SpeairioB« In abtanameoto podala
Poštnina plačano v gotovini
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem« •tvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja ce« loletno 34 Lir, t» inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnina te 10.349 za Inserata. Podružnica) Novo mesto.
Iz kiju Sna pooblaščenca fa oglaSevanJe Italijanskega in Injega izvora! Unione Pubblir.itd Italiana S. A, Milano.
Izhaja vsak dan zjntraj razea ponedeljka ln dneva po praznika.
S Uredništvo tn ipravti Kopitarjeva t, Ljubljana, a 5 Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva t, Lubiana. i i	Telefon 4001-404»,	|
Abbonamenti: Mej« 18 Lir«. Estero, meti 31 50 Lire. Edi-cione domenica, an-no 34 Lir«. Estero 65 Lir*. C. C. P.l Lubiana 10 650 per gli abbonamenti, 10.349 per i« in-»crzioni.
Filial«! Noto mesto.
Concesslonnrfa escTnsfv« per Ia pnbbTIcftl dl provenienza italiana ed estera: Unione PubblieitA Italiana S. A, Milano.
Vojno poročilo št. 1038
Srditi protinapadi v južnem Tunisu
Dvoje angleških letal sestreljenih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na južnem odseku t u n i 5 k e g a bojišča so naši siloviti protinapadi, ki so jim pomagala oklepna sredstva, vzdržema ovirali nasprotnikovo delovanje.
Pod pritiskom nadmočnih sovražnih sil so bile izpraznjene nekatere postojauke.
Italijanska in nemška letala so posegala v borbo; nemški lovci so v zračnih dvobojih sestrelili dvoje letal.
Junaški uspehi italijanskega letalstva
Rim, 29. marca. AS. Častna knjiga hrabrosti letalstva v sedanji vojni izkazuje naslednje številke:
Padlih 1696. ranjenih 1931, odlikovanih z zlato kolajno 85, od teh 4 živi, odlikovanih s srebrno kolajno 3132. z bronasto kolajno 4140, z vojnim križem 5509.
V	Španiji je padlo 175 letalcev, ranjenih je bilo 192. z zlato kolajno je bilo odlikovanih 56. med temi 3 živeči, s srebrno kolajno 976. z bronasto kolajno 1178 in z vojnim križem 726.
V	sedanji vojni je bilo zatrdno sestreljenih ali uničenih na tleh 2300 sovražnikovih letal, verjetno sestreljenih ali uničenih na tleh 958 letal. Sovražnikovih bojnih ladij je bilo potopljenih 65, poškodovanih pa 211. Sovražnikovih trgovskih ladij je bilo potopljenih 136. poškodovanih pa tudi 136.
V	španski vojni Je bilo izvedenih 36.420 vojnih poletov, torej 90 povprečno vsak dan. Sovražnikovih letal je bilo v španski vojni zbitih 903, na tleh pa je bilo uničenih 40 letal.
Ducejeve besede letalcem
Duce se je udeležil proslave 20 letnice ustanovitve Kr. letalstva — Ogledal si je najnovejša letala in orožje
Riin, 29. marca. AS. Dvajsetletnico ustanovitve italijanskega letalstva so proslavili slovesno na letališčih in pri letalskih družbah. Za to priliko so v Rimu razobesili državno zastavo na kapitol-skem stolpu, mestno zastavo pa na poslopju senata. Pred Beneško palačo je prevzelo stražo kr. letalstvo. Duce je sklenil z osebno navzočnostjo med letalci na nekem letališču še prav posebno povzdigniti slovesnost v spomin ustanovitve letalstva, ustanovitve, ki jo je hotel sam.
V spremstvu načelnika glavnega generalnega štaba, načelnikov glavnega stana suhozemske vojske, mornarice, letalstva in fašistične milice, pod-načelnika glavnega generalnega štaba, državnega podtajnika v vojnem ministrstvu in poveljnika kr'. karabinjerjev so Duceja ob vhodu na letališče sprejeli podnačelnik glavnega stana letalstva, general letalske eskadre, divizije in brigade. Po običajnem s troinbo in po glasnem pozdravu razvrščenih oddelkov letalstva si je Duce najprej oglodal častno stražo, medtem ko so na letališču izobesili njegovo zastavo. Nato se je Duce, ki je bil oblečen v uniformo prvega maršala imperija, hitro podal na letališčo samo. Tu je začel pregledovati oddelke, sestavljene iz bataljonov v zastopstvu kr. letalske akademije, letnikov gojencev pomožnih častnikov, letalskih tovarišev ter oddelkov tistih, ki se pripravljajo na letalski poklic. Poveljnik oddelka formacije mu je poročal o stanju sil, in medtem ko jo letalska godba zaigrala »Kraljevsko koračnico« in »Giovinezzo«, se je razlegel gromek pozdrav Kralju in Duceju. Ko se je poklonil vojni zastavi, ki so jo zaradi okoliščin prenesli na tisto letalsko oporišče, je Duce obšel in pregledal oddelke. V dolgi vrsti so stala letala ene od skupin torpednih letal nove izdelave, pripravljena za polet.
Duce, ki sta mu tajnik za letalstvo in poveljnik te skupine podala številne razlage, si je hotel ogledati vsako najmanjšo podrobnost mogočne vrste letal. Posadke vseh letal so stale na tleh ob
Dnevno povelje generala Fougiera
Rim. 29. marca. AS. Uradni list letalskega piinistrstva objavlja:
Častniki, podčastniki, letalci!
Dvajset let je minilo, odkar je Duce mimo vseh ovir in vseh dvomov s svojim »credoc, prežet od letalskega navdušenja in zaupanja v ljudi, ki so se borili in trpeli za bodočnost italijanskih kril, postavil z ustanovitvijo kr. letalstva tretji stelier v temeljni stavbi državnih oboroženih sil.
Od onega dneva smo prehodili zelo hudo pot in mnogo slave zaradi žrtev je zapisane v letopisih tega orožja, ki zbira pod seboj ne-premagane zastave in cvet prostovoljstva v Italiji.
V potrjevanju nevenljive volje fašizma, da pred svetom dokaže vrednost najbolj izbranih vrlin našega rodu, je kr. letalstvo v 20 letih obstoja v nepretrgani 6krbi za izpopolnitev in 7. nikoli ngaslim ognjem množilo svoje duhovne in tvarne sile, da bi v še svetlejši luči živela
njena sveža izročila in bi svarilno utrjevala moč našega orožja.
Danes, po 20 letih' nepretrganih dokazov drznosti in hrabrosti, katerih spomin zmerom zbuja upravičen ponos v srcih naših vojakov in letalstva, in v poletu borb proti najmočnejšemu združenju, kar jih pozna zgodovina, slavijo iletalske sile Italije, že preizkušene v treh vojnah, praznik svoje mladosti in svoje zvestobe.
Ponosno nn žrtve svojih' sinov okrepljeno s slavo in prežeto od neizčrpnega navdušenja visoko dviga kr. letalstvo v tem času ob zaključka drugega desetletja svojega obstoja prapore svojih oddelkov in obnavlja prisego zvestobe. da bo zmerom bolj vredno največjih žrtev svojih junakov in zmagovite usode ljubljene domovine.
Častniki, podčastniki, letalci!
Pozdrav Kralju! Pozdrav Duceju!
EOUGILR.
»Osni vojaki se borijo kot tigri«
Stockholm, 29. marca. AS. Javnost je zvedela za vsebino pisma generala Montgomeryja Churchillu pred začetkom zavezniške ofenzive v Afriki. Montgomcry pravi, da pričakuje »precej trd odpor« od Rommela in da bo ta za Angleže doslej najtrša bitka imela mnogo zapletljajev. Ves optimizem londonskih krogov je splahnel. Angleški vojaški veščaki pišejo, da morajo zavezniki rešiti zelo težko nalogo. Če ne bodo ravnali pametno, se položaj lahko spreobrne v korist osi ter se spremeni v pravo katastrofo za Angleže in Ame-tikance. »Daily Mail« piše, da je Rommel očividno
zbral v Tunisu veliko število ljudi in gradiva in se je v vsakem oziru pripravil za končni zavezniški spopad. Osni vojaki se borijo kot tigri. V Londonu in Washingtonu tega niso pričakovali in vse kaže, da so se znova zmotili v svojih računih. Montgomery je podcenjeval sovražnika in ni pričakoval, da bo bitka na Marethovi črti še bolj zagrizena in krvava kakor je bila pri El Alameinu. Major Sheppard piše v »Daily Heraldu« dobesedno: Sele zdaj vemo, kake ovire ustavljajo naš pohod.
Junaška smrt generala Pizzolata
Rim, 29. marca. AS. Junaški vrsti generalov, Id so padli za domovino med sedanjo vojno, se je pridružil tudi divizijski general Cavino Pizzo-lato, ki je padel v zadnjih bojih v Tuniziji. General Pizzolato se je rodil v Sorsu 27. februarja 1884. L. 1926. je postal topniški podporočnik in se udeležil prejšnje svetovne vojne kot kapitan, major in nazadnje kot poveljnik baterije, kasneje pa kot poveljnik 6kupine poljskega topništva. — Izkazal se je kot izkušen strokovnjak in goreč vojak zlasti v dneh 28. in 29. junija 1916 na Monte Forno pri Villanova. 7. avgusta 1916 pri Sv. Mihaelu ter 15. junija 1918 pri Piavi. Zaslužil si je srebrno kolajno, eno bronasto in bil zaradi vojnih zaslug povišan v majorja. Po vojni je služil pri raznih topniških polkih do 1. 1923.. ko ja bil poslan v Tripolis v raznih vojaško-politič-nih poslanstvih in sodeloval pri nastopih za osvojitev Gebel Tarhuna. Domov se je vrnil februarja 1926 in takoj dobil 6topnjo polkovnika. Maja 1927 je bil poslan v Eritrejo, kjer je služboval v Agor-datu do avgusta 1929. Nato je bil premeščen v Cirenajko kot poveljnik topništva. Ko se je 1933
General Bangerski poveljuje letonskim prostovoljcem
Riga, 29. marca. AS. Hitler je imenoval generala Bangerskoga za poveljnika legije letonskih prostovoljcev. General Bangerski se jo že dve leti in pol boril proti boljševikom kot častnik carske vojske.
vrnil v Italijo, je bil dodeljen konjeniško-topni-škemu polku kot poveljnik. L. 1933. je bil povišan v polkovnika zavoljo izrednih zaslug in postal poveljnik polka lažjega topništva. Junija 1938 je bil imenovan za brigadnega generala. Postal je podpoveljnik motorizirane divizije »Trento«, nato podpoveljnik in poveljnik nagle divizije »Emanuele Fiiberto«. Februarja 1941 je bil postavljen za poveljnika oklepne divizije »Centau-ro«, ki je nastopala na grško-albanskem bojišču. Ko je postal divizijski general, je prevzel poveljstvo nad divizijo, ki jo prenašajo z letali. »La Spezia«, in ga imel prav do dneva svoje 6lavne smrti.
Velikanskih krilih. Dure se je povzpel v notranjost letala, kjer mu je strokovnjak razlagal razne naprave in orožje, pri drugem vojnem stroju pa si je pozorno ogledoval priprave za metanje torpedov. Ko je stopal od oddelka do oddelka, je glasno pozdravljal letalce.
» Potem je obšel in si podrobno ogledal šo druge vrste letal, ki so bila vsa najnovejšega iz-. delka, bodisi da so bila to lovska, napadalna letala ali pa letala — križarke. Duce je hotel, naj pri teh letalih preskusijo orožje, ki jo tudi najnovejšega izdelka. Letalci so pozdravili Duceja s svojih poveljniških mest iu so nato začeli uporabljati orožje.
Duce je potem sprejel poročila o posadkah in letalskih oddelkih. Povzpel se jo nato ua oder
pred razvrščenimi letalci ter imel nanje kratek in klen nagovor. Bataljoni in posadke so nato zapele Giovinezzo. Potem so Duceju znova izkazali vojaške časti, nakar je pred odhodom z letališča zapovedal vaje z novimi vrstami letal. Ko jo prišel do opazovalnice ob robu letališča, 60 so razne skupine letal že dvignile. Vaje so bilo dolgotrajno iu dovršene. Celo vrsto najpogumnejših poskusnih poletov z novimi stroji in novo orožjo, ki je plod zadnjih letalskih skušenj, je pokazalo bojne možnosti ogromnega pomena.
Ob koncu letalskih vaj je Duce izrekel državnemu tajniku za letalstvo zadovoljstvo, takoj nato pa je zapustil letališče. Pozneje jo v nekem krnju v Srednji Italiji sprejel poročila poveljnikov eskadril, divizij iu brigad kr. letalstva.
Krajevni boji na vzhodu
Sovražni napadi ob llmenskem in Ladoškem jezeru odbiti - Nad zasedenimi zahodnimi področji in nad norveško obalo je bilo sestreljenih 18 letal
irca. Nemško
Hitlerjev glavni stan, 29. mar vrhovno poveljstvo objavlja:
Na južne m in v i h n d n e m odseku vzhodnega bojišča je prišlo tudi včeraj le do krajevnih bojev.
