Eako nčenci razuini vajo. Učenci berejo v jjAbecedniku*: ,,NTa nebu vidimo solnce, luno in zvezde". . . Učenik razlaga: ,,Solnce, Iuno in zvezde, ki jih vidioio na nebu, se nam vidijo le inajhine, v resnici pa so prav velike; nam se le zato tako uiajhne vidijo, ker so neizrečeno dalječ od nas. Dobro si zaporunile otroci: Delj ko je kaka stvar od nas, manjša se nam vidi. Ste me razumeli ?" Otroci odgovore, da. Da bi pa učenik učencem to še bolj dopovedal, zatn vpraša enega iz med naj pridnejšeh učencev tako le : Učenik : ,,Dragotin, ko bi bil ti na verhu zvonika, ali bi se tudi tako velik vidil, kakor si sedaj ?" Učenec: ,,Ne". Učenik : ,,Kakšen pa bi bil?" — Učenec: nBil bi večji". Učenik : ,,Ti zmeršenec ti, kaj nisi poslušal, kaj sem vam ravno kar razlagal?" — Učenec: ,,Vse sem slišal, kar ste nam pravili". Ucenik: »No, torej prav odgovori!" Učenec: ,,Ko bi bil jaz na verhu zvonika, bi bil zelo zelo velik, še višji, kakor je zvonik*. J. Zarnik.