POŠTNI GLASNIK
Stanovsko in strokovno siasiio „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v LJybIJanl“.
Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika“- vLjubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. ===== Rokopisi se ne vračajo ===
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru = Poštnina plačana v gotovini. ==
Letnik 81. V Ljubljani» dne 15. marca 1922.	6. števiika.
Poročilo o lil. rednem obenem zboru Imm pošfnili organizacij.
Predsednik otvori občni zbor ob četrt na 4 in omeni v uvodu pomen občnega zbora. Govori o uspehih Zveze. Zasluga za uspehe gre posebno tajniku Šaleharju, pa tudi drugim odbornikom. Pohvali člane gospodarskega odseka in upa, da ostanejo na svojih mestih navzlic krivični kritiki. Tudi strokovno glasilo je pripomoglo do uspehov. Omeni novi »Predlog zakona o državnim službenicima«, ki ga prevedemo na slovenščino in temeljito preštudiramo. Potreben bo sestanek v Beogradu, na katerem se bo dalo ugotoviti, kaj naj se izpremeni in kaj doda. Nato omenja predsednik onih 31 točk, ki jih je prinesel Poštni glasnik in pojasnjuje, kaj je glede vsake dosegel. Te točke omenimo prav na kratko:
1)	Enotna službena pragmatika, ki bo veljala za vse državne nameščence, je izdelana in pride kot sedma pro-gramna točka v parlamentu v razpravo.
2)	Napredovanje nameščencev vseh kategorij se bo izvršilo, ko bo budžet za leto 1922 v parlamentu odobren.
3)	Ravnateljstvo bo predlagalo v imenovanje pragma-tizirano uradništvo, ki je od 1. majnika do zadnjega decembra 1921 dovršilo 4, 8, 14, 17, 24, 27 službenih let.
4)	Poštarji I. razr. in upravniki III. razr., ki imajo 30 službenih let, bodo predlagani v plačo 4.500 dinarjev.
5)	Oficijanti, ki še nimajo 4 službenih let, bodo imenovani za poštarje VI. razr.
6)	Oticijantom, ki so prevedeni v zvanja začasnih poštarjev, se bo izplačala razlika med staro uradniško doklado po šemi A in novo neuradniško po šemi B.
7)	Ista zahteva za pisarniške oficijante je zavrnjena.
8)	Vsa ravnateljstva so dobila od ministrstva nalog, da napravijo dekrete za vse nameščence najkesneje do zadnjega aprila.
9)	Dnevničarji prejmejo družinsko doklado, če so na sistemiziranih mestih dnevničarjev.
10)	Ravnateljstvo bo predlagalo, da se poduradniki s starostno doklado pomaknejo v I. razred.
11)	Po novi pragmatiki bo vsak nameščenec samo 1 leto provizoričen, če bo v tem času izpolnil pogoje, ki so za stalno nameščenje potrebni.
12)	Selški poštni sluge bodo napredovali, kakor sluge pri erarnih uradih.
13)	Erariziranje uradov I. in II. razr. se izvede ob priliki reorganizacije poštnih uradov.
14)	Uradni pavšal je v novem budžetu zadostno dotiran, da se bo lahko povoljno zvišal, ko bo budžet v parlamentu odobren.
15)	V novi pragmatiki je uradnim načelnikom določena funkcijska doklada v obliki položajne plače.
16)	Začasni poštarji bodo po triletni službi imenovani za poštarje VI. razreda, kolikor bo praznih mest.
19-23) Pravilnik za čekovne urade in osebje je izdelan in boi v najkrajšem času predložen v odobrenje.
24)	Nekvalificiranim odpravnikom se bodo regulirali prejemki hkrati s pogodbenim osebjem v Hrvatski.
25)	O odbitkih onih tovarišev, ki so bili čez 6 mesecev bolni, odloči finančno ministrstvo.
26)	Predujmov na plače finančno miniistrstvoi ni ukinilo. Ukinilo je le take predujme, ki presegajo trimesečno plačo.
Zveza bo glede na ta odlok finančnega ministrstva napravila vlogo na poštno ministrstvo, ki nam je predujme ukinilo.
27)	Kredit za ambulančne dijete je v novem budžetu povoljno dotiran. Regulirane dijete se bodo' mogle izplačati, ko bo budžet za prošlo leto odobren.
Točke od 28 do 31 so splošnega pomena za vse državne nameščence in se morajo zanje zavzeti tudi druge organizacije državnih nameščencev.
Blago za obleke služabništva bo ministrstvo v aprilu razposlalo posameznim ravnateljstvom, da dajo obleke v lastnem področju napraviti.
Tajnik poda tajniško poročilo. V Zvezi je 7 poštnih organizacij z 2 podružnicama. Članov je 1661. Število članov narašča. Sej širšega odbora je bilo 15, ožji odbor je imel eno, gospodarski odsek pa sedem. Dva sestanka sta se priredila v obliki shodov. Taki sestanki so bili tudi izven Ljubljane. Zveza je bila povsod, kjer je šlo za to, da se omili naš bedni položaj. V posebno tesnih stikih je bilo predsedstvo z bratskimi organizacijami, le od Saveza ni bilo mnogo življenskih znakov. Zveza je dobila nešteto vlog, na katere je odgovorila. Glede intervencij, ki so bile prav dostikrat potrebne, tajnik ne more dovolj prehvaliti predsednika, ki je tu posebno pokazal svojo požrtvovalnost. Take intervencije so bile potrebne tudi v Beogradu. Tudi na kongresu v Beogradu smo bili z 9 člani zastopani. Izlet s hrvatskimi tovariši na Bled. Poset g. gen. direkt. Dimi-trijeviča. Ustanovljeni odseki: Veselični odsek, ki letos ni imel pravega pomena, odsek za zgradbo poštnega doma bo šele pokazal, kakšen uspeh bo imel, važna pa je usta-novitev podpornega društva za bolezen in smrt. — »Dobrota« bo. dajala določene podpore v slučaju smrti Delovanje stavbnega odseka je odvisno od denarnih sredstev. Godbeni odsek. Gospodarski odsek je najvažnejši. Ta oskrbuje člane z drvmi, premogom, čevlji in obleko veliko ceneje kot drugod. List se je zboljšal, le škoda, da je tisk zopet nekoliko dražji. — V gospodarskih vprašanjih smo pomagali tudi Mariboru. Želi, da se delo v složnosti nadaljuje.
