Št. 35 (2037) Leto XXXIX NOVO MESTO četrtek, 1. septembra 1988 Cena: 800 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul Ul >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST < to > DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLSNJSKI LIST DOLENJSKI LIST PRAŠIČJA FARMA — DA ALI NE? PRISTAVA — Sanacijska komisija sozd Mercatorje pretekli teden obiskala tozd Poljedelstvo-meso krškega M-Agrokombinata, v okviru katerega deluje tudi prašičja farma na Pristavi. ' Znano je, da farma že vseskozi posluje z izgubo, ki je vedno večja, da ekološki problemi na njej še niso razrešeni itd. Zato so se ob obisku sanacijske komisije dogovorili, da bodo o bodoči usodi farme odločali na skupnem sestanku predstavnikov sozda in krške občine, ki bo predvidoma med 15. in 20. septembrom. Na tem sestanku naj bi se sozd Mercator skupaj s sovlagatelji odločil o tem, ali farma še bo ali ne bo. PRIDEJO INTERNIRANKE KOČEVJE — V sredo, 7. septembra, ob 9. uri bo prispelo v Kočevje okoli 100 internirank- obsojenk iz vse Jugoslavije. Kočevci jih bodo sprejeli najprej pri avtobusni postaji, kjer jih bo pozdravil predstavnik domačega turističnega društva, nato pa še na ploščadi sredi mesta, kjer jih bo nagovoril predstavnik OO ZZB NOV, poleg tega jim bodo pripravili kulturni program. In-terniranke — zapornice si bodo ogledale še kočevski muzej in dvorano, kjer je leta 1943 zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda. Na sprejem internirank so vabljeni tudi občani. »AFRIŠKE« SLIKE NOVO MESTO — V torek, 6. septembra, bodo odprli v Krkini galeriji v Ločni razstavo del mlade akademske slikarke Libuše Kirac — Vranko iz Zagreba. Predstavila se bo s slikami, ki s črto in stilizacijo spominjajo na afriško umetnost in še posebej na Egipt, ter z manjšim izborom keramike, s katero se tudi ukvarja. POLETNA LIKOVNA ŠOLA V NOVEM MESTU KONČANA NOVO MESTO — Minulo nedeljo seje v hotelu Metropol končala poletna likovna šola, ki jo je Združenje likovnih skupin Slovenije organiziralo za slikarje začetnike. Šolo, ki je potekala od 19. avgusta, je obiskovalo trinajst likovnikov iz raznih krajev Slovenije, delala pa je pod vodstvom mentorja akademskega slikarja Toneta Račkega. V Kostanjevici se končuje Forma viva 88 Na zaključni slovesnosti bo govorila Mojca Drčar — Murko KOSTANJEVICA NA KRKI — Letošnji, že 28. mednarodni simpozij kiparjev Forma viva se končuje. Zaključna slovesnost simpozija, na katerem je od sredine julijskih dni sem ustvarjalo pet likovnih umetnikov iz prav toliko držav, bo v soboto, 3. septembra, v kostan-jeviškem gradu in sicer z začetkom ob 18. uri. Slavnostna govornica bo znana slovenska novinarka Mojca Drčar—Murko, nakar bodo kiparjem podelili tradicionalne diplome. Kot smo že poročali, so to Ulrike Birkhoff iz ZRN, Peruško Bogdanič iz Jugoslavije, Frederick Bushe iz Velike Britanije, Dinu Campeanu iz Romunije in Tadakazu Maeda iz Japonske. Po tej slovesnosti bo v nekdanji samostanski cerkvi nastopil pevski zbor Glasbene matice iz Ljubljane in pod vodstvom dirigenta Janeza Jocifa izvedel program devetih izbranih pesmi slovenskih in tujih skladateljev. Obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi stvaritve udeležencev letošnjega simpozija, ki stoje razmeščene po Kostanjevici, ter Goršetovo retrospektivno razstavo, ki je še vedno odprta v Lamutovem likovnem salonu. Vroča razprava mladih kmetov Na sobotnem kmečkem političnem pikniku v Šentjerneju sojiretresali razmere v 'u — Viktor Marinc: »Vsi smo za močnega kme našem kmetijstvu____________________________________________________ ŠENTJERNEJ — Kmet mora imeti veliko potrpljenja in trdo kožo, saj nad njim gospodujeta narava in družba. Tako je zastavil besedo Franc Kastelic iz Mirne peči na srečanju mladih zadružnikov Slovenije v soboto v Šentjerneju, mnogi za njim in pred njim pa so odločno opozarjali, da potrpljenje kmetom kopni spričo vedno bolj vprašljive kmetijske politike. V zvezi s to so mladi zadružniki na kmečkem političnem pikniku natrosili vrsto resnic, resda ne prvič izrečenih, zato pa toliko pomembnejših za sedanjost in še bolj za prihodnost našega podeželja. Zlasti še zato, ker mladi, ki so že ODPRLI VINOGRADNIŠKO— VINARSKI SEJEM LJUBLJANA — V ponedeljek so na Gospodarskem razstavišču odprli 34. mednarodni vinogradniško-vinar-ski sejem, na katerem sodeluje 480 razstavljalcev iz dvajsetih držav. Mednarodna komisija je ocenila 1258 vin, alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter najboljšim med njimi podelila priznanja. Naziv šampion je tokrat dobilo 5 vin, med njimi prošek Istra-vina z Reke, visoka priznanja pa je dobilo tudi več slovenskih vin, med njimi tudi z našega območja. Vinski sejem spremlja več vzporednih prireditev in strokovnih srečanj. Včeraj se je na razširjeni seji sestal izvršilni odbor Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo in obravnaval težak položaj panoge. Več prihodnjič. S. SESTAVLJANJE VOZA — Na srečanju zadružnikov, ki so ga pripravile Zadružna zveza Slovenije, KZ Krka Novo mesto in RK ZSMS, so mladi zadružniki iz 23 slovenskih aktivov med drugim tekmovali v sestavljanju kmečkega voza. (Foto: M. Luzar) prevzeli kmetije ali pa so pred tem korakom, ne vedo, ali bodo sploh lahko živeli na ta način, je dejala Ivica Podkrajšek iz Slovenskih Konjic. Po besedah mladih zadružnikov se bo moralo marsikaj spremeniti. Nezadovoljni so bili z zadrugami, češ da te poslujejo z dobičkom, medtem ko delajo kmetje z izgubo. Taka je zadruga po njihovem mnenju zato, ker jo vodijo ljudje, ki jim interesi kmetov niso mar.Nekaj je narobe tudi s pospeševalno službo, zato so se mladi zadružniki zavzeli za tako, ki se bo ukvarjala z resničnimi problemi kmetov in ne z administriranjem. Ob tem so zadružniki še ostro nasprotovali odkupnim cenam kmetijskih pridelkov, ki so prenizke, da bi kmetje z njimi pokrili proizvodne stroške. Nasprotno velja za obresti, ki so za kmete nesprejemljivo Najboljši orači Slovenije v Brežicah Tekmovanje bo 3. septembra — Sodelovalo bo 100 traktoristov BREŽICE — Jutri bodo orisnele v občino ekipe traktoristov, ki bodo 3. septembra sodelovale na republiškem tekmovanju. Pričakujejo sto tekmovalcev, ki se bodo s spremljevalci nastanili v Termah na Čatežu. Poskusno oranje napovedujejo že jutri med 13. in 15. uro na čateškem polju, kjer je Agraria namenila za oranje 30 hektarov njivskih površin. Po praktičnem uvajanju se bodtj udeleženci odpeljali v Artiče. V osnpvni šoli jih čaka preizkušnja iz teoretičnega znanja, po opravljenih testih pai bo v prosvetnem domu kulturna prireditev, ki jo tekmovalcem pripravljajo domačini. Na čateškem polju bo v neposredni bližini tekmovalnega prostora že zjutraj odprta razstava domače kmetijske mehanizacije s prikazom delovanja posameznih strojev. Tekmovanje bo trajalo do 14. ure. Razglasitev rezultatov bo ob 17. uri v Termah. Zmagovalci bodo lahko sodelovali še na evropskem ali celo na svetovnem tekmovanju, če se bodo dobro uvrstili. V Brežicah je to drugo republiško tekmovanje, prvo je bilo 1971. leta. J.T. Nizke plače postavile piko na i V črnomaljskem Kovinarju je po nekaj letih vrenja med delavci prekipelo — Do svojih pravic po mirni poti, tako kot zahtevajo strokovna pravila_ ČRNOMELJ — V tukajšnjem Kovinarju, tozdu SCT, je med delavci zaradi neurejenih odnosov v kolektivu po tihem vrelo že 8 let in le vprašanje je bilo, kdaj bo prekipelo čez rob. Piko na i vsemu nezadovoljstvu pa je postavilo julijsko izplačilo osebnih dohodkov 18. avgusta. Delavci so namreč prejeli za 5 odst. nižje prejemke kot mesec poprej. Res, da so bili na delovnih mestih 12 ur. manj, vendar so delali toliko, da bi lahko pričakovali podvojen osebni dohodek. Delavci so torej začeli govoriti, da bodo štrajkali. Zato seje sestal stavkov- Začetek šolskih rev Začetek šolskega leta je bil včasih kar nekakšen praznik. Običajno je bila najprej skupna proslava, na kateri je kdo kaj zapel ali zrecitiral, ravnatelj pa je učencem natrosil nekaj lepih in modrih besed o šoli in življenju, in že seje nadaljevalo v razredu po ustaljeni proceduri. V učilnici, ki se vse do danes ni znebda vzdevka mučilnica, je dišalo po svežem beležu in spredaj se je svetila umita črna tabla. Obrazi učencev in učitelja so bili vedri. Ni bilo razloga, da ne bi bili. saj takrat niso že prvi dan zvončkljali s težavami v šolstvu. Kako je danes vse drugače, napeto, negotovo! Vsega primanjkuje: denarja za opremo, pripomočke za plače. Izobraževalne skupnosti nemočne dvigajo roke, ker nimajo toliko denarja, da bi vse plačale. Iz izobraževalnih programov je ze marsikaj odletelo in grozi, da marsikaj še bo. Kaže, da bodo mora e v šolskih knjižnicah delati kuharice ali kdo drug, saj šolski knjižničarji niso več na skupnem šolskem phčnem spisku. Slišati je, daje moralo tudi šolstvo plačati hud rizni davek. Globoko smo zc bredli in ni jih malo, ki so v las i, ko se ljudje malo manj kot tepejo v vrstah za črni kruh, prip ivljeni vzgojno izobraževalno dejavnost celo ukiniti. Kako kratkovidno, ko obenem na ves glas, da smo že hripavi, govorimo, kako potrebno je znanje. Razmere so neizprosne, denarja pa komaj kaj več kot za tablo in kredo v šoli. Samo s tablo in kredo pa znanja za 21. stoletje najbrž ni in ne bo moč osvojiti I. ZORAN ni odbor, v katerem so bili na demokratičen način izvoljeni predstavniki delavcev, saj so slutili, daje napetost med delavci tolikšna, da bi res lahko prišlo do stavke, težave pa so želeli rešiti na • »Zbor delavcev je glasoval tudi o razrešnici direktorju tozda. Neposredni delavci smo bili za, režijski pa proti. Zavedamo se, da je v našem kolektivu nujna reorganizacija in da to ni zadnja kadrovska sprememba, v svoje vrste pa bomo sprejeli le tiste, ki nas bodo znali rešiti iz težav,« je povedal predsednik delavskega sveta in hkrati stavkovnega odbora Boris Štravs. miren način. Odbor je sestavil vprašaja, ugotovitve in zahteve, ki jih je strnil v 5 točk: »Strokovni odbor ugotavlja, da so osebni dohodki zaposlenih nizi i in da so delavci zaskrbljeni, kaj bo z njihovo prihodnostjo. Ugotavljamo, da zaposleni ne zaupajo direktorju tozda. Zahtevamo povečanje prejemkov zaposle tih za 50 odst. Uresničiti moramo sklep delavskega sveta o zaposlitvi dipl. inž. strojništva in ekonomista za finančno in komercialno področje. Ugotoviti ho potrebno, kakšno je stanje in perspektiva Kovinarja v delovni organizaciji SCT.« Zbor delavcev, ki je naslednji r tv’ močnega kmeta«___________________ visoke, zaradi česar si ne upajo najemati posojil. Poslabšuje se kmetov socialni položaj, saj na kmetijah vse težje plačujejo zavarovanje, so glasno opozarjali na političnem pikniku. Veliko nejevolje so stresli mladi zadružniki na zemljiško politiko. Soglasno so se izrekali za odpravo zemljiškega maksimuma, ki gaje predsednik Zveze slovenske kmečke mladine imenoval »prva neumnost, ki sploh obstaja«. Dokler bo zemljiška omejitev, ne bo družinskih kmetij, ki so eden prvih pogojev za boljšo obdelavo zemlje. Zato je slaba politika, ki daje prednostno pravico nakupa zemlje kmetijskim zadrugam in kmetijsko zemljiškim skupnostim in ki dopušča, da zemljo kupujejo tisti, ki imajo denar, to je nekmetje. Slaba je po mnenju mladih zadružnikov tudi kmetijska politika, ki do- • Na srečanju aktivov mladih zadružnikov v Šentjerneju, kije bilo po lanskem v Bohinju uradno drugo po vrsti, so pripravili tudi kmečke igre. Ekipna zmaga je ostala Šentjemcjča-nom, drugo mesto je osvojil aktiv iz Laškega in tretje aktiv iz Mirne peči. V košnji seje proslavil Drago Oreho-. vec z Vranskega, medtem ko je bila najboljša grabljica Marta Kastelic iz Mirne peči. pušča uvoz pridelkov od drugod, medtem ko ostajajo domači neprodani. Politika, ki daje take in podobne za kmete slabe rezultate, je posledica delovanja različnih strokovnih ustanov. »Unam. da bomo kmalu nostali enakopraven pogajalski partner na slovenski politični sceni,« je dejal Janez Kopač, predsednik sveta za družbenoekonomske odnose pri RK ZSMS. V podkrepitev teh besedje pozval Zadružno zvezo Slovenije, naj se opredeli, na kateri strani je: ali na kmečki ali političnih organov. Toda Viktor Marinc iz republiške Zadružne zveze ga je zavrnil, da se obe strani bojujeta za isto, saj se vse dogaja S ciljem, «da bo naš kmet ekonomsko močan«. M. LUZAR dan zasedal le 20 minut, je sprejel vse, kar ie zapisal stavkovni odbor. Cez teden dni, 25. avgusta, ko sta Kovinarja obiskala tudi predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Bojan Vipavec in podpredsednik komiteja za družbeni razvoj Jože Strmec, so delavci dobili delni odgovor na svoja vprašanja. Direktor tozda Jože Panjan je pojasnil, da se izračunava nov osebni dohodek in da bodo 6. septembra zvedeli, za koliko ga lahko dvignejo, toda zagotovo ne za več, kot dovoljuje zakon. Kar pa zadeva prihodnost, je Panjan dejal, da želijo na SCT, ki ima 7.000 delavcev, oblikovati le dva ali tri tozde, torej bi Kovinar postal obrat, to pa bi bila zanj pot nazaj. V črnomaljski občini si namreč prizadevajo, da bi bil Kovinar samostojna delovna organi-zacija. M. BEZEK-JAKŠE SPET USPEH METLIŠKIH KOLESARJEV METLIKA — Konec minulega tedna so se metliški kolesarji udeležili dirke v Ivanič gradu za hrvaško cestno prvenstvo. Znova so dokazali, da so zelo dobro pripravljeni, saj je bilo pri mlajših mladincih Mladen Vergot prvi, Borut Omerzel drugi, vsi ostali pa so prišli na cilj v času skupine. BERITE DANES! na 2. strani: • Kako do izvora vsega premoženja na 3. strani: • Pozabili na kmečki turizem na 5. strani: • Črn kruh za prašiče? na 6. strani: • Z ribami bi največ zaslužili na 7. strani: • Rodoljubov dar Novemu mestu na 13. strani: • Bogata Evropa žre sama sebe na 20. strani: • Kako se napletajo govorice Lov za krompirjem Kaže, da bo cena med 800 in 1.000 din LJUBLJANA — Po prvih ocenah bo letošnji slovenski pridelek krompirja znašal okrog 300.000 ton, kar je vsaj 150.000 ton manj od pridelka v povprečni letini. Zaradi suše, kije tako oklestila domač pridelek, bo treba krompir celo uvoziti, saj znašajo slovenske letne potrebe od 400.000 do 430.000 ton. Pomanjkanje in zaradi suše prizadeta kakovost (krompir je bolj droben) se bosta odrazila na cenah, ki bodo mnogo višje kot so bile lani. Lansko jesen je poslovna skupnost za sadje, krompir in vrtnine določila odkupno ceno za ozimnico pri kmetu 120 din, v trgovini na drobno pa 180 din za kilogram. Cena se je potem sicer spreminjala, vendar vsaj sprva ni bistveno odstopala od tega. Zdaj ga zadruge na Goriškem že odkupujejo pri poslovni skupnosti, da bi bila pravšnja cena 1.000 din za kilogram. V tem času seje že začel pravi lov na krompir. Dolenjsko že obiskuje množica sorodnikov in »sorodnikov«. Čistilna naprava na Mirni Ob trebanjskem prazniku tudi proslava 125- ietnice RKS_________________________ TREBNJE — Trebanjci praznujejo 4. septembra svoj občinski praznik v spomin na pomemben dogodek iz NOB, ko je bila na ta dan leta 1942 v gozdičku pri Trebelnem ustanovljena Gubčeva brigada. Na slavnostni seji vseh zborov trebanjske občinske skupščine bodo v soboto v kulturnem domu v Trebnjem podelili plakete občine Jožetu Frelihu iz Šentruperta, Jožetu Kofolu iz Trste-nika ter Anici Miklič in Ladislavi Rečnik iz Trebnjega. Istega dne zjutraj bo proslava v vojašnici Milana Majcna v Novem mestu, ki ohranja tradicije Gubčeve brigade, na Trebelnem pa se bo v soboto ob 8. uri začel orientacijski pohod mladine, ZRVS in ostalih ekip pri spomeniku Gubčeve brigade. Na tem mestu bo ob 14.30 tudi proslava ob 125-letnici delovanja Rdečega križa in 35-letnici krvodajalstva v Sloveniji, ki jo pripravljata občinski odbor RK Trebnje in krajevna organizacija RK Omuška vas. Povabili so okrog 600 krvodajalcev in aktivistov^ Govornica bo predsednica OO RK Štefka Gregorčič, za kulturni program pa bo poskrbel mešani pevski zbor z Mirne. Pokroviteljica te proslave je Iskra Mokronog. Osrednja pridobitev ob letošnjem občinskem prazniku je čistilna naprava na Mimi, ki jo bodo odprli v soboto ob 10. uri. Omenimo še, da je v počastitev trebanjskega občinskega praznika drevi ob 18. uri v prostorih osnovne šole Trebnje odprta razstava Po poteh 15. divizije. 10. septembra ob 16. uri bo tek Trimo izpred te tovarne, 24. septembra pa bodo prireditve ob prazniku občine Trebnje sklenjene s srečanjem pohodnikov na Debencu. Po pretežnem suhem vremenu pričakujemo za konec tedna poslabšanje s padavinami. OBISKALI »IZOLACIJE« — Krkin tozd Izolacije je v ponedeljek obiskala delegacija predstavnikov gradbenih podjetij iz Belorusije. V pogovorih s predstavniki Krke so se gostje iz Sovjetske zveze seznanili z možnostmi uporabe in nakupa izolacijskih materialov iz te i.ovomeške tovarne. Kot poročajo, se je beloruska delegacija ob obisku v Sloveniji dogovarjala tudi za sodelovanje s Trimom Trebnje. Na sliki: obisk v Izolacijah. (Foto: M. Luzar) že mladi Kako do izvora vsega premoženja? po socialno podporo Vse več težav v metli-škem socialnem skrbstvu METLIKA — Čeprav metliško socialno skrbstvo ob polletju ni imelo izgube, celo 1,7 milijona dinarjev presežka imajo, je ta dejavnost v vedno večjih težavah. »Problemov je vedno več, denarja pa vedno manj,« pravi Nada Krašovec, tajnica te interesne skupnosti. Največa postavka pri njihovih izdatkih je zavodsko varstvo. Od 194,7 milijona dinarjev prihodkov v prvi polovici letošnjega leta so za zavodsko varstvo dali kar 128,7 milijona din. Ne samo, da so obveznosti do zavodskega varstva tekoče poravnavali, ampak so metliškemu domu počitka dodatno nakazali še 20 milijonov dinarjev, da ta ustanova ob polletju ni imela izgube. V domovih počitka je 34 metliških občanov, ki jim socialno skrbstvo v celoti plačuje ali doplačuje oskrbnino, od tega jih je 27 v metliškem domu; poleg tega so 4 metliški občani v posebnem socialnem zavodu, 24 otrok pa je na usposabljanju v za to specializiranem zavodu. Tudi tem skrbstvo v celoti plačuje stroške. Deset občanov dobiva socialno podporo kot edini vir, kar sedaj znaša 170 tisočakov na mesec. Že več let se število teh, ki dobivajo socialno podporo kot edini vir, ne spreminja, zaskrbljuje pa, da prihaja vedno več prošenj za socialno podporo kot dopolnilni vir. Sedaj je teh, ki dobivajo to podporo, 53, v povprečju pa znaša polovico vsote edinega vira. »Zmeraj več je takih prosilcev, ki po sedaj veljavnih predpisih niso upravičeni do denarne pomoči, mlajših od 65 oz. 60 let, to so upokojenci z nizkimi pokojninami, oglašajo pa se tudi mladi nezaposleni ljudje. Nekako bo socialno varnost treba zagotoviti tudi tem,« pravi Krašovčeva. Za pomoč se oglašajo tudi posamezniki iz sosednjih hrvaških krajev, kjer je stanje na tem področju še težje, saj tam znaša socialna podpora kot edini vir za preživljanje le 70 tisočakov na mesec. Seveda v Metliki tudi tem ne morejo pomagati. Jeseni pričakujejo na skrbstvu precej prošenj za enkratno socialno pomoč za nabavo kurjave in ozimnice. Do te pomoči so upravičeni tisti, ki že sicer dobivajo socialno denarno pomoč, pa tudi ostali, 'ki soje potrebni, kar ugotavljajo skupaj s patronažno službo in Rdečim križem. Lani je skrbstvo odobrilo tako enkratno pomoč 85 občanom, letos pa pričakujejo, da jih bodo morali dati precej več in da bo plan — 4 milijone dinarjev — krepko prekoračen. A. B. V KOČEVJU MANJ TUJCEV KOČEVJE — V hotelu Pugled v Kočevju so v prvi polovici leta zabeležili manj nočnin tujih gostov in več domačih kot v enakem obdobju lani. Tako so tuji gostje letos prenočevali v hotelu 447-krat (lani 754-krat), domači pa 5.367-krat (lani 4.979-krat). Upadanje nočnin seje nadaljevalo tudi julija, in to pri domačih in tujih gostih, pri prvih za dobro polovico, pri drugih pa za tretjino. Sele nepopolni podatki za avgust kažejo, da se stanje vendarle izboljšuje. Naša anketa Na davkariji v Trebnjem sestavili seznam 156 občanov, pri katerih je najbolj opazno nesorazmerje med dohodki in porabo___________________________________ TREBNJE — Trije davčni inšpektoiji pri trebanjski občinski upravi za družbene prihodke so v letošnjem polletju pregledali poslovne knjige za leto 1987 vsem avtoprevoznikom, približno polovici ostalih obrtnikov in 59 zavezancev, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic. Med drugim so davčni inšpektorji opravili tudi 32 tekočih pregledov poslovnih knjig. Letos so na davčni inšpekciji pričeli tudi z odmero davka na promet proizvodov od proizvedenih količin vina in žganja. Inšpektorji so napovedi zahtevali od 62 pridelovalcev vina in jim naložili, da oddajajo trimesečna poročila o prodanih količinah in obračunanem prometnem davku. Zoper šesterico vinogradnikov, ki ni vložila napovedi, so uvedli in izpeljali postopek o prekrških. V letošnjem letu so inšpektorji pozvali NA CELJSKI SEJEM RIBNICA — Na celjskem sejmu obrti, ki bo od 9. do 18. septembra, bodo prikazali svoje izdelke tudi ribniški obrtniki. Obrtno združenje Ribnica bo spet organiziralo ogled sejma in sodelovanje na športnih igrah obrtnikov. Zanimanje za ta sejem je med ribniškimi obrtniki veliko, saj si ga ogleda kar dva avtobusa obrtnikov. VOJAŠKO IZOBRAŽEVANJE GLAŽUTA PRI RIBNICI — Letošnji izobraževalni tečaj za usposabljanje s področja vojaških veščin obiskuje 57 udeležencev Iz kočevske in ribniške občine. Po sprejetem programu je večji del izobraževanja namenjen taktičnemu usposabljanju in splošnim temam. Organizirajo tudi druge aktivnosti. v. D. ZA OPROSTITEV PARTICIPACIJE METLIKA — V prejšnjem mesecu se je prvič zgodilo, da so na metliški zdravstveni skupnosti dobili prošnje za oprostitev participacije v zdravstvu. Dobili so pet takih prošenj, kar zgovorno priča o drastičnem padcu življenjske ravni. Že prejšnja leta so imeli ljudje možnost zaprositi za oprostitev participacije, vendar tega ni nihče storil. Prošnjo lahko vložijo tisti, pri katerih dohodek na družinskega člana znaša uiauj kot 45 odst. iaiiškčga povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji, se pravi, da znaša cenzus za letos 121.950 dinarjev. le tiste pridelovalce, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina. Do konca oktobra pa nameravajo zbrati podatke š o preostalih proizvajalcih, tako da bi Jo za pridelano grozdje in vino v letu i988 zajeti vsi pridelovalci. • Davčna inšpekcija ima premalo časa za pogostejše preglede poslovanja davčnih zavezancev, med poglavitne zagate pri njenem delu pa spadajo tudi pogoste spremembe predpisov, tarif za obračunavanje potnih stroškov, dnevnic, večje število fiktivnih računov in pa to, da občani niso pripravljeni sodelovati pri ugotavljanju opravljanja storitev in cen storitev. Tudi zato je toliko težje preganjati šušmarstvo in ugotavljati izvor premoženja. S slednjo, sila občutljivo in zahtevno nalogo so se dokaj previdno spoprijeli tako, da so na davčni inšpekciji pričeli tudi z zbiranjem podatkov za odmero davka od nenapovedanega dohodka. Tako so sestavili seznam 156 občanov, pri katerih so zaznali, daje njihova poraba večja od dohodkov. Ker pa uprava za družbene prihodke razpolaga le s podatki »vidnega« premoženja (nakupi avtomobilov, strojev, nepremičnin), ta evidenca nikakor ni popolna. Davkarji namreč nimajo vpogleda v tako imenovano »nevidno« premoženje (nakupi umetnin, zlatnine, potovanja, darila itd.). Letos bodo pozvali tiste občane, pri katerih je najbolj opazno nesorazmerje med dohodki in trošenjem, da predložijo podatke o premoženju, porabi in dohodkih. Kot je povedal direktor občinske uprave za družbene prihodke Jože Rebolj, se je izkazalo, da je veliko vinogradnikov, ki ne presegajo količin, priznanih za potrebe gospodinjstva (400 litrov vina na vsakega člana gospodinjstva, starega nad 16 let). Zato GaVkailja piculaga, u3 Ul v OOUOČe zan-tevali napovedi o pridelanih količinah grozdja in vina samo od tistih, ki imajo 20 ali več arov vinograda oziroma vsaj Tujina plačuje vestneje Pionir gradi v Munchnu — V kratkem v SZ NOVO MESTO — Gradbeno podjetje Pionirje po kooperantski pogodbi z nemškim partnerjem začelo sredi julija graditi v Munchnu. Za Novomeščane je to tako imenovan »Ion« posel, s katerim bodo v kratkem zaposlili blizu 100 svojih delavcev. Tovrstno poslovno sodelovanje se jim zdi toliko pomembnejše, ker se mora gradbeništvo, razpeto med ekonomiko in socialo, vse resneje ukvarjati z velikimi presežki delovne sile. V tem pogledu so obetavna Pionirjeva pričakovanja, da bodo novomeški gradbinci, ki zdaj v okviru nemške firme delajo na Mariborsko pismo Sladka mrzlica Zmeda na trgu, zmeda tudi v glavah MARIBOR — Ne vem, ali je imela nedavna sladkorna mrzlica v Mariboru kaj opraviti s pisanjem Tarasa Kermaunerja v Nedeljcu, ko je posredno pozval Slovence, naj se začnejo počasi pripravljati na življenje v ilegali. Dejstvo je, da so Mariborčani vsaj glede sladkorja popolnoma pripravljeni na podtalno delovanje. V slabih štiriindvajsetih urah po napovedi v Večeru, da se bo sladkor po zatrjevanju proizvajalcev »v naslednjih dneh« vnovič podražil (doslej se še ni), tokrat kar na 3000 dinarjev za kilogram, so namreč Mariborčani in okoličani v prodajalnah mestnega oskrbnega centra pokupili nič manj kot 262 ton sladkorja. Za primerjavo: toliko ga običajno prodajo v enem mesecu! Ljudje so kupovali kar po cele pet-desetkilogramske vreče in si s tem napravili zalogo vsaj za leto dni, upoštevaje, da povprečno gospodinjstvo porabi na mesec tri do štiri kilograme tega živila. Resda ta potrošniška mrzlica ni bila ne prva ne zadnja, sploh pa ne samo mariborska — toda odshkava vso kaotičnost na tržišču in v glavah ljudi, zbeganih od apokaliptičnih podob, v kakršnih se jim riše bližnja prihodnost. Ne pomaga nobeno prepričevanje, da bodo, denimo, s slabim skladiščenjem sladkorja izgubili vse, kar so zdaj z nakopičeno zalogo domnevno prihranili. Nekateri, kot je potrdila zelo odmevna redna jutranja kontaktna oddaja mariborskega radia, so začeli na zalogo kupovati celo kruh: neki poslušalec se je po telefonu jezil na peke, češ, kakšen slab socialni kruh prodajajo, ko pa so mu štruce, kijih je shranil v klet, že po štirih dneh splesnile! Zmeda je očitno tudi v glavah nekaterih mariborskih sindikalnih funkcionarjev, ki so v nedavni analizi mestnih razmer po že razvpitem štrajku Tamovih delavcev našli krivca za vse slabši standard mariborskih delavcev kar v delegatih, ki so v republiški zdravstveni skupnosti glasovali za višje participacije. To, ne pa cenovna norija v trgovinah, naj bi družinske proračune, sodeč po vroči razpravi o participacijah na prvi podopustniški seji mestnega sindikalnega predsedstva, spravljajo v brezupni deficit. Pozabili so, daje mestna delegatska baza resda bila za njihovo ukinitev, da pa so bili delegati iz združenega dela tik pred končno odločitvijo tišji od predstavnikov zdravstva, ki so dokazovali, da drugega izhoda, kot so višje participacije, ni. Stroka jih je kratko malo prepričala. MILAN PREDAN stanovanjskih objektih, sodelovali še pri nekaterih tamkajšnjih gradnjah. Razen z delom v Nemčiji so trenutno zlasti zadovoljni z gradbenimi deli, kijih bodo v okviru ljubljanske Metalke skupaj z nekaterimi našimi delovnimi organizacijami opravili v Sovjetski Zvezi. Posel imajo že v roki, in sicer gre za celotna gradbena dela na objektih raziskovalnega inštituta akademije znanosti. Kot kaže, je Pionir s tujimi partnerji v dobrih poslovnih odnosih, saj mu iz tujine plačajo delo tudi pred rokom, v katerem bi morali to storiti po predpisih. Nasploh tuji partnerji vestneje plačujejo kot domači, kar se dogaja po eni strani zato, ker Pionir zunaj praviloma ne začne graditi, če zadeve prej niso finančno urejene. Po drugi plati imajo tuji plačniki več ugleda pred našimi tudi zaradi jugoslovanske krize, v kateri slednji nemalokrat odpovedo zaradi svojih skopnelih financ. Sicer se doma ne zatika le pri denarju, ampak se zapleta tudi zaradi obsežnih zakonsko določenih procedur, kijih gradbinec mora opraviti, predno sploh zasadi prvo lopato. Ob tem v Pionirju poudarjajo, da se velika množina najrazličnejšega predpisanega pripravljalnega dela nujno odraža v visokih cenah gradenj. L. M. 500 trsov. V trebanjski občini pa nimajo večjih pridelovalcev žganja, zato da-vkaiji niti niso zahtevali napovedi o pridelanih količinah žganja. P. PERC ZAKAJ NA SEJMU MANJ OBRTNIKOV? RIBNICA — Na vprašanje, ali bodo na letošnjem ribniškem sejmu suhe robe, lončarstva in obrti v večjem številu sodelovali tudi ribniški obrtniki, je tajnik Obrtnega združenja Ribnica Pavle Hočevar odgovoril, da očitno ne. Zagotovo bo sodelovalo več gostilničaijev, ki bodo imeli svoje štante, ostalih obrtnikov pa bo malo. Suhorobarji in lesarji, ki jih je v občini največ (okoli 40), prodajo svoje izdelke predvsem krošnjarjem, ti pa nato prodajajo robo naprej. Med 200 ribniškimi obrtniki je še 35 gostincev in prav toliko avtoprevoznikov, ostalo pa je proizvodna in usluž-nostna obrt. Ribniški obrtniki so sodelovali že pri organizaciji sejma leta 1980, sejem pa je podpirala tudi Zveza obrtnih združenj Slovenije, ki je bila dolga leta pokroviteljica sejma. Kaže pa, da se je obrtnikom pri organizaciji sejma nekaj zamerilo (nihče ne pove, kaj) in je zato ostal interes za sejem le še pri posameznih obrtnikih. Jubilej Inlesa Izšla bo monografija Mir- ka Anzeljca______________________ RIBNICA — Inles je po številu zaposlenih največja delovna organizacija v tej občini. Letos praznuje 40 let obstoja. Leta 1948 je bil namreč ustanovljen takratni LIP Ribnica, predhodnik današnjega Inlesa, ki so se mu v letu 1962 priključili še obrati v Dolenji vasi, Loškem potoku in Sodražici, za krajše obdobje pa tudi Lesna industrija Kočevje. Sicer pa se je začela lesna industrija v ribniški občini že leta 1852, ko je Karel Obreza, lesni trgovec iz Cerknice, v Loškem potoku (tuje danes tozd Inlesa) odprl parno žago. O vsem tem bo več v monografiji Inlesa, ki bo izšla že čez približno mesec dni. Napisal jo je Mirko Anzeljc, dolgoletni direktor inicss. Opremljena bo z bogatim slikovnim gradivom. Kolektiv Inlesa je slavil jubilej že 20. avgusta. Glavne svečanosti pa bodo konec septembra in v začetku oktobra. Takrat bodo pripravili razstavo vseh izdelkov Inlesa in podelili priznanja dobaviteljem in kupcem. Omenimo še, daje Inles v svojem jubilejnem letu pokrovitelj ribniškega semnja suhe robe in lončarstva ter obrti. Za to priložnost bo pripravil razstavo svojih izdelkov na ploščadi pred Domom JLA. J. P. NOVI DEVIZNI TEČAJI JZ1" Usta št. 168 avgusta 1988 za devize, efektivo, čeke, kreditna pisma d rij vi valuta lečaj velja za in poštne nakaznice nakupni srednji prodajni Avstralija a. dolar i 2444,17 2447,84 2451,51 Avstrija šiling 100 22631,07 22665,07 22699,07 Kanada dolar I 2388,26 2391,85 2395,44 Danska krona 100 41460,78 41523,06 41585,34 Finska marka 100 66981,23 67081,85 67182,47 Francija frank 100 46900.62 46971,08 47041,54 ZR Nemčija marka 100 159167,75 159406,86 159645,97 Grčija drahma 100 1968,77 1971,73 1974,69 Irska funt 1 4263,49 4269,89 4276,29 Italija lira 100 214,30 214,62 214,94 Japonska jen 100 2211,99 2215,31 2218,63 Kuvajt kv. dinar ' 1 10413,95 10429,59 10445,23 Nizozemska gulden 100 140980,44 141192,23 141404,02 Norveška krona 100 43061,44 43126,13 43190,82 Portugalska escudo 100 1939,18 1942,09 1945,00 Švedska krona 100 46052,52 46121,70 46190,88 Švica frank 100 188580,26 188863,56 189146,86 V. Britanija funt 1 4996,31 5003,82 5011,33 ZDA dolar 1 2971,41 2975.87 2980,33 D ZAKAJ JE KRUH PO 380 DIN S kruhom imamo nenehne cirkuse. Začelo se je julija 1986, ko je novi zvezni izvršni svet komaj začel svoje delo. Tedaj sem bila strašansko jezna, saj so nam ceno osnovnega kruha očitali kot prvo nedoslednost med mnogimi kasnejšimi. Moram pa povedati, da ustvarita mnogokrat ozračje za razpravo beograjska televizija in radio, ko začneta: kolikšna bo cena kruha, kaj bo naredil ZIS, saj tega ne more nihče več plačati, ljudje bodo šli na ceste itd. In takšne so potem javne razprave, pod njihovo težo pa se potem rodijo pomisleki kot, denimo: če se bo kruh podražil od 380 na 1.000 din, to bo 300 odstotkov! In take pragmatične stvari so potem razlog, da je kruh po 380 din... Kako se po dveh letih počutim v vlogi članice zveznega izvršnega sveta? Kar tako bom povedala, kot mi reče ena mojih sester: Pridi nazaj, mene je kar groza, da si tam in da moj krog ljudi ve, da si ti v tistem strašnem, groznem ZIS. Strokovno in politično si v resnici na neki način degradiran, če delaš v takem organu... (Francka Herga-Četkovič, članica ZIS, v razgovoru za Večer) *■§ * mčorn Biti tehnološki presežek Za delovnega človeka na višku njegove ustvarjalne in življenjske moči verjetno ni nič bolj ponižujočega, kot če mu nekdo nenadoma pove, da ga ne potrebuje, daje odveč, naj pobere šila in kopita ter izgine. To velja predvsem za tiste, ki so vestno opravljali svoje delovne dolžnosti ter Čutili z delovno organizacijo, za druge, ki so svoje delovne obveznosti zanemarjali, bi tako ali tako morali obstajati drugi mehanizmi in drugačni nazivi za odvečnost, ne pa tehnološki presežek. Zlasti ponižujoče mora biti to za tiste, ki so trdno verjeli v našo samouprvno socialistično družbo in v eno izmed njenih nosilnih parol, se pravi, pravico do dela. Človeško življenje ima svoje faze, ena izmed njih je faza zrelosti, ko človek pretehta, ali je uresničil svoje ideale, pričakovanja in preizkusil svoje sposobnosti in se temu primerno naprej tudi ravna. Tudi naša družba je po več kot štiridesetih letih povojnega razvoja dosegla ta stadij. Vprašanje je, ali smo s tem, da delavcem jemljemo njihovo samozavest in jih potiskamo na rob življenjskega minimuma, sedaj napravili pravilen premislek. Kaj pa, če smo ves ta časi imeli presežek nekje drugje, takega, ki je delavcem onemogočal posodabljanje in širitev proizvodnje in jim jemal možnosti, da sami ustvarjajo svoj tehnološki razvoj in s tem lastno človeka vredno eksistenco? Kaj, če ta presežek še obstaja, pa se ga ne upamo lotiti? ALOJZ POZDERC, planer materiala v STT Tovarni konstrukcij Sevnica: »Pri nas se s prisilnimi dopusti delavcev že nekaj časa soočamo in s tem tudi s tehnološkim presežkom. Sam se ne bi zlahka sprijaznil z brezposelnostjo, saj sem v enaindvajsetih letih dela tukaj pustil svoje zdravje in bi težko dobil novo zaposlitev. Tisti, ki so nas v 40 letih pripeljali tako daleč, naj povedo, kdo je tehnološki presežek Po mojem so to oni sami.