Murska Sobota, 20. junij 2002, leto LIV, št. 25, odgovorni urednik Janez Votek, cena 260 sit 25Junlj2OO2 Že takrat nam ni bilo vseeno, vseeno nam ni tudi sedaj. Vse najboljše, Slovenija! N.Si „BAT(NO!‘„ / SkOH NI BIL TAKSEN !? V Y 5' Novo vodstvo OZ Slovenije Janez Lotrič začel s solo nastopom v simfoniji: Leonardo F. Peklar: Je pa problem, ne samo v Muri, da tisti, ki razmišlja drugače, H vedno najbolj zaželen str. 10 Lendavska sežigalnica za uničenje gudronske gošče iz Pesnice str. 2 Pavlinjek predsednik upravnega odbora a zadnji seji skupščine Obrtne zbornice Slovenije (18. junija) so izvolili obrtniški poslanci novo vodstvo. Po ___treh mandatih je dosedanjega predsednika Obrtne zbornice Slovenije zamenjal Miroslav Klun (njegov protikandidat je bil Janez Oven). Za predsednika upravnega odbora OZS so se potegovali trije kandidati: dosedanji predsednik Stanislav Kramberger, Ivan Kukovec in Štefan Pavlinjek. Največje število glasov je dobil Štefan Pavlinjek (podjetje ROTO, predsednik Območne obrtne zbornice M. Sobota), ki mu po izvolitvi pripada tudi možnost, da si sam izbere člane upravnega odbora. n n n ■ Nova brezplačna KARTICA PREDNOSTI Svila Kranj, d. d.. Cesta na Okroglo 3,4202 Naklo Čestitamo ob dnevu državnosti! Matija Kuzma in njegova pravica Obravnava na kraju samem str. 13 Srečanje s Šandorjem Balaicem iz Krplivnika Mu bodo vrnili sedem tisoč mark? str. 15 Pridelovanje konoplje znova aktualno Ustavno sodišče: uredba je neustavna str. 3 Srednja poklicna in tehniška šola M. Sobota Hišnik proti ravnatelju str. 9 NAROČNIK-------------1 AKTUALNO 20. junij 2002 Lendavska sežigalnica je v višjih interesnih Vplive na okolje Ij poskusno obrato azalo šele Sežigalnico predstavljajo kot izbiro “““! zadnjem času sta nam bili v zvezi s sežigalnico v Lendavi postreženi vsaj dve zelo jasni sporočili. Podjetnik iz _l Lovrenca na Dravskem polju in direktor družbe Albin Promotion Albin Brenči nam je prve dni junija prek novinarjev sporočil naslednjo izbiro: »Če ne bom zgradil proizvodnega obrata v Lendavi, bom iz ekonomskih razlogov zaprl tudi tamkajšnji obrat svojega invalidskega podjetja, v kate- rem trenutno dela enaindvajset ljudi.« Da je odločitev za projekt, ki pomeni tehnološki razvoj, naša, je govoril na nedavnem Podjetniškem forumu tudi prvi mož Petrola Janez Lotrič, mag. Igor Strmšnik, državni sekretar za regionalni razvoj, pa, da država projekta ne bo podprla, če ne bo dosežen konsenz z lokalno skupnostjo. »Svarijo« preglasne V resnici pa je v izjavah, ki so sicer navzven nosile obleko izbire, konsenza, partnerstva, zelo jasno in razpoznavno čutiti postavljanje pogojev, v zraku pa nestrpnost in nemir tako države kot investitorjev. Prekmurska javnost je namreč postala pozorna. Več kot to. Začelo jo je zanimati in začela je spraševati. Nekateri (glasni) iz lokalnih in tudi strokovnih krogov pa so že bili deležni neposrednega ali posrednega opozorila interesnih krogov, da naj se v zadevo ne vtikajo. Kanadski dobavitelj namreč opremo že izdeluje in po navedbah vira naj bi jo slovenski podjetniki tudi že kupili, sedaj pa jo je treba nekje le še postaviti. Če to ne bo v Sloveniji ali Lendavi, jo bodo pač, po napovedih Albina Brencla, preselili na Hrvaško ali v Avstrijo, kajti uničevanje odpadnih olj in gum je donosen posel. Lendavska sežigalnica za uničenje gudronske gošče iz Pesnice? Postavitev reaktorjev za predelavo odpadnih mineralnih olj in rabljenih gum torej še.zdaleč ni le v interesu družbe Albin Promotion, ki za projekt, brez nakupa zemljišča in energetskih naprav, tudi nima potrebnih osem VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica). Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Hoivat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija ŠOmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Nasin uredništva in uprave: M. Sobota. Ulica arh. Novaka 13. tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15. št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.300 SIT, letna naročnina za naročinike v tujini je 13.200.00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.000,00 SIT. Izvod v kolpor-taži je 260,00 SIT. Transakcijski račun pri NLB, d. d. Ljubljana - divizija Pomurje M. Sobota 02340-0013998647, devizni pa 0100-0000200097-34 340-27620-4294/3. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003. Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 16500 izvodov. Elektronska pošla: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si liiunu kHr.- t n Inf milijonov dolarjev. Jeseni je namreč Albin Brenči tudi javno naznanil, da bosta kot partnerja v projekt vstopila Petrol, ker da ima velik interes, znebiti se odpadnih olj, ter podjetje Diy Internacional v lasti Boruta Tišle-rja, ki trguje z nafto. Petrolov interes za predelavo odpadnih olj pa je tudi neposredno povezan z zahtevo po celoviti sanaciji gudronske jame v Pesnici, kjer je od 32 do 33 tisoč kubičnih metrov gudronske gošče. Po sanacijskem načrtu bi jo z vsebnostjo težkih kovin predelali v lendavskih reaktorjih za predelavo odpadnih mineralnih olj. AP le marioneta V dogovore s kanadskim dobaviteljem opreme pa se je kot partner aktivno vključila tudi Nafta Lendava, saj je projekt predelave odpadnih mineralnih olj sestavni del ekoloških razvojnih načrtov za družbo Nafta Lendava in del investicijske programa celotnega kompleksa. Prva faza bi bila predelava odpadnih mineralnih olj in rabljenih gum, druga pa postavitev reaktorjev za proizvodnjo ogljikovodikovih topil. To neposredno povezanost procesov je potrdil lani z izjavo v julijski številki glasila družbe Radovan Žerjav: »Projekta rabljenih olj in ogljikovodikovih topil sta med seboj tako povezana, da enega ni mogoče izvesti brez drugega.« O povezanosti ekoloških projektov (proizvodnja biodizla ni v ničemer povezana s preostalimi) pa nazorno govori tudi shema, ki so jo pripravili v Nafti. Zaradi načrtovane proizvodne verige in dopolnjevanja tehnologij najverjetneje različnih dobaviteljev je morala torej tudi Nafta Lendava kanadskega dobavitelja opreme za predelavo odpadnih olj in rabljenih gum podrobno spraševati o kakovosti končnih produktov iz reaktorja pa tudi, ali bodo v skladu z evropskimi normativi kakovosti. Javnost pa seveda zanima veliko več, predvsem, kako bodo »ekološki« projekti vplivali na okolje. Vplivi na okolje »pričakovani« in izmerljivi šele ob poskusnem obratovanju Poročilo o vplivih na okolje je pripravil za lendavski obrat za predelavo odpadnih mineralnih olj in tehnologijo kanadskega dobavitelja novembra lani Eko-system, Zavod za ekološki in var- sano: »Program predelave odpadnih mineralnih olj na obravnavani lokaciji ne bo obremenjeval okolja čezmerno. Proces bo porabil ob trenutno predvidenem konceptu tehnologije relativno veliko energije, kar pa se lahko ob upoštevanju navodil, predlogov in zahtev, ki so definirane v tem poročilu, tudi omili. Pri predelavi odpadnih avtomobilskih gum so predvideni vplivi na obremenitev okolja oziroma emisija snovi in energij v vode in tla v skladu z normativi oz. predpisi. Emisije snovi v zrak, za katere se prav tako ne pričakujejo čezmerne obremenitve, in ki predstavljajo največji delež celotnega obremenjevanja okolja, se bodo v fazi poskusnega obratovanja z monitoringom emisije snovi v zrak tudi dejansko primerjale z zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi. Bančna garancija zavezuje lastnika tehnologije, da v primeru nedoseganja zakonsko določenih mejnih vrednosti emisij snovi v zrak povrne investitorju vso škodo, celotno delovno opremo pa odpelje iz države. Ker sta obe tehnologiji v Sloveniji novi, se ni mogoče opirati na dejanska stanja izmerjenih parametrov snovi v emitiranih snoveh.« V Rušah so ga zavrnili V Lendavo naj bi torej dobili tehnologijo, ki je s svojimi vplivi na okolje, predvsem glede onesnaževanja zraka, velika neznanka ali, drugače rečeno, učinki so pričakovani in bi jih lahko izmerili šele takrat, ko bi naprava začela poskusno delovati. Kaj pa bančna garancija? Je predvsem Razvoj skupnega naravnega parka v Pomurju Nemci in Avstrijci bodo pripravili KrajinsKi park Gorici^ Do oktobra 2003 bo Goričko zaživelo povsem drugo življenje; na gradu v Grad bodo informacijski center ter obrtne delavnice s inuli teden je bil nadvse pomemben za Goričko in celotno Prekmurje, saj je Ministrstvo za okolje in prostor podpisalo pogodbo z avstrijskim in nemškim podjetjem, ki bosta pripravila od julija 2002 do oktobra^003 vse potrebno in vzpostavila delovanje krajinskega parka Goričko. Gorički župani, ki so bili seznanjeni z izvajalcem tega mednarodnega projekta 12. junija, so že popisali pismo s sedmimi točkami in zahtevo, da sodelujejo v nadzornem odboru in da se zaradi sprotnega formalnega pravnega uvajanja krajinskega parka in zagotavljanja materialnih, strokovnih in kadrovskih pogojev na območju Goričkega čim prej ustanovi javni zavod. M Krajinski park Goričko je predviden tudi v Nacionalnem programu varstva okolja iz leta 1999, decembra 2000 pa je Slovenija podpisala finančni memorandum z Evropsko komisijo. S tem je postavila temelje za projekt, ki je z donacijo v vrednosti 1,6 milijona evrov podprt s strani programa PHARE CBC. Glavni cilj programa je čezmejno povezovanje in sodelovanje, zato je tudi ena od nalog izvajalca, da pripravi sporazum med Slovenijo, Av- varovalka investitorjem. Zaradi tega je še kako umestno vprašanje, ali je ponujena kanadska tehnologija s tako imenovanim procesom kreking predelave odpadnih mineralnih olj res najboljša izbira? Je ni boljše, okolju prijaznejše? Na ta in še nekatera vprašanja so namreč pred dvema letoma odgovore dobili v Rušah, zaradi katerih je potem projekt predelave odpadnih olj, načrtovan za lokacijo TDR, padel v vodo. Da gre za podobno, če ne že za isto tehnologijo in enak projekt tako v Rušah kot v Lendavi, lahko sklepamo po skladnosti projektov v nekaterih ključnih točkah: gre za tehnologijo kreking istega kanadskega dobavitelja. To tudi lahko razberemo iz Analize poročila o vplivih na okolje obrata za predelavo odpadnih mirmralmfi olj, ki sta jo pripravila na željo občanov Ruš P. Glavič in E. Žerjal s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Zavoda za zdravstveno varstvo iz Maribora. V presojo sta namreč vzela poročilo o vplivih na okolje, ki ga je pripravil za postavitev obrata za predelavo odpadnih mineralnih olj v Rušah, prav tako kot za Lendavo, Ekosystem iz Maribora, za objek-tivnejšo presojo pa sta za mne- hajanja meje, kajti dolgoročni cilj projekta je ustanovitev trila-teralnega parka skupaj z naravnim parkom Raab na avstrijski in narodnim parkom Orseg na madžarski strani. Nosilec projekta je Ministrstvo za okolje in prostor, ki je zagotovilo plačilo davkov, druga ministrstva (Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve) pa se bodo v , t f i n « OZS « ZA Ir f-n C CTTZA nje poprosila še priznane svetovne strokovnjake. Za Ruše: »Predlagani postopek ni v skladu z IPPC-direktivo Evropske zveze in ne sodi med najbolje razpoložljive tehnologije (BAT).« Za tehnologijo, ki so jo nameravali postaviti v Rušah (povezovali so jo tudi z nujnostjo sanacije gudrona v Pesnici), sta v zaključkih analize zapisala: »Predlagani postopek ni v skladu z IPPC-direktivo Evropske zveze in ne sodi med najboljše razpoložljive tehnologije (BAT). Projekt je bil površno in nestrokovno pripravljen oz. dopolnjen. Kljub popravljanju in usklajevanju še sedaj niso jasne niti tehnologija niti snovne in toplotne bilance. Kakovost proizvedenega dizla bi bila neuporabna tako kot plinsko olje in tudi gorivo za kotle, ' saj ne zadovoljujejo parametrov glede plamenišča, žvepla, v prihodnje pa tudi glede vsebnosti polinuklearnih aromatov. Postopek je ekonomsko vprašljiv, saj so na voljo enostavnejše, boljše in cenejše rešitve.« Te zaključke so predstavili tudi skupini za spremljanje izvajanja projekta in skupaj z drugimi pripombami iz javne razprave posredovali Ministrstvu za okolje in prostor, pristojnemu za odločanje. Podtaknjeno jajce? Zaradi takšne ocene in k® no odločitve Ministrstva za d' je in prostor, da postavitev m' torjev za predelavo odp^11 mineralnih olj s ponujenotl nologijo v Rušah ni primež ima pomurska javnost o vanem projektu v Lendavi pr2 co vedeti več kot le, da p^1 skope informacije, ki jih Pf)1 šajo mediji. Ministrstvo za okolje in P1 štor pravi, da vloga investitn družbe Albin Promotion zaf dobitev lokacijskega dovolj^1 ni popolna, ne pove pa, v če® njene pomanjkljivosti, civil«’ vnost v Lendavi zbira po^P' lokalna politika je mnenja, projektu odloča država, terji molčijo, stroka pa tudij vori le Albin Brenči, ki p^ predstavlja z besednjakom,, da bi šlo za preprosto kuhan) loncih. Lahko da ima p^ odpadnih mineralnih olj, P°' vljena v sistem s preostalimi f cesi v Nafti Lendava, p0^' drugo podobo kot v Rušah,1 ne poznamo je, dokler natni^ predstavijo. Bo podobno^ dvisno) strokovno pte^i0^ jekta, kot so jo opravili za kdo predlagal tudi za Len^ Majdah okviru svojih programov (takšno je sporočilo z Ministrstva za okolje in prostor). Na največjem slovenskem gradu bo vzpostavljena informacijska pisarna prihodnjega parka z demonstracijskimi obrtnimi delavnicami, predstavitvenimi prostori in naravoslovno učilnico, kasneje pa bo tu tudi sedež institucije, ki bo park upravljala. Izbira izvajalca je potekala v dveh fazah. Na prvi poziv, objavljen oktobra lani v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani programa PHARE, je oddalo prijave 18 podjetij/kon-zorcijev. Po pravilih za programe PHARE jih je prišlo v ožji izbor 8. Na poziv k oddaji ponudb so s popolnimi ponudbami odgovorili 4 ponudniki, med katerimi je bila na podlagi razpisnih pogojev in referenc za izvajalca izbrana glede na merila najvišje ovredno-t&rtn i vliv) (Zep '70 Ir o tl rJ O PC i1 national GmbH in ga podjetja Austria«11 mD1 Consultants Gnib#’ opravljala ekipa 15 *očlj' n jakov z različnih kateri je enajst Slo^ tdf nemška strokov«/^/ eden iz Avstrije in ske. Vodja projekta )£ strokovnjak dr. ^'jetA Uitz, ki ima bogate izkušnje pri vodenje nih projektov v P^^d njanjem narave, močij in turističnegaf drugim je pripravlja1 načrt avstrijskega ka Visoke Ture tef novitve in program « hnih in srednjih P^O^f dporo delovanju P ji|W Madžarskem. V Slo^0M deloval z Ministrstv0^ ro pri razvoju turiz1”3 J s kulturno dediščin0'j WW 20. junij 2002 AKTUALNO Pridelovanje konoplje znova aktualno Ustavno sodišče: uredba je neustavna Sodo uveljavljali .odškodnino? I jj astlina Cannabis sativa L, med ljudstvom znana kot in-iLldijska konoplja, je tudi na novem slovenskem seznanu 7** mamil iz 1999- leta. Iz tistega leta je tudi nova uredba o ej po kateri (uredbi) jo je dovoljeno gojiti le _ Podlagi dovoljenja ministrstva za zdravstvo in znanstvene Mob”6 Zdai toreJ ne v niivski parceli v Šalovcih v skupni površini šest hektarjev, in zasebni pridelovalec konoplje iz Pristave. Vsi so se seveda pritožili. Pritož- be so romale tudi na Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je (podobno kot Vrhovno sodišče) odločilo, da »prva alinea prvega odstavka 7. člena uredbe o gojenju navadne konoplje (Uradni Uslišiva z-« — • - ,, moremo uvesti konoplje v njivski j^,_jn alinea L toč. Tako je zdaj. Ker pa je v nekakih državah dovoljeno gojiti kopijo tudi v industrijske na-^ne>starejši ljudje pa se spo-^ojajo, da so konopljo pridelo-'al> na skoraj sleherni kmečki Naciji, seveda ne zaradi ma-ampak zaradi predelave v so nekateri kmetovalci, 'ščejo dodatni vir, »v preteklo-S.tl'Poiskali na zakonodajalca, ’ bi sprostil pridelovanje kono-ali pa dovolil pridelovanje “d določenimi pogoji. To je p Predvsem v obdobju, ko je tvdjal jugoslovanski zakon o tohvodnji in prometu mamil "Mst SFRJ 55/78), ki jo ome-Hanabis - indijska konop-pln tako je bila 1996. leta iz-duhu« omenjenega zako-Rna podlagi zakona o kmetij-^aemljiščih ter zakona o po->/'anju novih sort, dovolitvi ■Pdukcije tujih sort in varstvu ■kmetijskih in gozdnih ra-J uredba, ki je določala po-& P°d‘katerimi je (vendarle, BP) dovoljeno gojiti navadno l^PŠjo cannabis sativa 1. v in-|r'r'iske namene. v hladit s 4. členom uredbe ?Oral obdelovalec kmetijske-te^Utšča najpozneje 14 dni Prijaviti gojenje navad-0n°Plje ministrstvu, pristoj-Ho? Za kmetijstvo. Prijavi je Ks Pole8 Podatkov o zemljiš-'n količini posejanega ^'‘'Predložiti tudi podpisa-^aV°’ da zagotovil varo-tJP^evka zaradi prepreče-tioL^ebitnih zlorab in da bo Se s^°ške nadzora nad av°> ki ga opravljajo pri-Slansko-^anski ^eblisk stojni inšpekcijski organi in izvedenci. V 7. členu uredbe so zapisane sankcije (od 50.000 do 150.000 tolarjev) za tistega, ki ne zavaruje nasada zoper morebitno zlorabo. Policija je 1998. leta, ko je bila omenjena uredba že sprejet?, devetim slovenskim pridelovalcem zasegla posevke konoplje, sodnik za prekrške pa jim je naložil denarne kazni zaradi »pomanjkljivega varovanja nasadov«. Med temi sta bila tudi dva iz Pomurja: Splošna kmetijska zadruga Murska Sobota, ki je imela dve konopljini za financc 0 "ku o spremembah in . polnitvah odloka o Občine Ljutomer negativno odsto-JpJ^kov glede na spre-,)L na transfernih pnho-^kib'rOnia Pričakovanih pri-%vflZ dr$avnega proračuna H^Uske programe. Pre-države v rebalan-Občine Ljutomer ttr)a dodatno poja-SeU občinskega sveta. Komentar namene, ko pa je konoplja can- ■ nabis sativa L še vedno na sezna- ■ mu mamil, zato jo je (v zdravstvene namene) dovoljeno gojiti le s strožjim varovanjem. Ker v uredbi ni pisalo, kakšni so ti pogoji, gojitelji sami tega niso mogli vedeti, zato tudi ni moglo biti prekrška zaradi domnevne opustitve varovanja. Ustavno sodišče je v obrazložitvi med drugim zapisalo:»... Od povprečnega obdelovalca kmetijskega zemljišča, na katerega je norma naslovljena, ni mogoče pričakovati, da bo vedel, kateri so ustrezni načini preprečevanja zlorabe nasada. Uredba ni niti primeroma določila načinov varovanja niti na zagotovila vnaprejšnjega strokovnega nadzora v konkretnih primerih (na primer z odobritvijo načrta varovanja pred začetkom gojenja). Glede na navedeno je bila določbe uredbe, ki je kot prekršek določala opustitev varovanja nasadov, nedoločna in nepredvidljiva in zato v neskladju z 2. členom in prvim odstavkom 28. člena ustave.« S to odločbo so dobili prizadeti pridelovalci moralno zadoščenje. Odločitev Ustavnega sodišča pa je tudi pravna podlaga, po kateri lahko oškodovanci terjajo od države odškodnino za stroške, ki so jih imeli v zvezi s sajenjem, in najbrž tudi zaradi izgubljenega zaslužka. Potem, ko jim je policija zaplenila konopljina polja, pač niso mogli nanja in tudi ne spraviti pridelka, ampak je ta propadel. Kako pa bo vnaprej? V Sloveniji imamo nov zakon o mamilih in novo uredbo o pridelavi konoplje. Za zdaj ni zakonskega ali uredbenega akta o industrijski pridelavi, ampak, kot je zapisano v uvodu, zgolj za znanstvene na- ke prvega odstavka 4. člena, ki se glasi: .podpisano izjavo, da bo zagotovil varovanje posevka zaradi preprečevanja morebitnih zlorab in da bo nosil vse stroške nadzora nad pridelavo, ki ga opravljajo pristojni inšpekcijski organi in izvedenci’, sta bili v neskladju z ustavo. Ta ugotovitev ima učinek razveljavitve.« Izkazalo se je, da je uredba o gojenju konoplje nezakonita, saj je dovoljevala (ob prepisanih pogojih) nekaj, kar po zakonu o proizvodnji in prometu mamil ni dovoljeno gojiti v industrijske ■ bu l«wa ____ I pri dežurnem zdravniku Je bila kriva voda v bazenu? Presenetljivo polna je bila kavarna soboške Diane, ki šo jo zasedli pomurski gospodarstveniki. Ni kaj, ko jim nakloni čast kakršen koli Ljubljančan, ga je že zaradi njegovega napora vredno pričakati in pozdraviti. Toda to ni nič novega in nič odrešujočega. Je pa svojevrstno razočarnaje, ko se z aplavzom sprejemajo , njihove pobude in recepti. Janez Votek ■ Tokrat se bom osredotočil na Petrol. Presenetilo je, ko je bil predstavljen geotermalni projekt dr. Petra Novaka, o katerem morda zaradi strokovne avtoritete samega Novaka ne kaže dvomiti, ki pa žal ni bil uresničenje pa v tej zgodbi v Lebo je biti d centru ozadju neka povsem druga špekulacija, ki meče čudno luč I tudi na avtorja projekta. Projekt, ocenjen v predračunski i vrednosti na trideset milijonov evrov, naj bi realizirala I Nafta, ki pa zaradi ostrih finančnih kriterijev ni mogla so- I delovati na razpisu za evropska sredstva, ker je finančno nesolidno in zadolženo podjetje in je obstajala objektivna I nevarnost, da bi se denar namesto v vrtini pokuril v sami i 'Nafti. Ali se morda ni denar od prodaje deleža v Geoplinu I pokuril v plačah? Zakaj potem ni vstopil v projekt Petrol. Zato, ker bi s tem moral prevzeti neposredno odgovornost I mene. Ker pa je pridelava kono- I plje, seveda ob določenih varnostnih ukrepih, lahko donosna, saj velja praviloma za industrij- sko rastlino, pripravljajo ministr- k stvo za kmetijstvo, ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zdravstvo osnutek ustreznega akta, po katerem naj bi vendarle smeli tudi v Sloveniji (podobno kot v Avstriji in drugod) pridelovati konopljo. Nihče pa ne.ve, kdaj bo to mogoče. Medtem pa so na delu »mamilaši imela poslej tudi Petc ffCO1, vo, saj sta se dosedanj"1 nom pridružila dva n: » je predlagala rZ Kdo bo vodil območno gospodarsko zbornico? a ponedeljkovi seji predsedstva območne gospodarske zbornice za Pomurje, ki je bila v radgonskem Arcontu, so namenili osrednjo pozornost izbiri kandidatov za novega direktorja te zbornice. Na razpis za to delovno mesto se je prijavilo deset kandidatov, predsedstvo je na tej seji opravilo pogovore s šestimi, v ožjem izboru pa so ostali trije kandidati. Tako naj bi predstavili upravnemu odboru perspektive razvoja pomurskega gospodarstva, predvsem pa vlogo, ki jo mora odigrati območna gospodarska zbornica za Pomurje pri spodbujanju tega razvoja, Mateja Hau-ser Podlunšek, Andrej Horvat in Branko Škafar. Upravni odbor se bo sestal 3. julija in takrat naj bi padla tudi odločitev, kdo bo v prihodnje vodil območno gospo- Folkloro ob reki Muri zamenjalo podjetništvo Neraziskana in neizkoriščena reka Mlada generacija strokovnjakov, raziskovalcev, podjetnikov, publicistov in humanistov se je lotila ohranjanja in oživljanja reke Mure na drugačen način golj zaščita in prirejanje etnološko obarvanih turističnih prireditev v vaseh ob reki Muri ne prinaša nobenih koristi domačinom, ljudem v tej pokrajini, ki bodo morali nekako preživeti v vedno večji globalizaciji in evropeizaciji. Skupina drugače mislečih, ki se je združila v civilni iniciativi za park Mura, želi izkoristiti enkratnost obmurske pokrajine, pri teni pa potrebuje podporo županov in sodelovanje domačinov. Slednji bod > lahko z njihovo pomočjo našli tudi priložnost za svojo doj olnilno dejavnost in zaslužek. Podjetje MARKO iz Črenšovec je tako že uspelo z dvema projektoma, ki sta sofinancirana iz Skupnega sklada za male projekte programa Phare CBC. Prvi je Dota podeželja ob Muri za poroko z EU, drugi pa je nadvse zanimiv projekt z naslovom Počitnice v Tradicionalni hiši. Prleška razvojna agencija pa je uspela s projektom Mura - naša re- bodo sodelovali Ertekeinkčrt Ala-pitvany iz Zalaegerszega na Madžarskem ter občine Ljutomer, Veržej, Razkrižje, Beltince in Črenšovci. Spodnji del reke Mure velja za enega najlepših povodij v Evropi z bogato ohranjeno naravno dediščino. Zato prav čudi, da ga država ni uvrstila med svoje državne projekte ustanavljanja krajinskih ali regijskih ignoranco držav" 1 jsj^ raje raziskujejo že ■ ^jjii neposredni bližin* Lju"1 Muro, ki je največja skega pomena. < (Ji^J Projekt PRAj^ ^/ ga projekta var° ^ obmejni regij' ( ski, madžarski in oaL ga pripravo skup'Ji' vanja okolja, k’ P/ meje v obliki sk P oti. Z boprvikorak^/Z V prvi fazi b»d ziranje forumov valce'medr*rod<« študijskega P°“’ Mure ter pripr i vanja okolja ob ^n'1’ J zemljevida z nac D 1 TOIHK 20. junij 2002 GOSPODARSTVO Problemska konferenca pomurskih sindikatov o brezposelnosti »Potrpežljivosti nam že resno zmanjkuje! državnim denarjem do ^ih delovnih mest Sindikalisti si nikakor ne želimo prisvajati vloge razsodnikov, še manj pa anali-B 7" »kov gospodarstva. Žal pa nas je več kot dru’KSet stečaiev pomurskih gospodarskih to, ugotavljanje presežnih delavcev, reor-nizacij in različnih oblik lastninjenja, tudi s si,eVZe™‘ *n °dlivi kapitala iz pomurske re-s čimer je bilo na tak ali drugačen način več kot 10.000 delavcev, še kako čla ° iz^°^° za spremljevalce usod našega v 3stVa ’n Pogostokrat za njihove edine ali sind vrere^e zastopnike. Območni odbori sintiT °V deiavnosti, še večkrat pa republiški Mt V delovno intenzivnih panogah so etokrat opozarjali vlado in državne orga-bila ^^ttost* razmer. Večina teh opozoril je . Zantan. Pomurci smo pregovorno delovni ^Potrpežljivi, vendar nam na žalost samo vostVn°St Ze dolgo ne koristi več, potrpežlji- 1 Pa nam že resno zmanjkuje!« stiv°*e na PtoNemski konferenci o brezposelno-ve[i.?°murskem gospodarstvu, ki jo je pripravila v ji 1 Se’n* dvorani Mestneobčine Murska Sobota °čna organizacija Zveze svobodnih sindika-l’p°udaril njen sekretar Danilo Šipoš. Med V'So bili tudi poslanca državnega zbora Geza Wban in Maria Pozsonec, državni podsekretar v 3'strstvu za delo, družino in socialne zadeve X Sedn,ak> predsednik ZSSS Dušan Semolič, pre-ik regijskega gospodarstva, župani pomur-|s°bčin in drugi. Pa so želeli na problemski konferenci pre-opozoriti na probleme, ki jih po sin-^n'h ocenah povzročajo pretežno najslabši ka-^atisr'?1,urske gospodarske uspešnosti med vsemi iiidi n'Cni,ni' regijami v državi. Ena od posledic so Prečje4 n*^e P'ače> ki zaostajajo za slovenskim pov-^at^320 odstotkov. Še bolj skrb zbujajoč pa je ’ P° katerem je stopnja brezposelnosti v riu okrog 18-odstotna, saj je že več kot 10.000 S sindikalne problemske konference. Foto: N. J. registriranih brezposelnih, medtem ko je stopnja brezposelnosti v Sloveniji manj kot 12-odstotna. V razpravi so hoteli izvedeti od odgovornih, ali bodo poleg ukrepov, ki se izvajajo, sprejeti še dodatni interventni ukrepi za pomursko gospodarstvo. Bojijo se namreč, da le-to ne bi še bolj nazadovalo in bi bili problemi takrat še težje obvladljivi. Kot je opozoril vodja radgonskih sindikatov Pavel Vrhovnik, »brezposelnost in konkurenca delovne sile povzročata, da se delodajalci lotevajo vseh možnih prijemov, da bi čimbolj izkoriščali delovno silo. Kruta resnica je, da je dolgotrajnost brezposelnosti, ki traja več kot leto dni, že 54-od-stotna, napovedujejo pa še še slabši časi.« In kot je pripomnil izvršni sekretar ZSSS Brane Mišič, »struktura pomurskih podjetij je katastrofalna. Prevladujejo tekstil, trgovine, popravila motornihvo-zil in gradbeništvo. Problem je, da v Pomurju skoraj ni majhnih in srednjih podjetij.« Po mnenju predsednika sindikata pomurskih tekstilcev Jožeta Turkla bi morali strniti vrste vseh odgovornih in ob pomoči države priti do prestrukturiranja pomurskega gospodarstva, ki bo omogočilo nove zaposlitve in s tem ustvarjanje novih delovnih mest. Cvetka Mandič (Zavod za zaposlovanje) pa je navedla pozitivni trend pri povpraševanju po delovni sili. »Da bi zmanjšali problem brezposelnosti v Pomurju, smo ob sodelovanju Ministrstva za delo namenili za naše območje 1,6 milijarde tolarjev za ukrepe aktivne politike zaposlovanja. To je za 25 odstotkov več sredstev kot lani. Z njimi nameravamo pospešiti zaposlovanje, odpraviti strukturna neskladja, delno pa tudi ohraniti delovna mesta v regiji.« Kot je povedal Anton Balažek (MGZ) gre »za začaran krog problemov, v katerem so udeleženi gospodarstvo, socialni vidik in država. Ker so neposredno povezani, moramo priti do partnerstva.« Milan Jerše ■ REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA MURA REGIONAL DEVELOPMENT AGENCV Na predlog zaposlenih uveden stečaj za podjetje ELGO Z njim se strinja tudi lastnik edemintrideset zaposlenih v družbi Elgo Vidonci s proizvodnjo v Ljutomeru, članov sindikata SKEI, je vložilo desetega maja na murskosoboškem okrožnem sodišču predlog za stečaj podjetja. Kot razlog so navedli neizplačane plače od januarja do aprila, neporavnane potne stroške in regres za malice ter letni dopust za leto 2001. Delodajalec tako dolguje triinpetdesetim delavcem 30 milijonov tolarjev. V vlogi so še navedli, da je podjetje prezadolženo, saj dolguje dolžnikom 300 milijonov tolarjev, vse premoženje pa je pod hipoteko. Za lansko leto pa tudi ni predložil pristojnemu organu bilance uspeha o poslovanju. Sodišče je z vlogo zaposlenih za uvedbo stečajnega postopka seznanilo dolžnika in po njegovem pristanku je s 13. junijem uvedlo stečajni postopek. Za stečajnega upravitelja je bil imenovan mag. Milorad Vidovič, preizkus upniških terjatev pa je najavljen za 23. september. Zaposleni so sprejeli novico o uvedbi stečajnega postopka z olajšanjem, saj bosta s tem rešena tudi njihov status in težak socialni položaj. Polovica zaposlenih je imela sklenjeno pogodbo o delu za določen čas do konca junija in bi v primeru, da sodišče ne bi pravočasno uvedlo stečaja, ostalo brez pravic iz jamstvenega sklada in nadomestila za brezposelnost. Tako pa se bodo še ta mesec lahko vpisali med brezposelne in potem že naslednji mesec dobili denarno nadomestilo. Vsaj to, da bodo lažje preživeli, pravijo delavci, ki so morali skoraj leto dni z grožnjo izterjevati plače, saj je zašlo podjetje zaradi zgrešene poslovne odločitve, prodaje opreme na bosanski trg pred šestimi leti, v finančne težave. M. H. ■ Š jivost »od vil do vilic« Se d° se^ai $e ni pozanimal, kako bo uvedel v svoj sistem HACCP, mora sedaj zelo pohiteti Zakonu o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter ki prihajajo v stik z živili (iz leta 2000), ter Spre-in dopolnitvah zakona (UL, št. 42/2002) morajo >n fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo in promet n°tranjem nadzoru spremljati in zagotavljati nji ovo h ta en° Ustreznost v vseh fazah proizvodnje in Prometa-h^tavr^aHji nadzor mora biti pCp k^ 'la ^oovah sistema iSikS05^ D 'hkal ■ lo'°ških, kemičnih a8ensov, ki lahko C « ° ^^nje za zdravje, H,“shvijtrebnih ukrepovter «ra,n-anadzor3. lak, "tu /- bv proizvodnji in MjSojavi'?1’’ k’erse tve8ania bo m°ralo biti na- C%ondi V pisni obliki) Vneki lokal dopo-tako obrtniki, ki več; 8?stinskih lokalov, d ittia s Zivi'skopredeloval-^b%s2ečkratopozariali. S'^a ^tal f n’ stori,a vsega, ^01i slepo po-je namreč H?’Sc dn ?C CVroPskih pre-V^lilo danes ni kaj dosti \i?