TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2254 TRNOVSKA VAS Trnovski zvon Glasilo Občine Trnovska vas m 10. ai april 2001 leto II, številka 1 PRORAČUN JE SPREJET - POJDIMO Tretji mesec tretjega leta obstoja občine Trnovska vas je potekel.Tik pred iztekom meseca smo sprejeli proračun za letošnje leto (in tako celo prehiteli državo). S tem je odprta zelena luč za presaditev letošnjih zamisli, želja in zahtev, ki pa so lahko le sorazmerne denarju v žepu, iz občinske sejne sobe in urada v življenje občanov . Mila zima je gradbenemu podjetju GIC iz Rogatca omogočila, da je zaustavilo plaz, ki je dve leti odnašal cesto v Trnovskem Vrhu, za kar je ga. Sonja Beseničar, predsednica državne komisije, naš proračun obogatila s 26 milijoni tolarjev.V prvih ugodnih dnevih bo zopet asfaltirana zaradi plazenjem griča poškodovana cesta. S 25 milijoni bomo v teh dneh še poravnali zadnji del obveznosti za posodobljene ceste iz lanskega leta, po zakonskih rokih plačil, nato pa se lotili letošnjih novosti. Odsek lani zgrajene ceste v Trnovskem Vrhu iz Pesjaka proti Kolednikovim bo dobil nadaljevanje do Markeževih. Cesti proti Murkovim v Bišečkem Vrhu in Drakslerju v Črmlji bosta predvidoma dobili zeleno luč za začetek zbiranja denarja in izgradnjo v prihodnjem letu, ob pregledu finančnega stanja, junija. Nato se bomo po dveh letih največjih del izven središča občine lotili dela v njem. Za polepšano ureditev okolice med občinsko stavbo in zdravstvenim domom z večjim parkiriščem v “Hrastju” proračun z deležem sofinancerjev predvideva 12 milijonov. Prvo pravo igrišče bo v osnovni fazi obsegalo asfaltno ploščad za rokomet in mali nogomet ter drugo, manjšo ploščad, za košarko, odbojko in tenis, jame za skoke in atletsko stezo. Za začetek bo moralo biti dovolj 8 milijonov. Nato se bomo podali na “Hum”. S 4,2 milijonoma občinskega deleža bomo začeli z izgradnjo mrliške vežice, pri kateri računamo na veliko soudeležbo občanov. Sovjak je zadnja izmed naših vasi, kjer večji del hiš ni oskrbovan iz komunalnega vodovoda. Ob izpolnitvi vseh sestavin finančnega načrta - delež občine, sredstva ministrstva za okolje, ministrstva za kmetijstvo, ministrstva za ekonomske odnose in občanov - bo stekla investicija v skupni vrednosti 25 milijonov. V njej bo občina sodelovala s 5,3 milijona tolarjev. V Bišu, ob nevarno prometni regionalni cesti - in v spodnjem delu Trnovske vasi bomo soudeleženi pri izgradnji javne razsvetljave s 3 milijoni tolarjev . Za dvig kakovosti zbiranja odpadkov bomo začeli s postavljanjem Trnovski zvon Izdajatelj: Občina Trnovska vas Uredništvo: Marija Pukšič, Milena Meznarič, Marjan Potrč in Anita Vršič, dopisnik Romana Breznik. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Trnovska vas brezplačno. Javno glasilo TRNOVSKI ZVON - GLASILO OBČINE TRNOVSKA VAS je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1725. Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Trnovski zvon med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8 %. Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas. Telefon: 062/757-95-10 Telefaks: 062/757-166 E-pošta: občina. trnovska .vas @ siol. net Časopis TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 350 izvodov Odgovorna urednica: Marija Pukšič Lektorica: Anita Vršič Elektronski prelom, oblikovanje in tisk: Tiskarna Grafis, N^ožeg 4, Rače__________'________________y ekoloških otokov, na katerih bomo lahko ločeno odlagali papir, steklo ali plastiko. Za začetek je za to investicijo namenjenih 0,6 milijona tolarjev. Milijon predvidevamo za izgradnjo mostu v Bišu, ki bo novo naseljenemu obrtniku Frasu in Murkovim omogočil varen dostop do hiše in vsaj malo pospešil razvoj drobnega gospodarstva, po katerem smo nedvomno na repu občin. Arhitektske hiše bodo na naš račun za izdelavo dokumentacije za šolo, vrtec, telovadnico, igrišče, okolico občine in vežico na pokopališču bogatejše za 6,3 milijone tolarjev. Za pospeševanje kmetijstva bomo namenili 2,4 milijone, za šolske prevoze 5,5 milijonov, domska varstva naših občanov v domovih po Sloveniji bodo stala 6,4 milijona, staršem bomo pri plačilu vrtcev pomagali s 7,1 milijona tolarjev, osnovni šoli bomo namenili 4,4 milijone, javnim zavodom (glasbena šola šola Ljudevita Pivka, center za socialno delo, športni zavod Ptuj, zavod Bistra ) pa 1,3 milijone tolarjev. Za delo društev in cerkvi bomo namenili 2,7 milijona tolarjev, prostovoljnemu gasilskemu društvu Biš, ki skrbi za požarno varnost v občini, pa za nakup naprave za gašenje z visokim tlakom 1,3 milijone. 3,5 milijona bo premalo za vzdrževanje javnih poti in cest. Vendar ima proračun, katerega glavni akcijski del sem razgrnil, svojo mejo. Ta se je letos povzpela na 178 milijonov. Nikoli se toliko denarja, ki pa nam kot vsem državljanom pripada, še ni vrtelo tako neposredno v našem kraju. Zato je razumljivo, da je nestrpnost velika, in v preraščanju te bomo videli, ali smo si ga sposobni deliti sami ali pa bomo raje zopet prosili druge, da nam ga delijo -naš denar! Kadar potujem v prestolno Ljubljano vljudno prosim, skoraj ponižno, za denar. Ministre, sekretarje, svetovalce, podpredsednike, predsednike, skoraj vratarje, poslance ... saj je moja mama rekla: "Dobra beseda dobro mesto najde!” Danes so lovci pod vodstvom predsednika Alojza Brunčiča postavili nov drog za dolgoletne zveste ptice selivke. Upam,da bodo jutri, pojutrišnjem priletele! Njih pa ne bom prosil za denar. Prosil jih bom naj se spomnijo na svoje, za nas še dragocenejše in usodno poslanstvo... S spoštovanjem! Župan: Karl Vurcer Vesele in doživete velikonočne praznike vam želi župan, občinski svet, uprava in uredništvo Trnovskega zvona Obvestilo Na občini pripravljamo predstavitev naših krajev na internetu. Ena izmed strani bo namenjena zbranim elektronskim naslovom naših občanov. Zato vabimo VSE občane Trnovske vasi, dijake, študente, vse, ki se na kakršen koli način čutite povezane z občino Trnovsko vas, da nam jih sporočite. Vaše elektronske naslove zbiramo na naslovih: JAKOB.MANFRED@UNI-MB. SI OBCINA.TRNOVSKA. VAS @ SIOL.NET Manfred Jakop FINANCIRANJE OBČIN Posebno vprašanje delovanja občin je način financiranja, o katerem govorijo določbe Zakona o lokalni samoupravi in poseben Zakon o financiranju občin. Premoženje in financiranje lokalnih skupnosti je ključen pogoj uspešnosti njihovega delovanja, saj je uresničevanje nalog v veliki meri odvisno od denarja, ki je na razpolago. Po ustavni določbi se občina financira iz lastnih virov, občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanja svojih nalog, pa država zagotovi dodatna sredstva. Lahko rečemo, da občina predstavlja samostojno gospodarsko enoto, katere osnova je njeno premoženje. Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občine morajo biti zajeti v proračunu občine, ki ga sestavljata bilanca prihodkov (v njej so prikazani vsi prihodki po virih in vrstah) in odhodkov (prikazani v skupnih zneskih po posameznih namenih) in račun financiranja (v tem se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine). Po preteku leta sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto, sprejema pa tudi premoženjsko bilanco občine. Poslovanje občine ter pravnih oseb, ki jih ustanovi občina ali je njihov lastnik, preverja računsko sodišče, porabo sredstev iz naslova zadolževanja in porabo dodatnih sredstev, ki jih je zagotovila država pa nadzomje tudi Ministrstvo za finance. Prikaz primerne porabe občin v bivši ptujski občini in njihovih lastnih prihodkih za leto 1999 Premoženje in financiranje občine: Premoženje občine so: nepremične stvari; - premične stvari; - denarna sredstva; - pravice. Za zadeve, ki jih na občino prenese država, mora občina dati predhodno soglasje, financira pa jih država. Občinam, ki ne dosežejo višine “primerne porabe “ na prebivalca (za leto 1999 je bil ta znesek določen v višini 62.961,00 SIT). Znesek primerne porabe (izračun za vsako občino sprejme Vlada RS na predlog ministrstva, pristojnega za finance) in se za vsako občino v skladu z zakonskimi določbami korigira z razmerjem površine občine, dolžine lokalnih cest, številom prebivalcev mlajših od 15 let in številom prebivalcev starejših od 65 let glede na populacijo posamezne občine in povprečjem v državi. Občinam, ki zaradi svoje slabše finančne moči same ne zberejo Zap.