Severovzhodno od Orla so strelci neke pehotno divizije sestrelili ml v nizkem poletu na-padajočih sovražnih letal sedem strojev, med njimi štiri oklepna bojna letala.
Južno od 11 m e n s k e g a jezera in pri Ladoškem jezeru jo sovražnik zopet napadel. Napadi, ki so trajali ves dan, so bili odhiti s težkimi iiguhami za nasprotnika.
Tudi včeraj je sovražnik na ninosih mestih t ii n i s k e g a bojišča nadaljeval svoje napade. Bil je krvavo odhit. Na tem odseku so italijansko-nemški borci načrtno zasedli nove postojanke.
Zaradi letalskih napadov sovražnih letalskih sil na kraje v zasedenih zahodnih področjih, je imelo prebivalstvo visoko izgube. Tukaj in ob norveški obali je izgubil sovražnik 18 letal.
Skupina teikih nemških bombnih letal je preteklo noč ponovno napadla industrijsko mesto Norvvirh s številnimi razdiralnimi in zažigal-nimi bombami.
Berlin, 29. marca. AS. V posest nemškega vrhovnega poveljstva jc prišel važen dokument, ki potrjuje, da so Sovjeti pri zadnjih bojih zgubili veliko število olicirjcv. Pri sovjetskem kapitanu Svcrtakinu,. poveljniku nekega bataljona 104. pehotnega polka, ujetem 21. februarja, so našli tajno povelje, v katerem jc prepovedano sovjetskim častnikom izpostavljati se v prvi črti. Tako naj bi se preprečilo visoko število izgub v vrstah boljševiških častnikov.
Berlin, 29. marca. AS. Dopolnilo včerajšnjega nemškega poročila pravi, da so boljševiki včeraj znova napadali južno od Ladoškcga jezera, pa le na omejenih odsekih. Vsi sovražni poskusi prebiti na kakem mestu nemške čete, so se ponesrečili ob zidu nemškega ognja. Nemške čete so prešle celo v protinapad in zadale sovražniku krvave izgube.
Berlin, 29. marca. AS. Iz vojaškega vira sc jc izvedelo, da so nemški lovci včeraj prcstregli skupino sovražnih bombnikov, spremljano od lovcev nad izlivom Scine. Po dosedanjih poročilih je bil sestreljen en bombnik ter 6 lovcev. — Sovražni bombniki so morali na slepo iz velike višine spustiti svoj tovor. Povzročena škoda je naznntna. En sovražni bombnik pa je bil sestreljen nad zahodno francosko obalo, dočim sta bila nad norveško obalo zbita dva angleška lovca.
Kaj naj Evropa pričakuje od invazije?
Evropa bi postala kup ruševin - Os je pripravljena za obrambo in nar^d
Berlin, 29. marca. Nemški tednik »Das Reicli« piše: V Evropi je mnogo ljudi, ki resno verjamejo, da bi se inogli Anglosasi izkrcati in bliskovito premagati nemške armade ter napredovati preko Evrope, da bi pravočasno prišli do vzhodnih meja, preden bi jih mogle prekoračiti sovjetske armade. Otroška zmota! Kar sc je zgodilo v francoski Severni Afriki, jasno kaže, kako počasi napreduje izkrcanje velikega stila, ki so se mu pravočasno uprle najpreje majhne, pozneje pa povečane sile. Štirje meseci so pretekli, pa se Montgomery in Alexander še nista združila. Kako na j bi se torej hitro zaprle klešče od Finske do Romunije? Toda tisti, ki tako nestrpno pričakujejo drugo fronto proti Nemčiji in nato tretjo fronto proti boljševizmu, morajo vedeti še nekaj drugega. Pomislijo naj na razdejanje, ki bi nastalo v Evropi. Zmagovite bitke na Poljskem, Danskem, Norveškem, v Belgiji, Franciji in na Balkanu so bile izvoje-vane, ker so nemške armade s premočjo svojega orožja in strategije bliskovito strle nasprotni odpor. Le zato je bilo razdejanje razmeroma zelo majhno in prav tako krvave žrtve tamkajšnih narodov malenkostne. Da se nave-deta samo dve državi: Francija je imela le 100 tisoč mrtvih. Nizozemska pa 2100. Kaj bi se zgodilo leta 1943 ali 1944. če bi angleška in ameriška armada vdrla v Evropo? Prišlo bi do spopada med silno oboroženimi armadami, nn obeh straneh bi nastopilo težko orožje in gigantsko
letalstvo. Strahotno razdejanje bi zadelo zlasti zasedene države, ker je jasno, da bi si osvoboditelji« morali odpreti pot proti Nemčiji samo preko njihovih ruševin. Roosevelt je rekel Ame rikuncom, dn morajo to vojno enostavno preživeti. To pa bi se zgodilo na truplih milijonov mrtvih, milijonov evropskega prebivalstva, pokopanega pod ruševinami razdejanih mest. Velikansko bi bilo število Evropcev, ki vojne ne bi preživeli. Roosevelt ni zaman ustanovil od posebnega odbora, ki naj bi pobijal po vojni kugo v Evropi. Angloamerikanci se nadejajo, da bodo našli razdejano, izstradano, shujšano Evropo. Pn se še najdejo neumneži, ki mislijo, da lahko Angloamerikanci pobijejo Nemčijo in Italijo, ne da bi prizadeli zlo Evropi, da lahko upepelijo Nemčijo, ne da bi zgorele druge evropske države. Bombardiranje francoskih in belgijskih mest je le skromen primer tega, kaj bi preživeli. Roosevelt ni zaman ustanovil in armad. »Das Reicli« zaključuje, da je vojaška sila osi edini činilec, ki lahko reši Evropo. Ona je danes močnejša kakor kdaj koli. Vzhodno bojišče je bilo skra jšano za nad 1000 km, pot v Afriko se je tudi skrajšala, rezerve so se pomnožile, sistem prevozov jo v popolnem redu, gigantsko letalstvo je pripravljeno, da nastopi, kjer koli je potrebno. Podmorniško orožje jo postalo oceansko orožie. Os je pripravljena za obrambo in napad. Noben dogodek je ne bo našel nepripravljene.
»II4S9
Nasprotnikove bedastače
Rim, 29. marca. AS. Današnje >uradno poročilo o nasprotnikovih bedastočah« pravi:
»Daily Sketsh« piše v domečih poročilih: »Mussolini gleda tudi v bodočnost.« Prva polovica njegovih spominov pod naslovom »Mussoli-nijevi spomini« je bila izročena neki švicarski založbi. Druga polovica, ki obsega dobo vojne, bo izšla po sedanji vojni. Gre za kupčijo, ki bo vrgla velike denarje. Četrtina tega denarja je
| že naložena v neki bernski banki. Objava spominov pomeni za Mussolinija in njegovo družino zanesljivo naložbo, pa naj bo izid vojne tak ali tak. Donos od avtorskih pravic z vsega svete bo ogromen. Založba se je obvezala prevesti delo v vse evropske jezike.
Odprto pismo Rooseveltu
Lisbona, 29. marca AS. List »Philadelphia Innuirer« je objavil odprto pismo Roosevelta,

Ponesrečen strahovalni napad na Berlin
Berlin, 29. marca. AS. Predsnočnjim je nekaj britanskih letal vnovič izvedlo na Berlin uslraho-valen napad. Izbrali so si pozno večerno uro, ko mesec še ni vzšel, v upanju, da bodo na ta način lahko ušli nastopu nemških nočnih lovcev. Še preden pa so začele padati bombe na Berlin, je prišlo poročilo, da je bilo sestreljenih pet nasprotnikovih bombnikov. Vsake četrt ure so s pristojnega vira poročali o novih letalskih zmagah, bodisi zavoljo nastopov nočnih lovcev, bodisi zaradi streljanja protiletalskega topništva. Prvemu valu nasprotnega letalstva 6e je posrečilo prebiti obrambni obroč okrog prestolnice na zahodni in južni strani in se mu je le delno posrečilo prileteti nad me6lo. Angleški piloti eo ee morali v vsej naglici
znebiti bombnega tovora, da bi jo hitro pobrisali. Drugi val letal pa je bil v celoti razpršen in pognan proli zahodu. Le majhnemu odstotku sovražnikovih letal, ki 60 bila poslana v napad na Berlin, se je posrečilo predreti zaporni obroč in zmetali rušilne in zažigalne bombe na stanovanjski del mesta. Povzročili 60 škodo na stanovanjskih hišah. Prebivalstvo se je z gasilci takoj vrglo na dušenje požarov in na reševanje ponesrečencev, zato ni treba obžalovati preveč škode ali žrtev. Med stavbami, ki so bile zadete, so tudi bolnišnice in spomeniki. čeprav zdaj še ni mogoče podati točne sliko o povzročeni škodi, vendar se broz nadaljnjega lahko reče, da tudi tokrat Britanci niso dosegli ciljev, katera eo ei zastavili.
imui kai
v katerem je tudi naslednji stavek: »Kako so 1»mo mogli zdaj častno otresti atlantske karte?« V zvezi s tem vprašanjem 'list očividno na-miguje na obveze anglosaških sil do Sovjetov in na zagotovila, ki so bila svoječasno dana malim narodom, kakor tudi na obljube, vsebovane v atlantski karti, ki nudijo svobodo narodom, katere pa so po pogodbi s Sovjeti o razdelitvi »vplivnih področij« ostale prazne.
Mobilizacija Židov na Madžarskem
Budimpešta. 29. marca. AS. V zvezi z zakonom o obveznem delu je madžarski minister za narodno obrambo izdal 27. marca dekret, s katerim je odredil mobilizacijo Judov. Vpoklicani so letniki od 1900 do 1918. Judje bodo delali v zaledju za bojiščem, kakor tudi doma.
NAROČAJTE »SLOVENCA«;
Nastopni govor novosadskega veL žispana dr. L. Deaka
Rudimpeštanski »Poster Lloyd< poroča, da je novoimenovani novosadski veliki župan dr. Leo Deak te dni nastopil svojo novo službeno mesto. Ob prevzemu oblasti so se na velikem županstvu v Novem Sadu zbra'i zastopniki vseh lamošnjih vojaških in civilnih uradov, zastopniki mesta, župani vseh bačkih mest in krajev, zastopniki vseh obstoječih srbskih organizacij in srbsko narodne manjšine, kakor tudi delegacija Hrvatov.
Novoimenovani veliki župan dr. Deak je ob prevzemu poslov imel tudi daljši nagovor, v katerem je predvsem poudarjal dejstvo, da se je Novi Sad po priključitvi Madžarski močno razvil in razmahnil. Zatem Je pa govoril o madžarski manjšinski politiki. Vse navzoče odličnike je opozarjal na dejstvo, da je to vprašanje madžarska vlada zakonito rešila že lota 1868 ter so bila posamezna določila za zaščito manjšin v posameznih mirovnih pogodbah samo izvlečki iz omenjenega madžarskega zakona. Če bi bila Madžarska pravice narodnim manjšinam tako omejevala kakor je to storila mirovna pogodba v St. Oerinainu, bi v Madžarski danes sp loh ne bilo narodnih manjšin. Dr. Deak je zatem naglašal, da narodne manjšine v Madžarski
□arnrjciaaaaaiaaBBriaRBanBBBBBBSBBSB
70 letnica msgra prof. V. Hybaška
Letos bo preteklo 50 let, odkar je škof Missia med drugimi Moravani in Cehi sprejel v ljubljansko bogoslovje mladega gospoda Vojteha Hy-bašeka, izredno nadarjenega glasbenika. Prava sreča za nas, da si je s svojimi odličnimi značajntmi lastnostmi in izrednimi darovi pridobil na mah srce in zaupanje takratnega semeniškega vodje dr. Kulavica. Pridržal ga je v Ljubljani in v škofiij, ker ga je potreboval in cenil kot pevovodjo, dočim so nekateri njegovi tovariši morali oditi zaradi premajhnih prostorov v semenišču. Tako je postal g. Vojteh ves naš. 2e v prvem letu bogoslovja je ustanovil v semenišču lep orkester, ki so ga Ljubljančani radi poslušali, ko je večer za večerom igral za semeniškimi okni. Petje in glasbo je z ljubeznijo, z vnemo in z velikim uspehom gojil prav do danes. Škof ga je poslal pozneje za kaplana v Zagorje ob Savi, v Smlednik, v Kranj in k Sv. Jakobu v Ljubljani. Povsod se ga še danes spominjajo v nepozabnem prijateljstvu in zvesti hvaležnosti, saj se je lotil dušnega pastirstva, društvenega in kulturnega dela s tolikšno spretnostjo kakor malokateri drugi duhovnik. Tako se je urastel v našo zemljo in naše ljudi.
