Tečaj XXXII. ospođarske, obrtniške in rodne » i" rvj MB l^ÍL Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr četrt 1 gold« 30 kr Ljubljani v sredo 25. marca 1874, Ob8©g: Lugaste soli (kali) dobro gnojilo. dražih govorov. Koruza Stražimirka. Spominina deželni zbor Kranjski. (Dal.) Drugi veliki govor grofa Hohenwarta in posnetki Moj pès. (Dalje.) dopisi. Xovičar. Mnogovrstne novice. Naši Gospodarske stvari. Lugaste soli (kalij dobro pojilo. V N so unidan na hvalo umetnega gnoja pod učen sestavek prinesle in omenile zdatne gnojilne tudi lugastih soli. moči lusza * unim podukom vjerna f katera svoj sedež ima na D se ponudba družbe ,, Ka prodaj posebno napravljene lugaste soli 2a gnojenje. tem kali-gnoj i piše med drugim tako Sploh je znano, da hlevski (živinski) gnoj na Polj tem bolj zaleze, Čem več gnjilca (Stickstoff) in fosforne kisiine v sebi ima. To se doseže, če se lug na gnoj v h HHjHH^H^HH^H^^I s o na gnojišče poredoma potresa. jL>običek ]e velik za kmetijstvo, stroški pa ne veliki Kaj pa delajo kali-soli v gnoji? Žvepleno-kisla magnezija, ki je v kali-soléh v mor rabil go oj monijak tako kakor gips, ki se y da iz njega izpuhtet veže i n e dozdaj Ker • • zato hit pa se imenovana magnezij 1 j b o 1 j i lože ta namen deluj na P° li kroj í vrh tega ne zadržuj 7 samo amonijak v gnoji, temuc tudi v gnojnici brano fosforno kislino. obilo na- 2. Po gnoji v hlevu potresene kali-solí zabranujejo ne samo tega , da amonijak ne more izpuhteti iz gnoja, ampak tudi to moc imajo, da gnoj se potem ne zgreje tako hitro in tako hitro ne vrè V V gnojiscu pa tako potreseni gnoj ne posuši tako hitro , kakor če je gno- jišče z gipsom potreseno ali pa celó ne. er se amonijak zadržuje v gnoji ne more, m gnoj hlevu ni tako oster tudi ko hudo ne da vrè, zato y puhtet k v y hlev ne smrdi tako, zrak je či-in bolj zdrav ; s tem pa se odvrnejo marsikatere s t e j 1 bolezni živini. Najcenejša kali gnojila in jako rodovitna sta: surov žvepleno-kisli kali (rohes schwefelsaures Kali) in pa surova žveplokisla kalimagnezija (rohe schwe* felsaure Kalimagnesia) ; uni veljâ 40 kr. colni cent. gold. > ta gold. Kako pa se rabi jo ta kali-gnojila? Mnogoletne skušnje na velikih posestvih in natančne preiskave so učile vino zadostuje 1 y da n a dan in za eno veliko ži- 2 ali 7 3 funta gori imenovane kalimag- • • D6ZIJe j ua ov^ uuo^iiv^ gun u v «jjvui uauuvyui - uai jw trebuje en a velika živina, to zadostuje za 8 do 10 da se doseže gori hvaljeni namen. Kar po- *) Kalibergban- und Salinenbetriebs-Gesellschaft „Kalnsz" in Wien, Hegelgasse Nr. 17. repov drobnice. Celo leto se potřebuje 240 fun tov. tedaj 180 do Poprek se od enega velikega goveda dobi leto in dan 170 do 180 centov gnoja, to je, 5 velicib vozov, in ker ta gnoj zadostuje, dobro pognojiti 1L orala se po takem s primešanim kali gnojem 60—80 funtov kalija kateri v zemlji večidel ostane prinese na za krompir 7 oral repo 1 njive, peso, turšico, sočivje in druge kup- čijske rastline, katere kalija naj bolj potrebujejo. Ce na enem oralu zemlje pridelaš sladkorne pese, vedi, da s tem pridelkom po perji in korenikami zemlji vzameš kakih 170 funtov kalija; navadna repa ga še vzame več, celó 220 funtov, krompir 135 do 150 funtov, lan 165 funtov, fižol 140 funtov. Ker pa vendar neko« likošen del teh pridelkov kot perje ostane polji ali kot klujá gospodarju in se po takem vendar zmirom nekoliko kalija povrača njivi, tedaj bode zadostovala gori imenovana merica moči in rodovitnosti ohrani. kalija y da se njiva zmirom pri polni vseh kmetijah y kjer nimajo živinskega gnoja zadosti, mora se mu dodati kali-solí. e soli naj se pa po gnoji celega hieva enakomerno t da ko se te soli sicer ovce potresejo, v ovčjih hlevih pa tako potresejo, se brž nova stelja nastelje po njih poližejo sol. Nekateri se bojijo, da raztresanje soli po hlevih jih naredi vlažne (mokre); drugi pravijo, da sol škoduje parkljem. Gori omenjena družba pa trdi, da se ni bati ne tega, ne unega Gnoju dodajati lugastih soli , ni še tako navadno ; m y da bi mogli gospodarjem našim reči: začnite vsi tako to pa je dokazano, da imenovane soli močno pospešu-jejo rodovitnost zemlje. Ker pa ta gnojila niso tako dober kup, kakor fabrika pravi, bi svetovali bolj pre- možnim gospodarjem ki imajo 2 ali 3 hleve , posku- siti to gnojilo tako, da skušnjo caredijo v enem hlevu s tem gnojem in ž njim pognojijo en kos nj lv drugi kos pa z navadnim gnojem; na te njive naj sejejo ali sadijo ista semena, in po prvih pridelkih zopet druga, povsod enaka, in po vsem tem naj preračunijo pridelke.' ^ Gospodarske skušnje. / * Koruzo zgodnjo, rodovitno in tezjo od navadne Hrvaške ponuja za seme posestnik Dragotin Stražimir na doljni Zelini na Hrvaškem. Krstil jo je po sebi ko- piše, da 4 leta pred ružo Straži mi rko. V „Obzoru' í razstavo Zagrebško je začel bastardirati zgodnjo Amerikansko „šesttedensko" imenovano z domačo, in posrećila se mu je ta skušnja tako, da je izredil koruzo, za katero je dobil v razstavi Zagrebški sreberno medaljo, lani v Dunajski pa tudi medaljo. On pravi, da dozori od 14. do 20. septembra (kimovca), da vagan vaga od 85 do 88 funtov in da na oralu je přiděla 29 do 30 vaga- nov čistega zrna. Kdor želí semena , naj se obrne do 8emenarskega trgovca g. Anišiča v Zagreb, ki vagan .prodaja po 7 gold. — Tako piše g. Stražimir. Ali je „Stražimirka" res kaj posebnega, in to posebno memo naše Ribniške, že dolgo vdotnačene, ali ta posebnost bastardu ostane in se ponaša tudi drugje v vsem takem, to je treba po skušnjah zvedeti. Znanstvene stvari. Slovensko Malice IX. obćni zbor 4. marca 1874. leta. Ob 8. uri bila je maša v stolni cerkvi, katero so služili prec. korar gosp. Fr. Kramar. Ob treh popoldne se je pričel v čitalnicni dvorani občni zbor pod vodstvom prvosednika dr. Co ste. Pri-čujoci so biíi gospodje odborniki Ljubljanski : dr. Jan. Bleiweis, Jeran Luka. Marn Jožef, Pleteršnik Maks,, dr. Poklukar J., Souvan France, Tušek Ivan, Vavru Ivan, Vilhar Ivan. dr. Vončina Leon, dr. Zupanec Jer., Žakeij Miroslav. Zbralo se je bilo nad 70 družbenikov Ljubljanskih in vnanjih. Mnogo druzih je poslalo vo- lilne liste, katerih se je naštelo 647. Dr. E. H. Gosta prične skupščino z ogovorom, v katerem pozdravi zbraně društvenike in še posebno one, ki so prišli od daleč; potem se opraviči o tem, da ni sklical 9. občnega zbora 1873. leta, ter pové, zakaj da tako pozno. Reče, da so bile zavire tako silne, da jim ni bilo mogoče v okom priti. Zadržki so bili sledeči : 1. Smrt tajnika prof. Lésarja. Po smrti njegovi trebalo je tudi v red spraviti zaostaline mesecev avgusta, septembra in oktobra. 