« MARINKA ŠKUFCA, direktorica tovarne Kolinska na Mirni: »Pri nas pričenja trg delovne sile počasi le delovati. Ta trg bi morali, če hočemo uspešno tržno gospodarstvo, najprej uveljaviti. Danes je še vedno tako, da se gremo lažno solidarnost tudi pri tistih, ki slabo delajo. Tega mora biti enkrat konec. Jaz sem v naši tovarni že napovedala tehnološki presežek, pri tem gre morda le za peterico delavcev, menim pa, da se pridnim delavcem ni treba ničesar bati.« BRANKA TRAJKOVSKA, gostinska delavka v Turist hotelu, Brežice: »V družini z dvema otrokoma morata biti dandanes zaposlena oba starša. Bilo bi zelo težko, če bi ostala brez službe, saj v isti dejavnosti ne bi dobila dela. Sprejeti bi morala kaj drugega. V gostinstvu že zdaj zmanjšujemo osebje, kar pri našem delu vsi občutimo. Razen tega se slabšanje življenjskega standarda pozna tudi pri prometu.« LOJZE FRANKO, Industrija motornih vozil Novo mesto: «Nič nimam proti takšnemu načinu, kot so se ga poslužili v papirnici Vevče, mislim pa, da ne bi smel to postati vsesplošen pojav pri reševanju našega gospodarstva. Takšno obvestilo mora delavce drugod spametovati, da bodo začeli več in bolje delati, seveda pa pri tem rabijo tudi motivacijo — boljšo plačo. Če bi to doletelo mene, ne bi želel ostati doma brez dela, temveč bi takoj iskal drugo zaposlitev.« flKf * ’ I JANKO HARALOVIČ, odpremnik v “ * 9 transportu, SOP Krško: »Če bi se znašel na takem spisku, ne vem, kako bi reagiral. Mislim pa, da bi bilo zelo težko, saj imam otroke pa hišo in še kakšno neporavnano obveznost. Na srečo nam tu v SOP-u zagotavljajo, da imamo dela še za dve ali tri leta in to predvsem za zunanji trg. Mislim, da bodo to krizo lažje preživeli tisti, ki imajp doma vsaj kos zemlje, medtem ko bi mi, ki smo povsem odvisni od plače, težko preživeli zaostrovanje krize.« JANEZ GORŠE, vodja gradbene skupine v Inlesu, Ribnica: »Imam 36 let delovne dobe. Če bi se znašel med tehnološkim presežkom, bi se predčasno upokojil. Že dolgo sem tudi prepričan, da bo pri nas do takih neljubih ukrepov tudi slej ko prej moralo priti. V vsem povojnem obdobju smo si prizadevali vse ljudi zaposliti, predvsem v družbenem sektorju. Pri tem smo premalo pozornosti posvečali storilnosti, ki je hkrati padala. Seveda pa to ne velja le za proizvodnjo.« ŠTEFAN VLAŠIČ, vodja ličarskega oddelka pri Avto Kočevje: »Star sem 52 let in pri podjetju že 32 let. Podjetje smo ustvarili tako rekoč iz nič in takrat ni bilo ne ogrevanja, ne malic, zato si sploh ne morem predstavljati, da bi bil odpuščen. Če pa bi bil, bi imela občina dva socialna primera več, saj žena ni zaposlena. Seveda pa ne bi imel nič proti odpustitvi, če bi imel pogoje za upokojitev. Tehnoloških presežkov pa ne bi smeli iskati le v proizvodnji.« ALEKS STRGAR, nastavljalec stružnih avtomatov v črnomaljskem Gorenju: »Če bi mi odvzeli pravico do dela, bi izgubil še tisto zaupanje v našo družbo, ki ga imam. Pritožiti se najbrž ne bi imel kam, a tudi če bi se, gotovo ne bi uspel. Prav tako bi bilo nesmiselno, da bi se prijavil na skupnost za zaposlovanje, saj je zelo malo možnosti, da bi dobil službo drugje. Nekako bi se pač moral znajti sam. Najbrž bi si poskušal najti delo v tujini, kjer imam znance.« NEVENKA PEČAVER, administratorka v metliškem Novolesu: »Po končani srednji šoli sem bila dve leti brez službe, tako da vem, kaj to pomeni. O tem, da bi prišla na seznam tehnološkega presežka, si ne upam niti pomisliti, to je nekaj najbolj groznega, kar se lahko pripeti zaposlenemu človeku. Sedanje stanje v družbi krepi zlasti med mladimi občutek negotovosti in brezperspektivnosti, če pa pridejo še na seznam tehnološkega presežka, jih to lahko pahne v obup.« kmetijstvo m\ Samo pšenica je ušla suši V brežiški občini napovedujejo omejeno prirejo mesa in mleka 30-HEKTARSKI MAKSIMUM VZBUJA UPE Tako kot drugim ljudem se tudi meni upira socializem praznih krožnikov. In tako smo — mislim — že blizu tega, da bomo iz kmetijske zakonodaje pričeli odstranjevati take določbe, ki zavirajo ali celo onemogočajo razvoj kmečkih gospodarstev. Agrarni maksimum naj bi bil po novem 30 ha. To je sicer Se vedno omejitev, toda že dejstvo, da se ruši desetletja trajajoč desethektarski maksimum, bo večino kmetov prepričalo, da dogme le niso nepremagljive. Obeta se tudi sprememba zadružne zakonodaje, ki odpira možnost vračanja zadrug kmetom, uveljavljanja klasičnih principov zadružništva in kmečke samouprave. (Dr. Franc Zagožen v intervjuju za Teleks) PONOVNO KLASIČNA PRAŠIČJA KUGA Veterinarska inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto je bila s teleksom obveščena, daje bila 25. avgusta v občini Solin, SR Hrvatska, ugotovljena klasična prašičja kuga. Vzrok za pojav bolezni je nekontrolirani promet prašičev z območja občine Šabac, SR Srbija. Zaradi novega pojava klasične prašičje kuge opozaija veterinarska inšpekcija vse rejce prašičev, da nabavljajo nove živali s področij, ki niso okužena s klasično prašičjo kugo. Priporoča se, da rejci prašičev ne nabavljajo z območja Srbije in okužene občine Solin. Pri tem posebej opozaija veterinarska inšpekcija na prekupčevalce, ki prašiče pripeljejo s kamioni iz okuženega območja (največkrat so to prekupčevalci iz Sabca) po vaseh v dolenjskih občinah in prašiče prodajajo kar po domovih. TEREZIJA BALKOVEC, dipl. vet., veterinarska inšpektorica Sejmišča BREŽICE — Na sobotnem sejmu so imeli rejci naprodaj 139 prašičev, starih do 3 mesece, in 42 starejših. Prvih so prodali 65, in to po 3.000 din po kg žive teže, drugih 9, in sicer po 2.800 din po kg žive teže. BREŽICE — Težko pričakovani dežje kmetom vzbudil nekaj več upanja. Suša jim je sicer pobrala ogromno pridelka, vendar bodo zdaj lahko še marsikaj nadoknadili zlasti tam, kjer jim ni vsega do kraja požgalo, kot na Krškem polju in drugod na prodnatih tleh. Zlasti v štajerski vrbini je bila slika katastrofalna, kot je povedal vodja poljedelske proizvodnje pri Agrarii Janez Zevnik. Nadejajo se, da bodo rešili še vsaj nekaj odstotkov pričakovanega pridelka koruze. Suša je naredila precej škode tudi na silažni koruzi celo tam, kjer je zemlja navadno preveč vlažna. Računajo, da se bo pridelek zmanjšal za 20 do 30 odst. Hmelja je prav tako precej manj. Od planiranih 72 ton se ga nadejajo komaj 56 ton. Obiranje je v teku in dokončne številke se najbrž ne bodo veliko razlikovale od ocene tik pred začetkom obiranja. Krompirjeva letina je razpolovljena. Travinja je bilo v prvem polletju obilo, vendar le tam, kjer so kosili dovolj zgodaj. S tem so si zagotovili tolikor toliko solidno drugo košnjo. Zamudnikom je vse požgalo. Intenzivni gojitelji travinja so bili sicer prikrajšani za dve ali tri košnje, vendar bo zdaj še nekaj zraslo, da jim ne bo treba pretirano omejevati staleža živine v hlevih. Suša se pozna tudi svinjerejcem, ker je prepolovila pridelek okopavin. Strniščni posevki so se jim posušili ali pa sploh Z bojkotom do rešitev? SEMIČ — Srečanje vinogradnikov Bele krajine in Dolenjske, ki gaje preteklo nedeljo pod 600 let staro lipo v Gorenjcih pri Semiču pripravila se-miška podružnica društva vinogradnikov Bele krajine, naj ne bi bilo le družabno, ampak tudi poučno. Žal pa so zaman čakali predavatelja iz metliške Vinske kleti, ki bi moral govoriti o trsnem materialu in o letošnjem odkupu grozdja. Srečanja pa sta se udeležila podpredsednik Slovenske kmečke zveze Matjan Podobnik ter sekretarka Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine Marija Markeš. Kot je Marjan Podobnik: »Kmečka zveza bo lahko močna le, če bo vsak posameznik pripravljen delati.« dejal Podobnik, vloga kmeta, predvsem v hribovskih, kraških, obmejnih področjih, ni le v tem, da prideluje hrano, ampak je hkrati porok za slovenstvo. Zato v zvezi zahtevajo, da kmetje ostanejo tudi v krajih, kjer je kmetovanje vse manj ekonomsko upravičeno. Zanesljivo proizvodnjo pa lahko predstavlja le družinska kmetija. Ko je govoril o zahtevah organizacije, je poudaril, Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek so prodajali solato po 2.000 din po kg, korenček in čebulo po 1.200 din, krompir po 1.200 do 1.400, kumare po 2.000, paradižnik po 1.000 do 2.000 in rdečo peso po 2.000 din. Kilogram jabolk je stal 2.000 din, sliv 1.000, breskev 2.500 in grozdja 3.000 din. Lonček smetane je bilo moč dobiti za 3.000 din, medtem ko je stal kilogram skute 6.000 din. Jajca so prodajali po 350 din. Glavica česna je stala 300 din. Na tržnici so imeli naprodaj tudi precej tekstila. Kmetijski Valujoče rumeno morje Kot valujoče rumeno morje je oljna ogrščica letos prvič zlatila tudi pjolja ob zgornjem toku Krke. Tej poljščini napovedujejo še nadaljnje širjenje in prihodnost, pa čeprav je že sedaj v naši republiki najpomembnejša oljnica, za kar ima zasluge predvsem tovarna olja v Slovenski Bistrici, kije nosilka in organizatorica pridelovanja. Oljna ogrščica velja za edino razširjeno oljnato poljščino v Sloveniji, ki se po dohodku lahko meri s koruzo, kraljico polj (letos sojo odkupovali po 676 din za kilogram). Nasploh seje njen pomen v svetu in pri nas povečal, odkar so vzgojili sorte, ki ne vsebujejo več zdravju škodljive eruka kisline. Po drugi strani pa ima olje iz ogrščice veliko v prehrani tako željene nenasičene linolne in linolenske kisline, ki preprečujeta bolezni ožilja in srca. Odlična je tudi lastnost ogrščičnega olja, da se pri večkratnem pregrevanju ne razgrajuje tako hitro kot sončnično olje, kar je v sodobni kuhinji odločilno. Računajo, daje razlika dvakratna, kar pomeni, da za cvetje potrebujemo pol manj olja, če uporabljamo ogrščičnega. • V nasprotju z zmotnim mnenjem, da je oljna ogrščica ekstenzivna kultura, primerna za slabše njive, so se tudi dolenjski pridelovalci v letih, odkar jo gojijo, lahko prepričali, daje to zahtevna rastlina. Ogrščica je natančna pri izboru kolobarja, sorte, temeljite priprave tal, gnojenja in zatiranja plevelov. Pridelovanje je mogoče v celoti mehanizirati. Samo če je vse delo dobro in pravočasno pripravljeno, je mogoče upati na vsaj 2,81 zrnja na hektar in s tem dober gospodarski rezultat. Po sprejetem dolgoročnem programu naj bi v Sloveniji v nekaj letih podvojili pridelovanje ogrščice in jo sejali na 5.000 ha. Pričakujemo lahko, da se bo — kljub letošnji sorazmerno slabši ceni bolj razširila tudi v naših krajih in da bo deležna večje strokovne pozornosti. Zdaj je marsikje tako, daje poljedelci niti ne poznajo in ne ločijo od oljne repice, k temu pa pripomore še jezikovna »zmeda«, saj ima v hrvaškem jeziku ogrščica ime repica, repica pa ogrštica, površni novinarji pa to pri svojem poročanju zamenjujejo, podobno kot grah in fižol ter peso in repo. Inž. M. LEGAN i 4 4 4 4 \ 4 Kmetje želimo vsaj moralno podporo F. Flek iz Jerneje vasi o tegobah čistega kmeta JERNEJA VAS — Franc Flek iz Jerneje vasi pri Črnomlju je eden redkih čistih kmetov v črnomaljski občini, čeprav mu je danes zelo žal, da seje odločil za kmetovanje. Toda sedaj je za kakršnokoli drugo odločitev že prepozno. »Če bi šel mlad pometat cesto, bi bil sedaj že skoraj v pokoju, tako pa ne vem, ali ga bom sploh dočakal. Včasih si želim, da ga ne bi, kajti dobil bi tako majhno pokojnino, da z njo ne bi mogel preživeti. Pravijo: Saj imajo kmetje še zemljo, ko se upokojijo. Toda zemlja, kije človek zaradi starosti ne more obdelovati, je mrtva,« pove Flek. Franc plačuje zase in za ženo Anico za pokojninsko zavarovanje najnižji prispevek, saj za višjega ni denarja. Na leto prodajo okrog 13.000 litrov mleka, če je dobra letina, pa tudi grozdje in vino iz vinograda z 2.000 trtami, krompir in pšenico. »Meni se štejejo leta od 1972., ženi pa šele od leta 1977, ko je umrl oče, kije bil gospodar, ravno tako, kot da prej ni delala. Se vedno trdim, da so ji 5 let ukradli. Nekaj stroškov za pokojninsko zavarovanje naj bi mi kot kooperantu na osnovi prodanih pridelkov pokrila kmetijska zadruga. Letos so mi za poravnavo stroškov za preteklo leto poslali 19 tisočakov, pa sem jim jih vrnil. In nisem bil edini. Sram meje bilo vzeti tako revščino, kmetijski zadrugi pa je ni bilo sram poslati, čeprav sojih stroški nakaz- Franc Flek nic in pisanja veljali več, kot je bila nakazana vsota. Saj morda za to ni kriva le zadruga,« pripomni Flek. »Kmetje smo navajeni marsikaj pretrpeti, vendar se mi zdi, da sedaj že predolgo preizkušajo našo potrpežljivost. Pšenico smo na primer oddali 14. julija, a kljub obljubi, da bo plačilo v 15 dneh, še vedno nismo dobili denarja,« potoži Franc. M. B.-J. niso vzklili. Izgubo bodo poskušali nadoknaditi. Nasadi jablan so najbolj prizadeti na da se mora zadružna lastnina, ki je bila nekdaj odvzeta kmetom, vrniti ter da se morajo ukiniti gozdarski, kmetijski, lovski in drugi monopoli. »Kmečka zveza bo vedno v pomoč tistim kmetijskim zadrugam, ki bodo postale kmečke. Zavzemala se bo za odpravo zadrug, ki živijo na račun kmeta, na svoja ramena pa ne prevzemajo nobenega tveganja v kmetijski proz-vodnji,« je dejal Podobnik. »Seveda pa kmetje ne smete pričakovati, da bomo probleme reševali le na republiki, ampak boste morali belokranjske težave najprej začeti reševati doma. Marsikje se dogaja, da je v občini več zaviralcev razvoja kmetijstva kot na republiški ravni. Seveda pa zveza od svojih zahtev ne bo odstopila. Zadnje čase je aktualna predvsem odkupna cena mleka in če ne bo šlo drugače, bomo štrajkali, bojkotirali. Očitno se druge organizacije ne bodo nehale prej pokroviteljsko obnašati do kmečke zveze, dokler ne bo prišlo do bojkota,« je bil prepričan Podobnik. M. BEZEK-JAKŠE Janez Zevnik: »Samo s pridelkom pšenice se letos lahko pohvalimo, druge pridelke sta nam zmanjšali pozeba in suša.« lažjih tleh, poesbej mladi. Jabolka odpadajo, pridelek pa je že tako ali tako za • METLIKA — Spomladanska pozeba je v Beli krajini za okoli 40 odst. zmanjšala letošnji pridelek grozdja, zadnja dolgotrajna suša pa bo od tega, kar je ostalo, pobrala še od 10 do 20 odst. Na globljih ilovnatih tleh in manj sončnih legah bo zaradi suše manj škode, na najboljših legah, na peščenih lapornatih tleh, pa bo suša skoraj prepolovila tisti pridelek, ki bi sicer ostal od pozebe. Koliko je zadnji dež omilil posledice suše, se bo po mnenju strokovnjakov šele pokazalo. Na portugalki opažajo nekaj znakov pokanja jagod, vendar menijo, da ne bo večje škode zaradi tega, če se bo vreme ustalilo. Kakorkoli že, zaradi spomladanske pozebe in poletne suše pričakujejo v Beli krajini le polovico povprečnega pridelka grozdja. polovico zmanjšan zaradi spomladanske pozebe. Breskvam in marelicam suša ni mogla škoditi, ker jih je obral že mraz. J.T. EN HRIBČEK BOM KUPIL« Ureja: Tit Doberšek Izkušnje Madžarov Na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni je imel 23. avgusta predavanje madžarski strokovnjak in vinogradnik Party. Našim vinogradnikom je na slikah prikazal nanovo vzgojene sorte trt, ki bogato rodijo in zgodaj zorijo. Madžarska je znana vinorodna dežela, saj zavzema med vinorodnimi deželami Evrope osmo mesto, takoj za Jugoslavijo. Ima 230 tisoč ha vinogradov (Jugoslavija 270 tisoč ha) s pridelkom 630 milijonov litrov vina in 62 milijoni kg namiznega grozdja. Predavatelj je povedal, da je namen žlahtnjenja trtnih sort na Madžarskem vzgojiti sorte trt, ki dozorijo septembra in do tega časa pridobijo toliko naravnega sladkorja, da moštvu teh sort ni treba dos-ladkati. To so v glavnem dosegli s strokovnim delom, v tem pogledu pa delo seveda nadaljujejo. S klon-sko odbiro so zboljšali rodnost in dozorevanje laškeg rizlinga, ki med madžarskimi sortami zavzema 5. mesto. To velja tudi za rizvanec in rulandec (sivi pino), ki bogato rodita. Križanci lipne s tramincem in traminca z muškatom, sorta zengi in druge so bile na prikazanih barvnih posnetkih tako bogato obložene z grozdjem, da so mnogi gledalci dvomili, ali je prikazana slika grozdja resnična. Na prikazanih slikah bogato obloženih trt smo videli, da Madžari v času zorenja potrgajo trtno listje, da je grozdje bolj izpostavljeno sončnim žarkom. Na velikih zbitih grozdih, ki so bili ria trti tesno drug ob drugem, se zato ne zadržuje vlaga in grozdje ne gnije. Upoštevajo dejstvo, da na zorenje grozdja ne vplivajo samo sončni žarki, ki padajo neposredno na trtno listje (ki mo- Največ roseja in črnine Od metliških vin se uveljavlja tudi ozaljsko bjelo Zlata zaščitna znamka za belokranjca METLIKA — Kmetijska zadruga Metlika je polletje zaključila pozitivno, manjšo izgubo, 400 tisočakov, pa ima tozd Vinska klet. Višje cene so sicer malo zavrle prodajo metliških vin, vendar ne toliko, da bi to bilo kritično. Najbolj gresta v prodajo rose in metliška črnina, vedno bolj pa se uveljavlja tudi ozaljsko bjelo, še vedno pa je, menijo v kleti, prodaja tega vina prepočasna, zlasti zato, ker so premalo prisotni na hrvaškem trgu, kjer šele urejajo potniško službo. Sicer pa vsako novo vino potrebuje VEČ TRGOVIN ŠENTJERNEJ — V šentjernejskem mestnem središču so pred časom odprli trgovino Sadja-zelenjave. V tem mestnem predelu, kjer že posluje vrsta trgovin z najrazličnejšim blagom, naj bi v kratkem dobili še eno prodajalno. Odprl naj bi jo zasebnik, in sicer naj bi bila specializirana za tekstil. nekaj let, da se uveljavi na trgu. Te dni so v kleti začeli polniti ozaljsko bjelo lanskega letnika. Očitno je to vino zelo kakovostno in ustreza mednarodnim • Te dni v kleti polnijo v buteljke laški rizling lanskega letnika, ki bo v prodaji konec septembra. To vino je na zadnjem mednarodnem ocenjevanju v Ljubljani dobilo zlato medaljo in se uvrstilo v vrhunski razred. V kratkem bo v prodaji tudi belokran-jec, letnik 87, ki je letos dobil zlato zaščitno znamko slovenskih vin, kar je tudi dokaz, daje še boljši kot letnik 86, ko je imelo to vino srebrno zaščitno znamko. kriterijem, saj je na nedavnem mednarodnem ocenjevanju v Ljubljani dobilo srebrno medaljo. Žal pa bo zaradi hude poletne suše letošnjega letnika ozaljske-ga bjelega vina precej manj kot lanskega. A. B. ra biti zdravo), ampak tudi žarki, ki padajo na grozdje. (Opomba: Naslednji predavatelj mag. Tone Zafošnik iz Kmetijskega inštituta Slovenije je povedal, da imajo tudi pri nas na poskusnih nasadih nekatere od prikazanih madžarskih sort trt in če bodo te trte po poskusih pokazale ugodne rezultate, jih bomo uvrstili v slovenski trsni zbor.) T. DOBERŠEK V NEDELJO USTANOVITEV ZVEZE DRUŠTEV VINOGRADNIKOV Meddruštveni odbor društev vinogradnikov Slovenije je poslal vabilo na ustanovni zbor Zveze društev vinogradnikov Slovenije, ki bo v nedeljo, 4. septembra ob 10. uri v hali B 2/2 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, Titova 50. Društva vinogradnikov na ustanovni zbor zveze pošljejo po dva delegata na vsakih 50 članov in za nadaljnjih nad 25 članov še dva delegata. Popoldne bo folklorna skupina Turističnega društva Podgorci (pri Ljutomeru) prikazalo vi-nograška in kletarska opravila, zatem pa bodo udeleženci zbora in drugi obiskovalci pokušali izbrana in nagrajena vina vinskega sejma. Drugi udeleženci vinskega sejma, ki ne bodo delegati na ustanovnem zboru zveze društev vinogradnikov, si bodo lahko medtem (med 10. in 14. uro) ogledali zanimivosti Ljubljane pod vodstvom vodnikov, kijih bo dalo na voljo Gospodarsko razstavišče. Organizirani obiskovalci vinskega sejma (skupaj z delegati) v okviru društva vinogradnikov imajo polovičen popust pri vstopnicah in nekaj brezplačnih listkov za pokušnjo vin. DVA IZLETA BELA KRAJINA — Društvo vinogradnikov Bele krajine bo septembra pripravilo dva izleta. 10. septembra si bodo člani ogledali vinsko klet v Vipavi, Goriška brda, Novo Gorico, lahko pa bodo odšli tudi po nakupih v Gorico. V soboto, 17. septembra, bodo obiskali vinsko klet in vinograde v Jaški ter si ogledali velesejem in druge znamenitosti Zagreba. Prijave za oba izleta zbirajo do ponedeljka, 5. septembra, Janko Banovec v Kmetijski zadrugi Črnomelj, Martin Kramarič v Zdravstvenem domu Metlika in Mirjana Bukovec v Semiču št. 8. VAROZO ZATRE PRAPROT! SPLIT — Kot piše ponedeljkova Slobodna Dalmacija, je varozo, to najnevarnejšo in doslej neozdravljivo bolezen čebel, mogoče uspešno zdraviti z navadno praprotjo. Dalmatinski čebelatji so preizkusili izkušnjo nekega bavarskega čebelarja, dali praprot v panje in ugotovili, da v resnici bolje učinkuje kot različni kemični pripravki, ki sojih doslej uporabljali proti tej hudi bolezni čebel. Pozabili na kmečki turizem M-Agrokombinat je nekoč obljubljal, da bo na turistične kmetije vodil izletniške skupine, sedaj pa je na to pozabil_______ DOBRAVA NA KRKI — Pri nas seje pred leti precej govorilo o kmečkem turizmu kot pomembni dopolnilni dejavnosti, zlasti za manjše in odročnejše kmetije. Resnici na ljubo je treba povedati, daje kar precej kmetijskih organizacij spodbudilo kmete, da so se lotili te dejavnosti, čeprav niti tedaj niti sedaj še ni povsem jasno, kaj je to kmečki turizem. Tako so pred nekako štirimi leti rav- jati izletniške skupine, pa se je zataknilo nali tudi v M-Agrokombinatu Krško, kjer so za to dejavnost pridobili Perkove na Bohorju in Grubičeve v Dobravi na Krki. Tedaj so Grubtčevim obljubili, da bodo na turistično kmetijo vodili izletniške skupine, občina je obljubljala milo davčno politiko itd. Medtem ko je bilo na začetku vse skupaj še nekako podobno resnim prizadevanjem in skrbi za kmečki turizem, sta kasneje volja in skrb za turistične kmetije ugasnili. »Tu imamo 7 ha zemlje in od tega je polovica hoste, ta zemlja in tistih nekaj glav živine v hlevu pa nam ni zagotavljalo kolikor toliko spodobnega življenja, zato smo z obema rokama zagrabili za ponudbo Agrokombinata, naj si pomagam^ udi s kmečkim turizmom,« pravi Zofija Grubič. »V začetku so nam bili res v veliko pomoč, saj so nam priskrbeli posojila, tako da smo lahko dogradili hišo in uredili veliko gostinsko sobo ter dve sobi za prenočišče. Kasneje, ko bi nam morali začeti pošil- in tako smo ostali bolj ali manj prepuščeni sami sebi.« Kljub temu da so v Agrokombinatu pozabili na Grubičeve, so se pri Gru-. bičevih oglašali gostje, med njimi pa je Zofija in Vinko Grubič bilo le malo takih, ki bi jim šlo za uživanje lepe narave ob Krki in dobre domače hrane. Bolj jih je pritegovala domača kapljica, katere kakovost je res izvrstna. Sedaj je Grubičev »kmečki turizem« odprt samo ob sobotah in nedeljah, čez teden pa na kmetiji tako nimajo časa, da bi se ukvarjali z gosti. Vendar pa se Grubičevi ne branijo gostov, saj kmečki turizem lahko v resnici pomeni dodaten vir dohodka, pa še manj dolgočasno je pri hiši. Sploh pa so imeli pri hiši, tako je povedal Zofijin mož Vinko, tako imenovani »pušlšank« že pred vojno in po njej. Tradicijo kmečkega vinotoča so obogatili tudi z dobro domačo hrano. Zofija peče dober domači kruh pa potice, domače meso in kure in še bi lahko naštevali. »Vse kaže, da se bomo morali bol nasloniti na turistične agencije, če bomo hoteli pridobiti več gostov. Doslej smo že bili v dogovorih z ljudmi iz novomeške Krke in čateških Term, pa iz tega ni bilo kaj prida. Končno smo le vložili precej denarja in bi bila res škoda, ko bi objekta ne izkoristili,« meni Zofija Grubič. J. S. li IZ NKŠIH OBČIN Prvi telefoni ob koncu tega leta Parkirišče za šolske avtobuse — Vodo so v vasi spuščali izmenoma ŠENTJERNEJ — Krajevna skupnost Šentjernej ureja skupaj z osnovno Solo avtobusno postajo za šolske avtobuse. Parkrišče pri šoli, ki ga bodo uporabljali tudi obiskovalci krajevnega sejma in drugi, začenjajo uporabljati z začetkom šolskega leta, na ta način pa želijo s prvim šolskim dnem otroke vozače zavarovati pred prometom. Doslej so namreč avtobusi ustavljali pri šoli ob zelo prometni cesti. Kot so se šolarji in zlasti njihovi starši razveselili parkirišča, bodo prebivalci iz obrobnih zaselkov • V naslednjih dveh mesecih naj bi v Šentjerneju dokončno uredili telefonsko centralo, ki bo potlej bogatejša za 600 številk, od katerih jih bo nekaj služilo naročnikom iz KS Škocjan in Orehovica. Kot pričakujejo, bodo prve naročnike priključili na centralo proti koncu leta. krajevne skupnosti zadovoljni zaradi novih cest. Krajevna skupnost načrtuje asfaltiranje cete, ki bo skozi Ban in Ržišče povezala šentjernejsko krajevno skupnost s kostanjeviško in tako novomeško in krško občino. V načrtu imajo še posodobitev cestnega odcepa proti Jelši in asfaltiranje nekaterih mestnih ulic, medtem ko so pred kratkim že položili asfalt na dobrih 600 m makadama od Mihovice proti Draškovcu. Kljub takim uspešnim zamahom so v krajevni skupnosti zaskrbljeni spričo prešibkih vodovodov, ki so ob nedavni suši pestili zlasti vaščane obeh Vrhpolj, Žvabovega in Gornje Brezovice. Tedaj so vodo spuščali izmenično v posamezne vasi, kar je sodeč po besedah domačinov povzročilo kar nekaj nejevolje. ______________________________L. M. ZBOR SUŽNJEV METLIKA — Razširjeni kolegij v metliški Beli so - prave inovacije. Zadnji, na katerem je tekla beseda o poslovanju v prvem polletju, o planu za drugo polovico leta ter o reorganizaciji, se je začel z zborom sužnjev iz Verdijevega Nabucca, končal pa s Prešernovo Zdravljico. Zlobneži v Beti zdaj ugibajo, kdo bi kaj pel, če ne bi glasbe spuščali s kasete. Za zbor sužnjev se ve, pravijo, le pri Zdravljici je nekaj spornih predlogov. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 3. septembra, bodo do 19. ure odprte kot dežurne naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Market na Ljubljanski cesti, • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator, • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec, • v Žužemberku: Market Dolenjka, • v Straži: Kmetijska zadruga. Ker je sobota delovna, bodo vse ostale prodajalne živil odprte do 15. ure. Nežka Oberč Pravi trgovci Na Otočcu se dobi vse na enem mestu OTOČEC — V tem turističnem kraju se že nekaj časa pogovaijajo, kje bo stala nova trgovina in kako bi povečali sedanjo, kije za zdajšnje število prebivalcev zagotovo premajhna, saj ima le borih 25 m2 prodajne površine. Človek, ki prvič prestopi prag take trgovinice, se ne more načuditi, kaj vse je mogoče v njej videti. Največkrat je polna kupcev, preostali prostor pa zavzemajo hladilna omara, skrinja in prodajne police, na katerih je skoraj vse. Ljudje ne zahtevajo nemogočih stvari, takih, da bi jih še v dolenjski prestolnici težko dobili, vse drugo pa imajo. Zato je zaslužno vestno trgovsko osebje, še posebej pa hvalijo sedanjo poslovodkinjo Nežko Oberč, ki je na Otočec prišla pred dvema letoma iz Mercatorjeve trgovine v Šentjerneju. »Vselej pazimo, da nabavljamo take stvari, da jih ljudje kupujejo, saj si velikih zalog ne moremo privoščiti. Redko se zgodi, da nas ujamejo, da česa nimamo. Nemalokrat se po nekatere stvari raje odpeljem v naše centralno skladišče, kot da bi blago stalo v našem priročnem skladišču in se kvarilo. Šicer pa je tako: ko si enkrat več kot deset let trgovec, veš, da ljudje radi poceni kupujejo pa lepo in kvalitetno,« pove prijazna prodajalka Nežka. O njej vedo povedati, da si takrat ko je ona za pultom najhitreje postrežem. Pa tudi drugi trgovci v tej Mercatorjevi trgovini se hitro obračajo in prav zato, ker tu ni počitka, se že vrsto let ni zgodilo, da bi za pultom te trgovine stal trgovec, doma iz Otočca. V zadnjih dveh letih se je zamenjalo prav vse osebje in danes se vsi vozijo iz drugih krajev. »Na dan prodamo tudi za tristo starih milijonov. To ni tako veliko, vendar je vsako najmanjšo stvar treba prijeti z roko m jo ponuditi stranki, v naši trgovini se kriza še ne pozna. Ljudje kupujejo in ne gledajo preveč na denar, drugačni pa so tujci. Pridejo in kupijo tudi košček salame, za spominke pa nihče ne vpraša«, še pove Newžka, kije doma iz Šmalčje vasi pri Šentjerneju. J. P. DOM ZŠAM POD STREHO — Pročelje novega doma ZŠAM Novo mesto je pod streho. Garaži, v katerih sta dobila prostor oba avtobusa, sta že zaprti. (Foto: Ljuba Sukovič) IZ NKŠIH OBČIN G Manjka vrhunskih strokovnjakov Žužemberška Iskra gradi nov obrat — prodajajo — Štipendirajo veliko Kondenzatorji in strojna oprema se dobro iliko ljudi, a jih pozneje izgubijo______ ŽUŽEMBERK — Iskra Elementi tozd Keko Žužemberk začenja v teh dneh graditi nov obrat, v katerem bo proizvajala pretežno strojno opremo, čeprav bo na račun novih zmogljivosti povečala tudi obseg proizvodnje osnovnih izdelkov, to je večslojnih kondenzatorjev Žužemberški Iskrin tozd, ki ga je Vestnik gospodarske zbornice Slovenije pred kratkim uvrstil na seznam najuspešnejših slovenskih organizacij združenega dela, bo z 8 milijard vredno investicijo pridobil dodatnih 2.000 kvadratnih metrov površine. Za širitev proizvodnje so se v tozdu odločili, ker vidijo zlasti možnosti za povečanje izvoza, saj načrtujejo, da bodo strojne opreme prodali na tujem letos za 4 milijone dolarjev. Hkrati bodo na podlagi nove naložbe, kije v sozdu Iskra edina letošnja že začeta, sprostili zmogljivosti za proizvodnjo izvozno zanimivih kondenzatorjev. Na ta način naj bi ob koncu leta 1990 proizvajali na mesec že 10 milijonov kondenzatorjev, kar se jim bo občutno poznalo v blagajni, v katero se bo letos nateklo samo z izvozom izdelkov 5 milijonov dolarjev. Pri tem seveda ne računajo, da bodo prodajali kaj slabše kot sedaj, ko delajo za znanega kupca in nimajo zalog v skladiščih svojih končnih izdelkov. Razmeroma zanesljivo lahko nastopajo na trgu, in to najbrž velja zlasti za zahtevnejšega tujega, bržčas tudi po zaslugi načrtovanja prihodnjega dela. Programski razvoj so v Keku začrtali do leta 1995 in ga kajpak tekoče dopolnjujejo, razen tega pa si nekaj obetajo še od svojega načrta tehnoloških inovacij. Vse so bolj ali manj trdno podprli s kadrovsko prenovo, v kateri pa se za zdaj zatika. Problem je v tem, da ob precejšnjem številu nekvalificiranih delavcev nimajo dovolj vrhunskih strokov- njakov. Štipendirajo sicer veliko ljudi, ker pa le-ti večinoma niso doma iz okolice Žužemberka, se zaposlijo po končanem šolanju drugod po Sloveniji. V taki stiski se otepajo na ta način, da sodelujejo z ustanovami, kot so Institut Jožef Štefan in Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo. Zaradi dodatnih zmogljivosti v obratu, ki naj bi ga dokončali v začetku 2. četrtletja prihodnje leto, v Iskrinem tozdu ne bodo zaposlili novih delavcev. Če jih bo kje manjkalo, jih bodo razporedili. Spričo najnovejših gospodarskih gibanj in zahtev, bi tozdu verjetno bolj prav prišlo nasprotno, to je zmanjševanje števila delavcev, vendar se bodo v tem pogledu prepustili naravni fluktu- aU^'' M. LUZAR