V r V^umldo . . . Za pol lete.....$3.00 I Za York celo leto • $7.00 » Za inuMumto colo loto $7.00 n s I J GLAS NARODA The hrgert Skmnan Mr B the United States List slovenskih delavcev v Ameriki. TEUTON: CHelsea 3—1242 . Entered m Second Class Matter September 21, 1908, at the Post Office at Hew York, N. Y„ tmder Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: OHelsea S—1243 No. 36. — Stev. 36. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 12, 1937—PETEK, 12. FEBRUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. DRUŽBA PRIZNALA DELAVSKO ORGANIZACIJO Gonja proti komunistom v Malagi WILLIAM GREEN PRAVI, DA POMENI ZMAGA V DETROITU PORAZ ZA OSTALO DELAVSTVO Sest mesecev ima unija edina pravico pogajati se z General Motoite. — Avtomobilska družba je pri volji pogajati se za plače. — Družba bo brez razlike zaposlila vse stavkar je na starih mestih. DETROIT, Mich .11. februarja. — Stavka članov United Automobile Workers of America proti General Motors Corporation je bila končana s spo razumom, ki daje uniji avtomobilskih delavcev, ki so zaposleni pri General Motors, priznanje v 20 tovarnah za šest mesecev. Unija, ki je zahtevala edino pravico za pogajanja v vseh 69 tovarnah, je obljubila, da bodo vsi delavci zapustili zasedene tovarne. Governer Frank Murphy je ob 2.35 ponoči naznanil časnikarskim poročevalcem, da je bil dosežen sporazum, vsled katerega se bo pričetkom prihodnjega tedna vrnilo na delo I 35,000 delavcev. Poglavitne točke sporazuma so: 1. General Motors družba se bo takoj pričela kolektivno pogajati z avtomobilsko unijo glede njenih zahtev o delovnem času in plačah. Avtomobilska družba se šest mesecev ne bo kolektivno pogajala z nobeno unijo in z nobeno skupino delavcev, kot z unijo avtomobilskih delavcev. 2. Unija bo takoj ukazala stavkarjem, da izpra-znejo tri tovarne v Flintu, katere so zasedli 30. decembra. 3. Vsi stavkar ji bodo brez razlike nameščeni na mestih, ki so jih imeli pred 43 dnevi, ko se je priče la stavka. 4. Družba ne bo zavračala delavcev, ki pripadajo k United Automobile Workers of America. 5. Člani Automobile Workers unije imajo pravico nositi svoje unijske znake pri delu. 6. Člani United Automobile Workers imajo med odmorom pravico agitirati med delavci za nove člane na družbeni zemlji, ne smejo pa pobirati članarine. 7. General Motors družba bo umaknila sodnij-sko povelje, da bi bili stavkarji v tovarnah v Flintu aretirani. Sporazum je bil podpisan ob I I dopoldne v uradu brata governerja Murphyja, sodnika George Murphyja, kjer so se tudi vršile konference. FLINT, Mich.. I I. februarja. — Unijski voditelji nameravajo prirediti veliko parado po mestu, ker je bil dosežen v stavki sporazum. Voditelji so naprosili governerja Murphyja, da dovoli, da bol vojaška godba spremljala stavkarje, ko bodo korakali iz tovarn. WASHINGTON, D. C.. I I. februarja.—William Green, predsednik Amer. Fe<$eration of Labor, je rekel, da je s pogodbo, ki je bila sklenjena md United Automobile Workers in -med General Motors Corporation, doživelo delavstvo poraz. • Po njegovem mnenju je "predaja", ki je sledila štirideset dni trajajoči borbi, škodovala vsemu a-meriškemu delavstvu Izid stavke v Detroitu naj bo resno svarilo vsem delavcem, da mora prenehati razkol, ki je nastal med delavstvom vsfed ustanovitve Lewisovega odbora za industrijalno organizacijo. Cela delavska armada je prizadeta, če doživi en dal armade poraz, — je dejal Green. — Mi se nikakor ne veselimo tega poraza, četudi so ga bili deležni naši nasprotniki. Unija je priznana samo za šest mesecev, kar ne pomeni dosti. Voditelji stav-karjev to od dne do dne bolj popuščali, slednjič so - PROCES PROTI P. PARKERJU Wendelov sin je potrdil očetovo priznanje. — Governer 'Hoffman ni bil zadovoljen s počasnim Parker jevim delom Ker je detektiv Ellis Parker, starejši, obljubil Wendclo-vemu sinu Paulu Wendelu, d/, bo Harold Hoffman s svojirf. vplivom pomagal očetu, je mladi Wendel potrdil priznanje svojega očeta, da je od vedel in umoril Lindbergh o vega. j Mila. Tako je včeraj pričal mladi Wendel v Brooklvnu pri sodni j> ki obravuavi proti Murray Bleefeldu, Harry ju Weis.su in Martinu Selilossmanu, ki s;> obdolženi, da >o odvedli starejšega Paula Wendela in ga z mučenjem prisilil, da je podal izjavo, da je odvedel Lindber-ghovega sina. Vsled tega priznanja je bila izvršitev smrtne obsodbe nad Brniio Ricliardom Hauptmannom preložena za tri dni. Ellis Parker in njegov sin istega imena sta tudi olxlolzc-na Wendelove od ved be, toda governer Hoffman je zavrnil prošnjo newyorskega governerja za njuno izročitev. Bleefeld je pričal, da je bil starejši Parker vodja pri "\Ven-delovi odvedbi in da je izrazil svojo nevoljo nad počasnim delom svojega sina in njegovih tovarišev. Bleefeld je tudi izpovedal, da mu je starejši Parker na dan, ko je bil Haupt. nann usmrčen na električnem stolu, dal $200 in rekel, naj hitro izgine, češ, da mu general ?n pravdnik AVilentz in načelnik države policije Schwarzkopf delata mnogo preglavic. Wendel mlajši je rekel, da je prišel 26. februarja, 1936 k njemu Parkerjev sin, ki ga je peljal k svojemu očetu, ki mu je rekel: "Tukaj imamo priznanje vašega očeta. Vi in vaša mati moreta potrditi njegovo priznanje. Ako podpišete, imam jaz in Hoffman dovolj vpliva, da pregovoriva .sodnika Trencharda, da obsodi očeta samo na pet let. ječe. Ako pa ne podpišete, boste zaprti za celo življenje." In tako je mladi Wendel podpisal in potrdil, da je priznanje njegovega očeta resnično. Bleefeld je tudi izpovedal, da je bil nekega dne s Parker-iem starejšim v nekem liotelu v New Yorku, kjer je bil tedaj tudi governer Hoffman. Park er je po razgovoru z Bleefel-dom šel v Hoffmanovo sobo in ko se je vrnil, je rekel, da governer Hoffman ni zadovoljen s Parker jevim počasnim delom ter mu je očital, da je izgubi! pogum. TR0CKI BAJE NI MARAL GOVORITI Vila, v kateri stanuje L. Trocki, je bila zvezana s telefonskim uradom. Ni