Izdaja in zalaga c. hr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. -O Cena 10 h. o- Sestava in setev travnih in deteljnih zmesi. i. Sestava travnih in dateljnih zmesi je zavisna od časa, kako dolgo naj uspevajo, če naj njiva daje košnjo eno do kvečjemu tri leta, naj se seje deteljno- travna zmes, ki sestoji največ iz detelje, ali vsaj iz dveh petink detelje. Te zmesi so vedno več vredne kakor detelja sama zase. Pri teh zmeseh ne odločuje toliko kakovost zemlje. Domača ali štajerska detelja se lehko skoraj povsodi seje; kjer pa je ne kaže, kakor na pr. na težkih vlažnih tleh, naj jo nadomesti švedska detelja. Za pašo je najvažnejša bela detelja. Med deteljo za eno- do triletno porabno dobo se navadno seje laška ljulika, mačji rep, včasih tudi travulja in pasja trava. Po težkih zemljah ugaja zlasti mačji rep, po lažjih pa laška ljulika. Koder mislijo na pašo, tam bodi priporočena tudi angleška ljulika. Iz tega je razvidno, da sestava teh zmesi ni težavna. Ozirati se je treba le na majhno število trav, in sicer posebno na take, ki se že prvo leto popolnoma razvijejo. Pri obdelovanju takih njiv je važno: 1. ) da ne hraniš semena in kupiš najboljšega; 2. ) da jeseni presilno ne popaseš, ker je škodljivo, zlasti za pridelek prihodnjega leta; 3. ) da semensko zmes seješ spomladi pod žito. 2 Priporočene zmesi detelje in trave za eno- do tri¬ letno porabo so: A. Zmesi iz dvojega semena: 1. ) Za dobro, rahlo zemljo: domače detelje 20 kg na hektar, laške ljulike 25 „ „ „ 2. ) za težko, mrzlo zemljo: domače detelje 20 kg na hektar, mačjega repa 14 „ „ „ 3. ) za težko, vlažno zemljo: švedske detelje 12 kg na hektar, mačjega repa 10 „ „ „ B. Zmesi iz trojega semena: 1. ) Za srednje težko, dobro zemljo: domače detelje 18 kg na hektar, laške ljulike 15 „ „ „ mačjega repa 6 „ „ 2. ) za težko zemljo: domače detelje 15 kg na hektar, švedske detelje 10 „ „ „ angleške ljulike 10 „ ,, ,, C. Zmesi iz čveterega semena : 1. ) Za rahlo zemljo : domače detelje 12 kg na hektar, švedske detelje 8 „ „ „ laške ljulike 10 „ „ „ mačjega repa 6 „ „ 2. ) za težko zemljo: švedske detelje 10 kg na hektar, domače detelje 10 „ „ „ pasje trave 12 „ „ „ mačjega repa 6 „ „ „ — 3 — II. Sestava zmesi za menjalne senožeti na njivah za štiri- do šestletno porabno dobo je že težavnejša. Tudi je naprava teh senožeti dražja, ker se morajo sejati travna semena, ki so sedaj še zelo draga. Če je pa vse prav narejeno, je pa tudi res, da take njive dajo več krme kakor deteljišča ali na¬ vadne senožeti. Pri sestavi zmesi za senožeti na njivah za štiri- do šestletno porabno dobo se je treba držati nastopnih pravil: 1. ) Raznih vrst detelj ne jemlji več kakor tretjino. 2. ) Laške ljulike sme biti v zmesi kvečjemu dvaj¬ setina, ker drugače v prvih dveh letih zaduši druge, počasneje rastoče trave; kadar sama izgine, je pa njiva slabo obrastena. 3. ) Iz ravno tega vzroka vzemi tudi angleške ljulike le deseti del, čeravno dlje drži kakor laška. 4. ) V zmes morajo priti visoke ter srednje trave in pa nizke, ki zemljo dobi o zaledinijo. 5. ) Vztrajne trave (kakor n. pr. pasja trava, seno- žetna bilnica, senožetna latovka), morajo biti primerno primešane. Kadar seješ deteljne in travne zmesi, sej rajši pregosto kakor preredko. Da bo setev enakomerna, sej posebej deteljno seme in posebej travno seme. Če je njiva velika, je najbolje, če seješ vsako vrsto semena (deteljnega in travnega) dvakrat, in sicer prvič podolgem, drugič počez. Kadar je žito že podvlečeno, sej zmes in potem z lehko brano povleci ali pa samo povaljaj. Va¬ ljanje je sploh boljše. Na zelo težkih zemljah se pa seme kar pusti, ker ga tako potem dež dovolj pod zemljo spravi. — 4 — Priporočene zmesi detelje in trave za štiri- do šestletno porabno dobo so: Naprava trajnih senožeti je umestna tam, kjer so pripravna tla, na pr. kjer se lehko namakajo ali so včasih preplavljena ; nadalje so pripravni sadov¬ njaki, njive, ki so daleč proč od doma itd. Pri sestavi zmesi za trajne senožeti so detelje in trave s kratko dobo najmanj važne, z dolgo dobo pa najvažnejše. Ozi¬ rati se je dalje treba na trave, ki dorasejo kmalu spo¬ mladi ter dajo prvo košnjo, in na poznejše trave, ki dajo drugo košnjo. Za napravo trajnih senožeti je zlasti važno, da se skrbno odbero dobra semena, oziroma trajne zmesi. — 5 Pri tej priliki naj opomnimo, da je seneni drob, ki ga naši kmetovalci tako radi sejejo, odločno slab za setev. V senenem drobu je le malo dobrega, kaljivega semena, in sicer le tistih trav, kterih seme je ravno ob košnji zorelo. Semena tistih trav, ki so poprej zorele, pač nič ni, ker se je osulo že prej na njivi, oziroma na senožeti, Pozneje zoreče seme pa pride med drob nedozorelo, torej nekaljivo. Najslabejši pa je drob zato, ker je v njem jako veliko kaljivega plevelnega semena. Tudi po travnikih rase plevel, in sicer je plevel vse tisto, kar ni dobro za krmo in kar ovira rast drugih dobrih trav ter krmskih rastlin. Seneni drob je pravzaprav le ple- velno seme, ki naj se nikdar ne seje. Naslednja tabela navaja zmesi travnih semen za trajne senožeti. Priporočene zmesi za trajne senožeti so: Navedene množine veljajo za en hektar. Na mernik posetve se vzame pičlo desetino tn navedenih množin. — P. n. gg. družabnike prosimo, naj nas ne mučijo z naročili natravnasemena,kerjihdružbanima. Travna semena prodaja v Ljubljani P. Lassnik, a ne vseh tn navedenih. Vsa ta semena se dobivajo pri P. Huttign na Dunaju (I. Weihburggasse 17.). NRROONA IN UNIUERZITETNR KNJIŽNICA Ponatis iz „Kmetovalca“. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.