NASA TEMA
KULTURA
Je komunikacija res »zavožena«? str. 12-13
Vroče pri izbiri upravnika SLG Celje str. 10
TV SPORED
JODIE FOSTER: Kontroveizna vezdnica, zaradi katere se je celo streljalo
TUJA ZGODBA TEDNA
■o
■-slim
iri ■in im
-r-
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 20/ Leto 76 / 20. maj 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Kako nastaja nova bolnišnica
V senci epidemije sredi Celja raste nova bolnišnica. Več kot 100 milijonov evrov vreden projekt prinaša bolnikom nove prostore in sodobno opremo pri njihovem zdravljenju. Prvi, najverjetneje že naslednje leto, naj bi to izkusili kardiološki in ORL-bolniki. Popolnoma nova bolnišnica, v kateri bodo vsi prostori logistično in sodobno povezani, naj bi bila dokončana do leta 2026, novost bo še helioport. Preverili smo, ali gradnja poteka po načrtu. str. 28-29
BRASLOVCE
Na čelu šaleškega turizma je Odprli prizidek k šoli str.e
Alenka Kikec str. 26-27
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Gostinci, ki so v krizi odpuščali, zdaj spet potrebujejo ljudi. Naši kuharji in natakarji vsak dan dobivajo njihova vabila, obljubljajo jim občutno višje plače. Ali bi jim jih res dali, je vprašanje, a dejstvo je, da se je začela velika kraja kadra.«
Florjan Vasle, direktor Term Olimia
»Nošenje maske je legitimni medicinski cilj ne komunikacijski. In zato so strategije, ki temeljijo na ukazovanju, naletele na gluha ušesa. Ljudje ne želijo slišati, česa ne smejo.«
Brane Gruban, strokovnjak s področja komunikacije
»Menim, da je čas za butična, individualna in osebna potovanja, časi množičnega turizma se počasi iztekajo. Zdaj je priložnost, da kakovost postavimo pred količino. Čas je za novo dobo pristnega turizma.«
Alenka Kikec, direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline
»Meževa dežela je nastala v času, ko se je sin boril za življenje. Ta pravljica je bila zame molitev. Pripovedovala sem jo njemu in sebi. Vsak dan večkrat na dan.«
Tamara Kranjčan, avtorica pravljice Meževa dežela
»Škoda, ker že prej nismo igrali tako. Ni prijetno, ker v končnici prvenstva rešujemo sezono. Imamo dovolj moči za vse, kar nas še čaka.«
Žan Zaletel, kapetan NK Celje
ČETRTEK 1	1 PETEK
\l/ 19	' I —:
SOBOTA I	I NEDELJA
yf ч i / 19 * * i	S \1/ 16 . • • • ^^ — • • • >
Rok Metličar (v sredini) na zboru svetovalcev
Upravitelj celjske škofije Rok Metličar o posvečenju novega škofa
Slovesnost tokrat drugačna, a vseeno lepa
Potem ko je papež Frančišek v začetku marca imenoval novega celjskega škofa, je vedno bliže slavnostno posvečenje dr. Maksimiljana Matjaža, ki bo zadnjo nedeljo v tem mesecu, 30. maja. S tem svečanim dogodkom bo uradno prevzel vodenje celjske škofije in nasledil upokojenega škofa Stanislava Lipovška. Od njegovega odhoda v pokoj kot upravitelj škofijo vodi Rok Metličar, nadžupnik in dekan v Laškem. Z njim smo se pogovarjali o pripravah na slavnostno posvetitev novega celjskega škofa.
ROBERT GORJANC
Kako zahtevne so priprave na ta slavnostni dogodek v času epidemije ter omejitvenih ukrepov in s kakšnimi izzivi se soočate pri tem?
Gre predvsem za veliko razmišljanja oziroma iskanja možnosti, da bi se lahko dogodka udeležilo čim več ljudi. Ker smo še vedno v času pandemi-
je in ker naša svetišča niso tako velika, da bi glede na določila NIJZ v njih lahko varno izvedli takšno srečanje, smo se odločili, da bomo dogodek iz celjske stolnice sv. Daniela preselili v največjo cerkev pri nas, v Gornji Grad. Ta katedrala je glede prostornine zagotovo največja cerkev v Sloveniji, pri čemer
je na območju celjske škofije, zato smo se zaradi trenutnih razmer odločili, da bomo v njej izvedli slavnostno posvečenje.
Ali je sprostitev ukrepov, ki jih je sprejela vlada prejšnji teden in ki dovoljuje zbiranje več ljudi, kaj olajšala delo in vplivala na možnost, da lahko na dogodek povabite več ljudi?
Ker so notranji prostori za bogoslužje še vedno omejeni na deset kvadratnih metrov na osebo oziroma mehurček, nam zadnji ukrepi niso veliko pripomogli pri tem, da bi se lahko dogodka udeležilo več ljudi, čeprav nekaj izboljšav je. Največja težava je ljudem pojasniti, da se dogodka vsi, ki bi to želeli, ne morejo udeležiti. Večina razume, da se je treba dosledno držati ukrepov.
Zadrega je predvsem pri gostih iz drugih držav, saj so med njimi razlike pri ukrepih, sploh glede cerkva. Veliko je torej pojasnjevanja in žal je treba poslati tudi kakšno opravičilo, ker ne moremo vseh povabiti na slovesnost v Gornji Grad in jo bodo morali spremljati v medijih. Kljub temu, da smo dogodek iz celjske stolnice, ki je predvidena za takšne slovesnosti, preselili v večjo cerkev.
Ali ste morali zelo skrčiti seznam povabljencev?
Zelo. Polovica udeležencev mora biti že po naravi službe prisotna na slovesnosti, brez njih je sploh ni mogoče izvesti. Posvečenje škofa morajo izvesti trije škofje, glavni posvečevalec in dva soposvečevalca, Treba je poskrbeti tudi za ceremonial, za glasbo. Še posebej če pomislimo na zahvalno pesem ob koncu, ki jo občestvo res zapoje iz srca. Čutimo, da bo posvečenje drugačno v teh razmerah. Slovesnost bo neposredno prenašala televizija, zato se bo mogoče poslužiti te možnosti, tudi nekateri duhovniki se bodo v manjših skupinah zbrali ob njej in tako proslavili ta dogodek.
Kako se novi škof dr. Ma-ksimiljan Matjaž pripravlja na ta slavnostni dogodek?
Njegove priprave so od 5. marca, ko smo izvedeli, da bomo v Celju dobili novega škofa, bolj na notranji ravni. Vmes je obiskal tudi Rim. Pred posvetitvijo ga čaka še en dogodek, izpoved vere, ki jo izpove
V Splošni bolnišnici Celje je bilo v začetku tega tedna hospitaliziranih 58 covidnih bolnikov, 18 jih potrebuje intenzivno terapijo. Skupno število smrti covidnih bolnikov je od lanskega septembra do danes v Celju 468.
AKTUALNO
3
pred občestvom. To se je včasih dogajalo približno pol ure prej pred prireditvijo, celo v zakristiji ali kakšni kapeli. Tokrat bo šlo za poseben dogodek z duhovniki in s predstavniki laikov 22. maja v Celju, in sicer v cerkvi sv. Duha. Takrat bo novi škof opravil izpoved vere pred nuncijem v Sloveniji v lepem bogoslužju večernic, že v času binkoštnih praznikov. Potem bo dr. Maksimiljan Matjaž odšel na duhovne vaje in ga do posvečenja ne bo. Gre za klasično starodavno navado, s katero se novi škof umakne v samoto, stran od vsega vrveža, zato smo drugi zadolženi, da pripravimo to slovesnost.
Kako vi opravljate vse te obveznosti, predvidevam, da imate ogromno dela v teh dneh?
Res je veliko obveznosti. Sem župnik v župniji in neka-
tere stvari se zdaj sproščajo, ljudje lahko zdaj urejajo stvari za prejemanje zakramentov, za poroke, krste ... Vse to je dolgo časa stalo. Župnija potrebuje celega človeka. Tudi za posve-čenje smo predvideli, da tega ne bi delal samo eden, zato to dela ekipa in si delo porazdelimo.
Želim si, da bi posvečenje minilo v lepem vzdušju priprave začetka poti, zato bom prispeval največ po svojih sposobnostih, potem bom tudi sam potreboval nekaj dni počitka. Je naporno, a je tudi lepo, saj je priprava na takšno slovesnost bolj praznovanje kot sam dogodek. Vsaj jaz tako doživljam. Sicer si pa še vedno vzamem kakšni dve uri časa za vsakodnevno pot na Hum, tako si naberem kondicijo in moč.
Foto: Škofija Celje
Upravitelj celjske škofije Rok Metličar (levo) v pogovoru z novim celjskim škofom dr. Maksimilijanom Matjažem. (Foto: Škofija Celje)
Rok Metličar se je rodil v Celju 17. avgusta 1961, doma je iz Župnije Šmarje pri Jelšah. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1988 v Mariboru. Kaplansko službo je opravljal v Brežicah (do 1989) in Slovenskih Konjicah (od 1989 do 1997), nato je postal župnik Župnije Sladka Gora z znano baročno romarsko cerkvijo, kjer je ostal do leta 2009, ko je prevzel vodenje Nadžupnije Laško in za nekaj let tudi soupravo sosednjih župnij sv. Marjete pri Rimskih Toplicah in sv. Miklavža nad Laškim. Od leta 1999 je duhovni voditelj župnijskih gospodinj na področju mariborske metropolije, od leta 2007, ko je bila ustanovljena Škofijska karitas Celje, je njen predsednik. S svojo prizadevnostjo, čutom za sočloveka in z ustvarjanjem mreže prostovoljcev, njihovim stalnim izoblikovanjem - duhovnim in človeškim - uspešno skrbi, da Škofijska karitas Celje odgovarja na duhovne in materialne potrebe ter stiske ljudi z območja celjske škofije. Od leta 2011 je dekan Dekanije Laško, od leta 2006 tudi član zbora svetovalcev in Duhovniškega sveta Škofije Celje.
Teden pred škofovskim posvečenjem, na binko-štno soboto, 22. maja, ob 15. uri bo v župnijski cerkvi sv. Duha v Celju imenovani celjski škof Maksimilijan ob prisotnosti apostolskega nuncija msgr. Jean-Marie Speicha, predstavnikov duhovnikov in vernikov med molitvenim bogoslužjem javno izpovedal veroizpoved. Prenos bo mogoče spremljati na Youtubu.
Foto: Škofija Celje
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu
Posvečenje novega škofa v Gornjem Gradu
Posvečenje novega celjskega škofa dr. Maksimiljana Matjaža bo na nedeljo Svete Trojice, 30. maja 2021, ob 15. uri v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu. Glavni posvečevalec bo apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Jean-Marie Speich, soposvečevalca bosta msgr. Martin Kmetec, nadškof metropolit Izmira, in upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.
Izvedba slovesnosti bo ob upoštevanju zaščitnih ukrepov v omejenem krogu povabljenih gostov, predstavnikov duhovnikov in vernikov. Slovesnost bosta neposredno prenašala TV Slovenija in Radio Ognjišče.
Dr. Maksimilijan Matjaž
Vojaki zavzeli Menino planino
Se sprašujete, kaj se dogaja v Kamni-ško-Savinjskih Alpah in Radečah, da nad njimi kroži toliko vojaških helikopterjev? Ne gre za nič drugega kot za mednarodno vojaško vajo Jadranski udar 2021, ki jo Slovenska vojska gosti med 17. in 22. majem. V sodelovanju z zavezniškimi državami in ob podpori vojaškega letalstva izvaja usposabljanje kontrolorjev združenega ognja.
V Kamniško-Savinjskih Alp so glavne dejavnosti na območjih Rzenika, Ojstrice in Menine planine. Približno 20 vojakov s tremi vozili je nastanjenih v domu na Me-nini planini. V manj šem obsegu se premikajo z vojaškimi vozili po javnih cestah in poteh, medtem ko v gorskem prostoru pešačijo. Obenem s helikopterji preletavajo zračni prostor od Menine planine do Ojstrice. Uporabljali naj bi učinke poka in dima, ki ne bi smeli biti preveč moteči za okolje, saj jih prožijo izključno v za to namenjenih zabojih. Njihovi nalogi sta iskanje in nevtralizacija nasprotnikovih sil z namenom zagotavljanja pogojev za nadaljnje bojevanje.
Udeleženci vojaške vaje s helikopterji preletavajo zračni prostor z Menine planine na Ojstrico in nazaj. Fotografija je simbolna. Foto: Andraž Purg - GrupA
Na območju Radeč bodo v sklopu vaje glavne aktivnosti na reki Savi in na obrobju mesta proti Čelovniku in Hotemežu. V manjši meri bodo vidna vojaška vozila in tudi vožnja z vojaškimi čolni po Savi proti Zidanem mostu in Suhadolu. Skupno bo na tem območju v vaji sodelovalo
okoli 50 vojakov, iz 3 oddelkov protizrač-ne obrambe, ki bodo dodatno opremljeni z radarjem in tremi protiletalskimi topovi. V tem času bodo tudi zračni prostor nad Radečami, Laškim, Sevnico in Planino preletavali letala in helikopterji.
ŠO
V	enem dnevu 120 lažnih pozitivnih testov
V	zadnjih dneh so v več zdravstvenih ustanovah zaznali več lažno pozitivnih hitrih testov na okužbo z novim koronavirusom. Po naših podatkih imajo težave pri testiranju s hitrimi testi tudi v Zdravstvenem domu Celje. Ta teden so nam to tudi potrdili.
Podatki o tem se nanašajo predvsem na minuli teden, ko naj bi število lažno pozitivnih rezultatov presenetilo tako testirane kot zdravstveno osebje. »Prejšnji ponedeljek je bilo skupaj testiranih 939 oseb, od tega jih je bilo na hitrem testiranju pozitivnih 121. Te so bile nato naročene na odvzem brisa v okviru PCR-testa. Rezultati so pokazali, da je bila pozitivna samo ena oseba,« so dejali v vodstvu Zdravstvenega doma Celje. To pomeni, da je bilo samo v enem dnevu lažno pozitivnih s hitrimi testi 120 ljudi. V zdravstvenem domu sicer mirijo, da vsako osebo, ki je pozitivna na hitrem testiranju, naročijo še na PCR-test, da preverijo, ali gre za okužbo z novim koronavirusom. To sicer še zdaleč ni edini primer, saj naj bi Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, ki skrbi za skupne nabave hitrih testov, do zdaj prejelo podatke o tem že iz več zdravstvenih domov, med drugim tudi iz Zdravstvenega doma Šentjur. Združenje je o tem že obvestilo tudi dobavitelja testov, s katerim je bil sklenjen dogovor, da bo preveril serijo zadnjih dobavljenih testov. Dobavitelj, šlo naj bi za podjetje Majbert Pharm, naj bi tako že stopil v stik z zdravstvenimi zavodi, kjer so ugotovili odstopanja.
Foto: SHERPA
Zaradi izboljšanja epidemiološkega položaja v državi in zmanjšanja števila hospitaliziranih covidnih bolnikov Bolnišnica Topolšica ni več covidna bolnišnica in lahko začne izvajati svoj redni program. Celjska bolnišnica bo ostala covidna vse do tretje faze, ko bo število hospitaliziranih covidnih bolnikov v državi padlo pod 250. Vse bolnišnice morajo ves čas imeti v urgentnih centrih sive cone, kjer izolirajo bolnike s sumom na okužbo z novim koronavirusom.
ШП7Г
muzejnovejšezgodovine celje
Gostujoča občasna razstava
FOTOAPARAT IN VOJNA
na ogled v Muzeju novejše zgodovine Celje samo še do konca maja 2021!
www.muzej-nz-ce.si
novi tednik I radio celie
4
GOSPODARSTVO
V Termah Olimia bodo jutri, v petek, za goste odprli vse svoje nastanitvene zmogljivosti, seveda ob upoštevanju pravila, da je v hotelih dovoljena le 50-odstotna zasedenost. »Takšni ukrepi so prestrogi, saj zdravilišča nikoli niso bila vir okužb,« poudarja direktor Florjan Vasle.
S prodajo delnic Term Olimia nismo zaslužili, poudarjajo lastniki podjetja Bioto
»Najprej moramo odplačati posojila«
Po končani prevzemni ponudbi, ki jo je v imenu države in z njo povezanih družb objavil Slovenski državni holding (SDH), sta v zasebnih rokah ostala le še manj kot dva odstotka delnic Term Olimia. Ponudbo je sprejelo 274 delničarjev, ki so bili lastniki približno petine podjetja. V SDH so prevzemno ponudbo ocenili kot uspešno. Država, ki je za delnico ponudila 27,50 evra, je zdaj 98,25-odstotna lastnica term. Za novopridobljene delnice je plačala približno 4 milijone evrov, kar pomeni, da jo je skupaj z deležem, ki ga je pred tem odkupila od Nove KBM, podržavljenje Term Olimia stalo 8,4 milijona evrov.
JANJA INTIHAR
Terme Olimia so pred prevzemno ponudbo imele še 389 delničarjev. Država in državne družbe so bile lastnice malo več kot 77 odstotkov vseh delnic, zato so v skladu z zakonodajo tudi morale objaviti prevzem. Poleg Republike Slovenije, ki je s poslom z Novo KBM postala lastnica petine Term
Olimia, so državni lastniki še SDH s 4-odstotnim deležem, kapitalska družba, ki ima malo manj kot 25-odstotni delež, Slovenske železnice s 24-odstotnim deležem in Družba za upravljanje terjatev bank, ki ima v lasti 4 odstotke delnic. Med lastniki, ki so se morali odločiti, ali bodo državi prodali svoje delnice, je imela največji delež družba Bioto, ki so jo leta 2006 ustanovili vodilni menedžerji Term Olimia. Več kot odstotek delnic sta imela v lasti ena od družb Marjana Batagelja in Janez Gobec, lastnik slatinskega podjetja Gobec, ki se poleg optične dejavnosti ukvarja s turizmom. Ostali mali delničarji so imeli od ene do nekaj deset delnic in marsikdo za ponudbo države niti ni vedel. Zato je 1,75 odstotka vseh delnic Term Olimia po končani prevzemni ponudbi najbrž tudi ostalo v zasebnih rokah. Kot je običajno v takšnih primerih, lastnike teh delnic najverjetneje čaka tako imenovana iztisnitev oziroma izključitev iz lastništva. Seveda ob primernem plačilu.
Majhna razlika v
ceni
Bioto in njegovi lastniki so za svoj delež v Termah Olimia dobili malo več kot 1,1 milijona evrov, kar nikakor ne pomeni, da je bil zaradi prodaje delnic tolikšen tudi njihov zaslužek. »Z denarjem od prodaje moramo poplačati dolgove, ki jih ima podjetje Bioto zaradi posojila, ki ga je najelo pred leti za nakup delnic. Komaj čakam, da bomo vrnili denar in bo te zgodbe konec. Prepričanje, da smo s prodajo delnic dobro zaslužili, ne drži. Takrat, ko smo delnice odkupovali, je bila njihova povprečna cena približno 24 evrov. Razlika do cene, ki jo je ponudila država, je torej majhna,« poudarja
Florjan Vasle, direktor Term Olimia, ki je lastnik 14 odstotkov Biota. Tolikšen delež ima tudi direktor prodaje in marketinga Vasja Čretnik, deleži ostalih družbenikov so manjši. Kaj bo zdaj s podjetjem Bioto, Vasle ne ve, sicer pa se s tem vprašanjem, kot pravi, trenutno ne ubada nihče.
Kraja kuharjev in
natakarjev
Terme Olimia, ki veljajo za enega najbolj uspešnih turističnih podjetij, so lani imele 16,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar v primerjavi z letom 2019, ko je prodaja znašala 25 milijonov evrov, pomeni 33-od-stotni upad. Florjan Vasle pojasnjuje, da so prihodki podjetja skupaj z državnimi subvencijami znašali 19 milijonov evrov, kar je 25 odstotkov manj kot predlani. »Za poslovanje našega podjetja v preteklem letu je bilo najbolj pomembno, da kljub težavam nismo odpuščali in da nam je uspelo zadržati večino kadra. Izgube nismo imeli, za kar gre zasluga veliki zavzetosti in trudu zaposlenih v mesecih, ko smo lahko bili odprti. Takrat smo vsi delali nadpovprečno. Reševali so nas tudi turistični boni in domači gosti, ki so s povečanim obiskom nadomeščali običajen obisk tujcev. Seveda je k dobremu izidu prispevala tudi državna pomoč. Brez nje bi nam bilo še težje in vprašanje je, kaj bi bilo z zaposlenimi,« pravi Vasle, ki se zdaj boji, da jih bo gostinski kader začel zapuščati. »Gostinci, ki so v krizi odpuščali, zdaj spet potrebujejo ljudi. Naši kuharji in natakarji vsak dan dobivajo njihova vabila, obljubljajo jim občutno višje plače. Ali bi jim jih res dali, je vprašanje, a dejstvo je, da se je začela velika kraja kadra,« pravi Vasle.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
<S> surovina
Podjetniki pozor!
V	veljavo je stopila nova embalažna uredba, ki zavezuje vsa podjetja, ki prvič dajejo na slovenski trg embalirano blago, da se do 24. maja vključijo v embalažno shemo.
V	Surovini 6., 13. in 20. maja pripravljamo brezplačne delavnice, na katerih boste izvedeli vse o svojih novih obveznostih in rešitvah zanje.
Več informacij na www.embalažna-shema.si.
NAJ VAS NOVA ZAKONODAJA NE STISNE V KOT.
Embalaža vaša, skrb je naša.
Pričakovali izgubo, ustvarili dobiček
Terme Dobrna bodo sredi junija svoje nastanitvene zmogljivosti obogatile s šestimi novimi apartmaji, ki so jih uredile v eni od stavb sredi zdraviliškega parka. »Gre za ponudbo na zelo visoki ravni, kakršne doslej nismo imeli, saj bomo v apartmajih gostom ponujali veliko udobja in ugodja,« napoveduje direktor Leon Tomašić, ki je z lanskimi poslovnimi rezultati zelo zadovoljen, saj je podjetju kljub večmesečni prepovedi poslovanja uspelo ustvariti celo višji dobiček, kot ga je imelo v letu 2019.
Epidemija koronavirusa je lansko pomlad krepko zamajala načrte Term Dobrna o še boljšem poslovanju, kot so ga imele v letu 2019. Vodstvo podjetja je zato spremenilo poslovni načrt, v katerem je predvidelo 36-od-stotni upad števila nočitev, 7,9 milijona evrov prihodkov od prodaje ter malo manj kot 274 tisoč evrov čiste izgube. »Tri spomladanske mesece, od marca do maja, smo poslovali z izgubo. V tistih nekaj poletnih mesecih, ko smo spet lahko bili odprti, smo delali odlično, saj smo name-
sto pričakovane izgube leto končali z 248 tisoč evri čistega dobička,« je zadovoljen Leon Tomašić. Terme so ustvarile tudi več čistih prihodkov od prodaje, kot so pričakovale. Zna-
Leon Tomašić, direktor Term Dobrna: »Tudi za letos smo si zastavili smele načrte in prepričani smo, da jih bomo lahko uresničili.«
GOSPODARSTVO
5
Cinkarna Celje je v prvem četrtletju presegla načrtovane prihodke in dobiček.
Cinkarna Celje v prvem tromesečju presegla načrte
Za lastnike letos manj dobička
Dobro poslovanje v treh zadnjih lanskih mesecih, ki jih je predsednik uprave Aleš Skok ocenil kot najbolj uspešne v zadnjih petnajstih letih, se v Cinkarni Celje nadaljuje tudi letos. Družba je v prvem četrtletju ustvarila več prihodkov in čistega dobička kot v enakem lanskem obdobju, ki je bilo prav tako uspešno, presegla je tudi načrte. Nižji od načrtovanega je bil le znesek, ki ga je porabila za naložbe. Obširnejša vlaganja, ki bodo namenjena predvsem proizvodnji njenega osnovnega izdelka titanovega dioksida, je namreč prestavila na jesenske mesece. Kljub uspešnemu lanskemu poslovanju se lastnikom največje celjske družbe obetajo nižje dividende.
JANJA INTIHAR
V prvem četrtletju je cinkarna ustvarila 7,4 milijona evrov čistega dobička, kar je 8 odstotkov več kot v lanskih treh mesecih in kar 66 odstotkov več od načrtov. Decembra lani je uprava družbe za leto 2021 napovedala 10,5 mi-
lijona evrov čistega dobička, torej je že v prvem četrtletju dosegla 70 odstotkov predvidene vsote. Njeni čisti prihodki od prodaje so znašali 50,3 milijona evrov in so bili 5 odstotkov višji od lanskih ter 16 odstotkov boljši od na-
od septembra do vključno novembra, načrtujejo obsežnejša vzdrževalna dela, ki bi lahko pomembno vplivala na zmanjševanje proizvodnje in s tem tudi prodaje
Mali delničarji želijo višje dividende
Delničarji cinkarne se bodo sestali 15. junija in med dru-
črtovanih. Na domačem trgu je prodaja zrasla za 2 odstotka, na tujih trgih, kjer sicer cinkarna ustvari več kot 90 odstotkov svojih prihodkov, je bila prodaja višja za 6 odstotkov in je načrte presegla za 16 odstotkov. V družbi ocenjujejo, da je povečana prodaja posledica povečanega sezonskega povpraševanja in nekoliko višjih povprečnih prodajnih cen. Predsednik uprave Aleš Skok pravi, da je visoko povpraševanje po titanovem dioksidu značilno tudi za drugo četrtletje, vendar rast prodaje omejujejo proizvodne zmogljivosti. V cinkarni pričakujejo rast cen svojega osnovnega izdelka tudi v drugem polletju, vendar se bodo zviševale tudi cene ključnih surovin. Poleg tega za jesenske mesece,
gim odločali o višini letošnje dividende, o novem članu nadzornega sveta ter o zvišanju plačil nadzornemu svetu in njegovim komisijam. Uprava in nadzorni svet lastnikom predlagata, naj se letos odločijo za nižjo dividendo kot lani. Znaša naj 11 evrov na delnico. Če bo na seji skupščine takšen predlog sprejet, bo cinkarna med svoje delničarje letos razdelila 8,6 milijona evrov ali 45 odstotkov lanskega čistega dobička. Vodstvo družbe pojasnjuje, da je nižje dividende predlagalo zaradi negotovih razmer na trgu, kjer pričakuje znatna nihanja pri povpraševanju po cinkarninih izdelkih in tudi pri nabavi surovin.
Lani je uprava zaradi slabšanja razmer v gospodarstvu in v industriji pigmenta titanovega dioksida delničarjem predlagala, naj bruto dividenda na delnico znaša 13,20 evra, a so potem na seji skupščine podprli nasprotni predlog državne Modre zavarovalnice in dividendo zvišali na 17 evrov. Letos predlagani delitvi dobič-
ka nasprotuje Društvo Mali delničarji Slovenije, ki meni, da bi morala bruto dividen-da na delnico spet znašati 17 evrov. Svoj predlog utemeljuje s tem, da družba posluje stabilno in bolje od načrtov ter bo do konca leta načrtovane rezultate celo presegla, poleg tega je lani še povečala presežek denarnih sredstev in je konec leta imela na računu malo manj kot 42 milijonov evrov.
Lastniki cinkarne bodo na seji odločali tudi o zvišanju plačil nadzornemu svetu. Poleg sejnin, ki naj bi ostale nespremenjene, naj bi člani nadzornega sveta po novem dobili na leto še 15 tisoč evrov bruto osnovnega plačila za opravljanje svoje funkcije. Letno plačilo se ni spremenilo od leta 2012 in znaša 10.300 evrov, kar ni več »sorazmerno odgovornosti članov nadzornega sveta in zahtevnosti opravljanja nalog«, sta v predlogu zapisala uprava in nadzorni svet cinkarne.
Foto: arhiv NT (Andraž Purg-GrupA)
? ? ?
z ELEKTRIKO DOBONUSA »
Na vsakem računu za energente ^ Mesečni bonusi se seštevajo Začetno stanje = 15 €
www.ece.si
«11
Terme Dobrna so lani svoje nastanitvene zmogljivosti povečale z Boutique hotelom (na fotografiji), kmalu jim bodo dodale še šest nadstandardnih apartmajev.
šali so 8,8 milijona evrov, kar je le za 16 odstotkov manj kot leta 2019. Višje od pričakovanega je bilo tudi število nočitev. Povprečna zasedenost hotelov, kjer so bivali predvsem domači gosti, je bila 56-odstotna, kar je krepko pod zasedenostjo v zadnjih letih, a še vedno bolje kot v večini ostalih slovenskih naravnih zdravilišč.
Leon Tomašić pravi, da podjetja pred izgubo ni re-
šila državna pomoč. »Če bi bili odvisni samo od države, bi bili negativni. Nadomestilo za plače tistih, ki so bili doma na čakanju, nam je pomagalo samo delno, pomagal je tudi moratorij na odplačevanje posojil, vendar lahko dobro lansko poslovanje pripišemo predvsem velikemu prizadevanju vseh zaposlenih, da bi čim bolj zmanjšali vse stroške in pri tem ohranili kakovostno
ponudbo. Okrepili smo tudi zdraviliško dejavnost in smo lani na račun zdravstvenih storitev ustvarili še več prihodkov kot leta 2019.«
Letos brez tujih
gostov?
Pred dvema tednoma so v Termah Dobrna svoje hotele spet odprli za turiste, seveda ob upoštevanju vseh ukrepov, pri čemer bazeni in savne za zunanje goste ostajajo še naprej zaprti. Imajo samo domače goste, tujih še ni in nanje letos niti ne računajo. »Vse bo odvisno od ukrepov, ki bodo za prehajanje meja veljali v sosednjih državah,« pravi Tomašić, ki glede na rezervacije, ki jih dobivajo v teh dneh, tudi letos pričakuje uspešne poslovne rezultate. »Tudi za letos smo si tako kot že nekaj zadnjih let zastavili smele načrte in prepričani smo, da jih bomo lahko uresničili. Ustvariti želimo za petino višje prihodke kot lani, čeprav bodo prvi štirje meseci, ko smo bili zaprti za turistični obisk, zagotovo vplivali na končni poslovni izid,« meni Tomašić.
Šest novih
apartmajev
Kljub krizi so lani v Termah Dobrna uspeli odpreti nov butični hotel. Uredili so ga v stavbi iz 18. stoletja, ki stoji v zdraviliškem parku, v njej je nekoč imela svoje prostore uprava zdravilišča. S prenovo so v novem hotelu uredili trinajst nadstandardnih sob in restavracijo. Prenova nekdanje upravne stavbe je del večjega naložbenega cikla, s katerim nameravajo terme povečati svoje nastanitvene zmogljivosti. Že od sredine prihodnjega meseca bo gostom na voljo še šest nadstandardnih apartmajev. »Ponudba v njih bo še na višji ravni, kot je v Boutique hotelu, saj bo vsak apartma imel svojo zasebno turško savno in zunanjo leseno kad s termalno vodo,« napoveduje Leon To-mašić. Apartmaji so v stavbi, kjer so bile nekoč sobe za zaposlene ter garaže za avtomobile in še prej za kočije. Tudi pri prenovi te stavbe so terme sodelovale z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Naložba je ocenjena na milijon evrov.
Foto: arhiv Terme Dobrna
Cena Straškovega obrata krepko padla
Stečajni upravitelj konjiškega podjetja Strašek je pripravil nov predlog za prodajo mesnopredelovalne-ga obrata. Izklicno ceno za dražbo je tokrat krepko znižal.
Na prvi dražbi, ki je bila v začetku maja, je Gregor Po-dreberšek obrat z vso opremo prodajal za 3,2 milijona evrov. Cena je bila očitno previsoka, saj na dražbo ni prišel nihče, čeprav si je v preteklih mesecih kar nekaj morebitnih kupcev ogledalo nepremičnine. Stečajni upravitelj zdaj sodišču predlaga, da bi na naslednji dražbi izklicna cena znašala malo manj kot dva milijona evrov, kar je po mnenju poznavalcev še vedno dokaj visoka številka. Kdaj bo nova dražba, še ni znano, saj mora najprej sklep o prodaji sprejeti sodišče, še prej morajo s predlagano izklicno ceno soglašati ločitveni upniki. Največji med njimi je sklad Alfi, ki ima s svojo družbo Zlata dolina že od septembra 2019 v najemu Straškov obrat.
JI
novi tednik
Vedno? г (ллтој I
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Eno zadnjih srečanj pobratenih mest pred pandemijo je bilo gostovanje predstavnikov Singna v Celju, v okviru katerega sta župana obeh mest v mestnem parku zasadila lipovec.
CELJE - Vpliv pandemije na sodelovanje s pobratenimi mesti
Izmenjave otrok odvisne od ukrepov
Več kot leto pandemije vpliva tudi na sodelovanje med pobratenimi mesti. Mestna občina Celje je med tistimi, ki imajo najbolj razvejane in razvite oblike sodelovanja. Seveda zdravstvena kriza ne pomeni, da stikov ni, tudi kakšen skupen projekt je na vidiku v teh posebnih okoliščinah.
ROBERT GORJANC
»Mednarodno sodelovanje je od pojava epidemije res verjetno najbolj prizadeto področje dela občine. Vsi projekti in izmenjave so zastali, novih časovnic še ni, saj je težko načrtovati v teh negotovih časih. Si pa s partnerji občasno kaj napišemo in se slišimo,« je povedala mag. Barbara Bošnjak, vodja kabineta župana Mestne občine Celje.
A te izjemne razmere vendarle tudi dopuščajo kakšen poskus sodelovanja. V turškem Gaziantepu, ki je partnersko mesto Celja že nekaj let, bodo konec junija oziroma v začetku julija praznovali stoto obletnico. »Ob tem so po-
vabili glasbene sestave svojih partnerskih mest, naj zaigrajo delček turške skladbe. Iz tega bodo bodo potem v Gaziantepu pripravili kolaž skladb
kot pozdrav temu turškemu mestu, ki slavi častitljiv jubilej. V Celju pri tem sodeluje orkester Akord, ki je že bil v stiku z organizatorji, zdaj pa v orkestru pričakujejo, da bodo kmalu prejeli partiture in da bodo zadevo lahko pripravili,« je pojasnila Barbara Bošnjak.
Sogovornica sicer ocenjuje, da izostanek rednih srečanj in uresničevanje skupnih projektov zaradi aktualnih razmer ne bosta pustila posledic na sodelovanju s pobratenimi
mesti. »Menim, da smo z večino partnerskih mest sklenili tako močne povezave, da vsi nestrpno čakamo, kdaj se bomo lahko spet srečali, si segli v roke in si povedali, kaj novega se je zgodilo v vsem tem času. Utrjeno je sodelovanje z ruskim Ščjolkovom, kamor odhajajo naši dijaki na festival kulture in športa, mladi iz Rusije pa prihajajo na poletne počitnice na Celjsko kočo in v Baško (ta projekta sta zaradi pandemije seveda odpadla, op. p.). V zvezi z Ga-ziantepom smo še razmišljali o skavtih in tabornikih, ki bi lahko šli na kakšno takšno poletno izmenjavo. Otroci iz Gaziantepa imajo v nepozabnem spominu smučanje na Celjski koči, Ko bodo ukrepi sproščeni do te mere, da bomo izmenjave spet lahko pripravljali, bomo to z velikim veseljem ponovno naredili,« je še povedala Barbara Bošnjak.
Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)
Vodjo kabineta celjskega župana smo še vprašali, kaj meni o predlogu ekipe mladih arhitektov, ki so pripravili odmevno arhitekturno razstavo Tendence, da bi mogoče s to razstavo, s katero zdaj gostujejo v Celovcu, gostovali v katerem od pobratenih mest Celja. »Odprti smo za vsako pobudo, gre pa seveda za dvostranski proces. Torej tudi partnersko mesto mora biti tisto, ki ga nek dogodek ali razstava zanima in da je projekt mogoče pripraviti na ustrezen način. Doslej smo sicer samo enkrat pripravili razstavo s Singnom. To je bilo še v času, ko je likovni salon vodila Alenka Domjan, ki je pripravila pregledno razstavo del celjskih in slovenskih umetnikov, Singen pa je v Celju pripravil razstavo sodobne umetnosti,« je še povedala Barbara Bošnjak.
Z direktorata za kmetijstvo na čelo občinske uprave
za razvoj izdelkov in kasneje še za razvoj poslovanja na izbranih tujih trgih v Evropski uniji in izven njenih meja. Po nekaj letih službovanja pretežno v tujini se je zaposlila na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer je kmalu prevzela vodenje direktorata za kmetijstvo. V času službovanja na ministrstvu je vodila Svet zavoda Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu.
Na vrsti digitalizacija
Iz Občine Žalec sporočajo, da bodo spremembe sicer uspešnega dela njene predhodnice začeli uvajati postopoma. Lotili se bodo pripravljanja nove strategije Občine Žalec, s katero želijo ustvariti dobro sodelovanje med razvojem gospodarstva in ohranjanjem okolja. Dolgoročni razvoj občine mora, kot so še zapisali, temeljiti na uravnoteženju vseh vidikov gospodarjenja v prostoru in dolgoročnega upravljanja naravnih virov, in sicer ob spodbujanju pozitivnih demografskih smernic. Prav tako bodo posvetili posebno pozornost področju digitalizacije, ki bo olajšala poslovanje z občinsko upravo in izboljšanja kakovost bivanja v občini. ŠO
Slivniška šola pred obnovo
ŠENTJUR - Občina se je zavzela za obnovo Osnovne šole Slivnica pri Celju. Notranjost več kot 50 let stare šolske stavbe bo prenovljena v skladu s sodobnimi smernicami in tako, da bo bolje ustrezala izvajanju predmetnika. Naložba znaša približno 667 tisoč evrov (brez DDV).
Šola je bila leta 2018 celovito energetsko obnovljena, ko je dobila novo varčno fasado in stavbno pohištvo, podstrešje in streha sta bila dodatno izolirana. Odstranjena je bila stara azbestna kritina, urejena je bila nova kotlovnica ter vgrajena toplotna črpalka. Občina je za to naložbo uspešno pridobila evropsko sofinanciranje, sočasno je izvedla še zunanjo ureditev okoli šole. Za obnovo notranjosti bo denar prispevala iz občinskega proračuna. V vzhodnem delu stavbe, kjer je velika neizkoriščena vhodna avla, bo zgrajena dodatna medetaža. V novih prostorih bodo knjižnica, dve učilnici, dva kabineta in razširjena zbornica. Razširjena bo še učilnica gospodinjskega pouka. Obnovljeni bodo še tlaki v nekaterih učilnicah, urejene bodo dvojne sanitarije in garderobe pred telovadnico. Tako bo šola bolj prijazna za več kot 200 učencev in 34 zaposlenih.	TS
ŽALEC - Dosedanja direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar se je konec aprila upokojila. Kot njena naslednica je 1. maja petletni mandat začela dr. Darja Majkovič iz Petrovč, kamor se je z družino pred nekaj leti preselila iz Celja. Na razpis se je prijavilo štirinajst kandidatov. Maj-kovičeva je vodstvo občine prepričala s poznavanjem razmer in potreb njenega lokalnega okolja.
Svojo poklicno pot je kot docentka za ekonomiko in marketing v agroživilstvu začela na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerzi v Mariboru. Nato je nabirala delovne izkušnje v gospodarstvu. V mednarodni korporaciji je bila zadolžena
Dr. Darja Majkovič je vodenje žalske občinske uprave prevzela v začetku maja. (Foto: MKGP)
Ivan Cencen - veder stoletnik, ki je prevozil vso Evropo
CELJE - V Domu ob Savinji imajo novega stoletnika. Častitljiv jubilej je v ponedeljek praznoval Ivan Cencen, ki se je rodil 17. maja 1921 v Prekopi. Vodstvo in stanovalci doma so jubilantu pripravili svečan dogodek s torto, slavljencu je ob nekaterih gostih v imenu Mestne občine Celje čestital podžupan Vladimir Ljubek.
Ivan Cencen je postal stanovalec Doma ob Savinji decembra 2014, pred tem je sam živel v hiši v Vegovi ulici na Polulah. Prihaja iz kmečke družine, v kateri je bilo šest otrok. Izučil se je za avtobusnega voznika, najprej je nekaj let vozil kamion, potem je bil vsa nadaljnja leta voznik avtobusa v Izletniku Celje. Vozil je na turističnih potovanjih in tako prepotoval vso Evropo, včasih je bil zdoma tudi po več mesecev.
Poročil se je leta 1943, z ženo sta bila zaradi njegove službe bolj malo skupaj. Kljub temu sta postavila hišo in pravo skupno življenje začela po upokojitvi. S pokojno ženo sta imela dva hčeri, pri čemer je ena umrla že kot dojenček, druga pred približno desetletjem. Ivan Cencen ima še vnuka, ki edini skrbi zanj, in tri pravnukinje.
Slavljenec je včasih igral v pihalnem orkestru, najprej bas, potem tolkala, bil je dejaven tudi v pevskem zboru. Zato se je še posebej razveselil, ko mu je ob visokem življenjskem jubileju zapel Kvartet Vikija Ašiča.
Ivan Cencen je kljub visoki starosti še vedno vedrega duha in dejaven, kolikor mu dopuščajo zdravje in moči, v domu pa rad sodeluje pri pripravil družabnih dogodkov.
RG, foto: Andraž Purg - GrupA
Na fotografiji: ob častitljivem jubileju so Ivanu Cencenu čestitali (z leve) Zinka Jazbec, vodja Karitas pri Sveti Ceciliji, Bojana Mazil Šolinc, direktorica Doma ob Savinji, Vladimir Ljubek, podžupan MOC, Sašo Farčnik, predsednik KS Pod gradom, in Silva Dajčman, predstavnica Rdečega križa Pod gradom
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Spletna stran projekta Prijatelj pomočnik
CELJE - Projekt prostovoljne pomoči otrokom in staršem
Prijatelj pomočnik pri učenju in v stiski
Pouk na daljavo v času epidemije je predstavljal za starše in otroke ter tudi za učitelje zahteven zalogaj. Tudi vrnitev v šole ni minila brez težav in posledice dolge odsotnosti iz učilnic se bodo poznale še kar nekaj časa. Učitelji opažajo precejšnje vrzeli v znanju otrok in številne stiske med njimi ter njihovimi starši. V težkem položaju so zlasti devetošolci, ki so se ob vsem tem v minulih mesecih morali odločiti za srednjo šolo. Ker gre za razmere, ki lahko nepovratno zaznamujejo celo generacijo otrok, so se v Osnovni šoli Lava odločili, da jim je treba pomagati.
TATJANA CVIRN
V začetku leta je zato šola, dal bi otrokom omogočila učni
napredek in podporo staršem, zasnovala svoj projekt Lava.
»Nismo čakali na formalne oblike tovrstne pomoči, ki je doslej še nismo dobili. Če se zavedaš težav, začneš delati,« pravi ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko, ki je pri tem našla somišljenika, dr. Slavka Gabra,profesorjanaPEFUL.
Skupni projekt
Otrokom so na Lavi najprej želeli pomagati pri vrnitvi v šolske klopi, a je projekt s pomočjo študentk Pedagoške fakultete UL (PEF UL) ta cilj presegel in se razširil, da lahko otroci in starši zdaj s pomočjo
spletne strani Prijatelj pomočnik dobijo tako učno pomoč kot psihološko podporo. Na fakulteti so namreč študentke socialne pedagogike razmišljale podobno kot v OŠ Lava in so zasnovale omenjeno spletno stran.Ta povezuje prostovoljce, to so študenti, učitelji in profesorji, ki lahko pomagajo pri učnih težavah in stiskah. Povezava obeh projektov že daje rezultate in ideja o povsem brezplačni in prostovoljni pomoči se širi tudi v druge šole po Sloveniji in dobiva vedno širšikrog uporabnikov
Na PEF UL so študentke socialne pedagogike v okviru predmeta sociologija vzgoje, ki ga predava Slavko Gaber, razmišljale tudi o tem, kako poskrbeti za tiste, ki so bili v razmerah epidemije dodatno izpostavljeni neenakostim in niso imeli prave opore. Študentke 2. letnika so si zamislile, da bi vzpostavile učno pomoč za otroke s sodelovanjem kolegov z drugih študijskih smeri. Nastala je spletna stran Prijatelj pomočnik, ki omogoča učno pomoč in psihološko podporo. Študenti, ki se jim sodelovanje v projektu prizna kot praksa, tako lahko uporabijo vse tisto, kar se učijo, ob čemer se trudijo za zmanjševanje neenakosti, ki se je v zadnjem letu dodatno razrasla.
Projekt se širi, odpirajo se nova področja delovanja, kjer bi lahko pomagali otrokom in staršem. Kolenkova ocenjuje, da so zaradi dolgotrajnega pouka na daljavo najbolj prizadeti devetošolci, ki jim manjkajo nekateri znanja, ta pa bodo jeseni še kako pomembna, ko bodo začeli obiskovati srednjo šoli. Zato jim skušajo v okviru projekta pomagati v povezavi s srednjimi šolami, da bodo te pripravljene na prihod generacije, ki bo drugačna od prej-šnjih,zmanjznanjainmanj osebnostne stabilnosti. Sestali so se že z učitelji Gimnazije Celje - Center. »Pričakujemo, da bodo po pogovorih tudi ostale srednje šole v regiji lahko pripravile prilagoditve,« meni Kolenkova. To problematiko so zato predstavili tudi Društvu šolskih svetovalnih delavcev
Slovenije, da bi bilo čim manj škode za otroke.
Širjenje pomoči
V poletnih mesecih bi radi v okviru projekta otrokom omogočili tedenske tabore v okviru Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Kot pravi Slavko Gaber, so ti tabori pomembni, da bi se otroci ponovno povezali, nadoknadili gibalne zaostanke in tudi tiste na področju znanja. »Najlažje je reči, da ni pomembno, če kaj znajo. A raziskave kažejo, da jo najslabše odnesejo tisti, ki jim je že tako težko, in da tega ne smemo puščati ob strani.«
Če je projekt Prijatelj pomočnik brezplačen, bo za tedenske tabore treba najti vire financiranja, da bi lahko otroke vsaj za teden umaknili v spodbudno okolje.
Kolenkova želi, da bi se jeseni projektu pridružili priznani psihologi, ki bi lahko svetovali v težjih primerih. Je epidemija res prinesla toliko novih stisk? »Težave so bile že prej, a je res, da so se zdaj bolj razkrile. Ni vse posledica >korone<, tisti, ki so prej imeli težave, imajo zdaj še večje,« odgovarja sogovornica in dodaja, da je stiske pogosto blažila šola. V času zaprtja se je pokazalo, kakopomembnaje bila njena vloga pri tem.
»Želeli bi, da bi projekt spomnil koga, da bi bilo dobro to področje pomoči urediti na sistemski ravni, ne da je to stvar nas, ki smo se povezali in želimo nekaj koristnega narediti za otroke,« zaključuje sogovornica.
Tisti, ki so že preizkusili nova e-kolesa, so navdušeni. Kot pravijo v Mladinskem centru Šmartno ob Paki, kjer si je kolesi mogoče tudi izposoditi, so na ta način zanimivi in slikoviti kotički občine lažje dosegljivi vsem ne glede na fizično pripravljenost. Pot na Goro Oljko, obiski ponudnikov na Vinski turistični poti ali vožnja po gričih in poljih slikovite občine so zdaj enostavnejši kot kdajkoli prej.
Na raziskovanje z e-kolesi
ŠMARTNO OB PAKI - Novost v ponudbi Mladinskega centra Šmartno ob Paki sta novi električni kolesi, ki bosta popestrili izlete po priljubljenih poteh in obiske turističnih ponudnikov v občini.
Nova pridobitev je namenjena tako domačinom kot obiskovalcem, poudarja Urban Hrastnik, vodja projektov pri Mladinskem centru Šmartno ob Paki. V prvih majskih dneh so lahko občanke in občani novi električni kolesi preizkusili brezplačno in glede na prve odzive so nad novo ponudbo navdušeni. »Kolesi poganja zmogljiv elektromotor in tako so zanimivi in slikoviti kotički naše občine lažje dosegljivi vsem ne glede na fizično pripravljenost. Tako so pot na Goro Oljko, obiski ponudnikov na Vinski turistični poti ali vožnja po gričih in poljih naše občine enostavni kot še nikoli prej,« razlaga Hrastnik.
Dostopne cene najema
E-kolo si je mogoče izposoditi v prostorih mladinskega centra med delovnim časom. Zaželeno je, da uporabniki predhodno po telefonu ali elektronski pošti rezervirajo čas izposoje. Ker želijo v mladinskem centru zanimive bolj in manj skrite kotičke slikovite občine približati vsem, so se odločili, da bodo v znesek izposoje vključili le strošek vzdrževanja koles. Tako bo-
ste za dnevni najem odšteli 20 evrov. »Možna je tudi >vikend izposoja<, ki bo uporabnika stala 40 evrov za kolo. Ob izposoji je treba plačati tudi kavcijo v višini 30 evrov, ki jo uporabniku ob vrnitvi nepoškodovanega kolesa vrnemo,« pojasni sogovornik in doda, da uporabnik ob najemu kolesa v uporabo prejme še kolesarsko čelado in varnostno ključavnico.
»V bližnji prihodnosti želimo razširiti kolesarski vozni park s še več električnimi in navadnimi kolesi, primernimi za vse družinske člane, ter tako omogočiti aktivno doživetje lepot Šmar-tnega ob Paki še več ljudem,« je dejala Mirjam Povh, direktorica Mladinskega centra Šmartno ob Paki.
Vedno bolj privlačno za turiste
V Šmartnem ob Paki se že nekaj časa usmerjajo v turizem ter promocijo lokalnih turističnih ponudnikov in zanimivosti v občini. Poleg tega so v prostorih mladinskega centra vzpostavili turističnoinformacijsko točko, na spletni strani centra je svoje mesto dobila turistična ponudba občine, izdelali so tudi nov turistični zemljevid in promocijski video. Najbolj vidna pridobitev v zadnjem času je nov objekt s sanitarijami ob mladinskem centru, ki služi kot podpora za prireditve in morebitne nove turistične kapacitete.
LKK, foto: Rok Rakun
sl SI I Hotels & Resorts
COM
MONTIS
WELLNESS HOTEL

