Murska Sobota, 24. oktober 1991 • Leto XLII • Št. 42 • Cena 30 tolarjev 2.festival radijskih postaj Slovenije Moravske Toplice, 25. in 26. oktobra 1991. Gostitelj je letos MURSKI VAL, zmagovalna radijska postaja 1. FESTIVALA v Trbovljah. _ Le čevlje sodi naj kopitar Zakaj nas tlačijo r Evropo in pri tem pozabljajo, da je slovenska ekonomija s četrtino menjave s preostalim delom Jugoslavije od tega trga zaenkrat še eksistenčno odvisna? Zakaj nas med razvite želijo poriniti čez noč, ko pa vemo, da je Slovenija največji partner sama sebi, da je na drugem mestu preostanek Jugoslavije in da je 18 odstotkov menjave s tujino bolje zamolčati kot se z njim hvaliti in ga imeti za usešno vstopnico med razvite? Zakaj nas ne glede na posledice želijo spraviti v Evropo, ko pa vemo, da je slovensko gospodarstvo slovelo kot dobro in uspešno samo v jugoslovanskem gospodarskem kaosu, in ko ta pobeg z »balkanskega« tržišča ne spremljajo ukrepi, ki jih uspešno navadno gospodarstvo nujno potrebuje? Takšna in podobna vprašanja si zastavljajo gospodarstveniki in podjetniki, ki gospodarsko osamitev Slovenije in ustavitev plačilnih in blagovnih tokov najhuje občutijo, kot tudi carina, banke in SDK, ki se v zmešnjavi nepripravljenih ukrepov in odločitev komaj znajdejo. To, kar velja danes, ni rečeno, da bo tudi jutri, to, kar je sprejeto na Slovenskem, ni nujno, da bo sprejeta tudi druga stran — v tem primeru drugi največji poslovni partner Slovenije. Zelo samovšečno zvenijo navodila slovenske vlade, da je izgubo jugo trga potrebno nadomestiti z zahodnim in da tisti, ki tega ne more ali ne zna, pač naj propade. AH ta ista vlada ne ve, da ga ni gospodarstva, ki bi kar tako preneslo izgubo četrtine tržišča, ali pa se ji zdi, da nobena cena za gospodarsko osamosvojitev ali bolje osamitev ni previsoka. Slovensko podkapitalizirano gospodarstvo, yu imidž z balkanskim prelivom, ki spremlja tudi slovensko blago, ni najboljša vstopnica za svet. Ta imidž se ne da menjati kot srajca, prav tako tudi ne kot valuta, to je proces, ki traja in se začne s spremembo naše miselnosti. Ta je v Sloveniji zaostala za standardom, usluge in pravice, ki si jih Slovenci lastimo, so daleč nad materialno zmožnostjo mlade države. Zagotovila, da nam bodo močni in razviti pomagali, imamo. Vendar, ali res, in če res, za kakšno ceno? Kako dolgo bo Slovenija za tujino zanimiva samo kot oaza poceni in dobre delovne sile? Tako dolgo, dokler se vsi skupaj ne bomo zavedli, da tuji kapital vlaga samo tja, kjer se to splača, da v prvi vrsti vidi sebe in svoj račun, da emocij v biznisu ni in da je prihodnost Slovencev odvisna od nas samih. Slovenska vlada je tudi tokrat padla na izpitu. Če jo politika hvali, ji gospodarstvo očita, da je zunanji blišč kratkotrajnega in prehodnega značaja, od katerega ni bil nihče sit in potešen. Simboli in oznake slovenskega gospodarstva ne zanimajo. Pustiti mu je potrebno dihati, z njim naj se ukvarjajo tisti, ki se nanj spoznajo. Saj poznamo tisto — le čevlje sodi naj kopitar! Renata Ficko Prišla je s pisanimi listi in polnimi rokami darov. /Ljudem je povrnila trud za celoletno delo, napolnila sode in kašče. Nahranila nas je. JESEN. Je Mura politična ločnica med prleškimi in prekmurskimi sdzjevci? Prekmurska SDZ trdi, da jo bodo volili tisti, ki niso ne za leve in ne za desne. Ni razloga za desničarsko usmeritev, pravijo, ker tukaj ne bo nacionalnih problemov, niti ni bilo domobranstva. Stavka, ki je uspela Bila je stavka zdravstvenih in socialnih delavcev, ki je trajala osem dni, morda kakšnega manj, če odštejemo nedeljo. Kljub temu je bila presenetljivo dolga in odločna, kar pomeni, da pogajalski strani, tako stavkovni odbor kot predstavniki ministrstva in vlade niso na hitro popuščali. Zbliževanje v stališčih je bilo mučno, vendar ni samo občutek, da so bili stavkajoči nepopustljivi ter so zato uspe- Od vlade so torej dobili več denarja za kritje materialnih stroškov in za osebne dohodke ter zagotovilo, da bo o problemih v zdravstvu razpravljala tudi slovenska skupščina. Nepomembno pa ni to, da sta svoj odstop ponudila ministrica za zdravstvo in socialno varstvo dr. Katja Boh, ter njen namestnik, dr. Tone Košir. To namreč pomeni'da so prav zdravstveni delavci s svojim štrajkom in zahtevami po odstopu načeli vlado, ki jo je sestavil Peterle. Ce so ministri do sedaj odhajali, so zaradi lastne odločitve. Skratka stavka je uspela, pa čeprav so ljudi v belem karali ta-ko z vladnih sedežev in jih opominjali na njihovo prisego kot tudi z nekaterih prižnic. Stavka je bila, pa vendar so na določenih oddelkih ter v bolnišnicah delali skorajda kot vsak dan, tisto, kar niso opravili pa jih sedaj še čaka. In kaj čaka naslednike vodilnih v zdravstvu, če bosta ministrski sedež zapustila vodilna dva? Nič kaj lepo zapuščino ne bodo dobili, ne samo, da bo potrebno popravljati nekatere stvari tudi nadaljna pot bo trnova. Strinjala bi se s tistimi, ki pravijo da’ bo tistemu, ki bo uspel vzpostaviti uravnotežen zdravstveni prostor, treba izreči pošteno priznanje. Tudi pomesti bo treba ter najti sredino med centralistično in lokalno postavitvijo zdravstvenega sistema. Nič manj trd oreh ne bo tudi kadrovsko vprašanje, saj bodo morali priznati in ugotoviti presežke zaposlenih tudi v zdravstvu. Ostaja pa še priprava nove zdravstvene zakonodaje, ki mora odpreti vrata zasebništvu tudi v zdravstvu. Zagotovo bo od vseh vej družbene nadgradnje prav zdravstvu najteže najti primerno novo obliko in vsebino. Majda Horvat Nebrezmadežno spočetje Dokaj hitro smo se mu privadili in ga sprejeli za svojega. Nov slovenski denar seveda, ki na sedanjih bankovcih sicer še nima zapisanega imena, pa vendarle zveni tako vzvišeno. Čeprav mu očitajo germansko poreklo, slovenski tolar še zdaleč ni tako trden kot marka, sami pa se še vedno počutimo veliko bolj trdne, če imamo namesto slovenskih tolarjev v žepu dolarje. Tudi zelena barva, ki se v odtenkih pojavlja na nekaterih bankovcih, mu prav nič ne povečuje njegove trdnosti. Pa smo se vsaj prve dni do njega obnašali spoštljivo in ga kot karte zlagali v denarnice. Zdaj vse pogosteje videvamo tudi zmečkane in postavlja se nam vprašanje, ali ne bo doživel enake usode kot prejšnji dinar. Tega so najprej mečkali, nato so mu začeli pripisovati ničle, da bi mu jih pozneje spet lahko črtali. Najprej dve in nato še štiri, Slovenci pa smo pri tem z dinarjem tudi končali. Tolarju vsaj zaenkrat ničel ne bomo mogli brisati, kot kaže, pa mu jih bomo morali pripisovati. Že samo gibanje cen v samostojni Sloveniji nam vliva zle slutnje in nas obdaja z občutki, da tisti, ki krojijo slovensko monetarno politiko, pri tem nimajo ravno srečne roke. Samo dejstvo, da vrednost dinarja, ki je za nas zdaj tuja valuta, v primerjavi s tolarjem pada, ni pravo merilo za trdnost slovenske valute, saj gibanje cen deviz na črnem trgu kaže povsem drugačno sliko. In tako se namesto tolarjev tudi Slovenci počutimo veliko bolj varno ob marki, franku, šilingu ali katerikoli drugi valuti. Gibanje cen in sedanje bančne obrestne mere nas preprosto silijo v to, da se čim prej znebimo tolarjev. Le kdo bo pod sedanjimi pogoji še pripravljen tolarje nalagati v banko, ko pa je veliko ugodneje vzeti posojilo in ga pretopiti v devize. Razmere so nas silile, da smo se morali vedno nekako znajti in tako se bomo tudi zdaj. In ker se povpraševanje po devizah povečuje, saj ljudje tolarske prihranke dvigajo, njihova cena raste, tolar pa začne izgubljati vrednost. Cene denarja namreč ni mogoče predpisati z administrativnimi ukrepi, saj, kot pravi znani slovenski ekonomist Aleksander Bajt, ima denar dve vrednosti, menjalno in likvidnostno. Prva se izraža v cenah dobrin, druga v obrestni meri, prav ta druga pa je odločilna. In ker vlada našemu denarju ni določila prave likvidnostne vrednosti, bo neizbežno podvržen inflaciji. S tem pa so si denarne oblasti že na začetku zapravile možnosti, da bi v gospodarstvu začeli vse na novo. Začeli smo na način, ki smo ga vedno obsojali, saj nas je programirana inflacija že v preteklosti vodila v katastrofo. In kaj nam navadnim smrtnikom po vsem tem še preostane? To, kar je v sobotni prilogi Dela zapisal Aleksander Bajt. Ljudje naj bankam ne zaupajo niti enega tolarja. Vsakega, ki jim ga ne bo treba takoj nesti iz rok v usta, naj takoj pretopijo v devize, te pa shranijo doma ali tujih bankah. Banki Slovenije pa predlaga, da spremeni svoje ime v Centralo za socialistično redistribucijo. Ludvik Kovač VESTNIKOV KOLEDAR 24. oktober, četrtek, RAFAEL 25. oktober, petek, DARJA OVtnhpr 26' oktober, sobota, LUCIJAN V7KIUDV 27. oktober nedelja SABINA 30 oktobra bo luna v zna- 28. oktober, ponedeljek, SI-l‘r*i“- 29. .o«K, NARCIS 30. oktobra bo dan dolg 10 30. oktober, sreda, ALFONZ ur in 10 minut. Ob koncu tedna bo suho vreme, po nižinah bo zjutraj megla. Pregovora Simon in Juda se s snegom prebudita. Po Simoni in Judi približa nam se zima tudi. is VREME aktualno po svetu Politični barometer Medtem ko Hrvaška živi čas vojne od enega do drugega premirja — minuli konec tedna je bilo podpisano že deseto po vrsti — se je v Sloveniji začel sklepni del umika JA. Njeni zadnji vojaki naj bi našo republiko zapustili v petek. Že sama logika in pogostnost podpisovanja premirij za ustavitev vojne na Hrvaškem — minuli teden sta se Tudman in Miloševič na papir podpisala kar dvakrat, in sicer v Moskvi in Haagu — daje vedeti, da sporazumevanje takšne vrste ne more biti jamstvo za konec morije na Hrvaškem. Premirje po jugoslovansko je namreč pojem, ki se bo ohranil tudi po tistem, ko bo Jugoslavija samo še beseda v zgodovinskem slovarju. Je definicija za sporazum, za katerega podpisnik že takrat, ko ga podpisuje, ve, da ga ne bo spoštoval. Tako vsaj ravnajo Srbi. Dogajanje na ta način dobiva čedalje VOJNA IN MIR očitnejši podton »na jugovzhodu nič novega«. Smešno! Premirje ni vredno papirja, na katerem je napisano. Žal pa se s tako neumnostjo srečujejo, ne le pri nas, ampak tudi v Evropi in svetu. >Vse bližje je s tem »orožje«, ki ga ima dvanajsterica in je menda že nekaj časa »v predalu«; to je popolna in predvsem gospodarska blokada tistih, ki bodo kršili sporazum iz Haaga. Uporaba orožja, ki v rokah Evrope postaja močnejša zaradi usklajene podpore Moskve in Washingtona. Toda tudi Američane po morebitnem dejavnejšem posredovanju na Balkanu čaka trenutek streznitve, kajti težko je verjeti, da se že zdaj zavedajo, da niti priprtje v tujini nameščenih naftno-denarnih pip ne more ustaviti totalitarnih ideologij niti sfanatiziranih pojmovanj naroda, s čimer imamo očitno opravka. Marsikdo namreč ne more razumeti, da je lahko tak fanatični boj za menda zgodovinske meje imun na vplive politike posojil in obresti zanje. Potemtakem se zdi, da je razbohotenje krize v Jugoslaviji neizbežno, možne pa so različice. Ali se bodo mednacionalni spopadi razširili na širše ozemlje z vse več žrtvami ali pa bo nastopilo obdobje političnega miru, a z vse večjimi socialnimi nemiri, zniževanjem življenjske ravni ter večanjem števila nezaposlenih in stečajev. To so dejstva, pred katerimi si ne kaže zatiskati oči! Da je mir takšne vrste, ki pa vendarle ni vojna, a od nje lahko bolj nevaren za trenutno aktualno oblast, vesta tako Miloševič kot Tudman. Vojna na Hrvaškem se zato nadaljuje, sicer bi oba »odneslo«. To pa se v sedanjem težavnem obdobju za obe strani lahko kaj hitro zgodi. Po tem ko srbski predsednik Miloševič ni dal soglasja k haaškemu sporazumu, se je po drugi strani pokazal določen razcep, do katerega je prišlo v srbskem bloku ter v črnogorski politični ekipi, v kateri se je na srbsko stran izrecno postavil črnogorski predstavnik v državnem predsedstvu. Nekakšen prikrit razcep pa je čutiti v hrvaškem političnem vodstvu. V senci teh dogajanj pa so »grožnje«, da bo Evropska skupnost priznala Slovenijo in Hrvaško, čemur se zdaj pridružujeta še SZ in ZDA. Bo to vendarle pripomoglo k čimprejšnjemu sprejetju politične rešitve za jugoslovansko krizo? MILAN JERŠE Priznanje Slovenije do konca leta »Postopek za mednarodno priznanje Slovenije prihaja v zadnjo, zelo kočljivo fazo, v kateri bo treba sprejeti vse gospodarske, finančne in pravne ukrepe, da bi bila odcepitev od jugoslovanske federacije manj travmatična,« je dejal italijanski zunanji minister de Michellis na tiskovni konferenci ob obisku slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Pnnla v Italiji. »Do formalnopravnega priznanja bo prišlo morda v dveh mesecih,« je še dodal šef italijanske diplomacije. Po njegovem je med italijansko in slovensko vlado enako gledanje na skupna vprašanja zunanje trgovine in gospodarske pomoči, kasneje tudi za vprašanje manjšine, kar naj bi urejevali skupno s Hrvaško. Sicer pa bo vzhodna italijanska meja ostala le formalno. 0 Bližnjem vzhodu 30. oktobra Datum bližnjevzhodne mirovne konference je določen. Do madridskega srečanja, ki naj bi se začelo 30. oktobra v kraljevi palači, je le še kratek čas, zato arabske države, povabljene za pogajalsko mizo (Egipt, Sirija, Libanon, Jordanija in PLO), nenehno sestankujejo. Še posebej aktivna je Sirija, ki bi rada še pred Madridom v Damasku sklicala nekakšen mini arabski vrh, na katerem naj bi se dogovorili o skupni strategiji na konferenci. Na zasedanju izraelske vlade so se vendarle odločili poslati delegacijo v Madrid, s čimer je odstranjena zadnja ovira tej konferenci. Srbsko vodstvo krivo za izdajo »Če bi Srbija pred dvema letom x sprejela predlog Slovenije in Hrvaške o preoblikovanju Jugoslavije oz. če ne bi vztrajala pri federaciji, ne bi prišlo do vojne in velike nesreče.« To je izjavil vodja Srbskega gibanja obnove Vuk Draškovič. Po njegovih besedah prihajajo dnevi, ko bodo morali za svoja dejanja odgovarjati vsi tisti, ki zdaj izvajajo vojno. Pripomnil je, da je problem Srbije v njeni neenotnosti glede odpora sedanjemu režimu. Draškovič je obtožil srbsko vodstvo za izdajo Srbije. Danes so proti Srbiji ne samo tradicionalni sovražniki, temveč tudi nekdanji prijatelji. Za to pa je odgovorno sedanje srbsko vodstvo. Od pobude ... Ko je bila lanskega oktobra iz vrst socialistov (Rotar, Šuklje, Volk) sprožena pobuda za razpis plebiscita za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo, se prvi hip marsikdo ni zavedal prodornosti in pomembnosti te zamisli. Šele zdaj ob obletnici pobude za razpis omenjenega plebiscita, ki je doživel ogromno podporo med slovenskim ljudstvom, ko le še čakamo, da se naša suverenost mednarodno prizna, postaja ta odločitev vse aktualnejša. Zlasti v tem trenutku, ko je za nami moratorij in se uresničujejo zamisli o svobodni državi. Nič čudnega, če se v sedanjem prelomnem trenutku, ko je zaradi perečih gospodarskih in socialnih problemov potreben ne samo dogovor med vlado, sindikati in gospodarsko zbornico, da ne bi popolnoma razvrednotili našega novega denarja, ampak tudi konsenz med strankami, socialisti zavzemajo za dosledno spoštovanie človekovih pravic, k čemur vodi tudi pravica do samoodločbe. M. J. Žarišče, ki ga Televizija v svojih poročilih o odhajanju zadnjih vojakov jugoslovanske vojske spet enkrat ni prikazovala »dejanskega« razpoloženja. Pa pri tem sploh ne gre za to, da ne bi bila objektivna oziroma da bi namenoma zakrivala resnično vzdušje. Ne morem pa si misliti, da odhod teh južnjakov ponekod ni povzročil tudi kakšnih čustvenih vznemirjenj. Takšnih ali drugačnih, ganjenosti ali veselja, toda nas tukaj zanimajo čustva ganjenosti. Če dejanskost nikjer ni bila takšna, kakršna bi v teh trenutkih morala biti, bi si televizijci morali ustrezno dejanskost izmisliti. Navsezadnje so ti ljudje s temi na glavo pritisnjenimi kapami, v čudnih vojaških vetrovkah in s torbami, visečimi na bokih, ki so narejene po vzoru »čobanskih«, tukaj hodili skorajda sedemdeset let. S svojim širokoustenjem, s svojim instanbulskim okrasjem, s svojim balkansko-mačističnim šarmom. Njim ječas sicer drugače tekel, njihovo gledanje na nas je bilo vzvišeno, sem so prihajali kot tisti, ki so nam vodili državo in nas »varovali«. Kljub temu pa se človek na to navadi. Kakor se navadi na njihov popevkarski skozi srce prebodeni melos. Ne rečem, da ta melos vzljubiš, navadiš pa se nanj prav gotovo. Tako kakor se navadiš na cestni hrup v spalnici, ki te v začetku moti, potem pa brez njega ne moreš spati. Seveda se nikoli ne ve, za kako dolgo so odšli od nas. Odhajali pa so v žalostnem jesenskem dežju. Videli smo jih pod orumenelim listjem in njihovi oficirji z osivelimi brki, kakor da bi prišli iz filma Marš na Drini, so z naši mi stali tam v tej žalostni pokrajini in televizija ni pokazala niti enega posnetka jokajočega se dekleta ali žene! V žarišču dogodkov Pomislite: kaj bi moglo biti hujšega za te ljudi, ki so bili večji del svojega bivanja tukaj v svoji (indoktrinirani) hegemonistični drži prepričani, da jih potrebujemo. In da jih, celo tako so mislili, ljubimo! Reči pa se tudi ne more, da jih nismo ljubili čisto nič. Kaj pa se bo z nami dogajalo šele sedaj, ko se bomo iz dneva v dan samo na sami sebe oprti srečevali z avstrijsko ošabnostjo! Šele sedaj jih bomo začeli pogrešati. Ne ve se, za kako dolgo so odšli, niti se ne ve, kdaj bi jih morebiti kljub temu spet potrebovali. Zato bi nekdo iz slovenskega političnega vodstva moral telefonirati na RTV in jim naročiti: Če ne bo šlo drugače, vsaj insceni- MOKRI TANKI IN PIKOLOVSKI SLOVENCI -Takole so na pivški železniški postaji teritorialci prevzemali vagone, natovorjene z orožjem in opremo JA. Vse so seveda vestno prešteli in zabeležili. (Foto: Srdan Ži-vulovič) Miloševič in Tudman pri Gorbačovu Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov se je v Moskvi ločeno pogovarjal s predsednikoma Srbije in Hrvaške Slobodanom Miloševičem in dr. Franjom Tud-manom. Miloševič je po pogovorih izjavil, da sta se z Gorbačovom strinjala, da je mirna pot reševanja jugoslovanske krize edina humana in pravična. Miloševič je tudi ocenil, da ima Gorbačov povsem realno sliko dogajanj v Jugoslaviji. Poudaril je, da ima vsak narod v Jugoslaviji enako pravico do samoodločbe in izražanja volje glede bodočih odnosov. Dr. Tudman pa je na kratko dejal, da se je z Gorbačovom pogovarjal o vzrokih krize in vojni proti Hrvaški. Izrazil je veliko zadovoljstvo, ker se tudi sovjetski predsednik zavzema za takojšnjo ustavitev vojne v Jugoslaviji in rešitev krize po mirni poti. Iz sovjetskih krogov se je zvedelo, da sta Tudman in Miloševič v Moskvi podpisala memorandum s tremi točkami — ena med njimi je znova enkrat tudi prekinitev ognja, kar pomeni, da naj bi se dogovorila za mirovna pogajanja. ZDA, Sovjetsko zve- ni bilo rajte kak prizor, v katerem slovenska podalpska Lidija joka za svojim srbskim oficirjem ali vojakom. To bi moralo biti v žarišču našega preteklega tedna. Kajti oni vedno mislijo na nas. Generalpolkovnik Stevan Mirkovič je v nekem intervjuju pred kratkim izjavil, »da so Slovenci zdaj (po odhodu Armade — op. avt.), v primeru da bi jih napadel napadalec, ki ne bi gledal na civilne žrtve, praktično brez zaščite«. Toda, pravi nekoliko dalje upokojeni generalpolkovnik Mirkovič, ki je zdaj funkcionar ZK-Gi-banja za Jugoslavijo, »Armada še nadalje meni, da so meje Jugoslavije tam, kjer so bile. V pri- JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Upati je, da bo Hrvaška v naslednjem mesecu dni — ko naj bi JA zapustila njeno ozemlje — dobila vso podporo sveta in‘dosegla svobodo, ne pa tudi vojne zmage, kajti vojne nismo hoteli nikoli. Slobodna Dalmacija, Split Če zanemarimo cilje, za katere se zavzemata Tudman in Miloševič, če torej govorimo o tem, kako si jih prizadevata doseči, potem je Miloševič neprimerno nevarnejši in spretnejši. Duga, Sarajevo Zdaj je še najbolje ustanoviti podjetje v Budimpešti in prevažati blago iz Srbije v Slovenijo oziroma obratno. Politika, Beograd Edino Srbija zavrača | Zadnje plenarno zasedanje haaške mirovne konference ° _ Jugoslaviji se je začelo z novim sporazumom o ustavitvi ognja g na Hrvaškem. Člani predsedstva SFRJ ter predsednika Hrv - ■ ške in Srbije so soglašali s predsednikom ministrskega sve I Evropske skupnosti van den Broekom, predsednikom kon | renče o Jugoslaviji lordom Carringtonom in posebnim odp slancem generalnega sekretarja OZN Vanceom o takojšnji i g brezpogojni ustavitvi spopadov, deblokadi vseh vojašnic . Hrvaškem ter o izpraznitvi vojašnic in objektov na Hrvaške ■ | Rok za umik JA s Hrvaške bo v Zagrebu določila tristrans | g delovna skupina. v . IV nadaljevanju plenarnega zasedanja so vsi udeleženci zen predsednika Srbije Slobodana Miloševiča sprejeli S ment lorda Carringtona o prihodnjih odnosih na jugoslov ® skih tleh. Po besedah slovenskega predsednika Milana Ku | na je velikega pomena izražena možnost priznanja popolne B verenosti in samostojnosti republik, kar je dobro izhodišč ■ reševanje krize. Interes Republike Slovenije pa je, da bi ko mostojna in suverena država na temelju vzajemnih 'n*er^:0 g sodelovali s tistimi državami ali z njihovo skupnostjo, ce o J * ustanovili na tleh sedanje Jugoslavije. Na koncu konfete | pa je lord Carrington povedal, da je zdaj potrebno vse pov . _ no razčleniti v delovnih skupinah. Hkrati se je zgodila zan g vost, ko je lord Carrington zavrnil podpredsednika SFRJ ■ Branka Kostiča, ki je govoril o sklepih predsedstva, kjer je govora o nesprejemljivosti secesije in enostranskih deja J > 8 nespoštovanju pravne ureditve Jugoslavije. Menil je nam • da le-ta lahko govori le v svojem imenu in ne v imenu ok J " nega predsedstva, ki ga v kolektivni obliki ni več. Zato so L - člani tega predsedstva zapustili konferenco, kar pa ni vpn na njen potek. vf. a Slobodan Miloševič je omenjeni dokument iz Haaga g nil z besedami, da predlogi lorda Carringtona ne zagota^J , g notranje ustavne kontinuitete Jugoslavije, ampak ukinjaj | goslavijo kot državo, ki obstaja že več kot 70 let. Po nj11 e> | Miloševiča pomeni predlog razpustitev Jugoslavije kot dr J zato je po njegovem mogoče takšno odločitev sprejeti le z j | rendumom. Odločitve o ukinitvi države ne more sprejeti narodna skupnost, ampak le subjekti, ki so ustanovili to o | vo, je še dodal. Evropska skupnost bo nadaljevala obel g svojega načrta krhke skupnosti jugoslovanskih republi , ■ U v VV* IVI I11VV ovu VI J v* > v ' v* * * “ prav ima srbski predsednik zadržke do tega dokumenta. J žo in Evropsko skupnost pa sta pozvala, naj skupaj pripravijo te pogovore. Podpisani sporazum je povzročil številne odmeve v domači in tuji javnosti. Nekateri komentatorji zahodnih tiskovnih agencij menijo, da sta se po osmih ne- Castro še ne popušča Po koncu kubanskega partijskega kongresa je Fidel Castro ponosno razglašal, da je socializem na Kubi zmagal in se utrdil ter da je četrtmilijonska množica, ki je poslušala njegov govor, zavrnila takšen proces demokratizacije Kube, kakršnega si zamišljajo v ZDA. Prevladuje mnenje, da Fidel Castro res ne namerava popustiti, čeprav so pred začetkom kongesa omenjali možnost, da bo Kubo vendarle usmeril v tržno gospodarstvo. meru, da bi prišle v Slovenijo tuje čete, bi se JLA angažirala in kaj takega ne bi dovolila.« Zdaj je, kakor je. Vsega o umiku vojske pa javnost tako ali tako ne ve. Ne vemo, kaj so naši obljubili generalom, da nenadoma odhajajo tako pohlevno in da nam puščajo orožje. Zakaj, jasno je, da vsega nikoli ne bodo odpeljali, da ga po opravljeni »delitveni bilanci« vsaj nekaj za vedno pustijo nam? Ne vemo, zakaj generali molčijo, čeprav vedo, da Hrvatom pomagamo tudi z orožjem? V preteklem tednu se je razen teh novih vprašanj, ki so se navrgla na notranjepolitičnem področju, zgodil še prvi Gorbačovov zunanjepolitični poraz. Miloševiča in Tudmana mu ni uspelo spraviti. Ali to pomeni, da bo imel poslej doma srečnejšo ro- ko? Štefan Smej S uspešnih mirovnih sPpSevaHle Evropske skupnosti v jugoslovanske krize zdaj ^lai vključili tudi velesili. . vlada je pozvala vse str Lfitvi podpisale dogovor o _oštti-ognja na Hrvaškem, n J krizo. Hkrati ZDA po^P^ova1' daljšanje mandatov op cem Evropske skupnosti. globus MOSKVA - Na obisku v SZ se je mudiU TeOia zunanji minister njegovih pogovorov z jjdlo J in drugimi izboljšanje vec fi” spodarskih in političmh st državama. . „pStal TUNIS - Tu se Je * tralni svet Palestinske yOril organizacije, ki se Je nfere“cl udeležbi na mirovni Bližnjem vzhodu. j ro""!., BUKAREŠTA 7 pa^ ski premier Stoloian J ,|Og "‘L mentu predstavil svoj P ^piiie sestave ministrskeg Vladajoča Fronta " jožaF je prevzela vse kljune 1 vladi. . j, HARARE - TuF H hunski sestanek drz Z"'n tanske skupnosti Pj„ so se za nadaljnje i Južnoafriški republi , bilo ietno srečanje tovpe 0 denarnega sklada m > ke. Cnvietsk', P । f MOSKVA - ^LsredfV-sednik Gorbačov jj.P sporu med Azerbej oen*P%i menijo. Republik' s‘možja G° dani vojni zaradi o jj Karabah. iški TEL AVIV -minister Baker je biP raelu.Tadrž^JV^ staja njegove bhznj ' ujnj0 je, ki je priprava n . vno konferenco. n|)ran,',n«si' TAORMINA - " stank“ d« nistri Nata so se na^ri^ čilskem letovišču ^njŠ bodo za 80 odstotkov drske arzenale v Ev 1 je P ,cjj- KINŠASA — T oPp.pt' gla nova vlada, ki ut“' ski vodja Etienne & .ave M .01-zenci predsednika . ja imajo v rokah n. » strske resorje. . guam e BONN _ Nemšk' * k9te<£. ratificiral sporazu ■ o9k črta Odra—Nisa ja s Poljsko. globus VESTNIK, 24 Stran 2 aktualno doma Spet se nam Posojajo okraji vah knada'jnj‘h ustavnih razpra-Posebne pozornosti goto-ežno vprašanje lokalne sa-Dod^vVe’ ?aJ so se ravno 0 tem Z|:>r°Hu v javnosti pojavljala ra-»a l"! ?nenja' Sporna ni zasno-aad a . san'ouprave, ki naj bi sistpOniest'^a Dariji komunalni viu:?’ amPak se dileme pojavi® Jakrat, ko je govor o t. i. 111 astopnjah. V mislih ima-Po predvsem to, kaj naj bi bilo hodn^e™ republiko in pri-odvTlmi majhnimi občinami. Ni tasu P°VedatL da so v zadnjem Hjsi: P?sta'a zopet aktualna raz-"^mdh^11’ Sm° jih v PriPravi delovno ja 0 strokovne skupine, ki se «ki ravni podrobneje šro Ja,s.tern področjem, za ka-iratji'0 že v preteklosti več-ijo ^eno, da ni dovolj natan-Pbku rede,jeno. Zato so se v Paj Pojavljale razne težave, ki “stavi n01 konec naredila nova ^kov .Pfhlike Slovenije. Pri-sajboanja so upravičeno velika, vili m nata način možno odpra-PojaS^atoro dilemo, ki se je °bčan a a v Praktičnem živl jenju vica ij a- Kot jo rečeno, bo pra-*tzaj 1 do lokalne samoupra-Pstavo V'jena z novo slovensko spremi’.8.Posebnim zakonom kot bi ta v J0?im dokumentom pa pra^nja uredili bolj P°' iHel1'Ovn° .izhodišče je, da bi kjer nPos'ej občine in okraje, Sv°jo i . občani uresničevali It sa^meljno pravico do lokal-bibila^rave. To pomeni, da i>lik0 jVmesna stopnja med repu-^°d°čimi majhnimi ob- Eir5°kraj- Tega bi ustanovili Soh geografsko zaokrože-Ui]j®rRiu, vanj Pa morajo bi-celotna območja po-o.bčin. Sicer pa bi okra-u (teo'• lokalne naloge širše-TO p°lQnalnega) pomena in bi Mej .emtakem konkretni izva-rbpnji Fpavne uprave na prvi v n .Jedvideva se. da bi ime-NinilT^nje najmanj tristo '“hon. občin v republiki, z za-? ittietPa naJ bi določili, da nio- nr'kYsaka občina najmanj- 6 । a,cev. Občine kot te-Nosti k-samoupravne Jsstih; bi lahko ustanavljali v Sas? drugih naseljih, okraje ^kr0<^graksko in gospodarsko mh območjih več občin, ^bj^m tem je bistveno, da so slasti za?°t°vljene osnovne z'Za življenje, kot so pre- Z1yljenjskimi potrebšči-pl>a Tkalna in zdravniška >nalnSn°vno šolanje, splošne A Za k 'n stanovanjske raz-^■Povez^ Prometne in t. “le . e ter prostori za iz-kLPa noskih dejavnosti. Si-C z odi °bmočje občine do-Par]-J°kom pristojni občin-odint’ pred njegovo doli refen!2?tVIJ0 Pa na| b' 1Z‘ oj Poslej endum. Tako bi obči-iiu ljalaSamost°jno urejala in Ve8a n Vse lokalne zadeve i? PriSt°'nen? razen tistih, ki “Jn°sti države. Takšno h,č'nu pa bi lahko bilo s*e) st tud' na krajevne (in *uPnosti. bi bil najvišji organ ga vni ?.bčini občinski svet, tj?lOt B|„ 'h z neposrednim in Al^ovanjem po propor-bi načelu, v občinah z M sklam?lom Prebivalcev pa »t*? Žan “ s statutom občine stovale že volitve po Su’ Poleg tega bi V“Č nkx- ne ^te'i tudi ene-^ 5 žun. nskih odborov ter ^/5° Zah?3' Nedvomno gre terja|aeyna vprašanja, ki ? s'rok te.meljit razmislek VSirši ja?Vn,b krogih, ampak Vnosti, da se napake Sn . ve >i°Vanju lokalne sa-,feV|le. 7- ?St' pa občin, ne bi Si'e tokza je.treba določiti \kdobrnUresni<;itev vseh teh, ki n .^mišljenih spre-'tejšem bl PrisPevale- k "k. Jsernu političnemu si- Milan Jerše ZASEDANJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA Demokracija ni v iskanju krajših poti RAZVNETA RAZPRAVA SOBOŠKIH POSLANCEV OPOZORILA NA DOLOČENE POMANJKLJIVOSTI - KONKRETNEJE O PRISTOJNOSTIH - O ŠOLSKIH ZAVODIH Čeprav je bilo že na začetku rečeno, da je treba zaradi slavnostne seje pohiteti s skupnim zasedanjem, poslanci soboškega parlamenta tega opozorila niso vzeli v celoti resno. Razprava se je namreč po nepotrebnem razvlekla kot jara kača, zato so morali nekatere točke obsežnega dnevnega reda, v katerem so prevladovali predlogi odlokov, celo prestaviti na naslednje zasedanje. Precej besed in tudi dvomov je bilo izrečenih o reorganizaciji javnih zavodov v osnovnem šolstvu. Po novem je ustanovitelj le-teh občina, ravnatelja, ki bo imel večja pooblastila, pa bo imenoval in razreševal svet zavoda v soglasju z ustanoviteljem. Osnovne šole bi tako bile organizirane kot samostojni javni vzgojno-varstveni zavodi. Na pomislek delegatke DPZ ZINKE FARIČ, češ da poslej ne bo dovolj upoštevana pomembnost pedagoškosvetovalnega dela na šolah, ji je odgovorila podpredsednica IS BRIGITA BAVČAR. Dejala je, da je takšen strah odveč, saj si prizadevajo, da bi na vseh 17 osnovnih šolah v občini zagotovili enakovredne razmere za nemoten učni proces. Zato bodo v skladu z normativi te službe kadrovsko okrepili/ s primernim številom pedagogov in psihologov. Za poslance DPZ EMERIKA ZVERA je bil najbolj sporen naziv skupnost zavodov, ki ga preveč spominja na nekdanje sozde. Predlagal je ustanovitev servisa finančno-knjigovod-skih dejavnosti, ki jih ne bi smeli mešati v pedagoško službo. Ob tem mu je predsednik IS IVAN OBAL odgovoril, da ne gre za ustanovitev novih inštitucij, ampak za večjo racionalizacijo na tem področju. EDVARD MIHA- LIČ iz zbora KS pa je pripomnil, da bi za rogašovsko osnovno šolo ohranili stari naziv, ki je že udomačen, in je ne preimenovali v Sveti Jurij. V razpravi je bilo povedano, da so nekateri zavodi v občini preimenovani po kraju in se je upoštevalo teritorialno načelo. Tako bodo tudi v Murski Soboti poslej ostali v uporabi že ustaljeni nazivi (Osnovne šole 1, 2, 3 in 4) brez kakršnega koli političnega prizvoka. Odobravanje pa je požel delegat zbora KS JOŽE VUGRINEC, ko je dal pobudo, da bi šole kazalo poimenovati po znanih domačih osebnostih, ki so veliko naredili za našo pokrajino. Zlasti pa se je razvnela razprava ob odloku o pristojnostih zborov občinske skupščine. Pri tem smo slišali tudi nekaj ostrih besed na račun delovanja parlamenta. »Da ne bo manipulacij pri glasovanju, zlasti pri volitvah in imenovanjih, je treba natančno opredeliti, o čem se poslanci izrekajo na skupnem zasedanju in o čem na ločenih sejah. O statutarnih vprašanjih bi se morali odločati na ločenih sejah, ne pa vsiljevati mnenja drugih. Če že imamo večstrankarski sistem, ne bi smelo prihajati do kratenja pravic. Zakaj se mora z določeno tematiko ukvarjati občinska skupščina namesto izvršnega sveta,« se je vprašal delegat zbora KS JOSIP KELEMEN. Pridružil se mu je Emerik Zver, rekoč, da je nujno natančno določiti način glasovanja, in sicer tajno za občinske funkcije, javno pa za funkcije zunaj občine, s čimer pa se niso strinjali drugi delegati. Hkrati je opozoril, da že leto dni ni občinskega poslovnika. Predsednik SO Andrej Gerenčer ga je obvestil, da strokovna služba ravnokar pripravlja začasni poslovnik. Ob temje delegat DPZ GEZA FARKAŠ pripomnil, da demokracija in iskanje krajših poti nimata nič skupnega. IS je pripravil tudi pregled prijav za natečaj za sofinanciranje programov razvoja demografsko ogroženih območij v občini. Gre za 78 zahtevkov v skupni vrednosti 209 milijonov tolarjev, od tega bi RS zagotovila 46 odstotkov sredstev. Pripomba je bila, da je severovzhodno Goričko spet pri- krajšano. MILAN JERŠE Dobrososedsko je porok Na slavnostni seji pb občinskem prazniku, ki je bila v obnovljeni grajski dvorani,- je predsednik občinske skupščine Andrej Gerenčer med drugim poudarit, da se v soboški občini zavzemajo za dobrososedske odnose z Madžarsko in Avstrijo, kar se je potr-. dilo tudi ob nedavni vojaški agresiji, ko so jim prav iz teh držav nesebično pomagali. To je po njegovem steber miru v tem delu Evrope in porok za popolno priznanje Republike Slovenije. Izrečeno sta v pozdra'nem nagovoru potrdila tud; predsednik župa-nijskega sveta Železne županije dr. Gyula Pusztai in okrožni glavar avstrijske Radgone dr. Konrad Kranich. Po besedah predsednika zbora občin republiške skupščine Ivana Bizjaka pa je najtežje že za nami in je prihodnost v naših rokah. Slovesnost so z nastopom popestrile recitatorke soboške gimnazije in kvartet Radia Murska Sobota. RADGONSKA SKUPŠČINA Iskanje prave terapije Nedavno zasedanje zborov občinske skupščine v Gornji Radgoni je bilo značilno še po nečem — to je po ostri kritiki na račun slovenske vlade. Na prvi pogled bi dejali, da ne brez razloga, saj smo očitno preslabo pripravljeni na nove razmere, ko se nam tradicionalni gospodarski tokovi zaradi novih meja preprosto rušijo. Pa ne le s sosednjo Hrvaško, kjer je treba cestnine in gorivo plačevati v nemških markah, ampak tudi drugje, kar pomeni za radgonsko občino velik minus. Doslej so bili namreč v mnogočem usmerjeni v druge jugoslovanske republike in države zahodne Evrope. Zato je treba besede poslanca radgonskega družbenopolitičnega zbora Danila Tirša, ki je ob vsem spoštovanju do nove slovenske valute republiški vladi očital, da se bolj ukvarja s diskvalifikacijami svojih ministrov kot pa s konkretnimi akcijami, jemati povsem resno. Kako bomo namreč gospodarsko sodelovali s Hrvaško, ki smo jo sicer pri- ' znali kot suvereno državo, za zdaj po njegovem mnenju ne vemo nič več, kot smo vedeli pred 8. oktobrom. Tudi pomočnik direktorja Radenske Milan Behek je potarnal zaradi trenutnega stanja, ko je na Hrvaškem sicer povečano povpraševanje po njihovi mineralni vodi, kar je posledica pretrganih gospodarskih vezi z drugimi območji bivše Jugoslavije, toda plačilni promet še vedno ni urejen. Medtem pa Elradu povzroča sive lase, ker v Boru ne more več kupovati bakra, poleg tega pa ni od nikoder obljubljene republiške pomoči (dokapitalizacije) za uvajanje nekaterih novosti, za kar naj bi izpolnjevali vse pogoje. Če se bodo uresničile črnoglede napovedi delegata Branka Križana, po katerih bodo monetarne spremembe pognale na cesto od 80 do 100 delavcev radgonskega kmetijskega kombinata, potem se nam ne obeta nič dobrega. Predvsem pa v radgonski občini opozarjajo, da bi morala slovenska vlada storiti znatno več za zavarovanje slovenskega premoženja v drugih republikah. Med drugim terjajo večjo zaščito pri Narodni banki Jugoslavije do svojih terjatev v Iraku, kjer je angažiran Elrad, in v Sovjetski zvezi (Radenska). Hkrati pričakujejo, da bo republiška pomoč ob načrtovani dokapitalizaciji končno prišla tudi do njihove občine. Ali bodo v radgonski obči-, ni, ki je bila precej prizadeta ob nedavni agresiji armade, znali izkoristiti svojo priložnost in 'tudi nekatere prednosti, pa je seveda drugo vprašanje. Dokončnega odgovora je v tem času nemogoče dati. Milan Jerše MILAN KUČAN MED SOBOŠKIMI OBRTNIKI Kako dolgo bomo kih še vodonoše? Minulo soboto se je na krajšem obisku pri soboških obrtni-mudil predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan. V krajšem pogovoru so omenili težave, s katerimi se srečuje ta veja gospodarstva, pa tudi pričakovanja, ki jih obrtniki pričakujejo od sprememb v gospodarskem sistemu ter vlade, ki jim je v zameno za novih 60.000 delovnih mest, ki naj bi jih obrtniki odprli do leta 1995, obljubila aktivno pomoč. Obrtniki so svoj program novih delovnih mest in razvoja že ponudili, od vlade pa, čeprav je bilo dogovorjeno, da bo ta program pospremila s svojimi ukrepi v roku štirinajst dni, še ni nobenega dogovora. Uvodoma se je Milan Kučan spomnil obdobja, ko je bil podpredsednik slovenske vlade Vlado Klemenčič, ki je v razvoj drobnega gospodarstva aktivno posegel. To obdobje bi bilo sedaj potrebno nadaljevati v spremenjenih družbenih in lastninskih razmerjih. Proces lastninjenja je tu, je dejal Kučan, in ta ima za slovensko obrtništvo dobre in slabe strani. Dejstvo je, da bi imel za uspeh veliko večje možnosti, če ne bi potekal v razmerah popolne podkapitalizacije in iztrošenosti slovenskega gospodarstva, vključno z bankami, ki za svoje preživetje nastavljajo kreditojemalcem najrazličnejše pasti. Za razvoj obrtništva niso dovolj pridne roke in bistra glava, ki znajo narediti in tudi prodati po ceni, ki je konkurenčna. Prvi pogoj za uspeh so stabilne politične razmere, zato Slovenija že nekaj mesecev vlaga v pogajanja z mednarodno skupnostjo velike napore z željo, da prepriča evropsko skupnost, da je na ozemlju Slovenije.nastala nova država, ki v vseh pogledih izpolnjuje zahteve evropske demokracije, vključno s tržno demokracijo. Zis ali tisto, kar je od njega ostalo, nadaljuje z elementi ekonomske vojne proti Sloveniji. Dejstvo je, daje Narodna banka Jugoslavije prepovedala plačilni promet s Slovenijo in Hrvaško ter zahtevala zaplenitev premoženja, Zis pa pridno pošilja svetu obvestila, da na meji s Slovenijo ni prave carine in fitopatolo-ške kontrole. »Mi smo zadnji sestanek v Haagu izkoristili, da povemo svetu, kaj se dogaja,« je dejal Milan Kučan. »Od večine smo dobili zagotovila, da bo v pričakovanju teh blokad sodelovanje s Slovenijo normalno. Zagotovila so torej tukaj, vendar se bo pri nas potrebno odreči nekaterim navadam. Napak ne bo mogoče delati in spremeniti bo potrebno miselnost, ki je v Sloveniji zaostala za standardom.