Predsednik doda: Zaradi reorganizacije se je članstvo nekoliko zmanjšalo. Omeni nakup sanatorija ob morju. To akcijo bi lahko financirali člani s svojim državnim posojilom. — Delavnice bi morali 1. maja ukiniti^ pa jih bomo rajši spravili v lastno režijo.
Blagajničarka prečita bilanco. Iz nje je razviden velik promet na našem gospodarskem polju.
Nato sta predlagala revizorja absolutorij, ki je bil odobren.
Pri volitvah je bil za predsednika zopet soglasno izvoljen tov. Urbančič, za I. tajnika tov. Šalehar in za II. tov. Jereb. Revizorja sta Korun in Apih.
Z reorganizacijo Zveze je pričel tov. Ulepič, ki je napravil daljši uvod. Ker se je med svojim govorom doteknil Hrvatov, se je oglasil nato predsednik zagrebške organizacije Serbedžija. Pozdravi navzoče in izrazi veselje nad lepim številom tovarišev, ki so prišli na zbor. Poudari, da so se organizacije vedno med seboj podpirale in upa, da bomo vsi za to, da se vsi nameščenci naše domovine pravično izenačijo. Govori o razmerah v Savezu in pravi, da je naša dolžnost, da spravimo v Beograd ob pravem času svoje zastopnike vseh kategorij, ki bi nas nesebično zastopali in odpirali srbskim tovarišem v Savezu oči glede na naše potrebe. Nikakor ne moremo pričakovati, da bi srbski tovariši mogli storiti za nas vse potrebno, ker ne poznajo vseh tako različnih prečanskih razmer. Brez centralne podpore ne dosežemo nikakih uspehov. Odbor Saveza se mora z našimi ljudmi izpopolniti, sicer bi utegnila priti pragmatika, ne da bi pri njej odločevali tudi mi.
Gosp. Lichtcnecker govori za reorganizacijo. Vsa društva naj bi se razpustila. Govori o pododborih in o podružnicah Zveze.
Tov. Ulepič stavi predlog glede reorganizacije, tov. Bavdek pa ugovarja. Predlog kot tak propade. Bavdekov predlog, da se opusti reorganizacija, dokler ni pragmatike, ter da naj o tej stvari samo razpravljamo, se sprejme.
Tov. Kunst iz Maribora predlaga, da se pravila izp remene tako, da bo občni zbor sklepal o spremembi pravil, ne pa širši odbor, Otoničar pa predlaga, da naj se v § 13 črta 4. odstavek: Za izpremembo pravil je potrebna dve-tretjinska večina navzočih, članov. Ta odstavek je v protislovju s § 14 in s 1. točko § 16. Razen tega naj delegati z dežele na občnem zboru nimajo samo po 1 glas, ampak naj zastopajo neko število članov. Obadva predloga sta bila sprejeta.
Pri slučajnostih. Tovariš Otoničar o nagradah funkci-jonarjem. Plausteiner o ambulančnih dijetah in o nočninah. Maribor 2 naj dobi postelje. Boc o nočninah. Kunst o prejemkih aspirantov in aspirantk. Prosi Zvezo, da prosi ravnateljstvo, da eksponira rajši oficijantke. Zavzame naj se tudi za uradne pomočnice.
Predsednik pravi, da je o teh stvareh že govoril na pristojnem mestu.
Boc glede neke aspirantke, ki je že 7 let aspirantka. Koroška begunka o svojem bore življenju. Prosi zaman za službo. (Predsednik se je naslednjega dne prepričal, da je ravnateljstvo pravilno postopalo.) Holz o znanih 10 odstotkih. Predsednik mu odgovori, da je zahteval, naj vplačani denar dobi pokrajina nazaj. Bavdek za deželne sluge, ki naj se pomaknejo v višjo plačilno stopnjo, začasni pomožni sluge naj se pa nameste po vrsti. Govori tudi glede Poštnega glasnika in meni, da bi naj bila odgovorni urednik oseba, ki ni pri pošti.
Predsednik sklene občni zbor ob tri četr na 7.
V Ljubljani, dne 9. marca 1922.
T avzes.
Strokovni del.
Uradna povprečnina.
(Konec.)
In končno. Pragmatizacija nepragmatičnega osobja je izvršena. § 16 uredbe o začasnem reguliranju naslovov in plač poštnih in brzojavnih uradnikov in slug izven Srbije
in Črne gore pravi, da velja zakon od 25. jan. 1914 — pragmatika — docela tudi za nas. Kje je v celi pragmatiki en sam paragraf, ki pravi, da morajo predstojniki razrednih uradov za vse skrbeti, za nezadostna protisredstva, kje, da morajo skrbeti za uradno opremo? S pragmatizacijo izginejo logično tisti »razredni« uradi in ostati morajo le uradi, ki služijo enako enemu gospodarju z enotnimi smotri, enakimi dolžnostmi in imeti morajo enake pravice. Veljati mora pragmatika za nas vse enako in nonsens je, da veljata tu vsporedno dva zakona, oziroma odredbe, ki si nasprotujeta za eno skupino uradništva. Predstojniku leži v uradni opremi mnogokrat kapital, imetje brez najmanjšega donosa, katero imetje bi lehko plodonosno porabil za kaj drugega in če ne za kako dobičkanosno spekulacijo vsaj za to, da napolni sebi in svojim želodec, da se pošteno obleče.