Nova ekipa Hotela Montis na Golteh išče sodelavce!
Z osveženo podobo hotela in novo ponudbo iščemo ekipo, ki bo z nami soustvarjala utrip na Golteh. Pomoč iščemo na delovnih mestih: natakar, kuhar, pomočnik kuharja, portir.
Prijave sprejemamo na info@golte.si.
8
IZ NAŠIH KRAJEV
BRASLOVČE - Zaključili eno večjih naložb v zadnjih letih
Pod streho prizidek k osnovni šoli, na vrsti je športni park
V Braslovčah so v petek dopoldne namenu predali nekaj manj kot 1,5 milijona evrov vreden prizidek k osnovni šoli, kjer je poleg osnovnošolcev lastne prostore prvič v zgodovini občine pridobila Glasbena šola Rista Savina Žalec. Uradnega odprtja se je poleg župna in obeh ravnateljev udeležila ministrica dr. Simona Kustec, ki se je kasneje odpravila še na obisk v bližnji Zasebni vrtec Bambi.
SPELA OZIR
V prizidku so kabineti, šest novih učilnic, garderoba in dvigalo za gibalno ovirane učence. Jedilnico so razširili za približno tretjino in zgradili šestdeset novih javnih parkirnih mest. Celotna naložba je znašala nekaj manj kot 1,5 milijona evrov. Od tega so približno 200 tisoč evrov pridobili iz Eko sklada, razliko je pokrila Občina Braslovče z
lastnim proračunskim denarjem. Gradbena dela je opravilo podjetje Remont.
Po prvomajskih praznikih
»Glede na priseljevanje v našo občino je nov prizidek k osnovni šoli izrednega pomena. Ves čas se trudimo nuditi izredno dobre pogoje za izobraževanje in razvijanje
Prizidek k OŠ Braslovče so uradno odprli ravnateljica osnovne šole mag. Marija Arh, ministrica za šolstvo, izobraževanje in šport dr. Simona Kustec, ravnatelj žalske glasbene šole mag. Gorazd Kozmus in braslovški župan Tomaž Žohar. (Foto: TT)
Ministrstvo za šolstvo in šport je objavilo rezultate javnega razpisa za sofinanciranje naložb v vrtcih in osnovnem šolstvu v proračunskem obdobju 2021-2024, v okviru katerega je bilo na voljo 43 milijonov evrov. Na razpisu zagotovljena sredstva bo ministrstvo namenilo 13 projektom v vrtcih in 27 projektom v osnovnem šolstvu. Med izbranimi je bila Občina Rogatec, ki bo prejela 917 tisoč evrov za tamkajšnji vrtec. In kako je s sofinanciranjem naložb v šole? Občina Velenje je bila uspešna s projektom Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Denar bo za tamkajšnjo osnovno šolo prejela tudi Občina Šmarje pri Jelšah.
talentov naših otrok,« je med drugim na uradnem odprtju povedal braslovški župan Tomaž Žohar in dodal, da je bil projekt za vse vpletene izredno zahteven. Gradnji, ki je trajala približno pol leta, so se morali namreč prilagajati tako šolarji kot šolski kolektiv. Peti razredi so v tem času pouk obiskovali v prostorih, ki jim
jih je odstopilo gomilsko žu-pnišče. V novi prizidek, kjer sta tudi oba četrta razreda, so se z največjim veseljem vrnili po prvomajskih praznikih. »Prostorne in lepo opremljene prostore bomo z veseljem uporabljali, še bolj pa, ko se bodo ukrepi sprostili in bomo imeli kabinetni pouk,« je bila zadovoljna mag. Marija Arh, ravnateljica OŠ Braslovče, ki jo na štirih lokacijah obiskuje 525 učencev.
Prvič na svojem
Ena pomembnejših pridobitev je, da bodo lahko učenci takoj po pouku odšli v glasbeno šolo. V prizidku je prvič v zgodovini braslovške občine svoje prostore dobila Glasbena šola Rista Savina
Žalec, ki jo obiskuje več kot osemdeset otrok iz braslovške občine. »Naš oddelek v Braslovčah je najmanjši. Morda je ravno zato tudi najhitreje rastoč. V novih prostorih bomo učencem lahko nudili izjemne pogoje za glasbeno izobraževanje. Vse bomo dali od sebe, da bomo poučevali v okviru programa glasba čim več predmetov, kolikor bo to le mogoče,« je izpostavil ravnatelj žalske glasbene šole mag. Gorazd Kozmus, ki je
vesel, da je župan, takoj ko je začel mandat, prepoznal njihove potrebe in jih uresničil.
»Krvavo
potrebujejo
naložbe«
Po besedah ministrice dr. Simona Kustec v petek ni bil velik dan le za Braslovče, temveč za celotno državo. Vsaka nova pridobitev na šolskem področju pomeni namreč krepitev znanja za celo državo. »Slovenske osnovne šole in vrtci krvavo potrebujejo naložbe. Pred približno mesecem smo po desetih letih razpisali pomoč za sofinanciranje tovrstnih naložb. Prejeli smo trikrat več vlog za sofinaciranje, kot smo zmožni glede na proračun zanje ponuditi denarja,« je izpostavila ministrica in dodala, da je še vedno odprt razpis ministrstva za sofinanciranje naložb v športno infrastrukturo. Morda se bo že nanj ali na katerega od naslednjih prijavila tudi Občina Braslov-če, ki ima na izobraževalnem področju poleg dozidave vrtca v načrtu še gradnjo športnega parka. »Smo namreč ena redkih občin, ki nimajo svojega atletskega štadiona. Učenci morajo zato v času športnega dneva v drugo občino,« je nekaj načrtov nakazal župan.
A H
Ministrica si je z gostitelji ogledala tudi notranjost prizidka, kjer so svoje mesto našli četrto- in petošolci. (Foto: TT)
IZ NAŠIH KRAJEV
9
OBSOTELJE, KOZJANSKO - Dograditev čistilne naprave za čistejše okolje
Nove priključitve in manj težav z odpadnim blatom
Obeta se nadgradnja čistilne naprave, ki je bila leta 2003 zgrajena za potrebe čiščenja odpadnih voda iz občin Rogatec in Rogaška Slatina. Naprava bo nadgrajena tako, da se bo njena zmogljivost, ki trenutno znaša 9 tisoč populacijskih enot, povečala še za dodatnih 3.500 populacijskih enot. Pomembna pridobitev bo sistem dehidracije blata. Nov sistem bo na voljo vsem šestim občinam soustanoviteljicam OKP Javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina. Ob tem se bodo kmalu na sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda lahko priključila gospodinjstva iz naselja Prnek.
TINA STRMCNIK
Čistilna naprava, ki je skupna za potrebe slatinske in rogaške občine, bo nadgrajena, saj so se v zadnjih dveh desetletjih povečale potrebe za priključitev gospodinjstev nanjo. V sklopu naložbe bo Cestno podjetje Ptuj zgradilo bazen s prostornino 180 kubičnih metrov, ki
bo lahko sprejel odpadne vode dodatnih 3.500 populacijskih enot. Odpadne vode bodo v čistilni napravi obdelali s postopkom, imenovanim zaporedno biološko čiščenje. Najprej je predvideno mehansko čiščenje na grabljah in v ozračenem peskolovu, nato še biološko či-
še dve manjši čistilni napravi. Tista v Krajevni skupnosti Kostrivnica zadošča za 200 populacijskih enot, naprava v Krajevni skupnosti Sv. Florjan pa za 150 populacijskih enot.
Visok delež
priključenih
gospodinjstev
Občina se je odločila še za gradnjo kanalizacije v naselju Prnek. Novih 1.900 metrov ka-
nalizacije bo gradilo podjetje Voc. Zahvaljujoč naložbi, se bodo lahko na sodoben način čiščenja in odvajanja odpadnih voda priključila gospodinjstva, v katerih živi 94 občanov. Tako se bo delež občanov, katerih gospodinjstva bodo priključena na sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini, s 96 odstotkov povečal na 98 odstotkov. Občina si bo prizadevala, da bi v prihodnosti na kanalizacijski sistem priključila tudi tista gospodinjstva, kjer je izvedba priključitve zahtevnejša.
Skupna vrednost projektov znaša dva milijona evrov, vključno z davkom na dodano vrednost, ki bo povrnjen. Dograditev čistilna naprave, ki jo bodo s svojimi deleži sofinancirale vse občine ustanoviteljice OKP Rogaška Slatina, je ocenjena na približno 1,5 milijona evrov. Gradnja kanalizacije v naselju Prnek, za katero bo plačala slatinska občina, je ocenjena na približno 160 tisoč evrov. 1,13 milijona evrov je znesek sofinanciranja iz evropskega sklada za regionalni razvoj in državnega proračuna.
ščenje v ozračevalnih bioloških bazenih.
Poleg tega bo urejen sistem za dehidracijo blata. Slatinski župan mag. Branko Kidrič je poudaril, da je prav omenjeni sistem pomemben za prebivalce vseh šestih občin ustanoviteljic OKP Rogaška Slatina. Omenjeno komunalno podjetje goščo namreč vozi v Rogaško Slatino, s sistemom dehidracije blata pa jo bo lahko pretvorilo v suho blato, ki ga je možno ustrezno obdelanega odlagati na polja. Preostanek bo očiščen skladno z vsemi potrebnimi postopki. »Danes je največja težava po vsej državi, da tega blata nikamor ni možno odložiti, zelo malo je tovrstnih izvajalcev, cene so zelo visoke,« je pojasnil Kidrič. Dodal je še, da sta v slatinski občini trenutno
Nadgradnja čistilne naprave za občini Rogatec in Rogaška Slatina bo trajala do marca 2022. Sledilo bo pol leta poskusnega obratovanja. Projekt naj bi bil končan jeseni prihodnje leto. (Foto: Arhiv OKP Rogaška Slatina)
Vsi otroci pod streho novega vrtca
ROGATEC - Do junija prihodnje leto naj bi ob centralni osnovni šoli zrasel šestoddelčni skoraj ničenergijski vrtec. Občina je za naložbo, ki je v celoti ocenjena na približno 2,25 milijona evrov, pridobila sofinanciranje države in Eko sklada.
Enota vrtca v Rogatcu, ki je stara že več kot 40 let, je dotrajana in če bi v njej še naprej želeli skrbeti za vzgojo in
Za prvo starostno obdobje (od prvega do tretjega leta) je predvidena ena igralnica, za kombinirani oddelek (od tretjega do petega leta) so predvidene tri igralnice, za drugo starostno obdobje (tretjega do šestega leta) sta predvideni dve igralnici. (Foto: Občina Rogatec)
varstvo otrok, bi jo morali temeljito obnoviti. Ker je tik ob stavbi načrtovana obvoznica, je občina za naslednje generacije otrok nov vrtec že pred časom predvidela ob centralni osnovni šoli. Župan Občine Rogatec Martin Mikolič je povedal, da je občinska uprava pri svojih načrtih doslej vedno naletela na težavo, kako zagotoviti denar. Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport namreč od leta 2009 ni objavilo razpisov, s katerimi bi sofinanciralo takšno gradnjo. Lani je vlada ob rebalansu proračuna za gradnjo šolske in predšolske infrastrukture vendarle zagotovila dodatna sredstva. Občina Rogatec je bila na razpisu uspešna. Za naložbo, ki je vredna približno 2,25 milijona evrov in zajema
izdelavo projektne dokumentacije, izvedbo gradbeno-obr-tniških del, nakup opreme in ureditev okolice, je približno 387 tisoč evrov pridobila od Eko sklada. Ministrstvo za izobraževanje bo prispevalo malo več kot 917 tisoč evrov. Preostanek denarja bo občina zagotovila z lastnimi sredstvi in najemom kredita.
Pokrite terase,
dostop do igrišča
Skoraj ničenergijski vrtec v Rogatcu, ki je načrtovan kot pritlični prizidek k stavbi Osnovne šole Rogatec, bo imel šest oddelkov, razdelilno kuhinjo in vse ostale spremljajoče prostore. Vrtec bo z veznim hodnikom povezan s šolo in z igriščem. Pred igralnicami bodo pokrite terase in urejene zunanje površine, iz igralnic bo neposreden dostop na igrišče. Stavba bo za svoje delovanje potrebovala
zelo malo energije, slednja bo v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov v vrtcu.
Trenutno so v centralnem vrtcu v Rogatcu štirje oddelki, dva oddelka sta urejena v Podružnični osnovni šoli Donač-ka Gora, en oddelek je urejen v Podružnični osnovni šoli Dobovec. V predšolsko vzgojo je trenutno vključenih 120 do 130 otrok. Rogaški župan predvideva, da bodo čez približno leto vsi predšolski otroci iz občine združeni pod isto streho novega vrtca. »Če bo v naši občini število predšolskih otrok prihodnja leta večje, česar se seveda veselim, bomo zagotovo še odprli kakšen oddelek v podružnici v Dobovcu,« je povedal. Dodal je, da bo nov vrtec gradilo na javnem razpisu izbrano podjetje Lesnina MG oprema. Začetek gradnje je predviden za junija letos, konec je predviden čez leto.
TS
Kmalu garaže za gasilska vozila
ROGATEC - Nujno potrebne nove garaže za gasilska vozila bodo kmalu na voljo gasilcem v občini Rogatec. Izvajalec del namreč končuje gradnjo prizidka h gasilskemu domu. Dela, vredna malo več kot 300 tisoč evrov, bodo končana junija.
Po besedah tamkajšnjega župana Martina Mikoliča gre za zelo pomemben projekt za tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo, ki letos praznuje 150 let delovanja in je eno najstarejših društev v Sloveniji. Gasilci so se doslej soočali s prostorsko stisko, saj v gasilskem domu niso imeli dovolj prostora, da bi lahko tam parkirali vsa svoja gasilska vozila. V prizidku bodo tri nove garaže, občina za kasneje načrtuje še ureditev večnamenske dvorane.	TS
рч	V	■	"I"	■ V V" I
Druženje na novih igriščih
KOZJE - Pet naselij - Buče, Kozje, Lesično, Zagorje in Podsreda - bo bogatejših za otroška športna igrišča z novimi igrali, postavljena bodo tudi ruska kegljišča, namenjena ostalim starostnim skupinam. To je rezultat občinskega projekta z naslovom Dobimo se na igrišču.
Cilji projekta so med drugim spodbujanje trajnostnega razvoja in zdravega življenjskega sloga, medgeneracijsko druženje, povezovanje in vseživljenjsko učenje Investicija bo vplivala tudi na skladen razvoj podeželja, so prepričani v občini. Županja Milenca Krajnc je povedala, da bodo na igriščih uredili tudi knjižnice na prostem oz. knjigobežnice. Vse skupaj bo prispevalo k urejenosti naselij ter k vzpostavljanju boljših pogojev za življenje na podeželju. Za naložbo, vredno 140 tisoč evrov, je občina pridobila precejšen delež evropskega sofinanciranja, del denarja bo namenila iz proračuna.	TS
Z ELEKTRIKO DO UGODNEJŠIH NAKUPOV NA SPLETU?
Brezplačna dostava
^ Možnost plačila na obroke
Unovčitev ECE bonusa
www.ece.si
10
KULTURA
(Spet) vroče pri izbiri upravnika SLG Celje
Po podaljšanem razpisu na potezi svet zavoda, strokovni svet in mestni svet MOC
Razpis za upravnika SLG Celje po petih letih od zadnjega razpisa spet buri duhove. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade mestnega sveta Mestne občine Celje (Kviaz), ki je ustanoviteljica javnega zavoda SLG Celje, je javni razpis objavila 21. aprila, podaljšani razpis pa se je končal minuli petek.
ROBERT GORJANC
Razpis je sprožil velik medijski odziv, s čimer se na nek način ponavlja zgodba izpred petih let, čeprav jo po odmevnosti tokratni razpis prekaša.
Kandidatura upravnice mag. Tine Kosi, ki gledališče vodi od leta 2007, je pred petimi leti naletela na nasprotovanje dela gledališkega ansambla, pri čemer
je nasprotovanje njeni kandidaturi ob tem razpisu še večje. Pogledi upravnice SLG Celje in tistih, ki njeni ponovni kandidaturi nasprotujejo, predstavil jih je predstavnik sindikata, se precej razhajajo. Zdaj so na potezi svet zavoda, strokovni svet in Kviaz, ki bodo podali mnenje, ter mestni svet, ki bo odločal o imenovanju upravnika.
Renato Jenček, predstavnik sindikata Glosa v SLG Celje:
»Čas je, da se naše poti razidejo!«
Velik del umetniškega ansambla in preostalih zaposlenih je, kot je povedal Renato Jenček, član ZDUS in predstavnik sindikata Glosa v SLG Celje, izrazil nasprotovanje kandidaturi dosedanje upravnice mag. Tine Kosi.
»Gre za nezadovoljstvo z repertoarno, kadrovsko in za-sedbeno politiko ter tudi z organizacijo dela. Prihajalo je do velikih šumov v komunikaciji s Tino Kosi, tako da niti nismo mogli izpostaviti dejanskih težav. Zato nočemo, da se ta način vodenja nadaljuje, in menimo, da se morajo naše poti raziti,« je dejal Renato Jenček in dodal, da so se težave nakopičile do te mere, da je eden od članov napovedal celo gladovno stavko.
Kot primer šuma v komunikaciji je navedel, da je sindikat Tini Kosi poslal prošnjo za sestanek, da bi z ZDUS sedla za skupno mizo, a je na povabilo odgovoril njen svetovalec dr. Borut Smrekar, ki je dejal, da se z ZDUS nima kaj pogovarjati, ker ni zadolžen za organizacijske težave.
»Pri izhodu iz pandemije in na začetku nove sezone se bodo pojavljale težave zaradi odigravanja aktualne sezone, dolgovi do abonentov ter odigravanjem predstav nove sezone, ki bo v septembru prinesla že tri nove premiere. Ampak pri tem ne smemo pozabiti, da je za nami težko leto, da je gledališče delovalo, čeprav v posebnih pogojih dela. To je velika obremenitev za ansambel,« je pojasnjeval Renato Jenček.
Del gledališkega ansambla je kandidaturi Tine Kosi nasprotoval že pred petim leti, zdaj gre po besedah sogovornika za skoraj stoodstotno podporo igralskega ansambla ter podporo velikega dela tehničnega in pomožnega umetniškega osebja pri nasprotovanju kandidaturi. »Nadaljuje se upad števila gledalcev, statistika v gledališču ta upad prikriva z obiskom občinstva otroških in mladinskih predstav. Položaj in ugled celjskega gledališča v slovenskem merilu vidno padata.«
K temu, kot je še navedel, prispeva neustrezna repertoarna politika, ki ne upošteva tega, za koga člani ansambla igrajo, ne odraža aktualnega družbenega trenutka in ne predstavlja pravega razmerja med klasičnimi in sodobnimi besedili ter izbire režiserjev zanje.
Problematična je tudi zasedba vlog. »Verjamem, da je težko v času epidemije narediti idealne zasedbe, ampak trenutno imamo tri predstave s pretežno ženskimi zasedbami. Gre za predstave Gorazdov vozel, Cipe in In Podgana se je smejala, v kateri ob štirih ženskah nastopa en moški. Mislim, da je to glede na razmerje zaposlenih neposrečeno, kajti ob osmih zaposlenih ženskah, od katerih bosta dve v novi sezoni odšli, lahko to postane težava,« je dejal predstavnik sindikata in opozoril še na odhajanje mladih igralcev in delavcev tehničnega sektorja, ki v takšnem vzdušju neper-spektivnosti in slabe komunikacije znotraj teatra ne zdržijo.
Ob nasprotovanju dela ansambla kandidaturi Tine Kosi pred petim leti strokovni svet SLG Celje temu ni prisluhnil. »Mislim, da bo tokrat strokovni svet popolnoma seznanjen z vsemi napakami in stranpotmi našega teatra, tako da se bo lahko odločil v korist ansambla. Verjamemo tudi v kakovostne protikandidate, če se je sedanja upravnica sploh odločila kandidirati,« je sklenil Renato Jenček in dejal, da se sam ni prijavil na razpis za upravnika SLG Celje.
Mag. Tina Kosi, upravnica SLG Celje (Foto: Andraž Purg - Grupa)
Mag. Tina Kosi, upravnica SLG Celje:
»Rezultati so boljši kot v predhodnih obdobjih«
Za odziv na očitke, ki prihajajo iz vrst umetniškega ansambla in nekaterih zaposlenih ob njeni morebitni ponovni kandidaturi, smo zaprosili tudi upravnico mag. Tino Kosi, ki SLG Celje vodi od leta 2007.
Kot je dejala upravnica, je Združenje dramskih umetnikov (ZDUS) SLG Celje s stališči o nasprotovanju in razlogih zanj ni seznanilo in ker stališča ne pozna, ga ne more komentirati.
»Na očitke, dokler so brez vsake podkrepitve z dejstvi, ni mogoče odgovoriti, čeprav so presenetljivi. Strokovna komisija ministrstva za kulturo je namreč prav v zadnjih letih naš program dvakrat ocenila kot vrhunski, sodelujemo na Borštnikovem srečanju in na festivalih v tujini, kjer prejemamo nagrade in tako naprej. To so boljši rezultati kot v predhodnih obdobjih, zato je ocena o izgubljanju ugleda nenavadna. Tudi o domnevno slabi organizaciji dela nisem prejela konkretnega pojasnila. Umetniški dosežki in poslovni rezultati tej trditvi ne pritrjujejo. Trditev o upadu števila gledalcev je povsem neresnična in dokazljivo zlonamerna, saj so ustrezni podatki javno dostopni in jih avtorji očitkov dobro poznajo,« je povedala Tina Kosi.
Glede šumov v komunikacij je upravnica dejala, da njen svetovalec od združenja ni prejel nikakršnih zahtev. »Odgovarja pa posameznikom na vprašanja pravne narave, kar sodi v sklop njegovih del in nalog.«
Na naše vprašanje, ali je iz stališč sindikata in umetniškega ansambla mogoče sklepati, da so odnosi v gledališču precej napeti, da v njem vlada slabo vzdušje in da je porušeno zaupanje, je Tina Kosi odgovorila: »Ker me z artikuliranimi in argumentiranimi stališči še niso utegnili seznaniti, bi bilo prezgodaj, da bi komentirala trenutne razmere.«
Ker je del ansambla že pred petimi leti nasprotoval njeni kandidaturi s podobnimi očitki, nas je zanimalo, ali si je v minulih letih prizadevala, da bi obnovila, okrepila zaupanje. »Seveda. Zato se lahko tudi pohvalimo z vidnejšimi umetniškimi in boljšimi poslovnimi dosežki kot v predhodnem obdobju in v teatru je to edino, kar šteje,« je še navedla upravnica.
Ob tem je pritrdila naši oceni, da je epidemija vplivala na razhajanja v gledališču in zato tudi različni pogledi, kako zdaj odigrati program za abonente, ki je odpadel zaradi »lockdowna«. »Epidemija nas je vse zelo prizadela in to se pozna tudi pri razpoloženju ljudi in odnosih. Gre za splošen pojav. Pri obremenjevanju zaposlenih se trudimo dosledno spoštovati okvire, ki jih določajo veljavni predpisi, pri čemer je treba upoštevati tudi posebnosti gledališča. Znotraj tega bomo morali najti ravnovesje med obremenitvami, ki še vedno zagotavljajo kakovost predstav, in obveznostmi do občinstva,« je ocenila Tina Kosi.
Na naše vprašanje, ali se je ob nasprotovanju ansambla in dela zaposlenih vseeno prijavila na razpis, je odgovorila: »Ker sem o nasprotovanju zaenkrat seznanjena le iz medijev, pri čemer so komunikacijski kanali v zavodu odprti, in izpostavljeni očitki niso še z ničemer argumentirani, kaj šele podprti z dejstvi, se nanje ne morem ozirati. O gladovni stavki ne vem drugega kot to, kar je objavilo Delo. Obravnavanje težav v medijih, preden se z njimi seznanim na za to primeren in predviden način, vsekakor ni prijetno,« je ob koncu pogovora še dejala Tina Kosi.
Še brez dopisa o nasprotovanju kandidaturi
Predsednik strokovnega sveta SLG Celje Simon Mlakar je povedal, da še ne ve, kdaj bo strokovni svet obravnaval kandidaturi, a ju bo zagotovo obravnaval in podal mnenje v zakonitem roku.
»O tem, ali bo strokovni svet samo obravnaval pisni program dela kandidatov ali tudi prisluhnil njuni predstavitvi (v živo), bo odločil celotni strokovni svet,« je še pojasnil Simon Mlakar.
Dodal je še, da od sindikata ali umetniškega ansambla ZDUS doslej še ni prejel dopisa o tem, da nasprotujeta imenovanju, in o razlogih za to.
»Na vsako sejo strokovnega sveta je povabljen tudi predstavnik sindikata, ki ima možnost izraziti svoje mnenje glede vsakoletnega delovanja gledališča. V vseh teh letih od zadnjega imenovanja predstavnik sindikata ni bil niti enkrat na seji, od sindikata pa tudi nismo prejeli nobene pisne izjave glede delovanja, programa gledališča,« je še dejal Simon Mlakar. Strokovni svet je prejel samo prošnjo za podaljšanje razpisa, čeprav je bil ta objavljen v skladu s statutom. Razpis je tudi bil podaljšan.
Objav v medijih glede nasprotovanja sedanji upravnici ni želel komentirati, odločal se bo na podlagi pisne dokumentacije in stališč na seji, sicer pa se vsak član strokovnega sveta odloča po svoji vesti.
Simon Mlakar, pred sednik strokovnega sveta SLG Celje (Foto: SHERPA)
Dve kandidaturi za upravnika
Iz Mestne občine Celje so nam sporočili, da sta na razpis za mesto upravnika SLG Celje prispeli dve kandidaturi.
Upravnika imenuje Mestni svet Mestne občine Celje na podlagi javnega razpisa po predhodnem mnenju sveta zavoda in strokovnega sveta. Če svet zavoda oziroma strokovni svet ne podata mnenja v 30 dneh od dneva, ko sta bila zanj zaprošena, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Po pridobitvi mnenja sveta zavoda in strokovnega sveta ali po poteku roka za njuno pridobitev pristojno delovno telo ustanovitelja (Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade -Kviaz) predlaga Mestnemu svetu Mestne občine Celje kandidata za upravnika.
Upravnik bo imenovan na seji 22. junija letos.
KULTURA
11
Razstava o prvem slovenskem županu Celja dr. Juru Hrašovcu
V
»Zupan, ki bo zapisan z zlatimi črkami«
V Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje je od torka, ko je bil mednarodni dan muzejev, na ogled razstava o prvem slovenskem županu Celja dr. Juru Hrašovcu (1858-1957). Avtor razstave je mag. Damir Žerič, višji kustos v pokrajinskem muzeju.
ROBERT GORJANC
»Na dan odprtja razstave, 18 maja, je minilo sto let od izvolitve prvega slovenskega župana Celja. Aprila 1921 so bile pri nas organizirane prve povojne občinske volitve in na listi Jugoslovanske demokratske stranke je bil v takratni mestni svet izvoljen dr. Juro Hra-šovec. Nekaj tednov kasneje je bil izvoljen tudi za župana Celja. To funkcijo je opravljal do leta 1927,« je povedal Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje. Kot drugi pomemben razlog za odprtje te razstave je navedel, da v pokrajinskem muzeju hranijo dobršen del materialne zapuščine Jura Hrašovca. Približno sto najlepših primerkov je na ogled na tej občasni razstavi.
Kot je dejal avtor razstave Damir Žerič, je na njej orisa-
na celotna življenjska oziroma poklicna pot Jura Hrašovca. »Več desetletij, od konca 19. stoletja do smrti, torej kakšnih 60 let aktivne poklicne dobe, je bil eden najpomembnejših ljudi na našem prostoru. S svojim javnim delovanjem se je izkazal zlasti na področju gospodarstva, politike, pro-svete in kulture.
Na razstavi so prikazani njegovo šolanje, začetki odvetniške kariere v Slovenj Gradcu, preselitev v Celje, kjer je bil ob dr. Josipu Ser-necu šele drugi slovenski odvetnik. Predstavljena je tudi vpetost Jura Hrašovca v javno delovanje zlasti na področju denarništva, ki ga je smatral za enega pomembnih temeljev slovenske emancipacije. Prisoten je bil v vseh
»Začetek razstave o dr. Juru Hrašovcu je minil še brez uradnega odprtja. Kljub sprostitvi ukrepov je bilo premalo časa za pripravo uradnega dela. Sledimo navodilom NIJZ in v skladu z veljavnim ukrepom vlade, ki omogoča dogodke do 50 ljudi, bomo verjetno 27. maja pripravili uradno otvoritev za razstavo Kaj počne tukaj samuraj, o naši zbirki vzhodno azijskih predmetov, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Filozofsko fakulteto v Ljubljani,« je povedal Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje.
Avtor mag. Damir Žerič na razstavi o dr. Juru Hrašovcu
najpomembnejših slovenskih denarnih zavodih, južnošta-jerski hranilnici, celjski posojilnici ... Orisana je tudi njegova vloga pri ustanovitvi slovenskih šol, na primer v kmetijski šoli v Šentjurju, ki je bila nasploh prva slovenska strokovna šola na Štajerskem, v meščanski šoli v Žalcu in tudi v okoliški šoli v Celju, sploh prvi takšni s slo-
Spletna premiera Bodi gledališče ob jubileju SLG Celje
S spletno premiero jutri ob 20. uri bo zaživela krstna uprizoritev glasbeno-gledališke predstave Branka Završana in ansambla Bodi gledališče v režiji Ivane Djilas. S to predstavo v SLG Celje obeležujejo častitljiv jubilej, 70-letnico delovanja.
Gre za glasbeno-gledališko predstavo, ki s songi spregovori o temah, ki so pomembne za usodo gledališča, in ošvrkne tudi naš vsakdan. Uporabili so znane slovenske in svetovne komade, Branko Završan je napisal nova paro-dična besedila, ki bodo nasmejala in kdaj pa kdaj tudi kritično zbodla. Petnajst duhovitih songov se pokloni celjskemu gledališču, vsem zaposlenim, obiskovalcem, gledališkim žanrom, še posebej komediji. K sodelovanju so povabili uveljavljene glasbenike: kontrabasista Žigo Goloba, tolkalca Blaža Celarca in kitarista Uroša Rakovca.
»Veliko razlogov imamo, da lahko s ponosom in z veseljem obeležimo sedemdeset let našega delovanja in ustvarjanja. Po naših odrskih deskah so se sprehodila številna znana igralska imena, kar nekaj si jih je s ponosom nadelo
venskim učnim programom. Prikazani so tudi njegova vključenost v slogaško politiko v začetku 20. stoletja, ko je bil predsednik sveta za Spodnjo Štajersko, ter spremembe v Celju v času njegovega županovanja.
»V njegovem obdobju je prišlo do zazidave Jožefovega hriba, dela Dolgega polja, gradnje hiš na Otoku, ustanovitve velikih industrijskih podjetij, pomembnejše vloge obrti in trgovine. Leta 1922 je bila v
Celju organizirana prva velika obrtna razstava,« je pojasnil Damir Žerič.
Kot je še dodal, se je Juro Hrašovec po letu 1927 osredo-točal na delo v svoji odvetniški pisarni. Bil je dejaven na več področjih, na primer v planinski zvezi je bil od njene ustanovitve leta 1893 in ob svoji smrti tudi njen najstarejši član (na razstavi je na ogled tudi častni znak zveze, ki mu je bi podeljen le malo pred smrtjo).
Na razstavi sta predstavljena gradivo iz Pokrajinskega muzeja Celje ter del zbirke, ki je v lasti Hrašovčevih potomcev. Z zglednim sodelovanjem smo tako dobili predmete, ki jih hrani njegova pravnuki-nja Mojca Antončič Jenko, na primer dnevnike, kredenco je posodila Osrednja knjižnica Celje, županovo lento pa Mestna občina Celje.
Tisti, ki je oral ledino
»Če rečem, da bo Juro Hrašovec v zgodovini Celja
zapisan z zlatimi črkami, bo to ravno pravi izraz. Bil je tisti, ki je oral ledino, ne samo na področju politike, ampak predvsem pri boju za enakopravnost slovenskega jezika v javnem življenju. Na primer leta 1902 je dosegel, da je takratna mestna občine Celje vse slovenske vloge morala reševati v slovenskem jeziku. To je bila takrat res velika zmaga za slovenski jezik, ki mu je bila priznana vloga zunanjega uradovalnega jezika,« je Damir Žerič še orisal zapuščino Jura Kraševca za mesto ob Savinji.
Ob razstavi bosta tudi dva spremljajoča dogodka: Zgodovinsko društvo Celje bo jeseni pripravilo simpozij o dr. Juru Hrašovcu, na stavbi Muzeja novejšega zgodovine Celje, kjer bil nekoč celjski magistrat pa je predvideno tudi odkritje spominske plošče prvemu slovenskemu županu Celja.
Razstava bo na ogled do pomladi prihodnje leto.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Borštnikov prstan, v našem gledališču so ustvarjali številni priznani gledališki ustvarjalci, vsa ta leta imamo radi svoje občinstvo in občinstvo ima rado naše gledališče, kmalu bo trideset let, odkar je naše gledališče dom komedije, že vrsto let tudi domovanje žlahtnega komedijskega peresa,« so ob tej predstavi zapisali v SLG Celje.
Kot so še dodali, svoj sedemdeseti rojstni dan praznujejo v negotovih časih in zato še bolj prepričani, da bo gledališče preživelo tudi to krizo, kot je že mnoge prej. »Težko je kljubovati času, v katerem živimo. Izzivi so nepričakovani in enačbe, ki jih rešujemo, imajo preveč neznank. Na srečo smo umetniki mojstri samorefleksije, samoironije in preživetja, naš ansambel ima igralce, ki so odlični vokalisti in gibalci in glasba je vedno najkrajša, najbolj razumljiva pot med občinstvom in odrom.«
Spletni ponovitvi bosta 22. in 25. maja ob 20. uri, v SLG Celje upajo, da bodo lahko predstavo kmalu izvedli tudi ob prisotnosti obiskovalcev v veliki dvorani.
RG
Foto: Uroš Hočevar/SLG Celje
Letošnje jubilejno leto želimo praznovati skupaj z vami, zato vas prijazno vabimo, da se nam 21. maja 2021 pridružite na
VIRTUALNI SLAVNOSTNI PRIREDITVI 0340-LETNICI KOZJANSKEGA REGIJSKEGA PARKA.
Premiera dogodka bo ob 11. uri na YouTube kanalu Kozjanski park.
Kontaktni podatki: Javni zavod Kozjanski park Podsreda 45, 3257 Podsreda Tel.: 03 800 71 00 kozjanski-park@kp.gov.si https://kozjanski-park.si/
12
NAŠA TEMA
Je komunikacija res
»zavožena«?
Epidemija je pokazala, kako ljudje površno razumemo komunikacijo in njene učinke. Pri tem tako posamezniki kot uradne in vladne ustanove razumejo komunikacijo kot informiranje. A to je izvorni greh. Z informiranjem se komunikacija šele začne. Preverili smo, kako so se pri tem na vrhuncu epidemije izkazale občine in zdravstvene ustanove. Pišemo torej o komunikaciji, ne o tem, kako opravljajo svoje delo. So ljudje dobili ne samo podatke, ampak tudi povratno informacijo? Kako jasna in hitra je bila? Vrstic je premalo, da bi zajeli vsa področja komunikacije. Predstavljate si, kolikokrat ste dobili kakšen uradni dopis, a ga sploh niste razumeli. Tokrat smo se lotili analize komunikacije na ravni občin, vlade in zdravstvenih ustanov. Pri preiskovanju smo ugotovili da ima osrednji sogovornik v tokratni temi prav, ko izrazi ostro kritiko, da je komunikacija tudi »zavožena«.
SIMONA ŠOLINIČ
Kriv je tudi razkroj vrednostnega sistema
Komunikacija je odsev razmer v družbi, pravi Brane Gru-ban, eden največjih slovenskih strokovnjakov na področju komunikacije in prvi Slovenec, ki je v Los Angelesu pridobil mednarodno akreditacijo za komuniciranje. Ne skriva kritike trenutne ravni komunikacije v Sloveniji, predvsem v odnosu države do ljudi v času epidemije. Strategijo komunikacije označi celo kot »zavoženo«.
»Razkroj vrednostnega sistema je v zadnjem desetletju povzročil, da se je komunikacija poslabšala. Na žalost se tudi stroka na to ni znala ustrezno odzvati,« pravi Brane Gruban.
Kje je rešitev?
Dojeti moramo, da gre pri komunikaciji za stroko. Verjetno nihče ne bi dovolil, da bi ga operiral kar nekdo z ulice. Pri komuniciranju operiramo vsi, posledice sicer niso tako krvave, vendar niso majhne. Vsi opažamo, da so začeli prevladovati slabi odnosi, govorice, zmeda, panika in predvsem nezaupanje. Kot mi je kolega omenil pred časom - tudi smrt. Vidimo, da se je tudi zaradi slabe komunikacije dvignila cena epidemije, kar kaže, da se s temi stvari ni pametno igrati.
Kaj je izvorna težava?
Moramo ločiti informiranje od komunikacije. Če bomo to znali, potem se bomo znali odzvati na izziv poslabšanja komunikacije. Informiranje je začetek komunikacije, torej je treba vzpostaviti mehanizem povratne zanke. Enako velja za komuniciranje z javnostjo, ki ga mnogi napačno enačijo z marketingom.
Je komunikacija z državljani predvsem v času epidemije enosmerna komunikacija, ki ni ravno zgled?
Usodno vprašanje. Vse, kar se je dogajalo do zdaj na tem področju, spada k posredovanju informacij in ne h komuniciranju. Enosmerna komunikacija ima resno past. Sporočila za javnost so zelo hitra, ker dosežejo velik krog ljudi. Posledica je, da so informacije lahko napačne, zmotne ali zavajajoče, ker v ta proces prejemniki niso vključeni. Torej obstaja tveganje, da bodo prejemniki sporočila zavračali, kar se tudi dogaja. Enosmerne informacije imajo ves čas značaj ukazovalnosti in zgodilo se je to, da so naletele tudi na gluha ušesa.
Brane Gruban je avtor več kot 900 člankov, poglavij, knjig in raziskovalnih poročil v slovenskih in mednarodnih krogih ter pogosto vabljen predavatelj doma in v tujini. Njegov predavateljski opus obsega že več kot 1.700 seminarjev in delavnic, ki se jih je udeležilo 20 tisoč slušateljev iz več kot 250 slovenskih in mednarodnih organizacij, ustanov in podjetij. Foto: osebni arhiv
Vedno več ljudi se zaveda tega.