Donosne so manjše serije Novolesov tozd na Dvoru aprila menjal proizvodni program — Vsa proizvodnja na konvertibilni trg DVOR — Novolesov tozd Tovarna gugalnikov Dvor zaposluje 123 delavcev, največ iz okoliških krajev, večina kvalificirane delovne sile in vodstvenega kadra pa se vozi na delo iz Novega mesta. Fluktuacija delovne sile se je v zadnjih letih močno umirila, nanovo ne zaposlujejo, tako da je povprečna starost v kolektivu sedaj že 32 let. Po besedah direktorja tozda Braneta Jakšeta zaenkrat tudi ne bo potrebe po nadaljnjem zaposlovanju, saj v okviru Novole-sa rešujejo probleme delovne sile z začasnim medsebojnim izposojanjem delavcev. V tozdu so že zdavnaj opustili serijsko izdelavo gugalnikov, tako da jih imajo le še v nazivu. »Letos aprila smo zamenjali program. Sedaj izdelujemo manjše serije po 400 do 600 stolov, izdelujemo več tipov, kijih vključujemo v Novolesove kuhinjske programe, precej pa jih prodamo našim kupcem tudi posamično. Z manjšimi serijami smo dosegli večjo fleksibilnost na trgu, precej smo zmanjšali zaloge in, kar je zelo pomembno, z njimi dosegamo višji kakovostni razred, kar več kot nadomesti stroške s spreminjanjem serij in zamenjavo programov. Nekaj razvoja imamo sami v tozdu, v glavnem pa na ravni delovne organizacije. Celotna naša proizvodnja gre v izvoz na ameriški trg in v Veliko Britanijo, in sicer direktnim kupcem, s čimer dosegamo yišje cene in krajše plačilne roke. S spremenjenim deviznim tečajem se je povečala tudi doho- Novi dom ZŠAM v Šmihelu Nova stavba je že pod streho — Velik del prispevajo člani s prostovoljnim delom in prevozi NOVO MESTO — Na mestu, kjer je še pred enim letom stal dotrajani prizidek starega dijaškega doma v Šmihelu, je že pod streho nova stavba, v kateri bo dobila prostore novomeška osnovna organizacija Zveze šoferjev in avtomehanikov. V novi stavbi, ki je dobila streho 23. julija, bo dovolj prostora za vse vrste aktivnosti te organizacije. Stavba ima razsežnosti 10,5 krat 23 m, v pritličju ima garaži za dva avtobusa, kotlarno s skladišči in sanitarijami, v prvem nadstropju pa predavalnico za 50 oseb, pisarniške prostore, sobi za šoferje in še enosobno stanovanje za hišnika s pritiklinami. Predračunska vrednost celotne investicije je 135 milijonov dinarjev, zaradi pomanjkanja denarja pa so se člani obvezali, da bodo sami opravili 19.200 prostovoljnih delovnih ur in s tem zmanjšali stroške gradnje. Do sedaj so že opravili 3.034 delovnih ur, kar znaša skupaj z opravljenimi brezplačnimi prevozi, katerih vrednost je bila 8 milijonov 182 tisoč din, celih 24.852.000 din. Zlasti aktivni so bili člani izvLabo-da, OŠ Milka Šobar-Nataša in SŠTZU. Na letni konferenci ZŠAM Novo mesto so člani sklenili, da bo pri izgradnji vsak prispeval po 20 ur prostovoljnega dela oziroma 50 tisočakov na žiro račun 52100-678-80812. Vse, ki te obveznosti še niso izpolnili, prosimo, da to storijo čimprej, da bomo dom kar se da hitro usposobili za dejavnost, vsem, ki so do zdaj pomagali pri delu, pa se iskreno zahvaljujemo. LJUBA SUKOVIČ SREČANJE BRIGADIRJEV VETERANOV OTOČEC — Ob 30-letnici izgradnje avtomobilske ceste bratstva in enotnosti bo na Otočcu 17. septembra ob 11. uri srečanje brigadirje v-veteranov. Organizacijski odbor pričakuje med udeleženci prireditve zlasti graditelje avtomobilske ceste in brigadirje, ki so sodelovali na drugih mladinskih delovnih akcijah, hkrati pa vabi na slovesnost še druge občane. V odboru naprošajo brigadirje, ki se bodo udeležili srečanja, naj svoj prihod prijavijo najkasneje do 10.4 septembra na naslov: OK SZDL, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 3, ali na telefon (068) 21-291. Novomeška kronika OPOREČNIKI — Iz Dela in drugih občil smo izvedeli, da je bilo v Bohinju prvo srečanje oporečnikov v kakšni socialistični državi. Kolikor nam je na Dolenjskem znano, to ni res, srečanje oporečnikov je bilo, je in bržkone bo vsakokrat, ko gresta vsaj dva Dolenjca na brizganec, če pa so trije ali več, je to že disidentski kongres. ČOLNARJENJE — Nad Žužemberkom je bila te dni vidna skupina Poljakov, ki se je odločila za čolnarjenje v tamkaj še bistrih valovih zelene Krke. Opazovalci pripovedujejo, da so dogajanja na vodi daleč presegla znamenite scene iz slavnega potopisa »Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo«. RED? — Novomeški Glavni trg je v zadnjih dneh doživel tri prijetna presenečenja. Mestna ura spet bije in kaže čas, komunalci popravljajo pločnike z mešanico proda in cementa (prej samo gol beton), kar je nedvomno kakovosten, predvsem pa estetski napredek, namestili pa so tudi nove koše za smeti s pepelniki. In zamislite, pepelniki niso popolnoma prazni! Če je bilo vse to rezultat ogledov prijateljskih nemških mest, bi sc še kazalo odpraviti v goste. Ena gospa je slišala, da seje na šent-jernejskem srečanju mladih kmetov prijavilo, nato pa umanjkalo kar nekaj govorcev. Kaže, da govoriti le ni tako lahko, kot vihteti motiko. A i Brane Jakše dkovnost naših proizvodov, tako da I poslujemo v tozdu brez izgube, čeprav je v lesarstvu situacija še vedno zelo kri-1 tična,« pravi Brane Jakše. Novolesov tozd na Dvoru je močno povezan z življenjem v krajevni skupnosti, od koder je največ zaposlenih, hkrati pa občuti probleme, ki z. neurejeno infrastrukturo pestijo te kraje. Trenutno je najbolj pereča telefonska zveza z Novim mestom, kije sila nezanesljiva in se bo izboljšala šele tedaj, ko bo priključena nova telefonska centrala, j j ODKRITJE PLOŠČE GORNJE KAMENJE — Združenje ZB NOV Bučna vas ter aktiv ZB I NOV in ZSMS ŽTO Novo mesto bodo ] organizirali v nedeljo, 11. septembra, ob 10. uri v Gornjem Kamenju pri Kramarjevi zidanici slovesnost ob odkritju obnovljene spominske plošče padlim borcem. Prevoz na proslavo bodo prireditelji organizirali z novomeške železniške postaje na dan svečanosti od 8. do 9.30. V času od 18. do 24. avgusta so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Fifolt iz Drenja — Katjo, Mira Pirkovič iz Do-bruške vasi — Anito, Majda Stopar iz Vrtače — Jerneja, Irena Kurent iz Brinj pri Šentrupertu — Natašo, Branka Med-veščak iz Klevevža — Damjana. Mateja Avguštin iz Petelinjeka — Mateja. Alenka Zidarič iz Trebnjega — Silvo, Jana Kozole iz. Roj — Miha, Milena Turk iz Hinj — Jerneja, Marija Skubic iz Svinj-i skega — Ivana, Helena Šikonja iz Tribuč Katjo, Kristina Rogelj iz Paproč pri | Trebnjem — Karmen, Martina Butala iz Kanižarice — Aleša, Sonja Košak iz Družinske vasi — Tjašo, Irena Dim z Gomile — Andreja, Marjanca Bratkovič iz Gor. Vrhpolja — Sama, Ankica Štrusa iz Metlike — Dejana, Irena Kotar iz Dol. Maharovca — Tomaža, Ankica Leskovar Nove Loke — Andreja, Bogomila Železnik iz Mokronoga — Veroniko, Anica Kerin s Senuš — Roberta, Ema Brajdič iz Prečne — Emo, Marija Jerele iz Šentjerneja — Mitja, Marjanca.Križ-marič iz Metlike — Ano, Marija Črv iz Šentjerneja — Grega, Mirjana Resjan iz Jurovega — Marijano, Viktorija Cekuta iz Šmarja — Urbana, Zdenka Žveglič s Senovega — Tamaro, Terezija Gorenc iz Vrbovca — Ireno, Slavka Somrak s Trške gore — Evo, Magda Dim iz Zabrdja — Blaža, Ivanka Kralj iz Celine Gregorija, Ida Kuzma iz Zorencev — deklico, Ljerka Brajdič iz Žabjeka — deklico, Jožica Vide s Potov vrha — deklico IZ NOVEGA MESTA: Ruža Čavlovič z Ljubljanske 41 — deklico, Damjana Štalcar z Ljubljanske 18 — Jana, Evridika Berus — Morosini iz Brezovega loga 50 Aleksandra, Stanka Debevc iz Rotarjeve 6 — Jana. Jožica Udovč iz Gotne vasi 2 — Damjana, Milena Povše iz Lamutove 14 — Matica, Vera Veselič iz Slavka Gruma 56 — deklico, Lidija Lamut iz Lamutove 18 — Denisa, Majda Sinkovič iz Ulice Slavka Gruma 6 — Danajo. Čestitamo! Po kruh na plačilni dan r vu Metliki Padec kupne moči se najbolj pozna pri prodaji bele tehnike, konfekcije in pohištva Bodo kamnolomi zopet zaživeli? Gradaškim kamnosekom se ni bati pomanjkanja dela — Raziskave pokazale, da je v Beli krajini dovolj kvalitetnega marmorja — Razširitev obrata_ GRADAC — Eden od treh obratov Pionirjevega tozda Zaključna dela iz Metlike je kamnoseštvo v Gradcu. Ti, sicer edini Pionirjevi kamnoseki v zadnjem času vse bolj občutijo, kako so se začeli ljudje vračati k naravi in ceniti tudi kamen, saj je povpraševanje po njihovih izdelkih zelo naraslo. Gradaški kamnoseki kupujejo polizdelke, torej plošče, ki jh obdelajo do konca in montirajo. Marmor pripeljejo iz Pazina, Splita, Arandželovca in Makedonije, granit pa iz Jablanice. Kupec njihovih izdelkov — stopnic, polic, tlakov, plošč za fasade, nagrobnikov — ni le Pionir, temveč številne delovne organizacije in zasebniki. Naročniki cenijo predvsem to, da znajo kamnoseki, ki so v glavnem kvalificirani, še vedno obdelovati kamen tudi ročno. Prav njih so izbrali pri obnovi mariborskega gradu, po dobrem delu pa niso znani le v Jugoslaviji, ampak tudi v Sovjetski zvezi. »To je še toliko bolj pohvalno zato, ker delo kamnosekov, ki je že samo po sebi težko, otežujejo zastareli stroji. Veliko težav imamo zlasti zaradi strojev in orodja, ki se ga pri nas ne dobi,« potoži vodja obrata Drago Popovič. Ker imajo v Gradcu veliko težav z dobavitelji kamna — zanesejo se lahko Drago Popovič namreč le na Pazin, je Geološki zavod naredil v Beli krajini raziskavo o tem, kakšne so možnosti, da bi tukajšnji kamnoseki, tako kot že nekdaj, sami lomili kamen. »Raziskave, ki so jih opravili v obstoječih kamnolomih in tudi na novih območjih, so pokazale, da je v Beli krajini dovolj kvalitetnega marmorja. Gotovo bi se, če bi imeli svoj marmor, pocenila proizvodnja, vprašanje pa je, kdo bi investiral. Naš mali obrat z 9 zaposlenimi te naložbe gotovo ne bi zmogel,« pove Popovič ter pristavi, da ima njihov obrat dobro perspektivo, saj se lahko pohvalijo z dobrim poslovanjem, naročil pa jim — kot vse kaže — tudi ne bo zmanjkalo še tako kmalu. Zato tudi načrtujejo razširitev obrata, v katerem bodo zaposlili nekaj novih delavcev. Z zaposlovanjem goto; vo ne bodo imeli težav, saj je med mladimi začelo rasti zanimanje za ta poklic. Gradaško kamnoseštvo ima sedaj kar štiri štipendiste. M B -j METLIKA — Metliški Mercatorjev tozd Trgovina na drobno z 19 poslovalnicami in 130 zaposlenimi je sicer prvo letošnje polletje zaključil v okviru zastavljenega plana, kar je v sedanjih razmerah že kar uspeh, vendar zaradi tega metliški trgovci nikakor ne pričakujejo lagodnega nadaljevanja svojega poslovanja. Kupna moč prebivalstva se iz meseca v mesec zmanjšuje, kar kažejo tudi njihovi podatki. V prvi polovici letošnjega leta je bil promet v Mercatorjevih trgovinah nominalno res za 155 odst. večji kot v enakem lanskem obdobju, ker pa je bila inflacija v tem obdobju večja, so v resnici prodali manj kot v lanskem prvem polletju. Padanje kupne moči se pozna v vseh blagovnih skupinah, najbolj pa pri prodaji bele tehnike, konfekcije in pohištva, za čudo pa ta padec ni tako velik pri prodaji gradbenega materiala. To si razlagajo tako, da ljudje sicer res manj nanovo gradijo, zato pa toliko več popravljajo in adaptirajo starejše zgradbe. Padec prometa opažajo tudi pri živilih, celo pri mleku, mlečnih izdelkih in kruhu. Brž ko se neko živilo podraži, sledi zmanjšanje prodaje. O resnični kupni moči veliko pove žalostno dejstvo, da ob koncu plačilnega meseca prodajo precej manj kruha kot takoj po plačah. V Metliki opažajo, da se kupna moč, kolikor je še je, seli iz ene blagovne skupine v drugo in se vedno bolj oži na nakupe najnujnejšega, kar je potrebno za preživetje. Razvejena struktura blaga je v teh časih prednost, ki metliški trgovini omogoča, da še dokaj dobro posluje. Tudi plačilni roki, ki za trgovino znašajo od 15 do 90 dni, jim glede na sedanje obračanje zalog še ustrezajo. Osebni dohodki zaposlenih so v prvem polletju v povprečju znašali dobrih 400 tisočakov in bi bili glede na poslovanje lahko višji, a jim tega ni dovolil intervencijski zakon. Seveda je to vzbujalo med zaposlenimi precej nezadovoljstva, saj so dobili junija nižje osebne dohodke kot aprila. Z julijem so osebne dohodke dvignili za 30 odst. Ena od redkih rezerv, ki metliški trgovini še ostane, je deljen delovni čas. Ker bi to prineslo tudi precej težav, med drugim bi brez dela ostala skoraj tretjina sedaj zaposlenih, o uvedbi deljenega delovnega časa ne razmišljajo. Če pa bi se stanje v trgovini poslabšalo, najbrž tudi mimo tega ne bi mogli. A. B. JOŽE DOŠEN. sekretar delovne organizacije Komet, ima v rokah ključe metliške mrliške vežice. Bralstvo prosimo, naj ne sklepa takoj narobe. Došen sc noče nikogar znebiti, ampak je trenutni ključar samo zato, ker gradi njegov zet blizu mrliške vežice hišo, pri gradnji pa je še kako potrebna elektrika. S to se napajajo Došenovi iz mrliške vežice. Jože Došen je tudi podpredsednik skupščine občine Metlika, zato krajani upajo, da si bo pobliže | ogledal objekt, v katerem je vtičnica. Ljudje vedo povedati, da ima veliko pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti. Pa ni do zdaj nihče niti s prstom mignil. Če bo šlo po nenapisanem pravilu, da dobi asfalt najprej tista vas, iz katere je doma župan, se pišejo metliški mrliški vežici boljši časi. NE ZALEŽE PA NE ZALEŽE. Niti pisanje niti govorjenje niti kampanjske akcije šolarjev, učiteljev in odbora pri So-[ cialistični zvezi, da bi bil kraj lepši, čistejši. Okrog vrtca so postavili ograjo, da se otroci ne bi igrali v popoldanskem času in da ne bi delali škode, pozabili pa so pospraviti za seboj. Pustili so navlako, ki ni nikomur ne v ponos ne v pohvalo. Kdo bo zavihal rokae, se ne ve, a nekdo jih bo moral. Pomesti bo pač treba pred pragom, ki | je last Vzgojno varstvene organizacije Metlika. POHVALITI PA JE TREBA stanovalce iz bloka v Kidričevem naselju, ki so pospravili, kar so razmetali. Kar precej nepotrebnega so odpeljali na smetišče. Lahko pa bi tudi razmontirano katrco, ki prevrnjena leži na parkirišču. Ostanek avtomobila prav izziva otroke, da bo prišlo prej ali slej do nesreče. IZ NKŠIH OBČIN Črnomaljski drobir KOGA BRATI? — V gradivu, ki gaje za nedavno sejo občinske konference SZDL pripravilo predsedstvo te organizacije, je med drugim zapisano, da je »v zadnjem času v občini več nemirnih odzivov na napenjanje mednacionalnih odnosov, odnosov do JLA, izpadov posameznih novinarjev in kulturnikov v tisku in RTV.« Ob tem se je eden od razpravljal-cev vprašal, katere pridne novinarje naj bere in prispevke katerih hudobnih novinarjev naj prezira, ali se bo morda našel kdo v občini, ki bo določeval, kaj lahko ljudje v časopisih preberejo in česa ne. Še ena možnost je: da se začnejo novinaiji držati pravila, da problemov, o katerih ne pišemo, ni. ZAUPANJE — Na že omenjeni seji se je veliko govorilo o (ne)zaupanju ljudi do vsega in vsakogar okrog njih. Gotovo pa si vodilni in odgovorni v občini in družbenopolitičnih organizacijah tega zaupanja ne bodo pridobili, če bodo sedeli v pisarnah, ampak se bodo morali potruditi tudi med ljudi in jim vsaj s svojo prisotnostjo dokazati, da niso ravno ravnodušni do vsega, kar počno prebivalci. Ne pa, da se bo dogajalo tako, kot na nedavnem Kulturnem vrtiljaku, kjer je bilo moč videti le peščico teh ljudi. ZAMUDE — Zadnji hit številnih prireditev, ki se odvijajo v Beli krajini, je, da se začno z enourno zamudo. Vsem, ki se zaradi tega jeze, naj v tolažbo povemo, da je ta zamuda le simbolična. Kaj pa je ena ura proti vsemu tistemu času, ki smo ga doslej že zamudili v primerjavi z razvitim svetom! Drobne iz Kočevja KJE JE CENEJE? — V Kočevju lahko kupite papriko za ozimnico po 1.250 do 1.300 din. Zanimivo pa je, da so za svoje člane nabavile papriko po 1.300 din celo nekatere osnovne organizacije sindikata. Tudi sindikalna ozimnica torej ni več poceni. Prejšnja leta so ob takem času po Kočevju že prodajali Dobrepoljci in Stružanci krompir za ozimnico. Letos jih še ni na spregled. V Ribnico, kjer je več kmetov kot v Kočevju, pa že prihajajo. ZASEBNI DISKONT? — Poročali smo že, da Trgcpromet nima posebne sreče z odpiranjem diskontne trgovine, ker se zatika pri lokaciji. Zdaj pa smo zvedeli, daje neki zasebnik zaprosil za lokacijo za tako trgovino v Stari cerkvi in v Mestnem logu v Kočevju, pa mu je doslej še nikjer niso odobrili. Kaže, da se v Kočevju na vse kriplje otepamo, da bi lahko občani nabavili kaj po nižji ceni. Odgovorni očitno menijo, da se tistih nekaj odstotkov cenejši nakupi ne bi kaj dosti poznali pri standardu krajanov, saj je ta že tako na psu. V Kočevju so namreč najnižje plače v regiji in med najnižjimi v Sloveniji. Ribniški zobotrebci ZASEBNE TRGOVINE — V ribniški občini so tri zasebne trgovine: na Bregu in v Rakitnici sta trgovini z živili, v Struški ulici v Ribnici pa trgovina z mešanim blagom (tudi tekstilom in gospodinjskimi aparati). Zasebna trgovina z živili in gospodinjskimi potrebščinami bo predvidoma kmalu odprta tudi v Ribnici nasproti Johanove hiše. NADOKNADITI ZAMUJENO — Kljub vsem pojasnilom Ribničanje le niso zadovoljni s hitrostjo urejanja glavne, Šeškove ulice. Menili so, da bi morali lepo vreme izkoristiti tako, da bi delali v več izmenah (in ne le eni) in tudi za delo ob prostem času. Organizatorji dela so tudi zdaj skušali ugoditi Ribničanom, vendar pa ti pravijo, da niso imeli srečne roke. Delo so organizirali v nedeljo, za kar se jim je nebo maščevalo tako, daje delavce ves dan pralo. DOLENJEVAŠKO JEZERO — Zaradi dežja minuli teden sta se opomogli Bistrica m Ribnica. Tudi za pregrado seje nabralo jezero. Po zelo dolgem času je voda spet zalila del dolenjevaškega polja, da smo lahko občudovali tako imenovano dolenjevaško jezero, ki gaje moč videti le zelo redko. Trebanjske iveri NI TAKO HUDO — Ta čas Trebanj-ce, ki so že slišali, da na davkariji obstaja seznam 156 občanov, katerih dohodki m razkošen način življenja so si domnevno precej v nasprotju, seveda najbolj zanima, kateri so ti »bogataši«. Do imen bi se rad dokopal še marsikdo, začenši od politikov, kot pa vemo iz zanesljivih krogov, jim to ne bo uspelo. Davkarji ne nameravajo uprizarjati nekakšnega lova na čarovnice, ampak profesionalno preveriti, če so stvari povsod čiste, če je družba (država, občina) dobila tisto, kar ji gre. Ker pa ostaja davčna inšpekcija pri tako zahtevnem opravilu ugotavljanja izvora premoženja bolj osamljena, naj se tistim, ki se že vidijo na seznamu, nikakor ne tresejo hlače. Daje davčna inšpekcija pri nas bolj papirnati tiger, o tem morda priča tudi podrobnost, ki smo jo opazili na stopnišču občinske stavbe, kjer je informativna tabla o tem, kje poslujejo določeni uradi. Za davčno inšpekcijo so pri pisanju kar spustili črko n in tako je zai to — išpekcija. DELO BOLJ ISKANO? — V Tesnilih imajo okrog 15 delavcev zaposlenih za določen čas in prav vsem bi prišlo prav, če bi v tem kolektivu našli redno zaposlitev. To terja tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja, v Tesnilih pa se v teh hudo nejasnih časih branijo novih rednih zaposlitev kot hudič križa. Delaje vse manj kupci nočejo več sklepati dolgoročnih pogodb, skratka, tako kot povsod vlada velika ne-otovost. Zato niti ni čudno, da letos v esnilih, ki spadajo med najuspešnejše trebanjske delovne organizacije, niso še nikogar nanovo zaposlili in je vprašanje, ali sploh bodo koga. * <5| i! IZ NKŠIH OBČIN Brez izgub, a s praznimi skladi Cene storitev ne pokriva- jo stroškov_____________________ ČRNOMELJ — Tukajšnja Komunala je prvo polletje sicer zaključila brez primanjkljaja, vendar so skladi ostali prazni. Zahvala za to, da so poslovali brez izgub, gre komunalni skupnosti, ki je pokrila izpad dohodka, saj cene komunalnih storitev ne pokrivajo stroškov. »Za nas politika cen ni sprejemljiva, saj cene lahko dvigujemo le z odobritvijo izvršnega sveta. Letos smo jih tako povečali le enkrat, v povprečju za 35 odst., nekatere pa smo dvignili šele po enem letu,« pove direktor Komunale Bojan Košir. Po njegovih besedah so poskušali v kolektivu čimbolj zmanjšati stroške, toda kaj, ko se z vsakim litrom vode, ki ga načrpajo, in z vsako posodo smeti, ki jo izpraznijo, izguba veča. »Neprijetno je delati v tozdu, kjer vnaprej vem, da bodo skladi prazni, da sindikat ne bo imel denarja, da ne bo mogoča tehnična in tehnološka posodobitev,« tarna Košir. Vendar pa so v Komunali kljub vsemu imeli letos vrsto investicij. Tako postavljajo na črpališču v Dobličah postajo za kloriranje in avtomatsko črpanje, s katero bodo zmanjšali stroške poslovanja, količino načrpane vode pa povečali za 15 litrov na sekundo. Vrednost te naložbe bo okrog 300 milijonov din. Zaključujejo gradnjo garažno-poslovnega objekta, ki bo predvidoma končan do oktobra. V načrtu imajo še , gradnjo prečrpovalnega bazena za odvajanje odplak iz Belta in okolice, pripravljajo pa se tudi na gradnjo čistilne naprave. Letos so rekonstruirali vodovod v Vrtači, od Sel do Coklovce in v Vrtni ulici v Črnomlju. Naložba v Semiču obsega še gradnjo kanalizacije do čistilne naprave. M. B.-J. IZ KS OSILNICA ZIDAR POHITEL — Nove prostore obrata LIV je kočevski Zidar dogradil pred rokom. Z zaposlovanjem novih delavcev pa ne bodo hiteli, ampak bodo počakali, da bodo iz šol prišli štipendisti. SE DVOJE STANOVANJ — Za potrebe podružnične osnovne šole v Osilnici bodo tu zgradili še dvoje stanovanj. Zdaj pridobivajo zemljišče, potekajo pa tudi že ostale priprave. NOVA MESNICA — Kaže, da bo Osilnica kmalu dobila novo mesnico in sicer med novo pošto in novo trgovino. Za to gradnjo je že zagotovljenih 200 milio-nov din. ŠE PLIN IN RIBNIK — Na ožjem in širšem območju Osilnice je vedno večja potreba po plinu. Predsedniku izvršnega sveta KS Veljku Rašperiču so že naložili, da odpre plinsko postajo. Predsednik skuščine KS Željko Knavs pa je zadolžen, da v Ribjeku uredi ribnik oz. ribogojnico. Tako bo Ribjek opravičil svoje ime. LOKALI ZA OBRTNIKE RIBNICA, SODRAŽICA — V poslovno-stanovanjski stavbi, ki jo bo zgradil v tako imenovanem ribniškem kareju ljubljanski tozd novomeškega Pionirja, bodo za zasebno obrt na razpolago tudi štirje lokali v skupni izmeri 300 kv. metrov. Ti lokali bodo še posebej primerni za različno uslužnostno obrt in servisno dejavnost pa tudi za trgovino. V Sodražici pa na Trgu 25. maja 16 (nasproti gostilne Mikolič) adaptira kočevski Zidar stanovanjsko poslovno stavbo, v kateri bodo v spodnjih prostorih uredili tudi dva lokala, primerna za obrt, tudi gostinsko. Podrobne informacije o lokalih in drugih pogojih dobe interesenti pri Obrtnem združenju v Ribnici. Črn kruh za prašiče? V Črnomlju socialni kruh ponekod še ostaja na policah prodajaln — Do kdaj tako poceni? ČRNOMELJ — Ekonomska kriza z naraščajočo inflacijo in rastjo cen poglablja tudi socialne razlike med ljudmi. V naši družbi smo prišli že tako daleč, da so se ljudje začeli deliti po kruhu. Nižjim slojem smo namenili socialni ali »Mikuličev kruh«,‘kakor ga tudi imenujejo, po borih 380 din za kilogram. Toda kdo pravzaprav kupuje socialni kruh? Tisti, ki zjutraj prej pride v prodajalno. Za delavce z nižjimi osebnimi dohodki, ki zapuščajo tovarne ob 14. uri, ga navadno že zmanjka. Tako je vsaj v Zdravko Šavli m Peter Pezdirc večjih mestih naše širše domovine. Kako pa je v podeželskem Čno-mlju? ZDRAVKO ŠAVLI, vodja eks-pedita v črnomaljski pekarni Žita: »22. avgusta smo po direktivi iz Ljubljane začeli peči več črnega kruha, tako da je od 5 ton kruha, kolikor ga vsak dan spečemo za Belo krajino, kar polovica črnega. Zato pa je za petino manj belega. Vendar ne vem, doklej bomo lahko tako vzdržali, saj so stroški za kilogram socialnega kruha 1.100 din. Poleg tega so se iz nekaterih prodajaln pritoževali, da ne morejo prodati tako velikih količin osnovnega črnega kruha tipa 850, mi pa ga nimamo za kaj uporabiti, tudi za drobtine ne.« PETER PEZDIRC, prodajalec v samopostrežbi Pod lipo: »Navadno smo dobivali po 30 kilogramov črnega kruha, 22. avgusta pa kar 100, zato ga je 30 kg ostalo. Morda vsi ljudje niti ne vedo, kako se je kruh podražil, ali pa že iz navade kupijo belega. Poleg tega je črni kruh včasih zelo slab; za kar pa ni rečeno, da so krivi peki, lahko je tudi moka. Ko bodo ljudje spoznali, da so otrobi skoraj dvakrat dražji od socialnega kruha, ga bodo veijetno pokupili za prašiče in kokoši.« MIRO FRANKOVIČ, poslovodja poslovne enote Tržnica: »Povpraševanje po socialnem kruhu je veliko, tako da nam gaje zmanjkalo. Tudi kvaliteta je dobra, saj prav nič ne zaostaja za črnim ljubljanskim specialnim kruhom iz moke tipa 850, le daje ta petkrat dražji od Mikuličevega kruha. Prav gotovo je dobro, da si ljudje po zmernih cenah lahko kupijo vsakdanji kruh, vprašanje pa je, do kdaj bo kruh po tej ceni tudi dober. V pekarni se boje, da jim bo začelo primanjkovati moke, zaslužka pa nimamo s tem kruhom ne oni ne mi, saj prodajalci pri kilogramu socialnega kruha zaslužimo le 3,3 din.« STANE MRAVINC, poslovodja marketa Čardak: »Ko nismo imeli socialnega kruha, je bilo povpraševanje po njem veliko, sedaj pa se je nekoliko zmanjšalo. Vendar sredi dopoldneva tega kruha ni več na policah, tako da ga tisti, ki delajo dopoldne, ne morejo več kupiti. Ža Miro Frankovič Stane Mravinc popoldne ga namreč ne shranjujemo, ker nam tega uradno ni nihče sporočil. Se pa pozna draginja, ker ljudje najprej sprašujejo po cenejših vrstah kruha. Zato predlagam, da bi regresirali vse osnovne vrste kruha, da bi bile bolj dostopne vsem ljudem.« Manj govorjenja in več dela Na seji OK SZDL Črnomelj govorili o družbenoekonomskih in političnih razmerah v občini ČRNOMELJ — V obširni razpravi na seji občinske konference SZDL Črnomelj, ki je bila pretekli teden, seje kot rdeča nit vlekla misel, da mora biti Socialistična zveza bolj tankočutna, mobilizacijska in prepričljiva do svojega članstva ter ga hitro in pravočasno obveščati. Samo obveščanje pa še ni dovolj,« je dejal predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko Jure Perko, »kajti dokler ne bomo ljudem dokazali, da nam gre na bolje, bodo nezaupljivi in dovzetni za dezinformacije.« Sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Lojze Šterk, ki je v uvodu govoril o političnih razmerah v občini, je poudaril, da se le-te slabšajo. Nezaupanje ljudi v izhod iz družbenoekonomske krize narašča, ker so bili prevečkrat razočarani, v delovnih organizacijah pa je vse več apetije in agresije. V zadnjem času je v občini čutiti tudi nacionalno napetost, predvsem na področju socialne in ekonomske varnosti, ko ljudje sprašujejo, katere narodnosti delavce bodo začeli najprej odpuščati, če bo do tega prišlo. Povečujejo se socialne razlike, saj mnogi bogatijo z nepoštenim delom, širijo različne dezinformacije. Zato — po Stekovih besedah — ne preseneča, da vre med delavci Kovinarja, da so bili priča izbruhu napisnih akcij po mestu. Premalo pa so storili, da bi lahko vse to pravočasno preprečili. Razpravljalec iz Semiča je menil, da se pri odpravljanju socialnih razlik ne bi smeli spotikati ob bogate, ampak pomagati revežem. V Iskri so se na primer od marca do danes realni osebni dohodki zmanjšali za 52 odst. Predsednica ZKO Ksenija Khalil je imela veliko pripomb na gradivo, v katerem je preveč fraz, ne prikazuje pa dejanskih razmer v občini, Tako ni niti besedice o kmetijstvu, ki vedno bolj brede v težave, niti o ZKO in kulturnih društvih. Z oceno gradiva se je s Khalilovo strinjal tudi Lojze Gabrovec. Po njegovih besedah so razmere v občini veliko težje, kot so milo opisane v gradivu, saj med ljudmi vre. »Žalostno je, da smo že začeli deliti ljudi po kruhu. Delavci so postali manj vredni, ker zanje pečemo delavski kruh. Sramota za našo družbo je, da dajemo socialno pomoč ljudem, Trgovina se bolj bori za kupce Obseg prodaje upada sebnih trgovin — — Trgovina zahteva tržno poslovanje — Vedno več za-Razgovor z direktorjem Name Jožetom Miheličem KOČEVJE — V trgovinah tudi ob razprodajah ni opaziti povečanega prometa. Narašča število zasebnih trgovin. Opaziti pa je nekoliko povečano zanimanje za pritegnitev kupcev v družbenih trgovinah. Direktor kočevskega tozda Name Jože Mihelič o tem meni naslednje: »Fizični promet v Nami je že lani za malenkost upadel, v prvem polletju le- ZADOVOLJNI OTROCI KOČEVJE —Od 8. do 19. avgusta je v domu Zveze prijateljev mladine Maribor pri Poreču letovalo 35 otrok iz kočevske občine. Hrana je bila dobra in dovolj je je bilo, cena za letovanje pa je znašala le 150.000 din za otroka. Predsednik ZPM občine Kočevje Stane Jaj-tič je povedal, da so se odločili za letovanje otrok v mariborskem domu tudi zato, ker je bilo tu ceneje kot v domovih JDRC pri Puli, kjer so kočevski otroci letovali prej več let zapored. Mariborčani so odkupili pri Poreču 14 ha zemlje in je doslej izkoristili le tretjino. Tu so letovali tudi otroci iz mest (Nemčija, ČSSR), s katerimi je Maribor pobraten. Kočevski otroci so se razumeli z vsemi. Navezali so prisrčne stike in prvič seje zgodilo, da so imeli solzne oči. tos pa v primerjavi z enakim obdobjem lani za 6,4 odstotke. Predvidevamo, da se bo do konca leta zmanjšal za 15 do 20 odstotkov. Zdaj smo tudi v obdobju letnih dopustov, zaradi česar promet še naprej upada in niti za letne razprodaje ni pravega zanimanja. Kupcev je v trgovinah manj tudi zato, ker so denar porabili že pred podražitvami. Med drugimi novostmi smo v Nami uvedli tudi pult posebne prodaje, na katerem nudimo kupcem vsak teden blago s popustom ali pod ugodnimi pogoji, pa tudi akcijske prodaje. Doslej smo tu že prodajali perilo, zdaj so na vrsti šolske potrebščine na brezobrestno posojilo. Zasebne trgovine so in bodo res, konkurenčne družbeni, saj poslujejo z manjšo režijo itd. Vendar bo tudi družbena to zdržala, če bo tudi nam dovoljeno tržno poslovanje, ne pa, da je že s predisi vse določeno in pod družbeno kontrolo. Tako kakovosti dela sploh ne moremo pokazati. Zasebnikom bomo konkurenčni tudi zato, ker bomo lahko nabavljali večje količine in pri proizvajalcih zahtevali ugodnosti, kot to velja povsod po svetu. Pri nas pa je na trgu nered. Od danes, 1. septembra, bomo blagovnico zapirali pol ure prej, se pravi ob 19. uri. Po 19. uri prometa skoraj ni. S tem bomo dosegli, da bo več prodajalcev delalo takrat, ko je promet in bo torej kakovost postrežbe boljša.