« V nadaljevanju je spregovoril tudi predsednik obrtne zbornice Miro Grah in opozoril, da težave obrtnikov niso nič manjše in laže rešljive kot drugje v gospodarstvu. Kljub temu so bili obrtniki vedno pripravljeni prispevati v vrečo brez dna, na njihov račun gre marsikatera odločitev v gospodarstvu — tudi moratoriji nad velikimi sistemi. Obrtniki so opozorili, da ne želijo biti več samo »vodonoše«, da 70.000 slovenskih obrtnikov predstavlja pomembno politično in gospodarsko silo, ki ne želi biti odrinjena od centrov odločanja, ki želi postati enakopraven partner v mladi slovenski državi. Slovenska obrt ima možnosti, je pripravljena za vstop v Evropo, vendar sama ne bo zmogla. Vlada je pomoč obljubila, vendar je zaenkrat vse samo še pri obljubah. Renata Ficko Z rebalansom tudi več novih cest Z rebalansom ljutomerskega občinskega proračuna za letošnje leto se bodo skupni prihodki povečali za 29 odstotkov Z zneskom nekaj nad 186 milijonov tolarjev naj bi pokrili vse potrebe proračunskih porabnikov. Največ denarja bo zagotovljenega iz republiškega proračuna (čez 69,2 milijona tolarjev), sledijo pa prihodki od davkov, od katerih naj bi se v občinski blagajni nabralo blizu 66,4 milijona tolar-jev.Kot so ugotovili na seji izvršnega sveta v Ljutomeru, so v prvotnem proračunu upoštevali tudi terjatev skoraj 11,5 milijona tolarjev do republike, kar je avtomatično pomenilo manj razpoložljivih sredstev v odhodkih proračuna. Zdaj je ljutomerski proračun usklajen z republiškimi kriteriji. Precejšnjo pozornost pa je na seji ljutomerske vlade vzbudil program posodobitev lokalnih cest v občini v srednjeročnem obdobju 1991 — 1995. Po neuspelem občinskem referendumu se je odsek za gospodarstvo odločil, da pripravi nov predlog, ki zajema posodobitev 10,6 kilometra makadamskih cest na manj razvitih območjih. Gre za odseke Radoslav-ci—Moravci, Grabe—Branoslav-ci, Moravci—Moravski breg in Zgornji Kamenščak—občinska meja, ki imajo širši gospodarski in turistični pomen, hkrati pa predstavljajo tudi krajše povezave s sosednjimi občinami. Skupna vrednost teh del znaša 51 milijonov 66 tisoč tolarjev, od tega bi 40 odstotkov sredstev zagotovile krajevne skupnosti, 30 odstotkov bi se nateklo iz republiških virov za manj ravita območja, preostalih 30 odstotkov pa iz občinskega proračuna za redno cestifo dejavnost in sredstev za modernizacijo cest, zajetih v občinskem odloku. Če iz republiških virov in KS ne bo dovolj denarja, imajo pripravljeno različico z manj kilometri. Na seji so sprejeli tudi predlog povišanja cen geodetskih storitev za 7,4 odstotka in »popravljeno« podražitev komunalnih storitev in stanarin, ki je za približno polovico nižja od prvotno predlagane v komunalnem podjetju. Tako se je s 1. oktobrom voda podražila le za 13 odstotkov, kanalščina za 69, odvoz smeti za 36 in stanarina za 30 odstotkov. Decembra bo možno povišati ceno edino vode, če bi prišlo do kritične oskrbe zaradi okvar na električnih napravah. Milan Jerše Pomurska banka d.d. Znižujemo obrestne mere posojilom Čeprav so občani ob najetju gotovinskega posojila z banko podpisali pogodbo o fiksni obrestni meri (187 % ali 210 %), se je LB — Pomurska banka, d.d., zaradi nove obrestne politike ob uvedbi novega slovenskega denarja odločila, da bo tem posojilom znižala obrestno mero. Od novembra bo letna obrestna mera le 56 % (Po tej obrestni meri bo banka nenamenska posojila odobravala tudi v prihodnje.) * * * Letna obrestna mera pri nenamenskih posojilih ob prodaji tuje valute je samo 30 %! * * * Z 8. oktobrom 1991 NOVE OBRESTNE MERE Letne Mesečne Hranilne vloge na vpogled 11.13% 0.9 % Tekoči računi, žiroračuni 9,73 %0,8 % VEZAVA — nad 1 mesec 23,37 % 1,8 % — nad 3 mesece 27,08 % 2,1 % — nad 6 mesecev 29,54 % 2,2 % — nad 12 mesecev 32,01 % 2,4 % — nad 24 mesecev 34,48 % 2,5 % — nad 36 mesecev 36,95 % 2,7 % 24. OKTOBRA 1991 Stran 3 aktualna, tema Štefan Smej Če bi sodili po splošnem razumniškem vzdušju, ki tačas prevladuje v slovenski politiki, moramo ugotoviti, da se čedalje več strank drenja v sredino, da se levica počuti zelo užaljeno, desnica pa je po tem istem splošnem mnenju zelo močna. In za mnoge vplivne komentatorje tudi zelo nevarna. SDZ se je na kongresu razcepila in tisti del, ki je zborovanje nadaljeval v dvorani E Cankarjevega doma, se razglaša za politično sredino. To isto sredino bi radi imeli tudi zeleni, liberalni demokrati, socialdemokratska unija, če omenimo samo tiste že po definiciji sredinske stranke. Zdi se, da doslej samo še liberalna stranka, ki jo v javnosti pooseblja Vitomir Gros, nikoli ni silila v sredino. Domnevno nevarna moč desnice, ki naj bi jo po teh zadnjih premeščanjih in razkolih sestavljali predvsem krščanski demokrati, kmečka-ljudska stranka, Pirnatov SDZ in omenjena liberalna stranka, je seveda rezultat tega, da so Desnica, kaj bi brez tebe! te stranke v parlamentu s svojimi zahtevami videti zelo radikalne. Splošni vtis, ki ga o sebi daje levica, je — tudi zato, ker je večina levice v opoziciji — vtis, ki bi ga najraje označil kot »užaljenost« oziroma »užaljena pravičnost«. Kako je pravzaprav s to desnico, levico in sredino v politiki? O desnici, levici in sredini v politiki polnomo-čno govorimo takrat, ko imamo opraviti s parlamentarnim sistemom. Sicer pa se je že tudi v enopartijskem sistemu govorilo o tako imenovanih »težnjah«, predvsem seveda o desničarskih težnjah. Sem pa je spadalo vse tisto, kar temu sistemu, po merilih njegove »pravičnosti« ni ustrezalo, zato je vprašanje, če neke vrste medijska nenaklonjenost desnici ni nezavedna ... Izraza »levica« in »desnica« kot imeni za sorodne ali skupne politične cilje sta se pojavila v prvi tretjini 19. stoletja. Sredinski politični prostor se je oblikoval pozneje, zanj pa je značilno, da zapušča enoznačno levičarsko in desničarsko usmeritev in je potemtakem nekaj mešanega. Pojav sredine je pravzaprav predstopnja k civilni družbi, vendar je to že druga tema kratkega kurza. Kurza predvsem za tiste, ki avtorja te kolumne pogosto dolžijo, da piše preveč zapleteno. S tokratnim pisanjem skušam to popraviti. Zato moram v tem smislu tudi končati. V prvi tretjini 19. stoletja se je za sedežni red v francoski zbornici uveljavilo ime, ki politično usmeritev od takrat razvršča kot levo ali desno. Gledano s sedeža predsednika zbornice (skupščine oziroma parlamenta), so bili na levi strani tisti, ki so bili — recimo to zelo preprosto — za državno regulativo, na desni pa zagovorniki t. i. »privatne pobude«. Spor med tem dvojim pa je ena od temeljnih političnih pravic. Zato so mi zelo sumljivi ljudje, ki govorijo, kakor da desnica ne bi sodila v parlament. Govorijo, kakor da bi bilo najbolje, če bi desnico izničili. To pa je boljševizem! Najbolj blejavi kritiki nikoli ne pozabijo opozoriti, da desnica vodi v jodlanje, da je desnica fašistična, da je primitivna in vse drugo. Četudi bi vse to bila, si brez nje ne moremo zamisliti parlamenta in »relativne pravičnosti«, kajti vse to je tudi v naših političnih dušah! »Domači uvoz-izvoz« še po Blagovno-transportni Na meji s Hrvaško je vsak dan kaj novega. Po osamosvojitvenih zakonih in strogem pravilniku o carinskem postopku na meji med Slovenijo in Hrvaško je prišlo na novih mednarodnih in meddržavnih mejnih prehodih do številnih zapletov. Nemalo tovornjakov se je v prvih dneh moralo obrniti — zavrnili so jih naši ali hrvaški cariniki. Nato so v Ljubljani kot po tekočem traku sprejemali »olajševalna dopolnila«, vse pa naj bi se spremenilo po 31. oktobru, ko bodo morala biti vsa podjetja, ki bodo želela poslovati z »južno tujino«, registrirana kot izvozna, njihovi partnerji na oni strani meje pa kot uvozna. Ta teden sb začeli tudi preverjati plačevanje carinskih dajatev, kajti le kakšen smisel imajo ogromni kupi papirjev in obrazcev, če država od njih nima koristi. V Beogradu obsojajo Slovence in Hrvate, da omogočajo lažje delo tihotapcem, da nimajo .ustreznih služb za opravljanje fitosanitarnih in veterinarskih pregledov, skratka: meja je nevarno leglo kriminalcev in tihotapcev. Medtem pa imajo naši cariniki drugačne težave; upajo, da še nekaj časa ne bo mrzlo ali preveč deževno in da bodo kmalu dobil; nove uniforme, nove sodelavce in dobro plačo. Najbolj pa bi bili veseli, če bi predpise in postopke čim bolj poenostavili in ne še bolj zapletli. .5 Vsi bi radi mednarodne mejne prehode Najmanj navdušeni nad novimi mejnimi prehodi na meji s Hrvaško so cariniki. Ne le, da je še veliko zakonskih nejasnosti in zapletov in da delajo skorajda v nemogočih razmerah pod milim nebom, ampak jih je za toliko mejnih prehodov premalo. »Vsi si želijo mednarodne prehode, čeprav ti sploh niso nujni. Na primer — Gibina. Tu kamionskega prometa sploh ne bi bilo potrebno! Vse to državo Slovenijo ogromno stane. Ker imamo premalo zaposlenih, smo morali ljudi z mejnih prehodov na avstrijski strani premestiti na nove mejne prehode. Pred junijem nas je bilo zaposlenih 123, danes le 111. Še vedno čakamo na odobritev, da zaposlimo nove carinike. Tačas bi jih nujno potrebovali vsaj 60,« je povedal upravnik Carinarnice v Gornji Radgoni Janez Sever. V Pravilniku o spremembah in dopolnitvah pravilnika o vlaganju listin v carinskem postopku, ki je bil sprejet 7. oktobra, je določeno, da Carinarnica Gornja Radgona upravlja tudi carinsko izpostavo Središče ob Dravi, carinske referate Ormož, železniška postaja Ormož— Središče, Razkrižje, Gibina, Petišovci in železniška postaja Lendava. »Tu pri nas nismo tako navdušeni nad carinami in mejami kot v Ljubljani. V Lendavi na primer vlak kar 12-krat prestopi mejo s Hrvaško. Ker je na tej in oni strani meje kmetijsko območje, je vse povezano: ljutomerski Mlekopromet pobira mleko v Medžimurju, Vindija v lendavski občini, Agromerkur ima piščance v Čakovcu, Koko Varaždin pa v Ormožu. V Središču ob Dravi, ki je te dni najbolj prometni mejni prehod v Sloveniji, je tudi glavni prehod in stik s Hrvaško za Kmetijski kombinat Jeruzalem in Tovarno sladkorja v Ormožu. Cariniki poberejo dnevno od 300 do 450 tisoč tolarjev cestnine. 17. oktobra so začeli pobirati cestnino tudi hrvaški cariniki, kaj bo po 31. oktobru? Mislim, da bi vse te postopke morali poenostaviti, ne pa jih »izvajati« strožje, je povedal Sever. Želimo posnemati zahodne države, vendar nam to pri izvajanju carine ni najbolje uspelo. Na mejah zahodnoevropskih držav vse carinske obveznosti opravijo na meji; pri nas dobijo na meji spremnico, blago pa lahko carinijo šele v notranjosti. Za opravljanje vseh carinskih obveznosti na meji niti nimajo dovolj uslužbencev. Pomurski cariniki so zato minule dni predlagali vsem pomurskim Občinarjem, naj se združijo in enotno zahtevajo podpis sporazuma o maloobmejnem prometu, podobno pa bi morali čim prej rešiti tudi problem dvolastništva. Dvolastništvo zaenkrat res ni še problem, toda ... V začetku smo slišali obljube, da bo meja s Hrvaško le formalna in ne bo vplivala na življenje in gospodarstvo obeh pokrajin. Z razglasitvijo slovenske samostojnosti in uvedbo tolarja se je marsikaj spremenilo; kako bo, ko bodo tudi na hrvaški strani sprejeli nove predpise in uvedli novo denarno enoto? Kdaj enotni evropski obrazec za carino? Nekaj dni po 8. oktobru je bil blagovni promet čez nove mejne prehode s Hrvaško skorajda povsem blokiran. Izkazalo se je, da so podjetja popolnoma nepripravljena pričakala napovedane osamosvojitvene ukrepe. K temu so prispevala zelo stroga navodila Republiške carinske uprave. Že čez nekaj dni so jih omilili, daj so spoznali, da jih ne morejo dosledno izvajati, dokler ne bo na to pripravljena tudi druga stran. Delo carinskih uslužbencev na carinski izpostavi v Murski Soboti (v prostorih BTC-ja) se je od 14. do 19. oktobra povečalo za 80 odstotkov, vendar jih je kljub temu zaposlenih enako število. Urejajo carinske posle za blago, ki potuje čez mejne prehode v lendavski, ljutomerski in ormoški občini. Pri uvozu iz drugih jugoslovanskih republik se plača 1-odstotni prispevek za carinsko evidentiranje, le redko prometni davek. Pri izvozu predstavljajo pretežni del stroškov špedicijske storitve, ki stanejo izvoznika več kot same davščine. Veliko olajšanje za vsa podjetja, ki večkrat tedensko uvažajo ali izvažajo izdelke prek slovensko-hrvaške meje, je tedensko vlaganje uvoznih in izvoznih deklaracij, prav tako so začasne olajšave za zasebne uvoznike. Zaenkrat^lahko slovenska podjetja, ki imajo izvo zno registracijo, opravljajo to dejavnost tudi za stranke iz drugih republik, kako bo po 31. oktobru, pa še ni znano. Obrazci uvozno-izvoznih deklaracij se te dni dobijo že v slovenskem jeziku, toda če imajo podjetja in špediterji še stara (in teh ni tako malo), lahko uporabljajo tudi tista. »Vse se je zgodilo zelo hitro. Čeprav se je dolgo govorilo o meji, pa nihče ni verjel, da bo do tega tudi zares prišlo. Po 8. oktobru se je naše delo povečalo za 80 odstotkov. Telefon — imamo samo eno telefonsko linijo — nenehno zvoni in nikomur ne moreš povedati, ti in tvoji problemi sta tačas nepomembni. Informacije, ki jih moramo dajati po telefonu, nas močno ovirajo pri delu,« je dejal Jože Šiftar, šef carinske izpostave v Murski Soboti. Tedensko vlaganje deklaracij Zaradi poenostavitve in pospešitve carinskih postopkov je Republiška carinska uprava 14. oktobra izdala navodila o možnosti tedenskega vlaganja deklaracij za blago, ki se dnevno enkrat ali večkrat uvaža ali izvaža prek sloven-sko-hrvaške meje. Podjetja morajo nasloviti na RCU pisno vlogo za izdajo soglasja za tedensko vlaganje uvoznih oziroma izvoznih deklaracij, v kateri morajo navesti: vrsto blaga, šifre iz carinske tarife in oblike režima uvoza, predvidene termine in število dnevnih oziroma tedenskih prehodov čez mejo in carinsko izpostavo oziroma mejni prehod, prek katerega nameravajo uvažati ali izvažati blago. Pomembno je naslednje določilo: prevoznik prijavi mejni carinarnici blago s prijavo za uvoz in tranzit blaga v skladu z veljavnimi predpisi. Blago, ki je prijavljeno mejni carinarnici in se zanj tedensko vlaga carinska deklaracija, mora uvoznik prijaviti notranji carinarnici, ki bo izvršila postopek uvoznega carinjenja najpozneje zadnji delovni dan v tednu za blago, uvoženo v predhodnem tednu. Blago se lahko prijavi zbirno, z eno ali več prijavami. Skupaj s prijavo blaga se vloži tudi UCD za carinjenje. Pregled blaga OBČASNO opravlja carinarnica pristojna glede na sedež uporabnika. Poenostavljeni postopek se lahko uporabi samo za izvoz in uvoz blaga, ki je po poreklu iz Slovenije oziroma iz ene ali več jugoslovanskih republik. Kakor je povedal Jože Šiftar, šef carinske izpostave v Murski Soboti, bo huje v novembru, ko bodo morala biti vsa podjetja, ki bodo želela poslovati s hrvaškimi, registrirana kot izvozna. »Te dni imamo veliko dela zaradi Tovarne sladkorja v Ormožu, saj gredo celotne pošiljke sladkorne pese iz tujine prek naših mejhnih prehodov. Vendar je tu precej zaupanja, tako da se vse ureja bolj formalno. V začetku je bilo nekaj zapletov in so hrvaški cariniki blago na meji zavračali, ker so naša podjetja poslala blago hrvaškim podjetjem, ki niso bila registrirana kot uvozniki. Nekaj tovornjakov so vrnili Pomurki in Agromerkurju, vendar smo to reševali z osebnimi pogovori z uslužbenci na meji. Največje probleme imajo tisti, ki do sedaj niso bili registrirani kot izvozniki ali uvozniki, to pa so skoraj vse trgovske organizacije, ki imajo kar 35 odstotkov prometa s Hrvaško. Lendavski Univerzal ima svoje poslovalnice tudi na drugi strani meje. Mi predlagamo, da bi čim prej prešli na enotni evropski obrazec, na katerem bi bilo vse. Tako bi bilo potrebno izpolniti manj papirjev. Vendar pa bi morali temu ustrezno spremeniti tudi carinski zakon, sedaj pa še vedno uporabljamo zvezni carinski zakon iz leta 1990.« center končno zaživel Kaj bi bilo, če v M. Soboti ne bi imeli BTC-ja in prostornih parkirnih prostorov, carinska izpostava pa bi svoje delo še vedno opravljala kar sredi mestne ulice? Verjetno bi bilo pomursko središče zatrpano z velikimi vozili in bi prej opazili, da se dogaja nekaj nenormalnega. Tako pa se šoferji odpeljejo do BTC-ja, tam plačajo 408 tolarjev (velja za 48 ur) parkirnine in opravijo špedi-terske ali carinske formalnosti. »Najtežje je bilo dopovedati podjetjem, da potrebujejo za izvoz na Hrvaško ali Srbijo podobno dokumentacijo kot za izvoz v druge države,« je povedal Borut Hari iz Intereurope. Če je čakanje predolgo, lahko stopijo še na malico (pri plačilu parkirnine dobijo bon v vrednosti 2 mark) ali pijačo v okrepčevalnico v BTC-ju ali v Pomurki-no trgovino. Problem nastane pri plačilu, kajti nikjer več ne sprejemajo dinarjev, tolarjev pa v BTC-ju tudi ni mogoče kupiti. Anton Slavic, direktor BTC-ja, zagotavlja, da imajo še dovolj praznih prostorov, ki bi jih lahko oddali v najem zainteresiranemu Na parkirišču BTC-ja v Murski Soboti, kjer so šoferji P®* loženim blagom morali kar dolgo čakati na opravljene špeo in carinske obveznosti. Dinar je tuja efektiv^, Z Zakonom o denarni enoti Republike Slovenije ^Pjpjto f'9 RS, št. 17/91) je dinar dokončno prenehal veljati kot čilno sredstvo po zadnjem dnevu zamenjave 11. 10- , ^bar P0 14. oktobra je guverner Banke Slovenije dr. France pisal obvestilo, kjer je med drugim zapisano: iznaša11 ki Skladno s sklepom o pogojih, pod katerimi se sm ,n0(flicc; države in prinašati v državo domača in tuja valuta in vre ^eM1’ se glasijo na domačo valuto, se dinar obravnava kot tuj j0yolJ Kljub temu velja za dinarsko efektivo izjema, in sicer J * vnos oziroma iznos omejen na 5000 din. .,. skla%r Pomembno je tudi končno pojasnilo: »Če bi Pr!s . repuhh^ istim sklepom med Republiko Slovenijo oziroma drug>m,j|a vSet> mi do plačilnega sporazuma, se bodo ta določila prilag sklenjenega sporazuma.« MILIVOJ TUD AN iz Varaždina: »Imam registrirano svoje podjetje, s tovornjakom pa vozim največ za Vindijo Varaždin. Pravkar sem se vrnil iz Splita, od koder sem pripeljal kable za Elektromaterial Lendava. Vozil sem čez Zadar in paški most, nato sem šel s trajektom do Prizme, skozi Crikvenico, Delnice, Kar-lovac, Zagreb in Varaždin. V Karlovcu so me opozorili, da imajo policijsko uro, vendar sem tvegal in vseeno peljal dalje, samo da bi čim prej prišel v Lendavo. Na meji v Petišovcih -so me napotili v Mursko Soboto, češ da lahko carinijo blago le na tej carinski izpostavi. Osebno sem prvič tukaj, pa tudi s carino do sedaj še nisem imel posla. Mislil sem, da mi bodo dali le žig pa konec. Zdaj čakam tukaj že tri ure, da uredijo vse potrebne papirje. Parkiranje me je stalo 408 tolarjev. Novega slovenskega de- podjetju za opravljanje men^ ških in drugih denarnih p »BTC je odprt tretje leto, nikoli doslej m bilo tak s La| meta. Tovornjakov je ka i več. Dobro, da smo .pravo uredili dodatne parkirne p . re. S povečanim prom«" p verjetno zadovoljnih vs trSj podjetij, ki delujejo BTC-ja.« , si Tako cariniki kot spe^. želijo, da bi kdo prevzel ., niške posle. Najprimernej ner bi bila pošta, saj lahko imeli tukaj tudi p £[. rinjenje — le to opravljaj lotno Pomurje še vedno boru. „mstorih Špediterske posle v P 0. BTC-ja opravljajo Zunanjl vina ABC Pomurke, Intereuropa in Beltrans- Štefan Kuzmič in Boru iz Intereurope sta P°v. 0 8. je bilo najtežje "ekaJ ? meji za' oktobru, ko„ so blago n taCjje radi neustrezne d°ku , va]nici zavračali. V njihovi.po a je je zaposlenih 9 ljudi, več za 70 odstotkov. . part; Njihovi večji PO^Lost P" nerji (ki imajo tudi pre j^ura, opravljanju storitev) s Nafta, Variš, MIS in d ® J5tol-Beltrans je zabeležil cai-insk° no povečanje Proniet^2a2aj0 se' dokumentacijo pa PP^Tpoiiiat stavljati štirim podjetje skega tiska, Panonki, mlečnega prahu m “ fUeV8 zaposlenih si lahko samo bi imeli vsaj nekaj teh P bf; javljenih. V četrtek, ‘ ■ jelo'* je Beltrans kar 13-kra gpedt' pri poslih kot izvoznik ter, 5-krat kot špediter, ^sH' uvoznik in špediter m mo kot špediter. stek JAVNA narja nisem i”1?1 sem vedel, da ni ^anjeta ■ čevati z dinarji. N d?f s menjati marke, je p un kajšnji kolegi * Danes bi moral * ložiti drugo blagk0 v« (ej p lo mudi. Če ltovalP0 bom nikoli več P > ti!« .. VESTNIK, 24. Stran 4 aktualna tema domače NEZNANKE GOSPODARSKEGA OSAMOSVAJANJA Kompas v Središču . Kompas in Interevropa sta neke vrste republiška varovanca, ki ,a 'zbrana za opravljanje mejnih storitev na meji s Hrvaško. Ker se euo danes nista mogla dogovoriti, kdo bo na katerem mejnem pre-°au (da bi bili vsi na vseh, bi bilo potratno in nepotrebno), je na po-mjrs*'h mejnih prehodih tačas mogoče menjati denar le na medna-dnem mejnem prehodu v Središču ob Dravi. Drago Domanjko, vodja enote Mejni in turistični servis iz Gor-je Radgone, je povedal, da so že 9. oktobra v Središču ob Dravi po-avili »menjalniško prikolico«, pred dnevi pa so se tako cariniki kot ni avci Kompasa preselili v nove zabojnike. Kompasovi delavci meji3 VaJ° denar in opravljajo druge špediterske posle. Dinarje menjava-°snov' ponudbe in povpraševanja, imajo pa tudi pravico, da sa-so* r -ji° tečaj. Zanimivo je, da je ponudba dinarjev zelo slaba, saj sle a - ' predvsem tujci, ki le »tranzitirajo« skozi nove jugoslovan-e države, zato menjajo v glavnem lire in dolarje za tolarje. Danes tJT^deljek) menjajo 65 tolarjev za 100 din oziroma 112 din za 100 tisi •’ Omejitev ni, le toliko, da od posameznika odkupijo največ 5 cih h nariev' Povpraševanje po dinarjih je veliko predvsem ob kon-. ,'edna, ko se vračajo delavci iz drugih republik v svoje domače kra-ln želijo zamenjati plačo v tolarjih v dinarje. na ' ^omPas obljublja, da bodo do konca tedna uredili menjavo de-da^h tUd' na drugih novih mejnih prehodih s Hrvaško. Upajo tudi, čirn ° r®PubIiško ministrstvo za finance opravilo svoj del naloge in jei .Prej postavilo zabojnike na vseh mejnih prehodih, saj marsikje aJ° v nernogočih razmerah. Upajo pa tudi, da bodo zabojniki le za-sna rešitev. nam^ oktobru, ko se bo ves tovorni promet z živino preusmeril d od^0^ mejni prehod Dolga vas (po 31. oktobru bodo Madža-Dn apr'J veterinarsko postajo), bo nastala na tem mejnem prehodu in "rskih cestah še večja gneča. vasj p°mpas načrtuje povečanje svojih mejnih storitev tudi v Dolgi rem preJ b° potrebna sprememba zazidalnega načrta, saj je po sta-PabnačrtU na lendavskem mejnem prehodu že vse zgrajeno. Vendar dod' t ° zaradi povečanja tovornega prometa z živino morali zgraditi njal Pasove 'n druge objekte. Kompas bo obogatil ponudbo z me-hodn'C°’ trgovskim in gostinskim lokalom. Graditi bodo začeli pri- Negotovost se nadaljuje Tudi drugi teden monetarne suverenosti Slovenije ni prinesel pričakovanih odgovorov na številne neznanke v gospodarjenju, ki ta hip tarejo slovensko ekonomijo. Nasprotno. Številna vprašanja, ki so bila na prvi pogled lahko rešljiva, se ob ekonomski vojni, ki jo vodi preostanek zveznega izvršnega sveta, še poglabljajo. Tako je v petek zis izdal uredbo z zakonsko močjo, po kateri lahko teče plačilni promet s preostankom Jugoslavije samo med tistimi republikami, ki niso spremenile valute. Narodna banka Jugoslavije je torej Slovenijo osamila, njen plačilni promet je blokiran z vsemi republikami, razen s Hrvaško, s katero se pripravlja sporazum, ki bo urejal plačevanje prek nerezidenčnih računov. Kje in kako bo potekalo to plačevanje, zaenkrat še ni jasno .. . Plačilni promet je po tej uredbi ustavljen do 15. novembra, po tem datumu pa bo verjetno sledila nova. Kaj bo s terjatvami? Na denar, ki ga ima Slovenija v drugih republikah, ne gre pozabiti, čeprav tolar že sedaj zaradi menjalnega razmerja izgublja vrednost. Pou- V MESNI INDUSTRIJI POMURKA Manj živine in težave s plačili Do 31. oktobra izjeme nemajhnega števila pravnih zapletov, ki so se pojavili z 'ih na^k^0 samostojne Slovenije in izdajo novih predpisov, po kate-je Ke“J sve ravnale carinske službe na meji s Hrvaško po 8. oktobru, v Slov - a carinska uprava 15. oktobra poslala vsem carinarnicam Mej den'J' Prehodne določbe v zvezi z mejo z Republiko Hrvaško, go, |(j Je v njih zapisano, da ni potrebno plačati carine za bla-ji pre(j s i° v drugih republikah ocarinjeno za uporabnika v Sloveni-hilov) m °^tohr°m: Uvoznik (najpogostejši so lastniki novih avtomo-sedeže °ra Priložiti listino, daje bilo blago ocarinjeno na ime firme s ta re ,m zunaj Slovenije pred 8. 10. Podobno je za lisinške pogodbe; dn* posle (primeri izvoza blaga iz drugih republik v tujino ’iniefter'h se pojavljajo slovenska podjetja kot izvoznik, ni potreb-bi|j si । Posebnega dovoljenja ministrstva za zunanje zadeve, če so je nje enJeni pred 7. 10. 1991. Blago, ki se uvaža iz drugih republik in 'nhk0)V u.Voz urejen s kontingentom, soglasjem ali dovoljenjem, se v\°Z' v^jučno do 31. oktobra s predložitvijo izjave uvoznika, 30 dneh predložil potrdilo o dodeljenem kontingentu. S'°van V** ^a8a (sadje, zelenjava, cvetje), ki je po izvoru iz drugih jugo-tj republik in ga uvažajo fizične osebe zaradi prodaje na tržni-nni ^108 in podobno, je možen do vključno 31. oktobra. Po tem datu-rahih t^Ozen uvoz takšnega blaga le s posredovanjem podjetij, registri-a zunanjo trgovino. tleji mednarodnega cestnega tovornega in avtobusnega prometa na 5 hrvaško ‘^tobru bodo lahko tovorna vozila z registracijami drugih Milni* prehajala državno mejo s Hrvaško samo z dovolilnicami. Do-Sej-^J bi si izmenjala pristojna ministrstva obeh republik naj-H^liar” te®a datuma. Tudi avtobusi iz drugih republik, ki bodo ^Voni . 'zvenlinijske prevoze, bodo lahko prestopali mejo samo z 'nicami. "o novembra bodo ministrstva za promet in zveze medseboj-.vozne rede obstoječih mednarodnih in medrepubliških ?davtOkla hnij. Carinski organi bodo od tega datuma dalje zahtevali 'len on U?ov na rednih mednarodnih linijah originalni vozni red, po-°heh ministrstev. Na novosti, ki so nastopile, ko so se razmere v nekdanji Jugoslaviji začele zaostrovati, so se v Mesni industriji Pomurka pripravljali pravočasno, zato težav, s katerimi se zdaj srečuje slovensko gospodarstvo, niso dočakali povsem nepripravljeni. Mesna industrija, ki je že zdavnaj prerasla okvire lokalne in regionalne klavnice, je bila pri nakupu živine že v preteklosti dodobra vezana na nakup na drugih območjih in temu je prilagodila tudi svojo poslovno politiko. Poleg sosednje Hrvaške je Mesna industrija imela svoje surovinsko zaledje tudi v Bosni in delno v Srbiji, kjer je poleg živine kupovala tudi krmo. Da bi bila nihanja na tržišču kar najmanj boleča, so v tovarni posebno skrb namenjali organizaciji lastne prireje, katere dobršen del so imeli prav v drugih republikah. Resnejše težave so se začele z vojno na Hrvaškem, ko je bil zaradi cestnih blokad in drugih nevarnosti otežen prevoz živine iz lastnih pitališč, zaostrile pa so se pred dnevi, ko je Hrvaška prepovedala izvoz strateško pomembnih surovin, med katere so uvrstili tudi živino in živinsko krmo. Po sladkorno peso čez mejo Pridelovalno območje sladkorne pese za tovarno sladkorja v Ormožu sega tudi v sosednjo Hrvaško, v občini Čakovec in Varaždin, kjer ima tovrstna pridelava že desetletno tradicijo. V vseh letih doslej je pridelava na Hrvaškem potekala pod enakimi pogoji kot v Sloveniji in tudi spo Južna državna meja «lovel' oktobra 1991 je Republiška carinska uprava poslala vsem Piejj nskim carinarnicam uradni dopis o carinskem postopku na "losto^o^lke Slovenije z Republiko Hrvaško; z razglasitvijo sa-"leja 'n°sti je postala južna meja Republike Slovenije državna skem J1 Carinska črta, slovenske carinarnice pa morajo v cann-“liju Postopku upoštevati listine, ki so jih izdelali pristojni repu-Prehod®311'- Izvršni svet Republike Slovenije je določil 34 mejnih H °Y> ki so kategorizirani v mednarodne in meddržavne; na Mjenjp1?!1 Prehodih opravljajo carinarnice carinski nadzor in ca-^rinsk' blaga le v potniškem prometu, v blagovnem prometu pa le gostji 'bttdzor (uvozna carinjenja opravljajo carinarnice v notra-J'h drž./Voz blaga iz drugih republik je izenačen z uvozom iz tret-^arsk V’ zato naj bi veljal podoben režim uvoza, bile naj bi vete- > sanitarne in druge kontrole ter uvozne in druge dajatve. ^avlia areditve državljanstva se kot domači potniki štejejo tudi Meti {bi drugih jugoslovanskih republik, medtem ko morajo k^Pabii-.u et'a urejeno uvozno-izvozno dokumentacijo. Direktor , 8o t- carinske uprave je pod točko »ostalo« še zapisal: »Za *važa J Se uvaža iz jugoslovanskih republik ali se v te republike v v tui;C uPorabljajo vsi predpisi, ki regulirajo uvoz jn izvoz bla-kMsbih P0’ ^zične osebe s stalnim prebivališčem v eni od jugoslo-1 "ga L.cPuWik niso upravičene do povračila prometnega davka od h '"ein i?a kuP'i° v Republiki Sloveniji in ga izvozijo iz Slovenije; /^eari,, । Prehodih z Republiko Hrvaško ni mogoče ustanavljati K?’ ki » , Prodajaln; pri ugotavljanju carinske osnove za bla-ri.'k, cikajo občani in je po poreklu iz jugoslovanskih repu-avkov arnica od fakture vrednosti ne bo odštevala prometnih Besedilo in posnetki: J I— ------------------— Bernarda B. Peček Voda Divjanje vojske ki se je nekoč imenovala ljudska. danes pa agresorska, je v sosednj> Hrvaški povzročilo že ogromno škode Ne le da pridelki s tisočev hektarjev polj ne bodo pospravljeni in oolia pripravljena na zimo, tako kot se spodobi; oe k da je Hja^h) je Umetno, posledica vojne; drugič pa nimajo niti možnosti, dr. bMahko hitro »vskočili« na hrvšškn tr žišče in nadomestili »jamnicko kiseltco« in »lipički studenac« vlada po 14. oktobru med ^ovenijo io isfa - .r. ; < d Smtarda B. Peček čeni pravijo, da bi s terjatvami kazalo počakati, dokler se stvari ne uredijo. Kako naj poslujejo podjetja oz. poslovne enote iz drugih republik? Svetuje se jim, da ustanovijo mešana podjetja, zaenkrat pa jim je slovenski SDK sprostil posebne žiroračune, da lahko razpolagajo s tolarji. Kako in v čigavem imenu jih bodo uporabljali, pa je potreben dogovor z matično firmo. Izplačila osebnih dohodkov za delavce iz drugih republik so zaenkrat možna še na dva načina, če bo podpisan sporazum, bo tako tudi ostalo. Pravilo pa je, da je delavec plačan v valuti države, v kateri je zaposlen. Spremembo valute niso spremljali ukrepi v gospodarstvu. To bi moralo vedeti, kaj se pripravlja, in se na te spremembe V Mesni industriji so že pred časom predvidevali, da bo lahko prišlo do težav, zato so dobršen del živine pravočasno preselili z ogroženih območij, predvsem zrelo živino, je pa v pitališčih še vedno nekaj sto telet, 'katerih usoda je negotova. Pravijo sicer, da prireja poteka normalno; ker gre večinoma za dolgoročne pogodbene odnose, pa bodo ta vprašanja reševali prek ustreznega hrvaškega ministrstva. Zaenkrat je ves izvoz živine iz Hrvaške prepovedan, vendar upajo, da bodo dobili ustrezno dovoljenje in le prišli do svoje živine. Če se to ne bo zgodilo, imajo pripravljene tudi protiukrepe, saj pravijo, da v tem primeru hrvaškega tržišča ne bodo oskrbovali z mesom. Vendar, kdo bo po vsem tem potegnil slabši konec, ni potrebno ugibati. Z največjimi težavami pa se je slovensko gospodarstvo srečalo po uveljavitvi slovenske samostojnosti in uvedbi lastnega monetarnega sistema. Meja s sosednjo Hrvaško je postala državna in na njej velja podoben režim kot na mejah z drugimi državami. Res da ni carinskih dajatev, mladanska setev je bila tako opravljena. Razmere pa so se nekoliko zapletle po uveljavitvi slovenske državnosti, ko je meja s Hrvaško postala hkrati tudi državna meja, na kateri velja podoben režim kot na vseh državnih mejah. Spravilo sladkorne pese na ob- tudi pravočasno pripraviti. Poslovne vezi so se zaradi tega pretrgale čez noč, zastal je blagovni in plačilni promet, naredili smo si veliko politično škodo. Gospodarstveniki tarnajo, da jih država sili na zahodna tržišča, vendar se to ne da narediti čez noč, še posebej, če vemo, kako podkapita-lizirana je slovenska ekonomija. Smo v prehodnem obdobju in v tem času bi nam tržišča drugih republik prišla še kako prav. Kako nejasne so usode in s kakšnimi neznankami je povezano poslovanje slovenskih firm na Hrvaškem in obratno, dokazujeta ta dva zgleda. UNIVERZAL USTANAVLJA PODJETJE V MURSKEM SREDIŠČU Ker sistem poslovalnic v tujini ne bo več deloval, ustanavlja trgovsko podjetje Univerzal iz Lendave v Murskem Središču mešano podjetje. Trgovina zaenkrat posluje še normalno, odprli so nerezidenčni račun, oskrbujejo pa se pri hrvaški, veletrgovini. Do sedaj so svojo trgovino na Hrvaškem zalagali z blagom iz saj je uvoz obremenjen le z 1 -odstotnim davkom, nastopajo pa težave v plačilnem prometu z drugimi deli Jugoslavije. Med Slovenijo in Hrvaško se ta vprašanja rešujejo na dvostranski ravni, vendar v Mesni industriji pravijo, da se novim razmeram ne bo težko prilagoditi, saj so že doslej veliko delali na področju izvoza in uvoza in jim tovrstnih izkušenj ne manjka. Vsem pa bo moralo priti v zavest spoznanje, da je odslej meja med Slovenijo in Hrvaško državna in temu se bo potrebno prilagoditi. Navkljub vsemu pa vse te težave tudi mimo Mesne industrije ne bodo šle brez pretresov. Če vemo, da se zaostrujejo tudi problemi pri prodaji mesa in mesnih izdelkov, bi po laičnem razmišljanju lahko zapisali, da se bodo z zmanjšanim zakolom zmanjšale tudi te težave, vendar stvar le ni tako enostavna. Tu so namreč proizvodne zmogljivosti in za njimi veliko zaposlenih, katerih usoda lahko prav tako postane vprašljiva. Morda pa bodo sedanje razmere prinesle tudi streznitev in drugačno razmišljanje v mnoge mejnem delu sosednje republike teče sicer brez težav, s kakršnimi se srečujejo na območjih, kjer divja vojna, niso pa še povsem rešena nekatera vprašanja izvoza, predelave in plačila. Tudi sladkorna pesa je namreč uvrščena na spisek strateško pomembnih surovin, katerih izvoz je Hrvaška prepovedala, ker pa gre za dolgoročno poslovno in pogodbeno sodelovanje, je ustrezno ministrstvo izvoz v ormoško tovarno odobrilo. Kot pravijo v Ormožu, so imeli v začetku nekaj težav na meji, kjer zahtevajo fito-patološka spričevala, plačati pa je potrebno tudi stroške carine. Se večji problem od vsega tega pa je v tem trenutku plačilo pridelka Hrvatom, kjer peso pridelujejo predvsem kmetje. Dokončnega dogovora o tem še ni, vendar kaže, da bodo peso plačali s sladkorjem, pesnimi rezanci in drugimi izdelki. V tovarni 'sladkorja v Ormožu bodo letos od svojih pridelovalcev prevzeli okrog 400 tisoč ton sladkorne pese, kar bo za 30 tisoč ton manj kot lani, zato so že opravili pogovore o storitveni predelavi sladkorne pese z območja osiješke tovarne. Z njenim dovozom naj bi začeli po 10. novembru, ko bodo domačo peso spravili na deponije. Kampanjo predelave bodo zato nekoliko podaljšali v januar, vendar kaj več kot 30 tisoč dodatnih ton z osiješkega območja ne bodo mogli predelati. L. Kovač Potrošnika, zaradi uvedbe carin pa je to postalo predrago. V novem podjetju bo devetdeset odstotkov Mercatorjevega kapitala in deset odstotkov od zaposlenih. Teh je 16, 13 se jih na delo vozi iz Slovenije. Kako bo z osebnimi dohodki teh delavcev, še ne vedo. TRAVME DELAVCEV BOROVA Zadnje blago, ki ga je trgovina s čevlji Borovo v Murski Soboti dobila od matičnega podjetja, je prispelo 4. junija, pa še to je bilo v vrednosti tretjine običajnega. Police s čevlji so prazne, kdaj bo, če sploh bo, prispela obutev za bližajočo se zimo, ne vedo. Sicer pa so se travme zaposlenih v Bo-rovu začele že lanskega decembra, ko so začeli prejemati zajamčeni osebni dohodek republike Hrvaške. Tega prejemajo še danes v višini 3.800 din. Dobava blaga iz Hrvaške je ustavljena, vodstvo podjetja se je iz Borovega naselja preselilo v Zagreb, proizvodnje ni. Prav tako ni nobenih napotkov matičnega podjetja, kako naj poslujejo. V Boro-vu kmalu pričakujejo obisk odgovornih, ko naj bi se dogovorili o statusu poslovalnic, načinu poslovanja in izplačevanja osebnih dohodkov. Do takrat pa bodo police prazne, skladišče nad poslovalnico izropano, usoda zaposlenih pa negotova. Renata Ficko slovenske delovne kolektive. Predvsem v tiste, ki so v preteklosti preveč upov polagali v na- V Mesni industriji Pomurka so lani zaklali 145.000 prašičev, od tega so jih 26.000 pripeljali iz drugih republik, največ s farme Senkovec pri Osijeku, v lastni reji pa so spitali 12.500 goved. Zdaj koljejo tedensko od 1.500 do 2.200 prašičev in 800 goved, kot vse kaže, pa se bo to število zmanjšalo. V zadnjih treh mesecih letos so namreč predvideli odkup v drugih republikah, vendar je usoda teh živali zaenkrat še negotova. ložbe na drugih območjih, ob tem pa pozabljali na domače okolje. Če bi že takrat razmišljali drugače, bi jim nekatere skrbi zdaj odpadle. Ludvik Kovač Jugoslovanski delavci brez socialne varnosti S tem ko smo s hrvaško naredili mejo ter si izbrali novo valuto, so se odprla številna vprašanja nadaljnjega sodelovanja in odnosov z drugimi republikami. Morda jih je sedaj največ v gospodarstvu, nemalo pa se jih odpira tudi za zdravstveno in socialno varstvo pri nas zaposlenih delavcev iz drugih republik. Prav tako ostaja odprto vprašanje urejanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri socialnem varstvu za delavce iz drugih republik je torej nastala praznina. Z ministrstva za zdravstveno in socialno varstvo namreč niso dali še nobenih navodil, kako ravnati, morda so bili nekoliko zadržani tudi zaradi stavke. Zato med Slovenijo in drugimi republikami tudi na tem področju ni nobenega plačilnega prometa. Pravijo, da bo s Hrvaško itak potrebno narediti obračun, ker da je precej dolžna za pri nas opravljene storitve njenim zavarovancem. Dolgo z obračunom tudi ne bo dobro čakati, tako ena kot druga stran bo morala dati stvari na mizo. Saj vendar gre za ljudi in njihovo socialno varnost. Morda lahko počakamo teden, dva, potem pa že moramo vedeti, kako in kaj tudi pri socialnem varstvu prej delavcev iz drugih republik, sedaj tujih delavcev. mh 24. OKTOBRA 1991 Stran 5 okrogla miza Prleški narodnjaki in prekmurski sredinci - razcep SDZpo reki Muri? SDZ se je razcepila, pa se vendar ni razcepila: marveč je samo del udeležencev kongresa zapustil dvorano skupnega zasedanja in nadaljeval po svoje. Razcep SDZ-ja je bil programiran, pa vendar ni bil programiran: marveč si je. tako trdijo nekateri, Rupel tisto, kar je izjavil v intervjuju za Mladino, da je namreč zato »načrtno« prestavil kongres iz Smelta, »kakor je bilo prvotno zamišljeno, v Cankarjev dom«, ker da naj bi imel tako možnost oditi v drugo dvorano, post festum preprosto izmislil. Kakor naj bi si tudi Bavčar in Janša preprosto izmislila, da sta bila »zmenjena« (Slivnikov komentar v sobotnem Delu) in sta zaradi tega lahko izigrala tako tiste na »levi« kot one na »desni«. G. Mario Cep, eden od udeležencev naše okrogle mize, sicer očitno ruplovec, pa je spet prepričan, da je bilo vse skupaj zrežirano s strani Pirnatove desnice, predvsem Pirnatovega sekundanta Volaska. SDZ se je preimenovala v novo stranko, v SDZ-NDS (Narodno demokratsko stranko), pa se vendar ni preimenovala: kajti gospod Hrastelj, formalno še vedno koordinator pomurske SDZ, pomurskim ruplovcem odreka pravico, da bi se še naprej imenovali sdzjevci, ker je »SDZ samo ena«. Zaradi česar je Mario Čep, predsednik soboškega SDZ-ja, prepričan, da si Hrastelj uzurpira svojo funkcijo za takšne trditve. Igor Bavčar, ki je pod »Sporočilom s kongresa SDZ«, objavljenim v sobotni prilogi Dela (19. oktobra) podpisan kot »koordinator«, sporoča, da se je NDZ odcepila od SDZ oziroma da se je zasukala v desno in spremenila ime. Da torej kot edina prava SDZ ostaja »ruplovska SDZ«. Če se bo SDZ razdvojila, tudi tako se je govorilo, potem bo padla tudi vlada: SDZ se je razdvojila, vlada pa zaradi tega ne pada nič bolj kot sicer, kajti: Bavčar, Janša in Rupel, ki niso več v SDZ-NDZ, marveč potemtakem »ruplovci«, so toliko državotvorni ministri, da bodo sedeli še v kateri od prihodnjih vlad. Tudi takšni, ki ne bo več temeljila na Demosovi koaliciji. Rupel je vzpostavil slovensko zunanjo politiko, Janša je premagal JA, Bavčar pa daje veselemu iskanju državnih simbolov pridih državniške resnosti. PREKMURSKI IN PRLEŠKI DRŽAVOTVORCI IZ SDZ-ja »Iz dosedanjega delovanja izvorne SDZ je jasno razvidno, da je bila narodna in državotvorna in bo to tudi v prihodnje — vendar ne na način »nacionalnega enoumja«, piše Bavčar v Sporočilu. Ruplovska SDZ torej ni NDZ, pa je vendar tudi narodna in državotvorna. Poznavalec prekmurskih in,prleških sdzejevcev bi pričakoval, da bodo Bavčar, Bučar, Marjan Cerar, Spomenka Hribar, Marko Kos, Igor Omerza Peršak, Rupel, Šeligo, Drago Zajc, Šribar, Kebrič in Pisanski, torej vsi tisti, ki tvorijo vrh nove stranke, zapustili zborovanje Pirnatove SDZ-NDZ oziroma svoje desno krilo brez prekmurskih in prleških delegatov na kongresu. Večina prekmurskih in prleških sdzjevcev je izkazovala močne narodne in državotvorne nagibe, vendar so se iz kakršnihkoli interesov in po spletu kakršnihkoli že okoliščin Gerič in Šetinc iz Lendave ter Čep in Turner iz Sobote dvignili skupaj s sredinci, torej ruplovci. O tem, da je SDZ doslej slovela kot stranka intelektualcev, se na okrogli mizi nismo pogovarjali, pač pa je bila to tema prekmurskih ruplovcev na pogovoru s Spomenko Hribar, ki je bila pretekli petek tod na obisku. Med drugim so ji nekateri gostitelji očitali, da se v stranki preveč poudarja njeno intelektualno jedro. Kar je pravzaprav čudno, saj je bil ta domnevni ali dejanski inte-lektualizem po eni strani razpoznavno znamenje stranke, po drugi pa glavna točka privlačnosti za mnoge, ki bi kot intelektualci radi sloveli. Če povemo enostavneje: brez tega bi ta stranka ne bila to. kar je. in brez tega se nekateri v njo ne bi vključevali. Iz poteka pogovora se je dalo razbrati, da si tukajšnji szde-jevci še niso povsem na jasnem, če se njihovo trenutno pripadanje sredinskemu delu bivše SDZ sklada z njihovim dovčerajšnjim političnim kredom. Razbrati se je dalo tudi, da si stranko, ki naj bi ji pripadali, predstavljajo kot množično stranko, kar pa z inte-lektualizmom ni ravno združljivo. Čeprav je Hribarjeva intelek-tuainost definirala zelo široko, kot »razpolaganje s svojo pametjo, razsodnostjo in vztrajanje v neki moralni drži«, s čimer se seveda izključuje izobraženost kot temeljna predpostavka razumništva, se s tem prav tako izključuje tudi množičnost. Tudi to pa ni v skladu s predstavami dela prekmurskega članstva. Obstajajo različni komentarji o tem, zakaj so tako ravnali, od dobronamernih do drugačnih, dejstvo pa je, da so prleški sdzjevci v nasprotju s pričakovanji ostali v tistem krilu stranke, za katero je po Bavčarjevem mnenju značilno »nacionalno enoumje«. Ljutomerski delegat M. Prelog in radgonski A. Hrastelj sta po izjavah udeležencev naše okrogle mize ostala v dvorani s pirnatovci. Kaže torej, da se je SDZ v tem koncu Slovenije razcepila po reki Muri, na prleške narodnjake (pirnatovce) in prekmurske sredince (ruplovce). Pisec teh vrstic se kot ljubitelj mavričastega političnega prostora zaveda, da je bolje imeti tudi kakšne povsem skrajno desne stranke v večstrankarskem sistemu, kakor pa sploh ne imeti vznesenega nacionalnega političnega programa v političnem prostoru. Kajti v uravnovešenem pluralnem prostoru se preostri nacionalistični sunki ob podpori kritične javnosti ublažijo in se skrajnostni nacionalni naboj tako izprazni. V nasprotnem primeru pa, če se ta nacionalni naboj zatira in taji, se zgodi to, kar se zdaj dogaja na Hrvaškem. Obenem pa moram dodati, da je vsaka nacionalna država eo ipso že tudi »nacionalno enoumna«. Torej so takšne do neke mere tudi vse stranke v tej ali oni nacionalni državi, zato je potrebno Bavčarjevo kvalifikacijo, ki jo po vsem videzu povzema po Bučarju, vzeti in razumeti skupaj s to okoliščino. Manj slabšalno torej. Nekatere prleške in prekmurske sdzjevce smo povabili na pogovor, da bi povedali, kje so glede na to delitev njihovi občinski odbori. Niti eden od tistih, ki so prišli, pa ni mogel ničesar povedati o usmeritvi svojega občinskega zbora. Vsi so želeli govoriti samo v svojem imenu, ker mnenja članstva iz razumljivih razlogov »še niso mogli dobiti«, kot so sami rekli. Iz lendavskega občinskega zbora je prišel mag. Igor Šetinc, predstavnik za tisk, iz soboškega g. Mario Čep, predsednik, in g. Jože Urankar, član izvršnega odbora. Koordinator pomurske (prejšnje) SDZ g. Andrej Hrastelj je najprej nameraval priti, saj je ta pogovor pravzaprav predlagal on, potem pa je moral nujno odpotovati. G. Mirko Prelog na pogovor ni želel priti, ker se ljutomerska SDZ še ni sestala. Tako v pogovoru nismo mogli preiskati, koliko je srčika spora v tistem, kar je takoj na začetku problematiziral M. Čep. DOMOBRANSKI PRLEKI? »Pogovoriti se moramo,« je rekel, »ker je vsekakor zanimivo, zakaj je na kongresu prevladala desna, to je gorenjska frakcija. Je to zato, ker pri nas ni bilo domobranstva, tam pa je bilo?