°rai(i ° $1 ■ decembra .^Zn^orp^ bodo morali obrati s ponudbo hrane zagotoviti vsaj kontrolo nad gobavo, točenjem pijač, čiščenjem in zdravjem zaposlenih. Tistim, ki se šele odločajo za pravo obliko, bo prišel prav priročnik z naslovom HACCP - iz teorije v prakso, ki ga je izdala slovenska podružnica BUREAU VERITAS. Lahko bi rekli, da so priročnik izdalj namesto države in da je izšel skorajda leto dni prepozno, prav gotovo pa bo v veliko pomoč vsem, ki se bodo odločili za uvedbo in vzdrževanje zahtev HACCP in za pripravo sistema na certificiranje. To bo prav gotovo učbenik za celoten kolektiv, ki ga bodo uporabljali kar nekaj časa. Dobra stran uvedbe tega sistema je, da lahko nadomesti veliko analiz in mikrobioloških preiskav končnega izdelka in da je lahko dober načrt HACCP ekonomski temelj za poslovanje podjetja, saj bo celoten nadzor drugače postavljen. Vsi pričakujejo, da bo inšpekcija še nekaj časa uvidevna, saj nekateri ne bodo zmogli (kadrovsko ali finančno) tako na hitro uvesti sistema in pridobiti certi- tom z živili, urediti svoje poslovanje v skladu z zakonom, minister za zdravje pa še vedno ni predpisal načina izvajanja in dokumentacije o obsegu in načinu izvajanja notranjega nadzora. Prav tako ni jasno (kar seveda ni pravično ), kakšen bo nadzor uradnih inštitucij ter na kakšen način bo ta nadzor inšpektorjev in drugih potekal. V Sloveniji se je moral vsak znajti sam, kakor je vedel in znal. Mnogi so se udeleževali seminarjev, ki so jih organizirale obrtne zbornice ali zavodi za zdravstveno varstvo, mnogi pa so vzpostavljanje notranjega nadzora prepustili specializiranim podjetjem, ki zagotavljajo uspešnost z zunanjimi strokovnjaki (Švicarji, Francozi, Danci). Podjetja, ki so že uvedla sistem kakovosti in imajo certifikat ISO 9001, so s tem sistemom notranjega nadzora lažje norloraHilo 7P vnpliani SiStCm. NC' RAZPISI KREDITOV ZA MALO GOSPODARSTVO V sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Mura d.o.o., Murska Sobota, odobrava Banka Koper d.d., Poslovna enota Murska Sobota, kredite za razvoj malega gospodarstva za občine v Pomurju. Na voljo so kar trije razpisi. Krediti so namenjeni malim in srednje velikim podjetjem ter podjetnikom. Poleg tega je banka oblikovala tudi svojo ugodno ponudbo financiranja razvoja malega podjetništva in s tem želi utrditi svoj prihod na severovzhod Slovenije. Poleg ugodnih pogojev kreditiranja vam Banka Koper ob prenosu poslovanja nudi tudi: zmanjšano nadomestilo bančne tarife za obdelavo kreditnega zahtevka, izdajo plačilne kartice Activa-Eurocard/Mastercard in Visa brez članarine v prvem letu, poslovanje s transakcijskim računom brez nadomestila za vodenje transakcijskega računa v prvem letu poslovanja, uporabo elektronske banke - Poslovne i-Net Banke brez nadomestila v prvem letu poslovanja. Prepričani smo, da bomo skupaj našli pravo finančno rešitev za razvoj vaše dejavnosti. Vabljeni ste, da nas obiščete v Poslovni enoti Banke Koper v Murski Soboti na Slovenski 27 ali pa pokličite na telefonsko številko 02/5213 880. (IZ)BRANO 20. [unij 2002 Na OŠ Sveti Jurij vzgajamo in učimo IV medijih smo bili minuli teden predstavljeni enostransko, večinoma v slabi luči, zato se nam, zaposlenim na Osnovni šoli Sveti Jurij, zdi potrebno zapisati svojo plat resnice. Članki, ki so bili napisani, so nas zelo prizadeli, saj jih je mogoče razumeti, kot da zagovarjamo nasilje nad učenci in to prikrivamo. Sprašujemo se, zakaj je publiciteta ob nepravilnostih tako velika, nikoli pa je ni ali pa zelo malo, ko je treba predstaviti pozitivne plati našega dela. Starši še nikoli niso pisali v medijih o številnih uspehih, ki so plod skupnega truda vseh zaposlenih in učencev. Tako imamo letos državnega prvaka v znanju zgodovine in na Damjana smo skupaj s starši upravičeno ponosni. Ponosni smo tudi na vse, ki so bili uspešni v tekmovanjih za Cankarjevo in Vegovo priznanje, Veselo šolo, tekmovanju iz znanja nemškega jezika, nogometu, šahu in še bi lahko naštevali. Pojasnili bi radi, daje vzgoja naših šolarjev skupna skrb obojih: staršev in učitelje v. Poleg tega jih moramo v šoli kar največ naučiti, da bodo imeli primerno popotnico za šolanje na višjih stopnjah. Ponosni smo, da srečujemo naše nekdanje učence, ki so medtem odrasli in so dosegli visoko izobrazbo ter družbeni ugled. Vsak od nas se z veseljem spominja, da smo skupaj gradili njihove osebnosti. Verjemite, da se po svojih močeh trudimo, da se učenci v šoli počutijo prijetno, da radi prihajajo v šolo. Če naletijo na težave, jim radi priskočimo na pomoč. Za vse to vložimo veliko energije in znanja, ki ga pridobivamo tudi z dodatnim izobraževanjem. Svojim učencem želimo biti za zgled v šoli in zunaj nje, saj se zavedamo, da jim v življenju ne bo lahko. Še bolj pa bi se tega morali zavedati starši. Poudarjamo, da ne zagovarjamo nasilja nad otroki, a ■ tudi ne dovolimo, da bi nas posplošeno metali v isti koš in s tem. krnili ugled vseh na šoli! Je res za vse konflikte, ki nastajajo v sodobnem času, kriva šola? Odgovor je verjetno večplasten in ga na tem mestu ne moremo dovolj dosledno podati. A tudi sami smo starši in zato vemo, daje vzgoja otrok v prvi vrsti naloga družine. Starši, zavedajmo se, da so otroci naši, preden prestopijo prag šole, in da bodo naši tudi potem, ko se bodo osnovnošolska vrata za njimi zaprla! Zaposleni na OŠ Sveti Jurij ■ Odlični osnovnošolci pri županu Ko letijo same petice dvorani soboškega gradu je sprejel župan mestne občine Murska Sobota Anton Slavic vse najuspešnejše učence osmih razredov osnovnih šol, 9- razreda II. osnovne šole ter šestega razreda Glasbene šole Murska Sobota. Ob tej priložnosti je 65 superiornim učencem soboških osnovnih šol in osnovne šole Bakovci ter dvema učenkama Glasbene šole, ki so bili vsa leta odlični, podelil posebna priznanja. »Šolanje je končalo v letošnjem šolskem letu na osnovnih šolah v trinajstih oddelkih 275 učenec, od tega je bilo 24*odstotkov odličnih v vseh razredih. Osnovna šola Bakovci ima od 40 učencev 12 odličnih, OŠ I od 81 učencev 13 odličnih, OŠ Hod 56 učencev-17 odličnih in OŠ III od 89 učencev 23 takih, ki so bili vsa leta odlični. Število odličnih pa iz leta v leto raste, samo letos je bilo odličnih sedem učencev več kot lansko leto,« je povedal Jože Stvarnik, strokovni delavec za področje vzgoje in izobraže- lepe uspehe pri tehniki in športu, ter učence glasbene šole, ki za svoje ustvarjanje nimajo vedno ustreznih prostorskih možnosti in so svoj program še razširili z baletno dejavnostjo: Župan je v svojem govoru zbranim učencem dejal, da so ponos šolam, učiteljem, staršem in tudi občini. Naslednji korak, ki ga bodo naredili, pa bo korak k odraslosti, saj bodo postali mladi, odgovorni in čedalje samostojnejši ter še bodo kmalu odločili za svoje poklice in prihodnost. 160-letnica obstoja Evangeličanske cerkve Obnovili cerkev in orgle V nedeljo je bilo na Hodošu še posebno svečano, saj je Evangeličanska cerkev praznovala 160-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so blagoslovili prenovljeno cerkev in restavrirane cerkvene orgle. V programu svečane božje službe so sodelovali domači evangeličanski duhovniki, prišli pa so še številni gostje, tudi iz tujine. Celotna obnova je stala 25 milijonov tolarjev, od tega je prispevalo 3 milijone Ministrstvo za kulturo, sredstva pa si prispevali še občina Hodoš in občina Šalovci, Svetovna luteranska zveza in Društvo Gustav Adolf, pomoč pa je prišla še od Zavarovalnice Triglav, Gasilske zveze, EHO-podpornice in vernikov domače gmajne. Poleg tega je bilo opravljenih še 4000 ur prostovoljnega dela. Prva večja renovacija obstoječe cerkve je bila opravljena. 1968, leta 1984 je bila pokrita z VESTNIK NA INBRNETU: »j* , www.ji4nf.si Podjetje ra »iiotmjanle d.d.. J novo strešno opeko, leta 1992 pa so poskušali cerkev po navodilih Zavoda za spomeniško varstvo sanirati, s horizontalno izolacijo stavbo rešiti pred vlago, kar se ni obneslo. Tako so pred tremi leti odstranili omete do višine oken in celotno cerkev zunaj in znotraj na novo prepleskali. Prepleskali in tapecirali so klopi, na novo sta bili narejeni električna napeljava in ozvoči-tev. S pomočjo hodoške občine so uredili tudi okolico cerkve. Orgle je restavriral Anton Škrabi iz Rogaške Slatine. Danes je hodoška ena manjših cerkvenih občin, ki šteje 360 članov, vodi pa jo duhovnik Vilijem Kerčmar. Gmajno sestavljajo verniki slovenske in madžarske narodnosti. Evangeličanska cerkev na Hodošu je bila zgrajena leta 1842, ko je tam služboval duhovnik Januš Kardoš, tudi eden od prvih prekmurskih piscev. A. Nana Rituper Rodež ■ Občina Razkrižje v Ljubljano, Republika Slovenija nazaj So se zbali protestne zapore' M ed krajani Razkrižja je vedno bolj naraščala napetost zaradi nevzdržnih razmer na cesti skozi naselje, kajti uničeno asfaltno prevleko je Cestno podjetje M. Sobota - po naročilu Direkcije R Slovenije za ceste - na določenih predelih izrezalo ter udarne jame zasulo z gramozom. To naj bi bila ustrezna rešitev do rekonstrukcije cestnega odseka Črenšovci-Srednja Bistrica-Razkrižje-Veščica, ki bo konec letošnjega avgusta ali v septembru. Kljub postavljenim prometnim znakom za prepoved vožnje s tovornimi vozili se je tovorni promet celo povečal, to pa je povzročalo tresenje tal v okolici ter s tem škodo na hišah in gospo darskih poslopjih. Poleg tega se je v sušnih obdobjih dvigal prah, ko je deževalo, pa je letelo blato na vse strani. Krajani so začeli zbirati podpise z zahtevo po takojšnji sanaciji in rekonstrukciji poškodovanih odsekov na tej cesti. Razkrižanom so se pridružili v tej akciji tudi Bistričani ter prebivalci Veščice, Koprive in Glo- Družba za trgovino in proizvodnjo, d. 0.0. Ormož 2270 PLASTDISPENSER Ponujamo vam zanimivo delo v vodilnem podjetju proizvodnje figuric PEZ v svetu, povezanim s priznanim avstrijskim podjetjem, možnost izobraževanja in napredovanja ter zaposlitve za nedoločen čas. Nagrajevanje bo v skladu z osebno učinkovitostjo in uspešnostjo proizvodnih enot. Razpisujemo naslednja delovna mesta z osnovnimi pogoji: tj VODJA PROIZVODNJE - VI. ali VII. stopnja izobrazbe strojne ali kemijske usmeritve, - 2-3 leta delovnih izkušenj pri vodenju skupin, - obvladovanje organizacije dela, planiranja in ekonomike poslovanja, - poznavanje tehnologije predelave plastičnih mas, - inovativnost, pripravljenost za timsko delo sodelavcev in dodatno izobraževanje, komunikativnost in samoiniciativnost, - računalniško znanje za delo z orodji, - aktivno znanje nemškega jezika, - zaposlitev za eno leto s trimesečnim poskusnim delom. 21 POMOČNIK VODJA ORODJARNE - V., VI. ali VII. stopnja izobrazbe strojne smeri, - obvladovanje organizacije dela in ekonomike, poslovanja, - poznavanje tehnologij CAD/CAM, - poznavanje izdelave orodij za brizganje in pihanje izdelkov iz plastičnih mas, - starost do 40 let, - aktivno znanje nemškega jezika, -. zaposlitev za čas enega leta s trimesečnim poskusnim delom. 31 ORODJARJI In REZKALCI ler OPERATIVNA DELA na STROJIH CNC - IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne smeri, - poznavanje vrste, lastnosti in uporabe orodij ter materialov za obdelavo, - poznavanje programiranja ter uporabe strojev CNC, - poznavanje osnov delovanja orodij ter obdelave s pomočjo elektroerozije, - zaposlitev za eno leto z dvomesečnim poskusnim delom. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim živlienienisnm in onisom dosedanieoa dela v 15 dneh no obiavi razpisa na naslov: boke. Zbrali so blizu dvesto podpisov. Ker se stanje ni spremenilo, so nameravali 12. aprila protestno zapreti cesto, a jih je župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič uspel pregovoriti, da tega niso storili, z obljubo, da bo vložil vse sile za čimprejšnjo rešitev tega problema. Župan je bil že prej osebno na Direkciji R Slovenije za ceste v Ljubljani, poleg tega pa je občina poslala na njihov naslov tudi protestne zahteve občanov. 17. aprila so v Ljubljani pripravili odgovor in ga poslali na Razkrižje. V njem so med drugim sporočili, da je Di- rekcija za ceste sprejela ukt^ se mora takoj izvesti protipP zaščita poškodovanih mest a sti in preveriti prometna W zacija za prepoved tovornih D težjih od 7,5 tone. Medte®s res postorili, tako da jeM biem rešen, odprto pa ostal rašanje rekonstrukcije, ‘n samo skozi Razkrižje,ten,V^ di skozi Srednjo Bistrico ® \ co. Dokler se to ne bo i policije pričakujejo, meljiteje izvajala nadzor nad prometom tovornih vozil. "" ........ y Skliče se osma redna skupščina delniške družbe »LINIJA« ■ trgovsko in goslinsko podjdi6 ; if.rl.. ki bo 23.7.2002 ob 17. urivJakijevi dvorani ZS Triglav d.d., M. Sobola, Lendava > Dnevni red 1. Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčnosti. 2. Izvolitev predsednika skupščine in preštevalk glasov. Predlog sklepa: Za predsednika skupščine se izvoli Stanislav Ficko, z® P glasov se izvolita Breda Antalič in Silva Titan. ^rjii 111 3. Odločanje o uporabi bilančnega dobička in podelitvi razrešnice 1 nadzornemu svetu družbe. nad20^ Predlog sklepa: a) Skupščina se je seznanila s pismenim poročilom X sveta o sprejemu letnega poročila in revizijskega leto 2001. b) Višina bilančnega dobička po stanju na dan J1 •1 10,419.432,55 SIT. f(X Izhajajoč iz sprejetega letnega poročila se soraz" ^1» deležev delničarjem izplača znesek 4,000.000, bilančni dobiček se prenese v naslednje leto. c) Direktorici in nadzornemu svetu družbe se podelir poslovno leto 2001. 4. Sprejem sprememb in dopolnitev statuta. tpta Predlog sklepa: Sprejmejo se predlagane spremembe in dopolnitve s 5. Imenovanje revizorske družbe oslo^1 Predlog sklepa: Za finančnega revizorja družbe LINIJA d.d. se za P 2002 imenuje AUDIT DRUŽBA ZA REVIZIJO IN SVETOVANJE dA°”X Skupščine se lahko udeležijo in na njej glasujejo le tisti delničarji, ki ^1^ osebno prijavili na sedežu družbe najkasneje tri dni pred skup^in0 X Gradivo za skupščino je na vpogled na sedežu družbe, vsak dela 14. ure. _ Pooblaščenci morajo svoja pooblastila deponirati pri upravi družbe pred skupščino družbe. -pjoz ji* Delničarji oz. njihovi pooblaščenci se ob prihodu na skupščino iz^^j, dokumentom. Če ob napovedani uri (prvi sklic) skupščina ne bo ponovno sestala po enournem odmoru (drugi sklic). V tem prid” sklepčna ne glede na višino zastopanega kapitala. ( 20. junij 2002 (IZ)BRANO Srednja poklicna in tehniška šola M. Sobota Hišnik proti ravnatelju Anketa J^godbo »vpletena« tudi gimnazijska ravnateljica Dotekajoče se šolsko leto je spet prineslo novo »afero« na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota, ki je us u ° žal odvrnila pozornost širše javnosti od njihovih Rlja 1 °V *n Pr*zadevanj na področju poklicnega usposa- Tokrat je vrgel kostanj v žer- I iwico hišnik - kurjač - kurir na te) šoli Štefan Horvat, ki se je ^Očil, da bo seznanil Ministr-stv° RSlovenije za šolstvo,.zna-n®st in šport (pa tudi naše ured-"‘stvo) »z nekaterimi stvarmi, ltere že dolgo nosim v sebi, Ve^ar dalje ne morem več mol-?10 tem, ker me preveč težijo«. 5 Petindvajset let je zaposlen Tako je bil zraven tudi c$čas gradnje novega Srednje-°s^ga centra tehniško-peda-Re usmeritve Murska Sobota, otse je imenovala do ponovne družitve centra poklicnih šol ^Mke gimnazije skupna us-। Gradnja novih prostorov čeva'a tudi zgraditev hi-J ^ga stanovanja, ki mu je podeljeno in v njem še ved-Ptebiva s svojo družino. sP'°šnih hišniških opra-J na šoli opravljam še kurir-|pek delo kurjača za celotni ne samo za našo šolo. : 3 teh del skrbim še za nakup I V1, čistilnih sredstev, materia-bfvzdrževanje, pri katerem iz-nt najugodnejšega ponud-’in o vsem tem vodim evi- Vodim tudi evidenco o Ročnosti oz. odsotnosti, do-in bolniških dopustih g lenega osebja na šoli. Orga- niziram nadomeščanje v času odsotnosti in planiram dopuste tehničnega osebja. Skrbim za organizacijo čiščenja šole, naročam kurilno olje, spremljam opravljanje dimnikarskih storitev, odgovarjam za stanje v kurilnici in dajem predloge za racionalnejše izkoriščanje energije... Delo opravljam vestno, z veseljem in odgovorno,« med drugim navaja v »protestnem zapisu«, ki ga je poslal šolskemu ministrstvu, v njem pa našteva tudi številne »grehe«, ki naj bi jih storil njegov ravnatelj Ludvik Sukič. Očitki, odgovori Tako mu med drugim očita, češ da se »baha po šoli, da je v zadnjih dveh letih letelo na cesto več kot 25 profesorjev, zakaj potem ne bi še tehnično osebje«. V primeru tehničnega osebja gre namreč za predlog, da se izvede javni razpis za oddajo del vzdrževalne in čistilne službe čistilnemu servisu, kar pomeni, da šola ne bi imela več tudi svojega hišnika. In to je za Štefana Horvata zelo boleče, čeprav je predvideno, da bi ga »prevzel« čistilni servis. »Ni res, da bi se bahal, da sem odpustil 25 profesorjev, kajti delo jih je izgubilo v zadnjih dveh letih samo 10 in vsem sem skušal pomagati pri reševanju njihovih stisk. Res pa je, da bomo omenjena dela oddali čistilnemu servisu. Takšen sklep sta sprejela zaradi nenehnih medsebojnih konfliktov vzdrževalne in čistilne službe obeh šol, ki sva jih z ravnateljico gimnazije komaj krotila (trije hišniki - dva gospodarja v eni stavbi), sveta Gimnazije ter Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota po nasvetu pristojnih organov Ministrstva za šolstvo, znanost in šport,« odgovarja Ludvik Su- kič. । »Vsako delo na tej šoli dobi podjetje Blisk montaža od takrat, odkar je ravnatelj šole g. Ludvik Sukič. To pa verjetno zato, ker sta ravnatelj in direktor podjetja Blisk montaža zelo dobra prijatelja in strankarska kolega. Saj je bil direktor poročna priča našemu ravnatelju in več let tudi zunanji član sveta naše šole, to je v tistem mandatu, ko so bili skoraj vsi člani sveta v isti stranki (SDS),« prav tako očita hišnik ravnatelju. Omenja tudi nekaj konkretnih primerov domnevnih nepravilnosti ravnatelja Sukiča, kot na primer, da je izbral za izvajalca del podjetje Blisk, četudi je bilo dražje, poleg tega pa ni naredilo popisanih del v ponudbi (žlebovi in strelovod). »Tudi to je kriminal,« pravi Horvat. Sukič priznava, da sta z direktorjem podjetja Blisk montaža Borisom Goldinskijem osebna znanca in prijatelja, ne pa tudi strankarska kolega, saj Goldin-skij sploh ni član stranke, on sam pa tudi ne deluje več aktivno v njej. Res pa je, da je omenjeno podjetje izvajalo pri njih največ del, saj so z njim sklenili Kam na dopust? Smo tik pred glavno turistično sezono, ko se valijo proti morju in hribom nepregledne kolone vozil. V juliju in avgustu večinoma načrtujemo dopust, ki je potreben za oddih in sprostitev po napornem delu. Vsak si izbere tak način dopusta, ki mu najbolj ustreza, marsikaj pa je odvisno tudi od finančnih sredstev in možnosti za daljše popotovanje. Vsekakor pa že sprememba okolja blagodejno vpliva na človeka, zato smo hoteli zvedeti v tokratni anketi predvsem to, kje, kdaj in kako bodo posamezniki preživeli najtoplejše Regina Cipot, ravnateljica Gimnazije M. Sobota: »To, da me je hišnik Štefan Horvat nadrl na hodniku zaradi sanitarij, drži. Njegova razlaga pa je, da sem na ministrstvu zatožila ravnatelja Sukiča, češ da prikazuje preveliko čistilno površino ter da bi Srednja poklicna in tehniška šola morala čistiti tudi zunanje površine, ki po razmejitvi od leta 1992 pripadajo gimnaziji. Menila sem, da je treba čiščenje zunanjih površin neposredno pred vhodom v šolo urediti v sorazmerju s številom dijakov na eni in drugi šoli. Sicer pa so po moje vse te stvari prikazane po svoje in napihnjeno.« telo potreben razvojni program lUrMl seH Ošinskega občinskega sveta so svetniki ^1 nar°Cali Predvsem o stvareh, ki niso le strogo občinske I JR v d av.e> ampak se tičejo celotne regije. Tako kot že pred Iti ^o/^^bčiHah. je prišlo tudi v njihovi na vrsto od-i^je pr- e^°nalnem razvojnem programu Pomurje 2000+, ^obot^^^a Peg*onalna razvojna agencija Mura iz Mur- V j... KiH lnein Programu, o ka-|e že večkrat pisalo, je RCil’’ d°seči za prog- Xet dobje 2002-2006 de-> Dnv(istotlstično. Ne RikMu v 1 Se mladi Pomurci '4X0^ "aza> domov, nas tudi do po-7 ^Rih1 P'ače kot v večjih i Hi l— banka, ki naj bi uničila marsikatero podjetje, s tem ko ni. odpisala dolgov tistim, ki so še bila pri življenju, kot so to storili drugje v Sloveniji. Sam dvomi o tem, da bi v tako kratkem času dosegli zastavljeni cilj devetdeset odstotkov BDP-ja, predvsem zato, ker je Pomurje kmetijsko območje, kar pa se s strani države slabo podpira. Podobno je razmišljal tudi svetnik Jože Farič, ki je dodal, da so bili v takratnem vodstvu banke prepošteni in dolgov podjetij niso prevalili na javni dolg, kot so storili drugje, s čimer je propadla predvsem kovinska industrija. Dodaja pa še en razlog, zakaj se danes razmere ne izboljšujejo, in sicer dejstvo, da občine med sabo ne sodelujejo in da vsaka vleče na vojni program tudi potrdili. Odločali pa so tudi o v našem prostoru prav tako že večkrat omenjenem zbirno-sortir-nem centru za odpadke v Puconcih. Občina Tišina ima do tega centra obveznost v višini enaindvajset milijonov tolarjev, kar je nekje v spodnji polovici od vseh devetnajstih občin, ki sofinancirajo gradnjo centra. Razprava pri tej točki je bila zelo kratka, ker je bila večina mnenja, da druge možnosti pri reševanju problemov z odpadki v naši regiji ni, zato so predlagani investicijski program tudi potrdili. Velik zalogaj za občino tudi pogodbo o vzdrževanju. Kljub temu je zbiral za vsa nujna dela dve ali tri različne ponudbe. »Poleg tega je bilo to podjetje največkrat izbrano s strani ministrstva za Šolstvo za izvajanje različnih investicijskih vzdrževanj; v primerih, ko pa kakšno leto niso bili izbrani, jih je MŠZŠ ' najemalo, da so popravljali napake drugih izvajalcev. Kajti to je edino podjetje te vrste v Pomurju, ki zaposluje okrog 150 kvalificiranih mojstrov in inženirjev z različnih področij, je tehnično in strokovno najbolje opremljeno in usposobljeno ter edino ponuja na podlagi pogodbe 24-urno pripravljenost, kar je v naši dejavnosti življenjskega dni v letu. Silvester Martinuzzi iz Murske Sobote: Verjetno ne bom odpotoval kam dalje, ampak bom dopust v glavnem preživel v Moravskih Toplicah. Tam vsako leto preživim poletne dni, saj je omogočeno zares prijetno kopanje. Zaenkrat še ne načrtujem, da bi odšel kam dalje. Verjetno bom odpotoval k sinu v Nemčijo. Stanislava Šipoš iz Mlaj-tinec: Moravske Toplice so blizu, kar omogoča rekreacijo. Čakamo, da pride domov hčerka. Zaradi njenega zdravstvenega stanja se moramo še dogovoriti, kam in kako bomo odšli na dopust. Verjetno bomo za deset dni odpotovali v hribe v bližini Bohinja, kjer nam zrak bolj ustreza kot na morju. To bo v drugi polovici avgusta, ko vročina nekoliko popusti. Tomislav Erjavec iz Me-linec: Letošnji dopust bom preživel doma v krogu družine. Finančna situacija ne omogoča dopusta kje drugje. Imamo dva srednješolca, plače pa so čisto na dnu. Verjetno bomo nekaj dni hodili na kopanje v termalno kopališče v Banovcih, ki je svojo stran. Nekaj mnenj, ki so bila predvsem pesimistična, so dodali še drugi svetniki, vsi pa so se kljub temu strinjali, da neki do-mnr-i hiti Tačetek in po- Zato pa je bilo več razprave pri še eni točki, ki se tiče širše regionalne problematike, in sicer sofinanciranja delovanja Pokrajinske in študijske knjižnice. Tukaj naj bi znašal delež stroškov za Občino Tišina letos več kot osem milijonov tolarjev. To pa je seveda za občino velik zalogaj, saj, kot je povedal eden od svetnikov, toliko namenja njihova občina za kmetijstvo. Kljub temu so se strinjali, da je knjižničarstvo pomembna deja-I vnost in da bodo sredstva po- pomena, saj lahko takoj zapremo šolo, če se npr. pozimi ponoči pokvari centralna kurjava. Lep primer je, ko je pred leti MŠZŠ izbralo za izvajalca investicijskih del na strehi Dolinko. Prišlo je do popolnega zalitja šole z vodo s sanirane strehe, ki je uničila obe šolski knjižnici in še nekaj kabinetov povrh, da različne drage opreme in učil sploh ne omenjam.« Očitkov hišnika Horvata je še j । kar precej, ravnatelj Sukič pa j ima za vse nasprotne trditve oziroma pojasnila. Povedal je tudi, da je bilo v zadnjem času na šoli kar nekaj inšpekcijskih pregledov in da nobena »kontrola« ni ugotovila večjih kršitev. Določene napake pri svojem delu pa lahko vsakdo stori. Jože Graj I bližje, morda pa bomo šli še nekajkrat v Moravske Toplice. Seveda bosta otroka preživela dopust na svoj način. Danica Džuban iz Murske Sobote: Ves julij in avgust bom delala v tovarni Mura, saj ne bo prosta nobena sobota. Prosto bomo imeli le en teden v avgustu. Ker je takrat premalo časa, ne načrtujem česa posebnega. Takrat bomo pleskali in pospravljali stanovanje. Zdaj na hiši zamenjujemo okna. Morda bom imela več časa jeseni, ko nameravam obiskati nečakinjo v Novi Gorici. Marjan Lovrenčec iz Martjanec: Že v začetku julija bomo preživeli dopust v apartmaju na Korčuli. Tja bo odpotovala naša družina skupaj s kolegi. Rezervirali smo si deset dni oddiha na morju. Upamo, da nam bo šlo na roko tudi vreme. Vsako leto gremo kam drugam, če se bo finančno izšlo, bomo konec avgusta štiri dni preživeli v planinah. Ustrezajo nam drugačno okolje ter sprostitev in mir. Milan Jeršel POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 /MAV Radio Murski val - 94.6 MHz In 105,7 MHz Vedro v dobro jutro! Vsak dan ob 5.00 Podjetje za informiranje, d. d., 10 INTERVJU 20. junij 2002 VBH Leonardo F. Peklar, predsednik nadzornega sveta Mure Ne verjamem v strategije preživetja verjamem le v razvojne strategije ura je v zadnjem času v ospredju medijske pozornosti, predvsem zaradi težav, v katerih se je znašel največji slovenski tekstilec, ki se uvršča z več kot 5-500 zaposlenimi po številu zaposlenih prav v vrh slovenskih podjetij. Soboški tekstilci sami ne bodo kos nastalim težavam, zato bo pomoč države nujna. Ob obisku v podjetju jo je obljubil tudi predsednik vlade Janez Drnovšek, zato v Muri pospešeno nastaja sanacijski program, ki bo moral dobiti seveda zeleno luč še v vladi. O tem in nekaterih drugih aktualnih vprašanjih v podjetju smo se pogovarjali z Leonardom F. Peklarjem, predsednikom nadzornega sveta družbe Mura. Kako daleč ste v Muri z izdelavo sanacijskega programa? LEONARDO F. PEKLAR: Govoriti moramo o dveh programih. Prvi je program strateškega prestrukturiranja, ki ga bomo obravnavali 12. julija v nadzornem svetu in ga nato dali v uradno proceduro državnim mlinom. Ta program nastaja kot posledica obiska predsednika vlade in nekaterih resornih ministrov v Muri, omogočil pa naj bi nepovratni finančni vir, ki ga potrebuje Mura za preobrat na bolje. Skupaj z najodgovornejšimi predstavniki Mure in predstavniki ministrstva smo ravno prejšnji teden pregledovali strategijo, ki smo jo v Muri zastavili v zadnjih dveh letih, in se hkrati dogovarjali o sprejemu takojšnjih kratkoročnih ukrepov, ki morajo omogočiti prebroditev nastalih težav in izvajanje resničnega projekta prestrukturiranja. Na prvem mestu je gotovo reševanje likvidnostnih težav, saj smo že ob obisku predsednika vlade napovedali, da bo najslabša likvidnost v maju in juniju, zato v tem trenutku aktivno pridobivamo likvidnostna sredstva in upam, da bomo težave premostili. Situacija seveda ni enostavna, predvsem zaradi dodatnih dogodkov, do katerih je prišlo v Murini firmi Westmur v Nemčiji, ki je v predstečajnem postopku. Gre za posledice negativnega odziva, padca imidža pri poslovnih partnerjih, ki dodatno zapletejo poslovanje. Na naslednji seji nadzornega sveta bomo imenovali revizijsko komisijo, ki bo pregledala poslovanje Mure v povezavi s firmo Westmur, vključili bomo tudi revizijsko hišo. Drugi del so ukrepi v poslovnih procesih, s katerimi začenjamo prav tako takoj in naj bi dali rezultatcže do konca tega poslovnega leta. Gre za nekatere globlje posege v poslovni proces, vendar moram poudariti, da v tem trenutku ne bo šlo za povečevanje števila presežnih delavcev. Zanimiva je namreč ugotovitev priznane svetovne svetovalne firme, ki ugotavlja, da je v Muri v poslovnem procesu še veliko rezerv. Med kazalniki, ki ugotavljajo dejansko stanje v podjetju, manjkajo v Muri nekateri ključni. Naj poenostavim. Težko se je, denimo, odločati, kaj proizvajati, če v vsakem trenutku ni znano, kaj prinaša dobiček in kaj izgubo. V Muri bo treba tudi bistveno zmanjšati proizvodne cikle ter zelo povečati nadzor v lastni in franšizni prodajni mreži, ki ji je treba dati tudi drugačno vsebino. Upam trditi, da je Murina franšiza daleč od tiste, ki jo poznajo v svetu, kjer je tisti, ki franšizo daje, popoln gospodar, ki nadzira in obvladuje trgovine. S tem se tudi bistveno povečuje vpliv na prodajo, na trg in tudi na rezultate. Podobno je tudi pri marketingu, kjer je treba imeti več kakovostnih informacij s trga. Ugotovitve so namreč pokazale, da so v vrhu vrednot ljudi v proizvodnji kakovost, pravočasnost in natančnost, kar je krasno, vendar manjka četrta in hkrati najpomembnejša vrednota, to je dobičkonosnost. In to je ključna stvar, ki jo bo treba spremeniti v načinu razmišljanja. Prevladati mora filozofija, da je treba izdelovati le tisto, kar na koncu zagotavlja ustrezne rezultate. Ne delamo si utvar, da bo po vsem tem poslovni re- Po vsem doslej omenjenem pa bo sledil še tretji del, ki bo trajal dalj časa in bomo dokazali, da bodo sredstva države porabljena za to, da bo Mura ponovno postala stabilno podjetje. V Muri še vedno prevladujejo dodelavni posli ali »lohnarbeit«, ki pa jih zmanjšujejo na račun povečevanja proizvodnje lastnih blagovnih znamk. Kakšno je vaše mnenje o »lohnarbeitu«? LEONARDO F. PEKLAR: Rezerve so tako rekoč povsod, tudi v »lohnarbeitu«, za katerega eni kar enostavno rečejo, da prinaša izgubo. Dodelavni posli so sami po sebi zaradi cene delovne sile lahko problematični, vendar v zadnjem času ugotavljamo, da v najbolj kakovostnem razredu lastniki blagovnih znamk njihovo izdelavo selijo iz Azije in Afrike nazaj v Evropo. Delno zaradi bližine in zmanjševanja stroškov enostavnejše logistike, delno zaradi tveganj v nekaterih azijskih državah pa tudi zaradi kakovosti. Pri teh dodelavnih poslih pa je tudi vedno več tako imenovanih paketnih aranžmajev, kar pomeni, da lastnik blagovne znamke le-te trži, medtem ko celotno logistiko proizvodnje prepusti tistemu, ki zanj dela, To pa