Glavno življenjsko delo pa je naš jubilant izvršil na škofijski gimnaziji v St. Vidu, kamor ga je škof Jeglič poslal že leta 1906. Preko 30 let je učil petje in glasbo v Zavodu sv. Stanislava in šele 1937 prepustil glavno delo mlajšim močem. Njegovo delo je bilo izredno naporno, po 40 in več tedenskih ur je učil leto za letom, točno kakor ura, vestno kakor da mu gre za življenje, združujoč resnobo in vedrost, kakor bi se zlepa komu drugemu ne posrečilo. Njegove čudovite uspehe moremo razumeti šele, če se spomnimo, da je znal dojeti svoj poklic vzgojno — duše svojih učencev je vzljubil še bolj kakor svoje ljubo petje in glasbo. Zato pa je tudi našel odmev v odkritosrčni vdanosti mladih gojencev, ki ga ne bodo nikoli pozabili in ki so se ga oklenili kakor očeta in iskrenega prijatelja. Tako je zrastel z zavodom, da so ga bivši učenci izvolili za častnega člana društva »Jeglič« takoj za zavodskim ustanovite-liem škofom dr. Jegličem in rektorjem dr. Gni-dovcem. Kljub silni zaposlenosti v šoli msgr. Vojteh Hybašek ni samo tod trošil svojih moči. Kolikor mu je čas dopuščal — tega si je znal izvrstno urediti — je delal še drugod. Sukal je rad pero in to tako spretno kakor lok pri goslih. — Pridno je sodeloval pri izobraževalni knjižnici, prevajal je iz češčine, zlasti J. Baara. Nepozabno bo ostalo njegovo udejstvovanje v gospodarskih organizacijah. Pri tem obsežnem poslu tako temeljito pozablja nase, da mora večkrat kar nasilno skrivati pred levico, da ne ve, kaj dela desnica. Njegovi duhovniški tovariši, njegovi gojenci in pa učenci, očetje frančiškani v Ljubljani in na Brezjah, pa še številni drugi, ki so iskali pri njem sveta in denarne pomoči, predvsem pa zavod in njegova kapela, vedo povedati čudno lepe zgodbe o njegovi darežljivosti. Vse še niso zrele za javnost, vzbujajo pa gotovo gospodu jubilantu prijetno zavest, da ga imamo Slovenci upravičeno radi.
Frančiškanska provincija sv. Križa mu ]e že pred leti izročila svečano listino posinovljenja,
Msgr. Vojteh Hybašek, dobri Bog naj Vam poplača plemenito delo in veliki trud! Ad multos annos et hoc sanosl
KULTURNI OBZORNIK
Skladateljski večer S. šantla
Ob 60 letnici skladatelja in slikarja Saše Šantla je priredila Glasbena Matica večer njegovih skladb v veliki filharmonični dvorani; umetniki, ki so na tem večeru sodelovali, so razgrnili pred nami sliko njegovega glasbenega prizadevanja na polju klavirskega, violinskega in solopevskega ustvarjenja; slišali smo pa tudi nekaj komorne in zborovske glasbe. Poleg omenjenih panog se je pa slavljenec udejstvoval še kot skladatelj orkestralnih del, le da teh na tej prireditvi, ki je imela bolj intimen značaj, nismo mogli slišati.
Za uvod proslave je spregovoril docent M. Lipovšek in v kratkih, jedrnatih besedah vrednotil slavljenčevo glasbeno delo. Nato je zaigral A. Dermelj ob spremljavi M, Lipovška koncertino za violino in klavir. Dermeljevo igranje smo imeli že ponovno priliko občudovati; poleg brezhibne tehnike ima Dermelj čudovito prijeten, mehak, osvajajoč ton, ki povzroči v poslušalcu neko, skoraj bi rekel fizično ugodje. O Dermelju bomo imeli gotovo priliko še pogosto govoriti. — Marta Bizjakova je odigrala pet krajših šantlovih klavirskih skladb; zavzela se je zanje z vso ljubeznijo in jih interpretacijsko vsestransko izčrpala. — Občinstvo je navdušila s svojim glasom M. Mlejnikova, ki je odpela štiri samospeve. — Ljubljanski komorni trio (Dermelj-Šedibauer-Li-povšekj je dovršeno odigra! tri stavke i* Santlo-vega klavirskega tria. — ln še en stavek iz sonate za violo in klavir kakor tudi njegov ena-mitski motiv smo ilišali (Zižmond-Lipovšek). — Za konec je zapel šolski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravn. Mirka Poliča dve Šantlovi
danes lahko uživajo popolno kulturno avtonomijo. Po izjavi dr. Deaka stoji sploh madžarska vlada na stališču popolne enakopravnosti vseh narodnosti. Taka politika se je dobro obnesla v zadnjih tisočerih letih in bo dajala dobre rezultate ludi v bodoče.
Novega velikega župana so nato pozdravili zastopniki madžarskega, nemškega in srbskega ljudstva. V imenu novosadske občine je govoril član madžarske gospodarske zbornice Jurij Kremer, v imenu madžarskega prebivalstva poslanec Ludvig Horvat, nemškega dr. Rihard Demer, v imenu Srbov pa dr. Aleksander Moč, ki se je ob tej priliki tudi zahvaljevat madžarskemu notranjemu ministru za ponovno podelitev kulturne avtonomije Matici Srbski.
Ducejeve nagrade dvojčkom
Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncem Adlešič Antonu in Katarini v Adlešičih, Kožar Alojziju ln Jožefi v Novem mestu ter Hočevar Tereziji v Mali vasi ob priliki rojstva dvojčkov nagrade v znesku po 600 lir.
— DALECARNEGIE
Kako si pridobiš prijateljev
Od starodavne Kartagine do modernega Tunisa
Ko gospod Ahmed zapre zvečer svoj bazar v starem delu Tunisa, se odpelje proti Sidi Bou Suidu, proti četrti arabskih vil, ki je prav tako lepo urejena kot evropska mestna četrt. Najbrž bo še malo posedel v Belvedereju, krasni kavarni nad mestom in poslušal evropsko glasbo, na katero se ie že navadil. Poleti se bo morda odpeljal celo v La Marso, morsko kopališče, toda imeti mora črno obleko. Če je gospod Ahmed že prileten, bo šel s svojim starim prijateljem Hafidom v kavarniški vrt in se bo z njim malo pomenil o 6tarih časih — kajti pred 50 ali 70 leti še ni bilo četrti vil, niti evropskih in še manj arabskih; parniki so pripeljali le kakega trgovskega zastopnika, nekaj francoskih oficirjev in italijanov; zvečer so ljudje sedeli pri svetilki in prebirali stare, častitljive knjige, podedovane po dedih in pradedih; živeli so skromno in varčno, vse ostalo je bilo v Alahovi roki.
Pradeda gospodov Ahmeda in Hafida sta bila morska roparja. To je bil donosen poklic in često je potekal brez pobijanja in streljanja; ljudje z iadje so bili gostje pri piratih, dokler ni prišla odkupnina.
Ahmed in Hafid imata mnogo knjig iz časov, ko je Tunis bil središče arabske kulture. V srednjem veku je arabska medicina daleč nadkriljevala evropsko. Arabskim zdravnikom so uspevale operacije, ki 60 jih v Evropi nihče ni upal lotiti. Vse znanje starega veka je v Evropi uničilo preseljevanje narodov, v Egiptu pa se je ohranilo. Staufo-vec Friderik II. je poklical arabske učenjake na Sicilijo in jih stalno držal v svoji bližini. Isti čas je preko Španije, ki je tedaj bila v arabski oblasti, prišla učenost starih grških filozofov zopet v Evropo. Univerza v Tunisu, na kateri je bilo spisano neverjetno veliko število znanstvenih del, je bila važen posrednik med vzhodom in zapadom.
Okrog leta 700 so vdrli v deželo Arabci in so močno povzdignili vas Tunis, kajti v bližini te vasi ležeče mesto so uničili. To mesto je bila stara Kartagina. Njene razvaline ležijo še danes blizu Tunisa. Blizu razpadlih tempeljskih prostorov se pasejo ovce. Kilometre daleč se razprostirajo razvaline gledališča, marmornih palač, vodovodov, kopališč in velikih prodajalnic, ki so tudi ponoči bile odprte. Ta Kartagina je morala biti res veliko in razkošno mesto; z njenim razkošnim življenjem se je mogel meriti luksuz poznega Egipta in Bizanca.
Vsa dežela je bila tedaj cvetoč vrt. Še daleč na jugu so sledovi propadlega bogastva: razpadle rimske hiše, kamnite terase, vodovodi, stare ceste, V 4. stol. je bilo v tuniški deželi 500 krščanskilj škofov; četudi so tedaj bolj pogosto podeljevali škofovsko čast, vendar moremo smatrati, da je pod vsakega škofa spadalo več vasi in cerkva. Tu ja
Vedno čutimo potrebo po pritrjevanju s _ strani tistih, ki nam stoje najbližje; vsi želimo, j! da bi bili zelo pomembne osebnosti na našeni ma-
■	lem svetu. Nelepo prilizovanje nas razočara, nied-lf mlenu a ni a u dalouclrn ■ tem ko nas odkritosrčna priznanja požive. vpisovanje V meiaVSKO B Ravnajmo se torej po tem pravilu in delaj-nro-anfrariin ■ mo tako, kakor želimo, da se dela z nami. urgailltciblju „ Kako? Kje? Kdaj? Vedno in na vsakem
Vpisovanje v organizacijo delavskih fašijev ■ kraju I je podaljšano do 10. aprila. Vpisovanje se vrši S Ni potrebno čakati, da Planemo P» »n
. r	. • , 1	, OO ■ a i predsednik skupščine, da bi se šele kot takt
v informativni pisarni Miklošičeva cesta 22. g	in zatekli 'k temu praviiu. Lahko ga je
(Pokrajinska zveza delavcev),	g uveljaviti v življenju kadar koli in kjer koli.
a Na primer: če vam natakarica prinese na-S mesto praženega krompirja, kakor ste naročili,
■	krompir v kosih, recite ji: »Zelo nerodno mi ja,
■	da vas toliko nadlegujem, a ros bi rajši jedel S prazen krompir.« Ona pa vam bo odgovorila:
krščanstvo prodrlo tako zgodaj, celo v času, ko je g »Prav nič ni to.« In z veseljem vam bo postre-Rim kristjane še preganjal. Tu je učil in deloval B gla, ker ste bili prijazni.
sv. Avguštin in njegova zasluga je, da ni nastalo * Gotovo vljudnostne besede kakor: Oprostite tu še več verskih sekt. Kakšna razlika med versko g nadlegovanju. Bi bili tako prijazni, Prav lepo gorečnostjo in razkošnim mestom! Poleg razvalin B prosim. Hvala lepa — mnogo prispevajo h glad-stare rimske naselbine so tu tudi ostanki še sta- B kemu "jn prijaznejšemu poteku, sicer enoličnega rejše Kartagine, velike sovražnice Rima. Od tod j| življenja, kakor olje prepreči, da kolesje v stro-sta šli nad Evropo armadi Hamilkarja Barkasa in g jj^ ne iarjavi in ne cvili; poleg tega so pa še Hanibala, tu se je izkrcal Scipio »Afriški« in nje- B znak dobre vzgoje.
gove legije.	g Bržkone boste spoznali Halla Cainea in nje-
Leta 146 pr. Kr. so Rimljani Kartagino zažgali. B gova dela »Sodnik« in druge. On je bil sin na-Gorela je 17 dni, plamen se je videl na Sicilijol Ko J vadnega kovača, a je zelo bogat umrl. Pa veste, je bilo mesto — po junaškem odporu vseh prebi- g kako 6e je to zgodilo?