hotel sesti pred radio. Kot se je sedaj izvedelo, niso bile v torek zvečer prtrga-r.e telefonske žice, da Leon Trocki ni mogel govoriti po radio do Hippodroma v New Yorku, kjer je čakalo na njegov go-vor okoli 0600 poslušalcev, tem več je bil kriv sani vsled svoj'-trmoglavosti. Telefonska družba v New Yorku pravi o tem sledeče: "Nikdo ni pre rezal žic. Vso je bilo odprto in pripravljeno, toda Trocki ni hotel govoriti po radio. Iz telefonske postaje je bila napeljana posebna žica v vilo Diego Rivere in vse je bilo pripravljeno. Ako bi Troc ki hotel -esti pred mikrofon iti bi hotel mirno govoriti, bi bilo vse dobro. Toda Trocki ne! — Kadar ima kak govor, tedaj i-ma govor. In kadar ima govor, tedaj ne bo sedel. Ko mu je bi-io naznanjeno, da je vse pripravljeno, da prične govoriti, je pričel hoditi po sobi gori in doli ter je mahal z rokami. Mislili so, da je najboljše, ako ga peljejo v telefonski urad, zato so ga odpeljali. Med potom pa se je mikrofon pokvaril in predno je bil popravljen, je čas za njegov govor že potekel." Ameriška in mehiška telefon ska družba izjavljata, da so bile žice v redu in je bila zveza z New Yorkom popolna FARLEY VDRUGIC ZAPRISEŽEN WASHINGTON, D. C., 11. februarja. — James A. Farley j« bil danes vdrugič zaprisežen kot generalni poštni mojster. Dasi je običajno zelo zgovoren, ni podal časnikarskim poročevalcem. ki ^o ga oblegali z vprašanji, nobene izjave, pač je pa le rekel: — Lep dan je danes, kaj ne? BOLJŠE MEZDE V JEKLARSKI INDUSTRIJI PITTSBURGH, Pa., 11. feb. —Carnegie - Illinois Steel Corporation je danes objavila, da bo zvišala dnevno mezdo svojih delavcev za osemdeset centov. PUŠKINOVA PROSLAVA __V RUSIJI Puškin je sovjetski Rusi« ji vzor poguma, patriotizma in najvišji predstavnik kulture. — Bila so zborovanja in predstave v operi. MOSKVA, Rusija, 11. feb. — Ob priliki stoletnice smrti slavnega pesnika Aleksandru Sergejeviča Puškina si je Moskva nadela praznično oblačilo. Bile so parade, velika zborova rija in slavnostna prireditev v operi. Več dni so bili govori po ra dio večinoma posvečini Puškinu. 4Pravda" je polovico svoje izdaje porabila za članke o Puškinu, " Izvestja" pa so 80 odstotkov svojega prostora porabile za Puškinov življenjepis. njegova dela in njegovo tragično smrt. To veličastno obhajan je po celi sovjetski Rusiji je globo -kega političnega, družabnega ;n psihologičnega pomena, ka jti nova Rusija je postavila Puškina za vzor junaštva in patriotizma ter za višek ruske kulture. Puškin je bil vesele narave, trdne volje in napoljen želje, da spozna ljudi. Bil je med prvimi, ki je šel čez sedlo n:i Kavkazu, koder je sedaj izpeljana široka cesta v Georgijo. četudi ni bil revoliicijonar. je »endar bil zaradi svojih političnih nazorov izgnan iz Georgi-je. Puškinove pesmi so vznesene, polne narodnega duha. Bii pa je tudi bojevit. Ko ga je krogla v dvoboju zadela v trebuh, se je še dvignil in je svojega nasprotnika vdaril po ra-iSi. Puškin je padel v dvoboju 10. februarja 1837, ko je bil star šele 37 let. BREZ DELA NI PLACE ZA EDWARDA LONDON, Anglija. 11. feb. Angleški delavski poslanci nasprotujejo, da bi država kaj plačevala vojvodi Edvardu Windsorju, držeč se načela, da brez dela ni plače. Toda delavski poslanci n? nasprotujejo samo vsaki plači, temveč so v parlamentu celo predlagali, da vlada prevzame vse dohodke vojvodin Cornwall in Lancaster. Te dohodke je iiotel kralj Jurij VI. prepustiti svojemu bratu. KNZESFELD, Avstrija. 11. ---[februarja. — Sestra vojvoda LOTERIJA BO DOVOLJENA princesa KAROClTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI ST/> VRNStrt DNEVNIK ^ DRŽava* YNEVADI OARSON CITY, Nev.t 11. februarja. — Senat države Ne-vade je danes s 13 proti 4 glasovi odobril resolucijo, naj bo ne nredi ž njim finančne zade-V državi dovoljena loterija. 've. Marija, je končala svoje poslanstvo in je odpotovala iz Enzesfelda. Princesa Marija je prišla na obisk k svojemu brata, da v imenu angleške kraljeve druži- KOMUNISTI SO BAJE POMORILI V MALAGI 30,000 FAŠISTOV MALAGA, Španska, I 1. februarja. — Fašisti, ki so zavzeli Malago, preiskujejo pristanišče, okolico in bližnje gore, da polove zadnje republikance, ki se še skrivajo. Infanterija zasleduje republikance, ki se skrivajo po gozdovih in trumoma se podajajo. Vendar pa se nahaja po bližnjih gozdovih nai -manj 20,000 republikancev. Večji oddelek republikancev pa se je zbral na visoki prori ElTocal. 28 mil; severno od Malage. ----1 Fašisti po zavzetju Malage niso dolgo počivali in niso obhajali velike zmage, temveč so takoj odšli na novo fronto. Fašisti so pričeli pospravljati po mestu ter iščejo socija iiste, ki se tu pa tam še skrt vajo po hišah. Mesto govori o velikem mor. jenju in plenitvi bank in trgovin. V enem samem dnevu je i/do ustreljenih 520 fašistom naklonjenih meščanov. LONDON, Anglij, II. feb — Li zanimivosti in koristnih nasvetov. MAjJBOLJ PRIMERNO IN Redek-primer so ugotovili v bolnišnici v Koprivnici. Primarij dr. Vedriš je operiral kmetico Stankovi-čevo iz Sokolovca zaradi vnetja slepega črevesa, katero je imela kmetica na levi strani. Ko so pregledali ves njen organizem, so ugotovili, da ima srce na desni, jetra pa na levi stra-n.. Kmetica je stara 35 let je drugače normalno razvita in doslej še ni nikdar bila bolna. Rodila je troje otrok, ki so tudi normalno razvit: in popolnoma zdravi. Pet dni in pet noči na za puščenem otoku sredi Dunava. V Smederevu in okolici ji* več dni divjala silna nevihta. Pred nevihto so se štirje brezposelni delavci s čolnom odpeljali na otok Ado, da bi tam nasekali nekaj drv in se z njimi j Szctinskemu je prišel te dni ne-vmili domov. Med delom jih je zajela nevihta. Od ure do ure so čakali, da ho neurje pre-jenjalo, a ko jim je besno va-lovje odtrgalo in odneslo čoln, so spoznali veliko nevanmst, ki jim preti brez jedi in strehe na zapuščenem otoku. Pet dni in pet noči so stradali in prezebali na otoku. Končno je srečno prispel do njih s