ne pomeni več le šivanje, pač pa celotno organizacijo proizvodnje, tudi modeliranje in celo oblikovanje. In prav na tem področju vidimo dodatno priložnost, saj so v Muri ljudje, ki to znanje imajo. In cena za omenjene storitve je seveda popolnoma drugačna. Je Boss Woman že nekaj takega? LEONARDO F. PEKLAR: Proizvodnja za Boss Woman je prvi korak v to smer in z njim se je samo potrdilo, da so svetovni trendi takšni, zato jih je treba izkoristiti. Primer Boss Woman je zanimiv, saj je ta proizvodnja najprej tekla v Italiji, Italija je namreč v severnem delu v tekstilu dokaj uspešna, to pa predvsem zaradi organiziranosti. Italijanski tekstilci so organizirani kot skupina samostojnih podjetnikov, malih podjetij, ki so tesno povezani in zagotavljajo veliko količino proizvodnje. Boss Woman pa je s svojo kakovostjo presegel njihove sposobnosti, in če zveni še tako nenavadno, sem prepričan, da je tu Murina velikost njena konkurenčna prednost. Žal je v Muri pri trženju še vedno napačna filozofija, ki loči prodajanje zmogljivosti in trženje lastnih blagovnih znamk. Prodaja je prodaja, ki mora zagotoviti v bilanci pozitivni finančni rezultat. Mura ima konkurenčne prednosti, ki jih mora ohranjati, hkrati pa mora nujno tudi skozi procese zniževanja stroškov. V enem delu so to presežki, ki smo jih opredelili, veliko rezerv in možnosti racionalizacije pa je tudi v proizvodnem procesu. In še cela vrsta drugih zadev je, ki jih moramo izkoristiti. Sam sem v zadnjem času opravil pogovore s številnimi direktorji pomembnih slovenskih podjetij, ki so zelo uspešna na tujih trgih in imajo tam odlične poslovne stike. Pri navezovanju stikov so nam pripravljeni pomagati in to mo- v razvojne strategije. Tudi v Muri vidim vrsto priložnosti, ki so morda za nekoga malenkostne, zame pa zelo pomembne. Denimo šivanje po meri, kjer bo treba priti s ponudbo na »dom«, do stranke.' Kaj Muri v tem trenutku manjka? LEONARDO F. PEKLAR: V Muri pogrešam ekipo svetovljanov, ki bi morali obvladovati svet, vedeti bi morali, kaj se v svetu dogaja, te informacije bi morali prinašati v podjetje, ki bi nanje ustrezno odreagiralo. Zakaj Mura teh ljudi nima? Ali zgolj zato, ker so bile v preteklosti razmere drugačne in niso bili potrebni, ali pa mladi niso dobili priložnosti? LEONARDO F. PEKLAR: Na to v tem trenutku težko odgovorim, zato naj poskusim drugače. Pred mesecem sem bil na pomembnem seminarju v Londonu, kjer je ugledni profesor s harvardske univerze povedal, da je glavni sovražnik inovativnosti in kreativnosti uspeh. Pomeni, da če gre nekomu dobro, misli, da bo tako tudi ostalo in se mu ni treba spreminjati. To ni slovenski sindrom, pač pa tudi sindrom velikih sistemov v svetu. Po domače bi dejali, da živijo na lovorikah? LEONARDO F. PEKLAR: Živijo na ustaljenih vzorcih, za katere so prepričani, da so pravi in večni. Praksa v svetu je pokazala, da je prav zaradi takšnega prepričanja propadlo veliko podjetij, ki so bila nekoč uspešna. Po mojem prepričanju sta strategija in inovati- opozoriti. Nujna je filozofija razmišljanja, ki dopušča različnost. Je pa problem marsikje, ne samo v Muri, da tisti, ki razmišlja drugače, ni vedno najbolj zaželen. Če pa vsi razmišljamo enako, se česa novega ne moremo naučiti oziro-. ma v tem primeru veliko ljudi sploh ne razmišlja. In prav drugačnost v razmišljanju želimo vpeljati tudi v Muri, se pa zavedamo, da to ni proces, ki se bo razvil čez noč. Potrebne bo tudi več medsebojne komunikacije. Zdi se mi, da je prav komuniciranje, tako z notranjimi kot zunanjimi javnostmi, najbolj šibka Murina točka. Zakaj? LEONARDO F. PEKLAR: Razlogov je verjetno več. Formalno Mura ne kotira na borzi, je pa za to državo vsaj tako pomembna kot pet drugih firm, ki kotirajo na borzi. Opažam tudi, da se ljudje v gospodarstvu enostavno ne zavedajo, da so postali mediji vsaj tako pomembni kot delničarji. Mediji so tisti, ki, kot pravijo, izločajo gnila semena iz družbe, povečujejo transparentnost, delajo pa seveda tudi napake. Ampak največja napaka je, če se podcenjuje vpliv medijev. To ni le sindrom Mure, bi pa ta lahko veliko bolj izkoristila vpliv medijev in njihovo relativno naklonjenost. Z zapiranjem informacij si je delala le dodatno škodo, zato bo ena od ključnih zadev, ki jo v prihodnje pričakujemo, nekaj časa pa že tudi izvajamo, bistveno večji pretok informacij, tako interno kot eksterno. Držijo govorice, da Escada odhaja Muro in -nn M no imel, je pa res, da je celili venske delovne sile trenutno y kot v sosednjih državah, vkljub z Italijo. V zadnjem času so se vjavn0^ pojavile govorice, daje^11'' pred stečajem. Zakaj tego'1 če ni demantiral? LEONARDO F. PEKLAJ* ra ima likvidnostne težave, v81 Mura ni pred stečajem, prisilno poravnavo, zato je ° nesmiselno govoriti. Je pa da moramo trende obrniti''^ smer, saj če podjetje nekaj I8 povrstjo posluje z izgubo, h pride tudi do najhujšega. Je v Muri dovolj kakovod^ kadrov, ki lahko izpeljejo^ membe? Pri iskanju novi’1 nov uprave namreč teh^° niste našli. LEONARDO F. PEKlA^ zadeva upravo, smo se za z®11 ljudi odločili zato, ker po kanjih znotraj firme in re8*j smo našli primernih, ki bi spr^ .izziv. Za strokovne službe prepričan, da ima Mura šeI1 veliko mladih ljudi z ustf<^ znanjem, imajo tudi amb^O več prostosti jim je treba datb se bo tudi zgodilo. Česa®0^ slimo, koliko je bila stara se^ vodilna ekipa, ko je preW denje Mure, potem moja tf drži. J Koliko državnega denarj"^ potrebovala Mura za san^ za strateški preobrat? LEONARDO F. PEK^a prvih ocenah približno tri ® j de tolarjev, posebej v te® 'L tku pa 348 milijonov tolarji dnostnih sredstev. Za zaposlene v Murije 1 j trenutku seveda najpo1,lM nejše vprašanje, kaj vimi delovnimi mestiJe presežkov realna številka? jj LEONARDO F. PEKLAR: J sanje za 1.500 delavcev v treh letih pomeni le 600 presežkov P, p’ lo bo odliv po naravni pot*-; Z začetku ugotavljanja presežke'’ Muri do drastičnega preobrat močno zmanjšale boleznih odsotnosti z dela. Ugotavljaj nekaj rezerv in bi morda m°f3 številka nekoliko višja, ven'3 j analize kažejo, da ob pravih1^ j pu k dodelavnim poslom, Pjsf celovitim projektom, zapo^efl z' ne bo največji problem. Bo prišlo do zmanjševal proizvodnji? LEONARDO F. PEKLA#1 Sevanja prihaja diagonalno, P° mentih, tudi v režiji. Racio"^ režiji namreč lahko veliko p(tP razbremenjevanju stroškom Je pričakovati še kadro^ membe v upravi. t LEONARDO F. PEKLA#1 nutku ne, smo pa jasno P° pričakujemo od te v prih0 čen način dela, predvsem P nanju strateških odločite* V zadnjem času ste stoikov kadrov na o^g01 lovnih mestih. Se bodo SP še nadaljevale. LEONARDO F. PE#^^ v prihodnje pričakovat' memb, če bo potrebno,tU J, ..^1 ■e 20. junij 2002 KULTURA Ko ljudstvo dre v multikino Pomurska kina životarijo Odprli so 8. slikarsko kolonijo Vinogradi obeh bregov Mure Vino v očeh umetnikov Med kulturnimi ustanovami, ki jih Slovenci letno v povprečju največkrat ^iščejo, je pozadnjih raziskavah v Sloveniji na prvem mestu - kino večjih mestih se predvsem mladi spet množično vračajo v kinodvorane, še posebej ob otvoritvi multikina Kolosej v Ljubljani. V Pomurju pa tega trenda za zdaj ni opaziti. z * Z odprtjem Koloseja prebivalci Ljubljane in okolice spet množično Prihajajo v hram filma z dvanajsti-kinodvoranami, medtem ko ki-Mv središču Ljubljane drugega za drugim počasi zapirajo. Očitno se s kini dogaja podoben fenomen kot 111 področju trgovine z odpiranjem hipermarketov in trgovskih centov, ki so močno oblegani, me-htem ko trgovinice v središču me-sMivotarijo. Podoben multikino Mrtujejo tudi v Mariboru in ta bo Botovo pritegnil tudi nekaj Ijubi-te'jev filma iz Pomurja. O podob-ne® načrtu s tremi kini se šušlja Mi v Murski Soboti. Multikina Postajajo središče družabnega živ-kllja, ki dajejo možnost raznolike Wke izbire, kar danes potrošnik 2jhteva na vseh področjih. Tako se ^Ljubljani pogosto dogaja, da gre Mina skupaj v kino, kjer si mož "Bleda akcijski film, žena romantič-00 komedijo, otroka pa risanko, in Sc Po predstavah spet dobijo v Mdverju, kjer še kaj pojejo in ^Pijejo. , ^ed desetletji so bile v Pomu-'bob koncu tedna redne in do-'0 obiskane kinopredstave tudi v hujših krajih, vendar pa televi-in video pri večini očitno da-V zadovolji potrebo po vizual- nem filmskem užitku. Večina ljubiteljev filma pa se bo gotovo strinjala, da je filmsko doživetje ob gledanju filma na televiziji daleč od tistega v zatemnjeni kinodvorani. Film v kinu gledalca preprosto potegne vase, v dogajanje, gledalec se čuti navzočega prav v dogajanju, medtem ko se ohranja ob gledanju filma po televiziji distanca med gledalcem in televizijo. V kinu gledalec gotovo vidi več in bolje in tudi dogajanje bolj neposredno in čustveno doživlja. V najbolj obiskanem pomurskem kinu Park v Murski Soboti je obisk precej različen glede na filme, ki jih predvajajo. Po besedah Geze Kišfalvija iz soboške izpostave Sklada za kulturno dejavnost, ki upravlja soboškim kino, se kino v celoti financira iz lastnih sredstev, torej s prodajo vstopnic. Lani si je ogledalo 107 filmov 28.000 ljudi, tedensko pa imajo deset kinopre-dstav. Kino je last soboške občine, ki skrbi za vzdrževanje prostorov, za opremo pa kino sam. Najbolj obiskani so ameriški spektakli, romantične komedije in akcijski filmi, medtem ko pride na kake bolj artfilme zelo malo obiskovalcev. Kina so še v Ljutomeru, Gornji Radgoni in Lendavi, kjer pa je Kino v Lendavi je edina večja dvorana v mestu, ki pa bi bila potrebna obnove. obiskovalcev precej manj. V Lendavi je lastnik kinodvorane družina Kiraly, ki so jim kino vrnili po denacionalizaciji v precej slabem stanju. Kiralyevi so ga zgradili že leta 1937, ko so bile predstave zelo dobro obiskane, a so jim ga že čez nekaj let nacionalizirali. Vera Kiralv je povedala, da bi zahtevala zgradba občutnejšo naložbo, da bi res imeli primeren kino, saj se vanjo že vrsto let ni nič vlagalo. V prostoru je 250 sedežev in je edina večja dvorana v Lendavi, zato jo uporabljajo tudi za druge prireditve. Za kinopredstave, ki so običajno vsak drugi konec tedna, skrbi sin Alfred, vendar z obiskom niso zadovoljni. Bolje so obiskani le kakšni ameriški spektakli in akcijski filmi, da se film sploh splača predvajati, pa mora biti prodanih vsaj dvajset vstopnic. Jože Gabor ■ Zgodovinsko društvo G. Radgona odkrilo skoraj i s to let stara vrata z grbi bodo obnovili v restavratorskem ki ga prireja LU Gornja Radgona |Mri Ljudski univerzi Gornja Radgona potekajo tačas sfl različni krožki, v katerih sodelujejo odrasli. Krožke fi-obiSLnpncira Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Tokrat smo restavratorski krožek, ki ga vodi akademski kipar la,lek ’z Radenec. Obiskuje ga devet krožkarjev, ki se 0 Z restavriranjem keramike, železa in lesa. Ob na-pSku krožka, ki je potekal ta dan v zgradbi Muzeja v kPov' ^ad8°nh smo izvedeli marsikaj zanimivega. Kot nam K^dap al vod*a krožka Mitija Stanek, so si krožkarji najprej Site 1 Muzejsko zbirko Pokrajinskega muzeja v Murski So-Se seznanili s pomenom in namenom restavratorstva, in ^?Vern so se lotili udeleženci krožka dela z veliko vne- shranil na podstrešje muzeja in jih tako rešil propada, nam ni uspelo ugotoviti. Za restavriranje smo se odločili zaradi njihove dragocenosti, obenem pa na tak način krož-karji spoznavajo restavratorsko delo. Da so vrata resnično od lastnikov posesti tedanjega samostana Admont, nam priča primerjava vrat na zgradbi Račjega dvora v Mariboru, ki je bil v lasti samostana Admond, kjer je skoraj natanko enak grb,« je povedal mag. Ivan Rihtarič. Restavrirana vrata bo Zgodovinsko društvo Gornja Radgona razstavilo v muzeju. Želja članov društva in še koga je, da bi uredili v muzejski zgradbi etnografsko galeriji muzeja Radenske v Radencih so odprli v četrtek zvečer likovno razstavo 8. tradicionalne mednarodne likovne kolonije Vinogradi obeh bregov Mure, ki sodi v program prireditev Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma. Vsako leto poteka kolonija na enem od bregov reke Mure, torej v Sloveniji in Avstriji. Na osmi koloniji, ki je potekala prvi junijski teden, so ustvarjali umetniki na slovenski strani, v Radencih in okoliških vinorodnih hribčkih. Letošnja slikarska kolonija Vinogradi obeh bregov Mure je pritegnila v Radence ugledne in priznane slikarje, in sicer jih iz Avstrije prihaja šest (Christa Nickl-Wlodkowski, Alois Bresnik, Gerhard Guttmann, Edith Maria Keckeis, Helga Ruschitz-Czigler, Franz Tropper), slovenskih umetnikov pa je pet (Terezija Bastelj, Zdravko Dolinšek, Zoran Ogrinc, Adolf Pen, Vlado Sagadin). Okoli 60 del kolonije bo na ogled v muzeju Radenske do konca junija, osrednja pa bo od 24. do 31- avgusta na Pomurskem sfejmu. Sicer pa bodo slike tudi letos na ogled v avstrijski Radgoni. Oste Bakal ■ Razstava Ota Rimeleja V klubu PAC v Murski Soboti je bila na ogled razstava akademskega slikarja Ota Rimeleja iz Maribora. Rodil se je leta 1962 v štajerski prestolnici, diplomiral pa leta 1990 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Emeriku Bernardu. Leta 1992 je zaključil slikarsko specialko pri profesorju Janezu Berniku. Je absolvent magistrskega študija likovne teorije na že omenjeni Akademiji za likovno umetnost, od leta 1997 pa je zaposlen kot docent za slikarsko in risarsko oblikovanje na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Sodeloval je na mnogih samostojnih (Maribor, Ljubljana, Gradec, Radenci, Ljutomer, Ribnica, Benetke, Piran, Murska Sobota...) in skupinskih (Maribor, Ljubljana, Reka, Bologna, Praga, Marburg, Wiesbaden, Celje, Pariz, Lyon, Bordeaux, Lille, St. Tropez, Strasbourg, Toulouse, Madrid, Milano, Frankfurt, Bonn, Bruselj...) razstavah. T. K. ■ Strop lendavskega gradu se ne bo zrušil Arheologi končali z izkopavanjam ostankov grajskih stolpov ■..... 1 —" —............. ....... red nedavnim so zaprli zgornje razstavne prostore lendavske Galerije - Muzeja, ker je začel vidno odpadati omet s stropa in je v stropu nastala luknja. Zadevo so si natančneje ogledali strokovnjaki s področja statike in ocenili, da obnova ne bo tako zahtevna in draga, kot je kazalo po prvih ocenah, ko se je s stropa usul gradbeni material. Po ogledu prostorov in strehe so predstavniki lendavske občine, ki so lastniki zgradbe, in Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Maribora ugotovili, da sta nosilni del stropa in strešna konstrukcija še dovolj kakovostna, da ju ne bo Arheologi so izkopali ostanke obeh grajskih stolpov in obzidja. Kip kot artikulacija ^nzavzetostjo. 'hn^hrožkarji je bil tudi mag. kjj, Llar'č> profesor zgodovine, ^Mktor LU Gornja Radgo-tUd' Predsednik Zgodo-Ja društva Gornja Radgona. Skr «a ’e t0 eden od Pomem^ ki jih prirejamo pri % saj izvajamo prak- H wa'ki b‘ lahko imela uči-% 1 Pozneje. V občini je ve-S^onih spomenikov, ki bi 1 restavrirati in jih rešiti S^cPadom. zato že razmišlja-Prcdlagali Občini Gor-Nu’na ter Zavodu za narav-Xtir Urno dediščino Maribor sP°menikov v okvi-Hm, cL seveda pod strokov-ustreznih stro-So^tab, ki ! 1 sedaj restavriramo, 'ani zgodovinskega ni bila znana njihova poma8aU VtvZni\ >eni (izrezljani m V P°'ni'ih vrat. Obe-Primerjali s kamni-% (m hiše, iz. katere naj bi M SlYv* Udeleženci restavratorskega krožka pri restavriranju dragocenih vrat zanesljivo vrata s poslopja Admond, rekli so mu Admondska hiša, v Gornji Radgoni, ki je bilo zgrajeno leta 1726. Zgradba, v njej je imel proizvodne in skladišče prostore Elrad, je doživela z rekonstrukcijo številne predelave. Pri gradnji ceste pa so zasipali tudi muzejsko zbirko. Za to bo morala poskrbeti občina, saj bodo potrebna določena denarna sredstva. Mesto Gornja Radgona si muzejsko zbirko, nekoč jo je že imelo, tudi zasluži, menijo člani ZD Gornja Radgona. Besedilo in posnetek: '"nvnr KRAMBERGER ■ V soboški Galeriji so odprli razstavo del akademskega kiparja Silvija Arsa Popoviča. Naslov razstave je Slika, kip, instalacija - artikulacija, postavil in odprl pa jo je ravnatelj galerije mag. Franc Obal. Vodstvo po razstavi bo v četrtek, 20. junija, ob 17. uri. T. K., foto: N. J. treba zamenjati. Direktor Muzeja -galerije Franc Gerič je povedal, da se z lendavsko občino ter slovenskim in madžarskim kulturnim ministrstvom dogovarjajo, kako poškodbe obnoviti in zagotoviti, da se kaj takega, kar bi ogrozilo obiskovalce, ne bi več zgodilo. V naslednjih dneh pričakujejo v Lendavi še direktorja Uprave za varstvo kulturne dediščine Slovenije Staneta Mrviča z ekipo, ki si bo ogledala poškodbe, potem pa bodo poskusili sprejeti odločitev o načinu sanacije in njenem, financiranju. Lani so utrdili grajski hrib s 24 betonskimi stebri, globokimi osem metrov, saj je zaradi peščene podlage gradu prihajalo tudi do poškodb sten na drugih delih zgradbe. Pred nedavnim pa so končali z arheološkim izkopavanjem ostankov grajskih stolpov in grajskega obzidja, ki je bil še pred stoletjem sestavni del grajskega kompleksa in je bil prav tako pomemben de-* javnik stabilnosti osrednjega grajskega kompleksa. J. Ga. ■ VESTNIK 12 AKCIJE 20. junij 2002 fHlIl Naj... domačija 2002 Skoraj bi sami »padli notri« OSVEZISCE R aziskovanje našega terena se je že prevesilo v drugo polovico, in ko boste to prebirali, bo šlo že proti koncu. Vem, da so že vsi nestrpni, kje bo razglasitev letošnje naj... domačije, naj priz- Prijetna, senčna in prijazna vročici pasjih dni sovražna “čEMO NAJLEPŠO IN PRIT AZNE1ŠO POSTNO TEBJ^ Poletje je tu. Čas dopustov, vročih popoldnevov in romantičnih večerov. Kako in kje jih bomo preživeli? Različno. Kot pribito pa velja, da se bomo vsi hladili v prijetni senci lokalov - nekateri s sladoledom, drugi z osvežilno pijačo, tretji s čim drugim. Ti prijetni opravki pa so toliko lepši, če jih »opravljamo« na prijetni terasi in v dobri družbi seveda. Bralci Vestnika, vabimo vas k sodelovanju! Če poznate teraso, kjer je tudi osebje prijazno in ponudba ustrezna, izpolnite priloženo prijavnico in jo pošljite na naslov: Venera, agencija za trženje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Na voljo boste imeli pet prijavnic (zadnja bo v Vestniku 27. junija). Letošnja novost naše akcije Naj... terasa je, da bomo od 29. junija na terasah, ki so prejele največ vaših glasov, prirejali vsako soboto zabavno-glasbene večere z Vestnikom, Murskim valom, voditeljem Bojanom Rajkom in glasbenimi gosti. Torej sedem lepih teras, sedem nepozabnih sobotnih večerov in v soboto, 17. avgusta, predstavitev osme, najlepše terase. Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Glasujte za svojo teraso, morda boste med srečnimi izžrebanci nagrad dveh pokroviteljev akcije Radenske iz Radenec in Pivovarne Laško. Že sedaj pa vabimo vse vas na prijetne terase in zabavne večere, o katerih vas bomo obveščali v Vestniku in na Murskem valu. Podjetje za informiranje, d. d., Murska Sobota Zadnji rok za oddajo prijavnic je 1. 7. 2002 leta, do 12. ure Naslov lokala: Prijavnico pošilja (ime, priimek, naslov): POGLEJ IN ODPOTUJ nam, tudi jaz sem. Mislim, da so me v zadnjem času vsaj dvajsetkrat vprašali, kje bo in naj jim vendarle izdam. Vsaj malo, vsaj vas ali kraj naj povem, če že ne drugega. A moram vse razočarati, tega ne vem. Pa tudi komisija se, po pravici povedano, o tem ne pogovarja in ne komentira, če bi, bi mi gotovo prišlo na uho. Na končne rezultate bomo morali še nekoliko počakati. Pa saj bo hitro vse znano! ena od tistih tradicionalnih kmetij, ki jih danes že bolj redko vidimo. Franc, ki doma vodi tudi knjigovodstvo, pa je sploh aktiven na vseh področjih. Kakšno pa smo rekli tudi na račun krumplov, po katerih slovijo Lipljani, in tudi najmlajša Mojca ima od vseh jedi najraje prav krumple. A. Nana Rituper Rodež 713001 7.900 22.6.-1.9., povratna voz., vsako nedeljo iz Maribora, Celja in Ljubljane, d doma do hotela 42.950 do 13.7., Sončkov klub, 2* Kimen, 7D, POL,en otrok do 12 let brezplačno HAiUZ in iJbiiuvl-lilil 44.900 14.8., avtobusni izlet, 5D, NZ, ugodni družinski paketi 50.900 6.7.-20.7., Sončkov klub, bus, 3*Stella, 7D, POL 2. otrok do 12 let brezplačno. 5 izletov 59.900 29.6., 2/3* hotel Silvia, 7D, NZ, polet letala Iz Ljubljane 79.900 22®’ 3* zasebni apartmaji, do 250 m od morja, 10 DNI. možni tudi 7-dnevni termini www.sonchek.com SONČEK M. SOBOTA, 5l0WBk» 52,02/521 41 92 158.690 5.7., 3+* Malaika, 7D, P,vključen enodnevni safari Na enem od naših zadnjih obhodov je bila naša postojanka v Tropovcih pri družini Draga Lejka, ki imajo poleg kmetije tudi rastlinjake. Dela pri njih nikoli ne zmanjka, ob pridni pomoči treh otrok, Denisa, Bojane in Andreje, pa priskočijo na pomoč tudi prijatelji in sosedje. Pošalili pa so se, da se vsako leto razveselijo tako, da kmetijo in rastlinjake še nekoliko povečajo. Znajo pa se tudi zabavati, ko se pri njih žur enkrat začne, se ne konča ta^o hitro. Malo je manjkalo, da bi tudi sami »padli notri«. Vargovi iz Gradišča so naši stari znanci, saj smo se pri njih ustavili že pred leti. Usedli smo se na dvorišču in se pogovarjali, nekaj o kmetiji, veliko pa tudi o drugih življenjskih in vsakodnevnih stvareh. Ponavadi ni nujno, da bi nam govorili o hektarjih, glavah živine in pridelkih, da bi spoznali veličino kakšne družine. Tudi Vragovi so ena tistih družin, ki ima veliko srce, ki rada sodeluje pri različnih dogodkih na vasi in je sploh zelo aktivna. Še posebno, kar se tiče kulinarike. Pri Martinčevih v Satahovcih, ki jih še bolj poznajo kot Črgolo-ve, pa so že vedeli, kod je našo komisijo tisti dan vodila pot in kje smo bili, preden smo prispeli do njih. Njihova kmetija je zgovorno govorila o njihovem delu, sami pa so bili veliko manj zgovorni. In so si na vse kriplje prizadevali, da bi pogovor speljali na kakšno drugo temo. Zanimivih zgodb pa pri njih ni manjkalo. Potem smo se prek meje spustili na Dolinsko in se ustavili pri Zverovih ali Šemenkovih v Lipi. Ogledali smo si njihovo kmetijo v strnjenem naselju, kjer jim še najbolj od vsega, kot pravijo, primanjkuje prostora. Je pa Lepe želje, čestitke in pozdravi Dragi Dušan! Ob praznovanju tvojega rojstnega dne, ti voščim in želim iz vsega srca vse najboljše. Bodi srečen in zadovoljen skupaj z mano skozi vse poti najinega življenja. To ti želi - tvoja zaročenka Anita. Te dni praznujejo rojstne dneve: Franc, Daniel in Matej Mešič iz Dolnjih Slaveč. Tečejo ure, dnevi, tedni, meseci in brezskrbna mladostna leta bodo hitro minila... Ob vašem praznovanju iskrene čestitke in veliko sreče v vseh naslednjih letih -mama, ata in babica. Draga Nataša Zelič iz Radenec je praznovala dvajseti rojstni dan. Želim ji dober uspeh v šoli, zdravje in veliko sreče v ljubezni - Mitja. Dragemu bratu in botru Lojzeku Rantašu iz Los Angelesa, ZDA, srčno čestitamo za dva njegova praznika in želimo trdnega zdravja, lepo praznovanje in še na mnoga leta - Tilika Kolarič z družino ter družine Hedžet, Merkač in Horvat od Male Nedelje. Rojstni dan je praznoval boter Zdravko Berden iz Hrastje - Mote 10: Želim mu mnogo sreče in uspehov, posebno pa zdravje - Mitja z Natašo. Ko pozno jutro vstalo je, svetlo sonce posijalo je, nato prišel je dan, ko ti, dragi Franc Mešič, praznuješ svoj rojstni dan. Želim ti, da bi te v življenju spremljala Qrpnp in 7nrinvnlich/n Kipi ra ti ijnnlniin dnu srca najbolj želiš, ter upanje, da po vsakem dežju posije sonce - tvoja Tončka. Dragi mami, stari mami in orni Anic! Hladen Zver iz Dokležovja iskrene čestitke ob praznovanju rojstnega dne z željo, da bi ji bilo zdravje bolj naklonjeno in da bi nas še veliko let pričakala z materinsko ljubeznijo - hčerke z družinami. Denis Lainšček iz Dolenec praznuje enajsti rojstni dan. Želim mu dosti sreče, zdravje ter dober uspeh v šoli - stara mama iz Gornjega Lakoša. Štirideseti rojstni dan praznuje draga mama in žena Marjeta Lesic iz Murske Sobote. Ob praznovanju želimo veliko zdravja, sreče in ljubezni, ki jo deliš z nami - sinova Valter in Goran, hčerki Samanta in Valentina ter mož Jožef. Dragi hčerki Mileni Verban iz Moščanec Pridobi Vsakokrat. ZAVAROVALNICA MARIBOR.d d TONDACH Sl proizvodnja opečne kritine, d.01 Boreči 49, 9242 Križevci pri ljubljanska banlTO jo pošljite do torit^^,)! na naslov PODJEDitej FORMIRANJE, Ulica ar« ta Novaka 13, 8000 ' Sobota, s pripisom ZAj. HARMONIKO LJUBBCN®-javite se lahko tudi po nu, številka je 533 Vsak godec lahko zalg skladbi - eno po last« t. in eno ljudsko. Spisek o nih skladb je narejen P gorilah, in sicer: M. Klinc Ob kozarčku, « gorija: B. Klavžar V ga* j kategorija: F. Mihe 11 vedno vesel, 4. katego ¥ gorami in 5. ram imajo prosto m grama in velja samo z nastop godcev v LJuo' želimo vse najboljše za njen dvanajsti rojstni dan, dosti sreče, zdravja ter uspeh v šoli - ata in mama ter brat Milan. Hitro čas beži in že te Anbraham dohiti! Z njim se je pred kratkim srečal tudi Janko Kaučič iz Stavešinec. Želimo mu zdravje, veselje in izpolnitev vseh želja. Pa na zdravje! - prijatelj Jože Kramberger. Dragi Lujzek iz Los Angelesa! Za tvoj dvoj- ni praznik ti želim vse najlepše, največ pa zdravja in sreče ter ljubezni - Trezika iz Radenec. Dragemu Timu Celecu. Spet je zate nastopil velik dan, ki nam vsem pomeni nekaj lepega. Ne samo, da si 14. junija 2000 s svojim rojstvom zapolnil naš družinski krog, ampak se z veseljem in ponosom oziramo na pretekli dve leti. V njiju si s --------------------- -svojo otroško 'razigranostjo in bogatil srce in dušo nas vseh $ iz srca radi. Vse najboljše ti %' $ ca, dedek, teta Jasna z An Marjan s Simono in sestrična Amadeju Legenu iz Beltince za četrti rojstni dan. Lepe ž* ki bo praznoval prvi rojstni 3 dedi. Kupon za objavo čestill< "a | Turistična agencija ENKA, Murska Sobota, Kocljeva 1A, tel.: 02 / 521-38-00, 521-38-02 OTOK PAG VODICE 39.9DD različni apartmaji v Novalji , 34.gon dep. Punta. 7 x POL ENKA^ MURTER ; 49.900 drugi otrok do 12 let GRATIS hotel Colentum*' “ “ % TOL , rt mi'".!!!, v« LAST MINUTE www.enka.si A TUNIZIJA Pl ERTO PLATA . 60. zao Monastir Sousse. htl. *** 28.6.. 7 x POL ar, ki ste ga potrošili z avgusta 2002 uporabite kartico I , pa vam bomo »masi pridobiti nazaj ali pa dobite celo 100 000 tolarjev Če se odločite in 1 94.3DD povratni avtobus Zadar, Vodice, Šibenik. Murter 5.900 Rabarete, htl. kla Ve** 9.7. 