o razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov. 329 O razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov. (Dalje) 75. Gotovo ne podpira razumljivosti nobenega jezika, zlasti pa ne slovenskega, če se adverb preveč loči od glagola, h kateremu tiče, in reči je: odbija se uradno ta prošnja v zmisiu .... namesto: »odbija se v zmislu .... ta pro.šnja uradnoc 330 O razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov. Tudi bi subjekt prav stal na prvem mestu: ta prošnja se uradno odbija v zmislu .... 78'. Pri tem obrazci se naj pazi na red besedi, ki je povse nemški in za Slovence celo nerazumljiv. Tukaj se uriva cel stavek med dele stavka, ki tičejo vkupe; ali ne bi bilo bolje rečeno: z odlokom.... seje v navedeni pravdi na danes določil narok za razpravljanje.?*) 82. Tudi tukaj bi bilo bolje rečeno: Z odlokom z dn6... se je na danes določil narok, da se redno ustno razpravlja v navedeni pravdi. — »Dati naloge (v protiizjavi) je za Slovence barbarsko, a naložiti je slovensko. — Za >vidi-miran« (v zaznamku spisov) bi jaz rabil slovenski izraz: poverjen. 83. Bolj razumljivo bi bilo, če bi se tako pisalo: Razsodb a. V imeni Njegovega Veličanstva Cesarja C. k. okrajno sodišče v Šmarji! v pravdi, začeti s tožbo, vloženo dn^ .... od Valentina Jagodica, vinskega trgovca iz Slivnice kot tožitelja proti Leopoldn Javorniku, gostilničarju v Šmarji, kot tožencu zaradi 560 gld. s prip. — je toženec v prošnji, vloženi du^ .... ugovarjal, da to sodišče ni pristojno soditi v tej zadevi; vsled tega ugovora se je ustno razpravljalo in razpravljanje du^ 20. junija t. 1 končalo; —zdaj pa to sodišče razsojuje tako : Ali a) Spoznava se kot upravičen tožencev ugovor, da to sodišče ni pristojno soditi v pravdi, začeti s tožbo, vloženo An6 .... št. ... in torej se nalaga tožitelju, da mu povrne v 14 dnevih stroške tega postranskega spora z . . . . gld. . . kr., da se ogne eksekuciji. v Šmarji dn^ .... Ad bj......Ne spoznava se kot upravičen tožencev ugovor, da to sodišče ni pristojno soditi v pravdi, začeti s tožbo, vloženo dn^ ... št. . . . in torej se mu (tožencu) nalaga, da ima povrniti tožitelju v 14 dnevih stroške tega postranskega spora z . . . gld. . . kr , da se ogne eksekuciji. v Šmarji dnž .... (Podpis.) * Prav ko to razmišljujem, dobim ,,Vaterlanda" št. 217. iz 1892. 1., v katerem se nahaja vest {,,Juristen - Deutsch"), da pruski pravosodni minister Schelling sam obsoja srednjeveški jezik sodišč v Nemcih, ker se med c^le dolge stavke vpletajo drugi stavki, tako da jezik postaja nerazumljiv, — in priporoča kratke razumljive stavke. ,,Vaterland" sam meni, da je tudi pri nas v Avstriji jezik sodišč barbarski. Menda čuti to vsak, ali hiba je zastarala iu je priljubljena, kakor so priljubljene živali privajene verige ! o razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov. 331 84. Mesto priporočenega obrazca bi jaz priporočal naslednji obrazec: v imeui Njegovega Veličanstva Cesarja C. kr. mestno odredjeno okrajno sodišče v Ljubljani! V pravdi Jožefa Rozmana, lesnega trgovca iz Sv Vida kot tožitelja proti Nikolaju Peterliua, posestniku v Medvodah, zastopanemu po dru. Levičniku iz Ljubljane kot tožencu zaradi izpolnitve kupne pogodbe z dn6 20. aprila 1886 s prip. — je toženec pri naroku dn^ 5, avgusta t. 1. ugovarjal, češ, da ni pristojno to sodišče soditi v tej pravdi; vsled ugovora se je ustno razpravljalo iu pri istem naroku razpravljanje z obema strankama končalo — iu zdaj to sodišče razsojuje tako: Ad rt) (Kakor pri obrazci 83.): Spoznava se kot upravičen tožencev ugovor, da to sodišče ni pristojno soditi v tej pravdi, začeti s tožbo, vloženo dn^ .... št. ... in toraj se nalaga tožitelju, da mu povrne v 14 dnevih stroške tega postranskega spora z . . . . gld. . . kr., da se ogne eksekuciji. V Ljubljani dn6..... (Podpis.) Ad b) (Kakor pri obrazci 83.): ........(kakor zgoraj)..... Ne spoznava se kot upravičen tožencev ugovor, da to sodišče ni pristojno soditi v tej pravdi, začeti s tožbo vloženo dn^ ... št. .. in torej se mu (tožencu) nalaga, da ima povrniti tožitelju v 14 dnevih stroške tega postranskega spora z . . . gld. . . kr., da se ogne eksekuciji. V Ljubljani dn^ .... (Podpis.) 103. Izraz „v vpogled" tesnobno prevaja v slovensko nemški izraz „;^Hr Einsicht"; ali bi ne bilo bolje tukaj reči: da jo pregleda.? 