št. Občina Primerna poraba Lastni prihodki % 1 2 3 4 5 0:4) 1. PTUJ 1.514 1.800 119 2. DESTRNIK 170 56 33 3. DORNAVA 172 68 40 4. GORIŠNICA 389 193 50 5. HAJDINA 228 167 73 6. JURŠINCI 158 37 23 7. KIDRIČEVO 427 228 53 8. MAJŠPERK 281 103 37 9. MARKOVCI 245 369 151 10. PODLEHNIK 145 42 29 11. SV. ANDRAŽ 89 17 19 12. TRNOVSKA VAS 90 21 23 13. VIDEM 390 143 37 14. ZAVRČ 102 26 25 15. ŽETALE 105 25 24 LASTNI VIRI Dohodki od premoženja (zakupnin, najemnin za zemljišča in objekte, vrednostnih papirjev, rent, dobička javnih podjetij koncesij, vlaganj kapitala). DAVKI - v celoti (na dediščine in darila, na dobitke od iger na srečo), - 35 % dohodnine TAKSE IN DRUGI ODHODKI - takse (upravne, krajevne, turistične, komunalne, na uporabo igralnih avtomatov), - pristojbine, - nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, - odškodnine (zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja, - prihodki uprave. DRUGI DOHODKI - darila, donacije, nagrade SREDSTVA FINANČNE IZRAVNAVE Občinam, ki ne dosežejo višine “primerne porabe” na prebivalca. FINANCIRANJE OBČINE Lokalnih javnih zadev SREDSTVA DRŽAVE Dodatna sredstva države: - opravljanje nujnih nalog; - sofinanciranje zadev zaradi posebnega interesa; - z invest.vložkom v občinah z najnižjim komunalnim standardom; - na osnovi predpisov o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. ZADOLŽEVANJE Za investicije, ki jih potrdi občinski svet, soglasje pa da minister za finance: - z najetjem posojil (do višine 10 % realiziranih prihodkov v prejšnjem letu, odplačilo anuitet ne sme preseči 5 % realiziranih prihodkov, izjema je stanovanjska gradnja; Oskrba z vodo ter odvajanje in čiščenje odplak) - z izdajo vrednostnih papirjev v skladu z zakonom. sredstev v višini izračunane primerne porabe, pripada finančna izravnava, ki se zagotavlja v državnem proračunu. Ta predstavlja razliko med višino lastnih prihodkov občine in izračunano višino primerne porabe občine. Osnova za izračun finančne izravnave so ugotovljeni lastni prihodki - udejanjeni (realizirani) in neudejanjeni. Kadar občina nekaterih virov ne realizira (v našem primeru stavbna zemljišča), se izračunani povprečni znesek odšteje od sredstev finančne izravnave. Iz podanega pregleda so razvidne razlike med občinami. Tako stanje izhaja iz dejstva, ker med pogoji za oblikovanje občin ni ekonomskih oziroma gospodarskih pogojev, po katerih bi morala imeti občina določen obseg lastnih virov za financiranje lokalnih zadev. Takih kriterijev si državni zbor ni postavil ob konkretnem odločanju o novih občinah. K temu pa je potrebno dodati ugotovitev, da pa so bili proračuni občin bistveno višji od primerne porabe. Tako so bdi sprejeti proračuni občin za leto 1999 (vse občine v Sloveniji) povprečno 58 % višji od primerne porabe. Pri financiranju občin sta odločilna dva vira - dohodnina in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Glede na to, da sta navedena vira izrazito neenakomerno porazdeljena po posameznih občinah (visoka sta predvsem v mestnih občinah, v občinah z več prebivalci, ki imajo visoke plače in občinah, kjer je več stanovanjskih in poslovnih prostorov), je v nekaterih občinah potrebna zelo visoka finančna izravnava s strani države, v nekaterih pa že iz naslova dohodnine zberejo več, kot je izračunana primerna poraba. To je bilo nekaj osnovnih podatkov o organih občine, nalogah, ki jih opravljajo in financiranju občin. Osnove so povzete po Zakonu o lokalni samoupravi in Zakonu o financiranju občin. Irena Polič LOČUJMO, DA BI OHRANILI! Ločeno zbiranje odpadkov in njihova predelava koristita vsem: OKOLJU, ki je manj obremenjeno, in NAM SAMIM, ker je zdravo okolje pogoj zdravega življenja. KATERE ODPADKE LOČUJEMO? Ločujemo tiste odpadke, ki jih lahko še uporabimo. To so: PAPIR, STEKLO, PLASTIČNA in KOVINSKA EMBALAŽA ter BIOLOŠKI ODPADKI. Te odpadke odlagamo v namenske posode, biološke odpadke pa lahko tisti, ki imajo lasten kom-postarnik, predelajo doma. Po izločitvi koristnih odpadkov ostanejo odpadki, ki jih trenutno še ni mogoče predelati ali drugače koristno izrabiti, zato jih odložimo v posodo za ostale mešane odpadke. KAKO LOČUJEMO ODPADKE? PAPIR Skoraj petino gospodinjskih odpadkov predstavlja papir. Ločevanje papirja od ostalih odpadkov pomeni torej velik prihranek odlagališčnega prostora in ohranitev naših gozdov. Posoda za papir je opremljena z nalepko STAR PAPIR. Vanjo odlagamo: - časopise, revije, prospekte, - zvezke, knjige, brošure, Z 1 t ODPADNEGA PAPIRJA pisarniški in računalniški papir, PRIHRANIMO 3,5 m3 LESA. - embalažni papir in kartonske škatle, - druge izdelke iz papirja in kartona. KARTONSKE ŠKATLE PRED ODLAGANJEM RAZTRGAJTE! POZOR! V posodo za papir ni dovoljeno odlagati: - zelo umazanega in z drugimi materiali kombiniranega papirja, kot so folije, kovine, povoščen papir ..., - staniol papirja in celofana, - papirnatega jedilnega pribora ( krožniki, podstavki....). STEKLO Tudi steklo lahko ponovno uporabimo. Še posebej pa svetujemo nakup pijač in živil v stekleni povratni embalaži. S tem industriji vrnemo embalažo, hkrati pa prihranimo surovino in energijo, potrebno za proizvodnjo nove steklenice. V posodo z nalepko ODPADNO STEKLO odlagamo: - vse vrste steklenic, kozarce za vlaganje in druge steklene posode, s katerih odstranimo vse nesteklene dele, steklo pa ne sme biti umazano. POZOR! V posodo za steklo ni dovoljeno odlagati: - okenskega stekla, - porcelana. PLASTIČNA EMBALAŽA Plastično embalažo alkoholnih in brezalko- holnih pijač, ki ni onesnažena z olji ali kemikalijami, lahko predelujemo in jo zato ločujemo od ostalih odpadkov. V mrežasto posodo z oznako PLASTIČNA EMBALAŽA odlagamo: - plastenke vseh vrst brezalkoholnih in alkoholnih pijač. PREDEN ODLOŽIMO PLASTENKE, JIM ODSTRANIMO ZAMAŠEK, KI SODI MED OSTALE MEŠANE ODPADKE. POZOR! V posodo za plastično embalažo ni dovoljeno odlagati: - trde plastike, - plastenke čistil, mehčalcev perila in drugih kemikalij, - plastenke olja in kisa. PLOČEVINKE Večino kovinske embalaže je mogoče predelati. Pri nas pa imamo žal trenutno možnost predelave le za pločevinke alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ki jih je potrebno ločevati od drugih odpadkov. V mrežasto posodo z oznako STARE KOVINE odlagamo le: - pločevinke alkoholnih in brezalkoholnih pijač. POZOR! Ostale vrste kovinske embalaže odlagamo v posodo za ostale mešane odpadke. BIOLOŠKI ODPADKI Priporočamo vam, da biološke odpadke kompostirate sami, kjer je to le mogoče, sicer pa si lahko pri izvajalcu za te odpadke naročite dodamo posodo. Biološke odpadke odlagamo v rjavo posodo z nalepko BIOLOŠKI ODPADKI. Mednje sodijo: - suhi organski odpadki (ostanki hrane, kruh, ostanki hrane iz pločevink in kozarcev za vlaganje brez tekočin), - ostanki od priprave hrane (zelenjava, sadje, olupki, lupine orehov, lešnikov...), - jajčne lupine, - ostanki mlečnih izdelkov ter pokvarjeni mlečni in mokasti prehrambeni proizvodi, - kavna gošča in kavni filtri, čaj in čajne vrečke, - volneni in bombažni ostanki, - lasje, perje, - higienski papir (serviete, papirnati robčki), - odmrle rastline, stara zemlja za rože, - pokošena trava, plevel, listje in dmgi vrtni odpadki, - obrezano grmičevje, žive meje, drevesni ostanki, žago vina. POZOR! V posodo za biološke odpadke ni dovoljeno odlagati: - pepela, - vseh vrst tekočin, olj in masti, - sanitarnih izdelkov, kosti, - plenic, vsebine sesalnikov, - drugih sestavljenih bioloških odpadkov. OSTALI ODPADKI Odpadke, ki jih ni mogoče odložiti v nobeno posodo za ločeno zbiranje, imenujemo OSTALI ALI MEŠANI ODPADKI in končajo na odlagališču. Seveda pa moramo vedeti, da mednje ne sodijo nevarni gospodinjski odpadki ter kosovni in gradbeni odpadki, za odstranitev katerih poskrbimo na poseben način. Ostale ali mešane odpadke odlagamo v posodo z nalepko OSTALI ODPADKI. Pri individualnih hišah pa je to rjava posoda, ki jo mora imeti vsako gospodinjstvo. Vanjo sodijo: - vsi trdi odpadki, ki ne sodijo med nevarne, kosovne ali gradbene in jih ni mogoče izločiti kot koristni odpadek, - polivinilaste vrečke in sestavljivi materiali ( tetrapaki vseh vrst...), - kovinska embalaža razen pločevink alkoholnih in brezalkoholnih pijač, - ohlajen pepel, - odpadna trda plastika in druga odpadna plastična embalaža. NEVARNI GOSPODINJSKI ODPADKI Za te odpadke poskrbimo v obliki “akcije zbiranja nevarnih gospodinjskih odpadkov” enkrat letno. Zanje ni dovoljeno postaviti posod na javnih mestih, saj je za ravnanje z njimi potreben strokovnjak. O času izvedbe akcije in zbirnih mestih občane predhodno obvestimo preko javnih medijev, do takrat pa se ti odpadki varno hranijo doma. Med nevarne gospodinjske odpadke spadajo: - odpadna olja, - odpadna škropiva, zdravila in drugi fitofarmacevtski pripravki, - odpadne barve, laki, topila, smole, lepila, hladilne tekočine, kiti, čistila, kozmetični izdelki (ličila, pršila), - onesnaženi sodi 200 1, - svinčeni akumulatorji, - ostale kemikalije iz gospodinjstva (solna kislina, lužni kamen, varekina, živosrebrni termometri...), - baterijski vložki, - zaoljene krpe, filtri, zaščitna sredstva. POZOR! NIKAR NE ODLAGAJTE NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV V POSODO ZA OSTALE ODPADKE ALI CELO V NARAVO, SAJ TI ZARADI SVOJE STRUPENOSTI, JEDKOSTI, VNETLJIVOSTI... POMENIJO VELIKO NEVARNOST ZA OKOLJE IN ZDRAVJE LJUDI ŠE MNOGO LET PO TEM, KO JIH ODVRŽEMO! KOSOVNI ODPADKI Zanje se izvede enkrat letno akcija po programu “od vrat do vrat”. To pomeni, da v času akcije naštete odpadke nastavite ob svoji posodi za ostale odpadke. Čas izvedbe akcije zbiranja kosovnih odpadkov objavi izvajalec na položnici za redni odvoz odpadkov. Med kosovne odpadke spadajo: - bela tehnika (hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, štedilniki...), - vse vrste pohištva, - talne obloge, - žimnice, - električni aparati ( televizorji, radijski sprejemniki, gospodinjski aparati....), - kolesa. GRADBENI ODPADKI Gradbeni odpadki so tisti odpadki, ki nastanejo pri gradnji ali podiranju objektov, zemeljskih izkopih, gradnji cest in podobno in jih ni dovoljeno odlagati v nobeno od namenskih posod. Te odpadke je potrebno odpeljati na odlagališče gradbenih odpadkov, ki je trenutno na opekarni Opte Ptuj, Žabjak 1. OBLAČILA IN OBUTEV Oblačila in obutev se zbirajo v eko-humanitarni akciji z imenom “TEKSTIL IN USNJE” vsako drugo leto po predhodni najavi. Še uporabna oblačila in obutev prevzameta Karitas in Rdeči križ, neuporabna (raztrgana in ponošena) pa se pripravijo za nadaljnjo predelavo. KADAR ČISTITE ALI PREUREJATE STANOVANJE IN SE VAM POJAVIJO KOSOVNI, NEVARNI ALI DRUGI ODPADKI IZVEN PREDVIDENIH TERMINOV ZBIRALNIH AKCIJ, JIH LAHKO BREZPLAČNO PRIPELJETE NA CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI V BRSTJU, IN SICER VSAK DELOVNI DAN MED OSMO IN DVAJSETO URO, V POLETNEM ČASU (od 1. 