2. Politične borbe lanskega leta ; dasiravno Matica sama ni bila prizadeta po njih, so vendar vsacega Matičarja prijele bolj ali manj tako, da je bil zaviran v mirnem književnem delu. 3. Knjige za 1873. leto se niso mogle o pravém času razposlati, ker so se jako počasi tiskale v tiskarni, preobioženi z drugimi siinimi deli. To so — pravi — poglavitni vzroki, da sem mogel se le danes storiti to, kar bi bil po pravilih moral storiti lani. O tej zakasnitvi me tolaži posebno to, da društveniki ne trpe nikakoršne škode zarad tega, če dobé knjige nekoliko pozneje kakor navadno. Potem omeni, da je 4. februarija t. 1. preteklo prvo desetletje Matice slovenske, ter razdeli med priču-joče društvenike tiskano poročilo o tem , kaj je Matica dovršila preteklih teh 10 let. *) — Dalje se prvosednik spominja Maticarjev , od poslednjega občnega zbora umrlih, zlasti dveh , namreč neutrudljivega Matičnega tajnika prof. Lésarja in blagega narodnjaka barona Antona C o j z a. Dokler bo Matica — pravi — gotovo bo Lésar v spominu ostal Slovencem. Potem prvosednik v imenu društva izreka hvalo vsem tištim, ki so sodelovali pri Matici, posebno prof. J. Tušeku, da je zamudna tajniška delà prevzel za celó malo plačilo 250 gold.; — knjižničarju gosp. prof. Vávrů-u zavoljo velike marljivosti o vredovanji knjižnice in gosp. Ivanu Vilharju za veliki trud, ki ga ima z denarnimi zadevami Matičními. Poslednja dva *) Popolno to poročilo sa „Novice''ť priobčile v zadajem liitu. gospoda opravljata vse posle brezplačno . za kar jima še posebna hvala. Pa še enemu — reče — gré lepa naša hvala, in to gosp. prof. Pleteršniku, ki je bil prevzel korekturo knjige „Slovanstvo". Potem omeni prvosednik, da je bila Matica slovenska pri svetski razstavi na Dunaji, v katero je poslala svoja delà, odlikovana s pohvalnim pismom. Konečno naznanja prvosednik, da mu je došlo danes pismo od gosp. prof. Majciger ja v Mariboru, v katerem britko obžaluje, da na napisu knjige „Slovanstvo" stoji ,,Spisali Janez Majciger, Maks Pleteršnik in Božidar Raie." Prof. Majciger piše, da je to pogrešek, ki se je zoper njegovo voljo in brez njegove krivde vrinil, ter pravi, da je on „Občni pregled Slovanstva" le poslovenil po Riegerjevem českem „naučném' slovníku". Prvosednik s tem popravlja nemili pogrešek ter dodá, da bo tudi po časnikih to raz-glasil ter tako zadostil zahtevi gosp. prof. Majciger va. To veljá pa le o „Pregledu"; spis gosp. prof. Pleters-nika o Slovencih, H rvati h in Srbih in sp s gosp. Raića o Bulgarih ste izvirni deli. — Končavši govor svoj o Matičnih zadevab dodaja predsednik še to, da Novomeška čitalnica prosi druž-benike slovenske Matice, naj bi se obilno vdeležili posojila za zidanje „narodnega doma" v Novem mestu, ki še ni dodelan, ter bo še mnogo denarja treba. Ker je podpredsednik Novomeške čitalnice g. Rozman sam v zboru pričujoč, je prosil družbenike , naj kar njemu dadó prineske za blago napravo , ki bode steber narodni stvari na Dolenskem. — Na to veli prvosednik tajniku brati poročilo o odborovém delovanji. Preden tajnik začne brati, prosi deželni poslanec gosp. Tave a r besede ter reče: Gospod prvosednik je omenil in hvalo izrekel pridnim delalcem ; izpustil je pa en ega. Po smrti Tomanovi je dr. Costa sam najveČ se trudil na korist Matice slovenske. Njemu gre najveća hvala ; slava mu ! (Zbor mu zakliče trikrat „Slava" !) (Dalje prihodnjič.) v zbornici poslancev. Drugi veliki govor grofa Holienwarta. V zadnjem listu smo povedali, da je ministerstvo drugo cerkveno postavo zbornici poslancev izroČilo v obravnavo. Ta postava namerava duhovni je z davkom'obložiti za verski zaklad. Govorilo je veS poslancev pravne stranke, al noben govor ni naredil tacega vtiska na ustavoversko kliko in ministre same, kakor govor Hohenwartov; priča temu je strašanski křič in vék v ústavo verski h Dunajskih Časnikih. Hohen-wart je v tem govoru dokazal krivico tega davka t principu in nemogoco pravično izpeljavo njegovo, zra-ven tega pa je, z malimi, a tehtnimi besedami visoko povzdignivši zastavo federalizma, odbijal puŠiče in kole, s katerimi ga je centralistična stranka leta 1871 začela pobijati, ko je minister postal, in ga napada še dandanes isto tako, kakor je, na veliko sladčico ustavo-vercem, ga napadel sam ministerski predsednik knez Auersperg po prvem njegovem govoru v zbornici poslancev. Strastni govori treh ministrov zoper njega pri-čajo veliko veljavo njegovo. Hohenwart je med opozicijo prvak po talentu svojem, po skušnjah svojih, po izvrstni besedi svoji in ima — kakor je minister Lasser sam v zbornici očitno rekel — še veliko prihodnost za-se. Ta „poslanec iz Kranja" (TOgeorbtietet še Son $rainímrg), kakor ga ministri radi imenujejo, bode veliko sivih las naredil centralistom, in Kranjci se mo če se sklenejo z večino dveh tretjin. Vsled tega paragrafa in natanko po njegovem předpisu sem si priza- rejo po vsem tem ponašati da imajo n aj imeni t nej- de val jaz ko sem imel čast ministerstvu na čelu stati šega poslanca na Dunaji, zato gre vrlim našim Goren- doseČi spremembo ene državnih temeljnih postav, katera L 4 V 0 VI y J} 6 Č ci 11 OV> s tem, kaj bodo imeli opraviti nasledniki sedanjega ministerstva; temu nasproti pa moram z vso doloČnostjo se t a Da se ta novi davek opravičuje, se skličuje vladno trditi to, da sedanje ministerstvo pri nastopu svojem ni poročilo na to, da se morajo verski zakladi pomno- ne ene besede, ne ene črke ustave še le moralo zopet žiti ; in na to, da so sedan ji doneski k verskemu za- na dan spraviti. (Dobro. Klici: Prav dobro! na desni.) kladu neznano pičli in nerazmerno razdeljeni. Ali ti doneski morali bi zadeti presežek čistega dohodka ostaja dotičnim duhovnijam potem ki da > na ko priliko Ako se je gospodu ministerskému predsedniku pri-^ merno zdelo, o tej priliki tudi nekega nepričuj očega so poplaČale moža (dr. Schâffle a) napasti, ki je o svojem času bil na čelu trgovskega ministerstva, je s tim stopil na polje, na kterem bi mi naše sedanje okoliščine pač jako lahko samostan ki vse stroske. Misliti pa je, plačuje 50.000 gold, davka, ne bo lahko v stanu uiauu ju W.WVV gviu» u M ti j uu u v i a u u * oiauu ^ r ----^ — —j ~ w —-------- ~ f — —v skemu zakladu plačati 1000 gold., ker mora plačevati storile, mu na to prav gorke zasoliti. (Pritrjenje na desni.) ) ver še drugim faram itd. drug samostan pa, ki plačuje Toda, gospoda moja reč ni, pričkati se dogodbe 25.000 gold, državnega davka, je v stanu, véči do- hočem pojasniti, kakor so res, iň zato naj le opomnim xxj >\j\j\j guiu. uiLttvar^a u>c\ v ivčv > je? v otauu^ v cul ulu- uwv/m ^v, * v^ y w ^ vjyv^uxi^ nesek plačati verskemu zakladu, ker nima drugih dolž- to, da