14 x Al 4 4-1 apartmaji' _________ VISA I 1 POENOSTAVUA Žl^ abanK^ »ai 20. junij 2002 KMETIJSTVO 13 Strokovni nasvet Prva elektronska borza zelenjave v Sloveniji Vez med pridelovalci in porabniki Po potrebi jo bodo razširili še za druge pridelke, želijo pa se vključiti tudi v Evropo Tudi leptospira ie lahko vzrok za Mnostne motnje Plodnostne motnje so ena večjih težav v intenzivni reji prašičev. Večina rejcev se je že srečala s pregonitvami p .7"Pripripuščenih svinjah, večjim številom mrtvorojenih dob °V- preranimi porodi, slabotnimi sesnimi pujski in po-p n*m! težavami. Pri takšnih znakih pomislimo na okužbo s sind Vlrusoin> kar večinoma pravilno imenujemo SMEDI-dru -°m Posameznih primerih pa je vzrok drugačen. Med »at 'e tre^a pomisliti tudi na leptospirozo, ki je pomemb-Udl zato, ker gre za ZOONOZO. rji ,ri ePtosPirozi gre za bakte-okužbo z več različnimi tenVari 'eptospir. Serovarov !:> 3m° ^ez 200> vendar za pra-Dain niS0 nevarni- Okužbo 'P°steje prinesejo v hlev ^ae in miši, ki lahko z bla-Urinom leptospiro izloča-tMijoz? SamePane |)t '2 lztrebki kontaminirajo 0 prašičev (odprti silosi, ValnCS krmiliiln^ ali prehranje-(korita, krmne tj« 'n P°dobno) in tako bakte-da Pride v tel° bo|e°menibn° te poudariti, da je ŠoštanjSlikapriPrašičih Po-P°Vsem neopazna. Posa-hi^ S'cer 'ahko, zlasti v kj. tednih po okužbi, t^ ° pov*šano telesno tempe-^in-0 P°iavi se lahko kratko-Heješčnost, česar pa rejci lkn<,nia ne opazijo. Kasneje se B spira iz krvi umakne v ne-najraje v ledvice, al' 1° lahko dalj časa (tudi z urinom, če-jUne kažejo nobenih znakov ^kn" leptospira pa lahko Pride tudi do raz-Ho2 ’ se Plodov. Takrat opazi-iHipQa e bolezni, kot so predča-ab°rtusi (nekaj dni %inn°V pred Pričakovanim ^ir°ni). Mrtvorojeni in mu-°bpQani Pujski, slabotni pujski ^ave01'11’ k’ hitro poginejo, hjskOVPri gibanju novorojenih . ln Podobno. Službe pičlem hlevu ^dpj avvvečinoma prinesejo 'eptospiro glodalci, \žni .olezen širi med po-Sib Prašiči zaradi medse-'n tudi S kontami-AtipA1110- Prenos je mogoč Akief?Ustu Merjasca na syi-V Posvinja, ki izloča j htn0 °kuži merjasca in ^buvo pri leptospiri Q 'sko^ pr°dreti v telo živali h nePoŠkodovano kožo. S* v^evreji S''ka ie neznačil-(^'iske n?"10 uporabiti labo-et°de. Neposredno V1 ne i ’ težavno in se ga v ^b10' Uporablja-proti lepto-a'L Na’VeČ prOti’ \ 'Ati govorimo o naj-d ’ na)demo v času od tedna po ^^i »n^rat, ko morebit-dki boleznine izgi-n javljajo različne U,riti° I'51?1 titra’ ’e tre’ Ua žival tl>di pri ’lbh%hU’t0 ie 1 : 1001 po ^sv^ivno^^ih označimo pa)e'da katerih leptospi-0 ')rtus, najdemo ti- A? ’ Zelimo spremlja-VaS****** l°Vlmn A j- z Ukrepanje ob ugotovljeni leptospirozi v reji prašičev Mogoče je dvoje ukrepanj. Lahko se odločimo za iskanje pozitivnih živali, njihovo ločevanje od zdravih in zdravljenje. Ko pa je reja manjša oziroma je v njej več pozitivnih živali, ukrepamo istočasno pri vseh živalih. V vsakem primeru pa je zdravljenje povezano s čiščenjem in razkuževanjem objekta ter uničevanjem gledalcev. Zaključek Leptospiroza v rejah prašičev v Pomurju ne predstavlja večjega problema. Število ugotovljenih pozitivnih živali je iz leta v leto manjše. Dober nadzor bolezni na terenu omogočajo vsakoletni pregledi plemenskih merjascev v okviru postopka licenciranja. V nekaterih sosednjih državah je stanje bistveno slabše, saj morajo ponekod proti leptospirozi plemenske živali celo vakcinirati. Ker je leptospiroza zoonoza, torej bolezen, skupna ljudem in živalim, in zaradi sedanjega zelo ugodnega stanja je smiselno in strokovno ob vsakem novem odkritem pozitivnem primeru ukrepati čim hitreje in dosledno. Mag. Dej'an Židan, dr. vet. med. NVI, Enota M. Sobota! Matija Kuzma in njegova pravica Obravnava na kraju samem Kako se bo zadeva končala? Upajmo, da v korist prizadetega delavca kombinata, saj on ne more biti žrtev malomarnosti zemljiške službe svojega podjetja. ako smo sklenili naše poročilo, objavljeno v Vestniku novembra 2000, o sodni obravnavi na kraju samem v -----Drobtincih. Upanje je bilo jalov®, saj je ostala zadeva še naprej odprta, zato je bila 13. junija 2002, torej pred tednom dni, spet sodna obravnava »na licu mesta« v Drobtincih. Za kaj gre? Kot smo sicer že zapisali v našem prvem poročanju, je kupil Matija Kuzma februarja 1962. leta v Drobtincih od takratnega Kmetijskega kombinata Gornja Radgona, ki je upravljal tudi družbena zemljišča na območju poznejšega Kmetijstva Črnci, zemljišče, stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, in sicer na dražbi. To je vodil tedanji upravitelj OE Janez Slekovec, navzoča pa sta bila tudi tedanji kombinatov vodja in neznani geometer. Za hišo je plačal tedanjih 250.000 tolarjev, za kvadratni meter zemljišča pa 35 dinarjev. Potem se je s svojo družino seveda vselil in lastnino, v dobri veri, da je vse v redu, začel »uživati«. Kmetijstvo Črnci je v devetdesetih letih zašlo v težave in končno v stečaj ter prodajo premoženja. Stečajni upravitelj je ugotovil, da je stanje na terenu v Drobtincih 11 drugačno kot v zem- i. ■<.rn ‘zahteval od- Sodna obravnava na kraju samem v Drobtincih. Nekaj novih zaslišanj, posta-Xv mejnih orientacijskih znamenj zaradi lažje izmere spornega sveta m na-* • v----— —AdAi^nnn rac — 1-nTrr s S lanskem septembru je začela v Sloveniji poslovati prva elektronska borza zelenjave, ki naj bi predvsem omogočila prosto trgovanje z zelenjavo med pridelovalci in odjemalci brez posrednikov. Ideja za nastanek borze se je # porodila v Pomurju, borza ima svoj sedež v Murski Soboti, poslovno enoto pa v Odrancih, kjer že nekaj časa uspešno posluje tudi zelenjadarska zadruga Zeleni vrt. Snovalci omenjene elektronske borze so si za medij komuniciranja izbrali internet, razvili so poslovno aplikacijo z imenom EBZ, jo postavili na strežnik in je na voljo vsem, ki bi jo želeli uporabljati. Ta način komuniciranja med pridelovalci in odjemalci prinaša korist obojim, saj omogoča neposreden stik, izključuje posrednike in tako zmanjšuje stroške ter končno tudi ceno zelenjave. Borza je razdeljena v splošni in poslovni del. V splošnem je veliko koristnih informacij, od vremenskih do strokovnih in izobraževalnih, v njem so na voljo tudi informacije o prostih prevozih, ta del pa je dostopen vsem uporabnikom. Poslovni del je na voljo le članom borze, saj je do njega mogoče priti le z uporabniškim imenom in geslom, članstvo v elektronski borzi zelenjave pa je treba plačati. Koristi, ki jih imajo člani, so seveda veliko večje od stroškov članarine, ki znaša 2.000 tolarjev mesečno za majhne, 10.000 tolarjev za srednje in 30.000 tolarjev mesečno za velike uporabnike. Ob vstopu v poslovni del elektronske borze so članom na voljo informacije o skupnem povpraševanju in ponudbi posamez- delno vrta in delno gospodarske ga poslopja, in to kljub temu, da ima Kuzma dokumente o nakupu in plačilu nepremičnin (stavbe in zemljišča). Na četrtkovi javni obravnavi na kraju samem je sodnik okrajnega sodišča G. Radgona Marjan Neuvirt zaslišal nekdanjega upra- * ’ 'z*'■ ne zelenjave in o cenah, uporabniki pa lahko vnašajo tudi svojo ponudbo ali povpraševanje ter seveda pogoje, pod katerimi so pripravljeni trgovati prek borze. Ponudniki in povpraševalci ostajajo anonimni, identiteto ugotavlja upravljalec borze, ki o ponudbi in povpraševanju obvešča obe stranki, vendar za to ne zaračunava nikakršnih stroškov. Elektronska borza zelenjave prinaša v naš prostor nove načine pridelave, zatrjujejo njeni snovalci, saj omogoča načrto- Turnišče Cene pujskov Prejšnji četrtek (13. junija) so ponujali na sejmu v Turnišču 24 pujskov, starih do 10 tednov in težkih od 20 do 28 kilogramov. Prodali so jih 16, za žival pa je bilo treba odšteti od 10.000 do 12.500 tolarjev. vnika v kmetijskem kombinatu Janeza Slekovca, ki je, kot že na prvi javni obravnavi, ponovil, da je Marija Kuzma (enako Franc Gerič) kupil hišo z gospodarskimi objekti in ohišnico. Nepremičnine so bile ob prodaji »zakoličene« in plačane. Formalna kupoprodajna pogodba pa, kot kaže, ni bila narejena. Očitno je, da je odpovedala zemljiška služba kombinata. Po prodaji je neki geometer opravil meritve, vendar se teh kupec ni udeležil, zato je v vanje pridelave na osnovi realnih podatkov, prav tako pa omogoča tudi enakopraven položaj vsakemu slovenskemu pridelovalcu. Čeprav je borza za zdaj omejena le na Slovenijo, jo bodo širili tudi prek meja in s tem omogočili prodajo naših pridelkov v tujini. Če bo potreba, jo bodo dopolnili tudi za prodajo sadja in morda še kakšnih drugih pridelkov. Elektronska borza zelenjave ima trenutno 17 članov, vanjo se lahko vključi vsak, ki to želi, v zadnjih treh tednih pa je bilo prek nje opravljeno za 660 tisoč tolarjev prometa. Več informacij o borzi je mogoče dobiti na spletnem naslovu borzel.com. Ludvik Kovač ■ zemljiški knjigi zavedeno drugače, kot je dejansko stanje: del nepremičnin, ki jih že več kot petintrideset let »uživa« Kuzma, ni zaveden v zemljiško knjigo ozi. geodetske mape, zato tožba stečajnega upravitelja, ki naj bi »ne-zavedeno« nepremičnino menda celo prodal kupcu, ki je nanjo že navozil gradbeni material. Kaj pa Matija Kuzma, ki velja za ljudskega tribuna, ki je (v podobnih in drugih zadevah) pomagal že mnogim? Že tako mu zdravje ne služi, zaradi postopka, v katerem mu stečajni upravitelj skuša vzeti kupljene nepremičnine (katerih del ni bil zaveden v zem-Ijiški knjigi), pa je sploh ves iz sebe, saj ga krivica hudo boli. Vse to ga je tako prizadelo, da se je moral začasno odseliti k hčerki v Gornjo Radgono. Zapustil je svoj dom v Drobtincih, na katerega je seveda močno čustveno navezan in kjer je želel prebiti jesen življenja. V četrtek, po obravnavi, je omagal in potrebna je bila pomoč svojcev. »Tak sem! Za pravico sem se vedno boril in tudi zdaj se, četudi me bo stala življenje,« je dejal, ko si ir mulo nmmmiel Š. S. ■ Cene sredstev za varstvo rastlin Živila Kranj, Agrooprema Murska Sobota Fungicidi Pakiranje MPC v sit antracol bt 1 kg 2,655,90 antracol combi 1 kq 3.866,40 anvil 5 sc 0,2 2.334,20 artea 330 ec 1/1 11.796,60 baycor ec-300 0,1 1.490,00 baycor wp 25 0,1 1.296,00 bavleton special 1/1 2.162,30 bumper 0,5 I 3.703,30 captan 50 1/1 1.556,40 chorus 75 wq 15 g 966,10 clarinet 0,1 1.641,80 cuprablau z 1 kg 815,30 delan sc 750 1/1 10.006,00 dithane m-45 1 kg 1.315,60 duett '11 5.472,20 euparen 1 kq 4.138,20 falcon ec 460 1 I 12.290,50 folicur ew 250 0,1 I 2.048,30 folpan 80 wdg 1 kg 2.594,10 impact 11 5.421,00 guadris 1/1 11.241,30 mikal 1 kg 3.748,90 pepelin 1/1 481,80 reldan 40 ec ‘ 1 I 5.669,60 ridomil gold mz 68 wp 1 kg 4.014,50 ring 80 wp 25 g 3.150,00 rias 300 ec 11 10.573,30 rondo 0,1 850,00 rubigan 1/1 9.998,80 score 0,1 2,220,80 sisthane 12e 1/1 8.511,20 strobv 0,20 7.730,70 switch 62,5 wg 1 kg 26.935,70 tilt cb 187,5 fw 1 I 3.850,20 topas 100 ec 1/1 8.634,60 topas c wp 1/1 3.216,20 Insekticidi mimic 1/1 8.731,30 pirimor 50 wg 0,1 kg 2.107,20 sonet 100 ec 0,1 1.995,00 calvpso sc 480 0,1 3.457,10 calvpso sc 480 0,05 1.866,60 chess 0,15 949,00 lebavcid 1/1 3.092,30 decis 2,5 ec 1/1 7.757,20 karate 2,5 ec 1/1 6.299,90 thiodan e-35 1/1 3.112,40 reldan 40ec 1/1 5.669,60 zolone lig. 1/1 3.372,60 confidor sl 200 0,1 3.223,40 Akaricidi actara 40 g 1.430,70 actellic 0,11 1.178,30 bulldock ec 25 0,2 I 1.585,50 fastac10% sc 0,25 I 2.879,70 mesurol fs 500 0,2 I 10.330,10 match 050 ec 11 6.608,70 neoron 500 ec 0,2 2.071,30 hostaguick 50 ec 0,01 600,80 thiodan e-35 0,1 I 564,50 zolone liguide 0,1 I 734,60 volaton ec 11 3.977,60 volaton g-5 1 kq 728,80 Herbicidi banvel 480 s 11 7.992,00 boom efekt 11 2.211,60 cambio 11 1.749,10 citowett, močilo 11 1.276,90 deherban a 11 1.067,30 deherban combi 1/1 1.067,30 devrinol 45 fl 1/1 4.766,30 dikocid 11 995,90 tolar 525 fw 1/1 2.804,20 frontier 900 ec 1/1 5.744,20 fusilade forte 1/1 7.485,30 goltix 1 kg 6.151,60 harmonv 75 wg 15 g 3.619,20 herbocid 11 1.037,50 hussar 0,3 kg 14.786,60 lontrel 100 11 11.243,60 merlin 140 g 7.298,80 motivell 11 12.729,30 pinovit n, močilo 0,21 474,40 prohelan 1 I 1.961,60 pvramin turbo 1 I 4.484,10 racer 25-ec 1 I 4.811,80 ring 80 wg 25 g 3.150,00 sekator 0,3 kg 3.350,10 sencor 1 kg 13.402,70 simapin t50 11 1.455,90 starane 250 11 9.970,40 stomp 330e 11 1.951,80 teli 75 wg 20 g 3.952,90 touchdawn 11 2.035,40 Regulatorji rasti cycocel 460 11 1.741,70 moddus 11 11.472,00 Foliarna gnojila tekoči bor 11 1.393,90 asef 11 585,90 ca korektor 11 1.770,60 14 IZ NAŠIH KRAJEV 20. junij 2002 jBlM Zakaj kroški brod ne vozi? nogi ugotavljamo, kako lepo je bilo, ko smo se lahko vozili čez petanjske mostove, saj so bili bližnjica za mnoge —J kraje. Zdaj, ko so zaradi obnove zaprti in moramo v iste smeri po daljših obvoznicah, me je zamikal brod v Krogu, saj je, tako sem sklepal, nekje vmes med petanjskimi mostovi in zdajšnjo obvoznico skozi Križevce. Pa sem se uštel. Brod ne vozi! Glavni vzrok ni (vselej) nizka gladina reke, ampak, kot je povedal brodar Franc Perkič iz Kroga, previsoki kovinski stebri, na katere je pritrjena jeklena vrh, za katero je s »špulo« privezan (prav tako z jekleno vrvjo) obnovljen brod. Novi stebri sp visoki 370 centimetrov, kar je 100 centimetrov več kot prejšnji, zato broda ni mogoče prikrmariti do desnega (prleškega) obrežja, pa naj je voda še tako visoka. Brodar je menil, da je projektant naredil načrte »v pisarni«, kar sem razumel, da ni bil v stiku z naravo in njenimi zakonitostmi. Z mojo načrtovano potjo iz Murske Sobote prek Mure s kroškim brodom in potem do regionalne ceste v Vučji vasi torej hi bilo nič. Prej narobe, saj sem zaradi odkrivanja bližnjice in potem vožnje po obvoznici skozi Križevce (v jezi sem pozabil na možnost vožnje po bližji cesti Veržej-Bunčani) prevozil deset kilometrov več, da sem prišel do Vučje vasi). Tolažil sem se, da nisem nabiral kilometrov na svojem, ampak službenem avtu. Namen pa je bil dober: privarčevati nekaj kilometrine firmi in še komu, ki bi jo še utegnil mahniti na drugo stran z vožnjo s kroškim brodom. Navsezadnje bi nekaj tolarjev zaslužil tudi brodar, ki pa se zdaj (nemočen) ozira po reki in brodu, s katerim, pa naj ima še take »manevrske« sposobnosti, ne more na drugo stran reke. Kaj bomo storili, gospodje? - Foto: Š. Sobočan ’ petek, 7. junija, je potekalo v prostorih soboške Gimnazije ter Srednje poklicne in tehniške šole Mur-——I ska Sobota drugo srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, ki ga je organizirala Zveza za tehnično kulturo v sodelovanju z Regionalnim centrom ZOTKS s sedežem v Murski Soboti. Osnovnošolci iz vse Slovenije so predstavili 143 najboljših nalog, ki so bile selekcionirane na predhodnih občinskih, mestnih ali regijskih srečanjih. Podelili se 138 priznanj s štirinajstih področij, od tega je pripadlo 13 zlatih in srebrnih priznanj pomurskim osnovnošolcem, od tega po tri OŠ III Murska Sobota in OŠ Gornja Radgona, po eno pa OŠ II Murska Sobota, OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici, OŠ Kapela in OŠ Tišina. Podjetniki so med nami Uspeh v desetih letih Lasersko nastavljanje koles Srečanje mladih raziskovalcev osnovnošolcev Slovenije Raziščejo problem in si utrdijo zaupanje vase Zlato so prejeli Luka Kur-njek (OŠ III Murska Sobota) za nalogo Merjenje svetlobnega toka s sonca; Tea Bez-nec, Mateja Kaučič in Sandra Hamler (OŠ Gornja Radgona) za nalogo Nasilje v šoli; Ines Zamuda (OŠ Gornja Ra RENU Več kot nas je4 bolje nam gre. Cim več Meganov bomo prodali, tem več kupnin vam bomo vrnili! *več o nagradni igri na www.renault.si k USTVARJAMO dgona) za nalogo Učne težave in prostovoljna pomoč; Nejc Halas, Maja Golob in Ivana Sedonja (OŠ III Murska Sobota) za nalogo Ekonomski efekt uporabe geotermalne energije v neprekinjeni toplotni akumulaciji; Tadeja Hofman, Matevž Zih in Natalija red toliko in toliko leti, ko sta gradila zakonca Zofija in Marjan Zorman hišo v Lomanošah, nista pomislila na obrt, zato tudi nista dala zgraditi kake dala-vnice. V tistem času je bil Marjan voznik motornih vozil. Kot šofer je vozil kamion pri Avtoradgoni, pozneje je vozil avtobus pri Certusu, nazadnje pa kamion pri radgonskem komunalnem podjetju. Kot poklicni voznik je zbral petnajst let delovne dobe. Marjanovih začetkov zasebnega podjetništva se prav dobro spominjam, saj sem ga 1990. leta obiskal v njegovi delavnici, ki jo je uredil v garaži, dejavnost pa je bila izdelovanje gumi izdelkov, predvsem za molzne stroje, in raznih izdelkov iz gume za Elrad. Ker je lokacija hiše ob prometni cesti Gornja Radgona-Maribor, so se začeli ljudje spontano oglašati, saj so mislili, da ima tudi vulkanizersko dejavnost. »Leta 1991 sem odprl tudi vulkanizerstvo in kmalu ugoto- Roškar (OŠ Gornja Radgona) za nalogo Otroška igrišča ter Črt Brenčič, Vid Brinar in Dejan Novak (OŠ II Murska Sobota) za nalogo Trgovina in promet na Slovenskem v preteklosti - Gorička Mariška. Bronasto priznanje pa so prejeli Doroteja Jaušovec (OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici) za nalogo Preobrazba zelene žabe; Aljaž Primožič in Marko Rantaša (OŠ Kapela) za nalogo Minuta za kozarec vode; Špela Hauko, Monika Horvat in Alen Pajžlar (OŠ Tišina) za nalogo Ali meter meri drugače kot vidi oko? ter Maja Šteinfelser in Urša Zih (OŠ Gornja Radgona) za nalogo Sloven-skogoriško narečje. Srečanje mladih raziskovalcev je prireditev, ki zajema vse Ob pomoči optičnih glav, ki jih pritrdijo na kolesa avtomobila, je na ekranu prikaz dejanskega stanja koles, vmes kake žične povezave. Mojster Zorko meni, da česa takega nima nihče drug v Pomurju. - Foto: S. S- vil, da sem se pravilno odločil,« je ob tokratnem obisku povedal mojster Marjan Zorman. tiste mlade, ki kažejo poglobljen interes za določena področja znanosti, ki konkretno raziskujejo neki problem in ga v obliki raziskovalne naloge predstavijo komisiji in širšemu avditoriju. Razpisi so narejeni za več področij: fizika in astronomija, matematika, kemija, biologija, ekologija z varstvom okolja, tehnika, slovenski jezik in književnost, geografija, zgodovina, etnologija, sociologija in psihologija. Namen srečanja pa je predvsem, da si mladi raziskovalci utrdijo zaupanje vase, v svoje delo in razmišljanje, da ocenijo svoja predvidevanja, da lahko svoja mnenja jasno izražajo, da imajo možnost razpravljanja o svojem delu in metodah, da se naučijo izvajati projekte v obliki zaokroženih elaboratov in da ugotavljajo ali preverijo vrednost zaključkov. A. Nana Rituper Rodež ■ Tokrat sva se pogovarjala v novih prostorih za hišo, ki jih je začel urejati 1998. leta, v njih pa so tri sodobno opremljene delavnice: za vulkanizerstvo, avtoop-tiko in hitri servis z» pripravo vozil za tehnične preglede oziroma za vzdrževanje vozila. V posebnem prostoru je sprejemna pisarna in prodajalna gum, pa ne le za avtomobile, ampak tudi za motorje. Mojster Marjan se je malo pohvalil z lasersko avtooptiko. Potem so mi fantje v delavnici zadevo »demonstrirali«: na kolesa so pritrdili optične glave, s pomočjo katerih se je potem na ekranu pokazalo (ne da bi bila kaka žična povezava!) stanje vseh štirih koles avtomobila. Po naključju je bil na pregledu ju-gec. Zvedel sem, da imajo računalniške programe za vsa vozila, ki so v prometu na naših cestah. Programi seveda pokažejo, kako kolesa morajo stati. In če optične glave pričarajo drugačno sliko, je treba kolesa seveda pravilno nastaviti, da se ne bi po nepotrebnem izrabljale gume oziroma da ne bi ogrožale (tehnična oporečnost) v prometu voznika in drugih udeležencev. Koliko je stala gradnja novih prostorov, koliko oprema ... o tem Marjana Zormana nisem vpraševal, saj mi je že prej omenil, da veliko. Naložbo pa je lastnim denarjem in manjsl ditom. V desetih letih K pel zbrati tudi'denar za W J novano razširjeno repf° Marjan in Zofija nova in oba sta si ustva ( žini. Bojan je vodja PE Murski Soboti, Aleš, P° P J ekonomsko-komercialn* 1 Pa je zaposlen v očetovi 1 am pa delajo tudi trije •t^‘J lavci: Rudi, Robi in Leon-nizerstvo Zorman iz Eo®^ torej zaposluje ob nosilcu nosti še štiri delavce, zapodi za nedoločen čas. MojSt^U na Zofija, ki opravlja adm®M tivno-računovodstskep^jB ni v rednem delovnem Marjan Zorman iz Loin^i,f zelo podjeten, saj je uSPe^ nisu. Pod nazaj seveda ni'J redu je, ker je podjetentU J Aleš, ki vse bolj prevzema J vo delo. Ta mu zaupa, kaj" J O. K., četudi ga ni praV '\JH delavnici. Marjan in J nista vedno vprežena^d pak se ponavadi odP^ M koncu tedna (v sobota p0? ^1 in ob nedeljah) v imata apartma. Tudi na J rada odpotujeta. MariJ ^/1 sprostitev poskrbi tu^ vsakodnevno popoldni I njo z motorjem. ^1 15 IZ NAŠIH KRAJEV 20. junij 2002 Soboti so zvezde vedno bližje ImmniAa Posneli sto metrov oddaljenega komarja Astronomsko društvo Krnica, ki ima že eno leto svoj observatorij na strehi Kluba PAC, je od prejšnjega — tedna bogatejše za novo digitalno kamero. Kamero, Je pritrjena na teleskop in lahko poveča objekt od 50- do p at> so dobili ob 1. obletnici delovanja observatorija. ri«gojena je za delo ponoči, ob otvoritvi pa so zbranim >Za pokušino« projicirali komarja, ki je bil v času sne-anja od kamere oddaljen 100 metrov. Sledilo je opazo-anje neba, še prej pa je asist, dr. Andreja Gomboc zbrani °zici na poljuden način spregovorila o črnih luknjah, novo digitalno kamero so po opremljenosti prehiteli mar- . |ero astronomsko društvo v Sloveniji, smo lahko slišali. Kame-tn j najb°ljša, kar jih je v Sloveniji za te namene, in je bila pred _ e^Vrhunec,tehnologije. V amaterski astronomiji se uporablja ai 2adnjih let, njena vrednost pa je 1000 angleških funtov. H 80 dobili tudi program, ki omogoča, da prek računalnika a °c* najde več kot 60 tisoč planetov. Barvna fotografija, ki jo E®arne> pa iC takoJ Primerna za nadaljnjo obdelavo. Predsednik m d°c- dr. Mitja Slavinec je ob tem povedal, da upa, da bo a tudi ta kamera prispevala k ustavitvi bega možganov iz po-delulne 'n da Se b°d° strokovnjaki, ki se pri svojem študiju in t u^^jajo z astronomijo, vrnili v to pokrajino ali pa iz cen-v intenzivneje sodelovali. A. Nana Rituper Rodež, foto: A. N. R. R. ■ Ob 1. rojstnem dnevu observatorija sta dr. Mitja Slavinec in Edita Rituper, predsednica Kluba PAC, razrezala torto v obliki observatorija. V nedeljo kmečki dan v Borejcih okviru prireditev ob drugem prazniku občine Tišina bo v nedeljo, 23. junija, ob deseti uri v Borejcih prireditev pod naslovom Kmečki dan v Borejcih. Pripravili bodo: kozje dirke, ki bodo prava atrakcija, zmagovalec pa bo prejel pokal občine; spretnostno vožnjo s traktorjem in dvoosno prikolico; na ogled bo razstava kmetijske mehanizacije, med katero bo tudi traktor staro-dobnik »buldog«; zanimiv pa bo tudi ogled razstavljenih malih pasemskih živali. Vsi pa bodo prišli na svoj račun tudi na zabavnem večeru, kjer bo igral in pel Duo Mix. N. N. ■ V mirno hlaponsko grapo se je prikradla tuja gradnja. Ni ji bilo dano, da bi jo dokončali. Zdaj propada in kazi podobo zaselka. Višješolski študij za komer- Ste že slišali za Hlaponce? cialista tudi v Lendavi ^jipot do Atilovega zaklada M v | ^?tovo ste že slišali za Hlaponce. Seveda tiste, ki so ® m ? 'n' Pfitoka Pesnice ob cesti Dornava-Polenšak; le V a okd° pa ve, da imamo Hlaponce tudi v Pomurju. | L.. ^ga nisem vedel, čeprav sem neštetokrat prevozil J*no gOr jn doj ter pOčez. ^P°nci (poudarek na o!), na mislim in ki sem jih so zaselek Kapele oziro-i^vilno) Kapelskega Vrha, l jih ni v nobenem seznamu vanje pa tudi ne usmerja kažipot. Sam pa sem jih 1 Prospektu Atilove poti. , ^>nei so ob dolini oziroma kapelskim vrhom. Prav VPa niso’ sai Je tam le pet ^a'0’zato jih lahko na-W Ruzmičeva, Belakova, Bohova in Krautova. ijt^ku je bila peta, nova hiša, | še preden so zgra- tn°Sem bR presenečen, V.86 Predstavljal Kuzmičev! ^(j^^ri štiriinsedemdeset da so Vestniko-^niki. I ep v v \ ec desetletij,« je podkre-6£>nWico. a’Za mnoge pa Tilika, je ^0 >' >e mož Ivan, doma iz Starih Krašč, umrl pred Spleti. Zdaj živi s sinom njegovo Sonjo in °kom. Sin in snaha sta cih. Nekoč so bile v tem zaselku samo lesene in s slamo krite hišice, ljudje - tako tudi ona - pa so hodili delat v gosposke vinograde in »k slatini« (Radenska). Danes je še vedno enako število hiš, le da so to sodobna prebivališča in gospodarski objekti. Zanimivo: v hlaponski grapi se je pojavila tudi »tuja« novogradnja, a je obtičala pri nedograjenem in nepokritem ostrešju, ki zdaj kaže rebra in kazi podobo hlaponske-ga raja. Da, raja, saj v tem zaselku । ni običajnega velikega vrveža, ampak bolj spokojni mir. In tega (in lepo točko) je najbrž hotela izrabiti graditeljica novega objekta, v katerem (tako je bilo slišati) naj bi bil nočni bar, a je prišlo nekaj vmes in ostalo je le pri lepih željah. Gradnja vse bolj propada in sčasoma bo razvaline, če je ne bodo vsaj pokrili. V Hlaponcih imajo vse pridobitve kot v drugih krajih: vodovod, elektriko, telefon, asfaltirano cesto. V trgovino, v šolo, k maši, gostilno... pa morajo na Kapelski Vrh. Ljudska univerza Lendava bo začela oktobra v sodelovanju z Višjo strokovno šolo za komercialiste Academia iz Maribora v Lendavi z višješolskim strokovnim izobraževanjem za komercialista. Doslej se je prijavilo za študij ob delu, ki bo trajal tri leta, že štirideset ljudi, kar je dovolj veliko število, da lahko s programom tudi začnejo. »prej pa se je res dolgo zadrževala dolgo v dan.« Megla gor ali dol, ime zaselka Hlaponci pa seveda ostaja, tudi zato, ker je v zemljiških knjigah, turističnem prospektu ... Če boste kdaj šli odkrivat Atilov grad Srečanje s (in zaklad), potem vedite, da je tja mogoče priti tudi iz Hlaponec, dasiravno je pot nekoliko daljša. Kaj pa zanimivosti in prijazni ljudje ob njej! Tudi to šteje! Š. Sobočan ■ Direktor Ljudske univerze ' Lendava Velimir Horvatič pravi, da so se za to izobraževanje odločili, ker so menili, da je na območju lendavske upravne enote precej ljudi, ki bi se radi dodatno izobrazili, še posebej ob slabih možnostih za zaposlitev brez ustrezne izobrazbe v našem okolju. Občanom pa so hoteli tudi omogočiti, da se izobražujejo'v bližini doma, kar bistveno zmanjša stroške in potreben čas. Z diplomo si bodo tisti, ki bodo šolanje končali, pridobili v Sloveniji javno veljavno višjo strokovno izobrazbo in naziv komercialist. Izobraževanje ob delu bo potekalo v sejni sobi lendavske občine od oktobra do junija popoldne in ob sobotah. Poleg tega izvaja lendavska ljudska univerza še nekatere programe splošnega izobraževanja, kot so računalništva, nemškega, angleškega, madžarskega in slovenskega jezika, kuhanja, varstva pri delu, za poklic trgovca, voznika in podobno. Ker je za marsikoga izobraževanje predrago, se dogovarjajo s šestimi občinami v lendavski upravni enoti za višje sofinanciranje, da bi tako lahko znižali šolnino in omogočili izobraževanje več ljudem. J. Ga. ■ iz K Mu bodo vrnili sedem tisoč mark? Telefon predvsem zaradi bekonov fon le ha anes je v Krplivniku triindvajset telefonskih priključkov in precej mobitelov. Pred leti, ko je bilo telefonsko omrežje na Goričkem redko, pa je bil v Krplivniku tele-domačiji Emilije in Šandorja Balaica. Kuzmič in zgovoren vnuk Rok. g* m, Rok ’ je hitel z S^^Prci n ko pride iz 0bvP7nncti Matilda seveda ni mogla povedati, kako je zaselek dobil prav ime Hlaponci in ne kako drugo, se je pa strinjala z mnenjem, ki sem ga »prinesel« s seboj, posredoval pa mi ga ne nekdo z Vrha, da se je v grabi dolgo zadrževala megla (hlapi), zato najbrž poimenovanje Hlaponci. »V zadnjih letih ni več toliko »Za napeljavo sva se z ženo odločila, ker že od 1977. leta v kooperaciji rediva svinje (beko-ne). Velikokrat je bilo treba poklicati v zadrugo, veterinarja... Telefon naju je stal sedem tisoč mark, pri tem pa ni upoštevano delo, ki sem ga opravil s pomočjo sosedov, ki so prispevali tudi nekaj telefonskih drogov in si tako pridobili pravico, da so tudi oni lahko občasno telefonirali iz naše hiše,« je povedal šestdesetletni Šandor, ki ima v nekih dokumen- 1 tih zapisano ime Aleksander, toda on je in ostaja Šandor, zato bo zahteval vpis pravega imena. Šandor seveda upa, da mu bo država nekoč vrnila vsaj nekaj denarja, ki ga je plačal za telefonski priključek, in tako upajo tudi mnogi drugi. V Krplivniku je ob Balaičevi še nekaj drugih večjih kmetij, denimo: Orbanova, Pomgračeva, Davidova, Galova ..., druge pa so manjše. Zakonca Emilija in Šandor imata 20-hektarsko posest, in travnikov ter sedem hektarjev gozda. Največ pridelata pšenice in koruze, na travnikih pa seveda seno. Redita tudi krave molznice. Šandor je malo potožil, da ni več bližnjice, odkar so uredili novo železniško progo, ampak morajo do zbiralnice, ki je na Hodošu, po drugi cesti, ki je v eno smer za kilometer in pol daljša. Veliko več dela kot s kravami pa je najbrž s svinjskimi pitanci, ki jih ima Ba-laičeva v služnostni reji s podjetjem Marka Slaviča iz Ljutomera. V enem turnusu redita 180 bekonov, in sicer od »uhlevljene« teže 25 kilogramov do prodajne teže do 115 kilogramov. Prirastek (okrog 90 kilogramov) dosežejo pitanci v času od treh mesecev in pol do štirih mesecev. Proti koncu pitanja jim pokladata tudi domačo krmo, sicer pa krmila. Šandorja,sem pobaral po zaslužku. Konkretnih »cifer« sicer ni povedal, ampak je odgovoril bolj posredno, saj je menil, da tisti, ki rad dela, tudi nekaj zasluži. Tako I ---,„,,.1 da jP pjsti dohodek Krplivnika se že 25 let ukvarjata s pi- Zakonca Emilija in Šandor Balaic iz Krplivnika se že 25 let ukvarjata s pitanjem bekonov. Vmes so bile sicer prekinitve, vendar najdaljše le mesec do dva. Z dejavnostjo nista obogatela, za preživljanje pa je dovolj. (Foto: Š. S.) od reje v višini povprečne delavčeve plače. Ni veliko, ampak človek pač mora delati. V nadaljnjem razglabljanju pa sva oba nsotavliala. da so med nami rudi ljudje, ki bi lahko delali, a se zadovoljujejo z raznimi denarnimi nadomestili in še kar shajajo. V nedogled pa tako ne bo šlo. Š. Sobočan ■ REPORTAŽA 20. junij 2002 VESW Krik po življenju Množica ljudi ob studenčku. Poletna fotoreportaža Proščenje pri svetem Vidu 1 nedeljo je bil pravi bla-I gostov, saj je nekoliko namočil izsušeno rodovitno zemljo in malo ohladil ozračje, kar je bilo tudi koristno za tisoče ljudi, ki so šli v nedeljskem jutru na proščenje k sv. Vidu ob Bukovniškem jezeru. Letos je bilo obiskovalcev veliko več kot v prejšnjih letih (le kdo bi jih prešteli), saj se je v zadnjih mesecih razširil glas ne le o zdravilni vodi iz znanega studenčka, ampak tudi o blagodejnem sevanju na več kot dvajsetih energetskih točkah. V nedeljo naj bi bilo predvsem proščenje, zato dajemo v tej fotoreportaži poudarek njemu. Tudi tokrat se je večina obiskovalcev pripeljala z avti in četudi so bili redarji in oznake, da je cesta enosmerna, nekateri vozniki Čez jarek nič več po jezu, ampak po tega niso upoštevali in prihajalo je do vroče krvi. Najbolj pametno so naredili tisti, ki so se pripeljali s kolesi ali (zelo redki) prišli peš. Začuda: opazili Smo tudi moža, ki je prijahal na pravem konju! Obiskovalci so bili letos na boljšem, saj so šli od jezera do cerkvice čez novo brv, medtem ko so v prejšnjih letih lovili ravnotežje s hojo po jezu. Pa tudi v gozdiču je bila olajšana hoja (brvi, klopi, naslonjala ...) Somaševali so: dobrovniški župnik Franc Režonja, bogojinski župnik Stanko Zver in martjanski župnik Karel Bedernjak, ki je tudi pridigal. Menil je, da so ljudje prišli v ta samoten kraj iz različnih nagibov in občutkov. Opozoril je, da človek v kriznih časih posega po vseh sredstvih. Tako si tudi »dela« svoje bogove, svoja nebesa; cerkev po svojem okusu. Mislimo na človeka, ki je duh in telo; zdravje, ki je duhovno in telesno; rešitev (boga), ki je za mene, bližnjega, svet; srečo, ki je trajna in večna; pomoč, ki je božja; ljubezen, ki je nesebična... »Bog želi ponuditi pravo zdravje, osvoboditev za dušo in telo. Toda to odrešenje potrebuje naše sodelovanje, spreobrnjenje. Človeka je po eni strani strah, ker širi okoli sebe kulturo smrti, po drugi strani pa nosi željo, hrepenenje, da bi večno živel. To je klic novi brvi. v sili, pravica in tudi dolžnosti rešimo sebe, svoje srce. In^ sredstva za to uporablja?^ po vsemogočih, premalo^f tam, kjer je pristna rešitev-J ba je spremeniti odnos M do sočloveka, družbe, narave ga ...To je naša preventiva jujte in obnavljajte svojega 11 Ozdraviti moramo svoja tem bo zdravo tudi telo Med bogoslužjem jeP£' rkveni pevski zbor in tudi n*; »drugi« ljudje, zbrani pri I je bila na prostem pred c& 1 sv. Vida, so peli in sploh s(’ j vali. Ker je bilo ozvočenje, J goslužje spremljali tudi tisti' bili nekoliko odmaknjeni ;0 J redu pa so številni P°S^&N dvsem za telo: hrana in P')0J šankih v gozdu, na ve^aH velikim šotorom, igrala skupina Karmen; z vljanjem sevanju na II energetskih točkah... J Pa še čisto nekaj oseb J velikokrat (celo kot oU°^ bil na Vidovem proščenje’ J tos je bilo predvsem proščenje, zdaj pa je di preveč reklamiranih e« 1 (skih točk skomercializifaflo| do ima od tega korist; 0*1 smo iskali ob jezeru Pre.J duševni mir, pa smo Besedilo # Štefan Somaševanje župnikov: Režonje, Zvera in Bedernjaka, ki je tudi pridigal. Če si že pri sv. Vidu, potem stopi tudi za hip na energetsko točko. Ali obvladovali vsakršne situacije? Izdelali smo vaš avtomobil. Nova Vectra z interaktivnim voznim sistemom, ki inteligentno obvladuje vsako situacijo in omogoča popolno harmonijo zaviranja, vodljivosti in lege na cesti. Nova Opel Vectra. Dneva nove Vectre in preizkusne vožnje v petek, 21. in v soboto 22. junija. AVTOHIŠA KOLMANIČ & DOKL, Industrijska 1, 9000 Murska Sobota, 02/ 530 46 50 Opel. Nove ideje, boljši avttvno Cerkvene pevke. sanjate o avtomobilu, s katerim boste mojstrsko BB 20. junij 2002 KRONIKA / OGLASI 17 Na vrata je stopila nepovabljena ... motorna vozila mo, v odličnem stanju, prodam. Tel.: 041 331 931-0113310 Dovolj imamo sprenevedanj in zatiskanja oči E roga ni potrkala na naša vrata, na naša vrata je stopila nepovabljena, v trenutku, ko smo to najmanj pričakovali ...