Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE KADRI- TUDI GOSPODARSKI PROBLEM Družbeni načrt okraja za letošnje leto ima solidne temelje, je med dru- gim v razpravi o sprejemu družbene- ga načrta na zasedanju okrajne skup- ščine, dejal sekretar okrajnega komi- teja ZKS Celje, inž. Andrej Marine. Zato lahko z optimizmom gledamo na razvoj letošnjih nalog. Ne glede na to bi rad opozoril na dve nalogi, na uvedbo skrajšanega delovnega ča- sa ter na priporočilo Glavnega od- bora SZDL Slovenije gled^ minimal- nih osebnih dohodkov. Ko namreč sprejemamo družbeni plan, je treba delovne organizacije opozoriti tudi na ti dve nalogi. V razpravi ob sprejemanju druž- benega načrta bi rad opozoril še na eno nalogo, to je na kadrovsko vpra- šanje. Ne gre za kampanjsko nalogo, temveč za obveznost oziroma za se- stavni del vseh prizadevanj na gospo- darskem področju. Spričo tega kad- rovsko vprašanje ni samo politično vprašanje, marveč prav tako gospo- darski problem. Kajti, če hočemo iti v veliko serijsko industrijsko proiz- vodnjo, potem se moramo pogovoriti tudi o tistih kadrih, ki naj vnesejo v naše gospodarstvo več elementov moderne proizvodnje. Ko pa govori- mo o kadrih, zlasti strokovnih, ugo- tavljamo, da nimamo kadrovskih pro- gramov. Zaradi tega bo treba zlasti v delovnih organizacijah in komunah izdelati tudi te analize. Ko je v nadaljevanju svojega izva- janja opozoril na dejstvo, da imamo v gospodarstvu celjskega okraja ko- maj 4.9 odstotkov kadrov s srednjo, višjo in visoko izobrazbo in da smo v tem pogledu pod republiškim in državnim področjem, je hkrati na- kazal tudi rešitev tega vprašanja. Se- veda pa tudi v tem primeru ne gre za enkratno pobudo, temveč za akcijo trajnejšega značaja. Najprej bo tre- ba urediti stvari v našem šolstvu, zlasti pa v šolstvu druge stopnje. Več kot doslej bo treba storiti za vzgojo na delovnem mestu, za vzgojo kvali- ficiranih delavcev. Večjo pozornost pa bo treba posvetiti tudi štipendira- nju. In končno, tudi relekcija, pre- tres, ali so na vodilnih položajih res najboljši in najbolj sposobni ljudje, ki bodo kos vsem nalogam, ki jih za- hteva današnja proizvodnja, lahko da pozitivne rezultate. Pri vsem tem pa gre za naloge, ki jih morajo oprav- ljati kvalificirane kadrovske službe v delovnih organizacijah in drugod. -m OKRAJNA SKUPI§CINA JE SPREJELA RESOLUCIJO GOSPODARSKEGA RAZVOJA ZA 3 EMA JIIME PREDLOG USTREZA NAČELOM REALNOSTI! Pretekli teden je bila v Celju seja okrajne skupščine, na kateri je bil predložen osnutek resolucije za go- spodarski razvoj okraja v letu 1964. Resolucija, podprta z obilnim doku- mentacijskim gradivom, predvideva nov skok gospodarskih prizadevanj v našem okraju (o glavnih postavkah smo že pisali). Uvodno besedo pred razpravo o predloženi resoluciji je podala pod- predsednica okrajne skupščine tova- rišica Milena Stiftar-Vršnikova. Le- ta je v uvodu poudarila, da je bila resolucija sestavljena preudarno, da predlog gotovo odgovarja principom realnosti. Ko je ilustrirala predvide- no rast proizvodnje v tem letu, je de- jala: — Družbeni bruto produkt se bo v okraju povečal za okoli 26 milijard dinarjev. To predstavlja skupaj toliko kot dve novi tovarni emajlirane po- sode in še tretjino take tovarne.