čolnom neki obalski delavec in jih spravil na varno. Volčje srce je pojedel. Z navalom hude zime se je pri teplo v okolico Kuršumlije mnogo volkov, ki so delali kmetom veliko škodo. Lov, ki ga je organiziralo sresko načelstvo pa je imel lepe uspehe in v zadnjih dneh so postrelili mnogo krvoločnih zveri. Ko so zadnjič velikega, ustreljenega volka 'prinesli na trg v Kuršumli-jo, je neki možakar lovee prosil, naj mu dajo volčje srce Ustregli so njegovi želji in mož se je popel na mizo ter zbrano množico takole nagovoril: Nekdaj so volkovi žrli ljudi, zdaj bomo pa ljudje jedli volkove! Po teh besedah-je pričel s slastjo goltati volčje srce. Ko je bil gotov, je prosil še za jetra in jih tudi pojedel. V torek je bilo zbrano v new-vorškem Hippodromu par tisoč oseb ,na protestnem zborovanju proti Stalinu, ki je dal v kratkem razdobju usmrtiti trideset uglednih boljševikov, ki so pomagali Leninu graditi in zgraditi novo Rusijo. Na programu je bil tudi Leon Trocki, ki bi ga Stalin tako neznansko rad dobil v roke, pa ga ne more v Mehiko doseči. Trocki je namreč sedaj v Mehiki. Kje bo prihodnji mesec ali drugo leto, niliče ne ve, najmanj pa on sam. Vse je bilo dogovorjeno, da bo skupščina v Hippodromu slišala Troekijev zagovor. Ker osebno ni mogel biti navzoč, je bilo rečeno, da bo po telefonu govoril zborovalcem. Celo uro da bo razkrinkoval Stalinovo politiko, pral obsojence iT/ samega sebe. V dvorani so bili razpostavljeni ogromni zvočniki, ki naj bi ojačili vsako njegovo besedo. da bi jo bilo slišati v naj- ki tujec, ki se je predstavil kot baron Krik Kniss in je prosil za razgovor med štirimi očmi j bolj oddaljen kot. zavoljo važnih poslovnih za-' Ko je bil objavljen program dev. Tii razgovor se je izvršil I zborovanja, so se začeli oglaša in ko se je tujec odstranil, je ti protesti: naj vlada poseže hišni posestnik ostal speč na vmes in naj prepreči Trocke stolu v svoji delavnici. Zbudil mu uganjati propagando; da bo se je pol ure pozneje vsak zme- Troekijev govor še l>olj razbu-deit. ril že itak razburjene duhove Naslednji dan je prejel od j itd. svoje banke dopis, po katerem. Oblasti pa niso ]>osegle vmes, PRIPRAVNO CTIVO ZA SE- DANJE DOLGE VEČERE UPRAVA "Glasa Naroda" naj bi bil tam oddal ček in menico za skupno vsoto 25,000 zlotov, ki so mu jo tudi izplačali. Ves prestrašen je pohitel Szetinski v banko, ker je menil, da gre za kakšno potvorbo. Toda moral ugotoviti, da so bili podpisi na čeku in menici pravi. Denar je bila dvignila mlada dama. toda Trockega navzlic temu zborovalci niso slišali. Telefonska družba je pa pozneje izjavila, da je bil z "lajno trubl". To je dokaz, da je mogoče «voje presenečenje .P j marsikaj doseči oziroma pre prečiti brez vsakih mednarodnih spletk in diplomatskih posežkov. Telefonska kompa-nija ima enostavno z le^no tru bel, pa je. Preiskava kaže, da je bil hišni posestnik pri tistem *'razgovoru '' z "baronom" nedvomno hipnotiziran, v hipnozi pa je podpisal oba papirja. Doslej policiji še ni iiBpelo, da bi našla kakšno sled za zločincem. IŠČE SE jzvežbane ŠIVALKE na ženskih slamnikih, fino delo, dolga sezona. Vprašajte pri: iSANDRA HATS, 40 W. 37th Street, New York City. (3) V JUGOSLAVIJO 9 IM _ Din. 1M $ 5.00__Dta. tm I 1JM _ 1Mb. 3M $11.70____Wo. BM SSSjM _ Din. 1#M ___Din. T ITALUO Za 9 6-50 __________________________Ur ltl $ 12.25______Ur 206 $ 30.00 ____lir 500 9 57.00 __________lir 1000 $112-50 __________________________Ur «000 $10730------Lir 300« III BM 0MWM BtDAJ EITUQ MENJAJO 80 fflTWlW OBNM rOVTHŽMNM BPMEMEMBI GOBI ALI POLI. kot mn) «o botjle IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Jih ah > t «<- BMcat 1 f 1» fit— " m fiaaa $15*—i * •3 •i*— m .............. m fgf____ * m , fSIJC deM t stara i krajo lapladlc v dolarjih. i iiviAm MO FO CABU LETTER i 5COVENIC PUBLISHING COMPANY "GUi Naroda" SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOČ, CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO DENARNE POSILJATVE v DOMOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI — . ', ' 1 ' » > t rj • f -3 Potniški Oddelek "Glasa Naroda" 216 W. 16th Street New York City . _;_:_:—______ Posiljite takoj, da bodo dobili za praznike? Važno za potovanje. Kdor ,fe namenjen potovati f stari kraj ali dobiti koga od tem, i« potrebno, da je ponfeo v vseh stvareh. Vsled naS« dolgoletne skušnje Tam zmmoremo dati najboljša pojasnila lo tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. se sa- npno obrnite na! miš sa vsa pojasnila. Bti preskrbimo vse, bodisi proftnje sa povratna dovoljenja, petni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem fawn, in kar je slavno, sa najmanjše strošk* tyedriavljanl naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker _----- se dobi Is WMtinRtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, rišite torej takoj a brezplačna navodila in zagotavljano* Vam, potovali. SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Travel Bdreau) 216 West 18th Street New York, N. Y. . -. Jugoslavija jo res svojevrstna država. Mi, ki smo že dolgo v Ameriki, se čudimo tamkajšnjim razmeram. Ne gre in ne gre nam v glavo, kako je ta ali ona stvar mogoča. Včeraj sem naprimer čital v starokrajskem dnevniku na slednje poročilo: Ker je zabodel župnika z nožem, je bil pred malim kazenskih senatom v tajni razpravi cbsojen 36-letni delavec Martin Pintarič na 14 dni zapora. Dogodek se je primeril 25. februarja 1936 v Jamni, ko je po plesu v Kreftovi gostilni navalil Pintarie na župnika Andreja Klobaso ter ga z žepnim nožem zabodel v desno stran prsi. Župnik Klobasa j'.' sicer v .preiskavi izpovedal, da ga je Pintarič hotel oropati, vendar državni pravdnik Pin-lariea na obtožil zaradi posku-senega ropa, marveč radi telesne poškodbe. Župnik Klobasa, ki je bil povabljen kot priča, ni prišel k razpravi. Pokolji, poboji, uboji in umori niso v naši domovini nič nenavadnega. Toda do nedavno so imeli tudi vročekrvneži nekaj rešpekta pred gotovimi sloji« Da bi se kdo dnhnika z no žem lotil, je bilo le redkokdaj slišati. In če -se ga je, so ga zaprli, da je bil črn. Martin Pintarič je pa dobil za svoje dejanje štirinajst dni zapora. Nekateri kriče, da v Rusiji vero in duhovnika preganjajo. Ne bom trdil, da jih ne. Rečem pa tole: — Če bi Martin Pintarič storil v Rusiji kaj takega kot je storil v Sloveniji, bi mn prisodili desetkrat ali stokrat po štirinajst dni — če še kaj hujega ne. i JBLK i.. . : .