mož, na ktercga so leteli oni napadi svitlega mi- nosti. Tedaj se donesek k verskemu zakladu nikakor nistra, ni bil v Avstrijo poklican od mene, ampak že ^ ty t a * . tt % m ne dá primerjati z državnim davkom. To omenjam od poprejsnjega ministerstva, in ta čas ko sem njega zarad tega, da popravim nap ako, katero nahajam Njih veličanstvu za trgovstvenega ministra priporočil, v predlogi vládni. bil je že več let v službi na Avstrijskem, in če se ne Predložena nam postava ne ugaja nobenemu onih motim, bil je tovarš dveh gospodov, ki danes zasedata ki se smejo zahtevati od davkovske po- ministerske stole. (Klici ob desni: Čisto resnično!) Dalje pogojev y rkk ou oui^jv; mjcvati uu u a v xvw y V----------V ~ ~ stave. Zadeti bi morala oni predmet za davke, katerega moram pa še reči to, da ta mož bi ne bil mogel biti V se po namenu svojem zadene; davek se mora naložiti po bolj vnét za Avstrijo, tudi ko bi bila njegova zibel v tej pravični meri, ne sme pa zadeti jedra tvarine, od katere deželi tekla. (Klici ob desnici: Prav dobro! Izvrstno!) Da ae ima davek plačevati, marveč mora imeti natančna si vrh tega slavo pridobil ravno v tistem stroku v določila, da plačevalca davkov varuje s voje volj nosti do- kterem mora pred vsem trgovski minister izurjen biti, da je pri vsem učenem svetu znan in visoko spošto- tičnih uradov. Po tej postavi je zadet drug predmet za davke od onega, kateremu je namenjen van, to, se mi zdi, je vendar tudi nekaj tehtnega in do- Zdaj pa pridem do tega, kako se bo ta postava iz- ločivnega kar po vsaki ceni većega ozira vredno peljavala. Da bi bilo meni izpeljavati jo, bal se, iUUl Y iiv^ci y xvai j V/ jju y uum * ^u^a» u^iia v i v>uuv/^ kakor pa kakoršna koli puhla govorico brez pomena in ďa ne bi bilo v njej preveč področja s voj e volj n osti duhá. (Klici ob desnici Prav dobro! Izvrstno!) uradniške, kajti o najvažnejših vprašanjib," na katere se Prizanesite, gospoda, ako sem morebiti danes ne- mora tu ozir jemati, o vprašanji, na priliko, kateri davki koliko bolj vroč v besedi, kakor je sicer pri meni na- ge morajo prištevati dohodkom, kateri stroški od- vada vsaj nad dve leti je že, kar so nasprot- števati, nima postava nikakoršnih ima določiti le po poti ukazov liaieri »trusni u u- , « « ^ » ^ o v določeb : vse to se niki vse svoje orožje zoper mene nastavljali / « « « 1 â % + m int ê i toda Vas morem Sto in stokrát viv/wwn iu y, wuua jaz Vas morem in jaz še poskusil nisem braniti se. zagotoviti, da uradnik, ako se stranke opirajo na po- je iskalo časništvo po vseh mogočih potih stavo, pride v najsitnejši položaj, če ima tako pomanjk- me ubiti, in po tej dolgi dobi se je še dandanes po- ' v T J J ť Jf ^ruuiwuj IV- ljiva postava svoj pravi zapopadek dobiti še le po poti trebno zdelo ne kje kakemu novincu ki si hoče go- po*ebnega ukaza. Ko Je Hohenwart omenjene nepravilnosti boli vorniške ostroge po nizki ceni zaslužiti — ampak „gospodu ministerskému predsedniku samému z najbolj.dě- na drobno dokazal, nadaljeval je" svoj govor tako-le: ~ belimi kanonami na-me streljati." (Pohvala in ploskanje na Od nepristranosti gospoda r.edsednika in pravič- desnici.) Dober star pregovor pravi: „veliko sovražnikov nosti slavnega zbora moram si izprositi dovoljenja pristavim Še nekoliko besed. ? da veliko časti jaz gospodje, mislim da imam pravico, Mojemu govoru o prvi vladni predlogi ki JLfJ. V/J \J LU gUTUl U U T A V idUUl IŽUlUgi y l\l 86 J© * ' — — -------y ---^ . ^ ^w,. - ----- dotikaval čisto samo stvari, se je pa z ministerske velikanske moči zoper mene zaganjajo klopi odgovorilo z osebnim napadom na-me se tolažiti s tem pregovorom. (Klici na levici: Mi tudi! Pohvala na desni.) Al povedal bom tudi, za kaj se te zato ne vem Ta boj ne veljá moji o se bi, ne moji slabi moči. , ali mojemu današnjemu govoru ne preti enaka Pustil sem jaz že davno bojišče svojim nasprotnikom 5 osoda. Tedaj mi mora biti ležeče na tem, da najprvo ta boj veljá misli (ideji), katero jaz zastopam , in ta vsaj nekoliko, kar tirja resnica, popravim v ministrovih govorih. Temeljna postava 0 državnem zastopu ima nek misel j 9 kaj pa da, naprej živi (živa pohvala 11a desnici) in misel taje se daj m očne ja kot je bila tačas, ko sem jaz sedel na ministerském stolu, kajti vtrdila se je 15, ki ima čisto enako moč in veljavo, kakor vsi po skušnjah poslednjih let, od kar je očitno kot beli danse drugi paragrafi te postave, katerega je sedanja skazalo, da z vojaškim vladanjem in z volitveno reformo večkrat rabila, in ki vlada in tudi prejsnja določuje, da premembe državnih postav se le takrat smejo vršiti ; cma^iv, vic* vvjaoa.iii . m^u.ijv.ui - . -- —--- se dá kje za silo kaka zbornica skupaj spraviti, da pa ustava, ktero bi vsi avstrijski narodi priznali in branili, se po tiobeni drugi poti ne doseže, kakor le po sporazuuiljenji vsih narodov te države. (Po hvala in ploskanjc na desnici.) „Naj se še toliko tehtni nasprothiki vzdigujejo zoper njo, naj se zastopnikom te misli očita nazadnjaštvo (reakcija), federalizem, ultra-montanizem in kakor koli se še glasé priljubljeni pri devki, s katerimi so me nasprotniki tako radodarno osipali: vendar se jim ne bo nikoli posrećilo, da bi narode prisilili k tišti svobodí, v kateri le njeno po kvéko vidijo. (Živa pohvala in ploskanje ob desni, piskanje ob levici.)" , . ^fl I Da naši bralei poznajo govornike z a prvo vladno predlogo o verskih zadevah, in govornike proti njej, pa poglavitne razloge obojne, podamo jim v sledečih . vrsticah posnetke iz njihovih govorov: Za grofom H o h e n warto m, čegar govor smo v zadnjem listu' okrajsari přinesli, je govoril dr. Schaffer, tako ok'orno, da so sami centralisti nevoljni bili. Možek 'je «hotel prav dobro delati, pa jo prav slabo naredil. Ker se je svoje litanije že več dni popřed na pamet naučil — talenta tako imenovane „Schlagfertigkeit" pa revček nima — zatoni nič Hohenwartovih ugovorov si upal pretresati. Ker pa je ves Prusjak, zato je rekel, da pri tej Avstrijski postavi „se mora na Pruske po-stave od meseca maja gledati." Možeku ni „odgoje- vanje duhovščine naše" kar nič všeč; „semenišča bogo-slovska" imenuje euostranska in pomanjkijiva; naposled pa pohlevno prosi vlado, naj dopusti kake prena-redbe vladnih predlog in naj ne prezre želj ustavo-verske stranke. Profesor Greuter, slavnoznani govornik naše stranke, je začel govor svoj s tem, da je rekel, da ni za tega del si izprosil besede, da bi misiil kakega na-sprotnika spreobrniti, ker vé, da pri njih je vse le bob v stero. Kedar koli je ustavoverska stranka v zadre-gah, vselej potisne kako versko vprašanje naprej, da ž njo zakrije druge svoje revščine. Nazadnje