glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
IZ VSEBINE:
4. Srečanje mladih iz Titovih mest
6.	Vrag ni nikoli tako črn ...
7.	Obiskali galerijo Kolar 12. Vitezi svobode
titovo velenje, 2. februarja 1989 številka 4 (960), cena 1500 dinarjev
Slovenski kulturni praznik
Promenadni koncerti, razstave kulturne dediščine...
V občini Velenje bo osrednja proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika, prihodnji četrtek, 9. febru-
sko delo pri zbiranju Napotniko-vih plastik ter za pedagoško delo na področju umetnostne vzgoje.
Praznično bo v občini Velenje tudi na sam praznični dan, v sredo, 8. februarja. Delavci velenjskega Kulturnega centra bodo uredili priložnostne razstave kulturne dediščine v izložbah Name, Mladinske knjige in Merxa v Šoštanju. Zvrstili se bodo promenadni koncerti, obiskovalci gostinskih lokalov pa bodo prejeli ponatis Prešernove pesmi Strunam.	(mz)
arja ob 18. uri v dvorani Glasbene šotle v Titovem Velenju.
Slavmostni govornik bo predsednik občinske kulturne skupnosti Rado Slane, nastopil pa bo Mladinski pihalni orkestetr Glasbene šole s solisti pocd vodstvom dirigenta Franca Verzelaka. Na tej slovesnost i i bodo podelili priznanja zasslužnim kulturnim delavcem.. Napotnikova priznanja boddo prejeli KAROLINA MAVEiC (za dolgoletno delo na poddiočju plesne dejavnosti), V VINKO MRAZ (za 23-ietncno sodelovanje v pevskih zborih)i) in HERMAN MRAK (za kulilturno udejstvovanje v krajevnni skupnosti Lokovica). Napotnnikovo diplomo bo prejel člaan gledališke skupine Pod kcozolcem iz Šmartnega ob Pakki JOŽE ROBIDA za izjemnee igralske dosežke. Na-potnikoovo plaketo pa bodo podelili MLOJZU ZAVOLOV-ŠKU zsa ustvarjalnost in pedagoško idelo na področju likovne umietnosti. Podelili pa bodo še priznanje občinske kulturne stkupnosti.
Letoššnji dobitnik bo Viktor Kojc, pirejel pa ga bo za pionir-
združenja filmskih delavcev iz Ljubljane.
Kulturno društvo iz Nazarij bo letos pripravilo komedijo »Človek na položaju«, skupina pa bo poleg premiere v domači dvorani, ki bo 18. februarja, v začetku marca gostovala še v Mozirju in v Lučah. Kulturno društvo Nova Štifta bo z zabavno igro »Gugalnik« gostovalo v Solčavi, Lučah in Bočni. Pevski zbori bodo poleg koncertov v domačih krajih pripravili še gostovanja drugod. V kulturno-prosvet-nem društvu Solčava bodo izvedli vsakoletni večer »Vinarska 89«, v društvih Luče, Bočna in Nova Štifta pa pevski zbori sku-
V mesecu kulture se bo po vseh krajih Zgornje Savinjske doline zvrstilo okrog 30 prireditev in sicer od 3. februarja do 5. marca. Slovesna otvoritev s podelitvijo priznanj in plaket kulturne skupnosti in zveza, kulturnih organizacij občine Mozirje najprizadev-nejšim kulturnim delavcem bo letos v prenovljenem prosvetnem domu na Ljubnem ob Savinji. Slovesnost bo II. februarja, kot gostje pa bodo nastopili pevci okteta »Lesna« iz Slovenj gradca.
Kot novost so v program vključili dva novejša slovenska filma — »Hudodelci« in »Odpadnik«, ki jih bodo predvajali v Mozirju, na Ljubnem in v Gornjem gradu. Po ogledu filma »Hudodelci«, 3. februarja v Mozirju, bo na vrsti razgovor s člani
Počitnice so za velenjske šolarje končane. Spet se začenja zares. Štirinajst dni, ko so bili prosti, >svobodni< šole, so preživeli različno. Nekateri tudi tako, kot Marko Praznik, Corazd Dežman, Andrej Aristovnik ali Go-razd Pušnik, da so vsak dan obiskovali modelarski krožek na osnovni šoli Antona Aškerca.
Zmotili smo jih v sredo prejšnji teden, ko so njihovi prsti spretno obikovali makete in ladje. Z njimi je bil mentor Romeo Sabol, ki je povedal, da je krožek tudi med počitnicami dobro obiskan.
(mkp)
Borci Šercerjeve brigade
Borci Šercerjeve brigade občin Velenje in Mozirje so prejšnji teden na ustanovnem zboru ustanovili pododbor svoje brigade za področje obeh občin. Doslej so bili namreč Šercerjevci Šaleške in Zgornje Savinjske doline vključe-
ni v celjski pododbor. Za ustanovitev lastnega pododbora so se odločili iz preprostega razloga, da bodo zagotovili tesnejše medsebojne stike, lažje razreševali probleme in organizirali različne aktivnosti. Na ustanovitev so se
temeljito pripravili, saj so ob ostalih aktivnosti pripravili pred tem še zbore v Mozirju, Šoštanju in Velenju. Po ustanovitvi so izvolili organe pododbora in delovni načrt za letošnje leto.
paj z drugimi pripravljajo kulturne in zabavne večere.
Občinska godba na pihala bo imela svoj koncert v začetku marca na Ljubnem, učenci glasbene šole pa se bodo na koncertu predstavili v Nazarjah.
V zadnjih dneh februarja bo na vrsti »Naša beseda«, tokrat z novo vsebinsko in oblikovno zasnovo. V nazarskem delavskem domu se bodo predstavili mladi kulturniki iz šol, kulturnih društev, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti.
Med ostalimi prireditvami velja posebej omeniti razstavo del Gorana Horvata, ki bo na ogled v Galeriji mozirskega kulturnega doma, v mozirski knjižnici pa pripravljajo še čitalniški večer.
O Termah
še delavski svet
Danes o izločitvi temeljne organizacije Terme Topolši-ca iz delovne organizacije Zdravstvenega centra razpravljajo še delegati delavskega sveta centra.
Delavci Term so.se že konec decembra lani odločili za izključitev iz te delovne organizacije in pridružitev šozdu Gorenje.
Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja
Onesnaženost zraka
Njegtovo veličanstvo Pust Mozirski
Po lanskem štrajku, letos blišč
Čats presneto hitro beži, za nameček pa ga letos pust še prehiteva. Pustni (dnevi so pravzaprav že tu, saj bo konec tega tedna in lep del prihodrnjega znova živahno, burno in razposajeno. Po lanskem »štrajku«, ko)t Pust Mozirski sam priznava, bo letos na vrsti blišč. Tako vsaj kažejo |priprave, ki bodo kratke, a zato učinkovite.
Že: danes, v četrtek, bo znana pustna godba »Boj se ga« pripravila prormenadni koncert na mozirskem trgu, v soboto bo maškarado priprav/il TVD Partizan, v nedeljo se bodo pust in spremljevalci podali po vssej občini, ofirali bodo in tudi tako prebijali lokalne meje, zatem pa bo po kosilu na vrsti še otroška maškaerada v Mozirju, na kateri letcos pričakujejo zares veliko mask. V ponedeljek popoldne in zvečer fbodo pustnjaki s svojo godbo ofirali po Mozirju od hiše do hiše.
Toarek je seveda višek. Po budnici v ranih jutranjih urah bodo poiskali pjusta, ki bo nato na ustreznem mitingu prevzel občinsko oblast in kasnneje napravil red po delovnih organizacijah. O popoldanskem karnevalu ne bi trošili preveč besed, saj bo še posebej oster in smešen, za obojije pa je razlogov dovolj. Na veliki maškaradi z bogatimi nagradami boo pust žalostno preminil, v sredo se boste lahko poslovili od njega nna mozirskem trgu, popoldne ga bodo spremljevalci kremirali in na ssedmini prebrali znamenito oporoko.
j. p.
Vellik pustni miting v Šoštanju
Puustni karneval bodo v Šoštanju pripravili v nedeljo popoldne. Sprevood bo ob 14. uri krenil od gasilskega doma do Trga svobode, kjer bo j na vrsti osrednji pustni miting z vsem kar zraven sodi. Pridite, predvsesem z maskami seveda. Veliko pustno rajanje bodo tokrat pripravili i v Kajuhovem domu, kjer presenečenj ne bo manjkalo, pa zabave z z ansamblom VIS tudi ne. Pustovanje bodo pripravili tudi v Topolšici i in zagotovo še kje drugje.	, ,	,	,
V	dneh od 19. decembra do 16. januarja so na merilni postaji v Zavodnjah povprečne koncentracije žveplovega dioksida nekajkrat presegle dovoljenih 0,30 mg na kubični meter zraka. To je bilo v dneh od 23. decembra do 25. decembra, 28. decembra, od 4. do 7. januarja.
Še posebej velikokrat pa je bila presežena maksimalno dovoljena polurna koncentracija žveplovega dioksida, to je 0,75 mg na kubični meter zraka. To je bilo 23. 12. ob 8.30 (1,35) in ob 9. uri (0,97), naslednji dan so bile presežene polurne koncentracije kar ves dan, gibale pa so se od 0,77 do 1,92 mg žveplovega dioksida. 25. decembra je bila dovoljena koncentracija presežena ob 1.30 (0,79), 28. decembra ob 12.00 (2,20) ob 12.30 (0,97) ob 13.00 (1,21) in ob 14. uri (0,81). 5. januarja so bile dovoljene koncentracije žveplovega dioksida znova prekoračene ves dan, gibale pa so se od 0,9 do 2,13 mg žveplovega dioksida. Močno so bile količine tega škodljivega plina v zraku presežene tudi naslednji dan in sicer ob 1.00 (1,09), ob 2.00 (1,59), ob 2.30 (2,92), ob 3.00 (2,92), ob 3.30 (2,92), ob 4.00 (2,92), ob 4.30 (1,99) in ob 5.00 (1,01). 7. januarja je bila dovoljena količina presežena ob 2.00 (0,76), ob 2.30 (1,80) in ob 3.00 (1,15); 9. januarja ob 0.30 (0,80), in ob 1.00 (1,9); 10. januarja ob 2.00 (0,97) in 13. januarja ob 7.00 (1,23), ob 7.30 (1,49) in ob 8.00 (0,91).
V	decemberskih in januarskih dneh so se pojavljale na območju Zavodenj tako visoke koncen-
MiSLIH. DA lfT°S ZOPET" £Mo PRELOHMO
fUSTOV^UJE, JHfcl\W>'
tracije žveplovega dioksida, ki po odloku o varstvu zraka v občini Velenje, že zahtevajo odredbo o izrednih ukrepih. Vendar pa uradne poti, po kateri bi moralo teči obveščanje o onesnaženosti zraka iz Hidrometeorološkega zavoda v Ljubljani na občinsko skupščino še niso stekle, zato tudi podatki o onesnaženosti v Titovo Velenje niso pravočasno prispeli.
Ker pa je to nedopustno, so se sestali člani komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja 24. januarja na sejo, na kateri so obravnavali operativni načrt izvedbe odloka o varstvu zraka in sprejeli številne obvezujoče sklepe.
Med drugim so naložili službi za varstvo zraka pri Hidrometeorološkem zavodu Slovenije, da posreduje informacije o onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom direktno občini Velenje po obstoječi teleks povezavi. Hkrati mora ta služba posredovati tudi prognozo meteorološkega stanja z napovedjo morebitnih pogojev za nastanek prekomernih koncentracij SO;, s predlogom ukrepanj po občinskem odloku. Svojo službo za varstvo okolja so zadolžili, da skupaj z občinskim štabom CZ ter organi prizadetih krajevnih skupnosti pripravijo postopek za čimprejšnje obveščanje občanov. Prav tako pa je potrebno pripraviti navodilo za ravnanje krajanov na prizadetih območjih v primerih prekomernih emisijskih koncentracij SO;.
Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja bo preko republiškega komiteja preveril razloge za odklanjanje obveščanja preko RCO. Delovni organizaciji TEŠ so predlagali, da v primerih prekomernih imisijskih koncentracij SO; na osnovi dopolnjenega pravilnika o kriterijih za omejevanje obtežb in porabe električne energije v EES Slovenije in ukrepih za njihovo izvajanje, takoj zmanjša proizvodnjo na ustrezni nivo, ki bo izhajal iz hidrometeorološke prognoze Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana. Dalje na 12. strani.
2. stran naš čas
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
2. februarja 1989
Celjsko območje
V Topolšici manj domačih, več tujih gostov
Čeprav bo verjetno tudi za Terme Topolšica veljalo — kot za vsa ostala slovenska naravna zdravilišča — da bodo tudi po natančnejših izračunih lansko leto sklenile brez izgube, to zdravilišče po nečem le izpada v lestvici slovenskih zdravilišč. V njem so namreč lani zabeležili daleč največje znižanje obiska domačih gostov (za 23 odstotkov), tega izpada pa ni krilo niti 30 odstotno zvečanje obiska tujcev. Vseh
gostov je namreč bilo 15 odstotkov manj. Seveda pa pričakujejo vse drugačnejše rezultate ob združitvi v Gorenjevo družino. Ob pomoči močnejše organizacije bodo namreč lahko uresničili zastavljene načrte, ki jih ni malo. Korist pa bodo imele obe strani.
Tudi za ostala slovenska zdravilišča velja, da bodo brez večje podpore od zunaj težko zmogle razne naložbe, ki pa so za popestritev nujno potrebne. Brez tega
bodo namreč težko zadržali vse večji obisk tujcev. Delež gostov iz tujine namreč že vse od leta I980 narašča lani jih je bilo že 33 odstotkov. Pri tem so uspešna tudi naravna zdravilišča na celjskem območju, najbolj seveda v Rogaški Slatini, kjer so ob že tako velikem obisku tujcev njihovo število lani zvečali za 22 odstotkov. Le za odstotek manjše je bilo zvečanje v Atomskih toplicah, na Dobrni pa kar za 51 odstotkov. Močno zvečanje sicer beležijo tudi v Laškem, vendar le ob skromnem absolutnem števi-
Vsa zdravilišča na celjskem območju tudi v prihodnje načrtujejo obisk še večjega števila tujcev, za to pa morajo tudi še kaj postoriti. Načrti Rogaške so znani, saj njihov razvoj zadnja leta nikoli ne zastane. V Atomskih toplicah bodo obnovili hotel in ga
usposobili za resnično B kategorijo, na Dobrni načrtujejo nov vezni del med sedanjim hotelom in Beogradom. Tudi v Laškem želijo urediti nekatere posebnosti, ki naj bi bile zanimive [udi za tujce - med drugim naj bi obnovili kabino Franca Jožefa. V Topolšici pa je seveda največ odvisno od nove poti skupaj z Gorenjem po načrtih pa naj bi z ureditvijo mini golfa, manjšo vlečnico in teniškimi igrišči obogatili zunajpenzionsko ponudbo. obnove je potreben hotel Vesna in tudi depandansa Mladika. Združitev z Gorenjem pa naj bi seveda prinesla (udi ureditev izobraževalnega centra in še mnogo drugega.
Med petnajstimi člani skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč jih je kar pet s celjskega območja. Vse pa kaže. da jih bo kmalu še več. Pri republiškem komiteju za zdravstvo namreč teče še postopek za registracijo Zreč kot naravnega zdravilišča.
l-lkl
Odločitve o »celjskem« VEKŠ-u še ni
Če bi oddelek ukinili, bi bila škoda za celjsko območje velika — so menili na seji sveta občin celjskega območja.
Tudi po tem. ko so problematiko ukinitve rednega oddelka mariborskega Vekša v Celju obravnavali na seji sveta občin celjskega območja, ko so ohranitev tega oddelka podprli na seji predsedstva
mariborskih študentov in ko so posebno protestno pismo napisali tudi celjski mladinci, ni še nič kaj bolj jasnega, kakšna bo usoda tega oddelka. Vse. kar ostaja, je. da bodo o tem še premislili.
Na seji sveta celjskih občin so seveda ponovni) razgrnili vse težave, med katerimi denarne niso najmanjše. Kol kaže namreč redna pokriva stroške le celjska
občina, nekatere ostale pa ludi njej ne vračajo deleža, ki bi ji ga na osnovi sporazuma Ida zanje poravna delež) morale. Veki pa seveda denar terja in to z obrestmi vred. V pomanjkanju denarja se izgubijo tudi vse razprave o tem. da lak oddelek na Celjskem potrebujejo in da seveda ne hi bilo prav. da bi ludi lega doletela enaka usoda, kol je oddelek pedagoške akademije.
Pri Vekšu pa ne opozarjajo le na lo. da občine celjskega območja neredno
poravnavajo stroške, ampak ludi na lo. da pomeni tak oddelek veliko breme za, učitelje Visoke ekonomsko-komercialne šole r Mariboru. Posebno še. ker načrtujejo sodobnejši način študija.
Ob vseh teh razpravah sicer »Mariborčani« pravijo, naj hi šlo za dvoletno uki ni lev oddelka na Celjskem območju pa se bojijo, kaj to pomeni. Začasnost se namreč preraila spremeni v stalnost. Zalo so ludi na seji sveta sklenili. da so proti ukinitvi, vsa zbrana stališča in utemeljitve pa bodo ludi pisno poslali vodstvu šole.
l-lkl
Savinjsko— šaleška naveza
Da ne bo preveč odpisov
Pravijo, da smo presekali staro miselnost, ko je vsakdo delal po svoje, ne da bi se oziral na to, kaj načrtuje ali dela drugi. V najbolj banalnem smislu se je to kazalo tako, da so cesto danes kopali vo-dovodarji. jutri na istem mestu pe-tetejevci, tretji dan pa so se lam dela lotili elektrikarji. plinarji ali kdo drug. Če smo res stopili na novo pot naj bi zdaj lepo pokazala tudi uspešnost nove publikacije slovenskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ta je namreč pred kratkim izdal Inventar take dediščine. Vanj so vključili vse znamenitosti; zato seveda, da bi jih očuvali.
To pa seveda pomeni, da bi jih morali spoštovali vsi drugi, ki s svojimi posegi krojijo naravno okolje. In ker je med »inventarjem« ludi nekaj krajev, ki so bili pred kratkim omenjeni že v nekem drugem pomembnem materialu, bo zanimivo videti, kdo ho zmagal. Mislimo na material o možnih lokacijah za odlagališče jedrskih odpadkov. V velenjski občini je na primer v »inventarju« tudi Velunska peč, vsi pa dobro vemo, kakšne apetite imajo nekateri do velunskega območja. V mozirskije zabeležen ludi Smrekovec, v celjski tudi območje Dobrne . . . Seveda bo kdo zdaj zanosno rekel:
aha. vi ki želite uničiti naravo, po-
flejte ta inventar in se zamislite, eveda pa lahko kdo. ki ima kratek spomin in je pozabil, da je tak inventar že izšel ludi pred dvanajstimi leti (malo revnejši) poreče, da je treba upoštevati mnenje onesnaževalcev, ker so se oni načrtov domislili prvi.
No, če že ne bomo dosegli, da bi razni mrhovinarji popolnoma spoštovali besede tega inventarja, se lahko tolažimo vsaj s tem. da je na našem območju veliko tega, kar je vredno ogleda, občudovanja in ohranjanja. Prav bi seveda bilo. da bi ta publikacija zašla tudi v
roke občinskih planerjev in inšpektorjev. če pa bi jo prelistali še tisti, ki skrbijo za bogatejšo turistično ponudbo, verjetno ludi ne bi bilo veliko škode. Marsikje namreč niti sami ne vedo. kaj vse imajo, kaj šele, da hi to pokazali drugim.
Le na nekaj sem ob tem naslovu Inventar naravne dediščine pomislil; spomnil sem .se naših inventur. ko vsako leto pregledujemo, kaj vse še imamo. Pri tem se namreč mnogokrat enostavno odločamo, da posamezno stvar, posamezen inventar enostavno odpišemo. Bojim se. da lakih inventurnih odpisov ne bi bilo zaradi različnih vzrokov preveč ludi med inventarjem naravne dediščine.
(frk)
Vlak bratstva in enotnosti 1989
Poziv medvojnim izgnancem v SR Srbijo
Manifestacija VLAK »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« je tradicionalna že od leta 1961 in je odraz stalnih prijateljskih vezi med bivšimi izgnanci iz SR Slovenije, ki jih je okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov in njihovimi gostitelji v SR Srbiji, kjer so izgnanci našli svoj drugi dom. Velika večina je dobila toplo in prijateljsko zatočišče pri srbskih bratih in sestrah, ki so skupaj z njimi preživljali težave vojne vihre ter prenašali nadčlo-
veške napore in trpljenje.
Značilno za manifestacijo je, da je Vlak tradicionalni simbol ohranjanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vlak je postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci in njihovimi gostitelji, postal je porok, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli za-
mrle. S to manifestacijo se revolucionarna izročila NOB prenašajo tudi na mlajše rodove.
Medobčinska koordinacijska odbora VLAKA »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« v SR Srbiji in SR Sloveniji sta v soglasju z vsemi sodelujočimi občinami sklenila, da letos organiziramo VLAK »BRATSTVA IN ENOTNOSTI«, ki bo iz SR Slovenije popeljal medvojne izgnance in njihove najožje družinske člane k gostiteljem v SR Srbijo. Vlak bo
odpeljal iz Maribora oziroma Jesenic II. oktobra 1989 zvečer, prispel v Kraljevo oziroma Titovo Užice 12. oktobra, vračal pa se bo IS. oktobra 1989. Občinske konference SZDL vseh sodelujočih občin v SR Sloveniji pozivajo slovenske medvojne izgnance in njihove družinske člane, da se povežejo s svojimi medvojnimi gostitelji v SR Srbiji, in da se takoj po prejemu njihovega vabila zglasijo na sedežu svoje občinske konference SZDL, kjer bodo dobili še druga morebitna dodatna navodila.	MEDOBČINSKI KO VLAKA »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« SLOVENIJE
Program višanja cen komunalnih dobrin in stanarin
Postopoma, vsake tri mesece, višje cene?
Po programu postopne uveljavitve ekonomskih cen stanarin in osnovnih komunalnih storitev, ki ga je obravnaval tudi velenjski izvršni svet, bi naj letos cene na tem področju spreminjali vsake tri mesece. Tako bi vsaj malo omilili skokovito poseganje rasti cen v družinske prihodke in bi enak učinek dosegli z večkratnim medletnim povečevanjem v manjših korakih.
Cene osnovnih komunalnih storitev naj bi tako prvič podra-
žili s I. februarjem, po narejenih izračunih pa bi bilo potrebno vo-doskrbo povišati za 53 odstotkov, odvoz odpadkov vsaj za 57 odstotkov, odvajanje odplak za približno 88 odstotkov, ogrevanje pa za najmanj 43 odstotkov in stanarine za okoli 66 odstotkov, če bomo sledili oziroma uveljavljali ekonomske stanarine.
Izvršni svet je predlagal, da bi to rast cen opravili v dveh korakih — s I. februarjem bi najprej
»NAS ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in za--ložništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovijen I. maja 1965; od (.januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«,' kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 1.500 dinarjev. Mesečna naročnina 5.340 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 32.000 dinatjev, za tujino 54.400 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800,603-38482.
Grafična .priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od'prometa proizvodov. • • • ■ .	•
podražili osnovne komunalne storitve, s 1. marcem pa še stanarine. Kakšne bodo predlagane višine teh podražitev, ki jih bodo sprejemali in o njih odločali delegati skupščin SIS, ki bodo predvidoma sredi februarja, nam v petek še ni uspelo zvedeti, predlog pa bo, oziroma je že znan ta teden.
Kot že rečeno, izvršni svet predlaga porazdelitev cen med letom večkrat. Tako bi drugo podražitev komunalnih storitev izvedli 1. junija, starin 1. julija, tretjo podražitev komunalnih dobrin I. septembra in stanarin mesec kasneje ter še zadnjo podražitev v letošnjem letu 1. decembra oziroma I. januarja prihodnjega leta.
(mkp)
Sindikat
Cene — tako kot
osebni dohodki
Velenjski sindikati še vedno vztrajajo na zahtevi, da komunalnih storitev in stanarin ne bi smeli povečevati preko ugotovljene rasti osebnih dohodkov za enako obdobje.
To so ponovno poudarili na seji predsedstva Občinskega sindikalnega sveta, kjer so se opredelili tudi do kandidatov za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Prednost dajejo Bulcu in Si-nigoju.
(mkp)
Zavodnje
Emona expres-
Piše:
VINKO VASLE
Ze
videno
Ne razumem slovenskega predsedstva, še manj očeta naroda Stanovnika! Samo v skopem tednu dni je naša kolektivna slovenska oblast kar dvakrat naredila ogromno reklamo za tednik Mladina! Prvič, ko se je ostro ogradila od nekega Mladininega članka (o predsedstvu SFRJ) in drugič, ko je sam Stanovnik napadel Mladi-nino pisanje, uperjeno zoper slovenskega notranjega ministra Ertla (za katerega pravi, da bi dal svojo desno roko in upajmo, da se mu ni zaletelo!). In posledice? Drastične: že dva tedna se moramo Ljubljančani dobesedno pretepati pred kol-porterji, če si hočemo priboriti pripadajoči izvod tega tednika. Slišal sem, da nekateri uredniki drugih slovenskih tednikov razmišljajo, ali ne bi veljalo Stanovnika tožiti zaradi nelojalne konkurence, ko se ve, da mož na tako uglednem položaju ne sme ničesar reklamirati. No, skoraj ničesar — socializma mu ni prepovedano reklamirati, če si to upa počenjati glede na znane razvaline, ki smo jim priča v teh časih.
Človek in biznismen, zlasti pa glavni urednik Mladine Robert Botteri, ki je zaradi afere z znanim delavcem državne varnosti Frumnom skorajda odstopil, mi je zaupal, da je zaradi tega posega slovenskega predsedstva Mladinina naklada narasla za skoraj 30 odstotkov. Zdaj upravičeno pričakujem, da bo kdo iz slovenskega državnega ali političnega vodstva javno napadel — če ne celo zaplenil — še kakšen slovenski tednik, ki je prav tako dober, če ne še boljši kot Mladina. V mislih imam seveda tistega, s katerim sam že dolgo sodelujem, pa njegovega imena ne morem zapisati, — gre pa za Telex — ker novinarji tudi ne smemo delati reklame. Razen za nekatere stvari, ki jih lahko najdete v dnevnih časopisih in ki jih čutite v kuvertah ob plačah, v trgovinah ob pogledih na cene, ali pa če se sprehodite malo dlje do Srbije in Črne gore. Ampak, tudi to smo nekoč že videli!
Prav posebno zabavno je bilo te dni v Ljubljani! Bavčarjev odbor je na primer ugotovil, da je državna varnost še pred uradno preiskavo prostorov Mikroade . videla skrivnostni vojaški dokument, ko je tajno preiskala delovno mizo Janeza Janša. To je bilo nujno, saj drugače tovariši, ki skrbijo, da nam sistem ne bi propadel, dokumenta ob uradni preiskavi res ne bi mogli najti v štirih minutah. Že omenjeni Botteri trdi (nekateri slovenski uredniki pa to tudi dobro vedo), da njihove tekste organi varnosti vidijo že veliko preje, preden so objavljeni v časopisu. Če tega ne bi slišal na lastna ušesa, potem bi še naprej vztrajal v prepričanju, da časopise urejajo novinarji, uredniki, lektorji in korektorji. Kar naj bi bilo nekam normalno v normalni državi. Če pa država ni povsem takšna, potem časopise poleg politikov ureja še državna varnost.
Dobro bi bilo, če bi to upoštevali pri spremembah republiškega zakona o javnem obveščanju, ki se nam obetajo, da ne bodo policaji ilegalno opravljali svojih novinarskih nalog.