To pomeni, da je bila zavožena strategija komuniciranja. Ljudje so postali nezaupljivi. Zato imamo težave pri dojemanju cepljenja, nošenju mask, pri upoštevanju ukrepov. Ločiti moramo poslovni in komunikacijski cilj. Primer?
Nošenje maske je legitimen medicinski cilj in ne komunikacijski. In zato so strategije, ki temeljijo na ukazovanju, naletele na gluha ušesa. Ljudje ne želijo slišati, česa ne smejo. Vsak želi imeti možnost, da odraslo odloča in da nanj nihče ne vpliva. Komunikacijski cilji bi morali biti v tem času subtilno zastavljeni in bi morali človeku dajati občutek svobode in avtonomije.
Je to razlog, da se je komunikacija države v času epidemije ponesrečila?
To se ni zgodilo samo v zadnjem letu. Ampak v tem času je le kričeče jasno postalo to, kaj je narobe. Namesto da bi komunikacijsko stroko vnesli v strokovne time pri odločanju o ukrepih, mi za nameček govorimo o tem, da v tej skupini ne potrebujemo komunikologov, in prisegamo na to, da vsi obvladamo komunikacijo. A ni tako. In kazen za to je visoka.
Kako je na lokalni ravni? Razlike med občinami in zdravstvenimi ustanovami pri komunikaciji z občani so velike.
Drži. Stvari so vedno bolj usodne tudi na lokalni ravni. Kajti v občinah in organizacijah v lokalnem okolju so ljudje najbližje državljanom. Pričakovali bi, da bi bilo zaupanje v ustanove v lokalnem okolju večje. A je tudi tu izvorni greh, da komunikacije ne jemljejo kot stroko.
Je treba uspešno komunikacijo vnesti v upravljanje?
Da. In dvigniti zavest tistih, ki se s tem ukvarjajo. Nekateri delajo strateško napako in pojmujejo komunikacijo z javnostjo kot ločen sistem upravljanja. Vsi - od županov do direktorjev zdravstvenih ustanov v lokalnem okolju - bi se morali usposobiti za opravljanje strateškega komuniciranja. Hitro se prepozna šibkost in to, da se ne da improvizirati, če je župan samo vešč retorike.
Epidemija je pasti komunikacije razgalila tudi med ljudmi. Več je dela od doma,
oddaljenosti. Je virtualna komunikacija brutalen udarec pristnosti?
Živa komunikacija ni samo pomembna, ampak je tudi nenadomestljiva. Na vseh ravneh moramo jasno razmejiti, kaj so primerni komunikacijski kanali. Ob tem se zelo hitro vrnemo k temu, da le sedem odstotkov dojemanja sporočil temelji na besedah, 38 odstotkov na načinu izgovarjave teh besed in kar 55 odstotkov na neverbalni komunikaciji. Če se kdo tega dobro zaveda, bo takoj opazil, da nekaterih stvari v komunikaciji nobena elektronska oblika ne more nadomestiti, oziroma bo vedel, katero komunikacijsko orodje je za katero stvar primerno. Gre samo za to, da se na neki točki analizira, kdaj je živa komunikacija neizogibna.
Skoraj ves čas smo ob telefonih, žive komunikacije skoraj ni več niti v primerih, ko bi morala biti.
Če se z nekom pogovarjamo po telefonu, v tem primeru besede »štejejo« samo približno 16 odstotkov, v kar 86 odstotkih komunikacija temelji na tem, kako jasno nekdo nekaj pove. Pomembno je pravilno presoditi, kako bo neko sporočilo doseglo prejemnika. Kljub tehnologiji pri nekaterih sporočilih ni druge poti kot živ stik. Tega se moramo zavedati vsi.
In če se nekateri ne?
Potem iščejo bližnjice s hitrimi improvizacijami, a je cena, ki jo plačajo za to, visoka.
Vsi govorijo, da so starejši najranljivejši. Smo v komunikaciji z njimi »pogrnili«? Mislim na uradne ustanove, kjer gre predvsem v veliki meri za elektronsko komunikacijo.
Pri tem ni niti najmanjšega dvoma. Nekateri v svoji nenavadni sli po tehnološki komunikaciji zanemarjajo ravno starejše. Vidim pri 94-letni mami. Če jo bo kdorkoli poskušal prepričati v nekaj z elektronsko pošto ali na spletu, to niti približno ne bo delovalo. Tako smo navdušeni nad supermoderno tehnologijo, da prezremo, da starejši vsega tega ne morejo sprejeti. Pred časom sem sodeloval z enim od slovenskih podjetij, kjer so mi dejali, da 72-letni moški preverja, kakšna je moč dojemanja sporočila za starejše. Če je rekel, da je neko sporočilo razumel, je bilo primerno, da so ga naslovili na starejše, drugače ne. Veliko je preprostih tehnik za preverjanje indeksa razumljivosti določene stvari. Pri tem ni treba odkrivati tople vode.
Ko se bova čez štiri leta pogovarjala, bo stanje boljše ali slabše?
Če sva začela s tem, da je komunikacija odsev družbenih razmer, je odgovor - odvisno od tega, kakšna družba bomo čez štiri leta. Nisem pesimist, a v stroki in med posamezniki bomo morali opraviti inventuro, postaviti jasne standarde, kaj je dobra komunikacija. Z upanjem me navdajajo predvsem mladi, ker imajo več empatije, zato mislim, da bodo imeli v vrednostnem sistemu bolj pozitivno naravnanost. Če poslušamo psihologe, pravijo, da mora biti človek na dan izpostavljen petim pozitivnim novicam proti eni. Danes je v Sloveniji to razmerje 1:1. Vse to je prispevalo k temu, da nismo ubrali pozitivne poti, in to se zdaj maščuje.
Foto: Pixabay
NAŠA TEMA
13
Igra besed ali dojemanje komunikacije
Komunikacija je zelo širok pojem. Ko govorimo o komunikaciji med epidemijo, ne smemo prezreti, da na lokalni ravni izjemno veliko z njo dosežejo občine in ostali udeleženci lokalne skupnosti, tudi društva. Naša analiza je pokazala, da vse občine pri tem niso bile zelo uspešne, a tudi različna društva bi lahko svoje člane temeljiteje obveščala o ključnih informacijah o epidemiji, predvsem o pomoči med njo.
V zadnjem letu, vsaj po našem pregledu, je na področju informiranja storila velik korak naprej tudi Mestna občina Velenje. Ta je dnevno medijem pošiljala tudi do pet sporočil za javnost. Tudi Mestna občina Celje je med lansko epidemijo okrepila obveščanje javnosti z avdio posnetki, dejavna in hitra je bila tudi občina Šmarje pri Jelšah. Med občinami, ki jih je treba izpostaviti, je Občina Zreče, ki je predvsem lani skoraj vsak dan pošiljala za ljudi ključne informacije z vsemi ključnimi telefonskimi številkami.
Treba je zapisati tudi, da imajo občine na svojih spletnih straneh poseben zavihek Koronavirus, kjer objavljajo obvestila za ljudi, toda vse občine pri osveževanju ali dopolnjevanju teh podatkov niso hitre. Ponekod je tako težko najti celo šte-
vilke civilne zaščite, ki s svojimi prostovoljci nudi brezplačno pomoč pri oskrbi starejših in ostalih, ki med epidemijo ne morejo v trgovino ali lekarno.
»Porast pretoka
informacij«
Vprašanje o tem, kako ocenjujejo komunikacijo z občani v občinah, smo poslali tudi Skupnosti občin Slovenije, kjer pravijo, da so v času epidemije opazili porast pretoka informacij. »Menimo, da so lokalne skupnosti komunicirale z občani v okviru svojih pristojnosti dobro in pravočasno ter da so uporabile večino kanalov, da bi dosegle različne skupine. Občine so nudile tudi druge koristne informacije glede delovanja potujočih trgovin, e-tržnic v času prepovedi prodaje na tržnicah, organizirale
in informirale so glede nudenja psihološke in socialne pomoči občanom. Izdajale so priporočila za čiščenje in razkuževanje prostorov izven zdravstvenih ustanov, objavljale navodila za izdelavo zaščitnih mask, obveščale o možnostih naročanja živil in higienskih izdelkov na dom in podobno,« pravijo v skupnosti. Poudarjajo, da so župani aktivni pri izvajanju ukrepov in osveščanju in da je ta vloga »žal prepogosto prezrta«.
Samoocena
V skupnosti so za ta prispevek pripravili tudi odgovore nekaterih občin iz naše regije o tem, kako so ocenile svojo komunikacijo z občani. Komunikacija je dvosmeren proces, ko prejemnik informacije lahko zastavi vprašanje, poda svoje mnenje in dobi povratno informacijo. Odgovori občin potrjujejo navedbe skupnosti, da so za dnevno obveščanje uporabljale vse možne spletne kanale in spletne strani. S tem ni nič narobe in je pohvalno, a vse občine so v odgovorih
ocenjevale svoje podajanje informacij in ne tega, kar smo želeli: raven komunikacije v času epidemije. Komunikacija je predvsem dvosmeren proces, podajanje informacij pa je enosmerno. Podajanje informacij je v epidemiji ključno, a odgovori kažejo, kako so občine dojele naše vprašanje.
Medtem ko je večina občin odgovorila, na kakšne načine so informacije posredovale občanom, so o telefonskih stikih ali o stikih v živo odgovorile le občine Solčava, Gornji Grad, Tabor, Rečica ob Savinji, Do-bje, Žalec in Vransko. Občina Dobrna je edina, ki je v prvem stavku odgovora navedla, da je organizirala klicno številko za občane, ki je bila dosegljiva 24 ur na dan. V tem primeru gre torej za komunikacijo. Občina Šmarje pri Jelšah omenja še »odgovarjanje na vprašanja, sporočila, komentarje, pobude sledilcev na družbenih omrežjih ...«. Nekatere občine so omenile, da je »komunikacija potekala po lokalnih radiih«, vendar je na ta način bilo le informiranje, nikakor pa ne komunikacija v pravem pomenu besede. Vse omenjajo dobro sodelovanje s civilno zaščito in z zdravstvenimi ustanovami, a redkokatera občina je v svojem odgovoru jasno navedla »dobro sodelovanje z občani«.
SIMONA ŠOLINIČ
OB ROBU
Padli na izpitu
Bistvo včasih zavoženega pojmovanja pravilne komunikacije je dojel vsak, ki ni dobil pravočasne in temeljite povratne informacije pri klicu svojega osebnega zdravnika. Na tej točki je bil vsak soočen s problemom, ki ga na teh straneh izpostavljamo.
Brane Gruban ima tudi popolnoma prav, ko pojasni, da so uradne ustanove zamešale pojma informacija in komunikacija.
Nenormalna navdušenost nad sodobno virtualno tehnologijo in nad socialnimi omrežji je družbo potisnila v robotske stike, kjer ni več možnosti razbrati nebesednih znakov sogovornika. Trdim, da je to - glede na to, da kar 55 odstotkov sporočil dojamemo iz neverbalne komunikacije - eden največjih problemov.
Komunikacija je stara toliko kot človeštvo. Odvija se ves čas na vseh življenjskih področjih. Z vsemi. In s seboj. V sodobnosti smo popolnoma poteptali njene osnove.
Vse to ni od včeraj ali od začetka epidemije. Na teh straneh smo zajeli le kanček tistega, za kar v samoocenjevanju mislimo, da smo dobri. V resnici pa smo v dojemanju prave komunikacije padli na izpitu.
Kaj pogrešajo starejši?
V zadnjem letu smo se pogovarjali z več kot sto starejšimi, ki so - kot je bilo že tisočkrat slišano - najranljivejša populacija.
Nekateri so se pri komunikaciji z uradnimi ustanovami znašli, saj so bili v to prisiljeni. Večina nam je razkrila še eno plat komunikacijske zgodbe. Starejši v epidemiji pogrešajo predvsem komunikacijo z društvi, katerih člani so. Nemalokrat so dejali, da bi pričakovali več komunikacije in informacij na primer od društev upokojencev in predvsem od krajevnih skupnosti, v katerih so bili tudi sami kdaj dejavni. Mnogim je bil odhod v trgovino, banko ali na pošto edina pot od doma v času najstrožjih ukrepov, a tudi tam pogovori in stiki niso bili več takšni kot nekoč, pravijo. Ne drži namreč povsem, da so vsi starejši računalniško nepismeni. Mnogi se znajdejo. Pogrešajo le pogovor. Komunikacijo v pravem smislu.
Eno vidnejših društev, ki je kljub epidemiji izredno dejavno pri komunikaciji s svojimi člani, je Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje, kjer je vodstvo ves čas v stiku s člani ne le po elektronskih komunikacijskih poteh, ampak je aktivno tudi po telefonu in v živem stiku ob upoštevanju zaščitnih ukrepov.
Je zdravstvo plačalo največ?
Predvsem zdravstvo je kdaj slabša komunikacija z ljudmi veliko stala, najbolj na primarni ravni, torej na ravni zdravstvenih domov. Samodejni odgovori in odzivniki v ambulantah na žalost niso ravno primerna komunikacija. Ljudje so bili jezni, ker številnih jasnih odgovorov na svoja vprašanja ali klice niso dobili hitro in učinkovito. Preden se uspe kdo jeziti zaradi zapisanega, mora vedeti, da pišemo o komunikaciji in ne o zdravstveni obravnavi.
Pretekli teden smo poročali, da je ženska enega od zdravstvenih domov klicala več kot stokrat. Pričakovala je povratno informacijo, a je do nje preteklo ogromno časa. Je to pravilen način komunikacije zdravstvene ustanove? Na to vprašanje odgovorite sami.
Ustanove pod pritiskom, a tudi ijudje
Med epidemijo so pod največjim pritiskom ravno zdravstvene ustanove, saj morajo obravnavati tudi ostale bolnike, kolikor jih lahko, in ne le covidnih bolnikov. Vse to je
razumljivo, a pod pritiskom so bili tudi ljudje, ki so potrebovali pomoč. Zato nas je zanimalo, kako Zdravniška zbornica Slovenije ocenjujejo komunikacijo zdravstvenih ustanov z bolniki. »V kriznih okoliščinah epidemije ocenjujemo, da je bila komunikacija zdravstvenih ustanov v večini primerov ustrezna, saj so si ustanove prizadevale čim prej vzpostaviti vse razpoložljive, tudi digitalne kanale komunikacije z bolniki. Prav tako so na svojih spletnih straneh hitro objavljale navodila, ki so se nanašala na protokole naročanja
in osebnih obiskov. Seveda so bili bolniki nezadovoljni predvsem, ker so zaradi preobremenjenosti telefonskih linij porabili precej časa, da so prišli do stika z zdravstveno ustanovo. Ta izziv so ustanove reševale različno, bolje so te izzive reševali v srednje velikih in velikih ustanovah, kjer so lahko klice sprejemali tudi na centralni način,« so nam odgovorili iz Zdravniške zbornice Slovenije.
Slednja je tudi javno prosila ljudi, naj za vzpostavitev komunikacije uporabijo tudi elektronsko pošto in naj tistim, ki te možnosti nimajo ali niso digitalno opremljeni za tovrstno komunikacijo, pomagajo svojci, prijatelji, sosedi, znanci. V zbornici navajajo tudi, da podatki o opravljenih storitvah na primarni ravni kažejo, da je bilo, kljub mnenju nekaterih, da je bilo v zadnjem
letu težje priti do zdravnika, v zdravstvenih domovih opravljenih več storitev kot leto pred tem. Kar je razumljivo, če so zdravniki kot storitev šteli tudi telefonski klic z bolnikom.
»Po približno letu epidemije so zdravstvene ustanove naredile velik korak naprej pri digitalizaciji komunikacije in zdaj omogočajo več storitev po e-poti ter tudi video posvet,« dodajajo pri zbornici. V zadnjem času je ogromno izzivov pri naročanju na cepljenje. »Nekatere ustanove so vzpostavile svoj e-sistem naročanja, ponekod so se v sistem vključevale tudi podporne organizacije, npr. lokalna civilna zaščita, nekatere ustanove so zaradi kadrovske podhranjenosti, izgorelosti kadra ali dodatnega dela enostavno >klecni-le< pod vsemi obremenitvami,« še dodajajo v zbornici.
Družba Valicon je v sklopu raziskave Novanormalnost že od novembra lani raziskovala trend namere cepljenja, a tudi razloge za cepljenje oziroma proti njemu. Zanimiv je predvsem del raziskave, ki se posredno nanaša na komunikacijo in informiranje o cepljenju. Raziskava je pokazala, da je najbolj pogost razlog proti cepljenju nezaupanje. Kot so dodali v Valiconu, lahko na podlagi te analize sklenejo, da bi bilo z ustreznim nagovorom obeh neodločenih skupin, tiste, ki je cepljenju bolj naklonjena, in tiste, ki ni bolj naklonjena, možno doseči kar od 60 do 75 odstotkov precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let.
14
KRONIKA
Na kraju dogodka je bilo 23 gasilcev
Rešil življenje mladoletni osebi
ogenj čez čas ugasne. Pri tem nikoli ne uporabljamo vode. »Ko na goreče olje ali mast dodamo vodo, se ta uparja, a ognja ne pogasi, saj je volumen olja 1.700-krat večji od volumna vode. Drobne kapljice vodne pare so obdane
s tankim slojem olja, okoli je dovolj zraka, kar povzroči vzbuh ali tako imenovano maščobno eksplozijo. Ta lahko privede do napredovanja požara na kuhinjske elemente. Precej podoben učinek kot gašenje olja z vodo
ima tudi posipanje moke ali sladkorja nanj. Tako moka kot sladkor sta namreč organski trdni gorivi, njuno posipanje po plamenu gorečega olja povzroči vzbuh, ki je oblika prašne eksplozije,« opozarjajo gasilci.
»Ni me bilo strah«
V ponedeljek malo pred 13. uro je zagorelo v stanovanju v večstanovanjski stavbi v ulici Pod smrekami v Šempetru v Savinjski dolini. Požar je izbruhnil zaradi pozabljenega olja na kuhalni plošči. Posredoval je bližnji sosed, ki je pred požarom rešil tudi mladoletno osebo.
SIMONA SOLINIC
Na kraj je po obvestilu o dogodku prišlo 23 prostovoljnih gasilcev iz Šempetra, Vrbja in Žalca. »Požar so pogasili mladoletni osebi in sosed, ki jima je prvi priskočil na pomoč. Sosed je mladoletnika naprej odpeljal v svoje stanovanje, nato se je vrnil v zadimljeno stanovanje, kjer
je z odejo zadušil plamene ognja in začel odpirati okna. Mladoletna oseba, ki je prva začela gasiti požar, se je pri tem tudi poškodovala in na-dihala dima,« so sporočili iz Gasilske zveze Žalec.
Po prihodu na kraj so gasilci zavarovali pogorišče, pregledali kuhinjo s termo
kamero ter oskrbeli poškodovanega do prihoda žalskih reševalcev. Ti so mladoletnika odpeljali v Splošno bolnišnico Celje. »Ob tej priložnosti bi radi gasilci ponovno opozorili, da se gorečega olja ne gasi z vodo, temveč se ga po možnosti pokrije s pokrivalko ali z vlažno krpo, saj pri gašenju gorečega olja z vodo pride do burne reakcije, ki pospeši gorenje,« dodajajo v žalski gasilski zvezi.
Maščobna
eksplozija
Bistvo gašenja posode z vnetim oljem je dušenje, kar dosežemo s pokrivalom, saj
»Ni me bilo strah,« pravi Božo Sitar. Mož, ki je v ponedeljek v Šempetru rešil življenje in preprečil tragedijo, če bi se požar iz sosednjega stanovanja razširil. V izjavi je skromen, prizna, da se nerad izpostavlja in da je naredil samo tisto, kar je bilo treba -takoj nudil pomoč.
Živi v sosednjem stanovanju. Pravi, da je v času požara pri sosedih bil doma in da je slišal sosedovega otroka, da »je treba poklicati gasilce«. »Takoj ko sem odšel iz stanovanja - bil sem še v copatih - sem videl, da je vse zadimljeno,« razloži. Takrat še ni točno vedel, kaj se je zgodilo. »Dim je bil povsod, skoraj nič se ni videlo,« doda. A Sitar je izkušen človek, zaposlen je v Premogovniku Velenje, ve, kako ravnati v težkih pogojih. Stekel je k sebi domov, vzel baterijo in se odpravil nazaj v zadimljeno sosedovo stanovanje, še pred tem je izključil elektriko, da ne bi prišlo še do večje škode.
Z baterijo, nameščeno kar v ustih, je Sitar po stanovanju iskal, kje je žarišče požara. Ko je ugotovil, kaj se je zgodilo, je s posteljnim pokrivalom odstranil goreče olje v ponvi in požar pogasil. Nato je odprl vsa okna. Na vprašanje, ali je bil tudi sam morda poškodovan, pravi, da ne. »To sploh ni pomembno. To so malenkosti. Pomembno je, da škoda ni bila večja,« doda. Brez njega bi se požar zagotovo razširil, v ponedeljek je ravnal tako, kot bi moral vsakdo v trenutku nesreče: nesebično je pomagal.
»V vsakem primeru je treba priskočiti na pomoč. Pri delu sem vajen na previdnost, saj v premogovniku lahko pride na primer do stebrnega udara. Zato vem, da je treba človeku takoj pomagati,« še omeni. Ob tem še poudari pomen osveščanja o načinih pomoči, še posebej v večstanovanjskih stavbah: »Samo z osveščanjem se ljudje naučijo, kako ravnati, ko človek potrebuje pomoč.«
Od ene tatvine do druge
Štirim moškim, ki jih je policija v teh dneh prijela zaradi tatvine v Šentjurju, grozi večletna zaporna kazen. Gre za moške, stare od 28 do 44 let, doma so z območja Škocjana, Semiča in Kočevja.
Skupina je z dvorišča podjetja ukradla poltovorno vozilo in se odpeljala do podjetja z elektromaterialom v središču Šentjurja ter skozi okno vlomila v skladišče. Tam je ukradla več lesenih kolutov s približno 8.400 metri električnih kablov. Te so storilci z ukradenim vozilom odpeljali na območje Sevnice. V podjetju, ki ima vozilo v lasti, so naslednje jutri na podlagi GPS-sistema ugotovili, da je avtomobil parkiran na območju Sevnice. Kriminalisti so ugotovili, da so storilci ukradene kolute s kabli razložili na gozdni poti v naselju Drušče in vozilo parkirali na železniški postaji na območju Sevnice. Del kablov so na kraju sežgali, ostale so skrili. Šentjurski policisti bodo osumljene kazensko ovadili. Trije med osumljenimi so bili v preteklosti že obravnavani in pravnomočno obsojeni zaradi tatvin, velikih tatvin, ropa in preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
SŠol
ш : PUC
Obsojena tudi drugič
Celjsko okrožno sodišče je tudi v ponovljenem sojenju obsodilo podjetnika Tomaža Ročnika in nekdanjo direktorico Klasja Dragico Veršič. Tožilstvo jima je očitalo nepravilnosti pri poslovanju Klasja.
Leta 2007, ko je bil Ročnik večinski lastnik te družbe, naj bi vse premoženje Klasja prenesla na svoje skupno podjetje Millcom. 11,5 milijona evrov, kolikor je znašala kupnina, je prišlo nazaj na račun Millcoma kot avans za desetletni najem nepremičnin in opreme Klasja.
Zagovor obtoženih je bil, da sta to storila zaradi de-nacionalizacijskih upravičencev, ki so takrat za podjetje zahtevali preveč in bi ga pahnili v likvidnostne težave. Ves čas zanikata, da je šlo za okoriščanje z denarjem. Premoženje sta leta 2013 tudi vrnila. V ponovnem sojenju sta bila zaradi zlorabe položaja spet obsojena. Ročnik na dve leti zapora, Veršičeva na leto in deset mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna.
SŠol
Zaplet zaradi dveh porotnikov
Ponovno sojenje predsedniku SDS in premierju Janezu Janši so na Okrožnem sodišču v Celju preložili. Začeti bi se moralo minuli petek. Gre za očitke, da je razžalil novinarki Radiotelevizije Slovenija s svojim zapisom na Twitterju. Višje sodišče je namreč leta 2019 razveljavilo sodbo iz leta prej, ko je celjsko sodišče Janšo zaradi razžalitve obsodilo na pogojno zaporno kazen.
Razlog za petkov zaplet je bilo, da sta bila v tričlanskem sodnem senatu dva sodnika porotnika, ki sta člana stranke SDS. Toda se ni zgodilo prvič. Že v prvem sojenju se je zgodilo enako, saj je bila v senatu porotnica iz vrst SDS. Višje sodišče je nato sodbo razveljavilo, ker je nadomestno, torej drugo sodnico porotnico imenovala nepooblaščena oseba, še preden je bila prvotna porotnica razrešena. Sodišče je doreklo nov datum začetka sojenja, in sicer 1. junij. Janšev odvetnik je napovedal, da bo predlagal 24 novih dokaznih predlogov.
SŠol
Prijeli brutalnega roparja
Celjski kriminalisti so prijeli enega od storilcev brutalnega ropa, ki se je zgodil lani na Frankolovem. Gre za 42-letnega moškega s koprskega območja, ki začasno biva na območju Ljubljane. Preiskovalni sodnik je zanj po zaslišanju že odredil pripor.
Rop se je lani zgodil v noči na 19. maj. Pri dejanju 42-letnik ni bil sam, ampak je sodeloval z najmanj dvema storilcema, ki ju policija še išče. Moški so najprej pred stanovanjsko hišo onesposobili varnostne kamere, nato so vlomili v hišo in v spalnici grobo napadli lastnika, ju pri tem tudi zvezali z vezicami ter lepilnim trakom. Nato so temeljito preiskali prostore, ves čas so bili zamaskirani. V ropu so našli in ukradli več gotovine in zlatnine, prenosni računalnik in fotoaparat. Po ropu so sedli v osebno vozilo lastnikov hiše in se odpeljali. Ko sta se lastnika uspela rešiti, je lastnica stekla do soseda in ga prosila, naj o ropu obvesti policijo. Vozilo, ki so ga roparji uporabili pri begu s kraja dogodka, je policija s pomočjo podatkov občana nekaj dni po ropu našla na območju Trojan in ga vrnila lastnikoma. »Storilci so rop izvedli na izredno premišljen, brutalen in nasilen način. Oškodovanca so načrtno izbrali in se na rop dobro pripravili,« so sporočili s Policijske uprave Celje.
42-letnik je stari znanec policije, saj je bil v preteklosti že obravnavan zaradi nasilništva, prometa z orožjem in eksplozivom. Tudi pravnomočno obsojen je bil zaradi povzročitve telesne poškodbe in zaradi pečanja z drogo ter izsiljevanja. Tokrat mu za storjeno kaznivo dejanje grozi do 15 let zaporne kazni.
SŠol
ZAPOSLOVANJE / NASVETI
15
frgotur
Monter/sestavljalec inox proizvodov (m/ž) (Žalec)
Naloge in odgovornosti: delo v proizvodnji kovinskih, inox izdelkov, brušenje, sestavljanje in čiščenje končnih izdelkov, servis strojev iz proizvodnje. Delovni čas: od ponedeljka do petka, polni delovni čas, 1-izmensko delo. Zahtevana izobrazba in izkušnje: srednja poklicna izobrazba, zaželene so delovne izkušnje. Pričakujemo ročne spretnosti, iznajdljivost in izvajalske sposobnosti, zanesljivost in odgovornost, sposobnost timskega in samostojnega dela. Prijave zbiramo do 7. 6. 2021. VI-JA, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Voznik tovornjaka C, E (m/ž) (Frankolovo, teren po Sloveniji)
Delo je enoizmensko od ponedeljka do petka na območju Slovenije, občasno in po dogovoru tudi v soboto. Zaželene so delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih. Ustreznemu kandidatu nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja. Prijave zbiramo do 4. 6. 2021. GSP, d. o. o., Podgorje pod Čerinom 15, 3213 Frankolovo. Več informacij na www.trgotur.si.
Organizator odkupa lesa (m/ž) (Šoštanj)
Od vas pričakujemo vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe kmetijske, lesarske ali ekonomske smeri, najmanj 1 leto delovnih izkušenj, zaželeno na podobnem ali sorodnem delovnem mestu, vozniški izpit B-kategorije, razgledanost in poznavanje panoge in področja dela, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetijski trgovini, železnini ... Prijave zbiramo do 30. 5. 2021. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji (m/ž) (Šmartno ob Paki)
Od kandidata pričakujemo pripravljenost na priučitev delovnih nalog, doslednost, natančnost in samoiniciativnost, ročne spretnosti pri opravljanju dela, fizično vzdržljivost in moč za občasno dvigovanje in prenašanje bremen do 25 kilogramov, korekten odnos do sodelavcev in strank. Kandidatu ponujamo 1-mesečno uvajanje na delovnem mestu in 2-mesečno poskusno obdobje, triizmensko delo za polni
delovni čas, pogodbo bomo sklenili za nedoločen čas, delo se opravlja 5 dni na teden, občasno ob sobotah, izplačilo morebitnih nadur, fleksibilnost odobritve dopustov in možnosti koriščenja. Prijave zbiramo do 4. 6. 2021. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajni inženir (m/ž)
(Velenje)
Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-ka-tegorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 3. 6. 2021. FBS Elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž)
(Šmartno pri Slovenj
Gradcu)
Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo ustrezne tehnične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, samostojno delo z računalnikom (MS Office), veselje do timskega dela in sodelovanja, samoiniciativno, pro-
aktivno, pozitivno in komunikativno osebo, vozniški izpit B-kategori-je, znanje upravljanja z viličarjem. Prijave zbiramo do 20. 6. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www. trgotur.si.
Komercialist (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Od kandidatov pričakujemo VI./1 stopnjo izobrazbe ekonomske, grafične ali druge ustrezne in primerljive smeri, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, obvezno znanje angleškega jezika (znanje drugega tujega jezika predstavlja prednost), samostojno delo z računalnikom (MS Office), odlične komunikacijske veščine za osebno, telefonsko, pisno komunikacijo, veselje do timskega dela in sodelovanja, samoiniciativno, pro-aktivno, pozitivno in komunikativno osebo, vozniški izpit B-kategori-je, dinamičnost in pripravljenost na občasne poslovne poti. Prijave zbiramo do 20. 6. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Pomočnik tiskarja (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Od kandidata pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dober vid, ročne spretnosti, urejenost, natančnost,
vztrajnost, sposobnost timskega dela, dobro znanje angleškega jezika in osnovno znanje nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z bazami podatkov, pripravljenost na večizmensko delo. Prijave zbiramo do 20. 6. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Tiskar (m/ž) (Šmartno pri
Slovenj Gradcu)
Pričakujemo vsaj 2 leti na področju grafične dejavnosti - tiskanje na offset tiskarskih strojih, računalniško pismenost, izpit B-kate-gorije, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela. Nudimo zaposlitev za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 20. 6. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
novi tednik
vMm г №№jl
radio celie
Pogodba o zaposlitvi za določen čas in pravica do odpravnine ob njenem prenehanju
Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas bi morala biti izjema. Pa je res?
Pogodbo o zaposlitvi za določen čas uvrščamo med posebne, atipične oblike zaposlitve, po katerih lahko posežemo le izjemoma in v primerih, ki so zakonsko določeni. Čeprav bi se morali delodajalci sklenitvi takšnih oblik pogodb o zaposlitvi posluževati izjemoma, je ta vrsta pogodbe pri zaposlitvah zelo pogosta »praksa« slovenskih zapo-slovalcev. Verjetno je tudi med vami veliko takšnih, ki so vsaj prvo zaposlitev začeli s sklenitvijo pogodbe za določen čas.
Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) v 54. členu izrecno našteva, kdaj je sklepanje pogodb za določen čas dopustno. Med najpogostejšimi razlogi se pojavljajo predvsem primeri, ko gre za izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas, ali kadar je potreba po zaposlitvi drugega delavca zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Med primeri, ki opravičujejo sklenitev pogodbe za določen čas, so tudi začasno povečan obseg dela, zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, opravljanje sezonskega dela in drugi primeri dopustnega zaposlovanja za določen čas.
V zvezi z upoštevanjem dopustnih razlogov sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas pozna zakon izjemo, ki se nanaša na manjše delodajalce (t. i. delodajalce, ki zaposlujejo deset ali manj delavcev). Če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti dopušča to možnost, lahko manjši delodajalci sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na obstoj enega od taksativno naštetih objektivno utemeljenih razlogov za takšno pogodbo.
■ CONSUL!
TAX + LEGAL + FINANCE
Časovna omejitev sklepanja pogodb za določen čas
Ne glede na to, ali gre za delodajalca, ki je »omejen« z obstojem določenih razlogov za sklenitev pogodbe za določen čas, ali gre za manjšega delodajalca, pa je potrebno spoštovati absolutno časovno omejitev sklepanja pogodb za določen čas. Takšna časovna omejitev pomeni, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti (razen v primerih, ki jih določa zakon).
Potek pogodbe o zaposlitvi za določen čas in pravica do odpravnine
Ko se izteče čas, za katerega je pogodba o zaposlitvi sklenjena, pogodba praviloma preneha -prenehanje pogodbe torej nastopi avtomatično ob izteku časa. Delavcu, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, pripada tudi izplačilo odpravnine.
Njena višina je odvisna od časa trajanja zaposlitve ter osnove, ki se upošteva pri izračunu odpravnine. Osnova za odmero odpravnine
je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Delavcu v primeru prenehanja pogodbe, ki je bila sklenjena za leto ali manj, pripada odpravnina v višini petine osnove. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot leto, ima delavec ob prenehanju pravico do odpravnine v višini petine osnove, povečane za sorazmerni del te odpravnine za vsak mesec dela.
Ali delavcu pripada pravica do odpravnine, je odvisno tudi od razloga, zaradi katerega sta delodajalec in delavec sklenila omenjeno pogodbo. Pravice do odpravnine namreč nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za:
nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del,
prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.
Odpravnina in njena obdavčitev
Če gre za izplačilo odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas v višini in pod pogoji, kot jih določa 79. člen ZDR-1 in ki smo jih opisali v zgornjem razdelku, se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Takšna oprostitev plačila dohodnine je omejena z dolo-
čeno maksimalno višino odpravnine, ki ne sme presegati višine treh povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Če je odpravnina izplačana v višjem znesku, se od razlike obračuna in plačajo akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.
Pri določanju zneska povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji se upošteva zadnji podatek Statističnega urada Republike Slovenije. Višina povprečne mesečne
plače v RS po podatkih, ki so bili objavljeni v času pisanja tega prispevka, znaša 1.946,07 evra.
Kot lahko vidimo, morajo biti delodajalci ob sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas pozorni na vrsto obvezujočih zakonskih določb tako pri sklenitvi pogodbe kot tudi ob njenem prenehanju.
Gabriela Firšt, pravna in davčna svetovalka, iConsult
pan Vse za |i lep vrt in čudovito ..okolico
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakup alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudpo | ^адГа0П8 ^ГО
Čas je za najboljši piknik z Radiem Celje
in Mesarstvom Čas Žalec!
Žar je način življenja, je umetnost, ki jo nekateri obvladajo do potankosti, spet drugi potrebujejo še nekaj vaje. Kam sodite vi? Nič še ni izgubljeno. Vaja dela mojstra.
Ko posije toplo sonce in se trata posuši, je čas za piknike. Ni boljšega za konec tedna, kot je druženje z družino ali s prijatelji na terasi ali kjerkoli drugje v naravi. Vonj po žaru zaznamuje prve znake pomladi in poletja. Je kaj boljšega od slastnega, popolno pečenega zrezka, ki si ga privoščimo v dobri družbi?
Na Radiu Celje bomo v sodelovanju z Mesarstvom Čas iz Žalca pripravili zabavno nagradno igro, ki bo potekala od 24. do 28. maja.
Kako sodelovati in kakšna je nagrada?
Pozorno poslušajte dopoldanski program Radia Celje. Voditelji bodo povedali ključno besedo, s katero se boste prijavili za sodelovanje s SMS-spo-ročilom, ki ga boste poslali na telefonsko številko 031 609 609. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo v petek, 28. maja, izžrebali srečneža. Prejel bo čudovito in slastno nagrado Mesarstva Čas -piknik mesne dobrote za 10 oseb.
Nagrado vam bo dostavila naša radijska ekipa in tako poskrbela za nepozaben piknik na vaši terasi.
Podjetje z več kot
40-letno
PiSčančji rainiči J
Tomahawk sreak
ШЈГј
Pa c je vaa L
Dimijena veialica