valcev — popolnoma požgano, je Evropa prvič pre- B Hali Caine je oboževal poezijo in je med magala Afriko.	S drugim bral tudi vse pesmi Danteja Gabrijela
Razbrzdano Baalovo mesto je imelo dvojni B Rossettia, kateremu je pisal lepo pismo, hvaleč
njegovo delo. Rossetti je bil tega zelo vesel. »Mladenič, ki ima tako mnenje o mojih zmožnostih«. je zelo verjetno preudarjal Rossetti, »mora biti zelo nadarjena oseba.« Povabil je mladeniča
! k sebi in mu ponudil mesto svojega osebnega •tajnika. Tako je Hali Caine po naključju zašel v
«5.r________ _________________"družbo samih umetnikov in literatov, v družbo,
so sf barvati" oči; popravljale so mnogo bolj raz- S v katerl 6i je pridobil tiste darove, ki so pozneje košne pojedine kot Rimljanke. Kartažani so bili B zanesli njegovo ime med zvezde, tako bogati, da so — po izgubi prve punske vojne S Morda bi umrl nepoznan in v tihoti, če ne t>l — naenkrat plačali ves davek, ki so jim ga naložili S Pisal tistega pisma tako slavnemu mozu, uraza-Rimljani za 50 let.	■ ^ 1 njem svoje občudovanje
■ Tolikšna je moč re« odkritosrčnega in pra-
obraz. Kartagina je v času svojega procvita bila tretje največje mesto tedanjega sveta. Kartažani so neusmiljeno izkoriščali svoje sužnje, zlasti pri poljedelstvu; svoje dolžnike so trdo pritiskali; svojemu bogu so žrtvovali ljudi. Na drugi strani pa so živeli še bolj razkošno kot Rimljani. Kartažanke so delale pašteto iz egipčanskih mandljev; znale
Po vdoru zamorskih plemen v rimsko državo, ■ ,.__~i_„„,, :,_„., „.:,„„„;,
ja prišla tuniška dežela p,od Vanda^ Od .tedaj -vi«ib. ,a zelo važno dalje ,e bil Tunia često bo,no Podro6,a. 'V 7. sto- S ^ Sicer je 1a oMutek sUupen V8em smrtniku ,e nastopila arabska sila. V 10. stol. so Bar- g	>	temveč tudi narodom, berci pomagali deželi do velikega novega procvita, ■ ^ ge 5utite vJvi8eniga nad Japonci? Dej-dokler m v 13 stol. prinadla tumškemu kraljestvu. B 1 { da ge ,)a^nec šleje za vzviše-S lCnVi kT, r Procvita, ka i v na.led- S J - to celo £ko, da Se razjezi, čo njih stoletjih ie dežela propadala. Postala ia zlo- g £ , japonsko gospo, glasno področje morsk.h razbo,n.kov Razčlenjeno g P/ », za vLč, kot Indijci? Pa ven-skalovie ,e nudilo idealna skrivališča, ki so za taki- B d milijoni in milijoni Indijcev, ki se za vso ne poklice potrebna. Nato so prišli Turki, n končno g w 0Jmadežovali z jedjo, na ka-v 19. stolct,u Francoz. S francosko oblastjo, a. e g na naših ubogih belih postav, za Severno Afriko začela nova doba. V dobnh sto g J P Eskimi? Pa ven-let.h so ,z področja morskih ["boin.kov n^ravil, B obk,adajo j^, , „ ko >be,er< ,„ z naj-močne utrdbe m pomembna tržišča ob Sredozem- g m preziranjem postopače, ki so samo v sra-skem mor,u. , , "moto njihovemu plemenu .
Po vdoru Američanov v Afriko je lunis zopet g ygak naro<i se gteje za vzvišenega nad dru-postal bojišče. Na razvalinah stare Kartagine in r _jmj jn jz jega mišljenja nastajajo patriotizem na cestah novega Tunisa stoje nemški in italijanski B vojne-
vojaki, pripravljeni za boj. Kaj bo? To bi tudi go- g pa "ej (orej osvojite srce svojega bližnjega, spoda Ahmed in Hafid rada vedela in to je sedaj g priznajte res odkritosrčno in prisrčno njegovo najvažnejši predmet njunih razgovorov. Kadar se B vzvjšenost.
nad mestom pojavijo sovražna letala, čestokrat g Spomnite ee Emersonovili besed: »Sleherul ostaneta kar pred kavarno in radovedno gledata m je jabko v kaki 6tvari vzvišen nad menoj in se bele oblačke — eksplodirajoče izstrelke protiletal- B jaijko kaj od njega naučim.« skih topov. — (Wehrmacht, dec. 1942.)	g Oglejmo ei nekaj primerov, v katerih so moji
S u5enci uporabili ta načela z odličnimi uspehi, g Neki odvetnik se je nekega dne podal na obi6k B k stari teti svoje žene in je, da bi udejetvil moje g nasvete, pozorno gledal okrog sebe, iščoč predmeta, 750, vloge 30.370; Comptoir National dEscompte B ki bi ga lahko ocenil in pohvalil z vso odkritosrč-glavnica 400, vloge 19.230; Banque Nationale per g nostjo. »Ta hiša je bila zgrajena leta 1890., ali ne?« Commerc« e Tlndustrie glavnica 7000, vloge 16.497; g je dejal. »Spominja me na hišo, v kateri seni se Credit industriel e Commercial glavnica 3000, vloge B rodil. Lepa in okusno zgrajena ter prostorna. Zdaj 7.605 milij. francoskih frankov.	B takšnih hiš ne gradijo več.«
Iz hrvatskega gospodarstva. Družba Julij Meinl, g »Ree je,« je dejala stara gospo. »Danes mladi d. d. v Zagrebu izkazuje za lansko leto pri glav- B ljudje nimajo več ljubezni za lepe hiše. Ljubše jim niči 10 milij kun čistega dobička 757.223 (leta 1941 J je majhno stanovanje in rajši gredo na izlet z avto-104.508) kun in znašajo rezerve že 2.4 milij. kun. g mobilom. Ta hiša pa je bila zgrajena z jubeznijo. — »Gedeka« je okrajšava za naziv nabavne zadruge B Moj mož in jaz sva že več let prej mislila na to, nemških trgovcev na Hrvatskem, katere sedež je ■ kako jo bomo zgradili in naredili načrte sami brez Osijek. Iz poslovnega poročila za lansko leto je g ponioii arhitektov.« Nato je dobra gospa razkazala posneti, da se je lani število včlanjenih trgovcev B hišo svojemu gostu, on pa je izrazil svoje občudo-povišalo od 151 na 200. Prebitek poslovnega leta ■ vanje nad zakladi, v njej zbranimi najfinejšega znaša 280.327 kun. — Pruga, d. d. za industrijske g porcelana, starega pohištva ln podob italijanskih železnice itd. v Zagrebu bo izplačevala za lansko B umetnikov. Končno ga je peljala tudi v garažo, leto dividendo 7%	S kier ie etaJ skorai cisto nov P«*«d. »M<>J mož je
Sušilnice v Bački. Te dni je začela v Bački g kupil ta avto malo pred smrtjo. Nisem ga več upo-obratovati prva sušilnica za zelen|avo, katero H rahljala, odkar me je zapustil... Vi znate ceniti obratuje tvrdka Baltazar Faith, parni mlin, d. d. g lepe stvari... Hočem vam ga podariti!« v Novem Sadu.	g »Toda teta, to je preveč,« je ugovarjal odvet-
Nov? prodajne cene sladkorju v Zagrebu. B nik. »Zelo ste ljubezniva, a jaz nisem niu vas pravi
Gospodarstvo
Zvišanje invalidskih in starostnih pokojnin. Z
veljavnostjo od 1. aprila dalje bodo zvišane invalidske in starostne pokojnine v starih pokrajinah za 25%. Nadalje so zvišane dajatve v primeru smrti najmanj 300 na 500 lir in do največ 1500 lir (prej 1000 lir). Za kritje novih izdatkov delavci ne bodo pritegnjeni, pač pa delodajalci, katerih prispevki se s 1. aprilom t. 1. podvoje. Računajo, da bo novih ugodnosti deležno okoli 800.000 oseb in znaša nova obremenitev za povišanje pokojnin okoli 175 milijonov lir letno.
Tvornice Ansaldo v Genovi zvišujejo glavnico od 250 na 500 milij, lir.
Iz gorenjskega trgovskega registra. Vpisani sta bili tvrdki: Opekarna Pavlin & J. in K. Schrei, Radomlje. Družabniki Ivan Pavlin, Ivan Schrei in Karel Schrei; Merkur Majdič, Pinter & Co., kovinska industrija Kranj, družabniki Rihard Bohm, Milena Bohm, Petka Pinter, Deša Paljaga.
Zvišanje vlog pri francoskih depozitnih vele-bankah v letu 1942 znaša 20, dočim je znašalo povečanje leta 1941 26%. Novembra lani so se zaradi izkrcanja v Severni Afriki vloge nekoliko zmanjšale, kar pa je bilo nadomeščeno v decembru z novim zvišanjem vlog. Sedanje glavnice in vloge francoskih velebank znašajo: Credit Lyonnais glavnica 1.000, vloge 35.342; Socifetč Generale glavnica
mladinski pesmi. Pri zboru, ki šteje nekako 1C0 | glasov, smo ugotovili od zadnjega predbožičnega • nastopa razveseljiv napredek; tako je bila into-nacija čista, enotnost izvajanja na lepi višini, dinamika lepo stopnjevana, izgovarjava jasna in pravilna, melodika gladko tekoča brez nasilnega trganja, fraziranje smiselno, glasovni izraz zbora bolj mehak kot pa nasilno kričav, kar se zlasti pri mladini kaj rado dogaja; tudi solistka je svojo nalogo dobro rešila. V tej postavi je zbor zmožen tudi težjih stvari kot jih je na tej prireditvi izvajal.
Ta prireditev je bila nekaka revija Šantlovih skladb. Če samo kratko omenimo vtise, ki jih ima poslušalec ob poslušanju prozvodov njegove glasbene muze, bi bili nekako taki-le: pred vsem odlikuje Šantla jasnost v izrazu; v zapletene probleme, naj bo to v harmoniji, melodiji, ritmu ali tematiki, se, kot je videti, Šantl ne spušča ali pa le boli priložnostno, Njegova glasba je sončno vedra, skoraj vedno nasmejana, zato tudi neposredno učinkuje na poslušalca. Revolucionar v glasbi Šantl ni, pač pa spretno izkorišča vse trdno dognane glasbene pridobitve drugih. V glavnih obrisih je v obliki jasen, mestoma vendar nekoliko pregostobeseden, s čimer preglednost skladbe otežkoča. Večja zgoščenost v izrazu bi bila skladbam le v prid. Posebno pa moramo občudovati Šantlovo marljivost; navzlic vsestranski zaposlenosti je še vedno dobil dovolj časa, da je ustvaril Slovencem lepo vrsto kvaliletnih glasbenih del, Številni poslušalci, ki so se njegove proslave udeležili, so s svojim odobravanjem izrazili željo, naj bi to vrsto dopolnil že z novim! deli.	M-
Zlata Gjungjenac gostuje v Operi
V Gledališkem listu št. 9 beremo v »Opernih zapiskih« naslednje odobravanja vredne misli C. Debevca: Če bi prišel nekdo in bi sklical vse
Mestno poglavarstvo je določilo naslednje pro- S nečak. Prav gotovo imate druge sorodnike...« dajne cene za sladkor: na debelo: kristalni slad- g »Sorodnike, seveda jih imam, a take, ki čakajo kor 103.75, kocke 110.30, sipa 110.30, na drobno: B le moje smrti, da bi prišli do avtomobila. Tako pa kristalni sladkor 112, kocke 119, in prah 110 kun H ga ne bodo imeli I«
g >A lahko bi ga vsaj prodah!«
vanjem, njen glas le še izpopolnil in njeno igro še bolj dovršil. Ko vrsto svojih nastopov še nadaljuje in vrednost svojih izvajanj še stopnjuje, želimo sebi in njej, da bi še večkrat prihitela v Ljubljano, ali še bolje: da bi, ko je spoznala, kje se vnema za njeno umetnost največ src, to spo-
za kilogram.
naše rojake, operne pevce, ki bivajo zdaj v tu- [ jini, domov, bi se izkazalo, da bi naša Opera na lepem pridobila še te-le moči: soprane: Fratni-kovo (Munchen), Mezetovo (Beograd); alte: Ko-gejevo (Zagreb); tenoriste: Drmoto (Wien), Go-stiča (Zagreb), Francla (Zagreb), Rijavca (Beograd); baritone: Rusa (Wien), Župana (Zagreb); basiste: Križaja (Zagreb), Šifrerja (Munchen). Če si predstavljamo k temu seznamu, nadaljuje De-bevec, samo nekatere od našega že angažiranega osebja (da omenim n. pr. samo: Heybalovo, Go-lobovo, Janka, Primožiča in Betetta) — potem nam bo menda jasno, da bi v enakovrednem režijskem in enakovrednem glasbenem vodstvu z lahkoto držali tekmovanje tudi na mednarodnih, recimo salzburških slavnostnih igrah.
Sicer ga. Zlata Gjungjenac, ki te dni gostuje v ljubljanskem opernem gledališču, ni naša rojakinja, vendar si jo je ljubljansko operno občinstvo zaradi njenega večletnega udejstvovanja v naši operi nekako prisvojilo in jo šteje v vrste naših domačih umetnikov in umetnic. Tudi dvomim, da bi se umetnica kje drugje tako domače počutila kot se ravno v Ljubljani, kjer jo občinstvo sprejema odprtih src in odprtih rok. Zato bi lahko gornja in še na«'ednja Debevčeva izvajanja tudi nanjo raztegnili. Da jo občinstvo smatra nekako za svojo, o tem se je umetnica lahko tudi na tem gostovanju prepričala. Naj je nastopila v »Traviati« (Violetta) ali v »Onjeginu« (Tatjana) ali za Heybalovo v »Thais«, katere naslovno vlogo je za to priliko prvič naštudirala: povsod je lahko čutila, kako nerazdružno je povezana z ljubljanskim občinstvom. Ta povezanost pa ne datira samo iz nekdanjih poznanj in simpatij do njene umetnosti, ampak pevka to pozornost in upoštevanje tudi danes v poln! meri zasluži. Po prvi rahli utrujenost nam jc umetnica vse imenovone vloge zapela in zaigrala tako, da smo imeli vtis, da je čas, ki leži med njenim nekdanjim rednim delovanjem v Ljubljani in med današnjim gosto-
________________i spo
znanje po možnosti tudi udejstvila.	M. T.