Psihološki fenomen »že videno« (ali po tuje »deja vu) se je prejšnji teden zgodil tudi na predsedstvu RK ZSMS, ki je razpravljalo o najnovejšem dokumentu naše mladinske organizacije, ki nosi naslov »ZA DEMOKRACIJO«, njegovo geslo pa je »Partija obrača, ZSMS obrne!«. Še preden je mladinska republiška konferenca ta dokument sploh razposlala svojim območnim organizacijam, sta ga namreč napadla marksistični center ljubljanske mladinske organizacije in predsedstvo mestne ZSMS in ga prav po volčje raztrgala. To še ne bi bilo nič tragičnega, če ne bi vodstvo slovenske mladinske organizacije na seji svojega predsedstva ugotovilo, da kritiki te mladinske vizije naše prihodnosti le-te niso kritizirali sami. Še natančneje: njihova kritika je od besede do besede enaka nekemu strogo tajnemu dokumentu, ki je nastal na centralnem komiteju slovenske partije in ki nosi zgovoren naslov »Kratka analiza programskega teksta ZSMS — Za demokracijo«. Jože Školč, mladinski predsednik, trdi, da skritiziranega dokumenta ni poslal v presojo slovenski partiji, ker da so časi, ko so mladincem tekste sestavljali na občinskih in republiškem partijskem komiteju, nekako minili. Kako so torej na slovenskem cekaju prišli do tistih papirjev nihče ne ve, jih je pa moral — seveda — nekdo odnesti iz četrtega nadstropja slovenske sindikalne hiše, kjer ima prostore tudi republiška mla-dinska konferenca.
Mladinci pa seveda niso naivni in so vso stvar razkrinkali tako, da so po tajnih kanalih dobili CK-jevsko analizo svojega programskega teksta. Nihče od prisotnih vodstvenih mladincev mesta Ljubljane ob tem ni niti zardel. Kaj hočemo, boj za oblast je pač brezkompromisna zadeva in javna tajna je, da ljubljansko mladinsko predsedstvo sestavljajo znameniti fantje, ki so doslej na vseh ravneh slovenske mladinske organizacije ob volitvah za najvišje mladinske funkcije že nekajkrat pogoreli. In tudi zdaj, ko so bili že povsem prepričani, da jim bo kontra akcija uspela, so padli v nastavljeno past. Na oblast bodo torej morali še malo počakati in če bo tudi pri nas šlo tako dalje, kot ne gre, ni vrag da jim ne bi uspelo zmi-nirati Školča in njegovih somišljenikov. Kar mene zadeva, globoko upam, da takšni mladinci nikdar ne bodo na oblasti, če pa jim uspe, bom zagotovo emigriral ... Školčeva ekipa mi je zaradi prepotrebnega ra-dikalizma prenove družbe in političnega sistema namreč posebej simpatična. »Mi nimamo časa«, pravijo na Radiu Študent, »zato poslušamo hitro glasbo«. Res je, nimamo veliko časa.
Dogovor o začasnih ukrepih
V torek, 24. januarja, je bil v Zavodnjah sestanek, na katerem so se predstavniki krajanov pogovarjali s predstavniki TEŠ-a, Hi-drometereološkega zavoda Slovenije in komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja. Na sestanek so povabili še predstavnike šaleškega ekološkega društva, raziskovalne skupine REK-a in Gozdnega gospodarstva Jelka Šoštanj.
Krajani so ponovno zahtevali izgradnjo alarmne naprave, ki bo alarmirala prebivalce ob prekoračitvi kritičhe meje koncentracije SOi. Ta naprava naj bi bila avtomatična in bi se samodejno
vklapljala ob prekoračitvah. Nalogo je prevzel SLO, njegovi strokovnjaki bodo montirali alarmno napravo v središču Zavodenj. Zaenkrat naprava še ne bo avtomatična, vklapljal jo bo krajan na predlog odgovorne osebe za alarmiranje, ki pa na občinski ravni še ni določena. Podatke o prekoračitvah bo dobivala od hidrometereološkcga zavoda. Tako se bodo vsaj občutljivejši krajani — otroci, bolniki in starejši — obvarovali neposrednega vpliva SO;, svoje delo na prostem pa bodo ob kritičnih koncentracijah lahko prilagodili tudi ostali.
Vsi se zavedajo^ da jf ta ukrep samo začasen iq naj, bj vsaj malo omilil škodljive vplive na zdravje ljudi do izgradnje in delovanja čistilnih naprav
za popolno odžveplovanje do leta 1993. Zavodenjčani so se s predstavniki hidrometereološkcga zavoda tudi dogovorili, da bodo prejemali dnevna poročila polurnih in povprečnih dnevnih koncentracij SOi in ostalih meritev, ki jih zavod že pošilja elektrarni in komiteju.
Pogovarjali so se tudi o potrebnih meritvah koncentracij na različnih krajih krajevne skupnosti s premično oziroma mobilno merilno postajo, ki jo ima TEŠ, saj krajani po različno močnih poškodbah gozdov sklepajo, da so koncentracije ponekod še višje, kot pri stalni merilni napravi v Zavodnjah. Krajani so tudi zahtevali, da se namesto sedanjih obvestil po radiu o jutranjih koncentracijah iz, Zavodenj obveš-
ča o najvišji polurni in povprečni dnevni koncentraciji prejšnjega dne. Sedanje obveščanje ne prikazuje pravega stanja emisij, ker so jutranje koncentracije najnižje, najvišje pa so okrog polnoči in poldneva.
Udeleženci so si ogledali še merilno postajo ter poškodovanost gozdov po zadnjem ožigu ob januarskih prekoračitvah koncentracij, na katere je opozorilo' že šaleško ekološko društvo. Zahtevani ukrepi že krepko zamujajo dogovorjene roke, saj so bili obljubljeni že v letu 1987. To sta šele dve uresničeni zahtevi krajanov. Neizpolnjeni sta še raziskavi zdravstvene prizadetosti krajanov in pitne vode. Krajani še vedno čakajo, da jim Zdravstveni center izda navodila o zaščiti ljudi ob kritičnih prekoračitvah emisij, predvsem SO..
..,,., Tone Potočnik
2. februarja 1989
IZ DELOVNIH OKOLIJ
naš čas Stran 3
Gorenje
Ob že uveljavljenih tudi nove oblike
Gorenje Glin, Lesna industrija Nazarje
Vse novosti tudi za tuje trge
Kulturno življenje zaposlenih v Gorenjevih delovnih organizacijah in skupnostih v Titovem Velenju je bilo v lanskem letu dokaj razgibano in raznoliko. Pomembno je, da so bili vzpostavljeni stiki z več delovnimi organizacijami, s katerimi so si organizatorji kulturnega življenja izmenjali izkušnje, okrepljene pa so bile tudi vezi s kulturnimi institucijami. Zraven že uveljavljenih oblik so se odločili tudi za več novosti, med katerimi kaže še posebej opozoriti na ustanovitev tako imenovane vzajemne leposlovne knjižnice, ki so jo organizirali s sodelovanjem s Kulturnim centrom Ivan Napo-tnik.
S priložnostnimi slovesnostmi so v Gorenju v Titovem Velenju obeležili slovenski kulturni praznik — 8. februar in druge praznike in jubileje, tudi Gorenjeve. Na razgovor v Gorenje so povabili dr. Antona Trstenjaka, več prireditev pa se je zvrstilo tudi med že tradicionalno gorenjevo razstavo dosežkov in razvojnih hotenj. Gorenje je bilo tudi lani glavni pokrovitelj Tedna domačega filma v Celju. Organizatorji kulturne dejavnosti in likovni ustvarjalci iz Gorenja pa so se podrobneje seznanili s kulturnim utripom delavcev Podravke iz Koprivnice, ogledali pa so si še galerijo Ivana Generaliča.
Nove razsežnosti so dobila prizadevanja za nadaljnje širjenje bralne kulture med delavci Gorenja v Titovem Velenju. Pripravili 'so razstavo »Moja najljubša knjiga«, organizirali prodajne raizstave izdaj več slovenskih zalcožb v tovarniških prostorih, z deilom pa je začela kot smo uvodomia že omenili, tako imenovana vzajemna leposlovna knjižnična; pri njenem nastajanju in delu so bili deležni pomoči Kulturntega centra Ivan Napo-tnik. Z' vzajemno leposlovno knjižnicco želijo ob že tradicionalni in i tudi v širši javnosti odmevni boralni akciji literarne stvaritve še ; bolj približati delavcem Gorenjaja. Sicer pa je v Gorenjevih delelovnih organizacijah in skupnosist/h v Titovem Velenju potekalda lani 9. bralna akcija, med katitero je 109 delavcev prebralo skkupaj 478 leposlovnih del
iz izbora 10 knjig, ki ga je pripravilo Društvo slovenskih pisateljev. Poudariti kaže, da so med udeleženci bralne akcije številni delavci Gorenja, ki organizirano prebirajo leposlovna dela že vseh devet let. Ob zaključku lanskoletne, 9. bralne akcije, so prišli med delavce Gorenja Rudi Šeligo, Branko Hofman in Vladimir Gajšek.
V	Gorenju so se v zadnjem letu dni zvrstile številne razstave del likovnih ustvarjalcev. Slikar-ji-amaterji iz Gorenja pa so se prav tako predstavili na več samostojnih in skupinskih razstavah. Štirikrat je prišlo do vzajemne izmenjave razstav likovnih del (Litostroj in Lek iz Ljubljane ter Elektrokovina in TAM iz Maribora). Gorenjevi likovniki so nadalje razstavljali v velenjskem GIP Vegrad itd. V Titovem Velenju je bila tudi skupinska razstava del likovnih ustvarjalcev Gorenja; to razstavo so prenesli v Gorenjevo tovarno hiadilno-za-mrzovalne tehnike v Bihaču in malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah.
V	Titovem Velenju pa so razstavljali likovna dela učenci osnovne šole iz Bistrice ob Sotli, kjer ima delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati svoj obrat za proizvodnjo termostatov in priključnic za kompresorje.
Delavci Gorenja iz Titovega Velenja so se udeležili tudi številnih kulturnih manifestacij, tako v Titovem Velenju kot v drugih mestih, zlasti še v Ljubljani. V Cankarjevem domu in Operi v Ljubljani, na primer, si je ogledalo prireditve okrog 2.000 delavcev Gorenja. Med obiskovalci abonmajskih prireditev v Kulturnem centru Ivan Napotnik so prav tako številni delavci Gorenja, ki so si ogledali še druge manifestacije.
Tudi letos se bodo zvrstile v Gorenjevih delovnih organizacijah v Titovem Velenju številne kulturne akcije in manifestacije. Med najpomembnejše gre vsekakor uvrstiti jubilejno, 10. bralno akcijo delavcev Gorenja, ki jo bodo sklenili maj^ Med 16 knjigami si delavci Gorenja izbirajo
vsaj 10 del, da bi se z njimi po-bliže seznanili. Začetek jubilejne, 10. bralne akcije, so pospremili z ustanovitvijo vzajemne leposlovne knjižnice, po Sloveniji že uveljavljene oblike, v kateri si delavci Gorenja lahko izposojajo najbolj brana dela zadnjega obdobja, seveda pa tudi uspešnice slovenskih, jugoslovanskih in svetovnih klasikov. Ob zaključku 10. bralne akcije delavcev Gorenja naj bi izšla, kot načrtujejo, knjižica z literarnimi stvaritvami delavcev Gorenja. Pripravili pa bodo tudi več prodajnih razstav izdaj slovenskih založb.
Med novostmi kulturnega življenja in ustvarjanja delavcev Gorenja v Titovem Velenju v letu 1989 velja omeniti tudi organizacijo okroglih miz, na katere bodo vabili tako znane Slovence kot znane osebnosti iz drugih jugoslovanskih okolij. Preučujejo pa tudi možnost, da bi s sodelovanjem s Kulturnim centrom Ivan Napotnik pripravljali večere s pogovori o aktualnih vprašanjih sedanjega trenutka.
Razgibano bo nadalje likovno življenje. Delavci Gorenja se bodo predstavili na več razstavah po Sloveniji in Jugoslaviji. V Titovem Velenju pa bodo pripravili več razstav likovnih del delavcev iz drugih delovnih organizacij. Zvrstilo pa se bo tudi več izmenjevalnih razstav. Prvo letošnjo razstavo likovnih del so pripravili delavci mariborskega Tarna. Februarja bo v Gorenju v Titovem Velenju pregledna raz-zastava del Iveta Subica, sledile pa bodo razstave del Božidarja Jakca, Garijela Stupice in Janeza Bernika.
Načrtujejo še organizacijo več drugih kulturnih manifestacij v Gorenju, podobno kot že prejšnje leto pa bodo pripravili organizirane oglede kulturnih prireditev v Titovem Velenju in drugod po Sloveniji, posebej v Ljubljani.
Prizadevali pa si bodo tudi, da bi kaj najbolj razširili krog spodbujevalcev kulturnega življenja v posameznih delovnih okoljih, da bi tako kulturo približali še večjemu številu delavcev.
A. N.
Izvedlbeni načrt odloka že oblikovan
Varovanje zraka nič več samo na papirju
• •
Na Komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja so prejjšnji teden izoblikovali operativni načrt izvajanja odloka o varstvu zraka, ki so ga zbotri velenjske skupščine sprejelii konec lanskega leta in v katetrom so predvideli tudi trimesečni rok, po katerem ukrepe začnemo tudi praktično izviajati.
V	op>erativnem načrtu izvajanja odUoka so zajeti vsi ukrepi — od merjjenj imisij, seznanjanja re-publiškiega štaba za javljanje in obveščaanje — preko njega pa tudi ustrteznega občinskega štaba in občimskega vodstva, sanitarnega inšpiektorja, predvidena je izdaja odlločbe o zmanjšanju proizvodnje v Termoelektrarni, če bo to potnebno, kot tudi umik takšne odliočbe, kadar prenehajo razlogi zai to.
Osnova so meritve onesnaženosti, kci jih že izvajajo na avtomatskih! merilnih postajah. Merilna pcostaja je povezana s službo za v.arstvo zraka pri Hidrome-tereološškem zavodu Slovenije, in ko bodlo ugotovljene povečane imisije,, potem bodo sledili ukre-pi!
V	odlloku je predvidenih več ukrepovv, med drugim tudi zmanjšsanje proizvodnje v šo-štanjskiih Termoelektrarnah — za 20, . 30 ali celo 50 odstotkov odvisnoo od potrebnega zmanjšanja emiiisij. Odločbo o potrebnosti zmannjšanja proizvodnje naj bi izdal obbčinski sanitarni inšpektor. Keer pa to ne more biti izvedeno naa silo, v naglici ali na pamet, spbloh pa ne čez noč, je Termoelektrarna Šoštanj že lani skupaj s FHidrometereološkim zavodom izcdelala >prognozo<, po ka-
teri bo mogoče v odvisnosti od vremenske situacije napovedati, ali se bodo ustvarjali pogoji za takšne emisije ali ne. Kadar bi se povečane koncentracije pojavile in bi jih na osnovi prognoze pričakovali tudi še naprej, potem bomo ukrepali. »Reakcijski čas od trenutka zaznave prekomerne emisije in do morebitnega zmanjšanja proizvodnje pa ne more biti nekaj ur, ampak je to lahko cel dan. V tem času pa emisijske koncentracije, ki so že ugotovljene, pripotujejo na ogroženo območje in svoje opravijo. To pomeni, da jih je mogoče preprečiti samo v daljšem časovnem razmaku,« razlaga pomen pro-gnoziranja vremena Jože Mraz, predsednik Komiteja.
Na Komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja so ob izdelavi izvedbenega načrta odloka tudi ugotavljali, da bo večino ukrepov zajetih v odloku možno speljati, zatika pa se zaenkrat še pri vprašanju informiranja. Kar pa je prehodna težava, ki bo odstranjena, ko bo ekološki informacijski sistem v celoti dograjen. Do takrat pa so se dogovorili, da bo republiška služba za varstvo zraka vsak dan, najkasneje pa do 9. ure dopoldne, s teleksom podatke neposredno sporočala na občino. Tako ni več ovir, da odloka v predpisanem roku ne bi mogli začeti izvajati.
M. Krstič-Planinc
Po Zgornji Savinjski dolini
Čistilna naprava še letos
V Mozirju so končno pričeli graditi čistilno napravo, na katero se bosta najprej priključila Mozirje in Nazarje ter seveda industrija s tega področja, kasneje pa še področji Rečice in Varpo-lij. Potrebnih 1,2 milijarde dinarjev je pretežno zagotovila območna vodna skupnost Celje, manjše deleže pa predstavljajo sredstva 3. samoprispevka in krajevnih skupnosti Mozirje in Nazarje.
Centrala za nekaj desetletij
Ob koncu lanskega leta so predstavniki Podjetja za PTT promet Celje in Iskre Kiberneti-ke iz Kranja.podpisali pogodbo o nakupu" avtdtpatške telefohske centrale za" krajevni skupnosti
Prizadevanja, da bi nazarsko Gorenje Glin zapustilo kar največ izdelkov višje stopnje predelave, so zadnja leta dokaj uspešna. Večja finalizacija žaganega lesa iglavcev in ivernih plošč, zadnje leto so začeli izdelovati iverne plošče 1. kvalitetnega razreda.pa omogoča tudi širitev proizvodnega programa.
Tako se je v zadnjem času znatno povečala proizvodnja novih izdelkov te Gorenjeve delovne organizacije, posebej še novih strešnih oken in pohištvenih regalov, prav tako pa tudi proizvodnja izdelkov za potrebe inženiringa, ki se vse bolj uveljavlja s ponudbo notranje opreme in opreme za lokale. Zmanjšali pa so zato, razumljivo, proizvodnjo enostavnejših elementov in polizdelkov, pa tudi predalov.
V Gorenju Glin. Lesni industriji Nazarje, so že lani predstavili na številnih sejmih in razstavah več novosti. ki jih bodo poslali na trg v letošnjem letu. Ppri tem velj apoudariti. da so, podobno kot vse druge novosti. ki prihajajo zadnja leta iz te delovne organizacije, izvozno naravnane. Se pravi, da po lastnostih, to je'po namembnosti, izgledu in kakovosti, zadovoljujejo potrebe najzahtevnejših tujih trgov. Le na ta način bo namreč mogoče uresničiti zahtevni izvozni cilj leta 1989 — prodati na tuje za okrog 19,000.000 dolarjev izdelkov. Ob tem kaže omeniti, da je Gorenje Glin prodalo lani prvič izdelke tudi v Združene države Amerike. Francijo in na Bližnji vzhod, letos pa računajo na osvojitev še kakega novega tujega trga.
Med letošnjimi novostmi velja omeniti zlasti še pohištvo in izdelke iz masivnega lesa. Gorenje Glin pošilja na trg nov program pohištva za mlade, enostaven in praktičen. Novo pohištvo za mlade, enostavno in praktično, sestavlja 12 elementov, ki jih bodo izdelovali v beli, črni in belo-črni barvi, elemente pa bo mogoče uporabljati za sedeanje, pisanje, ležanje ter hrambo knjig in obleke. Novost v skupini kosovnega pohištva je sestavljivo pohištvo SAT; nastalo je po vzorcu satovnice. Osnovni element, satovnico, je mogoče sestavljati v nize različnih višin in širin, obesiti ga je mogoče na strop, znjim pa je mogoče sestaviti različne odlagalnice in dekorativne sklope.
Novosti iz Gorenja Glin se bodo razveselili tudi lastniki izdelkov video in zabavne elektronike, saj bodo začeli proizvajati posebej oblikovane pohištvene elemente za hrambo in funkcionalno uporabo teh izdelkov.
V tem letu bo mogoče kupiti tudi novo okno s termoizolacijsko zasteklitvijo in novim okovjem; leseni deli tega novega okna bodo lamelizirani iz treh plasti. Ta nova okna bodo izdelovali po meri, nova tehnološka oporema pa bo zagotaljala visoko kakovost obdelanih površin z lazurnimi in drugimi laki. Kot dekorativni element bodo dodani novim oknom leseni rastri, ki dajejo videz sicer klasičnih oken. bodo pa okna. kar zadeva funkcionalnost, najsodobnejša.
Novosti napovedujejo še pri nadvse iskanem »hobby programu«. Re-galom. namenjenim za raznovrstno
uporabo, so dodali vrata in predale. Tako so polepšali izgled regalov in razširili njihovo uporabnost.
Kar zadeva predelavo masivnega lesa velja omeniti med novostmi lepljene plošče. Najprej bodo iz teh lepljenih plošč izdelovali mizne in druge plošče.
Obogatili pa bodo še ponudbo izdelkov, namenjenih vrtičkarjem. Na voljo bodo, mimo drugega. 4 nove vrtne hišice, pri čemer bo ena namenjena tudi najmlajšim.
(ek).
aH
Gorenje Procesna oprema
Vse tesnejše vezi s štipendisti
Ljubno in Luče. S to najsodobnejšo centralo sta si obe krajevni skupnosti zagotovili razvoj telefonskega omrežja za naslednjih nekaj desetletij. Vredna je 7.10 milijonov dinarjev, dobili pa jo bodo najkasneje v 12 mesecih.
Končno tudi Ljubno— Luče
Da je stanje prometne (ne)var-nosti na cesti med Ljubnim in Lučami več kot kritično vedo vsi, ki so se vsaj enkrat peljali po tem 12-kilometrskem odseku. Na vso srečo smo vendarle priča lepim obetom. Sredstva za izdelavo idejnih projektov za obnovo so
zagotovljena, sklenjene so po-gao8dbe in načrti naj bi b,h pripravljeni do letošnjega jumja. Takoj zatem bo na vrst. projektiranje prvega odseka v dolztnt od 2-3
S pogostejšimi načrtnejšimi stiki želijo v Gorenju Procesna oprema okrepiti vezi s štipendisti, zlasti pa jih še tesneje navezati na delovno organizacijo. Lani, na primer, so začeli s ciklusom predavanj za štipendiste, na katere vabijo tudi zaposlene iz Gorenja Procesna oprema, štipendistom so začeli omogočati usposabljanje za delo z računalniki, povabili pa so jih tudi k sodelovanju v projektih, ki bi jih radi v delovni organizaciji uresničevali s sodelovanjem s štipendisti.
Na lanskoletnem oktobrskem srečanju s štipendisti so se dogovorili za organizacijo ciklusa predavanj za štipendiste. Doslej so na teh predavanjih, ki se jih udeležujejo tudi zaposleni iz Gorenja Procesna oprema, govorili o naravnih metodah učenja in znanstvenih informacijah. Konec februarja bo na sporedu predavanje o postindustrijski družbi, marca o moderni sliki sveta, aprila pa o sistemski analizi itd.
Sicer bodo letos pripravili dvoje srečanj s štipendisti. Marca se bodo zbirali štipendisti srednjih šol, ki v tem šolskem letu končujejo šolanje. Oktobra, med že * tradicionalno razstavo dosežkov in razvojnih hotenj po-
kilometre, z deli pa bodo pričeli prihodnje leto.
Obvoznica okoli Mozirja bo
Lepši časi se obetajo tudi središču Mozirja in njegovemu prometnemu krču. Sklenjene so namreč pogodbe za izdelavo projektov za obvoznico okoli Mozirja, dolgo 2,3 kilometra. Tudi 1,2 milijarde dinarjev za gradnjo prvega odseka dolgega 500 metrov so zagotovili v planih cestne skupnosti Slovenije za letošnje leto.
Odsek na Pavličevem sedlu
Ostanimo še pri cestah in cestni skupriosti Slovenije, ki je zagotovila 900 milijonov' dinarjev za posodobitev in izgradnjo od-
slovnega sistema Gorenje, bodo pripravili srečanje vseh štipendistov Gorenja Procesna oprema. Zaživelo pa bo, kot načrtujejo, tudi delo kluba štipendistov. Sicer bodo štipendiste spodbujali k povezovanju po posameznih področjih, posebej tudi z vključevanjem v uresničevanje posameznih nalog v delovni organizaciji.
Od 6. do 11. februarja bodo v okviru programa usposabljanja za delo z računalniki organizirali dva tečaja. Za delo in vaje na računalnikih pa bo na voljo raču-nalnica za tiste, ki že obvladajo osnove dela z računalnikom, vse sobote v februarju in marcu.
Delovna organizacija Gorenje Procesna oprema pa je te dni povabila štipendiste tudi k sodelovanju pri uresničevanju posameznih projektov oziroma raziskovalnih nalog, ki jih želijo opraviti skupaj z njimi. Prednosti tega sodelovanja je yeč. Omenimo zato le nekatere, najpomembnejše. Štipendisti si bodo tako pridobili zagotovo tudi znanje, ki ga v šoli ne dobijo oz. ne v zadostni meri. Spoznali bodo delovno okolje, v katerega bodo prišli po končanem šolanju, prav tako pa tudi bodoče sodelavce. Pridobili si bodo nadalje izkušnje dela oziroma sodelovanja v
seka in priključka na Pavličevo sedlo. Usoda tako dolgo pričakovanega mejnega prehoda je sedaj v rokah sosednje Avstrije, znana pa bo verjetno aprila po zasedanju .mešane jugoslovansko-av-strijske komišije.
Lučani bliže Ljubljani
Potep po Zgornji Savinjski dolini tudi sklenimo s cesto. Kaže, da se bo Ljubljana Lučam »približala« za celih 23 kilometrov. Cestna skupnost Slovenije je namreč že naročila projekte za obnovo ceste Podvolovljek —Kranjski rak—Črnivec. Cesta je občinska, vendar so v teku pogovori s to skupnostjo, da bi jo vključili v program SLO ter z odborom za Partizanko pri republiškem odboru ZZB NOV na podlagi kate-, rih bi skušali zagotoviti tudi sredstva za obnovo........
skupini, ki bo uresničevala posamezen projekt in v okviru katere bodo prevzemali vse zahtevnejše naloge. Seveda pa bodo tudi štipendisti na ta način prispevali svoj delež za večjo učinkovitost njihovega štipenditorja — Gorenja Procesne opreme. Projekti oziroma seminarske naloge pa bodo lahko, kar je prav tako pomembno, osnova za izdelavo seminarskih oziroma diplomskih nalog. Tisti, ki se bodo odločili za sodelovanje pri raziskovalnem delu, bodo lahko izbirali med naslednjimi temami: program za krmiljenje kotla, upravljanje hlajenja linije na Jesenicah, informacijski sistem v delovni organizaciji, avtomatski odje-malnik vzorcev za silose, krmiljenje čistilne naprave za vodo, raziskav trga SEV, računalniško podprti slovar strokovnih izrazov, simulacije ekonomskih sistemov, uvajanje CAD — CAM sistema za strojegradnjo in urejanje propagandnih in tekstovnih materialov.
V Gorenju Procesna oprema tudi načrtujejo, da bi ob koncu letošnjega leta najuspešnejše štipendiste sprejel predsednik poslovodnega odbora delovne organizacije.
(on)
Ulični sistem v Mozirju
V Mozirju se je že dalj časa pojavljal problem označevanja hiš s številkami. To je bila posledica nenačrtovanega podeljevanja hišnih številk v preteklosti, ko so jih delili novim hišam ne glede na to, kje so stale. O zmedah pri iskanju posameznih naslovov zato ne kaže razpredati.
Po večletni razpravi so v krajevni skupnosti izoblikovali predlog poimenovanja ulic, ulični sistem pa velja tudi za dele naselij Brezje, Ljubija in Loke. Zaradi obsežnega dela pri spremembah naslovov si lahko posamezniki uredijo spremembe v osebnih dokumentih postopoma, ali ob prenehanju njihove veljavnosti. Kot vsaka spretnfemba.tudi ta v svojih začetkih prinaša določene probleme, a jih.bodo cazrešilL . .