to, m aooro i
Pivska klobasa


I/V»
r t' i
/ *
tWiti t
ČL!i klobasa
Puranji ražničl


~r f '-jffifc«
iMf
•A	t w	pleskavica polnjena
• .	s sirom
Vrhunski čevapčiči
*
V Mesarstvu Čas le slovensko meso
Za vse, ki obožujete vonj po žaru, so v Mesarstvu Čas (Savinjska cesta 22, Žalec) pripravili nekaj idej, kako iz piknika narediti kulinarično-družabni dogodek sezone. Meso je izključno domače - slovensko (goveje, svinjsko, puranje in piščančje). Mesne izdelke pripravljajo sami po tradicionalni recepturi.
Časovi mesni izdelki so izjemno okusni, saj ne vključujejo umetnih barvil, ojačevalcev arom, soje in drugih nezdravih dodatkov, ampak so pripravljeni izključno z naravnimi sestavinami.
Zorjen burger
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
ŠPORT
17
Celjski grofje so tekmo spremljali izza severozahodnega kota tribune.
Novi trener NK Celje Agron Šalja prerodil člansko moštvo
Ša la la la la, Šaaa-alja!
Ljubljanski strateg Agron Šalja se ni opredelil v odgovoru na vprašanje, če je vraževeren. Prvi zmagi na celjski klopi je dosegel na praznična dneva. 27. aprila se je celjsko moštvo z zmago nad Kalcerjem z 2:0 uvrstilo v polfinale slovenskega pokala, 1. maja pa je v prvenstvu z 2:1 ugnalo še Maribor. Finale pokala nZs bo v torek, 25. maja. Ne gre za dela prost dan, tudi za praznik ne, pa vendar bi v povezavi z zgodovinskim spominom celjska nogometna mladost lahko dokaj klavrno sezono zaključila zmagoslavno in s pokalom v roki.
2:0 - Ester Sokler
DEAN ŠUSTER
Tekmica bo Olimpija, ki je v nedeljo v Celju prejela štiri »komade«!
»Zelo težko proti Celju«
Izidi 34. kroga v 1. slovenski nogometni ligi so bili: Bravo - Tabor 1:1, Maribor - Gorica 3:0, Aluminij - Mura 0:0, Domžale - Koper 3:1 in Celje - Olimpija 4:0. Gorica se seli v drugo ligo, v prvo pa Kalcer iz Radomelj. Na novinarski konferenci je vezist Olimpije Timi Max Elšnik prejemal predvsem vprašanja o slabostih svojega moštva. Nas je zanimalo, če je bilo za slabšo predstavo »zmajev« krivo tudi Celje: »Zagotovo so gostitelji zasluženo visoko zmagali. Preprosto so bili boljši. Izkoristili so svoje priložnosti. Bili so bolj živahni. Ne bi rekel, da so si zmago bolj želeli od nas. Bili pa so en korak pred nami. Zelo težko je bilo danes igrati proti njim. Prevladovali so.« Elšnikove besede povedo vse. Le dva kroga pred koncem izjemno nenavadne sezone se je kar devet klubov (od desetih)
borilo za dve stvari: štirje za naslov prvaka, pet pa za izognitev devetemu mestu!
V torek deseti finale
Celjski nogometaši so v polfinalu pokala na svojem štadionu premagali Koprčane z 1:0. V 20. minuti se je po natančni podaji Žana Benedi-čiča sam pred gostujočim vratarjem znašel Matic Vrbanec in učinkovito zaključil akcijo. To bo že deseti nastop Celjanov v pokalnem finalu, zmagovalci so bili le leta 2005. Za pokal se bodo spopadli z Olimpi-jo, ki je bila tekmica v prvenstvu v nedeljo. Grofje so lani v zadnjem dejanju speljali Ljubljančanom naslov državnega prvaka (2:2), tokrat so jih spravili celo na kolena. Agron Šalja je povsem prerodil nogometaše Celja. Po za mnoge kar šokantnih 4:0 je dejal: »V prvem polčasu smo bili odlični, v drugem smo dodali še dva gola. Ko sem prevzel ekipo, sem poznal njeno kakovost. Še vedno moramo ostati osredotočeni
Objem trenerjev Celja Agrona Šalje in Olimpije Gorana Stankoviča. »Z Goranom sva prijatelja. Bila sva sodelavca v slovenski mladinski reprezentanci. Naj ostane med nama, kar sem mu dejal po tekmi,« je rekel Šalja.
zgolj nase. Ohraniti moramo trezne glave.«
»Moči ostalo dovolj«
Celjani so nadigrali kandidate za naslov državnega prvaka, igralce Olimpije. Kapetan Žan Zaletel je takole razmišljal: »Prevladovali smo v vseh elementih igre. Vedeli smo, kje so slabosti gostov. Zastavili smo si dober načrt in se ga tudi držali. Škoda, ker že prej nismo igrali tako. Ni prijetno, ker v končnici prvenstva rešujemo sezono. Moči imamo dovolj za vse, kar nas še čaka.« O torkovem finalu pokala ni hotel de-jati nič, kajti v soboto bodo v zadnjem prvenstvenem krogu gostili ekipo Kopra. Celjani so po 34. krogu 1. SNL ostali na predzadnjem mestu, a imajo zelo ugoden razpored: včeraj so gostovali pri Gorici, ki se bo preselila v drugo ligo, nato bodo pričakali ekipo Kopra.
Foto: NK CELJE
3:0 - Mičo Kuzmanović
4:0 - Filip Dangubić
18
ŠPORT
V uvodu atletske sezone je Tina Šutej postala evropska dvoranska podpr-vakinja. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Milan Kranjc in Vitalij Petrov (Foto: osebni arhiv Milana Kranjca)
S trenerjem Milanom Kranjcem pred začetkom poletne sezone atletinje Tine Šutej
»Rezultati nekaterih testov so bili vrhunski«
Skakalko s palico Tino Šutej in njenega trenerja Milana Kranjca spreletavajo misli na Tokio in Tokio ter Tokio. Zato bi jima bilo celo zelo hudo - tako kot vsem olimpijcem - če bi bile olimpijske igre odpovedane. Po osvojitvi srebrne medalje na evropskem dvoranskem prvenstvu marca v poljskem Torunu je 32-letni Ljubljančanki, članici celjskega Kladivarja, zrasla samozavest. Imela je peti najboljši rezultat na svetu.
DEAN ŠUSTER
Celjan Milan Kranjc jo je
sredi prejšnjega meseca za štirinajst dni odpeljal na priprave v italijansko Formio, kjer je olimpijski vadbeni center.
Ste bili zadovoljni s pogoji v mestecu, ki leži med Rimom in Neapljem?
Vsekakor, o tem ni dvoma. Gre za meko za tekmovalce v skokih v Evropi. To je tudi center Mednarodne atletske zveze. Tam so bili nastanjeni skakalci in šprin-terji, veslači, odbojkarji na mivki ...
Je bilo kaj posebnega glede Tinine vadbe, s čim ste bili zadovoljni?
Vreme naju ni izdalo, bilo je lepo in glede tega se nama je želja uresničila. Imela je možnost skakati na prostem. Le zadnji trening sva izvedla med rosenjem. Prav vsi ostali treningi so potekali po načrtu. Priprave so bile zelo uspešne. Uspel nama je tudi prehod na dolg zalet.
V kakšni pripravljenosti je zdaj Tina?
Opravili smo teste moči in eksplozivnosti. Imela je odlične ali celo rekordne dosežke. Zelo dobro je pripravljena. Upava, da nama bo vse to uspelo prenesti na stezo in da bo zato njeno skakanje uspešno.
Kdaj se bo prvič preizkusila v uvodu poletne sezone?
To se bo zgodilo 28. maja v Dohi, na prvi tekmi diamantne lige. Takoj jo bomo poslali v areno med najboljše tekmovalke v tej disciplini na svetu. Videla bo, kam trenutno sodi s svojo trenutno pripravljenostjo. Konkurenca bo najmočnejša možna, z Rusinjo Anželi-ko Sidorovo, z Američanko Sandi Morris, s Kanadčanko Alysho Newman, z Britanko Holly Bradshaw, s Švicarko Angelico Moser ... To bo imenitna Tinina priložnost za dokazovanje. Upam, da ji goreča želja ne bo pristrigla peruti.
Sta že bolj natančno začrtala tekme v nadaljeva-
Milan Kranjc ob prejemu priznanja Športne zveze Celje, ki mu ga je izročil Mile Čepin. (Foto: SHERPA)
nju sezone?
Ne, kajti precej bo odvisno od tekme v Dohi. Tam se bodo »delile vstopnice« za naslednje večje mitinge. 5. in 6. junija bo državno prvenstvo v Kranju, ki se ga nameravava udeležiti. V diamantni ligi bo sledila tekma v Firencah. Do olimpijskih iger načrtuje nastope na sedmih do osmih tekmah. Tolikšno število bi zagotovilo pripravljenost na zelo visoki ravni.
Kdo od Kladivarjevih atletov je še treniral v For-mii?
Zaradi boljšega vzdušja smo se tja odpravili kot ekipa. Zraven sta bila Denis Ba-bič in Tim Podergajs Siussi.
Kot »sparing-partnerja« sta pomagala med Tinino vadbo. Denis je mlajši član in je lani preskočil pet metrov ter lepo napreduje. Tim je mlajši mladinec. Poskuša se prebiti med najboljše v državi v svoji starostni kategoriji.
Ste srečali koga od zanimivih ljudi iz atletskega sveta?
V svetovno znanem centru še vedno prevladujejo italijanski atleti. Tam je bil skakalec v višino Gianmar-co Tamberi, pridružilo se mu je še nekaj vrhunskih italijanskih atletov, saj so jih testirali. Srečali smo zimzelenega italijanskega troskokaša, 44-letnega Fa-
brizia Donata, ki še vedno trenira. Videli smo aktualnega olimpijskega prvaka, Brazilca Thiaga Braza. Fili-pinec Ernest Obiena je vadil pod budnim očesom Vitalija Petrova, nekdanjega trenerja slovitih Sergeja Bubke in Jelene Isinbajeve.
Kot je razvidno s fotografije, sta izmenjevala mnenja, kajne?
Še več bi jih, če bi bilo moje znanje angleščine nekoliko boljše. Petrov že dlje časa pozna Tino. Srečujemo se na večjih tekmah. Dobila sva nekaj nasvetov, nekaj predlogov glede njenega skakanja. Bilo je zelo dobrodošlo in koristno. Dodal je, da je res škoda, ker Tina
ni zmagala v Torunu na letošnjem evropskem dvoranskem prvenstvu.
Kaj pa olimpijske igre? Iz dneva v dan se veča strah, da bodo spet odpovedane. Številne športnike bi to prizadelo, nenazadnje tudi Tino in vas, tako zaradi odlične pripravljenosti kot tudi zaradi lepih obetov za visoko uvrstitev.
Vsak dan spremljamo nove informacije glede nezadovoljstva Japoncev. Vsi športniki na svetu se pripravljajo na vso moč in si želijo, da bi se udeležili olimpijskih iger, tudi zato, ker so bili skoraj leto brez pravih tekmovanj. Tudi Tina je odlično delala. Še več energije je vložila med zadnjo olimpijado. Po medalji na Poljskem je njen apetit po odmevnem rezultatu še večji. Odpoved iger bi jo prizadela, možen bi bil padec motivacije. Upam, da bodo olimpijske igre vendarle že letos.
Med šolskimi počitnicami, kar vam ustreza. Za tokratne priprave ste morali zaprositi za teden neplačanega dopusta. Pravite, da se z direktorico dobro razumete. Ste poiskali možnost nadomestila za izostanek dohodka?
Kot kaže, se bo vse dobro razpletlo. Zadovoljen sem, dogovoril sem se s klubom in z Atletsko zvezo Slovenije o določeni obliki povračila. Upam, da se bo to uresničilo. Sem zaposlen v osnovni šoli in sem glede dopusta omejen med šolskim letom. Toda olimpijske igre so zelo redko in letos se jim velja posvetiti.
ŠPORT
19
Enej Slatinek Jovičić je navdušil očeta Zorana. (Foto: JURIJ VODUSEK/RK GORENJE)
Kaj se bo zgodilo po sestopu s prestola?
Zdaj se bo treba hitro pobrati in pljuniti v roke. Le nekaj izredno slabo odigranih končnic tekem je celjski klub pahnilo v nezavidljiv položaj. (Foto: SHERPA)
/N V1 V V	■	■!	I ■
Očiščenje nikoli ne škodi
Rokometaši Gorenja so imeli odprto pot do naslova državnega prvaka. Prejšnji teden so popolnoma na-digrali ekipo Celja Pivovarne Laško. Končni izid je bil 30:22, Velenjčani so imeli celo prednost trinajstih golov, ko je v 52. minuti zadel Miha Kavčič.
DEAN ŠUSTER
Zaradi poškodbe jim ni mogel pomagati njihov najboljši igralec Aleks Kavčič, ki ga je sijajno nadomestil Domen Tajnik, saj je dosegel sedem golov. Pred vrati je blestel Aljaž Panjtar.
»Naslednje bodo težje«
Izjemno je svoje moštvo pripravil trener Zoran Jo-vičić: »Deset igralcev je še lani igralo za mladinsko ekipo. Vsa čast mojim fantom. Čaka nas izjemno težko delo z zelo mlado ekipo. Naslednje tekme bodo še težje.« Vsaj glede gostovanja v Kopru je imel Jovičić prav, saj je le malo manjkalo in bi bila končnica razburljiva (29:31). V celjskem moštvu je bil v Rdeči dvorani s štirimi goli
najboljši strelec Mitja Janc, ki je šele pred približno mesecem dopolnil osemnajst let. Novi trener Luka Zvižej je bil nemočen. Če ne bo senzacij, bodo »pivovarji« na koncu tretji.
Gorenje nasledilo
Prule?
Treba je priznati, da se Celju zelo pozna odsotnost Josipa Šarca, a tudi Patrika Lebana in nenazadnje Jana Grebenca. Podobno boleče je bilo aprila 2002 na Kode-ljevem, ko so Prule slavile z
32:22. Toda sledilo je očiščenje (izostanek iz lige prvakov ni bil boleč), prava katarza, ki je rodila naslov evropskega prvaka.
Izredna seja upravnega odbora celjskega kluba je bila najprej odpovedana (v četrtek), vodilni ljudje kluba so nato dolgo razpravljali v ponedeljek. Prevetritev je nujna, a če bo s sedanjo vodilno strukturo tudi učinkovita, bo jasno kmalu. Menda se dve struji potegujeta za prevlado, pri čemer morebitna prihodnja želi čiste račune.
Lukanova rekordno, Guček do norme
Članica Atletskega društva Kladivar Celje Klara Lukan je na mitingu v Karlsruheju osvojila tretje mesto v teku na pet kilometrov. Progo je pretekla v 15 minutah in 34 sekundah.
Slovenski rekord v starostni kategoriji do 23 let, ki je bil že prej v njeni lasti, je izboljšala za 25 sekund. To je bila njena uvodna tekma sezone. Kljub vetrovnim razmeram v Nemčiji je izboljšala rekord. Bila je zelo zadovoljna ob spodbudnem začetku in lepem obetu za stopnjevanje forme v olimpijski sezoni. Lukanova je pred tremi leti postala mladinska evropska prvakinja prav v teku na pet tisoč metrov.
Na Ptuju so bile kvalifikacije za atletski pokal Slovenije. Zelo obetavni atlet Kladivarja Matic Ian Guček je 400 metrov z ovirami pretekel v 51,57 sekunde, kar je njegov osebni rekord (izboljšal ga je za več kot polovico sekunde), s čimer je izpolnil dve normi, za mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo julija v estonskem Talinu, (53,50) in za mladinsko svetovno prvenstvo v Nairobiju (53,10).
DŠ, foto: AZS, AD KLADIVAR
Prvi test s Črnogorkami
Približno mesec pred začetkom evropskega prvenstva so slovenske košarkarice zbrane v Laškem, potem ko so na Rogli končale prvi del priprav.
Izbranke selektorja Damirja Grgića se bodo jutri in v soboto v Treh lilijah pomerile s selekcijo Črne gore. Skupno bodo odigrale sedem tekem. Na »eurobasket« se bodo pripravljale še v Mariboru, Zrečah in Ljubljani. »Lahko rečem, da smo na pravi poti. Igralke so na zbor prišle izjemno motivirane in tudi dobro pripravljene. Uvodni del priprav smo namenili napadalnim taktičnim zamislim. Kljub temu da so dekleta nekoliko utrujena, je vzdušje v ekipi odlično,« je dejal Grgić, sicer izjemno uspešen strateg Cinkarne Celje. Slovenke bodo nastope na 38. evropskem prvenstvu začele v Strasbourgu, kjer se bodo 17. junija pomerile s Turčijo, nato jih v prvem delu čakata še obračuna z Belgijo ter Bosno in Hercegovino. V reprezentanci so trenutno tri članice Cinkarne, Maruša Seničar, Lea Debeljak in Mojca Jelenc. Od preostalih dvanajstih izbrank le dve v preteklosti nista igrali za celjski klub.
DŠ, foto: KZS/ALEŠ FEVŽER
V	finalu Rogaška ali Šentjur
Košarkarji Rogaške so sredi zahtevnega ritma. V ponedeljek in včeraj zvečer so igrali s Krko, konec tedna je pred njimi tekma, morda celo dve pokalni tekmi.
V	drugi tekmi polfinala državnega prvenstva so po podaljšku premagali Novomeščane z 90:89, izenačili izid v zmagah na 1:1 in odločitev o finalistu prestavili na Dolenjsko. Najboljši igralec v ekipi trenerja Damjana Novakovića je bil David Nichols s 27 točkami. Tik pred koncem podaljška je z dvema zadetima prostima metoma postavil končni izid. Slatinčani so približno sedem minut pred koncem tekme zaostajali za štirinajst točk, nato so zaigrali kot prerojeni. V soboto se bodo v Ljubljani v polfinalu slovenskega pokala spopadli s Šentjurčani.
DŠ
Matic Ian Guček
Klara Lukan
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
REPORTER
www.reporter.si
PREKMURSKA POLJA SMRTI - Ljudje ob Muri zbolevajo bolj
pogosto in umirajo prej JANEZ PODOBNIK - Opozicija postaja vse bolj sovražna in nedostojna KARIERNI POSLANCI - Ljudje, ki brez politike ne bi imeli služb
ZELIŠČA PROTI VIRUSU - Z naravnimi sredstvi proti okužbi
MOTORNA
VOZILA
KUPIM
STROJI
PRODAM
OSEBNO vozilo v kakršnem koli stanju kupim. Kupim tudi motorno kolo Tomos. Telefon 031 783-047.	416
VITEL Tajfun, 4.5 t in žago za razrez metrskih drv prodam. Telefon 031 826-782. 439
TRAKTORSKI plato, visoki dvig 2 m, dolžina 1 m, širina 190 cm, višina 40 cm, skoraj nič rabljen, prodam. Telefon 031 509-687.
434
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
OBRAČALNIK Tajfun za seno in cepilec za drva na sveder ugodno prodam. Telefon 031 876-622.	441
ŠIVALNI stroj Singer, z okroglim čolničkom, v dobrem stanju, prodam za 60 EUR. Telefon 5772-988.	451
sport@nt-rc.si
PODARIM
FRANCOSKO posteljo, v dobrem stanju, velikost 160 x 200 cm, podarim. Telefon 031 533-112.	442
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
TURISTIČNA ATRAKCIJA, KI JO MORATE DOŽIVETI.

PERSONALIZIRANO PIVO IN DRUGA MEGA DARILA V UEX 8HOP-U.
I OGLED PROIZVODNJE I SKOZI VIRTUALNA OČALA.
/M
POSTANI UNION AMBARSADOR!
TEČAJ PRAVILNEGA TOČENJA PIVA.
SKOČI NA WWW.UNION-EXPERIENCE.SI
IN KUPI KARTO ONLINE!
gg NAJBOLJŠA ATRAKCIJA V LJUBLJANI
tripaMnr p0 oceni obiskovalcev na TripAdvisor.
Zvitorepka, veterinarska ambulanta za male živali, sedaj tudi v Slovenskih Konjicah
Trgovina se nahaja v Liptovski ulici 6a - v bivših prostorih Zavarovalnice Triglav poleg trgovine Mercator.
Trgovina nudi nakup veterinarskih zdravil, sredstev proti notranjim in zunanjim parazitom (klopi, bolhe, garje), prehranskih dodatkov in širok nabor kvalitetne hrane in opreme za male živali.
V novih prostorih izvajamo veterinarske preglede, ultrazvočne preglede in preventivna cepljenja.
ZVITOREPKA
VETERINARSKA AMBULANTAZA MALE ŽIVALI
Informacije in naročanje:
PE Slovenske Konjice Tel.: 08 201 0 569 Delovni čas:
ponedeljek-petek od 8.00-18.00; sobota od 8.00-12.00; nedelje in prazniki zaprto info@zvitorepka.si www.zvitorepka.si
Obiščite nas tudi v Zvitorepki Celje, Trnoveljska cesta 2, tel.: 03 490 3 193.
MALIOGLASI / INFORMACIJE
21
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.	p
PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061	408
BIKCA, težkega 200 Ig, prodam. Telefon 0Z1 922-486.	4R2.
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne in štajerke prodam. Pri nakupu 10 kokoši podarimo petelina. Kmetija z Lopate 55, Celje. Informacije po telefonu 031 461798, 041 763-800, 051 379-031. p JARKICE - kokoši v začetku nesnosti prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675.	n
TELIČKO simentalko limuzin, težko 260 kg, prodam. Telefon 031 509-687. 434 BIKCA pasme ls/lim, starega 11 mesecev, prodamo. Telefon (03) 5772-960 . 427
novi tednik
Vedno г штј!
Poroke
Žalec
Poročila sta se: Nevenka MIKLAVŽIN in Matej ŽAVSKI, oba iz Vrbja. Velenje
Poročila sta se: Midhat HALILOVIĆ in Edina SMAJ-LOVIĆ, oba iz Velenja. Laško
Poročila sta se: Andreja
VOVK iz Marija Gradca in Denis KAJTNA iz Velikega Širja, Tjaša VALENTINČIČ in Aleš SAJTL, oba iz Ljubljane.
TELICO simentalko, težko 350 kg, prodam.
Telefon 04Z 945-422.	453
DVE kozi, srnasta in sanska pasma, obe molzni, ena ima kozlička prodam. Telefon 031 733-965.	446
TELICO simentalko, staro 18 mesecev težko 450 kg, |)rodam. Cena po dogovoru. Telefon 06Z R08-323.	455 TELIČKO simentalko, težko 180 kg, prodam.
Telefon 030 693-866.	p
PRAŠIČE, težke 40 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon 031 782-708. 457
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
TELICE in krave za zakol kupimo. Telefon 031 832-520.	418
OSTALO
PRODAM
JABOLČNIK iz kmečkih sort jabolk in osebni avto Daewoo lanos, letnik 1998, registriran do 30. 11. 2021, prodam. Telefon 051 362-145.	436
GOVEJE meso bika, starega 22 mesecev, kr-mljen z domačo hrano, prodam. Možna dostava. Telefon 041 907-453. 438 DVA bikca simentalca, stara 13 in 14 dni ter tračni obračalnik, širina 2 m, prodam. Telefon 031 840-282.	445
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: košnja trave, vrtov, vinogradov. Telefon 070 711-680.	440
Smrti
Celje
Umrli so: Marija Ana FONDA iz Latkove vasi, 76 let, Peter PEČOVNIK iz Luč, 73 let, Mi-
halj PETEK iz Pariželj, 65 let, Janez KODER iz Arje vasi, 90 let, Ivan PUNGARTNIK iz Velenja, 64 let, Branko ŠKRUBA iz Florjana, 75 let, Ana ROSENSTEIN z Rečice ob Savinji, 83 let, Marija ŠTOPFER iz Žalca,
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt nam vzela te prerano, a v naših srcih boš za zmeraj ostal.
ZAHVALA
V 48. letu nas je zapustil naš dragi brat in stric
PETER KUGLER
iz Šmartnega v Rožni dolini (27. 1. 1974-26. 4. 2021)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarj ene sveče in denar ter darovane svete maše. Hvala tudi duhovniku gospodu Janku Ivančiču za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba.
Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali.
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za sebojpustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni...
V SPOMIN
TREZI METELKO
iz Žalca (10. 9. t947-7. 5. 2019)
7. maja je minilo dve leti, kar nas je po hudi bolezni zapustil, draga žena, mamica in babica. Neizmerna praznina nas spremlja v naših srcih, kjer večno boš z nami.
Mož Slavko, hčerka Synetta z Borutom in sin Miran z družino
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
Zahvala
Zapustil nas je dragi mož, oče, stari oče in tast
FRANC KOVČE
iz Šentruperta
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražene besede sožalja, darove, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in molitve. Zahvaljujemo se Komunali Laško, gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred, šentru-pertskim pevcem, Jožetu Kapelu za govor in trobentaču
za odigrano Tišino. Še posebej iskrena hvala družini Lokovšek za vso pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči: vsi njegovi
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina...
V SPOMIN
17. maja je minilo 20 let, kar nas je zapustila draga mamica in partnerka
MANICA VIŠNAR
Hvala vsem, ki ji prižigate svečke in prinašate cvetje na njen grob.
Vsi njeni, ki jo močno pogrešamo.
p
p
novi tednik I radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
88	let, Ivan SERDONER iz Zgornjih Grušovelj, 88 let, Jožef CESTNIK iz Migojnic, 85 let, Vili VREŠNJAK iz Podvina,
65	let, Ana RUTAR iz Gozde-ca, 85 let, Jožefa MIRNIK z Lopate, 93 let, Peter KUGLER iz Šmartnega v Rožni dolini, 47 let, Jožef BRILEJ iz Celja, 74 let, Dragica ROVAN iz Dobrne, 64 let, Karolina DROLC iz Črnega Vrha, 76 let, Franc MARKOVIČ iz Griž, 72 let, Sla-vica KUKOVIČ iz Celja, 71 let, Marijan LEBIČ iz Celja, 93 let, Ivan STENIČNIK iz Celja, 80 let, Štefanija MLAKAR iz Celja,
89	let, Srečko ZEVNIK iz Celja,
66	let, Zora ČRETNIK iz Celja, 68 let, Štefan FRAS iz Celja, 89
Pravijo, da čas pozdravi vse . V večnosti spominov je vse tako živo in polno,
kot je bilo nekoč. V spominih živiš naprej, kot da nikoli ne bi zares odšla.
V SPOMIN
METELKO
iz Žalca (10. 9. 1947-7. 5. 2019)
7. maja je minilo dve leti, kar me je zapustila draga mamica. Zdaj neizmerna praznina je v mojem srcu. Iščem tvoj obraz v upanju, da me spremljaš in opazuješ, kakor jaz, ko gledam nasmejano in bistro luno. Vedno boš v mojem srcu!
Hčerka Synetta z Borutom
p
V SPOMIN
Minilo je leto bolečine,
leto praznine, leto, odkar si zaspala
v mojem objemu, draga mama in baka
ŠTEFANIJA SMODEK
iz Košnice pri Celju (18. 12. 1936-19. 5. 2020)
Hvala vsem, ki ji prižgete svečko, podarite cvet in jo ohranjate v spominu.
Zelo te pogrešava: tvoji Majda in Katja
410
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči, dom je prazen in otožen ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, brat, stric in sosed
ŠTEFAN SKALE
iz Javorja, Gorica pri Slivnici (11. 12. 1949-12. 5. 2021)
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Zdravstvenemu domu Šentjur, SB Celje in Topolšica in PGD Slivnica za vsa izražena ustna in pisna sožalja ter darovane sveče, cvetje, svete maše in
denarne darove. Hvala pogrebni službi Zagajšek, gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem, skupini Eros, trobentaču in govorniku za izrečene besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoča: žena Marija
p
iS
I»
j
t *
TREZI
let, Mladenka HRVATIČ iz Celja, 57 let, Jožef JUSTIN iz Skor-nega pri Šoštanju, 81 let, Franc KOVČE iz Šentruperta, 74 let, Borivoj CIGOJ iz Celja, 73 let, Hildegarda KOVAČ iz Celja, 89 let, Eva LUDVIK iz Štor, 91 let, Sonja KLJUČEVŠEK iz Celja, 74 let, Jožef PLAHUTA iz Žalca, 68 let, Cecilija CEROVŠEK iz Završ pri Grobelnem, 87 let, Alojz GOLCER iz Železnega, 78 let, Jože KOLAR s Planine pri Sevnici, 87 let, Franc ARH iz Žalca, 80 let, Barica HOJSKI iz Prebolda, 75 let, Mirko ILIJAŠ iz Nove Gorice, 87 let, Stanislav VENGUST iz Celja, 88 let, Ana OZMEC iz Zagrada, 72 let, Rudolf ŠKAPIN iz Celja, 82 let.
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa so nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ponovno poslujejo, ter njihove obratovalne čase.
-	Vlada je podaljšala epidemijo covid-19 za mesec dni in na celotnem ozemlju Slovenije dodatno sprostila ukrepe za zajezitev epidemije, kot veljajo za rumeno fazo.
-	Vsi dijaki se izobražujejo v šoli oziroma v vzgojno-izobraže-valnem zavodu, prav tako lahko dijaki ves čas bivajo v dijaških domovih. Na višjih strokovnih šolah je v celoti mogoča izvedba predavanj v živo.
-	Glede nošenja mask in testiranja zaposlenih ni sprememb. Uporaba maske na odprtih javnih krajih je obvezna, če ni mogoče zagotoviti najmanj 1,5 metra medosebne razdalje.
-	Dovoljeno je zbiranje na prireditvah in shodih do največ 50 udeležencev. Zbiranje na shodih in prireditvah nad številom 50 je izjemoma dovoljeno ob pogojih, ki jih predpiše NIJZ in za tako zbiranje izda pozitivno mnenje.
-	V vseh statičnih regijah je opravljanje gostinske dejavnosti priprave in strežbe jedi in pijač v gostinskih obratih dovoljeno od 5. do 22. ure. Gostinci lahko strežejo tudi v notranjih prostorih, če gostje izpolnjujejo pogoj PCT (prebolevniki, cepljeni, testirani).
-	Omejitev 20 kvadratnih metrov poslovnega prostora na enega potrošnika ne velja več za otroke do 18 let, ki so v spremstvu skrbnikov, ali za osebe, ki potrebujejo spremstvo. Če so vas doslej ob vstopu v trgovino skupaj z otrokom šteli kot dve osebi, sedaj predstavljate mehurček.
-	V vseh statističnih regijah je v kampih dovoljeno ponujanje do 70 % razpoložljivih enot. V to kvoto niso všteti t. i. pavšalisti, torej tisti, ki imajo zakupljeno parcelo celotno sezono.
-	Kot nova izjema se določa tudi obratovanje igralnih salonov in prirejanje posebnih iger na srečo. To je mogoče od 5. do 22. ure, če zaposleni in gostje izpolnjujejo pogoj PCT. Tudi igralni saloni lahko ponujajo do 50 % razpoložljivih kapacitet.
Kulturne prireditve
Dovoljene so javne kulturne prireditve, pri čemer se omeji število končnih uporabnikov tako v zaprtih prostorih kot na prostem na način, da je število končnih uporabnikov omejeno na 50 % zasedenost zmogljivosti sedišč, stojišč ni. Strežba in uživanje hrane in pijače nista dovoljena. Uporabniki in nastopajoči morajo imeti pogoj PCT.
Verski obredi
Pri verskih obredih, bogoslužjih, molitvah in drugih verskih praksah se število oseb, ki kolektivno uresničujejo versko svobodo v zaprtih prostorih, omeji na 50 % zasedenost zmogljivosti sedišč, na prostem pa na največ 50 udeležencev. Medosebna razdalja med udeleženci mora biti v vseh primerih najmanj 1,5 metra, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva.
Športna tekmovanja
Sproščena so vsa športna tekmovanja ne glede na to, ali so namenjena rekreativnim ali registriranim športnikom. Ponovno je mogoča tudi prisotnost gledalcev na tekmovanjih ob predpogoju PCT. Prisotnost gledalcev je dovoljena do 50 % kapacitete sedišč. Športno-rekreativna dejavnost se lahko izvaja individualno oziroma v skupini do največ 50 vadečih.
Prekinitev karantene
Ob vstopu v Slovenijo bo od sobote, 14. maja, ponovno možna predčasna prekinitev karantene z negativnim PCR-testom, in sicer peti dan po napotitvi v karanteno.
Zdravstvene ustanove
SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE
Za vse prebivalce Celja in okolice, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v ZD Ce-
lje, je vstopna točka za testiranje ZD Celje po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku.
V Splošni bolnišnici Celje lahko dobite želene informacije o novem koronavirusu in o obravnavi v primeru suma na okužbo. Telefonska številka,
ki deluje vse dni med 10. in 14. uro, je 03 423 30 79.
ZDRAVSTVENI DOM CELJE
Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu) samo za naročene bolnike. Za tiste naročene bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu, v šolski ali v otroški dispanzer, so še naprej odprti dosedanji vhodi.
Zdravstveni dom Celje: 6.30-20.00
Zobozdravstvo: 7.00-19.00
Laboratorij: 7.00-19.00
MDPŠ: 7.00-14.00
Kontakti: Pokličite ambulanto osebnega zdravnika v ZD Celje, ZP Štore, ZP Vojnik ali ZP Dobrna. V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogrožujočega stanja pokličite 112.
Hitri testi
Prostovoljno in brezplačno testiranje na okužbo z novim koronavirusom je občanom na voljo v Celju, in sicer hali A dvorane Golovec. Urnik testiranj je objavljen na spletni strani ZD Celje (www.zd-celje.si).
Cepljenje
Brezplačno cepljenje proti koronavirusu je občanom na voljo v Celju, in sicer v hali L dvorane Golovec. Na cepljenje proti covidu-19 se lahko prijavite na spletni strani zVEM ali preko spletnega obrazca na vstopni strani www.zd-celje. si. O datumu cepljenja boste pravočasno obveščeni s SMS--sporočilom. V primeru, da se cepljenja ne morete udeležiti na predviden dan, pošljite obvestilo z ustreznimi podatki na e-naslov: narocanje.ceplje-nje@zd-celje.si.
CELJSKE LEKARNE
Celjske lekarne obratujejo po običajnem delovnem času (več informacij na njihovih spletnih straneh). Do preklica bo odprta krajši čas Lekarna Gregorčičeva: ponedeljek-četrtek: 7.00-15.00, petek: 7.00-14.00.
Upravne enote
Za obisk zaradi urejanja upravnih zadev se morajo stranke praviloma predhodno naročiti bodisi po telefonu ali elektronsko, s posredovanjem naročila na e-naslov upravne enote, bodisi s posredova-
njem naročila v obliki klasične pošte. Nenaročene stranke sprejemajo zgolj v primeru urejanja nujnih zadev, katerih ureditev ni mogoče odložiti na kasnejši čas.
Kulturne ustanove in razstave
ZAVOD CELEIA CELJE
V okviru kampanje Pomlad v mestu grofov so na voljo skupne vstopnice za ogled Starega gradu Celje in enega od muzejev (Pokrajinski muzej Celje ali Muzej novejše zgodovine Celje) ter Tehnoparka.
Novosti na FB-stran Visit Celje ter spletni strani www. visitcelje.eu in www.celje.si.
Stari grad Celje je odprt od 9.00 do 20.00 vse dni v tednu. Zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem.
TIC Celje je odprt od torka do petka od 10.00 do 16.00, sobota: od 10.00 do 13.00, nedelja, ponedeljek in prazniki zaprto.
Likovni salon Celje: razstava Dejan Kaludjerović: umm, otherwise I don't really know; do 21. 6.
Galerija sodobne umetnosti Celje: občasna razstava: Lupi se nežno avtorja Mitje Ficka; do 6. 6.
Odpiralni čas: od torka do petka od 11.00 do 18.00, sobota: od 10.00 do 13.00 in nedelja: od 14.00 do 18.00 Zaprto: ponedeljek in prazniki.
Drevesna hiša v mestnem gozdu: sreda in petek od 17.00 do 19.00, sobota, nedelja in prazniki od 14.00 do 19.00 (v primeru slabega vremena in razmočenega terena je hiša zaprta).
Spominska hiša Alme M. Karlin: petek in sobota od 10.00 do 17.00 (v primeru slabega vremena in razmočenega terena je hiša zaprta).
Na Celjski koči so odprti pustolovski park, bobkart in zipline. Odpiralni čas: sobota in nedelja od 11.00 do 17.00 (v primeru slabega vremena ne obratujejo).
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
Razstavišče Stara grofija,
Muzejski trg 1, Celje
Stalne razstave: Kulturno--zgodovinska razstava, Od
gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti
Anton Perko, slovenski slikar v službah cesarskega dvora (do 31. 8.)
Razstavišče Knežji dvorec, Trg celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia -mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave)
Občasne razstave: Od groba do groba, Načini pokopa skozi čas, Prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega paleolitika.
Odpiralni čas: torek- sobota od 10.00 do 16.00, nedelja, ponedeljek in prazniki zaprto.
MUZEJ NOVEJŠE
ZGODOVINE CELJE
Stalne razstave: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Nova Občasna razstava: Fotoaparat in vojna; do 31. 5.
Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022
Fotoatelje in galerija Pelikan: Občasna razstava: Obrazi; do konca leta 2021
SPLETNI DOGODKI OBVESTILA
Ponedeljek, Univerza za tretje življenjsko obdobje 17. maj, Dr. Avguštin Stegenšek ob 17.30 Začetnik slovenske umetnostne zgodovine
Četrtek,	Cikel filozofskih predavanj
20. maj,	Ali nam psihoanaliza lahko pomaga
ob 17. uri	razumeti naš spomin preteklost?
Predavala bo mag. Tatjana Rozman
NE Ploščad pred knjižnico SPREGLEJTE Kapucinski toti Stari pisker
Razstava dr. Alenke Hren Medved
NE 17. študijska razstava likovnih izdelkov SPREGLEJTE dijakov Gimnazije Celje-Center na ogled do 15- junija 2021
Spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Samo po vnaprejšnjem dogovoru sta odprta tudi Fotoatelje in galerija Pelikan ter Stari pisker.
Odpiralni čas: torek- petek 9.00 -17.00, sobota 9.00-13.00, nedelja in prazniki 14.0018.00, ponedeljek zaprto.
Muzej lahko trenutno obiščejo individualni obiskovalci in družine.
ZGODOVINSKI ARHIV CELJE
Virtualni ogled razstave Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu (https://www.zac. si/2020/10/20/memento-mo-ri/)
GALERIJA NIKA IGNJATIČA CELJE
ČETRTEK, 20. 5.
11.00 Likovni izdelki učencev Osnovne šole Glazija odprtje razstave
GLEDALIŠČE CELJE
Mali oder: ČETRTEK, 20. 5.
20.00 Johnna Adams: Gorazdov vozel
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Četrtek, 20. maj
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip
regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev)
Petek, 21. maj
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania
Sobota, 22. maj
6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 23. maj
6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 24. maj
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 25. maj
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev)
Sreda, 26. maj
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
abonma po posebnem razporedu in izven
tudi v petek, torek in sredo ob istem času PONEDELJEK, 24. 5.
17.00 Johnna Adams: Gorazdov vozel
abonma po posebnem razporedu in izven
za ogled predstave je pogoj PCT
Spletne predstave: PETEK, 21. 5.
20.00 Branko Završan in
ansambel: Bodi gledališče!
glasbeno-gledališka predstava
spletna premiera predstava
SOBOTA, 22. 5. in TOREK, 25. 5.
20.00 Branko Završan in
ansambel: Bodi gledališče!
Glasbeno-gledališka predstava
ponovitev spletne predstave
Vstopnice so na voljo na spletni strani.
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE
Na ploščadi pred knjižnico: razstava Industrijsko Celje,
avtorica dr. Alenka Hren Medved. Razstava je posvečena celjskim industrijskim podjetjem in njihovim zaposlenim v letih 1945-1991; do 31. 5.
MUZEJ LAŠKO
Stalne razstave: Laško -potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Odpiralni čas: od torka do petka od 9.00-12.00 in od 13.00-16.00.
RAZSTAVIŠČE KULTURNEGA CENTRA LAŠKO
Občasna razstava Z Vrha v svet, učencev Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, podružnična enota Vrh nad Laškim. Ogled razstave je mogoč ob torkih in četrtkih med 10.00 in 14.00 po predhodnem dogovoru na elektronski naslov info@stik-lasko.si
PRED KULTURA
CENTROM LAŠKO
Občasna panojska razstava ob 75-letnici Novega tednika, avtorica razstave je Darja Jan iz Muzeja novejše zgodovine Celje; do 10. 6.
TIC ŠENTJUR
Stalne razstave:
Ipavčeva hiša (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) Muzej zakladi Rifnika -najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko 600 najdb)
Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice (Zgornji trg Šentjur)
Muzej Južne železnice se nahaja pri železniški postaji Šentjur, obisk po dogovoru, info. TIC, odpiralni čas: pone-deljek-petek 9.00-16.00, sobota in nedelja po predhodnem dogovoru
Stalna panojska razstava na prostem na vrhu Rifnika Rifnik
in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad.
Informacije: TIC Šentjur ali spletna stran: www.turizem--sentjur.com
TIC ŽALEC
Med tednom od 10. do 17. ure, ob sobotah med 10. in 13. uro. Nedelje in prazniki: zaprto.
SAVINOV LIKOVNI SALON ŽALEC
Razstava likovnih del učenk in učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline z naslovom Kontrasti, vstop je prost; do 29. 5.
Odprto od ponedeljka do petka med 10.00 in 17.00, ob sobotah med 10.00 in 13.00
EKOMUZEJ HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE ŽALEC
Muzejska zbirka v štirih nadstropjih nekdanje sušilnice hmelja. Odprto od torka do sobote: 10.00 do 17.00, nedelja 13.00 do 17.00.
Prostori srečanja tekstila s telesom pod obleko, diplomska razstava Žige Brezovnika. Vstop je prost. Na ogled do 23. 5.v delovnem času muzeja.
KNJIŽNICA ŠENTJUR
Na oddelku za odrasle je na ogled knjižna razstava z naslovom Leto Josipa Jurčiča.
Na ploščadi pred Ipav-čevim kulturnim centrom Šentjur bo do 16. 6. na ogled razstava »To je krasna obitelj, ti Ipavci«. Avtor razstave je dr. Aleksander Žižek. Organizatorji: Knjižnica Šentjur, JSKD Šentjur in Zgodovinski arhiv Celje.
IPAVČEV KULTURNI CENTER ŠENTJUR
ČETRTEK, 20. 5.
11.00 Avla Ipavčevega
kulturnega centra Šentjur »To je krasna obitelj, ti Ipavci«
predstavitev monografije, organizatorji: Knjižnica Šentjur in JSKD OI Šentjur ter Zgodovinski arhiv Celje SOBOTA, 22. 5.
10.00 Avla Ipavčevega
kulturnega centra Šentjur Sobotna ustvarjalna delavnica z Manjo Koren Kodele
ustvarjanje na temo Josipa Ipavca, delavnice so brezpačne, primerne za šolske otroke od 6. leta dalje
PONEDELJEK, 24. 5.
18.00 in 19.30 Mala dvorana Ipavčevega kulturnega centra Šentjur Zvočna harmonizacija telesa in duha
zvočna kopel z Matejo Bobek
MUZEJ VELENJE
SOBOTA, 22. 5.
10.00 do 18.00 Velenjski grad Spoznaj skrivnosti Velenjskega gradu!
Ob tednu družin brezplačno raziskovanje gradu s pomočjo zabavne igre z nalogami. Število
sodelujočih je omejeno, obvezne so predhodne prijave na info@muzej-velenje.si Muzej na Velenjskem gradu: občasna razstava: Foto Pajk: Pogled za objektiv fotografskega mojstra Volbenka Pajka; do konca novembra, razstava Na svoji zemlji članov Društva šaleških likovnikov, do nadaljnjega Odpiralni čas: torek-nedelja od 10.00 do 18.00, ponedeljek zaprto
Hiša mineralov: je trenutno zaprta zardi prenove Starega trga.
Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju: stalni razstavi: Usnjarstvo v Šoštanju in Usnjarski stroji, zunanje razstavišče. Občasna razstava: 100 let Nogometnega kluba Šoštanj, do 1. 6.
Odpiralni čas: torek-nedelja od 9.00 do 17.00, ponedeljek zaprto Spominski center 1991 Šaleška in Zgornja Savinjska dolino v procesih osamosvajanja Republike Slovenije
Odpiralni čas: petek od 14.00 do 18.00, sobota od 10.00 do 17.00
FESTIVAL VELENJE
ČETRTEK, 20. 5.
9.00 do 19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Ohranimo čebele!
Prostorska inštalacija ob svetovnem dnevu čebel in od 17.00 do 19.00 delavnica za otroke; vstop prost
PETEK, 21. 5.
9.00 do 18.00 Pred Domom kulture Velenje in na spletnih platformah festivala
Obrazi veselja širom sveta
razstava Festivala Velenje ob svetovnem dnevu kulturne raznolikosti
SOBOTA, 22. 5.
9.30 do 11.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Družinsko ustvarjalno dopoldne
Družinska ustvarjalna delavnica in brezplačno družinsko fotografiranje (fotografiranje: Ksenija Mikor), prijave: info@ festival-velenje.si
TOREK, 25. 5.
10.00 do 17.00 Titov trg Velenje Dan mladosti
prostorska inštalacija, talne športne igre, tematska glasba; vstop prost SREDA, 26. 5.
10.00 do 18.00 Pred Domom kulture Velenje in na spletnih platformah festivala Bilo je maja ... razstava Festivala Velenje; vstop prost
KINO VELENJE
S spletne strani Kina Velenje in Festivala Velenje lahko dosto-pate do spletne filmske platforme Art kino mreže Slovenije.
GALERIJA VELENJE
ČETRTEK, 20. 5.
19.00 Galerija Velenje_
Inventura 21 in Katarina Aman: Velenjski biseri
odprtje dveh razstav; vstop prost
SOBOTA, 22. 5.
10.30 Terasa Galerije Velenje Glasbene slike: Sanja Mlinar Marin in Rok Rednak
vstop prost Odpiralni čas: torek, sreda, petek 10.00-18.00, četrtek 10.00-20.00, sobota 10.00-13.00 Zaprto: nedelja, ponedeljek in prazniki.
TOREK, 25. 5.
KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH
Na Youtube kanalu Knjižnica Šmarje pri Jelšah https://bit.ly/ KSPJ-youtube napovedujejo: ČETRTEK, 20. 5.
9.00 Zeliščarski nasveti Špele Pogelšek
18.00 Brez čebel ne bo življenja, pogovor z dr. Petrom Kozmusom
PETEK, 21. 5.
9.00 Pomladna joga za hrbtenico s fizioterapevtko Vesno Tajnšek
18.00 Pravljica v angleščini za otroke s Polono Pezelj: A tale of the Drava
SOBOTA, 22. 5.
20.00 Glasbena knjižnica: 40 stopinj MePZ Bistrica ob Sotli, ob tednu ljubiteljske kulture
PONEDELJEK, 24. 5.
18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom: Kdo vas navdihuje?
9.00 Zgodba o Minsu in Minsu
18.00 Zeliščarski nasveti Metke Ternjak Gomboc
SREDA, 26. 5.
9.00 Zapojmo z mentorico Zvenečih jelš Jasmino Levičar in Matejo Bobek
18.00 Gremo po vire notranjih moči s psihologinjo Andrejo Križan Lipnik Vsebine po premieri ostajajo dostopne, tako da vabijo k ogledu že objavljenih prispevkov.
SPLOŠNA KNJIŽNICA SLOVENSKE KONJICE
Videopravljice iz pravljične sobe: FB-skupina Pravljična soba, kjer je tedensko na ogled nova pravljica. Prebirajo jih knjižničarji iz Splošne knjižnice Slovenske Konjice.
7. literarni natečaj Spirala za izvirno še neobjavljeno zgodbo, pesniško stvaritev in pravljico v slovenskem jeziku. Rok za oddajo besedil je 30. september.
SLIKARSKA GALERIJA MS
(v objektu PTC Tržnica Zreče) Razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca. Prva tema stalne razstave njegovih del so istrska polja.
Odpiralni čas: četrtek: 16.00 do 18.00 in sobota 9.00 do 11.00
Delovanje drugih ustanov in služb
TEHNOPARK CELJE
ČETRTEK, 20. 5.
17.00 Tečaj legorobotike
Prijave na spletni strani n SOBOTA, 22. 5.
12.00 in 16.00 Znanstveni šov Ta nora znanost - šov z waw efektom
Šov poteka v sklopu ogleda znanstveno-zabavnega parka. Prijave na spletni strani Tehnoparka
SREDA, 26. 5.
14.00 Delavnica hologram: Izdelaj sam svoj avtoportretni hologram Prijave na spletni strani Tehnoparka
17.00: Piling za telo, deodorant. Prijave na spletni strani Tehnoparka
CELJSKI MLADINSKI CENTER
PETEK, 21. 5.
18.00 MCC vam pove podkast: Maja Kosi
O ustanovitvi njene blagovne znamke Doggy Lilly in o njeni podjetniški poti
FB-profil in Youtube kanal Infopentlje in Celjskega mladinskega centra.
PONEDELJEK, 24. 5.
19.00 Celjski mladinski center »Samo nebo je zemlja« - zgodovina celjskega športnega motociklizma
odprtje fotografske razstave
TOREK, 25. 5.
11.00 Spletna učilnica Employ: Mentorski proces Nekaj skrivnosti uspešnega mentrostva
FB- profil in Youtube Celjskega mladinskega centra
DRADNN
SKI CENT
SKE DO
TOREK, 18. 5.
10.00 Uporaba računalnika in pametnega telefona za starejše
Prijave na: nina.kovacic@ mcdd.si
SREDA, 26. 5.
14.00 Na 4 oči s psihologinjo Matejo Rubin Obvezna predhodna prijava najkasneje do ponedeljka na: nina. kovacic@mcdd.si
ŠTORKLJINA HIŠA SLOVENSKE KONJICE
Individualna učna pomoč, predhodna najava na e-naslov: dpmkonjice@gmail.com.
TROPSKA HIŠA CELJE
Odprta je vsak dan od 900 do 19.00, rezervacija termina na spletni strani: www.trop-skahisa.si
JAMA PEKEL
Vsako soboto in nedeljo vodeni ogledi ob 10.00, 12.00, 14.00 in 16.00. Po predhodnem dogovoru je možen ogled tudi ob petkih ob 15.00 in 17.00. Predhodna najava na: info@td-sempeter.si
POSTOJANKA RIBNIK VRBJE
Odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00, sobota, nedelja in prazniki od 10.00 do 19.00.
DOM SVETEGA JOŽEFA CELJE
PONEDELJEK, 24. 5.
17.00 Pogovori o življenju in smrti
Voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar preko aplikacije Zoom
Prijave in informacije: www.jozef.si, https:// www.facebook.com/dom. sv.jozef
novi tednik
Servisne informacije je zbrala Tea Podpečan
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20
EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d.
Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih
rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 20/ Leto 76 / Celje, 20. maj 2021
Dijaški ustvarjalni atelje
str. 38-39
Foto: Andraž Purg - GrupA
Ustvarjalni par: Edith Ko so kosti krhke kot Se moramo navaditi
in Tom Costo str. 30-31	steklo str. 32-33	na medvede? str.
34-35