« Če bi bila za mizo v urednikovi pisarni, kjer smo sedeli tudi Hrastelj in Prelog, bi ju izhajajoč iz tega najprej vprašali, če so Prleki »pomurski« Gorenjci. Začeli pa smo takole: VESTNIK: »Najbrž bi bilo dobro, da se zmenimo za kak drug termin, kajti tukaj ste sami ruplovci. Poleg tega je gospod Hrastelj, ko je sporočal, da ne more priti, rekel nekako takole: SDZ je samo ena in niti Čep niti Gerič ne morejo govoriti v imenu članstva.« Udeleženci so potem v resnici preudarjali, če ne bi bilo dobro priti takrat, ko bi lahko bil navzoč tudi koordinator Hrastelj, vendar se je potem pokazalo, da zaradi različnih obveznosti, ki jih imajo v naslednjih dneh, ni mogoče določiti časa, ki bi vsem ustrezal. ŠETINC: »Zakaj pa gospod Hrastelj ni poslal koga drugega?« Ker g. Hrastelj ni nikogar poslal, smo se pogovarjali kar brez njega. STRANKA CENTRA VESTNIK: Kje ste vi, ki bomo tukaj imenovali ruplovci, da ne bi prišlo do nadležnih natezanj okrog pravice do imena, v primerjavi z evropskim političnim prostorom. Ste levo, desno ali v sredini? ŠETINC: Bavčar išče neko zmerno pot nekje v sredini. Nikjer nikogar ne imenuje boljše-vik. Poskuša najti neko sredinsko pot, da bi se lahko sporazumevali s prejšnjo oblastjo, ki je sicer delala vsemogoče napake, in s sedanjo oblastjo, ki je na drugih pozicijah. Biti hočemo katalizator tukaj vmes. V centru se hočemo najti vsi tisti, ki nismo niti ekstremno desno niti ekstremno levo. Zame je to »jako« sprejemljivo stališče. Dejansko življenje Slovenije je nekje v sredini. URANKAR: Akcija povzroči reakcijo, in če bodo oni z desne tako pritiskali, bodo z leve ravno tako dobili nazaj. Iti v sredino in tisto, kar je bilo, oprostiti, ne pozabiti. ŠETINC: Če bo izvršni odbor v Lendavi za Pirnata, bom rekel hvala lepa. VESTNIK: Rekli ste že, da govorite v svojem imenu. Imate pa kaj občutka, kaj menite, kako bo reagiralo članstvo? ŠETINC: Težko je odgovoriti na to vprašanje. Veste, govoril sem s svojimi kolegi veterinarji in vsi so rekli, Igor, počakajmo, da bomo videli: če se bo kongres obrnil v desno, potem mi ne pristopamo. Danes so mi rekli, na Ruplovo stran gremo, k Pirnatu ne gremo. Ker smer v desno Slovenije ne vodi k napredku. VESTNIK: Mimogrede. Kako se zdaj stranka, h kateri bi sami sebe prištevali, imenuje oziroma kako naj bi se imenovala. ŠETINC: Mi smo predlagali ime Demokratska stranka, brez narodna itd. Stranka, v kateri bi bilo prostora za vse demokratično misleče Slovence, ki niso ekstremisti. VESTNIK: Kljub temu se nam zdi, da se tukaj stranke usmerjajo bolj po tem, kakšen je vodja kot po nekih predhodnih programih. Zato še enkrat sprašujemo, kaj je na zahodu vaš ekvivalent. ŠETINC: Glejte, v imenu imajo vsi »demokratična« ... VESTNIK: Saj ravno zato, ker to še nič ne pomeni, vas sprašujemo. ČEP: Stranke centra so nam recimo blizu. VESTNIK: S tem za vas preneha biti primerljivo nemško politično prizorišče, ker tam stranke centra niso močne, medtem ko vi vsekakor hočete biti močna sredinska stranka. Potem se s to vašo pozicijo tukaj uvaja politično razmerje, značilno za Francijo. ŠETINC: No, saj tista nemška krščanska stranka ni toliko desno, je samo malo desno od centra. VESTNIK: Kako pa se vi kot stranka centra ravnate? Se ravnate po formiranem političnem strankarskem prostoru in ugotavljate, kje bi bilo najprimernejše mesto, ali pa se ozirate na volilno bazo? Se vam zdi, da so ljudje na gnjeni k temu, da bodo volili sredino? Ali pa vas je politična igra, vsa ta rivalstva znotraj DSZ-ja, pritisnila v to, da ste sprejeli pozicijo sredine? ČEP: Preden odgovorim na to vprašanje, bi se želel nekoliko vrniti nazaj. Mi smo namreč imeli pred kongresom nekakšno razširjeno sejo in na njej smo se delegati kongresa, razen mene sta bila to še Štefan Turner in Alojz Gabor, s članstvom tako rekoč popolnoma poenotili glede odnosa do ene in druge opcije. Med Pirnatovim in starim predlogom smo se odločili za slednjega. Mi smo imeli pred sabo določeno nalogo, da v nobenem primeru ne smemo stopiti na stran te desnice. Ker pa se vprašanja tiče, mislim, da je veliko pragmatičnih volilcev. Občutimo, da tisto, kar se je dogajalo pred enim letom, ko je šlo za to, da smo zgolj proti komunizmu, da to zdaj ni več aktualno. Spomenka Hribar je to povedala na tak način: »Iste ideje in besede, izrečene v različnih časovnih obdobjih, nimajo istega pomena.« Kar bi lahko razumeli kot zelo »dnevnopolitično« stališče, ki pa je v politični igri seveda legitimno. ŠETINC: Veste, v čem je tukaj problem. To je bila ena dobro zrežirana politična igra .. . ČEP: V to se tukaj skoraj naj ne bi spuščali, ker eni in drugi trdijo, da je imel nasprotnik vse skupaj zrežirano. VESTNIK (Votek): Kaj pa to pomeni za pomurski politični prostor, ki je izrazito konfuzen? ČEP: Mi smo načelno tako ali tako pristali, da ostajamo v Demosovi koaliciji. Sicer pa ne bi rad, da me tukaj nekam zavedete, zato ponavljam: obnašali se bomo čisto pragmatično. Sploh pa bomo skušali ta domači politični prostor stabilizirati. VESTNIK: Ali pri lastninjenju to pomeni, da boste šli bliže Mencingerju ali bliže Sachsu? KAKO Z DEVIZNIMI ŽIVLJENJSKIMI ZAVAROVANJI PO DEVALVACIJI Uvedba slovenskega denarja je privedla do visokih tolarskih protivrednosti preti" vljenjskih zavarovanj, izraženih v izbrani tuji valuti (ATS, DEM). . z nek0'1' Nerealen tečaj dinarja t preteklosti je namreč vplival na sklepanje zavarovanj ko višjimi zneski, ki so sedaj ob padcu življenjskega standarda in stalnem porastu skih stroškov mnogim zavarovancem preveliko breme. Vsa taka zavarovanja spreminjamo na nižje zavarovalne vsote in nižjo mesečno P^ gjtfl' za katero se zavarovanec sam odloči. Življenjsko zavarovanje je namreč dolgoročno fino zavarovanje, ki se med dobo trajanja lahko večkrat spremeni in prilagaja potreba Ijam zavarovanca. Če je tudi vaše življenjsko zavarovanje potrebno spremeniti, se čimprej oglasite P^ju-na območni enoti v Murski Soboti, v naših pisarnah po Pomurju (G. Radgona, Rade. fro tomer, Lendava) ali pri zavarovalnem zastopniku — lahko pa nas tudi pokličete, o zastopnik obiska! na domu. Svetovali vam bomo, kako se lahko najbolje življenjsko zavarujete! zavarovalnica triglav d.d ČEP: Nisem prav kompetenten, da bi na to odgovoril. Dejstvo pa je, da je frakcija, ki je kongres zapustila, bliže Mencingerju. NOVA SDZ IN NACIONALNO MEŠANO OBMOČJE VESTNIK: G. Šetinc, vprašanje za vas. Vi ste iz lendavske občine, kjer je madžarska manjšina. Mislite, da je tam potrebna narodna slovenska stranka, ali pa takšna stranka, kot je SDZ-NDZ, ki je narodnjaška, sploh ni potrebna? ŠETINC: Mislim, da na lendavskem območju, kjer so Madžari in kamor prihaja na delo mnogo Medžimurcev, poudarjanje narodnosti stranke v glavnem povzroča zmedo. Naša stranka je odprta za vse, tako za Madžare in Slovence kot eventuelno tudi za Hrvate, Medžimurce. Mi ne moremo dovoliti poudarjanja slovenske nacionalnosti, ker smo Slovenci v bistvu tukaj manjšina. Mag. Šetinc je poudaril, da je trdno prepričan, da v tistem koncu slovenski nacionalni interes ni ogrožen. »V Lendavi nacionalnih problemov ne bo!« je pribil. S tem optimističnim in kategoričnim stališčem, takšno je vsaj mnenje poznavalcev o tako rekoč dovčerajšnjem bazičnem članstvu SDZ, večina tega članstva ne bi mogla soglašati. SDZ je doslej v lendavskem koncu članstvo pridobivala tudi zaradi tistih programskih stališč, ki so dokaj narodnjaška. Po Setinče-vem mnenju so na lendavsko področje prihajali »tujci« zato, ker se domačini, ki so doštudirali, niso hoteli več vrniti; po drugi strani pa, »čeprav nočem nič slabega reči o tukajšnjem šolstvu«, so otroci odličnjaki na študiju v Mariboru in Ljubljani pogosto »zglajzali«. Namesto teh, ki se niso vrnili, so prišli vojvodinski Madžari in vsi drugi. Desno kri- OE MURSKA SOBOTA KeR ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST lo SDZ-ja pa trdi nasprotno. »Dejstvo je, da se tisti, ki se niso vrnili, niso vrnili zato, ker se niso hoteli, ne pa zato, ker se ne bi mogli,« je trdno prepričan Šetinc. OD KOD VOLILNA BAZA VESTNIK: Kdo vas bo po vašem mnenju volil, od kod se bo novačilo vaše članstvo? ŠETINC: K nam bodo prisl' vsi nezadovoljni. Računamo tud) na kmečko prebivalstvo. Tu® kmetje niso zadovoljni s SKZ-LS, ker jih še naprej teži problem odkupa in prodaje — iz znan® razlogov. Na denar za bika se čaka mesec dni, za grozdje prav tako. Kmet še vedno dela za hvala lepa! VESTNIK: Vsi takšni bodo p« vašem mnenju volili sredinsk stranko. Za katere stranke tukaj pa menite, da so sredinske, k<® bodo vaši konkurenti oziroma vasi koalicijski partnerji? . CEP: Mislim, da imajo v Lit’ ralno demokratski stranki (LL)J podobne cilje kakor mi. M's ! : celo, da bo LDS, ki je bila doslej na levici, zdaj šla v sredino, k® smo mi naredili ta pragmatik korak. , ŠETINC: Menim, da vse bodo temu sredinskemu bloku izrazi, je pridružili tudi zeleni, ki dos nimajo ne vem kakšnih usP®)0 ' Sem bodo šli tudi vsi tisti, ki bodo reševali pred tem, da J posrkajo krščanski demok®_ Pa tudi tisti, ki nočejo, da jih P srka levica. . , URANKAR: Nimam mnenja tem, kdo naj bi se temu bi®1 pridružil. . VESTNIK: Kateri so po va^" mnenju največji uspehi SOZ-J2 " volitvah? ČEP: Največje število ®'n strov v vladi je iz naše stran K • ŠETINC: Člani naše strank so bili gibalo obrambne vojn ■ . Štefan S®« VESTNIK, Stran 6 finance in obrtniki Laž do laži - razkrinkanje MORAVSKE TOPLICE Kdo bi si kdaj mogel misliti, da bo nekoč neko preteklo pobalinstvo pomagalo vreči na piano obrobno resnico o obrtnikih kot davkoplače-valcih. Še manj pa bi si bilo mogoče misliti to, da bo ta resničica prišla “* časopisne strani ustreznega časopisa prav v času, ko direktor davčne “Pfave Republike Slovenije Ivan Rojc toži, kako malo obrtniki plačujejo v državno blagajno. V intervjuju v časopisu Delo, 19. oktobra 1991 Pravi, »da je iz zasebnega sektorja prišlo le 8,67 odstotka vse dohodni-ne’ ki je bila zbrana v proračunu Slovenije«. . Kakšno takšno prepisovanje !n navajanje številk s katerimi lmajo opraviti davkarji, je lahko zdo suhoparno in za branje sPloh ne-zanimivo. Zato bomo ?godbo o tem, kako lahko kdo 'zmed obrtnikov (vsekakor pa ne v“i!) skuša z nerodnim navaja-nKm številk vzbuditi sočustvova-"k pa se potem izkaže, da je fi-““nčna resnica drugačna, povedi »življenjsko«. Tako pač, ka-। r se odmotavajo niti življenja, 'griva usoda je mene, ki s finan-Ca™> nikoli nisem bil preveč na I r°ko, izbrala, da se bom zameril ““katerim ljubim sodržavljanom, zgodba govori o mnogih. k“Prav pa je po drugi strani spet res> da ne o vseh. Predvsem tudi ne o vseh obrtnikih. Začnimo to-r“J z zgodbo v kateri sem že takoj na začetku pobalin. “dečo nit zgodbe je v Vestni-z dne 10. 10. začela odmota-yat‘ gospa Marija Škafar, ko se k.“e sama oglasila k članku Mla-?,na ruši kakor JLA, »ki se ka-Or rdeča nit vleče« skozi nekaj eVl'k Vestnika. Najprej me P°ntni na mojo domnevno ‘Prekrškasto« mladost, s čimer Pohaja od dokazov na namigo-■ nJ“ in diskreditiranje. V svo-m P°jasnilu gospodu beltinske-I u župniku in dragemu županu ® napisal, da vem, kaj govo-lirfi sem tudi sam kdaj P°ba’ , Nikoli pa se nisem napil — ,. “ajmanj pa v kakšnem disku, J, r.me še ni bilo — in lomastil w«tja. Potem me spominja na to, da J" Prosvetni delavec, očita mi, na,11?.01110 imenujem mladino, ■ adnje, prav ob koncu članka e zaide v takšne neslanosti ka-tista, da je vsem »nepridi-, avom« potrebno njihovo »po-nlkj^uost« šele dokazati. Ce je ■ ,.nePr'diprav, potem je pač . ™iprav, tega mu ni potrebno u eb“j dokazovati. Ta lapsus pa Shr na nekaj drugega. Gospa ^“rjeva je intimno prepriča- na, da so mladi nepridipravi, kajti zanjo je to očitno splošno ime za vse tiste, ki hodijo tja k »mlademu Škafarju« trošit denar. Njen notranji, iz osebnega prepričanja izvirajoči odnos do mladih se je razkril iz tega lapsusa — kakor nas uči psihoanaliza. Torej imamo opraviti s hinavščino in tukaj ne nameravam — predvsem pa ne v primerjavi z njo — dokazovati svojega primernega odnosa do mladih. Veliko je takšnih mladih, ki sem jih učil, pivo pa jim plačujem šele potem, ko se čez leta srečamo in so oni že študenti ali samostojni ljudje. Nobenega pa še nisem opil! Gospo najbolj moti to, da sem zapisal, kako »mladi Škafar« — mimogrede, v kakšnem odnosu pa sta »mladi Škafar« in gospa škafarjeva, da ni ta mladi Škafar toliko mlad, da je sposoben samo za vodenje diska, ne pa tudi za pojasnjevanje in obrambo — plačuje tisoč dinarjev »davka'ali nekakšne pristojbine«. Točno tako sem zapisal. Gospa pa mi pripoveduje o vseh prispevkih, ki jih je plačal v avgustu in septembru, o 92.500 dinarjih v avgustu in 86.900-tih v septembru. Bolje bi bilo, ko bi tega ne rekla, saj, takrat ko sem tisto o mladini in o rušenju pisal, nisem, kakor sem že povedal, mislil nič zlega. Zdaj pa sem stopil na davčno upravo v Soboti. ;Kar je moja državljanska pravica in novinarska dolžnost. Tukaj vendarle živimo v pluralni družbi z čedalje bolj uveljavljajočim se načelom »javnosti«. Resnica o njenih, oziroma »mladega Škafarja« davkih, pa je takšnale: akontacija septembrskega davka, torej davka na dobiček, je znašala 3.150 dinarjev. Zavarovanje je nosilca dejavnosti v septembru stalo 5.000 dinarjev in najbolj čudno je (gospa Škafarjeva, zdaj vidite, da bi bilo bolje molčati!), da nima nikogar prijavljenega, nobenega zavarovanca! Vsaj v septembru jih še ni imel. Ali pa to pomeni tudi, da tam: nihče ne dela, to pa je že drugo vprašanje! K vsem prispevkom, ki naj bi jih »mladi Škafar« imel, je gospa Škafarjeva povrhu očitno prištela še prometni davek. Kakor je bilo mogoče videti na finančnem uradu, je bilo tega davka za mesec avgust 60.327 dinarjev, plačali pa so ga tako ali tako pivci oziroma obiskovalci zadevnega lokala. G. Škafar pa je za prepričljivejši vtis to prištela kar k izdatkom, in povsem na dlani je, da je k domnevnim davkom »mladega Škafarja« prištela še kaj, ker se sicer cifre, ki jih beležijo finan-carji in njene ne ujemajo. Zmotil, kaj šele zlagal, kakor pravi ona, se potemtakem nisem nič. Domneval sem namreč, da lastnik diska plačuje tisoč dinarjev »nekakšne pristojbine« za demolirano okolje. V resnici pa plačuje samo 3.150 prejšnjih dinarjev akontacije davka. Četudi bi po poračunu k temu moral še kaj doplačati, financarji prav gotovo ne bodo dali niti vinarja za izruvano cvetje. Pravi javnosti naklonjeni financarji pa bodo šele takrat, ko bodo znali obdavčiti tudi to. Tako se vidite v takšni finančni zgodbi naplete vsemogoče: od diskov, do cvetja in psihoanalize. Zavoljo te množice reči pa bi skorajda pozabili omeniti neko zelo značilno podrobnost. Finančniki s soboške občine so pisanje g. Škafarjeve prebrali in reči moram, da se mi je zdelo kakor da bi me pričakovali, da bi mi dali prave podatke. Ves čas pa sem se potem spraševal, zakaj zavraga se niso oni sami priglasili k besedi, saj je vendar šlo zato, da jih nekdo prikazuje kot krvosese? ŠTEFAN SMEJ Srečanje šolskih svetovalcev Dr. Srečko Zakrajšek in dr. Peter Vencelj sta izročila priznanje tudi v.d' predstojnika Zavoda R Slovenije za šolstvo in šport, organizacijska enota Murska Sobota Francu Hubru. V hotelu Ajda so se v petek zbrali delavci Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport. Gre za tradicionalna vsakoletna srečanja, na katerih spregovorijo o aktualnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja in podelijo priznanja najzaslužnejšim sodelavcem. Najprej pa so tokrat prisluhnili Prekmurskemu kvartetu, zatem pa pozdravnima nagovoroma predstojnika organizacijske enote republiškega šolskega zavoda v Murski Soboti Franca Hubra nost šolstva v Pomurju in občino Murska Sobota. Tako so in predsednika občinske vlade Ivana Obala, ki sta jim na kratko predstavila tudi drganizira-med drugim gostje zvedeli, da je v štirih pomuskih občinah 39 osemletke, ki jih obiskuje 14.028 učencev, in 8 srednjih šol, v katerih se izobražuje 4.181 dijakov. Posebnost so dvojezične šole v Prosenjakovcih, Dobrovniku, Genterovcih in Lendavi, prav tako pa tudi lendavska srednja šola, ki ima dvojezični gimnazijski in program ekonomsko-komercialni tehnik. Srečanje je potekalo točno po scenariju, tako da so se v kulturnem programu predstavili še učenci OŠ Beltinci, Lendava in Murska Sobota (v slovenščini oziroma prekmurščini, madžarščini in romščini). Nato je govoril direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport dr. Srečo Zakrajšek. Opisal je organiziranost in dejavo-sti Zavoda in dejal, da bo prihodnja organiziranost odvisna od tega, kako bo urejna regionalizacija Slovenije. Tudi minister za šolstvo in šport dr. Peter Vencelj je govoril predvsem o organizacijskih vprašanjih ministrstva, ki ga vodi, pa tudi širše glede na Izvršni svet R Slovenije. Posebej pa, je poudaril, da je učiteljevo delo podcenjeno, ker so plače v gospodarstvu nekontrolirane, razlike so velike, do podatkov je težko priti in težko se je dogovoriti. Glede športa pa se je minister Vencelj zavzel, da je zanj potrebno nameniti več sredstev in tako bolj spodbujati mladinski šport. Ob koncu srečanja prvega dne so podelili priznanja, ki ga je prejel tudi predstojnik OE Zavoda R Slovenije za šolstvo in šport Murska Sobota Franc Huber. Drugi dan pa so se podali po poteh prekmurske kul- turne dediščine. J.G. Višja pokojnina Avgustovske plače sq se povečale za 33 odstotka in za toliko se je predsedstvo SPlZ-a odločilo povišati pokojnine. Ta uskladitev sicer ni po zakonu, ki pravi, da pokojnine lahko uskladijo le, če se plače povečajo za pet odstotkov, je pa dejanje za ublažitev razmer upokojencev. Upokojenci bodo oktobra dobili za 3,5 odstotka višjo pokojnino, od katere jim bodo odšteli solidarnostni prispevek v višini 3,2 odstotka. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo bo v oktobru 5542 tolarja ter najvišja 26269 tolarjev. Za enak odstotek bodo zvišali tudi dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnine in kmečko pokojnino, ki bo 2770,70 tolarja. mh »Zaradi omalovaževanja ostro protestiramo« Še zbiranje pomoči Vd'ko ^j^j' številki časopisa smo za minuli konec tedna najavili «ti Rde;* a'no akcijo za Hrvaško po Goričkem. Vendar pa so aktivi-ti sode, kriča v krajevnih skupnostih predlagali, da akcijo, v kate-Pre|ož-!uJejo ADRA, Karitas, Evangeličanska cerkev ter Rdeči križ, ibira|i na ta konec tedna. Tako bodo v soboto in nedeljo pomoč pOrnji p krajevnih skupnostih Rogašovci, Kuzma, Grad, Mačkovci, “■ Zbjr vtrovc' (razen vasi), Križevci, Prosenjakovci ter Fokovci — Se-%ar a 1 b°do kmetijske pridelke in živila, pa tudi odeje, obutev in '“div u^rtek pa bo zbiralna akcija zimske obutve in oblačil ter odej ““ ttiesf Bricih. Aktivisti bodo zbirali po hišah od 15. do 18. ure, zbir-yPa bo v stari šoli pri cerkvi v Beltincih. 4atoen??vsk' občini je zbiralno akcijo v sodelovanju z lendavskim Sst?5 ■ m Rdečim križem ter Karitasom organiziral lendavski ^OrniaL0' dom. Zbirna mesta so imeli v zdravstvenih postajah, dva S°Poslar z zbranim pa so že odposlali. Približno deset ton zbranega k^dia; 1 v N°vo Gradiško ter prav toliko v Osijek. Preostalo pa pn-“M. p Za begunce iz Iloka ter bodo tovornjak poslali v Slavonski Jatjeip ^v°z namreč organizira Rdeči križ iz Čakovca. Z zbranim de-kf" S0 kupili zdravila in jih prav tako predali čakovskemu Rde- I 2a 'k U’ k' najbolje pozna potrebe. r e®unce v Veliki Gorici pri Zagrebu pa so pomoč zbirali v ^'vila^' s0 oblačila, posteljnono, igrače, kmetijske pridelke 0 Pom \Vrednosti okoli 80 tisoč slovenskih tolarjev. r°rnji p hrvaškim otrokom pa zbirajo tudi učenci nekaterih šol v I'8 Mia« -g°n'ter Puconcih, Gederovcih in na tretji osemletki ter šo-Predvs e?'m programom v Murski Soboti. V pakete pomoči so da- i . Ve|:rm šolske potrebščine. . a'i S|„ akcijo zbiranja pomoči so pripravili tudi Svobodni sindi-sj“rskj i.e,n.'je- Vanjo so se v sodelovanju s podjetji vključili tudi po-d k igraJajevn.' sindikati. Zbrali so 15 ton živil, oblačil, obutve, otro-Usnjene galanterije in higienskih potrebščin. S sindikalnim li 1. ^bra S° Ponekod kupili ozimnico ter jo priložili zbranemu. »a Pa Snn° v Pomurju so ocenili na 400 do 500 tisoč dinarjev, odpe-’ “itidit V Magreb, kjer so pošiljko prevzeli predstavniki samostojne- Kata Hrvaške. mh Pribežniki V Sloveniji jih je po ocenah že okoli 30 tisoč, tako da so že napolnili zbirne center. Vendar pa jih je v Pomurju približno toliko, kot jih je bilo prejšnji teden. Pri soboškem Rdečem križu jih je prijavljenih 297, saj se jih je 90 že odjavilo. Nekateri so odšli nazaj na Hrvaško ali v tujino, tri mamice z otroki pa so šle v zbirni center v Maribor. V Gornji Radgoni jih je prijavljenih še 125, v Lendavi pa 134. V Ljutomeru pa jih imajo 124. Novim štirim, ki so prišli k njim, je dala zatočišče družina na Moti. Z občinskih organizacij Rdečega križa pa pozivajo vse pribežni-ke, ki se vračajo domov ali odhajajo, da se pri njih, tako kot so se pri- javili, sedaj tudi odjavijo. Pomurski varstveniki v Lendavi mh »Zahtevamo ponovno uvedbo postaje milice v Vidmu ob Ščavnici, ker je bila njena ukinitev storjena brez vednosti radgonske občinske skupščine, ki ima pravico ustanavljati in ukinjati policijske postaje na svojem območju. Poleg tega niso bili podani razlogi za takšno odločitev. Ljudje v krajevni skupnosti Videm ob Ščavnici, kjer je bilo na zboru občanov obljubljeno, da se to ne bo zgodilo, pa so zmedeni, ker ne vedo, na koga naj se obrnejo,« je na nedavnem zasedanju zborov občinske skupščine v Gornji Radgoni opozoril poslanec zbora KS Jože Kocuvan. Dodal je še, da sta dogovor o tem, da bo videmska policija s sedmimi miličniki ostala še naprej, podpisala načelnik UNZ Murska Sobota Darko Anželj in komandir radgonske milice Stanko Sakovič. »Ker se sklenjenega ne držita, zahtevamo njuna odstopa.« Poleg tega naj bi protest naslovili na republiško ministrstvo za notranje zadeve, vendar še vedno niso dobili niti pisnega odgovora. »To je omalovaževanje našega primera, zato ostro protestiram in od UNZ Murska Sobota zahtevam, da mora zborom radgonske občinske skupščine posredovati natančno poročilo o tem primeru. Seznanjen sem, da je s L oktobrom ukinjena dežurna služba na Postaji milice Videm ob Ščavnici. Na zgradbi pa še vedno visi tabla, čeprav policistov tam ni več. Na skrivaj naj bi si teren celo razdelili, s tem da del območja sodi pod policijsko postajo v Radencih, del pa pod Gornjo Radgono,« je ogorčeno pripomnil Jože Kocuvan. M. Jerše /o Naša smetišča so še zmeraj velik problem, ki ga le s težavo in počasi rešujemo. Največ so letos na tem področju storili v Lendavi, kar je razlog, da so pomurski varstveniki okolja sklicali v tem mestu svoj občni zbor. Na njem se bodo v četrtek, 24. oktobra, pogovarjali s strokovnjaki o tej problematiki. Vabijo vse ljudi, ki čutijo in želijo pomagati zemlji, da se jim pridružijo. Razpravljali bodo o problematiki ravnanja z odpadlimi snovmi v Pomurju, prikazali pa bodo tudi videofilm o naših smetiščih. Zborovali bodo v skupščinski dvorani občine*Lenda- INFORMACIJA O DELU ENOT MILICE PO 8/10-1991 Z dnem preteka moratorija dne 8/10-1991 je prišlo do ustanovitve treh cestnih mejnih prehodov z Republiko Hrvaško v Petišovcih, Gibini, Razkrižju in enega železniškega prehoda v Lendavi. Uprava za notranje zadeve v Murski Soboti je tako tega dne morala zagotoviti 43 miličnikov, ki smo jih premestili na Postajo milice Ljutomer, od koder pokrivamo mejna prehoda v Gibini in Razkrižju in na Postajo milice Dolga vas, od koder pokrivamo mejni prehod v Petišovcih in železniškega v Lendavi. Ob vspostavitvi državne meje med Slovenijo in Hrvaško smo to mejo začeli varovati tudi v celoti, tako na mejnih prehodih kot tudi zeleno mejo. Dodatna naloga, ki jo opravlja milica po odhodu JA iz Slovenije, pa je tudi varovanje zelene meje proti Avstriji in Madžarski. Vse te dodatne naloge pa opravljamo z istim številom miličnikov na naši UNZ, posledica česar je, da smo bili prisiljeni organizirati delo na enotah milice čim bolj racionalno. Zaradi tega smo del nalog in dežurstev z oddelkov milice prenesli na matično postajo milice, ki je že tako po zakonu odgovorna za delo na celotnem območju občine. ljubljanska banka L Pomurska banka d.d. I az^~~—__.. ^Murska Sobota________________________' s,Urska s k3 P0^' 40- ^lena Statuta LjuoijansKe DanKe, d.d., “i Za 5>°, 'a naslednje delovno mesto s posebnimi poobla-G— ' etno mandatno obdobje: SLUŽBE NALOŽB v'sokarn?ra 'zP°'nievati naslednje pogoje: smerj s*rokovna izobrazba ekonomske ali druge ustrezne Pet let aktivnoUstrezn'h delovnih izkušenj Prirn6r Znanje ene9a tujega svetovnega jezika kar)s°bnOs® s,rokovne, organizacijske in druge poslovne spo-ra>°’«a i>raŽ k Ponudbi priložijo dokumente, s katerimi dokazu-L, lsa in n razpisne pogoje, v 8 dneh od dneva objave Z^ 'ianskf k v zaPrti ovojnici na naslov: na9e 7 q Panka-Pomurska banka, d.d., Murska Sobota, Trg ’ ddelek kadrovskih in splošnih poslov. va ob 16. uri. JD ULIČNI TEK 17. OKTOBER Najuspešnejši šolarji Beltinec v nnčAstitev praznika soboške občine je bil tradicionalni ..lični tek 17 oktober. Sodelovalo je 284 tekmovalcev in tekmovalk Najuspešnejši so bili predstavniki beltinske šole, saj cn zmagali v štafetnem teku pri mlajših in starejših pionirjih ter mlaiših in starejših pionirkah. Pri mladincih je zmagal cnPŠ nri mladinkah pa soboška gimnazija. Pri članih je zma-(Rudar), pri članicah pa Vivodova (TAM). Na prire-aLv! ie noslovil od aktivnega tekmovanja atlet Milan Ba-lek ki je svojo kariero začel pred 25 leti v Murski Soboti. Delo na oddelkih milice danes poteka takole: OM BELTINCI Na enoti ni nobenega delavca. Nekaj delavcev je bilo premeščenih na mejne prehode z R Hrvaško, preostali delavci pa so na PM M. Sobota, kjer opravljajo delo po razporedu PM. OM CANKOVA Na enoti ni nobenega delavca. Nekaj delavcev je bilo premeščenih na PMM Gederovci, preostali delavci pa na PM M. Sobota, kjer opravljajo delo po razporedu PM. OM ROGAŠOVCI Posluje kot do sedaj. Dežurstvo ima 24 ur na dan. OM GORNJI PETROVCI Posluje kot do sedaj. Dežurstvo ima od 21. do 7. ure. OM RADENCI Posluje kot do sedaj. Dežurstvo ima 24 ur na dan. OM VIDEM OB ŠČAVNICI Vsi delavci razen komandirja in enega miličnika so razporejeni na MP z R Hrvaško. Komandir in miličnik občasno delata v enoti, sicer v enoti ni nikogar. Dežurstva enota tako ali tako nima. OM DOBROVNIK Enota posluje kot do sedaj. Dežurstva nima. Na dosedanji način dela OM bomo prehajali postopoma, ko bo iz šol prišlo dodatno število miličnikov. Darko Anželj načelnik uprave 24. OKTOBRA 1991 Stran 7 komentarji, članki, pogledi Sprejela otroke iz zadnjih Tako se ne stavka klopi Prehodila je življenjsko pot do pokoja ter s svojim delom naredita neizbrisno sled za pomursko defektologijo. To je Cilka Dimec-Žerdin. ena od pionirk slovenske defektologije, ustanoviteljica šole s prilagojenim programom v Gornji Radgoni ter predana učiteljica otrok, ki so nekoliko drugačni. Če se radi držimo nepisanega pravila, da ob srečanju sogovornika povprašamo po njegovih koreninah, pa pri nji ne gre samo za zavedanje korenin, ampak za še živo močno rodbinsko vez. Morda pa je dobro vedeti zanjo, da bolje osvetliš življenjsko pot Cilke ter veš, od kot ji volja in energija osmisliti življenjsko pot do najvišje možne mere. Čeprav je v pokoju, pa svojega dela še ni dokončala, saj čuti, da ima dolg do novih rodov. Zapisati mora prehojeno pot in razvoj defektologije v Pomurju, da z odhodom njih, pionirjev stroke na Slovenskem, to ne bi utonilo v pozabo. Pa le začnimo pri njenih koreninah. Je Žerdinovega rodu iz Žižkov, kjer jih je bilo dvanajst otrok. Zgodaj so izgubili očeta, zato so se bratje in sestre zavezale, da si bodo pomagali pri šolanju do dokončanja srednje šole. »Prav zaradi tega smo ostali čvrsto povezani v družini in na to rodbinsko skupnost sem zelo ponosna.« Cilka pa je bila v družini najstarejša, zato sama v skupnosti takrat še ni imela velike zaslombe, ampak je sama morala nositi veliki del bremena. Njena velika želja je bila, da bi postala učiteljica. Končala je sedem razredov madžarske .osnovne šole ter po posredovanju strica prišla v gimnazijo v Lendavo ter nato odšla na učiteljišče v Maribor. Hudo je bilo tista povojna leta, ko so njen internat lahko plačali le s poljskimi pridelki, lažje, ko je dobila štipendijo. Osnovna šola v Stogovcih je bilo njeno prvo učiteljsko leto. Zanj Cilka pravi, da je bilo nepozabno in da bo o njem še pisala. Toda tu di pri nji je bilo tako, da se je zasukalo drugače, kot si je sama zamišljala. Namesto, da bi prišla v Zavod v Veržej, je sprejela predlog Mihaela Vršiča, pedagoškega svetovalca in inšpektorja za ljuto- merski okraj. Študirat je šla defektologijo. »To mi je bil velik izziv in težko sem se odločila za to smer. Toda, izgleda, da sem se v življenju zmeraj odločala za težje stvari.« Septembra 1956 je začela s poučevanjem v Gornji Radgoni, že januarja prihodnje leto pa je dobila odločbo o njeni šoli. Bila je učiteljica in hkrati ravnateljica. »Mislim, da nobena šola s prilagojenim programom ni šla tako pot. Jaz sem jih takoj prepričala, da mora šola biti samostojna in ne kot oddelek splošne osnovne šole.« K temu je veliko prispeval tudi Jože Bezjak, takratni predsednik sveta za šolstvo. »Začela sem tako, da sem šla v razred, zaenkrat samo v Gornji Radgoni, ter v dogovoru z učiteljico izbrala učence. Toliko jih je sedelo po zadnjih klopeh, da jih je bilo dovolj za moj oddelek. Spomnim se tudi prvega roditeljskega sestanka, ko sem predavala o pomenu te šole. Ko smo govorili o teh otrocih, smo vedno imeli solzne oči. Toda, ko je šlo za prešolanje, so bili starši čustveno močno prizadeti. Saj so takrat govorili, tvoj otrok bo tudi šel v šolo za nore. Ta pot osveščanja javnosti je bila najtežja, kar sem v razvoju te šole prestajala.« Cilka vedno govori o svoji šoli, saj vse, kar je nastajalo je plod njenega dela. »Nikoli nisem smatrala, da je to šola koga drugega, ampak, da je to moja šola. Ne vem. kako je to kdo sprejel, ampak tako je bilo moje mišljenje.« Gradila je torej šolo ter kolektiv učiteljev, ki so prispevali k vsem uspehom in razvoju in v katere zaupa in verjame, da bodo uspešno nadaljevali njeno delo. Tudi vsa priznanja, ki jih je prejela, med katerimi je najbolj ponosna na Žagarjevo nagrado, so rezultat ne samo njenega dela, ampak vseh v kolektivu. »Če si pa danes lahko kaj očitam, je to, da sem izpustila možnost. da bi naša šola stala ob novi, ki so jo takrat gradili. Takrat sem namreč premišljevala, in si mislila, da ne bi bilo dobro, da bi naši otroci bili še bolj izpostavljeni žigosanju. Govorili so jim namreč pomožničarji«. Cilka je živela za šolo in otroke. »Spominjam se. da mi je po enem predavanju dobra učiteljica rekla: poslušam in gledam vas, pa si mislim, kako vas je škoda za te otroke. Tega resnično nisem nikoli tako jemala, je pa res, da sem sp včasih spraševala, kako drugače bi to bilo z zdravimi otroci. Sem pa že neštetokrat povedala, da če bi še enkrat morala prehoditi življenjsko pot, bi šla po isti poti.« Majda Horvat Prejšnji teden je bilo na nekdanjem Centru (sedaj Gimnazija oziroma Tehniška in poklicna šola) v Murski Soboti spet napeto. Učenci drugih letnikov — v vseh programih jih je 166 — so se kar naenkrat odločili za bojkot pouka (nekateri so rekli temu stavka), ker morajo hoditi v šolo popoldne. To je kajpak slabše tako zanje kot za profesorje, če se gleda na zadevo samo z nekaterih plati (slabše avtobusne zveze, morda manj časa za učenje, deljen delovni čas za nekatere profesorje idr.). Vendar sta tudi o vsem tem vršilka dolžnosti ravnateljice Gimnazije Regina Cipotova in v. d. ravnatelja Tehniške in poklicne šole Janez Oba! dobro premislila — vsaj tako sta AP MURSKA SOBOTA Vozijo tudi v Tudi Avtobusno podjetje Murska Sobota vse bolj čuti gospodarsko krizo. Ker se zmanjšuje število zaposlenih delavcev, je tudi manj vozačev v službe in nazaj, pa tudi sicer so ljudje prisiljeni, da manj potujejo. Osnovna dejavnost se je torej letos zmanjšala, in tudi v samem podjetju so morali zato (po naravni poti) zmanjšati število za 20 zaposlenih šoferjev ter drugih delavcev, tako da je njihovo poslovanje v finančnem pogledu kljub vsemu še ugodno. »Poleg tega da nismo imeli nadomestnih zaposlitev smo letos izkoristili tudi nekatere nove podjetniške priložnosti. Tako nudimo strankam kle-parsko-ličarska in tudi avtomehanska dela na mo- . tornih vozilih in v ta namen smo uvozili iz Nemčije ’ dokaj sodobno lakirno-sušilno komoro. Poleg tega izvajamo tudi avto šolo za voznike C, D in E kategorije. Precej smo stavili tudi na turistično dejavnost v okviru naše agencije Klas, ki se vse bolj uspešno uveljavlja, vendar pa so bile letos za to dejavnost zaradi znanih razlogov dokaj slabe možnosti. Med drugim pa smo se uspeli dogovoriti z avstrijskim partnerjem, da opravljamo zanj prevoze enkrat tedensko na relaciji Wels (Zg. Avstrija)—Kumanovo (Makedonija) in Dunaj—Prizren (Kosovo). To se nam splača, čeprav moramo sedaj voziti do tja čez Madžarsko in Romunijo,« nam je Makedonijo med drugim dejal direktor podjetja Ivan Ha^ Menil je tudi, da se je način vodenja podjetja n1" stveno menjal, odkar so postali družba z omejen odgovornostjo oziroma podjetje z mešano lastnino-Okrog 10 odstotkov vrednosti podjetja je namre last večine zaposlenih delavcev. Zato je med nj«"’, sedaj opaziti tudi večjo pripadnost firmi, kakor tudi večjo skrb za boljše poslovanje. . . Kako gledajo na prihodnje čase? Upajo, da * bodo politične in gospodarske razmere sčasom začele urejevati, tako da se bo med drugim zaustavilo tudi odpuščanje delavcev. Sicer pa nameravaj še bolj prodreti v tujino s prevozi in drugimi stori' vami povezanimi s turističnimi izleti in mi ekskurzijami.. Prav tako bodo ponudili celot programe za šole v naravi, še naprej pa bodo spodbujali tudi včlanjevanje v njihov bus klub, ki om goča dijakom in študentom precejšnje P°P"La' Dokaj dobra poslovna poteza je bila tudi uve« študentskih linij Lendava—Dobrovnik—Murs Sobota —Maribor—Ljubljana in Lendava—Gr šovci—Maribor—Ljubljana, in tb v nedeljo ob 18.40, nazaj pa ob petkih ob 13.30. Ce bo o volj potnikov, bo avtobus vozil v kratkem tudi sK zi Bistrice. Proučili pa bodo seveda še druge po trebe po prevozih potnikov. Jože GRAJ nam zatrdila — in prišla do spoznanja, da je popoldanski pouk za nekatere pač neizbežen. Obe šoli imata namreč le 40 učilnic, oddelkov pa je 64.' Tako kot so delali prej, da je bil pouk v neprimernih prostorih, da so imeli učenci in profesorji proste ure, da je bil na šoli vsak dan prevelik vrvež in tudi nemir, enostavno nista želela organizirati vzgojno-izo-braževalnega dela. Medtem sta jih obiskala tudi direktor Zavoda za šolstvo Republike Slovenije dr. Srečo Zakrajšek in svetovalec Ministrstva za šolstvo in šport RS Niko Žibrat in oba sta menila, da ni nič narobe, če je pouk tudi popoldan, oziroma je iz nekaterih razlogov celo bolje. Učenci imajo seveda pravico, da izrazijo svoje nezadovoljstvo. Toda kar naenkrat začeti s >špricanjem< pouka, najbrž ni pravi način. Sliši se, da so bili pobudniki nekateri profesorji in zdaj jih skušajo odkriti, da bi jih tudi kaznovali, kot je to doletelo tudi učence. Kot nam je še povedala g. Cipotova, doslej niso dobili nobene pripombe staršev zaradi popoldanskega pouka, zato nikakor ni odobravala takšnega načina ravnanja drugošolcev. Nekateri razredniki o >stavki< sploh niso bili ob' veščeni. Vmes je posredovalo tudi nekaj staršev, češ zakaj učenci nimajo pouka. Po vsem tem kaže še zapisati, da se tako res ne stavka. Jože GRAJ GORNJA RADGONA I i I 8 Ključi za obnovljena domova V Pomurju tačas zbiramo pomoč za prizadete ljudi na Hrvaškem ter pribežnike, vendar pa ne smemo pozabiti tudi na družine, ki so ostale brez doma v vojni na slovenskih tleh. Vemo, da je ostalo v Gornji Radgoni brez strehe nad glavo več družin. Toda s solidarnostno pomočjo se vračajo v obnovljene domove in hiše. Prejšnji teden pa je bil srečen dan tudi za družino Zamuda, saj so dobili ključe prenovljenega stanovanja. Obnovila ga je ptujska občina, dela pa so stala kar milijon 237 tisoč dinarjev. Srečnima zakoncema Olgi in Marjanu sta ključe predala župan ptujske občine, Vojtek Rajher, ter predsednik izvršnega sveta, Branko Bauman. V ptujski občini so pripravili akcijo zbiranja pomoči prizade tim v vojni, v katero so se vključevali tako posamezniki kot njihova podjetja. Pomagali so družini na Kogu ter obnovili stanovanje v Gornji Radgoni. Zamudovim pa sta veliko pomagala tudi podjetje Merkator Univerzal, ki je darovalo skoraj vso opremo, ter občinski Rdeči križ. Branimir Popovič, direktor Marlesovih hiš, pa je isti dan Milki Avguštin izročil ključe nove montažne hiše. Tako je Milka imela pred vojno, vendar ji je v agresiji jugoslovanske vojske zgorela. Nova hiša je vredna 433 tisoč dinarjev. Sto tisočakov je darilo Marlesa, prav toliko je prispevala lastnica, preostanek pa so plačali s prispevki dobrih ljudi. Milki Avguštin pa je pomagala tudi Karitas, saj si je z njeno pomočjo kupila skoraj vso notranjo opremo. Zamudovi in Milka Avguštin so se ob tem srečnem dogodku zahvalili vsem, ki so prispevali, da so se lahko vrnili v obnovljena domova (slika spodaj). mli DOM OSKRBOVANCEV RAKIČAN Druga bolnišnica V Domu oskrbovancev v Rakičanu se niso pridružili stavkajočim zdravstvenim in socialnim delavcem, so pa stavkovne zahteve podprli. Razloga za tako odločitev sta bila dva, sama narava dela, ki ob tolikšnem številu varovancev in bolnikov, ki potrebujejo nego, ne dovoljuje, da bi z delom prekinili, ter drugo, njihovi varovanci, vsaj precejšen del iz žepa plača oskrbo, ki je tudi deset, devet ali osem tisočakov. Tudi plače zaposlenih pri njih niso tako nizke, kot jih je imelo zdravstvo. Dom v Rakičanu pa je v septembru in oktobru zaseden do zadnjega kota, saj imajo tristo varovancev. Delež bolnikov na rašča, saj je na stanovanjskem delu le 95 varovancev, delno nego potrebuje 89 ter popolno kar I 16 bolnikov. Zaradi tega so morali na bolniškem delu doma v bolniške sobe preurediti tudi manjše jedilnice. Dohodek Doma je: 30 odstotkov prispevajo varovanci sami, 41 odstotkov pa občine oziroma socialno skrbstvo. Število teh se v primerjavi s samoplačniki zmanjšuje. Za delo Doma pa prispeva 25 odstotkov tudi zdravstvo. Vemo, da se v bolnišnici ležalna doba skrajšuje, zato pa se povečuje število sprejemov v dom takoj iz bolnišnice. Če so prejšnja leta imeli le do 30 odstotkov sprejemov iz bolnišnice, jih je sedaj že enkrat toliko ali 60 odstotkov vseh. Dom oskrbovancev v Rakičanu, pa ne le ta, ampak tudi drugi po Sloveniji, vse bolj postaja po daljšek bolnišnice, saj v glavnem sprejemajo varovance, ki so bolniki in potrebujejo veliko nege in medicinske pomoči. Prav zaradi tega pa je tudi pri njih problem zdravil, ki so uvrščena na negativno listo. Varovanci jih namreč morajo plačati sami. Zdravniki pravijo, da ni nadomestka na pozitivni listi, predvsem za vitamine in drugo, vendar pa se jim varovanci zaradi plačila raje odpovedo. Da so domovi v prejšnjih letih na račun zdravstva dobro živeli, so ugotavljali nekateri. Gotovo da so, vendar pa, kot je zatrdila direktorica Doma oskrbovancev v Rakičanu, Viola Bertalanič, oni Dijaki so raje dom^* . zadnJ? । • Večina dijaških domov zunaj Maribora in Ljubljane je ta dokaj slabo zasedena. Avtobusi vozijo skoraj v vsako vaS^jInefsa se raje vsak dan vozijo domov, nekateri tudi precej daleč ?orjstil’2 veda izgubijo tudi veliko prostega časa, ki bi ga lahko izK učenje. To velja tudi za pomursko dijaštvo. . a V nekaterih primerih so razlogi denarni, da se torej sta -e do1” jo plačilu stroškov za bivanje v domu, nekateri tako lahk jjjbiS.J pomagajo pri delu na kmetiji, drugih pa enostavno ne H^^jtipe11 novali v dijaškem domu, čeprav bi v tem primeru dobili K^je|d%a tudi dodatek, ki znaša trenutno 2.065 tolarjev. Kljub vsen?U)il nekoliko povečalo število novincev v Domu učencev Stela vsehSw-v Murski Soboti —- sprejeli sojih okrog 40, tako daje ki/™, paj 95. Od tega jih je 10 osnovnošolcev, in sicer gre za u^eyursk' skujejo osnovno šolo s prilagojenim učnim programom v raai hoti; 30 pa je srednješolcev, ki so se vpisali v prilagojen pr jj^ni ’.j. stilne ali kovinarske usmeritve na Srednji tehniški in PP^psk0j, Murska Sobota, in to ne le iz pomurskih, temveč tudi iz s v striške, mariborske, lenarške, ormoške in ptujske občine, boru nimajo tovrstnih programov. Zaradi popoldanskega pouka drugih letnikov na G ^up' Srednji tehniški in poklicni šoli so morali oblikovati vzgGJ ^^aniZ' . tudi dopoldne, tako da jih imajo sedaj 6. Gre predvsem za j^a. no učenje, kar se kaže tudi pri učnem uspehu stanovalcev ^javn<\j leg tega pa organizirajo dokaj pestro kulturno in športno (J p zagotovo niso. Zato so izenačitvi cen zdravstvenih s ... tev za vse domove po toliko na boljšem, saj so se čno izenačili s preostalim1-stim, ki so imeli zaposlenih R več zdravstvenih delavcev, se nja izenačitev ne ustreza. »L vsemu pa le prihaja do m Območne enote svojim do vom različno priznavajo zapOni nost zdravstvenih storitev-oskrbovancev namreč ug°l da jim priznavajo zelo m® zahtevnejših ter najdražji"1 stvenih storitev, medtem kc gim domovom s podobno vo varovancev bistveno vej- a( Majda HO Stran 8 VESTNIK, 24. OK kulturna obzorja MARKO JESENŠEK Dve različici slovenskega knjižnega jezika liuhi^red^be osrednieslover,ske9a knjižnega jezika je bila ves čas J D|jana, kjer so se zbirali slovenski izobraženci. V 18. stoletju se Jož fn razviial vzporedno z reformami Marije Terezije in Jožefa II. et b 'e ustanovil splošne seminarje, v katerih je pripravljal mlade cente’ da bi mu Poma9ali graditi trdno državo. Reforme so močno na' k ■ 'ra'e državo. V Avstro-Ogrski je želel uveljaviti nemščino, ki J bl 'zPodrinila latinščino kot administrativni jezik. To pa ni ustre-tot dabžarskemu plemstvu, saj se je pri njih namesto latinščine 0Q administrativni jezik že uveljavila madžarščina. Zaradi spora z tistih lm del°m cesarstva si je Jožef II. prizadeval pridobiti podporo ki k nar°dov, ki niso imeli večjih pravic. Med drugim je izdal odlok, n' dovoljeval uporabljati »pokrajinski« jezik tudi v šolah. V tako !a ’allb kulturnopolitičnih razmerah pa so bile dane vse možnosti ki jih^0'^0 uveljavitev jezikovnih pravic tistih narodov v cesarstvu, stoo Pre' niso imeli' Osrednjeslovenski knjižni jezik se je zato z na-jal dOrri razsvetljencev, zbranih v Zoisovem krožku, tako hitro razvi-je moralo priti do preobrazbe Dalmatinovega jezika, ki so ga biu ianzenizma in jožefizma na Kranjskem, Koroškem in Šta-lfS\7 izvedli katoliki. Prev H 'e za nov jezikovni sistem, ki se je uveljavil v katoliškem bljan^ ®ib|lije (1784). Delo je sprva vodil Jurij Japelj, ki mu je Iju-sodel ' $k°f Herberstein bolj zaupal kot Pohlinu. Japelj ja najprej dar n°Val s Kumerdejem, kasneje je pridobil še Šraja in druge, ven-Nova i6 koPčne jezikovne korekture opravil sam in po svoji volji. ne2ad2aveza je izšla dvesto let po Dalmatinovi Bibliji, vendar pa je Slo aovolistvo med Japljevimi sodelavci močno naraščalo in dose-Preva'Un6C po Herbersteinovi smrti. Japlju so očitali samovoljno Provnrt^'6, °P°zarjali so na teološke in jezikovne pomanjkljivosti bljai । (glasoslovno se je preveč naslonil na 16. stoletje, upora-želei' Vebko *ujk, odrekali so mu občutek za jezik) in se ga tako jalecjHebiti- Japelj je še izdal prvi del Stare zaveze (1796 — preva-^iia n k nat0 P3 'e moral odstopiti in prevajanje je prevzela opo-°žišč Dru9a ‘zdaja Nove zaveze na začetku 19. stoletja je že bila iiti6na na JaPljevih germanizmov, izšla pa je tudi brez njegovega čla^^0 Polovico 19. stoletja je zaznamoval nastop najmlajšega kopL • S0Vega krožka in enega največjih jezikoslovcev, Jerneja slove a' b®'3 1808 je izšla njegova znanstvena slovnica osrednje-napisana v nemščini, ki je močno presegla dapeii^H® Poskuse normiranja jezika (Pohlin, Gutsman, Kumerdej, te ?ln ie bila izhodišče tudi slovenskim slovnicam iz prve polovi-M ■' s!oletja (Vodnik, Metelko). Takrat je prišlo tudi do spopada konceptov v okviru osrednjeslovenskega knjižnega topov ^Sitarjevega in Čopovega. Prešeren in čbeličarji uzakonijo i®Zika "visoki« jezik in dokončno »zakrivijo« razpad slovenskega »a i? na knjižni in neknjižni, Kopitar pa je dokazal, da je bila njego-ieiU3 0 "ljudski osnovi« knjižnega jezika prav tako dobra, saj jo in Ur™ uresničiti prek Vuka Karadžiča pri Srbih. Po abecedni vojni M a'tv ' P'save Pa se ie počasi končal tudi proces združevanja nikarlaz''®ic knjižnega jezika v enoten slovenski knjižni jezik. Rav-navdušenje za (prekmurski knjižni) jezhik Š. Kuzmiča in PosPg!