Seja predsedstva OK ZSMS Velenje
Tudi o delu ŠŠK
Narodna zaščita
Poživiti delovanje in usposabljanje
Na petkovi seji predsedstva občinske konference ZSMS Velenje so člani predsedstva ob pregledu zapisnika ugotovili, da so vse zadane aktivnosti z zadnje seje uresničene: eni glavnih akcij pa sta bili v zadnjem času soor-ganizacija javne tribune z Igorjem Bavčarjem in organizacija srečanja predstavnikov občinske konference iz Titovih mest. V teku je organizacija javne tribune z Janezom Stanovnikom, ki pa jo mladi pripravljajo skupaj s Kulturnim centrom Ivan Napotnik. Predsednik Šaleškega študentskega kluba je člane predsedstva seznanil z delom in aktivnostmi
OK ZSMS Mozirje
Dvodnevna politična šola
Občinska konferenca ZSMS Mozirje bo jutri in pojutrišnjem, v petek in soboto, pripravila mladinsko politično šolo. Zanjo so izbrali teme, ki so jih predlagali mladi v svojih osnovnih organizacijah. S tem naj bi politična šola dosegla večjo odmevnost med mladimi, pogoj zato pa so tudi vrhunski predavatelji. Pomembna novost je tudi dejstvo, da šola tokrat ne bo zaprtega tipa, ampak bo odprta za vse občane, ki jih posamezna področja zanimajo.
O ekologiji s poudarkom na umiranju gozdov in voda bo predaval Marjan Keršič-Belač. o naši zunanji poli-trki in l:vropi po letu I992 Janez Ču-ček. o ra/merah v SR Srbiji s poudarkom na Kosovu hrane Šetinc, o malih rodukcijskih enotah Nada Kirn-porn in o štipendiranju in zaposlovanju v mo/irski občini Vladislav Za-košek. Ta predavanja bodo v petek, v soboto pa bo Jože Školč spregovoril o nalogah ZSMS pri i/hodu i/ krize. Anion Vrhovnik o ekonomski krizi v Jugoslaviji in Ivo Kos o družbeno-po-litičnih in gospodarskih razmerah v občini Mozirje.
ter tudi problemi velenjske študentske organizacije, ki je po nekaj letih premora zopet pričela z aktivnostmi. Te aktivnosti potekajo predvsem na športnem in kulturnem področju, študentje pa bi se radi vključevali tudi v ostale aktivnosti OK ZSMS. Tako so izrazili željo, da bi imeli svojega predstav nika v predsedstvu občinske konference ZSMS Velenje. Seveda pa je največji problem in ovira za normalno delo pomanjkanje mladinskih prostorov v naši občini. Te mladi pogrešajo že v eč kot deset let, saj se nimajo kje zbirati in organizirati svojih prireditev ter aktivno-
Delavska univerza občine Mozirje se je z lansko preselitvijo v prizidek k nazarske-mu delavskemu domu rešila skoraj petnajstletnih prostorskih zagat. Zadihala je s polnimi pljuči in obogatila svojo dejavnost. Letos bo slavila 15-letnico svojega delovanja, v tem obdobju pa se je v njenih izobraževalnih oblikah zvrstilo nekaj tisoč znanja željnih občanov. V njeno delo seveda sodi izobraževanje ob delu in za delo, izpopolnjevanje znanja in pridobivanje izobrazbe, tu so oblike za prosti čas, za pomoč družini in drugo kar pomeni krepitev boljše kakovosti življenja.
V njenem stalnem programu je usmerjeno izobraževanje, med drugim nadaljevalni programi tehniške srednje šole strojne in elektro usmeritve, šola za poklicne voznike in trenutno še eko-nomsko-komercialna šola kjer se je že pričel prvi letnik, namenjena pa je vsem, ki si prej niso mo-
sti. Tako so se na predsedstvu odločili, da je potrebno čimprej poiskati prostor ali stavbo, kjer bi si lahko mladi uredili svoj mladinski klub. Člani predsedstva so se tudi na tokratni seji srečali s problemom neaktivnosti nekaterih članov predsedstva občinske konference ki pa so po naključju tudi mladinski delegati v družbenopolitičnem zboru občine Velenje. Zato so se odločili, da bodo sprožili postopek za nadomestne volitve mladinskih delegatov v družbenopolitičnem zboru ter postopek za povečanje števila članov predsedstva občinske konference ZSMS Velenje. Obravnavali so tudi gradivo za tretjo sejo republiške konference ZSMS. ki govori predvsem o po-
gli pridobiti primerne izobrazbe. Vpis je trenutno še možen. Poleti bodo pričeli še z oddelkom lesarja širokega profila. Namenjen bo delavcem Lesne industrije Gore-nje-Glin, saj ta delovna organizacija nenehno potrjuje svoje napore za izobraževanje svojih delavcev.
Ob pestrih dejavnostih pa na delavski univerzi v Nazarjah ugotavljajo, da se zaradi samofi-nanciranja in splošnih težav v družbi zanimanje za izobraževanje in izpopolnjevanje manjša. Ni treba posebej poudarjati, da je takšno opuščanje velika škoda za vsakega posameznika, da o družbeni škodi ne govorimo. Povprečna raven znanja je že zdavnaj presegla osnovnošolsko in v sodobno družbo bomo morali, bolje rečeno mogli, vstopiti le z večjim splošnim in strokovnim znanjem, za to pa si prizadevajo tudi na tej delavski univerzi.
Malo se še pomudimo pri ostalih oblikah. Pri splošnem in funkcionalnem izobraževanju, to so tečaji in seminarji za občane in potrebe delovnih organizacij.
litičnem pluralizmu, demokraciji in predstavlja shemo novega političnega sistema v Jugoslaviji. Gradivo bo do seje. ki bo v sredo. obravnavala posebna komisija in dala nanj tudi pripombe ter oblikovala mnenje, katerega bodo v Ljubljani posredovali velenjski delegati. Član predsedstva je ostale seznanil tudi s potekom kviza Mladi in kmetijstvo, ki bo potekal februarja in marca, saj bo letos v Titovem Velenju tudi regijska prireditev. Na koncu seje pa so se prisotni tudi odločili, da dajo pri izvolitvi člana predsedstva SFRJ iz Slovenije podporo predsedstva občinske konference ZSMS Velenje Marko Bulcu.
Matjaž Čemovšek
je poraslo zanimanje predvsem za učenje tujih jezikov, zlasti nemščine in angleščine. Privlačni so tečaji za voznike motornih čolnov, krojenja, šivanja, kuhanja in strojepisja, predavanja o radiesteziji. pa še tečaj slovenskega jezika za vse, ki imajo pogoste stike z ljudmi na delovnem mestu in drugje. Kot pooblaščena organizacija za izobraževanje in preiskuse znanja iz varstva pri delu pripravljajo tečaje in preverjanje znanja za delavce v proizvodnji, vodstvene in vodilne delavce in za obrtnike. Pomembno je tudi družbeno politično izobraževanje v obliki predavanj in seminarjev za družbenopolitične organizacije in klub samou-pravljalcev. Zanimivih področij in tem v današnjem času vsekakor ne manjka, veliko udeležencev na teh oblikah usposabljanja in izobraževanja pa zagotavljajo tudi znani družbeno politični delavci in strokovnjaki, ki se radi odzovejo vabilu. V kratkem pripravljajo predavanja o političnem pluralizmu in o Evropi leta
V zadnjih nekaj letih je vidno opazen zastoj pri razvoju in usposabljanju narodne zaščite. Seveda se postavlja vprašanje zakaj prihaja do zastoja pri delovanju na tem področju. Najprej je treba vedeti, da je NZ obrambna struktura, ki je slovenska posebnost in se prav zaradi tega ni razvijala tako. kot če bi bila jugoslovanska. Vse mogoče se je poskušalo, od sklepov svetov za LO v občinah, občinskih komitejev za SLO in DS do sklepov predsedstva S RS. da bi ta obrambna struktura doživela hitrejši razvoj, vendar stvari niso krenile na bolje.
O vzrokih za takšno stanje narodne zaščite takole razmišlja predsednik koqrdina-cijskega odbora za SLO in DS pri predsedstvu O K SZDL Velenje Pankrac Se-mečnik: »V čem vidim težave, zakaj se stvari ne odvijajo hitreje kot se? Kot bivši delavec upravnega organa za LO ugotavljam, da je iz več vidikov zastoj na tem področju. Leta 1982 je bil sprejet nov zakon o splošnem ljudkem odporu in družbeni samozaščiti, s tem so bili podani nekako drugi temelji za organiziranje narodne zaščite. Narodna zaščita je namreč pred letom 1982 še kar dobro delala. Ko smo začeli razpravljati o drugih izhodiščih za njeno delovanje, je pri tem sodelovalo tudi veliko družbenih subjektov, s tem pa je bilo tudi veliko pogledov na nadaljnji razvoj NZ. To nam je vzelo kar veliko časa, bil pa je tudi določen zastoj.
Druga težava_zakaj razvoj NZ ni še hitreje naprej je v tem, da je po zakonskih določbah več subjektov. ki naj bi bili odgovorni za razvoj in usposabljanje narodne zaščite. Za usposabljanje so namreč odgovorni upravni organ za LO. upravni organ za notranje zadeve in postaja milice, ni pa točno določeno, kdo je odgovoren za organiziranje narodne zaščite. Prav organizacija pa je temelj vsega. Naslednja težava te strukture je v tem. da ni pravega vojaškega razporeda, razen to, da so zagotovili posamezne odgovorne nosilce v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. razpored pa bi bil nujen kot vojaški v pristojnosti upravnega organa za LO. Zakonska določila nadalje opredeljujejo, da bi morali vsi delovali v NZ. Vendar je to iluzija, kajti vemo. da ne živimo v takšni zavestni družbi, da bi prav vsi lahko delovali v tej strukturi, zagotovo bi se našli tudi takšni, ki bi delovali protisi-stemsko. Nenazadnje tudi usposobljeni niso vsi. da bi lahko sodelovali.«
Primerjalno gledano z ostalimi slovenskimi občinami smo v velenjski v zadnjem obdobju najmanj storili za usposabljanje pripadnikov narodne zaščite. Prav zalo je koordinacijski odbor za SLO in DS pri predsedstvu O K SZDL Velenje oal to problematiko na dnevni red ponedeljkove seje. Člani so podrobneje spregovorili kako zagotoviti uspešnejše usposabljanje za takoime-novano začelniško delovanje pripadnikov NZ. Prav lako so na tej seji obravnavali aktivnosti odgovornih dejavnikov pri usmerjanju mladih v vojaške šole in poklice ter sprejeli sklep o načinu izvajanja splošnega obrambnega usposabljanja prebivalstva za letos.
B. M.
Delavska univerza Mozirje
Tisoči v petnajstih letih
Srečanje mladih iz Titovih mest
Izboljšati mladinsko
V četrtek, 26. januarja, so se v Titovem Velenju zbrali predstavniki občinskih konferenc ZSM iz Titovih mest. Velenjska občinska konferenca je koordinator dela med mladimi iz Titovih mest, zato so se tokrat zbrali v naši občini.
Mladi, ki so prišli iz vseh Titovih mest, razen iz Titove Mi-trovice, so prišli z namenom, da bi skupaj ocenili lansko mladinsko delovno akcijo, katere se je v drugi izmeni udeležila tudi brigada Tito — Titova mesta. Ta je sestavljena iz brigadirjev, ki jih pošljejo vse občinske konference. Z akcijo, ki je potekala v Bosanskem Petrovcu so bili mladi precej nezadovoljni. Primanjkovalo je osnovnih sredstev za normalen potek dela, pa tudi prosto-časne aktivnosti so bile zelo slabo organizirane. Tako so si morali mladi pomagati le z lastno iznajdljivostjo in domišljijo. Tudi brigadni štab je imel zelo nekorekten odnos do brigadirjev in vse nastale težave in spore so reševali zelo počasi. Zato brigadirji nekega dne niso odšli na traso in so hoteli tako reševati nastale probleme in nesporazume. Nekateri brigadirji so celo pričeli predčasno zapuščati delovišče. Predstavniki iz ostalih republik pa so morali priznati, da so bile njihove brigade številčno nepopolne in so zamujale dogovorjene roke prihoda na akcijo.
In kako naj bi izgledala zvezna mladinska delovna akcija, ki se je bo udeležila tudi brigada Tito — Titova mesta letos? Mladi brigadirji iz mest. ki nosijo Titovo ime, se bodo udeležili zvezne mladinske delovne akcije Kadinjača. ki poteka letos že enajstič v okolici Titovih Užic. Mladi naj bi v drugi izmeni te brigade pogozdovali pobočja Zlatibora: poskrbljeno pa je tudi za pestro prostočasno dejavnost. Tako so mladi večkrat povdarili nam v Sloveniji že znano dejstvo, da je potrebno spremeniti vsebino mladinskega prostovoljnega dela, saj to vse bolj izgublja svoj prvotni pomen. Vsi vemo, da so začetki mladinskega prostovoljnega dela v obnovi porušene domovine po drugi svetovni vojni. Takrat je delo potekalo na področjih, ki so bila najbolj potrebna obnove in pomoči. Danes
pa potekajo mladinske delovne akcije v republikah in občinah, ki smo jih določili s sporazumi in dogovori ter tako ne vedno tam. kjer bi bila pomoč potrebna. Včasih pa se je potrebno pri načrtovanju mladinskih delovnih akcij tudi vprašati, ali so ekonomsko upravičene, saj bi marsikje trimesečno delo brigadirjev lahko v tednu dni opravili s stroji. Tudi tekmovalni duh med brigadami bi moral počasi zbledeti, saj brigadirje le razdružuje in ne združuje, kot bi naj bilo. Tudi pehanje za priznanji in nagradami v mladih ubija brigadirski duh. Morda bi lahko razmišljali tudi o brigadi, katere delo bi bilo več let usmerjeno v izgradnjo enega objekta ali ureditev neke okolice. Brigada Tito — Titova mesta naj bi se v prihodnje udeleževala akcij, na katerih se delo vsaj malo razlikuje od standardnega dela s krampom in lopato.
Po dopoldanskem pogovoru, ki je bil tudi nekako bistvo srečanja. pa so gostje obiskali tovarno Gorenje, kjer so se seznanili z organiziranostjo in poslovanjem te delovne organizacije, ogledali pa so si tudi del proizvodnje. Popoldan so se skupaj s predstavniki mladinske koordinacije iz Gorenja pogovarjali o trenutnih dogajanjih ter razmerah v Jugoslaviji. Ugotovili so, da je dosedanje sodelovanje med Titovimi mesti na športnem in kulturnem področju dobro in ga je vredno ohraniti. Potrebno pa bi bilo izboljšati sodelovanje na političnem področju, predvsem pri izmenjavi informacij in mnenj, saj lahko le tako poteka normalno sodelovanje med mladimi iz Titovih mest.
Gostje so predstavili tudi stanje v njihovih občinah in republikah. ter vsi skupaj ugotovili, da se v Jugoslaviji stvari prepočasi rešujejo ter da so generacijske razlike v vodstvih prevelike in so marsikdaj vzrok mnogih sporov. Popoldanskega dela seje udeležil tudi Jože Rtnak, ki je na
prostovoljno delo
republiški konferenci ZSMS zadolžen za sodelovanje s celjsko regijo. Predstavil jim je prizadevanje slovenskih mladincev za izboljšanje zadev pri nas. Na koncu so se tudi dogovorili, da bi uredili izmenjavo mladinskih glasil in časopisov, saj bi radi mladi iz ostalih republik tudi sami prebirali Mladino, ne pa le komentarje na njene članke. Predstavniki mladih se bodo prihodnjič zbrali junija v Titovih Užicah, kjer si bodo že lahko ogledali, kako poteka prva izme-
Sodelovanje
Med obiskom mladih iz Titovih mest v Gorenju smo se z njimi pogovarjali o sodelovanju med mesti in mladinskimi organizacijami.
Milan Kopušar, Titovo Velenje: — »OK ZSMS Titovo Velenje je koordinator sodelovanja med mladimi iz Titovih mest. Dopoldne smo se i gosti dogovorili o delu naše skupne brigade Tito-Titova mesla. Prizadevamo si. da bi sodelovali še kako drugače, saj je sodelovanje med mladimi vseh republik pomembno že zaradi neposredne informiranosti o aktualnih političnih dogajanjih. O tem se bomo z našimi gosti pogovarjali popoldne.«
Dragana Banjanin. Titov a Korenica: »V Sloveniji sem že bila. v Titovem Velenju pa sem prvič. Čeprav sem mesto videla le bežno, mi je všeč. Gore in gozdovi me spominjajo na domači kraj. Na obisku v Gorenju sem videla veliko mladih, ki so tu zaposleni. Posebno pozorna sem bila pri ogledu učne delavnice. Med obiskom smo se pogovarjali o organizaciji naše skupne brigade in sodelovanju med mesti, ki bi moralo biti tesnejše. Popoldne pa bomo razpravljali o družbenopolitični situaciji v Jugoslaviji. kateri je treba še posebej nameniti pozornost.«
Gordana Gajk. Titov Vrbas: »Vedno sem si mislila, da je v Sloveniji lepo. sedaj pa sem se tudi prepričala. Všeč mi je tudi v Gorenju. Že na prvi pogled sem spoznala, da to podjetje zna poskrbeti za odlično organizacijo dela. Menim, da bi naše sodelovanje moralo biti tesnejše in ne zgoij zaradi dela mladinske brigade, ker smo premalo neposredno informirani o dogajanjih v posameznih republikah. Prepričana sem. da ni vse tako črno,'kot si mislimo «
l.jupco Včkov. Titov V ele*: »Tukaj je zares lepo. Posebej sem navdušen nad tehniko, ki sem jo videl v Gorenju. To je zelo sodobna tovarna z moderno proizvodnjo. Mislim, da sodelovanje ne bi smelo zajeti samo tistih 40 ljudi, ki pridejo v delov no brigado, pač pa bi se moralo v ključiti več mladih iz vseh mest. da bi se pogovarjali o problemih mladih vseh republik. Ne ločujem ljudi po narodnosti, ali je nekdo Slovenec ali Makedonec, povsod so dobri in slabi. Ravno v teh trenutkih je sodelovanje med mladimi vse Jugoslavije toliko bolj pomembno. Ne potrebujemo pristranskih časopisnih informacij, ampak se moramo sami prepričali o dogajanjih drugod po Jugoslaviji. Lepo bi bilo.
če bi o teh problemih v bodoče organizirali tribune«
Radomir Vdamo* ic. Titov Drvar:
»Nisem prvič v Sloveniji, saj imam tukaj prijatelje. Videl sem ogromno kulturnih objektov, posebno pa sem navdušen nad čistočo. V Gorenju je zaposlenih mnogo žensk, pri nas pa jih je veliko brez dela. Tudi proizvodnja je modernizirana, kol lo zahteva čas. zato so tudi velike možnosti izvoza na tuja tržišča. Skoraj ne morem verjeli, da je samo v Gorenju Gospodinjski aparati zaposlenih preko 5000 ljudi, to je čudov ito. Mladi bi morali sodelovali še kako drugače, ne samo v brigadi. Ne smemo veijeti vsega, kar pišejo časopisi. O eni slvari pišejo na različne načine. Prav zaradi lega bi morali mladi vseh republik tesnejše sodelovali med seboj in spoznati dejansko stanje.«
Budrmir Vajovk. tilovo l /ke: »V
Sloveniji imam veliko prijateljev in večkrat pridem v to deželo, ki mi je zelo draga. Zahvaljujoč tovarišem iz občinske konference ZSMS Titovega Velenja sem pripotoval ludi v vaše mesto. Bežno sem si ga ogledal, videl lepe stavbe, urbano kulluro. tehniko. Tudi Gorenje je firma, ki neguje kva-
liteto in zna nam stik s poslovnim svetom. Človek vidi >amo proizvodnjo. pa se lahko prepriča o izvoznih uspehih. Mladi bi morali imeti neko skupno mišljenje, saj smo ravno mi bodočnost te dežele. Zaradi preslabe informiranosti prihaja do nesporazu-mevanja med narodi. Ni prav. da bi bili razdeljeni. Upoštevati moramo tudi drugače misleče, da dobimo pravo sliko življenja. Ker imamo vsi iste interese, moramo še tesnejše sodelovali med seboj, ludi na področju športa, kulture in z dopisovanjem. Le tako bomo zgled ostalim.«
Vlada« Sinoitovk. I »ograd: »V
Sloveniji sem bil že večkrat, ker sem deloval v taborniški organizaciji. Tilovo Velenje je novo mesto z veliko kulturnih spomenikov, zelenic in tu prebiva veliko mladih. Vsako stvar iahko vidimo šele. ko jo doživimo. Pri nas pa smo vse nacionalizirali, tudi ljudi. Mišljenje o ljudeh druge narodnosti ustvarjajo sredstva informiranja. Pravo sliko o nekom lahko dobi-, mo šele. ko se z njimi pogovaijamo. Moj največji največji življenjski uspeh je ravno v spoznavanju prijateljev iz vse Jugoslavije.«
Igor Kršinar
Milan Kopušar, Dragana Banjama, Gordana Gajič, Ljupčo Vekov, Radomir Adamov ič, Badimir Vajovič in Vladna Simoaovic.
na mladinske delovne akcije Kadinjača, ki se je bo udeležila tudi brigada Tito—Titova mesta. Srečanje, kakršno je bilo v četrtek v Titovem Velenju lahko nedvomno mnogo pripomore k ustvarjanju popolne slikeri dogajanjih in odnosih v posameznih delih Jugoslavije.
Matjaž Čemovšek
bi moralo biti tesnejše
2. februarja 1989
NAŠ OBVEŠČEVALEC
naš Čas stran 5
Štefka in Andrej Golavšek iz Skornega
Šestdeset let skupnega življenja
Namesto na smučišča v bazen
Zima nam jo je res zagodla. Tokrat s svojo milostjo. Ni snega! Stari pregovor pa pravi, da zima, sodnija in davkarija nikomur nič ne »šenkajo«. To je le star pregovor, saj za sodnijo in davkarijo vemo, da ne drži povsem (o tem se lahko prepričamo iz časopisja). Zato tudi od zime v začetku februarja ne moremo več pričakovati, da bo to trditev uresničila.
Zimske počitnice so torej minile velenjskim otrokom čisto brez snežne odeje. Mnogi so se zato zabavali v velenjskem plavalnem bazenu. Zveza telesno kulturnih organizacij je sofinancirala vstopnino, tako da so morali otroci odšteti le po tisoč dinarjev.
Prevelik živ- žav -v bazenu-sicer ni bil; vseeno pa je bilo zabavno jn veselo.,	.	.' . .
Lojze Ojsteršek
V kratkem, natančno II. februarja, bosta Štefka in Andrej Golovšak iz Skornega pri Šoštanju v krogu svojih otrok in vnukov proslavila biserno poroko. Prvič sta si izrekla »za« pred 60 leti. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, dva sinova in pet hčera. Danes imata že 19 vnukov in pet pravnukov.
Štefka Golavšek, gospodinja, se je rodila 9. oktobra 1909 v Nemčiji. Še kot otrok je s starši prišla v Jugoslavijo, v Petrovče. Ker sta ji starša kmalu umrla in je ostala sama, jo je za rejenko vzel možev stric. Tu na kmetiji je Štefka preživljala svojo težko mladost. Bila je poslušna in ubogljiva, zato ji ni bilo težko poprijeti za vsakršno delo, ki ga na kmetiji ni manjkalo.
Andrej Golavšek, dolgoletni občinski kurir, se je rodil 30. novembra 1905 v Grižah pri Žalcu. Že kot mlad fantje odšel k stricu na Tabor pri Vranskem kjer mu je pomagal pri kmetijskih opravilih. Tudi njegova mladostna pot ni bila posuta z rožicami. Po poroki sta se z ženo Štefko preselila k njegovi sestri v Šoštanj. Za krajši čas se je Andrej zaposlil v
tovarni usnja, leta 1934 pa je na priporočilo dobil mesto občinskega kurirja na bivši občini Šoštanj. Oba, Štefka in Andrej, ki sta bila vajena skromno živeti in potrpeti marsikatero grenko, sta si s svojo pridnostjo in varčnim življenjem s prihranki kupila v Skomem opuščeno hišo, iz katere sta si naredila prijeten dom za svojih sedem otrok. Tu živita od leta 1931 s svojim sinom Francem in njegovo družino.
Štefka Golavšek se še danes živo spominja kako je hodila v »taborh«, da si je prislužila hrano za preživetje, saj je pri tako veliki družini bila le ena plača — moževa. Otrok pa tudi ni hotela prikrajšati, vsaj za najnujnejše ne. »H kruhu sem jih spravila, danes pa že pozabila na vse hudo v tistem času,« pove Štefka, Andrej pa s ponosom doda, da je bila zelo skrbna in pridna. Andrej se tudi spominja koliko poti je prevozil s kolesom in prepešačil po okoliških hribih, ko je bil občinski kurir. »Kadar mi je bilo dolgčas, sem zraven vzel katerega od otrok, to se še dobro spominjam.
To službo sem rad opravljal, kako tudi ne, saj je bilo nekoč težko do-
Po 60 letih bosta kmalu znova rekla »da«
biti primerno delo,« sklene pripoved zgovorni Andrej in doda: »Pa ne vsega pisati, bo preveč.«
Ko smo ju na kraju vprašali kako je z zdravjem, je Štefka dejala, da jo precej daje revma. Sama še kuha, pa tudi sicer po hiši ne zmanjka dela. »Poleti pa bom šla še na njivo, samo da bo zdravje, tega si pač najbolj želim.«
Kljub častitljivi starosti sta oba srečna in zadovoljna, najbolj kadar ju obiščejo otroci in vnuki, to pa ni redko. Mož Andrej, ki se je leta 1965 upokojil, pa se za svoja
leta še krepko drži, nad zdravjem se ne pritožuje. Rad se pohvali, da prebere časopis, gleda televizijo in celo s kolesom se kdaj pa kdaj pelje do Šoštanja in nazaj, seveda poleti. Tudi na izlete hodi, ki jih organizirata društvo upokojencev v Šoštanju. Rad poje, če le ima s kom.
Na kraju bisernoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo še veliko krepkega zdravja.
B. Mugerle
Krajani Starega Velenja so praznovali
Z doseženim so zadovoljni
S proslavo v dvorani gasilskega doma, v kateri so sodelovali Šaleški oktet, harmonikar Zmago Štih, mladinci iz Ljubljanske ulice, »Gledališče brez strehe< in brata Prapro-tnik, so v krajevni skupnosti Staro Velenje v soboto proslavili, že šestič zapovrstjo, krajevni praznik.
Praznujejo v spomin na dva dogodka, ko so Nemci na nekdanjem starem sejmišču ob sedanji Partizanski cesti ustrelili petindvajset talcev. 25. januarja 1944 petnajst, ki so jih pripeljali iz mariborskih zaporov. S tem so hoteli preprečiti razmah narodnoosvobodilnega gibanja v kraju in prestrašiti pre-
bivalce narodnoosvobodilnega gibanja v kraju in prestrašiti prebivalce.
Praznik je vendo tudi priložnost, da se ozro nazaj, in da rečejo katero o tem, kaj so delali, kako so z doseženim zadovoljni. Po besedah govornika, predsednika zveze borcev v Starem Velenju, Staneta Hudalesa, tega v preteklem letu ni bilo malo: gradnja kabelsko razdelilnega sistema — 130 priključkov je že končanih, za preostalih dvajset pa manjka le še glavni vod; toplifikacija Ljubljanske ceste, dokončanje del pri podpostaji, nakupili so tudi ves potreben material za igrišče in še več drugih
stvari je bilo. Dela pa jim ne bo manjkalo tudi v prihodnje.
Najprizadevnejšim so ob tej priložnosti podelili priznanja. Priznanje sta prejela Maks Praprotnik, bivši predsednik sveta krajevne skupnosti, za delo, ki ga je opravil pri dokončanju toplifikacije Starega Velenja in izvedbi del pri kabelskem sistemu ter Vida Pahor, ustanoviteljice krajevnega odbora Rdečega križa v Starem Velenju, ki zelo dobro dela ob pomoči mnogih aktivistov.
V nedeljo pa so k spomeniku talcev položili venec.
(mkp)
B. Mugerle
Krajt/evna skupnost Nazarje
Olb velikih potrebah premalo denarja
Kljiub vsem prizadevanjem in priidnim delom, vse seveda v željii, da bi čim več postorili na piodročju infrastrukture, se v Ikrajevni skupnosti Nazarje inenehno srečujejo s pomanjkanjem potrebnih sredstev, posledica tega pa so tudi časovni zamiki pri nekaterih nuijnih nalogah. Slednjih, potrelb in želja v tem hitro se razvijjajočem industrijskem središšču seveda ne manjka, iz dnevai v dan se večajo.
