:

A. Zmesi iz dvojega semena:

1. ) Za dobro, rahlo zemljo:

domače detelje 20 kg  na hektar,
laške ljulike 25 „ „ „

2. ) za težko, mrzlo zemljo:

domače detelje 20 kg  na hektar,
mačjega repa 14 „ „ „

3. ) za težko, vlažno zemljo:

švedske detelje 12 kg  na hektar,

mačjega repa 10 „ „ „

B. Zmesi iz trojega semena:

1. ) Za srednje težko, dobro zemljo:

domače detelje 18 kg  na hektar,
laške ljulike 15 „ „ „

mačjega repa 6 „ „

2. ) za težko zemljo:

domače detelje 15 kg  na hektar,
švedske detelje 10 „ „ „

angleške ljulike 10 „ ,, ,,

C. Zmesi iz čveterega semena :

1. ) Za rahlo zemljo :

domače detelje 12 kg  na hektar,

švedske detelje 8 „ „ „

laške ljulike 10 „ „ „

mačjega repa 6 „ „

2. ) za težko zemljo:

švedske detelje 10 kg  na hektar,

domače detelje 10 „ „ „

pasje trave 12 „ „ „

mačjega repa 6 „ „ „

— 3 —

II.

Sestava zmesi za menjalne senožeti na
njivah za štiri- do šestletno porabno dobo
je že težavnejša. Tudi je naprava teh senožeti dražja,
ker se morajo sejati travna semena, ki so sedaj še
zelo draga. Če je pa vse prav narejeno, je pa tudi res,
da take njive dajo več krme kakor deteljišča ali na¬
vadne senožeti. Pri sestavi zmesi za senožeti na njivah
za štiri- do šestletno porabno dobo se je treba držati
nastopnih pravil:

1. ) Raznih vrst detelj ne jemlji več kakor tretjino.

2. ) Laške ljulike sme biti v zmesi kvečjemu dvaj¬
setina, ker drugače v prvih dveh letih zaduši druge,
počasneje rastoče trave; kadar sama izgine, je pa njiva
slabo obrastena.

3. ) Iz ravno tega vzroka vzemi tudi angleške
ljulike le deseti del, čeravno dlje drži kakor laška.

4. ) V zmes morajo priti visoke ter srednje trave
in pa nizke, ki zemljo dobi o zaledinijo.

5. ) Vztrajne trave (kakor n. pr. pasja trava, seno-
žetna bilnica, senožetna latovka), morajo biti primerno
primešane.

Kadar seješ deteljne in travne zmesi, sej rajši
pregosto kakor preredko. Da bo setev enakomerna, sej
posebej deteljno seme in posebej travno seme. Če je
njiva velika, je najbolje, če seješ vsako vrsto semena
(deteljnega in travnega) dvakrat, in sicer prvič podolgem,
drugič počez. Kadar je žito že podvlečeno, sej zmes in
potem z lehko brano povleci ali pa samo povaljaj. Va¬
ljanje je sploh boljše. Na zelo težkih zemljah se pa
seme kar pusti, ker ga tako potem dež dovolj pod
zemljo spravi.

— 4 —

Priporočene zmesi detelje in trave za štiri- do
šestletno porabno dobo so:

Naprava trajnih senožeti  je umestna tam,
kjer so pripravna tla, na pr. kjer se lehko namakajo
ali so včasih preplavljena ; nadalje so pripravni sadov¬
njaki, njive, ki so daleč proč od doma itd. Pri sestavi
zmesi za trajne senožeti so detelje in trave s kratko
dobo najmanj važne, z dolgo dobo pa najvažnejše. Ozi¬
rati se je dalje treba na trave, ki dorasejo kmalu spo¬
mladi ter dajo prvo košnjo, in na poznejše trave, ki
dajo drugo košnjo.

Za napravo trajnih senožeti je zlasti važno, da
se skrbno odbero dobra semena, oziroma trajne zmesi.

— 5

Pri tej priliki naj opomnimo, da je seneni drob, ki ga
naši kmetovalci tako radi sejejo, odločno slab za setev.
V senenem drobu je le malo dobrega, kaljivega semena,
in sicer le tistih trav, kterih seme je ravno ob košnji
zorelo. Semena tistih trav, ki so poprej zorele, pač nič
ni, ker se je osulo že prej na njivi, oziroma na senožeti,
Pozneje zoreče seme pa pride med drob nedozorelo,
torej nekaljivo. Najslabejši pa je drob zato, ker je v
njem jako veliko kaljivega plevelnega semena. Tudi po
travnikih rase plevel, in sicer je plevel vse tisto, kar
ni dobro za krmo in kar ovira rast drugih dobrih trav
ter krmskih rastlin. Seneni drob je pravzaprav le ple-
velno seme, ki naj se nikdar ne seje. Naslednja tabela
navaja zmesi travnih semen za trajne senožeti.

Priporočene zmesi za trajne senožeti so:

Navedene množine veljajo za en hektar. Na mernik
posetve se vzame pičlo desetino tn navedenih množin.
— P. n. gg.  družabnike prosimo, naj nas ne mučijo z
naročili natravnasemena,kerjihdružbanima.
Travna semena prodaja v Ljubljani P. Lassnik, a ne
vseh tn navedenih. Vsa ta semena se dobivajo pri P.
Huttign na Dunaju (I. Weihburggasse 17.).

NRROONA IN UNIUERZITETNR

KNJIŽNICA

Ponatis iz „Kmetovalca“. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.