« J. P. Bolje od črnih predvidevanj Trebanjsko gospodarstvo poslovalo dokaj ugodno — Izgubarja Trimo in Komunala — Dvakratno povečanje izvoza na klirinška tržišča zaskrbljuje TREBNJE — Rezultati poslovanja trebanjskega gospodarstva in negospodarstva v letošnjem polletju niso tako neugodni, kot bi lahko pričakovali glede na nekatere nepredvidljive učinke spremenjenega obračunskega sistema, pa tudi letošnjih majskih ukr rpov. Vsekakor pa je pol lera še prekratko obdobje za objektivno oceno. Ob obravnavi periodičnih obračunov za prvo polletje je občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo v Trebnjem opozoril, da bodo potrebni v velikem delu gospodarstva dodatni napori za večjo tržno usmerjenost in vodenje take poslovne politike, ki bo nenehno krepila konkurenčnost. Trebanjci pa na konkretnem primeru Trima opozarjajo še na problematiko plačevanja prispevkov, ki so odvisni od dohodka. Trimo naj bi se namreč ob devetmesečju rešil bremena izgube, kar pomeni, da bi morala delovna organizacija poravnati vse obveznosti do občinskih in republiških interesnih skupnosti. Izračun pokaže, da bi bilo teh obveznosti približno 900 milijonov dinar- jev (od tega 200 milijonov občinskih prispevkov). In če bi moral Trimo vse te obveznosti naenkrat pokriti, bi se ponovno znašel v divjem plesu rdečih številk. Prej ali slej je na dlani, da bo sanacija Trima dosti težja tudi zaradi višje cene kapitala. Omenimo naj še ,da je trebanjski izvršni svet ob obravnavi rezultatov poslovanja gospodarstva in negospodarstva v letošnjem polletju menil, daje sicer v zadnjih dveh letih zaznaven premik na bolje pri kvalifikacijski strukturi zaposlenih, da pa bo nujno širše odprti duri mladim stro' :ovnjakom. Opozorili so še, da morajo v delovnih organizacijah še pravočasno poskrbeti za pridobi- vanje oziroma vzgojo bodočih poslovodnih organov. Pri tem so imeli v • Spodbudno za trebanjsko gospodarstvo je, daje v prvem polletju imelo kar za 6,6 odst. večjo industrijsko proizvodnjo in da so se zaloge izdelkov zmanjšale. Manj pa so lahko trebanjski gospodarstveniki zadovoljni s pokritostjo uvoza z izvozom. Zaskrbljuje veliko povečanje izvoza na klirinško področje (za dvakrat), medtem ko seje izvoz na zahtevnejša konvertibilna tržišča zmanjšal za več kot polovico. Podatki o konvertibilnem izvozu sicer še ne zajemajo že realiziranega izvoza Trima, zato re> čakujejo v tričetrtletju ugodnejšo podobo. mislih zlasti Treles in Krojaško podjetje Trebije. P. P. GASILCI POPRIJELI RAKITNICA — Delo gasilskega društva Rakitnica, ki ga zdaj vodi Stane Oberstar ml., je spet oživelo. Gasilci potrebujejo denar za dokončanje gasilskega doma, v katerem je tudi zbiralnica mleka. Predvsem je potrebno izboljšati tudi elektriko. Sklenili so, da si do potrebnega denarja ne bodo pomagali z organiziranjem veselice, saj je to vedno negotovo zaradi vremena, v današnjih časih pa še zaradi nizkega standarda ljudi. Denar bodo zaslužili tako, da bodo na vasi prevzeli gradnjo večje škar-pe, krajevna skupnost Dolenja vas pa jim bo delo plačala. PLAČE V DVEH DELIH NISO PREDNOST TREBNJE — Izvršni odbor sindikalne organizacije Trima je ob obravnavi možnosti spremembe pri izplačevanju osebnih dohodkov ugotovil, da večje število delavcev ni za izplačevanje osebnih dohodkov v dveh delih. Sploh pa se zdi trimovcem nesprejemljiv predlog razmerja med prvim delom osebnega dohodka (v višini 30 odst., predvidenim kot akontacija), ter med drugim delom osebnega dohodka (70 odst.), kar naj bi bilo kot obračun in izplačilo razlike. Sindikat v Trimu ugotavlja, da izplačilo plače v dveh delih v ta':em razmerju za delavce ne pomeni robenih bistvenih predr osti in ugodnosti, strokovnim službam pa nalaga, naj preverijo možnosti izplačila osehn .n dohodkov v dveh delih, n sicer v rat-merju 80 ali 70 odstotkov vot akontacija OD ter 20 oz. 30 oust OD kot obračun in izplačilo razlike. ki delajo po 8 ur na dan in se ne morejo preživeti z zaslužkom. Tisti, ki živijo na račun delavčevih žuljev, pa se niso pripravljeni ničemur odpovedati. Norce se delamo iz potrpljenja naših ljudi,« je bil oster Gabrovec. Jure Perko je dejal, da razume nezadovoljstvo ljudi, saj še ni rezultatov reform, ker so dolgoročne, na žalost pa ni niti kratkoročnih učinkov. »Ne glede na to, kaj bodo prinesle ustavne spremembe o zasebnem delu, bi morali tovrstno delo podpirati in pospeševati. Nas namreč še vedno preveč skrbijo tisti, ki kaj imajo, ni pa nam mar onih, ki nimajo nič,« je rekel Perko. Odgovoril je tudi Mrzljaku, češ da ni najbolj smotrno obdržati tozde za vsako ceno, ampak bodo morali v občini razmišljati, kako se pri- • Predsednik izvršnega sveta Jože Mrzlak je dejal, ko je na seji OK SZDL govoril o gospodarjenju, da v prvi polovici leta niso izpolnili načrtov. Proizvodnja je v primerjavi z enakim obdobjem lani manjša za 8 odst., zaposlovanje se je namesto povečalo celo zmanjšlo za 1 odst., izvoz na konvertibilni trg se je povečal za več kot petino, za toliko pa je tudi večji od uvoza. Tri organizacije so imele 12 milijard izgube, kar je trikrat manj kot v prvem polletju lani. V občini pogrešajo razvojne programe, take programe pa imajo sedaj le v Iskri in Gorenju. lagoditi novemu oblikovanju združenega dela. Vse pa je opozoril, naj bodo previdni pri uporabi pojma »napad«, saj vsaka dobronamerna kritika še ni napad, lahko pa nekdo, ki drugega obdolži, da ga je verbalno »napadel«, s tem prikriva svoje slabo delo. M. BEZEK-JAKŠE Kulturno pitje Kočevski večeri piva ob kulturnem programu in zmernem pitju KOČEVJE — Od 26. do 28. avgusta so bili v Kočevju dnevi piva. Ob zaključku turistične sezone sojih organizirali Pivovarna Union Ljubljana, Turistično društvo Kočevje in gostinsko podjetje Hotel Pugled Kočevje. Dnevi (pravzaprav večeri) piva so se začenjali s kulturnim programom in nadaljevali s plesom, kvizom in seveda s pitjem piva. Prvi dan je bila parada z muzejskim pivovarniškim vozom, narodnimi nošami, godbo, mažoretkami, plesalkami in harmonikarji. Te skupine so nato ob večerih sodelovale tudi v kulturnem programu na novi mestni ploščadi, kjer so bili večeri piva. Glavna zanimivost teh večero\ je bila, da miličniki sploh niso imeli dela, saj ni bilo nobenega izpada, čeprav so večeri trajali tja do 3. ure zjutraj. Bili so pravi kulturni večeri ob pijači, kakršni še do nedavna v Kočevju niso bili možni. Predsednik Turističnega društva Kočevje Stane Jajtič je povedal, da tudi tujci ugotavljajo zadnji dve do tri leta, da je Kočevje urejeno, kulturno in gostoljubno mestece. Upajmo, da komaj pridobljeni ugled ne bo prehitro zapravljen. J. PRIMC Največ ostanka ima Iskra, izgube pa Trimo Kako so gospodarili v prvem polletju TREBNJE — Trebanjsko gospodarstvo je v letošnjem polletju ustvarilo 2.355 milijonov dinarjev akumulacije (136 odst. več kot lani). Iskra Mokronog (714 milijonov) in Tesnila (432) sta skupaj ustvarila skoraj polovico celotne akumulacije. Visoko rast teh sredstev so imeli še v Novolesu TPE Račje Selo, Pohorje Mirna, Novolesu TAP Trebnje ter v Dani in Kolinski na Mirni. Slednja je imela še lani visoke izgube, v prvem polletju celo izgubo na substanci, letos pa je Kolinska dosegla že 183 milijonov akumulacije. Letos ob poHetju ima Trimo 470 milijonov, Komunala Trebnje pa blizu 23 milijonov dinarjev izgube. Komunala bi idhko s hitrejšo izterjavo izgubo pokrila saj ima neplačanih prihodkov kar za 46.802.000 din. Občinski izvršni svet Trebnje je od Komunale zahteval, da pripravi predsanacijski program izkoriščanja notranjih rezerv. IZ NKŠIH OBČIN » Asfalt do gorjanskih zaselkov V KS Čatež sami zbirajo denar za povezavo med vasmi ČATEŽ OB SAVI — Za krajevni praznik se po vaseh vrstijo prireditve od 21. avgusta do 4. septembra. Najbolj živahni sta bili minula sobota in nedelja, ko so izročili prometu še zadnje odseke asfaltiranih cest. Asfalt so podaljšali v zgornji del Čateža, ga speljali skozi vasi Dvorce in Cerino in od Žejnega do Sv. Vida. Vsi odseki skupaj merijo 4 kilometre, vrednost opravljenih del pa je 120 milijonov dinarjev. Iz krajevnega samoprispevka, ki ga plačujejo tretje leto, so dali zanj 60 odst. Preostalih 40 odst. so krajani poravnali v gotovini. Samoprispevek (2,5 odst.) bodo zbirali še dve leti. Z zbranim denarjem bodo preplastili vse krajevne ceste z zapornim slojem asfalta, obnovili bodo vodovod in zgradili mrliško vežico na čateškem pokopališču. • Odkar si ljudje urejajo ceste, se v zapuščene vasi vrača življenje. To je še posebej pomembno za gorjanski predel. Mladi ostajajo doma in si v domačih vaseh postavljajo nove hiše, saj s prevozom na delo nimajo več težav. Za veselo razpoloženje so tudi tokrat poskrbeli z že tradicionalnimi igrami med vasmi v nedeljo dopoldne, popoldne pa z vaškimi igrami med turističnimi društvi v občini, kar je letošnja novost. Dan so popestrili z vlečenjem vrvi moških in ženskih ekip iz krajevne skupnosti in z veselico. Praznovanje bodo zaključili 4. septembra z nogometnim turnirjem, ki ga na Čatežu organizira vaška skupnost Dvorce. Na svečani seji skupščine krajevne skupnosti in DPO, ki je bila v soboto na Dvorcah, so podeljevali tudi priznanja OF in priznanja krajevne skupnosti. J.T. IZ NKŠIH OBČIN bi Boljša voda priteka iz globin________ Kraška zajetja so pogosto okužena JESENICE NA DOLENJSKEM — V zaselku Krči pod mok-riškim gradom nadaljujejo z vrtanjem piezometrične in črpalne vrtine za bodoči vodovod, ki naj bi oskrboval s pitno vodo območje Jesenic in Velike Doline. Rezultati so presenetili celo geologe, saj obeta vrtina v dolomitni kamnini precejšnje zaloge odlične vode. V propustnem apnenčastem svetuje niso našli, zato so vrtali globlje in šele pri 126 metrih naleteli nanjo. Črpali so je 51 litrov na sekundo, vendar se gladina podtalnice ni skoraj nič znižala. Voda je zelo čista na pogled in upajo, da bo analiza vzorcev potrdila domnevo o bakteriološki in kemični neoporečnosti. Lokacija za črpališče je zaradi odmaknjenosti v nenaseljenem zaledju idealna, pa tudi razdalja do Velike Doline ni prevelika. Prebivalci obeh krajevnih skupnosti komaj čakajo, da si bodo napeljali boljšo vodo, saj žive v neprestanem strahu pred vnovičnim izbruhom zlatenice ali kakega drugega obolenja, ki ga lahko povzroči okužena voda iz kraških tal. Tam celo geologi niso pričakovali, da bodo tako hitro naleteli na dolomitno kamnino s tolikšno zalogo vode, ki pod lastnim tlakom priteka iz globine. J. T. Z ribami bi največ zaslužili V predelih ob Sotli načrtujejo agromelioracijske posege in ribnike KAPELE — O usodi ravninskega dela ob Sotli krajani že mesece živahno razpravljajo. Večina se strinja s tem, da s hidromelioracijami poskrbijo za odtok površinskih voda in tako omogočijo boljši hektarski donos na območju 350 ha od Velikega Obreža do Rakovice, razhajajo pa se v mnenjih o predelu pod Kapelami, kjer zdaj po besedah Romana Baškoviča iz Agrarie dobijo kmetje le nekaj kisle trave za steljo. Na nepropustnih glinastih tleh voda zastaja in travnike lahko pokosijo samo enkrat na leto. Klasična melioracija po sedanjih pedoloških analizah ne pride v poštev, zato so v tem predelu načrtovalci vrisali ribnike. Kmetje se ribnikov branijo, ker se bojijo, da jim bodo odvzeli zemljo, da potem še stelje ne bodo pridelali. Krajani bližnjih vasi razmišljajo tudi o tem, da bodo zaradi ribnikov imeli več megle in komarjev, vendar agronomi zatrjujejo, daje izhlapevanje vode zdaj večje. Investicija v ribnike po Baškoviče-vem mnenju ne bo zahtevala toliko denarja, kot menijo domačini, ker so glinasta tla neprepustna. nes dva milijona dinarjev, če je na tej površini pridelajo vsaj pet ton. Koruza je nekoliko donosnejša in računajo, da dobijo zanjo tri milijone dinarjev. Tisti, ki se ogrevajo za ribnike, so prepričani, da bi najslabši del Jovsov tako najbolje izkoristili. (ime Jovsi naj bi nastalo od besede Jelša), ena ribnike, ena pa priporoča, da bi pustili ta predel nedotaknjen. Ta varianta ima najmanj pristašev. Razprave še niso zaključene. Za nameravane hidromelioracijske posege bo zagotovo odločilna tudi njihova ekonomska upravičenost, ker je kmetijska proizvodnja na takih tleh omejena. J. TEPPEY • Na hektar ribnika bi v letu dni priredili tisoč kilogramov ribjega mesa, kar predstavlja pri trenutni ceni rib 10 milijonov dinarjev dohodka. Za hektar pšenice dobijo kmetje danda- Na drugih površinah ob Sotli to ne pride v poštev. Ob reki je ozek, vendar izredno rodoviten pas naplavine, kjer nameravajo izpeljati le agromelioracije in komasacije. Za slabši, glinasti predel Jovsov je bilo narejenih že več študij. Ena najsta-ješih je tam predvidevala izgradnjo industrijske cone, ena pogozditev z jelšo NOVA RAZSTAVA V POSAVSKEM MUZEJU BREŽICE — V četrtek, 8. septembra, bodo v Posavskem muzeju odprli slikarsko razstavo del Alojza Konca. Na otvoritveni slovesnosti bo nastopil kitarist Jerko Novak iz Ljubljane. URESNIČUJEJO PROGRAM SAMOPRISPEVKA — V krajevni skupnosti Kostanjevica bodo kmalu uresničili domala vse, kar so si zastavili v programu krajevnega samoprispevka. Med drugim posodabljajo ceste, kjer gredo h koncu dela na cesti proti Slinovcem, v načrtu pa je še posodobitev ceste proti Ržišču in Malencam ter Koprivniku. Polovica denarja iz samoprispevka je bila porabljena za novo mrliško vežico, ki deluje od letos spomladi in šteje med najlepše tovrstne objekte daleč naokoli. Vežico so sprojektirali v projektivnem biroju v Mariboru. (Foto: J. Simčič) • Nekoč so prevarantom sekali roke, kriminalcem glave. Zdaj te vržejo le iz partije. (Dominique Reščič) • Ne vem, zakaj pravimo le tistim ljudem, ki jih okoli sebe najmanj vidimo, najvidnejši predstavniki naše družbe. (Jurij Jamnik) • Ožemajo nas, da teče od njih. (Sonja Budna) • Radenska in zadolžena Jugoslavija —- na vseh koncih sveta. (Sonja Budna) • Revolucija ni kurba, da bi jo kar naprej nategovali (Sonja Budna) • Dajmo jih na čevelj, preden bomo čisto bosi (Sonja Budna) • Poslušal sem briljanten politični govor. Čisti playback! (Jože Zelenko) • Med našimi gospodarskimi instrumentije trenutno najglasnejši navček. (Jože Zelenko) Vojaki širijo cesto na Planino Zemeljska dela bodo opravili v dveh mesecih povezava Poslej možna avtobusna PLANINA — »Med vojno je bila vas požgana, po njej smo vse hiše sezidali nanovo. Toda sedaj je vas vedno bolj prazna, ostali smo le še starejši ljudje, mladi pa so odšli v dolino za zaslužkom in boljšim življenjem,« je povedala ena izmed prebivalk Planine, vasi na severnem pobočju Gorjancev. Mlade je mogoče povsem razumeti, saj je življenje na Planini vse prej kot lahko. Na tamkajšnjih pobočjih je kmetovanje vsaj enkrat težje kot v dolini. Kljub tmeu pa je kmetijstvo edina dejavnost, s katero se vaščani lahko ukvarjajo. Krški M — Agrokombinat po- skuša marsikaj, da bi pomagal Planincem, med drugim tudi z uvajanjem reje telic, ki se lahko pasejo na prostem. Toda napredek v vas zelo počasi prodira, pri tem pa je glavna ovira slaba cestna povezava. Kot kaže, se bo tudi tu izboljšalo, saj je občinska cestna skupnost v • Partija je kot kmečki gospodar, ne da zadeve iz rok, dokler vse ne propade. (Boris Kuralt) Miroslav Milinkovič 4 Slavoljub Popadič Pozd preživel drugo desetletje Pogodbena organizacija združenega dela »Marija Vidic« uspešno gospodari SEVNICA — »Delovna disciplina in tudi odgovornost posameznika do kolektiva je ostala taka, kot jo je vzpostavila še ustanoviteljica pogodbene organizacije združenega dela, to je moja mama. Bolniške je pri nas zelo malo. Medsebojni odnosi so zelo dobri in delavcev ni treba priganjati k delu,« je povedal 41-letni Marjan Vidic, vodja pozda Šiviljska delavnica »Marija Vidic« Sevnica. Sevniški pozd, ki bo prihodnje leto zaokrožil drugo desetletje uspešnega poslovanja, si ob 9 delavcih seveda ne more privoščiti delitve dela kot v velikih kolektivih. Vsakdo poprime tam, kjer je pač potrebno in na kar se spozna, pa naj gre za računovodjo Bogomirja, knjigovodkinjo Nado, referenta prodaje in maloprodaje Pavleta ali pa vodjo pozda Marjana, ki mu tudi ni nerodno, če mora kot direktor (takega naslavljanja si sicer ne želi) postoriti tudi kakšno težaško opravilo. »Pri nas se pogovorimo o vsem brez dlake na jeziku in moram reči, da gresta samouprava in proizvodnja kar dobro vštric. Predvsem gre za izmenjavo informacij. 17 let sem pri pozdu in četudi bi morda kdaj zamenjal delovno okolje, bi si želel delati s temi oz. takimi izvrstnimi sodelavci,« pravi Marjan Vidic. Očitno dobro delovno vzdušje pripomore, da pozd dosega med slovenskim drobnim gospodarstvom v oblačilni branži nadpovprečne rezultate. Na 2. mestu so Sevničani po akumulaciji na Jk' Marjan Vidic delavca, po čistem dohodku na delavca pa je bil pozd v letošnjem polletju na samem vrhu. Delavke v proizvodnji zaslužijo od 360 do okrog 500 tisočakov, kuverte pa bi lahko bile še debelejše, če tudi tega delčka gospodarskega mehanizma ne bi ovirale znane omejitve v tej državi. Povedati je treba, da temelji program enega izmed prvih treh pozdov, ustanovljenih v Sloveniji, na proizvodnji otroške konfekcije in ženskih letnih halj. Številnih kupcev po Slovenji, v Dalmaciji in Zagrebu pa nikakor ne bi bilo moč zadovoljiti brez 40 kooperantov, šivilj iz zagorske, krške, novomeške, laške, trebanjske in sevniške občine, ki polizdelku, ki ga pripravijo v Sevnici, dajo končno podobo. Pridnih šivilj bi še potrebovali nekaj. Zanimivo je, da izkušnje kažejo, da so marljivejše tiste kooperantke, ki imajo hišo in še kakšen kos zemlje, medtem ko ženskam v blokih kot da ni do zaslužka. Najmarljivejša kooperantka lahko zasluži mesečno tudi okrog 600.000 dinarjev! P. PERC letošnjem planu načrtovala razširitev ceste, tako da bo lahko po njej vozil avtobus. Za izvedbo zemeljskih del seje krška cestna skupnost dogovorila z VP Novo mesto, katere vojaki so začeli ž deli pretekli teden. Vojaki imajo na voljo dva meseca časa, da razširijo traso in cestišče vsaj malo poravnajo. Čez leto ali dve naj bi cesto še asfaltirali, na Planini pa naj bi zrastel zimski rekreacijski center. Vendar se o slednjem govori še zelo po tihem, čeprav je interes za ta center baje kar velik. »Tu smo šele dva dni, pa že lahko rečem, da smo navezali dobre stike tako s prebivalci Planine, kjer smo z deli začeli, kot tudi s prebivalci Mladja, kjer stanujemo v lovski koči,« je povedal kapetan prvega razreda Miroslav Milinkovič, ki vodi svojo malo enoto pri delih. »Seveda je cestna povezava za Planince še kako potrebna in računam, da bomo v dveh mesecih z našo mehanizacijo izpolnili načrt. Ta pa je, da cesto razširimo vse do Mladja ali celo Prušne vasi. To pa nam bo uspelo, če nam bo šlo na roke tudi vreme.« V enoti je tudi Slavoljub Popadič, starejši vodnik prvega razreda. Povedal je, da so krajani sosednje hrvaške vasi Novo selo in Planinci opravili delovno akcijo in na delu trase posekali drevje in grmovje. Z vojaki iz novomeške garnizije pa dela tudi strojnik Jože Konda, ki gaje »posodila« semiška Iskra. O Kondi je bilo slišati same pohvalne besede, saj dela požrtvovalno, tako kot vojaki, delo pa traja tako rekoč ves dan. K vsemu je treba še dodati, da šteje to območje v spominsko področje Zuberak — Gorjanci in je J. S. Obnavljajo komunalne in lokalne ceste Pomemben prispevek kra-janov v denarju in delu KRŠKO — V skladu s srednjeročnim programom so v krški občini že la- Jutranjka bo še bolj povečala izvoz Predlog o združitvi v enovito delovno organizacijo posodabljanje ceste del pomoči krajem, ki so med NOB veliko žrtvovali, pa smo nanje kasneje kar pozabili. JAVNA RAZPRAVA O PLINIFIKACIJI KRŠKO — V krški občini, natančneje v krajevnih skupnostih, skozi katere bo potekal magistralni plinovod, ta čas teče javna razprava o spremembah in dopolnitvah družbenega plana. Dosedanja javna razprava, ki je že bila opravljena v vseh krajevnih skupnostih razen v krški, je pokazala, da ne bo večjih problemov. Ljudje v glavnem sprašujejo za odškodnine, medtem ko načelno ni nihče proti plinifikaciji. Sicer pa javna razprava še teče in občani lahko dobijo vse informacije na komiteju za gospodarstvo ali v Savaprojektu. Novo v Brežicah PAPIR VSE ZAPEČATI — Lepote kraške jame na Koritnem najbrž še ne bo-| do kmalu dostopne turistom, saj je za odprtje'jame potrebnih več dokumentov kot za novo tovarno. Dolincem je tako tudi prav. Še naprej lahko mirno spijo in si zaradi turizma ne delajo skrbi. Končno res ni treba, da vsak občudovalec naravnih lepot pozna njihove skrite zaklade. ŽEJNI OB VODI — Suša je letos zdesetkala pridelek in hmeljarjem očitajo, da j so se prepozno spomnili na namakanje. Za naprej namreč načrtujejo, da bodo namakali 50 hektarov nasadov ob Savi, pa ne s savsko vodo, kot mislijo ljudje, ampak s podtalnico. Za namakanje bodo kopali vodnjake, ker bi savska brozga zastrupila pridelek. TUDI ČISTILKE MORAJO NA DOPUST — Počitniški časi se iztekajo in ogorčenim pacientkam v bolniških čakalnicah se ne bo treba več pritoževati nad nepomitimi okni in tlemi. Z normalno zasedbo osebja naj bi se povrnil tudi običa-| jen red, z vodo in čistili pa kljub podražit-am ne bi smeli pretirano varčevati. ČRNI KRUH JE REDKOST — Kup-j ci se pritožujejo, da pogrešajo to vrsto kruha, vendar ne mislijo vsi na »delavske« štruce, ki jih že navsezgodaj zmanjka. V trgovini, kjer naročijo dnevno po 120 kg kruha, dobijo najcenejšega samo deset i kilogramov. Gre predvsem za večjo izbiro, za to, da bi bili tudi Brežičani deležni a' ’ ' pa kdaj svežega rženega ali ajdovega a ni začeli s pospešenim obnavljanjem in modernizacijo krajevnih in lokalnih cest. Kar so načrtovali za lani, so opravili letos spomladi, medtem ko zagotavljajo, da bo letošnji program uresničen do novega leta. Hkrati v cestni skupnosti in v samoupravni komunalni skupnosti zatrjujejo, da bi programa prav gotovo ne izpolnjevali tako hitro in učinkovito, ko ne bilo pomoči krajanov v vseh krajevnih skupnostih. Krajani veliko prispevajo v denatju, z delom in stroji, večinoma pa na ta način zberejo vsaj polovico sredstev za obnovo krajevnih cest. Tako je lani občinska skupnost za ceste investirala v posodobitev cest domala 700 milijonov dinarjev, kar je nekoliko manj od plana, a še vedno veliko. Težko bi bilo našteti vse ceste, najdaljši odseki obnovljenih cest pa so med Goro in Golekom, Krškim in Velikim Trnom, v Kostan-jku, med Drnovim in Bregami itd. Komunalna skupnost pa je v obnovo komunalnih cest investirala lani tudi okoli 700 milijonov dinarjev. S tem denarjem so uredili ali modernizirali sedem cestnih odsekov. Letos bodo v samoupravni komunalni skupnosti investirali v ceste več kot 1,8 milijarde dinarjev v osmih krajevnih skupnostih: Krško, Brestanica, Leskovec, Vel. Podlog, Gora, Rožno — Presladol, Koprivnica, Podbočje in Dolenja vas. Občinska cestna skupnost bo letos v obnovo cest vložila 2,7 milijarde din. Četrtino tega denarja bodo zbrali s prihodki od goriv in registracije vozil, nekaj iz prispevkov iz bruto osebnih dohodkov, nekaj denarja prispeva republiška cestna skupnost ter ostali viri. J. S. SEVNICA — Okrog 650 delavk in delavcev Industrije otroške konfekcije Jutranjka v Sevnici seje prejšnjo soboto zbralo na dnevu Jutranjke ob matični tovarni na Radni. Delavcem in gostom iz sevniške občine je govoril direktor delovne organizacije Drago Milino-vič. Orisal je položaj, v katerem se nahaja ta 1500-članski kolektiv s tozdoma v brežiški in hrastniški občini. Milinovič je opozoril, da ob splošnih neugodnih gospodarskih tokovih, gospodarski krizi tudi v Jutranjki čutijo posledice. Jutranjka v zadnjih letih ne dosega več visokih, nadpovprečnih rezultatov gospodarjenja ne le zaradi spremenjenega tržnega položaja, temveč zavoljo neustrezne organiziranosti in s tem zaradi neizkoriščenosti materialnih in človeških zmožnosti v delovni organizaciji. Iskanje notranjih rezerv pomeni tudi zmanjševanje vseh vrst stroškov. V Jutranjki bodo skušali že v septembru spreminjati poslovno in samoupravno organiziranost, da bo delovna organizacija bolj prožna in dovolj sposobna za nagle tržne spremembe doma in v svetu. Milinovič je dejal, da to konkretno pomeni, da morajo v naslednjih letih bistveno povečati proizvodnjo za izvoz. Ocenjujejo, da bi dosegli izvoz med 70 do 80 odstotkov fizičnega obsega proizvodnje. Delavci Jutranjke bodo septembra razpravljali o predlogu združitve tozdov v enovito delovno organizacijo in o bodoči organiziranosti, kar naj bi tudi prispevalo k boljšim dosežkom. P. P. ~ - - NAJHUJE JE NA KRŠKEM POLJU — Suša je najbolj kruto obirala pridelek na Krškem polju v okolici Vel. Podloga, kjer je tudi nastal ta posnetek uničene krme. (Foto: J. Simčič) v OGROŽEN DIREKTORSKI NARAŠČAJ — Prodaja šolskih knjig v Krškem sega samo do konca osnovne šole, za srednjo šolo pa učbenikov ni mogoče kupiti. Za normalne ljudi to še ni razlog, da bi zvonili k preplahu; se pač usedejo v avto in odpeljejo v Ljubljano, kjer take knjige imajo. Zlobneži, teh pa je zmeraj več, spet škodoželjno pripomnijo, da zna biti zaradi tega ogrožen direktorski naraščaj. Pravijo namreč, daje v krški občini več direktorjev s srednjo šolo kot s končano fakulteto. CESTARSKA LOGIKA — Most v središču Podbočja je že dolga leta zaprt za ves promet, česar pa nihče ne upošteva in promet kar gladko teče, kajti vaščani nimajo druge izbire. Pred kratkim so prišli cestarji in ta most še asfaltirali. Zdaj je seveda vprašanje, ali so mostno konstrukcijo, ki se ruši, še bolj obremenili ali so trdnost mostu povečali z asfaltno prevleko. Znaki, ki prepovedujejo ves promet, so pa ostali še naprej. VZDRŽEVALCI TCP NA KRNSKIH JEZERIH — Vzdrževalci so v TCP Djuro Salaj posebna kasta, ki goji močne družabne stike. V sklop teh stikov sodijo tudi izleti in enega izmed takšnih so organizirali tudi nedavno. Da pa izlet na Krnska jezera ne bi ostal brez zabavnih dogodkov, sta poskrbela dva člana skupine, ki sta ledeniško jezero preplavala po vsej dolžini, kasneje pa sta še pogostila cel avtobus v gostilni v Radovljici. Ševeda so se vzdrževalci čudili, odkod kolegoma taka darežljivost, ker pač niso vedeli, da imata plavalca v žepih skritega aduta, ki je... To pa naj ostane še skrivnost. Krške novice Sevniški paberki POROKA IN POGREB — Razburjenje ljudi ob nedavni poroki med vdovo in ločencem se kar noče poleči. Kako seje sploh lahko primerilo kaj takega! Namreč, vdova se je odločila, da bo dahnila ponovni »da« prav v času, ko je njen 8-letni sin, ki se je utopil v Savi, ležal na mrtvaškem odru. S poroko seje zelo mudilo kajti na sevniškem gradu sta »mladoporočenca« po vsej sili hotela obred uro poprej, kot je bilo napovedano, češ da imajo čez poldrugo uro, torej ob 15. uri, že pogreb. Matičarka je vedela, da to ni res, kajti tudi blanški župnik ni hotel na dan poroke, v soboto, opraviti še pogrebnega obreda. Nesrečni deček je tako našel mir in večni pokoj šele v nedeljo. Milo rečeno, gre za skrajno neokusen dogodek, ki vzbuja sumničenja in obsodbe. NIČ KAJ TRDEN MOST — Vojaki so ob gradnji obmirenske ceste pred leti zgradili tudi trden leseni most pri žagi v Dolenjem Boštanju. V zadnjem času pa so most vse preveč obremenjevali težki tovornjaki gozdarjev in drugih, ki vozijo les na žago, pa tudi tovornjaki, natovorjeni z zemljo od izkopov v Boštanju. Ob tem pa so na vzdrževanje mostu povsem pozabili, zato je začel pokati pod preveliko pezo. Cestarji so največje luknje pokrili kar s kovinsko obcestno zaščitno ograjo in seveda most zaprli za motorni promet. Za kaj več menda ni denarja. Le nekaj ni jasno, kaj že približno dva meseca počnejo v neposredni bližini mostu pri žagi nalašč za most nažagani fosni. Bodo počakali, da se bo nabral denar še za drug potreben material, ali pa le pohiteli, da si ne bo, zlasti še kateri od številnih delavcev Jutranjke, ki jim je ta most bližnjica do tovarne, zlomil noge in se še kako drugače poškodoval. tura t n bra- anje Šola za bogate? Novomeška glasbena šola povečuje šolnino za 150 odst. NOVO MESTO — Danes, 1. septembra, se tudi na Glasbeni Soli Marjana Kozine začenja novo šolsko leto. Šolo bo obbkovalo približno toliko učencev kot lani, čeprav bi jih glede na zanimanje lahko sprejeli znatno več. Zavrnili jih bodo kakih 200, v tem številu pa so upoštevani tudi nekateri tisti, ki ne bodo zmogli šolnine. V novem šolskem letu bo šolnina na novomeški glasbeni šoli večja kar za 150 odstotkov. Tolikšnega zneska vsi starši ne bodo zmogli, temveč bo dosegljiv le premožnejšim. Ali to pomeni, da glasbena šola postaja šola za bogate in če je tako, ali se ne dela krivica nadarjenim učencem, ki pajim starši ne bodo mogli plačati šolnine? O teh vprašanjih čedalje bolj razmišljajo tudi na šoli, ukreniti pa ne morejo nič. Šolnina je pač neizbežna in ker se je družbeni prispevek za tovrstno izobraževanje močno zmanjšal, tako, da samo z njim šola ne bi mogla imeti pouka v zdajšnjem obsegu, je bilo vodstvo pač prisiljeno, da tako imenovani prispevek učencev oziroma staršev ustrezno, se pravi krepko poveča. Novost je tudi v tem, da začenja šola novo šolsko leto s pomlajeno kadrovsko zasedbo. »Nekaj diplomantov glasbene akademije, ki so bili nekoč učenci naše šole, smo lahko sprejeli, ne bomo pa mogli vseh in še posebej ne tistih, ki bodo študij končali prihodnje in kasnejša leta,« pravi ravnatelj Zdravko Hribar. »Razlog je samo eden: pomanjkanje denarja,« pojasni, misel pa zaključi s tako ugotovitvijo: »Dolga leta smo sipriazdevali, da bi prišli do lastnega, domačega kadra, zdaj pa, ko se to ostvarja, bomo morali ljudi, ki smo jim prej kdove kaj zagotavljali in obljubljali, samo da so šli študirat, vljudno zavrniti, češ: lepo in prav, da si se dokopal do diplome, službo pa si poišči drugje, ker te pri nas ne moremo plačati Ali ni to absurd?« I. ZORAN Rodoljubov dar Novemu mestu Zapuščina dr. Poljanca že v Študijski knjižnici Mirana Jarca — v posebni sobi NOVO MESTO — Leto in polje že, kar je v Zagrebu umrl prof. dr. Franjo Radoslav Poljanec, rojak iz Šmarjete. Bil je znan literarni zgodovinar, leksikograf, strokovni pisatelj in cenjen šolnik. Šolal seje na novomeški gimnaziji, po končanih študijih bi se bil srčno rad zaposlil v Novem mestu ali kje drugje v Sloveniji, pa ta njegova želja ni bila uslišana. Služboval je po raznih krajih Jugoslavije, največ pa na Hrvaškem, ko seje nazadnje v Zagrebu tudi za stalno udomil. Kruh si je služil kot višješolski učitelj ruščine in ruske književnosti ter marljivo pisal. Izpod njegovega peresa so izšli številni učbeniki ruskega jezika za razne šolske stopnje, življenjsko delo pa pomeni njegov rusko-hrvatsko-srbski slovar, ki je doživel štiri izdaje in bi najbrž še kakšno, ko bi delovne vneme dr. Poljancu ne bila pretrgala smrt. Umrl je star devetdeset let in pol in je do zadnjega delal. Ker dr. Poljanec ni mogel rodni deželi služiti osebno, se je odločil, da bo v njej navzoč drugače — prek svoje zapuščine. Bogato strokovno knjižnico, ki si jo je ustvaril na domu v Zagrebu, in osebno arhivsko gradivo je že več let pred svojo smrtjo z oporoko namenil Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, o čemer se je že predtem pogovaijal z njenim takratnim ravnateljem Bogom Komeljem. Svojo resno namero je potrdil tako, daje tej knjižni- ci podaril nekaj rokopisov in večje število knjig. Vse drugo, kar je bil namenil Študijski knjižnici Mirana Jarca z oporoko, pa je prispelo v Novo mesto letos maja, ko je tudi oporoka postala pravnomočna. V darilu je kajpak tudi pohištvo iz Poljančeve sobe v Zagrebu in številni drugi darovalčevi osebni pred- • Iz posebnega denarnega darila dr. Poljanca je Študijska knjižnica Mirana Jarca nabavila videorekorder in televizijski sprejemnik ter ju dala namestiti v prostorih pionirske knjižnice v spodnjem delu sosednje stavbe. Obe pridobitvi že služita namenu, zanimive predstave za mlade obiskovalce pa omogoča predvajanje vseh trinajstih kaset, ki so jih tudi kupili. meti, med katerimi je tudi več priznanj, ki sojih dr. Poljancu podelile najrazličnejše hrvaške ustanove. Zaboje s Poljančevim darilom so v Novo mesto brezplačno prepeljali Krkini tovornjaki. Z oporoko pridobljena Poljančeva zapuščina v Študijski knjižnici Mirana Jarca šteje okoli 2000 enot. To so najrazličnejše knjige, letniki revij in drugo. »Gre pretežno za jezikoslovno in humanistično knjižnico, saj je dr. Poljanec zlasti za rusistiko sam zbiral literaturo,« pravi prof. Nataša Petrov, kije to zapuščino uradno prevzela za Studijsko knjižnico. »Vse knjige bodo seveda na voljo bralcem, kar je bila tudi Poljanče- va želja, bodo pa hranjene, kot vse drugo iz Poljančeve zapuščine, v posebni sobi poleg Cesarjeve. Prizadevali si bomo, da bo ta zapuščina tudi kmalu odprta in dostopna javnosti. Predvidevam, da bi jo lahko strokovno uredili in slovesno odprli za kulturni praznik prihodnje leto.« LZ0RAN PULJ PO PULJU 88 SE POČASI IZTEKA NOVO MESTO — V Domu kulture že drugi teden vrtijo izbpr filmov z letošnjega puljskega festivala. V program Pulj po Pulju 88, ki ga na Slovenskem predstavljajo hkrati v trinajstih krajih, torej tudi v Novem mestu, je uvrščenih trinajst nagrajenih ali kako drugače zanimivih filmov, med 'njimi tudi dva slovenska. Obisk predstav v novomeški kino dvorani ni kaj prida spodbuden, kaj boljšega pa se ne nadejajo tudi v preostalih dneh do konca tega programa. ... , Doseči kaj spodbudnega Zdravko Hribar, novi predsednik ZKO Novo mesto: »Še več moramo narediti za dvig kvalitete v ljubiteljski kulturi« — Možnosti tudi za poletni glasbeni tabor PRIDOBITEV ZA KNJIŽNICO — Posnetek kaže del zapuščine dr. Poljanca, kije v grobem že nameščena v posebni sobi Študijske knjižnice Mirana Jarca, poleg spominske sobe Janeza Cesarja. Tu so najrazličnejše knjige in revije, pretežno pa strokovna literatura za rusistiko, s katero se je dr. Franjo Radoslav Poljanec ukvarjal tako rekoč vse življenje. Pozornost pritegne pisalni stroj, ki gaje dal dr. Poljanec prilagoditi ruskemu črkopisju. S tem, da gaje tudi podaril novomeški knjižnici, je očitno nakazal željo, da bi kdo v Novem mestu nadaljeval njegovo delo na področju rusistike. (Foto: I. Zoran) NOVO MESTO — »V ljubiteljski kulturi denar gotovo ni vse, je pa še kako potreben in ker ga spet ni dovolj, bomo morali pri delitvi še bolj paziti, da ne bodo prikrajšani tisti, ki redno in pošteno delajo,« pravi novi predsednik novomeške ZKO Zdravko Hribar in doda, da ima pri tem v mislih društva in skupine, ki iz leta v leto napredujejo, s tem pa dokazujejo, daje moč tudi v tako poslabšanih razmerah za kulturo, kakršne so te zadnje čase, doseči kaj spodbudnega. »Včasih seje v novomeški občini veliko govorilo o množičnosti,« nadaljuje Hribar. »Mislim, daje ta dosežena, vsaj za nekatere zvrsti delovanja bi to lahko trdil. Na primer za pevstvo. Imamo razmeroma veliko pevskih zborov, da številnih šolskih niti ne omenjam, nimamo pa še nobenega takšnega, ki bi se lahko meril z najboljšimi v Sloveniji. Spodbudno pa je, da tudi pri nas kvaliteta zborovskega petja narašča, kar dokazuje, da pevovodje že s pridom uporabljajo znanje, pridobljeno na izobraževalnih seminarjih.