Ne vem kdo določa povprečnine, ne vem kako izračunavajo merodajni faktorji njih višino, toda to vem, da je račun docela napačen in višina docela nezadostna. Naj poskuša tak računar sam, kako je mogoče s tako povprečnino opremljati urad, kakor se spodobi.
Nočem s tem reči, dvignite povprečnino na tako višino da moremo izhajati — to bi morali storiti pri vedno opas-neje rastoči draginji vsak mesec — ne, ravno nasprotno pravim. Odpravite povprečnino docela, niti pare nam ne dajte, ampak dajte nam to v naravi, kar potrebujemo za obrat, za dobrobit ustanove same, za dobrobit in ugled države.
Vem, da govorim vsem prizadetim iz dna srca, ako stavim ta predlog in to zahtevo. Če ugodite temu predlogu, sem prepričan, da boste želi hvaležnost in zadovoljstvo med onimi, ki so bili vedno v prvih vrstah bojevnikov za konsolidacijo svoje domovine, ki ljubijo svojo rodno grudo, ljubijo svoj narod, čigar uspešni razvoj jim leži na srcu še bolj •— kakor dobrobit samega sebe.	K—r.
Z. Lichteneker.
Poštarski izpit.
Pred kratkim sem čital nekje interpelacijo narodnega poslanca dr. Milana Koruna glede plač učiteljev na meščanskih šolah. Interpelacija me je zanimala ne morda zaradi gmotnega stanja učiteljev, prišla mi je nehote na misel zmožnost in pridnost med posameznimi učitelji.
Vsakdo, kdor se je pred preobratom le količkaj zanimal malo tudi za druge stanove, ve, da so morali učitelji, ako so hoteli doseči mesto strokovnega učitelja na meščanski šoli, položiti izpite iz ene ali druge skupine. Med Slovenci smo imeli do preobrata malo učiteljev, kateri so bili kvalificirani za strokovna učiteljska mesta. Temu so bile sigurno krive takratne razmere — pomanjkanje slovenskih meščanskih šol. Imel sem celo priliko občevati z učiteljem, ki se je pripravljal za ta izpit, in sem videl, da je bila tvarina precej obširna.
Kaj pa je privčdlo posamezne učitelje do tega koraka,. da so si naložili na svoje rame še to breme, študiranje tvarine, ki se rabi pri strokovnem izpitu? Gotovo le samo tistih par grošev, ker je imelo učiteljstvo meščanskih šol malo večje plače kakor tovariši na ljudskih šolah. Ni pa bilo zraven tega izključeno, da so želeli nekateri pedagogi doseči v svojemu poklicu tudi višji čin, kar pa je bilo mogoče samo s pridnostjo in nadarjenostjo — torej edino z izpitom. Zadnja trditev bi morda odgovarjala sedanjim razmeram, ko imajo učitelji meščanskih šol iste dohodke, kakor njihovi tovariši na ljudskih šolah. Kljub temu se še vedno javljajo in pripravljajo k izpitu, samo zaradi tega, da pokažejo ljudstvu, da so bolj zmožni, kakor njihovi tovariši na ljudskih šolah. Šolska uprava si je svesta, da je to neobhodno potrebno za vzgojo mladine in naroda. Zato tudi ni cesirala teh izpitov, akoravno bi tudi učitelji brez tega izpita lahko podučevali na meščanskih šolah.
Izpit za meščanske šole lahko mirnim srcem v eni smeri primerjamo s poštarskim izpitom. Ko je leta 1900, oziroma 1902, bivša Avstrija reorganizirala osobje razrednih poštnih uradov, je uvedla tudi takozvani poštarski izpit, ki bi naj bil sličen predstojniškemu izpitu, brez katerega ni imel nihče pravico kompetence za nadpoštarsko službo, ki je bila hkrati za dotično skupino najvišja služba, katero je zamogel razredni uradnik doseči. K temu izpitu pa se je mogel prijaviti šele tedaj, ko je odslužil najmanj 5 let kot poštar.
Kakšen smoter je tedaj zasledovala bivša avstrijska poštna uprava? Sigurno ničesar drugega, kakor da omogoči razrednim poštnim uradnikom doseči višji čin, pripraviti sposobne poštarje za načelnike večjih razrednih uradov, katerim so dodeljene po 3 do 10 uradnih moči, da delajo poštni upravi čast in dokažejo z izpitom, da so za dobro, točno in vestna vodstvo urada tudi sposobni. Vsakdo, kdor se je čutil za to zmožnega, se je mirnim potom javil k izpitu, saj mu je ravnateljstvo vrhu tega še plačalo določene dijete.
Meseca maja 1921 so bile enotno uravnane po službenih letih plače vsega razrednega uradništva. Pri tej regulaciji se je hote ali nehote popolnoma pozabilo na osobje, ki ima poštarski izpit. Vrženi so bili skupno v eno jamo, brez vsakega razločka. Naredba bivše Avstrije, s katero se je uvedel poštarski izpit, je izginila kakor kafra, in nimamo je več. Dvomim pa močno, da je ta opustitev koristna za dobro vodstvo urada in ne vem, če se ne bo kmalu občutila zopet potreba, da se najde pot, ki bo enaka poštarskemu izpitu, ako bo poštna uprava hotela imeti za večje urade vestne in dobre upravnike. Reči moram, da ta potreba še tudi danes ni izginila, drugače bi odpravili tudi upraviteljski izpit, ki ima isti namen kakor poštarski, in bi ne zahtevali pri razpisu upravniškh mest za erarne urade upravi-teljskega izpita. To jasno dokazuje, da so enaki izpiti potrebni za vodstvo erarnih in večjih razrednih uradov.