4.-30. 9.),V OSTALEM DELU LETA PA MED OSMO IN SEDEMNAJSTO URO TER MED OSMO IN ŠTIRINAJSTO URO OB SOBOTAH. KAM ODLOŽIMO LOČENE ODPADKE? Namenske posode za papir, steklo, plastenke in pločevinke so postavljene pri trgovinah in na ekoloških otokih. V vaši občini planirajo postavitev ekoloških otokov v letošnjem letu. Lokacije teh otokov bodo javno objavljene. Za vse informacije v zvezi z ravnanjem z odpadki lahko pokličete telefonsko številko: 780 90 20 (Čisto mesto). Franc MERC OBVESTILA ODVOZ ODSLUŽENIH VOZIL Obveščamo vas, da je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev na Ministrstvu za okolje in prostor, ki vodi akcijo odvoza odsluženih vozil, prišlo do zakasnitve pri odvozu odsluženih vozil iz naše občine. Obveščamo vas, da se bo odvoz vršil predvidoma v mesecu maju, ko bo sprejet državni proračun, in bodo zagotovljena sredstva za odvoz teh vozil. VKLJUČEVANJE V ORGANIZIRAN ODVOZ ODPADKOV Obveščamo vas, da bo na podlagi sprejetega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik Tednika št. 11/99) in na podlagi ponovno sprejetega sklepa občinskega sveta z 18. redne seje (7.3-2001) izvajalec Čisto mesto Ptuj dostavljalo posode za smeti v vsa gospodinjstva v občini, ki še niso vključena v organizirani odvoz. Izjeme bodo samo gospodinjstva, kjer Čisto mesto ne bo imelo dostopa s svojim vozilom. ČISTO MESTO PTUJ vas tudi obvešča, da bo zaradi novega načina odlaganja odpadkov (baliranja) urnik odvoza kosovnih odpadkov objavljen na položnici konec meseca aprila. Občinska uprava ZASEDANJA OBČINSKEGA ...................SVETA................................. Občinski svet občine Trnovska vas je v mesecu februarju zasedel kar dvakrat, in sicer na 17. redni seji 15. 2. 2001 ter na 8. izredni seji 26. 2. 2001. Na 17. redni seji so svetniki občine Trnovska vas potrdili zapisnika Inventurne komisije za popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja ter Inventurne komisije za popis terjatev in obveznosti. Obravnavali so predloge odborov in program investicij v letu 2001. Občinski svet predloga za investicije v letu 2001 ni potrdil, vendar so predlagali naj se predlog župana uporabi kot usmeritev za proračun 2001. Sprejet je bil sklep o valorizaciji vrednosti povračila za priključke na vodovodno omrežje v občini Trnovska vas. Vrednost povračila za priključke na vodovodno omrežje se poveča za 9,90% (indeks 109,90). Občinski svet je sprejel tudi sklep o razrešitvi v.d. ravnateljice ter imenovanje ravnateljice Knjižnice Ivana Potrča. Obravnavana je bila prošnja občine Markovci za izdajo soglasja k prodaji parcel v obrtni coni Novi Jork. Na koncu seje je občinski svet sprejel še en sklep, ki Strelski dmžini Trnovska vas dovoljuje uporabo dvorane v Trnovski vasi za streljanje z zračno puško in jim je tako omogočeno nemoteno izvajanje krožkov, tekmovanj in treningov. Na 8. izredni seji je občinski svet obravnaval le eno točko dnevnega reda: povišanje odvoza odpadkov; predlog je posredovalo Čisto mesto Ptuj. Po daljši razpravi, pri kateri je bil navzoč tudi predsednik skupne medobčinske uprave g. Napast, je občinski svet sprejel naslednja sklepa: Čisto mesto Ptuj mora čim prej priskrbeti različne velikosti posod za smeti. Komunalna inšpektorica pa mora pospešiti svoje delo -vključevanje občanov v odvoz smeti, kar pomeni, da se pri vseh občanih, kjer je možen odvoz odpadkov, dostavi posoda za smeti. Cena za 240 1 posodo na mesec znaša 2.010,46 SIT. Na začetku marca je bila sklicana 18. redna seja občinskega sveta. Na njej je občinski svet obravnaval osnutek Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Trnovska vas in osnutek odloka potrdil. Svetniki so obravnavali tudi predlog Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Trnovska vas, ki je bil sprejet. Na dnevnem redu omenjene seje je bila tudi točka: obravnava in sprejem osnutkov odlokov javnih zavodov. Občinski svet je osnutke Odlokov o ustanovitvi JVZ Glasbena šola Karola Pahorja, JVZ OŠ dr. Ljudevita Pivka in JZ Knjižnica Ivana Potrča Ptuj sprejel. Na podlagi predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je občinski svet imenoval arbitra, ki bo zastopal občino Trnovska vas pri arbitraži. Svet je obravnaval prošnjo občine Podlehnik za izdajo soglasja za izvzem parcel iz javnega dobra. Občinski svet je obravnaval tudi problematiko vandalizma v naši občini. Po razpravi je predlagal, da se na Policijsko postajo Ptuj pošlje dopis, da naj policija zaradi naraščanja vandalizma v naši občini nadzor poostri. Svetnik občinskega sveta je pri točki “pobude in vprašanja” opozoril na divjo odlagališče na meji z občino Sv. Andraž. Občinski svet je zahteval, da komunalna inšpektorica takoj ukrepa. Poročilo pripravila: Klavdija Arnuga OBVESTILO! Obveščamo vas, da občina Trnovska vas in Šolski center Ptuj -Poklicna in tehniška kmetijska šola organizirata TESTIRANJE ŠKROPILNIC Testiranje bo 17. 4. 2001 ob 9.00 uri pri trgovini Kmetijske zadruge Trnovska vas. V škropilnici morate imeti 50-100 1 vode! Polna cena znaša 5.700,00 SIT. Občina Trnovska vas bo subvencionirala 50 % od polne cene. OBČINA TRNOVSKA VAS SANACIJA PLAZU V TRNOVSKEM VRHU (JP 560-710, ZORČIČ-KOGLER-PRIGL) V mesecu decembru leta 2000 je stekla dolgo pričakovana sanacija plazu na odseku ceste Zorčič-Kogler-Prigl v Trnovskem Vrhu. Zaradi vdora zemlje je bila cesta neprevozna. Potem ko je Ministrstvo za okolje in prostor odobrilo finančna sredstva državne pomoči, so se pričela zemeljska in gradbena dela. Vsa potrebna dokumentacija in raziskave tal so bile izdelane v fazi prijave na državni razpis. Pri pridobivanju državnih sredstev je bilo potrebno izpolniti vse kriterije, ki jih zahteva razpis. Navedeno dokumentacijo in ostale stroške za pridobitev državnih sredstev je financirala občina Trnovska vas iz proračuna. Ves vložen trud se je izpolnil v mesecu novembru, ko je Ministrstvo za okolje in prostor s sklepom odobrilo sredstva za sanacijo plazu. V kratkem času je bil izveden javni razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika, na katerega so se prijavila štiri podjetja. Kot najugodnejši je bilo izbrano podjetje GIC GRADNJE, d.o.o. iz Rogaške Slatine, ki ga je potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor. S sklepom državne komisije za sanacije je gradbeni nadzor prevzel Martin Urleb, dipl. gradbeni inženir z ustrezno licenco. Mila, suha zima je dovoljevala, da so dela stekla v predvidenem roku. Najprej je bilo potrebno odstraniti asfaltno prevleko in izvesti ostala preddela. Nato je sledil strojni in ročni izkop zemlje za izvedbo kamnite zložbe - stene. Po izkopu se je začelo vgrajevanje naklonskega in zaščitnega betona in polaganje cevi za drenažo z ustreznimi izpusti. Podporna kamnita zložba vsebuje 1.000 m lomljenega kamna in je povezana z 20 % betona MB 20. Sledil je navoz kvalitetnega peščenoprodnega materiala z ustrezno utrditvijo. Na koncu je bil izdelan protiutežni nasip z izkopanim materialom. Voda, ki se bo nabirala med propustnim peščenoprodnim materialom, se bo iztekala po izkopanem in tlakovanem odvodnem jarku. Po končanih gradbenih delih bo cesta ponovno dobila prvotno podobo. Navedena investicija sanacije plazu znaša 27.000,000,00 SIT in bo poravnana iz sredstev državne pomoči. Franc Pukšič, dipl.ing.str. OBČNI ZBOR GASILSKEGA DRUŠTVA BIŠ 13. januarja je gasilsko društvo Biš pripravilo 125. občni zbor. Članom so bila predstavljena dela, ki so bila opravljana v prejšnjem letu. Poudarek je bil na obnovitvi fasade, za katero smo poskrbeli lansko leto. Gasilci ugotavljamo, da smo zaključili uspešno leto. V tem letu praznuje gasilsko društvo 125. obletnico obstoja, ki ga bo praznovalo predvidoma 24. junija 2001. S ponosom lahko povemo, da smo eno izmed najstarejših društev in eno redkih s tako dolgo tradicijo ter številnimi člani v širši okolici. Da se bo tradicija nadaljevala, kaže tudi to, da je v gasilskih vrstah precej mladih ljudi, ki vestno ter aktivno sodelujejo in se vključujejo v vse gasilske akcije. V začetku marca je v prostorih našega gasilskega doma potekalo predavanje za vodje skupin, ki se ga udeležujeli tudi člani PGD Vitomarci. Vse to kaže na uspešnost društva in voljo mladih članov po izobraževanju v gasilskih vrstah. Pohvalimo se lahko tudi z uspešnimi desetinami na tekmovanjih. Še posebej omembe vredna je desetina članov, ki je lansko sezono dosegla dobre rezultate na tekmovanju v Avstriji, kjer so premagali konkurenco. Na občnem zboru so bile predstavljene tudi aktivnosti in naloge, ki nas čakajo v letošnjem letu; med njimi naj omenim nabavo visokega tlaka. Rečemo lahko, da smo z občnim zborom zelo zadovoljni, saj se ga je zraven številnih članov udeležilo tudi veliko gasilcev iz sosednjih društev ter društvo Petrijanec iz Hrvaške. Po končanem uradnem delu je sledila večerja in zabava, ki se je ob zvokih ansambla Pomlad zavlekla pozno v noč. Romana Breznik OBVESTILO Obveščamo vas, da ima poslanec državnega zbora, g. Franc Pukšič, odprto poslansko pisarno v prostorih občine Trnvoska vas, Trnovska vas 42,v letu 2001 dne; 2. 