« Po Hribarjevem mnenju se izboljšuje tudi instrumentalna glasba, predvsem godbeništvo, ki pa opaznega koraka naprej ne more napraviti, ker nima primernih instrumentov. »V občini imamo tri godbe, a se nobena od njih ne more primerjati s tistimi, ki delajo v povsem drugačnih pogojih,« ugotavlja predsednik novomeške ZKO. »Vsi pihalni orkestri v Sloveniji, ki kaj pomenijo, delajo pod okriljem velikih firm, kar pomeni, da te nudijo godbenikom prav vse, kar potrebujejo, in uspehi ne morejo izostati. Ne poznam pa primera, da bi kak orkester uspešno delal samo pod okriljem ZKO, preprosto zato ne, ker nobena ZKO ne premore toliko denarja, da bi lahko primerno vzdrževala godbenike.« Ob tem, ko pohvali folklorno skupino Kres, ki se je prebila med najboljše tovrstne skupine v Sloveniji, pa pravi, da ne more česa takega reči za nekatere druge skupine poustvaijalcev in tudi ustvaijalcev. »Novomeška gledališka skupina je že več sezon mrtva. O literarnem klubu ni ne duha ne sluha. Popustili so tudi likovniki v skupini .Vladimir Lamut’. Zakaj delo stoji? Samo zaradi pomanjkanja sposobnih ljudi, ki bi vlekli voz naprej, ali je posredi kaj drugega?«, se sprašuje Hribar. Obenem ugotavlja, da je mrtvilo bržkone res posledica tega, ker ni strokovnjakov. Izobraževanje ljudi, ki bi vodili te dejavnosti, je še kako potrebno, po Hribarjevem mnenju bi bilo smiselno vsakršno izobraževanje za potrebe ljubiteljske kulture organizirati vsaj na ravni regije, saj bi bilo učinkovitejše, hkrati pa tudi cenejše, kar dandanes ni zanemarljivo. Govoriva o poletnem kulturnem mrtvilu, o tem, kako ga pregnati in s čim. Zdravko Hribar se strinja, daje ta puščoba le preveč kričeča in predolgo traja, česar pa si Novo mesto ne bi smelo privoščiti. Možnosti, da se kaj naredi, pa seveda so. »Ali ne bi, morebiti, kazalo razmisliti o po- letnem taboru, ki bi ga pripravili v samem Novem mestu ali njegovi okolici?«, razmišlja naglas novi predsednik novomeške ZKO. »Zakaj ne bi, denimo, poskusili z glasbenim taborom,« nadaljuje misel. »Takih taborov je v Sloveniji že nekaj, nanje pa vabijo mlade nadarjene ustvarjalce in poustvarjalce, prirejajo koncerte in še kaj drugega ob njih in za večdnevno kulturno življenje poleti je poskrbljeno. Pri nas možnosti za to so in če se npr. v Zemonu zbirajo pianisti, v Titovem Velenju kitaristi in violinisti, se sprašujem, zakaj se ne bi pri nas pihalci ali trobilci. Imamo celo idealne pogoje za izvedbo takega tabora, in sicer bi tako prireditev lahko organizirali na Otočcu, v gradu. Kajpak bi tak tabor, ki bi bil sam po sebi izobraževalna oblika, lahko pripravili le z velikim posluhom okolja oziroma vseh zainteresiranih, od tistih, ki bi prispevali denar, do občinstva.« In še pravi Zdravko Hribar, da bi tabor zelo koristil Novemu mestu, ki bi na ta način spet prišlo v stik z vrsto vrhunskih ustvaijalcev in poustvarjalcev. Najpomembnejše pri tem pa je, da bi se tudi poleti kaj dogajalo, da bi imeli veliko od tega tako obiskovalci kot tudi sami ljubiteljski kulturni ustvarjalci in poustvarjalci I. ZORAN Jože Škufca Z upanji in skrbmi v novo šolsko leto Na začetku novega šolskega leta smo. Zaželimo si dobrodošlico z upanji in zaupanji. Začetnikom, učiteljem in učencem naj bo namenjen še posebno lep pozdrav. Potreben je v teh kriznih časih, ko je vsemogočih skrbi iz dneva v dan več. Veliki in majhni problemi postajajo utrujajoči za sproščeno zagledanost v jutrišnji dan. Zato nam je še kako potreben notranji pogum in zagon, sicer bo preveč malodušja in premalo zagretosti za delo, ki ga tudi v tem šolskem letu ne bo primanjkovalo. Vrhu vsega pa bo še zahtevno, saj se reformnim nalogam šole ne moremo in ne smemo nvo škodo. Šola je luč, ki razganja temo. Sola je tudi največje upanje, da bomo z njenimi rezultati postopoma le ustvarili znosnejše in bogatejše življenje. Znanje je neprecenljivo bogastvo, ki ga ni treba uvažati. Nismo tako bogati, da bi si privoščili slabe šole, smo pogosto slišali v zadnjih letih. In tudi ne tako nedosledni, da tega ne bi iskreno poudaijali. Praktični ukrepi, ki so posledica splošne finančne stiske, pa niso preveč naklonjeni takšnim napovedim. Rezerve bi morali iskati predvsem v skrbi in odgovornosti za kvalitetne vzgojno-izobraževalne rezultate. Slaba šola ni nobena šola, je dejal bivši minister za slovensko šolstvo. In nesporno je, da je s tem opozoril na ključne naloge vseh naših šolskih delovnih organizacij, ne glede na to, kakšna razpoznavna imena imajo v našem šolskem sistemu. Potrebni dopusti za učitelje in počitnice za učence so torej mimo in skrbi v šoli in za šolo so spet oživele. Kar priznajmo, da se je samo na videz mimo iztekel počitniški premor. Ob atmosferski vročini seje dvigala temperatura na političnem, gospodarskem m kulturnem področju. Cene so podivjale, ciljna inflacija pa trmasto kaže roge vsem resolucijskim napovedim in obljubam. Kruh je bridka stvar, je nekoč s pisano besedo pritrdil Miško Kranjec svojim prekmurskim rojakom. Zdaj vidimo, da je to presneto bridka stvar! Človeku je težko, ko vidi vrste čakajočih na črni kruh. To ni več opravičilo za streznitev, ampak napoved revščine. Preudarna kmečka pamet pa ve, da na kilometrsko dolgih sestankih ne obrodi pšenica in daje treba tam, kjer je možno, motiko, grablje in vile zamenjati s sodobnimi obdelovalnimi stroji in pripomočki. Dobrim gospodaijem ni treba predpisati vsakega koraka in vsakega giba posebej. Dosledno je treba izpeljati odgovornost, pravijo delavci, pa bomo takoj vedeli, kdo ali kaj je kdo. Povsod, v demokratični, še več, v samoupravni družbi, kjer ne bi smelo biti pravic brez dolžnosti in odgovornosti, mora postati to temeljno pravilo obnašanja, seveda brez izjeme. Poleg znanja, ki mora postati še kvalitetnejše za uspešen prehod v tretje tisočletje, imamo še zemljo, ki marsikje čaka dobrih gospodarjev. Tudi te ni treba uvažati. Bojmo se revščine in brezposelnosti in ne bogastva, pridobljenega z lastnimi možgani in rokami! Šolajoča se mladina ni prav nič kriva za naše zastoje in zagate. Vemo tudi, da bo morala pretežni del nevšečne dediščine kaj kmalu naložiti na svoja pleča. Zato zasluži vsaj dobro šolo. Torej znanje, ki naj človeka popelje v svet deia in kulturnega življenja. Saj nismo le številke, smo ljudje, je nekoč, za drugačne namene, v zaščito človekove celovitosti in skladnosti, zapel Kajuh, pa je sporočilnost te misli še kako poučna tudi za danes, ne nazadnje v šolah, v vzgojno-izobraževalnem delu, kjer rastejo in se oblikujejo ljudje, različni po sposobnostih in interesih, ki hočejo in morajo potijevati in potrditi sebe v samostojne delovne in upravljalske osebnosti. Od vseh vrednot pa je največ vredna svoboda. Kdor nosi v sebi podobe vojnih grozot in drugih zmot, tega o tem ni treba prepričevati. Tudi svobode ni treba uvažati. To lahko v celoti »pridelamo« doma, s svojo pametjo, s svojim ravnanjem, s svojo odgovornostjo pred sabo, pred zgodovino in prihodnostjo. Morda bo kdo oporekal takemu nagovoru ob vstopu v novo šolsko leto, češ, saj se večina teh stvari dogaja zunaj šole, šolniki in učenci pa naj se ukvarjajo s tistim, kar jim velevajo učni načrti in kar je zapisano v učbenikih in priročnikih. Toda izhajati moramo iz resnice, daje šola najbolj občutljivo sečišče vsega, kar se v njej, v njenem okolju in v družbi nasploh dobrega in slabega dogaja. Samo z lučjo resnice lahko premagujemo temo. Usposabljanje mladih za spreminjanje razmer na boljše pa sploh ne more obiti realnega življenja. no vse bolj zahtevne in odgovorne. Šola mora biti vedno zazrta v prihodnost, takšna je njena vloga, toda sedanjost ji vedno ne omogoča, vsaj ne v dovoljšnji meri, jasnih pogledov in sprostitev za takšno vzgojo in izobraževalno poslanstvo. Za temeljne družbene in osebne vrednote pa vemo in četudi se danes tu in tam kažejo v obrnjeni podobi, morajo ostati v naši zavesti in v našem ravnanju ter odločanju kot kažipot za popotovanje v bolj umiije-na leta po meri človeka in naših hotenj. Tudi poštenosti nam ni treba uvažati. Taje lastna vsem, ki si morajo v potu svojega obraza služiti vsakdanji kruh in tolči za človeka dostojno mesto pod svobodnim soncem. Ne glede na to, kje trosijo svojo umsko in fizično energijo! Če pa se človek spomni samo, milo rečeno, na nečedno menično početje, se zgrozi in ne more veijeti, da so si kaj takega sploh lahko izmislili »požegnani« veljalo, grobarji socialistične poštenosti. Vsaka šola nekaj stane, toda ta je bila vsekakor najdražja. Zaradi tega stvora (in še kakšnega) je verjetno črni kruh letos še bolj čm. Ce ne bomo pošteno delali, ne bo nič, trdijo moji rojaki iz Suhe krajine. In kdo jim ne bi verjel, saj so navajeni garati od otroških let. Odkar so jim mladinske brigade pomagale do vodovoda in drugih nujnih dobrin, pa so še bolj prepričani, da nas lahko potegneta iz kriznega stanja le smotrno delo in poštenje. Škoda, da se mladinskim delovnim brigadam napoveduje začetek konca. Res škoda, saj so opravile pomembno človeško in delovno poslanstvo. Ob raziskovalnih taborih in kolonijah, ki so se letos že močno potrdili, naj bi ohranili vsaj nekaj tovrstnega, času in potrebam primernega delovnega duha in odmeva. • Pred petimi tedni je republiška skupščina ponovno pretresla program omejitvenih ukrepov na področju družbenih dejavnosti. Poleg zdravstva, socialnega skrbstva, socialnega varstva, kulture, telesne kulture, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja in raziskovalne dejavnosti so bili na dnevnem redu tudi ukrepi za uskladitev izobraževalne dejavnosti z materialnimi možnostmi. Predvideni prispevki staršev v obliki šolnine so bili preudarno umaknjeni, še preden bi o tem kočljivem predlogu spregovorili delegati. Vse manj vredne plače neštetih tega enostavno ne bi mogle prenesti. Poleg tega pa bi se povečalo administriranje, ki ga je v šolah že tako preveč. Nekdaj napovedanega standarda za reformne naloge in dlje in za zastavljeno prenovo srednješolskih programov ne bo možno uresničiti, ohraniti pa je treba vse tisto v programih, kar nosi ime zagotovljeno in nepogrešljivo za tako pomemben razvojni dejavnik, kot sta vzgoja in izobraževanje. Varčevanje za šole ni nobena novost in se torej ni začelo z letošnjim letom. O tem govorijo primeijalni podatki. Resnično viden napredek pa je bil dosežen z novimi gradnjami in prenovitvami šolskih stavb. Tudi standard opreme za vzgojno-izobra-ževalno delo se je v skladu z zahtevami programov vsaj za minimalne potrebe vendarle zagotavljal. Zdaj je teh možnosti vse manj, zahteve sodobnega pouka pa vse večje. S kredo in tablo pa ni mogoče dosegati ciljev in nalog programov oziroma kakovostnih vzgojno-izobraževalnih rezultatov. Šole pa so zaradi učencev, ki bodo jutri vpeti v delovne obveznosti z vsemi najnovejšimi zahtevami, ki jih na vseh področjih neodložljivo teija gospodarski in družbeni razvoj. In človek se mora celostno usposobiti tudi za lastno življenje, za kulturno potovanje skozi prostor in čas. Omejitveni ukrepi pa so kljub vsemu neodložljivi, ker so odgovorni za finančne možnosti in zmožnosti ugotovili, da je denarja za šole samo toliko in nič več. Odgovorni za neposredne omejitvene ukrepe so zato pred težkimi nalogami. Kaj črtati, kaj spremeniti in omejiti in kako izpeljati cenejšo in uspešnejšo organizacijo, to je zdaj vprašanje. Gre predvsem za dolgoročnejše ukrepe, kajti kratkoročni so se lažje znašli v otipljivih opredelitvah. Ukrepanje s posluhom za posledice pa je vse prej kot lahak posel. Najtežje pa je, če se izvedbeni ukrepi komurkoli vsilijo. Zato naj pri njihovem nastajanju sodelujejo vsi, ki jih bodo omejitve z ukrepi neposredno ali posredno zadevale. In natanko morajo biti seznanjeni z vzroki in razlogi, zakaj in s kakšnimi posledicami prihaja do takih posegov. Pravočasno je treba preprečiti vse morebitne delovne zastoje v šolah in zato je nujno, da se vse možnosti za čimbolj uspešno izvajanje pouka in drugih dejavnosti brez odlašanja obrazložijo in dorečejo. Tudi to, katere dodatne naloge naj šola ob pouku kot temeljni dejavnosti še opravlja. Knjižničarjev in svetovalnih delavcev na primer ni v zagotovljenem programu. Šolam pa so potrebni kot dež v suši. Tuje še dodatna odgovornost za nadaijene učence in ne nazadnje za kvaliteten kadrovski naraščaj od vrtcev navzgor. Šola raste in pade z učiteljem in ravnateljem. To pravilo je lahko dvakrat podčrtano. In spet, ne pa ponovno, primanjkuje denaija za sprotno, a nujno potrebno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje pedagoških delavcev. Kar okoli 600 predmetov se pojavlja v slovenskih šolah, ki jih je treba strokovno in pedagoško obvladati s poudarkom na sodobnih teoretičnih in praktičnih dosežkih. V prid učencem in njihovi usposobljenosti! Vsakdo, vsako okolje, če ima na voljo delavce, naj opravi svoj del odgovornosti in manj bo nesporazumov in več delovnega poleta, zaupanja in ustvaijalnosti. Šola brez ustvaijalnosti šibko odmeva v čas in prostor. Učitelj in učenec dosežeta zadoščenje in potrditev, če ustvaijalno porazdelita delovni vlogi in če učenci ponesejo s seboj čim več trajnega in uporabnega znanja, čimveč usposobljenosti za samostojno delo in nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje. Prav zdaj se te zahteve že kažejo v praksi kot neodložljive. Posodobitve v (klovnih procesih prinašajo napredek, hkrati pa se mora vse več delavcev sprijazniti z oz- nako tehnološkega oziroma ekonomskega presežka. Problem je toliko večji, ker je na Slovenskem kar okoli 40% zaposlenih samo priučenih, torej brez šolskih spričeval o doseženih poklicih. Napoved je porazna: do konca leta naj bi ta presežek znašal okoli 80.000 delavcev. Z dokvalifikacijami in prekvalifikacijami se bodo te (ne)predvidene težave vsaj delno ublažile. Ostane pa grenko spoznanje, da je bdo tovistno dopolnilno usposabljanje delavcev preveč na stranskem tiru, saj so se ga resno in sproti lotevale le nekatere delovne organizacije, pri nas zlasti Krka, Celuloza in v zadnjem času organizirano tudi IMV. Redne šole pa morajo skladno z zahtevami programov zagotoviti učencem tak obseg utijenih temeljnih znanj, da bodo kasnejše dodatne delovne usposobitve čim hitrejše in tudi kvalitetne. Samo z dokazi lahko potrdimo, daje človek naše največje bogastvo. Odrešitve mu ne more dati socialna podpora, ampak delo in znanje. Dostojanstvo samostojnosti in svobode je za človeka, ki se znajde na cesti, odpisano. • Šola je draga, zlasti še za družine z majhnimi dohodki. Dragi učbeniki nič ne vprašajo, čigavi da so otroci. Skrb za otrokov uspeh, njegovo počutje in varnost pa je pri starših vse bolj prisotna. Zaželeno je samo, da se brez izjeme nadaljuje in ob strokovni pomoči šole tudi poglablja, zlasti na vzgojnem področju. Šola je in mora biti prvenstveno strokovna, pedagoška ustanova. Te nujnosti ne moremo podcenjevati ob nobenem odločanju in ukrepanju, še najmanj tedaj, ko gre za njeno kadrovsko krepitev. Tudi podružbljena mora biti, in sicer tako, da lahko celovito in uspešneje uresničuje smotre in naloge vseh sestavin programa in da se ji za to omogočajo tudi potrebni pogoji za delo. Šola ni gospodarska organizacija, mora pa biti gospodama in učinkovita pri svojem vzgojno-izobraževalnem poslanstvu. Merilo potijevanja šole so njeni rezultati, uspehi učencev. Ne vsakršni, ampak kvalitetni in skladni z zahtevami programa, ki ga šola izvaja. Če se njeni absolventi potrdijo na delu (po uspešno končanem pripravništvu!) ali pri nadaljnjem šolanju v programih, primernih za njihove zmožnosti, potem je v precejšnji meri dokazano, daje šola na dobri poti. Za tako oceno in priznanje pa so potrebni neprekinjeni in usklajeni napori vseh pedagoških in drugih delavcev ter učencev, tudi trud starilev podčrtajmo v tem sklopu, in ravnatelja, ki kljub drugim obremenitvam prveastveno skrbi, da se pedagoška funkcija šole nenehno utijuje in bogati s strokovnimi novostmi to uspešnimi oblikami in metodami dela. Šola se nikoli ne more zadovoljiti z doseženim. Tudi programi ne prenesejo zastarelosti. Neposredno pedagoško delo se nenehno posodablja, s poudarkom na aktivnosti učencev in njihovi čim večji samostojnos- ti. Pri tem pa je še bolj nepogrešljiva učiteljeva vloga. Nobeno učno pomagalo ga ne more razbremeniti in nadomestiti. Nasprotno, pomen pedagoškega vodenja učencev postaja vse večji. Očitki, daje šola preveč storilnostna, preveč naklonjena izobraževanju to premalo vzgojnim zahtevam, niso povsem utemeljeni. Marsičesa, kar šola gradi, njeno okolje ne potijuje. Delovni in kulturni vzgoji se ni mogla odpovedati nobena šola. Tudi domovinski vzgoji ne to ne odgovornosti za zaščito naše naravne to kulturne dediščine. Pravici, da smo narod s svojim jezikom, s svojim Trubaijem, Prešernom, Cankarjem, Kosovelom in Prežihom in da hočemo enakopravno, brez nestrpnosti, s spoštovanjem in priznavanjem drug drugega živeti v slogi in v ustvaijalnem sožitju, brez jeder in drugih enotnih pregrinjal, tudi ne. Te abecede smo se naučili pred 45 leti. Kdor jo hoče danes ponavljati s poudarkom na velikih in malih črkah, naj to počenja na lastno odgovornost, brez hrupa in soljenja pameti drugim. Vsakdo naj pomete pred lastnim pragom, pa bo hitro spoznal, da zdaj ni časa za filozofiranje, ampak za zelo resen spoprijem s težavami, ki nas predvsem na ekonomskem področju že resno davijo. • Šola sama sebi ne bo dala nezaupnice, čeprav je pogosto deležna tudi povprek izrečenih kritik. Učenci jo v kriznih časih še bolj potrebujejo. Potrebujejo njenega zavetja in njenih spodbud ter njene varnosti ter lastne potrditve. Nič naj ne bo zanemaijeno, kar se da sproti odpravljati in izboljševati, od prvega dneva dalje. Že prvi dan se je treba z učenci dogovaijati, kasneje pa ob konkretnem delu, kako bo organizirano vzgojno-izobraževalno delo, s porazdelitvijo vlog in odgovornosti, in kako uspešno premagovati učne in druge težave. In predvsem, kako se naučiti učiti se. Neuspehov nima nobeden rad. Zato naj ne bo počitnic tedaj, ko je treba premagovati nelahke šolske obveznosti. Vnaprejšnje nezaupnice pa ne sme biti deležen nihče. Ne učitelj in ne učenec. Vsem učencem, od najmlajših do odraslih, v vrtcih s pripravo na šoto, v osnovnih glasbenih in srednjih šolah, v domovih za učence in v delavskih univerzah, v večernih šolah in v oddelkih, organiziranih v delovnih organizacijah zunaj šol, zaželimo predvsem uspehov, ki naj s potrebnimi napori in voljo nikogar ne obidejo. Vsem pedagoškim in drugim delavcem na šolah prav tako. Z dodatno željo, da se delavno zgledujejo in opogumljajo ob vseh tistih neštetih delovnih kolektivih to ljudeh v naši družbi, ki uspešno delajo in dobro v srcu mislijo. Predvsem pa naj jim bodo vodilo lastni uspešni delovni rezultati. I ra ra ■ii foto slišal: Janez Pavlin PORINI, MARIČKA! KRAVA GRE NAZAJ V HLEV, MIDVA PA V KMEČKO ZVEZO. . * v. * m* ;n •■Sij*« V. -*•* • • *». *, . * /.*> DOLENJSKI LIST PRED 20 leti Zimska kmetijska šola VAL OGORČENJA in obsodb se je sprožil med občani novomeške občine že ob prvih radijskih poročilih o okupaciji ČSSR. 22. avgusta je bila v Novem mestu seja medobčinskega sveta ZKS, na kateri je člane sveta seznanil z okupacijo ČSSR in s stališči CK ZKS tov. Niko Šilih. Istega dne popoldne je bil sestanek političnega aktiva, na katerem je Bogdan Osolnik seznanil prisotne z zgodovino češkega primera. 23. avgusta je bil sestanek sekretarjev organizacij ZK, na katerem je bil izdelan načrt politične akcije. Še istega dne so se začela protestna zborovanja po delovnih kolektivh (NOVOTEKS, IMV, NOVOLES in drugod). OBNAVLJANJE loškega vodovoda dobro napreduje. Pri zasipavanju glavnega vodovoda, ki je od novega zajetja do vasi dolg en kilometer, so pomagali tudi vaščani. Razen Loke bo vodo dobilo tudi 5 vaščanov na Dobravi in dva v sosednji vasi Rečici. 10 MLADINCEV iz Gribelj seje odločilo za dveletno zimsko kmetijsko šolo. Prijavljenci so bili navdušeni, ker so se v Črnomlju naposled le odločili za organizacijo tovrstne šole, ki bo dala tudi zasebnim kmetom potrebno znanje. Seveda pa menijo, da bi z nakupom kmetijskih strojev, ki jih je v Beli krajini še zelo malo, dosegli lepše uspehe tudi v kmetijstvu. KLJUB temu da precej zasebnikov—kooperantov upošteva strokovna navodila pri obnovi vinogradov, se še vedno kaže neka mera svojeglavosti, ki večkrat pripelje do velikih škod v zasebnem vinogradništvu. Vinogradi po gričih krške občine so se postarali. Trta je dolga leta dajala žlahtno kapljo, dokler je pač šlo. Kmetje še kar naprej garal, nazadnje seje vprašal, če je tistih nekaj kapelj vredno toliko truda. V ZADNJEM tednu je promet v metliški knjigarni vsak dan presegel 1.500 din. (Iz Dolenjskega lista 29. avgusta 1968) Kakšna lonca in kakšno ognjišče? Zakoni na evropski način v svetu še vedno v manjšini — Zveza med zakoncema za gospodarsko moč, potomce in preživetje — Tudi poroke med ženskami AMERIŠKA PEVKA in igralka Cher želi, potem ko je to storila z očmi in ušesi, osvojiti tudi nosove svojih oboževalcev. Novembra bo prišel na trg parfum, ki ga je skupaj zmešala kstravagantna zvezda in letošnja do >itnica oskarja. Cher upa, da bodo ol oževalci imeli razumevanje tudi za ceno dišeče vodice, steklenička bo od 30 do 300 dolarjev kos. Odvisno od velikosti. RUPERT SCHOLZ, zahodnonem-ški obrambni minister, se je te dni učil, kaj je politika in kakojo je treba voditi. Odpotovati bi moral v ZDA , kjer bi bil gost ameriškega republikanskega predsedniškega kandidata Georgea Busha. Scholzovi svetovalci pa so zagnali vik in krik, minister naj se, za božjo voljo, ne kaže pri Bushu, še posebej ne na no-minacijskem zboru. Kaj lahko se namreč zgodi, da bo Busha na volitvah premagal demokrat Dukakis, nakar bi se nemški obrambni minister izkazal kot politik, ki stavi na napačnega konja. Seveda so takšne finese mogoče samo na razpadajočem se Zahodu, jugoslovanski ministri glede pajdašenja niso preveč izbirčni. • • • FRANCOSKI PREDSEDNIK Francois Mitterrand ima težave s prostorom. Pred dvema letoma je v Chateu-Chinonu, kjer je bil nekoč župan, dal odpreti muzej, v katerem so na 900 kvadratnih metrih razstavili 500 daril, ki jih je dobil kot predsednik republike. Medtem je prispelo še 700 daril, med njimi so tudi zelo dragocena. Prostora zanje ni, zanimanje pa je velikansko. Muzej z darili Mitterrandu je bil lani najbolj obiskana tovrstna ustanova v Burgundiji. • • • BUSTER EDWARDS, eden od članov bande, kije pred 25 leti v Angliji izpeljala sloviti rop vlaka in odnesla 2,6 milijona funtov, je izdal pomembno skrivnost, od katere pa ne bo nihče imel koristi. Kot je znano, niso denarja nikoli našli, Edwards pa je govoril o delu plena (30.000 funtih), ki so ga zakopali v bližini kraja, kjer so oropali vlak. Zaklad je bil zakopan ponoči in v naglici, roparji ga baje nikoli niso našli. Edvards je lahko žalosten, to je bil namreč njegov delež, čeprav mu tudi zdaj ni hudega. Po odsluženi kazni se preživlja kot prodajalec cvetja. Ko kupčija ravno ne cvete, se spomni kakšnih ne vem kje zakopanih funtov. Pridirjajo novinarji in stranke. • •• PRINC FRIEDRICH WILHELM (49 let), zahodnonemški zgodovinar, sicer pa prvi v slavni rodbini Hohen-zollernov, je obiskal vzhodni Berlin in dodobra zmedel tamkajšnje Pruse. Sobo v hotelu je namreč rezerviral za »pruskega princa,« kar on nedvomno je. Ko je prišel na recepcijo hotela in povedal, kdo je, je receptor v prvem hipu nameraval poklicati norišnico. V DR Nemčiji namreč ni preveč princev, poleg tega pa se je možak pripeljal s taksijem, oblečen pa je bil v jogging. Receptor seje zresnil šele, ko mu je princ pokazal dokumente, nakar je dobil tudi ključ. Uprava hotela se je svojemu gostu kasneje svečano opravičila, kar kaže vsaj na to, da Prusi le niso popolnoma pozabili svoje zgodovine pred letom 1945. Kaj so pred 80 leti pisa Dolenjske Novice. V Perziji so umorili poslanca Suša je prizadela škodo kmetijstvu — Dovoljujejo se znižane vožne cene na avstrijskih državnih železnicah — Kako obvarujemo našo deco jetike_ (Letošnja) suša je prizadela neizmerno škodo našemu kmetijstvu. Najbolj prizadeta je živinoreja, ker manjka za njo potrebne krme. Prizadeto je ga tudi naše poljedelstvo in sploh vse naše gospodarstvo. Skoda, ki jo trpi naša živinoreja, ne obstoji samo v tem, da smo prisiljeni živino odporodajati, ampak tudi v tem, dajo moramo oddajati po slepi ceni, vzlic temu, da je cena krme nenavadno visoka. Kaj takega se ne dogaja pri nobeni drugi obrti, da ob visokih pridelovalnih stroških nima pridelek nobene cene — kakor se godi sedaj z našo živinorejo, ki ima vsled dragocene krme velike stroške, za živino pa nobene cene. (V P e r z i j i) še ni miru. V Tabrisu so umorili vladi prijaznega poslanca Zelal Marandija. Aju-ed-Daule je izjavil zastopnikom revolucijske stranke, da ostane ustava neomajana in jih pozivlje, naj prenehajo z nemiri in odložijo orožje. Položaj v Tabrisu je vedno bolj nevaren. (Ministrsko) predsedstvo objavlja, da se zaradi dolgotrajne suše na Kranjskem, vsled katere primanjkuje krma, dovoljujejo znižane vožne cene po progah avstrijskih državnih železnic, kakor tudi po dotičnih lokalnih železnicah za krmo. Z južno železnico se glede na znižanje vožnih cen vrše pogajanja. (R a z p r a v o) »o boju proti jetiki, osobito z ozirom na našo mladino in na razmere v šolah«, ki je izšla v »Domačem ognjišču«, dalo je deželno pomožno društvo za bolne na pljučih pod gornjim naslovom ponatisniti in je po en izvod uposlalo vsaki ljudski šoli na Kranjskem. Brošuro pa je dobiti tudi v knjigarnah in sicer po 40 v izvod. Namenjena je v prvi vrsti našim ženam in materam, ki bodo iz nje razvidele, kaka nevarnost preti že dojencem in otrokom v prvih otroških letih, če se z njimi pravilno ne ravna. Brošura podaja nam natančna navodila, kako obvarujemo našo deco jetike. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. septembra 1908) »Vi Evropejci postavite dva vroča lonca na mrzlo ognjišče, mi pa vzamemo dva mrzla lonca in ju postavimo na vroče ognjišče,« tako so včasih razlagali Evropejcem svoj način življenja azijski misleci. Misel je seveda namenjena zakonu, tej osnovni celici družine in družbe nasploh in težko bi zanikali, da v njej ni veliko resnice, zlasti še, če jemljemo zakon kot sožitje dveh ali več ljudi, katerega osnovni namen naj bi bil rojevanje otrok, nadaljevanje rodbinske tradicije in skrb za materialno stabilnost potomstva. Topla lonca sta dva zaljubljenca, ki se poročita in živita v zakonu brez posebej močnih družinskih vezi in brež široke podpore in močne materialne osnove za vzgajanje svojih potomcev. Številni problemi, ki ob tem nastajajo, pa naj bodo materialne ali psihološke narave, povzročajo, da se lonca počasi ohlajata in nobena skrivnost ni, da se v modernem svetu mnogo takih zakonov končno razpoči. Mrzla lonca naj bi bila v tem primeru mlada Indijca, ki se pred sklenitvijo zakona sploh ne poznata, vendar dobita po družinski tradiciji z bogatimi darovi in doto možnost, da zaživita skupno življenje, in če se že ne vzljubita, vsaj vzorno sodelujeta pri nadaljevanju te tradicije. Ženska je tukaj središčna osebnost, kajti ona naj bi rodila otroke, ki bodo priznani kot družinski člani in člani socialne skupine. Prav družinskemu premoženju in njegovemu nasledstvu so v svetu še vedno podrejene mnoge vrste zakonskih zvez na svetu. Pred kratkim smo na teh straneh že pisali o tako imenovani poliandriji ali mnogomoštvu, ki je še danes znan pojav v gorskih predelih Tibeta in severne Indije. Več bratov se oženi z isto žensko in tako je njihovo skupno premoženje zagotovljeno skupnim potomcem, za katere skrbijo vsi. Nekaj podobnega je običajno tudi v muslimanskem svetu, kjer koran omogoča moškim toliko žensk, kolikor jih lahko preživljajo, prav zanimive oblike zakona pa najdemo tudi v notranjosti afriške celine, od katerih sta najbolj znani tisti pri plemenu Ašanti v Gani in pri Nuerih v Sudanu. Pri Ašantih ima glavno vlogo v zakonu mati, čeprav ne moremo govoriti o klasičnem matriarhatu. Tradicionalna poroka je dokaj preprosta. Fant mora imeti privoljenje svojega Morija v slonjih rezervatih V Zimbabveju letno na-črtno pobijejo 6.000 slonov Zoologi iz Zimbabveja so pred kratkim opozorili, da po najnovejših ocenah živi v Afriki le še približno milijon slonov in da se ta čreda letno zmanjša za okrog 70.000 živali. Število sivih velikanov tako močno upada predvsem iz dveh vzrokov. V Afriki se naglo množi prebivalstvo, zato morajo vlade spričo vse večjih potreb po hrani vedno več površin usposobiti za kmetijstvo. Na ta način sloni izgubljajo življenjski prostor. Toda še bolj kot zaradi krčenja gozdov izginjajo veličastni debelokožci zavoljo lovcev, ki neusmiljeno pobijajo cele črede, da pridejo do dragocenih oklov. Tako je donosno trgovanje s slonovo kostjo že pripeljalo do tega, da so v nekaterih deželah črnega kontinenta sivi orjaki že povsem izginili. Ker so taki podatki znani že daljši čas, so nekatere države že v preteklosti uredile posebne rezervate in narodne parke, v katerih so velikanski štirinožci varni pred roparskim dvonož-cem človekom. Toda tako varovanje je pokazalo tudi slabo stran. V žival-, skih parkih v Zimbabveju so se namreč sloni tako razmnožili, da so že na-rušili naravno ravnotežje. Neka raziskava je pokazala, da je 270 živali enega gozdnega rezervata v enem samem letu popolnoma požrlo listje na 56.000 drevesih. Take pojedine so pripravile vlado, da v rezervatih določa od leta 1983 naprej približno 6.000 slonov letno za odstrel. Ljubitelji narave močno nasprotujejo ukrepu, saj zaradi njega cele črede postajajo žrtve surovega pobijanja, ki se zaključuje s tem, da živali odro ter njihovo meso in okle prodajo. Zaščitniki živali sicer soglašajo, daje pretirano razmnoževanje slonov potrebno omejevati. Hkrati opozarjajo, da bi bilo spričo stalnega zmanjševanja števila slonov gotovo smiselno, da bi odvečne živali polovili in jih spustili na tista območja, kjer so debelokožci že izumrli. očeta, dekle svoje matere, potem fant kupi dve steklenici džina, eno za njene starše, drugo za goste, poleg tega pa mora obljubiti njeni družini tudi različne darove. Ni pa nujno, da potem zakonca živita skupaj. Lahko ostaneta vsak na svojem domu, vendar imata povsem enake zakonske obveznosti, kot če bi živela skupaj. Če živijo starši skupaj, imata otroke pri sebi, če pa živijo ločeno, sta pri enem ali pri drugem, vendar vedno pri materi, ko so še majhni. Fantje pa ne nasledijo premoženja svojih staršev, ampak po pravilu le po sorodstvu z materine strani, se pravi po njenem bratu ali očetu. Pravijo, daje otrok po krvi navezan na mater, po duhu pa na očeta. Krvna zveza naj poskrbi za zemeljske dobrote, za duhovne pa očetova ljubezen in skrb. Zato se ljudski pregovor pri Ašantih glasi: »Nečak je stričev sovražnik, saj čaka na njegovo smrt.