°ya ter Murkova prizadevanja za poenotenje so te procese tika d Purizem, zlasti pa Levstikova arhaizacija in slavizacija je-Ph/jj a s° končno privedli do novoslovenskega knjižnega jezika, °blika Ortr|iranega v Janežičevi slovnici in spremenjenega z novimi t11' ki jih je' predstavil Luka Svetec. j^OSLOVENSKI knjižni jezik , rekmurju knjižna tradicija ni segala v Trubarjeve in Dalmati-'z°blik &Se’ veridar pa je tudi tam v 18. stoletju že bil normativno bSfioncL3'1 Knjižni jezik, ki je izhajal iz jezikovne tradicije nekdanje ke slovenščine. 2 Vran°K vzhodnoslovenskega knjižnega jezika je tesno poveva ^'i^omoravsko državo, Kocljevo kneževino ter prihodom Ci-Ht !,oda v panonski prostor. Jezik, ki se je govoril v 9. in 10. ^ob velikomoravskem ozemlju in v Kocljevi državi, je bil zelo 'i 'ez‘Ku, kj sta ga govorila Ciril in Metod. Jezik se je vedno $bvar.a slovanski, nikoli moravski — prebivalci pa so se imenovali %. |2 g'' Moravani; prvo poimenovanje je etnično, druge geograf-tik: Sci . stoletja je ohranjena tudi latinska oblika za slovenski je-^an LV'n'scus; najbrž je šlo za preneseno rabo za skupni južno-5hbi|i , iezik — staro cerkveno slovanščino. O izvoru tega jezika 2a v slavistiki sprejeti dve teoriji. Jernej Kopitar in Fran Miklošič variala panonsko teorijo, po kateri je stara cerkvena slo-’pVa| v a jezik, ki se je govoril v Kocljevi državi. Tej teoriji je naspro-f doka, oslav Oblak, dokončno pa je hotel problem rešiti Jagič, ki \bor>sk ab da i® stara cerkvena slovanščina bolgarsko-južnoma-V?"0 narečje iz okolice Soluna ) urni koledar kulturni koledar Xbs,EvE sh^obra SOBOTA: V petek, °b 'S- uri bo Pomur-V ma" dvorani sobo-®fij jn. Predstavila knjigo fo-Kološa: SOBOTA U ^LaDOSTI. j«E lKuitu*A ieC8a centra Miška ^etn^25^73 f°t08ra'‘j n^a’ Posredovala jo Pha k3 Ferija iz Maribo-do 10. novembra. 1» ' V Petek, 25. okto-Va'on,', un bodo v razstavil)?''0 lit^Ote.'a Radin odprli iz °sn'b del Franca htbodo^3 °b paki-novembra. V salo-%fc'štvo 8radu je razstava: V; Prjn v at>tiki na Sloven-Kj »^“bha'!3 sta j° Narodni ■ lin Sokna ln Pokrajinski b° ?'i P°v in slik doseda-% r °gled n'b '‘kovnih kolo-SP°minska HV°boLS°BOTA: v Pr0’ \s°grafj: 8a gradu je razsta-fotografinje MURSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju je razstava Gledališka preteklost Sobote. Odprta je vsak dan od 10. do 12. ure. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. GORNJA RADGONA: Občinska matična knjižnica je odprta vsak dan razen torka od 8. do 18. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa vsak dan od 7. do 17. ure. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, ob torkih in petkih pa od 8. do 12. ure. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Catherine Cookson: MAL-LENSKO DEKLE, Mladinska kl®aud W. Campbell: ZDRAVNIŠKO PREIZKUŠENO DOMAČE ZDRAVLJENJE ARTRITISA, Založba L & L; Berta Golob: Žive besede -Mladinska knjiga. Jože Kološa Kološ Sobota moje mladosti Pravkar je izšla pri Pomurski založbi knjiga z zgoraj navedenim naslovom, katere predstavitev načrtuje založba v petek 25. oktobra 1991. leta, v prostorih soboške male galerije. V njej je reproduciranih in s spremnim tekstom opremljenih 54 izbranih fotografij (od tega pet prefotografiranih razglednic) Jožeta Kološe iz njegovega ciklusa Sobota moie mladosti, ki sicer obsega 227 fotografij in katerega je avtor podaril galeriji Kulturnega centra Miška Kranjca Murska Sobota leta 1990. Naš izbor želi poudariti Kolo-ševo nostalgično željo po ohranitvi sveta oziroma mesta. Sobote, v katerem se je iztekla njegova mladost do odselitve v Koper leta 1959, in katerega skuša skozi trenutke, ujete v objektiv, iztrgati pozabi in propadu. Luč sveta je Kološa zagleda! v Murski Soboti leta 1920. Že kot dveletni otrok je izgubil očeta Jožefa, rojenega v Ivancih, zasebnega uradnika pri grofu Szapary-ju. Njegova mati Katarina, katere oče Jožef Prahič iz Varaždina je bil prvi fotograf v Prekmurju, je po moževi smrti spoznala novega življenjskega sopotnika, fotografa Dragutina Reescha iz Zagreba, s katerim sta nadaljevala delo v Reeschevem fotografskem ateljeju v Soboti. Kološeva ljubezen do fotografije se je torej rodila in se razrasla že v zgodnji mladosti, zlasti po opravljenih kvalifikacijskih izpitih v Sopronu na Madžarskem, ko je krepkeje poprijel za delo, obenem pa poskrbel za lastno študijsko izpopolnjevanje in oblikovanje svoje umetniške izpovednosti. Vključitev v porajajoče se likovno razstaviščno življenje v So- boti, ki gaje po letu 1938 organiziral in spodbujal slikar Karel Jakob, ko se je po študiju na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu vrnil v rodno Prekmurje, je pomenila prvo pravo uveljavitev Kološeve fotografije. Tako je bilo pred 2. svetovno vojno v prostorih osnovne šole v Soboti nekaj skupinskih razstav, na katerih so sodelovali tudi Karel Jakob, Franc Kiihar in Albin Sagadin, med njimi pa je prav tako prvič samostojno razstavljal Jože Kološa. Kološa je takrat sodeloval tudi pri izdaji dveh albumov fotografij in umetniških prilog, ki so jih pripravili člani podmladkov Jadranske straže in Rdečega križa realne gimnazije v Soboti. V albumih sta se predstavila tudi Karel Jakob in Franc Kiihar, vsak z dvema umetniškima reprodukcijama svojih del, fotografije le-teh je naredil Jože Kolosa, ki je prav tako objavil reprodukcije svojih fotografij, medtem ko je pesmi in tekste prispeval Franc Sebja-nič. Albuma sta bila razstavljena v izložbi Hiršlove trgovine Kri-stuš v Soboti. V tem času so nastajali Kolo-ševi ciklusi Črne slike, Filovski DENARNIŠTVO V ANTIKI NA SLOVENSKEM Liter vina za 21 litrov pšenice »Ta žolti suženj/veže in ločuje vere — blagoslavja prekletstvo/, povzdiguje gobavost, daje tatovom službe in naslove/pa čast in klop v senatu! Tole tu/priskrbi snubca vdovi izcuzani — njo, ki bi jo celo spital izpljunil/, pa okiti in odišavi...« Tole je iz Shakespearjevega Timona Atenskega. »Shakespeare pogodljivo riše bistvo denarja,« pravi Marx, ki denarja ni imel nikoli dovolj, čeprav je napisal Kapital, pomanjkanje pa so pri Marsovih doma tolkli tolikšno, da je slednjič ta teoretični povzročitelj splošnega pomanjkanja v komunističnih drž.avah moral zastaviti celo jedilni servis, ki gaje žena dobila za doto. V salonu Pokrajinskega muzeja v Soboti je od srede 16. oktobra odprta razstava — pripravila stajo Numizmatični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani in Pokrajinski muzej iz Sobote — Denarništvo v antiki na Slovenskem. Razstavni katalog je odličen. Preudarno izbrana gesla so razvrščena po abecednem redu, o kovancu z imenom antoninianus piše pod prvim geslom, o zaslužkih v antiki pa na zadnjem mestu. Vmes pa o vsem drugem dovolj pomembnem za ogled razstave. O numizmatiki piše pod »n«. Napačno, ker se numizmatika, kot »samostojna znanstvena veda, ki iz najrazličnejših vidikov proučuje denarno zgodovino«, ne izpeljuje iz latinskega izraza nummus, kakor so Rimljani označevali denar in kakor pišejo sestavljalci kataloga. Marveč iz gr-Ške besede nomisma. Iz te pa je potem izpeljano latinsko numisma oziroma nummus, vse skupaj pa vsako zase pomeni kovanec. Vendar pa ta pomanjkljivost ne izniči primernosti razstavnega kataloga. Bankovcev kajpada ni razstavljenih, ker sojih prvič poslali v obtok šele 1690., ko so se vojaki iz Massachusetsa (ZDA) vrnili z neuspešnega pohoda v Kanado, kjer jim ni uspelo oropati tamkajšnje francoske trdnjave, pa so jim zato, da bi jih potolažili, dali koščke papirjev. Na njih je pisalo, da imajo pravico do toliko in toliko, zlata ali srebra. Nastal je papirnat denar. V salonu pokrajinskega muzeja so v vitrinah razstavljene osminke zlatega staterja, noriški srebrniki (oboje iz Savinje), mali srebrni surovci (to so nekakšni nedokovani novci), sesterci. asi... Na razstavljenem pisnem gradivu je mogoče prebrati, da je v I. stoletju modius žita (8,7 litra) stal 4—12 sestercev, amfora vina (26 litrov) je bila vredna 15—1000 sestercev, vol 115 sestercev, breskev pa 30 sestercev. Če se malo poigramo z naturalnimi primerjavami: za volaje bilo mogoče dobiti niti ne cele štiri breskve — breskve so bile drage kot žafran, ker so jih komaj spoznavali; če vzamemo neko povprečno ceno vina 507 sestercev za 26 litrov, oziroma 19,5 sesterca za liter vina, in povprečno ceno 8 sestercev za 8,7 litra pšenice, oziroma 0,9 sesterca za liter pšenice, potem je bilo mogoče za liter vina dobiti 21 litrov P Tam v prvem stoletju bi bilo tod na naših tleh bolje imeti breskve kakor bone. S pšenico in vinom pa je nekako enako, se zdi. Štefan Smej Šolska knjižnica je bogatejša Pred nedavnim so se v osnovni šoli Drago Lugarič v Lendavi mudili predstavniki madžarskega konzulata iz Zagreba. Šolski dvojezižni knjižnici so izročili darilo madžarske vlade, oziroma ministrstva za šolstvo Darilo, nekaj sto knjig, je obogatilo knjižni fond, koristilo pa bo tako učiteljem kot učencem zlasti pri pouku madžarskega jezika. Za šolsko knjižnico je to velika pridobitev v času ko so vse vezi z Vojvodino pretrgane, od tam pa so doslej dobili veliko knjig. jd zgrajena v letih 1907—1908, porušena pa leta 1954, arhitekta Er-noja Gereya, projektanta evangeličanskega kompleksa, dalje Fe-rencza Jablonskega, arhitekta soboškega sodišča, zgrajenega leta 1911, in OdOna Hochoizeria, projektanta deške meščanske sole v Soboti. lončarji, Podobe iz Prekmurja, po osvoboditvi pa še ciklus Moj dragi kraj domači, s katerim jp ob koncu petdesetih let pravzaprav sklenil svojo umetniško izpoved o domači, prekmurski krajini. Kološevo rojstno mesto spoznamo v knjigi najprej s pomočjo petih izbranih razglednic Murske Sobote, ki jih je Kološ že zgodaj prefotografiral ter tudi tako ohranil najstarejšo podobo svojega mesta iz začetkov 20. stoletja, iz časov torej, ko je bila Sobota bolj podobna blatni vasi kot mestu. Na eni od njih je lepo viden del obrambnega Jarka, ki ga je dal skopati grof Szechv po požigu Sobote, katerega je povzročil Istvan Bocskai s svojo vojsko v začetku 17. stoletja, ko je od mesta ostala samo katoliška cerkev, medtem ko so hiše začeli graditi okoli gradu. Po letu 1780, ko so grofje Szaparyji, novi lastniki Sobote, uredili okrog gradu park in podrli tam stoječe hiše, so le-te odtlej gradili nekoliko stran od gradu in tako so nastali zametki današnjih ulic. Gradnja Sobote do 1. svetovne vojne je tesno povezana z dejavnostjo arhitekta Laszla Takatsa, rojenega v Soboti, šolanega pa v Budimpešti. Po njegovih načrtih so bile zgrajene stavba hranilnice južne Železne županije (pozneje Faflikove kavarne, danes je v njej med drugimi tudi Podjetje za časopisno in radijsko dejavnost), hiši dr. Ivana Vratanča (danes trgovina Spominki) in dr. Lajosa Somna (oanes Semenarna), obe na Titovi ulici, stavba za infekcijo in trahom pri soboški bolnišnici (zgrajena je bila leta 1893 po načrtih arhitekta Alajosa Walderja iz Sombotela) ter njegovo najboljše delo katoliška župnijska cerkev sv. Nikolaj v Soboti. Med drugimi arhitekti in gradbeniki, ki so bili v glavnem iz Budimpešte in Sombotela, moramo omeniti vsaj še projektanta soboške izraelitske sinagoge, ki je bila Njim so se pridružili številni domači, šolani gradbeni mojstri, med njimi najpomembnejši Jožef Novak, Ratkol Tivadar, Stefan Mesarič, pozneje, med obema vojnama, ba še Janez Mayer in arhitekt Franc Novak, ki pa je svoje poglavitno delo opravil po 2. svetovni vojni. Jože Kološa-Kološ se je svojemu rojstnemu mestu oddolžil na najbolj prepričljiv in izrazen način: njegove podobe propadajočega, izginjajočega in minljivega sveta, kakršnega je ujel v objektiv ustvarjalnega nemira, predstavljajo organsko enotnost njegovega umetniškega ustvarjanja. Iz njegovih v žaru ustvarjalnega zanosa narejenih posnetkih Sobote veje tenkočutna lirika melanholične panonske barvitosti, kjer igra svetlobe in sence s snegom prekritega in s soncem obsijanega središča mesta v kontrastu do hladnega tona zrcalno gladkega asfalta odkriva Kološevo poetično naravo. Avtorjev smisel za opazovanje, samosvojskost in doslednost se kaže že v izbiranju motivov — posameznih ulic, včasih samo njihovih delov, intimno občutenih zgradb (Sočičeva in Fafliko-va kavarna, Dittrichov kino, Šiftarjev mlin, železniška postaja. ..) — in odkrivanju fotogeničnosti domače ljudske arhitekture — »cimpranin«, s slamo kritih hiš (Šajtova, Petrkova in Celeče-va). Kološevo izostreno kritičnost potrjujejo na primer tudi njegovi posnetki rušenja sinagoge, neurejenega židovskega pokopališča, žalostne podobe »goričke mariške« in drugo. Z izginjanjem starih, najstarejših meščanov izginjajo seveda tudi njihovi spomini, njihove pripovedi, tako je povsod in vedno, v našem primeru pa naj bo ta vrzel manj boleča, zanikali jo bomo s podobami iz objektiva nepomirljivega ustvarjalca umetnika, mojstra umetniške fotografije, rojenega Sobočana Jožeta Kološe, ki je svojo nostalgijo izgubljene mladosti, preživete v Soboti, kamor bi se s svojo življenjsko sopotnico Piriko ponovno za stalno rad vrnil, izrazil s samosvojo, osebno občuteno go- vorico. Franc Obal V zelo nemirno in ustvarjalno prvo polovico 19. stoletja je slovenski prostor vstopil razdeljen na "vojvodino" Kranjsko, Koroško in Štajersko ter "grofijo" Goriško s tržaškim ozemljem in današnje Prekmurje, takrat pod Ogrsko. Razgibano duhovno življenje je izoblikovalo dve prerodni gibanji, ljubljansko in graško. Čeprav takrat ni zmeraj izgledalo tako, lahko danes, ko gledamo na to dogajanje z večje časovne razdalje in iz širšega zornega kota, rečemo, da sta se obe prerodni gibanji pred očmi Evrope dopolnjevali. Prvo je doseglo svoj vrh v literarni praksi in slovensko poezijo dvignilo na raven sodobne romantične književnosti, drugo je kulminiralo v jezikoslovju; prvo je dalo Slovencem in Evropi žlahtno ime Franceta Prešerna, drugo pa v njegovem času še znamenitejše ime — primerjalnega jezikoslovca Franca Miklošiča. Miklošič se je rodil 20. novembra 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru v vinogradniški družini. Po osnovni šoli in gimnaziji se je leta 1830 v Gradcu vpisal v 1. letnik filozofije. Po končanem filozofskem študiju je v štirih letih končal še študij prava. Ko si je tako zagotovil vsakdanji kruh, se je poglobil v filozofski študij in leta 1838 postal doktor "svobodnih umetnosti in filozofije". 2e v Gradcu je izpopolnjeval svoje znanje jezikov, tako da je poleg nemščine in latinščine govoril še italijansko, francosko, angleško, razumel staro in novo grščino, v stiku s predstavniki drugih slovanskih narodov pa je spoznal tudi slovanske jezike, predvsem poljščino. Po doktoratu iz filozofije je odšel na Dunaj, kjer se je zaposlil in po dveh letih, leta 1840, postal še doktor prava. Tukaj je spoznal Jerneja Kopitarja, ob katerem je svoje jezikoslovno znanje izpopolnil. Da ga je izpopolnil temeljito in v nekaterih pogledih že presegel Kopitarja, je dokazal s svojo oceno znamenite primerjalne slovnice Franza Boppa. Ta ocena mu je po Kopitarjevi smrti tudi zagotovila mesto cenzorja za slovanske in romunske tiske. Njegovo nadaljnje znanstveno jezikoslovno delo, ki ga je pospešila ustanovitev slavistične katedre na dunajski univerzi, mu je poleg velikega ugleda prineslo tudi članstvo v dunajski in drugih akademijah, mesto v gosposki zbornici in dedni plemiški naslov. Ko je po štiridesetih letih nepretrganega znanstvenega dela 7. marca 1891 njegova življenjska moč pošla, je evropskemu jezikoslovju zapustil vrsto znamenitih jezikoslovnih del, primerjalnemu slovanskemu jezikoslovju trdne znanstvene temelje, na katerih so lahko gradile naslednje generacije, Slovencem pa častno mesto v evropski jezikoslovni in sploh znanstveni zavesti. Letošnjemu delovnemu proslavljanju 100-letnice smrti velikega slovenskega jezikoslovca Franca Miklošiča, med drugim utemeljitelja primerjalnega slovanskega jezikoslovja, se je Slavistično društvo Pomurja na pomlad pridružilo najprej z Miklošičevo zlaganko za osnovne šole, tokrat pa je izdalo še Miklošičevo mapo za srednje šole. Mapa je oblikovana v dveh ravneh: na temeljni ravni ponuja na desni strani osnovno informacijo o Miklošičevem strokovnem delu podrobneje predstavlja tri njegova ključna dela in predstavitev pos premi s fotografijami naslovnic teh treh del in ene od strani v njih na levi strani pa predstavlja primerjalno jezikoslovje, njegove metode in zgodovino besedila m preglednice, ob'tem pa dodatno ilustrativno gradivo. Na drugi ravni, ki jo omogoča likovna kombinatorika, pa mapa predstavlja svetovne jezikovne skupine in zemljevid z rojstnimi kraJ' pomembnejših pokojnih slovenskih jezikoslovcev in z oznakami njihovih delovnih področij. Desni del mape želi po dolgem času spet vnesti, zavest o velikem slovenskem jezikoslovcu v srednje šole, levi del pa je zasnovan tako, da se neposredno vključuje v ustrezne učne vsebine. Poleg tega da je mapa učni pripomoček, ki naj bi v zavesti slovenskih srednješolcev utrdil nam nekoliko sicer odmaknjen pojem primerjalnega jezikoslovja in ime njegovega velikega predstavnika Franca Miklošiča, sledi izdajatelj z njo še enemu nagibu: da bi namreč z izkupičkom od prodaje prispeval k dokončni ureditvi znanstvenikove spominske sobe v njegovi rojstni hiši v Radomerščaku nri Ljutomeru. 1 & OKTOBRA 1991 Stran 9 gospodarstvo F STAVKA V LJUTOMERSKEM TURRI-ju Zaušnica sindikatom Minuli teden, v sredo, se delavke v tovarni obutve Turri v Ljutomeru niso usedle za stroje. Odšle so v jedilnico, sestavile spisek svojih zahtev in od svojega delodajalca, Roberta Turrija, ki ima v podjetju večinski delež, zahtevale, da njihovim zahtevam ugodi. Delavke so zahtevale, da se jim osebni dohodek poveča za 50 odstotkov (povprečni OD znaša 6.400 din), da se jim v skladu z dogovorom izplača drugi del regresa, da 42-umi delavnik skrajšajo za dve uri, da se jim plačajo nadure, ki jih morajo opraviti zaradi okvar na strojih, da se spremeni odnos delodajalca, da se ukine negativna stimulacija, ki je posledica bolniških dopustov zaradi otrok ... Še nekaj manj pomembnih zahtev je bilo na spisku, ki so ga delavke Turrija predale delodajalcu, ne da bi ga prej obvestile o svojih težavah in željah. »Niti v snu nisem pričakoval, da se bo kaj takšnega zgodilo,« nam je povedal Roberto Turri, ki se je prav na dan stavke vrnil v Ljutomer. »Pripravljen sem se pogovarjati z delavkami, njihovim zahtevam tudi ugoditi, vendar gre tu za napačen način. Če želi Slovenija v Evropi, se bo morala navzeti njenih navad in pravil. Želje delavcev so povsod enake, vendar je potrebno najprej zahteve predstaviti delodajalcu, in če se dogovor ne doseže, šele potem sledi stavka. Izpad proizvodnje v Ljutomeru bo povzročil težave tudi moji tovarni v Veroni. To je proizvodni proces, ki se ga ne sme kar tako brez napovedi ustaviti.« Italijanskega delodajalca torej niso motile zahteve delavk, o tem se je želel pogovarjati, motil ga je način. In kaj pravijo delavke? Osebni dohodki so prenizki, odnos delodajalca neprimeren, saj smo zanj muslimani, negativna stimulacija za odsotnost z dela zaradi bolniškega dopusta nepravična, saj smo že tako oškodovane, pravic ni nobenih, samo delati je potrebno, delavci v drugih tovarnah delajo veliko manj, pa dobijo večje osebne dohodke, delodajalec preverja odstotnost z dela tudi na domu_____ Stavka v Turriju je trajala samo en dan. Že v četrtek so se delavke vrnile za stroje, večina njihovih zahtev je bila pozitivno rešena. TRIDESET LET RAŠICE BELTINKE V BELTINCIH S priložnostno slovestnostjo bo kolektiv Beltinke iz Beltinec v soboto zaznamoval tridesetletnico poslovanja. Čeprav jubilej ni tri-številčni, pa postaja v luči težkih pogojev gospodarjenja in reorganizacije, ki jo pripravlja matično podjetje Rašica, še posebno zanimiv. Ali bo Beltinka samostojno podjetje, kot bi želeli nekateri, ali pa bo postala d.o.o. v delniški družbi Rašica, bo pokazal čas, želje vodilnih in vizije delavcev se tukaj malce razhajajo. Drži pa, da sta mati in hči zelo navezani druga na drugo, v najpomembnejših točkah poslovanja pravzaprav neoločljivi. Pogovarjali smo se z direktorjem Rašice Francem Lovšinom. Kaj pomeni beltinski obrat v sistemu Rašice? »Prvotni program Beltinke je bil otroški, kar je pomenilo pomembno dopolnitev programa Rašice. Z leti se je oblačenje otrok začelo spreminjati, kupci Jubilej kot mejnik so vedno manj posegali po pleteninah za dojenčke. To je pomenilo postopno ukinitev tega programa. Danes je Beltinka v vseh pogledih tretjina Rašice. Postaja naj večja tovarna v sistemu s skoraj 400 zaposlenimi. Pletilnica v Beltincih je ena od dveh pletilnic Rašice, zaradi tega prihaja do pomembne delitve dela. Sicer pa je proizvodni ciklus v Beltincih sklenjen.« Kakšen je status Beltinke v sistemu Rašice? Rašica je sedaj enovito podjetje p.o. s tremi obrati in skupnimi službami. Vse vitalne funkcije (planiranje, nabava, prodaja, kreacije) potekajo v Gameljnah. Ravno sedaj teče postopek preoblikovanja, želimo, da Rašica postane delniška družba, beltinski obrat pa d.o.o. Bo Rašica dokapitalizirana tudi s tujim kapitalom? Tudi Rašica je močno podka-pitalizirana, nimamo zadosti MALO GOSPODARSTVO Še eno upanje Skupščina Republike Slovenije je prve dni oktobta sprejela Zakon o razvoju malega gospodarstva. Očitno je, da se vse bolj zavedamo, da mora razvoj temeljiti tudi (ali pa predvsem) na malih gospodarskih enotah. Določila zakona se namreč nanašajo na podjetja, ki zaposlujejo do 125 zaposlenih v dejavnostih prometa in zvez, trgovine na debelo, gostinstva in turizma, obrti in obrtem podobnih dejavnosti ter osebnih storitev, stanovanjsko-komunalne dejavnosti in urejanje prostora, finančnih, tehničnih in poslovnih storitev. Zakon zadeva tudi podjetja, ki zaposlujejo do 50 zaposlenih v industriji, rudarstvu in gradbeništvu; potem obrtne zadruge, nazadnje pa tudi zasebnike — fizične osebe, ki opravljajo registrirano gospodarsko obrt. Namen tega zakonskega akta in njegovega uresničevanja v praksi je povečanje zaposlovanja na podlagi novih programov, pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti malega gospodarstva, uvajanje sodobnih tehnologij, pospeševanje ustanavljanja enot malega gospodarstva, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja ... Zakon predvideva ustanovitev sklada Republike Slovenije za pospeševanje, iz katerega bodo odobravali posojila, dajali denar za sofinanciranje poslovne infrastrukture (npr. obrtne cone), poleg tega pa bo sklad dajal jamstva prosilcem posojil. Denar za funkcioniranje sklada bodo zagotovili z republiškim proračunom. Sklade za razvoj malega gospodarstva naj bi ustanovili tudi v posameznih občinah, »napajali« pa bi jih iz občinskega proračuna. Sklad Republike Slovenije bo predvidoma zaživel z začetkom novega leta 1992, dotlej pa ga bodo registrirali kot pravno osebo, imenovali upravni odbor, direktorja in — kar je za morebitne koristnike najbolj pomembno — sprejeli finančni načrt in zagotovili denar. Prav gotovo se bodo za denar potegovali tudi pomurski podjetniki in upati je, da ga bodo nekaj dobili, kajti če kje, potem je prav pri nas potrebno izrabiti vse možnosti za razmah gospodarstva, torej tudi malega, saj nam je vsako novo delovno mesto več kot potrebno. Izkušnje pa, žal, kažejo, da se ne smemo preveč zanašati, saj je ponavadi tako, da je povpraševanje po denarju veliko večje od finančnih možnosti določene inštitucije. Zadnji tak ne ravno spodbudni zgied je natečaj za projekte iz obmejnih in demografsko ogroženih območij; kot smo že poročali, je bilo zahtevkov veliko veliko več, kot pa so za ta namen v republiškem proračunu zagotovili denarja. Tudi sklad za razvoj malega gospodarstva bo dobival denar iz republiškega budžeta. In takih upravičencev je nešteto, denarja pa premalo. Enako velja za občinske proračune. S temi pomisleki pa seveda nikogar ne želimo odvrniti, da se ne bi oglasil s svojimi projekti. S. Sobočan Stroji za šivanje usnja v Turriju so se ustavili za en dan. Tako se jim osebni dohodki s septembrom povečajo za 26 odstotkov, izplača se drugi del regresa v višini 2500 din, ukine se negativna stimulacija, zaradi malice in odmora bo prekinjen delovni proces dvakrat, delavci in delodajalec so si obljubili, da se bodo poslej lepše in kulturneje obnašali ... Proizvodnja je stekla, grenak priokus stavke pa ostaja. Kje je tisti sindikat, ki bi moral priti med teh 70 delavk, če ne zaradi drugega, vsaj zaradi članstva? Mlade deiavke niso poznale pravil igre, naj jim jih pojasnjuje delodajalec? Na koncu se je tako tudi zgodilo, ko je delavkam predlagal, naj si izvolijo predstavnico, ki jih bo v upravnem odboru zastopala, in ko je dejal, da čeprav je bila kršena delovna disciplina, ne bo zahteval povračila. Prav gotovo so se delavke iz te stavke veliko naučile. Spoznanje, da se je potrebno boriti za višjo ceno svoje delovne sile, je prav gotovo prvo, drugo, da je poleg vsebine pomembna tudi oblika, in tretje, da je sindikat politična ustanova za doseganje nekih političnih ciljev, v katerih delavec in njegove pravice izgubljajo pomen. Renata Ficko lastnega denarja, vsega okoli 45%, posojila ' so draga, vse to nas močno bremeni. Kljub težkim pogojem gospodarjenja ne-kakovuspevamo, vendar z velikimi žrtvami. Ker je nezadovoljstvo med delavci zaradi nizkih osebnih dohodkov (povprečni OD v sept, je znašal 7.650 din), bi rad posebej poudaril, da glede na to, da smo delovno intenzivni, predstavljajo plače tretjino stroškov, zato so nizki osebni dohodki pomembna oblika varčevanja.« Se bodo delavci še dolgo odpovedovali? »Upam, da ne, mi sedaj dosegamo 80% povprečnega OD v industriji in rudarstvu, naš cilj je 90%. Vendar nas novosti vedno znova negativno presenečajo — tačas je to zmanjšanje tržišča. Rašica je bila izrazito jugoslovanska firma. Vrednostno gledano smo dosegli letos na jugoslovanskem trgu (vključno s Slove- nijo) 75% prodaje. V zadnjih dveh letih smo sicer intenzivno povečevali izvoz, ta sedaj zajema že 50% zmogljivosti, vendar pomeni vrednostno, glede na to, .da gre izključno za dodelavo, veliko manj. Tačas z drugimi republikami ne sodelujemo, s partnerji vzdržujemo samo stike, dokler se stvari na finančnem področju ne bodo uredile. Rašica se jugoslovanskemu trgu ne more odpovedati.« Stavite na izvoz, ali ste zanj tudi tehnološko opremljeni? »Problem Rašice je tehnološka oprema. Zaradi premajhnih naložb smo zastareli, zato poprečno iščemo možnosti, da bi prihodnje leto povečali zmogljivost za 25%. Kmalu bomo za Beltinko uvozili štiri rabljene novejše stroje iz Italije.« Nekateri menijo, da bi bila Beltinka uspešnejša, če bi se odcepila. »V Rašici s tem ne bi bili zadovoljni. Na zmogljivosti v Beltincih so zmogljivosti v Gameljnah. To bi torej pomenilo zmanjšanje proizvodnje, če bi nam odpadlo 35%, bi stvari morali začenjati na novo.« Ali se vam ne zdi, da je center zapostavljal provinco? »Mislim, da ne. Je pa tukaj človeški faktor, pripombe z ene in druge strani so, vendar sem prepričan, da Rašica Beltinke ni zanemarjala. - Prej nasprotno, v zadnjih letih je bilo v Beltincih na zaposlenega vloženih bistveno več sredstev kot v Rašici.« Renata Ficko Katere naložbe imajo prednost? Neuspeli referendum povzroča preglavice tudi v soboški občini. Manj naložb Podobno kot drugje, tudi v soboški občini občani niso izglasovali na referendumu predlagan program naložb za šole, ceste in kulturne objekte, zato je razumljivo, da soboški izvršni svet ne more sprejemati odgovornosti za bistveno počasnejšo izvedbo načrtovanih del. Poleg tega je občinska vlada ocenila finančne vire iz proračuna in določila prednostni vrstni red infrastukturnih objektov. Pri tem so upoštevana naslednja izhodišča: možnost vključitve v projekt demografsko ogroženih območij v Sloveniji, stopnja pripravljenosti projektne dokumentacije, pomembnost naložbe za širše območje občine in pripravljenost krajanov za soudeležbo. Ker je pri večini naložb predvidena udeležba iz republiških sredstev za demografsko ogrožena območja, o čemer še ni dokončnega odgovora, je seveda v tem trenutku težko določiti, kaj bo možno narediti v letošnjem letu. Podrobnejši pregled vseh naložb z razmejitvijo sredstev po virih je podan v gradivu sekretariata za družbeno načrtovanje. K temu je treba dodati še zgraditev osnovne šole v Fokovcih, katere predračunska vrednost bo okrog 20 milijonov tolarjev, iz republiškega proračuna pa si lahko obetajo približno tretjinsko udeležbo, M. Jerše r INTERVJU Dobra volja ni dovolj Zdravilišče Radenska Radenci, ki se ukvarja s polnjenjem im neraine vode in brezalkoholnih pijač, izdelovanjem polnilne oprei in pralnih strojev ter s turizmom, je pretežni del svojih izdelkovpr dalo na nekdanji jugoslovanski trg. Kakšen bo ta trg v prihodnje, ne vedo, upajo pa. da se bodo gospodarski stiki kljub pritiskom P° tike ohranili tudi v prihodnje. Leto 1991 bo tudi v kroniki Radenske zapisano z rdečimi ševilkami. V prvi polovici so bili zadovoljni le s prodajo pijač; nato se je le-ta v juliju in avgustu močno zmanjšala, prav tako pa so iz hotelov pobegnili še zadnji gostje. Družba R in S je ob posle v vrednosti 10 milijonov nemških mark, njihovi delavci pa te dni trgajo grozdje. Srbski naročniki strojev se bojijo kupiti slovensko blago! Septembra se je položaj nekoliko izboljšal — za med gre predvsem pepsikola in vsi, ki so še pred kratkim dvomili o uspehu sodelovanja med Radensko in Pepsi Colo, so danes zadovoljni in veseli, da polnijo vsaj nekaj. V pogodbi s svetovno znanim koncernom je zapisano, da morajo v Radenski skrbeti za prodajo pepsikole v PET-plastenkah na celotnem jugoslovanskem trgu! Kako bo v prihodnje? O tem in drugih aktualnih zadevah smo povprašali generalnega direktorja Radenske Herberta Šeferja. Kdaj bodo rešeni sedanji objektivni problemi? »Menim, da bodo problemi rešeni v tistem trenutku, ko se bo položaj umiril, ko bo svet dojel, da je Radenska v Sloveniji. Kako bomo poslovali v drugi polovici oktobra? Zelo poenostavljeno bi rekel, da tako kot vsa leta poslujemo z Italijo in Avstrijo — torej distribucijske poti, organizacija in drugo bo podobno kot v teh deželah, kjer imamo uvoznike za posamezne regije. Ta mreža se lahko vzpostavi zelo hitro, saj imamo stike s 350 do 400 kupci. Ker je zaenkrat to nerešeno, so transportni in drugi problemi. Moje osebno mnenje pa je, da se bo gospodarstvo novim razmeram hitro prilagodilo. Ni rečeno, da bomo imeli v prihodnje s temi republikami le trgovske odnose; marsikje bo prišlo do skupnega vlaganja in dolgoročnega sodelovanja. Navsezadnje smo na tem trgu že 120 let in v tem času so se te vezi spletle tako trdno, da jih tudi nobena meja ne bo pretrgala. Poleg tega pa imamo še izdelke, ki so zanje zanimivi.« Najtrdnejše sodelovanje boste verjetno ohranili prav s sosednjo Hrvaško. Kaj je danes ostalo od nekoč tesnega sodelovanja? »Vsekakor se mi radiusu 400 do 500 kilometrov okrog Rade-nec ne nameravamo odpovedati! V okviru danih možnosti bomo načrtovali tudi v prihodnje tesno sodelovanje. Ta trenutek niso problem blagovni tokovi. Pomembneje je, da se obe republiki oziroma državi dogovorita o plačilnem prometu, ker je to v tem trenutku tisto, kar zavira intenzivnejše sodelovanje. Mislim, da bomo kar hitro našli določene rešitve, objektivno pa je pričakovati, da bo v prihodnje to sodelovanje na nekoliko nižji ravni in da bomo navzoči le tam, kjer bo naš izdelek zanimiv.« lamte probleme z vračanjem embalaže in premoženjem v drugih republikah? »Osebno menim, da so problemi terjatev in nadaljnjega poslovanja stvar podjetja, da pa bi država Slovenija na nek način morala sodelovati pri zaščiti našega premoženja v sosednjih republikah. To namreč ni odvisno od dobre volje po jetja, ampak od vrste drug delavnikov. Mi smo doslej P slovali po veljavni zakonodaj — če je nastalo neko brezp> vno področje, podjetje m vo, zato menim da bi se p vsem v našem primeru (pa pri pivovarjih) država mor aw dogovoriti, kako zaščititl premoženje v obliki emba in prodajnih centrov v Bosn Hercegovini, Hrvaški m a Kjer bo to mogoče, bomo prodajne centre spretne n samostojna podjetja z u° bo matičnih podjetij m . kajšnjih ljudi. Mislim, oa J normalno poslovanje v , , enih in drugih, saj so navse j( nje tam zaposleni domači • Iz Beograda ste spomm . bili dopis, da tamkajšnji pr $(e ni center ni več v' vaši Jas *• j, dobili še kakšno podobno r smo? Hoku- »Nobenega drugega n menta v tem trenutku mr Prodajni center Beogra°J m. vedno v sodnem PosvXof-Dvomim sicer, da bomo ‘ . koli uspeli, vendar bomo y pravico še naprej zagovaJ Kako se bo končalo? Kes vem!« „ trenili Kakšno pa je v tem t sodelovanje s Pepsi L jnisa-uresničevanje določil iz P coi« »e vo centralo na Dunaju . se nje čase dokaj pogostb za pripravljamo na leto jn, nadaljnje sodelovanje- .j^v formacijah, ki so mi na kratkoročnem obdobju prišlo do nobenih spi« pogodbe. Tudi Pepsi vložila precej denarja, K s|0. namenjen le za prodor n venskem trgu, ampak ^j. močje vse nekdanje Jug j0, je. Mislim, da bomo nas čene rešitve, tako da : -bod-program lahko tudi v P’ nje normalno uresniče^^^ Pepsikolo, napolnjeng0. polnilnicah Radenske » , račevi, so pred kratki .n peljali tudi v Bolgar 1 Poljsko. Ali je to z tesnejšega sodelovanj, vzhodnoevropskimi p. mi, ki bodo zamenja« P ve. nji jugoslovanski trg- jj), ga odgovora nismo kajti vse je odvisno o Če bo ta še naprej ta >>n0. ka, se jim prodaja n vem trgu« ne bo spia^J^> ------------- ktu^ ni le naš interes, antPv-ocesi0' teres Pepsi Cole m narjev zunaj Slovenije- ^s£|U Zelo uspešna je pgf-pR' prodaja pepsikole v stenkah? . plast6!1' »Prodaja pijač v teh P|j kah je bila zares zelo u dno5t' mislim, da je ena od P daSni0 Radenske prav dejstvo, ,n se pravočasno 'P uvedli vrsto novih >z 0]niW' novo embalažo. Nasa ”zVs^’ ca je danes opremljen*! zalH6' kar sodobni trg od . va.« ■ d Uspevate pokriva tr? celotnega jugoslovan po pepsikoli? je Tu zaenkrat po^jv^ normalno. Uradno. ^eri^,’ šem času ne bo P^o^ saj to kmalu niti b»sl uresničiti. Začuden« k®L da je v vsem tem obd tg bilo najbolj kritičn®’ jOz normalno potovalo n tržišča! Kako? ji A” leg tega je bilo to plačano.« - n# R “ Redno je bila piaCi,n . sikola? krit^3 n| »Kar je šlo v te uf,|iKe, obdobju v južne r P pja^ šlo brez predhodn g je Pri prodaji PePsl,\3 S P^d-določeno v pogod • fOiz'. izdelkov iz drugeg večji p nega programa pa 5 g blemi.« Bernardj^j m VESTNIK.^ kmetijska panorama Povpraševanje dviguje ceno .Ponudba in povpraševanje tud'ta °$tno pomembno vlogo . .! Pri oblikovanju cen indu-ojskih jabolk. Ta prihajajo v L3-”601 ’z ekstenzivnih kmečkih sadov, kot vse kaže, pa rod le-s v teh ni bil ravno obilen. Iz nasadov je letos za in-stnjo namenjenih razmeroma 'nalo jabolk, saj gre na prodajne 'be tudi sadje, ki je nekoliko bse kakovosti. Razlogi za to liČjV Ponianj^anju zadostnih ko-n n kakovostnega sadja, saj je un'?! d to^a poškodovala ali t Pridelek, pa tudi na za-n|h trgih jabolk primanjkuje. st?.'0Venska predelovalna indu-Sk ^a se zato letos do industrij-x sadja ne obnaša tako ma-k°t v preteklosti, in bu > Pridelovalcem tudi spod-so npCene- Industrijska jabolka DoJ °muriu P™6 začele odkupa ati kmetijske zadruge, kmalu On?0/? j'm pridružili še razni za vredn*ki. Kaže, da je ta posel j.v se zanimiv, saj si s posredni-Samm služijo lepe denarce. Naj sad ° sP°mnimo, da so v začetku kje °d pomurskih kmetov od-®ato°Va'' po $ dinarje, ki so jih cen zamenjali tolarji, njihova in iP Pa nat0 začela naraščati 4 Z v zadrugah zdaj dosegla že ko arja Za kilogram, medtem CUiP;„ ateri drugi »trgovci« pla-1° ze tudi 5 tolarjev in več. Ponu^'ma'° nas ie’ kakšne cene ?ato Ja Predelovalna industrija, d -"o Poklicali Fructal v Aj-pOm ln°> ki prevzema tudi del da Se rskega sadja. Povedali so, Čaj0 ^ne spreminjajo in naraš-Vaij n s° v začetku odkupo-hovaP° 4 tolarje in pol, se je nji-in p ,c®na zdaj že povzpela na 5 odku d.