7. 2001 med 9- in 10. uro in 5. 11. 2001 prav tako med 9. in 10. uro. Svoja vprašanja, mnenja, pobude lahko posredujete g. Pukšiču na omenjeni naslov. PROSLAVA OB PREŠERNOVEM DNEVU V spomin in čast največjemu slovenskemu poetu dr. Francetu Prešernu je Kulturno društvo Trnovska vas v soboto, 10. februarja 2001, pripravilo krajšo proslavo. Pripravil in vodil jo je predsednik društva in naš župan Karl Vurcer. Pesniku v spomin so zapeli in zaplesali učenci OŠ Trnovska vas, Pevski zbor Jakoba Gomilška, Bolfenški fantje, ljudski pevci iz Trnovske vasi ter Folklorna skupina bolnišnice Ptuj. Obeležiti spomin na tako velikega poeta kot je Prešeren je hkrati naš dolg in naša dolžnost. Slovenci se še vedno premalo zavedamo njegove veličine za naš današnji jezik. Ni dovolj, da ga dobro poznajo le učenci in dijaki ter peščica študentov - slavistov. Prešerna bi moral poznati vsak Slovenec. Njegove pesmi so namreč ponesle naš jezik - slovenski jezik ob bok drugih evropskih jezikov. Dokazal je, da se tudi besede v slovenščini znajo “na verz naštimati”, kot je rekla njegova sestra Lenka. Prešerna že 152 let ni več. Vrednost njegovih pesmi smo Slovenci (pa tudi drugi narodi) spoznali pozno po njegovi smrti. Pa vendar ne tako prepozno, da se ne bi mogli zavedati njihovega pomena. Zato bi bilo prav, da bi na 153. obletnici Prešernove smrti bilo v naši kul- turni dvorani več Bolfenčanov. Milena Meznarič Foto: M. Puksičt PUST- ČAS VESELJA, ČAS NORIJ Pust je eden izmed najstarejših praznikov. Nekoč, ko se je novo leto začelo marca, je bil pust na koncu zime. Tako je odganjal mraz, klical pomlad in s tem novo leto. Najbolj zanimive so bil grozne maske, ki so prestrašile nadnaravna bitja, ki so povzročala sneg in mraz. Pri nas, na Štajerskem, je bila taka maska kurent. Toda kurent ni le priklical pomladi. Legenda pravi, da je nekoč z nitjo privezal smrt na drevo. V času, ko je bila smrt tako onesposobljena, ni nihče umrl. Kurent je glavni junak še ene legende. Bil je tako lep fant, da so vsa dekleta norela za njim. Zato je šel v puščavo in prosil Boga, da mu iznakazi obraz. Bog ga je uslišal in zrasli so mu rogovi. Dekleta so ga pustila pri miru. V spomin na lepega fanta pa od takrat dekleta še danes norijo vsako leto na pustni torek. In kot je že običajno, smo tudi letos na pustno soboto noreli po naši občini. Za razliko od prejšnjih let ni bilo borovega gostuvanja, ampak le povorka mask po vasi. Kljub temu ni bilo nič manj veselo in noro. Tako smo se zelo pisana druščina (kurenti, slikarji, cigani, klovni, nune, zdravniki,vojaki, bonboni...) zbrali v soboto, 24.2.2001, pred gasilskim domom v Bišu. Vsi nasmejani, dobre volje in polni optimizma smo se spravili na vozove in že smo drveli (sicer bolj počasi) po naših vaseh. Ljudje so nas prijazno sprejeli, nam ponujali razne pustne dobrote, tako da žejni in lačni nismo bili. S sabo smo imeli tudi svojo kuhinjo, ki je poskrbela, da nismo pozabili na lačne želodce. Naša povorka pisanih mask se je najprej odpravila v spodnji del Biša in nadaljevala pot proti Trnovski vasi. Po daljšem postanku smo se odpravili v Ločič, nato pa skozi Bišečki Vrh v Črmljo in Sovjak. Za konec nam je ostal zgornji del Biša. Ko smo prispeli do gasilskega doma, je bila ura krepko čez sedemnajsto. Seveda zabave in veselja še ni bilo konec, saj pravijo, da pride najlepše na koncu. Tako se je vse skupaj nadaljevalo s plesom v dvorani gasilskega doma. Ob glasbi dua Piramida, ki sta nas spremljala cel dan, smo se veselili vse do jutranjih ur. Romana Breznik Pripravljale solate in palačinke V času, ko se narava odene v sivino, se članice društva kmetic sprašujemo, koliko tečajev bomo uspele izpeljati to zimo. Kakor vsako leto, smo tudi to zimsko sezono uspele do sedaj izvesti dva enodnevna tečaja. Najzaslužnejša za to je predsednica društva Marija Štebih, ki vse to vodi, hkrati pa nam odstopi za ta dan svojo kuhinjo. Seveda se na tak dan spremeni urnik celotni dmžini Štebih. Zbralo se nas je veliko, tako da je kmečka kuhinja premajhna za tako število kuharic. Na prvem tečaju smo pripravljale palačinke, na drugem pa 14 vrst solat pod vodstvom prof. Nade Pignar. Povpraševanje članic po tečajih je zelo veliko. Želimo si, da bi še v mesecu marcu uspele izvesti kakšen tečaj ali seminar. Aprila se bomo srečale s prijateljskim društvom iz Stoperc. Rade sodelujemo na krajevnih prireditvah, ko se članice odzovemo povabilu organizatorja in pripravimo pogostitev. 10. marca smo imele letni občni zbor, ki se ga je udeležila polovica članic. Pregledale smo delo in si zastavile načrt za naslednjo sezono, kolikor je pri takšnem delu mogoče. Predsednica se je zahvalila za prostovoljno delo članicam, ker je delo v društvu odvisno predvsem od pripravljenosti storiti kaj za dobrobit društva. Zbora so se udeležili predstavniki občine, gasilcev in KORK-a Trnovska vas. Posebno pozornost pa so pritegnile članice našega prijateljskega društva iz Stoperc. Po uradnem delu smo večer zaključile v veseli dmžbi naših mož in ob ubrani harmoniki ljudskega godca. Marica Maguša Vabilo Upravni odbor Društva upokojencev Trnovska vas vabi vse svoje člane na 15. občni zbor, ki bo v petek, 20. aprila, s pričetkom ob 15. uri v Domu krajanov v Trnovski vasi. Prosimo, da se občnega zbora zanesljivo udeležite! Upravni odbor DU Trnovska vas VESTI IZ SD TRNOVSKA VAS LJUDSKA PESEM NAJ DONI Občinsko priznanje za 20 let delovanja II. občinski praznik občine Trnovska vas, ki smo ga praznovali v oktobru 2000, bo članom Strelske družine Trnovska vas zagotovo ostal v spominu. Občina nam je na predlog skupine občanov podelila občinsko priznanje. Tega smo zelo veseli, saj nam je dokaz, da je naše delo in trud (glede na pogoje, ki jih imamo) v preteklih letih bilo dobro in uspešno ter tako prispevalo delček k razpoznavnosti našega kraja. Prav tako je dobra popotnica, zaveza in motivacija za nadaljnje delo. Vsem, ki so naš jubilej počastili z občinskim priznanjem, se iskreno zahvaljujemo. Za SD Trnovska vas: Mitja Kovačič Tekma v streljanju za pokal občine Trnovska vas V sodelovanju z občino Trnovska vas se je Strelska družina Trnovska vas aktivno vključila v praznovanje II. občinskega praznika. Izvedli smo tekmo v streljanju z zračno puško za posameznike. Streljalo se je na dvesto možnih krogov. Tekma je bila 17. oktobra 2000 brez prijavnine in za vse občane ne glede na to, če so naši člani ali ne. Občane smo na tekmo pozvali s plakati. Tekme se je udeležilo 19 strelcev. Glede na to, da smo jo izvedli v Dornavi, ker v našem kraju pač svojega strelišča nimamo, smo bili z udeležbo zadovoljni. Najbolj mirno roko in oster pogled so imeli: Mitja Kovačič (I. mesto), Janez Tašner (II. mesto) in Franc Horvat (III. mesto), za kar so dobili pokale na proslavi ob prazniku občine. Ljudska pesem sega daleč nazaj, zato nas nekatere spremlja že od otroštva. V mladosti smo ob delu po večerih ob raznih opravilih kot je ličkanje koruze vedno zraven prepevali. Tudi ob težkem delu v vinogradih se je zaslišala ljudska pesem s hriba na hrib. Ko se je začela košnja trave, so se rano zjutraj zbirali kosci in zraven po poti veselo zapeli, ob svitu pa so dekleta prenesle zajtrk s šopki, ki so si jih kosci zataknili za klobuke. Nekateri člani ljudskih pevcev smo sodelovali tudi v kulturnem društvu Trnovska vas pod vodstvom Milice Loparnik. Leta 1980 nas je gospod Karl Vurcer navdušil, da smo se zbrali in zapeli v oddaji Od vasi do vasi. To nam je ostalo v lepem spominu, saj smo veliko nedelj poslušali te ljudske pesmi na ptujskem radiju. Od takrat naprej smo sodelovali kot ljudski pevci na raznih prireditvah in proslavah, tudi v šoli smo otroke razveseljevali z našim pet-jem.Velikokrat se udeležujemo prireditev tudi v drugih krajih. Nastopali smo že v Cerkvenjaku, Dornavi, Majšperku, Apačah in tudi na našem odru. Ljudska pesem pravi: Le tam se naseli, kjer ptičke pojo in pesmi done. Tam vedno boš