Sev/eda bi bila neumestna trdite v, da v preteklem ob-dobjui niso bili uspešni. V zadnjjem obdobju so s sredstvi samoprispevka in prispevki krajanov ter delovnih orgamizacij posodobili še zadnjje načrtovane cestne odseke iin zanje porabili 50 mili-jonovv dinarjev. Poleg tega so temelljito obnovili most čez Dreto in pospešeno poskrbeli za rrazsvetljavo samostana s cerkv/ijo, lepih kulturno-zgo-dovimskih spomenikov. Pripravljajo tudi projekte za javno razsvetljavo ob stanovanjskih blokih.
Še najbolj zadovoljni so ob dejstvu, da že imajo projekte in soglasja za gradnjo pokopališča in mrliške vežice.
Gradnja obeh je že dalj časa največja nuja tega kraja, že večkrat je bila zapisana v letnih in drugih načrtih, odlaganje pa so povzročali zapleti pri iskanju primerne lokacije. Oboje bodo pričeli graditi letos, za to nalogo pa bodo namenili 80 odstotkov zbranih sredstev, zlasti iz samoprispevka. Letos se bodo lotili tudi priprav za gradnjo telovadnice pri osnovni šoli, ki je tudi v programu samoprispevka, vendar bodo zanjo namenili le 20-odstotni delež zbranih sredstev, ostalo pa bo treba zbrati iz drugih virov. Povedati velja tudi, da so ustanovili turistično društvo, ki se je dokaj uspešno lotilo osnovne naloge, ta pa je vsekakor polepšanje kraja in vse krajevne skupnosti.
Tudi i lični smerokazi so prijetni za oko in koristni
Vse v dvorani gasilskega doma so> navdušili igralci >Gledališči? brez strehe< iz Starega Velenjia, ki so s svojo preprič-Ijivostjjo v enodejanki Mati, marsiUioga ganili do solz.
(foto A. O.J
■mmmmm ■ .
Avto sejem Titovo Velenje
Največ s celjskega in koroškega
Februarja leta 1980 je združenje šoferjev in avtomehanikov dobilo dovoljenje za organiziranje avto sejma v Titovem Velenju. Pravzaprav se je misel o takšnem sejmu porodila Mihu Valenciju, ki je v vseh teh letih tudi vodja sejma. Na začetku je bilo za sejem in takšno obliko prodaje avtomobilov izredno zanimanje, saj je takrat najbližji sejem bil v Ljubljani. Okoli sto avtomobilov so lastniki vsako nedeljo pripeljali pred Rekov avto-park ob starem jašku, kjer je nekoč sejem bil.
»Točno, s sejmom smo pričeli pred devetimi leti na prostoru pred Rekovim avtoparkom, odprt pa je bil vsako nedeljo od 7. do 13. ure, tako je tudi še danes. Z ustanovitvijo celjskega avto sejma se je pri nas v Titovem Velenju obisk zmanjšal, v zadnjem času, ko so novi avtomobili tako dragi, pa se obisk na velenjskem sejmu znova veča. V začetku avto sejma na bivšem prostoru smo imeli na voljo pisarno za sklepanje kupoprodajnih pogodb, sanitarije in prostor z gostinskimi uslugami. Ker se je kasneje v te prostore vselila Ljubljanska banka, je ZŠAM ostal brez prostorov,« je povedal vodja sejma Miha Valenci.
Leta 1982 si je združenje šoferjev in avtomehanikov Titovo Velenje poiskalo nov, večji in primernejši prostor za to dejavnost, in sicer pred Rdečo dvorano. Ne le, da je avto sejem odslej mnogo lažje najti, ker je v središču Velenja, je tu še avtobusna postaja in
Miha Valenci: »Tudi zahtevni kupci pridejo na svoj račun«
kar je za takšne sejme neobhodno potrebno so tu še gostinske usluge in sanitarije Izletnika. Sedaj na avto sejmu organizator
nudi prodajalcem in kupcem le kupnoprodajne pogodbe, vse ostalo pa si novi lastniki uredijo v svojih občinah na oddelku za promet.
In kdo vse prihaja na velenjski avto sejem? Miha Valenci o tem pravi naslednje: »V zadnjem času, ko cene avtomobilom tako vrtoglavo naraščajo, si marsikateri in teh je vedno več, železnega konjička kupi prav na sejmu. Največ je takih, ki pripeljejo avtomobile na velenjski sejem ali jih želijo kupiti iz celjske in koroške regije. Sem pripeljejo najrazličnejše znamke avtomobilov, pa tudi motornih koles in koles z motorjem. Ob tej pestri izbiri so primerne tudi cene. Kupiti je moč drag avtomobil, tudi za devize ter skromnega za malo denarja. Nekaj nedelj nazaj beležimo od 80 do 100 avtomobilov na sejmu, morda k temu prispeva tudi najnižja pristojbina na velenjskem sejmu. Zbrani denar, ki ga dobimo od sejma, gre za potrebe avto-šole ZSAM, predvsem za obnovo avtoparka, šolskih pripomočkov in drugo. Na kraju še to. Z avto sejmom smo zelo zadovoljni in prepričan sem, da tudi kupci in prodajalci. Vendar že razmišljamo, da bomo morali v prihodnje poiskati večji prostor, ki bi sprejel še večje število avtomobilov. Tako kot so na tesnem s prostori v Mariboru in v Ljubljani, se tudi mi srečujemo s podobnim vprašanjem.«
Avto sejma v Titovem Velenju pa ne obiskujejo le »resni« prodajalci in kupci, vsako nedeljo dopoldan je namreč veliko tudi Velenjčanov, ki jih pred Rdečo dvorano pripelje krajši sprehod in tudi »firbec«, koliko je vreden njihov železni konjiček, če ga imajo. Ker pa se v nedeljo v našem mestu ne dogaja kaj posebnega, je prav nedeljski živžav na avto sejmu nekaj, kar privlači. Če že ne kaj drugega, vsaj radovednost.
Plinovod do Gorenja
Čeprav je zima, temperature niso tako nizke, da ne bi bilo mogoče opravljati tudi zemeljskih del. Tako delavci Vegrada hitro napredujejo pri izgradnji plinovoda od Vinske gore do Gorenja. Investitor je Petrol Ljubljana, strojna dela pa bodo opravili delavci IMP iz Ljubljane. Celotna investicija bo veljala okoli 2 milijarde dinarjev, sklenili pa jo bodo sredi leta.
Lojze Ojsteršek
6. stran nad čas
8. FEBRUAR
2.1
Vrag ni nikoli tako črn, da ne bi mogel biti še bolj
Za svojevrstno obeležitev slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, smo se odločili v uredništvu Našega časa. Pripravili smo okroglo mizo, za katero smo sedli skupaj: V ANE GOŠNIK, predsednik zbora uporabnikov Kulturne skupnosti Slovenije, RADO SLANC, predsednik Občinske kulturne skupnosti Velenje, VLADO VRBIČ, ravnatelj Kulturnega centra Ivan Na-potnik Velenje in ZDRA VKO ZUPANČIČ, predsednik kulturnega društva Svoboda iz Šoštanja.
Ob okrogli mizi smo vlekli niti, ki občino Velenje na tem področju povezujejo v (nejenoten kulturni prostor, v katerem nedvomno tli veliko kulturnega in skupnega, kljub včasih tu in tam prerezani niti.
V okrogli mizi sta sodelovala tudi STANE VOVK in MILENA KRST1Č-PLANINC, ki sta pogovor zapisala in ga pripravila za objavo.
JE OBČINA VELENJE KOT DRŽAVA? KO ZA-ŠKRIPLJE VZAME ŠKARJE IN REŽE? NAJPREJ PRI KULTURI?
SLANC: Težko je reči, da režemo. Finančen položaj je gotovo težak za vse družbene dejavnosti, ne samo za kulturo. Menim, pa, da bi morali vse programe usklajevati na nivoju občine, na Komiteju za družbene dejavnosti. Na predsedstvu Kulturne skupnosti smo se sporazumeli, da se sredstva sicer morajo povečati, a za kakovostne programe. To pa pomeni, da morajo izvajalci te pripraviti, potem se bodo za to lahko namenila tudi večja sredstva.
VRBIČ: Kolikor pa jaz ugotavljam, je stvar v velenjski občini natanko taka kot v državi. Nekatere analize, ki smo jih dobili na mizo govorijo o tem, da je za kulturo v velenjski občini namenjenih vedno manj sredstev. V skupni porabi smo pri kulturi najbolj nazadovali, kar je razvidno iz analize devetmesečne realizacije v preteklem letu. Značilno pa je nekaj: da se razporejanje sredstev dogaja izven samoupravnih interesnih skupnosti, dogaja se na Komiteju za družbene dejavnosti, od koder potem dobijo interesne skupnosti razrez. To pomeni, da delež kulture ostaja enak, ker tudi skupna poraba ostaja na istem nivoju, so pa prerazporeditve znotraj skupne porabe, na kar pa skupnosti nimajo posebnega vpliva. „
GOŠNIK: Izrazil bi izrecno ogorčenje nad situacijo v kateri se ponovno znajdevajo družbene dejavnosti in posebaj kultura v letu 1989. Gre za znani zakon o omejevanju sredstev za družbene dejavnosti, ki ga je konec lanskega leta sprejela zvezna skupščina in zaradi katerega je najprej — zaradi zavrnitve — padla zvezna vlada. Potem pa je bil sprejet. Kljub temu, da ta zakon daje določene ugodnosti zdravstvu in izobraževanju, sta tudi ti dve področji v mizernem položaju. Še posebno pa to velja za kulturo.
VRBIC: Naj te prekinem. S tem, da predstavlja kultura komaj 1,87 odstotka sredstev v skupni porabi.
GOŠNIK: Da, to velja tako za občino kot republiko. Zato vas opozarjam na sporočilo javnosti, ki so ga podpisali Kulturna skupnost Slovenije, Republiška konferenca oziroma njen Svet za kulturo in Republiški odbor sindikatov delavcev zaposlenih v kulturi. To sporočilo je nekaj izjemnega, saj napoveduje resen in agresiven odpor restriktivnim državnim posegom na področju kulture. Če pa si -pogledam po občini, potem moram reči, da nismo nič manj papeški od papeža. Tudi sami imamo možnost deliti globalni družbeni kolač, tako ali drugače. Naj mi bo zato dovoljeno izraziti podobno ogorčenje, ki temelji na dejstvu, da tudi v občini podobno mačehovsko ravnamo s kulturo in sredstvi zanjo. Ni skrivnost, da kultura skoraj vedno potegne krajši konec. In meni še vedno ostaja skrivnost, kako se to dogaja. Skrivnostni so ti mehanizmi, poti in kanali predskupščinskega dogovarjanja. Pa vendar moram uporabit znano reklo, da namreč vrag ni nikoli tako črn, da ne bi mogel biti še bolj. Izhod je vedno mo-
goče najti, in ta se tudi išče. Seveda pa je vprašanje, kaj svetla luč, ki jo vidim na koncu tunela, pomeni!
DENAR ZA KULTURO TUDI MIMO DOGOVORJENIH POTI? PREKO POKROVITELJSTEV, >FEHTARJENJA<, POZNANSTEV?
GOŠNIK: V primerjavi z nekaterimi drugimi družbenimi področji, kot je recimo šport, se mi zdi deplasirano govoriti o nekih izjemnih sredstvih, ki naj bi jih kultura dobivala s strani. Od tovarn, podjetij ali zasebnikov. Tistim mecenom, ki pomagajo kulturi, pa tega ne obešajo na veliki zvon, predlagam, da to naj pač obesijo. Zakaj ne? Naj ne skrivajo tega, naj povedo. S tem bodo morda spodbudili tudi druge, ki tega ne počno. Očitno je, da prihajajo časi mecenstva in v tem ne vidim nič slabega. Zakaj naj ne bi neka tovarna pomagala tudi domači, velenjski kulturni in umetniški ustvarjalnosti? To je lahko tudi marketinško atraktivna poteza za samega dajalca. Tu smo v praznem prostoru. Poglejte, kultura je opredeljena kot dejavnost posebnega družbenega pomena, kot taka pa naj bi bila malone v celoti dotirana in podpirana. Toda zadnje čase slišimo glasne zahteve, naj se tudi tu začnejo obnašati tržno. In poglejte, velenjska kultura, naj spomnim na petkove pogovore, na katere vabijo znane kulturno-politične delavce iz Slovenije, se že začenja obnašati tržno. Toda, ko se del kulturne produkcije začne obnašati tržno, se tisti, ki bi naj skozi financiranje nanjo tudi (iz)ključno vplivali, začenjajo počutiti ogrožene. Kajti stvari jim začno polzeti med prsti. Kulturni center se s tem delom svojih programov začenja izvijati izpod plašča družbene kontrole. To je zame normalna in produktivna zadeva, vendar za tiste, ki naj bi to posebno družbeno dejavnost kontrolirali in obvladovali mehanizme skozi financiranje, postaja neprijetno. To moramo vzeti na svoj hrbet, sicer je čvekanje o tržnih odnosih le pihanje v veter.
VRBIČ: S prosjačenjem se res da dobiti nekaj sredstev, čeprav so to kratkoročne rešitve. Poleg tega pa menim, da kulturi ni treba prosjačiti. V Kulturnem cen* tru imamo recimo nekaj stvari, ki jih lahko ponudimo delovnim organizacijam in na tem gradimo. Gre za neposredno menjavo
dela, za izvajanje nalog, ki jih delovne organizacije ne morejo izvajati same. Tak primer je vzajemna knjižnica z Gorenjem, ali naloga, ki jo tudi izvajamo za Gorenje — projekt zgodovine Gorenja, ki se bo v končni fazi pokazal v izidu monografije in postavitvi muzeja. Z večjimi delovnimi organizacijami smo že navezali stike, predlagali program sodelovanja, za katerega sedaj potrebujemo moralno podporo, na osnovi tega pa bomo šli v konkretne pogovore. Recimo, namesto da za prireditve iščemo pokrovitelja, sklenemo z neko delovno organizacijo pogodbo o sofinanciranju. V zameno ponudimo recimo projekt oglaševanja oziroma propagiranja te delovne
GOŠNIK: No,.to pa je zelo pomembna misel, ki bi jo navezal na prejšnje govorjenje o tem, da Kulturni center goji politiko odpiranja do delovnih organizacij, oziroma začenja ponujati usluge. Naj mi bo to dovoljeno primerjati s pozo prostitutke, ki razkazuje svoje obline v večernih urah na nerazsvetljeni ulici. Ne mislim nič slabega o tej prostitutki, še manj o Kulturnem centru. Poudarjam le, da to po moje, ni dovolj. To je še vedno pasiven odnos do okolja. Kljub temu, da navsezadnje stranke pač rabijo takšne usluge, vidim možen ali edini preboj v aktivnem kreiranju družbenega in političnega prostora tako, da Kulturni center postane agregat kulturnih oziro-• ma umetniških projektov. Denimo na način sponzorstva. Tu pa je tudi stična točka z našo, tako imenovano ljubiteljsko kulturo. Kulturni center si naprimer predstavljam kot sponzorja ali producenta kulturno umetniških projektov, s katerimi si tudi sam ustvarja kapital in kritično maso. Z njo pa lahko začne funkcionirati kot tržni subjekt.
VRBIČ: Primer založništva je tisti, pri katerem bomo spodbujali ustvarjalnost v občini.
SLANC: Prav to, o čemer so govorili tovariši pred menoj, je ideja, ki jo v občini gojimo že dalj časa. Kulturni center mora biti os okoli katere se vse vrti. Zakaj mora biti to prav profesionalna institucija? Menim, da te-
Vane Gošnik
organizacije, ki mora biti neprestano prisotna v občini, republiki, neprestano mora dajati nekaj na svoj image. To delovno organizacijo lahko mi oglašamo na plakatih, vstopnicah, telopih, na samih prizoriščih. Gre za zadevo, ki je obvezujoča za oba, in ne za to, da preprosto dobiš 200 ali 300 milijonov, ker si prijatelj z nekom.
SLANC: S tem načenjamo širša vprašanja, verjetno zelo težka. Vloga družbe je v tem, da zagotavlja pogoje za ustvarjalno delovanje. Zato moramo v občini govoriti o skupnem kulturnem programu.
ZUPANČIČ: Tole bi dodal. Kar je rekel Vrbič lahko drži za profesionalne ustanove. Pri ljubiteljskih društvih pa je drugače. Od sredstev, ki jih dobimo s strani Kulturne skupnosti, bi presneto slabo živeli. Primer: pred leti smo lahko iz teh sredstev nabavili tudi instrumente za godbo. Danes za ta denar morda lahko kupimo eno trobento. Pa če pogledamo še po drugi strani: kdo nas potrebuje? Ljubitelje mislim. Vsa družba! Smo že videli kakšno proslavo ali kakšno drugo prireditev, kjer ni bilo naših amaterjev? Delamo za širšo družbo in zato bi morali imeti od nje tudi podporo.
Zato je toliko lepše od naših dobrotnikov, da so nam pripravljeni pomagati. Ta kultura se ustvarja izključno na ljubitelj-i stvu, za to ni nihče plačan. Potrebna pa so seveda tudi sredstva, saj so tu instrumenti, obleka, potovanja z avtobusi... Zato se pridružujem temu, kar je rekel Gošnik, naj bi ti dobrotniki to bolj korajžno rekli: 'mi tudi damo nekaj za kulturo, še poleg tistega, obveznega'.
VRBIČ: Lahko dopolnim? V Kulturnem centru smo se sporazumno z Zvezo kulturnih organizacij odločili za vrednotenje amaterske kulture. Gre za nekaj novega. Gre za to, da je treba prireditve, ki jih organiziramo mi, pa v njih sodelujejo amaterske skupine, ovrednotiti. Tako kot plačamo neko gledališče iz Ljubljane, na tak način sedaj urejamo odnose tudi z amaterskimi društvi. Kar vključimo v svoj program, ima takšno in tak- ' šno vrednost, in ker nastopa v sklopu naše prireditve, dobi za to takšen in takšen honorar. Res je zadnji čas, da prenehamo delati razliko.
brih sto milijard, večino predstavljajo sredstva Občinske kulturne skupnosti, od tega predstavljajo osebni dohodki okoli 70 odstotkov cele vsote. S preostankom smo adaptirali nove prostore knjižnice v Šoštanju, sanirali centralno ogrevanje v velenjski knjižnici, pričeli s sanacijo doma kulture, uredili tla v dvorani, garderobo, uredili bife v domu kulture v sodelovanju z zasebnikom.
Na področju varstva kulturne dediščine smo uredili streho na velenjskem gradu, delno obnovili fasado, obnovo bomo dokončali letos. Tako bo grajska fasada v celoti urejena; končali smo gradbeni del obnove Kavčnikove domačije, pripravljamo zvočno vodenje po vseh zbirkah v muzeju. To so konkretne naložbe.
V Gorenju smo ustanovili vza-
1'emno knjižnico, navezali stike s :njižnico na OK ZKS, uvedli ekološki kotiček, februarja odpiramo medioteko, kjer bomo izposojali zvočne kasete. V muzeju pripravljamo zgodovino Gorenja, uvajamo pedagoške ure za osnovnošolce, posneli smo vi-deofilm o premogovništvu, izdali 1., zdaj bomo že 2. številko Šaleških razgledov. Kljub malo denarja smo pripravili lani preko sto prireditev, od tega 22 poletnih kulturnih prireditev; izjemno odmevni pa so pogovori s področja politične kulture, pri katerih ugotavljamo, da so naši prostori ze premajhni. Pri galerijski dejavnosti odpiramo 8. februarja prodajno galerijo, s čimer bi naj zapolnili pomemben del kulturne ponudbe v občini.
SLANC: To kar je povedal Vrbič dokazuje, da gre za kakovosten program. Gre za to, da mora
Zdravko Zupančič
ga na ljubiteljski, izključno ljubiteljski dejavnosti, ne moremo graditi, ker je ta podvržena silovitim nihanjem. Profesionalna institucija pa ima čisto drugačen položaj in lahko tudi družba z njo komunicira drugače, v smislu uveljavljanja nekega interesa. Ta interes pa je v tem primeru, splošni kulturni dvig.
SMO ZARADI MANJ DENARJA MANJ 'KULTURNI' KOT SMO BILI ŠE LANI IN PREDLANI...?
VRBIČ: Ne, da smo manj kulturni. Absolutno ne. Opažamo, da se ljudje vračajo v dvorane, vračajo se n kultun. Ne vem koliko je k temu pripomogel čas. Res je, da je kulturna ponudba vedno dražja, čeprav se trudimo, da imamo cel spekter prireditev, od tistih zastonj do tistih dragih. Ampak tudi najdražje prireditve so zelo dobro obiskane, kar dokazuje, da ljudje kulturo potrebujejo. Koliko se bo to poznalo sami kulturi? Gotovo se bo. Na eni strani imamo kulturne objekte, ki propadajo, tipičen primer je dom kulture za katerega smo ze naredili nekaj predračunov za sanacijo, ki bi tekla kakšna tri leta. Če bomo čakali, bo problem še večji. Na drugi strani pa svoje programe prilagajamo sredstvom, ne sredstva programom! Lahko napravimo ogromno dobrih programov, a če ni sredstev zanje, jin ne moremo uresničiti. To pomeni, da kulturi skušamo dati natanko toliko, kolikor ji dajemo sredstev.
SLANC: Tako je bilo sedaj. Odslej se bodo za kakovostne programe zagotovila drugačna sredstva. Kar pa se drugega tiče, pa mislim, da nismo v občini, če gledamo objekte in prireditve, nič manj kulturni. Kvečjemu je tu zelo močna kulturna ponudba v primerjavi z. mnogimi drugimi občinami. Vprašanje pa je seveda kakšen pomen imajo ti programi v razvojnem trendu za katerega smo se v občini odločili. To bi želeli spodbuditi pri izvajalcih, kajne? Da bodo prišli s programi, ki bodo imeli dolgoročen, historičen pomen, s katerim se bomo kot družba kulturno spremenili. To pa se bomo morali, če se bomo hoteli vključiti v evropska in svetovna dogajanja.
VRBIČ: Kultura zaradi tega, ker ni dovolj sredsteV vendarle ne peša. Naj za ilustracijo povem, kaj smo v lanskem letu pridobili v Kulturnem centru. Z denarjem, ki ga imamo, skušamo ravnati čim bolj preudarno, to pomeni, da ga obrnemo dvakrat in to čim hitreje. Naš proračun, če lahko tako rečem, znaša do-
Vlado Vrbič
biti ta delovna organizacija, profesionalna kulturna institucija, razbremenjena očitkov, ki so ji bili včasih namenjeni. Pomeni, da mora biti najprej znotraj zdrava. To, kar je Vlado naštel, pa je posledica in rezultat dobre politike.
VRBIČ: Letos bomo pripravili dolgoročni koncept razvoja vsake dejavnosti. Želimo ugotoviti kakšen naj bo velenjski muzej leta 2020 recimo, kakšna naj bo takrat knjižnica, kakšna prireditvena dejavnost se bo odvijala. Izdelali bomo vizijo, ki jo lahko uresničujemo fazno. Če bomo načrtovali dolgoročno, je tudi večja možnost, da bomo to tudi uresničili.
POGOVORNI VEČERI - NOVOST, KI VLEČE
Kulturni center Ivana Napo-tnika se je gotovo že uveljavil ne samo v občinskem, ampak tudi v slovenskem prostoru. Pritegnil je ljudi.
VRBIČ: Lani smo pripravili nekaj večerov, ki pa niso bili enaki kot prej petkovi kulturni večeri v Knjižnici. Začeli smo s temami, ki morda niso povsem 'kulturne', in ko smo videli, da se dogodki zelo dobro razvijajo, da je v Velenju ogromno ljudi, ki tovrstne pogovore potrebujejo, smo z njimi nadaljevali. Zdaj pripravljamo pogovor z našima Kandidatoma za predsedstvo SFRJ — Vasletom in Bulcem, dogovarjamo pa se tudi s Sta-novnikom, do konca sezone pa načrtujemo še pogovor z Bajtom in Dobrico Čosicem. Tako smo zapolnili nek vakuum. S tem se ni nihče ukvarjal, ljudje pa to potrebujejo. Seveda pa moramo te dopolniti tudi z drugimi večeri, literarnimi, oziroma 'kulturnimi', ki jih bomo verjetno prirejali v Stiskami enkrat mesečno.
GOSNIK: Poglejte, Kulturni center išče izhode in prav je, da to počne. Pogovori na katere vabijo znane kulturno-politične delavce iz Slovenije postajajo vse bolj odmevni, a so seveda tudi dvorezen meč. Zakaj? Stvar postaja izredno konjunkturna in dejavno vzpostavlja avtohton kulturno politični prostor v naši občini. To je izjemno pomembno. Vzpostavlja se avtonomna politična javnost in s tem sledimo dogajanjem v Sloveniji. Vprašanje pa je, ali je to res naloga Kulturnega centra? Prepričan sem, da je hvalevredno, da se s tem ukvarjajo, dotlej seveda, ko se bo pojavil kdo drug, čigar profesionalna zavezanost ni tako ozko omejena s kulturo. Tu pa je še kaj za postoriti. Izjemno pereče vprašanje v naši občini je naprimer produkcija avtontone kulture. Očitno je, da se Velenje
in Kulturni center ne mor .ta postavljati s kakšnimi izjemnimi dosežki na področju umetniške ustvarjalnosti in produkcije. Da se bomo prav razumeli — ti pogovorni večeri so seveda izredno močen in možen nastavek ustvarjanja pogojev za rast kulturno-politične misli. Štejem, da so to stvari, ki bi se morale dogajati že davno prej. Zato lahko Kulturnemu centru samo čestitam.
JE V ŠOŠTANJU KULTURNO DOGAJANJE ZAPOSTAVLJENO?
ZUPANČIČ: Gre predvsem za pomanjkanje prireditev, ki jih organizira Kulturni center. Svetla točka pri tem je le bolje urejena in dobro obiskana knjižnica v Šoštanju. Njihovih prireditev pa je manj kot jih je bilo pred leti. Prireditve slonijo v glavnem na organizaciji prosvetnega društva Svobode in njenih sekcij. K boljšemu utripu Šoštanja so pripomogli Šaleški likovniki, ki so se udomačili v Mayerjevi vili. V Svobodi delujejo stin sekcije^ zelo delavne, ljudje pridejo radi na njihove prireditve, koncerte, kar dokazuje recimo novoletni koncert ali promenadni koncert. Lani smo skupaj s Kulturnim centrom pričeli organizacijo kulturnih večerov, dva ali trije so bili, ki so tudi lepo uspeli. Svoboda ima letos v načrtu pet podobnih večerov, seveda v sodelovanju s Kulturnim centrom. Sekcije Svobode imajo zelo pester program in v Šoštanju ne poznamo prireditve, kjer ne bi sodelovala vsaj ena od njih.
VRBIČ: Mogoče lahko za to, da se v Šoštanju, kar se Kulturnega centra tiče, ne dogaja veliko, navedem kakšen razlog, ne opravičilo. Eden je gotovo ta, da je dvorana arhitektonsko žal zgrešena, da kakšnih posebnih prireditev tam ne more biti. Pa še nekaj je. Velenjčani nismo navajeni hoditi v Šoštanj. V Ljubljani se ljudje peljejo pol ure, celo eno uro" na kakšno kulturno prireditev, nam pa zaenkrat v Šoštanj še ni uspelo pritegniti velenjskih obiskovalcev. Stvari pa se dajo izboljšati. Ni nam težko organizirati prireditve v Šoštanju ali Šmartnem ob Paki ali kjerkoli drugje, dobro pa je, da o tem pride iz kraja konkretna pobuda. V Velenju potrebe poznamo, v Šoštanju pa je drugačna populacija, zato potrebujemo stalne pobude, stalno sodelovanje z nekom, ki bo v Šoštanju zadolžen za pripravo kakšnega programa. Letos imamo v načrtu tri stvari. Venetno bodo 22. februarja prav v Šoštanju >dachauski procesi<. Bojim pa se, da dvorana ne bo polna. V Velenju tega namenoma ne bomo pripravih, ker bi radi pritegnili ljudi v Šoštanj. To bo proslava ob obletnici Kajuho-ve smrti.