°6 tolarjev za kilogram, lidipp uleJ° pa vse ponujene kole t0 Jkot zanimivost zapišimo tlidj št Fructal posebej plača kakšn r°ške prevoza do tovarne, Pobir °- maržo pa po vsem tem ^Unataj0 Posredniki, lahko izra-“ate sami. L. Kovač ■ Prašičereja pred ponovnim razcvetom Neurejene razmere v živinoreji so tudi v Pomurju pustile posle-g dice, ki zdaj prihajajo vedno bolj do izraza. Težave so se najbolj za-* ostrile v prašičereji, kjer je še pred slabega pol leta zanimanje za re-| jo skoraj povsem splahnelo. Zaradi zaostajanja odkupnih cen praši-Ičev za cenami krmil in drugega reprodukcijskega materiala so rejci pitali z izgubo, odgovorni za kmetijstvo pa se za njihove težave niso I preveč menili. Navkljub vsem težavam pa je strokovnim službam uspevalo ohranjati vsaj najnujnejši stalež plemenske črede, tako da I pitališča niso ostala nikoli povsem prazna. V Kmetijski zadrugi Panon-ka, kjer imajo organizirano najmočnejšo prašičerejsko proizr vodnjo, pravijo, da so se razmere začele zaostrovati po letu 1984, ko je prireja tudi na tem Območju začela upadati. Če so se leta 1984 imeli v zadrugi 32 tisoč tržnih presežkov prašičev, se je od takrat to število letno zniževalo za tisoč do 2 tisoč in letos bodo v Panonki odkupili le od 20 do 22 tisoč prašičev. Trenutno imajo praznih okrog 3.500 stojišč, kot že rečeno, pa takšnih, ki bi rejo povsem opustili, ni, razen v izjemnih primerih. Zaradi tega pitališč tudi ne nameravajo širiti, bodo pa šli v pospešeno obnovo obstoječih in v širitev stojišč za plemensko rejo. Slednjih sicer imajo nekaj čez 3 tisoč, vendar niso vsa zasedena, saj se je samo od lanske jeseni do zdaj število plemenskih živali zmanjšalo za okrog tisoč. Da je bilo stanje v prašičereji nevzdržno, priča tudi upadanje zanimanja za obnovo plemenske črede. Samo za to bi v Panonki potrebovali letno od 800 do tisoč plemenskih svinj, so jih pa letos prodali le 200, medtem ko so mnogi rejci plemenske svinje celo prodali. Če je prašičereja še pred nekaj tedni prinašala izgubo, pa so se razmere zdaj, začele obračati. Zaradi pomanjkanja beko-nov se je povpraševanje na tržišču močno povečalo in temu ustrezne so tudi cene. Te so ponekod že v prejšnjem tednu dosegle tudi 80 dinarjev za kilogram in naraščajo, takšne cene pa postajajo za rejce ponovno zelo zanimive. Boljši konec bodo zdaj potegnili tisti rejci, ki pitanja niso bistveno zmanjševali, vendar pravijo, da s seda- njo akumulacijo pokrivajo v glavnem še vedno izgubo, ki so jo ustvarjali v prejšnjem obdobju, ko odkupne cene še zdaleč niso pokrivale stroškov prireje. V Kmetijski zadrugi Panon-ka si prizadevajo, da bi ponovno oživili prašičerejo in dosegli raven, ki so jo že imeli v najboljših letih. Ob ustreznih pogojih tega cilja ne bo težko Sužnje kmetovalcev grama pujska, prve živali pa so nekateri kooperanti pod temi pogoji že uhlevili. Prav v prašičereji je v slovenskem prostoru še veliko možnosti, saj smo jih letno dokupovali na drugih območjih do 200 tisoč, pomanjkanje domačih prašičev pa je prišlo do izraza prav zdaj, ko dokupa tako rekoč ni. Vendar bi morala zdaj svojo vlogo odigrati tudi slovenska država, ki ji je cilj čim večja samooskrba s hrano. Tehnološka služba v Panonki že pospešeno dela na novih programih, saj se morajo tudi naši rejci prilagoditi nekaterim novim zahtevam tržišča. Tudi pitanje na višjo težo postaja zanimivo, saj po takšnih prašičih doseči, saj so pitališča zgrajena, zaradi hitrejšega ciklusa obračanja pa je obnovo tovrstne prireje mogoče doseči hitreje kot, denimo, v govedoreji. Da bi čim hitreje oživili proizvodnjo, so v Panonki pripravili ugodne razmere, za obnovo plemenske črede, saj kooperantom pomagajo breje plemenske svinje brez plačila z gotovino in brez obresti, odplačali pa jih bodo z oddajo pujskov. Kmetje, ki se bodo odločili za takšen način obnove plemenske črede, bodo morali za kilogram plemenske svinje dati 1,45 kilo- povprašujejo izdelovalci šunk in pršutov. Za takšno rejo želijo predvsem zainteresirati manjše rejce, ki imajo po eno ali dve plemenski svinji in ti naj- bi pujske dopitali doma prav za te posebne namene. Ce bodo razmere takšne, kot trenutno so, bo tovrstna prireja za kmetije dohodkovno zelo zanimiva, še toliko bolj, ker lahko temelji na domači krmi. Tržišče namreč vedno bolj išče tudi domačega prašiča, pitanega z domačo krmo, vendar tega do zdaj žal nismo znali izkoristiti. Ludvik Kovač Živinske krme dovolj uide, ?ač tako, da novinarjem skoraj ničesar ne utegnilo zanimati bralce, zato smo so na kmetiji Mirka Kavčiča v od l ^vanjc>h pridelali več težkih krmnih ?t»ina je ena tehtala kar 20,40 kilo-a ^slik ^otorePorterka Nataša Juhnov jo °val a a’v °t*jektiv pa je uspela ujeti še prička j° j« (peso vendar) uspel dvigniti 8 ' tri del naloge smo hitro opravili, dru- ObiskSnje.še(po)čakal. t?vOru pn Kavčičevih smo namenili še po-°> ^e'u na kmetiji in izkušnjah. Mirko ktuL-. erega brat je radgonski minister ^°tje j lJstvo, se je otepal pogovora, kajti, ^Olno^'’ krajše pisanje bi utegnilo biti nehati, ie’dZa daljše (Bilo bi za časopisno b^ielr pa n*marno dovolj prostora, h P°sled je: rac*' bi bili kratki in jedrnati, s ’ kat srno se le dogovorili in če vas zani-sr^ani •Zraste 20-kilogramska pesa, kako la ■njem pitancev, kakšne so izkušnje s 3cijo S?1 trave pa kako je zadovoljen z regu-^k^ite nVc*^e 'n zem*jišč ob njej, potem še D ■ ipte' aJ minut pri tem članku. Ji ^kun'i° pes*’ 4e sorte eckendorf, seme luAso h V ^i°veniji- Posejal jo je na povr-jen, tarja in s pridelkom je zelo zado-&^ičevi v ristih nekaj vrstah, ki so jih lat Pes- Ze Populili, so našli več težkih, de-se najtežJa je tehtala 20,40 kilograma. w$e t^Odi> da bodo v naslednjih dneh Pes' Mirko je povedal, daje bila le-p^lek j na. letina zelo ugodna, vendar pa ' tudi od01 °dvisen zgolj od vremena, am-o drugega. Tako je tudi njivo, kjer je spomladi posejal peso, jeseni dobro pognojil s hlevskim gnojem in ga podoral. Njivo s posejano krmno peso je učinkovito poškropil proti plevelom, zlasti travi. Škropivo je letos dobro prijelo, kar se ne zgodi vselej, kar vedo tudi vinogradniki, ki so letos »špri- ckali«, da je bilo veselje, grozdje pa je le (se)gnilo. Po vzniku je peso večkrat dognoje-val s kanom. Ročno in- v manjših količinah .. . Kmetija Ivana Kavčiča ima 20 hektarjev povšin, od tega polovico travnikov. Le-ti so predvsem na območju ščavniške doline in dajejo dober odkos. Kosijo kar štirikrat. Prvo in zadnjo košnjo silirajo. Bili so med prvimi na pomurskem območju, ki so zagrizli v to, in izkušnje tako glede kakovosti kot hranilne vrednosti take krme so zelo spodbudni. Daje tako, gre zahvala tudi pospeševalni službi. Na okrog 10 hektarjih preostalih površin pa pridelujejo poljščine, v glavnem koruzo za siliranje in za pripravo živinske hrane v obliki koruznega zrnja. Mirko Kavčič nam je povedal, da je zadovoljen s količinami pridelane koruze, da pa bi bil pridelek še boljši, če pri regulaciji Ščavnice in melioraciji zamočvirjenih njiv in travnikov ne bi varčevali ter ne bi spreminjali prvotno načrtovanih del. Tako naj bi drenažne cevi položili le tam, kjer se je potreba po njih pokazala pozneje. Zgodilo seje še hujše: tudi tam, kjer je na sicer zloženem večjem kosu njiv nastala mlaka, cevi (še) niso položili. Le kako naj bi jih, saj so, kot nam je prišepnil naš sogovornik, del denarja za melioracije porabili za zadružno trgovino v Spodnji Ščavnici. Ne glede na to, da njive in travniki na spornih območjih še ne dajejo toliko, kot bi lahko, domačija Ivana Kavčiča pridela dovolj krme za 80 glav goveje živine. , Š. Sobočan Dan koruze Dan koruze je tradicionalno srečanje vseh, ki se ukvarjajo s pridelovanjem koruze, predvsem strokovnih služb, v letošnjem letu pa tudi kmetov. Srečanje je v Sloveniji v dveh krajih, za območje Pomurja je bilo v Rakičanu. V nasprotju s prejšnjimi leti je bilo v Rakičanu veliko obiskovalcev iz preostalih delov Slovenije in kmetov iz Pomurja. Tudi program srečanja je bil pripravljen v nekoliko drugačnem smislu kot prejšnja leta, saj je bil obseg mikro- in makroposkusov razširjen tudi na prikaz v Beltincih. Organizator srečanja ob dnevu koruze je bilo ministrstvo za kmetijstvo Slovenije z Republiško upravo za pospeševanje kmetijstva Slovenije in svetovalno službo za Pomurje pri ŽVZ v M. Soboti. Letošnji soorganizatorji so bili ABC Pomurka z Zunanjo trgovino in Kmetijsko zadrugo Panonka, Veletrgovina Potrošnik, Kmetijsko gospodarstvo Rakičan in Kmetijska srednja šola v Rakičanu. V letošnjermgfogramu smo v teoretičnem delu dobili informacijo o značilnostih pnaelave koruze v preteklem obdobju. Posebnost je v sicer ugodnih razmerah ob setvi, dobrem vzniku, vendar močnem poslabšanju po vzniku in zaostajanju rastlin v rasti v prvi polovici vegetacije. Ugodnejše razmere, ki so nastopile v drugem delu rasti, so sicer nadomestile izgubljeno, vendar ne v celoti, tako da koruza dozoreva z zamudo 7—10 dni. Tačas smo lahko ocenili stanje posevkov kot prav dobro, pričakovani pa so nadpovprečni pridelki s sicer višjo vsebnostjo vlage in poznejšim spravilom. Predstavitev škodljivih vplivov na koruzi je bila usmerjena na problem koruzne vešče, ki je na posameznih lokacijah in pri posameznih hibridih koruze nekoliko izrazitejša v letošnjem letu. Nakazane so različne možnosti boja proti njej, od katerih so v ospredju: izbira hibrida, tehnologija pridelave ter biološke in kemične metode, od katerih so zaenkrat biološke v poskusni etapi, kemične pa so z obstoječo opremo neizvedljive in jih strokovne službe tudi iz naravovarstvenega vidika zaenkrat ne priporočajo. Prikazani so tudi rezultati poskusov v preteklih letih, iz katerih smo dobili usmeritev za izbor koruze v naslednjem letu. Vse obravnavane hibride smo imeli možnost videti na poskusnem polju v Rakičanu in Beltincih. V Beltincih smo lahko primerjali nekatere domače hibride s tujimi ob istočasnem spravilu, tehtanju in ugotavljanju vsebnosti vlage. Posebno zadnja dva'podatka sta bila izredno zanimiva, ker sta nam rabila kot pomoč pri izračunu stroškov sušenja oz. deleža stroškov sušenja v primerjavi z vrednostjo pridelka. Tako smo lahko ugotovili, da je z nekaterimi hibridi možno doseči rekordne pridelke, ki so se gibali nad 12 ton/ha suhe koruze, oz. da se deleži stroškov sušenja lahko gibljejo pri primernih hibridih od 20 do 25%, pri slabše izbranih (poznih hibridih) pa tudi čez 60 % vrednosti pridelka. Kaj to pomeni, je pridelovalcem koruze povsem jasno. Prikaz sodobnejše mehanizacije pa je bil v Beltincih in sicer skromnejši iz političnih razlogov. Prikazali so delni program predelave koruzinja, sodoben plug, pripravo tal, setev in spravilo koruze. Kmetijsko-svet. služba: Džuban Geza, dipl. inž. agr. Po odmrznitvi spet na ledu Že pred moratorijem je bilo slišati veliko govoric o zamenjavi slovenskega kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca, ki je, mimogrede povedano, pomurski rojak. Njegovo zamenjavo je zahtevala Slovenska kmečka zveza—Ljudska stranka, predlogi za to pa so prišli z drugih koncev Slovenije, predvsem iz krogov, ki so blizu Marjanu Podobniku, enemu od protagonistov kmečke stranke, ki ima sorodstvene vezi tudi s članom predsedstva Republike Slovenije Ivanom Omanom. Med moratorijem so ministra sicer »zamrznili«, zdaj pa postajajo zahteve po odstavitvi spet vse glasnejše. Očitajo mu preveliko popustljivost, premajhno učinkovitost pri kadrovskih spremembah v ministrstvu in zamujanje pri sprejemanju kmetijske zakonodaje. Po odmrznitvi so tako Osterca spet postavili na led, o njegovi usodi pa je zdaj še težko govoriti. Po govoricah je najresnejši kandidat na novega ministra mag. Milan Božič, ki je terenski veterinar ter sodelavec in prijatelj Marjana Podobnika. Razen nekaterih posameznikov pomurski kmetje o vsem tem niso rekli še ničesar. Tisti, ki poznajo dr. Osterca, mu priznavajo strokovnost, saj se je uveljavil pri živinoreji, iz katere je tudi doktoriral. Morda pa so končno le uvideli, da kmetijstvo lahko rešita le stroka in dobro delo, saj od politike tako ali tako nima kaj pričakovati. L. Kovač Na osnovi tržnih cen na širšem območju Slovenije in sklepa delovne skupine za spremljanje živinorejske proizvodnje v Mesni industriji veljajo od 21. 10. 1991 naslednje odkupne cene: MLADO PITANO GOVEDO E. vrsta biki + telice I. vrsta biki + telice II. vrsta biki + telice Izven vrste biki + telice Od 21. 10. 1991 velja cena privesnice GOVEDA - KRAVE: Krava I. vrste Krava II. vrste Krava izven vrste Cena za proizvajalca za 1 kg ž. t. za 1 kg t. p. 84,00 145,00 74,00 133,00 65,00 121,00 55,00 111,00 72,00 133,00 53,00 100,00 46,00 92,00 36,00 76,00 Teleta nesposobna za nadalnjo rejo, težka najmanj 50 kg 75,00 SLT 1. Ocenjevanje na liniji klanja opravlja Inspect Ljubljana, stroške Inspecta plača 50 % proizvajalec, 50 % kupec. 2. Stroški organizatorja proizvodnje: a.) 4 % za stroške organizacije proizvodnje in odkupa b.) 1 % v sklad za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov. 3. Za ostale dogovorjene programe proizvodnje plačajo stroške organizacije v višini kot je dogovorjeno z aneksom k pogodbi. 4. Skupno proizvodnjo mlado pitanih goved in izvozni program urejajo z aneksom k pogodbi. CENE PRAŠIČEV Prašiči do 150 kg 75,00 SLT / kg ž. t. Prašiči nad 150 kg 72,00 SLT / kg ž. t. Izločene plemenske svinje 68,00 SLT / kg ž. t. Izločeni merjasci 25,00 SLT / kg i. t. Prašiči se prevzemajo po fiksni ceni brez stroškov organizatorja proizvodnje. Ocenjevanja na liniji klanja opravlja Inspect Ljubljana, stroške Inspecta plača 50 % proizvajalec, 50 % kupec. Od ponedeljka veljajo nove odkupne cene tudi v Kmetijski zadrugi Panon- MLADO PITANO GOVEDO E vrsta biki in telice I. vrsta biki in telice II. vrsta biki in telice GOVEDA - KRAVE Krava 1. vrste Krava II. vrste PRAŠIČI Prašiči do 150 kg Prašiči nad 150 kg Izločene plem. svinje Vse omenjene cene veljajo do rejcev. 145,00 SLT za kg tople pol. 133,00 121,00 100,00 92,00 72,00 69,00 65,00 Stran 11 ne zgodi se vsak dan Nemci prijeli slavnega vohuna Nemško zvezno sodišče je sporočilo svoj sklep o priporu za nekdanjega šefa vzhodnonemške vohunske službe Markuša Wolfa. Wolfa so aretirali po njegovem prihodu iz Avstrije malone leto dni zatem, ko je na pragu združitve Nemčije pobegnil v Moskvo. Sovjetsko zvezo je zapustil 30. avgusta iz bojazni, da bo po spodletelem prevratu ostal brez varstva KGB-ja. Wolf, star 68 let, je vodil vzhodnonemško vohunsko službo od 1957. do 1987. leta. Wolf je vodil glavno obveščevalno upravo Stasija, ministrstva za državno varnost NDR. Zaslovel je kot eden najuspešnejših vohunskih mojstrov, ki je z izsiljevanjem, zapeljevanjem in podkupovanjem pridobil številne agente. Eden od njegovih »krtov« se je vtihotapil v urad kanclerje Williya Brandta, zaradi česar je le-ta moral zapustiti kanclerski položaj. S sovjetskim potnim listom in s činom podpolkovnika sovjetske vojske je živel v dači v moskovski četrti Peredelkino. Potemneli sijaj velikih mest Varen ladijski pristan v muzeju Anketa, ki sta jo junija letos izvedla Newsweek in News, je pokazala, da postajajo mesta v očeh ljudi vprašljivo bivalno okolje. Samo slabih 13 odstotkov jih še meni, da je veliko mesto najboljši prostor za življenje, medtem ko več kot 80 odstotkov Američanov povezuje življenje v velikem mestu z najrazličnejšimi negativnimi stvarmi. 37 odstotkov jih je prepričanih, da so mesta zelo ali celo kritično bolna, in 79 odstotkov jih misli, da bi morala oblast dati ključno prednost reševanju problemov, ki pestijo večja mesta. Kaj se torej dogaja v deželi, katere značilnosti so poleg dolarja, žvečilne gume in jazza tudi nebotičniki, simbol velikih mest in urbaniziranosti? Ameriška mesta so bolna, pravijo poznavalci, in sicer bolehajo za več boleznimi. Ena od njih je fiskalna mrzlica, pravzaprav sušica. Več mest je že bankrotiralo, ker mestne oblasti preprosto niso znale stakniti konce stroškov in prihodkov, fiskalni bankrot pa ogroža tudi večja in slavna mesta, kot so denomo Chicago, New York, Philadelphia. Strokovnjaki pravijo, da so problemi ameriških mest zelo resni. Urbanologi celo razmišljajo, da so dolgo-ročo gledano velika mesta odpisana in da bodo čez dve desetletji odveč. Velemesta so vzcvetela zaradi svojega položaja ob pomembnih prometnih poteh ali ker so razvila posebno industrijsko dejavnost. Z velikimi spremembami v industriji, s selitvijo tovarn iz mestnih območij, z razvojem vseh vrst komunikacij in sploh z zatonom industrijske družbe sta se vloga in položaj velemest bistveno spremenila. Večina velikih mest se je preusmerila v bančništvo, zdravstvo, šolstvo, turizem in druge terciarne dejavnosti. Toda te dejavnosti niso več izključno vezane na velemestna središča. Silen razvoj elektronskih telekomunikacij, od faksov do računalniške pošte, je omogočil, da tudi storitvene dejavnosti niso več prostorsko vezane na mesta. Opazna je tudi selitev teh dejavnosti na obrobje mest ali v manjša mesta. Če se iz velemestnega središča nameni izseliti velika bančna družba, to upravičeno skrbi mestne župane, saj bi pomenilo hud udarec in izgubo za mesto. Tem globalnim gibanjem, ki jih verjetno ni mogoče spremeniti, se pridružujejo še negativne stvari, ki tudi počasi, a zanesljivo glodajo blišč in sijaj velikih mest. Kriminal, droge, rasni spopadi, epidemija aidsa in nasilniške tolpe, vse to postaja bolj in bolj povezano ter skoraj neločljiv del življenja v velemestnem okolju. Gre za tiste »bolezni« velemesta, ki zbujajo največ strahu in odpora v ljudeh ter prispevajo k počasnemu notranjemu propadanju. Velika mesta so se znašla tudi v zanki revščine, ki se vse tesneje zateguje, rešitev pa ni videti. Medtem ko je v ameriški družbi na splošno vse manj revnih ljudi, pa se število in koncentracija revežev v največjih ameriških mestih povečuje. Ko so velika mesta začela izgubljati industrijski značaj, so izgubila tudi zaposlitvene možnosti za neizobraženo in nekvalificirano delovno silo. Današnja velemestna »informacijska industrija« potrebuje izobražene in kvalificirane ljudi, vešče besed in številk, kot pravijo, ne pa pridnih in delovnih rok. In tako se je iz zanke mestne revščine vse težje iztrgati. Mestna revščina zdaj požre že petino mestnega proračuna, večina tega denarja gre za zdravstveno oskrbo mestnih revežev in brezdomcev. Prihodnost velikih mest je torej temna in le malo svetlobe se kaže na obzorjih. Da bi mesta lahko zapeljala na nove, bolj obetavne poti, bi se moralo spremeniti veliko stvari, med njimi take, na katera mesta sama nimajo odločilnega vpliva, od problema z drogami, uspešnega premagovanja kriminala, boljšega in vsem dostopnejšega šolstva, zdravstva, socialne pomoči itd. Ali bodo nekega dne nebotičniki ameriških velemest simboli getov revščine in kriminala, bomo še videli. Sodelavci astronavtov bodo roboti Na prihodnjih potovanjih na Mesec in Mars bodo ameriške astronavte spremljali roboti, kajti, kot je rečeno v poročilu ameriškemu kongresu, nekatere naloge lahko opravljajo uspešnjeje, ceneje in varneje kot astronavti. Strokovnjaki državnega urada za tehnološki razvoj pričakujejo, da bodo imeli roboti v prihodnje veliko večjo vlogo v osvajanju vesolja in da bodo sposobni odločati in opravljati naloge brez neposrednega nadzora. Najučinkovitejša bo po njihovem mnenju skupina, sestavljena iz ljudi in robotov, ki bodo delali kot sodelavci. Predlagajo, da bi na Mars najprej poslali robota, šele potem pa ladjo s človeško posadko. Odpravo z robotom bi namreč lahko poslali veliko prej. Kondor naj bi spet letel Nič več brez nedrčka Tovarna mamil Čisto blizu Pariza so odkrili tovarno novih mamil. Francoska policija meni, daje to največja takšna tovarna v Evropi. V skrivnem laboratoriju so izdelovali mamila, ki zbujajo ekstazo, uporabniku pa grozijo halucinacije, depresija in celo smrt. Francoska policija in Interpol že šest mesecev zasledujeta izdelovalce teh mamil. Sled jih je pripeljala v mestece Champigny na Marni, kjer je imelo sedež podjetje Chimitique. Za tem imenom se je skrival skrivni laboratorij za izdelovanje povzročiteljev ekstaze. Lastnika sta inženirja kemije, 69-letni Francois Cercereau in 61-letna Helene Belec. Inšpektorji so prispeli ravno pravi čas — v trenutku, ko sta lastnika odpravljala devet kilogramov močnega mamila, ki ga v Parizu prodajajo v sto-miligramskih tabletah po 300 frankov eno. Tem pilulam pravijo še »pilule ljubezni«, ker spodbujajo spolni nagon, na drugi strani pa tudi depresije in Ena od najbolj nenavadnih in z 10 milijoni dolarjev tudi ena najdražjih reševalnih akcij za ogroženo živalsko vrsto se je znašla pred hudo preizkušnjo. Te dni naj bi po štirih letih varnega bivanja v živalskem vrtu v Los Angelesu in v San Diegu izpustili na svobodo dva od 52 zadnjih preživelih primerkov kalifornijskih kondorjev. Znanstveniki trdno upajo, da bodo na ta način omogočili ponoven razmah te živalske vrste, ki v Kaliforniji domuje že milijon let. Te velike ptiče s krili, ki merijo skoraj tri metre, so na rob izumrtja pripeljale njihove prehrambene navade. Kondorji se namreč hranijo z živalskimi trupli in zato, ker so take živali, ki postanejo njihov plen, pred tem pogosto obstrelili lovci, občutljivi kondorji velikokrat poginejo zaradi zastrupitve s svincem. Leta 1987 so ujeli še preostalih 22 parov kondorjev in jih prepeljali v živalske vrtove, kjer so se razmnoževali pod strokovnim nadzorstvom. Pred tem so se ornitologi tu in tam zatekli k zvijačam, saj so ugotovili, da samica zleže še eno jajce, če ji prvega ukradejo iz gnezda. Izpustitev dveh mladih kondorjev v naravno okolje bo potekala v več etapah. V gozdu Los Padres, severno od Los Angelesa, so uredili veliko kletko, v kateri vladajo takšne razmere, ki so na las podobne tistim v naravi, in daleč naokoli je prepovedan vsakršen lov. Mlada ptiča bodo hranili z mrtvorojenimi telički in po nekajmesečnem privajanju jima bodo hrano puščali na bolj oddaljenih mestih, zato da jim bodo spodbujali k povečevanju njunega akcijskega dosega. Tudi sicer ornitologi ničesar nočejo prepustiti naključju in zato so oba kondorja opremili z miniaturnima oddajnikoma, s pomočjo katerih bodo spremljali vsak njun korak v svobodnem okolju. »Skoraj vse velike živali bodo prej ali pozneje potrebovale človekovo pomoč za svoje preživetje,« meni Loyd Kiff, vodja projekta Kondor. Zdaj je treba nedržek spet vneto in vdano nositi, ker brez njega ne gre več, vsaj tistim, ki žele imeti z modo vsaj nekaj malo skupnega. Če spravimo modrček pod obleko, nam mora primerno modelirati postavo. Nič čudnega ni, da ekskluzivni izdelovalci perila za svoje ekskluzivne modne re- halucinacije. To mamilo so prvi opazili pred osmimi leti med ameriškimi študenti. Inkvizitorske metode v < Štiriinštiridesetletni vodja rockovske-ga kvarteta Tin Mac-hine David Bowie se je moral ukloniti pretirani sramežljivosti ameriških malomeš-čanov. Kar 60 odstotkov ameriških trgovcev s ploščami je zavrnilo prodajo nove plošče Tin Machine II, ki naj bi jo začeli prodajati septembra. Razlog za to je nezakrita moškost na ovitku plošče, ki kaže štiri grške kipe iz šestega stoletja pred Kristusom. Zavrnili so celo kompromisni predlog družbe, ki je ploščo izdala, namreč da bi sporno mesto prekrili s papirnatim trakom. Zdaj bodo prodaji na ljubo preslikali genitalije na ovitku. Medtem ko se Bowie počuti kakor v času inkvizicije, je njegov glasbeni menedžer bolj pragmatičen: »Nesmisel je delati prvovrstno glasbo, ki je potem ne moreš prodajati.« NJEN PRIJATELJ SAMSON - Mala Tracey O’Brien je sura šele devet mesecev, pa že ima najboljšega prijatelja. Res je ma nenavaden, a kaj hočemo, marsikatero prijateljstvo je bolj nenav ne sorte. Njen prijatelj je kar ugledna kačja zverina, imenova Samson. Piton, ki ji takole dela družbo, je prišel iz Indije in je do g tri metre. Tracey ga je dobila v dar od staršev. Nenavadna živals zgodba se dogaja v Angliji. Da velja družina med znanci za moc " trčeno, najbrž ni treba posebej izgubljati besed. Zadnjikrat so popravili Vašo, švedsko vojno ladjo, ki se je potopila na potovanju leta 1628. Danes je osrednji predmet muzeja na otoku v stockholmskem pristanišču. Le nekaj sto kilometrov od kraja, kjer je potonila in potegnila za sabo 50 ljudi na svoji poti v bitko v času tridesetletne vojne. Kasneje so rešili mnogo njenih topov in drugega orožja, nato pa so nanjo pozabili. Leta 1956 jo je našel zgodovinar Anders Franzen in jo dal vije zadnje čase najemajo tudi najbolj znane svetovne manekenke, kot je denimo Claudio Schiffer z manekenko Complice. potegniti iz globin. Vašo so začasno spravili v star muzej, ker so novega ravno gradili. Odprli so ga lani junij3’ »Sestaviti smo morali kakšnih 14.000 delčkov naše dragocene ses3 vljanke,« pravi Katarina Villner, skrbi za informacije v muzeju. 98 o stotkov prvotnega ladijskega trup3 1 95 odstotkov od 700 lesenih figah ‘ krasijo sprednji del ladje, se je ohranilo. Dva največja in najbolj ohranjI na jambora so v muzeju upora bil l podpornike stoječi ladji. Poleg 13 si lahko obiskovalci na razstavi og _ dajo tudi življenje na vojni ladji. 3 sino zgodovino, umetniška delaJ® Vasinih kiparjev in Švede leta l“25’ Da bi obiskovalci lažje raz“niaL' zakaj se je ladja potopila, si lahko P magajo z računalnikom. Ta Ji® ekranu prikaže ladjo, na katero P tem dodajajo topove, jadra in Če je ladja stabilnejša kot resn Vaša, dobi obiskovalec nagrado, ne, pa mu ladja potone pred očm • Mirovna konferenca Ameriški predsednik: »Pošteno mi že gredo na živce tt Pr rdečekožci.« , Svetnik za zgodovino: »Toda, sir. z Indijanci smo še zd opravili.« Predsednik: »Hočem reči Arabci. ..« Svetnik: »Tudi z njimi smo že opravili.« , Predsednik: »No ja. Bolgari. Čehi, Estoci, Srbi, Hrvati a koli so že.« Svetnik: »Estonci se reče, sir.« lepo Predsednik: »Nehaj že cepidlačiti, ti zunanji minister, P naroči ministru za vojsko, naj uperi medcelinske rakete na Mo Bukarešto.« . lildpK Svetnik: »Toda, sir, ste pozabili, da smo sedaj z Rasi ve Ap-jatelji, se spominjate, kako ste bili zaskrbljeni, ko so odstavil' J , vega predsednika. Rekli ste. da je tako ljubek, vedno izgublja p fu, enako pri tenisu, pa tudi pri pokru ...« tnega' Ameriški zunanji minister: »Sir. ne želim se delati pata toda ne gre za Bukarešto, ampak za Sofijo.« , ^seel0 Predsednik: »Well, rakete namerite na Prago, Bukarešto, ,eslsio kam, nekam jih namerite, naj bo še kakšnih petsto, bolje bombnikov v stalni pripravljenosti.« „ogt>- Angleški predsednik: »Nerad se vtikam v pogovor, ko se 1 varjajo starejši, bogatejši in pametnejši, vsekakor moramo <-miriti, to z Bolgari je prava blamaža.« nekef. Angleški zunanji minister: »Slišal sem, da so ubili tud' talcšni konja, to je naravnost sramotno, noben džentlmen ne bi se 11 sili streljal na konje, razen seveda v viteškem spopadu.« Pneka' Angleški predsednik: »Ubili so tudi več sto ljudi, toda to J ^ge ko razumljivo, pretreslo pa me je, ko sem videl več mrtvih psov, živali.« dafeS Ameriški predsednik: »Vse skupaj me že pošteno i/lrh/d’ . /id' ne bom mogel igrati golfa, pustite me pri miru, ukažite bomi pad na obe strani, tako bo vsaj mir. Podkurili jim bomo kol P Tienu.« _ Tj sker Svetnik: »Oprostite, sire, mislim, da se ne reče Vien ' poštP' pa tudi, če se reče Vien Tien, tam so oni podkurili nam. m no.« ndsh^ Angleški predsednik: »Vedno so pravili, da je Balkon sc ja, ha. ha...« poč Angleški zunanji minister: »Menim, da so govorili o s ca, ne pa sherryja.« eprCp'ra' Angleški svetnik za zgodovino: »Džentlmen. nehajmo s 1 ti, gre za sod smodnika.« , Ameriški predsednik: »VVell, ukažite torej, da ta sod fajo.« . ^ta kar^ Angleški predsednik: »Ha. ha, ha. to je najboljša sai ■ jih slišal v zadnjem času.« . Ameriški predsednik: »Sicer pa. a je tam sploh kaj /o« „ Ameriški gospodarski svetnik: »Nič, sir. ali pa bore n ^ja' Ameriški predsednik: »Zakaj se pa potem sploh trud'' „£p»/ ^mo raje igrat golf!« VESTNIK, 24. OKTOB^ Stran 12 za vsakogar nekaj Skrivnost vaših dlani umetno srce . Vsak dan je več ljudi, ki čakale na presaditev srca, toda malo K darovalcev. Zato kirurgi vse “°lj mislijo na rešitev z umetnim ^cem. Triletno delo v eni londonskih klinik je pokazalo, da je !° edini način za rešitev številnih bolnikov. Trenutno so umetna srca le za-• n,? Pomagalo, ki bolnike drži Ph življenju, dokler se ne najde darovalec. Sprva je bilo predvideno, da umetno srce zamenja celotno bolnikovo srce. Danes Pa so ugotovili, da je dovolj po-®°č levemu delu srca, ki mora CrPati kri za cel organizem. De-?na stran ima lažjo nalogo, saj •epa kri v pljuča in zbira kisik. V evo polovico vstavijo učinkovito Črpalko, ki poveča moč srca. V Pnhodnje naj bi črpalko pogajala baterija, ki bi jo imel paci-nt pod roko in bi mu tako omo-I?. a prosto gibanje. Končni ''J vseh raziskav pa je popolno-I^vstavljen dolgotrajni aparat. Največja kampanja Proti kajenju v ZDA r Ameriška vlada je spo-'‘tda, da začenja z do zdaj Thečjo kampanjo proti (1aJenju. Pripravili so se-„eniRtni program, katere-h? cdj je preprečiti 1,2 mi-J°na smrtnih primerov, ki " Povzroča kajenje. tem naj bi pomagali ž. ftilijona odraslim ka-da bi prenehali ka-. 1 'n da dva milijona mla-ne bi nikoli prižgalo cigarete. Število ka-rič^ °draslim> Ame-an> želijo zmanjšati na kot 15 odstotkov. od Računali so, da kadi 28 m, kov Američanov, Pa trdii°’ da Je n« smrti zaradi raka dr p ca te nevarne razva-u ’ rogram bo usmerjen k ^'ni skupinam prebival-hojL^a.katere menijo, da so nj. j dovzetne za kaje-dl ;e,nične manjšine, mla-ŠkjZcnske 'n reveži. Ameri-jo ^okovnjaki poudarja-. j« med današnjimi x kadilcev največ Veev >n revežev. 13$ Pr.°8ram bodo vložili b0'. bilijonov dolarjev in po ? zdaj največji — tako stM rajanju kot vloženih ^/■^vih. «0 | MURSKEM VALU ^Ujetn za: Izvajalec: 'adba: I . u!5a narodnozabavnih melodij prejšnjega tedna^ 2 SEM PA EN FRANC KOŠIR - Franc Košir 3 v^PČEK - MODRA KRONIKA Ruparja 4 &ENCI SMO VESELJAKI - Ans. Ivana Rup J 5 . ?a^^E GORENJKE - Alpski kvintet P f merljiva. Vemo, kakšne so naše ceste, na katerih je vse, kar tja spada m ne spada. Razmišljati o tem sicer ni naloga prizadetih občanov. . za Slišati je, da so tudi pri TVD-ju Partizan Križevci posamezniki »mehko« različico, se pravi za sporazumno rešitev v prid zagovornikov re ceste. Šestletnemu zapletanju bi moralo biti, pravijo konec. Vse oči pa ob tem uprte v Ljutomer. juj Mak0!*: foto: Albert AbraM1" PRIZADETI OBČANI SO SE ODLOMILI ZA TOŽBO' Po izreku sodbe Vrhovnega sodišča v prid prizadetim obchn(jili so si le-ti prizadevali, da bi spor rešili sporazumno. Tako so od Poncija do Pilata, kot se temu v prispodobi reče, vendar so teli na gluha ušesa. Celo več: tu in tam so jim dali vedeti, naj je deve ne pogrevajo več. Ljudem ni dalo miru predvsem dejstvo, pravica na njihovi strani, zato so pač živeli v dobri veri, da r^z jetov, Vrhovnega sodišča že sama po sebi pomeni konec pravde in zap kar pa seveda ni res. Za izvršbo sodbe je potreben sodni p°s Tako so se na nedavnem zboru občanov iz prizadetih vasi sog f odločili, da bodo vložili tožbo zoper Občinsko skupščino Ljm in KZ Križevci. ano S tem pa pravci ni videti konca: ponovno bo treba zc doa . še enkrat dokazovati! Stran 14 ------------""^1^ VESTNIK, 24. OKTOBP>^ utrip življenja P ZDOMSKI POGLED Z DESNE-""""— ! Znanec starih »udbašev« Gospod Miholič nekoliko nedoločno oblikuje besede, skoraj ta-I ko kakor Marlon Brando, ko je igral gangsterskega bosa. Z lisasto vojaško kapo in slovenskim državnim znamenjem na njej pa sploh I spominja na nekoga vmes med Ellijem Walachem in Johnom Cassa-vetesom — takrat ko igrata manj pozitivne, vendar vražje zanimive | hpe. Šestinštirideset let je star Ludvik Miholič, po rodu Sobočan. |s šestindvajset let živi že na Švedskem, v Goteborgu. Prej je | ml poročen z Madžarko, zdaj J Pa s Slovenko iz Celja. Dva si-I na itna, oba študirata. J . »Tukaj v Sloveniji demokra-I oje še ni,« pravi, »ker brez di-• scipline ni demokracije, če pa I boste vi uvedli disciplino, bo-■ ste imeli revolucijo.« Njegov I Pogled postane še bolj poro-■ 8ylv kot sicer. Prej, za prejšnje I oblasti je prihajal domov red-! keje. »Zdaj pa sem prišel do-I mov zato, da bi vzel puško v ■ roke, če bi bilo potrebno. Slo-I v.enija je moja domovina, moje ■ slovensko srce je večje kakor I Vaše, ki živite tukaj.« Vendar J mu srce utriplje tudi za Hrva-I sv®' sem skoraj v hrva-Iski gardi, gotovo na ni bil v vojski, če bi se v Sloveniji kaj dogajalo.« I Miholič je po političnem I’ Prepričanju desničar, čeprav ha Švedskem voli stranko cen-| ra, v katero se vključujejo pretežno kmetje. Stranka dosega Ina volitvah okrog 16 odstotkov glasov. Njenega zdajšnjega (Predsednika se ne more spomniti. I, »Pri vas revolucija še traja, ker se razdirajo stranke in usta-( navijajo nove. Zdaj v tem trenutku to ni potrebno.« Ni mu Ivšeč to, kar se dogaja s SDZ-jem. Toda pri nas je to potreb-mi imamo čudne vladne Koalicije, neobičajne sredinske I stranke in po sili razmer zliza-n° opozicijo, mu pravimo. I Miholič se.ne da prepričati, P° njegovem ni prav, da se po-I satneznik ne podreja strankar-■ ski disciplini, kajti »stranka ■ Postavlja politična pravila, ne • Posameznik, posameznik se | jnora prilagajati.« Pa saj je bila ■ Prav to značilnost boljševiške I Partije, »Ne, to ni značilnost ! Partije,« se Miholič ne da. I i ' Goteborgu dela v tovarni ’ ^ogličnih ležajev SFK (Svensk I »Ugiar Fabrik), za katero pra-a tu- ■ je največja na svetu. »Mi I |UJCi dobivamo samo lažje de-I" L°’ to se pravi delo v tovarnah, je slabše plačano.« Bolje I Kakor on, ki dela v tovarni, so jpačani pometači, čistilke, zi-Ijjarski delavci, med katerimi so Poklicne bolezni potencialno । naJPogostejše. Opominja o po gostosti le-teh kar je očitno rezultat značilne švedske zavesti o pomembnosti socialne države. »Razlika med pometačem in zdravnikom v bruto plači je velika, tja od 5000 5o 8000 kron, v neto plači pa je skorajda ni, čeprav je.« Švedi radi delajo na prostem, ker ljubijo svež zrak. Nemara je tudi to, da Švedi raje delajo zunaj; čeprav je tam lahko mrzlo, deževno in sneže no, posledica skrbi za nedotakljiv obstoj socialne države. Njihovi, nordijski organizmi bolje prenašajo vremenske tegobe kakor delo v zaprtih prostorih, zaradi česar je, tako je mogoče soditi, manj odsotnosti z dela zaradi bolezni in je socialna država mani obremenjena, če ta dela opravljajo domačini. Tujci v teh poklicih bi bolj po-kasljavali in s poklicnimi Boleznimi bolj bremenili socialno državo. V ta švedski tabu ne bo dregnila niti desničarka vlada, ki je zdaj na oblasti. Čeprav socialna država stane. »Pa saj je pri vas davek na bruto plačo večji kakor na Švedskem.« Tam je tridesetodstoten. »Tudi delo je pri vas težje, pa še izkoriščajo vas.« Izračunal je celo, da mora delavec pri mešanem avstrijsko-sloven-skem Saubermacherju vsakih 40 sekund dvigniti kanto za smeti na prekucno ploščad. Raje kakor o ekonomiji in storilnosti pa bi govoril o politiki, pravi. Trdi, da se tukaj doslej se ni veliko spremenilo, še vedno srečuje stare »udbaše«. Teh se je nujno potrebno rešiti. »Ker so to povečini že stari ljudje, jih je potrebno upokojiti. Upokojiti m jih nadzorovati, dokler ne izgubijo svoje moči«. >o vašem mne-ova moč, kako Kako pa se pi nju izgublja njin<___, dolgo jih je potrebno držati pod nadzorstvom? »Tako dolgo, da Slovenija doseže priznanje. Do takrat so ti ljudje še nevarni. Vem, da je veliko ljudi naredilo samomor, ko so od- stranili Rankoviča, ker so mu bili tako vdani. Bili so zagrize- “ ni.« - g Z »udbaši« je imel veliko n opraviti, vendar imen tistih, ki g so ga zasliševali, ko je v prejš- a njih letih za stare oblasti priba- S jal na redke obiske, noče pove- g dati. »Zaradi varnosti«. Pove lah- | ko samo enega, ki je že mrtev. ■ Vendar pa nas tukaj omejuje B pregovor O mrtvih nič, razen * dobrega, mu pravimo. »Glede § njegove smrti pa kljub temu * mislim in povem, da mu je ne- E kdo stregel po življenju. Ker je h za miličnika neobičajno, da ga “ povozi avto. Imam pa ga pos- K netega, tega udbaša«. Kje da ® ga je posnel? »Posnel sem ga B pred gostilno Zvezda, ko je, ka- ® kor vedno, sedel med ljudmi in S poslušal. Kako vem, da je bil “ udbaš? Vem, ker me je zasliše- ž val, ko sem prišel domov.« , ■ Po njegovem je udba v Jugo- 1 slaviji zasliševala samo Sloven- 9 ce in Hrvate. »Srbov nikoli. Iz ■ njihovih vrst so se novačili vo- S huni.« Največ zaslug za to, da * se je Slovenija vendarle odce- E pila, ima mladina. »Žal mladi- ® ne v tej novi vladi zdaj ni, ra- g zen enega ali dveh. Kučan pa je bil samo posrednik, on ni g igral s svojimi kartami. Omenil ■ bi tudi tovariša Pučnika, ker je H njegova zasluga kot zasluga “ starega lisjaka velika.« Dokler ne pride fotograf, naj e naredim en posnetek z njegovo 3 kamero, ki si jo je sposodil od ■ sina. Hoče, da se na fotografiji S dobro vidi slovenski grb. Ne- k kaj čudnega je na tem Miholi- B ču, kakor da bi hotel biti kdaj v n prihodnje nekakšen prekmur- 3 ski kapetan Dragan. Štefan Smej Klopotec na silosu — Te dni so vinogradniški klopotci zelo zaposleni, saj odganjajo vrabce, ki bi tako radi zobali grozdje, četudi je čedalje bolj gnilo. So ljudje, ki radi prisluhnejo zvokom klopotca, nekaterim pa gre ropotanje na živce. Klopotec, ki ga kaže naša slika, smo posneli na domačiji Alojza Sabotija v Ujaševcih. Tja so ga preselili iz vinograda sorodnikov iz okolice Lenarta, ker so se čez ropotanje pritoževali bližnji stanovalci. Klopotec sredi gosto naseljenih Iljaše-vec pa očitno nikogar ne moti. Res pa je, da se bolj poredko zavrti, saj na ravnini ne pihajo tako močni vetrovi kot na pobočjih in vrhovih. Iljaševski klopotec, ki so ga pritrdili na silos živinske krme, do njega pa vodi železna lestev, je tudi svojevrstna krajevna značilnost, na katero pa ni postal pozoren le naš novinar, saj klopotec fotografirajo tudi drugi, gledat pa ga prihajajo tudi šolarji. s c Asfalt skozi Radmošce Krajani Rodmošec, ki sodijo v krajevno skupnost Negova, bodo kmalu dobili 2,6 kilometra asfaltne ceste, ki jih povezuje s krajevno skupnostjo in občine Gornja Radgona. Kot nam je povedal predsednik sveta KS Negova Slavko Lončarič bodo denar zbrali v krajevni skupnosti in občini. Prav tako bodo krajani po gospodinj stvu prispevali po 20.090 dinarjev, obenem pa bedo opravili več ročnih del. Tako so ob cesti že očistili in odstranili grmovje in drevje, po končanem asfaltiranju pa bodo urejali tudi jarke in bankine. Asfaltna cesta bo vsekakor pridobitev za kraj, kjer ima svoj rojstni dom edini radgonski akademik dr. An ton Trstenjak. Ob tej priliki bodo tudi do njegove rojstne hiše potegnili asfalt, kulturniki pa obljubljajo, da bodo v njegovi rojstni hiši uredili spominsko sobo kjer bodo razstavljena njegova knjižna in druga dela. Treba je povedati, da si to naš radgonski častni občan in veliki slovenski in svetovni psiholog tudi zasluži. Ludvik Kramberger Letos so se krajani iz Gančan lotili gradnje mrliške vežice. Kar hitro so jo spravili pod streho. Sredstva so zbrali s samoprispevkom. Težaška dela pa so opravili prostovoljno. Zal bo morala vežica v taki obliki nekaj časa počakati, saj krajevni skupnosti primanjkuje denarja. Foto; F. M. Rdeči petelin se jih izogiba Poroke MURSKA SOBOTA Milan BRATKOVIČ, mizar iz Hotize, in Sonja VEZER, medicinska sestra iz Murske Sobote; Štefan KOLOŠA, prodajalec z Va-neče, in Melita BEDCJK, šivilja z Va-nače; Bojan FLISAR, delavec iz Murskih Črnec, in Vida LAPOŠI, pomočnica tekstilnega konfekcionarja iz Murskih Črnec; Avgust MAČEK, zidar iz Domaji-nec^ in Marjana RECEK, sobarica iz Večeslavec. GORNJA RADGONA Franc KOCBEK iz Orehovskega Vrha, likalec, in Dragica Lukovnjak iz Rodmošec, šivilja. VIDEM OB ŠČAVNICI Rudolf Vamberger iz Sovjaka I, ostrilec, in Ljubica Janžekovič iz Sovjaka, ekonomska tehnica. Vse najlepše na novi življenjski poti! V Radgoni nov bencinski servis S sprejetjem občinskega odloka o zazidalnem načrtu za bencinski servis s pripadajočimi objekti v Gornji Radgoni so odprta vrata za še eno pomembno naložbo. Ob severni strani glavne magistralne ceste proti Melem naj bi zgradili večji bencinski servis in objekte za prodajo plina, predvidena je tudi gradnja avtopralnice, gostinskega objekta s prenočišči in restavracijo ter motela. Poleg tega nameravajo postaviti objekte za trgovinsko dejavnost, urediti površine za vozila in rekreacijo, načrtujejo pa tudi ureditev zelenih površin in komunalno infrastrukturo. Zato bodo delno preuredili magistralno cesto med dvema dovoznima priključkoma na ploščad Avtoradgone. Dogovorjeno je, da bodo zazidalni načrt, ki je bil v širši javni obravnavi, prilagajali trenutnim razmeram in bo gradnja potekala etapno. Med javno razgrnitvijo osnutka zazidalnega načrta v krajevni skupnosti Gornja Radgona ni bilo nobenih pripomb, edinole bojazen, da bo uresničitev te naložbe v mnogočem vplivala na gradnjo križišča in cestne povezave naselja Mele z magistralno cesto. To so v mariborskem Komunaprojektu, kjer so izdelali potrebno dokumentacijo, že upoštevali. M. Jerše Asfalt l- i do ga -i®a je v KS Razkrižje že precej, je »prišel« tudi v uioboko. Tu-l ^aniSl skega doma in še nekoliko dlje. Če bo bližnje glasovanje o po-San,0Pr*sPevKa uspelo, bodo speljali sivi trak še dalje — do Foto: Š. S. irnaJ° v manjših krajih razkriške krajevne skupnosti n °d sv ’ asfaKirane ceste in telefonsko omrežje, le-ti niso več odreza-, °b0L:et,a'mnoge od njih se znova vrača življenje. Tako je tudi v »as. > ki je bila dolgo časa zaselek, potem pa je nekega dne postala ^edSe9'°boki imajo zelo delavno gasilsko društvo, ki ima 32 članov, anjer,"^ P.a je Janko Košnik. Ta nam je povedal, da so v društvo s' i ProutUd‘ nekateri krajani iz Koprive in Šprinca. Gasilci so si ure-kuhi' °re v manjši stavbi. Premorejo dvoranico, pisarno, orodjar-^.kapi!0 ,n sanitarije. Imajo sicer starejšo motorno brizgalno Zie-Rohr Th 2°° metrov cevi, v vasi pa je tudi več hidrantov, tako da bi N1 se že Pojavil, zagotovo pogasili. K sreči se jih rdeči pe e-k^Pob r T° Pa j'h ne uspava, saj nameravajo gasilsko opremo se > g'"1 S da bi bili še učinkovitejši. Za nakupe pa je potreben de-Globoke je najpomembnejši denarni vir velika veseli-b* Je na?N° Vsak° leto na angelsko nedeljo v septembru. Tudi letos So b|a?e a Precej cvenka. Najbrž bo tako tudi prihodnje leto ko Kr Ja8oslovili obJnovljeno kapJelico. Za ta dela so že našli mojstra, 'raj0 Postopoma. § Sobočan NA PAŠI — V Cogetincih smo postali pozorni na čredo kra - našli lepo pastirico, a je ni bilo; krave je »pasel« električni p^s^Ob da bi morda po dobrih starih čaSIh ko so travniki, potem ko so pokosili otavo nn2r‘ » ° 'tV1 Se nam ic stožil° saj so izginile meje. Na živino pa so kljub temu pazili na« ' ”dos,oPni« vsej živini iz kraja njali, ampak so kurili ogenj, pekli krompir, »pajali« kose kruha p.ast,r.,ce>’ vcndar krav niso pregJa-li z zaseko. Na jesenskih pašafi s(m)o otroci tudi poskusili kaditi Va^dl'je^^ P® pr®P°j'- Foto: Š. S. V krajevni skupnosti Mostje-Ba-nuta so pred leti zgradili leseno avtobusno čakalnico, ki pa je v nemogočem stanju in obraščena s travo. Ker se približuje zima, bi bilo prav, da bi jo popravili. Foto: J. Ž. »Srček dela tika taka, ko ha tebe ljubček čaka,« poje ljudska pesmica. Devetletna Alenka iz Lipe, učenka osnovne šole 17. oktober v Beltincih, je bila prav vesela, ko je na njivi ob nabiranju krompirja našla krompirček srček, ki je tehtal 0,60 dag. Foto: J. Ž. Stran 15 odsev mladosti Ob tednu otroka Na naši šoli so bile v tednu otroka razne prireditve in akcije. Gledali smo risanke, reševali križanke, imeli smo likovno delavnico, pripravili smo šaljive igre in kviz Pokaži, kaj znaš. Zbirali srno tudi igrače za hrvaške otroke. Vse je bilo zelo zanimivo. Jasmina Horvat. 