« Tako imenovani civilizirani svet s številnimi pomisleki in zavorami bi le s tešavo prenesel poroko med dvema ženskama. To je v Afriki z mnogimi zakonskimi variantami povsem možno. Tak zakon je kot ena od oblik že zdavnaj možna pri Nuerih v Sudanu. Če bogatejša ženska ne more imeti lastnih otrok, se poroči z drugo žensko in tako postane »oče« njenim otrokom. Seveda se ženski ne poročita iz ljubezni, ampak zaradi naslednikov, denarja in črede. Če je ženska bogata, se poročil lahko tudi z več ženskami, ki imajo otroke in postane poglavarka v veliki družini. Žene je treba pri Nuerih plačati z živino in to daje možu ali ženski, ki seje poročila z ženami, pravico do vseh otrok, kijih žena rodi, ne glede na to, kdo je njihov biološki oče. Ženska se pri Neurih poroči lahko tudi z »mrtvo dušo«, se pravi s pokojnim moškim, ki za življenja ni imel potomcev. Otroke, ki jih v takem zakonu rodi s svojimi ljubimci, prevzame družina pokojnika, dobijo njen priimek in pravico do nasledstva. Podoben zakon med ženskami poznajo tudi v zahodni Afriki. Tu se z ženskami poroči bogatašica brez otrok, lahko pa tudi taka, ki ima svoje otroke, pa si želi z ženitvijo pridobiti veliko družino, ali bi njene žene in njihovi otroci skupaj obdelovali posest. Če gledamo na vse te različne oblike zakonov z očmi belega človeka, se nam seveda zdi, daje večina ljudi na tej zemeljski obli še vedno le igračka v brezčutni igri, kjer imata ekonomija in družbeni status glavno vlogo. V večini primerov je zakon še vedno nujna in praktična institucija, ki daje ljudem mesto v družbi in možnost za preživetje. Pričakovanja, kaj bi zakon dal, pa so tudi zelo raz- lična. Ideali, kijih imamo ponavadi v naši civilizaciji, so postavljeni zelo visoko, številne ločitve pa kažejo, da jih je tudi težko uresničiti. T. J. (Vir: 111. vetenskap) Elektrika na vsakem koraku Frankfurtsko združenje elektrarn o porabi — Naj- več za hlad________________ Združenje elektrarn iz Frankfurta je izračunalo, kako nemški potrošniki uporabljajo električno energijo. Medtem ko zbrani podatki po eni strani služijo za potrebe uradne statistike, lahko po drugi strani pomagajo pri spoznavanju življenja v družinah v tem delu Zvezne republike Nemčije. Po podatkih združenja se porabi okrog 30 odstotkov električnega toka v gospodinjstvih za hladilne in zamrzovalne naprave. Spričo dejstva, da sodijo raznovrstni hladilniki tudi v večino naših kuhinj, podatek ne zbuja večje pozornosti. Najbrž to ne velja, ko gre za porabo s pomivalnimi stroji. V združenju ugotavljajo, da ti skupaj z grelniki vode v kuhinjah in kopalnicah poberejo 19 odstotkov elektrike. Za kuhanje porabijo v gospodinjstvih 11 odstotkov elektrike. Če upoštevamo, da so žarnice veliki porabniki, gre za razsvetljavo hiš na območju združenja elektrarn iz Frankfurta razmeroma malo elektrike, saj so za to naračunali le 9 odstotkov, kolikor naj bi bili v času raziskave porabili še pralni stroji. Pet odstotkov v zasebni porabi elektrike odpade na radijske in TV sprejemnike in prav toliko na male hišne naprave, ki so neuporabne brez elektrike. Navedli so sesalce, likalnike, različne kavi namenjene aparate, sušilce za lase ipd. Toda urejenim Nemcem ni vse radijska oddaja, TV-film, urejeno stanovanje in skodelica kave, namreč jih vleče tudi na vrt. Ko ga urejajo, porabijo z raznimi pripravami 12 odstotkov vse porabljene elektrike, čeprav je res, da je sem všteta tudi poraba z dodatnim ogrevanjem s pečkami in s centralnim ogrevanjem na elektriko, to v stanovanju. Frankfurtsko združenje ne omenja zmanjševanja porabe elektrike zaradi skokovitih podražitev te energije, kot da jih ne bi bilo. Če domneva drži, nemška raziskava še z drugega zornega kota nakazuje drugačen življenjski slog. Ameriko znorila kolesa Na pedala najraje pritiskajo ženske — Gorsko kolo, ki vpliva tudi na modo — Lonček pristavili izdelovalci čelad Močni ljudje so zmeraj preprosti. V tem je njihova moč. A. TOLSTOJ Predvsem ljudje, ki so si želeli rekreacije v naravi, so krivi, daje Američane zajela kolesarska epidemija. Na vaških poteh, kolesarskih stezah v mestih, ob obali in v parkih, vsepovsod je polno kolesarjev, od najstnikov do babic in dedkov. V zadnjih štirih letih je število kolesarjev v ZDA zelo narastlo, prejšnje leto celo za 17 milijonov. Med navdušenimi kolesarji je dve tretjini žensk. Svoje navdušenje opravičujejo z neskončno željo po lepem videzu, z željo po zdravju in sprostitvijo v naravi. Vse več pa je tudi takih, ki se s kolesi vsako jutro popeljejo na delo v tovarne in nazaj domov. Kolesa so kar se da izpopolnjena, zato je vožnja z njimi varnejša kot na nekdanjih starih kolesih. Med najmlajšimi je najbolj priljubljeno tako imenovano gorsko kolo, v prodaji ga zadnje čase ne poseka niti zložljivo kolo, kije bilo vseskozi zelo prikljubljeno. Gorsko kolo vozi danes že 5 milijonov Američanov. Leta 1983 sojih prodali 200.000, do konca letošnjega leta pa prodajalci načrtujejo, da bo njihova prodaja na-rastla še za 70 odst. Izdelovalci niso več kos vse večjemu povpraševanju. To je kolo, ki je prilagojeno za grda gorska pota in strmine, opremljeno je z močnejšim in udobnejšim sedežem ter z močnimi kolesi, to je model »napadalnega kolesa«. Kolesarji s čeladami na glavi se postavijo na vrh strmine in se spustijo v dolino, njihova vožnja spominja na vožnjo z dirkalnimi sanmi. Za tovrstno kolesarjenje se odločajo predvsem Osti, ki ljubijo hitrost in nevarnost. Se po-gumnejši se pripeljejo na gorske strmine s helikopterjem, ali pa pridejo z gorsko vlečnico, da se potem lahko z vso težo spustijo po planinski poti, polni proda in nevarnih zank, v dolino. Zaradi množične priljubljenosti tega športa so Američani organizirali tudi tečaje, na katerih ljudi seznanijo z nevarnostmi gorskega kolesarjenja, kako naj se izognejo nevarnih gorskih pasti in kako naj obvladajo prodasta, prašnata ali blatna tla. Naučijo jih tudi osnov vzdrževanja kolesa. Vse to prijavljeni tudi praktično preizkusijo. Skratka, pravih gorskih kolesarjev je vse več, vsako leto njihovo število poraste od 30 do 40 odst. Vse več se jih tudi združuje in s skupnimi močmi urejajo gorska pota, da bi bili njihovi spusti varnejši in privlačnejši. Pravo poplavo kolesarjev pa so znale dobro izkoristiti tudi tekstilne tovarne. Rodila seje kolesarska moda. Ameriški kolesarji porabijo na leto za kolesarsko opremo in razne modne dodatke 700 milijonov dolarjev. Še pred leti so kolesarji kolesarili v oblačilu, kije bilo lahko iz najrazličnejših materialov, ni pa bilo prilagojeno za kolesarjenje. Modni kreatorji in tekstilci so se potrudili in izdelali prijetna kolesarska oblačila svetlih in živih barv, pretežno iz jearseya. Gladki in svetleči materiali so zelo priljubljeni. Izdelali pa so tudi kolesarske hlače s podloženim sedalom. Tako so Američani kar čez noč bogatejši še za eno modno muho. Kolesarska oblačila so postala zanimiva tudi za nekolesarje, mladi pa so najbolj navdušeni nad kolesarskimi hlačami. Prav zato so tekstilci že prisluhnili željam potrošnikov, tako da bodo lahko vsi kupili hlače, tudi manj zagreti za šport. Ker pa se je lani v ZDA ubilo približno 1000 kolesarjev, ki bi, če bi nosili na glavi čelado, morda ostali živi, so pohiteli tudi izdelovalci čelad. Izdelali so čelade, ki se zelo dobro prilegajo glavi, so prijetne, različnih oblik in barv. Kolesarski bum pa se še kar naprej nadaljuje. J. Ž. (Vir: Time) Lnovoles novo mesto lesni kombinat n.sol.o. novo mesto-straža Tovarna akrilnih proizvodov Trebnje Tovarna ploskovnih elementov Račje selo ČESTITAMO OB PRAZNIKU motorstart GEB9201 EL-KO 63-80 fjE 880 V-50-60Hz IHTCI »0/3- \SKLOPOV/Uf*d Industrija elementov za elektroniko Ljubljana TOZD »ELEKTROLITI« Mok Proizvajamo vse vrste elektrolitskih kondenzatorjev Čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom! HRAST MIZARSKO PODJETJE ŠENTLOVRENC • 68212 VELIKA LOKA OBČANOM OBČINE TR OB PRAZNIKU OBČINE! PODJETJE ZA IZDELOVANJE POHIŠTVENE OPREME VSEH VRST TREBNJE 68210 TREBNJE TELEFON: 44 038 Telegr.: TRELES-TREBNJE, ž. rač.: 52120-601-12071 TRELES TREBNJE - Proizvodnja individualne opreme po naročilu. Občanom občine Trebnje in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine. i f SEPTEMBER PRAZNIK OBČINE TREBNJE PRAZNIK OBČINE TREBNJE - PRAZNIK OBČINE TREBNJE Ob prazniku občine Trebnje čestitamo vsem občanom in borcem Gubčeve brigade Skupščina občine Trebnje induplati Obrat Mokronog Čestitamo za praznik občine Trebnje HP KOLINSKA Delovna enota Mirna na Dolenjs elma tovarna gospodinjskih aparatov in elektromateriala ljubljana, n. sol. o. Kolinska bebi medenko bebi vanilko bebi karamelko pire krompir v kosmičih bebi čokolešnik bebičoko bebi grisko bebi rlžko KOOPERANTOM, OBČANOM, SODELAVCEM IN DRU PARTNERJEM ČESTITAM OBČINE TREBNJE! ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELOVNIM LJUDEM POSLOVNIM PARTNERJEM! ! PRAZNIK OB ČINE TREBNJE - PRAZNIK OBČINE TREBNJE (D trimo Naš proizvodni program zajema: projektiranje, proizvodnjo in montažo objektov industrijske zgradbe bivalni objekti kmetijski objekti proizvodnjo jeklenih konstrukcij za različne namene, žerjavne proge in mostna dvigala proizvodnjo lahkih gradbenih plošč za fasade, strehe, strope, stene in predelne stene kovinska vrata od hangarskih do vrat za osebni prehod tehnološko opremo avtomatske kurilnice Vsem občanom Trebnjega čestitamo za praznik! STROJ LJUBLJANA PRAZNIK OBČINE TREBNJE - Obrat Milan Majcen — Šentrupert Proizvajamo: — opremo za silose — opremo za rudnike — odlitke barvnih kovin ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VSEM DELOVNIM LJUDEM POSLOVNIM PARTNERJEM! ,Si »stil ' J •' : f čestitamo za praznik občine p| tovarna1 -JI rastlinskih »ana specialitet MIRNA na Dolenjskem TOZD TOVARNA OPREME MIRNA PROIZVODNI PROGRAM IN DEJAVNOST: — izdelava konfekcijsko-tapetniške opreme za vozila in počitniške prikolice — izdelavo plastičnih delov opreme za vozila in počitniške prikolice — izdelava sklopov kovinskega podvozja za počitniške prikolice — orodjarstvo — izdelava elementov za počitniške prikolice Čestitamo vsem občanom! ********* **»*******»***********»**»*******»**»»»****»**^>*>*>*3*^jn^>*-j*-*>*-jm->n«-*J<-1*-»^*^***>*-J*-*I«-^^^*1*-*^^^*******J*-*,<-,«'^^^*^,<-,*-,<-J<-*,«-**,»'*^,*-,fr,fr^*^,,-5*-,<-^J<-^*^,*-,^^*^*^**J: PRAZNIK OBČINE TREBNJE - PRAZNIK OBČINE TREBNJEl TOOUKEfTl LJUBLJANA TOZD Kemija lmpex Obrat »Proizvodnja« TOZD CHEMO PROIZVODNI PROGRAM Čistilna In polirna sredstva za široko potrošnjo In Industrijo Iz programa »Johnson« Reparaturni materiali za vulkanizacljo v široki potrošnji In Industrjl Iz programa Tlp-Top Specialni prašek za čiščenje In dezlnflciranje laboratorijske opreme Občanom občine Trebnje in vsem poslovnim partnerjem čestitamo ob prazniku občine Trebnje. Kmetijska zadrug Kmetijska zadruga Trebnje čestita vsem kooperantom, poslovnim prijateljem in ostalim občanom za praznik občine! r^mn emona dolenjka novo mesto ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELOVNIM LJUDEM POSLOVNIM PARTNERJEM! KROJAŠKO PODJETJE TREBNJE OBČANOM OBČINE TREBNJE ČESTITAMO OB PRA labod tozd TEMENICA Trebnje Proizvodni program je usmerjen v izvoz cabane, plašči, suknjiči in za domači trg moške in ženske hlače ter vseh vrst kril OBČANOM OBČINE TREBNJE ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE! SOZ 68210 Trebnje Člani — kooperanti in delavci splošne obrtne zadruge čestitamo k prazniku vsem občanom občine Trebnje in borcem Gubčeve brigade (SLekitatna K \& iffi t U Ž to - ; ' *. ? * J' 4 ’& * Sv »* ;* "*•* <«««« ***** >• !§... *1 S podobnim pristopom h kulturi so se dokazali tisti, ki se zavzemajo, da bi cerkvica sv. Duha po prenovitvi postala koncertna dvorana, in sicer niso poskrbeli, da ne bi ob kopanju izsuševalnega jarka izkopane človeške kosti ležale tam mesece in mesece. Nič čudnega. Nobenemu pač ni mar, če so ob cerkvici pokopani naši predniki, meščani. Če bi ti še živeli, bi glasno zahtevali, naj se stavba vrne prvotnemu namenu. Da so bili naši predniki po srcu plemeniti ljudje, kažejo skrbno izdelani ornamenti na cerkveni fasadi. Vsekakor gre za dragocen spomenik, ki pa po zaslugi nekaterih propada in že vrsto let dela mestu sramoto. Zagotovo tega ne bi bilo, če bi dediščina prišla v prave roke. Saj gre vse priznanje tudi današnjim kulturnim delavcem, toda tistim, ki to zaslužijo in zato med ljudstvom uživajo ugled. A. K. Za stole je resnično zmanjkalo časa Opravičilo obiskovalcem Kot organizator jubilejnega nastopa skupine New swing kvartet v soboto zvečer v Brežicah se opravičujem vsem, ki ste prišli na koncert. Rad bi tudi pojasnil, zakaj mi na grajskem dvorišču ni uspelo pravočasno zagotoviti sedežev za obiskovalce. Kot so člani glasbene skupine uvodoma sami razložili poslušalcem, je prostor v slavnostni dvorani brežiškega gradu skrajno neprimeren za kakovostno izvedbo koncerta. Čeprav smo ta prostor zaradi dopoldanskega nezanesljivega vremena sicer povsem pripravili, smo se odločili, da poslušalcev ne bomo prikrajšali za glasbene užitke, zato smo koncert izpeljali na grajskem dvorišču. Tako je nastala časovna stiska, zaradi katere so žal morali obiskovalci sami po stole v slavnostno dvorano. Pogled na koncerta željne obiskovalce, ki so v strnjeni vrsti pod arkadami brežiškega gradu prinašali stole na dvorišče, je bil zame kot organizatorja resnično neljub. Toda to je bila, kot se je pokazalo med samim nastopom, gotovo najboljša rešitev. Kljub vsemu sem prepričan, daje izreden nastop New swing kvarteta nudil vsem tisto, kar so od tega koncerta večera resnično pričakovali. Nastali spodrsljaj ponovno opozarja, kako v Brežicah potrebujemo za občinstvo tudi vrtne stole, da bi lahko čudoviti prostor grajskega dvorišča v bodoče mnogo pogosteje uporabljali za tovrstne prireditve. Ne nazadnje nam je sobotni koncert dal vnovič vedeti, da slavnostna dvorana brežiškega gradu še zdaleč ni primeren prostor za vse koncerte, ki bi jih sicer lahko organizirali v sedaj neuporabni dvorani brežiškega Prosvetnega doma. MIRAN KAUDEK 3 Jože Kulovec v TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 2. IX. 15.30 — 1.40 TELETEKST 15.45 VIDEOSTRANI 16.00 TEDNIK, ponovitev 17.00 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.20 OLIVER TWIST, 7. del nadaljevanke 18.50 RISANKA 19.01 OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 CAGNEY IN LACEY, 11. del nanizanke 21.05 KO KOMARJI PIKIRAJO, doku- mentarna oddaja 21.35 DNEVNIK 21.50 POLETNA NOČ MANHATTAN BO MOJ, 7. del nadaljevanke 0.00 CIKLUS SODOBNEGA ŠPANSKEGA FILMA JUG 1.30 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 19.00 Domači ansambli: Štirje kovači — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zgodbe starih mest: Mostar — 20.45 Poročila — 20.50 Vojaki (angleška dokument, serija) — 21.40 En avtor, en film: Nomadi z Vlašiča — 22.05 Vrnitev (nizozemski film) TV ZAGREB 9.00 Predigra življenja — 9.30 Človek in vesolje — 10.00 Poletno dopoldne — 12.00 Poletno popoldne — 16.50 Program plus (ponovitev) 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kriminalistične zgodbe (2. del nanizanke) — 20.55 Varošarije (zabavna serija) — 21.55 Dnevnik — 22.15 V petek ob 22. uri — 23.15 Program plus — 0.55 Poročila DOKUMENT NEKEGA ČASA — Movomeščan Jože Hrovat je prinesel na uredništvo zanimiv dokument, ki gaje našel zataknjenega za strešnim tramom, ko so pri Zoranu Židu na Cesti herojev prekrivali opeko. Nekdanji prebivalci te hiše so v strahu pred okupatorjevo preiskavo Radijski vestnik št. 109, ki gaje 27. avgusta 1944 izdal OOOF Grosuplje, skrili tako dobro, da je prišel na dan šele natanko štiriinštirideset let kasneje. Danes te vrste dokumenti niso več razlog za aretacijo, sodišče ali še kaj hujšega, imamo pa druge. (Foto: T. J.) SOBOTA, 3. IX. 16.30 — 1.30 TELETEKST 16.45 VIDEO STRANI 17.00 RADOVEDNI TAČEK PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET PREDIGRA ŽIVLJENJA 17.50 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevanke 18.50 RISANKA 19.01 KNJIGA 19.30 DNEVNIK 19.59 NAŠ UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 MC GRUDER IN LOUD, ameriški film 22.05 DNEVNIK 22.20 POLETNA NOČ MANHATTAN BO MOJ, zadnji del ROŽNATA NANIZANKA, zadnji del 1.20 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 17.30 Vaterpolo YU:ZRN — 18.40 Dallas — 19.30 Dnevnik — 20.00 YU glasba za YU šport — 0.00 Športna sobota — 0.20 Atletsko prvenstvo Jugoslavije TV ZAGREB 8.00 Chick Corea (glasbena oddaja) — 8.50 Mladi lord Fanntleroy (ameriški film) — 10.20 Program plus (ponovitev) — 12.00 YU legende rocka — 13.30 Freske Jugoslavije — 14.00 Igre (ameriški mladinski film) — 15.30 Kako biti skupaj — 16.00 Narodna glasba — 16.30 Sedem TV dni — 17.15 Poročila — 17.20 TV koledar — 17.30 Vaterpolo YU:ZRN — 18.30 Prisrčno vaši — 19.15 risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ljubezen in smrt (ameriški film) — 21.20 Dnevnik — 21.45 Nočni program NEDELJA, 4. IX. 14.35 22.40 8.55 — 12.45 in TELETEKST 9.10 VIDEOSTRANI 9.20 ŽIV ŽAV 10.15 OLIVER TWIST, 7. del 10.45 CAGNEY IN LACEY, ponovitev 6. dela 11.30 DOMAČI ANSAMBLI: BENEŠKI FANTJE IN VESELI PLANŠARJI 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 VIDEOSTRANI 14.50 VIDEOSTRANI 15.10 ŠEFI, 6. del nadaljevanke 16.00 KITTY FOYLE, ameriški film 17.45 FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE PTUJ 88 18.45 RISANKA 19.01 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 20.05 VRTNICE IN KAKTUSI, 1. del nadaljevanke Avtorica humoristične nanizanke, sestavljene iz sedmih epizod, je Jasna Paukovič-Tihec. Zgodbe pripovedujejo o mladem zakonskem paru brez otrok. Kot drugim zakoncem se tudi temu dozdeva, da so vse težave, s katerimi se srečujeta, usodne za njune odnose in s tem za njun zakon. Vsaka od sedmih zgodb je zaključena celota. 20.55 ZDRAVO 22.25 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 8.55 Poročila — 9.00 Danes za jutri — 14.00 Športno zabavno popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.00 Po letu 2000 — 20.45 Poročila — 21.00 Mali koncert — 21.20 Športni pregled PONEDELJEK, 5. IX. 9.35 — 12.15 in 15.55 — 23.25 TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI 10.00 MOZAIK ZRCALO TEDNA 10.15 NAŠ UTRIP 10.30 SLEPA ULICA, ameriški film 12.00 VIDEO STRANI 16.10 VIDEO STRANI 16.25 MOZAIK, ponovitev 16.55 MANHATTAN BO MOJ, ponovitev zadnjega dela nadaljevanke 17.50 RADOVEDNI TAČEK 18.00 MAKEDONSKE NARODNE PRIPOVEDKE, 12. del 18.20 CESARSKI PARADOKS, poljudnoznanstvena oddaja 18.45 RISANKA 19.01 OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 20.05 TRETJE NADSTROPJE, 4. del nadaljevanke 21.10' OMIZJE: POLITIKA IN ŠPORT 23.10 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Argumenti (zunanjepolitična oddaja) — 20.45 Poročila — 20.50 Mali koncert — 20.55 Alternative 4 (poljska nadaljevanka) — 22.10 Dokumentarna oddaja — 22.55 Poezija TOREK, 6. IX. 9.35 — 11.35 in 16.05 — 23.00 TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI 10.00 TV MOZAIK: ŠOLSKA TV 10.35 PROMETNA VZGOJA 11.00 TUJI JEZIKI: ANGLEŠČINA, 45. lekcija 11.20 VIDEOSTRANI 16.35 MOZAIK, ponovitev 17.35 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 17.35 TEDENSKI ZABAVNIK 18.45 RISANKA 19.01 OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 20.05 SLIKE IZ ŽIVLJENJA NEKEGA PLONKARJA, drama TV Zagreb 21.10 OSMI DAN, oddaja o kulturi 21.50 DNEVNIK 22.05 VIDEO GODBA DRUGA TV MREŽA 18.10 Angleščina, 45. lekcija — 18.30 Mostovi — 19.00 Medijev top — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbena oddaja —* 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Arhitektura slovenskih pokrajin — 21.20 Balerinat Telo in duša (1. del angleške serije o baletu) , SREDA, 7. IX. 9.35 — 12.30 in 15.30 — 23.20 TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI 10.00 MOZAIK SLIKE IZ ŽIVLJENJA NEKEGA PLONKARJA, TV drama 11.05 OSMI DAN 11.45 MOSTOVI 12.15 VIDEO STRANI 15.45 VIDEOSTRANI 16.00 MOZAIK, ponovitev 17.10 ANGLEŠČINA, 45/ lekcija, ponovitev 17.35 Z BESEDO IN SLIKO: LETEČI VRTNAR 17.45 A. INGOLIČ: MLADOST NA STOPNICAH, 1. del nadaljevanke 18.15 IZGUBLJENA GOVORICA, 1. del 18.45 RISANKA 18.55 VIDEOSTRANI 19.01 OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 20.05 MEDNARODNA OBZORJA: ITALIJA. KI SE SPREMINJA 20.05 FILM TEDNA: OSEBA BOLJŠE VRSTE, angleški film 22.50 DNEVNIK 23.05 MALI KONCERT 23.10 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 15.25 Športna sreda — 18.00 Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik — 20,00 Glasbeni večer — 21.30 Poročila ,■— 21.35 Umetniški večer: Shakespeare rta TV V torek, 16. avgusta, smo se na Urš-nih selih poslovili od Jožeta Kulovca. Zaradi težke bolezni seje mnogo prezgodaj končala bogata življenjska pot našega Jožeta. Rodil seje leta 1938 na Uršnih selih, kot 7-letni deček je tik pred osvoboditvijo izgubil očeta. Njegova mladost ni bila brezskrbna in lahka. Po končani osemletki seje odločil za poklic mizarja in si v nekdanjem novomeškem Opre-malesu pridobil kvalifikacijo za ta poklic. Po odsluženju vojaškega roka se je zaposlil v IMV, kjer je od vsega začetka sodeloval pri ustvarjanju programa prikolic. V delovni organizaciji jev svojem krogu užival velik ugled. Ze od mladih let je bil naprednih misli in seje že zgodaj včlanil v organizacijo ZKŠ ter bil njen član 30 let, v KS Uršna sela pa sekretar osnovne organizacije ZKS dolgo vrsto let. Videi je, da se kraj, v katerem živi, prepočasi razvija, zato je zbral ob sebi nekaj sokrajanov, mladih in zagnanih tovarišev, in skupaj so se lotili dela. To je bil čas, ko je kraj začel dobivati drugačno podobo, predvsem na komunalnem in kulturnem področju. V KS je vestno opravljal še vrsto drugih družbenopolitičnih nalog. Nikoli ni pozabil na človeški odnos, na doslednost pri delu, na poštenost. Dobil je krajevno in občinsko priznanje OF ter več drugih priznanj. Med ljudmi, predvsem v domačem in delovnem okolju, je bil Jože zelo cenjen. Spominjali se ga bomo s hvaležnostjo in ljubeznijo. Njegovi sokrajani ČETRTEK, 8. IX. 9.35 — 12.45 in 15.55 — 23.25 TELETEKST 9.25 VIDEO STRANI 10.00 MOZAIK: ŠOLSKA TV 11.00 PLAMENČKI, ponovitev italijanskega filma 12.30 VIDEOSTRANI 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 MOZAIK, ponovitev 17.30 PREDIGRA ŽIVLJENJA, 4. del 18.15 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: DOLENJSKA 18.45 RISANKA 19.01 OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 20.05 TEDNIK 21.05 TRETJA ŽENA, 1. del nemške nadaljevanke 22.30 DNEVNIK 22.45 ŠPORTNA REPORTAŽA 23.15 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 18.00 Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zadnja arija (1. del španske nadaljevanke) — 20.45 Dokumentarne iveri: Amcrikanec — 21.10 Po sledeh napredka - 21.50 Druga godba studio Spored Studia D ČETRTEK, 12.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., 13.00 strokovnjak, 15.30 dogodki in odmevi, 17.00 turistična oddaja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri PETEK 12.00 začetek programa, napoved, pozdrav, pesem tedna. 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., skriti mikrofon, 14.30 šport, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica zabavne glasbe, 17.00 mladinska oddaja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-bjba gre, studio—D jutri SOBOTA 12.00 začetek programa, napoved, pozdrav izbor pesmi tedna, 12.30 novice, nekoč bilo je tako..., 13.00 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 14.00 nagradni kviz, 15.30 dogodki in odmevi, 15.00 zanimivosti, predstavitev znanih in mani znanih oseb, prireditve, 16.30 modra kronika, 18.00 kronika, biba leze-biba gre, studio—D jutri NEDELJA 8.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 8.30 kmetijska oddaja, 9.30 kronika, nekoč je bilo tako ... repiče-va draga, 10.00 vse manj je dobrih gostiln, 11.00 mali oglasi, 12.30 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 18.00 konec programa PONEDELJEK 12.00 začetek programa — pesem tedna,, 12.30 novice, nekoč, je bilo tako..., 13.00 modra kronika— ponovitev oddaje, 13.30 pogovarjamo se z vami, 14 30 šport, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica narodno zabavne glasbe, 17.00 aktualna tema, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio D—jutri TOREK 12.00 začetek programa, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako... iz organizacij združenega dela — mozaična oddaja, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 pomagamo vam, 16.30 minute za narodno glasbo, 17.00 odgovarjamo na vaša vprašanja, 18.00 kronika, pesem tedna., biba leze-bila gre, studio D—jutri SREDA 12.00 začetek programa, pesem tedna. 12.30 novice, nekoč je biio tako... 13.00 vaš in naš studio—D, 13.30 glasbena oddaja, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 želje in čestitke naših poslušalcev, 17.00 aktualna tema, 18.00 kronika, pesem leu-na, biba leze-biba gre, studio—D jutri 35 (.2037) 1. septembra 1988 DOLENJSKI UST Belokranjec v dresu Olimpije 19-letni Robert Engla-ro igra nogomet v Ijub-Ijanskem drugoligašu ČRNOMELJ — Po daljšem času se Belokranjci lahko zopet pohvalijo, da imajo mladega in obetavnega nogometaša, ki igra v zvezni ligi, pri Olimpiji. Robert Englaro iz Črnomlja ima sedaj šele 19 let, pri nogometnem klubu Olimpija pa je že eno leto. »Kot 10-leten fantič sem začel trenirati nogomet pri kadetih za NK Bela krajina v Črnomlju. Po dveh letih sem prestopil k mladincem, ko pa sem dopolnil 15 let, sem začel igrati pri članih,« pripoveduje Robert. »Povsem slučajno so me potem kmalu povabili v Ljubljano, ogledali so si mojo igro in tako sem s sedemnajstimi leti prišel k ljubljanskemu Slovanu. Tu sem nekaj časa igral nogomet za mladince, kasneje za člane,« nadaljuje Robert. Vrstile so se tekme in prišla je tudi tista usodna, kije Roberta popeljala k današnji Olimpiji. Fant je kot nogometaš Slovana tekmo proti Olimpiji zelo dobro odigral in povabilo Olimpije je bilo tu. »Odločil sem se, da Robert Englaro: »Da postaneš dober igralec, potrebuješ voljo, nadarjenost in tudi dobrega tre-neija.« bom ponudbo sprejel. Želel sem se preizkusiti še na višji zahtevnostni ravni, čeprav sem takrat postal komaj polnoleten,« je dejal nasmejano. Robert je potem marljivo treniral in čakal na čas, ko bo lahko zaigral na tekmi. Priložnost se mu je pokazala že čez eno leto in sedaj igra v prvi postavi Olimpije. »Zmeraj sem si želel nekaj več, sedaj imam vse možnosti in poskušal bom doseči čimveč,« načrtuje Robert. •' Robert se še vedno rad vrača domov, na stadion in med kolege kjer je pričel brcati nogometno žogo. Trenutno ima nogo v mavcu zaradi poškodovanega členka, vendar upa da bo kmalu zopet začel s treningi. J. ŽAGAR " M e ...u.v KROMPIRJA JE VELIKO, A JE DROBAN — Letošnja suša je naredila na kmetijskih pridelkih v Beli krajini veliko škodo. Tako je tudi krompir dozorel prezgodaj in so ga začeli pretekli teden že izkopavati. Simčičevi z Radovičev pri Metliki (na fotografiji) so povedali, da je krompir zelo droban in ga bodo v glavnem porabili za seme in prašiče, da pa ga je bilo v jamicah neveijetno veliko, kar kaže, da bi bila lahko letina zelo dobra, če bi bilo dovolj dežja. Pri Simčičevih je suša razpolovila pridelek krompirja, pravijo pa, da ga bodo 2 toni kljub temu prodali. (Foto: M. Bezek-Jakše) Že poleti zimski obrok Zaradi suše bo na kočevskem tretjino manj krme — Senik na sončno energijo za kakovostnejšo krmo KOČEVJE — Sredi poletja, že dobrih 10 dni pred dežjem, v noči z 20. na 21. avgust je na Kočevskem zmanjkovalo sveže krme za govedo. Zato so pri tozdu Govedoreja Kmetijskega Gospodarstva krmili živino kombinirano, tako, da so ji dajali tudi polovico zimskega obroka. Kljub dežju s takim krmljenjem še nadaljujejo, saj na suhih površinah trava še ni zrasla. Menijo, da bo zaradi suše letošnji pridelek krme za tretjino slabši. O tem je udeležencem letošnjega tekmovanja traktoristov in gostom govoril direktor tozda Govedoreja Janez Žlindra, kije tudi povedal, da jim je do zdaj uspelo s celoletno pašo živine zmanjšati porabo močnih krmil za polovico, s tem pa tudi znižati proizvodne stroške mleka in mesa. Vendar na trgu kljub temu ne dosegajo prave cene za tadva proizvoda. Direktor Žlindra je dodal, da Kmetijsko gospodarstvo uresničuje svoje načrte investicij. Letos so posodobili farmo v Cvišlerjih, dva silosa so zgradili na Oneku in v Livoldu, novi senik na sončno energijo za 400 ton sena pa na Mlaki. Prenovljena je mešalnica krmil. Poleg tega 12 združenih kmetov gradi hleve na družbeni zemlji. Te in druge investicije so veljale 60 milijard din. Povedal je še, daje pripravljen predlog, da bi ukinili tozde. J. P. KAKTUS — Tale kaktus cvete Sido-niji Kušer v Ulici Majde Šilc 16 v Novem mestu. Vijoličasti cvet kaktusa brez bodic je podoben morski zvezdi in celo z vonjem spominja na prebivalko morja. Letos seje lepotec razcvetel nenavadno bohotno. Kušaijeva je prinesla pred 7 leti iz Kopra in pravi, da cvete vsako leto od junija do konca septembra. Cvetovi se zjutraj odpro, zvečer pa »zaspijo« s soncem. UVOŽENI KAJAKI OSILNICA — V Osilnici v kočevski občini deluje kajakaška šola; na posebni kajakaški stezi, ki jo bodo v kratkem začeli še izboljševati, so kajakaški treningi in tekmovanja, po Kolpi pa se spušča tudi vedno več kajašakev-amateijev. Že ta teden bo predvidoma možno v osilniški trgovini kupiti uvoženo francosko kajakaško opremo (oblačila, čelade itd.) in seveda tudi kajake. Dogovor o tem je bil sklenjen minuli teden in to z novogoriškim Primexom, uvoznikom raznega blaga iz tujine in tudi francoskih kajakov Prijon ter kajakaške opreme. SKRITA NEVARNOST — Pred dnevi so našli v Podgozdu med obnavljanjem hiše ob mlinu tri bombe (na sliki), od katerih je bila ena po mnenju strokovnjaka še uporabna. Gre za nemške defenzivne ročne bombe iz 2. svetovne vojne. Na novomeškem območju so v zadnjem času večkrat naleteli na tovrstno dediščino. Nedavno so našli v Rajnoviščih pri Pogancih mino in granato, ki se nista razleteli ob eksploziji v Pogancih. (Foto: L. M.) Nič več traktorskih nesreč Š. Mišja o prometni varnosti v črnomaljski občini_____________________ ČRNOMELJ — Ena od temeljnih nalog miličnikov je zagotavljanje prometne varnosti, kiji namenjajo v Črnomlju veliko časa in pozornosti. Ali se zaradi tega varnost v prometu izboljšuje ali ne, je težko reči, toda podatki o prometnih nesrečah v letošnjih osmih mesecih kažejo, da so bile posledice manjše kot v preteklem letu. V letošnjih 19 nesrečah, ki so se končale s poškodbami ljudi, so bili štirje mrtvi in 21 ranjenih, med udeleženci pa so bili tudi trije otroci. »Najpogostejši vzrok za prometne nesreče je neprimerna hitrost. Toda to je relativno, kajti ceste so slabe in marsikje je neprimerna hitrost že 40 km/h. Premalo se zavedamo, da ni dovolj, le govoriti, naj se vozniki prilagajajo razmeram na cesti, ampak bi morali te nevzdržne razmere tudi izboljševati,« pravi komandir postaje milice Črnomelj Stefan Mišja. »Je že tako, da se prehitro zadovoljimo s tem, da so vzroki nesreč pač subjektivni, namesto da bi končno začeli odpravljati objektivne vzroke.« Črnomaljski miličniki imajo veliko dela tudi s premladimi ali premalo poučenimi vozniki na kolesih z motorjem. V teh primerih bi morali najprej prosvetliti starše. »Zanimivo pa je, da motoristov ni med Stefan Mišja udeleženci prometnih nezgod. Prav tako ni med povzročitelji nesreč tistih, ki vozijo brez vozniškega dovoljenja, čeprav je bilo v preteklem letu od 939 predlogov, ki smo jih dali sodniku za prekrške, skoraj polovica zaradi vožnje brez dovoljenja. Razveseljivo je tudi, da v zadnjih dveh letin ni bilo traktorskih nesreč, še leta nazaj pa se jih je veliko končalo s hudimi posledicami,« našteva Mišja. Problem, s katerim se sreča vsak motoriziran obiskovalec Črnomlja, je pomanjkanje parkirnih prostorov, saj je v vsem mestu le en parkirni prostor in to ob občinski stavbi. »Miličniki sicer kaznujejo parkiranje na pločnikih, vendar pa ljudem ne morejo ponuditi drugega prostora, kamor bi lahko postavili jeklenega konjička. Zato doslej niso bili tako strogi,« pravi Mišja. Kaj pa bo v prihodnje, ko se bodo povišale kazni za prometne prekrške in ljudem ne bo vseeno, če bodo morali odšteti veliko denarja za prekrške, v katere bodo tako rekoč prisiljeni? Gotovo bi morali v Črnomlju razmisliti o tem vsaj takrat, ko zaprejo kakšen parkirni prostor. M. B.-J. Strupeni »hormonski koktajli« Največja povojna živil-ska afera v ZRN V Zvezni republiki Nemčiji so avgusta, ko je bila večina državljanov na brezskrbnih počitnicah, odkrili največjo povojno živilsko afero. Čisto po naključju so namreč opazili, da so živali pri nekem rejcu telet neobičajno velike in rejene, natančnejša preiskava pa je pokazala, da so bile krmljene s »hormonskimi kotajli«, ki so življenjsko nevarni tudi za človeka. Preiskovalci so hitro reagirali in spravili na noge vso Vestfalijo. S pomočjo 600 policistov ter sto kemikov in veterinarjev so odkrili še nekaj z nevarnimi hormoni krmljenih čred, ugotovili pa so tudi, da sledi za nakup teh pripravkov vodijo na Nizozemsko. V Zvezni republiki Nemčiji, kjer je krmljenje z nevarnimi pripravki strogo prepovedano, se je sestal krizni štab bonskega ministrstva za zdravstvo in ostro obsodil take prijeme v živinoreji. Predsednik urada je ob tem izjavil, da tu ni šlo za običajno spodbujanje rasti živine, kot to počno drugod po svetu, marveč za navaden kriminal in za namerno kršitev zakona o uporabi kemičnih preparatov. Kot so ugotovili doslej, so »hormonske koktajle« izdelovali iz preparata clenbuterol, ga mešali s pripravkom wigger in jih z injekcijami vbrizgavali v kri pitanih živali. Rejci (čejim je verjeti), niti niso vedeli, da imajo ti preparati tako grozljive stranske učinke. S primerom, ki je razburil Nemčijo, si bosta še belili glave nemška in nizozemska vlada. (Kmečki glas) poiA&m ~ iv nE V m belokranjska trikotažna industrija metlika • Zaupanje je kot nedolžnost, izgubi se samo enkrat. (Boris Kuralt) • S trobljenjem v en sam rog ni mogoče odigrati simfonije. (Boris Kuralt) VIO TREBNJE TOZD Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Kidričeva 2, telefon; 44-183, 44-58 VABI K SODELOVANJU ZUNANJE SODELAVCE za poučevanje na tečajih - ANGLEŠČINE - NEMŠČINE - RUŠČINE Oglasite se, čaka vas zanimivo delo in dober honorar. 