GOŠNIK: Osemnajst let sem živel v Šoštanju in zaznavam to kulturno mizerijo, ki se danes tam dogaja in s katero je povezan tudi slab obisk kulturnih prireditev. Šoštanj danes avtohtone-
?a prebivalstva skoraj nima več. zginilo, izumrlo je, a treba mu ga je vrniti. Kako? Tako naprimer, da mu vrnemo del vitalnih mestnih funkcij, ki jih je nekoč imel. Denimo, da se v Šoštanj preseli sodišče, komunalne službe in podobno. Rešitev je tudi v obnovi mestnega jedra, prometnem zaprtju glavne ulice in odprtju jedra, srca, kulturnim dogodkom. To bi bil izjemno koristen podvig, pri katerem bi moral po svojih močeh sodelovati s konkretnimi predlogi, prispevki in načrti tudi Kulturni center.
In še nekaj o tako imenovani ljubiteljski dejavnosti, ki smo jo omenjali v začetku. Žmrazi me, ko slišim to besedo. Preprosto zato, ker tako kulturno-umetni-ške produkcije ne moremo ločevati. Umetnina, kulturni dogodek, je lahko dober ali slab, ne pa ljubiteljski ali profesionalni. Ne vem, ali se motim, a mislim, da tudi Cankar ni imel status svobodnjaka, ni imel socialne podpore, živel je bolj ali manj bedno, pa venaar njegovih del ne označujemo za ljubiteljska. Predlagal bi kvečjemu, da to dejavnost označimo s popoldansko Kulturo. Saj se ti ljudje, ki niso zaposleni v kulturi, s tem vendar ne ukvarjajo kot neki bedaki, ki imajo deplasirane cilje; cilje, v katere ne verjamejo. To je vendar resno, večinoma neplačano početje. Zame bi bila žalitev, če bi mi kdo rekel, da sem amaterski kulturnik. Ne, kvečjemu sem človek, ki se s tem ukvarja, ne da bi za to prejel plačilo.
SLANC: Ukvarjanje s kulturnimi dejavnostmi ni bilo v družbi v kateri živimo, nikoli postavljeno tako, kot da s tem premagujemo prosti čas. Vložek sredstev družbe je tu potreben, ker se tako s tem vendarle začne ukvarjati večje število ljudi, ne glede na to, ali gre za ples, petje, ali je to gledališče, slikanje ... S tem se splošna kulturna raven v družbi aviga. Ne moremo pa tega vzeti kot osnoven proaukcijsKi način v občini. Zadaj moramo imeti čvrsto profesionalno organiziranost. Ljubiteljska dejavnost — da, vendar mora biti na nivoju kulturnih organizacij profesionalno vodeni.
Dalje na 7. strani
nadaljevanje s 6. strani
GOŠNIK: V edini profesionalni ustanovi v občini tudi sam vidim tiste vzvode, ki nudijo profesionalno podstat tem popoldan-cem. Ne mislim, da bi moral biti vsak njihov gib plačan, vsekakor pa nujno potrebujejo neko projektno organizacijo, ki jim nudi materialno, kadrovsko in drugo pomoč.
RAZMIŠLJANJA OB KULTURNEM PRAZNIKU
GOŠNIK: Naj svoje razmišljanje zaokrožim bolj veselo kot sem ga začel, ko sem rekel, da sem ogorčen nad dejanji tistin, ki bi morali skrbeti za narodovo kulturo. Če odmislim financiranje in strokovno-politične aparate, ki stojijo za tem, potem dogajanje v velenjski kulturi vendarle ocenjujem pozitivno. Za eno pomembnejših svetlih točk štejem prav Kulturni center, ki očitno začenja razumevati, kaj se dogaja izven njegovih zidov, ki se — ne le samo prilagaja, ampak trenutek tudi ustvarja. Mislim, da moramo biti vsi, ki gojimo kakršnekoli dvome o poslovnih ali kulturnih potezah Kulturnega centra manj agresivni, in jih bolj strpno postavljati v kontekst trenutnih in napovedujočih se družbenih dogajanj. To seveda ne pomeni, da lin moramo jemati brez rezerve ali brez kritike. V tem vidim izjemen humus, ki lahko požene vse plasti kulturnega in umetniškega delovanja v občini, nekam močno daleč, naprej.
VRBIČ: Če govorimo o kulturnem prazniku, pogovor je temu namenjen, potem ne smemo pozabiti odnosa naše generacije ao nepremične dediščine. Daleč smo pripeljali sanacijo Kavčni-kove domačije in velenjskega gradu. Obstajajo pa še številni objekti, od Šaleškega gradu, ki je po zadnjih meritvan tik pred raz-sulom, do Belega dvora na Gorici, kjer kaže zanimanje po adaptaciji tudi krajevna skupnost. Gre zai vilo Bianco, pa za Dom kulture, ki zunaj že clolgo ni več ponos Velenju, poleg tega postaja nevaren, gre za številne druge objekta, ki so potrebni naše skrbi. Zadnji čas je, da se dogovorimo kaiteri so ti objekti, kakšno namermbnost naj jim damo, kakšno priioriteto boao imeli, ker nima smiisla, da vsak po svoje trosimo e:nergijo.
SLAkNC: K temu bi dodal to, da se ma področju varstva kulturne deddišcine vse odvija po sred-njeročcnem načrtu. Morda ima Vrbič f g\ede Šaleškega gradu po-mislektke zato, ker ga v srednjeročnem i načrtu ni, vendar je treba pri tenm sedaj omeniti prizadevanja, tuudi izvršnega sveta občine, in nas; vseh, da pristopimo k ureditvi tce razvaline, ki je simbol ne le Titcovega Velenja ampak cele doline: in zato ne more biti stvar samo ineke krajevne skupnosti ali mesta,, ampak vseh v občini. Marcaa boao na seji skupščine razgrmjeni tudi načrti za ureditev vile Bilance, ki se na nek način vključ:uje v revitalizacijo Starega Velenjja in predstavlja z gradom ter poltjo z gradu uresničitev idejnega Ikoncepta >osi mesta<. Gre za os:; grad — pot z gradu — vila Bianc:a, na drugi strani Šaleški grad iin objekti med tema dvema točkaima.
Ob kulturnem prazniku pa: letos j«e 140-letnica Prešernove smrti. Ob kulturnem prazniku bi se moirali zamisliti in skleniti, da bomo na kulturnem področju delovali integrirano, skupaj, da bomo težili k temu, da bomo vsi, ki živimo v tej občini radi živeli tu. Iz tega, če bomo radi živeli tu, izhaja, cda imamo do tega prostora čustven odnos, to pomeni, da je naše. lin če je naše pomeni, da ni vseento kako izgleda in kako je. V to je vsebovano tudi, da ne mečemo papirja po tleh in imamo do vsega,, kar se v občini dogaja, tudi odmos.
ZU1PANČIČ: Ko se bliža slo-venskii kulturni praznik, bi rad omeniil Zvezo kulturnih organizacij lobčine Velenje. Rečeno je bilo, oda je Kulturni center že posegel v slovenski kulturni prostor, dda se je uveljavil. Enako trdim z.a Zvezo kulturnih organizacij, satj so tako na glasbenem kot likovmem, pa gledališkem področju! pri amaterjih v samem slovemskem vrhu. Zato bi ob tej priložšnosti rad vsem, pet tisočim amateeuem, čestital ob prazniku.
GO)SNIK: Naj ob tem svečanem i trenutku še jaz nekaj dodam. V kulturnih krogih se je zelo ressno napovedoval generalni štrajk; delavcev zaposlenih v kulturi, ppredvsem na Hrvaškem. Tudi v SSloveniji. Zame taka poteza ne bi i bila sporna, celo v veliki meri bi ji pritegnil, če ne bi za tem sslutil velike nevarnosti: lahko bi i jse namreč zgodilo, da slo-venskko občestvo marsikje sploh ne bi i opazilo, da nekdo strajka.
VRIBIČ: Kljub temu da so takšni čaasi, smo v Kulturnem centru prepriričani, da je to samo pre-hodnno obdobje. Tudi občani so prepriričani, da je kultura v tem trenuUtku potrebna, to dokazujejo z obi>iskom kulturnih prireditev. Zato i zahtevamo od tistih, ki odloččajo o kulturni politiki, da so takko ambiciozni kot mi. da vedo, dda noben dinar za kulturo danesss ni vržen stran.
Miniature Milana Jenka
Iskan in željen spominek
Slikanje miniatur zagotovo ni tako staro kot je stensko slikarstvo, med miniaturisti v zgodovini tudi ni tako velikih imen, kot jih sicer premore evropsko slikarstvo, vendar zaradi tega mi-niaturistika ni nič manj pomembna in ni opravila v preteklosti naše kulture nič manjše vloge, saj je pomagala graditi tisto osnovno razumevanje umetnosti, na kateri je pozneje zraslo vse, kar danes predstavlja evropski umetnostni okus.
(Jože Hudeček ob razstavi miniatur Milana Jenka)
Prejšnji teden, v torek, so v Galeriji Slovenijalesa trgovine na Titovi 52 v Ljubljani, slovesno odprli razstavo 62. del velenjskega samorastnika Milana Jenka, ki mu iskanje in spoznavanje samega sebe skozi umetnost, pod peresom in akvarelom, predstavlja svojevrstno sprostitev.
Slovenska pokrajina, zgodovinski objekti in konj, ljubljenec iz domačega hleva, so njegovi najbolj priljubljeni motivi. Že doslej je sodeloval na skupinskih razstavah v Mariboru, Novi Gorici, tudi v Titovem Velenju, za Slovenijales kot mesto njegove tokratne razstave pa se je odločil zaradi povabila. Pri Slovenijale-su je namreč Milan Jenko že razstavljal in to v Celju in Ljubljani, tesno pa sodeluje tudi z ljubljanskim Domom in Filipovim dvorcem.
Kdo je Milan Jenko? Rodil se je leta 1943 v Pesju, že v osnovni šoli imel najraje likovni pouk, pa tudi v družini so se ljubiteljsko precej ukvarjali z risanjem, slikanjem, zlasti oče in mamini sorodniki. Tudi druge je rad opazoval pri tem početju, sam omenja Božo Kmeclovo, pa Vido Plazlovo, Arnolda, kot otrok pa je spoznal tudi Napotnika.
Potem je po končani ključavničarski šoli in odsluženi vojaščini šel v svet, prepotoval vzhodno in zahodno Evropo, bil v Zdru-
Utrinek z otvoritve miniatur Milana Jenka. V Ljubljani, 24. januarja.
Stanovanjski humor
Blagor astronavtom, že so se navadili, da jim je stanovanjski prostor — astronomija.
Nekoč: kdo je komu sorodnik! Danes: kdo da komu točke.
Vseljujemo se tudi na podstrešja. Tam stanovanjski dinar v trenutku — plane na površino.
Nekateri znanstveniki iščejo sličnost med človekom in glodalci. Možno, najemnina je mnoge že prignala v — mišjo luknjo.
Upokojenec stanuje v pol kuhinje, četrtini sobe in v desetih odstotkih kopalnice. Nič čudnega, upokojenci so se že davno navadili — da živijo na odstotke.
Če amortiziramo stanovanja, ni treba tudi stališč.
Podnajemniška žalost je prevelika, dovolj točk na listi, ključev pa nikjer.
Kredit gradi, obresti podirajo.
Res so stanovanja draga, vendar jih ne smemo primerjati s kavo. Tu smo se že navadili na — minipakiranje.
Če je stanovanje problem družine, so obresti problem generacij.
Nima smisla spuščati rolet. Ko dolgovi potrkajo na vrata — stanovanjska pravica zleti skozi okno.
P. S.
ženih državah, se sproti seznanjal in obiskoval največje svetovne muzeje, dlje časa živel na Švedskem, vselej pa se ljubiteljsko ukvarjal s slikanjem.
Živi v Črnovi, kjer si je postavil hišo, z ženo, dvema sinovoma in hčerko, vsem pa je skupno nekaj — zelo radi delajo in pokukajo v hlev, ki je poln živali. Prostega časa nimajo nikoli, ali pa vse, kar delajo delajo v prostem času.
Kako je Milan Jenko prišel do ustvarjanja miniatur? »Ko sem gledal po svetu spominke in med njimi velikokrat ozrl tudi miniature, sem si rekel, tega pa pri nas nimamo. Ni isto, če si detajl z Bleda recimo, kupiš v Munchnu, ali če si ga kot nemški turist kupiš na Bledu in ga neseš s seboj, kot spomin, ki te veže na ta kraj.
Zato bom miniature ustvarjal še naprej.«
Sklenimo še, če smo že začeli z besedami Jožeta Hudečka: Dandanašnji je miniatura v bistvu enako pomembna in enako pozabljena — vsaj kar zadeva strokovno kritiko — kot je bila vsa stoletja prej: zaradi svojih dimenzij in svoje enostavne prenosljivosti je ostala iskan in zaželjen spominek človeku, ki potuje in ki si želi ohraniti nekje doma vsaj skromno spominsko opro na prijeten del svojega življenja. In: »Zatorej tudi sodobne miniaturistike ne gre prezreti, treba ji je posvetiti tisto pozornost, ki jo — prav zaradi te svoje pozabljene vloge — zasluži in ocenjevati tudi avtorje, ki jo ustvarjajo, ki pa po krivici p	. ostajajo na robu ali sploh zunaj inte- r OpTclVCK resa strokovne kritike.«
Razstava miniatur Milana Jenka bo v galeriji ljubljanskega Slovenijalesa, odprta do 28. februarja.
Veselo na delo
Na skupščini občine Mozirje in njenih organih so pri ustreznem preverjanju ugotovili, da so za letos načrtovali 13 delovnih ur premalo. Kar pravšnja številka za težke čase, kajne!? Da bi njen »črni« pomen nekoliko ublažili, so se odločili, da bodo manjkajoče ure nadomestili z delom na pustno soboto in v soboto — 1. aprila. Veselo na delo, torej.
M. Krstič-Planinc
Ena črka včasih popolnoma spremeni pomen. Tako nam jo je zagodel >i< v članku O kulturni
zapuščini Majde Kurnik. Viktor Kojc si seveda ne prizadeva, da bi njeno zapuščino dobil sam, ampak da bi jo dobili mi vsi. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
■OD MPOS&PNČM PtolfflJHlCA. >t) i
7)
5/10 »/' p/l jo VKlJUCiMO...
MpDSREm l/ BD]/Ui PROCES'
-ji/
BiTj -a* ne gin'.
"JiU
Obiskali smo galerijo Kolar
Čeprav je Galerija Kolar v Šolski ulici 5 v Slovenj Gradcu, v neposredni bližini Glavnega trga in v prostorih čudovite, obnovljene graščine Rotenturn, ki ji daje svoj pečat, odprt šele od julija preteklega leta, je s svojim izborom in vsebino že privabila mnoge kupce in ljubitelje umetnosti. Njen sloves je prišel tudi drugam, ni se raznesel samo po Slovenj Gradcu. Ljubitelji likovne umetnosti prihajajo iz bližnje Avstrije, Maribora, Ptuja, Mozirja, Ljubljane, Titovega Velenja ...
Vabijo imena kot so Bahunek, Berthold, Boljka, Borčič, Černe, Dragulj, Jagodič, Lackovič-Croata, Lavrenčič, Mihelič, Milič iz Mačve, Pečko, Rotar, Slana, Slavec, Sto-janovič, Tisnikar, Tutta, Veljčkovič, Zec. Prejšnji teden so imeli tudi steklene izdelke Ljubice Kočice in Maksima Gasparija. Izbor, ki zadovolji še tako zahtevnega kupca.
»Pa komercialna plat ni v ospredju,« pravi galerist Niko Kolar, ki s tem poudarja, da ni samo trgovec, ki prodaja, čeprav od tega živi. Še bolj spredaj je negovanje, razvijanje, ostrenje okusa ljubiteljev likovne umetnosti. Marsikoga pot v galerijo zanese samo toliko, da pogleda kaj je novega, da se spozna z deli umetnikov, brez namena, da bi tudi kaj kupil. Pride na klepet in na ogled.
Za odprtje zasebne galerije je treba danes gotovo biti precej pogumen. Človek namreč pričakuje, da ko zaškriplje, ljudje podobno kot država, najprej odškrnejo kulturi. Kaj je Nika Kolarja vodilo, da je odprl galerijo? Gotovo dolgoletne izkušnje na
f« 1 * ;		0
		
Niko Kolar si skupaj z Tisnikarjem ogleduje kako so uokvirili eno njegovih del.
kulturnem področju. Delal je recimo v slo-venjegraškem Umetnostnem paviljonu, bil sekretar Občinske kulturne skupnosti, pa pojem tudi direktor Koroškega radia, ves čas pa še posebno naklonjen področju likovne umetnosti in ves čas tudi sam velik zbiratelj likovnih del. Danes mu zato, da je odprl galerijo, ni žal. Delo pravi, je izredno zanimivo in hvaležno.
Obiskovalci? Kupci? »Zelo različni,« pravi. »Nekateri pridejo večkrat. Recimo tisti, ki so si že pred leti zgradili hišo, danes pa želijo svoj bivalni prostor opremiti s čim lepim. Lepo sliko recimo. Tem tudi svetujem, pa ne samo tem. Priporočam jim avtorje za katere se izplača dati tudi nekaj več. »Potem pridejo nekateri po kakšne grafike, za darilo recimo, saj je cena teh zelo privlačna, od 300 tisočakov pa tja do 500 veljajo.
SEveda pa se Kolar večkrat pojavlja tudi kot posrednik med kupcem in avtorjem, kar velja še zlasti za Tisnikarja, Tutto, Bertholda. Kakšne so cene? Različne. Tisnikarjeve slike recimo veljajo od 4 do 8 milijonov dinarjev, tudi 10 milijonov, na platnu. Na papirju so cenejše, dobiti jih je mogoče za 2,5 do 3 milijone dinarjev.
Niko Kolar pravi, da ima v načrtu priprave samostojnih razstav posameznim avtorjem, pa ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v tujini. Poskusil se bo na založniškem področju, tiskanju prospektov in katalogov avtorjem in se osredotočil na tiskanje grafik.
»Posebna značilnost moje galerije je ta, da se v njej o vsakem avtorju dobi tudi dokumentacija, monografije, katalog. S tem je
zagotovljena avtentičnost, dokumentarnost,« pravi Kolar, ki na tak način vsakemu kupcu omogoči, da se podrobno seznani ne samo s sliko, ampak tudi z avtorjem.
Galerija Kolar, prodaja oljnih slik, grafik in skulptur je ob ponedeljkih zaprta, ob sobotah se lahko ustavite v njej od 9. do 12.30. ure, podobno kot druge dni, ko je galerija odprta še popoldan od 15.30 do 19, ure. fmkp, vos)
Nagradna križanka »NAŠI PISATELJI« (8)
Rešitev nagradne križanke »NAŠI PISATELJI 8« pošljite do ponedeljka, 6. februarja na naslov: Uredništvo Našega časa, 63320 Titovo Velenje, Foitova 10 s pripisom: Nagradna križanka — »Naši pisatelji 8«. Med reševalce bomo z žrebom razdelili tri nagrade in sicer: 1. nagrada 7.500 din, druga in tretja nagrada pa 5.000 din.
Pravilna rešitev nagradne križanke »NAŠI PISATELJI 7«:
drevak, ratine, Abadan, Ma, Ant, Matija, VO, Te, stradivarke, prelest, Ars, enajst, jet, EO, Atrek, TE, vrv, amater, saten, Ilona, opisa, laks, Don, Mai, Stt, Tananarive, Iza, Onon.
Nagrajenci:
1.	nagrada 7.500 din: Majda Pušenjak, Kaniža 24, 62212 Šentilj
2.	nagrada 5.000 din: Nada Ocepek, Janka Ulriha 26, 63320 Titovo Velenje
3.	nagrada 5.000 din: Atanas Papazov, 63331 Nazarje 89 Nagrajencem čestitamo!

POPRAVA NAPA&E VKN3C ~
HSAJHL0 seuSUAR
¥
s?
MAKUII
Sluo-jiA \VU>?K-"MUe
tft.OTolC,
60315UH fcSTMG.
PIŽČAL2A NOAKUE. ALARMA
AAAKKI
SrADtOtJ V BUDIMPEŠTI
ETIL. ESTEg.
OCETME Kisline.
AM. POMOČ PORUŠENI EVROPI Po »-VOJNI
\LAVt0 TIRAN
HARMON-
tou TOWI tm.NKMA
NAŠIT
okrasek
PREBlV. fcOSrtE.
»•r.jtutB moittvHM
(oiism paagi
IN C»U Sit. MESTO V Stoljl
svMDwme
Ipakš^T
Llftslcl PESNIK

PLANSAR
MESU) V •tfKNIll. OB REKI TtoO
UREJEVALEC MSAD0V
mop.pim
IHASLOV B
SUiiLNl* IAUSE
tEl EL. MOTORJA
KUKKir POSMEH
IURANA
bAui&A
DESNIC-MOST, realnost
MRUlOtA SfkAHATV
MESTO V KAVONUI
veuka
SLAicICA
LE«,
suženj
V STARI
spakti
RASTLINA

PEVKA
ovsenak
I6RALE.C PEfiAEP.
DEL HA* 8US6A
HAKARIKA
NA3LEP-Jl ML RAŠii-INE
pttteiiKA PEKOČI
m-noSJt
MERA
ŽUPAN
PoO FRANCOZI
IU<A3I
REKA V AN6LI0I
SEME-NlJčt
it tono« »JulbelJ
retuskih
ALP
6LASE.. KortEbOA
RWS| NOr SOMEtAS
blNAMA
SEflMAN-SU0REL
a LAVNO mesto FMUCOE
AVToR. KP-liANKE
l
Zeleni ali črni Peter
Malo možnosti je, da bo polemika o Dvignjenem zastoru 109 z naslovom Od vstaje do zmage, kaj prida konstruktivna. S prispevkom Nosilci vsake ideje so ljudje, v prejšnji številki NČ, jo je odprla Marija Šavor, član SED. O nekonstruktivnosti sem prepričan zato, ker se o svojem pisanju rad pogovarjam z ljudmi, ki ga preberejo od začetka, do konca. Ni namreč v navadi, da se iz njega vzame en odstavek, se ga prežveči in tako preoblikovanega in brez soka daje na ogled. To je naredila M. §., v potrditev pa bom citiral oba. Mojega in njenega. Jaz sem 22. 12. 1988 trdil, da »je Šaleško ekološko društvo amorfni ostanek masovnega gibanja, ki se pač ni moglo vključiti v nekakšno stranko zelenih iz zelo preprostega razloga: ker je ni!« M. S. pa je moj odstavek do 26. 1. 1989 predelala takole: »V enem izmed svojih člankov je tov. Rezmart napovedal izničenje protestnega shoda preko Šaleškega ekološkega društva, kot njenega amorfnega ostanka, če se to ne bo vključilo v stranko zelenih.« Upam, da bodo pismeni dojeli razliko, za bolje razumevanje pa jim priporočam, da še enkrat v celoti preberejo oba članka.
Ko sem oddal članek Od vstaje do zmage sem vedel, da bodo nekateri člani SED užaljeni. Beseda amorfno je trdo padla. Ta tujka, ki zaobsega pojme kot brezobličnost, neodločnost, neizraz-nost, pa se mi še danes zdi ravno pravšnja za opis Stanka, v kakršnem se nahaja SED. Zakaj je v takšnem položaju pa najbrž ni stvar časopisne polemike, ampak notranja zadeva SED, njegovih komisij, statuta, itd. To poudarjam zato, ker >sporočilo< mojega članka »Od vstaje do zmage« ni bilo ocena ŠED. ampak sem ponudil v premislek spoznanje, da je >ekologija<, kakor jo pojmujemo mi, v srži politično vprašanje!
Nikakršne osveščevalne in
ghandijevske samouničevalne poze ne bodo spremenile tega sveta. In zakaj bi ga spreminjali?! Svet moramo vzeti takšen, kot je! Zakaj bi nekaj, kar se samo od sebe nenehno razvija, še spreminjali? Ko patetično vzkliknemo, da človek uničuje naravo, samo napravimo izvirni
Odmevi•
greh. Človek je del narave, ki se obnaša po človeku težko razumljivih zakonih. Ti zakoni so takšni, da bo narava sama izključila človeka, če bo tako kazalo. Človek ni nad naravo, da jo lahko uničuje, ali rešuje. Je prešibak!
Na tem delu zemeljske oble imamo življenje uravnano tako, da produkcijo hrane in ostalih dobrin vodi »politika«. Zato je oblast, ki je na vrhu sistema odgovorna tudi za sancijo ekološkega stanja. To pravim zato, ker pri nas ravno v sedanjem obdobju »oblast« prelaga to odgovornost na »onesnaževalce«. Ni se nam potrebno slepiti. Rudniki so zato, da kopljejo premog ali druge rude, elektrarne so zato, da proizvajajo energijo, kmet pa že-ii čimveč iztisniti iz zemlje, ki jo obdeluje. Mi lahko po Šaleški dolini še naslednje stoletje merimo zrak, zemljo in vodo ter izvajamo še ne vem kakšne raziskovalne finte. Dokler ne bo pravega denarja za očiščevalne, ne samo za meritvene napreve, tako dolgo so vse skupaj prazne mar-nje.
Zdi se mi, da do podobnih spoznanj prihaja tudi M. S., saj v svoji pridigi naklada precej po politično. Preden nadaljujem, pa bi jo rad opozoril, da nič ne vem o kakšni stranki (?) zelenih, niti ne poznam vsebine zelenega manifesta in ji priporočam, da se zaradi njega obrne na pravi naslov.. Meni v mojem prispevki ni uspelo ugotoviti nič drugega kot to, da pri nas ni stranke zelenih.
Drugače pa na moje globoko
(z muzeja Velenjek
r
Zgodilo se je
• •
Drugega februarja
Leta 1882
V	Slovenskem gospodarju iz leta 1882, številka 5, lahko preberemo v rubriki Gospodarske stvari: ».. . . kot vrli konje-rejci.so zapisani gospodje: Anton Jan v Skalah, Jožef Gril in Jan Bezjak pri sv. Andraži. Jožef Jelen pri št. Ilji in Martin Tamše ...« Se eden od dokazov, da je kmetijstvo, ki je bilo še ne tako daleč nazaj nosilec življenja Šaleške doline, v povojnem času neupravičeno porinjeno na stranski tir, s čimer je bilo porušeno dolgoletno ravnovesje, ki je vladalo v Šaleški dolini med človekom in naravo.