bode vendar ljudstvo spoznalo, da take reči obravnavati v Časih, ko je država naša polna materijalnih nadlog, pač ne spri-čuje državniške modrosti. Očitno je, da te postave pomenijo boj proti katoliški cerkvi in da se je ta boj začel na čast in korist Prusi) i zato, da ona ne ostane samica; Avstrija maršira prav, kakor Prus komandira. Iz zbornice po slance v bočete narediti policijsko kočo, cerkev pa spraviti pod klešče posebnega postavodavstva. Boj začenjate proti cerkvi, in ta boj imenujete boj za „omiko", kakor da bi tišti, ki stojé na strani cerkve, bili sami div jaki ! Povem vam , gospoda , da vprihodnje ne bomo trpeli, da Si3 naši cerkvi sramotne reči oponašajo. Dosti zasramovanja smo že doživeli mi katoličani, a ni ga nikjer državnega pravdnika, ki bi bil to zapazili Go spôda, vedite, kar vam tù očitno in odkritosrčno povem, da mi Tirolci nikdar nikoli te postave sprejeli ne bomo, naj se zgodi kar koli hoče, in če je katoličanom name-njeno konec vzeti, hočemo vsaj svojo čast rešiti, da — kot katolisko ljudstvo poginemo. Poslanec Gol 1er i ch trdi, da Avstrija je pravna država in zato ne more trpeti, da bi se kateri veri pri-poznalo, da je ona vera države; vse vere jej morajo podložne biti. Duhovščina je zvezana z vsemi nasprotniki ustave naše. Temu se mora koaec narediti s postavami. Knez C zartoryski, vstopivši se na politično sta lišče, je iz tega stališča trdil, da taka in enaka vpra-šanja spadajo v področje de žel ni m zborom. Vi, gospoda, imate zdaj moč v svojih rokah in delate kar hoćete. Al mi z vami nikdar nikoli ne bomo sodelo-vali: mi bomo zoper vas glasovali v imenu svobodě, katere ne pišemo na bandero svoje kofc besedno dobri-kanje, marveč mi smo vajeni svobodo tudi z orožjem v roči braniti. Dr. Diirnberger je rekel, da bode glasoval za to postavo, će tudi mu ni popolnoma po volji; njegova parola je: da v državi ima edino le država zapove-dovati, in noben drug. Weiss pl. Starkenfels: Večina ljudstva v goro ji Avstriji pričakuje od mene , da se vstopim za brambo katoliške cerkve na b »jišce. Kdor hoče vnanje pravne razmere naše cerkve uravnavati, tak še ne vé ne, kaj je katoliška cerkev. Katotiška cerkev je združba pra-vovernih kristijanov pod varnim ščitorn papeževim in pod enojnim naukom; ta nauk pa pravi, da vsa oblast je od Boga. Dandanes gre naposled le za boj vere proti neverstvu. Morebiti da spravite to predlogo do tega, da postane postava. Al ta postava nikoli ne bode postava, le sila bode. Poslanec Fux zagovarja svojo (brezversko) stranko, da ona noče same oblike vere, temuč tudi duhá vere; mi se hočemo vrniti nazaj do prvotnega katoličanstva — pravi — in navaja zrnes iz zlagane cerkvene zgodovine. Mi privoščimo nižji duhovščini zdatuih dohodkov, al tega ne bomo trpeli, da je ona ustavnim načelom ne-varna nasprotnica; rešiti jo hočemo zavodov, kjer se neumnost goji, modroslovna in natoroznanska učilišča jej hočemo odpreti. Med drugim zagovarja tudi staro-katoliČanstvo, in nazadnje pravi, da hoče cesarju dati, kar je cesar jevega — al tega pa Fux ni povedal, kodi bode to vkradel, kar hoče cesarju dati; vsaj je glavni nauk katoliške cerkve: daj cesarju, kar je cesarjevega, Bogu pa, kar je Božjega. Poslanec Lienbacher bistroumno pobija, kar so mnogi brezverci pred njim govorili. Pravna država, pravite, ne pozna nobene državne vere (to je, vere, ki bi v kaki državi gospodajoča vera bila) , a vendar s to postavo hočete stvariti državno cerkev! Vi pravite, da mi smo sovražniki znanstev. Al jaz va3 vprašam: kdo je najslavniši zvezdogled današnjega časa? En jezuit je, pater Secchi po imenu! Kaj neki je kato liška cerkev pregrešila? Je li ona morebiti kako revolucijo naredila? Povedite, da vam odgovorimo na to. Je li ona kriva finančnega poloma? Za vaše Časnike vam ni nikoli dosti svobodě, duhovnom pa bi radi vrv okoli vrata vrgli. Prof. Sues je obširno prodajal svojo učenostno kramo , in se v njej tako daleč zašel, da je j^ko poetično rekel: državna postava sega od najviših hribov Avstrijskih doli d» zadnjega ribca v Dalmaciji! Zato mora pod državno oblasijo tudi katoliška cerkev stati! Posl. Harant: Vaša postava žali pravice cerkve, žali pravice božje, se ve, da tega marsikdo vedeti noče ; za vse hečete svobodo in prosto gibanje, le v cerkvi naj bi stal žandarm. Kako pač smete od sedanjega ministerstva zahtevati, da stvari verske postave, ker se na to opira, da je brezverno? Ali ne bi bilo bolje, Čuvati nad borso , nad brlogi, kjer se stvarijo finančni polomi, in delati na to, da bode manj vlačugarstva ? Naj bi bila vlada vsaj tako dolgo čakala, da bi bila videla, kako se sponese preganjanje katoliške cerkve na Nemškem; morebiti bi bila potem marsikatero skušnjo doživela. Ali mar misli, da bode v Avstriji škofov našla, ki bi v svoji dolžnosti se tako spozabili, da bi kako srednjo pot našli, po kateri bi se te postave vendar utegnile vpeljati? Naj le kak škof to poskusi, bode že zvedel, kaj ljudstvo o njem misli. Dr. Dittes bije posebno po pap3Žu in škofih ; hierarhijo imenuje napravo poganskega vira; po njegovih mislih ni v zstodovini vseh časov in vseh narodov hujega, bolj nesramnega ia bolj nesrečnega „švindelna", kakor je verski in cerkveni švindel! Dr. Dittes je govoril prav kakor pogán; njemu je vsaka vera sleparija; Mahomed kakor Kristus sebična goljufa. Po njegovih mislih vera ne gré ne državi ne cerkvi; on zahteva popolnoma svobodo vesti, tedaj tudi svobodo, nobene vere imeti! — No, dr. Dit-tes — vodja Dunajskega pedagogija — je pač sam živa priča, da tako svobodo že vživajo Praski in Av-strijski liberalci. Naj dr. Dittes ima pasjo svojo vero, privošimo mu njegovo svobodo vesti — pravi „Reform" — al katoličani tudi za svojo vest zahtevajo popolno svobodo, prav po tej pravici, kakor dr. Dittes za svojo. Dr. Praž a k kaže, da ni težko zgodo vinskih do-godeb narobe sukati, če se iz celotne zveze kosci iztr-gajo; tako sučejo in obračajo nasprotniki cerkve svoje trditve. Konkordata (pogodbe cesarja s papežem) ni imela naša vlada pravice samotež razdreti; zato sv. oče res ni mogel drugače, kakor da na vse to je odgo-voril z besedo „ne moremo<ť. Boj začeti zoper cerkev pač ni modro ravno zdaj , ko nam je notr^njega miru tako sila potreba. Sploh je zoper ustavo, da državni zbor obravnava stvar, katera spada pod §§. deželnih zborov. Res je res, da je vlada hotela s temi postavami pozornost narodov od druzi h političnih homatij odvr- niti, ki jih Avstrija ima na kupe. Ruczka je iz cerkvenega stališča govoril zoper Stajarskega viteza Car neri-a, kije državi prilasto-val vsegamogočnost tudi v verskih zadevah. Dalmatinski poslanec Pavlinović je srbski jako