našel najboljše ljudi, ker hudobnim za petje mar ni. Vsi člani ljudskih pevcev sodelujemo tudi v cerkvenem pevskem zbom Jakoba Gomilška Trnovska vas. Člani ljudskih pevcev smo: Marija Rojko, Marjetka Veber, Ana Pukšič, Marija Murko, Janez Rojko, Anton Kuplen, Franc Kuplen in Janez Muršec. Ker nas pesem združuje že 10 let, smo se odločili, v prihodnosti posneti tudi kaseto. Ndša želja je, udeleževati se vseh prireditev v kraju, gostovati, kjer nas bodo povabili ljubitelji ljudske pesmi, in s tem dokazovali ljubezen do ljudskega izročila. Skupno mnenje vseh tekmovalcev je bilo, da je večer ob tekmi in kramljanju prehitro minil, da smo vsi dobri in da slabih strelcev med nami ni bilo. Podpredsednik SD Tnovska vas: Boštjan Čeh Uspešni v Oseku Na novoletnem tekmovanju, ki je potekalo v torek, 2.1.2001 na strelišču v Oseku, so se člani SD Trnovska vas spet predstavili v vidni vlogi. Na tekmovanju je sodelovalo devet društev iz slovenjegoriške in prekmurske regije. Vseh ekip skupaj je bilo 14. Naše društvo je sodelovalo s kar tremi, kar je za tako majhno društvo kot je naše zelo veliko. Na ekipnem tekmovanju je zmagalo SD Jezero Dobrovnik s 546 krogi, drugo je bilo SD Radgona s 503 krogi, tretje mesto pa so dosegli SD Trnovska vas, A-ekipa v postavi: Mitja Kovačič (168 krogov), Janez Tašner (163 krogov) in Franc Horvat (157 krogov). Skupaj je naša A ekipa dosegla 488 krogov. Četrto mesto so dosegli SD Trnovska vas, B-ekipa s 468 krogi v postavi: Jani Čeh (164 krogi), Robi Kocmut (162 krogi) in Boštjan Čeh (142 krogov). Glede na pogoje smo na te rezultate v našem društvu zelo ponosni. V društvu upamo, da bomo v tem letu nabavili lastno montažno strelišče. Dejavnosti v tej smeri že potekajo. V kolikor bomo uspeli, bomo organizirali treninge, ki bodo v prvi vrsti namenjeni pionirjem in članom. Franci Hameršak, Jani Čeh Marija Rojko jm Slovenske gorice Uradni vestnik Občine Trnovska vas 10. april 2001 Leto II, številka 1 IZ VSEBINA 1. RAZPIS ZA TEKMOVANJE ZA NAJLEPŠE UREJEN DOM IN KMETIJO V OBČINI TRNOVSKA VAS POD NASLOVOM UREJENO PODEŽEIJE 2. ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE TRNOVSKA VAS ZA LETO 2000 3. SKLEP O VALORIZACIJI VREDNOSTI POVRAČIL ZA PRIKLJUČKE NA VODOVODNO OMREŽJE V OBČINI TRNOVSKA VAS 4. SKLEP o določitvi cene odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov družbi Čisto mesto Ptuj, d.o.o. 5. ODLOK o proračunu občine Trnovska vas za leto 2001 6. ODLOK O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJU OBČINE TRNOVSKA VAS 7. NAVODILO za oddajo javnih naročil male vrednosti 1. Odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe občine Trnovska vas, OVZŽ Ptuj - Kmetijsko svetovalna služba in Aktiv kmečkih žena Trnovska vas RAZPISUJEJO TEKMOVANJE ZA NAJLEPŠE UREJEN DOM IN KMETIJO V OBČINI TRNOVSKA VAS POD NASLOVOM UREJENO PODEŽELJE Da bi imeli čim lepšo okolico domov in kmetij ter bi tako ohranjali kulturno in arhitekturno dediščino naših vasi, bomo letos prvič izvedli ocenjevanje domov in kmetiji v občini Trnovska vas. Do 1. 5. 2001 bomo zbirali prijave za tekmovanje najlepše urejenih domov in najlepše urejenih kmetij na območju občine Trnovska vas. Prijavite se lahko na sedežu občine Trnovska vas pri ga. Klavdiji Arnuga. Želimo, da se občani prijavite v čim večjem številu, prijavo pa lahko vloži tudi vaška skupnost s soglasjem lastnika doma ali kmetije. Komisija bo obiskala vse prijavljene domove in kmetije do 30. 7. 2001. Ko se boste odločali, ali boste preizkusili lepoto in urejenost svojih domov ali kmetij, naj vam bodo v pomoč tale merila: 1. Merila ocenjevanja domov: a) Urejevanje doma in okolice s cvetjem in zelenjavo: - krajini in svojevrstnosti arhitekture doma prilagojena ureditev zelenja, - izkoriščanje danih možnosti ureditve s cvetjem in zelenjem glede na letni čas, - ohranjevanje krajevne tipike pri urejanju okolja (ograje, brajde, ute, vodnjaki, tla). b) Kakovost arhitekture: - ohranjene značilnosti stavbne dediščine. 2. Merila ocenjevanja kmetij: Celostna podoba kmetije: - urejenost kmetije in okolice s cvetjem in zelenjem, - usklajenost celostne podobe kmetije z okoljem, - skladnost arhitekture doma in gospodarskih poslopij z zelenjem, - urejenost kmetije, red in čistoča. Dva najlepša urejena domova in prav takšni kmetiji bodo prejeli priznanje občine Trnovska vas in simbolične nagrade. Odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske jaime službe 2. Na podlagi 3. točke 98. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) in 16. člena Statuta občina Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99) je občinski svet občina Trnovska vas na 9-redni seji 15. 3. 2001 sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE TRNOVSKA VAS ZA LETO 2000 1. člen Zaključni račun proračuna občine Trnovska vas za leto 2000 izkazuje: SIT - prihodke v višini 144.734.555,48 - odhodke v višini 147.987.782,40 - presežek odhodkov nad prihodki 3-253.226,92 2. člen Račun financiranja občine Trnovska vas za leto 2000 izkazuje: SIT - prihodkov 0,00 - odhodkov 0,00 Račun finančnih terjatev in naložb občine Trnovska vas za leto 2000 izkazuje: SIT - prihodkov 0,00 - odhodkov 0,00 3. člen Presežek odhodkov nad prihodki po zaključnem računu proračuna občine Trnovska vas za leto 2000 v višini 3.253.226,92 SIT se prenese v breme splošnega sklada za drugo občine Trnovska vas. 4. Občinski svet občine Trnovska vas je na svoji 8. izredni seji 26. 2. 2001 sprejel SKLEP o določitvi cene odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov družbi Čisto mesto Ptuj, d.o.o. 1. Občinski svet občine Trnovska vas določa cene odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov družbi Čisto mesto Ptuj, d.o.o., in sicer v naslednji višini: Storitve: cena za posodo 240 1 na mesec 2.010,46 SIT, 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada proračuna občine Trnovska vas za leto 2000 v višini 1.669.742,97 SIT se prenese v rezervni sklad občine Trnovska vas za leto 2001 in se lahko uporabi za namene, določene z zakonom. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas. Trnovska vas, 15. 3- 2001 Štev.: 032-01/01-09-iz./l Župan občine Trnovska vas: KARL VURCER, l.r. 3. Na osnovi 7. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. 1/99), 12. člena Meril in kriterijev povračil za nove priključke in povečanje kapacitet obstoječih priključkov na vodovodno omrežje ter 2. in 6. člena Sprememb in dopolnitev meril in kriterijev (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 25/85, 37/86 in 10/88) je občinski svet občine Trnovska vas na svoji 17. redni seji, dne 15. 02. 2001 sprejel SKLEP O VALORIZACIJI VREDNOSTI POVRAČIL ZA PRIKLJUČKE NA VODOVODNO OMREŽJE V OBČINI TRNOVSKA VAS L Vrednost povračil za priključke na vodovodno omrežje se poveča za 9,90 % (indeks 109,90) in znaša : Zap.št. Priključek (v colah) Vrednost (v SIT) 1. 54 86.507,19 2. 1 134.086,11 3. 5/4 221.458,39 4. 6/4 346.028,76 5. 2 542.400,06 6. 2/5 1.059.713,03 7. 3 1.384.115,06 8. 4 n. 2.162.579,78 Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska uporabljati pa se začne 8. dan po objavi. Številka: 032-01/17-5/sk.4 Datum: 15. 2. 2001 Župan občine Trnovska vas: KARL VURCER, l.r. gospodinjstvom pripada 14-dnevni odvoz ostalih odpadkov v območju, ki so oddaljena nad 10 km. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas, cene pa se pričnejo uporabljati po preteku enega meseca od prijave cen na Ministrstvu za gospodarstvo RS. Datum: 26. 2. 2001 Številka: 032-01/01-08-iz.(sk.l) Župan občine Trnovska vas: KARL VURCER, l.r. 5. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 39/96, 44/96, 26/97, 10/98, 68/98, 74/98), Zakona o financiranju občin (Ur. list RS, št.80/94, 45/97-odločba Ustavnega sodišča, 67/97 - odločba Ustavnega sodišča, 56/98, 1/99, 59/99, 6l/99-odločba Ustavnega sodišča, 89/99), Zakona o javnih financah (Ur.list RS št. 79/99 in 124/00) in 93.člena Statuta občine Trnovska vas ter 69.člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Tednika št. 1/99) je Občinski svet občine na 19. redni seji, dne 29.3.2001, sprejel ODLOK o proračunu občine Trnovska vas za leto 2001 1. člen S tem odlokom se ureja sestava in izvrševanje proračuna občine Trnovska vas za leto 2001 (v nadaljnjem besedilu - proračun). 2. člen S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo, zakoni in občinskimi predpisi opravlja občina Trnovska vas. 3- člen Prejemki in izdatki proračuna so izkazani v skupni bilanci prihodkov in odhodkov, računu finančnih terjatev in naložb in računu financiranja (splošni del proračuna) ter v posebnem delu proračuna. Proračun občine Trnovska vas za leto 2001 se določa v višini 191.346.561,04 SIT, in sicer : a) bilanci prihodkov in odhodkov: - prihodkov 178.438.388,22 SIT - odhodkov 191-346.561,04 SIT b) računi finančnih terjatev in naložb - prihodkov 0 SIT - odhodkov 0 SIT c) računu financiranja -prihodkov 0 SIT -odhodkov 0 SIT zmanjšanje sredstev na računih 12.908.172,82 SIT. 4. člen V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. O uporabi sredstev rezerv za namene iz 2.odstavka 49-člena Zakona o javnih financah odloča župan in o tem pisno obvešča občinski svet. V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov v naprej ne razporedi, ampak se zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje ter se uporabi za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 0,5 % prihodkov proračuna. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. 5. člen Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. Župan poroča občinskemu svetu v mesecu juliju o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali posebnim aktom občinskega sveta drugače določeno. 7. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu proračuna. 8. člen Sredstva za plače delavcev v občinski upravi in javnih zavodih se bodo uporabnikom zagotavljala mesečno glede na število in strukturo delavcev. 9. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva. 10. člen Župan lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. 11. člen Župan je pooblaščen, da odloča o: - prenosih sredstev med različnimi postavkami v okviru posameznih dejavnosti na podlagi objektivnih razlogov, ki so usklajeni z uporabniki, - kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta, - začasni vezavi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti; o tem lahko pooblasti tudi druge osebe, ki so odgovorne za finančno poslovanje. 12. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas, uporablja pa se od 1.1.2001 dalje. Trnovska vas, 29-3.2001 Številka:032-01/01-19/1 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI 178.438.388,22 TEKOČI PRIHODKI 50.906.802,22 70 DAVČNI PRIHODKI 21.874.924,77 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 17.480.992,52 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 874.091,09 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 3.519.841,16 706 DRUGI DAVKI 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 29.031.877,45 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.716.000,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 501.577,45 712 DENARNE KAZNI 0 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 0 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 26.814.300,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 0 73 PREJETE DONACIJE 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 127.531.586,00 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 127.531.586,00 79 PRENOS PRIHODKOV IN DRUGIH PREJEMKOV 0 Sredstva na računih ob koncu prejšnjega leta 12.908.172,82 II. SKUPAJ ODHODKI: 191.346.561,04 40 TEKOČI ODHODKI 35.547.598,74 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIH 17.629.192,00 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 2.334.120,00 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 13.850.000,00 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 0 409 SREDSTVA, IZLOČENA V RAZERVE 1.734.286,74 41 TEKOČI TRANSFER 32.631.036,16 410 SUBVENCIJE 2.330.000,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 19.625.000,00 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 2.750.000,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 7.926.036,16 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 120.967.926,14 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 120.967.926,14 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 2.200.000,00 430 INVESTICIJSKI TRANSFERI 2.200.000,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ (I- - II.) 0 Župan občine Trnovska vas: KARL VURCER, l.r. 6. Na podlagi 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS št. 32/93), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 32/93), 7. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. 1/99) in na podlagi Odloka o gospodarskih javnih službah na območju občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99) ter na podlagi drugih veljavnih predpisov, izdanih na njihovi podlagi, je svet občine Trnovska vas na 18. redni seji 7. 3. 2001 sprejel ODLOK O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJU OBČINE TRNOVSKA VAS I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa pogoje in način odvajanja in čiščenja odpadnih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo za odvajanje in čiščenje odplak, nastalih v gospodinjstvih, industrijskih in pri drugih uporabnikih, odvajanje padavinske vode iz naselij, ki so priključena na javno kanalizacijsko omrežje in obveznosti, pravice ter odgovornosti upravljavca in uporabnikov teh objektov in naprav. 2. člen Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka obsega: 1. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije, 2. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni sistemov javne kanalizacije, 3. odvajanje padavinskih voda v javno meteorno ali javno kanalizacijo mešanega tipa, 4. odvajanje tehnoloških odpadnih voda v sisteme javne kanalizacije, 5. čiščenje komunalnih voda, tehnoloških odpadnih voda in njihovih mešanic, 6. čiščenje padavinskih odpadnih vod. 3. člen Gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine izvaja pooblaščena javna služba oz. koncesionar (v nadaljevanju besedila upravljalen) na podlagi sklepa občinskega sveta. 4. člen Za uporabnika javne kanalizacije se šteje vsaka fizična in pravna oseba, ki odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo. Za naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, štejejo objekti in naprave, navedene v šestem členu tega odloka, ne glede na dolžino in profil, do priključka na javno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami v zgradbah in na zemljiščih. 5. člen Javna kanalizacija je celotno kanalizacijsko območje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda ter je v upravljanju in vzdrževanju upravljavca. II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCA 6. člen Objekti in naprave uporabnika Objekti in naprave uporabnika so: - kanalizacijski priključek, - interna kanalizacija, - začasne naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave, greznice, gnojnične jame), za čas do priključitve na javno kanalizacijo, - interna črpališča odpadnih vod, - vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo, - merna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav. Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške. Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda in virov onesnaževanja (Uradni list RS št. 35/96). 7. člen Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo se lahko izvede le v revizijski jašek. Kanalizacijski priključek poteka od objekta, ki se priključuje, do revizijskega jaška na javnem omrežju, v katerega se naveže in mora biti vedno dostopen upravljavcu zaradi nadzora. Izgradnjo kanalizacijskega priključka financira uporabnik in je njegova last. 8. člen Interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na zemljišču uporabnika do prvega jaška na kanalizacijskem priključku. 9. člen 2. Objekti in naprave upravljavca Objekti in naprave upravljavca so: a) sekundarno omrežje in naprave - kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (v stanovanjskih, industrijskih, turističnih in manjših naseljih), - črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju, - naprave za čiščenje odpadne vode v posameznih območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem in manjših naseljih). b) sekundarno omrežje in naprave - kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali več stanovan- jskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih), - črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz več stanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja ( industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih), - naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja ( industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih). c) magistralno omrežje in naprave - kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda regijskega ali medregi-jskega pomena, - črpališča za čiščenje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju (centralne čistilne naprave). 10. člen Upravljavec je dolžan voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 9.člena tega odloka ter register kanalskih priključkov. HI. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO 11. člen Komunalne in tehnološke odpadne vode se praviloma odvaja do čistilnih naprav ločeno od padavinskih odpadnih vod. Le izjemoma se odvajajo skupaj v mešanem kanalizacijskem sistemu. Meteorne odpadne vode je po predhodnem čiščenju v peskolovilcih in po potrebi v koalescenčnih lovilcih mineralnih olj potrebno ponikati ali odvesti po meteorni kanalizaciji in odvodnih jarkih do vodotokov v skladu s soglasjem upravljavca vodotoka. Način odvodnje meteornih vod določita upravljavca v soglasjih. 12. člen Objekte, ki še niso priključeni, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka, če to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije. 13- člen Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice in upravljavcu omogočiti nadzor nad kanalskim priključkom. 