Leta 1889
Tudi druga vest tudi iz Slovenskega gospodarja, kjer v njegovi 18. številki lahko beremo med ostalim: »(Železnica) iz Celja v Velenje pride, kedar se dodela, najbrž v roke c. kr. priv. juž. železnici. Drugače ji tudi ne kaže.« In res, ko je bila železnica dograjena, jo je v upravljanje prevzela omenjena družba. Čeprav so železnici mnogi, v času gradnje prerokovali, da bo nerentabilna, še danes veselo vozijo po njej vlaki in lahko le obžalujemo, da je kratkovidnost nekega obdobja privedla do ukinitve dela železnice na Koroško. Leta 1952
Naslednja vest pa je kar 63 let mlajša. V Vestniku, ki je izhajal v Mariboru, iz leta 1952, št. 27, lahko preberemo vest iz Šaleka, kjer pravi vestičkar: »Gostinsko podjetje v Šaleku pri Velenju ne pozna reda in snage. Nedavno je tam sanitarna inšpekcija ugotovila obupno stanje. Dvorišče je zanemarjeno in posuto z odpadki vseh vrst. V kuhinji vladata nered in nesnaga, v točilnici, ki je skoraj brez pohištva, so pa razdrapana tla tako, da je podobno vsemu samo gostinski sobi ne.« Leta 1952
Istega leta lahko v Savinjskem vestniku, št. 5 na 2 strani preberemo daljši članek, kjer je podano delovno poročilp za leto 1951. Predsednik IO OLO Šoštanj je bil Jože Marolt, kije v svojem poročilu izpostavil kot glavne težave preteklega leta pomanjkanje vhodnih surovin, zaradi česar sta najbolj trpeli Tovarna barv Ljubija pri Mozirju, ter Okrajna tovarna otroške konfekcije in vezenin v Šoštanju. Težave so tudi zaradi premajhne skrbi za vzgojo kadrov, zaradi česar je imelo veliko število mladih težave z zaposlitvijo. V gradnji je bilo v Šoštanju 250 standvanj, pa vendarle je bila stanovanjska stiska še zelo velika, zaradi česar je vlada LRS odobrila velenjskim rudarjem 28 milijonov dinarjev stanovanjskega kredita. V svojem referatu se je Marolt dotaknil še problema nerednega plačevanja davka (nič novega pod soncem!), ter šolstva in zdravstveno-so-cialne službe. S tem sicer ni izčrpan celoten članek, vendar bi natančen opis članka zahteval preveč prostora, zato bomo raje omenili še en prispevek iz današnjega dne, ki je ravno tako zanimiv. Leta 1957
V	Celjskem tedniku, št. 4, lahko tega leta preberemo, da je bila v Pesju in Velenju udeležba na seji SZDL zadovoljiva in da je bila najživahnejša razprava pri vprašanjih stanovanj ter krajevnih cest, ki so v zelo slabem stanju. Že lani so prebivalci tega kraja darovali precej prostovoljnih ur pri popravilu cest in se tudi letos, pripravljajo na takšno akcijo. Tudi o šolstvu in vzgoji mladine so govorili ter ugotovili, da šola pri vzgoji ne more storiti dovolj, če se jnladina doma slabo ,vzgaja._(ldeja.o . dirigirani, usmerjeni vzgoji ima očitno že kar dolgo brado!
razočaranje M. S. ni daleč stran od dneva politike okrancljane z desetletja starimi parolami. Arhaično zvenijo njene besede o nosilcih idej v socialističnem redu. Njeno sprenevedanje o izbiranju pravih ljudi po pravih kriterijih na prava mesta, se ne vpraša, kdo je tisti, ki je bil izbran in kdo je izbiral »napačne« ljudi z meglenimi kriteriji na »prava« mesta?! No, jaz imam pri tem čisto vest, saj kolikor se spominjam, pri svojih trintride-setih še nisem nikoli čisto zares volil.
Članek »Nosilci vsake ideje so ljudje«, je samo še en prispevek k tezi, da je »sistem dober, ljudje pa slabi«. Ta teza vodi k zamenjavi ljudi po starih ključih in se ravno v tem času dogaja v naših bratskih republikah. A to ni pot razvoja sistema na boljše, ampak krčevito ohranjanje statusa quo.
če ne že kar oživljanje stalinizma po principu, da so verniki zopet bolj papeški od papeža. Če bomo kot družba resnično hoteli v središču pozornosti človeka, ne samo ljudi, potem bo treba vsaj korigirati, če ne spreminjati sistem.
Ljudi ne moremo preprosto opredalčkati med komuniste, demokrate in zelene. To je tako, kot da jih razdelimo na dobre in na slabe. Po tem pa ni težko napraviti reda . . .
Spoznanje, da je ekologija stvar politike, zahteva nov pristop. Za tiste, ki smo »politični laiki«, morda tudi umik. Da pa smo politično zeleni skoraj vsi navadni državljani, je posledica štiridesetletnih naprezanj našega sistema, ki svoje ovčke še zdaj trdovratno uči, da je na svetu samo ena resnica! Moja ali tvoja!?
Peter Rezman
Mesec koncertov v glasbeni šoli
Vse naše glasbene prijatelje, obiskovalce koncertov v glasbeni šoli, bi radi posebej opozorili na vrsto koncertov v tem našem kulturnem mesecu. Zagotovo bo kakšen med njimi zanimiv tudi za Vas. Pričakujemo Vaš obisk in Vas lepo pozdravljamo. Vstopnice za vse koncerte lahkq rezervirate vsako dopoldne po telefonu 855-918 ali eno uro pred koncertom.
3. februarja ob 19.30. uri Koncert pianistke Marine HORAK 6. februarja ob 19.30. uri Koncert CELJSKEGA GODALNEGA ORKESTRA, dirigent: Nenad FIRŠT, solista: Jelka GLAVNIK in Marko ZUPAN.
februarja ob 18.00. uri OSREDNJA PROSLAVA ob SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU s podelitvijo priznanj OKS
—	program izvajajo učenci glasbene šole.
II. februarja ob 19.30. uri 2. KONCERT iz ciklusa MOZART z ansamblom SLOVENICIUM; dirigent: Uroš LAJOVIC, solisti: Darko LINARIČ, Romeo DRUCKER - violina in Norina RADOVAN
—	sopran.
16. februarja ob 19.30. uri DNEVI ČEMBALA z znano švicarsko čembalistko Uršulo DUETCHLER s predstavitvijo instrumenta in li-terature.ZL 23. februarja ob 19.30. uri GLASBENI ABONMA v okviru Kulturnega centra Ivan Napotnik; Liana ISAKADZE.
24. februarja ob 19.30. uri KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA »KONOVO«, zborovodja: Štefka LOJEN.
Dvignjeni zastor 114
Na
smetišču zgodovine
Piše: Vane GOŠNIK »Težaško delo še nobenemu ni škodilo. Pa vendar, zakaj bi riskirali?
Za gledališki abonma in izven
Lope de Vega:
PREMETENO DEKLE (La discreta enamo-rada)
V petek, 3. februarja, ob 19.30. bo v domu kulture v Titovem Velenju gledališka predstava Mestnega gledališča ljubljanskega PREBRISANO DEKLE po romanu Lope de Vega, španskega pesnika in pisatelja, ki ga imanujejo tudi najplodovitejši pesnik zahoda. Lope de Vega se je rodil leta 1562 v Madridu in je napisal skupno 1500 iger in tri romane, štiri novele, devet epov v verzih, tri poučne pesmi, številne priložnostne spise in okrog 3000 sonetov. Vsakih 24 ur naj bi napisal več kot sto iger.
Predstava bo razmotavala zlasti vprašanja, kot so:
Kdo Fenisi prepoveduje gledali v nebo?
Kaj je ljubezen ?
In kakšno zvezo ima s seksom ?
Kako odigrati ljubezen na prvi pogled?
Koliko ljubezni na prvi pogled je mogoče prepričljivo odigrati v enem večeru?
Kdaj se človek vede kot žival in zakaj? Je človek ustvarjen za zemljo ali nebo? In podobno. Kostumi bodo nekaj takega kar lahko vidimo na slikah Velas-queza. Otroški zbor pa bo igral nagajive pojoče angelce, kot smo jih videli v nekem Bergmanovem filmu.
Komedijo je režiral Vito Taufer. Igrali pa bodo: Janez Škof, Marjeta Gregorač, Franc Markovič, Ivan Godnič, Srečo Špik, Majca Partljič, Violeta Tomič, Silvij Božič, Ivan Jezernik, Jože Mraz in Emil Filipčič.
Avtorja glasbe: Igor Leonardi in Vlado Batista. Vstopnice po 15.000 din so še v prodaji.
OB KULTURNEM PRAZNIKU NOVOST ZA OBISKOVALCE SPLOŠNO-1ZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE
Otvoritev medioteke
Z razžirjanjem sodobne informacijske tehnologije v vsakdanje življenje in s prodorom raznovrstnih informacijskih sredstev se spreminja tudi vloga splošno-izobraževalnih knjižic. Informacija že dolgo ni zgolj natiskana ampak je tudi zapisana v avdiovizualnih sredstvih (medijih).
Izziv, ki ga prinašajo video in računalniške kasete ter diskete, večina knjižnic v SRS še ni sprejelo kot ključ za vstop v enaindvajseto stoletje, stoletje informacijske družbe.
Naša knjižnica je sprejela ta izziv, ki nam ga ponuja raznovrstna uporaba AV medijev. Na področju vzgoje in izobraževanje se še vedno največ ukvarjamo s knjigo, čeprav nas iz dneva v dan "presenečajo nove in nove informacijske možnosti netiskanih gradiv. Izgradnja medioteke pomeni za nas postopno izgrajevanje po posameznih fazah. Na začetku smo vključili v izposojo preko 200 tonskih kaset in sicer za otroke pesmice in pravljice ter za odrasle klasično glasbo in kasete za jezikovni tečaj angleščine, nemščine in italijanščine. Nabavili smo tudi nekaj videokaset. Ker vemo, da dajejo metode komuniciranja preko sodobnih avdiovizualnih medijev bistveno večje učinke, se bomo trudili, da bomo stalno dopolnjevali našo zbirko z novim metodičnim gradivom.	Tinka Šalamon
Napovedani koncert
FRANCA KORBARJA
slovenske narodne pesmi s trobento
ki bi naj bil 10. 2. 1989 v domu kulture Šoštanj je odpovedan.
Če kdaj, potem je zdaj treba misliti in delovati politično. Če kdaj, potem ravno zdaj (ekološki) romantizem v vsej svoji regresivni lepoti in konservativnem leporečju kaže svojo izčrpanost in nemožnost, da praktično spreminja svet. Dovolj mu je izreči: »nosilci vsake ideje so ljudje« in že si domišlja, da je iznašel čarobno formulo blaženega sporazumevanja. Ojoj, kako preprosto! Nosilci takih idej me spominjajo na hipije in »power flovver« generacijo 60-tih let, ki je z rožicami v laseh in kot od strele zadeta razglašala planetarno ljubezen med ljudmi. Današnje romantične ekologe pač ni zadela strela, ampak fiksna ideja, da je mogoče z vljudnim čvekanjem, milim opozarjanjem in podrejanjem »osebnih interesov družbenim«, doseči ekstatično razodetje širokih ljudskih mas, njihovih voditeljev in seveda tistih, ki svinjajo po okolici.
Fronta »zdravih sil« se takšnemu početju seveda gladko in od srca smeji. V primeru, ko se stvari zaostrijo (jasno, da nikoli zaradi zgoraj opisanih razlogov), ji niso mar več nikakršni oziri ne-ženirano se odpove celo temeljni ideološki platformi in poseže po goli sili. Na to krvavo resnico nas je v zadnjih dneh prejšnjega leta opozoril štrajk slovenskih strojevodij in prikrita grožnja vlade, da bodo uporabljene tudi represivne metode. In to ne kakršnekoli! Če bi se pokazalo za potrebno, bi strojevodje enostavno oblekli v vojaške suknje. Ti bi potem seveda vozili in to pod grožnjo vojaškega sodišča! To je naša trenutna družbena resnica. In ne gre je pozabiti, ko razmišljamo in delujemo v tej še vedno lepi in prijazni Šaleški dolini.
Izjemno veliki napori poklicnih in amaterskih ekologov , prizadeto ravnanje tisočev ljudi, presenetljiva pripravljenost in angažma oblastnih in upravnih organov, naposled razumne reakcije onesnaževalcev (predvsem RLV in TEŠ)... Vse to se je v naši dolini končno utelesilo v kopici sklepov in jasnih namer. In priznati je treba, da ne kakršnih^ koli! Če bi se uresničile, bi to res bila zmaga razuma in preudarnosti. Toda dejal sem, če! Nešteto jasnih in prikritih znakov je, ki govore, da se za dimno zaveso dogaja marsikaj neprijetnega in nenavadnega. Naj za pokušino opišem dva primera in omenim eno grozečo možnost.
1.	Ena ključnih odločitev (h kateri nas zavezuje tudi mednarodna konvencija o onesnaževanju na velike razdalje) je, da bomo v SRS do leta 1992 zmanjšali emisije SO2 za 30 %, oziroma do takrat namestili na tri ključne emitente (TE—TO Ljubljana, Trbovlje in TEŠ) učinkovite odžve-plevalne naprave in zmanjšali bruhanje žveplovega dioksida za 90 %. Zato bi morali takoj angažirati ustrezna (velika) finančna sredstva. Toda! V osnutku plana ISEP za leto 1989 se je namesto potrebnih in zahtevanih 110 milijard za ta jprojekt znašlo le 15 milijard dinarjev. Brez komentarja!
2.	Kljub dejstvu, da seje novelirani sanacijski program TEŠ dejansko že opredelil za določen način odžveplevanja (mokri kal-citni postopek) na blokih 4 in 5 (in opredeliti seje bilo potrebno, saj čas neusmiljeno teče), se na
(Ronald Reagan)
ključnih točkah dogaja očitno nekaj nenavadnega. Meni zadnja znana okoliščina govori o namerah Instituta Jožef Štefan, ki se je odločil raziskati in razviti polsuhi postopek odžveplevanja. Po treh letih laboratorijskih raziskav bi institut opredelil učinkovitost postopka in ga začel preizkušati v dejanskih razmerah. Ali veste, kaj to pomeni? Natanko to, da bi šele leta 1991 morda ugotovili primernost te nove metode. Jasno je, da bi lahko v primeru pozitivnih rezultatov zgolj v sanjah do leta 1992 odžveplevalne naprave tudi zgradili! Te namere se nenavadno lepo ujemajo s točko
3. V naši občini smo sprejeli odlok o varstvu zraka, ki od TEŠ zahteva zmanjševanje proizvodnje v primjeru previsokih koncentracij SO; v prehodnem obdobju do zgraditve učinkovitih odžveplevalnih naprav. Z velikimi napori je odlok postal celo operabilen, toda veliko vprašanje je (bo), kaj se (bo) v resnici dogaja (lo). Menda nam je jasno, da bo prekoračitev dovoljene koncentracije SO; v mali vasici Zavodnje (z nekaj sto prebivalci) zahtevala splošne redukcije električne energije v Sloveniji ali zaustavitev največjih uporabnikov in najbolj zanikrnih plačnikov (Jesenice, Ruše, Kidričevo ..'.). Mislite, da bodo v kritičnih trenutkih dispečerji pristali na zahteve delavcev TES? Morda . ..?! Prav tako, kot je morda verjetna tista poteza slovenske vlade, ki jo je baje nameravala uporabiti ob štrajku strojevodij: vpoklic ključnih delavcev TES v vojaške suknje in namestitev na delovna mesta, ki jih sicer v »mirnodobnem« stanju zasedajo. Sicer: vojaško sodišče! Ali ni torej občinski odlok o varstvu zraka le pesek v oči revoltiranemu ljudstvu?
Pesek, ki ga iz votlega v prazno pretakamo(jo) z najboljšimi nameni? Saj je tudi pot v pekel vedno tlakovana z najboljšimi nameni. Poglejte, Nuklearko v tem času poganjajo s polno močjo, kljub izredno nizkemu vodostaju Save. Tako nizkemu, da je njena temperatura višja celo za več kot 5°C (dovoljena temperatura je T+ 2, včasih je bila le T+ 1!). Ali drugače: NEK bi po zakonu takoj morala bistveno zmanjšati proizvodnjo, isto zaradi znanih okoliščin velja tudi za TEŠ. Obedve pa skupaj proizvajata 2/3 vse električne energije v Sloveniji. Utopija? Da, utopija, ki ji naseda tudi romantična stru-ja šaleškega ekološkega gibanja!
Trdi realnosti v našem primeru očitno ne bo mogoče oporekati z mehkim ghandijevskim principom, ki se zlu zoperstavlja z dobroto in ljubeznijo. Ekološko »ozaveščanje« in »osveščanje« se naposled znajdeva na točki, ki mu je že vseskozi usojena: to je točka sprijaznjenja z nemočjo ljubezenske paradigme. To je točka spoznanja, da mora biti delovanje za čistejše okolje predvsem politično delovanje. Velika škoda bo, če nekatere šaleške ekološke struje tega ne bodo pravočasno spoznele. Tudi zato, ker je rokavica že vržena: dr. Dušan Plut odpira prostor ustanavljanju Zelene alternative. To je napoved dejanskega avtonomnega vstopa ekologov in ekologije v politični prostor. Od društva, v družbo, v politiko! Od ljubitelj-stva, amaterstva, k profesionaliz-mu!!
KLAVIRSKI VEČER Z MARINO HORAK
MARINA HORAK. čeprav polj-sko-makedonskega porekla, je Ljubljančanka. Po diplomi na akademiji za glasbo, je odšla v Nemčijo in v Francijo, kjer se je izpopolnjevala, nato pa v Holandijo in v Anglijo. V Londonu je kot pianist in pedagog , delovala 10 let, od poletja 1988 pa spet živi v Munchnu. Več nagrad na * rtiednarotinlh tekmovanjih na Začetku kariere ji je odprlo pot na koncertne odre v skoraj vseh evropskih deželah.
gostovala je tudi na daljnem vzhodu, v Avstraliji in Novi Zelandiji.
MAR1NINI interesi so raznoliki in tako se je v različnih obdobjih posvetila študiju čembala, sodobni glasbi, klavirskemu duu ter komorni glasbi. Poleg tega je izdelala obširno študijo o situaciji mladih glasbenikov y evropskih deželah, ki jo je naročila Komisija evropske skupnosti. V zadnjih le(ihje rijenpp.osebpo zajiitpanje.ve,-Ijalo razvijanju osebnega pedagoškega' pristopa, ki sloni na psiholoških aspektih in vodi k sproščeni ustvarjalnosti. Izkušnje na tem polju se zrcali-
jo v vedno večjem številu seminarjev in mojstrskih razredov v Nemčiji, Švici, Angliji, Belgiji, Jugoslaviji in Švedski. Koncertiranje vendarle ostaja njena glavna linija dejavnosti in poleg koncertov v domovini, jo letošnji nastopi vodijo v Švico, Norveško, Francijo, Nemčijo, Anglijo, Avstrijo in Italijo. spored
L. M'. Škerjanc: SONATA, LENTO
fi Triešte, Le>ito affEtuOso,
MOLTO LENTO E MAESTOSO.
E. Grieg: SONATA Op. 7, ALLE-GRO MODF.RATO, ANDANTE
MOLTO, ALLA MENUETO MA POCO PIU LENTO, FINALE MOLTO ALLEGRO.
F. Chopin: FANTAZIJA Op. 49 f-mol, NOKTURNO Op. 48 c-mol, NOKTURNO Op. 48 fis-mol, BAKA-ROLA Fis-dur.
Koncert bo 3. februarja ob 19.30. uri v KONCERTNI DVORANI GLASBENE ŠOLE v Titovem Velenju-. . . • . ,
Vstopnice odrasli po 10.000 din, mladina po 5.000 dih so ria voljo t?sak delovni dan v tajništvu šole in uro pred predstavo.
2. februarja 1989
ŠPORT, OD TU IN TAM
naš Čas Stran 9
Janko Polovšak iz Skornega
Lotil se je snežne deske
Tudi v Rudarju varčujejo
Mladi imajo v življenju najrazličnejše konjičke, eni so usmerjeni zbirateljsko, drugi se ukvarjajo z glasbo, spet tretji se lotijo tega ali onega. Eden takih je Janko Polovšak iz Skornega pri Šoštanju, ki si je za svoj prosti čas izbral svojevrstni konjiček, to je izdelava snežnih surfov. Janko je študent biotehnične fakultete v Ljubljani, smer lesarstvo in bo februarja diplomiral. Že od nekdaj ga je privlačil spust s snežnim surfom po zasneženem hribu. Ker je ta šport pri nas zelo malo znan, rekvizit pa je moč le uvoziti, seje Janku pred tremi leti porodila misel, da bi sam napravil snežni surf. K temu so ga spodbudile revije, v katerih je našel nekaj podrobnosti o snežnih surfih, to zvrst športa pa je videl tudi na televizijskih zaslonih. Najprej je skupaj z bratrancem, pozneje pa sam. razvijal potek izdelave surfa. Ker tudi sam veliko smuča, si je rekel, zakaj se ne bi s takšno smučko poskusil tudi sam. Seveda je naprava terjala veliko spretnega in natančnega dela, predvsem za varnost in dobro drsenje.
Janko Polovšak takole razmišlja o svojem uspešnem izdelku: »Z razvojem in izdelavo snežnih surfov se ukvarjam že tri leta in v vseh teh letih se učim in izdelek izpopolnjujem. Prvi surf je bil brez robnikov, sedanji jih že ima. Robniki so potrebni predvsem zato, da varujejo drsno površino, podaljšajo življenjsko dobo surfa in kar je še posebej pomembno, s takšnim surfom se lahko vozimo po vsakem snegu. Zadnjega sem opremil tudi z najnovejšim dizajnom in z vezmi za fiksiranje nog. Snežni surf je izdelan iz uvoženega materiala, zanj porabim vse svoje prihranke. Pri izdelavi mi pomaga oče s svojimi izkušnjami. Prii spustu s surfom po zasneženem hribu sam ugotovim kaj bo pot:rebno spremeniti in izboljšati. D>a bi spoznal, kakšno je za-nimanjje za tovrstni šport pri nas sem svvoj izdelek razstavil na decembrskem smučarskem sejmu v
Titovem Velenju. Zanimanje je bilo precejšnje, žal pa letošnja mila zima brez snega ne daje upanja, da bi šli snežni surfi v promet. Nekaj teh izdelkov sem že prodal, da sem lahko kril materialne stroške. Prostega časa, ki sem ga porabil za ta izdelek raje ne štejem.«
Janko Polovšak nam je zaupal, da mu bo izdelava surfov tudi v prihodnje, ko bo končal šolanje, le konjiček. Še naprej si bo prizadeval, da bi bil vsak njegov izdelek boljši in lepši. »Nobena stvar ni tako dobra, da se ne bi dala še izboljšati,« pravi. Za prihodnjo sezono namerava dizajn spremeniti, snežni surf pa izdelati iz najboljšega materiala.
Ko smo se poslovili od domiselnega Janka, smo mu zaželeli še veliko uspešnih snežnih surfov z željo, da bi ta zvrst spusta zaživela tudi pri nas.
B. Mugerle
Sredi preteklega meseca so se nogometaši Rudarja pod vodstvom trenerja Draga Kostanjška. ki je dobil pomočnika v igralcu Raukoviču. začeli pripra\ljati na spomladanski del prvenstva. Pripra\e bodo opravili kar doma in poskušali do začetka prvenstva, 26. marca, odigrati kar največ pripravljalnih tekem. 9. in 12. februarja se bodo na domačem igrišču sestali z Žalcem, 16. s Slovenj Gradcem, 19. s Kladivarjem. 25. bodo igralcem Kladivarja vrnili obisk. 26. pa s Steklarjem. Iz marčevskega sporeda pa naj omenimo le 19. marec, ko bodo igrali tekmo za pokal NZS, saj so se uvrstili med osem najboljših ekip.
V igralskem kadru ni veliko sprememb, razen da so v treninge prve ekipe vključili več mladince* iz lastnega podmladka (Masatoviča. Vrhov -nika, Muslimoviča, Huskiča, Kostre-ša in Petriča). Dobro igro pričakujejo od Pranjiča. ki je prišel iz Elkroja. znova se bo v njihove vrste vrnil Zir-dum, ki je med tem igral v Trbovljah, gledalci v tem letu ne bodo videli Ja-vornika, ki je odšel v JLA in Dolerja. ki je na študiju v Mariboru in so ga posodili Pekram.
Sicer pa v Rudarju že sedaj razmišljajo o aprilu, ko bodo proslavili 40-letnico delovanja kluba. Med dru-
Kegljanje
Derbi Šoštanju
Derbi 10. kola v prvi medobčinski kegljaški ligi je bilo srečanje na Dobrni, kjer sta se pomerila prvouvrščeni Šoštanj in drugouvrščena Dobrna. Veliko število privržencev tega športa je uživalo v borbenosti kegljačev. Bolj so se izkazali kegljači Šoštanja ter s precejšnjo razliko, 139 kegljev, dobili to srečanje.
S to zmago so Šoštanjčani povečali prednost pred zasledovalci in si odprli pot do naslova prvaka v medobčinski ligi in možnost za uvrstitev v drugo republiško ligo.
Srečanje na Dobrni seje končalo z rezultatom 4.892:4.753. Za Šoštanj so tokrat kegljali: L. Fidej 839, Glavič 830, Križovnik 818, S. Fidej 814, Hasičič 807, in Kramer 784 podrtih kegljev.
V soboto bo na kegljišču TEŠ srečanje 11. kola, v katerem Šoštanjčani gostijo drugo ekipo Hmezada. Priče-tek srečanja bo ob 15. uri.
gim jim je obljubila prihod reprezentanca JLA. s katero bodo igrali sreča-
nje \ počastitev tega. za njih pomembnega jubileja.	urost
Piisma bralcev
Se splača biti pošten?
Imaim zemljišče, tako za trenutke sprostitve, za uživanje v drobn ih delih za neposreden stik z naraivo. Bilo bi, če .. .
Sosed ni tak, kot običajno sosed je:. Nagaja. Izpulil mi je že nasad smrek, nasul zemljo tik za mejo, da se mi vsipa po pobočju in tudi sicer »dela red« tudi kak meter znotraj mojega ranča. Skratka moti. In ravno ob meji s tem sosedom se mi je zgodila nevšečnost. Pri buldožeriranju sem zasul mejnik. Nisem ga takoj našel, zato sem mu to povedal. Pravzaprav predlagal: »Postavimo ga nazaj, skupaj s še tretjim mejašiem, tja. kjer še stoji vogal ograje.« »Dobro,« se je strinjal do takrat, ko je njegova žena par dni pozneje začela: »Gospod Mramior! Ta mejnik mora postaviti geometer!« Da bodo stroški, seveda. »Gospa, ne bo na istem mestu, lahko pride kak decime-ter na Vaše. Kaj tedaj? Podirati boste morali ograjo itd.« Tudi advokat je posegel vmes.
Medtem sem našel stari mejnik. Hura! Še je tam! Točno na tistemi mestu, kot je bil, tik pod ograjo, le malo nagnjen. Pa to ni nič, če stoji postrani, oznaka pa je le! Nato vseeno pride geometer Sillvo in meri. 30 cm v moje, kljub temu, da vidi stari mejnik. Ugovarjam: »Pa ta ja ni ob ogra-
ji! Njo je postavljal sosed! Torej mora biti prava. Kontrolirajmo podzemni center! Tam so črepi-nje!« Nič od tega. Postavi nov mejnik za tistih 30 cm v mojo parcelo. Jaz ga vzamem kot razmejitev za cesto, ker se je ta takrat izvajala, sosed pa ne. Skrivaj spuli stari mejnik in ga zavrže, tako da ostane le novi mejni kamen. Jezi me. Zabijem dolgo železno cev na mesto nekdanjega mejnika in zaščitim ograjo. Čez par dni je zaščita odstranjena, bila bi verjetno tudi cev, če ne bi bila predolga. Še bolj me jezi. Vendar, problem poznajo geo-metri do potankosti in šef Ivan obljubi osebno pomoč. Zato sem potolažen in čakam na svojo »pravico«.
In ko pride »D-day« poln upanja opazujem delo strokovnjakov, ko kontrolirajo postavitev mejnikov. Grob sosedov napad med tem postopkom presli-šim, saj mi je samo obljubil, da me bo s cevjo, če ne zaprem gobca, naj zginem, da lažem, da mi bo že pokazal ... Vse vpričo vseh.
Na koncu šef geometrov Ivan ugotovi: »Novi mejhik je pravi, starega ni več, cev tudi ne velja, čeprav je na tem mestu tudi geometer Silvo videl prej mejni kamen, ko je postavljal novega.