« Narodni dohodek na prebivalca naj bi se v tem letu povečal na 36L000 dinarjev, to pa je za 4.5.000 dinarjev več kot lani. Tovarišica Stiftarjeva je nato zelo izčrpno obravnavala poglavitne po- stavke v resolučiji, in sicer po indu- strijskih panogah in ostalih vejah go- spodarstva. Pri tem se je ustavljala tudi ob določenih problemih posa- meznih kolektivov, med drugim: 0 Storska Železarna ob začetku novih investicijskih vlaganj: Ali bo ali ne bo grajena v Stofah koksarna in šamotarna? # Celjska Cinkarna; Težave s su- rovinami, zlasti še, ker rudnik Trepča teži k predelavi v svojem okolišu! # Rudnik Laško: Resen problem okoli tega ali se bo ta rudnik še ob- držal. 0 Tovarna emajlirane posode: Od- ločna vključitev v sodelovanje z za- interesirano industrijo (odpreski za avtomobile). K temu še odločitev: Orodjarna — da ali ne? # Usnjarna v Šoštanju: Pojačati kondicijo tehnologije! # Laška pivovarna: Podporo ko- lektivu pri rekonstrukcijskih napo- rih! # Kmetijstvo: Predvsem poveča- nje površin v družbeni lasti, gradnja hlevov, razširitev nasadov jagodi- čevja. # Žalski Agrokombinat: Izvedba intenzivne izgradnje (v treh letih). # Gozdarstvo in lesna industrija: Lesna industrija v mejah realne su- rovinske baze. Sečnja že zdaj 5 od- stotkov nad etatom! Mnoge potrebne reči bodo še mo- rale počakati, vzrok je jasen, ni raz- položljivih sredstev. Vzemimo samo promet, modernizacija gradbeništva itd. Po dokaj živahni razpravi so od- borniki enoglasno potrdili resolucijo. V razpravi je sodeloval tudi sekre- tar Okrajnega komiteja ZKS tovariš ing. Andrej MARINC, katerega misli objavljamo na uvodnem mestu. Tov, Mavc med govorom (zgoraj) rckmovalci med proslavo na Visokem V spomin pohoda Štirinajste Smučišče, kjer se je malo prej kon- čalo tradicionalno tekmovanje v po- častitev pohoda Štirinajste na Štajer- sko ter za Efenkov memorial, je osta- lo prazno. Le črne lise na beli pre- progi, trava in zemlja, so spominjale, da so se vodile zanimive športne bor- be. Zdaj se je okoli sto smučarjev ter precejšnje število ljudi iz Dobrne, Vojnika in drugod zbralo na Viso- kem, okoli spomenika, ki opozarja in spominja na težke boje Štirinajste. Ob spomeniku je bila naslonjena Efenkova slika, tista, ki zdaj visi v sobi planinskega doma na Paškem Pvozjaku. V imenu organizatorja tekmovanja je .^pornin.sko slavnost začel podprod- sodnik okrajne zveze za telesno kul- turo Karel Jug, ki je med drugim po- udaril, da se športniki zbirajo vsako leto na tem mestu tudi zavoljo tega, da se spoznajo z legendarnim poho- dom ter boji, ki jih je bila Štirinajsta na tem območju. Zatem je udeleženec pohoda Štiri- najste divizije na Štajersko, Franc Mavec obujal spomine na tiste dni prod dvajsetimi leti, na vlogo in na- loge Štirinajste, na bitke in zmage ... Svojo nalogo smo izpolnili, je med drugim dejal, tudi po zaslugi prebi- valcev teh krajev, ki so nam poma- gali in nudili vso pomoč. -m ZBORI V CElJl KONČANI OBČANI BODO DOBILI ODGOVORE IN POJASNILA V tem tednu so v celjski komuni zaključili zbore volivcev, na katerih so občani razpravljali o družbenem planu komune. Ob tej priložnosti so marsikje opozarjali tudi na pereče probleme svojega območja, povsod pa so si bili edini, da je treba v Celju in okolici takoj urediti preskrbo z vodo. Problem celjskega vodovoda, ki se vleče že nekaj let, je zdaj do- pegol svoj višek; pomanjkanje vode vzbuja med prebivalci celjskega me- sta in