3. r„ OŠ Apače Ce gre kmet v mesto Mavrica jesenskih barv Poletje se je poslovilo in v spremstvu čudovitih barv je prišla k nam jesen. To je zame najlepši letni čas, saj nam ponuja veliko dobrot in lepot. Dnevi se krajšajo, noči pa daljšajo. Ptice se zbirajo v jate in pripravljajo na dolgo pot v južne kraje. V gozdu so dozoreli številni plodovi, ki jih nabirajo ljudje in živali. Sadovnjaki so polni zrelega sadja, v vinogradih pa diši po grozdju. Ob rahlem vetriču se zasliši z bližnjih hribov pesem klopotca, ki odganja ptice. Tudi na poljih je zelo živahno. Kmetje hitijo s pospravljanjem pridelkov, da bo vse pravočasno opravljeno. Lepi, topli dnevi nas vabijo v naravo, kjer lahko občudujemo lepote jesenskih barv. Te pa ne bodo več dolgo, saj jih bo veter kmalu >odpihal<. Ostala bodo le gola, pusta drevesa. Janja Krempl, 4. d, OŠ Jožeta Kerenčiča (PB), Gornja Radgona Ko je ob 6. uri zjutraj vlak odrinil iz Ljutomera proti Ljubljani, mi je skozi glavo šinila misel: Fant, pripravljaj se na spis o potovanju! Dobro glej okrog sebe, da boš imel kaj napisati. Ker imam srečo, da se mi vedno kaj pripeti, sem vedel, da mi spis ne bo delal težav. Gradivo sem začel nabirati takoj, ko smo v Ljubljani izstopili. Na vlaku sem namreč pozabil vetrovko, kar sem opazil šele, ko sem videl prijateljevo. Tovarišica mi je rekla, da verjetno vetrovke ne bom več videl. Že sem si zamišljal, kakšna bo doma pridiga, in zaradi tega sem postal ves zmeden. Z zbiranjem gradiva sem nadaljeval v samopostrežni restavraciji, kamor smo šli na kosilo. Prijatelju sem kazal, katero solato bi vzel in katere ne. Tako sem se dotaknil dveh in krožnika s sola- to sta se zamajala. Kar sem videl potem, sta bila na omaki plavajoča krožnika. Kuharica na srečo ni videla, kdo je to naredil, in tudi spraševala ni. To sem si oddahnil, ko je kričala na vse. Potem je z zajemalko pobirala solato iz omake in pri tem godrnjala. Lep doživljaj, kajne? Slabo je, če kmet pride v mesto. Bili smo še v živalskem vrtu in pred naravoslovnim muzejem, ki je bil na žalost zaprt. Ob vrnitvi me je čakalo presenečenje. Sprevodnik na vlaku je vprašal, če je danes koga v Ljubljani zeblo, potem pa mi je izročil izgubljeno vetrovko. Vse moje prejšnje velike skrbi so se razblinile v nič. Tako se je vse srečno končalo, le kuharica mogoče še vedno godrnja. DARKO Sijanec, 6. b, OŠ Križevci pri Ljutomeru Športni dan Pred dnevi smo imeli športni dan. Na vrsti je bil jesenski kros. Odšli smo na štartno mesto. Srce mi je nemirno utripalo, kajti bala sem se teka. Čez čas je tovarišica dala znak in zagnali smo se v dir. Tekla sem in tekla, a noge so postaj’ale vedno bolj težke. Začele so mi popuščati moči. Tedaj se® v daljavi zagledala sošolce, ki so me spodbujali: »Pohiti, Tanja!« Zbrala sem še zadnje moči in končno pritekla na cilj. Oddala sem listek in jesenski kros je bil zame končan. Uvrstila sem se šele na šestnajsto mesto, a pomembno je, da se® pritekla do cilja. Anja Kramberger, 3. a, OS Tišina Kaj je ljubezen? Presenečenje ob tednu otroka Jesen nas je tudi letos bogato obdarila s svojimi sadovi in tržnice so dobro založene. Takšna je bila tudi tista, ki so jo ob koncu tedna otroka pripravili v veržejskem vrtcu, kamor so otroci prinesli ogromno jadače in pijače, s katero so pogostili svoje starše. Kako živahno je bilo, pa se dovolj jasno vidi z risbe, ki jo je narisala šestletna Klara Jesenik. Igranje in tekmovanje Znano je, da je med mladimi vedno večje zanimanje za računalniške igre. Na pobudo in v organizaciji zasebnega podjetja T1MO iz Murske Sobote pa je bilo pred kratkim tudi 1. tekmovanje v videoigri-cah na računalniku Commodore 64. Sodelovalo je 38 mladih iz raznih krajev Pomurja. Pomerili so se v igricah tetris in pit stop II. Najboljši so bili Beno Sarjaš, Tomaž Marič in Iztok Heric. Posebno pohvalo pa sta si zaslužila tudi Simona Kuhar, ki je bila edina deklica na tekmovanju, in Sašo Benko kot najmlajši tekmovalec (9 let). Prvi trije so prejeli pokale in lepe praktične nagrade, ki so jih dobili tudi tekmovalci do 10. mesta. Vsekakor bi lahko zapisali, da so tudi takšna tekmovanja zanimiva in koristna. Petek smo posvetili otrokom. Tega dne smo naše najmanjše — prvošolčke sprejeli v skupnost učencev. Da bi si ta dan kar najbolje vtisnili v spomin, smo jim pripravili kulturni program. Slovesnost so popestrili otroški pevski zbor in recitatorji. Po programu so nam prvošolčki prikazali svoje znanje. Delegati šolske skupnosti so jim podelili obeske. Da bi bili naši sprejeti člani še bolj zadovoljni, smo jim pripravili posebno presenečenje. Povabili smo mlado pevko iz Maribora Doris Urbančič. Njeno petje nas je navdušilo in tudi sami smo zapeli skupaj z njo. Po koncertu smo odšli v naravo. Poiskali smo si primeren prostor in zakurili ogenj. S sabo smo prinesli kruh, jabolka in kostanje. Ko se je ogenj dovolj razgorel, smo si ob njem pekli kruh in kostanje. Dih nam je zastal, ko smo za- gledali Doris, kako se nam približuje. Začeli smo se pogovarjati. Spraševali smo jo vse mogoče. Povedala nam je, da je začela peti, ko je bila stara pet let. V petje jo je uvajal oče, ki jo tudi še sedaj na njenih koncertih spremlja s kitaro. Doris se je hitro vživela v našo družbo. Igrala se je z nami skrivalnice in se z nami lovila po tratah. Pridružili so se nam tudi učenci iz drugih oddelkov, tako da nas je bilo veliko. Toda prišel je čas slovesa. Glasovi so umolknili, pogledi so posijali otožni. Doris je odhajala. Podali smo si roke in vsak je potiho upal, da se bomo še kdaj srečali. Ta dan, ki smo ga preživeli v naravi, je bil za nas in verjetno tudi za Doris enkraten in želimo si, da bi bilo takih dni še mnogo. Daniela Raduha, 7. c, OŠ Turnišče Ljubezen. Kaj naj rečem na to temo ? Lepo je biti zaljubljen, prijatelja. Držiš ga za roko, ga poljubiš na nos, mu rečeš kakšno ljube1; nivo besedo in vse je lepo in prav. A čas prinaša spremembe. Gez nete J dni. tednov, mesecev ali let ni več tako, kot je bilo. Fant najde punco, mu je bolj všeč, dekle drugega fanta. To je zame ljubezenski kaos. Ena je tudi, če čakaš ljubljenega, pride pa šele tru ure kasneje, kot sta zn njena. Ali pa to, da te enkrat pogleda in že se rodi ljubezen! Ne poves si imen, besede so tu odveč. Punci, ki se je zaljubila, tega ni treba pril’ vedovati. Izda jo lastno obnašanje. Ponavadi srečnica izgubi tek, ne si pri pouku, ves čas gleda v nebesno modrino in oči se ji lesketajo kot ?veI de. To je zame ljubezen. . • Petra Raj^;. OŠ Salomi >Ali veste?! I Anton Benko iz Precetinec nam je poslal 4 pravilne odgo- g vore na 29. vprašanje. Vsi so bili izpolnjeni, kot je potrebno. Tako je imel seveda tudi precej več možnosti pri žrebanju in | ■ njegova >taktika< se je tokrat obnesla. Kmalu bo tako preje g nagrado Knjigarne in papirnice Dobra knjiga iz Murske Sobo- | Ite, ki je še naprej sponzor našega nagradnega kviza, čestita- । mo! Pravilen odgovor pa je bil zapisan pod črko c — v Ponn*r_ I I ju je okrog 14.000 osnovnošolcev, poučuje pa jih okrog 930 učite- ■ ■ *jev- | 30. vprašanje: Ali veste, kdaj in kje so bili izdani prvi tota | B J*? I Odgovore pošljite na naslov Uredništvo VESTNIKA, Titova g I 29/1, 69000 M. Sobota,'s pripisom: Ali veste. Pomoč Hrvaški Neodvisnost KNSS — Regijski odbor Pomurje je organiziral dobrodelno akcijo zbiranja pomoči bolnišnici v Osijeku, ki je zaradi krvave vojne ter velikega števila ranjencev in težkih pogojev zaradi bombardiranja Osijeka in same bolnišnice nujno potrebovala sanitetni material, antibiotike, analgetike, otroško hrano. WIFI GRADEC — trgovinska zbornica Štajerske (Avstrija) GZS — Območna zbornica za Pomurje Murska Sobota organizirata seminar o vodenju in poslovanju podjetij za podjetnike in vodilne kadre v gospodarstvu Seminarji so namenjeni podjetnikom in tistim, ki bi to želeli postati, vodilnim kadrom in drugim. PROGRAM SEMINARJEV 1. tema: CELOSTNO VODENJE PODJETJA datum: 20., 21. in 22. november 1991; 2. tema: USPEŠNI MARKETINŠKI KONCEPTI IN PROPAGANDA V TURIST. PODJETJIH datum: 25., 26. in 27. november 1991; 3. tema: PRODAJNI MARKETING - NOVI TRENDI V PRILAGAJANJU KUPCEM datum: 5. in 6. december(1991. Pred anja bodo vsak dan od 9. do 17. ure v poslovni stavbi ABC □murke, M. Sobota, Lendavska 11. Za mo je pripravljeno in prevedeno gradivo; za drugo so prip ena skripta v nemščini. Vsa 'avanja bodo simultano prevajana. CE 1. in 2. temo 350 DEM, za 3. temo pa 250 DEM v tolar- ski rednosti. Šte eležencev je zaradi zagotovitve kakovosti omejeno na 20 Prija a seminar pošljite na naslov: Podjetniški in inovacijski inže ig M. Sobota, Titova 5/1, M. Sobota, oz. po tel.: 22-621. Zbirni center za material je bil 3., 4. in 5. oktobra 1991 v prostorih občine Murska Sobota. Denarna sredstva so se nakazovala na žiro račun 51900-678-84330 s pripisom za bolnico Osijek. Material, ki smo.ga dobili in tistega, ki smo ga kupili (v vrednosti 1,800.000 STL) smo v soboto, 5. oktobra, popoldan naložili na tovornjak, ki nam ga je za to pomoč dala na razpolago Avto-radgona. Predstavnik našega sindikata g. Dario Crnkovič, novinarska ekipa g. Bojan Peček in g. Nataša Juhnov, ter šofer g. Sinic so v nedeljo zjutraj 6. oktobra ob 3.00 pomursko pomoč bolnišnici v Osijeku odpeljali proti Hrvaški in v Osijek, kamor so tudi srečno prispeli in se kljub nevarnosti zdravi in celi vrnili. O poteku predaje pomoči je poročal Radio Murska Sobota in časopis Vestnik. Prijateli v Osijeku so bili pomoči zelo veseli in kot se je izkazalo še po tistem so jo po hudih bojih, ki so se tam odvijali, zelo potrebovali. Vsem, ki so pomagali s svojimi prispevki pri tej humanitarni akciji, se v imenu vseh, ki so to prejeli, iz vsega srca zahvaljujemo. Pomurci in pomurska podjetja so pokazala, da znamo v hudih časih pomagati svojim sosedom, kljub težki situaciji pri nas. Star pregovor pravi, da spoznaš prijatelja v stiski in Pomurci smo pokazali, da smo prijatelji ljudem, ki so v kruti vojni ter živijo in delajo v nenormalnih pogojih in časih. Materialna sredstva so darovali: Pomurske mlekarne Murska Sobota, Krka Ljutomer, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Ekonomska šola Murska Sobota, Galex, Potrošnik Murska Sobota, Zdravstveni dom Gornja Radgona, delavci družb AR Cont, AR Holding, AR Bus Gornja Radgona, Varstroj, Bife For-šek, EIrad, Izvršni svet SO Gornja Radgona, Avtoradgona, Sloga Gornja Radgona, Trgovina Poredoš Beltinci, Radio Murska Sobota. Na žiro račun so do 17. oktobra prispevali: Mura Murska Sobota, Pomurske lekarne, Raden-ska-Zvezda Murska Sobota, Krajevna skupnost Beltinci, Mlino-pek Murska Sobota, SDK Murska Sobota, ABC Pomurka-Zunanja trgovina Murska Sobota, Elektromaterial Lendava, KG Rakičan, KG Radgonske gorice Gornja Radgona, KG Prašičereja Podgrad, Gozdarstvo Gornja Radgona, Slavko Mešič Gornja Radgona, Kmetijstvo Črnci, Tovarna močnatih krmil Črnci, OK ZSMS Gornja Radgona, Komunala Murska Sobota, Mesoizdel-ki Gornja Radgona, Zavarovalnica Triglav Murska Sobota, Alojz Rous Beltinci, deW® družb AR Cont, AR Holdi^ AR Bus, Varnost, Bife Fots^ delavci ZD Gornja Radgona, lavci SO Gornja Radgona. Žiro račun 51900-678-84330 ' za bolnico Osijek je še nap™ odprt. , Regijski odbor je nakupil ve' ko sanitetnega materiala in an biotikov in za pokritje vseh str škov še ni dovolj sredstev. Z prosimo vse, da po svojih tno prispevate sredstva za že nupe pomoč bolnišnici v Osijeku i". nadaljnjo pomoč, ki jo načrtu mo. ... Hvala v imenu vseh, ki s° deležni vaše humanosti. oc. SINDIKAT POMURSKE GIJE NEODVIDNO^ Emilija Kdo so nagrajenci V gramoznici v Hrastju-Moti je Franc RANTA-ŠA iz Murščaka pri Radencih ulovil veliko ribo TOLSTOLOBIK, ki je tehtala 19,50 kg, dolga je bila 1 meter in široka 28 cm. Ribiški »strokovnjaki« pravijo, da v teh vodah doslej še nihče ni ujel takega velikana. Za Franca Rantašo, ki je 8 let član RD Gornja Radgona — enota Radenci in je star 57 let, je ta ulov življenjska trofeja. Rudi Jaušovec NAJ POMUREC (POMURKA) MESECA GLASUJEM ZA (Ime in priimek predlagatelja ter naslov) Naša skupna akcija, spoštovani bralci domačega tednika |Ovfa se je že prevesila v zadnjo četrtino. V ožjem izboru za laskav' " G murca meseca so ostali trije kandidati: Evgen Car, Milan Kof br®^: za Farkaš. Mi pa smo se tokrat odločili, da nagradimo 5 ki nam redno pošiljajo glasovnice. Žreb je bil naklonjen RENATI KOROŠEC iz Užičke 3 v Ljutomeru, AGATI Dobrovnika 66, ELEMIRU LEPOŠI z Ledine 95 v Novi Gor™’ CI HORVAT s Krajne 35 in LIDIJI HUBER iz Modnega sal^iill1 In kakšne so nagrade? Vsi prejmejo brezplačen mali oglas oz. drugo storitev v vrednosti 300 tolarjev. Čestitamo! . ______________________________________________ VESTNIK, 24. OKTOBjJ Stran 16 kako se upokojiti Materam višjo pokojnino Osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem ^varovanju je v primerjavi s predlogom zakona Prinesel nekatere pomembne novosti. Za delavce, so pred upokojitvijo oziroma bodo še letos izpolnili sedaj veljavne pogoje za upokojitev, je mor-pomembna novost, da se bodo po sedaj veljavni 2akonodaji lahko upokojevali še pet let, če seveda v letošnjem letu izpolnijo enega od pogojev za “Pokojitev. Za izračun osnove pa jim bodo vzeli ekoco plačo ter seveda zavarovalno dobo. Nespremenjen pa ostaja predlog o podaljšanju starosti kot pogoj za upokojitev. C e ponovimo, bo tavarovanka morala delati do 58. leta starosti in 2’yarovanec do 63. leta. Zakon naj bi začel veljati Prihodnje leto, starostna meja za upokojevanje pa * bo začela povečevati vsako naslednje leto za st mesecev, tako bi predlagano podaljšano staro-"o mejo za upokojitev dosegli leta 1997. Zaenkrat, kljub številnim pripombam, ostaja az»ka med spoloma glede starosti upokojitve, no-°st pa je predlagana razlika v pokojninskih osno-Matere naj bi imele za vsakega otroka višjo Nmero pokojninske osnove, in to za pet odstotkov (to so povzeli po avstrijskem modelu). Novost je tudi možnost dokupa pokojninskih let, predvidene so štiri vrste dokupa. Za presežne delavce je dokup zelo drag, z dokupom največ pet let pa bi si pokojnino lahko povečali. Dokup bi bil možen tudi za čas vojaščine in študija. Ne kaže tudi prezreti členov v novi zakonodaji, ki predvidevajo revizijo odločb oziroma že pridobljenih pravic. To pomeni, da bo določeno pravico mogoče zaradi spremenjenega stanja tudi izgubiti. Z novo zakonodajo, ki bo morala še podrobneje razčleniti tudi pravice delavcev iz drugih republik in obratno, pa se ne spreminjajo samo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ampak tudi narava pokojninskega sistema in sklada. Zakon že predvideva dodatne oblike zavarovanja, poleg prispevkov zaposlenih pa bi bil vir denarja za pokojninski sklad še kapitalski sklad. Delnice ob privatizaciji bi lahko vlagali tudi v ta sklad. Ob tem skladu pa bi imeli še stanovanjskega, saj se z zakonom o denacionalizaciji obeta, da bi pokojninski zavod postal eden največjih lastnikov stano- vanj (okoli 14 tisoč). mh Kako do stanovanja Stanovanjski zakon pisma, mnenja, stališča, odgovori ODMEV NA ČLANEK »NEMCI SEŠIVAJO SLOVANSKO LEVICO«. OBJAVLJEN DNE 17. OKTOBRA 1991 V VESTNIKU Vrtenje v začaranem krogu preživele miselnosti vriiati°^OtO’ '$• oktobra, je začel Cepr nov stanovanjski zakon, gati „ V,so Pred sprejetjem dele-dopoj s.^uPščini še imeli številna omenit'’ ..moramo med njimi loga 2 1 znižanje takojšnjega po-"skun stanovanja. Drugi Olerjf^1 P°g°j* pa so ostali v pri-»jepi p s Predlogom nespreme-deva| zakona je predvi-»60 J lmora kupec stanovanja Sabin. ,°d podpisa pogodbe o < ^a?at* 15 dstotkov vred-daj s PJ°oajne cene, zakon pa se-kih, Ori samo o desetih odstot- paV^e’ razmišljajo o naku-^inemk poleg P°gojev za nakuP stjnov .a tudi vrednost točke novanjanja> k* vpliva na ceno sta-Marj^n°st točke je sedaj 66,60 »ja|j se bo mesečno spremi-vrednost bo določal ski upravni organ. °fea-n°vanjski skupnosti se Mtiosrl0 ljudje in sprašujejo o 'fejo, i h na.kupa. Kot ugota-^Slavj najbolj zanima prav e 0 lastninenju stanovanj. Vroč kostanj v roki Ha n° i«, da pri nas za zdaj še ni povsem ureje-ftrjj-.^^pravna zakonodaja, zato se v praksi po-zat<. J® raztične kršitve na škodo delavcev. Ti se oi^j ars*kdaj čutijo opeharjene tudi za tiste mi-be, gn.e Pravice, ki. izhajajo iz kolektivne pogod-prcd izgubo delovnega mesta visi nad km '“** glavanti kot Damoklejev meč. S sprejet-bod j a 0 lastninskem preoblikovanju podjetij 'jh |a 0 delavci povsem podrejeni in odvisni od no-^viln, 'l40'* pa ,u^' države, ki si bo prisvojila a Podjetja. Ob skoraj popolnem neredu na del;, /‘Pravnem področju, ko sodišča združenega Ut ^o^ljajo svojo nekdanjo vlogo in se bodo, in° zvedeli, priključila rednim sodiš-^Pra |*a'.'aee'anjem pri sprejemanju zakona o se da postaja izigravanje pred-P,”sem običajnega. se ; ° Prot* takim in podobnim nepravilnostim 'Mat« j* t/eba na vsakem koraku boriti in uvelja-'••vnih* t’s,c Pravice, ki delavcem gredo po kole-^Žitiefj.^Sodbah. Dejstvo je, da se z delovnimi ^'hria- so najbolj občutljivo področje, ne ^tta/'* inšpekcije dela, kaj šele drugi. Ker Ja za te namene iz dneva v dan manj, ni nič ^SKA SOBOTA čudnega, če smo priča raznim nepravilnostim. Tudi delavski sveti, čeprav še niso odpravljeni, so potisnjeni v kot. In kaj » takem položaju preostane delavcem? Predvsem to, da se proti krivicam in nepravilnostim borijo z lastnim samoorganiziranjem, pri čemer so jim v veliko pomoč sindikati. Ti so zato marsikje že ustanovili pravne službe, ki imajo polne roke dela. Pravniki in odvetniki svobodnih sindikatov so tudi v Pomurju že marsikdaj uspešno posredovali, čeprav s svojo vlogo še niso povsem zadovoljni. Število zaposlenih, ki pri njih iščejo pomoč, namreč narašča iz dneva v dart, postopki pred rednimi sodišči, zlasti v zvezi s stečaji podjetij, pa se marsikdaj po nepotrebnem zavlačujejo. Tako delavci ostajajo na ulici brez ustrezne socialne zaščite, kar povzroča dodatne težave. Nedvomno bo treba tu narediti odločnejše premike, saj Evropa, kjer imajo ta vprašanja že nekaj časa dobro urejena prek ustreznih inšpekcij in sodišč, ni tako daleč, kol si na prvi pogled morda mislimo. Le nekaj dobre volje bo potrebni) in prej ali slej se bomo vendarle znašli na pravi poti. Milan Jerše Za polovično plačilo .le Polovico ure v razred v h iniajo vsi učitelji »Sta””’?s°|ah 22 ur učne h '*>in Ko je tudi osno- za njihovo na-5% J16- Učitelj začetnik v uSr . 8ka Sobota ima na M 12.000 sloven- bruto plače. Pa nanese tako, kuriji ha predmetni in’ajo učitelji več Pouka. V dobrih sta-t 8 razburjali< tudi zaradi razlik pri nagrajevanju delavcev v občinski upravi in zaposlenih na šolah. Zakaj, denimo, so >obči-narjem< septembra povečali plače za 22, šolnikom pa le za 18 odstotkov? Menda se dogaja — tako so trdili — da dobijo nekateri na občini s srednješolsko izobrazbo višje plače kot učitelji. Če ne bo šlo drugače, bodo tudi oni stavkali, tako kot so v minulih dneh v ljubljanskih in nekaterih drugih občinah v Sloveniji. SPOŠTOVANI GOSPOD (ALI TOVARIŠ) E. EMRI! Tega vam pa resnično ne bi bilo treba! Blamaže in škode namreč, ki ste si jo sami povzročili z nespametno izjavo o dr. Pučniku (»Rekli so celo, da se o Pučniku ni za meniti, ker je po njihovem desničar«.), katero ste sicer poskušali pripisati (podtakniti!) ingolstadskim socialdemokratom, vendar pa je vsakomur, ki količkaj pozna bistvo stvari jasno, da je ta (citirana izjava namreč) le plod vašega prepričanja in miselnosti. Nikakor pa mi ni jasno, zakaj ponovno odpirate poglavja, ki smo jih mi, soboški socialdemokrati, že zaprli in presegli, saj je že dolgo tega, da smo spoznali, da je puhlo, s floskulami in frazami garnirano kriti-kantstvo na račun drugih strank in takšne ali drugačne preteklosti ne samo povsem neučinkovito pri nabiranju točk pri tujih (sestrskih) strankah, in nič manj pri volilcih, temveč celo kontrapro-duktivno. Tako smo se ob našem OO SDS ne odstopa od programsko-politične usmeritve stranke Zadnje tri seje Občinskega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije ki so se zvrstile v zadnjih treh tednih, so bile zelo burne in odločilne (zaenkrat) glede nadaljnje programskopoli-tične usmeritve stranke v občini. Prišlo je do nekaterih kadrovskih sprememb. Kljub temu, da se je predsednik Kozic Karel začasno zaposlil v sosednji Avstriji, bo še naprej predsedoval OO SDSS. Za tajnico je bila imenovana Žabota Violeta, Kisilak Herman pa za podpredsednika. Dosedanji podpredsednik Šiftar D. je funkcijo obdržal, vendar zaradi nekaterih samovoljnih korakov, ki jih je naredil v preteklosti in kot sam trdi, zaradi vezanosti na delo v IS občine M. Sobota, ne more sam zastopati stranke, če za to nima pooblastila predsednika oziroma predsedstva stranke. Predsedstvo je prišlo do takšnega zaključka zaradi tega, ker smatra, da sta se prof. Kolmanič V. in Drago Šiftar usmerila preveč v levo v stranki in opravljala razne razgovore o sodelovanju ali morda o združitvi z ostalimi levimi strankami v občini (SSS, SDP), brez predhodne razprave o tem na predsedstvu stranke, (to morda potrjuje tudi zapis Smej Štefana v zadnji št. Vestnika). Člani predsedstva so mnenja, da do pogovorov med SDSS in ostalimi levimi strankami lahko pride, pri katerih pa Socialdemokratska stranka ne sme prilagajati svojih programsko političnih usmeritev strankam, ki imajo v svojih Nemci sešivajo slovensko levico, zeleni pa slovensko desnico OB OBISKU PREDSEDNIKA ZELENIH PROF. ŠTEFANA SMEJA - NOVINARJA NA SEDEŽU PRENOVITELJEV Na občini je vedno toplo. Vsi učitelji menda ne štrajkajo, kajti občinski mož gospod Ivan Obal in gospod Štefan Smej zvesto honorirata na šolah. Kjer je denar, je toplota. Občinskim snažilkam so povečali kvadraturo čiščenja prostorov, kajti nekaterih ni potrebno čistiti tudi po mesec dni, ker ni nikogar v prostorih. Koliko sonca so potrebovali zeleni, ko so se delili prostori nekdanje »boljševiške partije«!? Ko sem zaprosil gospo Irmo Benko, da bi rad spregovoril, kako je bilo na obisku S^D-ja v Ingolstadtu, mi je ponudila novinarja Štefana Smeja. Moj ugovor proti njegovemu prihodu je bil jasen. Predsednik zelenih in zeleni so člani pozicije Demosa, ne more pisati o svojih nasprotnikih, opoziciji — Stranki demokratične prenove. Zagotovila so eno, rezultat je drugo. Če so že gospod Smej prišli kot »neodvisni« novinar k nam na obisk, morajo zapisati vse tisto, kar smo rekli ali izrekli. Pozabljati je znak senilnosti ali sprenevedanja, toda nekateri se še spominjamo. Bil je član naše stranke, baje so ga preganjali itd. O tem problemu je potrebno spregovoriti in se mu opravičiti, če je bilo res. Ko je bil pri nas na obisku, je začel razgovor z njemu dano frazo: Prenovitelji niste sposobni, obisku pri ingolstadskih socialdemokratih, teden dni pred vami, zavestno odrekli vsakršnim tovrstnim poskusom diskvalificiranja drugih strank, zato pa smo bili toliko bolj konstruktivni in produktivni pri prikazovanju dejanskega stanja in razmer v razpadajoči Jugoslaviji, še posebej v Sloveniji in na Hrvaškem, in toliko bolj prepričljivi, ko smo vztrajno in z argumenti poudarjali nujnost slovenske samostojnosti in suverenosti ter mednarodnega priznanja. In nobenega dvoma ni, da smo bili pri tem uspešni, saj so se predstavniki ingolstadskih socialdemokratov prvič tudi uradno strinjali z našimi stališči. In če je ta sprememba v gledišču ingolstadskih socialdemokratov glede osamosvajanja Slovenije prispevala le delček k spreminjanju stališč in opredelitev v trenutno najmočnejši nemški stranki, Socialnodemokratski stranki Nemčije (SPD) v prid našemu osamosvajanju (glej Delo s 17. oktobra, zadnia stran) je Kilo usmeritvah še vedno elemente, kateri so preživeli in se pokazali nedemokratični in z novo politično ter gospodarsko usmeritvijo občine oziroma države Slovenije nezdružljivi, nimajo pa tudi nič skupnega s socialdemokracijo. Sprejeto je bilo tudi poročilo tričlanske delegacije v sestavi Kozic, Šiftar, Kolmanič, ki je na povabilo Socialdemokratske stranke iz Ingolstadta obiskalo to mesto in opravilo prve uradne pogovore med obema strankama. Predsedstvo meni, da so takšni stiki koristni, saj se ne smemo zapirati v občinske ali državne meje, ne smemo pa graditi svoje politike samo na taješni obliki meddržavnega sodelovanja ampak se posvetiti več domačemu političnemu prostoru. Izrečenih je bilo tudi nekaj kritičnih besed na delo Izvršnega sveta Občine M. Sobota. Člani predsedstva smatrajo, da se IS vse preveč naslanja na kadre, ki so v bližnji preteklosti pokazali svoje neznanje in nesposobnost, da je premalo narejenega glede zaposlovanja delavcev in strokovnjakov, posebej mladih, ki so sposobni in neobremenjeni s preteklostjo ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Razmere v kmetijstvu pa so zelo slabe oziroma neurejene. Da bi se na teh področjih nekaj izboljšalo, bo potrebno, da pride do zamenjave katerega od sekretarjev v občinski vladi. Kritiki ni ušel tudi Šiftar D. član predsedstva in IS, vendar sam pravi, da bi organizirali levico, parlament je rdeč, vladajoča struktura je nesposobna, celo bebasta itd. Zakaj ne storite usodnega koraka in povežete leve sile, zakaj to morajo delati Nemci itd. Jasno sem mu povedal, in to ni zapisal, da so zeleni tisti, ki bi lahko odigrali odločilno vlogo v tem boju (glede na volilni rezultat 14%). Ni krivda prenoviteljev, če zeleni telovadijo, osebno tudi on, včasih je bil na konju (v partiji),, potem v parterju (na tleh), in če je sedaj na drogu, kjer dela »veletoč« ; kakšen bo seskok in kakšen bo pristanek, bomo videli. Povedal sem tudi, da so postali podmladek krščanskih demokra- r Dekanijski urad LENDAVA v VELIKI POLANI Velika Polana, 17. 10. 1991 štev. 35/91 Spoštovani! Po sklepu in izrecnem naročilu dohovnikov dekanije LENDAVA, zbranih dne 02. 10. 1991 na dekanijski rekolekciji v ODRANCIH, sporočam naslednje: Duhovniki dekanije LENDAVA niso pripravljeni sodelovati na Radio »Murski val« in pri tedniku »Vestnik«! V upanju na razumevanje, vse dobro in iskren pozdrav! FRANC KODILA _______ dekan poslanstvo soboških socialdemokratov v Ingolstadtu opravljeno. Naj se vrnem k bistvu tega pisanja, to je h gornjemu citatu. Dejstvo je namreč, da naši in vaši gostitelji česa takega niso izrekli niti ob vašem obisku, še manj pa ob našem. Vašo trditev pa še bolj kategorično demantira fotografija na 13. strani letošnje julijske številke glasila ingolstadskih socialdemokratov »Schutter Ku-rier« — nanjo so nas opozorili naši gostitelji —, ki prikazuje deželnega poslanca dr. Gotza in vodjo socialdemokratskih poslancev v bavarskem parlamentu Karl-Heinza Hirsemanna na obisku pri »predsedniku slovenskih socialdemokratov Jožetu Pučniku«. Toliko v poduk in premislek; Pozdrav, prof. Vladimir Kolmanič, študent magistrskega študija mednarodnih odnosov »Evropa ’92«, član predsedstva SDSS OO Murska Sobota da je nemočen, ker predsednik Obal Ivan mnogokrat ne sprejema prigovorov niti s strani članov IS niti strokovnjakov od zunaj, ki so pripravljeni ponuditi pomoč. Obnaša se torej samovoljno in oblastniško, prigovore pa zameri. Socialdemokratska stranka ostaja še naprej v koaliciji DEMOS, saj je prevladalo enotno mnenje, da ne vidi partnerske stranke, s katerimi bi sklopila koalicijo v tem trenutku. Sprejela pa bo vsako pobudo, ki bo prišla iz vrst sedanje opozicije, če bo ta koristila razvoju občine in razrešitvi perečih socialnih ter drugih problemov. Z sodelovanjem v koaliciji DEMOS Socialdemokratska stranka nikakor ne bo dovolila, da bi izgubljala svojo identiteto in slepo prikimavala tistim silam v koaliciji, katere bi hotele koalicijo izrabiti za strankarsko ali oseb-* no korist, na račun občanov ali še vedno obstoječe družbene lastnine. Socialdemokratska stranka je odprta za vse tiste občane, ki so pripravljeni sprejeti njeno usmeritev. To trditev potrjuje prav zadnja seja, ki je bila najburnejša. Tu se je pokazalo, da v OO SDSS M. Sobota ne vlada enoumje ampak lahko vsak pove svoje mnenje ne glede na to, če se večina strinja ali ne. V tem je tudi bodočnost te stranke, saj se člani zavedajo, da bi enobarvnost bila hkrati osamitev in zaton stranke. Karel Kozic tov, da so izpostava katoliškega izzivanja, ki ga gospod Peterle zvesto izkorišča v državniškem smislu. Zeleni so tudi politično zeleni, mogoče špekulativno s svojo partijsko obremenjenostjo, kjer so tako zvesto služili, da se mi zdi rek gospoda Smeja zelo domiseln: »RAUPŠICARJI SO VEDNO NAJBOLJŠI LOVCI.« Živimo v času, ko bomo morali tudi izjave za časopis dajati politično nevtralnim novinarjem, če bomo našli koga, ki ni bil »raup-šicar«. Kaj smo se menili v Nemčiji in kako nas sešivajo, bo izvedelo naše članstvo na sestanku. S spoštovanjem! Evgen Emri /24. OKTOBRA 1991 Stran 17 Začeli bodo žagati! V minulih dveh letih so se tudi na pomurskih cestah pojavili številni novi neprometni znaki, ki bolj ali manj motijo udeležence v cestnem prometu. Njihov namen je informirati čim večje število potencialnih gostov o bližnji trgovini ali gostinskem obratu. In kje je to najlaže in najučinkoviteje? Ob cesti. Šele po pregledu vseh nedovoljenih obcestnih znakov bo natančno znano, ali so lastniki teh informativnih tabel to počeli iz neznanja, ker so pač na novo odprli lokal in niso vedeli, da je potrebno za postavitev znaka ob cesti posebno dovoljenje, ali pa so te počeli že stari znanci cestnih inšpektorjev, ki raje plačajo kazen, kot da bi se odrekli učinkovitemu informiranju. v kov in reklam ob regionalnih cestah. Tale »novi« znak za nove lokale v Moravskih Toplicah bo prav gotovo odžagan. Ne le da ne ustreza predpisom, ampak ni v ponos turističnemu kraju. Pravilna informacijska tabla za obvestila o raznih dejavnostih na določenem območju. Namesto petih le ena tabla! J avtomati' ^kafebar SibertoD BANOVCI Eden od nedovoljenih znakov z neprimerno vsebino in obliko je tudi tale. 'E i Moravske Toplice so na reklamno tablo ustrezne velikosti in s primernimi znaki, ki označujejo njihovo ponudbo, dodale tudi svoj zaščitni znak. Kateri znak je pomembnejši: zgornji ali spodnji? Table za kopališča so enotne in razpoznavne. Podlaga je rjava, znaki pa so enaki za vse turistične organizacije. Ker je postavljanje nedovoljenih obcestnih znakov že preseglo vse meje, bodo republiški inšpektorji za ceste ukrepali po 117. členu Zakona o cestah, ki med drugim pravi, da mora inšpektor za ceste odrediti, da se odstranijo brez dovoljenja postavljeni neprometni znaki. Da bi to »nehvaležno delo« laže opravili, jim bodo cestna podjetja do 20. oktobra poslala seznam vseh postavljenih neprometnih znakov in reklam ob magistralnih cestah in do 15. novembra seznam vseh postavljenih neprometnih zna- Tudi v Pomurju bo odžaganih precej takih znakov, ki so v minulih dveh letih »zrasli« ob cestah, njihovi lastniki pa so po navadi lastniki novih zasebnih podjetij. Nekateri med njimi verjetno niti ne vedo, da morajo imeti posebno dovoljenje, če hočejo postaviti za svojo firmo znak ob cesti. Poleg informativnih zna- kov pa se pojavlja vedno več reklamnih panojev, ki jih uporabljajo za komercialno reklamo zainteresiranim. V nekaterih primerih so ti reklamni panoji uporabljeni tudi za reklamiranje tujih podjetij ali izdelkov v tujem jeziku 1 Mnogi od teh znakov ali reklam so na najbolj prometnih de- Andrej Fišinger obljublja, da bo delovanje občinske organizacije Rdečega križa v Gornji Radgoni odslej še učinkovitejše. Pred kratkim je namreč iz Švice pripeljal nov Fordov kombi, prilagojen dejavnosti Rdečega križa. V njem lahko prevaža blago ali ljudi. Fordov kombi je vreden okrog 22 tisoč dolarjev in je darilo Milana Hercoga, ki ga je obljubil že ob svojem prvem obisku — le da je bila takratna vrednost, obljubljena Rdečemu križu, le šest tisoč dolarjev. Andrej Fišinger in njegov Rdeči križ si pač zaslužita dober avto! bbp lih cest (v križiščih), ponoči so neprimerno (premočno) osvetljeni, najbolj zanimivo pa je, da so nekateri iznajdljivi lastniki trgovin ali lokalov te table obesili ali pribili kar k prometnim znakom ali pa na električni in telefonski drog. Samo organizacija za vzdrževanje in varstvo cest lahko izda dovoljenje za postavitev neprometnega znaka s primerno vsebi- no, velikostjo, mestom postavitve, barve itd. Pri tem se ravnajo po Zakonu o cestah (Uradni list SRS, 2/88, čl. 106 in 107) ter Pravilniku o neprometnih znakih (Uradni list SRS, 17/82 in 22/84). Ker je pravilnik precej ri- no, a tudi nevarno za vse udeležence v prometu. Sicer pa: nihče nima nič proti novim lastnikom zasebnih trgovin in gostinskih lokalov, obrtnikom in vsem, ki želijo svetu sporočiti, kaj ponujajo. Toda red mora biti. Šele dobri dve leti sta minili, odkar so s cest odstranili različne znake ali jih zamenjali z ustreznejšimi, kaže pa, da bo akcijo »žaganje« potrebno ponovi- moravske topuce Bernarda B. Peček Takšen je klasični obcestni znak, ki označuje gostinski lokal. Na njem je dovoljena razpoznavna malenkost, npr. štorklje. gorozen in dopušča le postavljanje neprometnih znakov, ne pa tudi reklam, si bodoči lastniki reklamnih tabel na svoj način razlagajo določila 21. člena zakona glede odmika neprometnih znakov od roba ceste. Po navadi te reklamne table postavijo čim bliže vozišču, tako da zastirajo preglednost nad prometnimi znaki. Ce hočejo vozniki videti prometni znak, prej zagledajo reklamno tablo. Učinkovito in domisel- ELEKTROTEHNA SET 30% popust v prodajalnah ELEKTROTEHNE v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Mariboru, na Ptuju, ... za kompletni program BLACK&DECKER Pohitite, popust velja samo do 30. oktobra! H M MM ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., LJUBLJANA, OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA RAZPISUJE NASLEDNJA DELOVNA MESTA (REELEKCIJA) 1. vodje sektorja za zavarovanje, 2. vodje sektorja za finance, računovodstvo in informatiko, 3. vodje sektorja za splošne in kadrovske zadeve Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — pod 1. in 2.: visokošolska izobrazba ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu, — pod 3.: najmanj srednješolska izobrazba in pet let delov- nih izkušenj na vodilnem delovnem mestu. Poleg navedenega objavljamo tudi prosti delovni mesti dveh zavarovalnih zastopnikov, in sicer: — za zastop 8-007 Gornja Radgona, — za zastop 8-122 Ljutomer — okolica Za obe delovni mesti zavarovalnih zastopnikov se zahteva srednješolska izobrazba V. kategorije zahtevnosti. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica TRIGLAV, d.d., Območna enota Murska Sobota, Titova 13. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po njej. HEUREKA KARGO, d.o.o. Podjetje za distribucijo in trženje, Koprska 94, LJUBLJANA Lastniki motornih vozil — to je priložnost za vas! K sodelovanju vdbimo lastnike motornih vozil (kombh furgon ali osebni avto) iz Ljubljane, Kopra, Maribora > Murske Sobote za dostavo oziroma prevoz paketov e prodajna mesta. Delo je tri- do štirikrat tedensko med 4. in 7. ter 16- 'n 19. uro. Več informacij lahko dobite v kadrovski službi na K°pr' ski 94 ali v distribucijskem centru v BTC-ju, ŠmartinsK 152 a (hala 8) v Ljubljani. Lahko pa nas tudi pokličete P telefonu: (061) 261-358 in (061) 102-112. ti. Na prvem mestu je varnost udeležencev v prometu, nato predpisana podoba in vsebina in šele potem bodo lahko dobili dovoljenje. Če se vam zdi škoda vašega domiselnega, pisanega in svetlečega se znaka ob cesti, ga hitro odstranite! JUGOTANIN kemična industrija, p.o. sevnica ODKUPUJEMO LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo prek: — območnih gozdnih gospodarstev — območnih kmetijskih zadrug Vse informacije dobite pri komercialni službi P° telefonu: št. (0608) 81-349 oziroma na naslovu-JUGOTANIN, Hermanova 1, 68290 SEVNlC*' Plačamo dobro in ceno jamčimo! Mešana družba Imel. Lendava d.o.o. 75^ Partizanska ul. 9, 69220 Lendava, tel.: 069 76-044, fax: 0 objavlja prosta dela 4 izolaterjev — pripravljali Pogoji: izobrazba — VKV, KV 2 leti delovnih izkušenj . epni °° Delo je predvideno v Nemčiji (temu so prilagojeni tudi o hodki). Kandidati naj pošljejo svoje prijave (z vsemi 8d^P° dokazili) v 8 objavi razpisa. Stran 18 VESTNIK, 24. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Potrošnik — Svoboda 3:0 brez igre . V slovenski nogometni ligi Izbilo odigrano 13. in 14. ko-"J- Za pomurske ligaše je bilo aasti uspešno 13. kolo, saj so Vsi zmagali. Soboška Mura je gostovala v Medvodah in gagala s 4:1. Po dva zadet-ka sta dala Kukič in Prekazi. Vodi Kukič (Mura) p^0 od'granem štirinajstem kolu Usi nSta-a V sbjvenski nogometni Kl.. 1 mcd pomurskimi strelci so dalijora) S 7 goIi' Po £ golov in M 4 Prekaz' (Mura), Škaper te.,' /ver (oba Potrošnik). Sle-(pot' j jan (Nafta) 5, Voroš B04 c k> in Vickovič (Mura) (»baNoZ?^' (Murah Rob, Graj (M *a ,n Hartman po 3, Ko-(o|)a ^Ura), Dovečer in Ružič Trl.^Ra) po 2 ter Čontala, k r (°ba Potrošnik), Rata-Cj ,ar (oba Nafta), D. Lebar, gol, 'n Raranja (vsi Mura) po I Potrošnik je v Beltincih premagal Zagorje s 3:2. Strelci za Potrošnik so bili: M. Zver, Hartman in Vbroš. Lendavska Nafta pa je doma premagala Primorje z 2:1. Gola za Nafto sta dala Šabjan in Ružič. V 14. kolu tekmovanja pa sta se moštvi Potrošnika in Nafte vrnili poraženi, medtem ko je bila soboška Mura prosta. Vodeča Izola je s 4:0 premagala Nafto, tretjeuvrš-čeno moštvo Živila Naklo pa je z 1:0 premagalo Potrošnik. Neodigrana tekma med Potrošnikom in ljubljansko Svoboda pa je bila registrirana s 3:0 brez igre v korist Potrošnika, ker gostje niso pravočasno prišli na tekmo v Beltince. STRELSTVO Derbi dobila Tišina Začelo se je prvenstvo v prvi slovenski strelski ligi, kjer tokrat sodelujeta dve pomurski ekipi: SD Koloman Flisar Tišina in SD Jovo Jurkovič Videm. Srečali sta se že v prvem kolu, derbi pa so dobili Tišinčani s 1085:1038 krogi. Najboljši posameznik je bil Bukovec (Tišina) s 365 krogi. F. Matko KROS Čarni tretji V poročilo z jesenskega krosa v Murski Soboti smo narobe zapisali uvrstitev prvih treh tekmovalcev v članski konkurenci. Zmagal je Geza Grabar, drugi je sicer pritekel na cilj Jože Kolar, tretji pa Janez Kodila. Ker pa je Kolar premlad za člansko konkurenco, se je vrstni red spremenil tako, da je Janez Kodila zasedel drugo, Matej Čarni (Kukeč) pa tretje mesto. Za napako se opravičujemo. ROKOBORBA Največ prvih mest Sobočanom Rokoborska zveza Slovenije in Rokoborski klub Pomurka iz Murske Sobote sta pripravila odprto prvenstvo Slovenije za mladince. Sodelovalo je 40 tek- 2. Kramberger (Lenart). V Murski Soboti je bila tudi letna skupščina Rokoborske zveze Slovenije, na kateri so ocenili delo in se dogovarjali o nalogah. Za novega predsednika so izvolili Stanka Kerčmarja iz Murske Sobote. movalcev 7 klubov Slovenije Madžarske. Največ uspeha imeli domači tekmovalci, saj zasedli večino prvih mest. Rezultati — do 42 kg: in so so V prihodnjem kolu igra Nafta v Lendavi z ljubljansko Olimpijo, Mura pa v Murski Soboti z Jadranom Lamo, medtem ko je Potrošnik prost. PNL Gomboc, 2. Janeš (oba Pomurka), 3. Vrabl (P. MS); do 46 kg: 1. Zaplatič, 2. Rengeo (oba Pomurka) 3. Škorjanec (Bistrica); do 50 kg: L Baranja, Mitov (oba Pomurka), 3. Potisk (P. MS); do 54 kg: 1. Lukašev (Bakovci), 2. Horvat (Pomurka), 3. Kuhar (P. MS); do 58 kg: 1. Szalaj (Szom-bathely), 2. Rituper (Pomurka), 3. Kovačič (P. MS); do 63 kg: I. Borbosi (Szombathely), 2. Zec (Pomurka), 3. Fejes (Szombathe-ly); do 68 kg: 1. Ori (Szombathe-ly), 2. Štrtak (P. MS) 3. Mlakar (Lenart); do 74 kg: 1. Bačič (Pomurka), 2. Kis (Szombathely); do 81 kg: 1. Pusztai (Szombathely), slovenska nogometna liga vzhod 'očka le za Beltrans iz Veržeja sta o^^tem k°lu prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi vzhod ^tžeia P°murska hgaša gostovala in se vrnila le s točko. Beltrans iz jel J® v Mariboru igral s Kovinarjem 1:1. Gol za Beltrans je dose-'°Tnm°xV zabetku drugega polčasa. Pel^re pa je v Limbušu premaga-io. y ,“e s 4:3. Gole za Turnišče so dali: Jaklin, Markoja in Domin-?ostn;Pri . dnjem kolu igra Turnišče doma s Središčem, Beltrans pa Dravinji. 