Saivinijeva antologija češke duhovne lirike
Prof. Luigi Salvini je izdal te dni v založbi Morcelliana v Bresci veliko antologijo češke duhovne lirike od najstarejših časov do naših dni pod naslovom >11 corallo di S. Venccslao« (Koral sv. Vaclava), kar naj bo prvi del njegove široko zasnovane zbirke »Religiozna poezija pri Slovanih« (La poesla religiosa presso gli Slavi). Zbirka obsega 263 strani ter je prva te vrste ne samo v italijanski književnosti, ampak tudi v češki, kakor poudarja sestavljalec sam v svojem uvodu. Ne samo, da knjiga pomeni zanimivo novost v italijanski slavistiki, ki je v tem letu dobila tako že dve antologiji iz češkega pesništva (Damiani: antologija češke epike, ter sedaj Salvlntjevo: duhovno lirikol), temveč Je tudi zanimiv odmev novejšega češkega duhovnega preporoda ter teženj novega rodu, ki ne gleda nazaj samo v husiti-zem, temveč sega še dalje v temelje češke dušev-nosti, v tradicijo svetovaclavsko ln cirilometodij-sko, odkoder zajema svoje žive. izvire v religioznem in narodnem pogledu. Če je prejšnjim liberalnim zgodovinarjem in literarnim zgodovinarjem veljala le doba husitizma za zlat vek, prejšnje in poznejše dobe pa za dobo »teme«, kar je klasično označil Jirasek, sedanji kulturn^ zgodovinarji odkrivajo polno svetlobe in živin izvirov v najstarejši dobi, pa tudi v protireformnciji in baroku, s čemer je bila vpostavljena zopet kontinuiteta z duhovno enotnostjo naroda v temelj
Mrčes in garje silovito razsajajo med partizani
Črnomelj-Ljubljatia, marca.
Že februarja so črnomeljski fantje dosegli prav lepe uspehe v bojih s partizani. Pri enem izmed pohodov 60 naleteli na partizansko bolnišnico na Maverlem, kjer je bil poleg nekaj manj važnih partizanov zajet tudi učitelj Bregar, član KPS in politkomisar pri enem partizanskih oddelkov.
Aktivnost pa so lantje povečali v prvih dneh marca; tedaj je tudi prihrumelo več komunističnih razbojnikov, ki 60 za vsako ceno hoteli uprizoriti tudi po Beli Krajini svoje žalostne predstave. A naleteli so lia prav slab o<lmcv. Fantje 66 jim niso samo postavili po robu, pač pa so sami začeli Se 6ilneje napadati uničevalce našega ljudstva.
Okrog 10. marca se je podal oddelek iz Črnomlja na pohod, šli so proti Maverlam. Pač pa 60 v zidanici župana Klemenca našli radijsko postajo, mnogo pisanega materiala, veliko brošur in »Slovenskih poročevalcev« ter nekaj vojaških predmetov. Nekaj dni pozneje so ujeli nekaj partizanov, med njimi Hrvata Furliča, ki je povedal mnogo zanimivih zadev, tičočih se partizanskega življenja sploh in nekaterih vidnejših predstavnikov »osvobodilne fronte«,
Politkomisarjevo mnenje o kapitalistih
Znano je in tudi vsi tisti, kateri so bili od partizanov zajeti, vedo veliko povedati, kako zelo važni funkcionarji so prav za prav politkomisar ji pri vsaki četi. L -omljiva je le njihova izobraženost iu usposobljenost za to »visoko« službeno mesto. Le malokateremu čevljarju uspe, da 6e dokoplje do tega zaupnega mesta. Moral se je že iz-vnstno pokazati in si nabrati lovorik. Tak cvet je bil tudi v tej četi. Nekoč je govoril o kapitalistih: kdo je kapitalist, kakšni so in kaj jih čaka. Zanj je bil kapitalist tisti, ki nastavlja delavca; pa naj ima le enega, kapitalist je in svoji usodi ne uide. Ko ga je nekdo vprašal, ali 60 tudi taki kapitalisti, ki imajo milijone, je dejal: »Ne!« (Čudo vseh Čud — takega bodo veseli vsi pravi kapitalisti!) Seveda ni ostal 6amo pri tem: na široko je razlagal bodočo ureditev, o kateri pa ni imel pojma. Ce bi ga vprašali za vire njegovega znanja, bi vam morda po pravici povedal, da je prebral nekaj spodbudnih člankov iz »Poročevalcev«, zdaj pa da uporabi pri svojih govorih od tu en stavek, od tam spet drugega in vse združi v »prijetno« 6kladnost.
Bogoskrunstva križev in kapelic
Razkačeni in pobesneli zaradi poraza, ki ga je doživel I. bataljon Gubčeve brigade pri Štreklje-vem, kjer so imeli 32 mrtvih, med njimi 4 parti-zanke, in 3 ujete, so partizani v noči od 12. na 13. marec oskrunili dva križa, in sicer Golobičev križ ter 6renjskega v vasi Kal pri Semiču.
Pri Osojniku so izropali dve kapelici, razbili Marijina kipa, zmetali z oltarja prte in ostalo opremo.
Kaj mislijo ljudje o teh bogoskrunstvih? Pravijo: dokler so nasilno odpeljavali fante in kradli živino, smo potrpeli, ker bi V6ak odpor pomenil takojšen pokolj cele družine. Razbitja križev in kapelic pa so nam dokončno odprla oči. Pravijo celo, da je med njimi duhovnik, kot 6ino slišali.
»Golobičev križ« v Kalu pri Semiču, oskrunjen od partizanov. Na sliki je videti razbit kip Kristusa, ' ' i prislonjen ob križu.
Nismo mogli verjeti, da je to res; če pa je re«, mora biti zelo slab duhovnik, ki ni vreden, da se še prišteva v duhovski stan. Ljudstvo je dokončno podalo svojo sodbo in obsodilo vse voditelje, pa naj so izšli iz teh ali onih vrst.
V	strahu, da ne bi partizani svojih bogoekrun-stev nadaljevali, so domačini sami 6neli Kristusovo truplo s križev, ker se boje božjega maščevanja, ki ga bodo partizani priklicali 6 svojim divjanjem nad naše ljudstvo.
Mrčes jih ugonablja
Na Gradniku so padli štirje partizani, med njimi je bil zadet v črevesje znani razbojnik Mav-sar iz Kostanjevice. Ujeti Gaberšček, doma iz Tolmina, pripoveduje: »Že itak 6labo 6tanje med partizanskimi četami slabša še ogromno število mrčesa; dali so nam neko črno mast, s katero naj bi ee mazali, a ni nič pomagala. Kar je najhujše, je pa to, da se je ljudstvo pred nami umikalo, ker nam ni hotelo niti prati niti šivati strganega in ušivega perila. Prišli emo iz Žumberka, kjer razsaja tifus. Poleg uši 60 nas morile še garje; po vsem telesu smo jih imeli, a pod njimi so si uši izkopale prave rove, v katerih jih je kar mrgolelo. Stalni udarci in ušja nadlega ler garje so nam zagnusile tako življenje, tako da smo vsega naveličani.« Podobno izjavo o naveličanosti je podal tudi bivši orožnik, zdaj terenski komisar Kambič, doma iz Kostanjevice.
Nasilno mobilizirane 60 partizani takoj oborožili in jih poslali že pri napadu na Pleterje v boj. Vsakemu so dali po 10 nabojev, ki so jih pa mobi-liziranci postreljali v zrak ali pa odvrgli. Drugim pa 60 dali kole iz vinogradov in jih nagnali v bilko ob priliki napada na Metliko. Od teh nasilno mobiliziranih jih jo že več kot 100 prišlo nazaj na 6voie domove.
Partizanka pobija uši med govorom
V	Drašieih so partizani priredili zborovanje, na katerem je imela glavno besedo neka politkomisar-
ka. Glavne misli njenega govora so bile:
Najprej je seveda žlobudrala o partizanskih »uspehih« nad vojaškimi oddelki in nad vaškimi stražami. Priznala pa je, da razsajajo med njimi bolezni, garje in uši. A kljub vsem tem nadlogam se partizanski vojščak »hrabro« bojuje, zavedajoč so »velikega poslanstva«, ki ga vrši med slovenskim ljudstvom. Pozivata je na večjo odpornost in na udarnost, dvigala pogum in tolažila, češ, saj bo kmalu pomlad in z njo nov polet in novo življenje. Obrnila pa sc je tudi do prebivalstva in ga oštevala: »Malo ste zavedni in sram vas je lahko, da nas ne podprete v naši borbi. Bojite se našega mrčesa in naših bolezni, zato bežite od nas in se nam umikate. Zato nas tudi nočete sprejeti pod svoj krov in nam pomagati.« A tudi sebe je stavila za zgled: »Le poglejte mene: eno leto sem že v gozdu, nakopala sem si bolezen (res je ves čas govora krepko kašljala), a vendar vztrajam in se bom borila do zadnjega.« Zaključila pa je: »Naši glavni sovražniki so belil (Kakor že ves čas govora, tako je tudi sedaj silovito pobijala uši, ki so jo grizle: zdaj na glavi, zdaj za vratom in po hrbtu!) Zato smrt belini! (Pobijanje uši, med navzočimi pritajen smeh.) Juriš na bele!« (Pobijanje uši po glavi in na vratu, med ljudstvom izbruhne krohot; namesto aplavza smeh in norčevanje.) Povedati moramo, da so temu mitingu prisostvovali tudi ljudje iz vasi, ki so se oh tako zabavnem govoru dovolj nasmejali. Navzoči partizani so izjavili, da partizanski zdravnik dr. Mihelčič v 6voji borbi proti garjain in ušem nikakor no more uspeti.
V Opčicah pri Toplicah so komunisti sami ustrelili 15 svojih najbolj garjevih in ušivih soborcev. Trije justific.irani so imeli toliko golazni po hrbtu, da so jo kar z lopato posnemali.
Tako je stanje med vsemi tremi partizanskimi brigadami, Cankarjevo, Gubčevo in Proletarsko Tomšičevo. Vse te tri brigade so namreč divjale po Beli Krajini, preden so se podale proti Suhi krajini, kjer so doživele tako hudo udaTce s 6traui vojaških edinic in vaških straž.
Kupnjte znameniti roman
»PESNIKOVA SKRIVNOST«
Prijetni pomenki ob vinski kapljici
pozabil. Vedel je, da so oni boljši gostje, ki bodo več naročili, zato je urnih nog nosil na mizo. Tu pa tam smo se spogledali z ostalimi in mislim, da so se nnm vsem sline cedile. Pa vendpr je to malo prehud izraz: skratka — tudi mi bi bili radi v taki družbi, kot sem že zgoraj omenil. A žal leta kaj takega ne dopuščajo. Tistega pol litra, ki ga dva zvrneta, jc ravno prav, da začne kri malo hitreje cirkuii-rati, kar je pa več, pa škoduje.
Žal nnm je bilo zapustiti tako pri jetno okolje. A dolžnosti so naju kliculc in morala svu oditi vsuk na svoj dom.
Saj bi lahko tako začel kot se navadno začenjajo pravljice: Nekoč je bila nekje neka gostilna, a bom rajši toliko točnejši, kot je sploh mogoče biti v danih razmerah. Torej — včeraj sem bil s prijateljem v neki ljubljanski gostilni. Šla sva na pol litra belega, ker se že dolgo nisva videla. Prav prilegel se nama je in v prijetni ubranosti sva marsikatero pametno uganila. Vsaj mislila sva, dn so bile pametne, v splošnem jc predmet razgovorov pri omizju skoraj vedno eden in isti: obujanje spominov na šolska leta, žalostna dognanja, da smo se postarali, in veseli načrti za zadnja leta življenja. Če ta ali oni debato zabeli s kakšno smešnico — bodisi citirano, bodisi iz lastnega življenja, je to samo prijetno posladilo ostalemu razgovoru.
No, razglejmo se malo naokrog: tam v kotil vidim dva prav taka, kot sva midva s prijateljem, tam zopet dva zaljubljenca, prav blizu naju pa se je namestila večja družba, ki bržkone proslavlja rojstni ali pa godovni dan enega izmed navzočih. Družba je. seveda mešana. Po stari kranjski navadi začenjajo s Štefanom; kdo bi jim zameril. Če jih večkrat pogledaš, bi navsezadnje šo mislili, da jim tega Štefana in ostalih, ki bodo še sledili, ne privoščiš. Zato glej rajši v nasprotno stran in poslušaj, koliko napitnic in eksov se bo zvrstilo. Vsekakor jih bo najmanj toliko, kolikor je udeležencev; ostali pridejo za nameček. Brez dvoma io je tisti, ki je napival po načelu: piimo ga, da ga bo prej konec, potem bomo pa aostinenti! najbolje potuhtal. S takim vzhicenjem so pili, da se je še meni inako storilo. Kar žal nama je bilo s prijateljem, da tudi midva nisva v večji družbi, kjer se lahko do kraja razmahneš. Pa kaj hočemo — morda drugič. Še bolj ti ie pa hudo, tebi starcu, ko vidiš čela vsega se lahko lotijo mlajši. Včasih smo sicer tudi mi hodili na take kratke izlete v gostilno, če nam starši niso pustili prirediti hišne zabave s plesom. Danes pa se ne pleše, zato pa jo mlajši večkrat zavijejo v gostilno.