*' xi, SM w. . Lsktf i ;fi >- - 99 GL AS l" ' X_____ It ARO n A " New York, Friday, February 12, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IV tfJSh FREDERIC BOUTET: — Čuj, Roger, uli bi si ne mogla privoščiti večerje? Ali imava kaj denarja ! — Ximava, dušica .. . Saj veš da nama denarja vednc primanjkuje ... In povrhu Se te pretirane cene. Morda bi večerje niti plačati ne mogel. A kaj bi počela jutri? — To je nerodno, lačna sem. Tako dobro se zabavam .... Oditi s praznim želodcem . . . Madeleine je skomignila s svojimi lepimi rameni. Skoraj naga, v globoko izrezani biserni toaleti je prihajala iz naročja neznanega plesalca k svojemu možu, ki je bil pravkai nehal iplesati z rdečelasim, še bolj dekoltiranim bitjem. — Chambralovi so kriv? — dejal nekoliko razdraženo. Preskrbel sem bil štiri vstopni ce, da bi jih mojrel povabiti Računal sem seveda, da bodo nama plačali večerjo, pa ti je t? gos Simone izmislila bolezen da ji ni bilo treba iti. fe b" bil prišel vsaj Chambral .... — Kaj pa misliš, on se bre7 nje niti ne gane. Zdaj sva v škripcih; oditi brez večerje . . Bože moj, kako težko je biti vedno brez denarja. — Komu pa pri povedujt-š to . . . saj sam najbolje vem. Ničesar si nista medsebojno očitala. Madeleine ni očitala Roger ju njegove lenobe, ki jo je nazival neodvisnost in ki ga je 'podila od stalnega dela. Bila je kakor on lahkomiselna, hrepeneča po eleganci in zabavi. Tolažila se je z nado, da se bo nekega dne uresničila ena onih velikih kupčij, o katerih je Roger govoril, ne da bi se posebno brigal za nje. On pa zopet ni očital mladi ženi njene preskromne rente, ki jo je dobivala od svojih podeželskih roditeljev. Zaljubila s*ta se bila drug v drugega na prvi pogled. Seznanila sta se bila pred osemnajstimi meseci med volilnim potovanjem, ki sra je bil nastopil Roger na račun nekoga industrijalca, lačnega poli tične karijere. Vzela sta se kljub odporu roditeljev. Vrnila sta se v Pariz zaljubljena, živeča v najlepši slogi z enakim okusom za razkošje, z enakim življenjskim hrepenenjem izrabiti čim bolj mladost in zabave. Zdaj v kotu velike, blesteče in razgibane dvorane, sta mol-čala pod težo zavesti, da ne moreta v polni meri izkoristiti tako lepega večera. — Čuj, kaj ko bi zaplesala? — je predlajral Roger. — Pa dajva, če h očeti. Objel jo je okrop pa^u. Plesala sta brezhibno in bila sta najlepši par. Oba visoke, slo-ke postave. , Madeleine svetlo- PRVI KORAK lasa, dražestna, počesana in na-'.epotičena po zadnji modi, Roger v črni obleki, lepo obrit, nazaj počesanih las, lahno na-r>udranega obraza. — Torej si nikakor ne morena privoščiti večerje? — je dejala Madeleine znova, — niti "e bi se zadovoljila z malenkostjo? — Ne, — kaj pa ko bi ne mogel plačati ? . . . Počakaj . . . Nekaj rni je šinilo v glavo Roger je obmolknil in zmagoslaven smehljaj mu je zaoral na ustih — No, kaj? Govori! — Jo že imam ... To je malenkost, ne smeš se zaradi tega razburjati. Dovoli, da ti povem do konca. Gre prav za orav za šalo, za nedolžno šalo. ^j sva itak brez predsodkov. Tn življenje je tako kratko . . Zagreniti si večer, ko se človek fako dobro zabava . . . iti do-nov brez večerje, ko je človek ■ako lačen, to je že prenenmno. \li se ti ne zdi tako Madeleine? ,Vvuj torej. Pozabi za hip, da -i moja žena in misli, da si vedela dama, s katero sem se slučajno sestal tu in da sem jaz £alot, brezvestnež . . . Dobro. Povabim te toroj na večerjo. Odvedel je mlado ženo k buf-fetu iri ji jel znova prigovarjati. Oklevala je v straliu in iz-kušnjavi: kako hudo je oditi brez večerje. STARUHA UBILA SVOJEGA MOŽA. Pred sodiščem v Welsu v Avstriji se je zagovarjala 60-letna kmetica Marija Wurmo-va, ki je svojega drugega moža ubila šest mesecev po poroki. Zločin se je zgodil žo pred skoraj dvemp letoma. V aprilu 1934 je Wurmoya ob 1. ponoči zbudilr svojo deklo in pastorka ter jima povedala s prestrašenim obrazom, da so vdrli vlomilci v hišo in da se je njenemu možu nekaj zgodilo. Našli so ga z razbito lo-; banjo in je umrl kmalu potem — No, pa naj bo, — je pritr-j y bolnišnici, dila končno, — sicer pa lahko Pripovedovanje Wurmovc vedno zastavim svoj safir. J«' brio videti zelo sumljivo in ker — Izključeno! Snemi ga. je bilo znano da mož in žena ni- Pustiva se povabiti ... ne da bi dotičnega gostitelja vnaprej o-pozorila . . . Stopiva v jedilnico. Poglej, tam na levi strani sedi deheluhast gospod in je čiteto sam ... In bae kraj njega je prosta miza. Pojdiva tja. — Roger, prosim te, zares . . . — Kar pojdi ... In ne pozabi. Seznanila sva se pred dobro uro, plesala sva skupaj, ne poznava se pa ne. Roger in Madeleine sta sedla kraj debeluhastog-a gospoda. Na drugi strani je sedela družba treh elegantnih dam v spremstvu ^gospodov, oeividno zakonskih mož. Roger je naročil drago večerjo, gofcja jetra, pečeno piško, sladoled in šam- sta živela v najlepši slojri čeprav sta bila poročena šele kratek čas, so kmetico aretirali. Šest mesecev je sedela v zaporu, potem so jo morali zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti. Toda orožniki so ]>o-zvedovali dalje, nabrali so novo obremcnjevalno gradivo in po ponovnem zaslišanju je sta-ruha končno priznala, da je res sama ubila moža. V usodni noči je prišlo po njenem pripovedovanju do prepira med njima. Mož jo je udaril, nato je dejala, da zna to tudi ona, pa ne z roko, kar s sekiro. Mož je zaspal, ona je še pol ure jokala, potem je vzela sekiro in je dvakrat zamahnila z njo jm> srlavi "da bi imela mir." Wur- let tež- panjc. Bil je v svojem elemen ^..... ........ tu in z Madeleino je govoril ta-lmoVo so obsodili na 14 ko, kakor da sta se slučajno j ke ječe. srečala. Sram jo je bilo, toda premagovala se je kar je mogla. Ro smrtjo Bazila Zaha-rova. Nedavno so namreč ugotovili, da so neznane osebe vlomile v grobnico pokojnega multimilijonarja. odvalile nagrobni kamen, dvignile krsto s truplom in skušale mrliča (»pleniti, najbrž v domnevi, da ležijo poleg Zaliarova v rak v i kakšne dragocenost r. Bazila Zaliarova so kakor znano pokopali poleg njegove pokojne žene. vojvod in je Mar-chene. Vlomilci so morali natančno poznati razmere pokojnika, zato so tudi francoske oblasti vodile preiskavo v največji tajnosti Rezultat preiskave je neznan. Govorice pa vedo povedati, da se je storilcem posrečilo odnesti dragulje velike vrednosti. Krsti s trupli so našli prevrnjeni. trupli pokojnikov pa sta ležali na tleh. Policija je zaenkrat odredila popravilo grobnice ter ugotovila nastalo "kodo. K temu je treba pripomniti, da je bilo že lansko leto nekoč vlomljeno v grobnico vojvodi-nje Marchene. Tudi tedaj skušali vlomilci odpreti rakov z mrličem, toda nekdo je zločince preplašil, da so zbežali, preden se jim posrečila nakana. POVODEN J NA SREDNJEM ZAPADU NAROČILA za MOHORJEVE KNJIGE in KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1938 sprejemamo. Oni, ki nam pošlje za Mohorje ve knjige $1.25 ali $1.25 za Vodnikove, bo dobil knjige iz domovine naravnost na svoj na slov. Knjigarna Glasa Naroda. ' v ce Slika jš bila posneta ob sumili reki Ohio. ___________e______________ _ "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino . Kdor ga ho-narociti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo - lista ne tJUHtt. KNJIGARNA 216 WEST 18th STREET GLAS NARODA" NEW YORK, N. Y. in Poučni Spi-si .80 AHK'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40 Učna knjiga za Nemce in za. one, ki bo nem-Sčine zmožni. AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. G08 strani. Trda vez. Cena......S.— Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in dru» narodne ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— B URŠKA VOJSKA. 95 strani. Cena...........40 BONTON. 280 strani. Cena ....................1.50 Knjiga o lepem vedenju. govorjenjn in oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj naroče knjižico — "How to become a citizen of the United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasnil« in zakoni za naseljence. Cena ................... .50 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Ceno ---- .35 CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Ceuu ......1.20 V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Z.-odovi-na in prii»ovedke o naravnem čudu, takrSnlh je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari Engliš. 23G stran:. Cena ........................ Dcuarni problem je zelo zapleten iti težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan Češki narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svo*- delo tako, da Imi služilo sleberneivu ket orientuCni spis O denarju. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. Trda vez. Cena ......1.50 Broš. <-ena 1.25 Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše In »I ozn L z navadnimi pripomočki. Opis iMriezni. Slike. DOMAČI ŽIVINOZD RAVNIK. Spisal Franjo Dolar. S slikami. 278 strani. Cena ..........1.25 DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. 1-50 bros............. 1.35 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje: slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1"* -'rani. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami *««tl»i krajev naše etare domovine, ki so Slovein--em le maio znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ..........................1.50 GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 2IKJ strani. Cena ....................1.20 Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom * vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena ...........................60 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezala zgodovina slovenske prest olice. M .75 .40 NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 00 strani. Trda vez. Cena .................. To Je nekak slovenski abe«-ediitk. sestavljen po uzoreu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti »^•venskega pravopisa. NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisal Fran Erjavec, 224 straui. Broš. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 30» strani. Cena ..........................1.50 To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena |>o najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slik«mi, 256. strani. Cena ............................ SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — i>4 strani. Cena .......................... Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo Jugo-slovenstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti 7a stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele- zoli varstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAR. Trije deli: 1odatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, 64 strani. Cena trdovez-----50 Broš..... KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... KRATKA "ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVA-TOV IN SRBOV. 95 strani. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani > Vez l^j KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. H- «*r. ** KUBIČNA RACUNICA. Trd«, vez. 144 «tr-Cena .75 Navodila za izračunanje okroglega, /ezane-ga ln tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 906 «tr. cent...... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 rtranl1 Cena .70 V teh treh knjigah Je zbrano vse anjlfcvno delo našega velikega kritika. pisate- lja ln Jezikoslovca. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena .... ^t MISTERIJ DUŠE. Spisal dr, Franc Goestl. — 275 "strani. Cena ..................* *' Razprava o blaznosti ln posledi^h pijančevanja. MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. t90 strani. Cena.......... Nauk o atomih, molekullh in elektronih. Poljudno pisana razprava o bwieanh moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikamL 168 strani. Cena ..............-......... Knjiga za mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh. NAJVEČJI SPISOVNOL 150 strani. Cena---- .15 Knjiga vsebuje veliko zbirko Uubarnlh ln Senltnlh pisem. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena L— Ta knjiga nndl nasvete, kako ravnati v rasnih vprašanjih ln neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja Ih gospodinje in je torej vest svet™»%lec v vsaaem doma. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... M Poljuden opis najsevernejšega naroda na sve-Ht in Spisal dr. F. VHier. :i4t strani. Cena •••• .70 Knjigo toplo pri|K»ro«"anio vsakomur, ki se l.oče seznaniti z glavnimi čiuimi sodobne filozofije; RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 41.*{ strani. Cena ..........................1-50 V knjigi so opisani predhodniki in Idejni utemelji tflji te svojevrstne ruske struje. SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. XallnSek. OSMA I»(»MNOŽKNA IZDAJA. 72S strani, I»>l>o trdo vezana. Cena ..................6.— STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cona ...... .50 Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože Lavtlžar.) 24.°, strani. Cena......1.50 V tej knj«^ <>^,;ja naš znani potopise« žunnik Lavtlžar spomine na svoja brezštevilna ,k>-tovanja. SPLOŠNI PODl*K. KO OBDELOVATI IN IZ-BOUSATI PO!JE. TRAVNIKE IN VRTOVE Cena l»ro?..........................50 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZA- kONA. 7!M> In strani. Trrla vez. Cena 3.— slov.-angleski in angleško sloven- SLOVAR. 148 strani. Cena .............. ^0 SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Fellclta Kaliušek. OSMA POMNOŽENA IJuDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad Seststo najvažnejših kuharskih navodil. SPOU LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spisal prof. dr. Zabor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let. UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer, 1C8 strani. Cena trdo vez......80 Broš..... Vse podrobnosti o gojenju Čebel, prehrani in o febelnakili: slike. učna knjiga laškega jezika. 147 str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnleo in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnl- nica ln slovar. 205 strani. Cena broS.......1.25 Vezano......LSi UMNI KMETOVALEC. Spisal Frane Po v še. Cena bros......................... UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena .t............................1J50 ... J50 .50 .60 VOSČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... Zbirka voš^ilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 strani. Cena .......................- VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... V prvi knjigi so pesmi ln basni, d očim ga nam je v drugI knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govemika, clasltenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA .JS% leto 1927. 128 str. Cena....... Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... JM Knjiga Je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJI2NICA. 78 strani. Cena.. Ji Zanimivosti Iz ruske zgodovine ln natančen opis vojaške republike zaporofiklh kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠČA. «2 strani. Cena ...... M V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vae, kar potrebuješ, da si ohraniS in popraviš svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena.... 1M Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V kcjigl je 07 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1M Higijena doma ln v Soli. Opis bolezni pzi mladini. —r = ssa "VL1B V7LVVVV New York, Friday, February 12, 1937 THE LARGEST BlfiVENE VAJLT IN VJ93. oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA # ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 42' Ludvik >wede na stol in strmi v pi«mo. Kaj je mi)-rala Lona trpeti in kaj Se trpi? Sam na se»be je jezen,, da ji je to prizadel in sele popolnoma razume, kako 'zelo jo je žalil s svojim neumnim dvomom in kako jo je ponižal. Pograd pismo in ga vtakne v žep in tak, kakoršen je, teče v garažo in se odpelje. Ko se pred majorjevo bišo vstavi, si komaj da toliko časa, tla zaklene svoj avtomobil. 44Kje je Luna?" zakliee hripavo, ko stoji pred majorjem. Major v razburjenju pogoltne slino. 44 Xe vem, Ludvik; mislil sem, da boni od tebe slišal." Ludviku poide vsa moč in ise zgrudi na stol. "Ali je v resnici otfcpotovalaf'' Major izroči Ludviku Lonino pismo, Ludvik pa mu izroči pismo, ki mu ga je pisala Lona. Oba prebereta pismi in majorjova žena skrivaj opazuje Ludvika. Hvala Bogu. ne izgleda tako, kot bi hotel pustiti j »no. Tako more biti še vse dobro. In to jo navda z upa-nj«Mii ter pravi Ludviku. 44Samo dobro sem nameravala, Ludvik; nisem hotela, da '►i izvedel o svoji dedšeini, pred no nisi popolnoma naš in ravno tako nisem hotela, da bi moj mož ali Uma kaj o tem vedela, dokler ti ne bi izvedel. Bala sem se, da bi se prezv*lil, ko bi nenadoma postal bogat.'' Ludvik se z nepopisnim |>ogledom ozre v gospo Hermino. 44Poznam Lono in razumem njeno dejanje. Ko bi le količkaj slutil, kam se je obrnila? Zdi se mi, da mi je nekoč pripovedovala o nekem zelo pomembnem pospodu, ki bi jo rad imel za svojo tajnico — takrat nisem tako natančno pazil. Sedaj moramo jioeakati in to bo za mene huda kazen. Svojo besedo mi daj, dragi oče, da mi boš takoj povedal, kje se nahaja, kakorhitro ti sporoči.'