okolice že veliko nejevoljo in razburjanje. Razen o vodi so občani na zborih volivcev govorili tudi o komunalnih in urbanističnih vprašanjih, o gradnji stanovanj, šolstvu itd. Na občinski skupščini že pripravljajo analizo vseh kritičnih in nujnih pripomb občanov, poskrbeli pa bodo tudi za to, da bodo ljudie na svoja vprašanja dobili pri- merne odgovore in pojasnila. V tem smislu bomo tudi v »Celjskem ted- niku« v prihodnjih številkah objavili nekaj najbolj zanimivih stališč. NOV OBRAT USN.IARSKEGA KOMBINATA ••KONUS« V obratu usnjene konfekcije v Lo- čah, ki ga je uredil usnjarski kombi- nat »KONUS« iz Slovenskih Konjic, bodo v teh dneh pričeli z redno pro- izvodnjo. V tem obratu bodo zaposlili nekaj nad petdeset delavcev, od teh večino žena. TUDI V SEVNICI IN KONJICAH ZBORI VOLIVCEV v sevniški občini bodo imeli zbore volivcev, na katerih bodo obravna- vali družbeni plan, prihodnji teden. Da bi bile razprave na zborih čim- bolj solidno pripravljene, so že izbrali 31-članski aktiv, ki bo volivcem raz- lagal družbeni plan. Tudi v konjiški občini so se na zbo- re volivcev zelo dobro pripravili. Ker bodo v kratkem razpravljali tu- di o občinskem statutu, so že pred tedni poslali osnutek vsem krajevnim organizacijam SZDL, članom občin- ske skupščine, go.spodarskim organi- zacijam, sindikalnim podružnicam in ostalim. V teh dneh pa se bodo se- stali tudi krajevni politični aktivi, ki bodo o osnutku statuta razpravljali •še pred zbori volivcev. VIVOD 205 V VIŠINO » V prvi disciplini društvenega tro- boja (višina, tek na 20 m ter met kn.gle), na katerem sodelujejo člani AD Kladivar, je Branko Vivod dose- gel odličen rezultat pri skoku v vi- •šino. Premagal je namreč 20.5 cm in tako postavil nov .slovenski rekord za pokrite prostore. Razen tega se je na istem tekmovanju odlikoval še mla- dinec Medvešek, ki je preskočil 1 n.5 cm, kar je nov slovenski in dr- žavni rekord za mlajše mladince. V DANAŠNJI ŠTEVILKI. # Petriček — celjski rekrea- cijski center # Želijo si prosto soboto # Celjski tednik in Delavska enotnost: INTEGRACIJA — DA! METODE — NE! 9 Po brežiški komuni O Recenzija »-Rezervista« # Govorijo ccljlski kulturniki ^ Zavoženo življenje — na koncu umor 0 Spomini udeležencev poho- da XIV. divizije 0 Beseda občanov: Mnenja o podaljšani delovni dobi # Roman, slikanica, mcmoar, zanimivosti V PRIHODNJI ŠTEVILKI: O Predsednik občinske skup- •ščine v Celju: CEL.ISKI VODOVOD f 9 SMEH PRI NAS V GOSTEII Jože Smole v Celjju o ZUNANJEPOLITIČNIH VPRAŠANJIH V torek je v okviru redne javne tribune celjske delavske univerze predaval glavni urednik >>Dela« in predsednik Društva novinarjev .Jugo- slavije tovariš JOŽE SMOLE. Govo- ril je o perečih političnih vprašanjih v svetu predvsem o vlogi miroljub- nih sil ter o bližnji drugi konferenci neangažiranih držav. V Celju je imel zvečer pred seboj številen avditorij v polnozasedeni ve- liki dvorani Narodnega doma, med- tem lv3 popoldansko predavanje v Storah v pogledu udeležbe ni bilo tako uspešno. Čast Štor so reševali v glavnem otroci. CELJE, 21. FEBRUAR 1964 Št. 7. Cena 20 Leto XVI. G I « v n I urednik T O N K M A S I, O Odgovorni urednik JUKK KRASOVEC List izhaja ob pcfkih. Izdaja in tiska Casopi.sno podjetje »Celjski tisk<. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa 5, po.