26
INTERVJU
Alenka Kikec: Nekdanja bančnica na čelu Šaleškega turizma
»Priložnost so digitalizacija in 5-zvezdična doživetja«
Vodenje Zavoda za turizem Šaleške doline je v začetku leta prevzela Alenka Kikec, ki se je pred tem tri desetletja kalila v bančništvu. Čeprav jo je do zdaj karierna pot vodila drugam, je že od nekdaj uživala pri pripravi dogodkov, pri čemer se je lahko v celoti razplamtela njena ustvarjalna iskrica. Ponujeno priložnost, da lahko svoje ambicije uresniči v domačem okolju, je z veseljem sprejela. Zaveda se, da pot ne bo lahka, a ji poguma ne manjka. Hvaležna je predhodniku, ki je s sodelavci spisal številne uspešne turistične zgodbe. »Vse, kar je dobrega, bomo ohranili in nadgradili, določene stvari bomo posodobili in jih digitalizirali ter s tem storitve približali še širšemu krogu ljudi,« pravi nova direktorica Zavoda za turizem Šaleške dolina.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Alenka Kikec je ponosna na svoje mesto in domačo Šaleško dolino. V krogu prijateljev, znancev in sodelavcev velja za prijazno, kreativno in komunikativno osebo. Je pogumna, ambiciozna in dosledna. Se ne boji sprememb in vztrajno hodi po začrtani poti vse do cilja. Uživa v naravi, branju in druženju. Ceni iskrene ljudi in prave prijatelje. Uživa v raziskovanju lepot Slovenije, poleg domače doline jo je še posebej očaralo Prekmurje, kjer se izjemno dobro počuti. Rada obišče tudi svetovne prestolnice. Zadnja leta se najpogosteje odpravi v Pariz, kjer obišče hčerko, ki tam študira.
Sicer ima Alenka Kikec rada vse, kar je lepo, in uživa ob pogledu na dekorativne malenkosti. Čut za estetiko je delno razkrila tudi v programu za razvoj šaleškega turističnega zavoda. »Moja velika želja je, da bi prebivalcem in gostom Šaleške doline ponudili čim več kulturnih, zabavnih, sproščujočih, festivalskih in kulinaričnih užitkov,« pravi in doda, da si bo prizadevala, da bo Šaleška dolina našla in dobila najboljše mesto na turističnem zemljevidu.
Preden ste prevzeli vodenje Zavoda za turizem Šaleške doline, ste bili zaposleni v bančništvu. Na prvi pogled gre za zelo različni področji.
Drži. 30 let sem delala v bančništvu. Lahko rečem, da me je to okolje gradilo in izobli-
»Menim, da je čas za butična, individualna in osebna potovanja, časi množičnega turizma se počasi iztekajo. Zdaj je priložnost, da kakovost postavimo pred količino.
Čas je za novo dobo pristnega turizma.«
dolini. Tako sem v ospredje postavila prizadevanje, da bi prebivalcem in gostom Šaleške doline ponudili čim več kulturnih, zabavnih, športnih, festivalskih in drugih užitkov. In usmeritev v trajnostni razvoj turizma, zeleni in butični turizem. Da bomo lahko dosegli smelo, a uresničljivo zastavljene cilje, bomo morali vsi skupaj vlagati v ljudi in okolje, v turistično infrastrukturo in promocijo.
Česa ste se lotili najprej?
Zastavitev pravih ciljev je osnova za napredek, enako pomembno je, da se cilji res uresničijo. Ker je vodja uspešen toliko kolikor
kulturne dediščine, razvijamo več turističnih produktov in izvajamo usposabljanja za zaposlene v gostinstvu in turizmu. Na daljavo smo izvedli tri izobraževanja z odlično udeležbo in odzivi. Med drugim smo gostili tudi izjemno kuharsko mojstrico Ano Roš. V aprilu smo uspešno pridobili sredstva za digitalno promocijo. Pravkar je zaživela digitalna kampanja Doživi Šaleško dolino, katere namen je povečanje števila prihodov in nočitev s poudarkom na doživetjih. Lotili smo se tudi obnove in oživitve čudovite Vile Bianca, ki je historična in protokolarna vila. V njej ima
kovalo. Na to obdobje imam zelo lepe spomine. Ohranila sem številna prijateljstva. Sicer pa imam več kot 24-letne izkušnje z vodenjem ljudi in organizacijo dela. Tako da vodstvene izkušanje prenašam v sedanje okolje. Imam krasne sodelavce, s katerimi si znamo postaviti učinkovite vmesne in končne cilje, se dobro razumemo, se spoštujemo. Delo na področju turizma, organizacije dogodkov, protokola, vodenja manjšega butičnega hotela je bilo moja skrita želja že nekaj let. Kot uporabnica turističnih storitev sem pozorna na podrobnosti.
Ključna razlika med prejšnjim in sedanjim delom je, da v sedanje delo lahko vnašam bistveno več kreativnosti. In to mi prinaša veliko mero osebnega zadovoljstva. Sicer pa priložnost, da lahko svoje ambicije uresničujem v domačem okolju, štejem za izjemen privilegij.
Katere so glavne točke vašega programa? Ko sem se podala
»Kaj si želim kot direktorica zavoda doseči? Da bi prebivalcem in gostom Šaleške doline ponudili čim več kulturnih, zabavnih, sproščujočih, športnih, festivalskih doživetij in kulinaričnih užitkov. Da bi pripeljali v Šaleško dolino čim več gostov iz domovine in tujine. Da bi gostje v naši dolini ostali dlje časa. Da
• I	I	1*1	I •	V • I I • •	•	V Vt I •	I • v	•	•
si bodo obiskovalci v naši dolini privoščili različna razvajanja. Želim si videti zadovoljnega ponudnika in uporabnika storitev. Da bi Zavod za turizem Šaleške doline sodil med najuspešnejše zavode. Da bi Šaleška dolina na turističnem zemljevidu zavzela še pomembnejše mesto.«
na novo pot, sem se najprej vprašala, kaj je osrednje poslanstvo zavoda. To je doseganje kakovostne in celovite turistične ponudbe ter spodbujanje in promoviranje turizma v Šaleški
so uspešni njegovi zaposleni, sem veliko pozornosti namenjala spoznavanju sodelavcev, novega okolja in področja dela. Postavili smo nekaj novih temeljev, ki so osnova za naše uspešno delo v prihodnje. Ocenjujem, da smo se dobro ujeli in da nam gre dobro.
Zaradi pandemije nismo bili prisotni na turističnih sejmih, gostov je bilo malo, zato smo pomlad izkoristili za razvoj nove ponudbe. Veliko pozornosti sem namenila tudi sodelovanju z lokalnimi turističnimi, kulturnimi in drugimi društvi, ki imajo pomembno vlogo pri prepoznavnosti Šaleške doline. V društvih delujejo ljudje, ki so visoko motivirani za razvoj in napredek celotne Šaleške doline.
Pripravljamo nadgradnjo spletne strani z drugačnimi vsebinami. Veliko se ukvarjamo s pripravo digitalnega marketinga in promocije. V teku je projekt Šaleška dolina 4.0, v okviru katerega digitalno prenavljamo tri enote
zavod tudi svoje poslovne prostore. V njej delujejo tudi turističnoinformacijski center, galerija in gostinski lokal. V začetku marca smo v upravljanje prevzeli 70 novih električnih koles sistema izposoje koles Bicy. Tako upravljamo skupno s 158 kolesi, ki si jih je možno izposoditi na 21 postajah v Velenju in Šoštanju. V začetku leta smo v upravljanje prevzeli tudi nov prireditveni prostor in oder ob Velenjskem jezeru, ki je poseben izziv in smo se ga lotili zavzeto in odgovorno.
Kako ocenjujete trenutno stanje na področju turizma? Panogo je epidemija koronavi-rusne bolezni precej prizadela, kako se s številnimi omejitvami spopada Šaleški turizem?
Zdi se, da smo zaradi epidemije ljudje izgubili delček svobode, ki so nam jo nudila potovanja. Znano je, da je turistični sektor eden najbolj prizadetih, hkrati situacija ponuja priložnosti za nove standarde v turizmu. Trenutne

INTERVJU
27
»Strateške prednosti so ljudje in okolje, turistična ponudba, turistična infrastruktura in trženje. Razvojne prednosti so destilacijski menedžment, digitalni marketing, produkti na podeželju, urbani turizem z doživetji Šaleške doline, infrastrukturni projekti, Evropska gastronomska regija 2021, turistična kartica ugodnosti, Slovenia Green destination. Torej celostna, kakovostna ponudba,
•	•••	• I v •
zanimivi in privlačni projekti, povezovanje, promocija in marketing,« načrte zavoda strnjeno povzame nova direktorica Alenka Kikec.
razmere nam ne smejo vzeti poguma. Z izzivi se moramo soočiti in mi smo pripravljeni.
Zavod za turizem Šaleške doline v ospredje postavlja trajnostni razvoj turizma, kar potrjujemo tudi z znakom Slovenia Green Destination Silver in s potovalnim standardom Green&Safe. Posebno pozornost namenjamo lokalni kulinariki in razvoju gastronomskega turizma. V okviru operacije Šaleška dolina 4.0 so v nastajanju trije butični 5-zvezdični turistični produkti, ki skupaj tvorijo celosten DNK destinacije. Pri promociji in trženju glavni poudarek namenjamo digitalnemu marketingu. Zavedamo se, da se bodo potovalne navade spremenile, in pri pripravi turističnih paketov upoštevamo novo razumevanje razkošja, potreb in želja potencialnih turistov in se strateško lotevamo pravilnega komuniciranja, marketinga in promocije, največ s pomočjo sodobne tehnologije in s poudarkom na domačem trgu ter bližnjih tujih trgih.
Od letošnje sezone si obetamo kakšno nočitev več kot lani, povečano povpraševanje po butičnih produktih in preživljanju počitnic pri manjših ponudnikih na podeželju. Terme Topolšica, Velenjska plaža, turistične, kulturne in naravne znamenitosti bodo zagotovo privabile več turistov, kot so jih lani. Prav tako se nadejamo, da bosta Velenjska plaža in nov prireditveni prostor izjemno aktualna. Nenazadnje je bila Velenjska plaža že tretjič zapored razglašena za najboljše naravno kopališče v Sloveniji.
V zadnjem obdobju se veliko govori o prestrukturiranju Šaleške doline - kako pomemben je na tej poti preobrazbe turizem?
Turizem je ena pomembnejših gospodarskih panog. Upam, da bo na tem področju kmalu spet več priložnosti za nova delovna mesta, povečanje prihodov in nočitev ter s tem za povečanje turistične takse in prihodkov ponudnikov.
Šaleška dolina uspešno sledi viziji Slovenije kot zelene, butične destinacije za 5-zvezdična doživetja. Menim, da sta največji potencial ravno razvoj in trženje tovrstnih turističnih produktov, ki temeljijo na pristni zgodbi in identiteti doline ter obiskovalca postavijo v
vlogo glavnega igralca, ne samo pasivnega opazovalca. V Zavodu za turizem Šaleške doline se zavedamo, da zdravje in dobro počutje postajata izjemno pomembna pri nakupnih odločitvah turistov. V tem kontekstu je izjemnega pomena, da se v Šaleški dolini dobro počutimo tudi njeni prebivalci. Na ta način bodo naši obiskovalci deležni splošnega pozitivnega vzdušja. Pomembno je tudi, da se domačini zavedamo turističnih potencialov svojega domačega okolja, da gostom tudi sami predstavimo turistične znamenitosti in s tem glas o lepotah Šaleške doline prenesemo širše v Slovenijo in še dlje.
Hkrati smo v času priprave nove Strate gije razvoja in trženja turizma v Mestni občini Velenje. Obstoječa strategija, ki zajema obdobje od leta 2017 do 2021, je zastavljena ambiciozno, kar je za naše mlado in uspešno mesto povsem pričakovano in tudi edino pravilno. Ne glede na to, da se strategija izteka, so to temelji za dolgoročne smernice razvoja. Znano je namreč, da je konkurenčno prednost mogoče doseči le s trajnostnimi strategijami. Pred nami je priprava nove strategije za štiriletno obdobje. Želim si, da bi se ustanovitelji zavoda, poleg občin Velenje in Šoštanj še soustanovitelj Gorenje Gostinstvo, pri snovanju nove strategije čim bolj poenotili. Tudi sicer ima zavod pri obeh občinah zelo veliko podporo.
Kje so ob celotni preobrazbi doline nove priložnosti za turizem?
Zaradi epidemije se je pojavila priložnost, da lahko ponudimo varnejšo izkušnjo, povezano z visoko ravnjo čistoče. Pričakujemo lahko, da bodo gostje izbirali domače destinacije in se odločali za krajša individualna, butična potovanja. V ospredje bodo postavljeni družina in ožji prijatelji. Okusimo lahko tudi prednost digitalne tehnologije, ki omogoča dostop do potencialnih obiskovalcev v dobi sanjarjenja, on-line doživetja, brezstično poslovanje ... Pozitivni posledici sta vsekakor trajnostna naravnanost in lokalna gastronomija.
Na tem mestu še enkrat izpostavljam 5-zvezdične produkte, ki jih razvijamo. Prav tako izpostavljam projekt Čarobnost podeželja Šaleške doline, v katerega je vključenih več kot 30 različnih ponudnikov s podeželja. V naslednjem letu bomo trgu predstavili tri nove turistične projekte, ki bodo omogočali tudi zanimivo VR-izkušnjo.
Izjemnega pomena za Šaleško dolino je tudi kulturni, festivalski, aktivni, gastronomski in poslovni turizem. Kajti kulturni turizem je povezan z najpogostejšim motivom za prihod domačih in tujih gostov. Še posebej izpostavljam zgodovinsko dediščino, muzeje, galerije, različne prireditve. Kar zadeva festivalski turizem, ga povezujemo v še večjem obsegu, tudi z novim sodobnim prireditvenim prostorom in odrom ob Velenjskem jezeru. Gre za prostor, ki bo omogočal kakovostno preživljanje prostega časa obiskovalcem, ki bodo lahko združevali festivalski turizem s številnimi drugimi dejavnostmi, ki jih ponuja okolica. Pri aktivnem turizmu je treba »izkoristiti«
Alenka Kikec je prepričana, da je za šaleško dolino izjemnega pomena tudi nadaljnji trajnostni razvoj kulturnega, festivalskega, aktivnega, gastronomskega in poslovnega turizma.
naravne danosti in športne objekte v Šaleški dolini. V sodelovanju z večjimi in manjšimi podjetji vidim priložnost nadaljnjega razvoja poslovnega turizma. Kulinarika ima izjemno moč pri spoznavanju dežele, naše doline. V zavodu smo jo prepoznali kot enega ključnih spremljevalnih motivov turizma. Zaradi slabše cestne poveze z ostalo Slovenijo ne pričakujem, da bi kulinarika kmalu lahko postala samostojna turistična panoga za goste izven Šaleške doline. Kulinariko Šaleške doline je treba razvijati v kontekstu ostale turistične ponudbe. Pred nami je tudi poseben izziv priprave celovite kulinarične strategije. Izdelati je treba t. i. gastronomsko piramido, v katero
osrednjo točko dogajanja na območju turistič-no-rekreacijskega centra jezero in v velenjski občini. Prostor je urejen privlačno, trajnostno in namensko. Primeren je za družabne dogodke, organizacijo množičnih prireditev, za vsakodnevno rabo in kakovostno preživljanje prostega časa. Omogoča izvajanje številnih športnih dejavnosti in sprehajanje. Menim, da je večina prebivalcev mesta ta prostor lepo sprejela. Tudi obiskovalci so navdušeni.
V poletnih mesecih in tudi sicer bi izpostavila Velenjsko plažo, ki jo letno obišče tudi do sto tisoč obiskovalcev. Izpostavila bi še Terme Topolšica, Muzej premogovništva Slovenije, Muzej Velenje z vsemi enotami, Muzej
»Lokalno prebivalstvo je tudi z vidika turizma izjemnega pomena. Ni nam vseeno, kako se prebivalci našega mesta in celotne doline počutijo v naši Šaleški dolini. Zdravje in dobro počutje sta ključna. Zato se trudimo turistično ponudbo približati tudi lokalnemu prebivalstvu. Usmerjamo se k vsem generacijam. Več lepega bodo doživeli, bolj bodo promovirali dolino.«
Pred vhodom v Vilo Bianco, kjer ima sedež tudi Zavod za turizem Šaleške doline, ki so ga za promocijo in razvoj turizma leta 2016 ustanovili Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj in podjetje Gorenje Gostinstvo. Letni proračun zavoda znaša približno milijon evrov, ki ga v večini zagotovi velenjska občina, približno šest odstotkov prispeva šoštanjska občina.
bodo vključeni najboljši lokalni ponudniki, in izbrati jedi, ki bodo najbolje predstavljale našo dolino.
Kako vidite razvoj turizma v prihodnjih 5, 10 in 15 letih?
Vidim ga v trajnosti, v butičnih 5-zvezdič-nih doživetjih. V stiku z naravnimi in s kulturnimi danostmi. V zgodbah in doživetjih, ki so povezani z zeleno globalno naravo. V Sloveniji živimo v stiku z naravo, spoštujemo lokalno in čutimo zeleno. Velenje, Šoštanj in Terme Topolšica sodijo med vodilno de-stinacijo Termalno panonske regije. Tukaj prevladujejo termalni in mineralni vrelci, neokrnjena narava in bogata kulturna dediščina. Nosilni produkti so zdravje in dobro počutje, gastronomija, turizem na podeželju.
Ponudnikom svetujemo, naj bodo še naprej trajnostno naravnani, naj skrbijo za okolje in hkrati za varnost obiskovalcev. Naj pripovedujejo pristne zgodbe in v doživetja vključujejo identiteto destinacije, lokalno, zdravo in varno kulinariko. V času zaprtja turističnega sektorja naj poiščejo potencialne goste s pomočjo digitalnih kanalov in jih navdušijo že danes, da bodo lahko potovali jutri. V času karantene se je življenje nekoliko ustavilo in ljudje smo željni druženja, obiska družine in prijateljev. Ponudba naj bo oblikovana tudi tako, da bo spodbudila osebna potovanja in bo pomagala pri obnavljanju družabnih stikov. Menim, da je čas za butična, individualna in osebna potovanja, časi množičnega turizma se počasi iztekajo. Zdaj je priložnost, da kakovost postavimo pred količino. Zdaj je čas za novo dobo pristnega turizma.
Katere turistične točke bi izpostavili?
Zagotovo sta trenutno največji atrakciji mesta Velenje prireditveni oder in prostor. Gre za sodoben večnamenski objekt, ki predstavlja
usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju, naravne znamenitosti Velunja peč, Vraja peč, Morno-va zijalka, feratta Gonžarjeva peč, pot škrata Bisera, ki je leta 2019 prejela tudi naziv za najboljšo tematsko pot. Pri tem valja omeniti tudi vodenja s kolesarskim vodnikom po Šaleški dolini in kulinarično doživetje 160 metrov pod zemljo, Velenje Underground. Svojevrsten projekt, ki je bil tudi že večkrat nagrajen.
Brez povezovanja ne gre. Že zdaj sosednje doline zgledno sodelujete, v prihodnje bo verjetno povezovanja še več?
Zagotovo je povezovanje izjemno pomembno, saj obiskovalcev ne zanimajo meje naših občin ali naša notranja ureditev. Iščejo zgodbe in doživetja. Uspešno sodelujemo z Zgornjo Savinjsko dolino, destinacijo Maribor - Pohorje, s Koroško in z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec. Vsa področja sicer razvijajo tudi lastno ponudbo. Ocenjujem, da je še prostor za bolj poglobljeno sodelovanje.
Kaj na področju turizma pogrešate?
Nastanitvene kapacitete in posledično več dogajanja. In seveda zanesljive ter nekoliko drzne investitorje.
Mnogi še vedno menijo, da tradicionalna industrija v regiji onemogoča pravi razvoj turizma, saj pogled na Teševe dimnike ob poležavanju na plaži ni najbolj mikaven. Zdaj bo pogled nekoliko kazil tudi avtocestni nadvoz. Minus ali plus?
Zaradi gradnje avtoceste bo Šaleška dolina postala bolj dostopa in še bolj prepoznavna. Menim, da je treba na vsako stvar pogledati iz optimističnega zornega kota. V dani situaciji je treba prepoznati pozitivne priložnosti. Ne samo ponudbe ob Velenjskem jezeru, temveč tudi nadaljnji razvoj turistične ponudbe na področju energetike in premogovništva.
Foto: SHERPA
28
NOVOGRADNJA
Nekateri oddelki že kmalu v novih prostorih
Nastaja nova sodobna bolnišnica
Včasih imamo občutek, kot da trenutno ne obstaja nič drugega kot covid-19. Tudi mnogo Celjanov je morda spregledalo, da skoraj sredi Celja v senci epidemije rastejo stavbe v sklopu enega največjih projektov v slovenskem zdravstvu: nadomestne novogradnje Splošne bolnišnice Celje. Celoten projekt je vreden 117 milijonov evrov. Preverili smo, katere stavbe že stojijo in kaj bo projekt prinesel bolnikom.
SIMONA SOLINIC
Nad celjskim urgentnim centrom so zgrajena že tri nadstropja, med ginekološkim in očesnim oddelkom že stoji petnadstropna stavba. Vse to nastaja v senci epidemije. Do leta 2026 naj bi imelo Celje sodobno bolnišnico, nekateri oddelki bodo v novih prostorih že prihodnje leto.
Seveda se ne slepimo, da bo v času trajanja projekta skoraj zagotovo poskušal kdo na plan spraviti tudi kakšno afero. Zdaj smo že vajeni, da brez afer, ki včasih kasneje tudi zvodenijo, projektov v Sloveniji skoraj ni. Ampak najpomembneje je -bolnišnica je za ljudi.
Nanj čakali 40 let
Projekt nadomestne novogradnje je razdeljen na več gradbenih etap. Trenutno izvajajo prvo. To pomeni,
da bi lahko bili že naslednje leto kardiološki in ORL-bol-niki v novih prostorih. Naša ekipa je bila v novozgrajenih stavbah in tudi v podhodu, ki povezuje Urgentni center Celje z infekcijskim oddelkom. Ta podhod ni malenkost. Še posebej v času epidemije ne. Nanj je bolnišnica čakala 40 let. Pred časom so bolnike z okužbami dihal z urgence do sosednjega infekcijskega oddelka, ki je oddaljen le 20 metrov, morali voziti z reševalnim vozilom ali jih na bolniških posteljah prevažati po zunanjih dovozih, četudi je bilo zunaj -10 stopinj. Danes tega ni več. Podhod je že zgrajen in je ena najpomembnejših stvari pri novogradnji. Skozi njega vozijo na infekcijo tudi covidne bolnike.
Foto: SHERPA
Odločitev o nadomestni novogradnji bolnišnice je bila sprejeta leta 2008. Takrat so bila tudi končana dela v tako imenovanem centralnem delu bolnišnice, ki so ga zdaj energetsko obnovili. »Odločitev, ki smo jo morali takrat sprejeti, je bila odvisna od tega, ali bomo stare stavbe obnavljali in vzdrževali ali bomo naredili novogradnjo. Potresna študija je pokazala, da se ne splača vlagati finančnih sredstev v stare stavbe, saj bi bilo to ekonomsko neupravičeno,« pravi mag. Dejan Žohar.
Izvajalec del bolnišnične novogradnje je konzorcij podjetij Kolektor Koling, Medicoen-gineering ter Pomgrad.
Nov Urgentni center Celje je bil leta 2014 zgrajen kot del prve etape nadomestne novogradnje. Nad njim je že konstrukcija treh nadstropij. Kmalu bo na vrhu tudi helioport. Ta bo ključen za bolnike. Helioport je bil v preteklosti pred urgentnim centrom. Ob začetku gradnje helikopter zaradi gradbišča ni mogel tam več varno pristajati, zato se je celjska bolnišnica dogovorila s celjsko vojašnico, da v času novogradnje helikopter z nujnimi primeri pristaja tam. Kaj bo urejen helioport pomenil za celjsko bolnišnico? »To, da se bo izjemno skrajšal čas do obravnave bolnikov, ki jih bodo pripeljali na streho urgentnega centra. Od tam jih bo ekipa z dvigalom prepeljala neposredno v operacijsko dvorano,« pravi vodja Sektorja za investicije, preskrbo in vzdrževanje v Splošni bolnišnici Celje in prva roka celotnega projekta mag. Dejan Žohar, univ. dipl. inž. el.
Večji del zdravstvene obravnave bolnikov še vedno izvajajo v starih stavbah. Najstarejša je stara 130 let. Iztrošena oprema in pomanjkanje prostorskih zmogljivosti že nekaj let ovirata nadaljnji razvoj zdravstvene dejavnosti v Celju. Spomnimo samo na ginekološki oddelek, kjer si že desetletje prizadevajo urediti prostore, da bi bili ob porodih primerni za novopečene mamice. Kmalu se jim bodo želje uresničile.
To je stavba, ki je zrasla za urgentnim centrom, ki je v pritličju, kar je vidno na fotografiji. Za lažjo predstavo: stavba, ki je na fotografiji desno, stoji med očesnim in ginekološkim oddelkom. Ta stavba bo povezala vse oddelke bolnišnice. V prvem nadstropju je predviden nov ginekološki, v drugem kardiološki, v tretjem ORL- in v četrtem otroški oddelek. V petem nadstropju bodo prostori za strojnico in tehnologijo.
Marsikdo si ne predstavlja, s kakšnimi težavami se v bolnišnici soočajo med gradnjo, a jih sproti rešujejo. Najzahtevnejša je bila gradnja nad urgentnim centrom. Pri tem so morali rešiti tudi težavo zaradi hrupa gradbenih strojev in orodja, da to ne bi bilo moteče za bolnike, ki so jih obravnavali na urgenci.
Pogled iz nove stavbe proti tako imenovani Gizelini bolnišnici, ki je najstarejša stavba na območju celjske bolnišnice. Začetki delovanja v tej stavbi segajo v leto 1870. Za to stavbo, ki je prebivalcem naše regije znana predvsem po očesnem oddelku, je predvideno, da bodo delno porušili levi in desni del stavbe. Osrednji del naj bi ostal. Naš predlog: v enem od njenih prostorov bi lahko uredili poseben muzej o zgodovini celjske bolnišnice.
NOVOGRADNJA
29
Novogradnja prinaša dokončno rešitev prostorsko ustrezne, zanesljive in varne zdravstvene oskrbe prebivalcev širše celjske regije, poleg tega bolnišnici omogoča nadaljnji strokovni razvoj. Zaradi prostorskih pogojev je gradnja načrtovana v štirih etapah, saj je treba pred gradnjo posamezne etape nadomestne novogradnje delno odstraniti obstoječe objekte starejšega dela bolnišnice. Gradnjo so začeli s pripravljalnimi deli, in sicer s prestavitvami komunalnih in energetskih vodov ter z ureditvijo določenega dela energetske infrastrukture. Nato so se lotili prve etape. Po vsaki izvedeni etapi bodo v nove prostore preselili del medicinske dejavnosti iz obstoječih prostorov starejšega dela bolnišnice, izpraznjene objekte bodo po preselitvi odstranili, s čimer se bo sprostila nova prosta površina za gradnjo naslednje etape novogradnje.
Poslovna direktorica Splošne bolnišnice Celje mag. Margareta Guček Zako-šek: »Še eno leto in prva etapa bo končana. Trenutno smo tudi v dogovorih z Ministrstvom RS za zdravje, da bi lahko že naslednje leto v nove prostore preselili kardiološki in ORL-oddelek, ki sta še vedno v najstarejšem delu bolnišnice. Nato bo sledila še 77 milijonov vredna naložba v nadaljnjo gradnjo, kar je ministrstvo potrdilo v načrtu nacionalnega razvojnega programa. Poskušamo tudi, da bi nekaj sredstev pridobili v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Verjamem, da bo Celje leta 2026 imelo v celoti novo bolnišnico.«
Podhod, ki ga je bolnišnica nestrpno čakala dolgih 40 let. V času epidemije, ko so z urgence na infekcijski oddelek vozili nujne covidne bolnike, se je izkazalo, kako dobrodošla je neposredna povezava prostorov. Bolnikov tako v 20 metrov oddaljeno stavbo ne vozijo več po zunanjem delu.
»V Sloveniji je veliko dobrih projektov, a se žal najdejo tudi posamezniki, ki z nečim niso zadovoljni in razmišljajo, kako bi
• I*	•	• a	I •	•VI• • •	a	•
nagajali, si pri tem celo izmišljujejo stvari, da bi naredili vse, da bi dobri projekti počakali samo zato, da bi morda kateri drug projekt kje drugje uspel. Vedno je možno, da bo nekdo v nekem trenutku poskušal nagajati, morda tudi nevede, da bi se določene zadeve ustavile. Trdno vem, da projekt gradnje nadomestne novogradnje v Celju izvajamo pravilno in »Sodelovanje v tem projektu mi daje možnost, da lahko s svojim znanjem brezhibno,« mag. Dejan Žohar odgovori na prispevam nekaj dobrega za družbo in za našo regijo, da bodo ljudje in
zaposleni dobili končno takšno bolnišnico, prostore in pogoje za obravnavo vprašanje, ali pričakuje do konca vseh deJ ter delo, kot si zaslužijo,« pravi vodja Sektorja za investicije, preskrbo in tudi kakšno afero, ki bo poskušala očrniti vzdrževanje v Splošni bolnišnici Celje in prva roka celotnega projekta mag. ves projekt. Dejan Žohar, univ. dipl. inž. el.
Dnevno je na gradbišču približno 40 delavcev, odvisno od vrste in intenzivnosti del. V ozadju vseh del so tudi zaposleni znotraj projektne skupine, ki skrbijo za dokumentacijo, ter zaposleni v tako imenovani režijski skupini izvajalcev del, ki skrbijo za varno delo in vodenje gradbišča. Vsak dan je tako na terenu prisotnih približno sto ljudi, ki delajo skoraj ves dan.
V teh dneh v bolnišnici končujejo tudi projekt energetske obnove centralne stavbe. Ta stavba je imela kar 30 let star »ovoj«. »Streha je spuščala, kar pomeni, da je nismo mogli več popravljati, ob vsakem močnejšem neurju je odnašalo okna s tečajev, poškodovane so bile tudi fasadne plošče. Stanje je bilo nevzdržno,« pravi mag. Dejan Žohar. Gre za del nad glavnim vhodom. Energetska obnova ni del nadomestne novogradnje. Ta projekt je bolnišnica prijavila na razpis, kar pomeni, da je delno sofinanciran s sredstvi evropske kohezijske politike. Naložba je vredna 5,5 milijona evrov. V zadnjem letu so tako v sklopu del obnovili 7.3073 kvadratnih metrov strehe, 14.1721 kvadratnih metrov fasade, zamenjali so 528 oken in 28 vrat.
30
VES SVET JE ODER
Ustvarjalni par, zaslužen za to, da je na šentjurskem kulturnem prizorišču v zadnjem času vedno bolj zastopano tudi improvizirano gledališče.