* Major mu ponudi roko, rekoč: "Moja beseda na to!" Gospa Hermina vrtane in proti Ludviku iztegne roko. "Ludvik, ali mi moreš odpustiti?" Ludvik 1*1 jo temno pogleda. "Kar trpi Lona, trpi zaradi tebe in zaradi mene. Ako bom mogel Lono zopet dobiti, ti bom odpustil, drugače pa ne, kajti potem tudi sam sebi ne bom odpustil." Majorju stisne roko, se kratko prikloni pred gospo Hermino in odide s potrtim srcem. Major ržakustno gleda za njim. Majorjeva žena pa se veseli v svoji notranjosti. Saj )>o zopet vse dobro; Lona ne bo izginila s sveta in Ludvik jo ho poiskal. • • • Ixma pa se j«« med tem na paruiku dalje in dalje peljala po morju. Sree se ji trga, da se je morala ločiti od Ludvika in bili so trenutki, ko bi naj raj še skočila v morje, ker se ji je Smrtna kota. V Lincoln, 111., je dne 2. februarja naglo umrl znani rojak Frank Petelinšek, star 65 let in rojen v Poljčanah na Spodnjem Štajerskem. V Ameriki je bil 33 let in tu zapušča ženo, sina in tri hčere. OOOPOOOOOOOOOOOOOOOfti PLJUČNICA IN INFLUENZA Pi'še l)r. John L. Riee, zdravstveni komisar mesta Xew York. »lAitp um m u cec« fiitnlh U-il»v. r«*>*erva«'lJo kabin ln pojasnila z* potovanj«. 8LOVKMC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 H. 18th SC., New lorfc Ta zima je bila značilna po blagih izbruhih influence v mnogih pokrajinah te dežele in mnogi ljudje so zboleli.in umrli radi pljučnice (pneumonia). Dasi se iiifluenca po navadi precej razlikuje od običajnega prehlada, vendarle navadno vsebuje "mnoge simptome prehlada. Xi sicer mogoče pripisati vse slučaje pljučnice kake inu prehladu, res pa je, da je dostikrat pljučnica posledica zanemarjenega prehladu. P<>-go.itoma moremo pripisati tudi tuberkulozo istemu viru. Ob nedavnem izbruhu inHii-c nce v mestu Xew York ^o >e razne družbe, ki zaposlujejo veliko ljudi, ravnalo po načelu, ki naj hi služil za vzgled Tudi ;-a druge. Ako je kak nastav-ljenee prišel na delo preniajen, poslali,so ga domov, panvtno sodeč, da tako ne le nastavi je-nec bo hitreje ozdravei, marveč da ne bo razširjal infekcije med druge delavce. Ako bi vsakdo vporabl.]al to logiko tudi glede samega sebe, bi javnost bila mnogo bolj ob-varovana pred kakim izbruhom influence. Oseba, ki jr hudo prehlajena in kas'.ja .ili kilia v natrpanem vozu p»>cest-ne ali podcestne železnice, nehote napolnjuje zrak okolo s"-be z bolezenskimi klicami, ki jih drugi vdih nje, in posle Hca je, da se razvijejo drugi slučaji PRVI KORAK Hadaljevan j f. s 3. strani. PO OBSTRELJEVANJU MADRIDA življenje brez Ludvika zdelo neznosno. Toda nato se je ved- .,u no zopet pot (»pila v svoje žalostne misli. šele, ko se je pamik bližal New Yorku, se je zbudila iz svoje pubitosti. Bilo je zgodaj dopoldne, ko v New Yorku stopi > parnika. Ker je angleščino popolnoma obvladala, je Šl<» vse gladko. Kapitan ji je povedal za dober, ne predrag hotel. Timu so jo prijazno .sprejeli, ker se je sklicevala na kapitana. Odkazali so ji scoo, ki je bila tako visoko, da tako visoko ni nikdar stanovala. Nekoliko se pokrepča, se primerno preobleče in se odloči, da takoj poišče urad Mr Planil ope ja. Ker s«» v mestu ni spoznala, vzame taksi, kar se ji zdi, da z ozirom na to, da >i pridobi na času, ni nikaka j>otrata, kajti spomni se izreka "time is money." Pol je bila precej dolga in v primei ž'tem taksi tudi drag. Slednjič pa stoji pred njo velikansko p<. h *pje z mnogimi nadstropji in v veliko dvorano stopi z utrij»i "3»im srcem. Plaho se ozira okoli. Zdi se ji, kot da nikdo a aia časa za drugega; vsi naglo hite mimo. Slednjič pa se ojunači in zaduši s' o j strah ter pristopi k nekaki stojnici ter vpraša uradnika, ki stoji v njej, kje bi mogla najti Mr. Johna Stanliope. Hladno in resno jo pogleda, pa slednjič pravi: "Mr. Stanhope je odpotoval in je mpgoče ž njim govoriti samo na pismeno prijavo." Lona se prestraši. Mr. Stanhope je odpotoval — to je bilo za njo zelo neveselo sporočilo. 4'Za koliko časa pa je Mr. Stanhope odpotoval?" 4'Ne vein." "Ali mi morete povedati, zawtopa ?' * "V kaki zadevi t" 44Gre za službo, katero mi je Mr. Stanhope objubil." "(Jlede službe pojdite v sobo stodeset; tam-le so dvigala. Kmalu stoji pred ravnateljem uslužbencev. Najprej jo ostro pogleda skozi naočnike: "Kaj želite?" jo vpraša. Lona položi predenj vizitko. 44iščem »službo, gospod," pravi Lona, kolikor mogoče mimo. ' 44Kot kajT" "Mr. John Stanhope mi je dal na razpolago, da morem eprejeti službo njegove privatne tajnice." Tukaj je nekoliko nasvetov, kako naj se 'zgnemo prehladu: Uživajte obilo redilnih jedi. Popivajte obilo vode. Glejte, da spite po osem ui vsako noč. Pazite na to, da je-vaSe stanovanje dobro prezračena. Glejte, da je zrak ne W svež in pravilne temperature, marveč da vsebuje tudi zadostno vlago. Bodite oblečeni po vremen; ne pustite, da se telo prehladi. Ne rabite brisač dragih oseb. ako je kdo v hiši prehlajen. Držite se proč od ljudi, ki so i prehlajen i. Ako ste se nalezli prehlada, id i te v posteljo či m prej nm-goče in pokličite zdravnika. Nikar ne zdravite se sami z dozdevnimi 1 'kurami." Ali 1h> plačal za njo ta-debeln-hasti. oeznani mož:' Spoznala je, kakšne občutke mora imeti dekle, odvisno od neznanih moških. Malo sram jo je bilo, toda te misli so jo razvnemale. Plačilni je prinašal račun. Začudeno se je ozrl na prazno Rogerjevo mesto. Madeleine je razmišljala, ali naj bi se tudi ona razburjala, če je izginil. Kar se je polna poguma vrgla naravnost v svoje vlogo. — Ali je gospod še vedno v umivalnici! — Mislim, da je, gospa. Plačilni je odšel. Kmalu se je pa vrnil in zaklical: —Nikogar ni tam in nihče ga ni videl, da bi prišel t umivalnico. — Kaj poveste? Madele inc je resnično zardela. Naenkrat jo je postalo strah, pijanost je izginila. Ali pokličejo policijo? Ali jo za-pro 1 Govorila je boječe, razburjeno. Denarja nima . . . Povabil jo je gospod, ki ga ni poznala. — Lep ptiček, — je dejal plačilni srdito, ko je spoznal )X>ložaj iz jecljanja mlade žene. bridko ihteČe in ozirajoče se skrivaj na debeluhastega gospoda, ki naj bi bil po Rogerje-vih načrtrli posegel vmes. Toda debeluliasti