14. člen Upravljavec izdaja soglasja k: - prostorskim izvedbenim aktom, - lokacijski dokumentaciji, - na projekt za pridobitev gradbenega ali enotnega gradbenega dovoljenja, - za priključitev na javno kanalizacijo, - za pridobitev uporabnega dovoljenja, - na priglasitve manjših gradbenih del v primerih, ko se na priglasitev izvajajo objekti odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Upravljavec sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije. 15. člen Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo: a) soglasja k lokacijski dokumentaciji: - lokacijsko dokumentacijo, - situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, - opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in karakteristike onesnaževanja. b) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega ali enotnega gradbenega dovoljenja: - pravnomočno lokacijsko dovoljenje (v primeru pridobivanja gradbenega dovoljenja), - lokacijsko dokumentacijo (v primeru pridobivanja enotnega gradbenega dovoljenja), - situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, - projekt za pridobivanje gradbenega dovoljenja s projektom zunanje ureditve, ki določa način odvodnje komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih vod, - soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, last uporabnika oz. sodna odločitev, ki nadomesti soglasje, - izračun biokemijske obremenitve, - opis tehnološkega postopka s podatki o odpadnih in nevarnih snoveh v proizvodnji. c) soglasje za priključitev obstoječih objektov in soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja: - pravnomočno gradbeno dovoljenje, če je bilo izdano, oz. dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo leta izgradnje objekta), - katastrski načrt (mapna kopija), - situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, - načrt strojne (vodovodne napeljave), - soglasje lastnikov, upravljavcev oz. uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oz. sodno odločitev, ki nadomešča soglasje, - projekt interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka. 16. člen Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt posebej. Če se zaradi racionalnosti izvedbe poveže več objektov z enim priključkom, je potrebno na priključku, kjer se cevovodi združijo izvesti revizijski jašek. 17. člen Upravljavec je dolžan dovoliti priključitev na javno kanalizacijo, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji in predložil vso potrebno dokumentacijo.Uporabnik mora pred izvedbo priključka lastniku -občini poravnati povračilo za priključek na kanalsko omrežje ali pri ustreznem organu le-te pridobiti potrdilo o oprostitvi plačila povračila. Uporabnik poravna enkraten znesek povračila ne glede na to, ali se priključuje samo na javno fekalno kanalizacijo, javno meteorno kanalizacijo, na obojno hkrati, ali v izjemnih primerih na mešan sistem javne kanalizacije.Če priključitev ni možna, mora upravljalen o tem obvestiti uporabnika. 18. člen Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in priključkov nadzira upravljavec. Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede pod nadzorom upravljavca le izvajalec, ki je za to usposobljen in ima pisno pooblastilo upravljavca za izvajanje tovrstnih del. Pisno pooblastilo se izda za dobo enega leta in ni prenosljivo. Upravljavec po priključitvi vpiše uporabnika javne kanalizacije v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi. Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoče le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljavec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov. IV. PREVZEM JAVNIH OBJEKTOV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VOD V UPRAVLJANJE 19. člen Investitor graditve objektov javne kanalizacije in čiščenja odplak mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljavcu. Za prevzem objektov in naprave javne kanalizacije in čiščenja odplak v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: - kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajo morajo imeti vso potrebno tehnično dokumentacijo, soglasja, pozitivno opravljen preizkus vodotesnosti, kataster, evidenco priključkov, uporabno dovoljenje, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska-razmerja itd, - za objekte čiščenja odplak, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno tehnično dokumentacijo, soglasja, poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje, uporabno dovoljenje, servisne in garancijske listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, - izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje javnih prevzetih objektov in narav, ali na drug način zagotovljeno pokrivanje stroškov obratovanja, - postopek prevzem mora biti izveden dokumentirano z zapiski o primopredaji: dokumentacije, evidence, knjigovodski podatki, blagajniški podatki, listine o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev, - prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca. V. MERITVE KOLIČIN ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA IN MERITVE ONESNAŽEVANJA ODPADNIH VODA 20. člen Količina odpadnih voda posameznega uporabnika se ugotovi: - na osnovi odčitkov vgrajenega vodomera na kanalizacijskem omrežju uporabnika, vgrajenem na delu kanalizacije, kjer registrira vso odpadno vodo uporabnika, ki se steka v javno kanalizacijsko omrežje, - na osnovi porabljene odčitane vode in vgrajenega vodomera na javnem vodovodnem omrežju in lastnem črpališču uporabnika za primere, ko uporabnik nima vgrajenega vodomera na izpustu v javno kanalizacijsko omrežje. Količino odpadnih voda ugotavlja upravljavec kanalizacijskega omrežja. 21. člen Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali nimajo meritev količin odplak izvedeno pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje, morajo vgrajene vodomere vzdrževati sami. Vsi uporabniki z lastnimi viri vode, sklenejo z upravljavcem javne kanalizacije pogodbo o odvajanju odpadnih vod in načinu meritev odvedenih količin vode. Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka. 22. člen Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov. Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne vode. Obračun na podlagi standardov se izvede, če ni mogoče izvesti kontrole porabe vode na podlagi meritev. 23. člen Količina in lastnost odpadne vode mora biti v skladu z Uredbo o emesiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96), oz. v skladu z Uredbami za posamezne vrste virov onesnaženja, čistilnih naprav ali za posamezno emitirano snov. Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode pristojni ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi in smernice, ki veljajo v Evropski uniji. V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek. 24. člen Na iztoku tehnološke odpadne vode iz vira onesnaženja in na vtoku in iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave je potrebno urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev. Uporabnik mora upravljavcu v potrditev predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta. Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesa pisno zaprositi upravljavca za nadzorni pregled merilnega mesta. Uporabnik mora voditi obratni dnevnik merilnega mesta. Uporabnik mora upravljavcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter pregled delovanja merilnih naprav. 25. člen Kadar upravljavec presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja merilnega mesta nesorazmerno draga, lahko upravljavec predvidi druge načine za določitev količine in kvalitete odpadne vode. 26. člen Meritve obratovalnega monitoringa in meritve določene v soglasju, ki so osnova za izračun kanalščine in čiščenja odplak, izvaja za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda, pooblaščeno podjetje ali upravljalec, ki določata način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in po gostoti meritev odpadne vode. Vse stroške meritev odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik javne kanalizacije. Uporabnik lahko izvaja meritve sam, le če je pooblaščen izvajalec obratovalnega monitoringa. Upravljavec lahko zmanjša pogostost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode na priključku v javno kanalizacijo ustrezna. 27. člen O rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih vod je uporabnik dolžan upravljavca sproti pisno obveščati. V ta namen mu redno dostavlja poročila o meritvah kvalitete in količine odpadnih vod. 28. člen Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja. Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme in malomarnosti ali višje sile odtekale v javno kanalizacijo. 29- člen Uporabnik izvaja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo. Če so potrebni dodatni postopki čiščenja, mora uporabnik predložiti upravljavcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu s 66. členom Zakona o varstvu okolja in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek. 30. člen Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi gnojiščno jamo ali zbiralnik za gnojevko. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico. VI. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA 31. člen Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak (greznice, čistilne naprave), na katere se ne navezuje padavinskih voda. Dovoli se gradnja izključno vodotesnih greznic na praznjenje. Za izgradnjo greznice si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje. K temu dovoljenju mora soglasje izdati tudi pristojna občinska služba. 32. člen Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov čiščenja odplak. Praznjenje greznic se opravlja po potrebi, vendar najmanj enkrat na leto. Vsebino greznic se lahko odpelje na fekalno napravo za prevzem in čiščenje grezničnih gošč. VII. PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA 33. člen Upravljavec lahko po opozorilu na stroške uporabnika prekine odvajanje in čiščenje komunale, tehnološke in padavinske odpadne vode v naslednjih primerih: 1. Če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije. 2. Če odpadna voda prekorači temperaturo, dovoljene količine maščob, kislin, trdih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in dragih škodljivih snovi v koncentraciji nad dovoljeno maso, ki lahko same ali skupaj z drugimi snovmi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in čistilne naprave. 3. Če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali pa je v nasprotju z njim. 4. Če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka. 5. Če uporabnik ne poravna računov za kanalščino. Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo drenažne oz. podtalne ali površinske vode, razen v primerih, ko upravljalec v soglasju to dopusti. Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni opravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve. 34. člen Upravljavec ima pravico za krajši čas prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode zaradi vzdrževalnih del na javnih objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odplak, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno. V primeru intervencije na javnih objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih vod lahko upravljavec takoj prekine obratovanje, vendar mora o tem nemudoma obvestiti uporabnike. 35- člen Prekinitev odvajanja odplak lahko nastane tudi v primera višje sile, to je v primeru: poplave, povezave z nalivi, ki se pojavljajo s pogostostjo manjšo kot enkrat letno, udorov in izpada električne energije. Zaradi teh primerov ni utemeljeno zahtevati (od upravljavca) odškodnine za škodo, ki bi eventuelno nastala na objektih in napravah uporabnika. Uporabnik ima pravico zahtevati odškodnino za škodo le v drugih primerih prekinitve odvajanja odpadne vode, če je le-ta nastala po krivdi upravljavca. MII. PRAMCE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV 36. člen Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in upravljavca. 37. člen Obveznosti upravljavca Upravljavec ima pri odvajanju in čiščenju komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda naslednje obveznosti: - da skrbi za brezhibno obratovanje kanalske mreže, čistilnih naprav in objektov, ki so v njegovem upravljanju in, da pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne upošteva določil iz tega odloka, - pri uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh, - da uporabnikom izdaja ustrezna soglasja za priključitve na javno kanalizacijsko omrežje na podlagi potrjenih projektov, - ravna skladno z določbami tega odloka ter z njimi seznanja uporabnike, - da kontrolira skladnost gradnje kanalov, priključkov in čistilnih naprav z načrti, za katere je bilo dano soglasje, - da pregleda in prevzame v upravljanje kanalsko omrežje pod pogoji, navedenimi v 19. členu tega odloka, - vodi kataster objektov in naprav, ki služijo odvajanju in čiščenju odplak, - da pri uporabnikih pregleda izvedene priključke po položitvi pred zasipom, - da pregleda interno kanalsko mrežo in ostale naprave pri uporabnikih ob gradnji in uporabnikom izda izjavo za pridobitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno, - skrbi za meritve in obračun odvedene in prečiščene vode uporabnikov, - kontrolira vodotesnost kanalov in drugih objektov odvajanja in čiščenja odplak, - kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje. 2. Obveznosti uporabnikov - da redno vzdržujejo greznice, interno kanalsko omrežje, priključke, črpališča, vodomere, merska mesta in čistilne naprave na svojem kanalizacijskem omrežju, - da redno čistijo lovilce maščob in trdih predmetov in da vodijo dnevnik obratovanja teh naprav, - odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje predpisanih mejnih vrednosti, - redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate posredujejo upravljavcu, - omogočajo upravljavcu vzorčenje tehnoloških ali mešanic odpadnih vod v vsakem času, tudi izven rednega obratovalnega časa, - da pri upravljavcu pravočasno vlagajo vloge in ustrezno dokumentacijo za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, - da interno kanalsko mrežo in ustrezne naprave zgradijo le skladno z odobrenim načrtom in izdanim soglasjem upravljavca, - da upravljavcu omogočijo pregled interne kanalizacije in čistilnih naprav, - da pravočasno opozorijo upravljavca na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalski mreži ter da opozarjajo na neizpolnjevanje teh pogojev pri sebi in drugih uporabnikih kanalizacije, - dolžni so prijaviti upravljavcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode, - redno plačevati odvajanje in čiščenje odpadne vode na podlagi izdanih računov, - dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja in čiščenja odpadne vode, - če naprava za prečiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo uporabniki pisno obvestiti upravljavca o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov čiščenja, - odpadne vode, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti, - čiščenje požiralnikov in peskolovov na cestnih površinah, pri katerih se meteorna voda odvaja po javni kanalizacijski mreži, je dolžan upravljalen cest, ulic in trgov čistiti najmanj enkrat letno (ali pa to naročiti pri upravljavcu kanalskega omrežja), - uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca in ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku. 38. člen Izvajalci del, ki izvajajo vzdrževalna dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v območje kanalizacijskega omrežja in na njih oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje upravljavca. Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in drugih prometnih javnih površin vzpostaviti na kanalizacijskem omrežju naprave v prvotno stanje. Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje itd...) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane. EX. OBRAČUNAVANJE KANALŠČINE IN ČIŠČENJA ODPLAK 39- člen Viri financiranja javne službe so: - kanalščina, - sredstva čiščenja odpadnih voda, - sredstva občinskega proračuna, - prispevki občanov, - sredstva državnega proračuna in državnih skladov, - priključne in druge predpisane takse, - dotacije in subvencije, - druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda 40. člen Kanalščino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir in ne glede na to, ali se omrežje zaključi s čistilno napravo za odpadne vode. Stroške čiščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do javnih naprav za čiščenje odpadnih voda. 41. člen Kanalščina predstavlja ceno uporabe javnega kanalskega omrežja. Osnova za ceno posameznega uporabnika je ugotovljena količina odpadnih voda uporabnika na način, opisan v 20. členu tega odloka, ki se pomnoži z veljavno ceno odvajanja m3 odplak. Količina se uporabnikom obračunava mesečno.Cena m3 odvajanja odpadnih voda se določi v skladu z veljavno metodologijo. 42. člen Uporabniki, ki so po javnem kanalizacijskem omrežju povezani s čistilno napravo, so zraven kanalščine dolžni plačevati tudi čiščenje odpadnih voda. Cena čiščenja odplak končnega uporabnika je produkt ugotovljene količine odpadnih voda na način, opisan v 20-tem členu tega odlomka, faktorja onesnaženosti odpadnih voda posameznega uporabnika in osnovne veljavne cene za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne vode. Formula za ugotovitev cene je: c = Q x F x cl c- cena čiščenja odpadnih voda končnega uporabnika ČN (SIT/mes) Q-količina odpadne vode (m3/mes) F-faktor onesnaženosti vode /brez dimenzij) Ci-cena čiščenja 1 m3 komunalne odpadne vode, ki ima 5 ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh (BPK5 ) 300 mg O2/ 1 in kemijsko potrebo po kisiku z dikromatno metodo (KPKd) 500 mg/l. Ta cena se določa v skladu z veljavnimi predpisi. Faktor onesnaženosti vode (F) ima sledeče vrednosti faktorja f: F = 1 pri 0 < f = 1 za komunalne odplake individualnih porabnikov F = 1,25 pri 0 < f = 1 za komunalne odplake podjetij, ustanov in samostojnih podjetnikov F = 2,5 pri 1