ulični ustvarjalci, glasbeniki. Če bi živel v Združenih državah Amerike, bi v kakšni visoki stolpnici podpisoval pogodbe z zvezdniki. Težava je, da v Šentjurju ni visokih stavb,« se je pošalil.
Pod okriljem društva je med drugim s somišljeniki ustanovil skupino navdušencev nad gledališčem, imenovano Improgalaktiki. V zadnjem času ljubiteljske gle-dališčnike navdušuje nov način ustvarjanja predstav, pri
da je nam zabavno, kot da bi se sami izpostavili v soju reflektorjev,« se nasmeji.
Igro Anonimni hibohondri so Improgalaktiki predstavili v sklopu Linhartovega srečanja, festivala gledaliških skupin. Selektorica Mojca Redjko je delo skupine izjemno pohvalila, dejala je, da česa takšnega še ni videla. S tem so ljubiteljski ustvarjalci dobili potrditev, da delajo dobro in da so na pravi poti. Edith je prejela še nagrado
■ IV V	••	I	V •	V I	•	I I •	I •
»Vsec mi je, da se cim vec dogaja, da ljudje igrajo, nastopajo, da se lahko izrazijo in na ta nadn iz sebe dajo svoje težave. Epik teater je zame kot katalizator, za koga drugega je lahko odskočna deska,« meni Tom Costo.
Šentjurski ustvarjalni tandem, ki stavi na improvizacijo
»Kultura ne bo nikoli izgubila svojega glasu«
Tom in Edith Costo sta ustvarjalni par, zaslužen za to, da je na šentjurskem kulturnem prizorišču v zadnjem času vedno bolj zastopano tudi improvizirano gledališče. Pod okriljem društva Epik teater soustvarjata gledališke igre z zasedbo Improgalaktiki in se lotevata najrazličnejših drugih projektov. Da je gledališče lahko več kot vživljanje v natančno določeno vlogo, kažeta že osnovnošolcem. A improvizacija ni rezervirana le za njun prosti čas, ampak je del njunega življenjskega sloga, je dejala Edith. »Tom me vedno kam povleče. Pride domov in pove, da imava čez dva dni nek dogodek. In se znajdem. Ali mi da besedilo za nek projekt, ko sedem v avto, pri čemer se čez nekaj minut že odpeljeva na prizorišče nastopa.«
TINA STRMCNIK
Da ju zanima ljubiteljsko gledališče, sta ugotovila vsak v svojem obdobju življenja v dveh različnih regijah države. Edith, ki je bila rojena na Škofijah, nato se je preselila v Izolo,
je pri dvajsetih letih začela obiskovati skupino improvizacije, ki jo je igralec Gorazd Žilavec vodil pod okriljem Gledališča Koper. Skupina je pripravljala avtorske predstave, se udeleže-
vala tekmovanj. »V takšni predstavi sem nazadnje sodelovala, ko sem bila v petem mesecu nosečnosti. Ker sem bila vedno pingvin ali kit ali katera druga breja žival, sem se odločila, da si bom naposled vzela odmor,« se spominja.
Tom Costo iz okolice Blagovne pri Šentjurju je leta 2007 začel organizirati stand up večere v celjskem mladinskem centru. Postal je promotor in producent tovrstnih predstav, s številnimi komiki je pripravljal nastope po vsej državi. Še približno leto prej je med snemanjem skečev za eno od celjskih radijskih postaj tudi on spoznal Gorazda Žilavca. Ta je bil vezni člen, ki je Tomu po eni od gledaliških delavnic predstavil Edith. Beseda je dala besedo. In v
obdobju, ko se je Šentjurčan vedno bolj posvečal ustvarjanju predstav in je v samozaložbi izdal nekaj knjig, so se zgodili tudi obiski Izole in prvi zmenki. Edith se je pred približno petimi leti preselila v Šentjur, leta 2018 sta se poročila.
»Zanimajo me
klovni z ulice«
Tom je gonilna sila društva Epik teater, ki neznanim ustvarjalcem s področja gledališča, literature in glasbe pomaga priti na oder, da se lahko predstavijo. »Od nekdaj me zanimajo klovni z ulice,
katerem klasično gledališče povezujejo z improviziranim. Tako je nastala igra Anonimni hibohondri, kjer bolniki v čakalnici čakajo na pregled za hibohondrijo. Zaradi svojih težav, na primer obsedenosti s knjigo Petdeset odtenkov sive, obsedenosti z resnič-nostnimi šovi ali reklamami, želijo govoriti s psihiatrom. Člani skupine Improgalaktiki imajo natančno določeno le rdečo nit predstave, nato sproti sestavljajo scenarij. Dialogi niso zapisani, sproti vključujejo predloge iz občinstva in tako nikoli ne vedo, kam jih bo zaneslo.
Kako se jim utrnejo zamisli za takšne zgodbe? Ko vedo, da jih čaka nastop, se dobijo in vsak predlaga svoje ideje, je povedala Edith. »Ker imamo veliko brihtnih glav, polnih domišljije, lahko splošno zasnovo predstave sestavimo na dveh srečanjih, nato jo izdelujemo. Celota >se zloži< okoli aktualnih tem, okoli tistega, kar nam leži. Nikoli preveč ne zapletamo.« Tomu je še posebej všeč, če je v predstavo vključeno občinstvo, čeprav občasno od katerega gledalca sliši, da ne bi rad ničesar povedal. »Prav to je eden od razlogov, zakaj ljudje hodimo v gledališče. Raje imamo, da nekdo drug trpi,
za najboljšo žensko stransko vlogo.
Ideje pridejo pet
pred dvanajsto
Društvo Epik teater skuša na najrazličnejše načine spodbujati kulturno dogajanje v občini. Lani je s šentjursko območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pripravilo program za osrednjo občinsko prireditev ob kulturnem prazniku z naslovom Jaz pa ti pa žida-ni France. V nacionalnem mesecu skupnega branja je društvo v Šentjur povabilo ustvarjalce iz sosedne občine, ki so predstavili svojo knjigo Šmarske (pos)rečenice v značilnem šmarskem argo-ju. Še en zanimiv dogodek je bilo Improbranje. »Za večino naših projektov se ideje rodijo pet pred dvanajsto,« je dejal Tomaž. Edith je dodala: »Zjutraj dobimo idejo, zvečer že organiziramo dogodek. Tako je pač z improvizacijo. A ljudje so navdušeni.«
Tom je tudi avtor in režiser predstave Stereotip, ki je žal dočakala le premiero, saj so omejitve z namenom preprečevanja širjenja koronavirusa preprečile ponovitve. V tej predstavi ima glavno vlogo Dominik Gračner. Drugi člani skupine se v predstavi
Tom Costo: »Vsepovsod nastaja kolateralna škoda. A menim, da nam tega, kar smo, ne morejo vzeti. Zdaj imamo priložnost, da se še bolj povežemo, pomagamo drug drugemu.«
»V teh časih pomaga marsikaj. Lahko ugasneš televizijo, greš v naravo ... Nama pomaga, da prižgeva kamero in posnameva skeč,« pravita Edith in Tom Costo.
i,.
Spoznala sta se po
zaslugi igralca Gorazda Žilavca.
VES SVET JE ODER
31
tudi poletne gledališke delavnice.
Edith je ob začetku letošnjega šolskega leta impro skupino ustanovila tudi v OŠ Franja Malgaja Šentjur. Kmalu po ustanovitvi skupine so bili spet uvedeni tako imenovani mehurčki in pravilo, da se učenci različnih razredov ne smejo mešati. »To je velika ovira, saj prav raznolikost otrok da svoj čar, stik je nujen,« je komentirala. Povezala se je z Gorazdom Žilavcem, ki na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer kljub »koroni« nadaljuje impro delavnice. Z znanim igralcem se je
izražajo s pomočjo glasbe, pomagajo pri kostumografiji ali kako drugače.
Za obujanje
Zgornjega trga
Projekt tandema Costo je tudi obujanje prizorišča pod kostanji v šentjurskem Zgornjem trgu. Pred epidemijo koronavirusa sta sogovornika tam ob koncih tedna med drugim gostila koncerte, stand upe, plesne večere in najrazličnejše delavnice. Omislila sta si prikolico z gostinsko ponudbo in jo poimenovala z besedno zvezo Pri kulturni pip'ci. »Želela sva, da bi se nenehno nekaj dogajalo in da bi ljudje prišli, da bi se sprostili in imeli lepo. Prišli so na primer mladi in ostali dve uri, saj so za mizo lepo sproščeno kartali. Marsikdo je prišel zaradi prostora,« je pojasnila Edith. Njuno obujanje Zgornjega trga je denarno podprla občina, domačini so ju lepo sprejeli, pip'co so dojemali kot podaljšek svoje dnevne sobe, sta povedala zakonca. »Tudi ko sva imela zaprto, je neposredna soseda bdela
nad prikolico, skrb za prostor je vzela za svoje poslanstvo, izkazala se je medsosedska pomoč.«
On piše, ona
mentorira
Znanje, ki ga imata na področju improviziranega gledališča, delita tudi mladim. Edith je po poklicu učiteljica razrednega pouka. Na Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur učence, vključene v nižji izobraževalni standard, uči določene predmete. Z osnovnošolci se druži še v času podaljšanega bivanja. Ko je pred leti učila v Podružnični osnovni šoli Blagovna, je ustanovila gledališki krožek. »Za sodelovanje se je odločilo 24 otrok. Ko sem prišla domov, sem Tomažu rekla, naj mi napiše igro s 24 vlogami. Nisem namreč hotela, da bi kdo prevzel vlogo drevesa ali stopnic. Želela sem, da bi vsak član glede na svoje spodobnosti dobil del besedila. Učenci so bili zelo navdušeni, zelo radi so hodili k skupini.« Tom je najprej napisal scenarij za gledališko igro z naslovom Blagovna Magnifique, ki
govori o legendah in mitih z Blagovne. Edith bo omenjeno predstavo letos priredila v prozno obliko. Pod Tomovim peresom je nastala še igra Trga-gator, ki govori o nenavadnem kameleonu. S to predstavo se je Gledališka skupina POŠ Blagovna uvrstila na regijsko srečanje otroških gledaliških skupin pod okriljem JSKD.
Edith ima pred očmi cilj, da se mlad igralec, tudi če ne zna besedila, na odru znajde in da zna sam dodati nekaj komičnega. Pri njenem načinu dela je na prvem mestu improvizacija, otroci dobijo besedilo v branje šele kasneje. Nad tem, kako se mladi gledališčniki v sklopu delavnice razvijejo, sta navdušena oba sogovornika. Edith se še posebej spomni fanta, ki mu je bilo pred razredom težko odgovarjati na učiteljeva vprašanja, javil pa se je za glavno vlogo. »Tako se je odločil, ker je bilo v skupini dekle, ki mu je bilo všeč. Tik pred zdajci je ugotovil, da je to zanj prevelik zalogaj. Zato sem mu prepustila vlogo režiserja. Ko smo nastopali za starše in občane, sva s Toma-
žem sedla med občinstvo. On je natančno vedel, kaj bo sledilo, kdo bo prišel na oder, kdo bo kam šel, umirjal je nastopajoče. Pridobil je samozavest in učno spraševanje zanj ni več težava.« Sicer pa na gledališkem odru na Blagovni ni živahno le med šolskim letom. Zakonca Costo tam že nekaj let v sodelovanju s šolo organizirata
Improvizacija ni rezervirana le za njun prosti čas, ampak je del njunega življenjskega sloga.
IPAVČEV
IIB Hi! WL'IKI
Edith Costo: »S šolo na daljavo je nastal primanjkljaj znanja, z zapiranjem dejavnosti športnih društev in klubov se je poslabšala gibljivost otrok, okrnjeno kulturno delovanje prav tako povzroča škodo.«


dogovorila za hospitacije. S pridobljenim znanjem tudi sama uspešno vodi skupino s pomočjo spletnih orodij. »In se igramo, zabavamo, to je bistvo vsega. Otroci se sprostijo, saj to ni šola.«
Zamisli jima ne zmanjka
Ljudje se zelo različno odzivamo na ukrepe za preprečevanje koronavirusa, na vsa pravila in omejitve. Tom se v zadnjem času še več izraža s pomočjo humorja in ironije. Pod njegovim peresom nastajajo covizmi ali »fore« v duhu časa. Prepričan je namreč, da kljub vsem omejitvam satira in kultura ne bosta nikoli izgubili svojega glasu. Medtem ko po
Edith Costo: »Marsikdo nas vpraša, zakaj sploh hodimo na vaje, če se ukvarjamo z improvizacijo.«
spletnih medijih krožijo lažne novice in velikokrat tudi sovražni govor, si prizadeva, da objavlja kaj dobrega, pozitivnega. Ko se ljudje nasmejijo, po njegovih opažanjih pogledajo na težave z drugačne plati.
Oba z Edith sta med stenami svojega doma začela s pomočjo Facebooka v živo prenašati skeče, kjer prevzemata najrazličnejše vloge. Tako se sproščata in hkrati vadita. »Mislim, da tako prezračiva svoje misli. Slednje lahko postanejo ostre kot kamen in če ga ne obrusiš ter zdrobiš, težko nastane plaža, na kateri bi lahko užival. Marsikdo se že celo leto spopada s težkimi občutki, poznam ljudi, ki imajo precejšnje težave. Midva jih na srečo nima-va.« Kljub temu da je država že dolgo v primežu dogajanja, povezanega z epidemijo, imata s svojim društvom za letošnje poletje velike načrte. In sicer da bi v svojem kraju na različnih mestih s pomočjo gledališča, literature in še kako drugače pripovedovala najrazličnejše zgodbe.
Foto: SHERPA
»Kot učenec v osnovni šoli sem bil plah, varno zaprt v svojem oklepu. Takrat bi težko sprejel predlog, naj stopim na oder. Danes me nastopanje notranje bogati,« pravi Tom Costo.
32
ŽIVLJENJSKE ZGODBE
Ko so kosti krhke kot steklo
»Včasih potrebujemo le skok v Meževo deželo«
Mali Teo je nasmejan, radoživ, vedoželjen in zgovoren petletnik. Navdušuje se nad dinozavri in s svojo posebno energijo človeka hitro potegne v svoj svet. A ta njegov svet ni vselej nasmejan. Pogosto je prežet tudi z bolečino in s strahom. Teo ima namreč redko bolezen osteogenesis imperfecta (OI). Gre za bolezen krhkih kosti. Še preden je upihnil pet svečk na torti, je zabeležil devet zlomov, prestal kar nekaj operacij in se zaradi težav s pljuči že dvakrat zbudil iz umetne kome. Dnevi, ko je njegovo telo potrebovalo počitek, so bili najhujši za njegova starša. Takrat je mlada mamica Tamara Krajnčan uteho našla v pripovedovanju. S tem je pobegnila v svet, kjer je vse lepo. Pravljico o deželi sanj, ki jo je pripovedovala svojemu spečemu sinku, je nekega dne tudi zapisala. Pred dnevi je izdala slikanico Meževa dežela, s katero je svet, v katerega se je zatekal v najtežjih trenutkih, delila z drugimi.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Tamara Krajnčan je Ce-ljanka, ki ima rada naravo, naravno in vse, kar je lepo. Navdušuje se nad zdravim življenjskim slogom in na vsakem koraku izkazuje svojo ustvarjalno in poslovno žilico. Je kozmetičarka, podjetnica, popotnica in blogerka. A zadnjih nekaj let je predvsem mama. Mama petletnemu Teu, ki je hkrati tudi njen največji učitelj. Ogromno jo je naučil o življenju, veri, upanju in notranji moči.
Da bi lahko imel Teo zdravstvene težave, se je nakazovalo že v nosečnosti. »Bil je
manjši, njegove okončine so bile krajše. A takrat še nihče ni vedel in slutil, za kaj gre,« pripoveduje. Tudi ko je Teo, sicer nekoliko prej, kot je bilo načrtovano, pokukal na svet, še ni bilo jasno, da bo njegova pot tako težka. A so zdravniki lahko že kmalu postavili pravo diagnozo.
Prvi zlom
»Ko je bil star dva tedna, sem opazila, da ima zatečen nart in da ob premikih močno joka. Vedela sem, da je nekaj narobe. Bala sem se, da ima zlomljeno nogico. S
Vse podrobnosti o knjigi in čarobni poti, ki je pripeljala do nje, lahko najdete na spletni strani www.mezevadezela.si, kje je knjigo mogoče tudi naročiti.


partnerjem sva se odločila, da ga bova peljala k zdravniku. Med potjo se mi je po glavi podilo tisoče vprašanj. Predvsem je močno odzvanjalo, ali je mogoče, da sem svojemu sinu zlomila nogo. Glede na to, da sem bila ves čas tako nežna z njim,« se spominja Tamara. »Rentgen je pokazal zlom desne stegnenice. Teu so nadeli prve mavčne hlače. Kmalu sta se mu zlomili še leva in nato
domov, je sledil nov zlom: »Ni bilo konca. Kosti so pokale kot za šalo, kot bi prelomil keks.«
Zdravniki so kmalu povezali vse težave in posumili na 01, ampak v tistem trenutku niso vedeli, kaj bo prinesel čas, in staršem niso mogli napovedati, kaj lahko pričakujejo. »Iz dneva v dan smo živeli v negotovosti,« se spominja Tamara in prizna, da ni bilo lahko, še danes
»Nekega dne je starejša gospa pri frizerju mojemu sinu na veliko in široko razlagala, kako je ubog, ker njegova mama ne zna poskrbeti zanj. Ker nanj ne pazim dovolj dobro, ima zlomljeno roko. Poslušala sem jo iz ozadja in ostala brez besed. Čeprav najprej takšne besede zabolijo, si nisem dovolila, da bi me resnično prizadele in se me pretirano dotaknile. Rekla sem si le,
kako je nevedna.«
Teo je neverjetno simpatičen in zgovoren deček. Je izjemno bister in samostojen petletnik. Ponosno pove, da obiskuje ure angleščine in da se pri Braino-brainu uči hitrega računanja s pomočjo abaku-
desna roka,« pripoveduje sogovornica in doda, da se je takrat vse dogajalo bliskovito. S sinom je v bolnišnici preživela približno dva meseca. Ko je že kazalo, da bo lahko drobceno štručko, veliko le približno 40 centimetrov, previdno odnesla
ni lahko vsega razumeti in sprejeti. »Ampak že takrat sem globoko v sebi vedela, da zmorem, da zmoremo vsi. Če se je malo bitje, težko komaj dva kilograma, borilo za življenje, za obstoj, potem zmorem tudi jaz. Otroci so resnično naše bogastvo,
odlični
učitelji, čiste duše in vsemogočni,« pove z zadovoljnim nasmehom na obrazu, medtem ko opazujeva razigranega Tea.
Teu so se prvi zlomi počasi zacelili, starši so dobili prvih nekaj odgovorov na res
številna vprašanja. Izvidi so potrdili diagnozo. Teo ima okvaro gena COL1A2, kar je povezano z razvojem bolezni krhkih kosti, in je bil v času testiranja - pred petimi leti -v registru zaveden kot edini na svetu s točno to gensko okvaro.
\


ŽIVLJENJSKE ZGODBE
33
Teo ob podpori mamice in očka premika gore.
Bolezen, ki ne počiva in pogosto preseneti
Bolezen osteogenesis imperfecta, ki jo krajše označujejo kar s kratico OI, v slovenskem prevodu pa jo poenostavljeno imenujemo bolezen krhkih kosti, nikoli ne počiva. Kost se lahko zlomi že ob najmanjšem napačnem gibu, čeprav lahko tudi po hudem padcu ostane nepoškodovana. »Kosti imajo znotraj mehurčke, zato so bolj krhke, lomljive. Telo ne more proizvajati dovolj kola-gena, da bi lahko zgradilo dovolj močne kosti. Običajno so osebe s to boleznijo manjše rasti, imajo deformiran prsni koš in slabe zobe,« pojasni Tamara.
Kot pravi, se je v teh letih že navadila, da mora Teu zaupati in ga zaradi bolezni ne sme prikrajšati za kolikor toliko normalno otroštvo. Teo se namreč kljub bolezni zelo rad igra, vozi s skirojem in kolesom ter skače. A je ob vseh teh dejavnostih previden. Sam tudi takoj prepozna, če se ob katerem gibu morda poškoduje.
Teo je imel do svojega petega leta že devet zlomov dolgih ko-
sti, en zlom je doživel že pred rojstvom. »A bi lahko bilo še veliko huje,« takoj doda mamica.
V	zdravstvu poznajo toliko tipov 14 različnih tipov bolezni, Tea so uvrstili v skupino 3, ki sicer velja za eno najtežjih, a se nasmejan blondinec pogumno zoperstavlja vsem tegobam in pogumno raziskuje svet okoli sebe.
Še vedno so kdaj kje deležni neprimernih komentarjev, ki starše, ki se neizmerno trudijo, da otroka obvarujejo in mu hkrati omogočajo normalen razvoj, zabolijo. »Kot mama sem slišala veliko očitkov, ko je bil Teo v mavcu,« se spominja Tamara in razkrije eno od zgodb. »Nekega dne je starejša gospa pri frizerju mojemu sinu na veliko in široko razlagala, kako je ubog, ker njegova mama ne zna poskrbeti zanj. Ker nanj ne pazim dovolj dobro, ima zlomljeno roko. Poslušala sem jo iz ozadja in ostala brez besed. Čeprav najprej takšne besede zabolijo, si nisem dovolila, da bi me resnično prizadele in se me pretirano dotaknile. Rekla sem si le, kako je nevedna.«
V	boju z virusi
Ne samo da so njegove kosti krhke kot steklo in se lahko
ob nepravilnem gibu zlomijo, zaradi posledične deformacije prsnega koša je imel Teo že od rojstva precej težav z dihanjem. Že tako drobna pljuča niso imela dovolj prostora, da bi se v polni meri razvila, kar je povzročalo težje dihanje. In zaradi tega so bili virusi dečkovi veliki sovražniki od prvega dne.
Ko je mlada družinica prebrodila začetne pretrese in uspela nekoliko mirneje zaživeti, je bila povabljena na obisk. Pri tem je ni nihče obvestil, da je eden od prisotnih rahlo prehla-jen. Takrat se tudi še nihče ni zavedal, da je zgolj nedolžen prehlad lahko usoden.
Teo je imel kot nedonošenček in ob podpori svoje osnovne bolezni precejšnje težave z dihali in oslabljen imunski sistem. A je takrat tudi on staknil prehlad, ki se je prelevil v bronhiolitis. »Ta ga je tako zelo prizadel, da je po 14 dneh intenzivnega mučenja z virusom RSV preprosto podlegel in ni bil več sposoben - tudi pri 100-odstotnem dovajanju kisika - dihati sam, zato so ga intubirali. Telo ni več zdržalo. Tea so takrat dali >spančkat<,« se enega najhujših dni v življenju in neverjetne sinove borbe spominja mamica.
Po sedmih dneh umetne kome se je Teo začel počasi prebujati. Virus je bil premagan in po približno treh tednih je bil Teo spet nasmejan in zadovoljen dojenček. A žal sreča
»Meževa dežela je nastala v času, ko se je sin boril za življenje. Ta pravljica je bila zame molitev. Pripovedovala sem jo njemu in sebi. Vsak dan večkrat na dan. Z dobrimi mislimi sem šla spat in verjela, da je vse tako, kot mora biti, in da bo vse v redu. Popolnoma sem zaupala sebi, njemu in vesolju. To je bilo vse, kar sem lahko v tistem trenutku naredila.«
Velika prijatelja in zaveznika
je pomagala pri gospodinjstvu, sočasno je Teu omogočila najboljše pogoje za razvoj pljuč in imunskega sistema.
Žal tudi tam virus ni počival. »Teo se je prehladil, a si nisem mogla dovoliti, da bi se vse ponovilo. Pogosto sem ga vozila na plažo. Noč in dan sem si govorila, da bova zmogla, da ga bova premagala. Čeprav sem bila sama, daleč od doma in domačih, sem verjela, da bo vse dobro. Prišel je najhujši dan. Teo je postajal odsoten, kot bi imel dihalno stisko. Najprej me je zgrabila panika, nato sem tekla na obalo, ga bodrila in mu prigovarjala, da zmore,« pripoveduje. Vedela je, kaj bo, če bo šel v bolnico, in zavedala se je odgovornosti ter morebitnih posledic, če ne bo šel. Zmogla sta. Ko je Teo izkašljal sluz, je zaspal. Ko se je zbudil, se je njegovo telo čudežno okrepilo. Naslednji dan je pri starosti približno leto in pol shodil. Danes Teo diha povsem brez težav in brez dodatnega kisika.
Zaupanje
V letih borbe za življenje in karseda normalen razvoj se je Tamara naučila, kako pomembno je zaupanje. Sebi in drugim. Enako pomembno je tudi zaupanje med starši in zdravstvenimi delavci. Čeprav pri celjenju zlomov ni šlo vselej vse gladko in bi z
uspeli prebiti čez vse zastavljene ovire. V jutrišnji dan zrejo pogumno in z zavedanjem, da se v vseh nas skriva neverjetna moč, ki jo aktiviramo takrat, ko vse ostalo odpove.
Čarobna pravljica
Tamara je imela pred rojstvom sina jasno zastavljene cilje in obetavno kariero. Vodila je lasten kozmetični salon in uspela je splesti že precejšnjo mrežo stalnih strank. Rada je delala in se ob tem tudi učila. Zaradi vseh težav, s katerimi se je Teo soočal v prvih letih življenja, je delo postavila na stran in se posvetila otroku. Ob podpori partnerja Gregorja je vseeno našla čas, da se je lahko tudi dodatno izobraževala, in tako bo, ko bo pravi čas, energijo spet usmerila v delo. Idej ji ne manjka.
Ko ji je bilo najtežje, se je zatekala k besedam. Te so se začele prepletati in nastala je pravljica. S pomočjo srčnih ljudi, ki so jo znali usmeriti in ji pomagati, je pred dnevi izdala svoj knjižni prvenec, pravljico Meževa dežela.
»Meževa dežela je nastala v času, ko se je sin boril za življenje. Ta pravljica je bila zame molitev. Pripovedovala sem jo njemu in sebi. Vsak dan večkrat na dan. Z dobrimi mislimi sem šla spat in verjela, da je vse tako, kot mora biti, in da bo vse v redu. Popolnoma sem
»V Meževi deželi, v deželi sanj, se otroci odpočijejo. In nato odprejo odprejo svoje lepe očke, na njihovem obrazu pa zasije nasmešek,« lahko med drugim preberemo v pravljici Meževa dežela.
ni trajala prav dolgo, še pred prvim rojstnim dnem ga je spet ujel prehlad in zgodba se je ponovila. »Takrat sem vedela, kaj nas čaka. Čeprav mi je bilo neizmerno težko, sem verjela, da bo premagal tudi to,« pove Tamara. Teo se je iz umetnega spanca zbudil prav na rojstni dan in od takrat se viroze in prehladna obolenja niso več razvili v tako hudi obliki.
Moč morja
Sledilo je obdobje, ko je Tamara s Teom večino časa preživela ob morju. Poleti v družinski prikolici ob hrvaški obali, pozimi sta se, da bi se v največji meri izognil prehladnim obolenjem, odpravila v Španijo. Tamara je s pomočjo svetovnega spleta poiskala družino, ki živi blizu morja in gora. Sama je pri njih delala kot varuška in
več komunikacije med posameznimi strokami in strokovnjaki lahko kakšno stvar rešili tudi prej, je Tamara zdravstvenim delavcem neizmerno hvaležna. Danes je Teova družina spletla posebne vezi tudi z zdravniki, ki skrbijo za njegovo zdravje.
Tamara in Gregor sta takoj po prejeti diagnozi in predstavitvi procesa zdravljenja vso Teovo dokumentacijo posredovala tudi v tujino, kjer so jima potrdili, da so zdravila, ki jih njun deček prejema v Sloveniji, trenutno najboljša za zdravljenje oziroma zaviranje bolezni krhkih kosti. Pomirjena, ker sta za svojega sin naredila vse, kar je bilo v njuni moči, ga danes ponosno spremljata, kako odrašča in vstopa v svet. Zavedata se, da ga vselej ne bosta mogla obvarovati. Srečna sta, da so se skupaj
zaupala sebi, njemu in vesolju. To je bilo vse, kar sem lahko v tistem trenutku naredila. Nič ni narobe, če v določenem trenutku ne zmoremo. Vedno nam je na voljo Meževa dežela ali čas, da se obrnemo vase, da si vzamemo počitek, prosimo za pomoč in verjamemo v čudeže. Le dovoliti si moramo,« pove o procesu nastajanja knjige. Kot še pove avtorica, želi s knjigo v bralcu prebuditi zavedanje, da se moč skriva v vseh nas. »Pravljica starše in otroke popeljale skozi čarobno Meževo deželo in v nas prebuja dobre občutke. Pomaga se nam umiriti in nas ponese v svet domišljije, kjer je vse mogoče in kjer lahko dobimo, kar si srčno želimo.«
Knjigo je z ilustracijami, ki podkrepijo moč besed, oživila Tamara Šenk.
Foto: SHERPA
34	NEOBIČAJNA SREČANJA	ät.
Številna poročila o medvedih v naši regiji
Se moramo na medvede tudi v našem okolju navaditi?
V zadnjih tednih so krajani različnih krajev na Celjskem v svojem okolju opazili medveda. Nazadnje naj bi ga občan opazil pod Celjsko kočo, vsaj tako naj bi sporočil pristojnim. Policija sicer tega podatka nima potrjenega, zato ni povsem jasno, ali ne gre morda za potegavščino. So pa medvedjega mladiča pred približno 14 dnevi opazili tudi v Lipoglavu pri Slovenskih Konjicah.
SIMONA ŠOLINIC
V začetku aprila se je podobno zgodilo na priljubljeni in množično obiskani sprehajalni poti Celje-Vise-či most-Žalec. V Zagradu na območju Radeč je aprila medved v kokošnjaku pokončal in odnesel nekaj kokoši. Pred dnevi naj bi nato lovec v bližini naselja Čermožiše v občini Žetale na območju Haloz - tik ob hrvaški meji - ustrelil približno tri leta starega medveda, ki ga je presenetil na lovu. Tudi na tistem območju medvedov niso vajeni.
Ne gre za edine
primere
Čeprav so nas na Celjskem medvedi s svojo vidno prisotnostjo presenetili v zadnjih tednih, to niso edini primeri, ki smo jih tukaj opazili. Kot pravi strokovni tajnik Savinjsko--kozjanske zveze lovskih družin Celje Zdravko Mastnak, so bili medvedi v naši regiji opaženi že pred osmimi leti: »Prva srečanja z medvedom so bila na območju Bohorja in Rudnice. Na Bohorju je medved tudi prezimil, kar pomeni, da je bil tam kar nekaj časa, in
tudi povzročil kar nekaj škode na krmiščih. Tudi v Jurkloštru so takrat opazili medvedko z dvema mladičkoma, pogosto je bil medved viden tudi na Šmohorju, kjer je razdejal tudi nekaj čebelnjakov. In tudi na območju Spodnje Savinjske doline, na območju Mrzlice in Čemšeniške doline. Tam ga videvajo vsako leto. Prvič pa se je zgodilo, da so medveda opazili v Celju ali na območju Konjiške gore.«
Mastnak dodaja, da je težko najti pravi vzrok, zakaj so se medvedi pojavili tudi tukaj, a dodaja, da smo ravno v pomladnem času, ko medvedi iščejo svoje območje: »Večji medvedi tako odganjajo mlajše iz habitata in mlajši medvedi si morajo poiskati svoj življenjski prostor. Verjamem, da se bodo vrnili na Kočevsko, saj tukaj, na našem območju, zanje niso primerni življenjski pogoji.«
Stres: dejavnik
tveganja za napad
Medved za svoje bivanje potrebuje velik življenjski prostor, kar pomeni tudi več deset kvadratnih kilometrov. »Najboljši pogoji za medveda so na Notranjskem na območju Snežnika, kjer so strnjeni in nepregledni gozdovi. To območje se nato razteza od Gorskega Kotarja in Like do Bosne in Hercegovine. Na območju naše regije ni takšnih strnjenih gozdov kot na Kočevskem, tudi prisotnost ljudi tam ni takšna kot pri nas,« dodaja Mastnak.
Toda ko medved išče svoj prostor in v ne tako strnjenih gozdovih večkrat naleti na naselja in človeka, ali to pri njem lahko povzroči zmedo, zaradi katere lahko postane nasilen? »To bi lahko pri medvedu povzročilo stres, ker ni navajen takšnega življenjskega okolja, ker
Strokovni tajnik Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje Zdravko Mastnak: »Medved je velik oportu-nist. Je vsejed. Rad ima rastlinsko hrano, a tudi mrhovino, ki jo najde v gozdu. Včasih se loti drobnice ali goveda, saj ugotovi, da pride na ta način z lahkoto do hrane. Takrat nastane izrazit napadalec in se lahko >specializira< za takšen način pridobitve hrane. V teh primerih naredi tudi največ škode.« Foto: TC
medved je tako kot vsaka žival nepredvidljiv in v stresu lahko postane napadalen,« odgovarja Mastnak, a hkrati miri, da v Sloveniji skoraj ni bilo primerov, ko je medved napadel človeka.
»Kolikor se spomnim, so bile od druge svetovne vojne tri smrtne žrtve zaradi tovr-
neprijetno. V drugem primeru smo lovci opazovali medvedje mladiče in šele zdaj se zavedam, kakšno srečo smo imeli, da ni medvedka ob tem koga napadla, saj bi jo lahko s svojim početjem takrat presenetili. Torej bi napad izzvali sami,« dodaja Mastnak.
Kaj, če se kaj
zgodi?
Medvedi resda - ko so bili opaženi na Celjskem - niso poškodovali nikogar. Ves čas pristojni opozarjajo na to, kako ravnati v primeru srečanja z njimi. Kaj točno je torej v ozadju njihovih prehodov naše regije? Več kot očitno to, da so tukaj že iz preteklosti možne selitvene poti medvedov. »Medvedi imajo to zapisano v genih. In tega se bomo prebivalci tukajšnjih krajev težko navadili, saj medvedov enostavno nismo navajeni. Medtem ko so ponekod medvedi vsakodnevna stalnica in so nekateri prebivalci, na primer na Kočevskem, nanje že navajeni, je za nas to neprijetno,« dodaja Mastnak. In lovci pri tem, razen da opozarjajo na povečano previdnost, nimajo veliko besede. »Nimamo vpliva. Medved
»Pred leti smo imeli v gozdovih tako imenovana mrhovišča, ko smo lovci poskrbeli za dovolj hrane. Takrat so bili medvedi v bližini naselij redko vidni, saj so se bolj držali v gozdovih. Potem so bila takšna krmišča prepovedana, zdaj pa so le izjema. Če bi jih bilo več, bi bilo takšnih srečanj z medvedi manj.«
stnega napada. Bili so napadi medvedke na človeka, ampak te je izzval človek sam. Za medvedko je značilno, da četudi ima mladiče, se umakne, ko začuti človekovo bližino. Odzvala se bo le, če bo presenečena. Je pa takšno srečanje lahko neprijetno in nevarno,« pojasnjuje sogovornik. To se zgodi takrat, ko dobi medvedka občutek, da so mladiči ogroženi. »Sam imam izkušnjo s srečanjem z medvedom na območju Loškega Potoka, kjer je skoraj več medvedov kot ljudi ... Medved je takrat odšel mimo mene, a je bilo
ne spada k divjadi, ampak je zaščitena živalska vrsta. S to >upravlja< država, saj ta določa, ali pride v poštev morda odstrel,« pojasnjuje Mastnak. Pri zmanjšanju števila medvedov v okolju je pomembna tudi tako imenovana izguba, kar pomeni, da pride do pogina medvedov zaradi nesreč, na primer na železniških tirih. Kot dodaja Mastnak, takšni primeri niso redki na območju Postojne. »Lovci smo na področju zmanjševanja števila medvedov zgolj izvajalci odločb pristojnega ministrstva,« še pravi sogovornik.
Kako ravnati pri srečanju z medvedom?
Ob bližnjih srečanjih z medvedom, še zlasti z medvedko z mladiči, lahko postane izid srečanja v znatni meri odvisen od ravnanja človeka. Medved napade, samo če se počuti skrajno ogroženo, medvedka pa tudi, če domneva, da človek ogroža njene mladiče. To pomeni, da se mora človek ob srečanju z medvedom, še zlasti z medvedko, ki vodi mladiče, izogibati vsega, kar bi mu dajalo videz napadalca.
Takšen videz (pri vseh živalih) lahko vzbudijo zlasti vse hitre in sunkovite kretnje ter gibi. Zato je ob srečanju z medvedom najbolje mirno obstati in se začeti počasi mirno ter brez hitrih in nenadnih gibov umikati. Ve-
čja kot je razdalja, na kateri medved človeka zazna, večja so zagotovila, da do srečanja ne bo prišlo. Če se približamo kritični razdalji, lahko medved, pogosteje medvedka z mladiči, izvede poseben zastraševalni nastop
oziroma navidezen ali strašilni napad. Namen tega je resničnega ali domnevnega napadalca tako prestrašiti, da se raje umakne. Postavljanje medveda na zadnje noge še zdaleč ne pomeni, da bo medved napadel. Medved slabo vidi, zato se, ko sliši in vonja kaj nenavadnega, postavi na zadnje noge, da bi si
ogledal situacijo in ugotovil, za kaj gre. Grozečo pokončno držo podkrepi z grozečim renčanjem in rjovenjem. Kljub grozečemu obnašanju medved iz navideznega ne preide v pravi napad, če ga k temu dodatno ne izzove ravnanje, ki ga dojame kot napadalnega.
Vir: PZS
Če medveda opazite z razdalje, se mirno, počasi in brez sunkovitih gibov umaknite v smeri prihoda. Če medved prihaja v vašo smer in vas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorite nase - v večini primerov se bo umaknil. Nikoli ne tecite, saj s tem povečate možnost napada.
Ko medveda ali medvedko z mladiči srečate v neposredni bližini, ostanite čim bolj mirni. Obstanite in se počasi zadenjsko umaknite. Če se medved zapodi proti vam, obstanite - skoraj vedno se bo medved ustavil. Gre za lažni napad.
Ob sprehodih v gozd naj bo pes na povodcu. Med hojo po slabše preglednem gozdu bodite glasnejši. S tem medveda že na daleč opozorite. Ne zadržujte se v bližini kadavrov, neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov ter krmišč. Ne hodite po medvedovih sledeh.
Poskrbite, da v okolici domovanja ni dostopnih virov hrane (biološki odpadki, smeti, nezavarovani čebelnjaki, komposti ...), saj navajajo medveda na prisotnost človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom v naseljih. Ne približujte se mladičem, četudi izgledajo zapuščeni. Če jih opazite, se čim prej umaknite.
NEOBIČAJNA SREČANJA
35
(Foto: JK, Lovska družina Radeče)
Љ - mafc.i
' EU л
.A
Suntek	СЛНВВВ il 3C f:	03:38:34
»Odstrel medvedov je nuja«
Število medvedov v slovenskih gozdovih se je v zadnjem desetletju podvojilo, kar pomeni, da jih je glede na trenutne ocene že približno 1.100. Poročila o opaženih primerkih te vrste se spomladi letos vrstijo tudi v Savinjski regiji, ki sicer zanje velja kot prehodno območje. Dekan Visoke šole za varstvo okolja v Velenju dr. Boštjan Pokor-ny pravi, da najverjetneje ne gre za naključje. »Medvedi našo regijo prečkajo že desetletja, a se v preteklosti niso toliko časa zadrževali tukaj. Če k temu dodamo, da se ljudje zaradi ukrepov, povezanih s >korono<, več zadržujemo v gozdovih, je dejstvo, da medvede večkrat opazimo, povsem razumljivo.«
Prepričan je, da je njihov odstrel nuja, glede na to, da je njihova gostota v slovenskih gozdovih daleč med največjimi na svetu. Letno zabeležimo 250 do 300 medvedov prirastka. Ker so na
vrhu prehranjevalne verige in nimajo bolezni ter samo-regulacijskih mehanizmov kot nekatere druge vrste, bo njihovo število raslo vedno hitreje. »Odstrel medvedov je bil pri nas od nekdaj pri-
soten. V zadnjih nekaj letih temu nasprotujejo nevladne organizacije, ki veliko o ekologiji prosto živečih živali ne vedo, zato s sodnimi postopki, v katerih sodniki razsojajo glede na podlagi njihovih trenutnih občutkov in ne na podlagi strokovnih dejstev, ta odstrel zavirajo,« pove profesor dr. Boštjan Pokorny.
Predvsem mladi samci
Savinjska regija - z izjemo Menine planine - za medveda ne predstavlja območja stalne naselitve, temveč
zgolj prehodno območje, kamor največkrat zaidejo mladi samci, nekajkrat je bila sicer opažena tudi že medvedka z mladiči, a bistveno redkeje. »To je povsem povezano s prilagoditvijo živali. Ko mladi medvedi odraščajo in se znotraj vrste začnejo ustvarjati napetosti, se eno- do dveletni medvedi začnejo odseljevati in iskati nov prostor. Strokovno to imenujemo disperzija. Narava s tem poskrbi, da ne prihaja do parjenja znotraj sorodstva,« pojasni sogovornik in obenem doda, da se samci nenazadnje odseljuje-
Dekan Visoke šole za varstvo okolja v Velenju dr. Boštjan Pokorny: »Ljudje velike sesalce vidimo kot nevarne, ker so veliki in mogočni, ampak primerov napadov zveri ne poznamo ali so ti izjemno redki, za nameček pa se zgodijo, ker se živali počutijo ogroženo.« Foto: arhiv NT (SHERPA)
jo tudi zaradi iskanja boljše hrane.
Strup je v majhnih stekleničkah
Ljudje v naši regiji smo povsem navajeni srn, lisic, ježev, nekoliko manj brezbrižno sprejemamo, da so nekje v naši bližini divji prašiči, a ko se pojavi medved, je to za nas že kar nekakšna eksotika. A zanimivo je, da je bistveno manj nevaren kot katera druga občutno manjša žival. »Ljudje velike sesalce
»Medved je na vrhu prehranjevalne verige, naravnih sovražnikov niti bolezni nima. Njegovo širjenje bi moral zato zamejiti človek,« pravi dr. Boštjan Pokorny.
vidimo kot nevarne, ker so veliki in mogočni, ampak primerov napadov zveri ne poznamo ali so ti izjemno redki, za nameček pa se zgodijo, ker se živali počutijo ogroženo,« še doda Ve-lenjčan, ki vedno znova opozarja, da so veliko bolj zaradi prenosa najrazličnejših bolezni nevarni klopi. Pozabiti ne smemo niti na vrsto drugih podobnih majhnih živali, ki jih niti ne opazimo, a imajo bistveno več negativnih vplivov zaradi prenosa najrazličnejših virusov.
ŠO
1Ж
Mmmronft
SUBSTRATI ZA VAŠ VRT