gospod ni sloril tega. Madeleine sploh ni več gledal. Raztresen in brezbrižen je lilinil nenadno gluhoto in se ni prav nič zmenil za to, kaj se godi okrog njega; SHIPPING NEWS Na parnllclh. U M tfefceW I vvte v deaevloe UleU H lzkufteoega aprcaljevalca. Prizor v delavskem delu Madi ida po obstreljevanju iz zraka. Delavci iščejo med razvalinami žrtve. in. februarja: Conte dl Savoia t Genoa 19. februarja: Bremen v Bremen ^0. februarja: lie de France v Havre Saturnia v Trat •J4. februarja: Manhattan ▼ Havre Queen Mary v Cherbourg 26. februarja: Europa v Bremen I' l!7. februarja: Paris v Havre Kex v Genoa I 3. marca: .V'Uiandie v Havre Berengaria v Cherbourg 6 marca: Conte die Savoia v Genoa zrl je nepremično Draznino. nekam v j mi je ponudila celo dvajset ! frankov za taksi. Ne moreš si kdo ga v njegovi odsotnosti Ravnatelj obrača stol in gleda Lono, kot bi hotela prevzeti ravnateljsko mesto. Tako strmi v njo dolyo časa. Lona ;e v veliki zadregi. Zibere vse svoje moči, da mimo nadaljuje: "Mojim besedam se čudite; zato vam hočem povedati, da ;<* bil Mr. Stanhope pre«! nekaj meseci v Berlinu in je v resnici szr&zil željo, da me vzame za svojo privatno tajnico. Kot izradniea pri odvetniku dr. Friesenu sem se imela Čast seznaniti s Mr. Stanhope, ko sem izdelala več pogodb za združenje več ameriških in nemških tvrdk. In tedaj mi je Mr. Stanhope Ktavil ponudlK>, da postanem njegova tajnica, ako bi kdaj bvo-mesto pn dr. Fnesenu pustila in bi hotela priti v New York. 3>r. Friesen je pri neki avtomobilski nesreči izgubil življenje' jaa sem prosta in sem prišla, da se Mr. Stanhopeju stavim na raspolago." Vse to pripoveduje tako mirno in določno, da se Mr Young predrami iz Rvojega začudenja. Toda zmaje z -lavo "Mr. tSaohope ostane Štiri tetine v Floridi Glede ' a i kakega naročila." "BOLGARSKI LANDRU." Pred nekoliko dnevi so našli v Sofiji umorjenega 85-letnega Ivana Zdravkova in njegovo 65-letno ženo. Prvotno je bila velika skrivnost, kakšno ozadje naj bi imel ta dvojni umor. Sedaj }>a je policija stvar razjasnila. Prijela je nekega Sokrata Kiršvena, ki je znan tudi pod imenom "bolgarski Lanrdu." Kirstven je pred osemnajstimi leti umoril svojo prvo ženo ^ in kmalu nato Še drago. V zadnjem trenutku so mu preprečili, da ni umoril še tretje. Prijeli so ga in ga obsodili na dosmrtno ječo. Sedemnajst let je prebil v ječi, pred nekoliko meseci pa so ga pomilostili. Umor nad Tvanoni Zdravkovim in njegovo ženo, ki je bila v ostalem Kiršvenova teta, je Kiršven izvršil iz maščevanja. Zdravkov je bil namreč pred sedemnajstimi leti nastopil pri-razpravi kot obremenilna priča proti njemu. Drugi M.ijleleiiiini sosedje so se pa razburjali. Neka dama je pokazala mnogo zanimanja za ubogo žrtev neznanega giz-i d.alina. Madeleine je slišala njene besede. — Uboga mala nesrečnica. Kakšen falot mora biti to . . . — Saj je bil tudi podoben podležu . . . Poglejte jo siroto, kako joče in kako dražestna j»'. Gotovo j«» začetnica. Ne moremo je pustiti tako. Saj ji grozi policija. — Natakar! Dajte nam račun pa misliti, kako sem se bala. Grozno je, če pomislim . . . Toda dobro sva večerjala . . . Madeleine je čutila, da je nevarnost minila, videla je samo svetle strani večera in veselilo jo j«', da >e ji je to posrečilo. Roger je pa skomignil z rameni. — IIm. to je bila samo pustna šala — j»> dejal malomarno Ma-deleini. Poljubil jo je in se delal ve-selega. Bil j«' pa nekam mrz- D. marca : Bremen v Bremen te gospodične, mi bomo plača-j lično razburjen« in raztresen, li, — je zaklicala najbolj usmi-j Ali je bila to res samo šala, ta ljena dama. Prijazno se ie obrnila k Madeleini, rekoč: — Dovolite, gospodična. (Vz pol ure se je sestala Madeleine z Rogerjem in mu povedala, kako je bilo. — In ni bil debeluliasti gospod tisti, ki- je plačal zame. temveč so storili to drugi sosedje. Ena izmed onih dam pustolovščina? Da — morda. — Ali pa ne pridejo nove take pustolovščine, v katerih pojde za Madeleino in ki ne bodo več samo Šale? Dvoumne, lalike in donosne pustolovščine, take, ki jih v svoji želji po zabavi in nujni potrebi denarja niti on, niti ona ne bosta mo<^'» odkloniti ?. .. Ali ni bi to prvi korak k nadaljnjim? vas NAROČNIKE v West Virginiji in Pennsyl-vaniji opozarjamo, naj ne čakajo potovalnega zastopnik.i, •*er ga ne bo k njim. Oni, ki jim je naročnina potekla, naj jc ;jošljejo naravnost na npravo "Glasa Naroda". — Uprava. 19 3 7 10. marca : Queen Marj- v Cherbourg Washington v Havre \ J. marca : lie de France v Havre 17. mn rca : Normandie v Havre 18. marca: Kuropa v Bremen Berengaria v Cherbourg 10. marca: Ilex v Genoa _4. mara: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg -1. marca: Saturnia v Trst Paris v Havre 'JI. marca : Aquituuia v Cherbourg 1. aprila : lie de France v Havre' Bremen v Bremen 3. aprila : Coiite tli Savoia v Genoa 7. aprila: Washington v Havre I-afayette v Havre Queen Mary v Cehrbourg tO. aprila : Europa v Bremen Rex t Genoa 14. aprila: Normandie v Havre 15. aprila: Berengaria v Cherbourg 16. aprila: Vulcania v Trst SLOV ENSKO-AMER1K ANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y.216 West 18th Street 17. aprila: Bremen v Bremen 20. aprila : Roma v Genoa 21. aprila: Manhattan ▼ Havre Queen Mary ▼ Cherbourg •J4. aprila: lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa 'J7. aprila: Europa v Bremen ^S. aprila: Normandie v Havre Aquitania r Cherbourg 1. maja: Saturnia v Trat 4. maja : Parit« v Havre Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen Washington v Havre o. maja: Queen Mary ▼ Cherbourg 5. maja: Rex t Genoa "£. maja: Aquitania v Cherbourg '4. maja: Cham plain ▼ Havre Europa v Bremen 5. maja: Conte dl Savoi« t Genoa s*, maja: Normandie v Havre Manhattan v Havre 0. maja: Berengaria ▼ Cherbourg 1. maja: Bremen v Bremen i maja: Roma v Genoa 5. maja: Lafayette v Havre "8. nuja: Queen Mary v Cherbourg -'8. maja: Paris t Havre -9. maja: Bex t Genoa Advertise in 'GWNarpd*' A I