Kako pa naj uradnik dokaže, da je zmožen voditi urad tako, kakor je potrebno za povzdigo prometa, za blagor in ugled poštne uprave? Edino le potom izpita, s katerim lahko dokaže, da je vsega tega tudi zmožen in sposoben voditi urad tako, kakor zahtevajo časovne razmere.
Mnenja sem, da je to vprašanje velike važnosti in se ne sme kar na kratko izpustiti iz spomina.	L.
Gospodarski m stanovski del.
Še nekaj o postnih odpravnikih.
Ni menda časnika, ki bi ne poročal o strašni bedi javnih in državnih nameščencev.
Uradnikom s prejemki od 4000 do 6600 kron ni mogoče izhajati, kako naj odpravnik preživi šest oseb z 2000 kronami?
V bivši mačehi Avstriji se je leta 1900 porodila pod Planetom proletarijata odredba v p. in brz. odredbeniku štev. 50 za imetnike poštnih uradov III. razreda, ki je danes rnrtvo rojeno dete. — S sedanjimi odredbami so nekvalificiranim odpravnikom občutno prikrajšane pravice s tem, da nas po prevedbi na dinarske plače niti med uradnike ne prištevajo, ker moramo čakati po 6. členu, tretji odstavek, na izid posebnega pravilnika. Kako naj čakamo, ko človek živi brez hrane samo največ 8 do 9 dni. Kakšen bo novi pravilnik, si lahko mislimo ker se nam je doklada regulirala hkrati s poštnimi sli. Zakaj ravno pri ubogi pari izjema? Ali ne opravljamo enako službo z ostalimi tovariši? Ce pa mora biti tako, naj bodo pa tudi v poslovanju izjemni predpisi, ne pa po francoskem in belgijskem vzorcu. (Glej Poštni Glasnik štev. 18 — 1921.)
V Poštn. Glasniku štev. 6 in 17 — 1921 so ostale objave o bedi ter obljubljenih 120 % poviška brez uspeha. V istem glasilu štev. 10 — 1921 se je na informacijo tovarišice M. P. o razliki kvalificiranih in nekvalificiranih odpravnikov namignila približna enakopravna rešitev pri predlogu nove službene pragmatike. Kakšne dobrote bomo deležni, nam predočiva omenjeni člen začasnega zakona.
Apeliram na vse tovariše in tovarišice, naj zbirajo moči posebno iz naše sredine, da odpomoremo strašni bedi. Samo o dopustih je sedaj mogoče razmotrivati le pri dobro obloženi mizi.
Upam, da se na moj apel dvignejo iz megle tudi oni tovariši in tovarišice, ki so doslej spali, da se trdno oklenejo naše Zveze in si naroče Poštni Glasnik, ki je edini strokovni organ za dobrobit vseh poštnih nameščencev. Pišite vanj in obrazložite vsak svoje težnje. Tudi na ta način bomo opozorili naše zastopnike na hude krivice, ki se nam gode, in se bodo na merodajnem mestu z vso eneržijo za nas potegnili.	Tudi odpravnik.
Redukcija uradništva.
Nismo proti, smo za redukcijo, če je ta sploh mogoča. Redukcija pa mora biti takšna, da bo v korist uradništva in države. Najprej se mora ukiniti ključ partizanskega pri-padništva, ki je dosedaj podeljeval uradniška mesta. Pribijemo, da je baš ta ključ rak-rana, ki jo treba radikalno ozdraviti. Edino in najboljše zdravilo za to bi bila prepoved vsakega aktivnega sodelovanja v političnih strankah, ki uradništvo izrablja v vse mogoče namene, izrablja in razdira pa obenem upravo, ki je predpogoj našega ekonomskega položaja. Ubita bi bila s tem tudi toliko pogubo-nosna protekcija.
Uradnik, ki je dosegel svoje mesto iz političnih ozirov, na eni strani ničesar ne dela, ker ničesar zmožen ni (ali le delno zmožen), na drugi strani pa zgolj iz strankarskih ozirov napreduje, kar se pravi, da strankine agitatorje država sama vzdržuje. Dokazov na izbiro! Posledice tega so, da dobri, strokovno naobraženi, marljivi in ambicijozni uradniki, ko vidijo, da poštenim potom ničesar ne dosežejo, agitatorji pa malone vsak drugi mesec napredujejo, izstopajo iz drž. službe, ali vržejo delo iz rok. Tudi tu na izbiro dokazov.
Da se bo tedaj mogla redukcija uradništva intenzivno izvesti in zboljšati uprava, je posebno treba, da se sedanji komplicirani sestav izenači in poenostavi. Istotako je treba v tem pogledu modernizirati carinsko, upravo.
Carinske deklaracije na primer, ki se danes napravljajo v dveh izvodih, naj bi se delale s pomočjo indiga, kakor se je to delalo v bivši Avstroogrski, ne pa s črnilom, ker moramo zlasti pri nas pomniti, da je čas zlato.. Tudi vobče naj bi se tako delalo, kakor delajo to banke in privatna podjetja.
Nadalje je nujno potrebno, da se poveča področje podrejenih oblasti in to v strokovnem smislu in da ni treba po današnjem receptu vsako malenkost pošiljati in predlože-vati ministrstvu, kjer obleži akt nerešen.
Predpogoj delu in redukciji uradništva je nadalje tudi skupna in enotna službena pragmatika, kjer se zrcalijo dolžnosti in pravice za vse nameščence enakomerno. Pragmatika naj vsebuje ključ, ki zasigura ne samo vestno izpolnjevanje dolžnosti državnega uradnika, temveč tudi njegovo ekonomsko uradovanje. Samo vestno izpolnjevanje dolžnosti je predpisovala Avstrija, zaradi česar se je tudi temu primerno malenkostno uradovalo, kar je tvorilo del znanega avstrijskega birokratizma.