tehtno govoril zoper vladno predlogo in iz zgodovine Francoske kazal na žalostné dogodbe, ki so jih doživeli vladarji, ki so katoliško cerkev prepustili zrelu brez-verstva. Mladoslovenec dr. Raz la g — piše „Reform" — je centralistom naredil veliko veselje s tem, da ni le samo zagovarjal vladno predlogo, temveč se tudi sam spreobrnil v centralista, odbijaje nasproti knezu Czar-toryskemu avtonomijo (samoupravo) deželnih zborov v cerkvenih zadevah. Ko sta že dva Tirolca: dr. Graf proti, dr. Wil-dauer za predlogo govorila, je demokrat dr. Krona-wetter stavil predlog: naj se na podlagi verikega in-diferentizma (nemarnosti za nobeno vero) naredi splošna postava. Ta predlog pa vendar ni obveljal, kakor tudi predlog dr. Smolke ne, naj se obravnava te postave opusti, dokler niso porocila odsekov o še druzih pred-logah izgotovljena. Koje namesti še druzih g rvornikov (Hermana, grofa Barbota itd.), ki so bili proti postavi govoriti vpisani, pa niso na vrsto prišli, baron Giovanelli, namesti privržencev za postavo pa govoril dr. Kopp, sta poprijela besedo minister za nauk in bogočastje dr. Stremayer in pa predsednik ministerstva knez Auersperg. Oba sta preočitno pokazala, kam prav za prav merijo vladne verske podloge in da je oni govornik pravo trdil, rekši, da vprihodnje naj bodo ces. kralj, kaplani, ces. kralj, fajmoštri, ces. kralj, ko-rarji, ces. kralj, škofje. Glavni točki ministra 81re-may er-a ste se glasili tako-le: „Nobena vlada, ki se zaveda svojih dolžnosti, ne sme dopustiti, da se vera zlorabi za spletke državi nevarne." (Viharno ploskaoje od strani ustavovercev.) — Zarad tega pač nove postave ni potreba, vsaj so po sedanjih postavah gosposke že pri-jele vsacega duhovna, če se je vkrivicil „staatsgefáhr-licher Umtriebe" ; zato tedaj pač ni treba, katoliške cerkve sploh devati v obsedni stan. Sicer pa so libe ralci že sami skusili, kakošen guinilastik je beseda „staatsgefáhrlich" (državi nevarna), ki se zdaj vleči, zdaj krčiti dá;, kakor je načelo vladno. Dalje je mini- ster rekel: „vlada ne more dopustiti, da bi služabniki Božji postali mandatari (pooblastenci) državopravne opozicije." Proti temu — piše „Reform" — moramo protestirati v imenu svobodě. Duhoven je državljan kakor vsak drug; tedaj imajo duhovni tudi državljan-ske pravice; oni volijo in smejo voljeni biti, in cesar sam je velike škofe poklical v državni zbor. Kot državljani imajo tedaj duhovni postavno pravico in svobodo , tedaj v vrsti državopravne opozicije stati. Ker duhovni navadno prav iz naroda prihajajo in so ž njim v vsakdanji dotiki, zato posebno zastopajo narodnost in so tedaj tudi poklicaai, narodno opozicijo delati. Će pl. Stremayer tega ne pripušča, mora poprej po 8 tavo dati, katera duhovnom vzame državljansko pravico. Z isto pravico, kakor nasprotniki naši trdijo , „naj duhoven s cerkvijo ima opraviti in se ne meša v politiko", se more reči uradnikom, naj tudi oni z niČemur drugim kakor s kanceli j o svojo imajo opraviti in ne se mešajo v politiko, ali p r o f e s o r j e m , naj v soli ostanejo in ne se vtikujejo v politiko, itd. itd. — Isto tako čudno se je ministerstva predsednik knez Auersperg vedel v svojem govoru. Prav v duhu in maniri Bismarkovi je govoril. Razveselil je stranko svojo s čarobno besedo „ustavo", rekši, da te besede sedanja vlada ne bode spodmakaila. Al ravno na to „ustavo" so merile preblage besede presvitlega cesarja, koje rekel: „naredite mir z mojiini narodi". Ali je gospod knez pomislil, da volja presvitlega cesarja še ni spolnjena? Ravno tako nesrečen je bil knez, ko je H o h e n war to v e m u ministerstvu zabavljivo očital, da je iz tuje dežele moža (dr. Schaffle-a) poklical v ministerstvo, in celó pozabil je pri temu na B eus ta, stvaritelja dvalizma. Naposled je zagotovljal, da, dokler bode on na čelu vladi, bo krepko bránil veljavo ustave in energično se tudi spustil v boj, vsiljeni mu po opoziciji. —No, to je res; o eneržiji sedanjega ministerstva ne manjka se skušinj. S tem je bila splošna obravnava prve verske pred-loge končana. Spomini na deželni zbor Kranjski. Obravnava o novem poslopju za realko. ■UB V Potem je govoril vitez Anton Gariboldi in zagovarjal branilnico. Al kakor je bii grof Thurn slab zagovornik njen, isto tako tudi vitez Gariboldi, kajti tudi on trdi, da ni gotovo, da realka za zmirom ostane v tem poslopji, čeravno je hranilnica ga edino le zidala za ta namen. In prav zato, ker se je hranilnica leta 1873 drugače zasukala, kakor je slovesno skle-nila leta 1870, mora deželni zastop „auf fetnem ©d)eitt 6e&arren". Kakor zviti advokat suce včasih pravdo, tako je sukal pl. Gariboldi svoj govor s temi-le besedami, a škoda, da ni pažil „na zadnja kola" , kakor naš pregovor pravi. „Hranilnica je pri obravnavah zarad hišne šolske oprave — je rekel — mnogokrat namen svoj jasno razodela, da hoče to hišo le za višo realko zidati, — da pa gledé na razmere reservnega zaklada ni v stanu, to zagotoviti za zmirom. Vsak nepri- stransk bralec bode na prvi hip razvidel, da drugi stávek govornikov podira to, kar prvi trdi. In to ravno je, zakaj varnosti zahteva deželni zastop, ki bode na tisoče in tisoče svojega denarja imel vtakniti izprva in vtikovati vsako leto marsikaj v to poslopje. Za vitezom Gariboldi-j em je besedo poprijel dr. Bleiweis tako le: Ko je občni zbor hranilnice Kranjske 13. oktobra 1870 res blagodušno sklenil, da hoče deželi in mestu na korist zidati realkiuo poslopje, sem tudi jaz hvale-žen sprejel to novico in rad pritrdil zahvali, katera se 96 je na tem mestu izrekla hranilnici. Ce pa vendar danes znal zastopnik mestni in zastopnik deželni bodem odločno glasoval za predlog fin an čnega od- a tudi za- seka, bom storil to zato kei Je stopnik realke sam je rekel, da vrt ni nobena ovira realki to dolžnost vsa- Mahoma pa se je stvar zasukala na to, da bode to kega pravega zastopnika naše dežele. Prosim tedaj, naj realki na korist in da bode tudi mesto lepsalo. Go«poda slavni zbor izvé, da s tem hočem pred vsem to konsta- moja! kedar tišti cas pride, da nastane potreba, cesto ti rati, da tudi jaz sem bil med onimi, ki so hvaleŽDO na tem mestu razširjati, ne bode od nas nobenega sprejeli blago ponudbo hranilnice naše. več na svetu! In kaj hoćete lepšati? Ali ni na tem Zgodovina novega poslopja je precej obširna od koncu cesta dosti široka? Na unem koncu proti „nem- škemu trgu" (t>eutfá;er ^íatj) bi morebiti utegnilo koristno, to je res, biti nekatere bajte odpraviti ! Ali kedar bode magistrat do tistihmal, kar je hranilnica prvikrat izrekla, da hoče darovati poslopje realki, do današnjega dne. In v tej zgodovini najdefn tri zastavice, katerih si jaz