Upiram se: »Prisegam, da sta-
Sebičneži
Dragi tov. L. K. ne oglašam se zato. Iker bi me tvoje pismo v 45. številtki Našega časa dne 10. II. 1988 pod naslovom »POGLEJMO FPREDSE IN SE ZAMISLIMO« prizadelo. Oglašam se, da bralcii spoznajo, da v tem našem lepeim Plešivcu ni toliko sebične-žev, kcot ti v pismu navajaš, in da spozmajo še drugo plat te medalje. NJe morem ti oporekati druž-benoppolitične aktivnosti, lahko pa trddim, da si jo že večkrat zlorabil ((manipulacije z razpoložljivimi telefonskimi številkami, gradnnjo vodovoda s pomočjo družbbbnih sredstev; ki darfes kot spomnenik nesposobnosti stoji sredi Plešivca ild.)l Lahko bi de-
jal, da tvoja aktivnost v DPO in društvih morda celo škodi kraju, kajti veliko krajanov se prav zaradi tvoje prisotnosti in zaradi tvojega nenehnega vmešavanja v vse organizacije, društva in odbore odreka DP delovanja v kraju. Med drugimi tudi jaz »Jaz to imam ti pa nimaš« je tvoja misel o prispevku, ki pa jo je ob dobrem poznavanju razmer treba malo spremeniti. »Jaz to imam in tudi ti to imaš« in to kar dvakrat. Vodo namreč. Pozabil si na nekaj dejstev, in sicer, da ti že imaš dva vodovoda in da bi to našo »KANALŠČINO« imel samo kot rezervo, medtem ko bi tvoji sosedje ostali na cedilu. Kje je torej tukaj tvoj humani odnos do spkrajanov, ki je osnovno izhodišče tvojega prispevka. Pozabil si tudi, da bi lahko dobil vo-
Izredna skupščina ŽRK Velenje
Izstop iz lige?
Ženski rokometni klub Velenje, ki \ tem letu slavi 20-letnico obstoja in 10-letnico neprekinjenega tekmovanja članske ekipe v 2. ZRL-sever, i čimer se ne more pohv aliti noben klub v občini pa tudi širše, se je znašel v hudih gmotnih težavah.
Že v drugi številki letos smo v našem tedniku pisali o lem in napovedali, da če klub ne bo našel možnosti za financiranje programa za prvo polletje, bo članska ekipa prenehala tekmovali. Kljub vsem prizadevanjem vodstva kluba so pred to neljubo odločitvijo. Program za prvo polletje so ocenili na nekaj več kot 162 milijonov dinarjev, samo tekmovanje v drugi ligi na skorajda 104 milijone. Visoka številka, ki pa je gotovo razumljiva, če upoštevamo, da morajo za gostovanje naprimer v Novem Sadu ali v Mostarju. oziroma v oddaljenejših krajih, odšteti kar pet milijonov dinarjev, da ludi stroški za organizacijo lekme v domači dvorani niso nižji od milijona dinarjev Ocenili so. da bi dobili od ZTKO. lastne dejavnosti in generalnega pokrovitelja v prvem polletju približno 85 milijonov dinarjev, torej bi jim zmanjkalo nekaj več kot 70 milijonov dinarjev. Ker ne želijo kršiti zakonskih določil in si ustvariti nepokritih dolgov, jim preostaja samo eno.
Za jutri. 3. februarja, so za 17. uro > skupščinski dvomi sklicali izredno sejo skupščine s točko dnevnega reda: Problematika deta ŽRK Velenje in sprejem sklepa o izstopu iz tekmovanja i 2. zvezni rokometni ligi — sever, rasi
Lepe igre in dobra organizacija - Klub malega nogometa
Titovo Velenje je svoj mednarodni lumir letos zaradi zasedenosti Rdeče dvorane pripravil v ljubljanskem Tivoliju. Gledalci so videli veliko lepih in kakovostnih srečanj, pa tudi organizacija je bila na ravni. Dokaj presenetljivo in toliko bolj zasluženo so prvo mesto osvojili igralci ekipe Sportskih novosti, ki so v finalu premagali odlično ekipo JLA s Savičevičem in drugimi zvezdniki na čelu s 4:3. Tretji je bil madžarski Siofok. četrti Dinamo. peti Zeljezničar iz Sarajeva in šesti KMN Titovo Velenje.
Na sliki: Igralci KMN Titovo Velenje so igrali dobro, vendar so se morali kot edini amaterji med profesionalci zadovoljiti i zadnjim mestom
Strelski šport
Žučku petnajsta puščica
Občinskega tekmovanja za »Zlato puščico« seje na strelišču Mroža udeležilo 27 strelcev v nacionalnem in mednarodnem programu. Zlato puščico je že pet-najstič osvojil Franjo Žučko s 558 krogi. Za njim so se uvrstili Denis Bola 556, Šterman, Žehel, Trebše po 543 itd. Skupno je normo za nastop na regijskem prvenstvu izpolnilo trinajst velenjskih strelcev.	p £
Smučarski skoki
Triplat
in Ograjenšek zmagala
V	Planici so se na 50-metrski skakalnici za pokal Cockte pomerili starejši pionirji. Med 64 skakalci iz vse Slovenije je zmagal Triplat, Rednjak pa je bil šesti.
V	Kranju pa so se za pokal Cockte pomerili pionirji C. Nastopilo je 62. skakalcev, zmagal je Luka Ograjenšek. enajstj in trinajsti pa sta bila Za-pušek in Žunič. Na tekmi za pokal Cockte v Planici je bil s petim mestom najboljši Triplat.	J. O.
Šah
Prvič za
prvenstvo Šoštanja
Šahovska sekcija Šoštanj je v nedeljo prvič pripravila hitropotezni turnir za prvenstvo Šoštanja. Poslej bo turnir vsako leto in bo štel za prehodni pokal, ki so ga letos prvič podelili. Dvokrožno seje na turnirju pomerilo 10 šahistov. Zmagal je Rehar 14 točk, sledijo pa Preložnik. Poljak in Šumnik po 12,5, Rupnik 11,5 itd.
Gregor Rupnik
Namizni tenis
V	telovadnici podružnične šole v Pesju se 12 ekip iz Velenja enkrat tedensko pomeri v občinski ligi v namiznem tenisu. Doslej so odigrali osem kol. vrstni red pa je naslednji: Gorenje I, Tempo I, PPP, REK, Gorenje II itd.
rega mejnika ni nihče prestavljal.« »Saj vam verjamem,« me tolaži šef Ivan: »toda podatki so taki.« Toda to so vaši podatki, dragi geometri. Trikrat zapored izmerjene dolžine 20 in 50 m so Vam dale razliko 30 cm!! Kakšna točnost pa je to? In vse tri meritve so Vaše delo. Tudi računanje in izbiranje podatkov, s katerimi ste mi mahali pod nosom, je vaše. Vaše delo, ki pa ni žal niti malo strokovno. Mogoče bom s tem očitkom koga prizadel. Toda, tudi jaz. sem priza'" Prizadet, ker sem pošteno ča. al na vašo pomoč, medtem ko je sosed uganjal lumparije. Zelo sem prizadet, celo tako, da bi vpil ali grozil: »Ob prvi priložnosti... mater vam uradniško!«
Pa mislim; koliko nas je, ko nas je upanje v pravičnost in strokovnost »sistemskih« ljudi razočaralo, marsikoga še veliko bolj. Koliko je stisnjenih zob in pesti proti vam, ki svojega dela ne znate, ali pa, lahko sumim, ste plačani drugače.
Ne morem vam dokazati svoj prav, ker je vse v vaših rokah, zato vpijem, kričim, ker se mi je zgodila krivica. Zgodila zato, ker sem spoštoval odločitve uradnih oseb, sosed pa, ki se je na to požvižgal, je pridobil. Vpijem, da skrijem nemoč, obenem pa mi je to edini način, da pokažem »svoj Neum ...«
P. S. Ne razumite me napak! Ne gre mi za ped zemlje, boli me kaznovana poštenost. Kaznovali pa so jo velenjski geometri.
Janez Mramor
Konferenca svetov potrošnikov pri OK SZDL Velenje
Katera trgovina je najboljša?
Spoštovani bratci, potrošniki!
Ponovno objavljamo anketo, s katero želimo oceniti specerijske prodajalne in mesnice na območju občine Velenje. Anketa, ki smo jo objavili pred 14. dnevi je bila pomanjkljiva, zato vas vljudno prosimo, da jo ponovno izpolnite.
Anketna lista je zelo preprosta. V rubrike (pod lokali) vpišite imena trgovin, ki jih najpogosteje obiskujete in tako tudi najbolje poznate.
Z ocenami od 1 do 5 ocenite založenost. postrežbo ... Izpolnite vse rubrike. Ocena 5 je seve-
da najboljša. V rubriko »pripombe« pa vpišite vaše morebitne pripombe.
Pa še podpišite se, saj bomo pripravili tudi žrebanje. deset sodelujočih bomo nagradili.
Vključite se torej v našo akcijo! Pomagajte s svojimi glasovi potrošniškim svetom pri zagotavljanju boljše in kakovostnejše ponudbe v občini Velenje.
Izpolnjene anketne liste pošljite na naslov: OK SZDL Vele«je. Konferenca svetov potrošnikov (anketa) 63320 Titovo Velenje.
do od največjega vaškega zajetja, kar pa si z utemeljitvijo »Nisem neumen, da bi vodo plačeval, če jo lahko dobim zastonj«, zavrnil. Naj se bralec tukaj zamisli, ali je tov. L. K. resnično tako prizadet, kakor navaja.
Vprašujem se tudi, kaj si ti kot družbenopolitični aktivist storil za izboljšanje mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji, da lahko tako kritično ocenjuješ delo ZZB in njenih članov. Mislim, da so oni dosti tega naredili že veliko prej, preden si se ti sploh rodil.
Naj na koncu poudarim, da je resnično prav, da se zavzemaš za dvig standarda ljudi, ki živijo na obrobnih nedostopnih domačijah, toda zavzemaj se tudi za tiste; ki se.s'tvojimi idejami ne strinjajo vedno, živijo pa v enako težkih pogojih. Davorin Pokržnik
		L	O K A	L I		
						
7	kruh					
A	mleko					
L	mlečni izdelki					
0	sadje					
2	zelenjava					
E	ostala živila					
N	di.1etna hrana					
U	mesni izdelki					
5 T	«68Q					
m	prijaznost					
sr	čistoča					
RF	strokovnost					
z	hitrp^t					
Bf\	poštenost					
BJ\	poštenost					
GflJ	hitrost					
VR	čistoča					
0	kvaliteta bi aRa					
b T	urejenost lokala					
A L 0	urejenost izložbe	•				
	urejenost prodajalk					
	Odpiralni čas		I L			
OPCMBE: . , „ • . * . ■ -1. ' i ■ ■ ..........		i » i « > . •				
Februar - Svečan
Radio Velenje
Ime meseca izvira iz rimske besede februatio, ki pomeni očiščenje. Beseda je nekoč imela simboličen pomen, saj je šlo za »očiščenje« od zlih duhov zime. Februarje bil zadnji mesec v starem rimskem koledarju, zato so mu v prestopnih letih dodajali prestopni dan, kar je ostalo v veljavi do današnjih dni. Martin iz Loke ima za februar izraz Setstzann = sečan. Izraz se je z malenkostnimi spremembami ohranil do danes. V Novi Krainski Pratici iz I. 1775 naletimo na ime svičan, ki ga je nato Fr. Metelko v Novi Pratiki za prestopno leto 1824 dokončno spremenil v svečan — ime, ki ga še vedno uporabljamo. Kot zanimivost naj omenimo, da so po sporočilu Baudouina de Courtenaya rekali Slovenci v Reziji temu mesecu mali mesec, medtem ko ga je Blaž Potočnik skušal preimenovati v talnik.
Če so prvotno slovensko ime sečan izvajali od glagola sekati, se zdi, da izvira izraz od sveč, ki v tem mesecu od kapa visijo. Da pa tudi starodavni sečan še ni povsem pozabljen, nam pričajo novejše raziskave jezikoslovca dr. Jakoba Riglerja, ki je pred dobrim desetletjem pri preučevanju južnonotranjskih govorov še naletel na ta izraz.
Koledar
Četrtek, 2. februarja — Ljuba, Marja, Malči, Ana Petek, 3. februarja Blaž, Oskar (Okec), David Sobota, 4. februarja — Bojana, Andraž, Jane, Hela Nedelja, 5. februarja — Agata, Ingo, Izidor, Sanja Ponedeljek, 6. februarja — Teja (Doroteja), Ljubo, Dora Torek, 7. februarja — Riko (Ri-hard), Ksenja, Zlatko Sreda, 8. februarja — Job (Jakob), Juš, Ivan
Dežurstva
r
I NOVO VIDEO
Dežurni zdravniki v zdravstvenem domu Velenje:
Četrtek, 2. februarja — dnevni dežurni dr. Kikec, nočni dežurni dr. Vrabič
Petek, 3. februarja — dnevni dežurni (V Grošelj, nočni dežurni dr. Ren-ko Oskar
Sobota, 4. februarja in nedelja, 5. februarja — glavni dežurni dr. Zuber, notranji dežurni dr. S. Popov
Ponedeljek, 6. februarja — dnevni dežurni dr. Kočevar, nočni dežurni dr. Smonkar
3000
Od sobote, (28. januarja), v Starem Velenju (Stari trg II) nova video-teka. Že najnovejši film o Michaelu Jacksonu.
I I L.
Odprto ure.
od 16. do 21
Peter Rihtarič Peci
Množica občanov Šaleške doline in širšega celjskega območja, še zlasti pa ribičev in stanovskih kolegov, se je v petek, 13. januarja, na pokopališču v Podkraju poslovila od šo-štanjskega domačina, diplomiranega veterinarja Petra Rihta-riča-Pecija.
Pokojni se je rodil 2. maja 1928. leta v znani družini veterinarja Petra Rihtariča, ki je takrat služboval v Šmarju pri Jelšah. Ker je bil oče velik narodnjak, so ga Nemci že leta 1941 izselili v Srbijo. Zena Zalika, rojena v Šoštanju v znani Kle-menčičevi družini, pa se je s tremi otroki vrnila k staršem v rodni Šoštanj. Po osvoboditvi se je oče vrnil iz izgnanstva in služboval kot veterinar v Šoštanju, ki je bil takrat sedež okraja.
Tudi pokojni Peci, kot smo ga klicali vsi njegovi rojaki, se je odločil za human veterinarski poklic. Po opravljeni celjski gimnaziji je odšel na študij v Zagreb in se po diplomi vrnil v Šoštanj ter prevzel mesto veterinarja v takratni občini Šoštanj. Ze kot mladinec se je v času študija družbeno angažiral in bil kar na treh delovnih akcijah, in sicer na progi Ša-mac—Sarajevo, Brčko—Bano-viči in avtocesti Bratstva in enotnosti Zagreb —Beograd.
Tako kot njegov oče je bil tudi Peci zelo priljubljen veterinarski strokovnjak, ki je vedno pomagal kmetovalcem v širši okolici pri skrbi za zdravo živino. Hkrati je zelo aktivno sodeloval v ribiški družini »PAKA« v Šoštanju, za kar je prejel razna priznanja in odličja. Bil pa je tudi velik ljubitelj narave, še zlasti gobarstva in vrtičkarstva, ter bil zelo ponosen na vrt, ki ga je urejal z veliko ljubeznijo.
V Šoštanju je preživel kar petdesetletij svojega plodnega življenja. Žal pa ni dočakal zasluženega pokoja, saj je zadnja leta bolehal, vsled česar je moral večkrat v bolnišnico. Če-" prav smo upali, da je bolezen srca v lanskem letu končno premagal, je v začetku letošnjega leta moral ponovno v bol-
nišnico v Topolšico. kjer je 10. januarja umrl zadet od srčne kapi.
■v
Kot že omenjeno, ga je na zadnji poti v Podkraju spremljala množica, ki ga je cenila in spoštovala. Ob zadnjem slovesu so se od njega v znak zahvale poslovili v imenu Šoštanjča-nov in družbenopolitičnih organizacij občine Velenje Ivan Medved, v imenu ribičev Ivan Lahovnik in od dolgoletnih stanovskih kolegov Ivan Zagožen.
Peter Rihtarič nam bo kot priljubljeni domačin Peci, še zlasti pa kot priznan veterinarski strokovnjak, ostal v naših srcih še dolgo v nepozabnem spominu.
SLAVA MU!
Viktor Kojc
Kriza jezika ali kriza
medčloveških odnosov?
Dežurni zobozdravnik:
V soboto, 4. februarja je dežurni zobozdravnik dr. Zora Pavlovič, od 8. čo 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje.
Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 3. februarja do 10. februarja je dežurni dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 38, Titovo Velenje. Telefon: 858-704.
I
I I
»Po moji sodbi krize jezika /.../ sploh ni. Namesto tega bi v Našem času kazalo opozoriti na krizo medčloveških odnosov. Kot ljudje smo naravnani na jezik, in če so naši medsebojni odnosi moteni, nujno prihaja do tega, da so v tem obseženi tudi naši jezikovni stiki, zato je oteženo tudi sporazumevanje z jezikom.«
Hans Eggers: Ali se še lahko sporazumemo
Na to misel smo se spomnili, ko smo prebrali prilogo, ki nam jo je skupaj s pismom poslala A. K. iz Ljubljane. Takole piše: »Skupnost VVO Slpvenije je za sejo Skupnosti VVO Slovenije med drugim posredovala tudi gradivo .Dolgoročni ukrepi', ki vam ga pošiljam v proučitev in prevod v slovenski jezik. Bojim se namreč, da delegati omenjenega IO ne bodo dobro razumeli, kaj jih .dolgoročno' čaka!«
Zaradi omejenega prostora objavljamo le nekaj odlomkov iz priloženih »srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov« omenjene skupnosti:
»V njih je začrtan nadaljnji razvoj in preobrazba družbenega varstva otrok v SR Sloveniji. V ciljni politiki nadaljnjega razvoja družbenega varstva otrok se prepletajo trije izhodiščni smotri, potrebe in interesi: 1.) naravna želja in odločitev staršev, da rodijo, negujejo, vzgajajo in skrbijo za razvoj svojih otrok, 2.) izenačevanje možnosti glede na potrebe otroka, da se usposobi za življenje in delo ter 3.) potrebe in interesi celotne družbene skupnosti, da sodeluje pri urejanju pogojev za uresničevanje teh interesov in potreb zaradi lastnega obnavljanja (biološke in socialne reprodukcije).
Izhajajoč iz teh temeljnih izhodišč in upoštevajoč pri tem tudi zastavljene cilje smo začrtali na-
slednje srednjeročne in dolgoročne razvojne usmeritve:
/.../
Upoštevajoč dejstvo, da predstavlja prebivalstvo poleg razpoložljivih naravnih resurov in razvitosti proizvajalnih sredstev enega izmed odločilnih dejavnikov nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja, prispevanje k resnejši obravnavi in upoštevanju razvoja prebivalstva ter s tem v povezavi k ustvarjanju celovitejše ureditve in spremljanju ukrepov aktivne prebival-stvene politike. Njen sestavni del naj bi postalo tudi področje družbenega varstva otrok s svojimi programi.
/. ../
— Zagotovitev pogojev za osebno poklicno delo, delovanje otroškovarstvenih kooperativ-za-drug idr. oblik dela, ki bodo opravljale in sodelovale s sedaj obstoječimi institucionalnimi oblikami ter
•	povečale in istočasno pocenile ,ponudbo' na področju storitev družbenega varstva otrok in s tem v večji meri zadovoljevale potrebe ljudi
•	omogočile vlkjučevanje ljudi v neposredno zadovoljevanje potreb (premik od pasivne konzultacije k integralni koncepciji samouprave) ter
•	predstavljale izziv in kritiko do rutinizacije, standardizacije, fragmentarnosti, omejenosti in velikih stroškov družbenih institucij ter s tem vzpodbudo za nji-
a hovo redefiniranje, večjo učinkovitost, demokratizacijo in javni nadzor.«
Naš komentar: Ne samo kak šaljivec, ampak tudi povsem resen človek bi morebitno nadaljnje upadanje števila rojstev v Sloveniji utegnil povezati s takšnim srednjeročnim načrtovanjem otroškega varstva.
PRODAJA OUNIH SLIK. GRAFIK IN SKULPTUR
Bahunek. Beilhold. Boljka. Borili. Čeme. Dragulj.. Jagodic. Lackovič-Croata. rvreniil. Mihelii. Mlllč iz Mačve. Peiko. Rotor. Slana. Slavec. Stojanovič, Tisnikar. Tutta. Veličkovič. Zec
Odprto.
Torek - petek 9 00-12.30/ 15 30-19.00 Sobota 9 001130 Ponedeljek zaprto
GALERIJA KOLAR. ŠOLSKA ULICA 5. 62360 SLOVEHJ GRADEC. JUGOSLAVIJA. TELEFON(3862)062 844 044
1 ]	M	M	M	M	1 1	1 1	1 1	1 I
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 2. 2. ob 17. in 19. uri ter petek, 3. 2. ob 17. in 19. uri LJUBITI NA ŠOLSKI NAČIN — ameriški, ljubezenski. V gl. vi.: Eric Stolle.
* Petek, 3. 2. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 4. in 5. 2. ob 17. in 19. uri MONTE CARLO RAJ ZA BOGATE — italijanski, komedija. V gl. vlogi: Laura Anto-nelli.
Ponedeljek, 6. 2. ob 10., 17. in 19. uri ter torek, 7. 2. ob 17. in 19. uri ZASVOJENA Z LUNO (MOONSTRUCK) - ameriška komedija, DOLBY STEREO. V gl. vlogi: Cher.
Sreda, 8. 2. ob K)., 17. in 19. uri PEKEL V ŠOLI - ameriški, akcijski. Vloga: James Belussi,
NOČNI KINO v REDNEM KINU
Četrtek, petek.' sobota in nedelja. 2., 3.. 4. in 5. 2. ob 21. uri OIRAN — japonski, trda erotika. V gl. vlogi: Takako Shinnozuka.
KINO DOM KULTURE
Nedelja, 5. 2. ob 10. uri OTROŠKA	MATINEJA:
SMRKCI PRIHAJAJO - risanka.
FILMSKO GLEDALIŠČE V DOMU KULTURE
Ponedeljek. 6. 2. ob 20. uri IF1GENIJA — grški, zgodovinski. Scenarij in režija: Michael Cacoyannis. Igrajo: irene Papas, Coste Kazakos, Costa Carras.
KINO ŠOŠTANJ"' ^ ■ ' ' ' Sobota, 4. 2. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: SMRKCI
PRIHAJAJO - risanka, ob 18. uri LJUBITI NA ŠOLSKI NAČIN — amer. ljubezenski, ob 20. uri NOČNI KINO: OIRAN -japonski, trda erotika.
Nedelja, 5. 2. ob 18. uri ZASVOJENA Z LUNO (MOONSTRUCK) — ameriški, komedija.
Sreda, 8. 2. ob 19. uri ZAKLAD. CARJA SALAMONA II. DEL ameriški, avanturistični. V gl. vlogi: Richard C ham-berlaine.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 5. 2. ob 19. uri MONTE CARLO RAJ ZA BOGATE -italij.. komedija.
Nedelja, 5. 2. OTROŠKA MATINEJA ODPADE!
Nedelja, 5. 2. ob 20. uri NOČNI KINO: OIRAN - japonski, trda erotika.
Torek, 7. 2. ob 19. uri ZAKLAD CARJA SALAMONA II. del — ameriški, avanturistični. V glavni vlogi Richard Chamber-laine.
KINO ŠKALE
Nedelja, 5. 2. ob 16. uri LJUBITI NA ŠOLSKI NAČIN -ameriški, ljubezenski.
ZA VSE NOČNE PREDSTAVE MLADINI DO 18. LETA STAROSTI NE DOVOLIMO OGLEDA!
% KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE - PRAV-IC-O- DO SPR£-MEM"BE PROGRAMA!
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Čen-tra za informiranje, propagando in založništvo na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 3. FEBRUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo: 16.20 Za konec tedna: 16.30 Iz delegatskih klopi: 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, S. FEBRUARJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke: I 1.25 Kdaj. kje, kaj: 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovoriii bomo na vprašanja zastavljena pred 14. dnevi, nova pa bomo sprejemali takoj za tem po telefonu 855 963); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 6. FEBRUARJA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Minute z domačimi ansambli: 16.20 Kdaj, kje. kaj: 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje: 16.30 Mladi mladim: 17.00 Lestvica diskoteke Super Li in Radia Velenje.
SREDA, 8. FEBRUARjA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj. kje, kaj: 16.30 Naša krajevna skupnost: 17.00 Mi in vi (oddaja v živo. ki jo bomo posvetili kulturi); 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
Radio Velenje
Lestvica
Na Radiu Velenje, ponedeljek, 6. februarja od 18.00 do 19.00
1.	BRING ME EDELVVEISS - EDELWE1SS
2.	BABY DONT FORGET MY NUMBER - MILLI VA-NILLI
3.	LEFT TO M Y OWN DEVICES - PET SHOP BOYS
4.	TWIST IN MY SOBRIETY TANITA T1KARAM
5.	SMOOTH CR1MINAL - MICHAEL JACKSON
6.	STOP - SAM BROWN
7.	STAND UP FOR YOUR LOVE RIGHTS - YAZZ
8.	TAKE ME TO YOUR HEART - RICK ASTLEY
9.	JACK TO THE SOUND - HIT HOUSE
10. DON T WORRY BE HAPPY - BOBBY McFERRlN
Moj predlog. Moj naslov _
LESTVICA VIDEO FILMOV
VIDEO KLUB
M*
1.	MOONVVALKER (Michael Jackson)
2.	COMING TO AMERICA
3.	MASORADE
4.	PLATOON LEADER
5.	INERSPEACE
6.	COMANDER
7.	TESNA KOŽA III
1
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA, n. sol o
POTROŠNIK
TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ
NO VO!!! Krajani Šoštanja!
Uresničili smo vaše želje po ugodnem nakupu!
Nova prodajalna — DISKONT - ŠOŠTANJ
1. februarja odpira svoja vrata
Vino. mineralne vode. žgane pijače, sadne sokove, vloženo povrtnino. pralna in čistilna sredstva in še kaj dobite v večjih količinah s POPUSTOM
L
VEČJI NAKUP - VEČJI PRIHRANEK
J
gorenje
Partizanska 12 63320 Titovo Velenje
objavlja
prodajo razrezovalnega stroja ivernih plošč
Podatki: Vertikalni žagalni stroj znamke HOLZ-HER Tip PK 3W2, leto izd. 1971 Max. višina reza 2200 mm, debelina reza 40 mm Dolžina vertikalne nalagalne valčnice cca 10 m
Informacije dobite po telefonu 063/856-865.
Mali oglasi
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO in dva fotelja ter kavč prodam. Telefon 853-630. BARVNI TV GORENJE in dr salke številka 36 prodam. Telefon 858-799.
RAZTEGLJIV KAVČ IN DVA FOTELJA ter celotno smučarsko opremo ugodno prodam. Drač-ko, Veljka Vlahoviča 38, Titovo Velenje.
V NAJEM ODDAM družinsko stanovanje v okolici Titovega Velenja. Telefon 888-193. TRAČNO ŽAGO MIO STANDARD, skobeljno mizo (hobl ponk), prenosni molzni stroj in avtoprikolico prodam. Vinko Hriberšek, Cirkovce 6/a, Titovo Velenje.
PARCELE ZA VIKEND V ANDRAŽU prodam. Naslov v uredništvu.
SPALNICO, pralni stroj International, hladilnik International, sedežno garnituro Meblo in leto dni staro sedežno garnituro, vse malo rabljeno, zelo ugodno prodam. Brigita Stropnik, Topolšica 50 a, telefon 891-157, dopoldan in 891-138, po 15. uri. RAZTEGLJIVO STILNO MIZO s stoli ali brez prodam. Naslov v uredništvu. STAREJŠI BARVNI TV Gorenje prodam za 400.000 din. Telefon 853-631.
PARCELO, PRIMERNO ZA
VIKEND, v okolici Pirešice, prodam. Informacije po telefonu 858-943.
ŠKOLJKO ZA BLGGY, motor VW 1200 ter ostale dele za izdelavo prodam. Podpečan, Florjan 10, Šoštanj.