418/35 m Tovarniška 2, Metlika, razpisuje javno dražbo za odprodajo več rabljenih šivalnih strojev, ki bo v sredo, 7. 9. 1988 ob 8. uri za družbeni sektor in ob 10. uri za zasebni sektor v prostorih skladišča DO Komunala Metlika. Dražba bo potekala po načelu »videno — kupljeno«. Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe položiti 10% varščino. Ogled strojev je možen eno uro pred pričetkom dražbe. 426/35 Avto-moto društvo Krško razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila Z 101 GTL 55, letnik 1986, karamboliran, v nevoznem stanju. Izklicna cena 2,000.000 din. Licitacija bo v soboto, 3.9.1988, ob 8. uri pri avtokleparski delavnici Benčin v Leskovcu pri Krškem. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10% varščino. Stroške v zvezi s prepisom nosi kupec. 427/35 Za mamograf Zbrali 19.789.583 din NOVO MESTO — Minuli teden seje na računu sklada za drage medicinske aparate pri OO RK Novo mesto, kjer dobri ljudje zbirajo denar za mamograf (aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojki), zbralo še 420.140 dinarjev. Darovali so: Anton Božič iz Ljubljane je prispeval 120.140 din; Peter Kump iz Novega mesta, Trdinova 8,20.000 din namesto cvetja na grob sodnika Leona Korošca, sosedje pokojne Anče Dolenc iz Ragovske ulice 36 so namesto venca na grob prispevali 120.000 din, skupščina občine Novo mesto pa je namenila 160.000 din namesto cvetja na grob Antona Šporarja. Dolžni smo tudi opravičilo. V številki Dolenjskega lista, ki je izšel 26. maja, je pomotoma izpadel seznam darovalcev, zato jih objavljamo danes, darovalcem pa se za spodrsljaj opravičujemo. V sklad so tedaj darovali: sekcija upokojencev DO Novoteksa 10.000 din namesto cvetja na grob Milosave Nedeljkovič, OO ZSS tozd Tovarna drobnega pohištva Novoles iz Straže 40.000 din namesto cvetja na grob očeta sodelavke Darinke Džankovič, sodelavci Darinke Džankovič so namesto cvetja na grob njenega očeta darovali 233.500 din, 60.000 din so zbrali delavci Tovarne drobnega pohištva Novoles iz Straže kot ostanek od cvetja za na grob očeta Janeza Hrovata. Konferenca OO ZSS DO Krka Tozd Biokemija je darovala 50.000 din, namesto venca pokojnemu očetu Jožice Golež. OO ZSS osnovne šole Vavta vasje podarila 40.000 din na račun sklada namesto cvetja sodelavkinega očeta Jožeta Turka. Namesto venca na grob dr. Erne Primožič sta Jure in Sine podarila 20.000 din, interni oddelek Splošne bolnišnice v Novem mestu pa 43.500 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Doslej so darovalci za mamograf prispevali skupaj že 19,789.583 din. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO gradi I. fazo Poslovno stanovanjskega objekta v Metliki v naselju Borisa Kidriča. Nudimo: — garsonjere 25 m2 — enosobna stanovanja 38, 40, 52 m2 — dvosobna stanovanja 63 m2 — dvoinpolsobna stanovanja 79 m2 — poslovne prostore za upravno dejavnost Informacije: Gip »Pionir« TOZD TKI, Kettejev drevored 37, Novo mesto, tel. (068)23-686 in Komercialno predstavništvo Metlika, tel. (068)58-353. 16 DOLENJSKI LIST »V, VIO TOZD Center za izobraževanje in kulturo TREBNJE, Kidričeva 2 telefon: 44-183, 44-558 VPISUJE od 25. avgusta do 15. septembra 1988 vsak dan od 8. do 16. ure, razen sobote 1. v OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (6., 7. in 8. razred) 2. v PROGRAME STROKOVNEGA in SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA — tečaje: skladiščnega poslovanja za voznike viličarjev za upravljalce avto dvigal za upravljalce mostnih dvigal za upravljalce težke gradbene mehanizacije strojepisja knjigovodstva krojenja in šivanja gospodinjstva in kuhanja 3. v JEZIKOVNE TEČAJE (začetne in nadaljevalne za otroke in odrasle) — nemščine — angleščine — ruščine 4. v TEČAJE RAČUNALNIŠTVA — osnovni tečaj (za vodilne delavce, vodje oddelkov, administrativne delavce) — delo s preglednicami LOTUS 1-2-3 — začetni in nadaljevalni tečaj dBASE III + 5. za OZD organiziramo seminarje in tečaje — varstva pri delu — kontrola kakovosti — druge oblike dopolnilnega izobraževanja, izpopolnjevanja ter prekvalifikacije po dogovoru z OZD 6. VIP obratni strojni tehnik-tehnolog (nadaljevalni) Podrobne informacije lahko dobite po telefonu ali osebno na gornjem naslovu. MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA POSAVJA BREŽICE V SODELOVANJU S TOVARNO CELULOZE IN PAPIRJA KRŠKO, SOP KRŠKO, IGMP SAVA KRŠKO, KONFEKCIJO LISCA SEVNICA, STILLES SEVNICA, KOVINOPLAST JESENICE NA DOLENJSKEM, SALONIT TOZD OPEKARNA BREŽICE IN AGROTEHNIKO TOZD AGRO-SERVIS BREŽICE RAZPISUJE NAGRADNI NATEČAJ ZA INOVACIJSKE DOSEŽKE V 1988 LETU Medobčinska gospodarska zbornica Posavja in navedene (T)OZD podeljujejo v skladu s pravilnikom o spodbujanju inovacijske dejavnosti in nagrajevanju uspešnih inovacij nagrade za inovacijske dosežke v 1988 letu. Na natečaj se lahko prijavi vsak občan SFRJ ali skupina, ki je avtor določene tehnične izboljšave, novega izdelka, sestavnega dela ali tehnološkega postopka, s posebnim poudarkom na možnost uporabe nove rešitve v proizvodnih procesih oz. programih navedenih (T)OZD iz Posavja. Predlog za ocenitev inovacijskega dosežka mora poleg pisne prijave na posebnem obrazcu vsebovati še: — opis ideje, izdelka ter njegov namen in uporabnost; — tehnološki del (tehnološke karakteristike, tehnične skice, načrte, navedbo surovin, opis tehnološkega postopka); — možnost plasmaja (opredelitev vrste uporabnikov). Obrazci za prijavo predlogov se dvignejo na MGZ Posavja Brežice. Pisne predloge bo ocenjevala posebna strokovna komisija pri MGZ, sestavljena iz predstavnikov MGZ in strokovnjakov tistih panog, za katere bodo prispeli predlogi, ter bo za izbrane predloge podelila nagrade v vrednosti: I. - 1.000.000 din, II. - 700.000 din, III. - 400.000 din. Natečaj traja do 30.9.1988. Rezultati natečaja bodo objavljeni v 30 dneh po razpisnem roku. Nagrade bodo podeljene na skupščini MGZ Posavja. Komisija za ocenitev prijavljenih inovacijskih dosežkov si pridružuje pravico, da nagrade ne podeli, Če ni ustreznih predlogov, navedene (T)OZD pa si pridržujejo enoletno odkupno pravico na prispele predloge. Komisija dela po pravilniku in zagotavlja tajnost podatkov, ki jih vsebujejo predlogi. Pisne prijave v zahtevani vsebini pošljite s polnim imenom in naslovom predlagatelja na MGZ Posavja, Trg Dr. Ribarja 14 (priporočeno, z oznako za »NATEČAJ«). MGZ POSAVJA, TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA KRŠKO, SOP KRŠKO, IGM SAVA KRŠKO, KONFEKCIJA LISCA; STILLES SEVNICA, KOVINOPLAST JESENICE NA DOL., SALONIT ANHOVO TOZD OPEKARNA BREŽICE IN AGROTEHNIKA TOZD AGROSERVIS BREŽICE 417/35 DO PLANINA Čevljarsko podjetje p. o. ČRNOMELJ, Na utrdbah 18, razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa za štiriletni mandat. Kandidati za direktorja DO morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da imajo srednjo strokovno izobrazbo tehnične ali ekonomske stroke s 5 let delovnih izkušenj, — da so visokokvalificirani ali kvalificirani čevljarji z 10 leti delovnih izkušenj, — sposobnost vodenja in koordiniranja ter ustrezen odnos do razvoja samoupravnih odnosov. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov DO, za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izidu razpisa pisno obvestili v 15 dneh po izbiri. 420/35 SDK v SR Sloveniji PODRUŽNICA KOČEVJE — razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge VODENJA EKSPOZITURE V RIBNICI (mandat 1988 — 1992) Pogoji: — VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali družboslovne smeri, — štiri leta ustreznih delovnih izkušenj, — prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema raz-eh po objavi. 411/35 pisna komisija v osmih dneh po objavi. PUTNIK - JUGOSLOVANSKA TURISTIČNA DELOVNA ORGANIZACIJA TOZD PUTNIK TREBNJE POD GRADOM 10 68210 TREBNJE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge KUHARJA Pogoja: — 3. stopnja strokovne izobrazbe gostinske smeri ali KV kuhar — 2 leti delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD PUTNIK TREBNJE, POD GRADOM 10. 428/35 trgovsko podjetje NOVOTEHNA 68001 novo mesto, glavni trg 11 trgovsko podjetje na debeio in drobno p.o. Novo mesto, Glavni trg 11, komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. vodenje poslovne enote trgovine v Krškem — poslovodja Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo končano V. stopnjo trgovske ali komercialne smeri — da imajo 4 leta delovnih izkušenj na teh delih Kandidati za razpisana dela in naloge naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: Novo-tehna, kadrovsko splošni sektor, Glavni trg 11. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. 431 /35 Delavski svet DO BELT lBelt^ČRNOMELJ razpisuje prosta dela in naloge direktorja delovne organizacije BELT Črnomelj Od kandidatov se želi, da poleg z zakonom določenih pogojev iz 484. člena ZZD izpolnjujejo se naslednje pogoje: — da imajo končano visoko ali višješolsko izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri in vsaj 5 let delovnih izkušenj v stroki; — da so pri svojem dosedanjem delu dosegali pomembne organizacijske in vodstvene uspehe; — da so družbeno-politično aktivni in s svojim delom in odnosom spodbujajo razvoj samoupravnega odločanja in poslovanja. Kandidati naj prijave na razpis skupaj z dokazili o izpolnjevnju pogojev in s svojim pogledom na razvoj delovne organizacije BELT pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: DO BELT Črnomelj, Ul. Heroja Starihe 17 — kadrovska služba, s pripisom »za razpisno komisijo«. Vsi prijavljeni kandidati bodo v 30 dneh po izbiri obveščeni o izbranem kandidatu. 424/35 ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO Ulica talcev 3/a, telefon 21-319, 21-640 VABI OBČANE K VPISU v naslednje izobraževalne oblike: — osnovno šolo za odrasle od 1. do 8. razreda — poslovodsko šolo trgovinske stroke — VEKŠ Maribor (vpis za novince bo 20. septembra 1988 od 8. do 11. ure) — tečaje tujih jezikov za odrasle po AV metodi (angleški, nemški, francoski, italijanski in latinski jezik) — tečaje angleškega in nemškega jezika za predšolske in šolske otroke (od 1. do 8. razreda) — tečaje slovenskega jezika za pripadnike drugih narodnosti — tečaje šivanja in krojenja Prijave sprejemamo do 23. septembra 1988 oziroma do popolnitve števila slušateljev v posameznih oddelkih. Informacije dobite v tajništvu zavoda ali po telefonu. 430/35 GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO razpisuje v skladu z določbami statuta delovne organizacije in statuta Interne banke proste delovne naloge in opravila 1. ČLANA POSLOVODNEGA ODBORA za samoupravno normativno koordinacijo in 2. DIREKTORJA INTERNE BANKE Poleg pogojev, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1) — da imajo visoko strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske < ali pravne smeri z najmanj 3 leti delovnih izkušenj pri delovnih opravilih s posebnimi pooblastili in zadolžitvami ter 10 let delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih delovnih opravil, — da imajo višjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske ali pravne smeri z najmanj 5 leti delovnih izkušenj pri delovnih opravilih s posebnimi pooblastili in zadolžitvami ter 10 let delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih delovnih opravil, — da imajo srednjo strokovno izobrazbo gradbene smeri z najmanj 8 leti delovnih izkušenj pri delovnih opravilih s posebnimi pooblastili in zadolžitvami ter 10 let delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih delovnih opravil; pod 2) — da imajo visoko strokovno izobrazbo ekonomske ali pravne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih opravilih, — da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali pravne smeri in najmanj 8 let delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih opravilih. Izbrani kandidat bo imenovan za člana PO oz. za direktorja Interne banke za dobo štirih let. Ponudbe z dokazili o izobrazbi, življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati dostavijo v 15 dneh od dneva objave na naslov: GIP PIONIR Novo mesto, Kettejev drevored 37, z oznako: 1. za razpisno komisijo za izbiro člana PO, 2. za razpisno komisijo za izbiro direktorja IB. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 8 dneh od dneva sklepa o imenovanju. 423/35 ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 67. letu starosti zapustila naša draga mama, babica, sestra in teta PAVLA KOŠAK roj. Dvornik, iz Kostanjevice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju ZD Kostanjevica za lajšanje bolečin. Lepa hvala sosedom Beševičevim in Jordanovim za nesebično pomoč, ki sojo nam nudili ob času bolezni in ob njeni smrti. Hvala tudi podjetjema LIPA in IKON Kostanjevica, Kostanjeviškemu oktetu in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Sinovi Tonči in Iztok ter hčerka Darinka z družinami, sestra Pepca in ostalo sorodstvo j. Vsi bodo dosegli svoj cilj. le jaz ga ne bom dosegel, neizpet, prepoln sil, prezgodaj k pokoju bom legel ZAHVALA V 23. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, sin, brat in nečak RUDI ŽAGAR iz Dol. Podboršta 2 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega Rudija se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, mladincem, prijateljem, znancem, MDB Suha krajina, delovnim organizacijam in vsem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo DO 1MV Novo mesto, RDEČEMU KRIŽU Novi Zagreb in OS Mirna peč. Hvala govornikom za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostnike in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Radmila, mama Rozalija, oče Rudi, sestre Martina in Olga, teta Olga ter ostalo sorodstvo II TEM TEVIMII tf AQ 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR — KINO — SLUŽBO IŠČE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI V I CIVI I C KinU V MO UtmlVIM prim/im _ kupim _pnsFST_7FNiTNC pnuiinnc razhih _ nRt/FSTii a — PRFKIIHI — ČESTITKE — ZAHVALE PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 1. septembra — Egidij Petek, 2. septembra — Doroteja ■ Sobota, 3. septembra — Gregor Nedelja, 4. septembra — Rozalija Ponedeljek, 5. septembra — Lovrenc Torek, 6. septembra — Ljuba Sreda, 7. septembra — Regina LUNINE MENE 3, septembra ob 4,50 — zadnji krajec kino BREŽICE: 2. in 3. 9. (ob 20. uri) ameriški triler Črna vdova. 4. (ob 18. in 20. uri) in 5. 9. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Komando Leopard. 6. in 7. 9. (ob 20. uri) ameriška vojna komedija Nora invazija na Kalifornijo. ČRNOMELJ: 1.9. (ob 20. uri) ameriški avanturistični film Aliens osmi potnik II. 2. 9. (ob 20. uri) avstralski avanturistični film Upor na ladji Baunti. 4.9. (ob 19. uri) ameriški avanturistični film Aliens — osmi popotnik II in (ob 20. uri) erotični film Sladka koža device službo dobi TAKOJ SPREJMEMO dekle za pomoč v kuhinji in strežbi. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Tel. k(061) 666-067, Darja Balenčič, Dolenjska cesta 427, 61291 Škofljica. (P35-19MO) DEKLE za delo v gostinstvu (Nemčija) iščem. Ponudbe na telefon (068) 62-337, zvečer. (4324-SD-35) HONORARNO ali REDNO zaposlim pridno dekle za pomoč v kuhinji ali šanku. Dobra plača. Tel. 84-688. (P35-42MO) TAKOJ zaposlim dekle za pomoč v strežbi v gostinskem lokalu. Ponudbe na tel. (061) 751-381 ali na naslov: Gostilna Lampič, Stara Vrhnika 2, Vrhnika. (P35-43MO) , KUHARICO, izkušeno in spretno, takoj zaposlim. Ostalo po dogovoru. Šifra: »V JESENI«. (4373-SD-35) TAKOJ sprejmem KV ali priučenega zidarja in enega delavca za dokončanje stanovanjske hiše v Ljubljani. Nudim stanovanje, ostalo po dogovoru. Kličite na tel. (061) 226-864, po 18. uri. (P35-28MO) službo išče ČE V AM kamion ne obrača? Iščem delo voznika C in E kategorije. Pokličite na tel. (068) 26-941, popoldne od 15. do 20. ure. (P35-16MO) stanovanja ZAMENJAM garsonjero v Ljubljani za garsonjero v Novem mestu ali širši okolici. Ponudbe pod: »NUJNO«. (P34-59MO) GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu kupimo. LABOD-DSSS, Cesta herojev 29, Novo mesto. (P35-18MO) MLADA DRUŽINA išče za določen čas stanovanje ali garsonjero v Novem mestu ali okolici. Tel. 21-733 (Kocjančič, interna 19). (4400-ST-35) DRUŽINA vzame v najem dvosobno ali večje stanovanje v bloku ali hiši. Informacije na telefon 25-169. (4404-ST-35) SAMSKA ŽENSKA išče sobo in kuhinjo v mestu ali okolici. Naslov v upravi lista. (4416-ST-35) DIJAKOM oddam opremljeno sobo v Novem mestu. Gradišnik, Kratka 1, Novo mesto. (4371-ST-35) GARSONJERO v Novem mestu, delno opremljeno, oddam za eno leto. Šifra: »PREDPLAČILO«. (P35-34MO) Angele. 6. 9. (ob 20. uri) ameriški romantični film Ljubimci leta. KRŠKO: 1. 9. (ob 18. uri) ameriška risanka Veliki mišek detektiv. 2. 9. (ob 22. uri) ameriški erotični film Ameriška pita. 4. 9. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Velika gneča v kitajski četrti. 5. 9. (ob 20. uri) domači film Tesna koža. 6. 9. (ob 20. uri) ameriški film Smrt po smrti. 7.9. (ob 18. uri) risanka Čudežni gozd. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 1. in 2. 9. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Smrtnonosno orožje in (ob 21. uri) Pula po Puli: domači film Odpadnik. 2. 9. (ob 21. uri) domači film Življenje s stricem. 3. 9. (ob 18. uri) ameriška komedija Tajna oboževalka in (ob 21. uri) domači film Nenavadna dežela. 4. 9. (ob 18. in 20, uri) ameriški akcijski film Smrtnonosno orožje. NOVO MESTO — DOM JLA: 2. do 4. 9. ameriški erotični film Mlada lady Chaterly. 5. do 7. 9. ameriška komedija Dobrodošli v L8. TREBNJE: 3. (ob 20. uri) in 4.9. (ob 18. uri) ameriška akcijska drama Tam, kjer reka potemni. motorna vozila MZ-ETZ/250, letnik avgust 1987, prodam. Tel. 86-100. (4351-MV-35) OPEL KADET, letnik 1967, generalno obnovljen, nanovo registriran, prodam. Cena po dogovoru. Držič Kavčič, Bukošek 55, Brežice. (P35-29MO) TOMOS AVTOMATIK, letnik 1985, prodam za 85 SM. Tel. 23-878. (4391-MV-35) VW1303,letnik 1975, prodam. Kekič, Gor. Prekopa 9, Kostanjevica. (4341-MV-35) Z 101 GTL 55, letnik december 1985, prodam. Ogled popoldne. Fran Potočar, Lašče 4, Dvor. (4340-MV-35) VISO, letnik 1983, prodam. Zupančič, Ponikve 11, tel. 45-369. (4353-MV-35) LADO, letnik 1987, ugodno prodam ali menjam za cenejši avto. Informacije Bohte, Slavka Gruma 20. (4355-MV-35) ZASTAVO 128, letnik 1985,prodam. Tel. 44-166. (4358-MV-35) 126 P prodam za 230 M in motor za čoln tomos 4, nov, za 20% ceneje. Tel. 24-140. (4358-MV-35) Z 101 GT 55, letnik 1984, ugodno prodam. Ivan Petrinič, Šmarješke Toplice 126. (4359-MV-35) LADO 1200, letnik 1978, registrirano do 8. aprila 1989, prodam ali menjam za manjše vozilo. Tel. 49-188, popoldne. (4360-MV-35) VARTBURG, letnik 1977, v voznem stanju, prodam. Stane Bukovec, Ragov-ska 14, tel. 27-894. (4361-MV-35) APN 6, letnik 1985, prodam. Telefon 23-568. (4363-MV-35) AUDI karavan, v vožnem stanju, komplet ali po delih prodam. Tel. (061) 772-392. (4363-MV-35) Z 850, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. Tel. (068) 85-135. (4364-MV-35) GOLF JX diesel, letnik 1986, in FIAT 850, letnik 1986, prodam. Telefon (068) 51-778 (popoldne). (4368-MV-35) APN 6 prodam po ugodni ceni. Tel. 25-633. (4369-MV-35) Z 750. letnik 1980, ugodno prodam. Darinka Šteingel, Sadinja vas 16, Dvor. (4370-MV-35) R 4, neregistriran, prodam celega ali po delih. Aleš Ucman, Cegelnica 67, Novo mesto. (4372-MV-35) 126 P prodam po delih. Tel. 23-529. (4373-MV-35) FIAT 850 special, odličen, prodam. Tel. 27-434. (4373-MV-35) GOLF, letnik 1986, bencin, prodam. Tel. 25-574. (4374-MV-35) GOLF JX diesel, letnik 1986, prodam. Tel. 20-557. (4375-MV-35) TORI — ENDURO, star štiri mesece, prodam. Golobič, Stopiče 74. (4376-MV-35) 126 P, 1979, registriran dojunija L989, prodam. Jože Miklavčič, Roje 11, Šentjernej. (4377-MV-35) DOLENJSKI LIST Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj Kr|kp, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Stamcar. ASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na proaram-uredntško politiko. Predsednik: Anton in sko zasnovo Stefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Jragas, kelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB -Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 800 din, naročnina za 2. polletje 18.000 din; za delovne in družbene organizacije 56.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 13.000 din, na prvi ali zadnji strani 26.000 din; za razpise, licitacije ipd. 14.000 din. Mali oglasi do deset besed 8.000 din, vsaka nadaljnja beseda 800 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se Ža Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov, asopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. LADO 1600/1979, registrirano do maja, nevozno, prodam za 3.000.000 din. Miha Sladič, Svinjsko 2, Šentjanž, telefon Glušič, Puščava, (068) 49-047. (4382-MV-35) GOLF diesel, letnik avgust 1985, 47000 km, ohranjen, prodam. Janko Alič, Dobe 22, Kostanjevica/Krki, tel. (068) 21-235. (4384-MV-35) FIAt 750, letnik 1982, prodam. Dol. Kamence 27, Novo mesto. (4394-MV-GOLF, letnik 1978, ugodno prodam. Je odlično ohranjen. Kličite ob delavnikih popoldne. Telefon (068) 82-770. (P35-66MO) Z 101, letnik 1968, prodam. Cena 2,5 M. L. Juršič, Vel. Cerovec 25. (P35-62MO) FORD FIESTO, nanovo registrirano, v odličnem stanju, letnik 1980, prvi lastnik, prodam za 11 M. Tel. 76-266. (P35-60MO7 126 P, letnik 1982, prodam. Magda Lekše. Groblje 13. (4412-MV-35) PRODAM ali menjam MINI MORIS, letnik 1977, in motorno kolo honda CB 750 K, letnik 1978, za večji osebni avto. Tel. (068) 33-246. (4413-MV-35) ZASTAVO 101, december 1984, dobro ohranjeno, prodam. Ogled popoldne. Jože Zalokar, Podlipa 12, Raka. (4414-MV-35) Z 750, letnik 1978, prodam. Anica Mali, Šmihel 42 pri Novem mestu. (4409-MV-35) Z101, letnik 1979, prodam. Pod Trško goro 52, Novo mesto. (4418-MV-35) GOLF JXD letnik 1986/6, dobro ohranjen, prodam. Hrovatič, tel. (068) 22-152. (4393-MV-35) Z 101, letnik 1976, prevoženih 80000 km, ohranjeno, garažirano, prodam. Badovinac, Adamičeva 15, Novo mesto. (4419-MV-35) JUGO 55 A, maj 1987, prevoženih 17500 km, prodam. Informacije po telefonu 20-320, do 16. uri. (4406-MV-35) RENAULT 18, avgust 1979, naprodaj. Tel. 21-144. (4404-MV-35) GOLF JXD, letnik 1986,4 vrata, prodam. Martin Ivanetič, Mirana Jarca 15, Novo mesto. Tel. 22-348. (4399-MV-35) R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Tel. 28-247. (4401-MV-35) FIAT 850 coupe prodam. Franci Bevc, Luterško selo 1, Otočec. (4402-MV-35) GOLF JX, letnik 1986, prodam. Tel. 25-526, od 17. ure dalje. (4407-MV-35) LADO 1200 S, letnik avgust 1986, prevoženih 17000 km, prodam. Informacije na telefon (068) 82-527. (P35-65MO! GOLF, letnik 1985, prodam. Tel. 62-547. (4266-MV-34) 126 P, letnik november 1981, prodam. Tel. 25-219. (P35-56MO) Z 101, letnik 1984, prodam za 7.500.000 din. Robert Krese, Lobetova 39, tel. 25-820. (4389-MV-35) R 4 GTL, star 4 leta, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za 126 P, novejši letnik. Tel. 65-340, popoldne. (P35-53MO) Motorno kolo JAVO 350, letnik 1987, registrirano, ugodno prodam. Branko Kerin, Vel. Podlog 50, Leskovec. (P35-52MO) R 12, letnik 1974, registrirana do decembra 1988, ter R 12 po delih prodam. Igor Avsec, Raka 48. (P35-51MO) DIANO, letnik 1977, dobro ohranjeno, registrirano do marca 1989, poceni prodam. Tel. 22-835. (P35-49MO) AUDI 80, zelo dobro vzdrževan in ohranjen, ugodno prodam. Informacije na tel. 60-079 med 17. in 19. uro. (P35-48MO) ŠKODO 120 L, avgust 1986, nov tip, prodam. Jože Čeh, Hinje 18 b, 68297 Šentjanž. (4387-MV-35) GOLF diesel, letnik 1984,5 vrat, prodam ali menjam za juga. Tel. 24-996, zvečer. (4386-MV-35) 126 P, letnik 1983, prodam. Naslov v upravi lista. (4385-MV-35) BT 50, nov, prodani za 20% ceneje. Tel. 44-166. (P35-30MO) Z 750, letnik 1979, prodam. Cena po dogovoru. Franc Sintič, Oštrč 27, Kostanjevica na Krki. (P35-32MO) GOLF unis, letnik 1978, ter peč za centralno prodam. Miroslav Žibert, Lukovec 34, Boštanj. (P35-33MO) KOMBI ZASTAVA 850, letnik 1982, ugodno prodam. Anton Možina. Dol. Prekopa 2 a, 68311 Kostanjevica. (P35-40MO) BT 50, letnik 1987, po ugodni ceni prodam. Jože Brulc, Hrušica 26, Novo mesto, tel. 85-977. (P35-44MO) Z 750, letnik 1983, prodam. Tel. 79-650. (P35-45MO) GOLF diesel, letnik 1986, S paket, z dodatno opremo, ugodno prodam. Tel. (068) 67-542. (P35-46MO) HONDO CB 125 X, letnik 1985, prodam. Cena po dogovoru. Anton Kocjan, Vel. Cikava 16, Novo mesto. (4335-MV-35) VARTBURG karavan, v odličnem staniu, prodam. Franc Kovačič, Drama 14, Šentjernej. (4336-MV-35) PRODAM FIAT 126 P, letnik 1977, registriran dojunija 1989, in starejšo harmoniko »frajtonarico,« primerno za učenje. Vinko Župan, Cerovi log 25, 68310 Šentjernej. (4390-MV-35) TOMOS 14 M ugodno prodam. Robi Metleko, Mikote 8, Raka, tel. 75-553. (4338-MV-35) Z 101, letnik 1985, prodam. Miha Bobnar, K Roku 6, Šmihel. (4344-MV-35) AVTO FORD ESCORD, letnik 1982, prodam. Telefon 23-366. (4347-MV-35) APN 6 in otroško športno kolo poceni prodam. Fink, Smolenja vas 28 a, Novo mesto. (4348-MV-35) AUDI 80 prodam. Miran Aš, Jedinšči-ca 5, Novo mesto. (4352-MV-35) ZASTAVO 600 D prodam. Tel. 25-866. (4354-MV-35) ZASTAVO 128, letnik 1987, prodam. Tel. 27-262. (4320-MV-35) Z 101 GTL 55, april 1987,12000 km, prodam. Tel. 71-709.(P35-2MO) Z 101, letnik 1977, karambolirano, dobro ohranjeno, prodam za 130 SM. Janez Levičar, Cesta 1, Krško. (P35-3MO) TOMOS BT 50 in 14 M prodam. Tel. 72-809. (P35-4MO) GOLF, letnik 1977, ohranjen, z dodatno opremo, prodam. Gorišek, Dol. Stara vas 45, Šentjernej. (P35-5MO) JUGO 45, letnik 1984, modre barve, dobro ohranjen, prodam. Pepca Slane, Čurile 16, Metlika. (P35-6MO) AVTOMATIC 3 M ugodno prodam. Kink, Stopiče 54. (4327-MV-35) ZASTAVO SKALA, letnik november 1987, prodam. Hasan Mahmutovič, Mestni log 8, Metlika. Ogled popoldne. (P35-9MO) JUGO 45, letnik 1984,30000 km, zelo ohranjen, prodam. Tel. 33-108. (P35-14MO) R 16 TS, nevozen, z novimi gumami, poceni prodam. Ogled popoldne. Rafko Zibert, Gubčeva 1, Krško. (P35-25MO) ASKONO diesel, 1985, prodam. Ljubljanska 25, Novo mesto. (4330-MV-35) JAVO 350 prodam. Cena 50 SM. Janez Plantan, Veliki Cerovec 9. (4334-MV-35) prodam Si MOTORNO ŽAGO alpina po ugodni ceni prodam. Cimerman, Škocjan 10. (4388-PR-35) SIVEGA pritlikavega pudla, starega tri leta, z rodovnikom, prodam. Tel. (068) 85-901. (P35-38MO) NEMŠKEGA OVČARJA, starega eno leto, dober čuvaj, prodam. Tel. (068) 72-415. (P35-41MO) PRODAM psice — nemške ovčarke, odličnih staršev. Šušteršič, Zagrebška 21, Novo mesto, tel. 22-456, po 15. uri. (P35-47-MO) TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto prodam. Tel. (068) 82-281. (P35-50MO) MOPED dvobrzinec in skobeljni stroj poceni prodam. Golob, Sela 3, Šentjernej. (4349-PR-35) ZELO UGODNO prodam perlit — supermal — 1,50 vrečk po polovični ceni. Tone Gognjavec, Dol. Ponikve 23, Trebnje. (4342-PR-35) BOJLER za kopalnico — na drva — prodam. Bojan Primc, Irča vas 28. (4356-PR-35) VIDEO KAMERO — rekorder Panasonic M 3 z dodatno opremo prodam. Tel. 45-253, po 15. uri. (4357-PR-35) KAD za zelje (1001) prodam. Tel. 24-477. (4367-PR-35) MLADIČE — nemške ovčarje — ugodno prodam. Tel. 23-529. (4373-PR-35) AVTOMOBILSKO PRIKOLICO rodam. Franc Strajnar, Dol. Jesenice 8, ientrupert, tel. 49-545. (4379-PR-35) UGODNO prodam nekaj sto litrov dobrega vina. Oglasite se lahko konec ledna pri Franciju Boniferju, Dolnji Križ 8, Žužemberk. (4380-PR-35) PRODAM 80 in 120-basno klavirsko harmoniko melodija. Telefon 44-680. (P35-55MO) UGODNO prodam barvni TV Grun-ding color, star štiri leta. Informacije dobite po telefonu 61-352, vsak dan od 18. do 20. ure. (P35-54MO) PRODAM 5 arov vinograda, 50-litrsko skrinjo, še zapakirano, in 4 stole (Novolesov izdelek). Cene po dogovoru. Ivanka Nampelj, Cesta talcev 10, Staža. (P32-3MO) PRODAM zamrzovalno skrinjo (220 1), pralni stroj, štedilnik in hladilnik. Potok 17, Straža. (4321-PR-35) KLAVIRSKO HARMONIKO, 120-basno, prodam. Tel. (068) 44-574. (4322-PR-35) PRODAM novo nerabljeno peč za centralno ogrevanje. Peč je Pavličeve izvedbe, moči 25000 kcal. Informacije po telefonu (068) 82-586, vsak dan po 19. uri. (P34-2MO) PRIKOLICO za osebni avto prodam. Jože Prah, Gor. Prekopa 12, Kostanjevica. (4323-PR-35) PRODAM plemensko kravo, brejo 7 mesecev, s tretjim teletom. Tel. (068) 47-334. Kristina Jurglič, Prelesje 25, Šentrupert. (P35-1MO) MLIN iz lesa za mletje grozdja prodam. Tel. 84-870. (4218-PR-35) TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Tel. 42-086. (P35-7MO) PRODAM 380-litrsko hladilno skrinjo, staro dve leti, ali zamenjam za polovico manjšo skrinjo ali omaro. Franc Zorko, Vel. Mraševo 41, 68312 Podbočje. (P35-10MO) 1500 kom. rabljene strešne opeke ugodno prodam. Tel. 33-108. (P35-12MO) PRODAM spalnico (2 jogija), pisalno mizo in dve peči na olje. Tel. 51 -413, vsak dan od 14. ure dalje; Majda Šimec, Kolodvorska 46, Črnomelj. PRODAM staro — uporabno in dobro ohranjeno prešo za grozdje. Informacije popoldne na tel. (068) 74-662. (P35-20MO) SADNI MLIN ugodno prodam. Leopold Miiller, Vrtna 35, Črnomelj, tel. 51-245. (P35-22MO) VOTLAKE, 180 kom., dimenzije 30x20x15, prodam. Ogled vsak dan v Meniški vasi 56 (vikendi v parku), Dolenjske Toplice. (P35-24MO) TV barvni, prenosen, ekran 40 cm, malo rabljen, prodam. Tel. 23-355. (4332-PR-35) UGODNO prodam kitarski ojačevalec 50 W in bas kitaro (kopija FENDER). Tel. 24-764. (P35-68MO) kupim CISTERNO za vodo do 20001 kupim. Ponudbe s ceno sporočite na tel. (068) 20-241. (P35-63MO) V KRŠKEM kupim manjšo hišo ali eno etažo v hiši. Možna zamenjava enosobnega stanovanja v Ljubljani. Šifra: »LJUBLJANA—KRŠKO«. (P34-17MO) kmetijski stroji všek, Kresniške poljane 80, Kresnice, tel. (061) 877-231. (P35-17MO) PRODAM nov motokultivator Gorenje Muta univerzal za 10 SM ceneje, kot je cena v trgovini, in motorno žago stihi 051, dobro ohranjeno. Naslov v upravi lista. (P35-37MO) TRAKTOR 539, nov, s kabino, brez kompresorja, ugodno prodam. Kličite zvečer po 20. uri na tel. 44-869. (P35-39M D) TRAKTOR IMT (35KS), 2500 delovnih ur, prodam. Somrak, Goriška vas 7, Mirna peč. (4343-KS-35) ENOOSNO TRAKTORSKO prikolico kiper prodam. Kovačič, Goriška vas 12, Mirna peč. (4350-KS-35) FREZO Gorenje Muta, s koso, ugodno prodam. Slavko Zaletelj, Klečet 35, Žužemberk. (4366-KS-35) TRAKTOR FORDSON (50 KS), vrtalni stroj, stoječi, varilni transformator (260 A) prodam. Tel. 21-575. (4378-KS-35) razno posest NAJBOLJŠEMU ponudniku prodamo starejšo hišo z gospodarskim poslopjem v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah. Informacije 65-281, Franc Markovič. (P-35-69-MO) PRODAM kozolec-topler. Informacije 23-954, popoldne. (P-35-60-MO) V NOVEM MESTU prodam starejšo hišo z vrtom in garažo. Informacije pod šifro: »IZREDNA LOKACIJA«. (4398-PO-35) GRADBENO PARCELO z urejeno dokumentacijo za gradnjo v Šmarjeških Toplicah prodam. Tel. 84-986. (4410-PO-35) ZIDANICO z 12 ari vinograda pri Mirni peči (Šentjurje) prodam. Naslov v upravi lista. (4417-PO-35) POSESTVO (65 ha), hiša in ostalo poslopje, pista, stroj za kvadre in opeko mešanice, drobilnica, kamion, prodam. V bližini asfalta, trofazna elektrika, telefon, voda. Informacije: Elizabeta Šoln, Brezje 2, 68281 Senovo. (P32-52MO) VINOGRAD (33 arov, 450 trt) v Oklukovi gori pri Zgornji Pohanci prodam. Voda na parceli. Informacije 33-435, soboto in nedeljo popoldan. (4318-PO-35) GOZD v izmeri 4000 m2 in travnik 4082 m2 prodam. Vse ostalo po dogovoru. Leopold Jamnik, Mala Strmica 12, Šmarješke Toplice. (4319-PO-35) PARCELO NA Libni pri Krškem (40 arov, od tega 15 arov novega vinograda), krasna lega, prodam. Tel. 33-108. (P35-14MO) STAREJŠO VIKEND ZIDANICO na Stražnjem vrhu pri Črnomlju, z vinogradom m sadovnjakom, prodam. Ponudbe na naslov: Jožef Schweiger, Črto-mirova 23, Ljubljana, tel. (061) 313-589. (P35-21MO) V KREMENU pri Krškem prodam večji vinograd z bivalno zidanico in sadovnjakom. Cena po dogovoru. Tel. (068) 72-194,. popoldne. (P35-35MO) VIKEND v Soteski ugodno prodam. Informacije med 10. in 17. uro na tel. 28-160. (P35-36MO) KEMIČNO ČISTILNICO, vpeljano, prodam ali oddam v najem. Šifra: »ZELO UGODNO«. (P35-64MO) ZELO DOBER ZASLUŽEK nudimo komunikativnim osebam za 2 do 3 dni tedenskega dela. Informacije dobite na tel. 25-002, od 15. do 17. ure. Mojca Peroci, Cegelnica 12, Novo mesto. (P35-67MO) NAJBOLJŠEMU ponudniku oddam garažo v centru Črnomlja, Mihaela Roth, Dom starejših občanov, Črnomelj. (P35-8MO) PRIKLJUČITE se novomeški akviziterski skupini. Najboljši artikel, plačilo tedensko. Javite s 2. septembra ob 17. uri v Ločni 8/a, Novo mesto. (4383-RA-35) PRODAM ali dan v najem poslovni prostor. Tel. 23-166. (4365-RA-35) GARAŽO na Mestnih njivah prodam. Dugar, Mestne njive 7, tel. 28-235. (P35-31MO) obvestila CENJENE STRANKE obveščam, da bo frizerski salon od 5. septembra dalje ponovno odprt vsak dan od 15. do 19. ure ter v torek in soboto od 7. do 11. ure. Se priporoča Frizerski salon Vida Rodič, Pod Trško goro 23, Novo mesto. (4415-OB -35) 3. septembra 1988 ob 18. uri ste vabljeni na vikendaško noč na Jasi pri Rdečem kalu, Dobrnič. Igra ansambel Ivana Puglja. Vstopnina prosta. (4333-OB-35) POPRAVLJAM vse vrste šivalnih strojev. Jože Pavlin, Pot na Laze 13, Mirna, tel. (068) 47-063. (4331-OB-35) O obrtna zadruga metil ho Obveščamo poslovne partnerje in elane zadruge, da smq se preselili iz KASTELČEVE 9 v nove poslovne prostore na C. HEROJEV 46 Novo mesto (Ločna, pri bencinski črpalki). Obvestilo vzemite z razumevanjem in se priporočamo. 