nikakor rešiti ne merem. te denarne moči přišel, da bode hiše v Ljubljani podiral zavoljo Mepšanja, verjeinite mi da I li t» iUtl LUil AJJ ti ^ AJ 111 J-f VL 1 X Cl* L £JL\lVKJl)VJ " i V/JJOUH j CVj ▼ I Ll_i X * VAC* Prva zastavica mi je ta, da prvi sklep hranilnice bode se tistokrat pisalo 1973. (Veselost.) Ves ta ugovor bil je ta, da se zidanju realkinega poslopja je namenilo je tedaj čisto prazen. — To so mi te tri zastavice, 150.000 do 200.000 gold.; zdaj pa, kakor se za gotovo katerih še noben gosp. govornik od une strani danes 1 • v • SllSl bodo stroški blizo segli do pol milijona. Go- spoda moja! ,,2Ber ba 6aut anf offerte« ©tragen, ntuft fcte Scute reben íaffen!" se glasi znani nemški pregovor resiti ni mogel. Ko Povdarjalo se je zmirom le „z a u panje", pa spet „zaupanje." Da, da zaupanje! Vsaj ne kažemo nebi bilo hranilnično vodstvo ostalo pri onem sklepu ob- zaupanja, Če zahtevarao edino to, kar je občni zbor čnega zbora, ne bi bilo zdaj onega tarnanja treba, hranilnice 18 70. leta sklenil in da se nam to da so stroški zidanja preveč saedli reservinega fonda. ,,fcfyroar$ auf tueig" dá. Ali je to nemogoče, če ni kaj Ko bi se bili gospodje ravnali po prvém sklepu hranil- kar je njih dolžnost bila, ne bi stroški tako nice druzega zadej ? In, gospoda moja, bojim se res druzega zadej, in da strah kaj da ogromno presegli prvotne svote. Ko bi bila hranilnica reservini fond" interesentom skrbi délai ne bi y da je ) polovico tega, kar bode zdaj poslopje veljalo do- &UOV/1 YilU IUUU 1ULUI COUlllV;JLU Oi\l Ui Ubiai ^ JC IU IZj ll Gosp. grof Thurn nas je tolažil, naj se ne bojimo volila za ta namen stavila realki y bila lepo ,oslabljeni izmislik. da j ^uoiuj.'j^ vcijctiv», vi»./- vjnjojj. gun l xiui u iiao ju luici/jíi , jjhj 00 iiv^ uujiuiu , ua imenitno poslopje po- ne bi ostala na večne čase ondi real ka, vsaj so napi- univerza ali politehnika. za realko, rečem; kajti realka ni realko pride mladina ) 10 sane na poslopji besede: „K. k. Kako pa, ko bi se kedaj zgodilo, Oberrealschul e". da bi se kedaj nem- ali kakili 15 do 17 let stara; ali je za take učence pa- ški ta napis premenil v slovenskega? Kaj pa potlej ? veselost na levi. Za tem laČe treba, in ne bi poslopje prav izvrstno bilo, ako bi (Klici na desni: Tako je!* polovico tega stalo, kar bode zdaj veljalo? Od druge strani ,j zve** m^vav, zi^cj v^jtviuj vu grmom, gospoda moja, menda tičijo tište ovire, tudi to reči, da bi bilo po mnenji jih nenadoma zdaj delate, sicer res ne vem pa moram V se ki izvedencev v tem poslopji marsikaj svojemu namenu bolje narejeno, ako bi bilo drugače narejeno. Hra- drug drugemu ne zaupamo? tem sklepam guvor svoj nam zakaj in to še enkrat po- nilnica bila bi velika dobrotnica deželi z veliko manj- navijam, da dolžnost je vsacega deželnega zastopoika, šimi stroški, ako bi bila ostala pri svojem prvem da z glasovanjem svojim var uje korist dežele. (Živa sklepu, kajti zadostovalo bi bilo 200.000 gld. za zidanje pohvala na levi.) (1-^alje prihodnič.) primernega poslopja in poleg tega bila bi lahko nakupila vso drugo hišno opravo in učila, katera so bila preračunjena na 16.000 gld. in pozneje znižana na 10.000 Zabavno herilo. gld. Ti stroški pa in še drugi stroški, za katere zdaj še ne vemo zadenejo deloma deželo, deloma mesto, oba malo přemožná. Z 1500.000 gld. bila bi hranilnica vse lahko oskrbela in deželi in mestu izročila veliko y Moj pès. Smešnica, spisal J. Alésovec (Dalje) Čedno in z vsem o s kr bij eno realko, vrh tega pa reservmemu Kake pol ure drdram po cesti, kar šine memo voza fondu prihranila polovico^ stroškov. 0ni pes, ki je v mestu pri znancu mojega očeta toliko posleda - - — - - Jl — - JL-------------—----------VUA V U y M & j V T VUV Vt Ji UAiWUVV« 4AJ v | W ^ U» v na gizdavi „monumentalni Bau" je izgubila škode naredi!, se obrne pred konjem nazaj Glede izpred svojih oči blagajnico hranilnično in pa to, da po- slopje ima biti le poslopje za — realko. — To vse je mi prva zastavica, za katero uganjke na najdem. f in potem teče vso pot tik voza ali pa pred ko-To me napoti do misli, da je ta pes najbrže Druga zastavica je ta, da smo mislili celi dve leti, drug način zgubil, in ker ga daje namenjeno to poslopje realki na korist deželi in mestu. Na to smo vsi prisegali do 11. februarja leta rabiti za kaj. 1873. ~ ^ ' ......" ' ■ - tako. mene njem, brez gospoda; morda mu je umri ali pa ga je na kak bil meni sploh všeč, sem domu z menoj in se dal .Jei sklenil obdržati, ako bi šel Zdaj pa so gospodje hranilnični zasukali to stvar da se za Pripeljem ss do razpotja , kjer se imam zaviti na let nimamo gotovosti, da ostane stransko pot. Tu se pès ustavi in ozira po meni, kakor realka v tem poslopji. ^ S tem je skor da preklican da bi hotel prašati, kam se ima zaviti. Pokažem mu z rvi sklep hranilničin in zahvalo smo votirali za nekaj, bičem, kam se bom zavil z vozom, in on jo mahne a • i • • r~w -i J . à # « * « « • * v ar VH se - ~^ » iiuiiwj, uiocLU , nam se uuiu /j<\\ 11 1» v uíiuui , ju uu ju luai imeli nismo. Za ta čudoviti presúk nikakor širokimi skoki naprej proti posestvu mojega očeta najti ne morem razloga, če ni kaj druzega skrivnost- Be je ravno tu pokazalo za smrečjem. ? ki No S! nega zadej. Povdarja se sicer in to z neko posebno silo, da „reservefond" mora zavarovan biti interesentom hranilničnim. Vprašam le: ali gospodje v hranilnici niso ta glava pasja mislim, „neumen ta pes nikakor ni, bistra y j JlI \J y OI LU i OI A ULI y }) ^ l U ^V^O lil^ UIOM C4B glava pa se dá česa pri vaditi , če tudi je po naključji u popřed vedeli tega, kako dalec smejo segati čutijo zadrego? ali 7 da ne ne da si s * No! zagovorniki hranilnice so tedaj s kliccm wfo e8!" (tako je!) sami potrdili, da reservini fond ni ovira da se poslopje za zmirom z ago to vi realki; ovira je le > pride ta fond v nobeno tem zasúkom sami sebi dajejo nezaupnico? Zastavica tretja, katere nikakor uganiti ne morem, mi je pa ta, da kar na enkrat so drevesa z nebes padla in da kos vrta moramo odstopiti ! — Da realki ških gospodov „fo ijl se pač vsakdo nehoté spomuiti mora v šolskem oziru ni vrt na poti, to je tista komisija, slovenske otroške igračice: „polž, polž, T kateri sem tudi jaz bil, sama pripoznala; to je pripo- mogoca slovensko-ne mška realka! Pri tem klicu nem pokaži svoje rog é!" Vred. 97 dober četrt ure in domá srno, jaz, konj in pès, pismo pisal. Gotovo bode letošnjim aranžerjem pa tudi volja prešla, drugikrat o postnem času snovati korse in in mojega očeta pasja čeda nas primerno sprejme; posebno moj nov tovariš zbudí med staro pasjo gardo maskerade. Res je, da je v Trstu tudi bilo nekaj jav občno