«je na okrogli mizi o drogah med mladimi pove-aala gospa Alenka iz Društva UP, ki ve, kakšen križ nosijo s arši otrok odvisnikov. Okroglo mizo pod naslovom Skupaj Proti drogam je pripravil v lendavski kinodvorani lokalni Or Stranke mladih Slovenije Lendava, povabilu pa so se 0 Zvali tudi ozdravljeni odvisniki, Jcomandir policijske po-’ aie Lendava, kriminalist iz Urada kriminalistične policije ^rska sobota, predstavniki društva Up ter mnogi mladi in J, starši, ki se dobro zavedajo te nevarnosti, ki ni nekje I le' >n problem drugih. Pogrešali pa so predstavnike občin r nekaterih osnovnih in srednjih šol. 0.1 . Policijska uprava Murska So-“ota je v letih od 1995 do letos Zjznala velik porast kaznivih de-,lni> kot sta prepovedan promet ^togami ter prepovedano uži-v’nie mamil. »Vikend narkoma-®ov‘> torej tistih, ki ob koncu te-113Zaužijejo droge, kot so ek-stasV. heroin in nekatere druge, skupaj PROTI Spet prepovedana konoplja olicisti PP Murska Sobota so bili učinkoviti, saj so pred kratkim zasegli pri občanu iz okolice Murske Sobote 441 sadik prepovedane konoplje vrste canabis sativa L in 47 kilogramov te rastline, ki jo je imel že pripravljeno za nadaljnjo prodajo. Osumljencu so začasno odvzeli prostost zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili (196. člen kazenskega zakonika). Po preiskavi pa so ga izpustili na prostost, a ga bodo ovadili državnemu tožilstvu. l^OSTE ANONIMNI! h dvajset let PGD M. Sobota 2£yed gasilci ugledni meščani. Kako pa zdaj? r°nike, ki jo je pripravil Franc Gornboc, povzema-°> da je PGD Murska Sobota drugo najstarejše gasilcu, torc v Prekmurju, ustanovljeno 5. marca 1882. st0 dvajsetimi leti. (Prvo najstarejše prekmur-Iendavsk°> ustanovljeno 1873. leta). ° Ustanovitvi gasil- sicer izšla v brošuri. Pa vendarle! C ^tod^ V Murski Soboti se Predsedniki PGD Murska Sobota -■ 4 Predsedniku nl-rn. v crorhr-1 iecetletnpm obdobjll SO Predsedniku takrat-Scs/5’"^4 sodišča Karlu p ’ Uresničil pa jo je Augu-> stann8rac’ ki s« ga izvolili občnem zboru Hbi[ c nika; Prvi poveljnik s uza Pinter. Prvi člani rSfev« ^Pozorni bodite J Palice!): sod^ H^tarijPusestnikKarel Har-, ^osd> odvetnik Ju-’ li^4r Edo Vachter, '8naC ŽlebiČ’ LjUašd ■ Gustav Furedi in tlNter ins(ek, notar Niko-;P°sestnik Josip Fa-‘^^^ez Bac, po-k nder Olajoš, sod-krojač Marko 1%V Žiga ,;Ur'4' Vec h c Matija Maixner in »^Ascher. Za tisti . 80k 114 'mena meščanov b<)te. ^'''kro”1'^ dopušča, da bi lko društva. Ta bo Avenija POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel: 02/542 22 40,fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01 je od 200 do 250, tistih, ki to počnejo vsaj enkrat na teden, pa 500. Seveda pa so dejanske razmere skoraj dvakrat hujše, saj te številke vključujejo le registrirane uživalce. V mestu Murska Sobota je 40 odstotkov uživalcev mamil, 60 pa v preostalih krajih Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru, Turnišču, Dobrovniku in Kobilju ... Uživanje drog pa potegne za sabo še druga kazniva dejanja, pri fantih tatvine in rope, sicer izšla v brošuri. Pa vendarle! Predsedniki PGD Murska Sobota v stodvajesetletnem obdobju so bili: že omenjeni Augusztics Pon-grac, potem pa: Karel Kovač, Franc Gotz, Matija Maiksner, Jurij Horvat, grof Karel Szapary, grof Ladislav Szapary, dr. Ludvik Šo-men, Posvay Pongrac, Jožef Benko, Luvik Bac, Karel Jug, Franc Čeh, Karel Flisar, Emerik Hanc, Franc Ouček, Franc Lanščak, Jože Pintarič, Štefan Merklin in Ernest Edry, ki je sedaj predsednik društva. To je seveda ustrezno opremljeno in tudi usposobljeno. »Opremljanju so bila najbolj naklonjena sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so bila gasilstvu namenjena velika sredstva, in prav v tistem času se je tudi soboško društvo dobro opremilo. Vrh je pomenila še sedaj delujoča avtomatska trideset metrov visoka lestev, ki je mestu Murska Sobota še kako potrebna,« je zapisal kronist Franc Gom-boc. Nadaljeval pa je: pri dekletih pa je vir zaslužka velikokrat prostitucija. Predstavilo pa se je tudi Društvo UP, ki izvaja preventivno dejavnost, programe za preprečevanje škode, ki jo prinaša zasvojenost, ter programe za zdravljene odvisnike in tudi na druge načine pomaga odvisnikom in njihovim staršem. Iz Pomurja se je pri njih oglasilo že 32 zasvojencev, osem se jih je udeležilo programa, nekateri pa so se obrnili na poslovalnice v Mariboru ali Celju. Iz pogovorov in raziskav, ki so jih opravili v društvu, ugotavljajo, da se k drogi zatekajo dokaj inteligentni posamezniki, ki želijo biti drugačni, ki jih privlači tveganje, ter taki, ki jim manjka samozavesti, ki so labilni in občutljivi. »Bil sem odličnjak, s Zoisovo štipendijo, sposoben, hodil sem v glasbeno šolo ..., a potreboval sem izzive,« je zbranim pripove- »Tildi v preteklem desetletju se je zgodilo veliko novega. Društvo je še naprej delovalo prostovoljno s svojim poklicnim jedrom. Poleg mnogih operativnih dolžnosti skrbi za servisiranje opreme. Pa ne samo za Pomurje, temveč za širši prostor Slovenije. Svojo opremo dopolnjuje s sodobnejšo in lahko trdimo, da je društvo po opremljenosti v slovenskem vrhu.« Soboški gasilci' se bodo v soboto, 22. junija, ob 18. uri med ekumenskim verskim obredom na soboškem pokopališču poklonili spominu vseh umrlih nekdanjih članov. Vabljeni tudi svojci. Uro pozneje, ob 19. uri, pa bo v veliki dvorani gasilskega doma slovesna seja gasilskega društva. Osrednja slovesnost pa bo v soboto, 29. junija, ob 10. uri pri gasilskem domu. Tam bo mimohod okrog petsto gasilcev iz Murske Sobote in okolice, prišli pa bodo tudi gasilci iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Po nagovorih (nadejajo se tudi visokega gosta) bo kulturni program, podelili bodo gasilska odličja, nato pa bo (uganili ste) prava gasilska veselica. Š. S.i doval svojo zgodbo 24-letni Domen, sedaj ozdravljeni odvisnik. Ker je bila okrogla miza zelo odmevna, so se v lokalnem SMS Lendava odločili, da bodo jeseni pripravili še več predavanj na temo odvisnosti po različnih osnovnih šolah v Pomurju. A. Nana Rituper Rodež ■ Zgodilo se je... Slovenija: Že 106 mrtvih Med 10. in 17. junijem se je zgodilo v Sloveniji 131 prometnih nesreč, v katerih so umrle štiri osebe, 154 ljudi pa se je lažje in huje poškodovalo. Letos (do 17. junija) je umrlo na slovenskih cestah 106 ljudi, v enakem lanskem obdobju pa 110. Pomurje: 61 prometnih nesreč V Pomurju se je zgodilo med 12. in 17. junijem 61 prometnih nesreč in v vseh je nastala materialna škoda; lažje se je poškodovalo 13 ljudi, eden pa huje. Hrastje - Mota: Huda poškodba V ponedeljek, 17. junija, se je zgodila prometna nesreča v Hrastju - Moti, kjer je odvzel voznik osebnega avta pri vključevanju v promet prednost voznici kolesa z motorjem, zato sta trčila in voznica se je lažje poškodovala, njena sopotnica pa je dobila hude poškodbe. Zdravijo jo v soboški bolnici, gmotna škoda na vozilih pa znaša 700.000 tolarjev. Moravske Toplice: Avto je zagorel V ponedeljek, in sicer ob 18.50, je bila prometna nesreča z večjo materialno škodo in telesnimi poškodbami v Moravskih Toplicah. Voznica osebnega avta je pri vključevanju v promet izsilila prednost pred voznikom osebnega avta, ki ga je po trčenju odbilo še v tovorno vozilo. Osebni avto se je vnel, a so ga. kmalu pogasili. V nesreči so s? tri osebe lahko telesno poškodo vale, gmotna škoda pa znaša verjetnih 7.000.000 tolarjev. ne- Pomurje: Čelada varuje glavo V petih mesecih letošnjega leta se je zgodilo v naši pokrajini, kot poročajo z OKC-ja, 794 prometnih nesreč, od katerih so jih 14 povzročili vozniki koles z motorjem in štiri Vozniki motornih koles. V teh nesrečah se je pet ljudi poškodovalo hudo, deset pa lažje. Zdi pa se, da nekateri pozabljajo, da glavo varuje čelada! Tako so ugotovili, da sedem voznikov, ki so imeli prometne nesreče, ni imelo na glavah zaščitnih čelad, zato pač poškodbe. Za tiste, ki se vozijo brez čelad, je zagrožena tudi kazen 10.000 tolarjev. Pa ne gre toliko za denar, gre za glavo. Torej: še preden »zakurblaš«, si jo natakni! Š. S.i KARAMBOLIRANA VOZILA VSEH ZNAMK NAJUGODNEJE ODKU PIM. Uredim prepis, odvoz. 040 256 963, 031 258 642, 041 509 556, Avtoservis, F. Lasbaher, Ženjak 10, Benedikt, m 12688 KORUZO PIONIR, po 26,00 SIT/ kg, prodam. Tel.: 582 14 74. ml3283 KOMBANJ DURO BAKOVIČ, 770, letnik 1989, prodam. Tel.: 041 499 332. ml3284 MB A140, bele barve, klima, alu platišča, registriran do 5. 2003, in VW Sharan VR 6, letnik 1997, registriran do 11. 2002, klima, 6 sedežev, prodam. Tel.': 041 731 633. m 13285 PRODAMO KOMBI VOZILO TAM 80 A 5. letnik 1986, prevoženih 22.000 km, v dobrem stanju. PGD Grabšinski breg, tel.: 02 758 08 91 ali 041 391 894. ml3298 PRODAJO MERCEDES BENZ E240 LIM. ELEGANCE, prevoženih 59.000 km, prva registracija 1999. Ugodno prodam ali zamenjam za nepremičnine. Tel.: 041 451 305. ml3308 SUZUKI SWIFT GL, letnik 1994, prevoženih 71.000 km, prodam. Tel.: 031 301 260. ml33H živali NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, zagotovljena takojšnja nesnost. Dostava tudi na dom. VZREJA NESN1C TI-BAOT, Babine! 49, tel.: 582 14 01. m 12027 NESNICE, mlade, hisex, rjave, gra-haste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih v gostilni Horvat Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilni Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilni Rajser, Grad, tel.: 553 11 48, in gostilni Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. ml2965 AKCIJSKA PRODAJA ENOLETNIH RJAVIH NESNIC. Plačaš 10, dobiš 18 enoletnih rjavih nesnic po 200 sit. Akcijska prodaja samo v soboto, 22. junija, od 7. do 16, ure na Farmi Bu-čcčovci, tel.: 041 652 916. ml3288 PUJSKE prodam. Vcščica 55, tel.: 525 II 38. m 13322 PUJSKE, težke 30 kg in 50 do 60 kg, prodam. Tel:: 041 934 608. ml3334 posesti delo NUDIMO 7-DNEVNI NAJEM APARTMAJA V PIROVCU PRI ŠIBENIKU z dvema dvoposteljnima sobama s teraso ter dve dvoposteljni sobi s sanitarijami in balkonom, 150 m od morja. Ugodna cena. Tel: 041 451 305. m 13309 HIŠO Z DELAVNICO v Murski Soboti prodam. Tel.: 041 793 221. ml3219 V PRITLIČJU STANOVANJSKEGA BLOKA TRATE G. Radgona proda-mo stanovanje v velikosti 64 m2. Tel:: 041 674 826. m 13291 NOVO HIŠO PRI SV. JURIJU NA GORIČKEM prodam. Tel:: 041 841 409. m 13300 ENOSOBNO STANOVANJE v Lendavski 51 v M. Soboti, 42 m2, prodam. Tel.: 041 374 748, po 19. uri. m 13304 ENOSOBNO STANOVANJE, 44,60 m2. v Gosposvetski ulici 19b v Mariboru (dvigalo, CTV, centralna kurjava, zastekljeni balkon, zagotovljeno parkirišče) prodam. Cena po dogovoru. Tel:. 041 433 734. ml3321 STANOVANJE, garsonjera, 31 m2, v M. Soboti, prodamo. Tel.: 02 527 11 81,041 746 027. ml3331 TRISOBNO, delno opremljeno stanovanje v centru M. Sobote oddam v najem. Tel.: 532 13 73-ml3333 SOBO v M. Soboti, s souporabo kopalnice in kuhinje, oddamo v najem. Tel.: 031 525 899. ml3340 kmetijska mehanizacija ŽITNI KOMBAJN KLASS Domina-tor 96 s pšeničnim adapterjem, 3,9 m, 5-vrstnim koruznim adapterjem, »sečko« za slamo, hidrostauim in kli- KUPIM SAMONAKLADALKO SIP 16, rotacijsko kosilnico Sip, obračalni pajek Sip, nakladalec hlevskega gnoja, hidravlični, in trosilnik hlevskega gnoja. Tel.: 041 597 086 . ml3286 BALIRKO, malo rabljeno, in druge kmetijske stroje ugodno prodam. Tel:: 548 16 48. ml 3287 BALIRKO za štiri oglate bale in tri-brazdni obračalni plug prodam. Telefon 031 894 511. ml3302 ŽITNI KOMBAJN Zmaj 133, za 200.000 tolarjev, krožno brano na 24 diskov in tridelno klinasto brano prodam.Tel.: 545 10 80 ali Šalamenci 58. ml33O6 SAMOHODNO KOSILNICO BATUJE, novo, širinakose 90 cm, prodajo. Tel.: 535 16 13.ml3314 VILE ZA OKROGLE BALE IN PO-DRAHIJALNIK prodam. GSM 041 596234.ml3335 kmetijski pridelki VINO prodam. Možna dostava na dom. Tel.: 575 18 77 ali 041 773 370. ml3036 VINO, kakovostno, laški rizling, prodam po 200 SIT. Tel.: 02 578 81 36 ali 031 524 646. m 13282 JEČMEN prodam. Gornji Slaveči 106, tel.: 555 02 67. ml3297 razno HITRO DOSTAVIMO LES ZA OSTREŠJE, BRUNA, OPAŽ. Tel.: 041 459 090, 041 451 677, Trgovinske storitve Marko Pahernik, Dravinjska c. 62, Poljčane, m 13186 Preklicujem veljavnost HK št. 199067, HKS PANONKA, na ime Štefan Čerpnjak, Pertoča 36. p. Rogašo-vci. ml3301 CIRKULARKO NA KARDAN, oso-vino z gumami, 16 x 650, ugodno prodam. Tel.: 253 12 06. ml3318 STARINSKE POSTELJE in nočne omarice kupim. Tel.: 041 520 203-ml3326 V TEŠANOVCIH so izgubili fotoaparat. Poštenega najditelja prosijo, da se oglasi vTešanovcih 120, Jožef Benko, tel.: 548 13 74. ml3329 NUDIMO INFORMACIJE o delu na domu. Material dostavimo. INFO-COMMERCE, Šercerjeva 20 Velenje, Danica Malešev, tel.: 041 747 121. m!3154 REDNO ZAPOSLITEV dobi dekle v Bistroju. Za hrano in stanovanje poskrbljeno. Informacije: 03 897 18 50 ali 041 613 070, Fanika Vrtačnik, s. p., Ravne 103, Šoštanj. ml3232 NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v strežbi zaposlimo. Tel.: 041 929 076 ali osebno Marjan Kodela, s. p., Vanča vas 43b, Tišina, m 13328 DEKLE, NATAKARICO ZA DELO V STREŽBI IŠČEJO. Tel.: 041 887 996, Gostilna Nada, Šratovci 6,9252 Radenci, m 13341 srečanja 32-letni fant iz Prekmurja, simpatičen, z rednimi dohodki, išče prijateljico za resno zvezo, staro od 23 do 30 let, lahko brezposelno, ki se lahko sčasoma preseli k njemu. 33-lctni fant iz okolice Slov. Bistrice, visoke postave, prijetnega videza, vesele narave, z redno službo, išče prijateljico za resno zvezo, staro od 23 do 33 let. najraje iz Štajerske. Ženitna posredovalnica v »Zdravilnem dotiku«, Černelavci, Gederovska 14, tel.: 521 18 28. ml3315 ZA TISTE, KI IŠČEJO RESNO ZVEZO IN PRIJATELJSTVO. Ženitna posredovalnica Vita v Lendavi, GSM 031 438 496. ml332O storitve ROLETE, žaluzije, tende, lamelne zavese, plise zavese montiramo. Senčila Vladimir Žalik, s. p., Žižki 31 k, tel.: 041 340 572,02 571 14 10. ml3172 NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM ZA VSE ŠOLE, pripravljam na maturo, popravni in zaključni izpit ter prevajam. Prof. Tanja Huber, s. p., Kardoševa 4, M. Sobota, tel.: 541 14 56. ml3290 MONTAŽA ANTEN TAF, s. p., Trnje 61,9232 Črenšovci. Telefon 57012 21,031 637 327. ml3324 18 ŠPORT 20. junij 2002 fisni Nogomet Ob 30-letnici NK Odranci Kasaške dirke v Ljutomeru Mura: Rudar 0:0 V okviru praznovanja 30-letnice NK Odranci je bila v Odrancih prijateljska tekma med prvoligašema Muro iz Murske Sobote in Rudarjem iz Velenja, ki se je končala brez zadetkov. V moštvu Mure so nastopili tudi nekateri novinci, ki so na preizkušnji. To so: Zoran Stojanovič, ki je prišel iz Pirota, Danijel Mavriček, ki prihaja iz Virja, Goran Jagič, ki je igral za Slaven Belupo, in Botjan Zemljič, ki je nazadnje igral za Aluminij iz Kidričevega. Mura je igrala v naslednji postavi: Botonjič, Erniša, Cifer, Kožul, Dominko, Mavriček, S. Žilavec, Vogrinčič, Stojanovič, Jagič, D. Žilavec. V drugem polčasu so igrali: Luk, Ivanič, Vrečič, Ficko, Zemljič, Horvat. V soboto igra Mura z Odranci v Rakičanu. (F. M.) Strelstvo Robi Markoja četrti v Švici V švicarskem Thunu je bilo strelsko tekmovanje za evropski pokal. Sodelovala sta tudi Robi Markoja, član SD Štefana Kovača iz Turnišča, in.Dušan Ziško, član SD Ko-lomana Flisarja s Tišine, in se v močni konkurenci lepo odrezala. V streljanju s puško velikega kalibra na 300 m 3 x 20 je bil Dušan Ziško s 569 krogi trideseti, v kategoriji 3 x 40 pa Robi Markoja s 1140 krogov enaintrideseti. V streljanju z zračno puško je zasedel Dušan Ziško s 585 krogi dvanajsto mesto, v streljanju z malokalibrsko puško 3 x 40 je bil Robi Markoja s 1160 krogi šesti, v kategoriji 60 leže pa s 595 krogi četrti. (F. M.) Kajak kanu -svetovni pokal Borut Horvat tretji Na tretji tekmi za svetovni pokal kajakašev in kanuistov na divjih vodah v Maierhofnu v Avstriji je zasedel član Kajak kanu kluba Mura iz Kroga Borut Horvat med kanuisti šesto mesto kot najboljši Slovenec. Treba pa je povedati, da so tekmovali v nenormalnih razmerah, saj je v šprintu voda nihala tudi do pol metra. V klasičnem spustu je bil Borut Horvat peti. V skupni uvrstitvi je Borut Horvat s 164 točkami na tretjem mestu. (F. M.) Ob dnevu MOK Odprli prekrasen športni center Nogometni klub Odranci praznuje letos 30-letnico delovanja. V okviru tega jubileja, ki so ga dostojno proslavili, so pripravili nogometni turnir z vsemi selekcijami ter predali namenu prekrasen športni center s tribuno in športnimi igrišči, ki je Odrančanom lahko v ponos. Na slovesni otvoritvi sta govorila predsednik NK Odranci Marjan Marič in župan občine Odranci Ivan Markoja. Novi športni objekt s tribunami in tristo sedeži na severni in južni strani ter večnamenski prostor površine tristo kvadratnih metrov skupaj z obnovljenimi deli in novimi igrišči je stal dvajset milijonov tolarjev in je pomembna pridobitev za Odrance. Na slovesnosti so podelili zaslužnim občinska in klubska priznanja. Posebne občinske plakete za strokovno in organizacijsko delo so dobili: Jože Balažič, Ivan Markoja, Martin Jerebic in NK Odranci. Podelili so tudi 30 klubskih priznanj. Ob tej priložnosti so bila tudi dvodnevna nogometna tekmovanja od najmlajših do najstarejših. Mlajše selekcije Odranci : Črenšovci 9:1, mladinci Odranci: Lipa 8 : 2, veterani Odranci: Kočevje 2 : 2, ženske Odranci : Maribor 3 : 3 (Novak, Glavač, Zver). Na turnirju tretjeliga-šev v predtekmovanju je Bistrica premagala Črenšovce s 3 : 2, Turnišče pa Odrance z 11 :10 po enajstmetrovkah. Za tretje mesto so Odranci premagali Črenšovce s 4 : 1 (Tratnjek 2, Gostan, Virag; Vouri), za prvo mesto pa je Turnišče odpravilo Bistrico s 3 :1 (Ritlop 2, Lebar; Zver). Ob koncu praznovanja pa sta se razšla prvoligaša Mura in Rudar iz Velenja z 0 : 0. Nogometni klub Odranci so ustanovili na pobudo ljubiteljev nogometa leta 1972 in za prvega predsednika izvolili Jožeta Balažiča, sekretar je bil Franc Balantič, trener pa Jože Maroša. Po dveh letih tekmovanja so postali prvaki v lendavski občinski ligi in občinski pokalni prvaki. Potem so si uredili nogometno igrišče in ustvarili možnosti za ne- moteno vadbo in tekmovanja pred domačim občinstvom. Novi uspeh so dosegli leta 1975, ko so postali prvaki v medobčinski nogometni ligi vzhod in se uvrstili v enotno pomursko nogometno ligo, kjer so igrali le eno leto. Leta 1984 so si zgradili lepe klubske prostore in se kot prvaki v prvi lendavski občinski nogometni ligi ponovno uvrstili v pomursko ligo, kjer so nastopali štiri leta. Leta 1990 so igrali Odranci kot drugouvrščeno moštvo v prvi lendavski občinski ligi kvalifikacije za vstop v pomursko nogometno ligo z drugouvrščenim moštvom v prvi soboški ligi Rogašovci. Po streljanju enajstmetrovk so zmagali Odranci in se uvrstili v pomursko ligo. Po dveh letih je prišlo do reorganizacije tekmovanja in nogometaši Odranec so zopet tekmovali v prvi lendavski občinski ligi, kjer so postali leta 1993 prvaki in igrali kvalifikacije za vstop v tretjo državno ligo, kjer pa niso uspeli, saj so obe srečanji z Brežicami izgubili z 0 : 1. Tega leta so zgradili prizi- dek h klubskim prostorom in ograjo okrog igrišča. Več sreče so imeli leta 1995, ko so kot prvaki prve lendavske občinske lige drugič igrali kvalifikacije za vstop v tretjo državno ligo. V prvem krogu so dvakrat z 1 : 0 premagali Starše, v drugem pa so z nogometaši Palome Sevra s Sladkega vrha doma igrali 1 :1, v gosteh pa zmagali s 3 : 2 in se prvič uvrstili v tretjo državno ligo vzhod, kjer tekmujejo še danes. V sedmih letih tekmovanja v tretji državni ligi vzhod so bili nogometaši Odranec najuspešnejši leta 2000 in 2002, ko so obakrat zasedli drugo mesto in za las zgrešili uvrstitev v drugo državno ligo. V pokalnem tekmovanju so dosegli Odranci največ leta 2001, ko so se uvrstili v četrtfinale slovenskega pokala in jih je iz nadaljnjega tekmovanja izločil Hita Gorica, članica prve državne lige. Ob jubileju so tudi izdali brošuro o 30-letnem razvoju in dosežkih NK Odranci. Feri Maučec, foto: Jure Zauneker Kolesarstvo Osem zmag gostiteljem Na četrtih letošnjih kasaških dirkah v Ljutomeru je nastopilo 53 sačev, večina domačinov, ki so zmagali na vseh dirkah. Najuspešnejši je. Marko Slavič s štirimi zmagami. Prvič so nastopali dveletniki. Rezultati - ■ dirka: 1. Diola MS (M. Slavič) 1:22,5, 2. Faraon I (Makovec), 3.Lars® (A. Antolin); 2. dirka: 1. Neron (Makovec ) 1:22,4, 3. Sonic Call 3. dirka: 1. LeaTruce (Murota) 1:21,9, 2. Lejla (De. Jureš), 3. Lajon (Sr 4. dirka: 1. Jazon GL (Kristl) 1:18,9, 2. Inter (D. Zorko), 3. Sami Boyi* Antolin); 5. dirka: 1. Davos MS (M. Slavič ml.) 1:18,9, 2. Dino (Jo. S*. Faxa AS (J. Slavič); 6. dirka: 1. Darina MS (M. Slavič) 1:18,3, 2. Pate* (P. Kristl); 7. dirka: 1. Dave MS (M. Slavič) 1:17,8, 2. Leona III (Mak® 3. Cony Chergon (Pozderec); 8. dirka: 1. Den MS (M. Slavič) 1:16,4, -(Jo. Sagaj), 3. Apricot (D. Šonaja). (N. Šoštarič) Motokros na Janževem Vrhu Goran Galunič sedmi Na 1430 metrov dolgi progi na Janževem Vrhu je pripravil MTK ci osmo dirko za državno prvenstvo v motokrosu za člane in četrto dmladek. Nastopili so vsi najboljši tekmovalci na čelu s Sašem K™ j zmagovalcem zadnje dirke za evropsko prvenstvo v Orehovi vastw | tekmovalci podmladka in 50 vozniki v članskem razredu so bili štifll mači »matadorji«: Goran Galunič, David Šauperl in Matjaž . .J razredu do 125 ccm in Borut Bele v razredu do 85 ccm. Najuspešnej । njimi je bil Goran Galunič, ki je zbral v razredu do 125 ccm 17 točk । del osmo, Matjaž Grušovnik pa je z 9 točkami zasedel dvanajsto Po osmih dirkah je Goran Galunič s 126 točkami na sedmem, Davi perl s 86 točkami na desetem in Matjaž Grušovnik s 57 točkami na stem mestu. V razredu do 85 ccm je zasedel Borut Bele z 9 točkam1 sto, Štefan Kardoš (AMD Štefana Kovača MS) pa s 7 točkami šti*^ mesto. Po osmih dirkah je Borut Bele s 50 točkami na petnajstem. Kardoš pa z 21 točkami na sedemnajstem mestu. MTK Radenci je P j nalno izpeljal dirke, saj je dobil pohvale tako od voznikov kot Z mnenja mnogih so bila, da bi se tako morali potruditi tudi drugi organl slovenskega motokrosa. (F. M.) 12. kolesarski maraton Ajda 267 kolesarjev Kolesarski klub Tropovci in Zdravilišče Moravske Toplice sta Pr|P j 12. tradicionalni kolesarski maraton Ajda. Sodelovalo je 267 kolesa J I tega je vozilo veliki maraton na 102 km 55 kolesarjev, ravni mami 70 km 81, mali maraton na 32,5 km 54 in družinski maraton na 1 'L 27 kolesarjev. Najmlajša udeleženka je bila 8-letna Romana Iva ■ Veržeja, najstarejša pa 70-letna Kristina Horvat iz Murske Sobote-vilčnejši skupini sta bila Mura s 25 in Radenska z 21 kolesarji- Naj na 102 km sta bila Helena Ivanek in Drago Forjanič, oba iz trejši na 70 km Bojan Kavaš iz Beltinec, najhitrejša na 32,5 kb1^ Sreš iz Radenec in Renato Ivančič iz Bunčan in najhitrejša družina km Mešič iz Murske Sobote. (F. M.) al Simon Špilak petič državni prvak Športni praznik v Moravskih Toplicah V soboto, 22. junija, bo v počastitev 23. junija - dneva mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) v zdraviliškem parku v Moravskih Toplicah vrsta športnih prireditev, ki jih pripravljata ob koncu letošnjega ciklusa olimpijskih tekov na nacionalni ravni Olimpijski komite Slovenije in Občinska športna zveza Moravske Toplice. Ob 10. uri se bo začelo srečanje imetnikov.olimpijske kartice, kjer se bo mogoče pomeriti v hokeju na travi, golfu, igrah z žogo, rolanju in drugem. Ob 11. uri bo start skupinskega rekreativnega pohoda, ob 13.30 pa se bo začel 9. olimpijski tek na 10 km, nekoliko kasneje pa na 3 in 2 km (invalidi z vozički). Ob 14.30 je predviden zaključek s piknikom in žrebanjem bogatih nagrad. Ob 17. uri bo tekma v hokeju na travi med vrhunskimi športniki ter ekipo športnih funkcionarjev in novinarjev. Politiki in Kolesarski klub Tropovci je pripravil v sodelovanju s Kolesarsko zvezo Slovenije in Občino Cankova cestno kolesarsko dirko za državno prvenstvo na 11,1 km dolgi krožni progi Cankova-Korovci-Gerlinci-Cankova za mlajše mladince, mladince, člane amaterje in ženske. Udeležence državnega prvenstva je pozdravil župan občine Cankova Viktor Voršič, ki je tekmovanje tudi odprl. Sodelovalo je 205 kolesarjev iz 22 klubov. Ob vzorni organizaciji, tehnično zahtevni progi in visoki temperaturi je med mlajšimi mladinci prepričljivo in brez konkurence zmagal član Kolesarskega kluba Tropovci Simon Špilak in tako ubranil lanskoletni državni naslov, hkrati pa je to njegov že peti državni naslov. Gre za izredno talentiranega kolesarja, ki iz tekme v tekmo zmaguje in ima pred seboj še lepo športno kariero. Drugi člani Kolesarskega kluba Tropovci so zasedli naslednja mesta: med mladinci je bil Blaž Gyoha sedemnajsti. V konkurenci članov amaterjev je zasedel Danijel Strah šesto, Dominik Ketiš pa dvanajsto mesto. Pri veteranih A je bil Drago Forjanič četrti. Šport od tod in tam Šah - V Svečini je bil mednarodni hitropotezni šahovski turnir. Med 73 šahisti iz štirih držav je zmagal Hrvat Mladen Palač z 10 točkami. Boris Kovač je zasedel s 7 točkami štirinajsto, Denis Gjuran, oba Ra- Simon Špilak na cestni dirki na Cankovi - stari in novi državni prvak. (Foto: N. J.) Nogomet - Nogometaši J Lendave so začeli v J pripravami za novo zono v drugi državni ligi P0^ stvom trenerja Borisa novega športnega direktorja J la Dominka, ki je zamenjal O3 I Hozjana. (F. B.) . J Odbojka na mivki - V °rPall'l.3i!j Term Lendava in neutrudU^ij ganizatorja Draga Dreven^ v Lendavi drugi turnir v ^1 Pesku za mešane ekipe J je ekipa Gorenjci Bled ( ^‘1 V°vk, Franc Divjak, Pred ekipo ŠD Dokonča (Simona Koncut, Vanja štjan Jaušovec) in ekip0 Bled. V soboto in nedeljo I dnji turnir, namenjen dV2' I H) Badminton - Na mednarodnem turnirju v 0 nu v češkem mestu I so sodelovali med 6 ekiP.^^I tih držav tudi mladi i0ra'c' dost iz Lendave. Mlado*' / gala le Argus iz MariO0^ f tatom 3 : 2 in zasedla Pe (F. B.) Med ženskami B pa je zasedla Helena Ivanek iz Radenec tretje mesto. Odlično organizacijo dirke sta posebej pohvalila selektor državne reprezentance članov do 23 let in elite Gorazd Penko ter selektor državne mladinske reprezentance Ivan Kavaš. Simon Špilak je sodeloval tudi na kolesarski dirki za kriterij slovenskih mest v Lenartu in med 250 kolesarji iz treh držav ponovno zmagal med mlajšimi mladinci. Čeprav Ritmična gimnastika Krambergerjeva tre^ Na državnem prvenstvu v ritmični gimnastiki v Ljubija^ tudi članice Društva za šport in rekreacijo Murska Sobota 1111 zale. Med posameznicami je bila najboljša Aleksandra zasedla med kadetinjami tretje mesto in dobila bronasto me v./ dinkami je bila Valerija Šulek šesta, Staša Svetec pa osem^L^^ skih vajah je zasedla ekipa kadetinj Murske Sobote (Aleksa ger, Živa Trajbarič, Metka Kisilak, Tjaša Geč) tretje „--u- ------ InnoROP"’" Bil 20. junij 2002 ŠPORT 19 R6fix Murska Sobota NK Roma Vanča vas - Borejci Lani osvojili 46 medalj Doslej največji uspeh kluba ZLATI GRIČ F ID ZRAKA tekočin V minuli tekmovalni sezoni so dosegli nogometaši Rome iz Vanče vasi - Borejec svoj največji uspeh v več kot 32-letni zgodovini kluba. Člansko moštvo je namreč prvič postalo prvak v prvi soboški medobčinski nogometni ligi in si pridobilo pravico sodelovanja v tretji državni ligi, hkrati pa je tudi postalo pokalni prvak soboške medobčinske zveze in se uvrstilo med 32 najboljših moštev v Sloveniji. Ta uspeh gre pripisati predvsem igralcem, ki so dosegli s kolektivno in disciplinirano igro ter veliko željo po uspehu več, kot so v začetku načrtovali (do tretjega mesta), in tudi vodstvu kluba: Zlatku Hahnu (predsedniku), Slavku Cenerju (teh. vodji), trenerju Kristjanu Cenerju ter njegovima pomočnikom Simonu Baranji in Dejanu Baranji. Nogometaši Rome so kar dvakrat premagali svojega največjega tekmeca Tišino, pri tem pa so jim veliko pomagali tudi zvesti navijači, med katerimi je najstarejši 70-letni Ivan Baranja. Želijo si, da bi dobili v pokalnem tekmovanju za nasprotnika katerega od slovenskih prvoligašev. Kljub velikemu uspehu, na katerega so ponosni, se je upravni odbor kluba skupaj z igralci odločil, da ne bodo igrali v tretji državni ligi vzhod. Vzroka sta pomanjkanje denarja in neprimerno igrišče s klubskimi prostori, ki so si ga zgradili leta 1986. Tako bi morali vse tekme odigrati zunaj, kar bi terjalo več denarja pa tudi številni ljubitelji nogometa jih ne bi mogli spremljati, zato so se odločili, da bodo eno leto še tekmovali v soboški prvi medobčinski nogometni ligi, v tem času pa razširili igrišče in klubske prostore. V ta namen so tudi že kupili zemljišče ob igrišču, tako da bodo kmalu lahko začeli z deli. V času širitve igrišča in klubskih prostorov bodo tekme igrali na Tišini. Namesto Rome bo igralo v tretji državni ligi vzhod drugouvrščeno moštvo Tišine. (F. M.) Karate klub Rbfix iz Murske So-^esodi med največje tovrstne utle v Sloveniji ter združuje 94 in se ponaša z dolgoletno saj bo čez tri leta prazno-? 'desetletnico delovanja. Klub p lekciji v Puconcih in Bogojini. Rednik kluba je že četrto leto Trajbarič, v upravnem odboru ’soše Štefan Puhan (podpredse-JJ’Milan Eržen, Nevenka Novak Alojz Meolic, Marjan Šeruga u ero Gabor. Profesionalni trener ie Milan Zadrave (3 DAN), ,tasno pa mu pomaga mojster gla Klemenčič. V klubu stalno tre-®'4 mojstrov, nosilcev črnega V Pred dvema letoma je dobil ~ velika nagrada Evrope Mek in Vidonja Polnila normo Na p %nje Pllskem strelišču v Gaju pri Pragerskem je bilo mednarodno tek-. S°s0(le| trapu za Veliko nagrado Evrope. Med 104 tekmovalci iz 6 držav %oneca 1 *Ud' tri*e Pomurski strelci: Boštjan Maček in Jasmina Maček ^kater0 C’er Franc Vidonja iz Rakičana. Moška reprezentanca Slovenije, s° nastopili Boštjan Maček, Tomaž Končan in Stane Pišek, je ize- 'aja Uršič »a EP Ha i^vmednarodnem C-turnirju v ^'niškem Zeltwegu se je ^aja Uršič iz Murske So-ktMaanica Judo kluba Sankaku X*’Sai ie zasedla v kategoriji Prvo mesto. Njena zmaga >e v odlični formi pred kadetskim prvenstvom, do 30. junija v Gybru \ । arskem. Od Maje lahko dobro uvrstitev. (F. M.) u na mivki bc I" »druga ie bilo mednarod-V odbojki na mivki. Wr'Potr^0 Se udeležili tudi \Xaii. ^'^ojkarji in se '^ana a° $e Posebej velja a io'2a Kereca (Tri-ki 'ldre« Tota (Pomu-X?Se ie n 2asedla drugo me-K skupaj s Haf- V^^Pco. (F. M.) klub s pomočjo staršev generalnega pokrovitelja R6fix, kar je nekoliko olajšalo delo. Sicer pa je osnovni vir financiranja kluba članarina, preostanek potrebnih sredstev pa prispevajo starši in tekmovalci ter donatorji. V klubu nenehno skrbijo za načrtno delo ter razvoj mladih tekmovalcev in tekmovalk. Vsako leto v začetku septembra vpisujejo nove člane, dvakrat letno pa organizirajo opravljanje izpitov za pasove KYU. Karate zveza Slovenije, ki vključuje 63 klubov, organizira vsako leto dve pokalni tekmi in državno prvenstvo za vse starostne kategorije. V preteklem letu so osvojili člani kluba na državnih in tenisa. Fotografija: J. Z. Šport od tod in tam načila slovenski rekord s 348 zadetki in zasedla drugo mesto. Med posamezniki je zasedel Boštjan Maček s 116 zadetki enajsto, Franc Vidonja pa s 113 devetindvajseto mesto. Med ženskami je bila Jasmina Maček z 58 zadetki šesta. Boštjan Maček in Franc Vidonja sta izpolnila normo in sta med kandidati za svetovno prvenstvo, ki bo od 7. do 14. junija v Helsinkih na Finskem. (F. M.) Pri Gradu na Goričkem so pripravili Športno orusivu umu, a..