Zato se naj napravi v kvalifikacijski listi še en razpredel, kvalifikacija organizatorične zmožnosti uradnika. Takšne zmožnosti v naši državi v najvišji meri pogrešamo.
V današnjem času pa je oni, ki stremi za zboljšanjem uradovanja revolucijonar, malkontent in protivnik sedanjih odredb.
Da štedimo tudi. pri pokojninskih razhodih (izdatkih) in manj plačujemo v ta sklad — v Srbiji so plačevali uradniki 6 % in morali služiti 40 let, v Avstriji nasprotno 3'4 % in služili 35 let, pa so imeli večjo pokojnino, kakor v Srbiji — moramo od vlade zahtevati, da reaktivira vse upokojence, ki so bili po protekciji umirovljeni, ne da bi odslužili predpisano dobo in službujejo naprej v privatnih podjetjih.
Vsekakor pa je treba, da poenostavimo mi sami v lastnem področju državno upravo, seveda če to moremo storiti, in javno delujemo na to, da tudi država poenostavi to, kar ne spada v naše področje.
Uradovati pa moramo točno in hitro, da dobimo pri ljudstvu lastne administracije ugled in zaupanje.
Da pa zboljšamo naš ekonomski položaj, moramo poleg enostavnega uradovanja zboljšati tudi naše organizacije, kar dosežemo le s tem, ako sami sebe vzgojimo za dobre člane organizacije in zboljšamo našo moralno podlago. Iz naših vrst pa brcnimo birokratizem, denuncijant-stvo in licemerstvo. Tako bomo utrdili naš značaj, čut vzajemnosti in samozavesti. Odpraviti moramo kar najhitreje partizanstvo, kar je žig v kulturi zaostalih. Samo tedaj bo uspela uprava in organizacija. To bo jamčilo za končni uspeh in za zboljšanje našega ekonomskega položaja.
—li.
Orgatiiiataicn© gibanje.
Seja širšega odbora 27. febr. 1922. — Po ugotovitvi sklepčnosti poroča tajnik, da je koncem decembra 1. 1. potekla pogodba, ki smo jo imeli z »Zvezno tiskarno« zaradi tiskanja našega glasila. Zveza se je obrnila na vse tiskarne v Ljubljani ter jih pozvala, da naj vpošljejo oferte. Delniška tiskarna je odgovorila, da ne reflektira na to delo, a Jugoslovanska ni odgovorila. Najcenejša je Zvezna, ki bi tiskala 8 strani za 640 Din. Ta pa ni prevzela obveznosti. Narodna je za 75 Din. dražja, a se obveže za celo leto 1922. Sklene se, da se naj pozove Zvezno tiskarno, da prevzame obveznost, sicer se naj delo odda Narodni, četudi je dražja.
Predsednik pozove g. Jurmana, ki je sestavil bilanco gospodarskega odseka, da poroča o uspehih ter pregledovalca računov, da poročata o pregledu, ki sta ga izvršila. Predsednik poudarja, da stori to zaradi tega, ker ne mara, da bi se na občnem zboru razpravljalo o vseh malenkostih ali, da bi prišlo do kakih prerekanj. S poročili so se zadovoljili vsi navzoči. — Gospodarskemu odseku se naroči, da po svojem preudarku določi in izplača nagrade za delovanje v letu 1921. Nadalje poroča predsednik o uspehih, ki jih je dosegel v Beogradu.
Sarajevska organizacija je povabila našo, da se udeleži občnega zbora, ki bo 4. marca t. 1. Odgovorili smo jej, da ne moremo odposlati nobenega delegata, ker imamo sami občni zbor, pač pa smo pripravljeni, odposlati koncem marca ali začetkom aprila delegata v Beograd, kjer naj bi se sestali z delegati ostalih prečanskih organizacij.
Predsednik omeni, da bo po občnem zboru sestanek pri Lloydu.
Tov. Bavdek poroča o resoluciji, ki se je odposlala merodajnim faktorjem, da se doseže zvišanje osebne doklade na 18 Din.
Predsednik pove, da je dobil po ambulancarjih s cirilico tiskane osnutke nove pragmatike in Činovničke glasnike, v katerih so priobčena potrebna pojasnila. Izvod pragmatike velja 3 Din, izvod Glasnika pa 1 Din 50 p.
Tovariš Janežič poroča o sestankih koaliranih strokovnih organizacij.
Zapisnik
širše odborove seje, ki je bila dne 8. marca 1922 ob 8. uri zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata.
Spored:
1)	Konstituiranje odbora.
2)	Konstituiranje gospodarskega odseka.
3)	Konstituiranje časnikarskega odseka.
4)	Določitev honorarja funkcijonarjem.
5)	Nabava premoga in drv.
6)	Slučajnosti.
Predsednik ugotovi sklepčnost, pozdravi navzoče in otvori sejo. Preide takoj k prvi točki dnevnega reda.
Ad 1) Izvolijo se:
a)	za I. podpredsednika Ivan Vidmar, ravnatelj; za II. podpredsednika Gruden, poduradnik; za blagajničarko gospa Ciuha, adjunktinja; za njenega namestnika g. Jože Dular, adjunkt.
b)	v ožji odbor Zveze pa tile tovariši: Urbančič, Matjašič, Zupanec, Vidmar, Korun, Dular, Otoničar, Mlač, Gruden, Bavdek, Bezjak in tovarišica Ciuha.