pozornost, vse ga pride vohat, in kakor se mi nih plesov v tem času ' CV-V.WV»., «V» "" ----- r " ' " , Mr* XUTC^LUUt VUV^M XV/. IlXi„ je prijateljska zveza med starimi in novim tujcem katerega so vojaki napravili o priliki, ko so se jim ízvzemsi onega 18. t. m. zdi kmalu sklenjena, kajti vsi se mirno razkropé krog po- vojskine svetinje delile, so bili vsi zeló prazni. Iz tega í slopja in po njem lahko slovenski „mameluk" spozná, da Tržačani vendar Oče so prišli ravno iz skednji, kjer se je mlatilo, niso tako brezverni, kakor bi jih on rad imel. m ko jim vse sporoćim, kar sem imel, I I LU f OV U^/UI VJKJ i OJ y UUl ULI A Ul^l 9 CD G V pfâSâJ O • U U J./M» ¥ C% O U U J7 U ti l\ U L k V> y \J aatV/U OU ^ « 1 UU J UUU UJ Cj Kje pa si dobil onega pesa , ki je přišel s teboi ? je ona popolnoma resnična, kajti kdor se je udal k u- i: —Qíí rentu tako, kakor oni pisun, da očitno maškarado Vsega tega ne vem , pač pa vam bom povedal, o postu za „omiko" in ,,napredek" povzdiguje, ta pro- se pa Vaše opazke tiče, o kateri se rod a * Kar buduje, >> n Si ga mar kupil? Je li lovsk pes?' Le z kako sem ga dobil in kako se je že odlikovah nsenoj stopite v sobo!" Na to jim pripovedujem, kako sem přišel do pèsa in kak okus je pokazal pri družini, katero sem šel po oČetovem naročilu obiskat. Oče se smejejo na moč in pravijo sledn ič: zakaj sem te bil tje poslal? Jeli, da ne veš? No, sem si mislil. No vidiš, oni gospod ima troje hčerk daja nesramnost tudi očitno. En Slovenec v Trstu prebivaj oč f vže Trst 22. marca. **) zopet oglasa ki je pa katoličan. Narodov" korespondent se in pravi: „hic est nîger, hune tu Ro- „Veš, _ — — l---- ------ r n---y ^ jane caveto!" Presneti latinec! da bi jaz ne bil hlač v ) i / ^ \ I i * i # I i i v . • i • po šolah (se ve) latinskih trgal, še razurneti bi ga ne mogel in ne mi bilo mogoce in je moj prijatelj. Meni jih je hvalil kar dalo in tako sem si mislil: se je oci pride, naj si jih gré pa malo ; vsec. Da Zdaj ze razumiš?" No ogledat, če kolje odgovoriti. Resnica v i kaj ne, gospodine? Vi priznate sami da se kedar Tone domu v Rojanski čitalnici laško kroži (nečem reči govori), mu bo katera da čitalnica hira in umira; pa pravite, da ni lepo tacih oce, razumim, toda po pravici in reči svetu naznanjati. „Narodovec" ! ali pa ne veste, odkritosrčno da s plaščem molka zakrivati napake, ne bode oživělo rečeno, oče, izmed teh Cimfrlin mi ni nobena prav nic mrtveca; pomagati se jej more le, ako se odpravijo bra- dovice raodernega liberalizma, nerodoi, pa na narodni izrastke, katerih iznova naštevati nočem, ker so bile v „Novicah" že večkrat imenovane, ne všeč. a Verjamem, verjamern," se smejejo oče, „dekle ki iz hudega namena vsega tega potřebuje , kar je pes snedel in sabo nesel pač ne bo dobra gospodinja za kuietisko posestvo. Vidiš, arapafc iz ljubezni do čitalnice , ki je izprva tako lepo nekaj ti je pes že kořistil, ker je spravil se za ženske spolnovala svoj namen. Prosim vas, odgovorite mi, go- skrivnosti. Le obdrži ga, saj se tudi meni kar videi i precej brihten zdi. Pa sem ga v se města praša po hrastih. Piši mu i da nekaj. i spodine: kdo in kaj je poštene kmete in duhovne iz Trgovec iz Rojanske čitalnice pregnalo? v čem napreduje čitalnica? za to ceno ne Ali ni lahko sram předšedništva, da se v društvu mno dobi več, in odgovori drugemu, ki praša po diljah, da govrstne surovosti godijo? Čitalnica Rojanska, gledé na zdaj Še niso suhe. Vse to lahko zvečer opraviš, predno takega zagovornika, kakor ga ima nad „Narodovim" greš spat". korespondentům, pač lahko reče : Bože, obvari me tacih (Dalje prihodnjič.) prijateljev, neprijateljev se bom sama obvarovala! Mnogovrstne novice. Kranja 22. marca. Naznanile so že zadnje * A v s t r i j s k e javne knjižnice imajo mili- „Novice" žalostno vést, gosp da prečastitega našega dekana Jane za Reš - a ni več. Nenadoma je 17. dne t. m. 8klenil blago svoje življenje. Ob dveh popoldne jone in 748.961 knjig in zvezkov. Natolcevalo se je se je še zdrav in vesel s svoiimí pomenkoval, kake poî v • T . I • • 1 á étl !»%%< < « • J i _ ' namrec iz Italije y da Avstrijske biblioteke imajo samo Ure pozneje pa so našli ga že mrtvega.—Zopet zgubila milijona in 408.000 knjig in zvezkov, tedaj med vsemi kulturnimi državami primerno najmanj je tužna domovina vrlega sina. Bil je ranjki odločen .. . . x ^ a — j narodnjak, nepremakljivo stal je v vseh volitvenih bojib statistični urad natanko preiskaval stan javnih knjižnic na narodni strani in blagodušno je podpíral vsako na- Zato Je ces. Med rodno podvzetje. Kako ljubljen in spoštovan je povsod in zvedel, da imajo skupaj gori navedeno število. knjižnicami, ki so se od leta 1860 zdatno pomnožile, bil, pričal je'veiikansk "pogreb, kakoršnega Kranj spominja statistični urad Ljubljansko, Celovško redkokrat vidi. Vse premoženje svoje^ izvzemši_ neka- in G o r i š k o. Naši dopisi. Trsta 20. marca. Iz Tržaških časnikov ste terih legatov, volil je revežem v Kranji, Idriji in Polhovem graďci, kjer je bival svoje dni kot dušni pastir. Izmed legatov naj omenimo čitalnico Kranjsko, katere podpredsednik je prejšnji čas bil drage „Novice" gotovo že zvedile, kako velikánsko fijaško so preteklo nedeljo pri nc.a liberalci doživeli s njej je daroval 200 da je željo nega govora y y iz oporoke njegove pa to ne bo navadnega nadgrob- vrlemu Preblagemu dušnému pastirju svojim korsom in maskerado. Kaj neki bo sedaj rekel rodoljubu, milemu dobrotniku bodi zemljica lahka! oni Vati lapes ca, katerega ste zadnjič omenile? Připlazilo se je celih 12 do 14 kočij , ki so se pa kmalu v stranske ulice pozgubile kajti ,gospode a ki Je v Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 23. marca.) podporo posestnikom na Dolenjskem, ki so bili j>o strašni toči in nevihti 19. julija 1873 naihuie njih sedela, je sram bilo, da da se je dala na vrat na za(Jeti, je deželni odbor dovolil 6000 gold, iz deželnega m it v .i ^ sicer na podlagi natanjčnih pozvedeb za - j— ------; j- -----y J^ xi« nos vj e ti na limanice. To je bil ves šemasti kor so, kateri je bil najbrže le zato aranžiran, da se katoličan- zaklada ski čut Tržaških prebivalcev zasramuje. Ce bi bilo aranžerje korsa usmiljenje gnale do onih, ki o pustu niso mogli svojih sladkarij in druge robe prodati, naj da »» Narod" se je že na vae strani tako v blato zagazil, govarj m b celó to, kar se gnj vsacemu y bili denar zložili in ga onim merkantom podarili. Tržačani so tedaj pokazali, da se niso še navzeli one krive vere, kot oni „mameluk", ki je Vam ono nesramno kateremu spodobnost še kaj veljá. Kako da ne bi branil »» .«1 ____tt l_í i ___1 Jí ___VI____J _ ^ «.