Zadnjič sem slučajno govoril z gospo, katere soprog je študirul na Dunaju. Pa veste, kaj mi je rekla: »Sodobna mladina pa res ni čisto nič podobna svojim staršem. Ti so počenjali vse mogoče vragolije po Dunaju, tako da so jih vsi poznali, danes so pa resni in malokdaj vidite koga, ki bi bil malo boljše volje. Kaj hočemo! Vidi se pač, da so besede absti-nentskega gibanja le nekaj zalegle. Sicer je pa to tudi prav, nli ne?« »Seveda, seveda,« sem ji pritrjeval. — No ja, to je bil le kratek in-termezzo, zato ga pustimo.
Ostali gostje smo pred to razigrano 'družbo stopili v ozadje. Še gostilničar je na nas kar
Na robu Intimnih doživeli
Zajelo me je primerno občutje blaženosti in sreče, ko sem se nedavno vsedal na svoj sedei v hramu Talije in se predal tistim občutjem, ki bi jih tukaj imenoval »intimna doživetja«. Kolika dobrota, da se lahko od časa do časa predaš pre« soji klaviature svojih čustev, ko te obdaja valovanje glasbe, barv in prijetnih gibov ter glasov na odru... Po vrhu pa še primeren mrak, pobožna napetost, ko se začne
prvo dejanje:
Zbor je bil ves v slavospevu junaka in n|e-govih vrlin, ko je tenorski del zbora nastavil za krasno, res tipično »tenorsko« varianto. Toda gorje: zamudnik je mislil, da mora biti prav obziren in se počasi prikrasti na svoj prostor. Resnično se je potrudil in počasi vlekel narazen cvileča in škripajoča vrata, da je človeka začelo kar tresti skozi hrbtenični mozeg. Tenorski junaki so bili za terco nižji od cviljenja vrat in lirični navdih je zletcl nekam v čudno kotanjo mrkosti, nevolje in jeze. Sledilo jc nerodno ropotanje v bližini za-mudnikovega sedala, ki je nato še nekaj časa ropotalo in pomagalo baritonu in basistom do veljave, kakor je pač samo ono znalo opraviti to vlogo... Nekajkrat so nato še velika vrata udarila za drugimi zakasnjenci in resnično, udarila so huje ko boben v orkestru, dasi na nesrečo V partituri boben za tisti takt ni bil predviden..«
Drngo dejanje:
Glasovi violinskega sola so plavali okoli nas in vse je bilo pobožno vdano melodiji, ki je komaj šclcstcla v zraku. Tedaj pa se je nad paro« bek lože zmagovito zamajalo veličastno in odlično predprsje in debele ročice so zašelestele s papirjem tako, da bi ta šelest moral še najbolj zaspanega poslušalca na galeriji vreči s svojega sedeža. Čez odlično poprsje se je začel počasi dvigati proti ustom prvi bonbon (zaželel sem si, da bi bila dama v zadnjem stadiju sladkorne bolezni, ali pa da bi postal bonbon perverzno hudomušen in se spremenil ▼ kepico paprike in popra), sc kratko ustavil pred obličjem, da bi ga sosedi mogli še ogledali, in nato izginil v neravno majhnem žrelcu. In to je trajalo ves prelepi intermez-zo; kmalu nato se je gimnastičnim vajam bonbon-skega vandranja čez razna poprsja priključilo še več pisanih svilenih, cmokasto mehkih in kot kamen trdih in škrtajočih bonbonov, ki svoje naga-jivosti niso zaključili tja do konca dejanja..«
Tre t f c dejanje:
Dramatična napetost na odru fe dosegla svof primerni višek in dejanje igralke je zahtevalo tudi precej gledalčeve pozornosti. Tedaj pa je prvi zagon zmotil prvi rahli pok, teh rahlim pokom pa jc sledilo še več svojevrstnih odrez in zarez čez razne ročne torbice in predale v njih... Tam daleč nekje na nasprotni strani je čudno bitje — v otroških pravljicah nastopa čisto podobna »starka Gagul« — iz pravega pravcatega ženskega ročnega bunkerja po vseh pravilih tankovskega vojskovanja in rušenja soravljalo v prvo »bojno črto« lastnih oči prav nič srčkano kukalo... To bojevito kukalo je nato še večkrat prodrlo na dan skozi vse ovire in vse obrambne črte, pri poznejših taktičnih nastopih samo še z večjo bravuro in rogoviljenjem...
Epilog:
Teh skromnih opazovanj preprosti zaključek pa bi bil nekako tale: za vstop v gledališče si plačal celo vstopnico, zato že zgolj iz računar-skega vidika ne zamujaj, prihajaj točno; damam so potrebne večje in posebne doze sladkobe in miline, vendar ne verjamemo, da bi mogla kulturna dama najti v navadnem tehničnem skrpucalu, ki se imenuje bonbon, več miline ko pa v tonu, barvi in gesti; kukalo pa je del toalete in bodi zato vsaj tako prikupno in nežno spravljeno, kakor bi hotela nežno in prikupno vplivati ludi lastnica kukala in ročne torbice...
Fotografija, najdena v bližini neznanih trupel, ki so bila izkopana skupaj z zemskimi ostanki pokojnega Antona Hočevarja na Molniku. Po sliki bi svojci morda mogli sklepati na identiteto umorjenih žrtev. Zadaj, na hrbtu fotografije jo še viden napis: »Za spomin ... od Vike ...«
Nemški sladkor za Hrvatsko. Kakor poročajo nemški listi iz Hrvatske, je te dni prispela prva pošiljotev sladkorja iz Nemčije na Hrvatsko na osnovi posebnih dogovorov o dobavah sladkorja, Podeg tega bo hrvatska sladkorna centrala uvozila za industrijske svrhe in za gostinske obrate večje količine saharina iz Nemčije. Obrti pride saharin zelo prav za slajenje alkoholnih in nealkoholnih pijač.

Protiversko sovraštvo partizanov
Ob zadnjem ponesrečenem napadu partizanov na posadko v Dolenji vasi pri Ribnici se je izvedelo sledeče: Med napadom so partizani zasedli župni-šče ter tam pokradli vse, kar jim je prišlo pod roke. Njih bes se je zlasti sprostil nad nabožnimi slikami. Uničili so vse. Na tisto mesto, kjer je prej visela Kristusova podoba, so naslikali srp in kladivo. Zopet zgovoren dokaz o partizanskem sovraštvu do vere.
Fc
Bolgarski davek na samce bo prinesel 710 ribližnih računih okoli 500 milijonov levov na eto.
Načrt za elektrifikacijo bolgarskih železnic.
Bolgarsko železniško ministrstvo je izdelalo načrt za elektrifikacijo bolgarskih železnic, ki naj bi so uresničil v 20 letih, in sicer postopno. Glavni razlog za elektrifikacijo je ta, da potrebuje Bolgarija letno 350—400.000 ton premoga in da letno skoraj 25% prevožene tonaže odpade na premog. S priključkom novih ozemelj so je dolžina bolgarskega normalnotirnega železniškega omrežja povečala za 33, dolžina ozkotirnega železniškega omrežja pa pa 11%.
Tudi Salvini se je sedaj priključil tem češkim težnjam ter uglasil svojo duhovno antologijo na svetovaclavsko noto, kar je pokazal z naslovom »Koral sv. .Vaclava« ter tako poudaril preko vseh stoletij do najmlajših čeških pesnikov svetovaclavsko duhovno idejo kot tisto, ki veže češki narod od početkov do sedanjih dni.
V prvem delu svoje antologije je Salvini postavil lepo zbirko najlepših cerkvenih, duhovnih, obrednih in koledniških narodnih pesmi, kakor jih je izbral iz najboljših čeških zbirk (Erben, Kamaryt itd.). Pod vsako pomembnejšo jo razložil tudi literarni problem ter provenienco, v kolikor je že bila predmet literarnih raziskavanj. Zanimiv je na pr. komentar k razporu med dušo in telesom, kakor se kaže v narodni pesmi XIV. stoletja. Na koncu tega oddelka pa podaja lep pregled o češki narodni pesmi, nje raziskovalcih, zbirkah in notranji razporedbi duhovnih pesmi. Ob tej priliki govori tudi o potvorbi Kraljedvor-skega rokopisa (Hanka) ter borbi proti njemu (Masaryk, GebaueT).
Drugi del — večino knjige (od str. 53 do 250) — pa vsebuje pesmi starih anonimnih pesnikov do pesnikov najnovejšega časa. Tako je ob-segel vsa razdobja češke zgodovine ter vse pesniške struje in zajel glavne predstavnike češkega Parnasa s pogledom na njihovo religiozno pesem. Začenja pa ta del z najstarejšo češko in sploh evropsko religiozno pesmijo, zapisano v modernem narodnem jeziku, namreč »krlejš« »Ilospodine pomiluj ny«, katere zapisana tradicija sega do 13. sto!., zložil jo je baje sv. Vojteh, dočim postanek njenih elementov sega v X. in XI. stoletje do tradicije sv. Cirila in Metoda. Tu podaja smisel teorije o tej pesmi po Nejedlemu in Jakobsonu, po katerih je še ostanek starocerkve-ne dediščine solunskih bratov. Tu jo našel priliko za življenjepis sv. Cirila in Metoda. Druga pesem je umi koral ^Vaclava, ki .](* daj im KSei
zbirki in izhaja iz XIII. stol. V razlagi je orisal delo sv. Vaclava za slovansko liturgijo, njegovo kulturno naslonitev na zapad ter njegov kult do naših dni, ki se je razvnel predvsem^ob tisoč-letnici. Češko viteštvo predstavlja že pesem o sv. Doroteji, ki sega že v početke češkega humanizma, tedaj, lr> je bila Praga s svojo univerzo za Karla IV. kulturno srce srednje Evrope. Dve naslednji pesmi iz katoliškega in evangelskega kanzionarja pa predstavljata duhovno pesem v času »najbolj tragičnega in zapletenega češkega življenja«, dobo husitizma. Tu govori v opombah sedaj o postanku in kulturnem delu husitov, emigrantov ter tudi že novem razvoju duhovne pesmi za protireformacije, ko je nastal prvi katoliški konzionar Rozenplutov, zgled vsem poznejšim katoliškim in evangeljskim. Tedaj se je razvil Marijin kult, ki je po belogorski bitki prive-del do nove jezuitske umetnosti — baroka. To dobo predstavlja v zbirki Pesem o sv, Vaclavu, ki pomeni zopet povratek svetovaclavske ideje, kultu svetnikov in legend, novega katoliškega razmaha, ki so zopet Češko zvezaii z Evropo, od katere »jo je izoliral husitizem«. S polnimi črtami podaja ta duhovni temelj za katolizacijo XVI. in XVII. stol. ko je Češko zajela romanska, rimska kultura in dala lepe plodove tudi v religiozni pesmi. Tu navaja neke pesnike, ki do zadnjega niso bili znani. Zdi se mi pa, kakor je videti iz zadaj priloženega seznama znanstvene literature, da sestavljalec nima dobrega pogleda v najnovejša odkritja na tem področju prol. Vašice, dočim se je z Bitnarjevimi zelo koristil. Tako nas je pripeljal do prosvetljenstva, ki ga predstavlja Puchmajer s še baročnim navdihom, ko je s svojo mogočno odo božji mogočnosti »podal prvi lirični izraz klasicistične oblike t. baročnim bogastvom in eleganco«. Na vsak način pa se mi zdi čudno, da je sestavljalec izpustil največjega češkega pe-soifc* MttJut, o katerem 1 opombah večkrat go-
vori, ni ga pa uvedel z nobeno pesmijo, dasi je po najnovejših (Vyskočil, Salda, Novak, Dvofak itd.) znano, da je izšel naravnost iz baročnega duha (romarske pesmi!) ter v času razumskega prosvetljenstva odkril zopet romantične religiozne osnove! Mžcha tako v tej antologiji ni. V njej pa fungirj kot eden prvih zavestnih ketoliških pesnikov Čelakovsky, ki ga — kakor že Arne Novak — šleje tudi Salvini med začetnike katoliškega pesništva ter njegovo pesem Zgodi se Tvoja volja... stavlja v eno vrsto najvišjih religioznih stvaritev, ob Deržavina (Bog), Musseta (Bog) in Klopstocka (Odrešeniku). Čelakovsky, Prešernov znanec, je tudi prevajalec sv. Avguština (De Ci-vitate Dei). Religiozno pesem iz liberalne dobe predstavlja Havliček, Čech; Erben jo predstavljen z odlomkom iz »Zaho^eve postelje«, ki spada med »največje pesnitve o krščanski pokori«, kakor jo je nazval Durych. Tu govori o vrednosti njegovih Kitic narodnih pripovedk ter o češki Lenori (Sva-tebni košile). Nerudo, Sladka in Zeyerja postavlja na visoko mesto med religioznimi »Lumi-rovci«, predvsem dviga Sladka, katerega postavlja za predhodnika Katoliške moderne. Pri Zeyerju omenja njegov kult Marije (Vrtec) ter starega srednjega veka (legende), ki so dale tudi Vrch-lickemu mnogo religioznih motivov. Izmed njegovih epigonov imenuje Mužika. Na začetku Moderne je postavil Brzino (6 pesmi!), ki ga označuje »za največjega češkega pesnika vseh časov ter enega izmed največjih vse svetovne poezije«. Pod njegovim vplivom stoji vsa moderna religiozna pesem. Takoj za njim podaja predstavnike katoliške moderne (Dvolaka, Bouška, Demla itd.) ter ves pregled razvoja te struje, ki je dala med drugimi Durycha, »največjega katoliškega pesnika naših dni«, ter vodilne najmlajše češke pesnike Zahradnička, Lazeckega, Renča, Čarka itd. Iz pesnikov, ki so nastopili v začetku prve svetovne roine, Rrevaja Fiecherja, Kfička, Tomana (»naj-
večjega sedanjega češkega pesnika!«) ter omenjenega Durycha. Izmed pesnikov, zraslih po vojni iz kulta proletarske umetnosti, prevaja Wolkerja, »ki se ne more definirati kot določno religiozen in katoliški«, Horo, Seilerta in Halasa, ki pa spadajo že med poetiste. Izmed mladih katoliških religioznih pesnikov, ki so izšli iz Bfezinove šolo asketskega misticizma ali Sladkovega kulta zemlje in kmetske vernosti, predstavlja Zahradnička, Lazeckega, Berka, Dokulila,- Pilafa in najmlajšega (1911) Renča, s katerim zaključi svojo antologijo.