429/35 TRAKTOR ZETOR 2511 s koso in obračalnikom prodam. Franc Žibert, Cesta oktobrskih žrtev 28, Šentjernej. (ček-KS-35) PRODAM traktor hanomag (32 KM), brezhiben. Tel. 69-358. (4326-KS-35) NAKLADAČ hlevskega gnoja HU 4 prodam. Franc Dragman, Polhovica 9, Šentjernej. (4329-KS-35) TRAKTOR IMT 335, starejši letnik, v voznem stanju, prodam. Informacije na tel. 49-374 ali na naslov: Henrik Magolič, Vrh nad Mokronogom 35, Mokronog. (P35-11MO) TRAKTOR lamborghini (35 KM), dva pogona, s kabino, prodam. Stane Ro- POŠTNA JEZA KOČEVJE — Kdor si izmišlja vedno nove cene poštnih storitev, naj hkrati poskrbi ludi za znamke primernih vrednosti. Tako bo prihranil jezo poštnim uslužbencem in tudi pošiljateljem pisem, dopisnic in razglednic. Tako pomanjkljivost so zagrešili ob prejšnji podražitvi in ob sedanji. Prej nisi dobil primernih znamk, zdaj pa tudi ni znamk po 350, 150, 100 in 50 din. Zato moraš na pismo nalepiti toliko znamk, da je že samo zaradi njih lahko toliko težje, da ga je treba frankirati po za razred višji tarifi. P-c i Skrb, delo in trpljenje, draga mama, j bilo tvoje je življenje. | Za vedno zaprte so tvoje oči, j a plamen ljubezni visoko gori ZAHVALA V 61. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in sestra FRANČIŠKA PRIJATELJ roj. KOVAČIČ, iz Dobruške vasi 2 pri Škocjanu Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovgli vence, cvetje in pokojnico pospremili na njeno zadnjo pot. Iskrena hvala delavcem KZ Krka TZO Polje Šentjernej, KZ Krka DSSS, LB-TDB Novo mesto, pevcem v cerkvi in na pokopališču, tov. Banovi za poslovilne besede ob odprtem grobu, gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! V GLOBOKI ŽALOSTI: vsi njeni kmetijski stroji TROSILEC hlevskega gnoja mengele z dvema poprečnima valjema, v dobrem stanju, prodam. Anton Lekše, Smečice 1, Vel. Trn, Krško, tel. (068) 89-196. (P35-71MO) E roda m merno za garsonjero. Telefon (068) 26-727. (4408-PR-35) NOVO TRAČNO ŽAGO in rezkal-nik za kovino »trenblitz« prodam. Info-ramcije na tel. (068) 82-527. (P35-65MO) RAČUNALNIK comodore 64 s kasetnikom, igralno palico in cca 600 programi prodam. Tel. 22-548. (441 l-PR-35) PRODAM še neuporabljen toplovodni kotel (peč za centralno kurjavo), tip LBK-35 ITPP Ribnica, za 500.000 din ceneje. Informacije na tel. (068) 21-397. (ček-PR-35) PRODAM nekaj kosov pohištva. Ogled v petek, 2. septembra, in soboto, 3. septembra, do 17. ure. Volčičeva 10, Novo mesto. (4393-PR-35) ČRNO-BEL1 TV sprejemnik, star tri leta, prodam za 30 SM. Informacije na tel. 23-756, popoldne. (4405-MV-35) SPALNICO, originalno zapakirano, zelo ugodno prodam. Tel. 86-167 doma, 21-257 služba. (4396-MV-35) PRODAM 200 1 hladilnik gorenje, rabljen eno leto, za 250.000 din, in aparat za kisanje mleka. Stane Kolar, Cankarjeva 3/4, 68270 Krško. (P35-57MO) PRODAM kobilo, brejo, staro štiri leta, in 2400 kom nove strešne opeke (grafitno sive) po nižji ceni ter 40 m2 tervola 5 cm — trdi. Lekše, Hudenje 3, Škocjan. (P35-59MO) SODE in KADI različne velikosti, rabljene, prodam. Dol. Kamence 27, 68000 Novo mesto. (4394-PR-35) PONI KOLO v dobrem stanju in avtomobilsko prikolico v nevoznem stanju ugodno prodam. Tel. 24-368. (P35-58MO) UGODNO prodam 80-basno harmoniko vveltmeister. Tel. 24-660. (4407-PR-35) PRODAM dvodelno in enodelno garderobno omaro in omaro z vitrino, pri- PORODNlSNlCE&tf* V času od 28. julija do 17. avgusta so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Špringer iz Gor. Podboršta — Andrejo, Marija Kerin iz Krškega — Heleno, Lju- bica Ribarič iz Dol. Bukovca — Valentino, Tatjana Krejan iz Kostanjevice — Marka, Darinka Kulovec z Vrha pri Ljubnu — Petra, Zdenka Poglajen iz Ručetne vasi — Klavdijo, Jožica Mejač iz Žabje vasi — Lejo, Frida Majcen iz Vrhka — Uršo, Polonca Bahor iz Doblič — Roka, Mojca Majcen iz Slančjega vrha — Leo, Jelka Dimač iz Semiča — Sabino, Zdenka Puhek iz Sela pri Dragatušu — Mihaela, Jelka Zagorc iz Gor. Vrhpolja — Andreja, Martina Hočevar iz Stare vasi — Jerneja, Vida Bašelj iz Gor. Kamenja — Majo, Frančiška Kavšek z Volčjih njiv — Vesno, Dušanka Veselič iz Metlike — Katarino, Marina Zupan iz Malenške vasi — Mateja, Slavka Gešman iz Trebnjega — Roka, Bernarda Starešinič iz Črnomlja — Evo, Mihelca Strgar iz Podbočja — Tjašo, Alenka Retuznik iz Vel. Dola — Uroša, Anica Ljubanovič iz Metlike — Marijana, Anica Jurečič iz Podbočja — Jaka, Marija Peruci s Senovega — Dejana, Marjana Jenič iz Vinje vasi — Martino, Jožica Grlica iz Čemš — Damjana, Lidija Vodopivec iz Šempetra — Majo, Silva Vidmar iz Žužemberka — Klemena, Mojca Jurman Tomc iz Sadeža pri Črnomlju — Nina, Biserka Kos iz Bubnjar-skega broda — Maria, Ore Sivonjič iz Jurke vasi — Mirka, Marta Muhič iz Globočdola — Jureta, Tatjana Umek z Malega Komna — Gregorja, Vladimira Tomaševič iz Semiča — Tadejo, Mojca Može iz Daljega vrha — Jaka, Marija Spudiči iz Kamanja — Gorana, Jožica J uršič iz Dolža — Branko, Marta Karlič z Mirne — Nastjo, Slavka Krakov iz Gor. Gradišča — Jureta, Olga Dragan iz Mirne vasi — Matjaža, Jožica Zupančič iz Velike Loke — Jerneja, Mojca Vidovič iz Metlike — Alena, Ankica Doltar iz Črnomlja — Marka, Martav Ravnikar iz Dol. Ponikev — Luka, Vera Štulac iz Črnomlja — Anjo, Vera Levičar iz Krškega —-Marka, Marija Špelič iz Jelševca — Lidijo, Jožic Pavlakovič iz Vukove gorice — Marka, Milena Fink iz Podturna — Matjaža, Selima Dolinar iz Jurovskega Broda' — Ivica, Slavica Udovč z Vrha — Jasno, Mirica Križan s Krasinca — Boštjana, Jožica Pirnat iz Poljan pri Žužemberku — Kristino, Alenka Kek iz Roženpelja — Katjo, Ruža Jurina z Vinjega vrha — Marjano, Vera Korene iz Škocjana — Uroša, Melita Skušek iz Kostanjevice — Mašo, Alenka Mravinec iz Kanižarice — Petra, Marija Blatnik iz Dobindola — Tanjo, Nevenka Metelko iz Ravnega — Heleno, Vesna Eršte iz Hrastja, Boštjana, Marija Zupančič iz Dol. Mokrega Polja — Tejo, Antonija Novak iz Dolenje vasi — Klemena, Maja Kos iz Mokronoga — Jerneja, Marica Brklje iz Vuketičev — Branka in Branko, Marija Hančič iz Dra-gatuša — Benjamina, Marica Strniša iz Vrbovca — Tadejo, Darja Brajdič iz Žabjeka — deklico, Irena Jordan iz Dobrave — dečka, Slane Alenka iz Čuril — deki-co, Štefanija Simončič iz Qor. Vrhpolja — dečka, Nada Rojc iz Žužemberka — dečka, Hermina Korenič iz Gradenja — dečka. Čestitamo! Vinska trta spet zori, a tebe več med nami ni V našem domu je praznina, v srcih naših bolečina V SPOMIN 3. septembra bo minilo leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi TONE ČRNUGELJ iz Grabrovca 26 pri Metliki Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: njegovi najdražji ZAHVALA Komaj v 22. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mamica, hčerka, sestra, vnukinja, nečakinja, teta in svakinja TATJANA GRIČAR s Senovega, Titova c. 116 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sosedom, ki so nam priskočili na pomoč, sodelavcem rudnika rjavega premoga Senovo, železniški postaji Brestanica, Labodu Krško, Metalni Senovo, gospodu župniku za lepo opravljeni obred, govornici za izrečene poslovilne besede in pevcem za zapete žalos-tinke. Prav tako se za vse zahvaljujemo družini Savnik iz Krškega ter sošolcem iz osnovne šole Senovo in pedagoške gimnazije Brežice. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njeni, ki so jo imeli radi ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, babica in prababica JULIJA ČAMPEU Jr* I niinn f* nr« • "♦»»»« u *.*• ■ *:!!!•«:: Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem, ki so sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter drugo in našo mamo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala’ delovnim kolektivom Novoles Straža, IMV Novo mesto, Trikonu Kočevje, Astri in Utensiliji Ljubljana, govorniku Antonu Škufci, pevskemu zboru iz Žužemberka, pogrebnikom in gospodu župniku za prisrčno opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek JURIJ KURE Radenci 3 pri Starem trgu ob Kolpi iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika V tako velikem številu spremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali vence in cvetje. Zahvala gre zlasti gasilskemu društvu Radenci za organizacijo pogreba in poslovilne besede, pevskemu zboru Dobliče za lepo zapete žalostinke, DO Bell Črnomelj TOZD MO za tako številno udeležbo na pogrebu, organizaciji ZB za govor ob odprtem grobu in g. župniku za opravljeni obred. Posebej gre zahvala »Pršeči« teti, ki je pokojnika v času bolezni dnevno obiskovala. Žalujoči: žena Julijana, sinovi in hčerke z družinami, vnuki, pravnuki, sestre in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 75. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama MARIJA BREGAČ iz Brezovice 21, Šmarješke Toplice Hvala vsem, ki ste jo obiskovali v bolnišnici in na domu, ji med njenimi bolečinami zvesto stali ob strani, jo bodrili in upali z njo in z nami. Našo globoko zahvalo dolgujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in sorodnikom, sodelavcem Krke TOZD Biokemija in IMV, gospodu duhovniku za lepo opravljeni pogrebni obred in vsem, ki ste darovali za maše. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči i: vsi njeni Trpljenje si prestal in sedaj boš v grobu mirno spal ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je zapustil dragi oče, stari oče, pradedek, brat in stric FRANC ŠUŠTERŠIČ Smolenja vas 43 Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Vidrihovim, vaščanom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Novoteksu TOZD Trgovina, IMP Ljubljana, GD Smolenja vas za organizacijo pogreba in podarjeni venec, govorniku za poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem in z vse iskrena hvala! VSI NJEGOVI ZAHVALA V 65. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in stari ata STANISLAV STAREŠINIČ Zilje 17, Vinica Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem, soborcem, GD Zilje, delovnim organizacijam Novoteks Vinica in Novoles TOZD BLP Novo mesto, za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Hvala govornikoma, gospodu župniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družini Balkovec za vsestransko pomoč. Žalujoči: vsi njegovi Q ZAHVALA V 34. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi sin, brat, nečak in bratranec i / STANE ZUPANIČ iz Vranovičev 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v tako težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in mu darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam v žalostnih trenutkih vsestransko pomagali. Zahvaljujemo se tudi DO GG Črnomelj, DO Iskri Semič. Posebna zahvala velja GD Vranoviči za izredno organizacijo pogreba. Hvala tudi pevkam, govornikom in župniku ter vsem, ki ste pokojnega spremilina njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame ANE GOLE se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo cenili in jo imeli radi, delavcem Doma starejših občanov Novo mesto pa za vso izkazano toplo pozornost in pomoč. Globoko hvaležnost in spoštovanje izrekam dr. Janežu in osebju intenzivne terapije Splošne bolnišnice Novo mesto, ki staji lajšala trpljenje in se do žalostnega konca borila za njeno življenje. Najtopleje se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ji poklonili cvetje in jo spremili k zadnjemu počitku, tovarišu Tonetu Virantu za poslovilne besede, članom pevskega zbora »Dušan Jereb« za lepo zapete žalostinke, krajevnemu odboru ZZB Dol. Toplice in Društvu upokojencev Dol. Toplice. Iskrena hvala delovni skupnosti Družboslovne in ekonomske srednje šole Novo mesto in vsem, ki ste razumeli mojo bolečino in mi pomagali z besedo ali kako drugače. Hči Ana z možem Jankom Novo mesto, 20. avgusta 1988 ZAHVALA V 94. letu starosti je za vedno zaspala naša dobra mama, stara mama, babica in prababica ANA LEVSTEK iz Kočevja Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ustno in pisno izrekli sožalje ali nam kakorkoli pomagali in počastili spomin na našo drago mamo z venci in cvetjem ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Domu starejših občanov Kočevje, OOZB Kočevje in KS Rudnik-Salka vas, društvu upokojencev, tov. Karničniku in tov. Klunovi za poslovilne besede ter godbi za žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Franci z družino ter ostalo sorodstvo Metlika, Kočevje, Novo mesto, Zagreb, Ljubljana ANICA mm Socialnim delavcem pri nas ni nikoli manjkalo dela. Zdaj, ko vse več ljudi v teh časih globoke gospodarske in družbene krize komaj še shaja iz meseca v mesec, ko čakajo v vrstah in se prepirajo za najcenejši »Mikuličev kruh«, kot tudi pravijo temu osnovnemu živilu hudo razočarniproletarci, v tem boju za obstanek torej, so in bodo socialni delavci hudo zaposleni. Nad tem se zvečine ti ljudje, ki poznajo svoje poslanstvo, niti ne razburjajo kaj dosti. Boljjih jezi, ker dostikrat ne morejo po poklicni plati pomagati soljudem, bodisi ker jih je premalo, ali ker se ljudje preveč zapirajo vase in nemalokrat sosedu ne pri voščijo niti lepe besede. O takšnih in podobnih zadregah in stiskah pogosto razmišlja tudi Anica Miklič, direktorica Centra za socialno delo v Trebnjem. Sposobnost trezne presoje in sklepanja ter delavnost sta osnova za njene vsakdanje premišljene in strokovno utemeljene predloge in pobude, na podlagi katerih je bilo sprejetih v občinskih skupnostih socialnega skrbstva in varstva, ■ ■ J: .. _i ' KOI luui v oOCinsKi SKupscini, vrsta pomembnih in za razvoj socialne politike v občini potrebnih ukrepov in sklepov, je med drugim rečeno v obrazložitvi za najm- Ticijana Starešinič Opozorili nase V Vinici imajo prvi in edini klub prijateljev VINICA — V viniški krajevni skupnosti do nedavnega skoraj nikjer niso mogli spremljati ljubljanskega televizijskega programa, marsikje pa to še danes ni mogoče. Zato je zvenelo kot posmeh televiziji, da so prav v tem delu Slovenije letos pozimi ustanovili prvi in še vedno edini klub prijateljev TV v naši republiki. Toda to je bil le bežen prvi vtis. V resnici so se hoteli Viničani spoprijateljiti z ljubljansko televizijo in na strpen način opozoriti nase. »Klub smo ustanovili predvsem zato, da bi imeli iz našega odmaknjenega konca večji vpliv na televizijo,« pravi predsednica kluba Ticija-na Starešinič. »Zelo redki so na TV prispevki iz naših krajev in želeli smo, da bi nas ljudje s televizije bolje spoznali. Ne nazadnje pa tudi, da bi se končno odprli navzven in odšli iz ljubljanske televizijske .trdnjave’ tudi na podeželje. Ker smo še vedno edini tovrstni klub v Sloveniji, se nekoliko lovimo pri delu, kije povsem prostovoljno, vendar opažamo, da si kar zanesljivo utiramo pot.« Zanimivo je, da so Viničane na ljubljanski televiziji vzeli zelo zares. »Kar presenečeni smo bili, ko so prišli k nam s kombijem in nam predstavili TV uredništvo. Povabili so nas tudi na ogled televizijske hiše,« je zadovoljna Starešiničeva, ki ne pozabi omeniti, daje največja želja članov kluba, da bi dobili video rekorder. Veliko gospodinjstev v krajevni skupnosti namreč še vedno nima TV sprejemnika in tako bi lahko vsaj pozimi, ko je več časa, spremljali zanimivejše oddaje. M. B.-J. lajšo izmed štirih dobitnikov plaket občine Trebnje, ki jih bodo podelili to soboto ob trebanjskem občinskem prazniku. »Na terenu vidimo, da se razlike med bogatimi in revnimi večajo in da je vse več ljudi potrebnih socialne pomoči. Tistim, ki se res trudijo, pa ne morejo nikamor, skušamo pomagati tako, da vsaj otroci iz takih družin ne bi ostali na družbenem obrobju,« je povedala Mikličeva. Trebajska občina ima v Sloveniji žalostno prvenstvo po številu samomorov. Center za socialno delo je zato dobil nalogo raziskati vzroke za tolikšno število samomorilcev v občini in kako bi preprečili, da si ljudje ne bodo sami stregli po življenju. Analiza o tem naj bi bila nared prihodnje leto, toda že prve ocene kažejo, da so med samomorilci najpogosteje alkoholiki in njihovi otroci. Zal je trebanjska občina tudi po alkoholizmu v vrhu. Skupine za samopomoč, ki so v pomoč različnim zasvojencem in so se že zelo uveljavile ponekod v svetu, so pri nas šele na pohodu. Mikličeva meni, da je zelo pomemben odnos družbe, okolja do socialno prizadetih, nemalokrat veliko bolj kot gmotna pomoč zaležeta lepa beseda in moralna spodbuda. Anica Miklič, rojena v številni delavsko-kmečki družini v Ravniku pri Šentrupertu, je imela vse prej kot lahko mladost. Zgodaj je izgubila očeta, potem pa je kot najmlajši, sedmi otrok pomagala gluhonemima sestrama. V Piranu je končala gimnazijo, v Ljubljani pa višjo šolo za socialne delavce. In do materinih zadnjih dni je Anica lepo skrbela tudi za svojo mamo. Trdo delo, prirojen občutek za pravičnost in skromnost so najpoglavitnejše sestavine znača-in Afibližnun KI ib ni i on mi’ mu!?.'* *» ju iriintict. rt. Jitivvii jc m i umu v ospredje, ljudje pa so jo kljub temu opazili in ji zaupali odgovorne dolžnosti PA VEL PERC I Ž i 4 ! Kako se napletajo govorice V krškem zdravstvenem domu trdijo, da so na mesto nesreče v Brestanici poslali reševalno vozilo takoj po klicu z Uprave za notranje zadeve Krško_ KRŠKO — Prometne nesreče se dogajajo tako‘rekoč vsak dan in same po sebi niti ne vznemirjajo ljudi, ker so se, žal, nanje že kar navadili. Tudi okoli hude prometne nesreče, ki seje zgodila pred dnevi v Brestanici in je v njej izgubila življenja mlada ženska, se bržkone ne bi spletale govorice, ko bi ne prišlo do manjše zmešnjave ob odvozu ranjencev. Po krški občini seje namreč govorilo, da je prišel reševalni avto na mesto nesreče šele eno uro kasneje, ko se je nesreča zgodila. Ljudje so tudi govorili, da je avto s hudo poškodovano mlado žensko, ki je kasneje poškodbam podlegla, brzel proti Novemu mestu brez zdravniškega spremstva. Take govorice so seveda bile dovolj tehten razlog za iskanje informacij v krškem zdravstvenem domu. Dr. Rudolf Ladika, namestnik direktorja zdravstvenega doma v Krškem, je povedal, daje dežurna medicinska sestra takoj po klicu v UNZ Krško poslala na mesto nesreče reševalno vozilo. Žal v tem sporočilu ni bilo opisa nesreče, ker bi sicer sestra zagotovo poslala zraven še dežurnega zdravnika, ki je bil v zdravstvenem domu. Ko je šofer reševalnega vozila videl, za kakšno nesrečo gre, je po UKV zvezi takoj poklical še dodatno vozilo in zdravnika na Senovo, kjer je bil v pripravljenosti dr. Rudolf Ladika. Medtem je reševalno vozilo s težko poškodovano žensko že odpeljalo NAJVEČJA — RDEČEOKA KOČEVJE — Tekmovanje v lovu na najtežjo ribo, ki je že tradicionalno, je kočevska ribiška družina-sekcija Ri-nža organizirala 20. avgusta ob Jezeru. Tradicionalno je že, da je najtežja uplenjena riba na tem tekmovanju vedno zelo majhna (čeprav sicer potegnejo ribiči iz jezera na suho tudi po več kg težke ribe). Letos je zmagal Miloš Praščevič, ki je ulovil le 22 dag težko rdečeoko, 2. je bil Samo Jerebičnik, 3. pa Teodor Regali. Tekmovalo je 21 ribičev. Najboljši trije so prejeli zlato, srebrno in bronasto medaljo. NISO MU MOGLI POMAGATI NOVO MESTO — V novomeški bolnišnici je 29. avgusta umrl 71-letni Jožef Vene iz Zaboršta, ki je bil kot sopotnik Milana Potočnika hudo ranjen v nesreči, ki se je zgodila 11. avgusta v Škocjanu. KATV le postaja resničnost Kdo je kriv za zamudo — Prvi priključki še ta teden NOVO MESTO — Prvi naročniki kabelske televizije v soseskah Cerov log, Mestne njive in del Centra v Novem mestu si končno lahko oddahnejo in otresejo skrbi, da 1000 mark (seveda v dinarjih) niso izgubili, temveč koristno naložili. Natanko po letu dni, 4. septembra lansko leto se je prvič sestal gradbeni odbor za izgradnjo kabelskega omrežja, se 1. A gradbena faza že približuje končni uresničitvi. V ponedeljek je v sprejemno hišico na vrhu Marofa že prišla slika in ton 9 satelitskih programov, čeprav so sprva računali na sprejem le osmih. Poleg dveh parabol (krožnikov) je pri hišici postavljen tudi 15-metrski antenski stolp, na katerem so tri antene za šest radijskih programov in tri antene za sprejem treh zemeljskih TV programov. Postavili bodo tudi četrto dvojno anteno za program koprske TV, katere signal na ta del Marofa prihaja nekoliko slabši. Skratka, na Marofu bo še v tem tednu vse pripravljeno za pošiljanje slike prvim 500 naročnikom. Delavci obrtne zadruge iz Čakovca, ki so izvajalci del, in tisti, na katere bi se bilo potrebno jeziti zaradi zamud, so napeljali vse sekundarne priključke. V tem tednu bodo pričeli postavljati še omarice za ojačevalnike in razpeljave po posameznih hišah in stanovanjih. Že konec tedna lahko prvi naročniki na Mestnih njivah pričakujejo sliko z Marofa, ost ili naročniki pa do srede septembra. Če ne bo nepredvidenih težav, bodo vsak dan na omrežje priključili 40 naročnikov. V tem času so pričeli napeljevati tudi omrežje v KS Mačkovec, Cegelnica in preostali del Centra, takoj zatem pa bodo na vrsti stanovalci v KS Majde Sile, Mali Slatnik in Žabja vas. J. PAVLIN Ribniški letalski zaplet NA VRHU MAROFA — Postavljanje antenskega sistema za omrežje kabelske televizije. Spodaj sta para-bolični anteni za sprejem satelitskih programov, na stolpu pa antene za sprejem zemeljskih TV in radijskih programov. (Foto: J. P.) proti Novemu mestu, v spremstvu pa je bila občanka z izpitom za nudenje prve pomoči. »Pri nas smo natančno analizirali potek nesreče in ugotovili, da smo dobili premalo informacij za ustrezno ukre- • To pa ni edini primer slabega obveščanja ob prometnih nesrečah. Pred časom je bilo v Krškem slišati zgodbico o izginulem očetu, ki ga ni bilo domov vse popoldne in vso noč. Domači so seveda bili zelo v skrbeh, kje je oče, pa so dobili sporočilo šele naslednji dan, da je bil oče poškodovan v prometni nesreči. Torej oba primera več kot pritrjujeta mnenju dr. Ladike, da bo treba izboljšati informiranje v takih primerih, saj gre v vseh primerih za hudo prizadete ljudi, s katerimi bi morali še posebej skrbno ravnati. panje. Hkrati smo ugotovili, da to pot tudi pomoč zdravnika ne bi zadostovala, saj je imela žrtev prometne nesreče nekaj posamičnih smrtnih poškodb. Ostalim poškodovancem pa smo pomoč nudili v zdravstvenem domu. V NEDELJO »ZLATA HARMONIKA« LJUBEČNA — Tu bo v nedeljo, 4. septembra, ob 14. uri zaključna prireditev tekmovanja harmonikarjev z diatonično harmoniko. Nastopilo bo 25 mojstrov na tem instrumentu od 265 harmonikarjev iz Slovenije, Avstrije, Italije in Madžarske, kolikor jih je nastopilo na 10 izbirnih tekmovanjih. Na dan prireditve bodo v Ljubečni ob 10. uri odprli razstavo diatoničnih harmonik slovenskih, italijanskih in avstrijskih izdelovalcev. Pritožbe zaradi letališča in letečega bolnika RIBNICA — Jože Prijatelj iz Vinic, ki leta na 150 kg težkem letalu lastne izdelave, ima še naprej težave. Povedal je, da več ne vzleta in pristaja na prvotnem zemljišču. Dobil je namreč pisni opomin pred tožbo, da tega ne sme tu več početi. Nasprotovali so štirje lastniki tega zemljišča iz Hrvače. Ko je za to zvedel Lovšin (po domače Špiček) z Brega pri Ribnici, mu je predlagal, naj bi si ogledala njegovo parcelo med Bregom in Sajevcem. Če bo primerna, je dejal Prijatelju, bo lahko tam vzletal in pristajal. Parcela je bila seveda primerna, saj je bilo tam po vojni letališče. Vendar pa letalskih zapletov s tem še ni konec. Žaradi bolečin v kolku je bil Jože tudi ob našem zadnjem pogovorom na bolniški. Povedal je, da s kolki 'med sedenjem in letenjem nima težav ter da ga še najbolj muči hoja. Zato je šel letet, saj mu zdravnik tega ni prepovedal. Vendar so se že našli ljudje, ki so pisali pisma v ambulanto o bolniku na letalu. Zdaj med bolniško ne namerava več letati, čeprav zaradi letenja nima zdravstvenih težav. J. P. Doslej največja dobrodelna prireditev 17. septembra na Glavnem trgu v Novem mestu NOVO MESTO — V soboto, 17. septembra, bo na novomeškem Glavnem trgu doslej največja dobrodelna prireditev na Dolenjskem pod naslovom »Darujmo zase«. Trg bo ta dan spremenjen v velik zabaviščni prostor, kjer bodo med 12. in 24. uro nastopale razne glasbene, zabavne in druge skupine ter posamezniki iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Organizatorji, skupina zanesenjakov in članov sklada za nabavo dragih medicinskih aparatov, ki deluje pri občinskem odboru Rdečega križa v Novem mestu, Dolenjski list in Studio D, želijo tako z enkratno akcijo zbrati kar največ denarja za mamograf (aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojki). Pričakujejo pomoč delovnih organizacij pri pokroviteljstvu posameznih točk v programu in srečelovu, že prve dni septembra pa bodo aktivisti pričeli prek šol in delovnih organizacij prodajati priponke, ki bodo hkrati veljale tudi kot vstopnica za to humanitarno prireditev. • Vsi, ki bi želeli nastopati in tako prispevati svoj delež k uspehu te humanitarne prireditve, prijavite svoje sodelovanje po telefonu 21-430 v tajništvu občinskega odbora Rdečega križa v Novem mestu. Morebitne nejasnosti in informacije v zvezi z vašim nastopanjem pa lahko dobite tudi pri vodji programa Janezu Pavlinu (Dolenjski list), tel: 23-606, 24-200 ali Sandiju Piršu (Studio D), tel: 28-155, 28-165. Da bi ta dobrodelna prireditev čimbolj uspela, organizatorji prosijo, da ta dan po Dolenjski, Beli krajini in Posavju ne bi bilo drugih prireditev. Ob slabem vremenu bo prireditev prestavljena za teden dni. Vsekakor moram opozoriti na dejstvo, da smo pred meseci terjali od občinske zdravstvene skupnosti, da nam odobri zaposlitev štirih spremljevalcev v reševalnih avtomobilih. To so nam odklonili. Sicer pa se nam pogosto dogaja, da na mesto nesreče prihitijo reševalci iz Brežic, Novega mesta in Krškega, kar je seveda čisti luksus. Tudi po svetu prakticirajo, da pošljejo na mesto nesreče toliko vozil in osebja, kolikor je potrebno. Zato bomo morali tudi pri nas poskrbeti, za to, da bodo medicinske sestre dobile kar se le da natančne informacije,« poudarja dr. Rudolf Ladika. J. S. V NEDELJO NA RIBNIŠKI SEJEM RIBNICA — S parado godbe, zdomarjev, krošnjarjev, narodnih noš in drugih skupin se bo začel v nedeljo, 4. septembra, ob 9. uri letošnji ribniški semenj suhe robe, lončarstva in obrti. Zaradi prenove glavne ribniške ulice bo šla letos parada iz Velike Mlake (Marof) po Urbanovi ulici do SDK, nato po Gorenjski cesti do gostilne Žulj, po Šolski ulici in do Doma JLA, kjer bo uradna otvoritev semnja. Zaradi del na Šeškovi ulici bo letos osrednja predstavitev, razstava in prodaja suhorobarskih in drugih izdelkov domače obrti na Gorenjski cesti in Kolodvorski ulici. Ostali obrtniki, kramarji in drugi pa bodo prodajalai na istih krajih, kot so v minulih letih. KUMARE VELIKANKE — Mnogi, ki se te dni sprehajajo po Cankarjevi ulici v Novem mestu, se zagotovo težko načudijo kumeram velikankam, ki so se obesile na brajdo pri Pavčevi hiši. Gospodinja Angelca (na sliki) je seme zanje dobila nekje v italijanskih trgovinah, tja pa je menda prišlo iz vroče Afrike. Mlade poganjke med vinsko trto je njen mož vse letošnje sušno poletje zalival. Pravi, da so plodovi vsak dan zrasli tudi za 5 cm, danes pa največji primerki merijo do 130 centimetrov in še rastejo. Gospodinja je povedala, da so male kumarice ocvrte prava poslastica, tako velike pa so le za okras. (Foto: J. P) RIBIŠKO SREČANJE OTOČEC — Ribiška družina Novo mesto priredi za svoje člane in svojce družabno srečanje s tekmovanjem v ulovu rib v soboto, 10. septembra, na kopališču Otočec. Prijavite se lahko v pisarni RD Novo mesto, kjer dobite tudi druge informacije. BETKA ROMIH MISS BAZENA 88 — Kar okrog 400 obiskovalcev seje prejšnjo soboto trlo na sevniškem kopališču, kjer je za ples do jutranjih ur poskrbel Pop design iz Ljubljane. Vodstvo kopališča je pripravilo tudi nekaj zabavno družabnih iger. Se najbolj pa je temperatura narasla, ko so se pojavila pogumna dekleta na tekmovanju za miss bazena 88. Žirija je ta naslov podelila delavki Jutranjke Betki Romih (na sliki druga z desne), na njeni desni je Betkina 2. spremljevalka Radana Kusonjič, 1. spremljevalka miss bazena 88 pa je Melita Bec (prva z leve). ABC Gostinsko podjetje Sevnica je miss nagradila s 150 tisočaki, Konfekcija Lisca pa je vsem tekmovalkam podarila kopalke adria, drugo in tretje uvrščeni pa še praktični nagradi za 100 oz. 80 tisočakov. (Foto: P. Perc) f studio J§ ^Milili 1 .......M L *I| 111 I : Žreb je med prispelimi predlogi za novo lestvico tokrat izbral predlog DARJE ZIDAR iz Šentruperta. Za nagrado bo prejela kaseto z zabavno glasbo. Na tokratni lestvici ni dramatičnih sprememb, saj ni izpadla nobena skladba, vanjo pa se ni uvrstil tudi predlog Studia D Never die young. Skladbi Paradise in Tomorrovv people sta se zamenjali na vrhu, prav tako pa so le majhni popravki na ostalih mestih. Lestvica za ta teden je taka: 1. Tomorrovv people — ZIGGY MARLEY 2. Paradise — SADE 3.1 doiit want to live without you — FOREIGNER 4. Most of ali — JODY WARLEY 5. The valley road — BRUCE HORNSBY & THE RANGE 6. Turn back the clock — JOHNNY HATES JAZZ 7. Im nin alu — OFRA HAZA 8. One hcartbeat — SMOKE ROBINSON 9. Chains of love — ERASURE 10. Circle in the sand — BELINDA CARL1SLE Predlog Studia D za prihodnjo novost: Galbi — OFRA HAZA-Predloge za lestvico pošljite na naslov: Studio D, pp 103, 68000 Novo mesto. Lestivco lahko poslušate na valovih Studia D, vsak četrtek pa jo lahko preberete v Dolenjskem listu. ■kozerija ■■■■■■ . 1 DAJTE NO, SAJ NI Ko se je podražil kruh za skoraj osemdeset odstotkov, je to moj sosed Nace komentiral s stavkom: »Saj niso normalni.« Ob podražitvi električne energije za šestdeset odstotkov je rekel moj sosed Nace Pri razbiti buči samo besede: »Saj niso normalni.« Tako je bilo tudi ob: — podražitvi olja, — podražitvi sladkorja, — podražitvi avtobusnih vozovnic, — podražitvi televizijskih sprejemnikov, — podražitvi mesa, — povišanju stanarin, — podražitvi komunalnih uslug, — podražitvi PTT storitev, — podražitvi čevljev, — podražitvi avtomobilov, — podražitvi konzerv — podražitvi sadja, — podražitvi šolskih knjig in potrebščin, — podražitvi ekonom loncev, — podražitvi vžigalic, — podražitvi solate, — podražitvi oblek, — podražitvi toaletnega papirja, — podražitvi suhomesnatih izdelkov, — podražitvi letalskih prevozov, — podražitvi umetnih gnojil... »Saj niso normalni,«je rekel moj sosed Nace, ko je zvedel za troštevi-Ično inflacijo. »Saj niso normalni,«je vzkliknil, ko je slišal po radiu, da se še naprej zadolžujemo v tujini. Pa res ne vem, kdo ni normalen: ali tisti, ki stojijo na čelu te razvijajoče se socialistične družbe, ali pa morda ljudstvo, ki vse to prenaša. Sosed Nace tega namreč noče natančnejše opredeliti. TOL: GAŠPERIČ