3*venska super rokometna lic a poraz Pomurke v Slovenj Gradcu ^ka kolu prvenstva v slovenski super rokometni ligi je Po-i“ ' ■ a ni • 1 • •-x_i----- x-- Rezultati — 9. kolo Lipa : Črenšovci 0:3 Bakovci : Ižakovci 3:1 Ljutomer : Tišina 0:0 Rakičan : Bistrica 2:0 Odranci : Dobrnvnik 1:1 Polana : Dobrina R. 0:1 Bakovci 9 6 1 2 26:11 13 Ljutomer 9 6 1 2 18:12 13 Ižakovci 9 5 1 3 19:14 11 Črenšovci 8 5 0 3 19:15 10 Tišina 9 3 4 2 15:15 10 Dobrina R. 9 3 3 3 14:13 9 Bistrica 9 4 1 4 18:19 9 Dobrovnik 9 3 3 3 12:14 9 Lipa 9 3 1 5 11:17 7 Odranci 9 2 3 4 10:19 7 Rakičan 9 2 1 6 10:18 5 Polana 8 1 1 6 12:17 3 Z državnega prvenstva mladincev v rokoborbi v Murski Soboti. Foto: Jure Zauneker 'bilaena0Vala v ^'ovenJ Gradcu in izgubila tekmo s 24:27, čeprav Slik7 L/OVredna gostiteljem. Gole za Pomurko so dosegli: A. Lo-^odnie Tša Petek 4, Buzeti in Meolic po 3 ter Š. Lovenjak 1. V I' Dri'11 • U igra Pomurka v Murski Soboti s ptujsko Dravo. c3Sk' rokometni tekmi je vodeča Pivovarna Laško iz Ce-pgli: Pp.1 S°b°ti premagala Pomurko s 33:23. Gole za Pomurko so rtlelj in ek In A- Lovenjak po 6, Š. Lovenjak in Bedekovič po 3 ter SlOv Buzeb Po 2. k. £NSKa ROKOMETNA LIGA MOŠKI ^Potreben poraz Kroga Sbnike'rtem kolu prvenstva v slovenski moški rokometni ligi je (i ^jetu11111®3' Kr°g z 21:18. Gostje so bili enakovreden tekmec ih^eoa ’ Ven V?tarja- Strelci za Krog: A. Titan 6, Šernek 3, Prem, Babič igrap2 2 ter Lukač, D. Titan in Legenič po enega. V prihodnjem 0^ Kr°g v Murski Soboti z Izolo. t A republiška rokometna liga vzhod ^aga Radenske v Mariboru IjS ko,u Prvenstva v drugi republiški moški rokometni ligi A StrJ*-nska v Mariboru premagala ekipo Angela Besednjaka z f« PremC1 2a Radensko: Žalodec 9, Merčnik in Cajnkar po 5. Vele-lip6. Slov a'° Po'et s 26:22. Kreft je dosegel 5, Sečko 6 in Čemela i\fiJedose„e|nj Gradec je premagal ekipo Razkrižja s 24:23. Bedeko- , '2’ Sitar 5 'n Majerič 4 gole. Drava pa je bila boljša od zmagala s 27:24. D. In M. Buzeti sta dosegla po 6 golov. | “-------------------------------------- ------- k SKA odbojkarska liga 7j*ga zmaga Ljutomerčanov j«'d4Etno^em ko'u prvenstva v slovenski moški odbojkarski ligi je Se z nac°merce Ljutomer v gosteh premagala Mislinjo s 3:0. To Ondo zmaga Ljutomerčanov, s čimer so napovedali, da ®8°vali za vrh lestvice. Pomurje pa je po pričakovanju z . ^Pet^ [ekrno na Bledu. V prihodnjem kolu igra Pomurje doma s ’ Bmonacommerce pa igra doma z Žirovnico. k ^bliska odbojkarska liga s ^ija dobila Radenska in Mladost ie5? Radel^ kolu prvenstva v drugi republiški moški odbojkarski li- Pob*h pomurski derbi s Pomurjem H s 3:0. Vuzenica pa IK^e Sob Os'abUen Veržej s 3:0. V ženski konkurenci Mladost iz l 8ala p°te v pomurskem derbiju premagala Cven s 3:0, Črna je je bi] Urje s 3:1> Pa'°ma Branik III pa Puconce s 3:0, med-tekma Kamnica—Ljutomer preložena. I. MNL MS Rezultati — 9. kolo Bratonci : Šalovci Hodoš : Čarda Cankova : Gančani Filovci : Dokležovje Puconci : Serdica Grad : Tromejnik Čarda 9 7 2 0 18:5 4:1 0:1 2:2 0:4 0:1 1:2 16 Dokležovje 9 6 1 2 27:10 13 Serdica 9 5 3 1 16:7 13 Gančani 9 5 3 1 21:15 13 Cankova 9 3 4 2 20:16 10 Bratonci 9 2 5 2 12:12 9 Grad 9 2 4 3 14:15 8 Puconci 9 1 4 4 15:16 6 Šalnvci 9 2 2 5 14:28 6 Tromejnik 9 1 3 5 13:22 5 Hodoš 9 2 1 6 12:23 5 Filovci 9 2 0 7 9:22 4 ŠAH Maričeva prva V Varpaloti na Madžarskem je bilo mednarodno tekmovanje v šahu za pionirske in mladinske vrste. Sodelovalo je okrog 40 ša-histov in šahistk. Lep uspeh je dosegla Katarina Maričeva (Lendava), saj je osvojila prvo mesto. Ekipno pa je bila Lendava druga- Na mesečnem hitropoteznem turnirju, ki ga je pripravilo ŠD Lendava, je sodelovalo 14 igralcev. Prvo mesto si delita Ivanec in Vidič s po 10 točkami pred Gaberjem, 9, Ligetijem, Hajošem in Žilavcem, po 7,5 točke. J. Gerenčer II. MNL MS Rezultati — 9. kolo 11 plavih : Prosenjak. Vrelec : Pušča Bogojina : Tešanovci Remet : Apače Križevci : Romah Apače Romah Remet Tešanovci Prosenjak. Vrelec Bogojina Križevci 11 plavih Pušča 9 9 9 8 9 9 9 9 9 8 7 6 6 5 3 4 3 3 3 0 0 2 2 1 2 0 1 0 0 o 2 1 2 4 5 5 6 6 8 33:12 30:16 19:6 29:20 18:16 17:23 13:20 22:29 17:30 8:34 2:1 6:2 0:6 0:1 2:4 14 14 14 11 8 8 7 6 6 0 Sobočani četrti V Postojni je bil mednarodni šahovski turnir Alpe-Jadran. Med 14 ekipami je sodelovala tudi ekipa Radenske Pomurja iz Murske Sobote in s 36 točkami zasedla četrto mesto. Boris Kovač pa je na drugi deski z 11 točkami zasedel prvo mesto. Kovač in Hari Na oktobrskem hitropoteznem turnirju, ki ga je pripravilo ŠD Radenska Pomurje iz Murske Sobote, je sodelovalo 16 šahi-stov. Prvo mesto si delita Boris Kovač in Danilo Hari s po 13 točkami pred Alojzom Kosom, 11, ter Igorjem Kosom in Štefanom Režonjo, po 10,5 točke. Zmagala Katka Maričeva Šahovsko društvo Radenska Pomurje je pripravilo oktobrski mladinski hitropotezni turnir. Med 8 šahisti in šahistkami je zmagala Katka Maričeva s 6,5 točke pred Alenom Kelemenom, 5,5, Leo Štefanecevo, 5, in Petrom Kelemenom, 4 točke. NAMIZNI TENIS Visoka zmaga V nadaljevanju slovenske SNTL so Sobočani v Murski Soboti prepričljivo premagali lanskega republiškega prvaka ekipo Ingrada iz Celja. Spodrsljaj si je privoščil le Unger v prvi partiji s Horvatom, Benkovič in Kus sta dosegla »tricu« po zanesljivi igri, Benko pa je v svojem prvem nastopu pokazal, da nanj lahko v prihodnje resno računamo. Čeprav so Radgončani na tihem računali na zmago v Ljubljani proti Iliriji, so spet tesno izgubili, čeprav je Rihtarič tudi tokrat trikrat zmagal, vendar je Žitek spet ostal praznih rok, Kuzma pa je v deveti odločilni partiji izgubil v tretjem setu. V naslednjem kolu je v Radgoni pomurski derbi. Rezultati: SOBOTA—INGRAD 8:1 (Unger—Horvat 1:2, Benkovič—Bezjak 2:0, Kus—Maraš 2:0, Benkovič—Horvat 2:0, Unger— Maraš 2:0. Kus—Bezjak 2:0, Benkovič—Maraš 2:1, Kus—Horvat 2:0, Benkovič-Štrljič 2:0), ILIRIJA—RADGONA 5:4 (Gostiša—Žitek 2:1, Šarlah —Kuzma 1:2, Rebič—Rihtarič 0:2, Šarlah—Žitek 2:1, Gostiša—Rihtarič 0:2, Rebič—Kuzma 2:0, Ribaljčenko—Rihtarič 1:2, Rebič—Žitek 2:1, Gostiša—Kuzma 2:1). Na regijskem kvalifikacijskem turnirju za pionirje, ki je bil v Radljah, se je od devetih Pomurcev odličnoo izkazal Mitja Horvat, ki je zasedel tretje mesto in se uvrstil na republiški turnir. Ostali so bili slabi, saj se nobenemu ni uspelo uvrstiti med najboljših 16. M. U. “TEDEN INVALIDOV------------------------- Tradicionalna srečanja V okviru praznika soboške občine in tedna invalidov je bilo več športnih srečanj, ki jih je pripravilo Društvo za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota. Skupaj je sodelovalo 67 invalidov. V šahu je zmagala ekipa Medobčinskega društva slepih in slabovidnih pred DRSl-jem Murska Sobota. V kegljanju, kjer je sodelovalo 7 ekip, je zmagala ekipa Medobčinskega društva slepih in slabovidnih z 214 podrtimi keglji pred DRŠI-jem II, 179, in Medobčinskega društva slepih in slabovidnih II, 167 podrtih kegljev. V streljanju z zračno puško je zmagalo Medobčinsko društvo paraplegikov s 1339 krogi pred DRŠI, 1280 krogov. V balinanju je med štirimi ekipami zmagala ekipa Društva upokojencev Maks Perc s 6 točkami pred Društvom upokojencev Bakovci, 4, in DRŠI, 2 točki. V Murski Soboti je bilo tudi 12. tradicionalno športno srečanje med DRŠI-jem in Vasakaratom iz Sombatela. V sedeči odbojki je zmagal DRŠI s 3:0 in v namiznem tenisu z 2:0. Srečanje v kegljanju seje končalo z 1:1, v šahu pa z 2:2. STRELSTVO Pomurska strelska liga Na sporedu je bilo prvo kolo tekmovanja v pomurski strelski ligi v streljanju z zračno puško. Rezultati — Tišina—Avto-oradgona 1462:1381, Noršinci — Ljutomer 1423:1429, Gančani — SCT Murska Sobota 1422:1410, Elrad Gornja Radgona—Pomurka Murska Sobota 1445:1462 in Jovo Jurkovič Videm—Štefan Kovač Turnišče 1413:1420. Med posamezniki je na prvem mestu Pertoci (Tišina) s 374 krogi pred Bukovcem (Tišina), 372, in Svet-cem (Elrad), 372 krogov. F. Matko KAJAKAŠTVO Iztok Horvat v reprezentanci I. ONL Lendava .Rezultati — 8. kolo Mladost:Graničar Hotiza:Panonija Renkovci:Nedelica Olimpija:Kapca Nafta B:Kobilje pomurskih tekmovalcev hSen?!' doS'' 'n atletinje so se udeležili Dravskega teka in na 10,8 km Ve) ^(foniu j YeS dobrih uvrstitev. Rezultati — dekleta do 15 let: Petra V $la^ drugo ~ dru8° mesto; dekleta do 20 let: Jasmina Gujtman (Poli,"''ajset mošk' do 40 let: Geza Grabar (Pomgrad) — tretje me- ''"'i ki f^sto i — trinajsto mesto; Roman Klančar (Radenci) — ena-'he Hn,enčiA Van Muršič (GR) — triindvajseto mesto; moški nad 50 let: 3- ulij'J; ~ drugo mesto. ern teku v Kopru je Geza Grabar v teku na 4 km zasedel tretje G. G. Renkovci Kobilje Nedelica Hotiza Nafta B Kapca Olimpija Mladost Panonija Graničar 12:0 3:0 2:1 1:2 2:2 8 4 4 0 15:6 12 7 4 3 0 18:5 11 8 4 2 2 18:10 10 8 4 2 2 17:13 10 8 3 3 2 17:17 9 8 4 0 4 16:19 8 8 4 0 4 12:15 8 7 2 1 4 24:12 5 7 1 1 5 6:15 3 7 0 0 7 6:37 0 II. ONL Lendava ŠPORTNI OBRAZI Meolic v reprezentanci ^*J>iaga Radgončanov Ku,*,a8alaU»»!r^enstva v drugi slovenski moški košarkarski ligi Je Radgona V, > 14 tuJ z 89:88. Strelci za Radgono: Ulaga 19, Gomboc 17, Štihec ■ o,l)oČni l 0 arkarski ligi pa je Bistro premagalo Radgono z 81:70. Rezultata — 8. kolo PetišovciZvezda Mostje:Lakoš Žitkovci prosti lakoš Mostje Žitkovci Petišovci Zvezda 6:4 2:1 7 5 1 1 22:7 11 5 4 0 1 14:5 8 5 2 2 1 14:14 6 7 1 1 5 9:22 3 6 1 0 5 8:19 2 V Trevisu v Italiji je bil mladinski rokometni turnir Alpe-Jadran, na katerem so sodelovale izbrane vrste Avstrije, Švice, Italije in Slovenije (do 21 let). V mladinski reprezentanci Slovenije je igral tudi Srečko Maolic, član Rokometnega kluba Pomurka iz Bakovec. Osemnajstletni Srečko se je z rokometom začel ukvarjati v petem razredu bakovske osnovne šole. Kot talentirani rokometaš si je kmalu pridobil simpatije strokovnega vodstva v klubu, saj že tretje leto nastopa za člansko moštvo Pomurke iz Bakovec, ki trenutno tekmuje v slovenski super ligi. Trenutno obiskuje četrti letnik na-ra voslovno-matematične usmeritve na soboški gimnaziji. Njegova želja je, da bi uspešno končal šolo in nadaljeval študij na fakulteti ter bi uspešno igral rokomet. Srečko Meolic je najmlajši rokometaš, ki je nastopil v slovenski reprezentanci, hkrati pa prvi sloven- ski reprezentant iz kluba. Slovenska reprezentanca je na turnirju zasedla prvo mesto brez poraza. Želimo mu, da bi se uresničile njegove želje. F. M. Na reki Savi v Tacnu je bilo državno mladinsko prvenstvo v spustu. Sodelovalo je okrog 50 kajakašev in kanuistov, med njimi tudi 5 tekmovalcev iz Kroga. V kategoriji C-2 sta zmagala Dušan Kuzmič in Borut Horvat in postala državna prvaka pred Darjanom Borovičem in Antonom Škrabanom (vsi Krog). V C-l pa je Iztok Horvat zasedel tretje mesto in se uvrstil v državno mladinsko reprezentanco. Za konec sezone bo pripravilo BD Mura iz Kroga v soboto pri kroškem brodu pomursko tekmovanje v spustu. JUDO Mazouzi in Šeruga peta V Slovenski Bistrici je bilo republiško mladinsko prvenstvo v judu. Sodelovalo je čez 110 tekmovalcev, med njimi so bili tudi Sobočani. Najuspešnejša sta bila Mazouzi (60 kg) in Šeruga (65 kg), ki sta zasedla peti mesti. Kos je bil (78 kg) šesti, Vehab (71 kg) sedmi in Brozovič (71 kg) osmi. T. K. ’ 24. OKTOBRA 1991 Stran 19 kronika Zgodilo se je Ob tednu prometne varnosti Padel v jarek in umri V torek, 15. oktobra, se je 35-letni Jakob Š. s Cvena smrtno ponesreči! pri domači hiši. Padel je namreč v 2,50 metra globok jarek ob zidu novozgrajene hiše. Čezenj je sicer bila položena deska, ki je vodila do vhodnih vrat, saj rednih stopnic še ni bilo. Na deski je, kot kaže, nesrečnežu spodrsnilo; z glavo je udaril ob zšd in si zlomil vratno vretence, kar je bilo usodno. Smrtni padec po stopnicah 60-letni Ivan V. iz Ilovec pri Ljutomeru se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Našli so ga v nedeljo v domačih kletnih prostorih. Medtem so tudi že ugotovili, kako je prišlo do usodne smrtne poškodbe: z glavo je udaril ob podstavek za sode in si zlomil vratno vretence. V Pomurju se je policija aktivno vključila v akcije ob Tednu prometne varnosti (od 7. do 14. oktobra), vse aktivnosti pa so bile vodene v občinskih svetih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Težišče letošnje akcije je bilo varstvo otrok in mladoletnikov ter varna uporaba traktorja v prometu. Pri vseh akcijah je aktivno sodelovala tudi policija in na koncu ob tednu prometne varnosti, ki je bil hkrati tudi teden otroka, lahko ugotovimo, da je bil namen akcije le delno dosežen, saj je bilo kljub vsem preventivnim ukrepom obravnanih preveč prometnih nezgod in zaradi tega je policija nujno morala tudi represivno ukrepati. V tednu prometne akcije se je zgodilo 11 hujših prometnih ne- zgod, v katerih v tem tednu ni bilo smrtnega primera, 5 udeležencev je bilo hudo in 6 laže telesno poškodovanih. Dokaj ugodno pa je stanje glede udeležbe otrok in mladoletnikov, saj je bil eden lahko telesno poškodovan kot sopotnik in eden hudo kot pešec, obe nesreči pa sta se zgodili v občini Gornja Radgona. Tudi traktorji so bili v obravnavanem obdobju udeleženi v prometnih nezgodah le dvakrat, voznik traktorja in sopotnik na traktorju pa sta bila hudo telesno poškodovana. Zaradi relativno pogostih prometnih nezgod je policija poleg preventivnih ukrepov izvajala tudi represivne ukrepe, in sicer je bilo 78 kršiteljev predlaganih sodniku za prekrške, 149 kršiteljev je plačalo mandatne kazni, Nesrečna trgatev v Dobrovniku V torek, 15. oktobra, ob 16.50 se je smrtno ponesrečil 38-letni Simeon S. iz Dobrovnika 15. Vozil je traktor s priklopnikom, in sicer po strmem in spolzkem klancu. Traktor je nekaj časa drsel, nazadnje pa se je prevrnil in pokopal pod seboj voznika, ki je izgubil življenje. Nesreča se je zgodila v Dobrovniških goricah. j Prepir, pretep, strel* a V okrepčevalnici v Gomilici sta se 14. oktobra sprla, nato pa še stepla 47-letni Štefan J. iz Lipe in 37-letni Milan T. iz Gančanov. Gostje so ju nekako uspeli spraviti narazen. Milan je odšel domov, Štefan pa je šel za njim in ga doma s pištolo ustrelil v levo ramo, nato pa pobegnil in se skril. Ranjenega Milana so odpeljali v bolnico, Štefana pa je policija začela iskati, saj je odšel v neznano. Po dveh dneh, 16. oktobra, se je sam prijavil organom za notranje zadeve. Le-ti so ga skupaj s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sodniku temeljnega sodišča v Murski Soboti, ki je zoper osumljenega Štefana J. odredil pripor, saj obstaja sum ponovitve dejanja. Ze pred nekaj leti je storil podobno dejanje v nekem drugem kraju, spor pa je prav tako nastal v gostinskem lokalu. Izsiljeval prednost Milan M. iz Puconec se je 15. oktobra peljal z osebnim avtom proti Brezovcem. Pot ga je vodila skozi Gorico. Tam je s stranske ceste nenadoma pripeljal predenj Štefan R. iz Gorice, ki je vozil z motorjem. Leta se je hudo poškodoval, na vozilih pa je škode za 15.000 tolarjev. 231 pa jih je bilo opozorjenih, torej kar 458 raznih ukrepov. Drugi del aktivnosti je predstavljal pregled traktorjev po posebej sestavljenih strokovnih komisijah, v katerih so poleg policista sodelovali še pooblaščen mehanik za opravljanje tehničnih pregledov, predstavnik Zavoda za varstvo pri delu, predstavnik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter Zavarovalnice TRIGLAV. Namen akcije pregledov traktorjev je bil predvsem ugotoviti splošno stanje traktorjev in priklopnikov, saj je ob uvedbi kabin in varnostnih lokov, traktor za voznika neprimerno varnejši, za druge udeležence pa je bistveno pomembnejša tehnična neoporečnost, posebej še svetlobnih teles. Komisije so delo opravljale po območjih posameznih občin, ugotovljeno stanje pa je več kot slabo. Skupaj je bilo pregledanih 135 traktorjev, od tega je bilo tehnično oporečnih kar 73 traktorjev, v veliki večini pa so napake na svetlobnih telesih, odsevnikih in priklopnikih, med vozniki pa so bili tudi taki, ki so vozili brez evidenčnih tablic, prometnega ali vozniškega dovoljenja-Prav zaradi ugotovljenega slabega stanja bo potrebno akcijo p®; noviti, vendar bodo policisti ostreje represivno ukrepali zoper kršitelje, saj je traktor že sicer nevaren v prometu, če pa je & tehnično oporečen, je nevarnost še toliko večja. Ob ugotovljenem stanju prometne varnosti v Pomurju ponovno opozarjam vse udeležence v prometu, naj upoštevajo jesenske vozne razmere, torej ceste so spolzke in blatne, v meglenih jutrih in deževnih dnevih, ki jih Je vse več, pa uporabljajte luči, počasi pa b0 treba vozila pripra" vljati tudi na zimsko vožnjo. Srečno vožnjo! Marjan Horvs V gospodinjstvih ze 1000 aparatov bodo v tem jesensko-zimske® Trčil v avtobus in umri 35-letni Herman Š. iz Ropoče se je 18. oktobra peljal z osebnim avtom iz Pertoče proti domačemu kraj«. Nenadoma je zavil na levo’ stran cestišča, kar pa je bilo usodno, saj je ravno v tistem hipu nasproti pripeljal avtobus, ki ga je vozil Alojz H.i čeprav je avtobus zaviral, ni uspel preprečiti čelnega trčenja. Herman S. se je hudo poškodoval ih so ga prepeljali v soboško bolnico, žal pa je še tega dne zvečer umrl. Sopotnik hudo Peško zbil po cesti Huda prometna nesreča se je zgodila v Dolgi vasi. Andrej K. iz Mostja je tam s kolesom z motorjem dohitel peško Suzano V. iz Pribislavca na Hrvaškem. Ob tesnem prehitevanju jo je zadel in zbil v jarek. Tudi sam je padel, vendar po vozišču. Peška se je hudo poškodovala, žal pa.je šla k zdravniku šele naslednji dap, kar bi lahko bilo usodno za zdravje. poškodovan V nedeljo, 20. oktobra, ob 12.30 se je zunaj Apač zgodila huda nesreča. Voznik osebnega avta Emil F. iz Lešan se je z osebnim avtom peljal proti domačemu kraju. V desnem nepreglednem ovinku je pri prehitevanju treh kolesarjev zapeljal na levo polovico ceste, ravno v tistem hipu pa je nasproti pripeljal z osebnim avtom Milan Š. iz Stavešinec. Prišlo je do trčenja. Zdenko K. s Stavešinskega Vrha, se je hudo poškodoval, sopotnik Srečko L. iz Stavešinec pa laže. Materialna škoda na vozilih pa znaša kar 150 000 tolarjev. Pri Nafti delajo varno Kakšen je odnos do varnega dela, ki pa ne zajema samo varnega delovnega mesta, delovnih priprav in naprav, s katerimi delamo in ustvarjamo, ampak je pojem razširjen na vso delovno okolje, v katerem živimo, pa tudi na prosti čas. Tako nekako si leto za letom postavljajo vprašanje lendavski naftarji, ko ocenjujejo varnost pri delu za preteklo leto. V tem letu je bilo v podjetju že 38 delovnih nesreč, kar je približno toliko kot lani. Pogostos poškodb v tem podjetju je nižja od povprečja v Sloveniji, le 3,4 poškodbe na 100 delavcev. Največ je poškodb rok, nog in glave, vzroki pa so v glavnem nepazljivost in neuporaba osebnih zaščitnih sredstev. Kljub dodatnim obveznostim, ki jih ima poklicna gasilska enota do drugih podjetij in občinske gasilske zveze, se je požarna varnost izboljšala, bilo je le nekaj začetnih požarov. Takšna varnost pri delu je rezultat dolgoletnega dokaj strogega nadzora nad izvrševanjem vseh predpisov in internih aktov, ki so jih naftarji sami sprejeli. Skrb za varno delo je vsakdanjost vseh zaposlenih in tako naj bi ostalo tudi v prihodnje. Zavedati se namreč moramo, da je Nafta v Lendavi podjetje, ki je najbolj izpostavljeno nesrečam, saj že iskrica lahko povzroči ogromno materialno škodo, da o poškodbah ljudi V letošnjem programu dela občinske gasilske zveze Lendava in gasilskih društev je posebno pomembna akcija V vsako gospodinjstvo ročni gasilski aparat. Gasilci želijo s tem doseči še večjo požarno varnost, predvsem pa, da ljudje sami pogasijo manjše požare ali jih omejijo do prihoda gasilcev. Ta akcija poteka že dve leti in zadovoljni ugotavljajo, da si je male ročne gasilske aparate priskrbelo že 1000 gospodinjstev. Letos nadaljujejo tudi z drugo pomembno akcijo, in sicer pregledujejo najbolj ogrožene objekte in naprave. V krajevnih skupnostih oodo v tem jesensKu su spet pripravili predavanje o P žarni varnosti, predvsem pa, ugotavljali, kakšne ukrepe b.'v “L potrebno sprejeti za izboljša J le-te. Oktober je sicer meseC,L žarne varnosti, vendar se v 1®"“ ski občini zavedajo, da moral0® siki delati vse leto. Iz p'0^ dela gasilske zveze je razbrat', bo 23. oktobra v Lendavi reg'!5 gasilska vaja, da gasilci poPju jo sredstva in dokumentacij®’ bi dopolnili gasilski rr,uzei.-1^h. nije in ustanovili muzej v Z|ZW JD ne govorimo. JD OKTOBER - MESEC VARSTVA PRED POŽARI Reprezentančni dom na Stari Gori Avto zbil peško V soboto, 19. oktobra, je šla po cesti skozi Dobrovnik 64-letna Helena N. iz Žitkovec. Za njo se je iz Murske Sobote pripeljal z osebnim avtom 58-letni Mirko O. iz Lendavskih Goric, ki je ob tesnem prehitevanju peško zadel in zbil po cesti. V nesreči se je hudo poškodovala in so jo odpeljali v bolnico Murska Sobota. Pomurski gasilci so si skupaj s krajani v zadnjih letih zgradili številne gasilske domove ali, kakor jih v večini krajev imenujejo, vaško-gasilske domove ter si s tem ustvarili možnosti za nemoteno delo ne samo pri požarnem varstvu, temveč širše. Med reprezentančne domove vsekakor liki pripravljenosti krajanov in gasilcev tega območja, ki so razen strokovnih del vsa težaška dela opravili prostovoljnOj gre zahvala, da je na Stari Gori zrasel tako lep objekt. Posebna zahvala gre podjetjem in zasebnikom iz Slovenije, ki so prispevali največji delež. Manjši delež Kolesar trčil v avto 40-letni Jože T. iz Gančan se je 16. oktobra ob 16.10 peljal po regionalni cesti iz Tišine proti Murski Soboti. Pri gostišču Gaj mu je z leve strani s stranske ceste pripeljal kolesar, 45-letni Ignac H. iz Mursk Sobote. Kolesar je trčil v avtomobil, padel po cestišču'in se hudo poškodoval Nastala je tudi gmotna škoda za 30 000 tolarjev. grsuski pom sodi vaško-gasilski dom na Stari Gori v radgonski občini. Gre za objekt, ki so ga začeli graditi leta 1979, povsem dograjanega pa naj bi predali namenu prihodnje leto. Kdo bi si misli), da tak majhen kraj, kot je Stara gora, ki šteje komaj 23 hišnih številk, premore tak velik objekt, ki je v ponos kraju in širši okolici. Iznajdljivosti nekaterih krajanov, ki so uspeli pridobiti potreben denar od podjetij iz-vse Jugoslavije ter zasebnikov,-hkrati pa ve- sta prispevali tudi radgonska občinska gasilska zveza in videmska krajevna skupnost. Pri gradnji imajo vsekakor pomemben delež predsedniki gasilskega društva Stara Gora Franc Belšak, Franc Kolbl in Anton Klemenčič. Največ zaslug pa ima vsekakor predsednik gradbenega odbora Slavko Vrzel, ki sicer živi v Ljubljani, vendar je z dušo in telesom na Stari Gori. Zelo aktivni pa so tudi člani gasilskega društva, ki so veliko prispevali pri gradnji doma s prostovoljnim delom in prevozi. Lepo so uredili tudi okolico gasilskega doma, ki nosi ime Ivana Vuka Starogorskega. V domu so številni uporabni prostori: večnamenska dvorana za razne prireditve, sejna soba, garderobe, kuhinja z bifejem in sanitarijami, dve gasilsKi garaži, kopalnica ter prostor, v katerem bo zasebna trgovina. Gasilsko društvo Stara Gora, ki vključuje 83 članov, od tega okrog 20 aktivnih iz Stare Gore, Terbegovec, Žihlave, dela Ženi-ka, Grabšinec, Grabšinskega brega, Kokolanjščaka in Gaber-ca, sodi med aktivnejša v radgonski občini. Članska, pionirska in mladinska desetina se udeležujejo vseh sektorskih in občinskih tekmovanj. Društvo ima orodno vozilo in tri motorne brizgalne ter drugo opremo. Urejena imajo tri vodovodna zajetja: pri gasilskem domu, v Grabšincih in Kokolaniščaku. Gasilsko društvo Stara Gora pa ima še stari gasilski dom, v katerem pa je tačas skladišče. Dom je bil leta 1954 nacionaliziran, vendar upajo, da bodo kmalu zopet postali njegov lastnik in ga prodali. Društvo, ki deluje na tromeji z ljutomersko, ptujsko in radgonsko občino, dobro sodeluje s sosednjimi gasilskimi društvi. V njegovem okviru deluje tudi dramska sekcija, ki letno pripravi po dve kulturni prireditvi (igri), s katerima nastopa tudi v sosednjih krajih. Feri Maučec , »Otroška življenja so v vaših rokah^ Pod tem geslom je izzvenela obširna akcija ob tednu P jjji šol" varnosti v radgonski občini, ki so jo pripravili tudi v tatnkajs J jje. skih ustanovah. Učenci osnovnih šol iz Apač, Radenec, KaP gove, Vidma ob Ščavnici, Stogovec in Gornje Radgone so s P pro-spisov in transparentov odrasle opozorili na številne črne toc metu, kjer je zlasti ogrožen mladi rod. Nevarnost preži v prvl eII)alo pešce in kolesarje, saj je v bližini šolskih objektov še vedno P ustreznih prometnih oznak in varnih poti. vnOŠ®^ Ob vse gostejšem prometu z različnimi pastmi so 9sn Tako povsem konkretno opozorili na črne točke v svojem kraju, bi v Gornji Radgoni ob ureditvi magistralne ceste skozi beli tudi za kolesarsko stezo in parkirne prostore. Na aP ajo$ močju je nevaren cestni odsek Podgrad—Trate. Tu se zaVZ|05nik^! omejitev hitrosti, postavitev semaforjev in večjo urejenost p ^lad* želijo pa si tudi pogostejšo navzočnost miličnikov. V Radeji ^jajin-opozarjajo na nevarnost prečkanja križišča Trstenjakove m 0JceP ske ulice, poleg tega pa na Ljutomersko cesto brez pločnrkajjfjče''0 proti Šratovcem, kjer je bilo že več nesreč. Varno pa ni tud> *Jogre^f naselje, kjer naj bi postavili obcestna ogledala. Na Kapel' P^iavciH prehod za pešce pri osnovni šoli, medtem ko na hribu PrlH parkirajo avtobusi, zaradi česar je cesta slabo pregledna. . pa)' govini v Hrastju-Moti pogrešajo prehod za pešce. Pri Neg0’ ^čk^ bolj skrbijo zaraščene bankine s travo in cesta, ki je P^^ovnc’0 poledenela. Bolje je v Vidmu ob Ščavnici, kjer je cesta od os urejeil3' le do kapelice ter pri trgovini v spodnjem delu kraja koneni spr«' Nasprotno pa v Stogovcih menijo, da je bilo od lani zelo m‘ j-ppiet1” memb, v cestnem prometu. Kljub nenehnim opozorilom 50 posh1^ vozli ostali, saj še vedno niso urejeni pločniki in avtobusu na vozišču pa ni oznak. S slabimi prometnmi povezavami pa mo v Evropo, še dodajajo. . jgoti^e Z vsemi temi problemi so se seznanili tudi poslanci ra e pa J parlamenta. Predsednik SO Gornja Radgona Alojz VogO”. za mladim zagotovil, da se bodo potrudili zbrati dovolj pr^L. pravo vseh črnih točk v občini. Po njegovem problem m ^elele.( vožnja, ampak predvsem slabe ceste, ki resno ogrožajo vsa.-]ap JefS ce v prometu. 31 st»fC .0 s»e KLJUB ZNAKU PREHITRO - Zaradi zožene ceste "'^ki hiše na delu vozišča so postavili na Gregorčičevi ulici v ■ piitd hoti od križišča z ulico Staneta Rozmana prometne jj tev hitrosti na 40 kilometrov in oznake na cestišču. Kot s u™ e(jilo prepričali, ta opozorila upošteva le redkokateri voznik- fotografija: M. Jerše. VESTNIK, 24. OKTO«^ Stran 20 PETEK MURSKI VAL 5.00 Prebujajte se z nami! (Če dežuje, sneži ali sije sonce — v vsakem primeru Murski vai de-•uje in obratuje. Dobro jutro!). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (16.15 Najlepše želje s čestitka-•ui in pozdravi po telefonih (069) 21-232 in 21-579, 17.00 Poroči-,a? 18.00 21 232. 18.00 21 232. 19 00 Spored RS. 9.00 Klub Klobuk. 10.10 Nancy Wake, avstral. nad. '0.55 Euroritem. 13.30 Poroči-'a. 15.00 Svet na zaslonu. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik. 17.05 Tednik. '8.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 19.00 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 20.00 Fo- 20.20 Arktična odiseja, ookum. oddaja. 21.15 Zgodbe Trenterja, 22.15 Tv-dnevnik. Huxtablovih, amer, naniz.; Podeželan, Film; Dražljivo, erotični program. nanizanka. 22.40 Pri Drugi program 17.10 Euroritem. 17.30 Stu- Maribor. 19.00 Videomeh. '9.30 Tv-dnevnik ZDF. 20.00 farišče. 20.30 Ex libris: Prgišče Indije. 21.25 Mozart na turneji: Dunaj. 22.25 Yutel. PROGRAM ZA SVOBODO . 7-00 Poročila. 8.00 Poročila. 9-00 Poročila. 10.00 Poročila. ' 00 Poročila. 12.00 Poročila. 3.00 Poročila. 14.30 Poročila. 6.00 Poročila. 18.00 Poročila. .9.30 Tv-dnevnik. 23.00 Poroči-a- 1.00 Poročila. v^ 00 Jutranji program. 10.30 Key Largo, film. 12.15 Domače *®Portaže. 13.00 Čas v sliki. .^5 Kako postaneš nuna. Dediščina Guldenburgo-,5-00 Otroški program. o.05 Nove dogodivščine Black ?®*uty. 17.00 Mini Čas v sliki. JMO Wurlitzer. 18.00 Čas v sli-J; 18.30 Trojica s štirimi pest-P1- 19.30 Čas v sliki. 20.00 20.15 Podgana. 21.25 Šti-J P^ti za alelujo. 23.40 Audrey R°se, film. 2' Pr°gram Al -15 Kapetan iz Kastilije, 17-30 Srečanje z naravo. Lokalni program. 19.30 □.as v sliki. 20.15 Puščava pro- Evropo, drama. 21.15 Ši-p^ 8- 22.40 Jezus iz Montreala, ^Madžarska Program: 5.45 Dobro ju-i S°trpini. 9.50 Naravno 15 900 Dallas, 44. del. n6y |a R°me. 15.30 Walt Dis-17 Sn c Zabavna glasba. D In $Vet denarja. 18.00 Okno. 0^1 Dnevnik, šport. 20.15 22]rS’ P°n- 21.10 Panorama, dea <° deseti. 22.40 Svet vi-O.25 a '25 Stud’° B Balazs. Sram- 2- DruS’ Pro’ 9,qa. ' 6.00 Dobro jutro (do Pj|J' '6.20 Popoldne. 16.30 17..' '2.00 Od pet do šest. '9.0(1 v a orio^- '8.15 Šport, tia „1 Kriminalka. 20.00 Narod-tv-jo asba 20.30 Vražja sreča, Neto 2115 Poezija. 21.25 F. Pred j, 22.00 Dnevnik. 22.25 koj : j Pcem dneva. 22.50 Ne- OVEN bik ^AK Radijski in televizijski spored od 25. oktobra do 1. novembra SOBOTA MURSKI VAL 5.00 Prebujajte se z nami! (Sobotno jutro in dopoldne. Kakor vsako drugo. Tudi na MV. Dobro jutro!). 10.00 Spored RS 16.00 Jesensko popoldne (16.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 Poročila, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi). 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 9.00 Angleščina. 9.25 Radovedni Taček. 9.40 Lonček, kuhaj! 9.50 Alf. 10.25 Glina. 10.40 Zgodbe iz školjke. 11.40 Festival zborovskega narečnega petja. 13.30 Poročila. 15.35 Video-godba. 16.20 Pri Huxtablovih. 17.00 Tv-dnevnik. 17.05 Izseljenci, film. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.35 Ona + on. 21.35 Na zdravje!, amer, naniz. 22.00 TV-dnevnik. 22.25 Borštnikovo srečanje. 22.55 Na sledi, angl, nad.; Med dvema ognjema, film. Drugi program 14.45 Videonoč. 17.45 Car-men na ledu. 19.00 Garfield in prijatelji, serija. 19.30 TV-dnev-nik Beograd. 20.15 Trije amigo-si, film. 21.55 Novi rock 92. 22.40 Yutel. HTV 1 PROGRAM ZA SVOBODO: 7.00 Poročila. 9.00 Poročila. 11.00 13.00 16.00 19.30 Poročila. Poročila. Poročila. 8.00 10.00 12.00 14.30 18.00 Poročila. Poročila. Poročila. Poročila. Poročila. Tv-dnevnik 1. 23.00 Tv- dnevnik 2. 1.00 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program. 10.40 Kratki film. 11.00 Osebnost: Kurt Waldheim. 12.30 Halo Avstrija. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Dvojčiči, film. 15.00 Otroški program. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 X-Large. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Trio s štirimi pestmi. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Sov Rudija Carella. 21.50 Novo v kinu. 21.55 Naš šef je ženska. Sicilijanec, film. 2. program 11.00 Lev pozimi, film. 22.45 14.45 17.00 Življenje s prizadetimi. Ljuba družina. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Avstrija v sliki. 19.00 Lokalni program. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Pesmi Johana Nestroya. 22.25 Čas v sliki. TV MADŽARSKA Prvi proc am: 6.45 Vaška TV. 7.30 Za otroke. 11.00 Tv-magi-ster. 12.55 Vasas-Honved, nogomet. 14.50 Panorama. 16.50 Prometna varnost. 16.25 Program po. želji. 17.30 Tele video. 17.45 Proti 2000. 18.15 Za otroke. 18.45 Iz oper. 19.30 Dnevnik, šport. 20.15 Klavirski koncert. 20.30 Junaška srca, film. 22.10 Bongo. 23.20 Nočni program. Drugi program: 7.00 Dobro jutro! 10.05 Prizma. 11.00 Risanka. 11.25 TV-igra. 13.50 Popoldne. 14.00 Risanka. 14.25 Iskanje poti. 14.50 Živali. 15.05 Avto magazin. 15.30 Notranji svet. 16.55 Zvezdniki. 18.10 Šport. 19.00 TV-film. 20.35 TV-arhiv. 21.30 Ženitev. 22.00 Dnevnik. 22.30 Parabola. 23.05 Amerika. Ona:Dober glas seže v deveto vas. To se bo pokazalo tudi pri tebi, saj ti bo dobra poslovna poteza odprla marsikatera vrata v prihodnost. Zgrabi priložnost, dokler je še tu, kajti kasneje bodo vsa prizadevanja popolnoma zaman. Ona: Bodi pozorna na prijateljeve besede in mu tudi ti povej kaj lepega. Zgodilo se ti bo nekaj zelo neprijetnega, a se boš po temeljitem razmisleku vsemu skupaj le še smejala. Premisli o nasvetu za počitnice. Ona: Prepričana si, da ti mora sreča kar sama pasti v naročje. Pazi se, saj se ti obeta boleče razodetje, ki te bo v hipu prepričalo o popolnoma nasprotnem. Seveda pa bo resnica nekje v sredini. Ona: Tvoja sreča ne pozna ne konca ne kraja, vendar pa bi bila veliko lepša, če bi jo imela tudi s kom deliti. No, to pa je zadeva, ki se ti obeta v prihod- njih dneh, potrebno bo le malce truda in pozornosti, pa bo! NEDELJA PONEDELJEK TOREK MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL SREDA MURSKI VAL ČETRTEK MURSKI VAL 1 9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas, 9.30 Srečanje na Murskem valu, 10.30 Ekskluzivni gost kuhinje, glavni kuhar, ki ga lahko sprašujete na 21 232 in 21 579 — povezan je z drugim festivalom SRP’). 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Poročila. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 5.00 Prebujajte se z nami! (... ali pa se bomo mi z vami. A morate biti dovolj glasni, da vas bomo slišali v studio.). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (16.15 Šport, 17.00 Poročila, 18.00 To sem jaz). 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 5.00 Prebujajte se z nami! (... in z DHM, ki prebira horoskop, uživa ob dobri glasbi in vam vošči vse najboljše v nagradni glasbeni igri.). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (16.15 Mali oglasi, 17.00 Poročila, 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi). 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 8.15 Živ žav. 9.10 Nevarni zaliv, naniz. 9.40 Umetnost za vsak dan. 10.35 Garfield in prijatelji. 11.05 Celjski instrumentalni kvintet. 11.35 Obzorja duha. 12.00 Kmetijska oddaja. 12.30 Poročila. 12.55 Prisluhnimo tišini. 13.35 Euromusica — videospoti. 14.35 Bednarski, poljska Sova, ponovitev 17.00 Tv-dnevnik. Za težave nad. 15.30 nanizank. 17.05 Slika Doriana Graya, film. 18.50 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Tv-dnevnik. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Gallus, esej. 21.25 Jesenski 3 x3. 22.45 Tv-dnevnik. 23.10 Polna hiša, amer, naniz.; Na sledi, angl, nadaljevanka. Drugi program 14.00 Program HTV. 18.30 Iz zgodovine slovenskega sadjarstva. 19.30 Tv dnevnik HTV. 20.00 V orlovi deželi, angl, serija. 20.50 Najinim ljubeznim, francoski film. 23.00 Yutel. HTV 1 PROGRAM ZA SVOBODO: ?.00 Poročila. 8.00 9.00 Poročila. 10.00 H.00 13.00 16.00 19.30 Poročila. I2.00 Poročila. 14.30 Poročila. 18.00 Poročila. Poročila. Poročila. Poročila. Poročila. Tv-dnevnik 1. 23.00 Tv- dnenvik 2. 1.00 Poročila. TV AVSTRIJA I 9.00 Jutranji program. 9.05 Sigmund Freud. 11.00 Tiskovna konferenca. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pravica do ljubezni. 15.00 Veter je razpihal, film. 18.30 Trio s štirimi pestmi. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Trinajsti dan. 22.00 Cosi fan tutte, opera. 2. program 10.15 Dežela gora. 11.00 Portret pevke Sene Jurinac. 13.00 Tuja domovina. 13.30 Lokalni program. 14.15 Svetovno prvenstvo v standardnih plesih. 15.00 Športno popoldne. 17.00 V živo s koncerta v Celovcu. 18.30 Lokalni program. 20.15 Kraj zločina. 21.50 Čas v sliki. 22.00 Skrivnost Tvvin Peaksa. TV MADŽARSKA Prvi program: 6.45 Za menedžerje. 7.30 Za otroke. 8.30 Nedeljski turmix. 9.55 Evangeličansko bogoslužje. 11.15 Pogled domov. 12.00 Financial Times. 12.25 Odbojka. 14.05 Nemški magazin. 14.35 Video-klipi. 15.05 Hollywood, serija. 16.00 Šestica. 16.40 Za reforma-te. 17.00 Wall Disney. 8.45 Naša dediščina. 19.00 Teden. 20.15 TV-igra. 21.55 Sci-fi magazin. 22.35 Portreti. Drugi program: 7.00 Dobro jutro! 9.20 Za otroke. 13.30 Tretji kanal. 14.00 Podjetniki. 15.10 Jesen v Zem-plenu. 15.30 Tri želje. 16.45 Pametna mama, madž. film. 19.00 Uniceff gala. 20.35 M. Vamos. 21.30 Teden. 22.30 Šport. 23.25 Mozartov koncert. On: Obeta se ti vznemirljivo srečanje, večere pa boš preživljal tako, kot si si že dolgo želel. Zavisten prijatelj ti bo poskušal škodovati, a bo na koncu potegnil kratko prav on sam. Zanemaril pa boš poslovno plat življenja. On: Prijateljici nameni malo več zanimanja, sicer jo boš hitro izgubil. Nekdo se bo začel mešati v tvoje poslovne zadeve in na plan bo prišlo veliko več, kot si morda pripravljen priznati. On: Tako kot vedno ti bo tudi tokrat uspelo najti kompromis med poslovnostjo in ljubeznijo. Ostali se bodo sicer čudili, kako ti to sploh uspeva, ti pa si boš mislil svoje in se še naprej prav imenitno zabaval. On: Ne boš mogel več dolgo skrivati tega, kar nosiš v srcu, čeprav bo to za nekatere precej veliko presenečenje. Kar pa se tiče poslovne plati tega tedna, je še najbolje, da se izogibaš kakšnih resnih naložb. 9.00 Lutkovna igrica. 9.15 Pe-denjžep. 9.50 Utrip, Zrcalo tedna, Mernik. 13.30 Poročila. 15.10 Obzorja duha. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik. 17.05 Jesenski 3x3, ponovitev. 18.30 Radovedni Taček. 19.00 Risanka. 19.30 TV-dnevnik. 20.05 Enigma, tv-balet. 21.15 Osmi dan. 22.00 Tv-dnevnik. 22.25 Orgle, kraljica glasbil. 22.55 Sova: Na sledi, angl, nad.; Nedotakljivi, amer, nanizanka. Drugi program 17.30 Studio. Ljubljana. 19.30 Tv-dnevnik Koper. 20.00 Zelena ura. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.30 Pesem je .. . Vita Mavrič. 23.00 Yutel. HTV 1 PROGRAM ZA SVOBODO: 7.00 Poročila. 9.00 Poročila. 11.00 Poročila. 13.00 Poročila. 16.00 Poročila. 8.00 10.00 12.00 14.30 18.00 Poročila. Poročila. Poročila. Poročila. Poročila. 19.30 Tv-dnevnik. 23.00 Poročila. 1.00 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Raj živali. 9.30 Lokalni program. 10.00 Šolska tv. 10.30 Dekle v uniformi, film. 13.00 Čas v sliki. 14.10 Jack Clementi. 14.55 Otroški program. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Wurlitzer. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Trio s štirimi pestmi. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport ob ponedeljkih. 21.25 Hunter. 23.10 Laura, film. 2. program 16.35 Smithsonianov svet. 17.30 Lipova cesta. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Srček. 19.00 Lokalni program. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dva Miinc-henčana v Hamburgu. 21.15 Mamila pod kontrolo. 22.00 Čas v sliki. TV MADŽARSKA Prvi program: 5.45 Dobro jutro! 8.30 Angleščina. 15.00 Prenos iz Parlamenta. 17.20 Naš ekran, v srbohrvaščini. 17.50 Katoliška kronika. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.15 To in ono, zabavni magazin. 21.30 Pred deseto. 21.55 Posnetek koncerta. 22.45 Dnevnik, BBC. Drugi program: 6.00 Dobro jutro (do 9.00). 16.35 Popoldne. 16.45 Steze divjadi, poljudnoznanstvena serija. 17.45 Za otroke. 18.10 Calyp show. 19.05 Tanamera, serija. 20.00 Tele-šport. 21.00 Studio ’91. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem. 22.45 Konferansije, film. TV SLOVENIJA 1 9.00 Zgodbe iz školjke. 10.00 V četrtek ob 17.30. 11.00 Angleščina. 11.25 Sedma steza. 11.55 Osmi dan. 13.30 Poročila. 14.35 Angleščina. 15.00 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv-dnevnik. 17.05 Velikani svetovne književnosti: Lautreamont. 17.35 Nekoč je bilo ... življenje: Možgani. 18.10 Lonček, kuhaj! 18.20 Ex libris. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Občutek krivde, angl, nadaljevanka. 21.15 Kavarna. 22.15 Tv-dnevnik. 22.40 Kronika Borštnikovega srečanja. 23.10 Sova: življenje brez Georga, angl, naniz.; Kalni izvir, avstral. nadaljevanka; Glasba skozi čas. Drugi program 17.10 Euroritem. 17.30 Studio 2 Koper. 19.00 The English Brass Ensemble. 19.30 Tv dnevnik Sarajevo. 20.00 Žarišče. 20.30 Mariboru Musič Show. 21.00 Umetniški večer: Povečava. 23.00 Yutel. HTV 1 PROGRAM ZA SVOBODO: 7.00 Poročila. 9.00 Poročila. 11.00 Poročila. 13.00 Poročila. 16.00 Poročila. 8.00 10.00 12,00 14.30 18.00 Poročila. Poročila. Poročila. Poročila. Poročila. 19.30 Tv-dnevnik. 23.00 Poročila. 1.00 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Šolska tv. 10.30 Laura, film. 11.55 Kraljestvo narave. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Mi ljubimo Kate. 14.00 Waltonovi. 14.45 Jutrišnji mojstri. 14.55 Otroški program. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Wurlitzer. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Trio s štirimi pestmi. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Univer-zum: Igra z zverjo. 21.15 Žičnica smrti, film. 22.25 Črna devica, film. 0.05 MacGyver. 2. program 16.50 Leksikon umetnikov. 17.00 Šolska tv. 17.30 Orientacija. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Video šov. 19.00 Lokalni program. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Da ali ne. 21.07 Reportaže iz tujine. TV MADŽARSKA Prvi program: 5.45 Dobro jutro! 8.30 Hišna nega. 8.50 Palete. 16.35 Naš ekran, v slovašči-ni. 17.05 Serijski film. 17.30 Človekove pravice. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Igre Me-tropolis. 20.55 Guldenburgovi, 8. del. 21.45 Kviz. 22.45 Umetnostna serija. 23.30 Dnevnik, BBC. Drugi program: 6.00 Dobro jutro (do 9.00). 10.00 Prenosi iz Parlamenta. 16.20 Popoldne. 16.30 Od pet do šest. 17.45 Za otroke. 18.15 Šport. 18.35 Dober večer! 19.05 Trafikantka, TV-film. 20.55 Razgovor. 21.20 Savaria '91, plesi. 22.00 Dnevnik. 22.25 Stalin—Gorbačov. ZVEZDE VAM MEŽIKAJO LEV DEVICA TEHTNICA 5.00 Prebujajte se z /nami! (Grozdni sok že vre, vre pa tudi v glavi moderatorja jutranje oddaje v sredo. In to samo zato, da bi zadovoljil prav VAS. Poslušajte ga, dobro jutro!). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (z reportažo, poročili, rubriko Poslušamo vas, poročili BBC-ja in glasbo. Lahko noč!). Spored RS. TV SLOVENIJA 1 9.00 Živ žav. 9.55 Občutek krivde, angl. nad. 10.45 Euroritem. 