Ad 2) Gospodarski odsek tvorijo sledeči na novo izvoljeni tovariši: Vidmar, Zupanec, Rifelj, Kavs, Gruden, Bavdek in tovarišica Ciuha.
Kot izvrševalni organi gospodarskega odseka fungirajo tovariši Šalehar, Jurman, Pirc in gdč. Uranič.
Tovariš Šalehar predlaga: V prihodnji številki Poštnega glasnika se objavi, da se funkcija odgovornega urednika odda privatni osebi, kakor je to običajno pri vseh strokovnih listih, hkrati se pa tudi objavi, da pride v glavno uredništvo tudi tov. Tavzes.
Ad 3) V časnikarski odsek se izvolijo sledeči tovariši: Urbančič, Šalehar, Otoničar, Tavzes, Apih in Bavdek.
Ad 4) Za kritje raznih izdatkov se določi: tov. predsedniku 300 kron, tov. I. tajniku 200 kron in tov. blagajničarki 50 kron mesečne nagrade.
Ad 5) Tovariš Šalehar poroča, kako nam je dobavljala prej deželna vlada premog in drva, koliko je stalo dostavljanje kuriva posameznikom na dom, nakar sklene odbor, da se gospodarski odsek pooblasti, da nam sam nabavi drva in premog za prihodnjo zimo in skrbi tudi za to, da se nam bo kurivo dostavljalo na dom po primernejši ceni, kakor pa do sedaj.
Ad 6) Določitev članarine za Zvezo se odloži do prihodnje seje. Predsednik poda nekaterim tovarišem še nekaj pojasnil, nakar zaključi ob % 11 zvečer sejo.
Dopisi.
Pojasnilo.
Na opombo uredništva primoran sem podati iznova še nadaljnje pojasnilo, katero naj p. n. uredništvo blagovoli priobčiti v prihodnjem svojem listu v smislu § 19. tisk. zak.
K mojemu pojasnilu, priobčenem v zadnjem Poštnem glasniku z dne 1. marca 1922 pod naslovom »Dolarski princi« je uredništvo dodalo opombo, v kateri se mi kljub mojemu pojasnilu očita nepravilno postopanje v tej zadevi. Ko bi pisec dotičnih vrstic pazno zasledoval tozadevno kazensko postopanje, bi moral vedeti, da je v spisih samih ugotovljeno, da sem že, preden sem opozoril policijo, javil svoj sum, da se dolarji na pošti kradejo svojim predstojnim organom in med drugim tudi gosp. višjemu svetniku Vrbnjaku, kar je ta tudi potrdil pred preiskovalnim sodnikom. Drugi se pa niso več na mojo opozoritev spominjali.
A kakor rečeno jaz takrat nisem imel konkretnih dokazov v rokah, da bi jih mogel dati poštni upravi na razpolago. Radi tega gotovo tudi poštna uprava tedaj ni mogla proti krivcem nastopiti, oziroma jih izslediti.
Mislim, da sem storil svojo dolžnost i kot poštni uslužbenec i kot državljan, ko sem zadevo naznanil tudi policijski oblasti, kateri je pravzaprav odmerjen delokrog izsleditve kažnjivih dejanj.
Po mojem mnenju sem s svojimi koraki obvaroval mnogo bednih ljudi pred tem, da bi se jim še nadalje kradli težko prisluženi novci, a storil sem to tudi v korist države, zato smatram, da pač ne zaslužim, da se to moje delo devlje pod kritično steklo in skrbno raziskuje, če nisem pri tem morda vendarle storil kaj »etično« nepravilnega.
Ljubljana, 8. marca 1922.
Milan Detela, poštni adjunkt.
Opomba uredništva: Priobčujemo sicer tudi to pojasnilo, toda le iz lojalnosti in ne v zmislu § 19 tisk. zakona, s katerim ni to pojasnilo niti v najmanjši zvezi. V naši zadnji opombi smo samo nekaj ugotovili in izrazili svoje mnenje, do česar imamo menda vendar pravico. Vztrajamo še nadalje pri naši prejšnji opombi in samo še pribijemo, da stojimo na stališču neomajne službene discipline in da poznamo v takih primerih samo službeno pot.
Rasne vesti.
Oglas. Poštni strokovni list Postgewerkschaft z Dunaja nam pošilja tale dopis:
Podpisani odbor si je nadel nalogo, da obnovi staro tovarišijo med nekdanjimi nameščenci vojaške pošte in brzojava ter da skliče sestanek v kako mesto avstrijske republike. Vse tovarišice in tovariše, ki so služili pri nekdanjem vojaškem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu za Bosno in Hercegovino prosi, da naznanijo svoj naslov gospodu Antonu Amerstorferju, poštnemu uradniku na pošti Linz L
Ta oglas razpošljemo vsem tovarišicam in tovarišem v nasledstvenih državah. Ko za sestanek vse pripravimo, naznanimo v strokovnih listih tudi, kje in kdaj se snidemo.
Odbor.?
Slovenski prevod »Predloga zakona o državnim službenicima« smo že napravili in poslali v tiskarno navzlic temu, da nimamo še dovolj naročnikov. Pričakujemo, da bo brošura natisnjena do sobote. Na na-ročbo nismo pozvali samo lastnih tovarišev in tova-
rišic, temveč tudi vse druge državne nameščence, ker je brošura važna za vse. Razumljivo pa bo, če naroči brošuro posebno mnogo poštnih nameščencev. Pokažite zanimanje za novo pragmatike. Naročajte brošuro in študirajte jo. Naše naročnike še posebej prosimo, da obveste o brošuri tudi vse druge tovarišice in tovariše. Cena izvoda bo 5 dinarjev, kar je za današnje razmere zelo malo. Naročite brošuro kar mogoče hitro, da bomo približno vedeli, koliko naj je natisnemo.	Zveza.