štni predal 152. Telefon 24-23. Tekoči račun: 605-11-1-656. Letna naroč- nina 10(Mi, polletna 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 2400. V prodaji 20 dia. LEŠEK V ZDA 462 S PALICO Na gostovanju v Združenih državah Amerike je Roman Lešek, član celjskega AD Kla- divar, dosegel s skokom 462 centimetrov ob palici nov državni rekord, ki velja za tekmovanja v pokritih pro- storih. KAKO POTEKA VPLAČEVANJE LJUDSKEGA POSOJILA? Okrajni odbor SZDL je te dni sestavil pregled vplačil vpisanega ljudskega, posojila za pomoč ponesrečenemu Skopju. Iz pregleda je raz- vidno, da so.delovne organi- zacije. delavci in uslužbenci, kmetijski proizvajalci, obrt- niki in ostali poklici celjske- ga okraja vpisali 837 milijo- nov 192 tisoč dinarjev. Od te vsote je bilo do prvega fe- bruarja vplačanih 583 milijo- nov 85 tisoč dinarjev ali 70 odstotkov vpisane vsote. Naj- bolje plačujejo delavci in uslužbenci, ki so doslej vpla- čali že okrog 87 odstotkov vpisanega posojila, močno pa zaostajajo delovne organiza- cije, ki so vplačale komaj 45 odstotkov vpisanega zneska. 2.30 MILIJONOV ZA PRORAČUN V KONJICAH v konjiški občini predvidevajo, da bodo imeli v letošnjem letu v prora- čunu. skladu za šolstvo in komunal- nem skladu okrog 385 milijonov di- narjev. Tako bo v proračunu nad 230 milijonov, v skladu za osnovno šolstvo 120 milijonov, v skladu za šolstvo druge stopnje pa 28 milijonov dinarjev. Krajevne skupnosti bodo imele v •em letu približno enaka sredstva kot lani — to je nekaj nad deset milijo- nov dinarjev, pri čemer je upošteva- no tudi povišanje osebnih dohodkov cestarjev občinskih cest. Ta sredstva sicor res ne bodo krila vseh potreb, toda odbori krajevnih skupnosti bodo prav gotovo znali najti še kak.šne do- datne vire. OD 20. II. DO 1. III. 1964 Okrog 22. februarja ohladitve z •^anjšimi snežnimi podavinami. Na- slednje padavine okrog 26. februar- V ostalem lepo, oziroma suho vrenne in jčez dan topleje. v BREŽICAH ZASEDANJE SKUPŠČINE Pretekli teden je imela brežiška občin«:ka skupščina svojo redno sejo. na kateri so razpravljali o na^aktu- alnejših problemih brežiške občme Po seji so odborniki razpravljali o osnutku družbenega plana, ki ga bo- do tolmačili na zborih volivcev po volilnih enotah. Po zborih volivcev in analizi njihovih pripomb bo družbeni plan brežiške občine sprejela občin- ska .skupščina predvidoma že 27. feb- ruarja. B. SEZONSKI DELAVCI V POLITIČNIH OPiGANIZACIJAH V velenjski občini bo v letošnjem letu občinski odbor Socialistične zve- ze posvetil vso skrb večanju števila članstva (sedaj imaio včlanjenih 77 odstotkov vseh volivcev). Posebno skrb pa bodo posvetili predvsem vključevanju sezonskih delavcev v vrste Socialistične zveze. Dosedanja praksa je pokazala, da so le-ti bili vse preveč prepuščeni sami sebi in da je prav to čestokrat vodilo do ne- potrebnih izgredov. Število le-teh ni majhno, .saj jih je v Velenju pri zu- nanjem obratu in pri Vegradu okrog 1000, v Šoštanju pa pri vodni skup- nosti Celje okrog 2.'i0. V SEVNICI AKTIV ZA ZUNANJE POLITIČNA VPRAŠANJA Pretekli teden .so v Sevnici ustano- vili aktiv ZK. ki bo zasledoval in tol- mačil najvažnejša zunanjep>olitična vprašanja med občani. Za sekretarja aktiva je bil izbran tov. Auer. Prvo predavanje o najvažnejših političnih dogodkih v zadnjem času je imel predsednik Občinskega odbo- ra SZDL iz Celja, tov. Marjan Rav- nikar.