™™ ---------------------------_ . tradicionalno tekaško prireditev - 17. tek na orad, ki je štel kot 3 tekma za pokal Slovenije n 4 ekma za poka Pomurja. Sodelovalo je 340 tekačev Od pomurskih tekačev so bili najuspešnejši: ml. dečki. Damjan Kuzma (Grad) tretji, ml. deklice, lirska Martinec (OŠ III MS) sedma- st dečki: David Škalič (Fokovci) sedmi: st. deklice: Leja Eržen (Grad) šesta; mladinci: Sandi Gumilar (Grad) šesti- člani- Bojan Brus (TS Radenci) sedmi, Borut Horvat (TS Radenci) deveti, Alojz Horvat (MS) deseti. Igor Sinko (Grad) enajsti Anion Ratnik (TS Radenci) dvanajsti; članice: Simona Sever (Bankovci) tretja, Snežana Pertoci (Rakičan) četrta in Natalija Veldin (MS) peta- veterani' Slavko Kumek (GR) tretji. Milan Sapač (TS Radenska) peli; veteranke: Jožica Šiftar (TS Radenska) ...................' .... u-n liKhniak neti Roman Klančar (oba TS Radenci) šesti. V absolutni kategoriji je zasedel Bojan Brus pokalnih tekmovanjih 46 medalj. V svojih vrstah imajo tudi državno prvakinjo v katah in državno reprezentantko Tino Mlinarič, ki je lani sodelovala na evropskem prvenstvu. Karate klub Rofix Murska Sobota je bil razglašen za pokalnega prvaka Slovenije (do 15 let). Dvakrat zapored je tudi postal prvak občine Šentilj. V lanskem letu so sodelovali člani kluba na dvajsetih različnih turnirjih doma in v tujini ter zasedli 38 prvih, 48 drugih in 46 tretjih mest. V svoje vrste želijo vključiti še več mladih, zato vabijo vse, ki imajo veselje do karateja, da jih poiščejo na OŠ I Murska Sobota (v ponedeljek od 17.00 do 20.00) ali v telovadnici Partizana Murska Sobota (v sredo od 14.30 do 21.00 in v soboto od 8.00 do 16.00). (F. M.) Šport od todln tam Šport od tod in tam Specialna olimpiada Slovenije Atletika - Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote pripravlja v soboto, 22. junija, 6. tradicionalni atletski miting Priložnost za mlade z mednarodno udeležbo. Tekmovanje bo na atletskem stadionu v Murski Soboti ob 15. uri, tekmovali pa bodo pionirji in pionirke, mlajši mladinci in mlajše mladinke, starejši mladinci in starejše mladinke, člani in članice. (F. M.) Mali nogomet - Na finalnem pokalnem turnirju MZ KMN Murska Sobota za moštva asfaltne lige je zmagala ekipa Kerenčičeve, ki je za prvo mesto premagala Lipovce s 3 : 2. Za tretje mesto pa je Martinišče premagalo Rakičan s 5 : 4. Vrstni red: 1. Kerenčičeva, 2. Lipovci, 3. Martinišče, 4. Rakičan. (F. M.) Nogometaši Rome iz Vanče vasi - Borejec, ki so osvojili naslov prvaka v soboški prvi medobčinski ligi. Stojijo od leve: Kristjan Cener (trener), Edi Horvat, Zvonko Bogičevič, Nefad Hukanovič, Rudolt Horvat, Danijel Kovač; čepijo; Elvis Resnik, Ivan Cener, Milan Grebenar, Andreas Baranja, Leandro Pestner in Joco Baranja. Manjkajo; Milan Baranja, Štefan Horvat, Vlado Baranja, Jožer Cener. Kristjan Baranja, Branko Glažar, Matejko Horvat in Darko Cener. Fotografija: N. J. Mali nogomet - V Gaberju je bil mednarodni turnir za memorial Smej - Biro. Med petimi ekipami je zmagal Kesztely iz Madžarske, ki je v finalu premagal Mladost iz Selnice (Hrvaška) s 3 : 1. Za tretje mesto je Lenti premagal Olimpijo iz Dolge vasi s 6 : 1. Vrstni red: 1. Kesztely, 2. Mladost Selnica, 3. Lenti, 4. Olimpija, 5. Gaberje Gumi center. (F. H.) Rokoborba - Ljutomerčani, ki so na pripravah na Slovaškem, so so- delovali na mednarodnem turnirju v Gabčikovu. Med 215 tekmovalci iz šestih držav se je najbolje odrezala Mihaela Čirič (53 kg), ki je zasedla prvo mesto. Vlado Plečko (40 kg) je bil tretji, Matjaž Lipovec (35 kg), in Uroš Hlebec (30 kg) pa četrta. (N. Š.) Gostitelji so se izkazali Bojan Grut - najboljši igralec namiznega Varstveno delovni center Murska Sobota je pripravil pod pokroviteljstvom predsednika države Milana Kučana 11. letne igre specialne olimpiade Slovenije. Sodelovalo je 253 športnikov in športnic, ki so tekmovali v 7 športnih panogah. Organizatorji so odlično pripravili igre, tako da so bi|i udeleženci nadvse zadovoljni, gostitelji pa so se izkazali tudi kot tekmovalci, saj so zasedli več prvih mest. V atletiki so prva mesta zasedli: Jožef Bratuša (3. skupina) - VDC MS in Zoran Vaindorfer (3. skupina) - Sožitje MS v teku na 100 m; Andrej Šarkezi (4. skupina) - Dom Lukavci v teku na 200 m; Karel Cedula (1. skupina) - VDC MS v metu žogice; Toni Kerman (1. skupina) - VDC MS v skoku v daljino z mesta. Drugi so bili: Sebastjan Simonič (2. skupina) in Aleš Gabrijan (5. skupina) - oba OŠ JŠ GR v teku na 100 m; Miroslav Horvat (1. skupina) - VDC MS v teku na 800 m; Tom Marinec (2. skupina) - VDC MS v skoku v daljino z mesta. Tret-in mpctn en menrllr Qtnfan Fnhnr - VDC MS v teku na 50 m; Jožica Krapec (2. skupina) - VDC MS v teku na 100 m; Davorin Hvalec (1. skupina) - OŠ JŠ GR v teku na 800 m; Zoran Vaindoirfer (2. skupina) - Sožitje MS v metu žogice. V plavanju sta zmagala Tine Čuk (1. skupina) - Sožitje MS, 25 prosto, Marina Zemljič - Dom Lukavci, 50 m prosto, in Boštjan Podlunšek (3. skupina) - Sožitje MS, 100 m prosto. V namiznem tenisu je zmagal Bojan Grut (1. skupina) - VDC MS. V kolesarstvu je zasedel Darko Ko-stric (1. skupina) na 5 km drugo mesto. Ekipa Murske Sobote pa je zasedla v nogometu med tremi ekipami drugo mesto. (F. M.) Strelstvo - Na strelišču Gaj pri Pragerskem je bilo državno prven-stvo-obrtnikov in podjetnikov v streljanju na glinaste golobe. Med posamezniki je po pričakovanju zmagal Dani Šmid iz Gornje Radgone s 146 golobi. Ekipno je bila DD7 Murska Rnhnta četrta. (0. B.) 20 NA SCENI 20. junij 2002 Vaše pesmi Tujina Po široki cesti greš v svet v najlepših letih svoje mladosti. Ne vem, ali si me sploh opazil, čeprav ob tebi vedno sem bila, po tihem te ljubila in upala, da opazil me boš. Preveč spominov bo ostalo, da naprej bi tu živela, zato kmalu odšla bom tudi jaz. Le kaj življenje nama bo prineslo, morda združila naju bo tujina ali pa iz naju tujca bo naredila. Tamarine Tebi Vse drvi okoli mene, jaz se ustavim. Iščem te z očmi in globoko diham. Najdem te. Sam si v množici, tako kot jaz. Gledam te in se ti nasmiham. Ne potrebujem besed, ne potrebujem vrveža, dovolj je že sam pogled. Ko prideš do mene in mi greš z roko skozi lase, začutim, da sva si usojena. Ko se skrijem v tvoj objem, sem varna, in vem, da je s teboj vse mogoče. Petra Svileni cvet Ti zadel si me kot komet, razbil okoli mene si led, srce moje prebudilo se je, vanj seme ljubezni zasadilo se je. Novih moči si mu dolil, da kot cvetlica pognalo je cvetove in odprlo svilene cvetove. Žalost Sonja Tišina, v temo ovita bolečina, solza na licu... Srce se lomi na pol, duša umira. Žar v očeh je ugasnil, nasmeh na ustnicah zamrl, besede izgubljajo smisel, izgubljam moč... Alenka F. Mladi res potrebni pomoči Begavčki Res cenim vse, ki se trudijo pomagati mladim. Ker smo namreč res potrebni pomočLTreba pa si je priznati nekaj: da je svet kljub vsemu lepši, kakor pa zgleda ta trenutek, ne zaležejo veliko. Ker je namreč zelo velik« razlika med »verjeti« in »vedeti«. Ni dovolj zgolj verjeti, da boo uspeli, to je potrebno vedeti. In naslednje, kar po mojem mnenju ni pravilno govoriti je, da mladi begajo od doma zaradi slabega učnega uspeha, ali pritiska v šoli, ali zahtev staršev, ali česa podobnega. Ni res. Bežijo, izvajajo samomore ter se opajajo z različnim substancami zato, ker se niso sposobni soočiti s problemi. Ker se čutijo nesposobne za reševanje le teh, in ker je to potrebno pozabiti. Vzrok za to pa je potrebno iskati v vzgojni tehniki (morda v permisivni vzgoji?). Treba se je vprašati, kakor to večkrat naredi moja cenjena mama, ko pač ni zadovoljna z mano: Kje sem naredila napako pri vzgoji svojega otroka? In konec koncev, a ni beganje od doma najenostavnejši način reševanja problemov? Ker ti povzročajo najmanj neugodja. Vsi so neizmerno veseli, da so te našli in da se ti ni zgodilo kaj hudega. Namesto, da bi bili jezni nate, krivdo pripisujejo sebi. Ob vsem tem pa pozabijo, da si ravnokar zavozil. In to pošteno zavozil. Ker namreč pri vpisu na srednjo šolo ali fakulteto šteje prav vsaka točka. Tu so važne samo točke. Ne ti, ali tvoja stiska, Ampak zgolj točke. In pred to realnostjo ne mo- Nasilje v šoli Tea, Sandra in Mateja (Foto: A. N. R. R.) •m® Foto: N. J. telefon t 08 Sandra Hamler: Sama še nisem doživela. Sem pa videla, kaj se dogaja. Ko sva s prijateljico šli k verouku, je bilo tam veliko učencev, dva pa sta se pretepala. Ko otroci doživijo nasilje, so v paniki. Tisti mlajši se jokajo, starejši pa zadržujejo jok v sebi. Mislim, da je otroke sram priznati, da se nekdo znaša nad njimi. Tea Beznec: Jaz nasilja še nisem doživela, vem pa, da se starejši med seboj pretepajo. Velikokrat sem že videla, da se kdo pretepa. Mnogim je najhujše izsiljevanje in zbadanje, drugim pa pretepanje. Tiste, ki večkrat doživljajo nasilje, je potem strah, kaj se jim bo spet zgodilo. Sprašujejo se, ali bo spet kdo prišel, ali me bo boksnil... Otroci staršem ali učiteljem ne upajo povedati. Mateja Kaučič: Lahko je zelo hudo, če se kdo norčuje iz tebe in ti grdo govori. Včasih se zgodi, da starši doma sploh ne vedo, kaj se dogaja njihovim otrokom. Otroci v sebi zadržujejo, ne upajo povedati na glas, saj se bojijo, da bi lahko potem doživljali še hujše nasilje. Če pa vseeno povedo, da bodo doma povedali, potem pa jih začnejo zmerjati s tužibaba, tužided. Kamenje namesto dogovora »Spotikaje nog, pikanje z buciko, žalitve, pretepi, izsiljevanje ...«, kdo pa se tega ne spomni iz šolskih klopi. Če že ne na lastni koži, pa vsaj po pripovedovanju svojih sošolcev. Sicer pa je vsak prav gotovo vsaj nekajkrat doživel na svoji koži kaj neprijetnega. Nasilja na šolah ne more nihče zanikati. Resda je za mnoge že konec pouka, za druge pa.se sunkovito približuje. Z zaprtjem šolskih vrat pa nasilje gotovo ne bo izginilo. Pa tudi nasilneži ne. Teme nasilja v šoli so se lotile tudi učenke petih razredov osnovne šole Gornja Radgona Tea Beznec, Mateja Kaučič in Sandra Hamler, ki so prejele za svojo nalogo na drugem srečanju mladih raziskovalcev osnovnošolcev Slovenije zlato priznanje. Mentorica je bila Evgenija Peternel. V svoji nalogi so anketirale 115 učencev od 4. do 8 razreda. Izsiljevanje, pretep... Največ učencev je priznalo, da jim nasilje pomeni izsiljevanje, kar je presenetljivo, saj so pričakovali, da se jih bo večina odločila za fizično nasilje. Največ sedmo-šolcev se je pritoževalo zaradi izsiljevanja osmih razredov. Drugi najpogostejši odgovor pa je bilo pretepanje, na tretjem mestu pa je suvanje po hodnikih. Večjih razlik med fanti in dekleti ni bilo, le da četrtina Siddharta, Tabu in Zaklonišče prepeva ter D’ Kwaschen Retaschy Podelili smo še šest vstopnic V soboto, 22. junija, se bo zgodil na dvorišču gradu Rakičan mega koncertni spektakel, na katerem bodo nastopile skupina Siddharta, Tabu in Zaklonišče prepeva, kot predsku-pina pa trenutno najbolj aktualna in popularna skupina D’ Kwaschen Retaschy. Organizirata ga Klub prekmurskih študentov in M. L K. K. Članske vstopnice, ki se lahko kupijo samo na Mladinskem servisu v Murski Soboti, so po 500 tolarjev, za druge pa po servis, M. I. K. K., poulična prodaja), Gornji Radgoni (Pizžerija Strmina), Lendavi (Pizzerija Popaj) in Ljutomeru (Bar Mitra), otroci, stari do 10 let, imajo v spremstvu staršev prost vstop. Na dan koncerta bo vstopnina 1500 tolarjev. Iz Murske Sobote bo vozil na kraj dogodka avtobus od 17.30 naprej. Namesto treh smo tokrat podelili kar šest vstopnic. Torej mega spektakel si bodo lahko zastonj ogledali: Vesna Gabor, Kranjčeva 8, 9220 Lendava; Janja Baranja, Vanča vas 62b, 9251 Tišina: Klavdija Rantaša, Bučečovci 23, 9242 Križevci pri Ljutomeru; Simona Krpič, Vadarci 47, 9265 Bodonci; Mojca Klemenčič, Murski Petrovci 16,9251 Tišina, in Robert Kojehudo, pokliči! Klic je brezplačen, omogoča ga Telekom V5 Slovenije vv deklet navaja kot nasilje ustrahoV^ odstotkov deklet meni, da nikoli J Ine, 35 pa jih redko nasilno reagifa' ci, ki priznavajo, da večkrat nasilnc' 1 rajo, so četrtošolci, petošolci in j(i ci. Dekleta so ugotavljala, da je v razredu vedno več občasnih na«1 1 poveča pa se tudi pogostost nasn11^ giranja. Kar 30 odstotkov učenci j j razreda nikoli niso nasilno reag1 1 prelevi v občasne nasilneže. Obračuni na stranišč*1 Anketa je pokazala, da so vadi najbolj nasilni do najmanj pa do deklet in stara-dekleta so odgovorila podobno^! so zlobnejša do drugih dekl^ “* z----------- U, najpogosteje nasilno vedejo šolo in domov, dekleta pa 11,15 , med tem ko fantje obračunavaj« stranišču in nekaj tudi v 8arxu^J>| Anketa je pokazala, da je najv£ nasilnih, ker jih njihove tako pravi 78 vprašanih, Ini brez razloga. 42 odstotkov nesrečno z izzivanjem, 86 tov pa je večkrat žrtev nasilja p j,/ ga. Zanimivo je, da je več dek tov nasilnih brez razloga. Nočem v šolo ./ ..m 'li' 60 odstotkov punc je zatf ’ li niso žrtve nasilja.Če sC. anketiranci, se lahko ugot0^,’ / stoikov učencev šole trpif jih občasno trpinčijo drugi 0 stotka vseh učencev od 4. d0 trpinčenih vsak dan, 24 odst° tedensko, 22 enkrat mesečo0 j kov pa nikoli. ' Vendar večina učencev bi se zaradi nasilja v šoli pogostejši vzroki za slabo P so spraševanje, kontrolke Zanimiv pa je tud) V ci, ki so priča nasilju, zaupali ali za pomoč zapr°s' , 0. ali učitelja, ki bi prišel tretjina osmošolcev pa bi P. n* 20. junij 2002 MULARIJA 21 Slovo od šole - Kakor koli je v šoli velikokrat zanimivo, veselo, prijetno najbrž vsakdo najraje proste dneve - sobote, ne-praznike in seveda počitnice. In zdaj so na vrsti ^daljše počitnice, vse tja do začetka septembra. Še Najbolj težko so pričakovali ta trenutek učenci osmih oz. razredov, kajti prišel je trenutek, ko so zadnjič se-® v osnovnošolske klopi. Odslej se tudi oni počutijo zre-pomembnejši... Zaključnih prireditev po šolah pa so seseveda veselili tudi vsi drugi, zlasti tisti, ki so prejeli počitnice so tu priznanja, nagrade in pohvale za uspehe na tekmovanjih ali aktivno udejstvovanje, na raznih področjih. Tudi na naslov našega uredništva je prispelo precej povabil z željo, da bi se vam pridružili-na sprejemih žilpanov za odličnjake in nagrajence, dnevi odprtih vrat.ali zaključnih šolskih proslavah. Pri najboljši volji nam to ni uspelo. Ponekod pa smo bili in povzenranTO nekaj njihovih utrinkov ob zaključku šolskega leta 2001 /2002. in d^he pozabimo: uživajte med počitnicami! OŠ Turnišče V turniški šoli je veljala tokrat še ^eLna pozornost prvi generaciji, kije ““'kovala in konča^-leliii program “^ošolskega izobraževanja. Ravnatelj /2e Bence je ob tem poudaril, da niso J Poskusni zajčki,'čeprav so^jih sprem-r °b vseh predfib^tudi zadrege in yne negotovosti. Ob koncu,pa lahko f ponosom zrejo na uspehe, ki so jih J dosegli učefici na tekmovanjih, na ,°Ve odlične seminarske oz. projektne °Se itd. Od 37 učenčev 9, razreda jih /^“nčalfto/novno^lo^pdličnim tdnajstjihfe bilo prav r'1’enajst dobrih in lekM zadostna. ako dober učni uspeh še ni dosegel ^ključni na njihovi šoli, ^te pa ne bi uspeli, če jih ne bi podprli ijptazumeli starši. OŠ Mala Nedelja dvojezična OŠ / Lendava 'Mi na Dvojezični OŠ 1 v Lendavi s^iic^ Popravili sklepno slove-tYV 8’ ^reda. V telovadnici osnovnošolskih klopi Sest razredov .šolarjev, ki so h lmr'aeni programu predstavi-°Je doživljanje in doživetja 'et na tel š°'L Ob vseb se še posebej zahvalili % ?0111 ’g°rju Kulčarju, Ireni Lebar Nedelko, Katarini 'ren’ Lebar FarnčiČ, Silviji h Iti.šole Jožefu Soboča-^asbenih in recitatorskih J* Zaplesali tudi klasične in 'd so se u'1 naučili na OS Kapela Slovo od šole so poimenovali s preprostimi besedami - Kulturna prireditev ob zaključku šolskega leta 2001/2002. In po besedah ravnateljice šole Marije Mauko so bile stalnice njihovega dela ustvarjalni nemir, vedoželjnost, aktivno učenje in raziskovalno delo. Med dogodki, ki so posebej zaznamovali minulo šolsko leto, pa so bili podelitev ekozastave (drugič), ponovna uvrstitev in nastop šolske folklorne skupine na medob-močnem srečanju (tudi drugič), obeležitev Plavčevega skorša ob dnevu Zemlje ter nagrada, ki sojo prejele slovenske šole v mednarodni mreži UNESCO ASPnet šol za projekt PPA1 -Mirje naša skupna pot. (Foto: J. G.) Med uspehi šole, ki so odmevali v širši javnosti, je bilo vsekakor I. mesto na tekmovanju turističnih podmladkov osnovnih šol v drugi podravski skupini, ki je tudi potekalo na njihovi šoli. Na državnem tekmovanju na Bledu pa so prejeli zlato priznanje za razstavo in srebrno za nastop. Na zaključni prireditvi, na kateri sta se še posebej izkazala šolska pevska zbora, pa je ravnateljica Nada Tomanič podelila še števila druga priznanja za uspehe, ki sojih dosegli učence njihove šole v tem šolskem letu, S ponosom je tudi povedala, da so pred kratkim prevzeli v Ljubljani drugo ekozastavo, ki jim jo je izročila Štefka Kučan. (Foto: J. G.) 12, dan šole v Gornji Radgoni V soboto je bilo na osnovni šoli V Gornji Radgoni zelo živahno, saj ni bil običajen dan. Letos je šola že dvanajsto leto ob koncu šolskega leta predstavila vsem svojim učencem, zaposlenim, zunanjim sodelavcem, občinskim predstavnikom vse, kar na šoli nastaja in se dogaja. Predstavili so različne projekte, s katerimi so se ukvarjali, razstavili so priznanja in nagrade dosežene v tem šolskem letu. V prostorih osnovne šole pa s se zvrstile še podjetniške delavnice, predstavili so tehnične dejavnosti, športne dejavnosti... Ob tej priložnosti pa je izšel tudi šolski časopis Piflarček. »To leto je bilo zelo uspešno,« je povedal ravnatelj Dušan Zagorc in izpostavile le nekatere izmed uspehov k)le. Sara Sabrina Zemljič, učenka osmega razreda, je dobila tri zlata državna priznanja iz logike, matematike in fizike, imeli so tri zlate raziskovalne naloge, uspešni p^so bili tudi na številnih drugih področjih. Edina žalostna šols^n^ica/jSj^ da j letos zadnjič delovala podružnična osnovna šola v Spodnji Ščavnici: (A. Nana Rituper Rodež) Kajenje - neprijetna navada ah kaj hujšega? Vsakdo ima svoje mnenje o ka- pljuč ^ot nekadilci. Vpliv kajenja je jenju ter kadilcih in vsakdo ima pra/^^^prav nasprotni od tistega, kar bi vico, da to mnenje jasno in glasno * nafstpjki in mladostniki radi. pove. Po mojem je postalo kajenje Še manj rašamljivo je ravnanje najbolj množična narkomanija ljudi, ileklet^ ki s cigareto v ustih želijo do-V svetu pa je vedno več ra^slgrv, ki kazovati stojo enakopravnost s fanti, proučujejo družbene in psintdoške Nasilje nad lastnim zdravjem, smr-vzroke, zaradi katerih se ljudje od- dljiva obleka in lasje, zadah i/ ust..., ločajo za uživanje tobaka. Prvo cigare- res nenavadno dokazovanje ženske to prižge otrok iz radovednosti. Zanima ga, kaj je pri kajenju prijetnega, da odrasli tako pogosto segajo po cigaretah. Največ ljudi začne kaditi v najstniških letih, čeprav mnogi vedo, daje kajenje škodljivo. Zlepa jim ne gre do živega, ko jim govorijo o zmanjšani telesni zmogljivosti, bronhitisu, raku, boleznih ožilja in drugih posledicah kajenja, kijih bodo začele pestiti čez deset, petnajst ali dvajset let. Te posledice so mladim časovno tako odmaknjene. da jih ne pretre sejo in odvrnejo od kajenja. Prav to ponlanjkalfji^^^ naprej« in smottno načrtovanje prihodnosti kaže na ‘njihov/nezrelost. Najbrž ni fanta, Ane bi želel uga-jad drugim (in sebi) s svojo telesno podobo) Visoka postava. Široka ramena in razvit prsni koš« sanje skoraj vsakega mladostnika, vendar je zdravniška znanost dokazala, da zgodnje kajenje zavira telesni razvoj in rast. Dokazali so, da imajo osebe, ki so začele zgodaj kaditi/ manjši obseg c ' Ko zveferfeža v posteljo in se slpzi okno zazreš v zvezde in luno, v temno noč, posuto s svetlikajočimi se pikicami, se ti počasi začno zapirati oči, misli odpotujejo v nimpo deželo in potujejo od enega do drugega kotička nežna-;e pojavi nekaj novega, presenetljivega. Kar nih prostorov, stfartHMfl^^ pojavi nekaj novega, presenetljivega. Kar naenkrat neznan^sMri postanejo znane, stare, polne upanja. V njih se prebudijo čustva. Sanjam/ sanjamo, sanjaino ... lepe ali grde, vesele ali žalostne, zanimive ali oičasne, kratke ali dolge ... sanje, pa vendar sanjamo stvari, ki niso resnič- ne, ne'doživeie in nemogoče. , Sanjanro?ka’f se', uspeli smo v svoji karieri. Sanjamo o ljubezni. S partnerjem smo srečni. Sanjamo o romantiki. Iz oblakov so se usule cvetice. Sanjamo o prihodnosti. Z družino se sprehajamo v parku. Sanjamo ... o vsem mogočem. Sanje nas naredijo srečne! Moramo sanjati! Moramo imeti želje, cilje, upanja ... Moramo poskusiti uresničiti svoje sanje, se truditi, se jim prepustiti, jih razumeti, sprejeti... Vsak človek sanja, pa naj bo mlad ali star, zdrav ali bolan ... Vsak ima svoje sanje, nihče nima takih kot ti! enakopravnosti!? Vse to so lastnosti, kijih normalen moški najmanj pričakuje od sijnpatične in privlačne ženske. Vsak posameznik ima pravico do kajenja, v njihovi družbi pa kadimo pasivno tudi drugi. Raziskave so pokazale, daje pasivno kajenje še bolj škodljivo kot aktivno. To nas pripelje do sklepa, da še tako strasten kadilec nima pravice ogrožati zdravja in življenja drugih. Začetek kajenja je zelo mamljiv in preprost. Če se tej skušnjavi ne uspemo upreti, je konec toliko težji. Veliki večini ljudi, ki se hočejo odvaditi, pozdraviti, namreč to ne uspe, zato se je tej skušnjavi najbolje upreti takoj -sploh ne začeti kaditi! S temi mislimi bi rada dokazala, da cigareta ni tista, ki te naredi kul in pomembnega, ampak je pomembno tisto, kar si, in ne tisto, kar imaš med ustnicami. O tem, kaj je pomembnejše, pa presodite sami. Jasmina Krpič, 8. raz., OŠ Kuzma Tamara Klar.7. c. OŠ Beltinci 22 DOBRO JE VEDETI 20. junij 2002 W OVEN ONA: Poslušajte kdaj pa kdaj tudi svoj razum in ne le partnerjeve zahteve. Poskusite z majhnim ultimatom, saj je skrajni čas, da mu jasno in glasno poveste, naj se preneha vmešavati v vaše zasebno življenje. Bodite odločni! ON: Nekoliko boste morali paziti na znance, saj vsi prijazni kolegi niso tudi resnični prijatelji. Nekateri iščejo samo koristi, kasneje pa vas bodo pustili, da boste vse nastale probleme reševali sami. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Glivične okužbe nohtov Kako se okužite Ko je hudo,®6 poklici! ONA: Sklenili boste celo vrsto novih poznanstev in slišali kopico laskavih priznanj. Toda nikar se preveč ne zanesite ... Nič še ni dokončno dorečeno in vse se še lahko spremeni. Ljubezen in posel sta negotovi stvari. ON: Če se ne boste zagnali v uresničitev vaših poslovnih načrtov, se vam lahko prav hitro zgodi, da boste zamudili ugodno priložnost. To pa se vam lahko maščuje tudi na drugih področjih, še predvsem v družini. DVOJČKA ONA: Malce neprevidnosti je bilo dovolj, da so se stvari zasukale popolnoma drugače, kot ste pričakovali, vendar ni še nič izgubljeno, saj imate v rokavu adut, ki lahko v trenutku-spremeni celotno situacijo. ON: Ne odnehajte, četudi si boste domišljali, da je vaš trud zaman, saj je rešitev vašega problema prav presenetljiva. Prijatelj vam bo samo nakazal možnost, vi pa jo boste realizirali na najboljši možen način. livične okužbe nohtov na rokah in nogah (oni-homikoze) navadno povzročajo glivice dermatofiti, ki se hranijo s keratinom. Napadajo torej območja, kjer je keratin. To pa so rožena plast kože, nohti in lasje. Povzročitelji okužbe so lahko tudi kvasovke in plesni. ONA: Res je, da bo partner kar plesal okoli vas, vendar se ne pustite zavesti. Najprej ugotovite njegove prave namene, potem pa ukrepajte. In nikar si ne dovolite, da vas nekdo vleče za nos, kajti izpostavljeni boste posmehu svoje okolice. ON: Saj ni vse tako črno, kot si predstavljate. Nikar se ne zapirajte vase, ampak poglejte tudi na sosednjo stran in videli boste, da se vam ponuja lepa priložnost, da izboljšate finančno stanje. Izkoristite jo! LEV ONA: Finančne obveznosti se bodo počasi zmanjšale, zato si boste lahko končno oddahnili in malo mirneje zaživeli. V prostem času pa se malce več posvetite svoji družini, ki jo že dolgo zapostavljate. Hvaležna vam bo! ON: Pokazala se bo priložnost, vendar se boste vsega skupaj lotili na najbolj nemogoč način. Toda vseeno vam bo uspelo izpeljati zadevo tako, da boste imeli maksimalen profit. Samo tako naprej... Znaki glivične okužbe Najpogosteje se okuženi noht na prostem koncu obarva belo ali rumenkasto, lahko tudi zele-norjavkasto, odvisno od vrste glivice, ki je prodrla v noht. Počasi se sprememba barve razširi na cel noht, le-ta postane zadebeljen, lomljiv, iznakažen in lahko sčasoma odstopi od podlage. Če okužba dolgo traja, razpade površina nohta na posamezne segmente. Okužba se začne najprej na posameznem nohtu in se postopoma lahko razširi na druge. Nohtne spremembe navadno niso boleče, ko pa noht postane zadebeljen, lahko pritisk nanj povzroči bolečino. Glivice so povsod okoli nas in za okužbo zadostuje že stik z okuženo površino. Nohtne glivice navadno lahko staknete v plavalnih bazenih, savnah ali prsnih kabinah. Toplota in znoj v čevljih in rokavicah ustvarjata idealne razmere za razvoj glivic in s tem okužb. Ljudje, ki morajo nositi na delovnih mestih gumijaste škornje ali so veliko v stiku z vodo in topili, so bolj izpostavljeni okužbi. Dejavniki tveganja so tudi poškodbe nohtov, ki nastanejo pri nošenju pretesne in sintetične obutve oz. pri ukvarjanju z določenimi športi, npr. nogometom. Bolj nagnjeni k okužbam so tudi sladkorni bolniki in starejši, pri katerih je rast nohtov upočasnjena. javnostim, ki lahko povzročijo udarnine in pokanje nohtov. Pozorni bodite na morebitne glivične okužbe kože, ki se lahko razširijo tudi na nohte. Pogosta je namreč glivična okužba med nožnimi prsti (atletsko stopalo), ki se kaže z mehurčki in luščenjem kože v kombinaciji s ske-lenjem in srbenjem. Metka Sever, mag. fann. ■ 08 Klic jo irenmm otnoe° Telekom1^ SovcniJ« ' DEVICA ONA: Z nekaj spretnimi potezami boste zlahka popravili slab vtis, ki ste ga pustili pri svojem partnerju. Nikar ne zamudite priložnosti, saj vas čaka prijeten konec tedna, ki bi ga bilo škoda zamuditi. ON: Smešen dogodek bo smešen le na prvi pogled. Ko boste stvarpremislili, boste ugotovili, da gre sedaj vse skupaj zares. Inprav nič vam ne bo prizaneseno; ravno nasprotno; težav inproblemov bo več kot preveč ... Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Kaj lahko storite, da preprečite okužbo Glavni pomen pri preprečevanju okužb ima dobra higiena. Stopala in dlani naj bodo suhe in čiste, s čimer glivice prikrajšate za vlažno okolje, ki jim ugaja. Če se čezmerno potite, so vam v lekarni na voljo številni pripravki proti potenju. V savno in bazene ni priporočljivo, da hodite bosi. Prednost dajte udobni, usnjeni obutvi in bombažnim nogavicam, ki še lahko prekuhavajo. Nohtov ne prirezujte prekratko in se izogibajte prirezovanja ob-nohtne kožice. Izogibajte se de- e je otrok pogosto utrujen in brez prave volje, če težko vstane, če ga pogosto boli glava in če se ne zbrati, je za to nemara kriv prenizek krvni tla ■ šolski uspeh je v takšnem primeru treba pripisati bole pa otroški lenobi. Zakaj ima otrok prenizek krvni tlak? Lahko gre samo motnjo, ki je posledica hitre rasti, lahko pa je za to krivo prem banja, napačna prehrana ali dedno nagnjenje. In kaj lahko storimo, da bo otrok postal bolj živahen in težave minile? Poskrbimo, da se bo dovolj gibal. Po dolgem s šoli naj se razgiblje pri igri in športu na svežem zraku. Zelo P bno je, da ima tudi dovolj spanca. . Otrok naj dovolj pije, na primer mineralno vodo, zelišč® G čaj in nesladkan sadni sok. Hrana, ki jo uživa, ne sme biti soljena. Krvni tlak poživimo z izmeničnimi toplo-hladnimi Pr z masažo z mehko krtačo. Pa še nekaj: otrok naj počasi vstaja iz postelje. Če vstane P ( gre preveč krvi v noge, možgani pa so premalo prekrvavil dobijo dovolj kisika. Posledica tega je vrtoglavica. VESTNIK lahko kupite na večini pošt v Pomeri” Podjetje r informiranje, d. d., Ut. a. Novaka 13. Murska Sohota ONA: Zaljubili se boste na prvi pogled, vendar ne bo vse tako enostavno, kot pričakujete. Pa saj bodo še druge priložnosti, morda celo veliko boljše kot trenutna. Poskrbite raje za svoje posle. ON: Stara navada vas bo ovirala pri sklepanju novih dogovorov. Če boste želeli uspešno živeti, boste morali spremeniti svoje navade, saj je dejstvo, da prihajajo povsem drugačni časi, kot ste jih bili vajeni. Z našega štedilnika ŠKORPIJON ONA: Ste tik pred tem, da se ponovno obrnete po vetru in se prilagodite položaju, v katerem ste se znašli. Avantura bo sicer karseda prijetna, vendar bi ne bilo slabo, če bi pomislili tudi na posledice. ON: Zakaj ste tako sramežljivi? Če se boste preveč obotavljali, se lahko vsi vaši načrti kaj hitro popolnoma porušijo, kasneje pa si boste očitali. Torej le pogumno naprej, z malce sreče vam bo uspelo realizirati zastavljeni načrt. STRELEC ONA: Pripravite se na podvig, ki bi lahko zelo vplival na to, kakšno bo vaše nadaljnje življenje. Pri tem vam bo pomagal nekdo, ki vas že dolgo občuduje, vi pa ste ga enostavno spregledali. ON: Pogovor s prijateljico vam bo precej olajšal uresničitev vaših srčnih načrtov. Obeta se vam prav prijeten konec tedna, ki ga boste vsekakor do konca izkoristili, toda nikar se ne prenaglite, ampak samo počasi in zanesljivo ... KOZOROG ONA: Nasveta niste ubogali, sedaj pa imate, kar ste iskali. Bodite nežnejši in tudi pri partnerju boste lažje dosegli tisto, kar si želite. Bodite malo bolj taktični in vse vam bo šlo kot po tekočem traku. ON; Prijatelji se vam bodo spočetka sicer smejali, kasneje pa jim bo še žal. Obeta se vam dobra poslovna poteza, ki vam bo prinesla tako dobiček kot tudi precej ugleda. To pa vam lahko le koristi. VODNAR ONA: Bilo bi zelo priporočljivo, če bi za nasvet vprašali starega prijatelja, ki ima pri teh stvareh obilo izkušenj. In nikar se ne prenaglite v odločitvi, ki lahko pusti precej resne posledice, predvsem v ljubezni. ON: Še vedno vam manjka discipline. Če se ne boste vzeli v roke, se bo o vas razširilo mnenje, da ste zelo nezanesljivi, in ljudje se vas bodo začeli izogibati. Torej se poskušajte čimprej spremeniti, drugače boste zašli v velike težave. RIRI ONA: Partnerjevo reagiranje na vašo odločitev vam bo docela spremenilo njegovo podobo v vaših očeh. In to vam bo prav všeč, saj bodo spremembe predvsem pozitivne. Torej samo brez skrbi - možnosti so neomejene! ON: Uresničile se vam bodo sanje, ki vam že dolgo rojijo po glavi. Bodite pozorni na nenavadno obnašanje nekdanje partnerke, ki bo pokazala več kot samo bežno zanimanje. Mogoče vam bo to celo všeč... OGLED FORMULE 1 oklicala nas je gospa, ki je pri turistični agenciji že meseca marca vplačala izlet z ogledom dirke formule 1. V drugi polovici meseca maja so jo obvestili, da je potovanje odpovedano. Sprašuje nas, v kakšnem primeru lahko agencija odpove potovanje in kako je s plačilom odškodnine oz. kaj lahko zahteva? Turistična agencija lahko odpove potovanje samo v dveh primerih, če se pred potovanjem ali med njim pojavijo izredne okoliščine (npr. vojna, naravna nesreča ...) ali če se za potovanje ni prijavilo dovolj potnikov, možnost odpovedi potovanja pa je bila predvidena že v potrdilu o potovanju in je bil potnik o tem obveščen najmanj pet dni pred odhodom. Če agencija odpove potovanje, imate pravico zahtevati vrnitev celotnega zneska z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva vplačila naprej. Z nenadno odpovedjo potovanja so bile vaše težko pričakovane počitnice v celoti pokvarjene, za kar pa po naši zakonodaji zaenkrat še ne morete zahtevati odškodnine. Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek pa od 9- do 12. ure. V četrtek osebno svetovanje po predhodnem naročilu. Tel.: (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 M. Sobota. Uradne ure v pisarni v Ljutomeru: torek - telefonsko in osebno svetovanje od 9. do 15. ure, Vrazova 1 (občina), Ljutomer. Tel.: (02) 584 90 63, faks: (02) 581 16 10. Andrej Čimer, vodja pisarne ■ Kokosove palačinke z marelicami Nadevana piščančja bedra Zelenjavna pogača Čista čebulna juha *** Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Čista čebulna juha Sestavine: 350 g mlade čebule, 40 g masla, 10 cl belega vina, 120 cl zelenjavne osnove, sol, beli poper, peteršiljeve vejice, 60 g ribanega sira Priprava: Čebulo narežemo na kolobarje. Maslo v kozici segrejemo in na njem posteklenimo na kolobarje narezano čebulo. Zalijemo z vinom in zelenjavno osnovo. Solimo in popramo. Vse skupaj prevremo, dodamo sesekljan peteršilj in pred serviranjem še nariban sir. Nadevana piščančja bedra Sestavine: 800 g piščančjih beder (4 kosi), 100 g korenja, 120 g pora, 120 g zelene, 120 g kuhanega riža, 5 cl olja, 20 g česna Sestavine za omako: 300 g pomaranč, 15 cl perutninske osnove, 10 g sladkorja, 5 g koruzne moke, 8 cl sladke smetane, limonin sok Priprava: Korenje, por in zeleno narežemo na rezance. Olje v ponvi segrejemo in na njem prepražimo zelenjavo samo toliko, da ovene. Dodamo sesekljan česen ter začinimo s soljo in poprom. Premešamo, da izvabimo aromo. Odstavimo z grelne plošče in ohladimo. Ohlajeni zelenjavi primešamo kuhan riž. Piščančja bedra na delovni površini obdelamo, tako da jim odstranimo s pomočjo ostrega noža kosti, nato še snamemo kožo, da dobimo zrezek piščančjega bedra, katerega rahlo potolčemo, solimo in popramo. Nadevamo s prepraženo mešanico zelenjave in riža, ki jo položimo na rob mesa in zvijemo v rulado. Rulado zavijemo v prozorno folijo, krajce zavežemo in pečemo v pečici 30 minut pri 165 °C. Pečene odvijemo, nareži in z omako serviramo. Priprava omake: Pomaranče razpolovi1”^ polovice iztisnemo sok, drugo polovico Pa žemo na kocke. Perutninsko juho pristarin10’^ zavre, nato dodamo narezane pomaranč6’ pomaranče, v katerem smo razmešali ko moko, sladkamo in prevremo. Po lastnem okisamo z limoninim sokom in na koncu mo še sladko smetano ter prevremo. Zelenjavna pogača j Sestavine: 60 g korenja, 60 g čebule> jajčevca, 4 jajca, 80 g moke, noževa sode, sol, poper, peteršilj , Priprava: Korenje, čebulo in jajčevec naf^ jj na tanke rezance. Maslo v ponvi segrel ((r njem prepražimo narezano zelenjavo liko, da ovene. Dodamo sesekljan Petef2 nimo in dobro premešamo. Odstavimo plošče ter ohladimo. Med tem ko se z6 ohlaja, razžvrkljamo jajca, dodamo m° sol in poper ter gladko razmešam0' prepraženo zelenjavo, premešamo in v f damo v pomaščen in z drobtinami po5o^ kač. Pečemo v pečici 30 minut pri . Kokosove palačinke z Sestavine za palačinke: 2 jajci, 1°° ^0^ 20 cl mleka, 30 g kokosa, 10 g s 3 ščep soli Sestavine za nadev: 500 g vode, 50 g sladkorja, 25 g praška z okusom smetane, 2 cl sadne v° rastlinske smetane Priprava: Iz zgoraj navedenih sesn1^3 mo žVrkljano testo. Pustimo počival* nato spečemo palačinke. Ohlajen6 Zložimo jih v obliki trikotnika in P°" kamo- -v« Priprava nadeva: Marelice v hlad'11 nemo, potopimo za minuto v vf£ olupimo in narežemo na krhlje. 20 dkorjem zavremo, dodamo nareka vP i(i in sadno vodko. Prevremo, primes*1 Stanku vode razmešan prašek za kuhamo 5 minut. Odstavimo in lajenemu nadevu primešamo step / smetano. ro oočutie ■■ 20. junij 2002 DOBRO JE VEDETI 23 Jene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Murska Sobota Gornja Radgona Ljutomer Maribur Jabolka Hruške ...250-280 ...........300.. :.... 200 . 290 Pomaranče 540.. 400 . 550 300 300.. 200 . 320 300.. 250 . 295 250.. 250 . 290 So|ata kristalka . S°lata puterica .. Stročjj fižol Stari krompir ^hdi krompir zelje........ ^učke 650.. 450 . 590 200 200.. 200 . 220 500 200 . 600 . 200 690 120 90... 50 . 80 . 60 ...j......... 120 150 75... 120 .. 140 ..250-350 250... 250 .. 300 korenček 200... .. 200 .. 230 Patadižnik Paprika 250... 250 .. 250 300... 250 .. 269 500... a, 400 .. 530 ^ačebula . ?u|te slive Češnje 180 300 250... 200 .. : 300.. :... 190 299 850... 880 .. .900-1.390 .400-800 600 .. 690 Peteršilj Cvetača 850... 800 .. 590 500... 400 .. 490 Slari Česen Miadi česen želena 250.... 400 .. 390 400 450.... 400 .. 450 500 550.... 500 ... 450 Por 250.... 300 ... 350 Nektarine 580... 400 ... 490 Breskve 450.... 350 ... 490 hornači mo.. 350.... 300 ... 390 ■ati med Ohrovt 1.000 ....... 1.100.... . 830-1.030 ... 1.100 Marelice 250.... 300 ... 290 500.... 450 ... 450 _ G yiozdje , lo arozdje Avokado 800 950.... 800 ... 990 900 ,.950..,. 800 ... 990 lubenice 160 850.... :.... 800 ... 790 ?Ve^e jagode... ^anas 160.... 150 ... 170 900 1.000 ... 890 Grenivke 550 400 ... 590 fige.. !uhe marelice ^Pinjoni . 350 350 250 ... 350 . 800 .... 980 900 850 .... 850 900 700 .... 850 skodelici kave II meriški raziskovalci so s 30-letno raziskavo ugotovili, a to, da spijemo dve skodelici kave na dan, ni bistven । V2rok visokega krvnega tlaka. ^Pove 2 un'verze Johna Hopkinsa navaja, da pitje kave že vrsto ^Pri UJe®° z majhnimi porasti krvnega tlaka, da pa je videti, da 11Sp ^oju hipertonije le stransko vlogo. Te ugotovitve temeljijo ^Mnju več kot tisoč belopoltih moških, ki so v letih 1948 do Kar o70niirab na medicinski fakulteti baltimorske univerze. ^eliC’ odst°tkov jih je pilo črno kavo, in sicer povprečno dve ^tv žfa dan’ Njihovo uživanje kave so preverili povprečno enaj-!’n z ' *et*h, da bi ugotovili, ali je kak porast krvnega tlaka, pove-'•dijo, ^^m kave, povzročil zvišan krvni tlak. Vsaj zadnjih 60 let Sta pitie in Porast krvnega tlaka povezana, vendar še n’ dokazala te vzročno-posledične zveze. dolgoročno ni bistveno povečalo nevarnosti za pojav “'Intej^negathik«,«se končuje poročilo v publikaciji Archives a Medicine, ki ga izdaja Društvo ameriških zdravnikov. | t^ si bomo ogledali Pirami' S|%0(rrave prehrane. Tu h. e skupini živil, ki ^valskega izvo-^«0; *n ^ečne izdelke ^?anienjave- ylli ^Hjša od prvih L^eni da bomo uži-kot she°dnih dveh P°liC' Vežita •na prvi naivečji želj ž*tn> izdelki, na ^ava in sadie- i * S1 I Tehnologije lovilcev maščob z utrjenih površin so zad | neproblematične. Zgraditev nadomestnega proizvodnega objekta z;1 P polpripravljenih jedi in gradnja avtopralnice ne bosta P vljali takšnega vpliva ali tveganja za okolje, da bi P1 tega potrebna posebna opozorila, napotila ali pripofO bivalstvu. . V pogledu razvrednotenja in poškodb okolja namef seg ni relevanten. Ocenjujemo, da je poseg za okolje v celoti sprejemi) J Komisija za priznanja, odlikovanja in nagrade Občinskega sveta Občine objavlja na podlagi 10. člena Odloka o priznanjih Občine Beltinci (Ur. list RS,s । RAZPIS ZA VLOŽITEV PREDLOGOV ZA PODELITEV PRl2^A OBČINE BELTINCI V LETU 2002 ki bodo podeljena na slovesni seji občinskega sveta ob praznovanju občinskega P politične stranke v Občini Beltinci, ^jpo Pobuda za podelitev priznanja m°fa ,^1^ na v pisni obliki, vsebovati mofa p kandidatu za priznanje in obrazloži Predlog mora biti posredovan najP^ dni od objave tega razpisa na Beltinci, Mladinska ul. 2, Komisij*1 zpggpt jj odlikovanja in nagrade, s pripisom, 3 ZA PODELITEV PRIZNANJ. , Predsednik komisije z*‘ S^o,> n MU unija 2002 turo ■ 23.00 Anatomija umora, am. film I 23.30 Prijatelji, nan. - 0.00 24 ur TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Humanitarna oddaja 9.10 Potujoči škrat, poučno-razved. oddaja 9.35 Zaplešimo, francoska serija 9.50 Na liniji, oddaja za mlade 10.25 Oddaja za otroke 10.40 Dosežki 11.05 lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 11.35 O živalih in ljudeh 11.55 Sylvia, nemška nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jutro 15.05 Prvi in drugi 15.25 Osmi dan 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.50 Mladi virtuozi 17.00 National Geographic, ameriška serija 18.00 Marko, mavrična ribica 18.10 Iz popotne torbe: Moja soba 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.10 Melodije morja in sonca 2002 23.05 Odmevi, kultura, šport, vreme 0.00 Sedem dni, ameriška nanizanka 0.50 National Geographic, ameriška serija 1.40 Gledališče v hiši, nanizanka 2.25 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 3.10 Petrijin venec, srbski film 5.00 Šport 5.40 Vsakdanjik in praznik 6.55 Povabilo na ples TV SLOVENIJA 2 15.55 Bojne enote SS, nemška serija 16.00 Gledališče v hiši, nanizanka 16.45 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 17.40 Zaklad Sierra Madre, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.00 Nadčlovek, angleška serija 20.50 Mambo ples, nemški film 22.35 Praksa, ameriška nanizanka 23.20 South Park, risana serija 23.45 Iz slovenskih jazz klubov 0,35 Videospotnice POP TV 8.00 Nogometna arena - 8.20 SP v nogometu, prenos - 10.20 Nogometna arena - 10.50 Tri sestre, nad. - 11.40 Esmeralda, nad. -12.50 Nogometna arena - 13-20 SP v nogometu, prenos - 15.20 Nogometna arena - 15.40 Newyorška policija, nan. -16.30 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. -18.15 Močno me objemi, nad. - 19.15 24 ur -20.00 Mladi Indiana Jones: Vohunski izpadi, film -2145 Privid zločina, nan. - 22.40 Odpadnik, nan. - KANAL A 8.00 Nogometna arena - 8.20 SP v nogometu, prenos - 10.20 Nogometna arena - 11.00 SP v nogometu, posnetek - 12.50 Nogometna arena -13.20 SP v nogometu, prenos -15.20 Nogometna arena - 15.40 SP v nogometu, posnetek - 17.30 SP v nogometu, posnetek - 19.25 Popstars - 19.30 Gola resnica, nan. - 20.00 Nogometna arena -21.00 Zmajeva pot, film - 22.45 Nogometna arena, ponovitev - 23.45 Šov Jerryja Springerja IDEA TV - KANAL 10 7.20 Živa-ldea TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - Gibonni v Radencih - 8,20 Prenos s svetovnega prvenstva v nogometu - 21.00 Živa-ldea TV, regionalni program v živo - Aktualno - Dogodek dneva - 21.20 Izmenjava z vipavsko TV Vitel in predstavitev skupnosti Ščenetovo - 22.00 Pomurski informativni kažipot TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Vitalis, zdravstvena oddaja,,ponovitev. 10.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna oddaja, ponovitev. 11.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 11.30 Videostrani. 13.15 TV-prodaja. 13.45 3?. seja Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, ponovitev. 16.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 17.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem v živo. 21.15 Glasbeni spoti. 21.20 Olimpijski komite, oddaja v živo. 21.50 Glasbeni spoti. 22.00 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke -12.00 Poročila opoldne - 12.30 Izvir, nad. - 13.20 Film - 14.55 Berlinski muzeji - 15.10 Carstvo divjine, serija- 15.35 Portreti - 16.05 Poročila - 16.15 Televizija o televiziji - 16.45 Hrvaška danes -17.00 Vsakdanjik - 18.30 Vinogradništvo in vinarstvo - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Bingo, kviz - 20.45 Beg na zahod, film -22.30 Glamour Cafe - 23.35 Odmevi dneva - 0.00 Film - 1.45 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.00 Risanke - 10.45 Koledar - 10.55 Sodnica Amy, nan. - 11.40 Znanost -12.40 Politični magazin - 13.30 Svet mode - 13.55 Željka Ogresta in gosti - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo -17.10 Izvir, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Mesečina - 20.55 Polni krog - 21.15 Svoboda, nad. - 22.00 Popolni svet, oddaja o filmu - 22.30 Kronika Animafesta -23.00 Hit depo TV HRVAŠKA 3 8.20 Nogomet, prenos četrtfinala iz Shizuoke -10.20 Info SP - 13.20 Nogomet, prenos četrtfinala iz Ulsana - 15.20 Info SP - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Nogometna TV -Posnetki nogometnih tekem TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj ■ 8.10 SP v nogometu - 8.30 Četrtfinale -11.25 Legendarni Sardy-12.00 Poročila -12.50 Musiča Historica -13.10 SP v nogometu -13.30 četrtfinale -16. 30 Stena, inf. mag. 17.05 Vir, zdravstveni mag. -17.30 Tega ne bodo videli niti naši vnuki -18.00 Poročila -18.15 Risanka -18.35 Okno - 19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.05 SP v nogometu, izbor, Tekma dneva -22.25 Aktualno, poročila ■ 22.55 Trenutki za kul- TV DUNA 5.30 Začenja se dan ■ 8.40 Za otroke - 9.15 Sto minut počitnic, poljski film ■ 10.25 Menica, bančni mag. 10.55 Grem po ulici navzdol, dokum. -11.50 Poročila -12.10 Za kmetovalce -12.25 Zakaj? -12.55 Po pozabljenih pokrajinah -13.25 Zaljubljeni zemljepis -14.05 Slikar konjev -14.50 Poglavja iz zgodovine madžarskega filma -16.20 Znanstvena zakladnica -17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Koledar -20.00 Dogodovščine Gerarda, it. film - 21.25 Zakladi svetovne dediščine - 21.45 Poročila, šport - 22.10 Vujičič, koncertni film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 8.10 Nogomet, prenos četrtfinala SP - 1 0.35 Sabrina -11.00 Čudovite čarovnice - 11.45 Konfeti - 12.50 Formula 1, prenos treninga - 15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice -18.30 Prijatelji - 19.00 Will & Grace - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Duh, film - 22.20 SP: Posnetki nogometnih tekem - 23.25 Running Out II, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 Nevesta mojega prijatelja, romanca - 12.00 Poročila - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Gozdna domovina - 14.05 Z jasnega neba - 14.50 Dekliške prijateljice - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.22 Europlay -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.15 Žarišče - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki ( K Sobota, 22. 6. TV SLOVENIJA 1 8 .00 Zgodbe iz školjke 8.30 Vesela hišica, lutkovna igrica 9 .05 Pod klobukom 9.55 Sprehodi v naravo: Kačji pastir 10.15 Klic divjine, kanadska nanizanka 11.00 Radio aktivnost, kanadska nanizanka 11.25 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 14.00 Mostovi 15.00 Samo en cvet, posnetek iz CD 16.00 Tvipsi, risana nanizanka 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Slovenski magazin 17.15 Ozare 17.20 Na vrtu 17.45 Kuhinja do nazga, angleška serija 18.15 Trnovo robidovje, lutkovna nanizanka 18.40 Risanka 19.05 Utrip 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Povabilo na ples 21.05 30 let Vala 202 21.15 TV Poper 21.45 Parada plesa 22.05 Sprehod z zverinami, angleška serija 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Mestne zgodbe, ameriška nadaljevanka 0.15 Poligraf, koprodukcijski film 1.50 Kuhinja do nazga, angleška serija 2.20 Slovenski magazin 2.50 Smrt v vesolju, nemški film 4.30 Šport 5.45 TV Poper 6.15 Mario, nedeljski večer TV SLOVENIJA 2 9.40 Frasier, ameriška nanizanka 10.05 Jean Christophe, francoska nad. 11.00 Med prijatelji, nemška nanizanka 11.45 Počitnice do zadnjega diha, serija 12 .00 Horace iri Tina, nadaljevanka 12.25 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 13.50 Šport 19.15 Videospotnice 20.00 Prave barve, ameriški film 21.45 Jean Christophe, francoska nad. 22.40 Praksa, ameriška nanizanka 23.25 Sobotna noč ' 1.25 Videospotnice POP TV 8.90 Nogometna arena - 8.20 SP v nogometu, prenos - 10.20 Nogometna arena - 10.50 Dragon Bali - 11.20 Preverjeno - 12.15 Formula 1, prenos treninga - 13.15 Nogometna arena - T 3.20 SP v nogometu, prenos - 15.20 Nogometna arena - 15.40 Družinsko pravo, nan. - 16.30 Močno zdravilo, nan. - 17.30 Dve vrsti ljubezni, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Neoprošče-no, film - 23.50 Padli, film - 2.00 24 ur KANAL A 8.00 Nogometna arena - 8.20 SP v nogometu, prenos - 10.20 Nogometna arena -10.50 SP v nogometu, posnetek - 12.50 Nogometna arena - 13.20 SP v nogometu, prenos - 15.20 Nogometna arena - 15.40 SP v nogometu, posnetek - 17.30 SP v nogometu, posnetek - 19.25 Popstars - 19.30 Gola resnica, nan. - 20.00 Nogometna arena -21.00 Zaklad Brucea Leeja, film - 22.35 Nogometna arena, ponovitev - 23.35 Popstars IDEA TV - KANAL 10 7.30 Živa-ldea TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - Izmenjava z vipavsko TV Vitel in predstavitev skupnosti Ščenetovo - 8.20 Prenos s svetovnega prvenstva v nogometu - 23.00 Pomurski informativni kažipot TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 I Feel good, zabavna oddaja, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja iz produkcije ZLTV. 11.45 Olimpijski komite, ponovitev oddaje. 12.45 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 16.30 I feel good, zabavna oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Iz produkcije ZLTV. 19.00 Povej!,- iz produkcije ZLTV. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. oddaja, ponovitev. 20.15 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Za otroke - 10.00 Poročila -10.05 Govorilnica - 11.10 Felicity, nan. - 12.00 Poročila - 12.25 Dokumentarna oddaja - 12.55 Prizma, mednarodni magazin - 13.50 Glas domovine - 14.25 Oprati Show - 15.20 Kuharski dvoboj - 15.50 Poročila - 16.05 Zlata dekleta, nan. -16.30 Odprava v carstvo živali, serija -17.30 Bosonogi direktor, film - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Naši in vaši, dramska serija - 20.40 Glasba - 21.05 Film - 23.05 Poročila - 23.15 Tv dvoboj - 23.40 Mini serija - 2.10 Nočni program TV HRVAŠKA 2 11.55 Vikingi, film -13.45 Koncert Simfoničnega orkestra HRT - 14.35 Hišni ljubljenci - 15.20 Svet mode -15.45 Felicity, nan. - 16.35 Beverly Hills, nad. - 17.25 Briljantina -18.20 Melrose Plače -19.05 Dobrodošli v New Yorku, nan. - 19.30 Fotografija na Hrvaškem - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Tretje tisočletje - 20.45 Poročita - 21.05 Hit HTV - 21.50 Svet zabave -22.25 Humoristični program - 22.55 Ekran 2000 -23.40 London’s Capital Live, koncert TV HRVAŠKA 3 8.15 Nogomet, prenos četrtfinala iz Gwangjuja -10.30 Info SP - 13.30 Nogomet, prenos četrtfinala iz Osake - 15.30 Info SP - 20.10 Nogometna TV -Posnetki nogometnih tekem TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli ■ 5.45 Oddaja za kmetovalce ■ re/e y/.?//sA/ sporfft/ oef ^7. cfo 2 'unija &OO& O Krištof Kolumb, angleški film * Videospotnice Šport Nedolžne laži, angleška drama, 2. del Praksa, ameriška nanizanka ,rvi val, kanadska nanizanka 'ideospotnice rv yorška policija, nan. - 9.50 Močno me ad. -10.45 Tri sestre, nad. -11.40 Esme-I. - 13.00 Nogometna arena - 13.20 SP v u, prenos - 15.20 Nogometna arena -vyorška policija, nan. - 16.30 Esmeralda, '.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Močno me ad. - 19.15 24 ur - 20.00 Laž napreizku-- 21.40 Nikita, nan. - 22.30 Odpadnik, 1.20 Prijatelji, nan. - 23.50 24 ur 1A za zakladom, nan. - 11.10 SP v nogome-:tek - 13.00 Nogometna arena - 13.20 SP letu, prenos - 15.20 Nogometna arena aseanne, nan. - 16.10 Lov za zakladom, I7.30 SP v nogometu, posnetek - 19.25 s - 19.30 Gola resnica, nan. - 20.00 Nogo-rrena - 21.00 Ekstra magazin - 21.05 Pop-21.35 Najbolj šokantni medicinski posnetki tu, dokumentarna oddaja - 22.25 Šolski dokumentarna oddaja - 23.20 Npgometna ponovitev - 0.20 Šov Jerryja Springerja & TV - KANAL 10 iva-ldea TV, ponovitev regionalnega progra-Aktualno - Dogodek dneva - Športni pone- - Mazda 6 - 9.00 Pomurski informativni >t - 11.15 Prenos s svetovnega prvenstva v tetu - 21.00 Živa-ldea TV, regionalni program talno - Dogodek dneva - 21.20 S potepanja ti gori - 22.00 Pomurski informativni kažipot AS TV-prodaja. 09.30 Gnes, informativna od-ponovitev. 09.45 Viva Turistica, turistična 3, ponovitev. 10.15 Aktualno v občini, občin-iddaja, ponovitev. 10.45 Kako biti zdrav in tovati?, oddaja Rudija Klariča. 11.15 Romski edi - Romano Dikhijpe, oddaja o Romih, i Nogometni studio Naj N, oddaja o nogome-2.45 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Vitram. 16.30 Nogometni studio Naj N, oddaja o imetu. 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, vitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.00 Aktual-občini, občinska oddaja, ponovitev. 19.30 ski razgledi - Romano Dikhijpe, oddaja o ih. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovi-20.15 Moj dom, oddaja v živo. 20.45 Glasbena ija, glasbena oddaja v živo. 21.30 Odprta i, kontaktna oddaja v živo. 22.30 Gnes, infor-vna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani. HRVAŠKA 1 Dobro jutro - 9.30 Risanka - 10.00 Poročila -i Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in le - 12.00 Poročila - 12.30 Izvir, nad. - 13.15 - 15.00 Hollywoodski moški, serija - 15.55 čila - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 ška danes - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Gozdo-Ijudje, serija - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, t, vreme - 20.06 Dokumentarna oddaja -1 Pol ure kulture - 21.10 Trenutek spoznanja 45 Misli 21. stoletja - 22.40 Odmevi dneva -> Ekumena - 0.05 Film - 1.40 Nočni program HRVAŠKA 2 Lassie, nan. - 8.25 Risanka - 8.45 Otroci raiije, serija - 11.05 Koledar - 11.15 Knjižnica 55 Črno belo v barvah - 12.40 Forum - 13.50 ival hrvaških domoljubnih pesmi - 15.10 Za "“ \ .ka kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila - 13.MM Sjr'letovalce - 13.30 Najlepše želje s čeSt,tka™ ^es javljanja s športnih igrišč) - 18.00 a n . H -.19.00 Poročila - 19.15 Oddaja tedna - 20.00 Ford)a-d^Ei ,cizekova nedeljska ordinacija - 24.00 - SNOP 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - ,. 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila ■ 12.00 Poročila & E ." ra 09 s S TJ “ E a 03 03 ra ra INI BBC - 12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Merskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 MV-nagrajuje -18.00 MV-dur - 19.00 Poročila -19.15 Kr-panke - 20.00 Kak je inda fajn bilou ali Domača plošča ali Brez okvirjev - 24.00 SNOP. TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Obve- stila - 10.10 UNICHEM - 11.00 Poročila - 11.15 Mali oglasi - 11.30 Kratki stik - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13.30 3 x country - 14.00 Poročila - 14.15 Sedem veličastnih, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV-nagrajuje - 18.00 Srebrne niti - 19.00 Poročila - 19.15 Domača glasbena scena - 20.00 Juke- box - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obve- stila - 10.15 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.10 Trn v peti - ou,w ... . « a । -r n nn OHIU ■ « . . - - _ 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 NST-SNMV, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Mali oglasi -11.00 poročila -11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila -19.15 Bilo je nekoč - 20.00 Geza se zeza - 24.00 SNOP 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3.-7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka, 21. junija 2002. Ime in priimek: Naslov: Brat Džouži Či je eroplan leto okoli Šmarne gore ali nej, gda je fuzba-lereprpelo s svetovnoga prvenstva, nega točnipodatkof. Je pa srečno dojprleto na letališče brez toga, ka bi se što od fuzbalerof svado s piloten ali kopiloton. Tudi niedna stjuardesa seje nej s piloten svadila v ton časi gda je ero- plan v lufti bitu. Gda sofuzbaleri prizemljili, so gor prišli, ka so na zemli, čiglij ka, gda so z istega kraja zleteli v lufte, so mislili, ka so v nebesaj. Tu na zemli ji je pričakalo menje navijačof, kak je bilou v eroplani potnikof. Zdaj pa, komi naj človik vdrvle? Po podatkaj z direktno-ga radijskoga prenosa je bilou navijačof stopetdeset do dvej sto, po podatkaj s TV dnevnika v nedelo, pa jezero ali tisoč: No, med njimi nej bilou Beleka. Un si je doma tak popejvo: Šmarna gora ti si zdaj znana vsem na vekomaj, Slovenec mnog te ni poznal, te zdaj prek žoge je zaznal. Izbrana Šmarna gora si, omenjajo te zvezdniki, si zvezdam spremenila smer, zaprla v raj si zdaj jim dver. Ti zvon pod vrhom naj zvoni, da spodaj nekaj se godi, udarci žoge spodaj so, nizkotnost tam odzvanjajo. 28 20. junij 2002 531 19 98 - vsak delovnik od 7.00 do 15.00 Podjetje za informiranje, d. d. Ulica arhitekta Novaka 13. M. Sobota Škrjanček poje, žvrgoli, se bel 'ga dneva veseli; škrjanček poje v beli dan, za tabo oziramo se zaman; škrjanček poje, žvrgoli, a tebe, draga Anica, ni, toda nate ostal večen bo spomin. ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 48. letu, nas je po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mama, snaha, sestra in teta Anica Copot s Srednje Bistrice Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste v teh žalostnih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala njeni osebni zdravnici, hvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju onkološkega inštituta v Ljubljani ter bolnišnice v Rakičanu za pomoč, prizadevanje in topel odnos med njenim zadnjim bivanjem v bolnišnici. Hvala g. duhovnikoma za pogrebni obred in mašo, pevcem za čutno odpete pesmi, govorniku g. Jožetu Duhu za sočuten govor, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji DAMIR BANFI s. p., VEŠČICA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TEL.: (02) 53 48 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 ZAHVALA V 52. letu je nenadoma umrl dragi mož in oče Štefan Balažič iz Odranec Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, prinašali vence in sveče, darovali za svete maše ali nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: žena Terezija, hčerke Tadeja, Mihaela in Anita z družinami ter hčerka Katja Pogum je kljubovati bolečini, Živeti z njo, je nikoli pokazati drugim, pa se kljub temu radostiti življenja. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je tiho in mirno zapustila draga mama, tašča, stara mama in prababica Marija Sočič roj. Zelko iz Predanovec 58 Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v teh težkih časih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospe Marti za ganljive besede slovesa, pogrebništvu Banfi in Štefanovim ter Hedvikinim sodelavcem iz TMO 2. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši,' zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA V 68. letu starosti je prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta, tasta, dedija, brata in sorodnika Vendela Kozarja iz Čepinec 60 Večerni zvonovi zvonijo, ti miren počitek želijo in lučke v spomin gorijo. V SPOMIN Francu Kustecu 2000, iz Črenšovec Hvala vsem, ki se ustavite ob grobu, prižgete svečo in se ga spomnite. Vsi tvoji. Še lahko bi živela, se z nami lepo imela, a sojeno ni bilo tako. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin j na 21. junij 1999, ko je utihnilo srce drage mame, stare mame, tašče in sestre Ane Rogan iz Nuskove ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega in skrbni3 moža, očeta, dedka in tasta Vsi tvoji Jožefa Mariniča Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... \ SPOMIN Te dni mineva 18 let o”d takrat, ko je za vedno odšel od nas dragi ata in stari ata Jožef Fartek iz Gornjih Slaveč 115 Hvala vsem, ki se ga še spominjate! Vsi njegovi Ob boleči izgubi našega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pomagali in lajšali bolečine ter izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, cerkev, cvetje in sveče. Posebna zahvala je namenjena g. župniku Tonetu Furarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa, DU Šalovci, pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala Gojitvenemu lovišču Kompas, kolektivu ZD G. Petrovci in dr. Kiršnerju. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: Vsi, ki smo te imeli radi iz Logarovec 48 se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste P |l pospremili v tako velikem številu na njegovi mnogo prerani poti k več Cj počitku ter mu darovali vence, cvetje in za svete maše. N ■ Zahvala g. župniku za opravljen obred, pevcem in pevkam za odete žalo* I in Tišino, g. Anici Raiter za molitve, pogrebništvu Bratuša ter za poslov1 H besede. Lepa hvala domačemu gasilskemu društvu, posebej hvala intern j j oddelku ter dr. Horvatu in dr. Gašparčevi za lajšanje bolčcin. I Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in nas tol Jožko, tvoje delo bomo spoštovali! I Žalujoči: žena Dragica, sinova Simon in Borut, sinova Miro X j in Zlatko z ženo Dragico ter vnuki Laura, Mateja, Mija, Mih# i" II V grenki nasmeh zažarelo je lice, stisnili roki smo ti za slovo, slišala nisi več krikov resnice, šla si za vedno, nazaj te ne bo. Zelo radi bi še živeli z našo drago in nadvse ljubljeno mamo, staro mamo, prababico in taščo Gizelo Fartek roj. Kisilak, iz Gornjih Slaveč 115 Dragi dedi! Hvala ti za tvojo skrb in dobroto! Tvoja vnuka - Bamir in Nuša Navček odhod tvoj je vasi oznanil, znanci, prijatelji, vsi so prišli, v cvetju, med nami spomin te bo hranil, v meni srce pa v slovo ti kriči: Hvala ti, mama, za rojstvo - življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, stkane v trpljenje. Mama, naj večna ti lučka gori! (Franc Ankerst) ZAHVALA toda smrt je bila močnejša od njenega skoraj 85 let trajajočega življenja, katero se je 14. junija tiho in mirno izteklo. Ob tej za nas tako nezaželeni in boleči izgubi se v tihi žalosti iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k njenemu zadnjemu počitku, nam izrekli sožalje Žalujoči vsi njeni najdražji terdarovali za svete maše, cvetje in sveče. Posebna zahvala je namenjena g. dekanu Martinu Vorošu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. županu Jožefu Škaliču za lepe in občutene poslovilne besede ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Tebi, zlata stara mama, pa hvala za vso ljubezen, ki si nam jo vedno dajala! Že leto dni naš dom je prazen, I odkar nehote smo šli narazen | Usoda je tako hotela, da te nam je vzela. Ni ure, ne dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami tl Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznk ’ ki hudo boli. N SPOMIN i V 24. junija bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je k0!