113. Vertretungsleistiing = namestovanje v pravdi.? Fiiger-Wessely po pravici zaznamuje in zaslavlja (slovo, definireii) nemško besedo Vertretung takole: „Z besedo Vertretung se zaznamuje pomoč, po kateri kdo v pravdi zmaga. To pomoč daje kaka oseba tožitelju, odnosno tožencu v lastni zadevi, ki jo ima v pravdi." Očividno je torej, da tukaj oseba, ki pomaga, ne varuje tega, kar imenujemo ptuje „mar" („id, quod interest'-), ampak svojo mar: ona oseba ni „negotiorum gestor in re aliena", pač pa je „negotiorum gestor in re sua" in to jasno dokazuje določba §-a 931 obč. drž. zak., ki pravi, da je tega kar Vertretimg zaznamuje, ob času in pravilno zahtevati. Vertretung torej znači, dejanje, s katerim varuje oče mar svojih otrok in varuh mar varovanih maloletnikov ali pa skrbnik („curator") mar svojih va- 332 O razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov. rovancev; ono dejanje je nasledek pravnega položaja, na podlogi katerega je kdo upravičen, če se udeleži kake pravde ,,in specie",. ali pa dolžan, na zahtevo dotične pravdne stranke udeležiti se zadevajoče pravde. V tak pravni položaj in pravno razmerje pride vsak pravni prednik, kateri je dolžan svojega pravnega naslednika zaradi dobrostojstva v predanih mu pravicah varovati, ga zastopati, a ne „namestovati", ker če bi ga ,,namesto-val", ne bi ga zastopal, ampak le namestoval, a to pomenja veliko manj. Torej zastopstvo (pojem stvari) in zastopanje (pojem dejanja), ne pa „namestovanje", ker leto bi namestovancu v pravdi včasih prav malo pomagalo 1 119, 123. Za Auffordeningsprocess bi jaz rekel: p oz val na pravda, za Aufforderungsklage bi rekel: pozval na tožba, za tožbo, ki se vsled pozvalne tožbe vloži, bi rekel: pozvana tožba in pravdo, ki se vsled te tožbe vname, bi imenoval: pozvana pravda. „Pozivna tožba, pravda" i. t. d. se uže zaradi tega ne priporoča, ker za to tožbo naj pride „pozvana tožba" (obraz. 123); sicer pa iz korenike „zv" je izrastla marsikatera slovenska beseda (zvati, zvon), a jaz dvomim, da bi bilo moči pravilno slovensko reči: pozivati, poziven. Je li bolje, da se reče: pozivatelj po z i valeč, — ali: pozvatelj, po z valeč? Ne kaže pa zaradi tega začeti prepira „de lana caprina"; jaz samo mislim, da v izrazih moramo Slovenci biti kolikor moči dosledni, ker prvi namen vsakega in tudi našega jezika je razumljivost. 125. Reklo, ki se nahaja v zahtevku tožbe: „po končani razpravi", se mi zdi pleonazem. Ali bi ne bilo bolje, če rečemo: po končanem razpravljanji, ali pa naravnost: po razpravi? To zadnje pa bi bilo „okrajšanje po zmislu" (/.aT* rpjrrpvi), ali temu se juristi ne moremo vselej ogniti, če tudi včasih nam razumljivost jezika in točnost jezika prideta v hudo nasprotje. 128. Reklo: „odgovor na hvalisanje" stvarno ni pravo, ker hvalisanje ni vprašanje in ne zahteva odgovora; ni jezično pravo, ker „odgovor na hvalisanje" ni dober prevod iz nemškega: die Be-antioorhmg ivegen der Beriikmung. Ali bi ne bilo bolje rečeno; o d-govor gledd hvalisanja.? To bi bilo prikladno pravemu na menu celega dotičnega oddelka zakona, ker v tem odgovoru se pozvanec more tudi zagovarjati {verantworten). o razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov. 333 Dr. Fr. Oblak. (Dalje prihodnjič.) T 30. Izraz „priča zavržna" [veriverflicher Zeuge), bodi jezikoslovcu še tako pravilen, ne služi razumljivosti, ker če bi bil o s v e-doku govor, bilo bi reči: ,,svedok zavržen", in tedaj bi nevešč jeziku in pravu lahko mislil, da „zavržen" pomeni to, kar pomeni trpežni deležnik preteklega časa od glagola zavreči; to pa ne sme biti, ker tukaj bi pomenila beseda zavržen kolikor nemška beseda verivorfen in samo sodnik lahko zavrže pričo. Jaz bi predlagal, naj se reče in piše: zavrgljiva priča, kar bi se zlagalo z izrazi: sumljiva priča, sumljivo pismo i. t. d. 131 —133. „Medsodba na dokaz s pričami" je prekrčevit prevod iz nemškega: Bemrteil mif den Zeugenbezveis in trdi Slovenec prav tako razume ta izraz, kakor „v oči pasti" {in die Augen fallen), „okoli priti" ijimkomnmi) i. t. d. Priporoča se tukaj reči: medsodba, s katero se dopušča dokaz s pričami, zvedenci i. t. d. — Obrazci, predloženi pod temi številkami, če bi bili premenjeni tako, kakor sem uže v prejšnjih obrazcih k razsodbam (medsodbam) omenil, bi bili dovolj razumljivi; omenjam samo, da bi bolje bilo (in to velja za vselej!), če se glavni samostalnik v govoru ponavlja, kedar s tem blagoglasje ne trpi posebno, a ne nadomeščuje s „pronom. demonstrat.", kakor pri obrazci 133: pozvanec mora . . . vložiti pozvano tožbo proti pozvatelju, ali pa povedati jo v zapisnik, ker drugače bi se mu vsled prošnje po z vatel j a (ne: „le-tega") zapovedalo večno molčanje. 135. Izraz: „napovedati dan, da se napravi zaznamek spisov" se mi v tej obliki neslovensko glasi, čeprav je predloženo reklo tudi navadnemu Slovencu razumljivo; ali bi ne bilo bolj pravilno reči: napovedati narok, pri katerem se pravdni spisi za znam ij o (tudi: zavijejo, če je ravnanje pismeno) ali pa: na-reči dan, kterega se . . . .?