Nabava drv in premoga. Tovarišem v Ljubljani naznanjamo, da naj količine drv in premoga, ki ga potrebujejo za prihodnjo zimo, naznanijo vsaj do 28. t. m. gospodarskemu odseku Zveze. Na poznejša naročila se bo težko ozirati. To naj upoštevajo zlasti tov. uradni predstojniki in šefi raznih oddelkov! S plačevanjem na račun te nabave se prične 1. aprila in sicer tako, da vsak naročnik vplača razen prispevka za dosedanji dolg, za vsak naročeni kubični meter drv po 50 kron in za vsako naročeno tono premoga po 80 kron vsak mesec. — Vplačila naj se vrše točno in vsak mesec. Kdor bi z obroki zaostajal, izgubi vse pravice do dobave.
Glede nabave premoga za zunanje tovariše bomo poročali pozneje, ako bo dobava izvedljiva.
Draginjske doklade po novem zakonu so pričeli pri našem računskem oddelku te dni likvidirati. Zakon obsega jako veliko krivic, proti katerim bodo morale prav vse strokovne organizacije energično nastopiti.
Listnica uredništva»
Na občnem zboru je nekdo predlagal v imenu mariborskih tovarišev, da naj prevzame odgovorno uredništvo oseba izven poštne stroke. Čeprav je bilo v predlogu posebno poudarjeno, da ni najmanjšega nezaupanja napram dosedanjemu odgovornemu uredniku, je ta vendar čutil v predlogu neko sumničenje, ker ve vsakdo, ki pozna razmere pri listu, da se z izpremembo osebe odgovornega urednika vendar na stvari še vedno nič ne izpremeni. Zato je odgovorni urednik odložil odgovorno uredništvo in korekturo lista. Na širši odborovi seji se je pa zadeva poravnala. Na predlog tajnika prevzame odgovorno uredništvo katerakoli oseba izven pošte, kakor je to navada pri drugih strokovnih listih. Da bi pa te izpremembe kdo ne razumel napačno, in da dobi dosedanji odgovorni urednik hkrati zadoščenje, pa pride poleg drugih tudi on v glavno uredništvo. Člani glavnega uredništva so zastopniki posameznih organizacij in bodo imeli vsi enake pravice. Navzlic temu je pa uredniška tajnost sigurno zajamčena in nimajo tovariši prav nobenega povoda, da bi o njej dvomili. Vsakdo lahko dopisuje. Člani uredništva bodo pa odločali, kaj v list pride, in kaj ne pride. Obdržati ga hočemo vsaj na isti stopnji, na kateri je bil doslej. Objavljali smo tudi ostre kritike, samo če so bile poštene. Isto pot bomo nadaljevali.
Odgovorni urednik Ivan Benčan stavec, Ljubljana. Rožna dolina 190.
Izdaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo“ v Ljubljani.
Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani.
«■—— •«—■—o» lite H feral ,S. j LjubSjana, Dunajska cesta 16( q priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega ® i orodja za rokodelce in industrijo, okove za i stavbe in pohištvo. ggö]	Kuhinjsko opravo. 1 Zmerne cene. S5# Tnčns postrežba. | e	® • ■■lin    	»yiwiiiniiEg esmanHro®	Vsak poštni uslužbenec naj bo naročnik lista!
	f 0	^	^	@ ž Zahtevajte cenik itlifi® *astoni jn poštnine prosto H (llttllOr Mest^’trgštev. as! 11 .IlliilirJ Največja zaloga ur. zlatnine in srebrnine MMe	Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
m šTEBi m tujec ni : š ! STROJNO IN ELEKTROTEHN. PODJETJE "ij ■ 1U V UUBUANI, Resljeva c. št. 4. U j •••••••••••• • •• ••• ••	•	•• ••• «o • ••••e«aao«»S PROJEKTI: Točna izdelava vsakovrstnih projektov in proračunov. GRADBA: Električnih central in naprav za visoko in nizko napetost. LASTNI IZDELKI: Izdelovanje sklepalnih naprav, pogonskih uporov, premotanje vseh vrst motorjev in transformatorjev. PREIZKUŠEVALNICA: Moderno urejena za preizkuševanje števcev in aparatov. PRODAJA IN NABAVA elektr. motorjev, polnojarmenikov, raznih strojev za obdelovanje lesa, njih montaža ter prodaja električnega materijala. ZASTOPSTVO: „Brown Boveri“ tovarne d. d. Strojnih tovarn za turbine vseh vrst „Andritz“ d. d. v Andritz pri Grazu in tvrdke za lokomobile Brüder Fischer, Wien III. Fasangasse 38.	Manufakturna veletrgovina FELIKS URBANC, UUBUANA (o	Sv. Petra cesta štev. 1 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah. Franč P. Starc," s»“»'' UUBUANA, Florjanska ulica 16 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
	
	Jožef Künstler, kovaški mojster 13UBL3ANA, Lepa pot št. 1. (43> Strokovno preizkušeno vozno in podkovno kovaštvo.
Kupite najceneje pri	Ä (32) tvrdki stenske,	
I	(V	IHkiHne, w> !iJ8N7flHIžW	“r rHHifi	l|T¥cj*	talilih, On	zlatnino ^ ^rzfiin.	
	Kdor hoče imeti dobro in času primerni ceni LIČAN in OBLAZINJEN VOZ, naj se obrne na semarjs imej ielotišek Ljubljana, Rimska cesta 11. (39)
• ••••••••••••••«•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••■M*** ! Menjalnica j j Slovenske eskomptne banke f }	Ljubljana	(4S) f nasproti glavnega kolodvora	| kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah. j Ima posEben borzni oddelek. Preuzema use bančne posle. \ 5	Telefon štev. 3 in 451.	
	snsHnHHnnnnnnnsnnnHfflfflnnffia e	a e	Trgovina usnja	a I	Anton Kunstek	1 c	Ljubljana Rupitarjeca ulica štev. V	a ß	priporoča svojo veliko zalogo usnja	g Đ	v vsaki množini.	9 0 (8)	Cene solidne in nizke.	g n	9
A. & I. SKABERNE
(i2) veletrgovina manufakturnega blaga
LJUBLJANA, Mestni trg St. 10.