Tako vidimo, da je imel Salvini pri tej zbirki dvojen namen: podati lepe nerimane doslovno in metrično adekvatne prevode najlepših duhovnih pesmi od narodnih in najstarejših anonimnih, do najmlajših modernih pesnikov; drugič pa na znanstven način pokazati ob njih razvoj iu duhovno problematiko vseh dob češkega življenja in pesniškega razvoja ter predstaviti najvišjo predstavnike češkega Parnasa z religiozno pesmijo. Tako je podal kulturno zgodovino češkega naroda v predstavnikih in oznako njihovega dela, ni pa podal morebiti problematiko duhovne pesmi in njen razvoj po stilističnih ali drugih oblikovnih vidikih.
Tako je pokazal znani slavist češko religioz-no pesem v zanimivih prerezih in z opombami, v katerih je razodel veliko razgledanost in podrobno orientacijo v problemih češke kulturne in literarne zgodovine ter posrečeno začel svojo zbirko »Religiozna pesem pri Slovanih«. Upamo, da bomo tudi Slovenci prišli v to zbirko, za kar ji je prof. Fr. Vodnik s svojo religiozno zbirko že pripravil pot.
Italijanska slavistika pa je dobila zopet top', vestno komentiran pogled v duhovno življenje enega izmed slovanskih narodov. Z njo se je Salvini predstavil tudi kot dober bohemist ter je tako svojemu univerzalizmu dodal šo novo področje,	" 0
te ftcmlca
Koledar
Torek, 30. sušra: Janez Kllmak, spoznavalec; Kvirin, mučenec; Amadej, epoznavalec.
Sredas 81. sušna: Gvidon, opat: Modest Krški, škof; Balbina, devica.
Zgodovinski paberkl
29.	sušca:
1. 1828. je umrl v Heidelbergu H e i n r 1 c h Voss, nemški pesnik, prevajalec in slarinoslo-vec. Rodil se je 20. februarja 1751. leta v Som-mersdorfu v 6everni Nemčiji, študiral v GOttin-genu klasične vede in moderne jezike in se posvetil literarnemu delu. Ustanovil je posebni literarni krožek (G8ltinger Dichterkreis) v Gottin-genu, še bolj se je predal tovrstnemu delovanju v Otterndorfu in Enlinu, kjer je imel službeno mesto. Leta 1802. je stopil v Jeni v pokoj, nato pa kljub Goethejevemu prigovarjanju odšel kot profesor v Heidelberg. Voss je znan zlasti kot prevajalec klasičnih del, morda celo bolj kot pesnik in znanstvenik.
30.	sušca:
L 1282. na veliki ponedeljek so prebivalci Sicilije pomorili vse na Siciliji živeče Francoze, to eo znane »sicilijanske vočernice«. Južna Italija s Sicilijo je bila od kraja 12. stoletja združena po vladarjevi osebi (Henrik VI. in Friderik V.) z rimsko-nemškim cesarstvom. Ponosni Stavfi, rlmsko-nemški cesarji, zlasti zadnji, Friderik II. (1212—1250), najpomembnejši vladar srednjeveške Nemčije, niso marali priznati kra-ljoetva obeh Sicilij za papežev fond. zato je papež preklel Friderikovega naslednika Manfreda (1254 do 1266) ter podelil kraljestvo kot papeški fond Karlu Anjou, bratu franc. kralja Ludvika IX. V l»oju proti temu krepkovoljnemu toda brezobzirnemu knezu je Manfred zaradi izdaje svojih lastnih podložnikov podlegel in našel smrt v bitki pri Beneventu (1266). Strahovlada Karla Anjou-vinskega je izzvala splošen odpor. Sicer je premagal zadnjega Staufovca in ga dal obglaviti, toda razljučeni Sicilijanci so pobili Francoze in oklicali Manfredovega zeta Petra Aragonskega za svojega kralja; Aniouvinci 60 obdiiali le Neapel. Tako je sicer papež zmagal in rešil cerkveno državo iz štaufovskih klešč, toda Italija se je bolj in bolj drobila in prehajala pod tujo vlado.
1. 1856. je bil sklenjen med Rusijo. Francijo in Anglijo pariški mir. ki pomeni težak udarec ruskemu vplivu v Evropi in začetek francoske premoči (Napoleon III.) na kontinentu. Rusi so morali namreč po padcu Sebastopola. ki se je sirer skoraj leto dni hrabro branil, zaradi izčrpanosti in še bolj zaradi slabe organizacije, sprejeti zavezniške zahteve, odstopiti ozemlje ob Donavskem ustju novo ustanovljeni Romuniji in priznati nevralnost Črnega morja —
I 1888. je umrl v Ljubljani dr. Valentin Zamik, pisatelj in politik. Rodil 6e je 1837. 1. v Repnjah. študiral gimnazijo v Ljubljani, univerzo na Dunaju, živel v letih 1861—1877 kot domači učitelj pri Levinu Rauchu na Hrvatskem, nato kot advokatski koncipient v raznih krajih, dokler ni odprl v Ljubljani odvetniške pisarne. Zarnik spiada z. Jenkom, Erjavcem in drugimi k »Vajevcem«; objavljal je potopise, humoristične feljtone ter razne Članke in dopise v Novicah in Slovenskem narodu. V Slov. glasniku je objavil povest »Ura bije, človeka pa ni« (1861) in zgodovinsko povest iz dobe poljske vstajo (1. 1820.) -Maščevanje usode«. Kot politik ie spadal med Mladoslovence in bil najpopularnejši govornik na ljudskih taborih (1869—1872). V ustavni dobi je bil izvoljen za kranjskega deželnega poslanca,
t Dekan Janez Gurnik
Danes zjutraj je nenadoma umrl na Vrhniki ondotni dekan in župnik Janez B u r n i k.
Pokojnik se je rodil 28. decembra 1889 v Na-sovčah, župnija Komenda. V mašnika je bil posvečen 14. julija 1913. Kot kaplan je služboval v Sv. Križu ob Krki, v Cerkljah pri Kranju in v Št. Rupertu pri Mokronogu. Župnik je bil v Zgornjem Tuhinju 10 let do 1. 1937., ko je prišel za župnika in dekana na Vrhniko.
Pogreb bo v sredo, 31. marca 1943 ob 10 dopoldne na Vrhniki. — Naj v miru počival
Osebne novice
— Za doktorje prava bodo v torek, 80. marca ob 12 v zbornici univerze protnovirani sledeči gospodje: Ivan Bole, Karel Ferjančič, Miha Hlade, Emil Teger in Jože Zabkar. čestitamo!
= Promovirala bosta na filozofski fakulteti kr. univerze v Ljubljani v torek, 30. marca t. 1., za doktorja filozofije gg. prof. Alojzij Potočni k in suplent Rudolf Volk, oba iz Ljubljane. Čestitamol
—	Maša zadušnica za pokojnim Sročkom Pogačnikom, podžuj>anoni iz I). M. v Polju bo danes, 30. marca, ob 7.30 v frančiškanski cerkvi pri stranskem oltarju na desni strani. Vsi prijatelji pokojne žrtve vljudno vabljeni!
—	Prijava tujcev. Sindikat hišnih posestnikov opozarja, da poteče rok za prijavo najentnikov-tujcev 1. aj>rila t. 1. Prijaviti se morajo: a) osebe, ki imajo državljanstvo kake drugo države; b) osebe, ki so se priselile v |x>krajino po 11. aprilu 1941; c) osebe brez državljanstva, razen bivših jugoslovanskih državljanov. Prijoroča se, da se pošljejo prijave na pristojno oblast priporočeno px> pošti. Tiskovine se dobijo v pisarni sindikata hišnih posestnikov, palača Bala II. nadstropje.
—	Deževno vreme. Od sobote do ponedeljka je bilo toliko dežja, da je lahko pomočil zrahljane grede in njivice, kamor so mali obdelovalci že zasejali razno zelenjavo in vrtnino. V soboto je lahno deževalo. V nedeljo je bilo močno oblačno.
onoči je začelo rositi in v ponedeljek zgodaj je dež gosteje padal. Splošno je toplo vreme. V soboto je bila zaznamovana najvišja dnevna temperatura + 14.2°, v nedeljo najvišja +14.8" C. V nedeljo zjutraj je bilo +10", v ponedeljek zjutraj + 10.4° C. Barometer je od sobote do ponedeljka padel za dobre 3 mm, rapidno je padal ponoči od nedelje na ponedeljek. — O marcevem vremenu pravijo stari in izkušeni ljudje, da sušeč vremenu sprva vrat zavija, pozneje pa še rep. V letošnjem marcu 60 bili doslej zaznamovani 4 deževni dnevi s prav nialenkootno množino dežja; padlo nI niti 5 mm.
—	Naročnina za »Slovenskega učitelja«. V »Slovenskem učitelju« ni navedena cena, zato
sporoča uprava vsem naročnikom, da znaša naročnina letno 25 lir, za dijake 20 lir. Naročniki,
ki so hkrati tudi člani Slomškove družbe, plačajo 30 lir: 25 lir naročnine In 5 lir članarine.
—	Žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic in cvetja — »ROZA«, cvetličarna.
—	Zakaj letos ne praznujemo Velike noči 28. marca? Kakor znano, niha datum Velike noči med 22, marcem in 25. aprilom, v dobi, ki obsega celih 35 dni. V Soli smo se učili, da je 1. 325. določil nicejski cerkveni zbor, da bodi velikonočni praznik »v nedeljo po prvi pomladanski polni luni«. Astronomska pomlad se pričenja dne 21. marca z enakonočjem (ekvinokcijem). Ce je ta dan — po nastopu pomladi — polna luna in prihodnji dan nedelja, se Velika noč praznuje takoj 22. marca. V najneugodnejšem slučaju pa se ta veliki praznik zakesni do 25. aprila. Letos se jc pričela pomlad 21. marca opoldan (ob 13); polna luna je nastopila isti dan malo pred polnočjo (ob 23.). Iz tega bi sklepali, da mora letos Velika noč pasti na 28. marec, dosledno po določilih nicejskega koncila. Zakaj so jo pa vendarle odložili prav do 25. aprila? Nesporazum tiči v napačnem pojmovanju izraza »prva pomladanska polna luna«. Te besede rabijo učne knjige — zaradi kratkoče — namesto natančnejšega določila nicejskega koncila. Cerkveni zbor namreč ne rabi izraza »polna luna«, ampak »luna XIV.«, to jc dan, ko je po pomladnem enakonočju luna prvikrat stara 14 dni. Od enega mlaja do prihodnjega mlaja preteče povprečno 29 dni in 12 ur; zato preteče od mlaja do polne lune včasih 14, včasih 15 dni. Da ne bo dvoma, je Cerkev določila, da bodi merodajen 14. dan po mlaju. Tudi Judje so ob Kristusovem času obhajali Veliko noč 14. nizama, to je 14. dan po mlaju. Letos smo imeli mlaj 6. marca; 14. dan po mlaju je bil 20. marec, torej en dan pred ekvinokcijem; zato ta dan za letošnjo Veliko noč ni prišel v poštev. Prihodnji mlaj bo 4. aprila; 14. dan po tem mlaju (18. aprila) pa je slučajno nedelja; zato
I mora Velika noč počakati še en teden, do skrajnega datuma. — Dr. I. K.