PRIKOLICO ADRIA 2 + 1 s
predprostorom prodam. Jože Gole, Gaberke 96. Šoštanj. ZAMENJAM DVE STANOVANJI (31 + 32 nr) za 2,5 sobno stanovanje. Informacije po telefonu 853-932, dopoldan. SPREJMEM DELO NA DOM. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »Hitro in poceni«. TRI LETA STAR FISHERJF.V BTV prodam. Telefon 858-444. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE obvešča, da prodaja od 2. 2. dalje mlade nesnice po zelo ugodni ceni, pasme H1SEX, 2 x cepljene in krmljene s koruznim šro-tom. Telefon 062-873-202. MEŠALEC ZA BETON, cirku lar C-400, dve samski postelji z jogijema in sobno plinsko peč prodam. Telefon 853-220. GRADBENO PARCELO PRODAM. Telefon v uredništvu.
»DEE JAY« ROBBY BRA-TUŠA
Na vaše in moje kasete posnamem najnovejšo aisco (štanc) glasbo —FUNKY—
SOUL — RAP— HOUSE — SENTIŠ . . . Vse informacije in obširnejši brezplačni katalog dobite na naslovu: Robby Bratuša, Koroška 3, 63325 ŠOŠTANJ.
SAMSKO OSEBO VZAMEM NA STANOVANJE. (Opremljena soba s souporabo sanitarij in kuhinje). Pisne ponudbe pod šifro »Predplačilo« pošljite na upravo Našega časa. FILME SUPER IN NORMAL 8 mm strokovno čistim in lepim. Telefon 855-757, popoldne. BARVNI TV SPREJEMNIK »AMETIST«, z daljinskim upravljanjem prodam. Telefon 853-257 popoldan. BARVNI TV GORENJE, velik, prodam. Marija Polko, Ravne 6, Šoštanj.
HRASTOVE SUHE DESKE, de
beline 25 mm, smrekove in borove suhe deske debeline 20,25 in 50 mm prodam. Tone Tajnšek, Amače 22 C, Šentilj pri Velenju. TROSOBNO STANOVANJE, 76 m', v Celju na Hudinji prodamo. Telefon 33-990. POSLOVNI PROSTOR, 36 nr, potreben finalizacije, prodam ali oddam v najem. Telefon 33-990. Z-126, letnik 1978 prodam. Telefon 856-612.
MIREN FANT, nealkoholik, nekadilec, išče sobo ali garsonjero v Titovem Velenju. Cenjene ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro »Pošten«.
DISKOTEKA ZOOM CLUB,
snema kasete iz CD plošč. Seznam CD plošč dobite v ZOOM CLUBU ŠOŠTANJ, Tekavčeva I, Mitja Tavčar, Telefon 881-001.

iHHl

v' '
E
A
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega sina, brata in strica
Antona Hriberška
12. 1. 1952 - 24. 1. 1989 PO DOMAČE NAPOTNIKOVEGA TONA iz Belih vod
se iskreno in z žalostjo v srcih zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala govornikoma, godbi TUŠ-a ter duhovniku za poslovilne besede in opravljen obred.
HVALA VSEM!
Žalujoči: mati Marija, oče Mihael, bratje Vinko, Ivan, Alojz, Stane in sestra Silva z družinami.
šm ti i
V SPOMIN dragemu možu, očetu in stricu
Slavku Lekiču
30. januarja je minilo leto dni, od kar te je nenadna smrt ločila od nas.
Ostal boš vedno v naših srcih.
VSI NJEGOVI
i i
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice
Rozaliji Pejovnik
rojena ŠUMILOVA iz Šoštanja 27. 10. 1903 - 25. 1. 1989
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence ter izrazili sožalje. Hvala tudi govornikoma za poslovilne besede, kakor tudi pevskemu sekstetu iz Šoštanja.
ŽALUJOČI VSI NJENI
RABLJENO SEDEŽNO GARNITURO, otroško sobo, spalnico in pomivalni stroj, popolnoma nov Sintesaizer in še zapakirano otroško sobo Samo ugodno prodam. Ogled popoldne, od 16. ure dalje, na Kidričevi 17, Stanovanje št. 48, IV. nadstropje. AKUSTIČNE BOBNE YAMA-HA, novejše s kovčki in Škodo 120 LS, brezhibno prodam. Danilo Gregorc, Topolšica 86 popoldan. Telefon 881-111 interna 175 dopoldan.
680 KOSOV STREŠNE KRITINE PRODAM. Salonitka 60 x 40. Telefon 855-534. V VEČERNIH URAH KELNA-
R1M. Šifra »RD«. ZASTAVO 750, letnik 1983, prevoženih 32.000 km, registriran do avgusta 1989 prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 854-449, Titovo Velenje.
£
Elektrotehna DO SET Ljubljana
Objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja DO SET
prosta dela in naloge v prodajalni TITOVO VELENJE, Prešernova 8
1.	PRODAJA BLAGA za nedoločen čas
Pogoji za sprejem:
—	šola za prodajalce tehnične smeri ali druga poklicna šola primerne tehnične smeri
—	6 mesecev delovnih izkušenj na enakih delovnih nalogah
—	1-mesečno poskusno delo
2.	OPRAVLJANJE BLAGO-
VNO- M ANIPULATIVNIH DEL za določen čas (nadomeščanje delavca v JLA)
Pogoji za sprejem:
—	nepopolna poklicna šola trgovske oziroma ustrezne tehnične smeri
—	3 mesece delovnih izkušenj na enakih delovnih nalogah
—	1-mesečno poskusno delo.
Zaradi prodajnega asortimana in fizičnega dela so za obe delovni nalogi primernejši moški kandidati.
Prijave naj kandidati vložijo v 8 dneh po objavi na naslov: ELEKTROTEHNA DO SET, splošna elektro trgovina, kadrovska služba, LJUBLJANA, Pod trančo 2.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
razpisuje dela in naloge
DIREKTORJA UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE
Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo iz delovnega področja upravnega organa in da je družbenopolitično aktiven.
Direktorja uprave za družbene prihodke imenuje Skupščina občine Velenje za dobo 4 let.
Pisne prijave z dokazili sprejema kadrovska služba občine Velenje, Titov trg 1, 15 dni po objavi.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po imenovanju na Skupščini.
Na štirih kolesih
Tudi veter je dejavnik varnosti med vožnjo. Kakšen dejavnik je šele zavetrje.
Rastejo cene avtomobilskim gumam. Ve se — napihnjene stvari skačejo najvišje.
Zakaj vaš avto napada rja? Morda je vaš hišni proračun kandidat za — staro železo.
Kaj in kako je vozil v svoji karieri, ne vem. Ni pa v redu. da je kilo-metražo naložil — na tuja pleča.
Maliganov sem se natolkel. oktani so me dotolkli.
Če je varčevanje izpit vse družbe, potem so mnogi med nami na izpitu padli zaradi — štirih koles.
Ko konji v avtomobilu pobesnijo, kaj hitro iz voznika naredijo osla.
Nekaterim je podjetje kot avtomobil. Navadili so se na pritrjene sedeže.
Vozniško dovoljenje ni vstopnica za igranje biljarda, pa da potem na cestah delamo karambole.
Pozicijske luči ima vedno ugasnjene. Zaradi njega se tako zaletavajo drugi.
Nekatere stvari mi ne gredo v glavo. Vendar avto-servisu gredo v račun.
Avtomobilski motor je kol človek, na ventile je treba misliti preden prekipi.	p. 5.
nama
Ljubljana

6. do

30 % CENEJE
posteljnina, brisače, kuhinjske krpe in zavese in preproge — 10 % CENEJE!
P-o.
JL INŽENIRING
TITOVO VELENJE
Komisija za delovna razmerja DO Inženiring OGLAŠA
prosta dela in naloge
VODJA SEKTORJA PROJEKTIVE, RAZVOJA IN CONSULTINGA
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo končano visoko izobrazbo tehnične smeri,
—	da imajo najmanj 4 leta ustreznih delovnih izkušenj,
—	da imajo opravljen strokovni izpit po ZGO.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom po razvidu del in nalog. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z ustrezno dokumentacijo ali se osebno zglasijo na razgovor, najpozneje v roku 15 dni po objavi oglasa na naslov:
DO INŽENIRING, Trg mladosti 6, 63320 - TITOVO VELENJE. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30. dneh po poteku objave oglasa.
REK Rudnik lignita Velenje n.sol.o.
Titovo Velenje

UPiP®
Rudnik lignita Velenje Kadrovska služba
Komisija za delovna razmerja pri DS DSSS
OBJAVLJA
dela oziroma naloge
PROGRAMIRANJE ZAHTEVNIH RAČUNALNIŠKIH OBDELAV
Pogoji:
—	visoka (VII. stop.) strokovna izobrazba računalniške smeri
—	zaželjene delovne izkušnje
—	znanje programskih jezikov
Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Partizanska 78, 63320 Titovo Velenje.
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Srečno!
Zgornja Savinjska dolina v mesecu kulture
»Vitezi svobode — februarja je oder še
posebej vaš«
Peter Širko: »Kljub vsem težavam bo tudi letošnji februar pester in zanimiv«
V Zgornji Savinjski dolini se razumljivo ne morejo ponašati z vrhunskimi kulturnimi ustanovami in dosežki, je pa zato utrip kulture moč zaznati na vsakem koraku in ob vsaki priložnosti. Močno razvejano je delo ustvarjalcev in poustvarjalcev, kulturnih ustanov, pa seveda zavidanja vredni napori ljubiteljskih zanesenjakov, ki so podstavili svoja pleča za temelje nadaljnjega ustvarjanja in napredka kulture.
»Smo na pragu meseca februarja, to je meseca, ko naši »vitezi svobode«, kot jim pravi dr. Matjaž Kmecl, na številnih javnih manifestacijah pogosteje stopijo pred občinstvo, da z lepo besedo, pesmijo pa tudi z likovnim delom počastijo slovenski kulturni praznik«, je v začetku pred-prazničnega pogovora dejal Peter Širko, predsednik izvršnega odbora zveze kulturnih organizacij občine Mozirje.
Kakšna so vaša pričakovanja pred letošnjimi kulturnimi dnevi?
»Letošnji »mesec kulture« bo četrti zapovrstjo. V mesec kulture se je iz tedna prelevil z namenom, da bi si lahko številne kulturne prireditve ogledalo čimveč naših občanov. Ni dvoma, da nas prizadevni in požrtvovalni pevci, igralci, glasbeniki, lutkarji, recitatorji, likovniki in organizatorji kulturnih prireditev tudi letos zanesljivo ne bodo razočarali. Družbenopolitični trenutek naše dežele sicer trenutno ni ugoden, vendar je iz preteklosti znano, da krizni časi združujejo ljudi z željo, da ohranijo svoj ustvarjalni duh, svojo omiko, da krepijo narodno pripadnost.«
Omenili ste težke čase in obenem zagotovili, da bodo prihodnji tedni zanesljivo pestri in bogati. Ni to majhno nasprotje?
»Seveda moramo ob prazničnem trenutku nameniti nekaj besed tudi materialnemu položaju kulture v našem občinskem prostoru. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bil posluh »občinskih mož« z manjšimi izjema-
mi vseskozi in v okviru možnosti naklonjen razvoju kulture v naši občini. Materialni pogoji dela so se bistveno izboljšali, saj smo v zadnjih letih obnovili osrednji kulturni dom v Mozirju, zgradili nov delavski dom v Nazarjah, obnovili prosvetne domove v Solčavi, Lučah, na Rečici, v Novi Štifti in v Bočni. Prenovljeni prosvetni dom na Ljubnem bo slovesno odprt ob letošnji osrednji proslavi v čast kulturnega praznika. Pripravljamo se tudi na obnovo prosvetnega doma v Gornjem gradu.
S pomočjo kulturne skupnosti Slovenije, škofijskega ordinaria-
ta Maribor, občinske kulturne skupnosti in krajanov Gornjega grada uspešno obnavljamo katedralo v tem kraju. Obnovljenih in ohranjenih je večje število dragocenih kulturnih spomenikov iz naše bližnje in daljne preteklosti. Ljubitelji arhivske kulturne dediščine so v nekaj letih zbrali in uredili preko 5.000 dragocenih listin, dokumentov in fotografij, ki bi bili v ponos sleherni profesionalni arhivski ustanovi.«
Sestavni in nepogrešljivi del celovite kulturne podobe je tudi knjižničarstvo, ki se v mozirski občini vse bolj uveljavlja. Je tako?
Prav gotovo. Občinska matična knjižnica je lani slavila petnajsto obletnico. V razmeroma kratkem času je skoraj iz nič dosegla zavidljive rezultate, saj se pO vseh knjižničarskih kriterijih hitro približuje slovenskemu povprečju. Knjižničarska mreža pokriva območje celotne občine, saj deluje tudi devet izposojevalnic v krajevnih skupnostih, ena pa v delovni organizaciji. Žal se štiri šolske knjižnice še vedno borijo s finančnimi, kadrovskimi in prostorskimi težavami. To je zaskrbljujoče in menim, da bo morala naša družbeno-politična skupnost čim prej spoznati, da ima osnovna šola kot prva vzgoj-no-izobraževalna institucija najpomembnejši vpliv na oblikovanje bralne kulture mladega človeka.«
V zadnjem času je zlasti opazen napredek na področju glasbene kulture.
»Posluh in pripravljenost vzgojno-izobraževalnih ustanov, da v svoj glasbeno-izobraževalni program uvrstijo tudi pouk pihal in trobil, sta odločilno vplivala na obstoj in razvoj godbe na pihala. V ansambel se že vključujejo godbeniki mlajše generacije, ki bodo prav gotovo uspešno nadaljevali tradicijo naše godbe.«
Bi bilo treba ob vsem tem še kaj dodati, posebej poudariti?
»Vsekakor. Naša posebna zahvala velja ob slavnostnem trenutku delovnim organizacijam, ki poleg rednih obveznosti za kulturo, dodatno podpirajo in financirajo posamezne kulturne
akcije. Njihova zasluga je, da se obnavljajo prosvetni domovi, kulturni in sakralni spomeniki ter objekti, da pevci in pevke prepevajo v novih oblekah, da godba igra v novih uniformah, da poslušamo v naših dvoranah Slovenski oktet in druge kvalitetne ansamble, da izdajamo kataloge k posameznim razstavam, da se bogati knjižni zaklad. Prepričani smo, da nam bodo te in druge delovne organizacije kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja tudi v bodoče finančno in materialno pomagale pri opravljanju kulturnega poslanstva.«
Morda za konec še vaše sporočilo ob bližnjem prazniku!
»8. februarje slovenski kulturni praznik in obletnica smrti Franceta Prešerna — velikana naše besede. Torej je praznik spomina vseh številnih slovenskih mož, ki so se v svojem življenju ravnali po pesnikovih besedah — »ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan«. Tako so postali vodniki in preroki svojemu majhnemu narodu in mu preroško kazali pot tja - »kjer nje sinovi si prosti vol'jo vero in postave«. Ko mislimo na te sinove domovine, na njih dela in poslanstvo, smo lahko v sedanjem našem narodnem trenutku še posebno veseli in ponosni, da tudi naši današnji kulturniki krepko stojijo na strani naroda, ki jim zaupa, jim prisluhne in tako kot zmeraj vidi v njih vodnike in pre-
Onesnaženost zraka
Lani dosegli vrsto
pomembnih
rezultatov
Nadaljevanje s I. strani
Na TEŠ pa tudi apelirajo, da pospešijo dograditev in izpeljavo projekta Ekološkega informacijskega sistema, s katerim bo potreba po omenjenih informacijskih tokovih za ukrepanje prenehala, ker bodo podatki o imisij-skih koncentracijah SO; na vseh merilnih območjih sproti na razpolago Službi za varstvo zraka pri HMZ, Ekološki službi TEŠ in Upravnemu organu občine za varstvo okolja.
Vendar pa bodo te informacije na voljo le v rednem delovnem času, dokler ne steče obveščanje po uradni poti. V ostalem času pa naj bi steklo obveščanje pre-
mnogo vlomov v vrtne hišice ob jezeru
Nepridipravi so se zadnje dni »spravili« nad vrtne hišice ob velenjskem jezeru iz katerih so odnašali ozimnico, vino in razne tehnične predmete. Vanje so prišli tako, da so razbili stekla na oknih ali pa vlomili skozi vrata s pomočjo železnih drogov. Med drugim je bilo vlomljeno v hišice Adolfa S., Ota K., Eda P. in Marjana U.
ukradel kolo tovornjaka
V noči na 23. januar je neznani storilec ukradel kolo s tovornjaka Dušana B. iz Vrnjačke Banje. Kamion je imel parkiran v bližini železniške postaje.
razpraskal avtomobil
Žal so med nami tudi takšni, ki uživajo v tem, da drugemu pri-zadanejo škodo. Eden izmed njih je v noči na 23. januar razbil prednjo luč na avtomobilu Her-
ko republiškega centra za obveščanje.
Na sestanku, na katerem so poleg članov kotpiteja, sodelovali še predstavniki občinskega štaba za LO in CZ ter krajevne skupnosti Zavodnje, so se tudi dogovorili, da bo že v prvem tednu tega meseca na šolo v Zavod-njah montirana sirena, s katero se bo v primeru prekomerne onesnaženosti zraka oddajal alarmni znak, s katerim bodo prebivalci ogroženega območja opozorjeni. Kakšen bo ta znak, bo določil občinski štab TO in CZ, izdelali pa bodo tudi navodila o načinu zaščite v takšnih primerih.	(mz)
mana P. iz Titovega Velenja. To pa še ni bilo dovolj. S kovinskim predmetom je avtomobil še raz-praskal in povzročil kar za okoli 1,2 milijona dinarjev škode. Upajmo, da ga bodo miličniki odkrili in mu to njegovo objestnost tudi primerno zaračunali.
iz kleti odpeljal kolo
V času od 15. do 23. januarja je neznani storilec vlomil v klet Vlada G. s Kersnikove v Titovem Velenju. Ukradel je športno kolo Rog.
oropala sta starejšo žensko
Dva neznanca sta na Efenkovi cesti v Titovem Velenju 23. januarja malo pred 18. uro starejši občanki Jožici P. iztrgala iz rok torbico in nato zbežala. V torbici je imela okoli 50 tisočakov in vse dokumente. Pridobivanje novih ji bo zelo utrudljivo, zato upajmo, da jih bo pravočasno dobila nazaj. Prav tako pa upamo, da
bo roka pravice dosegla ta drzna tatova.
vlom v šolo šalek
Skozi priprto okno je prišel v noči na 24. januar neznani storilec v tajništvo osnovne šole Ša-lek odkoder je ukradel kasetofon Philips.
otroci so se igrali z vžigalicami in zanetili požar
24. januarja popoldne so se igrali na vikendu Dragice T. v Šentvidu otroci z vžigalicami. In kot vemo takšna igra ni nedolžna. O tem so se prepričali tudi sami. Zanetili so požar in ta je uničil leseno nadstrešje vikenda. Draga šola!
Čigava je ura?
Pri obravnavi kaznivega dejanja, so velenjski miličniki enemu izmed storilcev zasegli ukradeno ročno moško uro Seiko. To uro je menda ukradel lani poleti s pobrežja ob velenjskem jezeru. Kdor jo pogreša, naj se oglasi na Postaji milice. Vrnili mu jo bomo.
iz delavnice odnesel kup orodij
V	noči na 25. januar so neznani storilci vlomili v delavnico Vere K. iz Pake. Odnesli so kup orodij (kotno brusilko, vibracijsko brusilko, električne ročne škarje, vrtalni stroj. . .). Škode je za okoli 4 milijone dinarjev.
zapeljala s ceste*
V	bližini gostišča Zaje je 25. januarja iz neznanega razloga zapeljala s ceste voznica osebnega avtomobila Matija Kmetič, ki je vozila iz Titovega Velenja proti Celju. Vozilo se je obrnilo na streho. Pri tem sta se voznica in njena sopotnica lažje telesno poškodovali.
zalotili so ju
Miličniki so bili obveščtni, v nedeljo malo pred polnočjo, da nekdo vlamlja v kiosk pri Ždrav-stvenem domu. Takoj so pohiteli tja in zalotili Borisa T. in Romano j., ki sta si skušala prilastiti tehnične predmete, kartice podarim dobim ... Boris je osumljen še drugih podobnih vlomov.
Radioklub Hinko Košir
V	sklop številnih radioamaterskih tekmovanj, ki se jih udeležujejo člani radiokluba Hinko Košir iz Titovega Velenja sodi tudi tekmovanje, ki ga že deseto leto zapovrstjo pripravlja radioklub Zagreb. Gre za tekmovanje odprtega tipa, dostopno vsem, ki imajo dovoljenje za delo na radioamaterskih postajah, ne glede na državne, republiške ali regionalne meje.
Tekmovanje je sestavljeno iz več delov, poteka pa vsak prvi vikend v mesecu, začne se v marcu, konča v oktobru. Da bi dosegli čim večje število točk se radioamaterji vsako prvo soboto in nedeljo odpravljamo v hribe, lani smo delali s Smrekovca, Rogle in Kozjaka. Da pa se tekmovati tudi iz Šaleške doline, od doma, kar je dokazal Mladen YTZ3HPY s svojo uvrstitvijo v tekmovanje za leto 1988. Tekmovanje traja poprečno 17 ur (8 ur sobota in 9 ur nedelja). Vsak tekmovalec mora voditi dnevnik in ga v predvidenem roku poslati organizatorju tekmovanja, ki se-šteje točke in vrstni red tekmovalcev za vsako posamezno tekmovanje ter generalni plasma v tekmovanju.
Tekmovanje poteka v treh kategorijah: A, B in C ter za >Kup narodne tehnike<, kjer se upoštevajo vsi udeleženci tekmovanja, člani istega radiokluba.
V	soboto, 28. januarja, pa je
bila v Zagrebu svečana podelitev priznanj in nagrad v tem tekmovanju za preteklo leto. Naši radioamaterji so bili zelo uspešni. V kategoriji A je drugo mesto zasedel Dušan YZ3 BMD, tretja je bila Bernarda YZ3 TZT, diplome v tej kategoriji pa so prejeli še YZ3 ANB, YZ3 AN J, YZ3 HPY. 67 tekmovalcev je bilo v tej kategoriji. V kategoriji B smo zasedli 3. mesto, dobili pokal in diplomo, sodelovalo pa je 32 klubov. V >Kupu narodne tehnike* pa je radioklub Hinko Košir zasedel 2. mesto. Sodelovalo je 26 klubov, štirje od dvanajstih pokalov pa so prišli v Titovo Velenje.
Ža letošnje leto se to tekmovanje prične v marcu.
Radioklub Zagreb pripravlja tudi tekmovanje posvečeno Dnevu žena. Potekalo bo prvo soboto v marcu. Pravico do tekmovanja, ki traja samo tri ure, imajo samo radioamaterke. To tekmovanje je bilo lani prvič, uspešni pa sta bili tudi dve Velenjčanki - YZ3 TZT in YZ3 ANB.
V tem času pa radioklub Hinko Košir pričenja tečaj za pridobitev dovoljenja za delo na radioamaterskih postajah. Tečaj, ki ga bodo vodili člani kluba, bo potekal v prostorih kluba na Efenkovi 61 (Dom učencev). Če vas zanima, pridite v ponedeljek, ob 18. uri.
Boiena YZ3 ANB
Obvestilo lastnikom in uporabnikom zemljišč v katastrski občini Gaberke
Geodetski zavod Celje je v skladu s srednjeročnim programom geodetskih del SR Slovenije ob sofinanciranju republike, Občine Velenje, Rudnika lignita Velenje in Geodetske uprave Velenje izdelal v letu 1988 sodobnejše zemljiško-kata-strske načrte v merilu 1:2000 za celotno območje katastrske občine Gaberke, ki zamenjujejo do sedaj veljavne in dotrajane zemljiško-katastrske načrte (mape) merila 1:2880.
Novi načrti prikazujejo pravilno (matematično) lego posestnih mej, ki so se ugotavljale v mejnem ugotovitvenem postopku in dejanske vrste rabe zemljišč, zlasti katastrske kulture in lege objektov. Za vse spremembe v vrsti rabe zemljišč so izračunane nove površine, ki so prikazane v obrazcu »Izkaz sprememb«.
Lastniki oziroma uporabniki zemljišč, na katerih so bile ugotovljena spremembe, bodo osebno vabljeni na javno razgrnitev spremenjenih podatkov, ki bo v času od 7. 2. do 14. 2. 1989 v prostorih Krajevne skupnosti Gaberke.
Lastniki in uporabniki zemljišč bodo ob pomoči geodetskega strokovnjaka seznanjeni z vsemi ugotovljenimi spremembami na njihovih parcelah, na prikazane podatke pa bodo lafiko podali eventuelne pripombe oziroma ugovore.
GEODETSKI ZAVOD CEUE
Miličniki so zapisali
Razveseljivo za obrtnike
Nov pravilnik o vodenju poslovnih knjig šele drugo leto
Med obrtniki je povzročil nov pravilnik o vodenju poslovnih knjig veliko nevšečnosti. To je obravnaval republiški izvršni svet sredi januarja, 25. januarja pa so se s to problematiko seznanili tudi delegati zbora združenega dela in zbora občin slovenske skupščine.
Izvršni svet je delegate seznanil, da je že imenoval delovno skupino, ki bo proučila primernost rešitev v pravilniku ter pripravila predloge za njegove spremembe in dopolnitve. Republiška uprava za družbene prihodke, ki je pravilnik izdala konec lanskega leta, pa bo preložila njegovo uveljavitev do 1. I. 1990, torej za leto dni.
Poleg tega bo predložil izvršni svet republiški skupščini dopolnitev zakona o davkih občanov, tako da bi odprli možnost za zmanjšanje čistega dohodka davčnih zavezancev že pri odmeri davkov za lansko leto. Skupščina bo dopolnitev zakona obravna-
vala in sprejela po skrajšanem postopku na sejah zborov, ki so sklicane za 22. februar.
V delovni skupini, ki jo je imenoval izvršni svet bodo poleg njihovih predstavnikov sodelovali še predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Zveze obrtnih združenj Slovenije in strokovne organizacije.- Ta skupina, svoja stališča ji seveda lahko posredujejo tudi obrtniki preko svojih obrtnih združenj, bo temeljito proučila primernost rešitev v pravilniku in pripravila predlog sprememb. Kot smo povedali že uvodoma, je republiška uprava za družbene prihodke že preložila uveljavitev tega pravilnika, za leto dni. Torej bo časa za njegovo temeljito uskladitev tokrat dovolj.
Poudarili pa so tudi, da odložitev uveljavitve tega pravilnika o vodenju poslovnih knjig ne pomeni, da zavezanci, ki te knjige že uporabljajo oziroma bi jih želeli uporabljati, tega ne bi storili.
(mz)
Gibanje prebivalstva
Poroki:
Ivan Lemež, roj. 1950, rudar iz Rečice ob Paki in Tatjana Ver-dev, roj. 1960, vzgojiteljica iz Rečice ob Paki, Remzo Napreljac, roj. 1966, ključavničar iz Titovega Velenja in Andjelina Peric, roj. 1968, elektrotehnik iz Mrko-njič-grada. Smrti:
Roza Krajnc, upokojenka iz Titovega Velenja, Lilijska 16, roj. 1909, Jožef Rupnik, kmetovalec iz Dola št. 7, roj. 1902, Jožef Les-
jak, upokojenec iz Celja, Celovška 11, roj. 1934, Terezija Haupt-man, upokojenka iz Celja, Savinjsko nabrežje 4, roj. 1907, Frančiška Krušič, upokojenka iz Žalca, Kruševska 1, roj. 1909, Rozalija Šumilova, upokojenka iz Šoštanja, Kajuhova 3, roj. 1903, Ana Žnidaršič, upokojenka iz Rečice 52, roj. 1904, Jožefa Sem, upokojenka iz Mozirja 5, roj. 1911, Anton Hriberšek, upokojenec iz Belih vod št. 14, roj. 1952.