„„4-.,U , jega „ varj al Vatilapesca", ki je celó z „maškerado o pustu zago- ** predno postopanje dr, Railaga Da! Vřed. Vřed. 98 razdelitev: y občini sv. Petra pri Novem mestu 1555 gold. y v občini Mirna peč 1236 gold., v občini Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Prečna 200 gld., — v občini Brusnice 500 gold, v občini Trebanski 781 gold. ) v občini Dober- lz Dunaj verska postava (dávek duhovnijam dog zbornici poslancev je tudi drug •---— * ~ ~----—---vo----? - ------------- ------r----. « . v» «««v»uijuui «ugutiu«, obveljala je nik 627 gld., — in v občini Sentj ernej ski 1096 gold, kakor je ministerstvo jo osnovalo. Poljski poslanec Da se bodo te podpore razdelile med najbolj potrebne, Krzeczunovič je ostro šibal ministre zarad napadov na bodo se sklicali za vsako občino zaupni možje, ki grofa Hohenwarta. bodo z županom in z dotičnim župnikom določili v kateri meri naj se imenovanim občinam dovoljene Začela se je potem finančna razprava o d dohodkih in stroákih za leto 1874 podpore med posameznike razdelé. setve pred durmi, deželni odbor ni dalje Ker odlašal je čas ravnavi je prišla na vrsto tudi razprava o podp , ki so lani po toči strašno škod tej ob na- íz šim Dolencem trpeli deželnega zaklada dati kmetovalcem podpore kar naj- in zarad katerih sta se deželna vlada in deželni zbor se ve da več je mogel. Zdatnejša pomoč iz državnega zadlada, ako (kar se pričakovati sme) blagaj zbornica gospôska pritrdi sklepu zbornice poslancev 20.000 gold, podp jim doide Kranjski obrnila do ministerstva za pomoč iz državne naj se jim dá Ministerstvo nasvetovalo blagovoli (30,000 gold.) in Njegovo Veličanstvo potrditi sklep zbora državnega. (Glej „Novičarja" iz Dunaja.) nedeljo popoldne je bil siovesen pogreb c. k. poslanec Pťeifer pa je stavil predlog, naj se jim dá 30.000 gold. Prava komedija pajebilata loga kakor Poncij v „kredo". „Tagblatt" namreč piše poslanec Pfeifer je přisel do tega pred ? naj se 20,000 gold deželnega predsednika gosp. grofa Aleksandra Au- „Ustavoverni poslanci so predlog ersp erga, ki je 19. dne t. m. v Gorici, kamor se je povikša na 30,000 gold., nalašč prepustili mladoslo nedavno za zdravja volja preseiil, po dolgi bolezni, vencem in jim dotične date izroèili, rekši, da oni bodo v 40. letu samo previđen s sv. zakramenti za umirajoče svoje starosti umrl, pa v nedeljo ponoći v Ljubijano poslane podpirali predlog. Zraven tega so vstavoverni ojem in po druzih potih se zagoto v klubu prepeljan bil. Sprevod na pokopalisče, katerega so vo- vili većine v zbornici za ta predlog, kar so prav s tem dili gospod knezoškuf z vsemi kanoniki in mnogo dru- dosegl da so p t na d zih duhovnov, je bil po udeleštvu vseh uradnij, dežel- Initiative) mladoslo vencem prepustih so ustavoverci postali (scheinb nega nikov 1,uw'uw'j .iw r -------- ------------j > ----- ------— . -, odbora, mestnega odbora, zbornice trgovske, čast- mladoslov v darilo No 7 da to je zopet plemenite gospod e, mnozih društev itd. novo razjasnilo, kako Mladoslovenci stojijo na Dunaj jako sijajen. ťosebno ginljivo bilo je videti to, kar pa Velika r gospodi Ljubljanski ni navada, da tudi pobožna vdova centralistični h Dolencev služi še za komedij kliki raj nega, rojena groiinja Korinska ; ga je s svojima hčei kama spremila do groba. Nedostojna surovost je ____U- ______1__________T« + Ui ^Jj 1 ) na al )) na Naro-go grobu umrlega se vesti „Tagblattovski dovski". Rajnki ni stal nad strankama; mili mrtvega se ne spodobi strast niti na eno niti na drugo Presvitli delu cesarstva bere 54,541 r< tov pa za reservo. našem krut je potrdil postavo, da se v Ogerskega) v letošnjem letu na v za stalno armado. 5454 rekru stran. Naj v miru počiva! („Slovenca") je v soboto zopet zadela Hrvasko. Iz Zagreb Hrvaška gospodarsk zasega. družba razpisuje služdo tajnika in službo prist Policiji jev ta časnik posebno priljubljen. (adjunkta), uno z 1200 gld letne merno stanovino Jt?v ići UuolJliV jjuocunu |ji nj v* inči nu oiauuviuu , ^ra, (CitalniČni odbor) je v poslednji svoji seji pre službo imajo izkazati svoj to pa z bCO pustil gostilnico Kamovi v do vi, in sklenil, da kmalu praktična znanstva kmetijstva studij gold teJ pr Pro si lei za to y in osobito teoretieno znanje Hrvaškeg _ jjjl cvivnv^iiti, flumiiđUHi ivuuunjotv c*, ili zjLLcIHJ C III vasj^ega po véliki noci ima biti velika beseda. ali kakega druzega slovanskega jezika. Nehrvat se mora (Porotne sodbe po novi postavi) so se začele tudi zavezati, da se v 2 letih Hrvaški jezik ustmeno in pis Prv na Kranjskem; unidan pri sodniji v Novem mestu pondeljek v Ljubljani, ki pa je bila v enem dnevu pri skusno. Prošnje se vložé do 15. aprila pri odboru dru meno privadi 1 t \ V leto tajnikovega službovanja je po ' \y • • Lm ^ * A -m % Y ^J^^'J"? r J ---- ------ ----- kraji zato> ker 19 let stari ubijaíec nić ni tajil; ob štvenem v Zagrebu sojen je na leta v teško ječo (Družba sv. Moliora) veselo napreduje. Le Ogersko Budapešta. Za silo je narejeno mi v nisterstvo, kateremu predsednik je Bitto. To minister Ljubljani in okolici je letos blizo 100 novih udov se stvo je le spet od danes do jutri vpisalo. Enako vesele novice čujemo od drugod. Pri tei priliki opomnimo stare ude, kateri mislijo pri družbi J i A - ... r\ f» 1 Kes je ze tebruar ostati zdavnej potekel ; se nemudoma zarad oglasijo. Žitna cena spremena poverjeništva bo gotovo tudi odbor malo potrpei ter za letos odpustike delil. (Vabilo) gospodom udom političnega društva „Slovenije" v občni zbor v nedeljo 29. marca dopoldne ob 11. uri. Dnevni red: Odgovor predseunikov. Poro-čilo odborovo. Nasveti ali s predlogi posamesnih udov. Volitev novega odbora. — Castiii družbeniki se vljudno vabijo k obilnému vdeleštvu. (Petindvajseta predstava dram. društva) v deželnem gledališči je danes sredo 25. t. m. Predstavljala se bode prvikrat nova burka s petjem v janjih v Ljubljani 21. marca 1874, Vřfcgán v novem denarji : Dbenice domače 7 fl. 20« 8 fl. 6. turaie e 5 ii. soršice 4 ti. 20. jecmena 3 fl. 90. prosa 3 0. ajde 5 fl. baiia^kd rži 4 fl. 80. ovsa fl. Krom pir 3 fl. 50. Kursi na Dunaji 23. marca. 5% metaiiki 69 fi. 55 kr. Narodno posojilo 73 fl. 40 kr. ikžijo srebra 105 đ. kr Napoleondori 8 ft. 90 kr. de- Nezgoďe starega mladenča" po Nestroy-u, v ka terej ima glavno nalogo komik g. P. Kajzel. Ta pred- Loterijne srećke: stava je zadnja letošnje saisone, ker veliki pondeljek se zacno predstave na korist posameznih igralnih moči dramatičnega društva. v Trstu v Lineu 14. marca 1874: 76. 34. 33. 68. 86. 60 76. 36. 32. 88 Prihodnje sreČbanje v Trstn 28. marca. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Založnik : Jožef Blaznikovi dědici v Ljublj