Illlllien JOSIP REBEK ..................II..Hill
(»s)	stavbeno ključavničarstvo
UUBL3ÄMÄ, Cankarjevo nabrežje 9.
i
is» III1'
JANT.ČERNEm’
LJ UBIJAJVA.
(10)
V2AJElltB POWIllEAHnJlR.no. j.
(2) poleg nunske cerkve
daje pod ugodnimi pogoji posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu i. t. d.
Hranilne vloge se obrestujejo s 4%.
?
DROGERIJA
n\RniwfcRUA
IC KOTAR
LJUBLJANA UOLPOVA ULJ
vrdka Josip Peteline ° Ljubljana
i |[|i (is)	Sv. Petra nasip št. 7
L0™in = šivalnih strojev "ifS
rijal kot pred vojno. — Igle, olje in vse posamezne dele. — Galanterijo, modno blago, nogavice, srajce, na debelo in drobno.
Ugodni plačilni pogoji.
iei
m Trgovina O. BERNATOVIĆ S
Priporoča največjo izbiro najnovejših, najfinejših in najcenejših obiek za gospode, dame in otroke'
L3UBLDANA, MESTNI TRG ŠT. 5-6	(14)
(27) Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 1.
Priporoča svojo zalogo železnine, orodje za vse svrhe, kuhinjske posode in drugih potrebščin po najzmernejših cenah.
TEODOR SCORN
LJUBLJANA, POUANSKA CESTA 8.
(20)	Telefon 14.
Stavbeni in galanterijski klepar.
Pokrivač streh vsake vrste. — Upeljava vodovodov, kopalne sobe, klosetl itd. — Sprejemajo se vsakovrstna dela In poprave po nizkih cenah. Delo dobro in zajamčeno.
Tei. st. 426. stavbeno podjetje Te»št-426
3VÄM OGRIN
(25)	Gruberjevo nabr. 8.
se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne. Točna postrežba.
P. Škafar, Rimska c. 11
Vuikaniziranje gumija za avtomobile, motorje in kolesa.
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino le na domačo
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ^rdko |||||||||||!ll!ll!!l|||||j|!ll!l!||!||||||!l!l!l|||lll
Tone Malgaj
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Pleskar in ličar ||i|||||||||||||||||||||||iii||ij|i
Ljubljana kolodvorska ulica št. 6.
Centrala:
Ljubljana,
Rimska cesta štev. 2.
•OOO—8 »»««f O —O—O—O
Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana.
•«•eoe«oo«»••«••o«
HI. Kuštrin
Ljubljana
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina z tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo pol-nogumijastih obročev iz svetovne tovarne Walter MART1NY v Turinu. Na razpolago je hidraulična stiskalnica za demontiranje železnih in namontiranje gumijastih obročev.
Podružnice:
Ljubljana, Dunajska cesta 20, tel. štev. 470. .Maribor, Jurčičeva ulica 9, telefonska št. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica broj 3.	[29]

Delniška glavnica: Din 30,000.000— Rezerva:	... Din 15,000.000—
Podružnice:
Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
Naslov za brzoiave: JADRANSKA.
AFILIIRAN ZAVOD (24)
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLAND STREET	NEW-YORK CITY.
9®
•
9
@
9
@
©
©
9
@
©
•
9
9
9
e
©
9
9
9
9
9
9
•
9
©
9
e
9
®
®
m®
IVAN BAHOVEC, Ljubljana
Sv. Jakoba trg 7 <«>
se priporoča pri nakupu papirja, pisarniških in šolskih potrebščin kakor tudi potrebščine za ---------krojače in šivilje. —... ~
•••••••• •OMfl*««

KOLARSTVO
••«•MM ••••MO«
•••••••• ••••MM
Ustanovljeno leta 1865 izdeluje vsake vrste vozove.
«ifS FRANC ZANOŠKAR
(4i) UUBL3ANA, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 17.
PRIPOROČA SE	(13)
zaioga pohištva
IVAN ČERNE
LJUBLJANA, Dunajska cesta 28.
fi Oblastveno poverjeni stavbeni inžener in mestni stavbenik
I Ljubljana, mm 13-
® Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za be-© tonske, železobetonske in vodne zgradbe, © arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe.
J IZVRŠITEV! o« PROJEKTIRANJE! J
©•©•aH»®©©@®fl»H9©©©©
MMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMM •• MMMMMMMMMMMMMM
Tovarna stolov in lesnih izdelkov (36) j
j 305. STADLER |
LJUBLJANA, Sodna ulica 11
: Brzojavi: Jošta, Ljubljana. Telefon (Interurban) 461. i
•MMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMM
„MERAKL“
MEOffi, BMC & ZMB
Tovarna bemičnih in rudninshili barv in labav
iia: Hü. Hi: Ulil
Ljubljana: TELEFON 64.	Brzojavi: MERAKL.
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Fe-dervais), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko o«) spadajoči predmeti.
Delniška glavnica:
K 20,000.000*—
Snasta esknptna banka
^ Rezervni zakladi:
K 6,500.000 —
Podružnice: Novo mesto, LJUBLJANU, Šelenburgova ulica št. 1. TeIefon št. ne, 458. Raheli, Slovenjgradec. = izvršuje vse bančne posle najtočneie in najkulantneje. = BfZOjavke! ESHOMPTHL