™ 41. letu zapustil dragi mož, oče, sin, brat, zet fn stri? Jože Hauko iz Rankovec 41 Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sV£ I Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Je čas, ki da in vzank Je čas, ki nikdar ne ’ ko ostaneš sam, je &K ki celi rane, blaži bole in ohrani samo lepe sp°’ ZAHVALA Ob izgubi našega dtag^ Jožefa Savla mlinarja iz Bogojine se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na darovali cvetje, sveče, prispevke v dobrodelne zadni^t nam izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala zdravstvenemu osebju za zdravljenje in Zahvaljujemo se evang. duhovniku, pevcem, g-za Tišino in pogrebništvu. TZc/ nlonmd 20. junij 2002 29 ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustila Cilka Sukič predmetna učiteljica gospodinjstva v pokoju iz Murske Sobote Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali vence, šopke, sveče, za svete maše, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V11. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, stari oče, pradedek, brat in sorodnik Viljem Bokan iz Moravskih Toplic bot ’28ubise iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Po nni’ d°brim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga L preniili na njegovi zadnji poti in nam v težkih trenutkih ‘ 1 °b strani, nam izrazili pisno in ustno sožalje, darovali Pos^1"’CVet,e’ sve^e>za sv- maše in dobrodelne namene, zd na bvala osebnemu zdravniku dr. Škaliču za obiske in avljenje na domu ter celotnemu osebju internega in 'nfekcijskega negovalnega oddelka v M. Soboti za razurnevanje, pomoč in topel odnos med njegovim H zdravljenjem v bolnišnici. ža|0 a;a 8' žuPniku za pogrebni obred, pevcem za odpete st|nke, sodelavcem hčerke Nade, g. Stanku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njegovi - pogrešali te bomo! Vnuki in pravnuk Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel. Zdaj prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA prebujaj°čem se dnevu je v65. letu starosti za 110 zaspal naš dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in boter Egon Fartek q iz Gornjih Slaveč 43 'z8ubi moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem (J0®. sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih stali ob strani, pomagali in lajšali ^evii6’ *ZrekIi ustno in pisno sožalje in ga v tako ve i cm u Pospremili k njegovemu zadnjemu počitku ter v , darovali vence, sveče in za cerkev. 1na hvala družini Prem - Zavec, duhovniku Viliju Za Pogrebni obred, pevcem za odpete žalostin e, feclh U Dragu Lovenjaku za občutene poslovilne besede, en>ku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Vs/ njegovi najdražji! ZBOGOM, dragi stari ata ^Oo».J- f_ X-J- Že štiri leta naš dom je prazen, ko nehote smo šli narazen. Bolečina da se skriti pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame nihče nam ne more več vrniti. V SPOMIN 24. junija bodo minila štiri leta od takrat, ko nas je zapustila ljubljena mama Katarina Dovečar iz Dolge vasi Hvala vsem, ki prinašate cvetje in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Žalujoča hčerka Štefka in vsi njeni najdražji Zaman je bil tvoj boj in vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 76. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in sorodnica Irena Ficko iz Motovilec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za mrliško vežico. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Marjanci za govor in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: sinova Kristjan in Franc z družinama ter sestri Avguština in Gizela z družino Pošle so ti moči, zatisnil trudne si oči. Ni več trpljenja, ne bolečin, ostali so sledovi in spomin. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Karel Rautar iz Moravskih Toplic Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in pomagali. Posebej hvala patronažni službi, g. župniku in pevcem. Hvala za darovane vence, sveče in prostovoljne prispevke ter za izrečena sožalja. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njegovi » Zaman je bil tvoj boj in vsi dnevi hudega trpljenja, f bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je 11. 6. 2002 v 77. letu za vedno zapustil naš dragi mož, ati, dedi, pradedi in tast Franc Barber iz Šulinec 51 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, botrini, sosedom, znancem, gasilcem in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Zahvala velja tudi kolektivu Sterilizacije bolnišnice Rakičan, Vrtcu M. Sobota, Telekomu M. Sobota, GMW Radenci, gospodu duhovniku in pevcem ter pogrebništvu Hozjan. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, otroci Nada, Zdenka, Feri in Anka z družinami ter sin Branko, posebej pa vnuki Miša, Jure, Miloš, Anja, Tine in Nino ter pravnuk Vid, ki ga bodo zelo pogrešali Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. V SPOMIN 24. junija bo minilo pet žalostnih let od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedi Evgen Kerčmar iz Vanče vasi Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in se ga z lepo mislijo spominjate. Njegovi najdražji Zaman je bil tvoj boj in vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat, dedek in pradedek Aleksander Kerčmar iz Križevec 6 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, denarne prispevke ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Posebna hvala dr. Benkovičevi in dr. Kiršnerju ter patronažnemu osebju. Hvala duhovniku g. Balažiču, pevcem žalostink ter pogrebništvoma Banfi in Hozjan. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Franc Grah iz Tišinske ul. 7a v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Žalujoči vsi njegovi Kje ste, ljuba Mati vi, kje je vaš mili obraz in kje vaša skrbna roka, ki skrbela je za nas Družino in sinove. Zaman oko naše vas išče, zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo. Sedaj vaše truplo zemlja krije, da bi imeli v hladnem grobu večni mir. Srce vaše ne bije več, v srcih sinov svojih še živite. ZAHVALA V 86. letu nas je zavedno zapustila naša draga mati, babica, prababica in tašča Marija Bence iz Serdice 28 Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so priskočili na pomoč in izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste prišli od blizu in daleč in v tako velikem številu pospremili našo Mater na zadnji poti. Hvala dr. Rodiniču in vsem z internega oddelka v Rakičanu, ki so skrbeli zanjo. Hvala negovalki Agici, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, zvonarju in pogrebništvu Banfi. Pogrešamo še očeta, kateremu mineva 8 let, odkar nas je zapustil. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči - sinovi - Karel, Jože in Slavko z družinami, snaha Marija, Boštjan in Micka ter vsi, ki ste jo imeli radi in poznali 30 OGLASI 20. junij 2002 ■II VEDEZEVALKA ZORA Pokličite najboljšo vedeževalko Odklanja vpliv črne magije in prekletstva Tel. 528 14 43, GSM: 031 828 675 Vedeževanje Zora, s. p., Pušča 91, 9000 M. Sobota • garažna vrata • dvoriščna vrata • daljinski pogoni • ograje • kovane ograje zapornice Cesta v Rošpoh 24a yj2351 Kamnica • PVC okna • PVC vrata • zimski vrtovi • police HIŠNI POMOČNIKI tel.: 624 05 44 gsm: 041 699 499 ercator Plese 1, Murska Sobota petek, 21. junij ob 17. uri KONEC ŠOLE Konec šole je tu. Vsi odličnjaki, ki bodo prinesli s seboj spričevalo, bodo dobili živo zlato ribico. Zapel nam bo SEBASTIAN, predstavili se bodo ustvarjalci z bližnjih šol. Skočimo v počitnice skupaj. tj Mercator najboljšisosed HOVI d.o.o. ŽAGANJE. REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & 1aks: 1021 548 14 26, GSM: 041 112 426, 041 733 948 TRIDOM TRIDOM, d. o. o Robert Slana 031 290 226 BETONARNA PETELIN, d. o. □. Trate 23, Gornja Radgona Tel.: 02/564 30 60, 229 65 70 Cenjene stranke obveščamo, da je začela z obratovanjem PE BETONARNA PUCONCI. 1/ MESECU JUNIJU DAJEMO POSEBEN OTVORITVENI POPUST. Tel.: 02/545 958 90, 041 346 860. Priporočamo se! Kek e(Jl J VERŽEJ 4. - 1 3. julij TEČAJI ZA VSE STAROSTI angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina delavnice unicef Slovenski odbor za UNICEF Telefon: 01 234 23 60 e-pošta: info@ctj.si http://www.ctj.si TRGOVINA 15» DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (02) 530 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE, OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE, OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO! NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! BONAFIN, d. o. o. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJE: PLAČILNE KARTICE, OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA MS, Staneta Rozmana 16 Tel.: 02/ 524 16 30 LJ, Slovenska 27 Tel.: 01/ 425 20 75 VAS ČAKAJO ZA ES EIectrolux gorenje AEG 10 % popust velja za blagovne znamke Gorenje, Wbirpool, Electrolux, Zanussi, AEG in Candy od 1 7. do 29. junija 2002. Ne velja pa za izdelke iz letaka Merkurjeve vroče cene. Whirlpool Ht»X> ZAMRZOVALNIKI 10% HLADILNIKI MERKUR Ustvarjamo zadovolji^ ■ kRAŽNA VRATA RUSKA VRATA l DRSNA VRATA KRILNA VRATA TORNI POGON Z DALJINCEM HODNA VRATA DVA v enem! Dva v enem - tako se glasi nat odgovor na »■>><-povpraševanje: dva telefonska aparata ali ““ brezvrvični telefonski slušalki v enem paketu, o-sočasni telefonski zvezi enega priključka ISDN Eno ponudbo sestavljata dve zanimivi izbiri: - ISDN paket DUET z brezvi vičnim telefonskim aparatom Eurit S25 in dodatno prenosno slušalko Eurit 525 (cena: 49.900 z DDV). - ISDN paket DUO z vrvičnim telefonskim aparatom Eurit 33 in brezvrvičnim telefonskim aparatom Eurit 525 (cena: 48.900 z DDV). ' Modem ISDN in CD za dostop do Interneta ob doplačilu S.000 SIT (z DDV). * Ponudba velja do odprodaje zaloge. ’ Cene veljajo ob zamenjavi PSTN v priključek IS in ob sklenitvi naročniškega razmerja a mjmanj 2 Naj se pravljica prične : Ul V Europarkovo knjigo želja mladoporočencev lahko mladoporočenci vpišete želena poročna darila, ki ste jih izbrali v 64 trgovinah in lokalih v Europarku. Seznam bo v pomoč svatom, da vam bodo lahko izpolnili želje... Dodatne informacije: informacijska pisarna v pritličju Europarka. Nakupovalno središče Maribor 11| doživetje nakupov - t nSTHIK junij 2002 NAPOVEDNIK ^poved kulturnih prireditev dogodek borejci v nedeljo, 23. junija, ob 10. uri se bo začela priredi-tev Kmečki dan v Borejcih. nedelica v soboto, 22. junija, ob 17. uri bo dan odprtih vrat Kovačeve domačije. »MILICA soboto, 22. junija, ob 20. uri bo organizirana prire-"ltev Gomilička noč. Turnišče ' nedeljo, 23. junija, ob 7: uri bodo proslavili 10 let kovanja župnijske Karitas Turnišče. torek, 25. junija, ob 10. uri se bo začela slovesnost ™ dnevu državnosti. kobilje vsoboto, 22. junija, ob 13. uri bo na hribu sv. Marti-Prireditev Dan odprtih vrat Društva vinograd- ““kov Kobilje. ■ MAROF s°boto, 22. junija, ob 11. uri se bo začela kulturna Prireditev ob 60. obletnici izgona Slovencev s sloven-s ozemlja, ki so ga okupirali Madžari. “obrovnik Petek, 21. junija, in v nedeljo, 23. junija, bo v kul-rnem domu prireditev II. Pereciada. "tvoritev Jurska sobota Petek, 21. junija, ob 20. uri bo otvoritev prilož-u5t^e razstave Iz prekmurskega opusa Jožeta Kolo-Mur k °^a Raz^i?vo Posreduje Pokrajinski muzej iOKOVCI ^etrtek, 20. junija, ob 20. uri bo v prostorih osnov-°le otvoritev razstave Zgodovina vasi Fokovci - as skozi čas, ki jo prireja Društvo za promocijo in Predck Goričkega Brv. "Tavanje Ju»ka SOBOTA ®'rtek, 20. junija, ob 17. uri bo v Galeriji vodstvo po akademskega kiparja Silvija Arsa Popoviča. KONCERT RAKIČAN V soboto, 22. junija, bo na dvorišču gradu koncert skupin Siddharta, Tabu, Zaklonišče prepeva in D’Kwaschen retashy. DOBROVNIK V petek, 21. junija, ob 11. uri bo nastopila na OŠ skupina D'Kwaschen Retashy. V petek, 21. junija, ob 19. uri bo v kulturnem domu promocija zgoščenke skupine Lusta banda in etno večer, kjer bosta nastopili skupini Notazok in Gydn-gyvirag. V soboto, 22. junija, ob 19.30 naj bi nastopila v kulturnem domu skupina Kontrabant. MURSKA SOBOTA V petek, 21. junija, ob 21. uri bo nastopila v Spaček baru skupina D’Kwaschen Retashy. V ponedeljek, 24. junija, bodo v okviru Soboških dnevov ob 19. uri nastopili Čuki, ob 20.15 pa bo koncert slovenske ljudske glasbe s skupino Katice. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji si lahko ogledate razstavo kiparja Silvija Arsa Popoviča iz Ljubljane. V muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in razstava Na prelomih tisočletij. Slednja je odprta do julija. V kavarni Jelša je na ogled razstava Foto kluba Murska Sobota z naslovom Zeleno. V razstavnem delu podjetja FER - ING, d. o. o., so na ogled dela Slavice Švenda iz Murske Sobote. Gre za prodajno razstavo ciklusa slik z naslovom Mačja skrivnost. LJUBLJANA V preddverju Male dvorane Državnega sveta je na ogled razstava likovno-tekstilnih informacij Cvetke Hojnik Dorojevič. MORAVSKE TOPLICE V zdravilišču do 23. junija razstavljata svoja dela Nada Kotelko in Franc Gorza. LJUTOMER V Galeriji Anteja Trstenjaka je do 4. avgusta na ogled razstava Orožje od 15. do 18. stoletja. °9°n za .zasedbo Območje PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba III lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 1 19 5 4 16 45 uoliški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA POMOČNIK ®SKI POMOČNIK; določen čas 12 H delovnih izkušenj; drugi pogoji: J°ST ZAPOSLITVE ZA NEDOLO-do 25.06.02; DOM STAREJ-ČANOV LJUTOMER, C. I. SLO-TABORA 5, LJUTOMER KOVIN 'tZA R0čN0 IN STROJNO KO-( Samostojnost pri delu); 3 I. delovnih izkušenj; kategorije B; do 22.06.02; W S' P" UMETNO KOVAŠTVO. 27, VIDEM OB ŠČAVNICI tim I KLJUČAVNIČAR; določen lNjpSž dru0* pogoji: MOŽNOST NA-t^OSUTVE; DRUGI POKLIC ShJ^AR; do 10.07.02: P. T. S. O.O., JAMNA 11 A, VI-SČAVnici Hc v h- '^JUČAVNIČAR; določen čas Jljt, Si pogoji: MOŽNOST NA-I/mŽ^OSLHVE; DRUGI POKLIC < do 10.07.02; p. T. S. 0.,JAMNA11A,VI- L ^Nlci; št. del. mest: 5 > ZA PopRAVILO KOLES 7 doiošen čas 3 mes.; 10 L vozniški Izpit katego-i ^Tm6 02’ MAKOTER JANEZ, RAJH NADE ČEN ČAS; do 06.07.02; LARBO, D. 0. 0., MURSKA SOBOTA, JUŽNA ULICA 10, MURSKA SOBOTA KUHARSKI POMOČNIK; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 25.06.02; DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER, C. I. SLOVENSKEGA TABORA 5, LJUTOMER NATAKAR NATAKARICA; določen čas 12 mes.; 2 I, delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik -govorno; drugi pogoji: OPRAVLJEN HIGIENSKI MINIMUM; do 13.07.02; KOREN ALOJZ, S. P., PICERIJA POTAČ, TRG SVOBODE 19, GORNJA RADGONA NATAKAR/-ICA V GRILU POD LIPO, KLAV-NIŠKA 4, M. SOBOTA; določen čas 3 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; drugi pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 06.07.02; LARBO, D. 0. 0., MURSKA SOBOTA, JUŽNA ULICA 10, MURSKA SOBOTA NATAKARICA; določen čas 6 mes.; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO KANDIDATKA S DRUGO POKL ICNO ŠOLO; do 28.06.02; ZEMLJIČ NADA, S. P., GOSTILNA NADA. ŠRATOVCI 6, RADENCI NATAKAR L; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: KUHAR, TRGOVEC, DELAVEC BREZ POKLICA; POSKUSNA DOBA 1 MESEC, PREDNOST IMAJO ŽENSKE; do 28.06.02; KUZMIČ, D. 0. 0., PODJETJE ZA TRGOVINO IN GOSTINSTVO, ČRNCI 67, APAČE NATAKARICA; določen čas 12 mes.; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: POMOŽNA NATAKARICA; do 28.06.02; PRIJOL JASNA - BABILON, RADOMERJE 14, LJUTOMER NATAKAR/-ICA; določen čas 6 mes.; do 25.06.02; FILIPIČ MARKO, S. P, POSREDOVANJE S PREVOZI FILIPIČ MARKO - DNEVNI BAR, PREŠERNOVA ULICA 25, LJUTOMER KMETIJSKI TEHNIK KMETIJSKO VINOGRADNIŠKA OPRAVILA; določen čas 3 mes.; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: KMETIJEC, POMOŽNI DELAVEC Z IZKUŠNJAMI; MOŽNOST NADALJNJE ZAPOSLITVE; do 25. 06. 02; GEOS, D. 0. 0., PREŽIHOVA 10, GORNJA RADGONA STROJNI TEHNIK MONTER OGREVALNIH NAPRAV; določen čas 6 mes.; vozniški izpit katego- S FUGIRA-^0? drnS 3 H163’’vozniški izpit VMOŽi^P0^: ZAPOSLI SE do 21 ■ °6' P C’S- p- VOGRIČEVCI s; 11 KONČNIH izdel-\'HvnihLA: določen Sas 6 '2kuSenj; vozniški ^bMiVn22'06-02' MIR JA-’ no GRA- ^AVNiC1 ' NATAKAR; do-Poin ki: nemšKi jezik -Sa ^.069 R DRUGI POKLIC: %A on2’ Hamberger '^Snc°ST|LNA ADANIČ, llP0' KLAV' VNh izkAxdoločeri čas 3 %,>j; drugi ooaoii: MONTER OGREVALNIH NAPRAV; do 25.06.02; KOVAČ, D. 0. 0., OGREVALNI SISTEMI MORAVSKE TOPLICE, DOLGA ULICA 103, MORAVSKE TOPLICE PROMETNI TEHNIK VOZNIK INŠTRUKTOR B-KATEGORIJE; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: VIŠJA ALI SREDNJA ŠOLA Z OPRAVLJENO LICENCO INŠTRUKTORJA; ČAS ZAPOSLITVE - DO VRNITVE DELAVCA Z BOLNIŠKEGA DOPUSTA; do 13.07.02; MODRI DIRKAČ, D. 0. 0., MARKIŠAVCI 30, MURSKA SOBOTA EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov - osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: TRGOVSKI POSL., DRUGA USTREZ NA SMER; POSKUSNO DELO 3 MESECE, LASTEN PREVOZ; do 10.07.02; ADRIATIC, ZAVAROVALNA DRUŽBA, D. D., KOPER, PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2 INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA INDUSTRIJ. ELEKTRON. VZDRŽEVANJE NAPRAV; določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: delo s preglednicami - zahtevno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 25.06.02; MJR, MESNA INDUSTRIJA RADGONA, D. D., LACKOVA 22, GORNJA RADGONA GLASBENIK SPECIALIST ZA TOLKALA UČITELJ TOLKAL; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: ZAHTEVA SE VIL STOPNJA STROK. IZOBRAZBE; do 20.06.02; GLASBENA ŠOLA, ULICA STANETA ROZMANA 1, MURSKA SOBOTA GLASBENIK SPECIALIST ZA KITARO UČITELJ KITARE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: ZAHTEVA SE VII. STOPNJA STROK. IZOBRAZBE; do 20.06.02; GLASBENA ŠOLA, ULICA STANETA ROZMANA 1, M. SOBOTA; št. del. mest: 2 DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) PRODAJNI INŽENIR ZA PRODAJO PVC OKEN IN VRAT NA PREDSTAVNIŠ.V MARIBORU ALI V LENDAVI; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije B; ■ - nnnni POKI IC: DIPL. ING. kino • k i n Delimo vstopnice za kino Murska Sobota Četrtek, 20. junija: ob 18.00 ameriški akcijski film Civilna žrtev, ob 20.00 ameriška drama K ■ Pax; Pe- ' tek, 21. junija: ob 18.00 nemška komedija Dekleta zgoraj brez, ob 20.00 Civilna žrtev; Sobota, 22. junija: ob 18.00 Civilna žrtev, ob 20.00 Dekleta zgoraj brez; Nedelja, 23. junija: ob 18.00 Civilna žrtev, ob 20.00 Dekleta zgoraj brez; Sreda, 26. junija: ob 18.00 in 20.00 komedija Pa ne še en film za mulce Gornja Radgona Petek, 21. junija: ob 19.00 ameriška animirana družinska komedija Pošasti iz omare, ob 21.00 ameriška domišljijska drama K - Pax; Nedelja, 23. junija: ob 18.00 Pošasti iz omare, ob21.00K-Pax Francoskemu dekletu z »nenavadno usodo« je ime Ame-lie, našo nagrado pa prejme Dragica Markoč, Dolnji Slaveči 138, 9264 Grad. Česiitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Napišite ime največjega francoskega mesta! Odgovor: Odgovore pošljite do 25. junija na naš naslov: Vest-Kupon št. 25 nik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si. k i n • k i n BOR Z A ZNAN je informacij- sko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, In tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Ponuja se znanje angleškega jezika za SŠ. - Išče se znanje matematike za SŠ. - Ponuja se znanje slikanja na steklo. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. GRADBENIŠTVA ALI LESARSTVA; MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 21.06.02; AR CONT IP, D. 0. 0., LJUTOMERSKA CESTA, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 2 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA ZA KONSTRUKCIJE PROJEKTANT - STATIK; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski । jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil -zahtevno, delo z bazami podatkov -zahtevno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: POZNAVANJE PROGRAMA AUTOCAD IN STATIČNIH PROGRAMOV; do 21.06.02; ATRIJ, D. 0. 0., GRADBENI INŽENIRING, ODRANCI, GAJSKA ULICA 39, ČRENŠOVCI PROFESOR RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 21.06.02; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA I LENDAVA, KRANJČEVA UL. 44, LENDAVA - LENDVA; št. del. mest: 3 PROFESOR ANGLEŠČINE UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA; nedoločen čas; do 21.06.02; OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE, PREŠERNOVA 2, TURNIŠČE UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 25.06.02; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA I LENDAVA, KRANJČEVA UL. 44, LENDAVA - LENDVA PROFESOR MATEMATIKE UČITELJ MATEMATIKE IN FIZIKE; določen čas 5 mes.; do 25.06.02; OSNOVNA ŠOLA ODRANCI, PREŠERNOVA 1, ČRENŠOVCI PROFESOR GLASBENE VZGOJE UČITELJ GLASBENE VZGOJE Z DOPOLNJEVANJEM OBVEZE NA DOŠ DOBROVNIK IN DOŠ PROSENJAKOVCI; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 21.06.02; DOŠ GENTEROVCI/ GNTRHAZI KTNIJELV LTALNOS ISKO-LA, GENTEROVCI 8B, DOBROVNIK/ D0-BRONAK AKADEMSKI GLASBENIK PROFESOR ZA GODALA UČITELJ VIOLINE; nedoločen čas; do 25.06.02; GLASBENA ŠOLA LENDAVA/ ZENEISKOLA LENDVA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA/LENDVA; št. del. mest: 2 AKADEMSKI GLASBENIK PROFESOR ZA PIHALA IN TROBILA UČITELJ FLAVTE; nedoločen čas; UR/ TEDEN: 20; do 25.06.02; GLASBENA ŠOLA LENDAVA/ZENEISKOLA LENDVA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA/ LENDVA AKADEMSKI GLASBENIK ZA KLAVIR IPD. UČITELJ KLAVIRJA; nedoločen čas; UR/ TEDEN: 20; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 20.06.02; GLASBENA ŠOLA, ULICA STANETA ROZMANA 1, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 3 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. 1WANNA - Marie N 2. IF TOMORROW NEVER COMES - Ronan Keating 3. A NEW DAY HAS COME - Celine Dion 4. LET ME DOWN EASY - Chris Isaak 5. FOREVER NOTYOURS - A-ha 6. YOU - S Club 7 7. BOOM - Anastacia PREDLOGI: POOR MISGU1DED FOOL - Starsailor SLOW BURN - David Bowie SEI SOLO TU - Nek & Laura Pausini LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. ZADOSTI SEM NOR - Sasha 2. GUSL - Kvinton 3. TAM TAM TAM - Kingston 4. NA KRILIH LJUBEZNI - Elevators 5. DELILAH - Victory 6. POVEJ - Polona 7. SLIŠIM TRAVO RAST - Andrej Šifrer PREDLOGI: VSE ALI NIČ - Anja Rupel V MOJI SMERI - Mef & NOB NE DAM - Make Up 2 LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. FIČ FIRIČ - Ptujskih 5 2. KAJ MI MAR Beneški fantje 3. MOJ RODNI KRAJ - Igor in Zlati zvoki 4. ZA TVOJ PRAZNIK-Špik 5. PEVCU - Gregorji 6. ZVON ŽELJA - Ans. Toneta Rtisa 7. KOMU TE ZEMLJICA NAJ ZAPUSTIM - Ans. Mira Klinca PREDLOGI: ZAKAJ BI NA PRAZNIK ČAKALA - Sredenšek sekstet SPOMIN NA PEVCA ŠE ŽIVI - Modrijani KRESNICE PLEŠEJO - Tornado LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA 1. ZAGORELO TELO - Horizont 2. KOT VETER-Šarm 3. VRAČA SE POMLAD - Big Band Murska Sobota 4. BABA MALO ME NJAJ (ROCK VERZIJA) - D’Kwaschen Retashy 5. EMMANUELA - Comfort 6. RDEČE VRTNICE - Palme 7. Z ROSO SI OPLAKNEM LICA - Hobby Brass Band PREDLOGI: DVE ZVEZDI - Blanka Keršič V VETRU MORJA - Jože Kovač Uri KURA IN KOKOT - Drago Jošar Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 27. junija 2002, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 25 - glasujem za skladbo NSTSNMV: 7 VELIČASTNIH: GLASBA NAŠEGA SRCA: LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«... Ime in priimek ter naslov: POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU M. SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo: Naslov pošiljatelja: 32 ZADNJA STRAN 20. junij 2002 V dvoje je lepše Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 18. junija 2002 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 225,3846 226,0628 226,7410 Hrvaška HRK 191 1 30,7483 30,8408 30,9333 Madž. HUF 348 100 92,8500 93,1300 93,4100 Švica CHF 756 1 152,6789 153,1383 153,5977 V. Brit. GBP 826 1 352,6593 353,7205 354,7817 ZDA USD 840 1 237,8228 238,5384 239,2540 20. junij, četrtek, SILVA 21. junij, petek, ALOJZ 22. junij, sobota, URŠKA 23. junij, nedelja. PINO 24. junij, ponedeljek, VANJA 25. junij, torek, dan državnosti, HINKO 26. junij, sreda, Stojan 21. junija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 11 minut, zašlo pa ob 20. uri in 57 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 46 minut. 24. junija ob 23. uri in 43 minut bo na nebu nastopil ščip. 21. junija se začenja koledarsko poletje. ovačevci in Prosečka vas sta sosednji naselji, zato je potrebnih le pet minut, da prideš iz ene v drugo vas. Vaščani obeh krajev se seveda med seboj poznajo in mnogi so si celo v sorodstvu. Nataša Cor iz Kovačevec, ki se je v gostinski šoli usposobila za poklic kuharice in natakarice, je v družbi prijateljic rada obiskovala tekme v malem nogometu v Prosečki vasi. Zdaj je znano, da predvsem zaradi Alojza Miličeviča, ki je po poklicu varilec. a ie dober tudi v noeometu. Tako preprosto je to Ulica: Kraj: Pošta: Podpis: Datum naročila: Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Divizija Pomurje Spletna poslovalnica Klik NLB je udobna, praktična in varna rešitev za večino bančnih storitev. Prek nje lahko 24 uTna dan, vse dni v letu poslujete od doma, iz službe ali s potovanja. Vloga za uporabo Klika NLB vam je na voljo v vseh poslovalnicah banke ali na spletnem naslovu httpsVAlik.nlb.si. Oddate jo lahko v katerikoli poslovalnici, kjer boste prejeli zgoščenko.in priročnik z navodili za uporabo. Z njuno pomočjo boste lahko hitro in preprosto izvedli postopek prijave v Klik NLB in začeli uporabljati storitve. Ob tem smo vam vedno na voljo na telefonski številki 01/477 20 60. Tako preprosto je to! NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek: VESTNIK VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku majico! Seveda je tudi on opazil lepo deklino iz sosednje vasi. Potem sta začela skupaj hoditi, zadnjo soboto v aprilu pa sta se poročila. Poročna obreda sta bila na Gradu. Najprej seveda civilna poroka v grajski poročni dvorani, nato pa še cerkveni obred v župnijski cerkvi. Po poroki je nevesta prevzela možev priimek Miličevič. Nataši je bila priča krstna botra Ivanka Fujs iz Proseč-ke vasi, Alojzova priča pa je bil brat Ivica, ki živi v Murski Soboti. Takoj po poroki pa sta dala mlada zakonca Miličevič krstiti svojega sina prvorojenca Marka, ki je zdaj star štiri mesece. Gostija. na kateri je bilo sto štirideset svatov, pa je bila v Erikinem gostišču na Vaneči. Nataša je sicer že nekaj časa V Gomilici gasilci že 70 let soboto je zaznamovalo s prireditvijo Prostovoljno gasilsko društvo Gomilica 70-letnico delovanja društva. ii Danes šteje društvo 70 članov in ima ob dveh članskih tudi pionirsko desetino. Na slovesnosti so se spomnili začetkov gasilstva v kraju ob najenostavnejši gasilski opremi in predstavili prehojeno pot društva v teh sedemdesetih letih. Predsednik društva Milan Denša je povedal, da je bilo društvo ob varovanju premoženja občanov v teh letih pomemben dejavnik družbenega življenja kraja. Ves čas so skrbeli tudi za posodobitev gasilske opreme in tako so lani kupili sodobno gasilsko vozilo z vgrajeno viso- Toča, ki je padala med neurjem minulo soboto okrog 22.30 ure v nekaterih naših krajih, je naredila največ škode na njivah, zasejanimi s koruzo in bučami (okolica Odranec), v Murski Soboti pa je »obdelala« tudi cvet živela pri svojem izbrancu v Prosečki vasi, a se je pred poroko vrnila domov v Kovačevce, zato so šli ponjo. Kovačevski fantje pa niso hoteli kar tako oddati svoje vaščanke; postavili so šrango in to so umaknili šele potem, ko so svatje in ženin z veseljem plačali »odkupnino«. Fantje so mlademu paru izročili darilce in šopek. Zdaj sta Nataša in Alojz že dva meseca uradno žena in mož. Mlada se je odlično vživela na novem domu, kjer sicer še živijo tašča vdova Ana ter sinova Dra-goslav in Mirko. Pred toliko in toliko leti se je Natašina mama, rojena v Prosečki vasi, poročila v Kovačevce; letos pa se je njena hčerka omožila v Prosečko vas. Lepo! - Š. S., foto: Dšuban Radgonski župan te dni razčif kako bo plačal vsem podizvsp cem v apaški šoli. V znakdobf volje naj bi jih bil celo prip'^ sprejeti v svoji rezidenci. naj bi si nekaj popustov, s ka^ mi bi pokril obveznosti do genske Komunale. ***** Marjana Kardinarja je začela koliko zdelovati pozitivna niška energija. Zadnje časen^ reč čuti močno pomanjkanje. pov. Dobrovničanipa mož6®" očitajo, kako se je lahko odp^ dal edinemu Srpu, ki gaje d™ premogla. kotlačno črpalko in sodobno opremo. Prireditev so popestrili še z nastopi domačega pevskega zbora in šolarjev ter otrok iz tur-niškega vrtca. Slovesnosti so se udeležili tudi gasilci iz gasilskih društev več kot desetih sosednjih krajev. J. Ga. ■ Najbolj živahno jerte e g^uslofc kak^Ž bodo nanj od'® 11K doki3’ ženega slona ah pa Ted1 < pripustili kakega gjon^i ni problem je. kernLi^ !i Sili vajeni h^P ^/ tam nis0 prX * svoje kratke delovne *****, Art* Nekaj prahu Sporen je, ker s, naj turne vode m s in u(iiJe vzročal nekaj bj se’ spanje v oko c-g0v lastnik m n®K |e|dN el vrnil b kak?^ športu inga^atnegH morda malo več P°v ***** • Petrolov Janez L<,tFrranCi p/ naftni svetova ec nikakor ne mo inih pr kljub dobri v^^M džerjev benda'dnih želijo sprejet’o borskihjam ° J« bljata, da bi s ^ibo । tehnologijokur) pripo^ odpadkov v® k° Pskihvl/ dobri podobi Iend j jim ' , dov. Za^^Jčin6^ tavljata zadostnek® ^ zraku, ki bi vmogfa proti plesni. ***** še^J nb r Lendavčani pas® geOte^ memben proje pa j elektrarno n^irolu*/ gluha država, kr k žepri hotela dvignit’ m Ki naj bi jih porab’" *** J* Zaenkrat ni znanJo