Mumovit
Mumovit
Ciihctnt тл nrsuiania
r^^^l	m^	Razkužen substrat za setev	шл. и^АЧГ .
Humovif
1/ISflKF RRFF1F
Mumovit
Ralknncki
s \
Ai»*'.
,ПпИ1
- Cr- ш.' • '
"	/iznarwe\
m -
Mumovit
Mumovit

Kiel i

m M -

«* narave m Rastline
zdrave
CINKARNA
\л/\л/\л/ гчпкдгпд <?i
36
30 LET OD OSAMOSVAJANJA SLOVENIJE
Zoran Justin o spominih na naborniško vprašanje pred tridesetimi leti
Bilo je napeto, včasih tudi komično
Zoran Justin, vodja uprave za obrambo Celje, ki na regijski ravni izvaja številne naloge s področja vojaških zadev in obrambnega načrtovanja, je bil pred 30 leti namestnik načelnika na občinskem sekretariatu za ljudsko obrambo in vodja oddelka za vojaške zadeve. Ta je imel zelo pomembno nalogo, saj se je ukvarjal tudi z napotitvijo nabornikov v nekdanjo jugoslovansko armado, kasneje pa v Slovensko vojsko. To področje je v času ključnih osamosvojitvenih procesov postalo zelo občutljivo in eno ključnih v vedno bolj zaostrenih odnosih med slovensko oblastjo in jugoslovansko armado. Z Zoranom Justinom smo obujali spomine na tiste dramatične čase.
ROBERT GORJANC
Pred odhodom prve skupine nabornikov v učni center Pekre ste v Celju pripravili tudi krajšo slovesnost. Kako se spominjate časov pred 30 leti, začetkov oblikovanja Slovenske vojske?
Ti začetki so bili precej travmatični, a tudi zanimivi. Nekateri smo položaj razumeli prej, drugi kasneje. Jugoslovanski armadi smo dokaj zgodaj začeli zapirati vrata, in sicer v smislu, da nismo več pošiljali nabornikov v armado in da smo oblikovali svoje učne centre, da smo vojakom poveljevali v slovenskem jeziku. Oblikovanje učnih centrov je šlo zelo na hitro, brez velikih sredstev države, ta projekt je bilo treba uresničiti v približno mesecu. Na občinskem sekretariatu za
Zoran Justin v prostorih ministrstva za obrambo v Maistrovi ulici v Celju, kjer je tudi uprava za obrambo Celje.
Novi tednik ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije
V Novem tedniku objavljamo ciklus prispevkov, s katerimi v letošnjem jubilejnem letu obeležujemo 30-letnico osamosvojitve Slovenije na Celjskem. Ciklus bomo sklenili s prispevkoma v juniju in juliju, ki ju bomo posvetili dogajanju po razglasitvi samostojne slovenske države in desetdnevni vojni za Slovenijo, s katero je mlada država ubranila in uveljavila svojo suverenost. Ciklus pripravljamo z izborom prispevkov iz arhivskih izdaj našega časopisa iz časa osamosvajanja ter s pogovorom, s katerim od vidnejših sopotnikov tistega obdobja, ki obuja spomine na prelomne čase.	RG
ljudsko obrambo smo že od avgusta 1990, deloma že pred dopusti, vsekakor pa po njih, to evidenco zelo skrbno varovali. Vojska je vršila velik pritisk na takratne sekretariate za obrambo z zahtevami, naj predamo dokumente. Zato smo se s takratno upravo za notranje zadeve (UNZ) dogovorili, da bomo dokumentacijo o nabornikih preselili na druge, skrite lokacije. Predstavnikom vojske smo enostavno povedali, da te dokumentacije ni več pri nas na sekretariatu.
Na kakšen način je jugoslovanska armada vršila pritisk?
Ti pritiski so bili redni. Že prej smo z armado morali veliko sodelovati. Torej ko je šlo za priprave na napotitve, usposabljanja enot nekdanje armade. Vse to je teklo dvosmerno. Npr. kdaj moramo vpoklicati katere enote na usposabljanja (t. i. orožne vaje), ki jih je armada imela v rezervi, na kakšen način, z mobilizacijo ali rednim vpoklicem ... Komunikacija s predstavniki armade je bila skoraj vsakodnevna oziroma tedenska. Predstavnike smo sprejemali v svojih pisarnah. Bili so tudi nekakšni delovni kolegi, potem so se seveda odnosi ohladili. Po odločitvi takratnega republiškega sekretariata za obrambo, današnjega ministrstva, predstavnikom armade nismo več dopustili vstopa v naše prostore. Zato smo se pregovarjali ob vhodu v občinsko stavbo, v glavnem sem jaz kot vodja oddelka za vojaške zadeve, zadolžen za koordinacijo, bil v tej vlogi. Včasih so bile situacije že kar komične.
Kako ste v takšnih razmerah uresničevali naborništvo za Slovensko vojsko?
Naše fante smo v učne centre pošiljali »klasično«, brez večjih težav. Nismo jih sicer klicali na sekretariat, ampak smo postopke opravljali na sedežih krajevnih skupnosti,
s katerimi smo tudi zelo dobro
sodelovali. Organi krajevnih oblasti so nam nudili zelo veliko podporo. Vse mobilizacijske komisije smo izvajali s kurirji inštruktorji in kurirji vročevalci. Na sedežih KS so nam pomagali na vse načine.
Kdo so bili prvi fantje, ki ste jih izbrali za pripadnike Slovenske vojske, po kakšnem ključu ste jih izbrali oziroma kdo je bil določen za to usposabljanje v prvih učnih centrih?
Nabornike smo izbirali glede na pogoje, ki so jih izpolnjevali in tudi glede na njihove želje, kdaj bi bili pripravljeni in voljni oditi na služenje vojaškega roka. Upoštevali smo njihove zdravstvene, šolske in delovne obveznosti, nekateri so namreč že bili v delovnem razmerju. Za kvote tako kot prej JA smo tudi za Slovensko vojsko pripravili dokaj širok nabor, ampak treba je vedeti, da smo v armado pošiljali precej več ljudi.
Zoran Justin pred 30 leti (Foto: Arhiv Novega tednika v ZAC)
Kako so fantje sprejeli poziv za usposabljanje v SV? Predvidevam, da so bili zadovoljni, da bodo lahko služili doma in svoji vojski?
Meritev zadovoljstva nikoli nismo opravljali, to ni bila naša naloga. Moj oseben občutek ob srečanjih s fanti, ki so prihajali na sedeže KS, potem ko smo jim pošiljali vpoklice,
Oblikovanje Slovenske vojske
Pomlad 1991, ko so se osamosvojitveni procesi bližali vrhuncu, je predstavljala čas nastajanja lastne Slovenske vojske in učnih centrov, kjer so se usposabljali naborniki. Ta proces je bil ves čas pod grožnjo posredovanja jugoslovanske armade.
To dogajanje smo pozorno spremljali tudi v našem časopisu in v tistem času pripravili nekaj člankov o tej temi. V Novem tedniku smo objavili tudi članek o začetku usposabljanja prvih pripadnikov Slovenske vojske in tudi obiskali učni center v Pekrah, kamor so bili napoteni tudi fantie s Celjskega.
30 LET OD OSAMOSVAJANJA SLOVENIJE
37
OKNO V JUGOSLAVIJO
je bil, da so bili zadovoljni, da gredo v Slovensko vojsko. Niso pa bili ravno vzhičeni, moramo namreč vedeti, da je bilo takrat razpoloženje v družbi, tudi med starši, nekoliko zadržano.
Ali sta bila zadržanost in tudi strah povezana s tem, da bi lahko ti fantje, ki so bili napoteni v učne centre, sodelovali v morebitnih oboroženih spopadih, če bi do njih prišlo?
Jeseni 1990 in spomladi 1991 zavedanje, kaj bo najverjetneje sledilo, kakšne bi lahko bile posledice osamosvajanja, med ljudmi ni bilo prisotno. Nekateri, ki smo bili bolj poučeni, kaj se dogaja, smo vedeli, kaj se lahko zgodi. Čeprav sem kar dobro poznal razmere, se na začetku tega dogajanja tudi sam nisem zavedal vseh mogočih posledic.
Foto: Andraž Purg - GrupA
»Ko gledam zadeve toliko let nazaj, je šlo v tistih časih v odnosih s pripadniki jugoslovanske vojske za nekakšno merjenje tlaka.«
Manj uniform, več modrosti
Ali je zdaj na vrsti Celje*
Odpoved Mladinskega pevskega festivala v Cel)u je najbrž pregnala zadnje
dvome še največjim optimistom, ki so
o konfliktih v Jugoslaviji m o osamosva janju Slovence razmišljali bolj z jezikom m s čustvi kot s preudarnostjo Politika, ki razum in strpnost podreja iracional ni m, težko razložljivim potezam in nastopom, se prej ko slej znajde v zagati To se kajpak nanaša tako na JLA kot na slovensko izrazito nevarno prehitevanje
v neznano - v osamosvojitev Pri tem ne mislim samo na neka/mesečni vzviSen odnos do Jugoslavije, marveč tudi na preprosto dejst\-o, da slovenska vlada pušča državljane v negotovosti. Nekaterim poslancem v republiškem parlamentu je, kot kaže, prirojen romantični osa mosvojitveni avantunzem. Vseeno jim je. kaj je in kako bo. samo da bo čimprej 26 jumj Številni državljani v zadnjih dneh razmišljajo drugače osamosvojitev - da. tako smo dejali na plebiscitu, ampak radi bi tudi povsem določen odgovor. kaj bo potem. Kaj bo s slovensko moneto. na primer. k.y s potnimi listi, ali bodo po 26 juniju za državljane Slovenije zaprte meje. kaj se dogaja v pogajanjih z zvezno vlado m kaj .
Vprašanj je vsak dan več. bolj ko je bhžja osamosvojitev. To je razumljivo.
Marij razumljivo je, da so mladi letos ostali brez majskega dneva mladosti (le komu je bil v napoto''). Namesto tega jim je TV' Slovenija z grozljivo brezčutnos(jo kazala smrt Josefa Simčika na mariborskih ulicah in prestreljene noge delavca, kije vojaškim objektom odklapljal elek-
trični tok. Ne gre za to. ali se je nekaj zgodilo ah ne, da za smrt ni kriva TV kamera, ki jo je posnela Vendar gre za nekaj drugega in TV občinstvo naj ne bo ne ujetnik kamere in ne ujetnik časa. kakor mu ga prikazujejo kamere To je zelo blizu manipulacije.
Kajti zda/, ko se je Slovenca znašla sredi izrednih, skorajda vojnih razmer, se niti ljudje niti politika morebiti ne bodo naravnost vpraševali, kaj je bilo prvj
-	kura ah jajce Ah se je tisto, kar se je zgodilo v učnem centru v Pekrah. najprej zgodilo zaradi prijetja pripadnikov JIJK in je bil obema stranema to samo povod za najvišje napenjanje odnosov v sicer znanem konfliktu ? Ah pa se je vse to moralo zgoditi, ker je bilo pač neizbežno m ker se vojaško vodstvo v Beogradu nikoli m povsem sprijaznilo s slovenskim osam osvajanjem 7 Toda z vsako uro večja, popolnejša militarizacija Slovenije, bo netila vedno več vprašan/, ah se temu Slownija res ni mogla izogniti. In dalje. Kam pelje stopn/evame vojne pripravljenosti, koliko je Slovenija zmore* Ali je edini slovenski odgovor na grožnje in nasilje prosrbskih vojaških krogov v Jl^A samo stopnjevana militarizacija Slovenije, ah je edini možen odgovor
—	zob za zob, oko za oko?
Namesto da bi se Slovenija pripravljala na mir m na osamosvojitev, pripravila odgovore na različne izzive in poteze vo-
jaških krogov Uržavna odločnost in pri pravljenost na iznenadne posege je nujna Toda v takih trenutkih, ko je mogoče tudi nemogoče, je politika nenasilja in pognjaiu boljši odgovor kot militarizacija. Hoh prepričljiva je ponosna drža ljudi, ki nočejo incidentov, ki ne naseda/o obsedenosti izrednih razmer m ki prav dobro vedo. da skrajnost na obeh straneh
na strani JLA in na naši strani - lahko pripeke ne samo do incidentov, marveč do žrtev. Slovenija sprejema nevarno vojaško igro, namesto da bi jasno povedala, kako v njej ne bo ne igralec in ne statist.
Le bi se morebiti res zgodilo, da je v vojaškem scenariju psihološkega in dejanskega okupiranja Slovenije zda) na vt-iti Celje, potem bi bilo dobro dostojanstveno odgovoriti vsem, ki zda) bolj KO-vonjo o incidentih in nasipu, mam pa o miru m pogajanjih vsi vojaki nazaj
v kasarne, tudi naši teritorialci Več uniform bo na cesti, manj možnosti je za pametno politiko Ali so res zmerom potrebne nedolžne žrtve, da se potem pove, kako so bile - nepotrebne? Slovenca bo za svoj mir in za osamosvojitev več storila z internacionalizacijo vsakega nasilne ga dejanja JLA kot pa - z vojaškimi odgovori. Sicer pa, zdaj je minuta pred dvanajsto. da JLA in slovenska politika ponovno sedeta za pogajalsko mizo.
Največ morda lahko storimo ljudje sami Ne nasedajmo nobenim provokaci jam Nenasil/e m mir sta prijaznejša od oro&a Bilo bi lepše, če bi v teh dneh i" Celju prepevali mladi iz Jugoslawe in tujine? Mar ne"
JOŽE VOLFAND
Piie: VLADO ŠLAMBERGER
»Sirotica« armada in »podivjani« Slovenci
Tragična smrt Josefe Simčika. delavca mariborskega Kristala, katerega življenje je ugasnilo pod kolesi oklepnika A (bivše jugoslovanske m ljudske), in izzivanja A (armade)n - obkolitev učnega centra v Pekrah. nočna ugrabitev poveljnika vzhodnoštajerske TO s pomočjo vozil Rdečega križa, kar je najhujša kršitev mednarodnih humanitarnih norm, streli na eleklro monterje na Ptuju, premiki vojakov po Sloveniji, uvoz srbskih plačancev v vojaških uniformah, -vaje- armade na ozemlju Slovenije - so razdelila tudi javna glasila na proslovenska in srbska oziroma proarmadna.
Za Slobodanko (Milofcevičevo glasilo Politiko) se je v mariboru zgodil -težak incident, ki so ga izzvali pripadniki Terititorialne obrambe Slovenije-. Časnik tudi •odkriva« nekakšno slovensko hrvaško zaroto, saj obvešča svoje bralce, da je »v množici zbranih bilo tudi nemajhno Število nepovabljenih gostov iz bližnje HrvaŠke, za katere se smatra, da so kot člani militantnega dela HDZ ob tej priložnosti prišli v Maribor, da bi premišljeno in rutinsko dvigali temperaturo in razsajali proti armadi*.
Politika tudi »ve«, da je »incident (s tragičnim razpletom) izzvan po nalogu slovenskega vojaškopohtičnega vrha Gre za test in poskusu preprečiti organom JLA. da bi prevzeli posle rekrutiranja... Ključni ministrstvi Slovenije (vojaško in policijsko) zadnji adut iščeta v klasični shemi .spopada armade in ljudstva', pri tem pa izkoriščata nekatere izkušnje poulične ustaške gvenle iz Splita, ki sta jih .obogatili' z omejitvami loka. vode in ptt zvez. To ni vžgalo, četudi se licitira naprej rezultate skrajno diletant-ske vojaške akcije Janeza Janše, smrt nesrečnega državljana. kt je skakal na transporter, pa se množično izrablja v marketinški preprodaji sovraštva do JLA. Z druge strani pa je dejstvo, da JI^A ne opazuje več napadov na svoje ljudi (v glavnem mlade vojake) s kardinalsko potrpežljivostjo. glede na to. da je raven take umirjenosti prevladana z večkratno divjaško napadalnostjo na vojsko zvezne države, ki ni bila izzvana z ničemer«.
Tako je zdaj ciriličnim bralcem -jasno povedano- da A (bivška jugoslovanska in Jjudska) ni prav nič kriva, nasprotno, »sirotica- seje morala braniti pred temi. »napadalnimi in divjaškimi- Slovenci, ki so »nahujskam- zoper дјо, kar se kaže tudi, da so vitrine pred domom .JLA v Mariboru kdove katenč že razbite na koščke«. Slobo-danka ve tudi za vzrok vsega zla:
•Vsa hujskaška kampanja temelji na drastični zamenjavi tez o provokacijah. Namesto da bi pošteno priznali, da je bila Armada napadena in ponižana zaradi nezakonite aretacije njenih pripadnikov, brez povoda in vzroka - ko je bil fizično mučen podporočnik Ze^jko Djogo, ki ga je Janšev vojaški uslužbenec udarjal z vrhom puškine cevi v prsa - tukaj z vseh strani trdüo. daje menda JLA začela izzivanje in nasilje-. Malo Morgen, bi rekel Slobodan Milo-ševič.
V nasprotju s srbskimi glasili so v štirih republikah, ki priznavajo za šefa države Sbpeta Mesiča (Slovenija. Hrvaška, BiH, Makedonija) objektivno poročali o mariborskih dogodkih »žrtev divjaštva in napadalnosi Slovencev«, kar pripisujejo srbska glasila naši republiki.
Pogled na vlogo nckdar\je JLA v političnih dogajanjih je najjasneje prikazal zagrebški Vjesnik.
Začelo se je na Kosovu
Armada je prekoračita okvire, ki jih v razvitih državah določajo za vojake, z nastopom na Kosovu. Resda takratna JLA ni bila sama kriva za to. saj je nekdanji član predsedstva SFRJ Lazar Mojsov (nekaznovano) nalagal vso Jugoslavijo. češ da Albanci na Kosovu pripravka)0 vstajo (spomnimq se, kako je Mojsov mahal v zvezni skupščini z nekakšnim »štabnim dokumentom«, ki ga pa kasneje nihče ni videl in se je izkazal za popolno izmišljotino). Armada je takrat srbskim policajem posodila opremo, orodje in celo vozila (nespretno so jih prebarvali), kar je še zaostrilo razmere v pokrajini in povzročilo nezaupanje albanskega prebivalstva do vseh zveznih ustanov. Hkrati je s tem armada prispevala svoj delež h kršitvi človekovih pravic na Kosovu, kar obsoja ves napredni svet.
Drugi poseg armade v politično življenje je bil obisk zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Veljka Kadijeviča v Sloveniji tik pred lanskimi volitvami, kar je bilo v Sloveniji ocenjeno kot poskus vplivanja na volilne rezultate
Tretjič m? je armada zapletla, ko je avgusta lani prepre čila helikopterjem hrvaške policije, da bi leteli v Knin in zadušili oboroženo vstajo srbskih kninskih policajev
Potem so sledili dogodki v Pakracu, na Plitvicah. in v Borovem Selu; povsod je armada - pod krinko, da preprečuje mednacionalne spopade - podpirala srbske vstajnike in s tem slabila demokratično izvoženo oblast na Hrvaškem Vmes so bile še »filmska afera Spegelj- in številne grozeče izjave vojaških poveljnikov.
Armada nam je »sunila« dolarje
Skratka, armada se m bila pripravljena /adovojiti z vlogo poklicnih vojakov (ne pozabimo tudi na »generalsko- stranko - ZK - Gibanje za Jugoslavijo). ampak hoče biti razsodnik v političnem dogajanju in kar zadeva prihodnost države. Seveda vojaškemu vrhu ne gre v račun ne osamosvojitev Slovenije ne osamosvojitev Hrvaške, saj bi S tem izjfubila svoj vpliv na velik del ozemlja sedanje Jugoslavije. Na srečo za vse nas je tudi vse bolj očitno, da se je armada začela cepiti in da so v njej še pošteni Stare Sine, ki vedo, kje je njihovo mesto. Res pa je tudi, da bi bili krivični, če ne bi priznali, da je pn potezah generalov jastrebov veliko vlogo odigral tudi velikosrbski del državnega predsedstva, ki je dajal blagoslov za večino spornih potez nekdanje JLA.
Žal je armada že dosegla enega svojih ciljev pri destabili-ziranju Slovenije nekdanje oaze miru na sončni strani Alp ni več, strah se je zavlekel pod kožo tujih turistov, ki jih ne bo k nam. vse več je kulturnih in športnih prireditev, ki sojih v Slovenyi morali odpovedati zaradi rožljanja armade z огођет in tragične smrti Josefa Simčika Samo s tem nam je A (nekdanja jugoslovanska in ljudska) naredila škode za пекзд sto milijonov dolarjev. Človeškega življenja pa ne bo mogla poplačati nikoli..
novi tedniki radio celie
38
IZOBRAŽEVANJE
Nov atelje v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC
Spodbuda za dijaško ustvarjalnost
Lepo urejen svetel prostor s pogledom in z dostopom na novo urejeno zelenico za Srednjo šolo za storitvene dejavnosti in logistiko, ki deluje v okviru Šolskega centra Celje privlači dijake in mnogi nestrpno sprašujejo, kdaj bodo lahko imeli pouk v novem ustvarjalnem ateljeju. Ta je nastal kot prizidek k šoli in je povezan s šivalnico, kjer se izobražujejo prihodnji ustvarjalci modnih oblačil. A nov atelje ni namenjen le njim, ampak tudi vizažistom in frizerjem, ki bodo tako lažje predstavljali svojo ustvarjalnost.
TATJANA CVIRN
»Pogrešali smo prostor, kjer bi lahko predstavili oblačila in modne dodatke, vse to fotografirali in pripravljali mini modne revije,« pravi ravnateljica šole Saša Silovšek. Vesela je, da je ob preurejanju garderob za avtoserviserje nastal še nov prostor, ki kar vabi k ustvarjanju. Finančno je bil zalogaj za šolo in ŠCC kar velik, saj je prizidek z opremo vreden približno 60 tisoč evrov.
Prvi dogodki in pouk so se v njem zvrstili že aprila, uradno spletno odprtje so v šoli pripravili v torek. Ker je studio opremljen z raznolikim pohištvom, je v njem mogoče početi marsikaj: ob visoki mizi lahko dijaki ustvarjajo načrte za kreacije ali imajo pouk v bolj sproščeni obliki. Udobna zofa in pisana fotelja v drugem kotu vabijo h klepetu in k srečanjem s poslovnimi partnerji. Platno v
ozadju je na voljo za modno fotografijo. V prostoru sta se odlično znašla tudi gledališki krožek in šolski radio, v njem so posneli proslavo za 1. maj in pripravili modno revijo. Bojazni, da bi sameval, torej ni. Dogajanje se bo lahko širilo še v šolski atrij, še zlasti ko bo šola uredila zunanjo leseno teraso. V razmerah številnih omejitev v zaprtih prostorih je novost zato še toliko bolj dobrodošla. Kot pravi ravnateljica, bo že letos mogoče tam pripraviti podelitev spričeval poklicne mature in zaključnih izpitov.
Od skice do obleke
Atelje je prvenstveno namenjen dijakom, ki obiskujejo program Ustvarjalec modnih oblačil, da bi se v povezavi z bodočimi frizerji in vizažisti čim bolje pripravili na nastop na trgu dela.
Ravnateljica Saša Silovšek: »Dijaki svojo ustvarjalnost predstavljajo tako v prostorih šole kot izven nje. Pred epidemijo so se redno predstavljali na modnih revijah, pred časom so bila v Planetu Tuš na ogled oblačila, ki so jih dijakinje izdelale za maturitetno nalogo. Odmeven je tudi vsakoletni razpis šole Nariši obleko. Na njem sodelujejo osnovnošolci, zmagovalcu pa za nagrado dijaki sešijejo obleko za valeto.«
Zanimivo je, da je kljub težavam tekstilne industrije pri nas zanimanje za omenjeni program veliko in da tudi za jesen kaže, da dijakov ne bo manjkalo. Program je zanimiv tudi, ker se lahko po opravljeni poklicni maturi dijaki vpišejo na večino visokošolskih študijev in z izbiro petega predmeta tudi v univerzitetne programe. Nekateri imajo v mislih svoje podjetje in tudi zato je dragocen širok nabor znanj.
»Ustvarjanje modnih oblačil je celovit program, ki ne pomeni le izdelovanja oblačil, ampak je to ustvarjalni proces od prvih skic naprej. V prihodnje bomo v programu še bolj poudarjali risanje, da bodo mladi osvojili tudi tehnike ustvarjanja, ne le šivanje,« pravi ravnateljica, ki se zaveda, da gre za delo, pri katerem so pomembni vsi deli ustvarjalnega procesa.
Slediti novostim
Šola pri izvajanju tega programa tesneje sodeluje s 24 delodajalci iz širše regije. Nekaj je med njimi tudi nekdanjih dijakov, ki imajo posluh za sprejem mladih na prakso, ki je sicer v srednjih strokovnih programih ni toliko kot v poklicnih. »V minulih mesecih je bilo to tudi za deloda-
jalce obremenjujoče in smo jim hvaležni, da smo uspeli vsem dijakom omogočiti praktično izobraževanje,« je zadovoljna Silovškova, ki razmišlja tudi o novostih za druge programe v šoli. Za frizerje, ki imajo zaradi pomanjkanja opremljenih delavnic praktični pouk tudi popoldne, in sicer v prostorih v Kosovelovi ulici, želijo urediti dodatne delavnice. Pri avtoserviserjih razvoj zahteva novo delavnico za popravilo električnih vozil. Logistični tehniki so letos dobili pametna očala za skladišče in manjši laboratorij.
Razvoj zahteva tudi nenehno izobraževanje učiteljev strokovnih predmetov, ki jih vselej ni lahko najti. »Vzroka sta plačilo in delo z dijaki, kar ni za vsakogar,« meni sogovornica. A načrtov šoli kljub temu ne manjka. V prihodnje bi rada pridobila program Frizerski tehnik PTI. Gre za program 3 plus 2 in strokovni svet na državni ravni ga je že potrdil. Izobraževanje frizerjev je namreč eno redkih, kjer dijaki po končanih treh letih šolanja nimajo možnosti nadaljnjega izobraževanja v svojem poklicu. Tako se zdaj vpisujejo v druge programe, če želijo pridobiti več znanja.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Prostor za izmenjavo idej in nove zamisli
IZOBRAŽEVANJE
39
Maša Jurgelj
Delo z mladimi je polno izzivov
Maša Jurgelj, učiteljica strokovnih modulov, uči bodoče ustvarjalce modnih oblačil, in sicer vse od načrtovanja do izdelave ter predstavitve oblačil in modnih dodatkov na modnih revijah. Sama se je za to delo navdušila v maminem butiku, sicer pa rada ustvarja. »Tudi delo z dijaki je polno izzivov, ker delajo toliko različnih oblačil in modnih dodatkov.«
I Vesela je novega prostora, ki že sam po sebi daje navdih za delo. Ker je povezan s šivalnico, je kot dodaten prostor na voljo za ustvarjalno delo. Ob obisku smo dijakinje in enega dijaka (tudi teh je nekaj) prvega letnika dveletnega programa (3 plus 2) zmotili pri šivanju srajce.
»Letos imamo malo okrnjen program. Pouk na daljavo je prinesel spremembe, nekatere stvari smo morali izpustiti in drugače izpeljati, a trudili smo se, da smo zajeli čim več vsebin. Še vedno poudarjamo kreativnost, ki je pomemben gradnik pri celotnem procesu,« meni Maša Jurgelj, ki je prepričana, da bi moral domači trg bolj podpirati slovenske oblikovalce.
Dijakinja Adelina Bojič je končala najprej frizerski program in kot nadgradnjo izbrala dveletni program ustvarjanja oblačil. »Rada rišem in šivam, zato razmišljam, da bi nadaljevala šolanje v tej smeri. Žal mi je, da je bilo zaradi epidemije manj prakse.«
Srednja šola za storitvene dejavnosti in logostiko v okviru Šolskega centra Celje deluje na Ljubljanski cesti. Izobražuje dijake programov Logistični tehnik, Avtoserviser, Av-tokaroserist, Avtoservisni tehnik, Frizer, Ustvarjalec modnih oblačil in Preobli-kovalec tekstilij. V šoli je letos 720 otrok, prihajajo iz krajev regije in tudi izven nje. Vpis za prihodnje šolsko leto kaže, da bodo oddelki polni in da bo za frizerje že drugo leto omejitev vpisa.
V novem ateljeju je šola med drugim pripravila modno revijo in pogovor z delodajalci. (Foto: arhiv šole)
Ustvarjalni atelje v Srednji šola za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC
V ateljeju so trenutno na ogled oblačila, ki so sešita brez vsakega odpadka.
vabi k
VPISU
za šolsko leto 2021/2022
V NASLEDNJE PROGRAME:
•	Predšolska glasbena vzgoja: letnik rojstva 2016
•	Glasbena pripravnica: letnik rojstva 2015
•	Plesna pripravnica 1-4: letniki rojstva: 2013- 2016
PRIJAVA ZA VPIS bo objavljena na naši spletni strani www.glasbena-sola-celje.si. Za več informacij pokličite na 03 492 57 30.
SPREJEMNI PREIZKUSI ZA VPIS V PROGRAME:
•	Glasba (instrumentalni pouk): letnik rojstva 2014 in starejši Otroci ZA VPIS v DISLOCIRANE ODDELKE iz občin Štore in Vojnik opravljajo sprejemni preizkus v Glasbeni šoli Celje. Število prostih mest bo odvisno od kadrovskih in prostorskih zmogljivosti ob koncu šolskega leta.
•	Nadstandardni program SODOBNI PLES in
letnik rojstva 2012 in starejši
•	Nadstandardni program JAZZ: (saksofon, trobenta, pozavna, kitara, klavir, petje in tolkala).
*Za program Jazz je pogoj za vpis predhodno znanje instrumenta.
•	Nadstandardni program BOBNI ZA VSE GENERACIJE
•	Nadstandardni program ELEKTRONSKE KLAVIATURE
•	Nadstandardni program BAS KITARA
«0
4
SPREJEMNI PREIZKUSI bodo potekali od 20. - 28. maja 2021.
Za termin preizkusa pokličite na 03 492 57 30. Več na www.glasbena-sola-celje.si.
40
RADIO CELJE
Vedno je pravi čas za torto
Barbara je postala zapeljiva dolgolaska
Razdelila sta pet kompletov brisalcev
Boštjan in Eva, jutranjika, ki nas prebujata že od šeste ure, sta zelo varna voznika. A ker nesreča nikoli ne počiva, sta morala zaradi kamenčka, ki jima je priletel na vetrobransko steklo, najti najboljšo rešitev za to, da sta lahko varno prišla v službo. Mimogrede sta poslušalcem razdelila tudi pet kompletov kakovostnih brisalcev. Čestitke nagrajencem, vsem pa varno vožnjo!
Na Radiu Celje smo v mesecu marcu skupaj s HairCenter frizerstvom iz Celja podarjali podaljševanje las z vrhunskimi podaljški Cocoele v vrednosti 300 evrov. Prijavilo se je ogromno poslušalk, lastnica HairCenter frizerstva, Darja Kocmut Žižek, pa je izbrala nagrajenko Barbaro Mesarec Jakopič iz Laškega. Kako je nagrajenka izgledala pred podaljševanjem las in kako po njem, lahko vidite na fotografijah. HairCenter frizerstvo je na Ulici frankolovskih žrtev 34 in se ponaša z dolgoletnimi izkušnjami in znanji, ki ga predajajo iz generacije v generacijo. Obiščite jih in stopite tudi vi v poletje kot zapeljiva dolgolaska.
Poletje se sicer bliža, ampak našima jutranjikoma Tanji in Boštjanu ni mar za nekaj odvečnih kilogramov. Sploh če je v igri slastna torta, ki jo znajo pripraviti v Studiu KCAKE v Celju. Tako sta se z njo sladkala v radijskem studiu.
radio celje
Vedm г (ллтој /
PODLISTEK
41
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Na obisku v Košnici
Primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918 (17)
Družina Spacapan
Franc in Frančiška Špaca-pan sta živela v Dolenji Tre-buši, kjer sta imela gostilno in trgovino. Po priključitvi
primorskega ozemlja k Italiji in s stopnjevanjem fašističnega nasilja so Franc in Frančiška Špacapan ter sin Bogomil odšli v Jugoslavijo. Poleg družine Špacapan so v Jugo-
slavijo odšli še dva starejša sinova Vencelj in Vladimir iz prvega zakona Frančiške Špacapan ter Frančev bratranec Štefan, ki je dobil službo orožnika v Celju. Leta 1923
Vaščani Dolenje Trebuše, 1922.
je družina Špacapan prišla na Proseniško. Sin Bogomil je začel obiskovati fantovsko meščansko šolo v Celju in nato šolanje nadaljeval na učiteljišču v Mariboru. Starši so na Proseniškem odprli trgovino, vendar so jo po šestih letih zaprli. Preselili so se v Košnico, kjer so kupili posestvo in hišo. Po šolanju sin Bogomil ni dobil zaposlitve, zato je prišel nazaj v Celje,
kjer je mami Frančiški pomagal prodajati jajca in jabolka na celjski tržnici. Leta 1937 je Bogomil odšel službovat v Bačko. Tam je spoznal svojo bodočo ženo Dragico. Leta 1938 sta se poročila ter prišla na obisk v Košnico. Dve leti kasneje se jima je rodila hči Bogomira. Ko se je začela druga svetovna vojna, je bil Bogomil mobiliziran v kraljevo vojsko. Kmalu so ga zajeli
Nemci in poslali v ujetništvo. Starša Franca in Frančiško Špacapan so izselili na Hrvaško, v Lekenik. Bogomilova žena Dragica in hči Bogomira sta najprej zbežali v Sarajevo in od tam v okolico Beograda.
Po pripovedovanju vnukinje Bogomire Puncer Se nadaljuje ...
DARJA JAN Muzej novejše zgodovine Celje
ALBUM S CELJSKEGA
Srebrni jubilej Konjerejskega društva Celje
Na začetku je bilo to predvsem druženje lastnikov domačih kmečkih konj, večinoma domače avtohtone pasme slovenskih hladnokrvnih konj. Nekateri starejši člani so izhajali iz družin t. i. »furmanov«, lastnikov konjskih vpreg, s katerimi so nudili raznovrstne prevoze. Mlajši člani so bili predvsem ljubitelji konj, ki so jih vzrejali, jezdili in vpregali ob raznih dogodkih ali kar tako za zabavo. Društvo ima v jubilejnem letu 75 članov. Vsako
leto organizira »žegnjanje« konj pri cerkvi sv. Duha v Celju, pohode z vpregami, jezdenja po okolici Celja, a tudi tekme državnega prvenstva v vožnji vpreg. Pohvali se lahko z dvema državnima prvakoma v vožnji dvovpreg, z društvenim uspehom še iz časa začetkov navedenih tekmovanj.
Društvo je že kar nekaj let po pooblastilu celjske občine upravnik t. i. »svinjskega sejma«, na katerem je vsako sredo živahen sejemski utrip.
Konjerejsko društvo Celje je bilo ustanovljeno 28. februarja 1996 (Foto: Tone Pesan, poleti 1995)