13.30 Poročila. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Tv-dnevnik. 17.05 Boj za obstanek. 17.35 Domače obrti. 17.50 Klub Klobuk. 19.00 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 20.05 Borštnikovo srečanje, prenos. 21.40 Tv-dnevnik. 21.50 Življenje playboyev, predstava AGRFT. 23.20 Sova: Alf, amer, naniz.; Kalni izvir, avstral. nad. Drugi program 17.55 Euroritem. 18.15 Svet poroča. 19.00 Studio Maribor: Poslovna borza, Tv ruleta. 19.30 Tv-dnevnik ORF. 20.00 Žarišče. 20.30 Večer švicarske TV. 0.00 Yutel. HTV 1 PROGRAM ZA SVOBODO: 7.00 Poročila. 9.00 Poročila. 11.00 Poročila. 13.00 Poročila. 16.00 Poročila. 8.00 10.00 12.00 14.30 18.00 Poročila. Poročila. Poročila. Poročila. Poročila. 19.30 Tv-dnevnik. 23.00 Poročila. 1.00 Poročila. TV AVSTRIJA! 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Šolska tv. 10.30 Žičnica smrti, film. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Mi ljubimo Kate. 14.45 Otroški program. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.16 Wurlit-zer. 18.00 čas v sliki. 18.30 Trio s štirimi pestmi. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Reka brez vrnitve, film. 21.55 Črna vdova, film. 2. program 16.00 Moja domovina je svet. 17.00 Multikulturno življenje. 17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Pravica do ljubezni. 19.00 Lokalni program. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Tv-igra. 21.45 Novo v kinu. 22.00 Čas v sliki. MADŽARSKA Prvi program: 5.45 Dobro jutro! 8.30 Guldenburgovi, pon. 9.15 Za upokojence. 16.35 Naš ekran, v nemščini. 17.05 Serijski film. 17.30 Koledar 1991. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik. 19.50 Madžarska— Norveška, nogomet. 21.55 Kulturna revija. 22.20 Reportaža. 23.15 Dnevnik, ZDF. Drugi program: 6.00 Dobro jutro! 16.20 Popoldne. 16.30 Od pet do šest. 17.45 Za otroke. 18.15 Šport. 19.00 Shakespeare: Co-riolanus, tragedija v dveh delih. 21.35 Moj kino. 22.30 Dnevnik. 22.55 Pred koncem dneva. 23.15 Interjazz ’91, klavirski so-lokoncert Karolya Binderja. 5.00 Prebujajte se z nami! (To jutro zadnjič točimo vino, saj je zadnji dan v vinotoku. Pa saj ga bo še ostalo kaj tudi za druge mesece — vina in sporeda MV.). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (16.15 Reportaža, 17.00 Poročila, 18.00 Zapojmo in zaigrajmo po domače — vmes ob 18.30 poročila BBC-ja v slovenščini). 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 9.00 Moja družina in druge živali, angl. nad. 9.30 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 10.20 Šolska tv. 11.20 Nikoli več, angl, nadaljevanka. 13.30 Poročila. 16.00 Sova, ponovitev. 17.00 Tv-dnevnik. 17.05 Boj za obstanek: Na morju. 17.35 V četrtek ob 17.30. 18.40 Nevami zaliv, kanad. naniz. 19.05 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 20.05 Ljubezen in sovraštvo, kanadska nadaljevanka. 21.00 Tednik. 22.00 Tv-dnevnik. 22.25 Sova: Taksi, amer, humor, nanizanka; Kalni izvir, avstral. nadaljevanka; Jazz, blues ... Drugi program 17.10 Euroritem. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Tv-dnevnik RAL 20.00 Žarišče. 20.30 Klasični dosežki v oblikovanju. 20.55 Mali koncert. 21.00 Večerni gost: dr. Ljubo Sire. 21.55 Iz slovenske dramatike: Lacko in Krefli, predstava PGK. 23.25 Yutel. HTV 1 PROGRAM ZA SVOBODO: 7.00 Poročila. 9.00 Poročila. 11.00 Poročila. 13.00 Poročila. 16.00 Poročila. 8.00 10.00 12.00 14.30 18.00 Poročila. Poročila. Poročila. Poročila. Poročila. 19.30 Tv-dnevnik. 23.00 Poročila. 1.00 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Šolska tv. 10.30 Fri-demann Bach, film. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Mi ljubimo Kate. 14.00 Oh, Bog, pastor! 14.55 Otroški program. 16.30 Melodije in napotki. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Wurlitzer. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Trio s štirimi pestmi. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Senik godcev, prenos. 22.00 Kratki dnevi svobode, film. 2. program 17.15 Evangeličanska maša. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Milijonsko kolo. 19.00 Lokalni program. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Domače reportaže. TV MADŽARSKA Pni program: 5.45 Dobro jutro! 8.30 Lajna. 9.00 Joga. 16.00 Naš ekran, v romunščini. 16.30 Tenis iz Pariza. 17.30 Potepanje. 18.05 Svet deanrja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Sosedje, 118. nadaljevanje. 20.55 Kino. 21.25 Edit Demjen. 22.25 Po deseti. 22.50 Za menedžerje. 23.40 Dnevnik, BBC. Drugi program: 6.00 Dobro jutro, do 9.00. 16.20 Popoldne. 16.30 Od pet do šest. 17.45 Za otroke. 18.15 Šport. 18.35 Večer. 19.05 Moselbruška zgodba, 4. del. 20.00 Regionalni programi. 21.05 50 minut v glasbi. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem dneva. 22.45 Ne verjamem več v ljubezen, ital, film. Ona: Kar trenutno najbolj potrebuješ, je zvrhana mera potrpljenja. Toda to niti ne bo tako lahko, kot se ti morda zdi na prvi pogled. Vsekakor pa ti bo to koristna šola za prihodnje preizkušnje. Ona: Nikar se ne jezi na tistega, ki ti bo povedal resnico v obraz, saj bo s tem mislil le najboljše. Pazi se predvsem tistih prijateljic, ki ti bodo le prikimavala, za hrbtom pa bodo govorile povsem drugače. Ona: Zbegana boš, ker se enostavno ne boš mogla odločiti. Možnosti bo več in ena bo mikavnejša in privlačnejša od druge. Na koncu se boš sicer odločila povsem intuitivno, a ne bo učinek zato prav nič manjši. Ona: Tvoji izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav radi verjeli. Raje poskusi vse skupaj na malo drugačen način, še najbolje pa bo, če se Škorpijon zadevi odpoveš. On: Tvoji namigi so več kot prozorni, zato se nikar ne trudi prepričevati ljudi o nasprotnem. Nekdo te skrivoma opazuje in si želi nekaj, kar bi bilo všeč tudi tebi. Toda za kaj takega bo potrebno še kaj več kot pa le arogantnost. On: Izlet ti bo prinesel dolgo pričakovano sprostitev, ki ti bo dala novih moči za doseganje ciljev. Posebno ugodno se ti bo pisalo prav na ljubezenskem področju, saj se ti obeta nekaj, česar se boš še dolgo spominjal. On: Potreboval boš izdatno mero samozavesti in notranjega miru, saj se ti je v zadnjem času nabralo kar precej zapletenih problemov. Toda nikar se ne predaj, saj boš iz kopice dela potegnil tudi nekaj prav prijetnega. On: Nikar se ne zaletavaj z glavo v zid, ampak poskušaj najti kakšno primernejšo rešitev. Teh je sicer veliko in z malo dobre volje ti bo kaj hitro uspelo. Popazi malo na zdravje, ki ni ravno tvoja boljša stran. STRELEC Ona: Prihodnost je prepolna mamljivih obetov, zato se ne bo težko odreči sivi preteklosti. Srečala boš nekoga, ki te bo presenetljivo hitro navezal nase, česar pa se sploh ne boš branila. Ona: Imelo te bo, da bi storila nekaj, kar te zelo mika, a ti je trenutno prepovedano. Doletela te bo odlična popestritev v ljubezni, ki ti zna prinesti še kaj več kot samo avanturo. KOZOROG _______ Ona: Poskusi še enkrat in /Laž? skoraj gotovo se bo pokazalo, / jMgSVda si imela prav. Z odločitvijo, k' s* j° hotela sporočiti svojemu partnerju, pa raje malce počakaj. Kdo ve, morda pa si boš še VODNAR premislila? RIB! Ona: Namesto da se mučiš s preteklostjo, se raje odkrito pogovori o svoji prihodnosti. Sicer si že veliko zamudila, toda še vedno ti lahko uspe. Popazi malo na svoje prepogoste čustvene izlive, sicer bo hudo ... On: Nima smisla, da porabljaš svojo energijo tam, kjer nimaš od tega prav nobene koristi. S prijatelji se boš domenil za nekaj prav imenitnega, kar ti bo dodobra popestrilo dolgočasen vsakdanjik. On: Kmalu boš stopil več korakov po poti, ki te vodi k lepemu poslovnemu uspehu. Tvoja večja uveljavitev bo predvsem posledica trdega dela, seveda pa ne smeš zanemariti tudi pomoči prijateljev! On: Kritično obdobje je sicer za teboj, vendar pa ti ne bi škodilo, če bi še vedno pazil na svoje besede. Na delovnem mestu ne pričakuj ničesar dobrega, zato se raje potrudi, da ti ostane vsaj to, kar imaš. On: Zagrizeno se boš lotil dela, s katerim si nekoč že dosegel zavidljive rezultate. Vprašanje pa je, ali je sedaj tudi pravi trenutek ... Ob napačni odločitvi se ti bo vse skupaj zelo maščevalo. 24. OKTOBRA 1991 Stran 21 Italijanske vonjave na Cvetkovi MOTORNA VOZILA Gostilno Ignaca Rajha iz Rakovec smo do sedaj omenjali le, če smo govorili in pisali o dobrih prekmurskih gostilnah ali o prizadevanjih gostinske sekcije pri Obrtni zbornici Slovenije — Ignac Rajh je namreč njen predsednik. V prihodnje pa bomo morali pisati o dveh Rajhih, o očetu in Odprtje italijanske restavracije N*1 je bil velik dogodek za vse ljubitelje testenin in pic; za mnoge druge pa zato, ker je trak prerezal Milan Kučan. hčerki, s tem da lahko upravičeno pričakujemo, da jabolko ni padlo daleč od drevesa in bo tudi hčerkina restavracija enako kakovostna kot očetova. Pravilna odločitev pred 10 leti Desetletno delovanje centralne Dvojezične osnovne šole Bratstvo in enotnost Prosenjakovci je potrdilo, da je bila odločitev soboške občine o taki rešitvi narodnostnega šolstva pravilna. Tamkajšnja osemletka, ki jo obiskuje 132 učencev iz 11 vasi na narodnostno meša- nem območju občine Murska Sobota, je v tem času dosegla rezultate, na katere je lahko ponosna širša družbena skupnost. Če bi povsod skrbeli za takšno sožitje večinskega naroda in pri- Alojz Kosednar Foto: N. Juhnov Pred štirimi leti so v Pertoči začeli graditi vaško-gasilski dom, pri čemer so gasilci in vaščani Pertoče opravili veliko prostovoljnega dela, pa tudi prispevali precej sredstev. Pri gradnji so jim tudi pomagali KS Pertoča, soboška občinska gasilska zveza ter krajani Cankove in sosednjih vasi. Letos so asfaltirali dvorišče in s pomočjo KS Pertoča kupili avtocisterno. Čakajo pa jih še ureditev okolice in nekatera manjša dela. Predvidevajo, da bodo dom predali namenu prihodnje leto. Gornja Radgona Medobčinska vaja na vodi V nedeljo, 27. oktobra 1991, ob 9. uri bo ob mednarodnem mejnem prehodu v Gornji Radgoni medobčinska gasilska vaja. Na njej se bodo pomurski gasilci preskusili v reševanju iz vode in na. njej. Poleg tega pa bo tudi spust s čolni od Lutverec do Pe-tanjec. Organizatorji pričakujejo, da si bo vodnoreševalno vajo ogledalo večje število občanov. Vaja sodi v okvir meseca požarnega varstva. F. M. PLANINSTVO Tradicionalno srečanje na Homu V koči na Homu je bilo tradicionalno srečanje radgonskih planincev s planinci iz Savinjske doline, predvsem iz žalske občine. Radgončani imajo že nekaj let tesne stike s planinskimi društvi Žalec, Za-bukovica, Prebold, Kovinotehna in PTT iz Celja. Delegacije teh društev so se udeležile tudi nedavne proslave 30-letnice PD Gornja Radgona v Radencih. Žal je zaradi vojne v Sloveniji letošnje taborjenje mladih planincev v Kamniški Bistrici. To so planinci nadomestili z nekaterimi krajšimi pohodi. Tako so bili radgonski pionirji v Logarski dolini, mladinci pa v Savinjskih Alpah. Odrasli in pionirji iz OŠ Apače in Gornja Radgona pa so bili dvakrat na Raduhi. Na srečanju so se dogovorili, da bodo prihodnje leto zopet organizirali skupni tabor mladih planincev. Pogovarjali pa so se tudi o nekaterih drugih ■skupnih akcijah. Drugi dan srečanja pa so izkoristili za pohod k domu pod Reško planino, ki ga upravlja PD Prebold. Ob koncu leta pa načrtujejo srečanje z Zasavci v Laškem ali na Šmohorju. F. M. V soboto, 19. oktobra 1991, so na Cvetkovi 23 v Murski Soboti v pritličnih prostorih novega stanovanjskega bloka (ob Lendavski ulici) odprli novo restavracijo z italijansko hrano, ki jo bo vodila najmlajša obrtnica soboške občine Tanja Rajh. Tanja ima šele 19 let in je pred kratkim končala Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Mariboru, vendar se je z gostinstvom ukvarjala v domači gostilni že mnogo prej. Številni gostje (preštevilni, saj jih je v samo resta padniki narodnosti, ne bi prihajalo do nezaupanja, nerazumevanja in sovražnih napetosti, kot se to dogaja drugod. Pomembno je tudi, da šola vzgaja lasten kader in opravlja posebno poslanstvo pri razvijanju dobrososed- skih odnosov s sosednjo Republiko Madžarsko, ter takoj tudi s pripadniki slovenske narodnosti. Samo meja, ob kateri živijo prijatelji, je varna meja. Dolg širše družbene skupnosti pa je, da uresniči tudi obljubo o asfaltiranju tako imenovane dvojezi- Gornja Radgona Julijske marke V torek, 22. oktobra, sta Gornjo Radgono obiskala podpredsednik republiškega izvršnega sveta Leo Šešerko in podpredsednica ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora Sonja Ahčan. Glavni namen obiska je bil predati pet tisoč mark družinam Pepce Frankin Ludvika Borka (vsaki družini polovico), ki jih je Predsedniku republiškega izvršnega sveta že julija predala nemška organizacija KARITAS. Republiška gosta sta si tudi ogledala odpravljanje posledic po vojni agresiji in preverila resničnost zahtev po republiški pomoči. bbp vracijo lahko šla le peščica) so ji čestitali s šopki rož in želeli veliko uspeha, mlada šefica pa je dejala: »Moja osebna želja je, da bi tudi tukaj ostala enako dobra kakovost kot v bakovski gostilni in seveda, da bi bilo čim več gostov, ki bi bili zadovoljni.« Trije kuharji bodo ustvarjali razne italijanske dobrote (špagete, raviole, njoke, rezance, pice), italijansko pecivo s sadjem, prodajali pa bodo tu^i pravi italijanski sladoled. Nariban parmezan ne bo manjkal! Otvoritve prve italijanske restavracije v Soboti z imenom N° 1 (numero uno) se je udeležil tudi slovenski predsednik Milan Kučan, ki se je tega dne mudil med soboškimi obrtniki. V svojem znanem duhovitem tonu je dejal, daje iz Ljubljane do Sobote enako daleč kot od Sobote do Dunaja ali Budimpešte, zato je še kako prav, da so v tem mestu dobre gostilne. Ker so odpirali italijansko restavracijo, je pričakoval, da bo namesto traku potegnjen dolg kuhan špaget, ki ga bo potrebno pregrizniti. Ni ga bilo, restavracijo pa so vseeno odprli. Je majhen ličen lokal, ki ima več kuhinjskih in skladiščnih prostorov kot restavracijskih, kar le dokazuje, da bo pripravi jedi posvečena velika pozornost. Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnov čne šolske ceste Motvarjevci— Hodoš, ki je večkrat v dokaj slabem stanju. To je nekaj osnovnih poudarkov predsednika SO Murska Sobota ANDREJA GERENČERJA in namestnice ravnateljice prosenjakovske osemletke OLGE BOGDAN, ki sta jih izrekla na torkovi proslavi ob 10-letnem jubileju šole. Ob tej priložnosti so podelili priznanji OŠ Gornji Senik in Bajansenve ns Madžarskem. Jože GRAJ Nad 500.000 litrov vode V radgonski občini tudi letos primanjkuje pitne vode. Za oskrbo skrbijo pridni gasilci, ki so letos že pripeljali nad 500.000 litrov vode za ljudi in živali. Res je sicer, da so letos prepeljali nekoliko manj vode kot prejšnja leta, vendar je to še vedno veliko. F. Klemenčič kino V PETEK, 25. okt., ob 18. uri amer, fant, film TERMINATOR II SODNI DAN V PETEK, 25. okt., ob 20. uri amer, trdoerotični film VEČ OD STRASTI V SOBOTO, 26. okt., ob 18. in 20. uri amer. fant. TERMINATOR II SODNI DAN V NEDELJO, 27. okt., ob 16. in 18. uri amer. fant, film TERMINATOR II SODNI DAN V NEDELJO, 27. okt., ob 20. uri amer, trdoerotični film VEČ OD STRASTI V PONEDELJEK, 28. okt., ob 18. in 20. uri amer. fant, film TERMINATOR II SODNI DAN V TOREK 29. okt., ob 18. in 20. uri amer, vestem MLADI REVOL-VERAŠI V SREDO, 30. okt., ob 18. uri amer, vestem MLADI REVOLVE-RAŠI V SREDO, 30. okt., ob 20. uri amer, akcijski film NAJBOLJŠI STRELEC ' V ČETRTEK, 31. okt., ob 18. in 20. uri amer, akcijski NAJBOLJŠI STRELEC V PETEK, L nov., NI KINO-PREDSTAV CIMOS CITROEN GS 13, delno ka-ramboliran, prodam. ® 42-081. M-3775 RENAULT 4 GTL 84 za 3.000 DEM, prodam ugodno. Informacije na ® 32-210 od 7—14 ure. M-3778 ZASTAVA 128 SKALA 55 letnik 1984, karoserija 1989, rdeče barve, registriran do oktobra 1992, prodam. ® 51-444. M-3780 FORD ORION 1,8 diesel letnik 1990, prodam. ® 57-120 zvečer. M-3782 ZASTAVO 128 letnik 1985, prodam. Fikšinci 56. M-3784 AVTOMATIC star 5 let, dodatno opremljen in ohranjen, ugodno prodam. ® 46-724. M-3790 ŠKODO 100, registrirano, brezhibno, obnovljeno in žensko kolo ROG prodam. Cankarjeva 44, ® 24-612. M-3792 OPEL KADET 1300, letnik 1983, prevoženih 82.000. Ogled in telefon popoldne 14. divizije 28, M. Sobota, ® 24-875. M-3796 R 16 TS, registriran, prodam. Ros, Lendavska 10, ® 22-191 po 15. uri. M-3807 LADO RIVO Letnik 1987, prodam. Branko Bemjak, Poznanovci 36, pošta Mačkovci. M-3818 ZASTAVO 101 GTL, registrirano do oktobra 92 in ZASTAVO KOMBI 850, prodam. ® 41-215. M-3820 CITROEN GA, letnik 80 z rezervnimi deli in rezervne dele za ZASTAVO 101, prodam. Hozjan, ® 61-731, interna 46 dopoldne. M-3827 VW HROŠČ črne barve, letnik 1974, registriran do oktobra 1992 in OPEL KADET, letnik 1974, prodam. ® 61-027. GR-63 ZASTAVO 750, neregistrirano, prodam. ® 75-682, popoldan. M-3827 ZASTAVO 128, letnik 1988, prodam. ® 45-331. M-3828 ŠKODO, letnik 1976, prodam. ® 32-830. M-3829 TERENSKO VOZILO LANDRO-OVER, dolgi, dizel, registriran, vozen, letnik 1971, prodam. ®42-495. M-3831 MOPED APN in JAVO 350 ugodno prodam. Kolarič, Zasadi 23. M-3832 ZASTAVO 101, staro dve leti, prodam za 7.000 DEM. Stanko Ficko, Tavčarjeva 26, Čemelavci, ® 24-823. M-3839 JUGO KORAL 45, letnik 1988, registriran do junija 1992, prodam. ® 23-442, po 16. uri. M-ŠD DATSUN STANZA 1.6 GL dodatno opremljen, 7.000 DEM in osebni avto Olt Cit (Visa), kovinski, nov, registriran, prodam za 8.000 DEM. ® 21-152. M-3840 126 P, letnik 1980 za 1.000 DEM, GOLF JXD, letnik 1987 za 13.000 DEM in čistokrvne siamske muce po 50 DEM prodam. Stročja vas 8, ® 32-210 int. 309. Igor. M-3841 AUDI 80, letnik 1979, ugodno prodam. Puconci 9 d. M-3842 FIČO, odlično ohranjen, prodam. ® 81-951, po 15. uri. .Ma-3343 ŠKODO CUPE, karamboliran, prodam. Lipič, Moravske Toplice, Čuber 33. M-3849 JUGO 45 A, letnik 1987, 54.000 km, prodam za 3.500 DEM. Melinci 43 a. M-3845 ZASTAVO 750, v dobrem stanju, prodam. Tutek, Čemelavci, Tavčarjeva 4. M-3850 LADO 1600, letnik 1980, registriran do oktobra 1992, prodam. ® 42-788, popoldan. M-3853 OPEL REKORD 2.0 S, letnik 1982, prodam. Brezovci 19, ® 45-100. M-3864 Ročno brušen kristal, žensko perilo LISCA, in kozmetika, posteljnina, prti, DARILA ZA v® PRILOŽNOST EKSKLUZIVNA TRGOVINA LJUTOMER, Jurčičeva 6 (JURŠEVKA) storitve --------------------Halo, pica!---------------------- Vsak dan razen ponedeljka sveže pice. Pokusite jih lahko v lokalu ali pa v lepi škatli odnesete domov. Naročila po telefonu 76-008. Picerija Osmica Hotiza. KRIZANTEME vseh vrst in barv: — velikocvetne, — pajke, — marjetke, ter aranžmaji za 1. november, za katere sprejemamo tudi naročila. SALON CVETJA CIPOT Murska Sobota, Grajska 4a tel. (069) 22-193 VESTNIK VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiraaj^ Murska Sobota k Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), (namestnik odgovornega urednika), Renata Bakan-Ficko, Bernarda Balažic-Peček, Jani DO^^ter Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). j Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odgovori* .jjj nik 21-383, 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništv , ^o- . in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vra^ tujin1 Naročnina za IV. trimesečje 1991 je 350,00 STL, za podjetja 700,00 STL, za naročnik® 70 DEM letno. . . bjjana: Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni računi pri A-banki LJ 50100-620-00112-5049512. [0^0' Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen temeljnega davka od prometa P dov. RENAULT 4 TL, letnik 1984, prodam. ® 45-357. M-3837 LADO 2105, letnik 1983, prevoženih 80.000 km, ugodno prodam. Marjan Irgolič, Šratovci 35, p. Rdenci. M-3862 MEHANIZACIJA £ TRAKTOR ATS 40 SUPER, prodam. ® 72-079. M-3785 KOMBANJ FERGUSON 360, v delovnem stanju, prodam. Pojbič, Križevci 114 v Prekmurju. M-3791 SKOBELNO MIZO prodam. Vidon-ci 64. M-3854 ŽIVALI PUJSKE prodam. Franc Dani, Vešči-ca 50, ® 23-271. M-3787 PUJSKE prodam. Štefan Cigut, Nemčavci 35/a. M-3793 PUJSKE prodam. Partizanska 30, Bakovci. M-3794 PUJSKE prodam. Mlajtinci 1, ® 48-655. M-3799 KRAVO staro 6 let, 9 mesecev, brejo, A kontrola, prodam. ® 70-131. M-3814 SVINJO mlado, brejo 3 mesece, prodam. ® 70-564. M-3817 KRAVO, s prvim teletom, kontrola A, prodam. Gančani 186. M-3846 DVE KOZI s tremi mladiči, stare 6 mesecev, prodam. Boračeva 3. M-3851 MALE PUJSKE prodam. Krajna 32. M-3858 NEMŠKE OVČARJE, mladiče, z odličnim rodovnikom, prodam. ® 82-080. M-3341 POSEST 1 ha TRAVNIKA v Dolini, prodam. (Možnost gradnje počitniške hišice.) Jože Vukanič, Prešernova 7, M. Sobota, ® 24-180. M-3774 STAREJŠO HIŠO s 15 ari zemlje v M. Soboti, prodam. ® 21-921. M-3781 VINOGRAD in FORD ESCORD, prodam. Dolina 35. M-3786 DVOSOBNO STANOVANJE V CENTRU M. SOBOTE (centralna, telefon), zamenjam za enakovredno stanovanje ali drugo nepremičnino v Ljubljani ali prodam. Ponudbe na upravo lista pod »TAKOJ VSELJIVO«. M-3800 PARCELO V RAKIČANU (nadomestna gradnja), prodam. ® 23-158. M-3803 HIŠO V ČERNELAVCIH, Zadružna 32, prodam. Takoj vseljiva. Informacije po ® 46-045, zvečer. M-3806 VINOGRAD 720 trstov in klet do prve etaže, prešo, sode in orodje prodam. Cena po dogovoru. Kosa Me-hodžič, Tomšičeva 6, Lendava. M-3812 VISOKOPRITLIČNO STANO- VANJSKO HIŠO na atraktivni lokaciji v centru Lendave, v skupni izmeri 212 m', prodam. Objekt je primeren za trgovino ali lokal. Cena ugodna. Informacije po ®75-018 od J7. do 18. ure. LE-4314 STARO HIŠO s pripadajočim zemljiščem v izmeri 8 arov na izredni lepi lokaciji v Trimlinih-novo naselje, ugodno prodam. Informacije po ® 75-018 od 17. do 18. ure. LE-4313 VINOGRAD - v Dolini (pri lovskem domu), prodam. Pince 31/a. M-4318 KRIZANTEME - VELIKO CVETNE. PAJKE, MARJETICE IN DRUGO CVETJE, SUHI VENCI IN ARANŽMAJI BREZ PREDNAROČIL, ZA SVEŽE VENCE IN IKEBANE PA SPREJEMA NAROČILA IN SE PRIPOROČA CVETLIČARSTVO LIDIJA GVORFI (nasproti avtobusne postaje) MURSKA SOBOTA, tel.: 31-495, odprto non-stop POSLOVNA PROSTORA v Jurkovičevi v Gornji Radgoni oddam v najem. Kraner, Jurkovičeva 29/a, G. Radgona. GR-65 GRADBENO PARCELO v Murski Soboti prodam. ® 61-075, dopoldan. M-3835 MLADI PAR IŠČE GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE ® 22-084. M-3836 POSLOVNE PROSTORE, PRIMERNE ZA ZASTOPNIŠTVO, PISARNE ALI MIRNO OBRT, dam v najem. Cankarjeva 16, Murska Sobota, ® 22-034. M-PP V MURSKI SOBOTI prodam dvoinpolsobno stanovanje v bloku, staro 6 let, velikost 64 mJ (s centralno, balkonom, južna lega, vseljivo v pol iria) * 24-535, po 19. uri. MM-4545 MLAD VINOGRAD V FILOVCIH! urejeno gradbeno parcelo prodam ah zamenjam za avto. ® 45-230. M-3M4 DVA POSLOVNA LOKALA 35 m in 30 m', lahko združljiva z urejeno okolico v stanovanjskem delu Črn«' lavcev oddam v najem. ® 21-958- M-3859 Zaposlitve ZAPOSLIMO ČISTILKO AVTOBUSOV za določen čas, dobo 3 mesf cev, pogoj končanih 6 razredov OS. Avtobusni promet, M. Sobota, ® 21-459, int. 22. M-PR GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak, pornji Slaveči 6. Kuzma/ (069) 55-071 Popravilo z garancijo na va' Jem domu. igralci fair playa! Informativni večeri bodo sedaj tudi vsako soboto ob 19. uri v Gostilni Stol' ser, Bahnhofstrasse 2, Badradkersburg. Posebej vabimo nove člane. Cvetkova 8 tel; Murska Sobota, 21 -425. u b0- Odprto od 9. do 18., ob s tah od 9. do 13. ure. 7 thaJN? SERVIS IN POPRAVILO ŽAREČIH PEČI IN PEČI t TRALNO KURJAVO. In[o^ W' rabljenih pečeh Branko M g M' venska 74, Beltinci, ®4z- MM . 77. *el" Beltinci. Ravenska z 42-151 • Razprodaja U* volne in bombaž«! Stran 22 VESTNIK, 24. OKTO?^ Razno KOSOV BETONSKIH REŠETK svinjski hlev, novih, 50 % ceneje, gMarn Motvarjevci 64. M-3772 . 'LNIK za centralno kurjavo iz rjaveče pločevine, etažni, prodam. ?’62-734-l37. M-3776 "OLOBE PISMONOŠE tekmoval-j^Prodam. ® 57-120, zvečer. M- LES za ostrešje j rodam. M-3785 ZNI STROJ V1TRETS, cena po sovoru, prodam. Rudolf Horvat, rSSJševci 135. M-3797 M0?NE STRANKE obvešča-drev’- a Sm° za^e^ s prodajo sadnega r>oc?;r°Lrasnega grmičevja in vrtnic. Resnica špur, satahovci 52. ^OMPIR debeli, prodam. Tfo.;2®- 2večer. M-3804 E|??JOAKUMULACIJSKO peč ” ugodno Prodam-Tiši- PradOj ZA ličkanje koruze v Vi2oBeznovci 40- M-3809 na m VZAMEM OTROKA JAB01 v domu- ® 41-901. M-3810 1 k«. 5 oškropljena, prodam. SoU 12~15 SLT. Bevkoi i 1, M. tniiži/" » L^IKM veljavnost hranilne M L ‘^ane P" HKS Panonka I94, M 3g^5 Stefan Horvat, Lipovci v'nsk?^^E StJHE za brajde in 350 1 38,9 S°d Pro: žena Marija, hčerka Slava z možem Jožetom, sin Jože, TOj .’ ta^a ter sestri Ana in Marija z družinama, bratje Štefan, e ni Alojz z družinami in Anika z družino ter vsi, ki smo ga __ imeli radi Vemo, da poti nazaj več ni, in vendar se nam zdi, da si odsoten le za kratek čas in da v preddverju kmalu se zasliši tvoj korak. (Marija) ZAHVALA V mehkem jesenskem dopoldnevu je po težki bolezni v 46. letu starosti zastalo srce našega dragega Martina Čara učitelja na OŠ Kobilje iz Dobrovnika Ob n Bioii ran’ 'n boleč' izgubi se za vso pozornost, plemenito po-ob i? tople in bodrilne besede med njegovo težko boleznijo m smrti zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, so-hva, sodelavcem in stanovskim kolegom. Posebno pa smo PbBuZn' ^^im, ki so mu pomagali in bili v oporo v njegovem boju z neizprosno boleznijo: zdravnikom in medi-KopP^^u osebju soboške bolnišnice v Rakičanu, predvsem dr. Se -kočiču, dr. Vučaku in dr. Ludviku Norčiču, ob katerem °seh>na^ dragi Martin počutil posebno varnega, zdravnikom in PoJ1! Onkološkega inštituta v Ljubljani, dr. Vassu za pogosto sttani V krajevni ambulanti in na domu ter patronažnima se-Pito u -Marti Vass in Giti Mataič za obiske na domu in pleme-v težkih trenutkih. Hvala družinam Bertalamč, k m Matjašec za pomoč in trdno oporo, ki ste nam jo ne- Hvai^^lčno dajali vseskozi, in ko nam je bilo najhuje. 'skrp Vsem, ki ste sočustvovali z nami in za številne lzraze nega sožalja, za darovano cvetje, sv. maše in v dobrodelne Hvau । namene. bor kolektivoma osnovnih šol Kobilje in Dobrovnik za glo-vari<„razurnevanje in oporo, govornikoma — stanovskima to-11,3 za besede slovesa in njegovim učencem za ganljivo slovo ter šoli za miličnike iz Ljubljane. PevCf g' duhovniku Krampaču za pogrebni obred, domačim m’ oktetu iz Turnišča za pretresljive žalostinke ter Matja- Hvaia , žu za odigrano Tišino. Vsem, ki ste našega najdražjega s toplo mislijo pospremili na njegovi zadnji poti v tihi dom. VSI NJEGOVI Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, v naših srcih boš ostala. ZAHVALA 25. avgusta smo se poslovili od dobre in skrbne Gizele Kuzmič iz Puževec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom za vsestransko pomoč, po'darjene vence, šopke ter izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem žalostink, govornici Angeli za besede ob odprtem grobu in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi Koloman Šafran iz Stanjevec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in šopke. Posebej se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in gasilcem. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedka, sina in brata Borisa Goldinskega iz Murske Sobote se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem in vsem drugim, ki so ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala pa sosedoma Raduhi in dr. Gru-škovnjaku, ki sta mi takoj priskočila na pomoč. Zahvaljujemo . se za darovane vence in izraze sožalja. VSI NJEGOVI, KI SMO GA IMELI RADI Ti dotrpel si, v spominih naših boš živel po srcu dobrem, ki si ga imel, daj Bog ti srečo večnosti. V SPOMIN 18. oktobra minevajo tri leta žalosti, bolečine in praznine, odkar je prenehalo biti srce našemu dragemu možu in očetu Jožetu Kreslinu iz G. Bistrice Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje, sveče in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Ana in otroci ■ ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica ter sorodnica Frančiška Čahuk iz Skakovec 41 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in vaščanom za pomoč in tolažbo, gospodu duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter vsem zdravnikom in medicinskemu osebju kirurškega oddelka, posebno dr. Kousu za nego med njeno težko boleznijo. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, za sv. maše, v dobrodelne namene ter nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Žalujoči: VSI, KI SMO JO IMELI SRČNO RADI Ni več tvojega smehljaja, pozdrava ne, ne pogleda. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek, stric in svak Jože Maroša iz M. Sobote Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke ter nam ustno in pisno izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: VSI NJEGOVI, KI SMO GA IMELI RADI ' Zaspala mama draga si, zaprla trudne si oči, bolečino si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 80. letu starosti zapustila draga mama, stara mama in babica Etelka Cifer iz Ratkovec 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala sosedom Horvatovim ter zdravstvenemu osebju ušesnega oddelka in sestri Eriki za obiske na domu. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: sin Aladhr z ženo Etelko, sin Ludvik z ženo Ido, vnukinja Biserka z Gezom, vnukinja Mojca z Vilijem ter pravnuka Ksenija in Tadej Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata al'dneva ne pove nobena pratka. (Prešeren) Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš ljubi mož, oče, dedi, tast, sin in brat Štefan Antalič dipl. vet. v pokoju Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so čustvovali z nami, nam izrekli sožalje in dragemu pokojniku darovali cvetje. Posebna hvala g. seniorju Novaku, govorniku ŽVZ g. Bratušu za poslovilne besede, pevcem in osebju internega oddelka. GLOBOKO ŽALUJOČI: NJEGOV NAJDRAŽJI Brez pozdrava si nas zapustila, brezmejno bolečino nam pustila, zaman te čaka tvoj cvetlični vrt, in žejne rože da bi jih še enkrat poškropila. ZAHVALA V žalostnih dneh, ko ne moremo dojeti, da je v 56. letu starosti tiho in mirno in brez slovesa zatisnila svoje trudne oči naša draga žena, mama in babica Terezija Ficko iz Boreča se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenut-kih priskočili na pomoč, izrekli sožalje, darovali vence in cve-tje in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala gosp, župniku za prelep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbi iz Avstrije. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam v dneh žalosti kakorkoli pomagali. Borčea, II. oktober 1991 Žalujoči: mož Karel, sin Drago in hčerka Anica z družinama, posebno vnuki Damijan in Danijela > 24. OKTOBRA 1991 Stran 23 v besedi in sliki POJASNILO: Vsi tisti, ki so »kamenček« iz poročila o avdicijah (glej KRI NI ZEMLJA v prejšnji številki) za ministra resnice ali z drugimi besedami: ministra za informiranje v Neodvisni republiki Prekmurje, razumeli kot Demostenov kamenček, so pravilno razumeli. Nekateri novinarji, predvsem eden od Večerovih in dokajšnje število radijskih, ki se potegujejo za to mesto, uporabljajo pri govornih vajah metodo starogrškega govornika Demostena. Demosten ni bil prav primeren za govornika, ker je jecljal, skomigal z rameni in imel šibak glas, zato si je za vsako od hib izbral posebno metodo, da bi jo odpravil. Hodil je kričat na obalo, da bi prekričal bučanje morja, nad ramena si je obesil meče, da bi prenehal skomigati. Za preprečevanje jecljanja pa si je dajal v usta kamenček. Stremljivi novinarji, ki bi radi bili Gbbelsi Republike Prekmurje, pa kamenček uporabljajo zato, da bi bil njihov glas čimbolj podoben Kacinovemu. ZATO BO NEMARA ŽE RES, da je mogoče iz študija radija Sobota in iz dopisništev Večera, Dela ter RTV-ja pogosto slišati čudno grgranje in stokanje. Novinarji se z vnemo, pripravljajo na prihodnje avdicije. RES BI LAHKO BILO TUDI, da je eden od globokogrlih novinarjev zadnjič toliko užival v svojem glasu, ki po njegovem mnenju dobro napreduje in mu ministrstvo resnice ne bo moglo uiti, da je v študiju doživel tisto stanje, ki sledi dobro opravljenemu spolnemu dejanju. K sebi je prišel šele, ko so mu tehniki zavrteli eno narodnozabavno. RES JE, da je prvo, kar je novi urednik Vestnika na prvi redakciji, ki ji je predsedoval v rahli senci Mame Irme Benko, opazil, bila slaba preglednost. Rekel je: zaradi teh boksov vas slabo vidim. Pisalne mize novinarjev so namreč pregrajene s policami za računalnike. RES JE TUDI, da se med novinarji zdaj šušlja, da bo Votek najbrž zahteval za vodenje redakcij posebno ložo oziroma dvignjeno prižnico. Ali pa vsaj visečo košaro iz pod stropa. (Za nadaljnje pojdsnilo beri o tem, kako Aristofančs v komediji Oblaki kritizira Sokrata: Sokrat je v košari dvignjen v oblake.) * * ♦ NIČ MANJ NI RES, da je novinar Štefan Sobočan, solastnik gostilne Osmica, znane po bojnem geslu »osmica — pica«, na tej isti seji redakcije storil zakonolom. Rekel je: »Kdaj se bomo že enkrat znebili >osmice<. NO, RES JE TUDI, da je s tem mislil tudi na velikost tiskarskih črk, ki se imenujejo osmica. To so tiste majhne črkice, ki Mame ne motijo, ljudje pa se valjajo nad njimi, ker jih komaj prebirajo. * * ♦ DO DEMANTIJA BO RES, da sta se gospod Ivan Obal, predsednik izvršnega sveta SO Sobota, in Jože Kavaš, predsednik družbenopolitičnega zbora v tej isti SO, oba pa krščanska demokrata, na blagoslovitev cerkve v Nemčiji peljala s službenim avtomobilom. RES JE TUDI, da bosta sumila, daje informacijo, ki jo je topogledno dobil Prezidij rubrike KRI NI ZEMLJA, dal kdo iz Obalovega kabineta. KAKOR JE TUDI RES, da se bosta pri tem grdo motila. KESfflm KONJ Z BORŠTNIKOVEGA SREČANJA Iz Hamleta in Shakespeareja - za vsakogar nekaj V Mariboru se je v ponedeljek, 21. oktobra, začelo 26. Borštnikovo srečanje. S Shakespeareje-vim Hamletom. Režiser predstave je Tomaž Pandur, igrajo pa igralci SNG iz Maribora. Evgena Carja, ki je bralcem tega časopisa znan, saj ga izbirajo za najbolj znanega »Pomurca« meseca in, kakor vse kaže, bo tudi najbolj znan kar čez celo leto, v predstavi ni. Je pa Evgen Car igralec tega gledališča in zaradi tega si je mogoče vzeti pravico, da se o začetku Borštnikovega srečanja, o Hamletu in Shakespearu piše tudi za bralce časopisa, ki izhaja za območje — vsaj v glavnem — brez stalnega gledališča. Letošnje Borštnikovo srečanje pa je povrhu še prvič v samostojni slovenski državi. Prvič je mogoče s Hamletom reči, da je »nekaj gnilega v tej državi«: prvič v Cerkev sv. Petra V Gornji Radgoni bodo v petek, 25. oktobra, ob 11. uri začeli nameščati nov stolp na farni cerkvi svetega Petra. V nedeljo, 27. oktobra, ob 13.30 se bo začela slovesnost, na kateri bosta tudi gospoda Krainer, deželni glavar avstrijske Štajerske, in graški škof Weber. Svečanosti se bo udeležil tudi mariborski škof Kramberger. Ob 14. uri bo sveta maša. Mlada Republika Slovenija ima v padalstvu zares svetovno elito. O tem smo se lahko prepričali tudi na prvem državnem prvenstvu Slovenije, ki je bilo na športnem letališču Aerokluba Murska Sobota v Rakičanu. Potem ko je 24 junakov zaradi slabega vremena dva dni zastonj čakalo, da se bo zjasnilo, so se tretji dan, ki jim tudi ni bil naklonjen, saj je pršilo in snežilo, vseeno podali med oblake in opravili skoke na cilj. Ni pa bilo mogoče opraviti figurativnih skokov z višine 2000 metrov. Kljub slabemu vremenu doseženi rezultati kažejo, da slovenski padalci zares sodijo med najboljše na svetu, ter da so zelo izenačeni. Tokrat je prvi državni naslov osvojil Roman Pogačar, medtem ko je bil svetovni prvak Branko Mirt šele četrti. Sicer pa je prvih pet tekmovalcev v članski konkurenci osvojilo minimalne kazenske točke, med njimi tudi petouvrščena Irena Avbelj, ki je zbrala le 8 kazenskih točk. Na tekmovanju sta nastopili dve ženski. Vsi so iz Alpskega letalskega centra Lesce. Med svetovno elito so merili moči tudi štirje domači tekmovalci, ki pa so bili solidni: Jaka Vidovič (16. mesto), Stanko Kranjec (19f Jože Pojbič (22.) in Marjan Karaš (23.). Pa še to! Športno letališče v Rakičanu je eno najprimernejših za padalska tekmovanja. Tekst: F. Maučec Foto: D. Lopamik Padalci junaki tudi v slabem vremenu Padalec prosto leti po zraku, kmalu se bo odprlo padalo. banka Slovenije ljubljana, titova 11 TEČAJNA LISTA ŠT. 8, Z DNE 21. 10. 1991 .. .j TEČAJI VELJAJO OD 22. 10. 1991 OD 00. URE pni®^-^ Država Enota Za devize Naku nakupni srednji prodajni čeke in kred. pisma_ meW nak^ AaA ~AAa AAA ^A^ 'AAT aAA aAT Af. AAA aat Avstralija 1 43,3352 43,4656 43.5960 42.3790, Avstrija 100 453,3877 454.7520 456.1163 443,3832, Belgija 100 154.9896 155,4560 155,9224 151,5696, Kanada 1 47,6486 47,7920 47,9354 46,5972, Danska 100^ 825,8350 828,3200 830,8050 807,6120 Finska 100 1302,6403 1306,5600 1310.4797 1273,8960, Francija 100 935,2658 938,0800 940,8942 914,6280, Nemčija 100 3190,4000 3200.0000 3209,6000 3120,0000, Grčija • 100 28,8000 ■ 28.8864 28,0800, Irska 1 85,6000 85,8568 83.4600, Italija 100 4,2656 4,2784 4,2912 4,1714^ Japonska 100 41,2678 41,3920 41.5162 40,3572_ Kuvajt 1 Nizozemska 100 2831,1610 2839,6800 2848.1990 2768,®, Norveška 100 814,1901 816,6400 " 819.0899 796,2240, Portugalska 100 37,0724 37,1840 37,2956 36.2544, Švedska 100 876,0838 878,7200 881,3562 856.7520, Švica 100 3641.6611 3651.6400 3663,5979 3561,3240, V. Britanija 1 92,7768 93,0560 93.3352 90.7296, ZDA 1 53,7391 53,9008 54,0625 52,5533, ECU 1 65.3458 65,5424 65,7390 63,9038, Španija 100 50.5997 50,7520 50,9043 49,4832 1. Tečaj za kuvajtski dinar ni določen, ker ne kotira na tujih trgih. (n 2. Nakupni in prodajni tečaji za čeke, kreditna pisma, gotovino in mednarodne po»B otovin0 uporablja v plačilnem prometu s tujino; prodajni tečaji za čeke, kreditna pis®a' mednarodne poštne nakaznice so enaki prodajnim tečajem za devize. 13- " 0 3. Tečaji zi odkup tujih plačilnih sredstev v menjalnicah se na podlagi tretjega ods zakona o deviznem poslovanju določajo v skladu s pogodbo med menjalcem । r banko. 4. Vrednost SEČU ie enaka vrednosti ECU . ^111“ V novembru nova ponudba LB — Pomurske banke, d.o., v l"0 boti! NAJEMNIŠKI TREZORJI (SEFD Najemniški trezor je namenjen čuvanju dragocenosti, vredno5*"' jev, pomembnih dokumentov itd. Roman Pogačar — prvi slovenski državni prvak, ki je tokrat premagal svetovnega prvaka Branka Mir- Padalec tik pred skokom iz letala Koncentracija padalcev pred skokom iz letala je velikega pomena. ta. SR 2. festival slovenskih radijskih postaj Vabimo vas na sklepno prireditev 2. festivala slovenskih radijskih postaj, ki bo v soboto, 26. oktobra 1991, ob 19. uri v restavraciji hotela Ajda v Moravskih Toplicah. Glavni pokrovitelj: PODJETJE ZA soBoTA 69000 MURSKA AiurK Evropean Fashion Design slovenskem jeziku za slovensko državo! Mar ni to dobrodejen občutek za vse tiste, ki ljubijo svojo slovensko državo! Avtor Hamleta je Shakespeare (izg.: šekspir). Najprej nekaj Shakespeareja za kmete. Kdo je pravzaprav ta Shakespeare? O njem se toliko govori, pa tudi toliko prepira. Kmalu pa je mogoče ugotoviti, da je za ljubitelje gledališča Shakespeare nekaj takega, kot je za kmete krompir. Nek zelo znan in zelo cenjen, pa tudi že zelo star učen gospod je ljubiteljem Shakespeareja nekoč predaval o tem velikem dramatiku. Toda ker je bil star in je zelo nerazločno govoril, poslušalci iz predavanja, ki je trajalo dobro uro, niso razumeli nič drugega kot vedno znova samo Shakespeare, Shakespeare, Shakespeare ... V tej uri ni nihče vstal in nihče ni odšel iz dvorane. Ko pa je učeni mož končal svoje predavanje, iskrenemu ploskanju ni in ni bilo konca. Zdaj pa pomislite, kaj bi bilo mogoče novega povedati o krompirju dobro izurjenemu kmetu. Kdorkoli bi našim pridelovalcem o njem predaval, bi ti kot dobri poznavalci, ki ne bi pozorno poslušali, saj o njem že vse vedo, slišali samo krompir, krompir; krompir... O zelo velikih in o zelo vsakdanjih rečeh z besedami ni mogoče povedati skorajda ničesar več novega. Tukaj govori samo še srce! Zdaj pa še nekaj o Hamletu v mariborskem gledališču, o Hamletu, kakor ga je bilo mogoče vi ■ deti na otvoritvi Borštnikovega srečanja. Hamlet za ljubitelje živali: V predstavi nastopata tudi živ konj in živa ptica ujeda, ki jo eden od kraljevih spremljevalcev nosi na roki. Hamlet za čudake: Igralci se v najbolj zmešanem prizoru, ki naj pokaže, kako cir-kusantski je svet, vozijo na nekakšnih vozičkih, ki so skriti pod kostumi. Hamlet za ljubitelje gledališča: Gledališče je zrcalo in skrajšana kronika naše dobe, se glasi eden od izrekov z odra (to misel je potrebno povezati s podatkom za čudake!). Hamlet za ljubitelje izreka »Biti ali ne biti, to je vprašanje!«: Sredi predstave za nekaj časa nastopi popolna tema in sliši se Najemnina izredno ugodna! zvok nečesa padajočega; vžark. je potem videti nekaj podobnM Hamlet pa stoji na tej svetli črt v zraku in izreka znano vpras Drug znan izrek »Ženska ime > J, na bost« izpoveduje v obupu le j tleh ob grajskem zidu z rokam, glavo. Hamlet za varčne: Po Pr_ 0. so vse znane in neznane Slove stili v pozne nočne ure, oblin0 8 . Hamlet za sladokusce m mi triote: tam kjer je vrhunec dobrega dogodka, je nastopila • ska banda. Nedelje so žalostn > s so bejli, rože cvetijo namesto Sama hamletovska vprašanja hamletovski odgovori. g