ш
Leta 2014 je na Lopati pri Celju zgradilo lasten dom, kjer se člani družijo in organizirajo vesele dogodke.
Žal bo zaradi znanih zdravstvenih razmer veselo praznovanje obletnice društva moralo počakati na boljše epidemiološke razmere.
Prispeval: Andrej Pišek, predsednik; rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info: srecko.macek@knjizni-ca-celje.si; medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www. kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st.
ŠTAJERSKA, PRIJAVI SE!
V Sestavite svojo ekipo
#	Prijavite se skupaj na mercator.si do 20.5.
#	Osvojite nagrado zase in za svoje sosede
Povezanost je sestavina vsake dobre skupnosti.
zato v Mercatorju vse sosede od Kungote do Maribora, prek Velenja do Trojan vabimo na največji sosedski kviz! Prijavite zmagovalno ekipo in najprej osvojite svojo regijo in darilno kartico Mercator v vrednosti 500 EUR. Nato osvojite še Slovenijo ter prejmite veliko nagrado 1.000 EUR in še sredstva v vrednosti 3.000 EUR za uresničitev lokalnega projekta v vašem kraju.
^gUJEMO UAJBout
Nagradni sklad 10.000 EUR
22.5. ob 20. uri
na Facebook strani Mercator
■
Mercator
moj najboljši sosed
42
BRALCI POROČEVALCI
Dijaška inovativnost
Dijaki Srednje šole za strojništvo, meha-troniko in medije Šolskega centra Celje so na tekmovanju Moje podjetje osvojili 1. in 3. mesto. Najboljša v konkurenci med 63 dijaškimi podjetji in več kot 300 dijaki sta bila Celjana Jakob Sadar in Filip Drofenik, ki bosta Slovenijo zastopala na virtualnem evropskem tekmovanju COYC 2021 junija v Litvi.
Dijaki že tretje leto pod mentorstvom Matjaža Cizeja sodelujejo na JA Nacionalnem tekmovanju programa Moje podjetje 2021. Letos sta zmagala Jakob Sadar in Filip Drofenik s podjetjem OPS, d. d. Osvojila sta tudi 1. mesto za »krožno gospodarstvo« 2. mesto za najbolj ino-vativen izdelek, 3. mesto za najboljše poročilo in 3. mesto za najboljši izdelek I feel Slovenija. S tem sta si priborila vstopnico za evropsko tekmovanje COYC 2021. Tretji so bili Jakob Florjan, Jakob Jurak in Klemen Javeršek s podjetjem Izi tehnologije, d. d.
Dijaška inovacija cenovno
ugodnejša
Zmagovalno podjetje OPS je novoustanovljeno dijaško podjetje, ki ga je ustanovil Jakob Sadar, dijak četrtega letnika Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC, smer Tehnik mehatronike.
»V svojem podjetju bom tržil inovativni izdelek, ki sem ga naredil sam in ga poimenoval POC (polishing organic compound). Polirna pasta je običajno abrazivna mešanica, ki vključuje mikroprah in veziva s trdno ali z mazilno konsistenco. Za poliranje orodnih jekel se pre-
težno uporablja pasta s sintetičnimi diamanti, ki dosegajo boljše rezultate od naravnih diamantov. A vsi vemo, da so tako naravni kot sintetični diamanti zelo dragi in posledično je drago tudi polirno sredstvo. POC, ki vsebuje mikroprah iz roževinastih delov govedi, je že na začetku cenovno veliko ugodnejši od diamantov. Tudi predelava roževine je nekajkrat cenejša od predelave diamantov. Tako bo POC že v osnovi veliko cenejši od konkurenčnih polirnih past,« pravi mladi podjetnik Jakob Sadar, ki si s sošolcem uspešno utira pot v svet podjetništva.
Mentor Matjaž Cizej meni, da je tehnično podkovane dijake lažje usposobiti s tržnim orodjem kot obratno. »To je le del razloga, da že tretje leto sodelujemo na tekmovanju, ki združuje idealno virtualno okolje in pripravo za kasnejše realno delovno okolje.«
Tudi ravnateljica Simona Črep ponosno pravi, da so izvrstni rezultati zagotovo odraz večletnih načrtnih prizadevanj razvoja podjetniških kompetenc dijakov tudi v okviru odprtega dela učnega načrta. »Zavedamo se, da sta v sodobnem svetu gonilo gospodarskega in družbenega razvoja tako inovativnost kot podjetništvo, zato je pomembno, da omogočimo dijakom čim več priložnosti za razvoj njihovih številnih potencialov.«
Držimo pesti za mlada podjetnika, ki sta se pogumno podala na pot uresničevanja svojih ciljev in sanj. Virtualno se bosta z ostalimi tekmovalci iz Evrope pomerila od 13. do 15. junija v organizaciji JA Litva.
ŠPELA KUMER
Simpatična, polna energije klovnesa Van-dra, ki nadvse rada vandra, se je vsako sredo od februarja mudila na obisku v Pegazovem domu. No, obiskali nas je na daljavo, čutili pa smo zelo blizu. Junija bo v skupini Rdečih noskov odšla nazaj v bolnišnico, k nam pa bo prišla klovnesa Mafalda. Rdeči noski bodo prišli pod okna Pegazovega doma 24. maja ob 10.30 in če boste šli mimo, se ustavite in si poglejte njihovo zabavno ulično predstavo, zagotovo vam bodo narisali nasmeh na obraz.
Klovneso Vandro je lepo pobliže spoznati. Veronika V. ji je tako mimogrede navrgla, da je noben moški noče, četudi si redno da lepo urediti frizuro. Marija B. je pozabila na vse bolečine in se spet široko smejala, kot zna le ona, ko je Vandra ubrano zapela Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj in svoj performans pospremila z igranjem na ukulele. Jožici je izbrala pesem Na planincah sončece sije. Štefan K. je z Vandro zapel Mi se imamo radi in ker je vedno zaljubljen, mu je pokazala dva ptička ter si ju pripela za klobuk. Božena B. pravi, da je Vandra zelo živahna in popestri bivanje v domu in jo bomo zelo pogrešali
Klovnesa Vandra je tako strnila svoje vtise o naših srečanjih: »Vandra se ob sredah skrbno
pripravi na druženja s stanovalkami in stanovalci. Prijazna in simpatična Mateja Fidler vedno poskrbi za dobro vzdušje v sobi, kjer se srečamo s pomočjo računalnika, in vse to lepo zorganizira ter nas povezuje. Brez nje teh srečanj ne bi mogli izvajati. Moram reči, da vsakokrat srečam izjemno zanimive stanovalke in stanovalce. Rada jih povprašam, kaj jedo, in ugotovim, da so z jedačo v domu zelo zadovoljni. Tudi vzdušje in kolektiv sta vedno pohvaljena in res je lepo videti zadovoljne stanovalce. Drugače pa radi klepetamo o življenju, družinskih članih, kot so vnuki in pravnuki, in še o marsičem. Včasih govorimo o poklicih, včasih pa kar tako nekaj čisto preprostega. Recimo o rožah in oblekah. Ko nam je fino, si tudi zapojemo. Moram reči, da je to eden najlepših trenutkov, ker si tako lepo krajšamo čas s pesmijo. Včasih me kdo močno spravi v smeh in moram vam povedati tudi to, da kdaj pa kdaj skupaj zaplešemo. To so res čudoviti trenutki, ki jih ne bom nikoli pozabila. Rada bi se vsem vam lepo zahvalila za prijaznost, dobro voljo, zaupanje in čas. Hvala tudi, da ste Vandro tako lepo sprejeli medse - včasih sem se počutila kot del vaše družine.«
MATEJA FIDLER, delovna terapevtka
90 let Sonje Melanšek iz Dobriča
V petek, 14. maja, je praznovala 90. rojstni dan Sonja Melanšek iz Dobriča.
Ob tej priložnosti so jo obiskali župan Občine Polzela Jože Kužnik, Mirko Blagotinšek in Emiljan Zabukovnik v imenu DU Andraž, Jože Krk in Franc Drobež v imenu KO ZB za vrednote NOB Andraž ter Mateja Borovnik v imenu KO RK Andraž. Zaželeli so ji obilo zdravja in dobrega počutja in jo skromno obdarili. Kljub visoki starosti živi in skrbi še sama zase. V dobri družbi in ob prijetnem klepetu so nazdravili, se o marsičem pogovorili, skupni čas je hitro minil. O receptu za dolgo življenje je Sonja dejala: »Vse življenje je treba delati«!	TT
Z ECE B0NUS0M DO UGODNIH NAKUPOV V ECE SH0PU!
^ Samo za kupce energentov pri ECE
Unovčitev pri nakupu v ECE shopu nad 300 eur
Preverite višino bonusa na računu za energente ali na portalu moj ECE
www.ece.si
Tekmovati ali ne?
Aprila je bilo letos ponovno veliko državnih tekmovanj, ki so bila izpeljana na nekoliko prilagojen način, kar je zahtevalo nemalo priprav in truda tako organizatorjev, mentorjev kot tudi tekmovalcev. Kljub temu da je epidemija krepko zarezala v šolski vsakdan, ji ni uspelo zaustaviti uspeha dijakov Šole za storitvene dejavnosti iz Šolskega centra Velenje, ki so se vneto pripravljali na državna tekmovanja in na njih nizali uspehe.
Po prvomajskih počitni- znanje in zasedel 1. mesto cah smo izvedeli veselo na državnem tekmovanju iz
novico, da je Nino Krajnc, dijak 1. letnika programa Gastronomske in hotelske storitve, dosegel zlato pri-
angleškega jezika Poliglot 3. Biti prvi v Sloveniji je izredno priznanje, še posebej v časih, ko se je šolanje mora-
lo prilagoditi novim razmeram in uspehi naših dijakov kažejo, da se s trudom in prilagojenim načinom poučevanja lahko doseže vse in še več.
Nino, ki je skromen in preprost fant, uživa v kulinaričnih ustvarjanjih v šoli, hkrati izjemno blesti tudi na jezikovnem področju in brez težav spremlja novice na spletu v angleškem jeziku. Tako mu reševanje sedmih nalog na državnem tekmovanju ni povzročalo hudih preglavic. »Najbolj sem se bal spisa, vendar mi je bil naslov blizu in sem se lahko razpisal. Preostalih šest nalog mi ni delalo prevelikih težav. Zanimiva mi je bila tudi izkušnja spletnega tekmovanja, saj se s sotekmovalci nismo srečali drugače kot na Zoomu, a še tam nas je bilo malo (bilo je namreč več Zoom video-konferenc) in smo bili ves čas pod strogim nadzorom.«
Med uspešnejšimi dijaki je bila tudi Maša Štumberger, dijakinja 3. letnika programa Ekonomski tehnik, ki je na 22. državnem tekmovanju dosegla srebrno priznanje. Pravi, da je tekmovanje v času epidemije posebna izkušnja, saj je treba poleg ostalih pravil tekmovanja upoštevati še varnostne ukrepe, ampak je to ni preveč motilo.
BOJANA URBANC, Šola za storitvene dejavnosti Šolski center Velenje
Pogovori, petje in smeh s klovneso so terapevtski
BRALCI POROČEVALCI / AKCIJA
43
Diamantna poroka zakoncev Koper
Diamantnima zakoncema Koper je župan Jože Kužnik podaril malteško penino in sliko s cvetjem, ki je delo pol-zelskih likovnikov.
Zakonca Ivanka in Franc Koper iz Andraža nad Polzelo sta v soboto, 8. maja, praznovala 60 let zakona, diamantno poroko. Obred je potekal v krogu najbližjih v domači dnevni sobi, opravil ga je župan Občine Polzela Jože Kužnik.
Ivanka Koper (Praprotnik) je bila rojena v Andražu nad Polzelo leta 1939 na domačiji pri Tomažičnikovih. Bila je druga od desetih otrok. Ker so v tistih časih težko šolali vse otroke, je po osnovni šoli ostala doma in pomagala pri kmečkih opravilih.
Franc Koper je bil rojen leta 1936 v Svetem Antonu nad Pohorjem. Bil je drugi od štirih otrok. Po odsluženju vojaškega roka leta 1958 se je zaposlil v Premogovniku Velenje. Upokojil se je leta 1988.
Njegov mladostni prijatelj je bil med mnogimi tudi Maks Praprotnik, Ivankin brat. Nekega lepega jesenskega dne ga je povabil k sebi na domačijo Tomažičnikovih na obiranje češenj. Takrat sta se Franci in Ivica prvič srečala. Zaljubila sta se, 29. aprila 1961 sta se poročila. Na novo leto 1962 sta se preselila
v svoje stanovanje v Velenje. Februarja 1963 se jima je rodil prvi otrok Bojan, šest let pozneje še hči Andreja. Februarja 1970 so se preselili v Andraž nad Polzelo in začeli obnavljati manjšo kmetijo ter graditi novo hišo. Leta 1984 sta uredila velik sadovnjak in posadila 3.200 sadik jablan. Doma z diamantnima staršema živi sin Bojan z družino.
Ob koncu obreda diamantne poroke je župan Jože Kužnik jubilantoma podaril malteško penino in sliko s cvetjem, ki je delo polzelskih likovnikov.	TT
Najprej ga ni niti pogledala
V soboto, 15. maja, sta svojo zaobljubo v cerkvi sv. Martina na Teharjah po petdesetih letih skupnega življenja obnovila zlatoporočenca Marija in Pavel Šuhel. Ta obljuba je imela trdne temelje v iskreni ljubezni in medsebojnem spoštovanju, zato je njuna zveza ostala čvrsta vseh petdeset let. Tokrat sta bila njuni poročni priči hči in njen mož.
Zlatoporočenca sta si želela, da bi ta svečani dogodek delila z več sorodniki, prijatelji, sosedi, vendar tega trenutna situacija ni dopuščala, zato sta po obredu nazdravila v ožjem družinskem krogu.
Marija, rojena Videc, se je rodila leta 1948 v Laškem. Pavel se je rodil leto prej na Pečovju. Marijin oče je med opravljanjem mizarskega dela na Pečovju »poiskal« še moža za svojo hči. Pri hiši, kjer je delal, so mu predlagali sosedovega Pavla. Ta je z Marijinim očetom šel takoj v akcijo in se odpravil na ogled dekleta v Hotel Savinja Laško, kjer je bila takrat Marija zaposlena kot sobarica. »V rokah je imela vedro perila in me niti pogledala ni,« se dobro spominja Pavel. »Naslednji dan sem šel kar k njej na dom, seveda skupaj z njenim očetom,« je povedal z nasmehom. Tako se je začela razvijati njuna ljubezen.
Že po treh mesecih sta se v Laškem poročila tako civilno kot cerkveno. »Ohcet« je trajala tri dni. Po poroki sta si ustvarila dom in družino s štirimi otroki. Marija si je vedno želela veliko otrok, saj je bila edinka.
Zlatoporočenca Šuhel
Kljub službi (Marija je bila zaposlena v Železarni Štore, Pavel v Cinkarni Celje), domačim opravilom in vzgoji otrok sta si vzela čas za druženje in konjičke. Pavli je strasten pevec, organist in zborovodja, Marija pa v prostem času piše pesmi, ki jih je objavila v pesniški zbirki Slap, izdeluje rože iz papirja, hkrati je članica več društev.
»Želiva si samo zdravje. Nadvse sva ponosna na svoje štiri otroke, njihove družine ter vnuke,« sta zaključila mlada zlatoporočenca.
In kaj je recept, da tako dolgo ostaneš v zakonu? Njun odgovor je: medsebojno spoštovanje in pamet. »Pomembno pa je tudi to, da je spalnica prostor za reševanje konfliktov,« je v smehu dodal Pavli.	KG
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Laško ter Osnovno šolo Primoža Trubarja Laško in Osnovno šolo Antona Aškerca Rimske Toplice prirejajo oddajo

OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Laško in Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice.
Oddaja bo v sredo, 26. maja, ob 18. uri na Radiu Celje in Facebook profilu Radia Celje.
Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok.
Projekt podpira Občina Laško.
ftRADloPTUI Štajerski TEDNIK
* * i u 4*
Perutnina Ptuj
.«ж
W • TelekomSIovenije
Lahkota prihodnosti
P
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
fM> oculus
- Weltweite Industriemontagen -
oaem
dravske elektrarne maribor
Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov
KLIMA РТШ d A
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN, HLAJENJE, PREZRAČEVANJE
SAZAS
B/S/ H / tostepoint
BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje
MANA
Elektro Celje
by IFF
CINKARNA
A Kovintrade
radio celie I novi tednik
44
AKCIJA
Dobje, Radeče - Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 7. sezona
Razveselili so se Nastja, Domen, Lucija, Reneja, Julija in Rubi Gala
V sedmi sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se je družbi Radio-Tednik Ptuj, ki je začela s tem projektom ob sodelovanju z osnovnimi šolami in občinami v Spodnjem Podravju, pridružila tudi družba Novi Tednik in Radio Celje. Iz leta v leto se povečuje število občin in šol, ki s sodelovanjem v tem projektu na široko odpirajo vrata pevskim talentom. Cilj je, da bi nekoč projekt postal vseslovenski, in sicer s podporo ministrstva za kulturo in ministrstva za šolstvo, je povedal idejni oče projekta Drago Slameršak, direktor družb Radio-Tednik Ptuj ter Novi Tednik in Radio Celje.
Zaradi koronakrize se sedmi sezoni projekt, ki spodbuja petje slovenskih pesmi, dogaja nekoliko drugače kot v prvih letih, ko so se pev-
ski talenti predstavljali na šolskih prireditvah, kjer so jih ob starših, bratcih in sestricah lahko spremljali tudi dedki, babice, prijatelji. Sne-
Oskar Jager, 2. razred, OŠ Dobje, pesem Čez Šuštarski most (Majda Sepe): »Zelo rad pojem, še posebej slovenske pesmi oz. vse lepe pesmi. Zelo všeč mi je skupina BQL. To pesem sem si izbral, ker mi je všeč. Doma sem vadil z mamo, očetom in s sestro. Sicer pesmi izbiram glede na besedilo in glasbo. V šoli je kar v redu. Moji predmeti so matematika, slovenščina, šport. V prostem času veliko časa prebijem na svežem zraku, zelo rad igram tudi igrice. Všeč mi je več poklicev: gasilec, rudar in policist.«
Anika Rajh, 4. razred, OŠ Dobje, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): »Pojem že dolgo. Rada pojem vse pesmi, ki so lepe, še posebej pesmi, ki jih pojeta Ditka in Alya. V šoli mi gre odlično. Moji naj predmeti so glasba, naravoslovje in angleščina. V prostem času zelo rada berem in se veliko sprehajam. Obiskujem GŠ, kjer igram klavir. Rada tudi pomagam na vrtu, sadim solato, tudi kakšna drevesca. Želim postati zdravnica, ker rada pomagam ljudem in ker gre za zanimivo delo.«
Rubi Fuchs Plemenitaš, 5. razred, OŠ Dobje, pesem Alas (Soy Luna): »Všeč so mi pesmi, ki jih poje Alya, sicer pa raje pojem angleške kot slovenske pesmi. Pojem tudi pri šolskem pevskem zboru. V šoli je odlično, moja najljubša predmeta sta matematika in družba. V prostem času rada igram igrice, vadim klavir. Veliko časa preživim tudi z našimi hišnimi ljubljenčki. Imamo hrčka, morskega prašička in tri muce. Ko bom velika, bom veterinarka.«
Peli so:
Nastja Kolarec, 5. razred, OŠ Dobje, pesem Dobro jutro, življenje (Alya) »Izbrana pesem mi je všeč, zabavna je. Pri pesmi me prvenstveno pritegne glasba, njem ritem, ne pa toliko besedilo. Rada poslušam in pojem pesmi, ki jih pojejo Alya, Nika Zorjan in Tanja Žagar. V šoli je v redu, posebej rada imam šport, glasbo, matematiko in slovenščino. V prostem času igram harmoniko, se igram, družim s prijateljicami. Razmišljam, da bi postala frizerka.«
Ajda Fuchs Plemenitaš, 8. razred, OŠ Dobje, Ta svet ne zna živet (Nina Pušlar): »Pojem že dolgo, tudi pri pevskem zboru. Največ poslušam in pojem angleške pesmi. Od slovenskih pevk mi je najbolj pri srcu Nina Pušlar. Pri pesmi me najbolj pritegne besedilo, glasba manj, kitara je tista, ki jo takoj slišim. Že sedem let namreč igram tudi to glasbilo. V šoli imam najraje slovenščino, angleščino, biologijo. V prostem času se rada družim s prijatelji.«
OŠ Dobje: Oskar Jager, Anika Rajh, Rubi Fuchs Plemenitaš in Nastja Kolarec v mlajši kategoriji ter v starejši Julija Jazbec in Zala Tovornik, Ajda Fuchs Plemenitaš ter Domen Bahč, Lucija Leskovšek in Reneja Uduč.
OŠ Radeče: Milla Marjanovič in Julija Povše v mlajši kategoriji ter Rubi Gala Nikolič v starejši kategoriji.
Projekt so omogočili Občina Dobje in Občina Radeče ter sponzorji Telekom Slovenije, Klima Ptuj, Anpro Technik, ATP, Talum, Dravske elektrarne Maribor, Sazas, Oculus Weltweite Industriemontagen, Kovintrade, BSH Hišni aparati, Elektro Celje, Cinkarna Celje, Mana, Testpoint in Perutnina Ptuj.
OBČINA RADEČE
OBČINA DOBJE
Sponzorji prireditve
*
Telekom Slovenije
SAZAS
Perutnina Ptuj
ANpro Technik d.o.o.
rOdem
dravske elektrarne marlbor
Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov
AKCIJA
45
manja nastopov so v studiih Radia Ptuj in Radia Celje. Radijskim oddajam je mogoče prisluhniti ob sredah med 18. in 19. uro oz. 20. uro. Posnetke nastopov si je mogoče ogledati na FB Radia Ptuj in Radia Celje ter Youtubovem profilu Radia Ptuj.
Osnovno šolo in občino Dobje bo v polfinalu v mlajši kategoriji predstavljala Na-stja Kolarec s pesmijo Dobro jutro, življenje, v starejši pa trio Domen Bahč, Lucija Le-skovšek in Reneja Uduč. Prva polfinalistka iz OŠ Radeče in
občine Radeče je Julija Povše v mlajši kategoriji s pesmijo Milijon in ena, druga pa Rubi Gala Nikolič v starejši s pesmijo To mi je všeč.
V občini Dobje je tradicija lepega petja in igranja prisotna že več kot sto let. Že pred 120 leti je deloval tamburaški in pihalni orkester. »Zadnjih 50 let je naš kraj močno zaznamovala tradicionalna prireditev Pokaži, kaj znaš, na kateri so se predstavili mladi talenti iz domovine in tujine. Iz tradicionalne prireditve je nastalo kar nekaj uspešnih
ansamblov, ki so danes prisotni na glasbeni sceni, a tudi veliko glasbenikov in glasbenih pedagogov prihaja iz naše občine,« je pevsko in glasbeno sceno občine Dobje predstavil župan Franc Leskovšek. Občina Dobje v sodelovanju z OŠ Dobje spodbuja mlade, da ohranjajo tradicijo lepega slovenskega petja. Zato sta bila v preteklih letih organizirana Veseli tobogan in oddaja Ko-rajža velja, ki v zadnjem času ni več na sporedu.
»Zato je dobrodošla pobuda družbe Radio-Tednik
Ptuj za organizacijo projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, kjer je dana možnost mladim talentom, da se predstavijo širši javnosti. Zahvaljujem se Ra-diu-Tedniku Ptuj ter Novemu Tedniku in Radiu Celje ter prokuristki Anici Šrot Aužner za prizadevanje pri izvedbi tega projekta,« je še povedal župan občine Dobje Franc Leskovšek.
Tudi v občini Radeče so izjemno veseli, da imajo veliko mladih, ki se radi udejstvu-jejo na različnih področjih.
Pohvalijo se lahko z nadpovprečnim številom društev in ostalih organizacij glede na velikost občine. Z veseljem jih podpirajo, tudi s precejšnjimi sredstvi, za katere jim ni žal.
»Veseli me, da po tem težkem obdobju precejšnjega nedelovanja, predvsem ljubiteljske dejavnosti, spet delujejo projekti, kot so Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki mlade povezujejo v skupnem ustvarjanju in lepšanju našega vsakdana. Ponosen sem na vse naše
otroke, ki neumorno dnevno stremijo k uresničevanju svojih ciljev. Radi jim pomagamo, kolikor je le v naši moči, da se bodo v mladih letih preizkusili v vsem, kar jih zanima in predvsem v čem prepoznajo svoje talente. Vedno jim prisluhnemo in na različne načine skupaj poiščemo pot k realizaciji in uresničitvi njihovih želja in interesov,« je po nastopu pevskih talentov občine Radeče povedal župan Tomaž Režon.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Julija Jazbec in Zala Tovornik, 7. razred, OŠ Dobje, pesem Dan ljubezni (Pepel in kri): »Za skupni nastop sva se odločili po posvetu z učiteljico. Pesem nama glasovno ustreza. Veliko sva vadili doma in tudi v šoli z učiteljico, da bi se čim bolje predstavili.« Julija ima najraje zimzelene melodije, ne mara roka in repa. Obožuje narodnozabavno glasbo. V šoli ji gre dobro, njena najljubša predmetasta šport in likovna umetnost. V prostem času rada jaha, igra kitaro, se druži s prijatelji. Želi postati učiteljica jahanja. Zala ima rada Avsenikovo in drugo narodnozabavno glasbo. V šoli je njen izbrani predmet slovenščina. Rada ima živali in se druži s prijatelji. Od športa pa ima najraje igre z žogo. O poklicu še ne razmišlja.
Reneja Uduč, Domen Bahč in Lucija Leskovšek, 9. razred, OŠ Dobje, pesem Ne čakaj na maj (Zlata Ognjanovič): »Trio smo sestavili edini trije, ki iz 9. razreda pojemo pri pevskem zboru. Nastop na Radiu Celje je naš prvi skupni nastop, upamo, da se bomo dobro odrezali.« Domen ima najraje narodnozabavno glasbo, ki jo tudi sam izvaja v okviru tria narodnozabavne glasbe. Najraje ima matematiko, fiziko, glasbo. Šolanje bo nadaljeval v srednji glasbeni šoli, kjer je že opravil sprejemni izpit. Igra harmoniko in še nekaj drugih glasbil. Tudi njegov poklic bo povezan z glasbo. Lucija bolj posluša angleške pesmi. Od slovenskih izvajalcev ima najraje skupino Mi2. V šoli še posebej uživa pri kemiji, slovenščini in angleščini. V prostem času igra kitaro in ukulele. Rada tudi peče, predvsem različne sladice. Zadnji dve leti razmišlja, da bi delala na radiu. Reneja ima rada slovenske in angleške pesmi. Pritegnejo jo lepe pesmi, od slovenskih pa pesmi, ki jih pojejo Ines Erbus, David Amaro in Tanja Žagar. V šoli pa ima rada slovenščino, glasbo, likovno umetnost in šport. V prostem času se ukvarja tudi s športom, najraje igra odbojko, in se druži prijatelji. Po vsej verjetnosti bo vzgojiteljica, saj ima rada otroke.
Milla Marjanović, 5. razred, OŠ Radeče, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): »To pesem smo peli tudi pri pevskem zboru, zato sem si jo tudi izbrala, ker mi glasovno ustreza. Rada pojem slovenske in angleške pesmi. Zelo všeč so mi pesmi, ki jih pojeta Ditka in Nika Zorjan. V šoli je v redu, od predmetov imam najraje glasbo, likovno umetnost in angleščino. Obiskujem GŠ, kjer igram klavir, igram tudi v Gledališkem društvu Radeče. Želim postati plastična kirurginja.«
Julija Povše, 5. razred, OŠ Radeče, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec): »Pesem sem si izbrala sama, ker mi je všeč pevka, že nekaj časa jo spremljam. Rada tudi prisluhnem pesmim, ki jih pojeta Nina Pušlar in Nika Zorjan. Pojem slovenske in angleške pesmi. V šoli mi gre odlično. Posebej rada imam matematiko, glasbo in šport. Rada tudi rišem, kolesarim in hodim na sprehode. Želim postati prometnica. Petje bo vedno moj konjiček.«
Rubi Gala Nikolič, 9. razred OŠ Radeče, pesem To mi je všeč (Nina Pušlar): »Všeč so mi poskočni ritmi. Moji priljubljeni pevski in glasbeni izvajalci so Nina Pušlar, Ditka, Trkaj. Posebej rada pa imam rok, punk. V šoli mi gre odlično. Želim postati grafična oblikovalka, privlači me ilustracija, tudi zato sem izbrala Šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljeni. Že zdaj veliko rišem, še posebej za mlajšo sestro, ki si vedno želi, da ji nekaj narišem.«
Lahkota prihodnosti
Ш oculus
" Weltweite Industriemontagen -
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje
tostepoint
by IFF
MANA
CC
CINKARNA
сеџ°	Kovintrade
46
RAZVEDRILO
Nehajta nositi zdravniku denar, sicer me ne bo nikoli spustil domov.

Oven
Tehtni ca
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Ker me je dragi razjezil, sem pred pralni stroj zlila vrč vode ... Tri ure že išče napako.
Ljubezen je slepa, ampak poroka vrača vid.
Šele takrat, ko pred dekletom ješ čebulo zraven čevapčičev, lahko trdiš, da si v resni zvezi.
Na policiji
Mož: »Ne najdem svoje žene. Pred devetimi urami je odšla proti nakupovalnem središču in še vedno se ni vrnila.«
Policist: »Kako visoka je vaša žena?«
Mož: »Ne vem.«
Policist: »Suha ali močnejše postave?«
Mož: »Srednje postave.«
Policist: »Barva oči?«
Mož: »Nikoli nisem bil pozoren.«
Policist: »Barva las?«
Mož: »Vsake toliko časa zamenja barvo.«
Policist: »Kako je bila oblečena?«
Mož: »Nisem povsem prepričan.«
Policist: »Se je v nakupovalni center odpeljala z avtomobilom?«
Mož: »Da.«
Policist: »Barva vozila?«
Mož: »Bil je črn BMW serije 5 z oznako 535d, z vrstnim 3,0-litrskim šestvaljnim dizelskim motorjem, ki ima 313 KM. Menjalnik je 8-stopenjski avtomatski steptronic z M športnim paketom opreme. Platišča so 19-colska double spoke 351 M. Avtomobil ima tudi prilagodljive led žaromete in rahlo prasko na zadnjem levem boku ...« Nato začne jokati.
Policist: »Ne skrbite gospod, našli bomo vaš avtomobil.«
Šokirana
Mož stopi v spalnico, tam pa najde svojo ženo in njenega golega ljubimca. Ta hitro vstane, se obleče in odide. Mož ostane brez besed od šoka. Nato le vpraša: »Kaj pa je to, žena?«
Ona mirno: »Tudi jaz sem šokirana. Niti dober dan ni rekel tebi niti adijo meni!«
Spomin
»Doktor, izgubljam spomin!«
»Od kdaj?«
»Kaj od kdaj?«
Z ženo sem šel v trgovino, da bi si kupil trenirko. Domov sva prinesla žensko jakno, ženske kav-bojke in jopo ter nogavice zame.
Pravijo, da je za dobre stvari potreben čas. Zato vedno zamujam.
Nikar si v tem času ne na-kopljite nad glavo dodatnih obveznosti, saj še starih niste uspeli dokončati. Pred vami je še nekaj dela, vendar boste kaj kmalu zajadrali v bolj prijetne urice. Mars v vodnem raku nekoliko stresno deluje na vaše znamenje, zato morate več pozornosti namenjati sprostitvi in druženju z ljudmi, ki vam dajejo moč in energijo. Razmišljali boste o krajši poti.
3\k

Lev

Dosegli boste skoraj vse, kar si boste zaželeli, ostalo pa bo vprašanje, ali boste nato sploh zadovoljni. V neki zadevi se boste morali odločiti precej na hitro. Mrk bo stresno vplival prav na vsa področja vašega življenja. Ni se dobro odločati za nove poti in spoznavati novih ljudi. Dobro pa je, da se ukvarjate z blokadami, ki ste jih pustili na svoji poti in tudi tiste v svoji podzavesti.
škorpijon
Ne obremenjujte se s tem, kaj je prav in kaj ne, enostavno delujte po svojem občutku. Vaša vladarica v znamenju dvojčka vam daje odlične priložnosti za druženje. Mrk, ki se bo zgodil v tem tednu, je opozorilo, da ne prehitevajte dogodkov. Veliko pritiskov bo, vendar boste kljub utrujenosti vse dobro izpeljali. Proste urice bodo čustveno in romantično doživete.
Malce se ozrite po svoji družbi in ugotovili boste, da ste dobili novega oboževalca, vpliv Venere v znamenju dvojčka ugodno vpliva na komunikacijo, zato bo ta vaš veliki adut. Paziti se morate nevoščljivosti nekoga v vaši bližini. Tokrat se boste resnično zabavali ob nenavadni situaciji, ki vam jo bo prineslo življenje na svojih krilih. Svetujemo previdnost v času mrka.
Dvojčka
Ne bodite tako strogi do sebe, vzemite si dovolj časa za stvari, ki vas veselijo. V vas se bodo ponovno prebudili lepi in močni občutki, dobili boste veliko pozitivne energije. Pred vami so spremembe, ki bodo močno vplivale na vaš način življenja. Trudili se boste, da bi življenje dobilo pastelno obarvane dni in da ti ne bi bili dolgočasni, kar vam bo odlično uspevalo.
Rak
Strel ec
Nikar se ne zapirajte vase in ne iščite odgovorov na vprašanja, ki jih ni. Raje se posvetite realnosti in svoji vlogi v njej. Veliko uspehov lahko nanizate v tem času, zato krepko pljunite v roke in nadaljujte z delom tam, kjer ste končali. Prepustite se spremembam, ki so na poti. Tudi na vaše znamenje bo mrk vplival predvsem stresno, zato več previdnosti v delovanju.
Kozorog
Najbolj kritično obdobje je za vami, zato ne bi bilo slabo, če bi se sedaj posvetili uresničevanju svojih načrtov s polno paro. Vplivi mrkov v mesecu juniju vam kažejo večje prelomnice, ki se bodo dogajale na različnih področjih življenja. Dobro preučite, kje in kako morate popravljati stvari, da vam bo življenje boljše služilo. Nekdo vas opazuje, od vas je odvisno, kaj boste naredili.
Končno boste doumeli, kako stojijo stvari v resnici. Žal, ideali, ki jih gojimo v naših predstavah, mnogokrat niso to, kar je resnica. Naredili boste načrte, kako ravnati, uvesti boste morali veliko sprememb. Odigrali boste svojo vlogo in se morebiti ob vsem skupaj celo nekoliko zabavali. Obveznosti bodo tudi v tem obdobju povečane, zato se vam lahko obetajo tudi boljši rezultati.
Vodnar
Neko povabilo bo zvenelo izredno zapeljivo, vendar bo izrečeno na dvoumen način, ki si ga ne boste znali razložiti. Venera v znamenju dvojčka izpostavlja komunikacijo, s katero lahko dosežete tisto, kar vam v preteklosti ni uspelo Kljub temu boste za dosego svojega cilja uporabili vsa sredstva, ki vam bodo na voljo, kar lepo ustreza vašemu znamenju.
Uspeli boste ohraniti mirno kri tudi v primeru, ko se vam bo zdelo, da vam gre vse narobe. Na ljubezenskem področju se vam bodo zadeve obrnile v pozitivno smer, zato bodite potrpežljivi. Vpliv Venere, kraljice ljubezni v dvojčku, bo dobro vplival predvsem na vašo komunikacijo, zato lahko naredite pomemben korak naprej. Tudi očarljivi boste, kar bo vaš velik adut.
Devica
Nedavno ste sprejeli pomembno odločitev. Dogodki, ki bodo sledili, vam lahko prinesejo nepredvidljive okoliščine. Prepustite se toku življenja in počakajte na bolj ugodne okoliščine, ki vam bodo pomagale, da naredite tisto nekaj več. Vaš vladar počasi prehaja v retrogradno gibanje in vam bo prinesel kar nekaj sprememb, ki jih boste vnašali v svoje življenje.
Ribi
Čustveni boste in polni veselja do življenja. Zaljubljeno boste zrli v ure, ki bodo minevale s presenetljivo naglico. Vpliv mrka bo prav čarobno vplival na vaše znamenje, saj vas bo ponesel med oblake, kjer boste uživali. Za soočanje z resnico bo še veliko časa, zato si kar privoščite tisto nekaj za svojo dušo. Nikar se ne zapletajte v spor z nekom, ki vam samo zavida srečo.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.		
		
Astrologinja GORDANA je dosegljiva		Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi		na 041 519 265, 090 64 30 in na
strani		Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.		Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
SUDOKU 466
Nagradna križanka
IZRAELSKO PRISTANIŠČE
PLAST KAMNOV ZA UTRDITEV BREGA
rižam E ŠVEDSKA UGA&M E IGRALKA
SLOVENSKI VIOLINIST (TOMAŽ)
ZAKLJUČEK LITERARNEGA DELA
NASPROTNA
SLIKA IZVIRNIKA
OSCAR LEVANT
PEVEC SKUPINE KAJAGOO-GOO
VELIKE ZAČETNE ČRKE IMENA, PRIIMKA
POKRAJINA V JUŽNI AFRIKI
POŠKODBA KOŽE ZARADI OGNJA
GLAVNO MESTO LATVIJE
GLAVNO MESTO TAJVANA (ANG.)
BAJKA
PISATELJICA PEROCI
ZNAMKA RAČUNALNIKOV
ANGLEŠKA NIKALNICA
17
SPODNJI ODTENEK
DEL NOGE -
NEKATERIH GRŠKI SESALCEV JUNAK
13
MESTO V SIBIRIJI
ATLANTOVE HČERE
NASPROTNO OD STAR
AZIJSKA HRUŠKA BRIGITTE BARDOT
EVA BOTO
ČRNILO (POG.) ZELO POMEMBNA OSEBA
VRSTA TENIŠKEGA UDARCA
DROG V KOZOLCU
I. MLAKAR:
EN ... VINA MI DEJ
NASPROTNO OD
ZAPUŠČANJE
KNJIGA ZEMLJEVIDOV
NEHOTENO ŠIROKO ODPRTJE UST
ZAPOREDNA VOKALA
OKOSTJE SNOV, KI POVZROČA NASTANEK EMULZIJE
12
POSLOVNA DEJAVNOST, KI PRINAŠA DOBIČEK
10
NESPREMENLJIVOST
OBRAČA ... PO VETRU
NESPAMETNO DEJANJE (EKSPR.)
SLOVENSKA ZNAMKA ŠPORTNIH OBLAČIL
VPLIVEN BOGATAŠ (EKSPR.) SPOGLED-LJIVKA
KONCI POLOTOKOV
ENOTA ZA MERJENJE KOTOV
14
ENOLOG
TEČE SKOZI LONDON (ORIG.)
16
POLOŽAJ PRI JOGI
ZAVESTNO NERESNIČNA IZJAVA
KRVNI PLAZMI PODOBNA TEKOČINA
FRANCOSKI IGRALEC DELON ANJA ČARMAN
OČKA
REKA V BAŠKI GRAPI
SIMBOL MODROSTI
NAJMANJŠI DELEC SNOVI
RUSKI AVTO
GOROVJE V SREDNJI AZIJI
ZEMELJSKA JE NAŠ DOM
FRANCOSKA MODNA ZNAMKA
SREDNJEAM INDIJANCI
Povsod z vami
ŽIVLJENJSKO POMEMBNA SNOV
POSODAZA NALIVANJE
MNOŽIČNA ZBOROVANJA NA PROSTEM
15
NIŽJE RAZVITE VODNE RASTLINE
SLED REZILA
MANJŠA KUHINJSKA POSODA
REKA, KI TEČE SKOZI CAMBRIDGE
AZIJSKA MI ■ SELNA IGRA MAGIČNI
SPISI TANTRIZMA
OLGA ČEHOVA NEKDANJI ISTANBUL
PRILJUBLJEN IN OKUSEN SADEŽ
18
NEKDANJA SOVJETSKA TAJNA POLICIJA
SNOV PRIJETNEGA VONJA
9
VRTI SE V . KROGU
	2			3		9		
	6			1				
8	9	7				4		
						7	8	2
1		9						
7			8		5			
			2	9	1			
	3	5					7	
							4	8
SUDOKU157
			8					5
			6	4				1
8	4	6	7					
	1					2		
	2					7	4	
				8	9			
7		2	4	6				
6		4	1	3				
		1					8	
REŠITEV SUDOKU 465
REŠITEV SUDOKU 156
5	7	8	3	1	6	4	9	2
4	2	6	9	8	5	3	7	1
1	3	9	4	7	2	8	6	5
2	1	3	7	6	8	5	4	9
8	4	5	2	9	1	6	3	7
6	9	7	5	4	3	1	2	8
9	6	2	8	5	4	7	1	3
7	5	1	6	3	9	2	8	4
3	8	4	1	2	7	9	5	6
4	9	7	1	3	5	8	6	2
5	2	6	9	4	8	7	1	3
3	1	8	7	2	6	4	9	5
1	3	9	6	7	4	2	5	8
2	8	4	5	1	3	6	7	9
7	6	5	2	8	9	3	4	1
9	4	3	8	5	7	1	2	6
8	5	2	4	6	1	9	3	7
6	7	1	3	9	2	5	8	4
EDEN
8
2
3
7
5
4
TRENJE
6
11
novi tednik
Vddm г iMmqj /
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18						
Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti
na naslov tea.podpecan@ nt-rc.si
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 25. maja.
Geslo iz številke 19: Pomlad se je nekje izgubila. Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Branko Si-monišek iz Lesičnega, Drago Želj iz Petrovč in Stanislav Dečman iz Šentjurja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
48
TA PISANI SVET
Prostovoljci vezivo lokalne skupnosti
Podelitev priznanj ZZB
Zveza Združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in ZB Celje sta na slovesnosti v Muzeju novejše zgodovine Celje podelila priznanja dolgoletnim zaslužnim članom.
Prejeli so jih (na skupni fotografiji z leve) Ludvik Kolar, dolgoletni predsednik krajevne organizacije (KO ZZB) Dečkovo naselje (zlata plaketa), Martin Lupše, član KO Gaberje, udeleženec bitke na Menini leta 1945, dolgoletni ravnatelj I. osnovne šole v Celju (zlata plaketa za življenjsko delo), Ivanka Hrovat, dolgoletna predsednica KO Dolgo polje (zlata plaketa), in Franc Vrbnjak, dolgoletni predsednik KO Karla Destovnika - Kajuha (srebrna plaketa).
RG, foto: SHERPA
Da so srčika vsakega kraja ljudje, je jasno. Tisti, ki so nesebično pripravljeni pomagati drugim, so najmočnejše vezivo, ki poveže skupnosti. To je dobro pokazal čas epidemije, ki bi ga, kot se strinjajo mnogi, brez srčnih prostovoljcev res težko prebrodili. Občinam, ki so se še posebej izkazale, je Slovenska filantropija na dan prostovoljstva, 18. maja, podelila nazive Prostovolj-stvu prijazna občina.
Na našem območju je prostovoljni duh najbolj prisoten v Velenju, Žalcu, Laškem in Slovenskih Konjicah.
Mestna občina Velenje je naziv prejela za vsestransko spodbujanje prostovoljstva ter stalno podporo prostovoljnim organizacijam in razvoju prostovoljstva mladih. Občina Žalec si je priznanje prislužila, ker podpira pro-stovoljstvo, organizacijam pa sredstva namenja tudi s pomočjo javnih razpisov. V občini Laško so prepoznali vrednosti prostovoljstva, prostovoljk in prostovoljcev za razvoj lokalne skupnosti in življenje v njej, kar dokazujejo s široko podporno mrežo številnim prostovoljskim organizacijam. Obči-
Predstavniki Slovenske filantropije so priznanja izročili županom nagrajenih občin. Na fotografiji plaketo prevzema župan občine Slovenske Konjice Darko Ratajc.
na Slovenske Konjice pa je omenjeno priznanje prejela za spodbujanje prostovolj-stva s pomočjo javnih razpisov, z dodatnim točkovanjem prostovoljskega dela in promocijo prostovoljstva, z možnostjo uporabe Christianine sobe za izvajanje aktivnosti društev, s skrbjo za starejše in invalidne osebe ter z za-
gotavljanjem računalnikov za osnovnošolce v času šolanja na daljavo.
V Slovenski filantropiji si želijo, a bi občine dobre prakse v prihodnje še spodbujale in nadgrajevale ter jih ponesle še med ostale slovenske občine.
LKK, foto: arhiv Občine Slovenske Konjice
Podarjena očala in dalmatinska kuhinja
Priznanja sta podelila Stane Mele v imenu ZZB Slovenije (na sredini) in Marijan Petan, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Celje.
Lions klub Celje Mozaik je v teh dneh zasnoval dve dobrodelni akciji. Prva, zbiranje rabljenih korekcijskih in sončnih očal z dioptrijo, je tradicionalna akcija svetovnega lionističnega gibanja. Druga akcija je kulinarična, izkupiček bo namenjen za počitnice otrok iz socialno šibkih družin.
»V ekonomsko manj razvitih državah si večina ljudi ne more privoščiti prave okuli-stične oskrbe in pravih očal. To predstavlja velike omejitve, zmanjšanje možnosti za delo ter slabšo kakovost življenja,« ugotavljajo v Lions klubu Celje Mozaik, zato organizirali zbiranje rabljenih očal, ki jih je mogoče podariti do 19. junija na na enem od zbirnih mest: v Planetu Tuš, lekarni Apoteka pri teatru, v Optikah Salobir in Teržan, v Lekarni Lava in v Mestni četrti Nova vas.
V soboto med 9. in 12. uro bo pripravil klub v sodelovanju z Okrepčevalnico Piskrček in Mestno tržnico Celje kuharski dogodek. Trije znani Celjani, ki so tesno povezani z Dalmacijo in se spretno vrtijo v kuhinji, bodo pripravili tradicionalne dalmatinske jedi. Vabijo na pokušino, izkupiček od dobrodelnih prispevkov pa bo namenjen za počitnice otrok iz socialno šibkih družin.
TC
Z leve stojijo Bojan Levstik, Draš Pučko, Andrej Savodnik, Andrej Telič, Silvo Krelj, Sine Mejavšek, Tone Goršič in Lojz Metličar, čepijo pa Milan Mrovlje, Šani Šafarič, Bogdan Povalej in Žare Presinger.
Nostalgija za njihovimi tekmami vse večja
V tem mesecu so se le uspeli zbrati celjski rokometaši, »stari rokometaši«, kot si pravijo sami.
Gostil jih je Teniški klub Hribček, med Vojnikom in Arclinom. Snidenja so bili še toliko bolj veseli, ker jim je to bilo lani onemo-
gočeno zaradi znanih težav. Tudi zaradi tega je letos manjkalo precej njihovih soigralcev. Bistveno je, da so znova obujali spomine in malce prevetrili trenutni položaj celjskega rokometa.
DŠ
Škatla za rabljena očala čaka tudi v Planetu Tuš.