Iz J^tsa m živlfes&fcB - ©d iu in fam
Iz Gorizije
Po 22 letih. Dne 24. nov. 1920 se je v našem mestu v župni cerkvi sv. Roka poročil 29 letni vdovec Gvido Hahn s 17 letno Perino Drašček. Preden je pretekel mesec, sta se zakonca ločila, ne da bi bil zakon dejansko izrabljen. Nekaj časa zatem je bil vložen predlog, da bi bil zakon proglašen za neveljavnega. Začel se je težavni in dolgotrajni postopek, ki ga zahtevata civilna in cerkvena postava. Po več kot 20 letih je 18. febr. t. 1. apelacijsko sodišče v Trieste proglasilo za v civilnem pogledu polnomočno razsodbo, ki jo je izreklo najvišje cerkveno sodišče z razveljavlje-njem dne 24. nov. 1920 sklenjenega zakona.
Na ulici ga je zadela kap. Ni dolgo, ko smo poročali, kako je nekega delavca na ulici dohitela smrt. Danes poročamo o drugem sličnem primeru. 64 letni Fior Grinover, uradnik pri tvrdki Orzan, v trgovskih krogih poznan mož, se je pred dnevi okrog 8 zjutraj peljal na kolesu v službo. Nenadoma mu je postalo slabo, omahnil je in z vso težo padel na tla, kjer je obležal mrtev. Zadela ga je bila srčna kap.
Smrtna nesreča. Pri takozvanl »Rdeči hiši« na veliki državni cesti, ki pelje iz mesta na vipavsko stran, je razmeroma nizek železniški prehod. Nekega dne v minulem tednu je vozil proti temu prehodu težak tovornik, naložen z lesom. Vrhu lesa je sedelo več mladeničev. Ko je avto prihrumel do prehoda, eden izmed fantov, 20 letni Franc Citto iz Brindisi, tega ni opazil in se ni sklonil. Zadel je z vso silo z glavo ob obok prehoda in obležal na mestu mrtev. Silni udarec mu je razbil lobanjo.
Zaradi poškodb |e umrl. 35 letni zidar Franc Martinuzzi iz Ranziano se je pri delu ranil na levi nogi. Zaradi premajhne pazljivosti se je rana okužila in kljub naporu zdravnikov je siromak podlegel v javni bolnišnici, kamor so ga bili prepe-Ij ali.	„ , .
Nova župniia. Svoječasno smo poročali, da je prevzvišeni nadškof določil v povojni dobi dokončano cerkev Srca Jezusovega za sedež nove pete
1 mestne župnije in ji tako odkazal za župnijo potrebni in primerni mestni predel. Sedaj uradno javljajo, da je svetna oblast priznala in potrdila novo župnijo.
Stalno lepo vreme. Prijetne sončne dneve, o katerih smo že poročali, uživamo brez prestanka kar naprej. Pa četudi nas sonce radodarno in razkošno zaliva s svojim zlatim bogastvom, so večeri, zlasti pa jutra, še razmeroma hladni. Površniki pa tudi suknje so še vedno v službi. Vse poskuse južnih vetrov takoj zavre sever, ki vleče več ali manj vse dni. Zemlja je močno razsušena in oranice že trpijo. Semena nc morejo kaliti, poljedelci sc boje suše, ki je že pred vrati.
Z Gorenjskega
Kdo se mora prijaviti. Generalni pooblaščenec za delo je pojasnil kdo je dolžan prijaviti so za delovno službo. Kot dan za določitev starostne dobe je merodajen 29. januarja, ko je prijavna obveznost stopila v veljavo. Prijavna dolžnost se roztega tudi na vse bivše poljske in jugoslovanske državljane, ki so dne 14. aprila živeli na Spodnjem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, čeprav nimajo nemškega državljanstva ali so ga s preklicem izgubili.
Nov štabni vodja Hitlerjeve mladine. Zaradi vpoklica dosedanjega štabnega vodje Waldnerja k vojakom je prevzel posle Hitlerjeve mladine na Koroškem posebni pooblaščenec za Gorenjsko in dosedanji vodja beljaškega okraja Martin Rauter.
Iz zadružnega registra. V marcu je bila vpisana v zadružnem registru rajfajznovka v št. Vidu nad Ljubljano zadruga z neomejenim jamstvom. Kot načelnik je bil vpisan inž. Lorenz Maurer, župan v Vižmarjih, njegov namestnik je Albin Koman, kmetovalec v Vižmarjih. Člani uprave so dalje: Ivan Pipan, kmetovalec v Vižmarjih, Kari Erjavec, mizar v Brodil ob Savi in Ivan Zaletel, kmetovalec in lastnik žganjarne v Vižmarjih.
Uprava Prosvet. doma na Vrhniki sporoča žalostno vest, da je nenadoma umrl njen soustanovitelj in član, preč. gospod
JANEZ BURNIK
župnik in dekan na Vrhniki.
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 31. marca 1943, ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče na Vrhniki. Molimo za pokoj njegove duše!
UPRAVA PROSVETNEGA DOMA NA VRHNIKI
S Spodnjega štajerskega
Odkritje spomenika prve svetovne vojne v Trbovljah. Na trboveljskem pokopališču so na spominski dan junakov odkrili posrečen spomenik žrtvam iz prve svetovne vojne. Odkritje je opravil z lepim nagovorom župan dr. Moder, ki si je pridobil največ zaslug za jostavitev tega spomenika, istega dne je bil izročen svojeinu namenu tudi sjotninski gaj. Okrožni vodja Eber-harth je v navzočnosti deželnega svetnika, župana in krajevnih vodij štajerske domovinske zveze, kakor tudi številnega prebivalstva v lepem nagovoru |oudaril, da je prav trboveljsko okrožje že plačalo velik krvni davek za državo in tako dokazalo neomajno zvestobo Spodnjih Štajercev. — Okrožni vodja se je obrnil tudi k vrsti lesenih napisnih spominskih tabel, na katerih so imena v Trbovljah in na vzhodni fronti padlih borcev, in poudaril, da njihove žrtve obvezujejo vse druge. S pesmijo o Dobrem tovarišu, je bila slovesnost zaključena.
Zavednih prebivalcev apaške kotline se spominja ob 4. obletnici sobotna »Tagespost«, ki liše, du je bila vroča želja prebivalcev apaške votline, da bi si priborili priključek v nemško državo. Tako so se 27., 29. in 30. marca leta 1939 zbrali nekateri fantje in dekleta iz apaške občine v Zibrcih in priredili prvi pohod. Med navdušenim vzklikanjem »Sieg-heil« so najprej vabili vaščane, nuj se jim pridružijo, nato so pa tudi v sosednih vuseli pozivuli ljudi k sodelovanju. Ko je sprevod udeležencev narastel na okrog tisoč ljudi, je odkorakal v Apače, kjer so udeleženci zapeli pred orožniško postajo nem ško himno in vzklikali osvoboditvi Spodnje Štajerske. Pohod je bil opravljen v redit in zato orožništvo s svojimi pristaši ni moglo ukreniti ničesar. Množica je vzklikala Hitlerju in nemški državi, kakor tudi osvoboditvi. Demonstranti so vzklikali eno uro in nato odkorakali na svoje domove. 28. marec je potekel v miru, 29. in 30. marcu pa so bile zopet take demonstracije kljub temu, da so bili orožniki ojačeni. To pot se je sprevodu pridružilo zlasti mnogo družin z otroki. Kljub temu, da so orožniki uporabljali pendreke, se množica ni dala razgnati. Kasneje so prebivalci apaške kotline nehali z demonstracijami, ker je bilo preveč dela na polju. Tedaj pu so orožniki postali bojeviti in so aretirali tiste može in fante, ki so vodili demonstracije. Aretiranci so bili poslani v Apače, odtod v Ljutomer in naprej v Maribor na okrožno sodišče, kjer so bili 72 dni zaprti. Ko so bili iz preiskovalnega zapora izpuščeni, so nekateri zbežali čez mejo. Danes pa se bore za svojo — zopet nemško — domovino kot vojaki na vzhodnem bojišču.
900 letnica Ponikef. E. Paidasch je priobčil v »Marburger Zeitung« daljši članek o Ponikvah, eni najstarejših naselbin Spodnje štajerske. Ponikvo praznujejo letos 900letnico obstoja. V starih listinah se imenujejo prvič leta 1043, ki so bile last grofa VVilhelma II. von Friesach-Zelt-scliach, ki je bil poročen s sorodnico nemškega cesarja Henrika I. Hemmo I.
Smrtna kosa. V Mariboru je umrla hčerka pomožnega delavca Ana Kranjc, doma iz Nove vasi pri Ptuju. V Teznem pri Mariboru pa 75-letna učiteljeva žena Roza Serajnik roj. Spicelj. V Ljubečnem pri Celju 70 letna Marija Sodin roj. Mastnak in vdova Košelj. Zahodno od Alagirja je 7. novembra padel 20 letni poporočnik v oklepnem polku Otlried Prinz, doma iz Ptuja.
Iz Hrvaške
Zavarovani hrvatski letalci. Na Hrvatskem je bil podpisan zakon o zavarovanju letalcev. Iz podrobnih poročil povzemamo, da znaša invalidno zavarovanje po stopnji Invalidnosti od 21.000 do 200.000 kun. Za smrtno ponesrečenim letalcem prejmejo: vsak otrok 50.000 oziroma 40.000 kun, žena ali starši 60.000 oziroma 45.000 kun. neporočeni bratje in sestre 30.000 oziroma 20.000 kun. Tudi pogrebne stroške povrne državni zavarovalni zavod 6vojcem smrtno ponesrečenih letalcev.
Vdova skladatelja Vilharja umrla. V Zagrebu je dne 19. t. m. v bolnišnici usmiljenih sester v 78. letu starosti umrla ga. Ana Kalmus Ulrich-Vilhrr, vdova po pokojnem skladatelju Franju Serafinu Vilharju. Pokojna se je rodila v Iglavu na Moravskem, od koder se je njena rodbina preselila v Prago, iz Prage pa je bila premeščena v Ljubljano. Pri urSullnkah je ranjka končala ljudsko šolo in učiteljišče. Takoj po končani šoli je nastopila učiteljsko mesto pri šolskih sestrah v Celju, od koder je šla poučevat na državno ljudsko šolo v Trbovljah. V Ljubljani se je poročila z uradnikom v Tobačni tovarni Hinkom Ulrichom, ki je 1. 1908. umrl. Drugič se je poročila 1. 1913. v Zagrebu s skladateljem Vilharjem in mu ostala zvesta družica in močna opora v življenju. Naj ji bo žemljica lahkal ■
V bolnišnici za nalezljive boleini v Zagrebu ee je lani zdravilo 2800 bolnikov, nasproti 2343 v prejšnjem letu. Število se je dvignilo na račun šarlaha difterije, trebušnega tifusa in pegavca, za katerim leta 1941. ni nihče obolel.
Smrtna nesreča na progi. Na železniški progi pri Karlovcu se je 17. t. m. smrtno ponesrečil zasebni uradnik in posestnik Andrej Pangerc iz Zagreba.
Drobna ljubljanska kronika
Podpornemu društvu za gluhonemo mladino so darovali hišni stanovalci v Gosposki ulici 9 namesto venca na grob blagopo-kojnemu g. Janku K o ri t z k y j u znesek 120 lir. ta kar «e jim društveni odbor prisrčno Zahvaljuje.
Violinski koncert. V ponedeljek 5. aprila bo koncertlral v veliki filharmonlčnt dvorani znamoniti violinski vlrtuoz G. Clom-pl. Na koncert odličnoga umetnika opozar-iamo že danes. Vstopnice bodo od sredo dalje ▼ predprodnji v knjigarni Glasbene Matice. Začetek koncerta točno ob pol 1.
Učite ee strojeplBjal Novi eno-, dvo- In trimesečni tečaji - dnevni in večerni -prično 2. ln 3. aprila. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna Sola: Največja modoma strojepisnlea, raznovrstni stroji. Informacije in prijave
dnevno: trgovsko nčlllšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15.
Krstna predstava SkrblnUkovega materija »Zmaga luči« bo v nedeljo 4. aprila ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. — Predprodaja vstopnio nd četrtka 1. aprila daljo v trgovini Sflligoj, 1 raneiškanska 1.
Ko «0 premaknili ure. V ponedeljek 29. marca ob 8 zjutraj je bil uveden poletni čas Ob tej uri so premaknili kazalce na uran za eno uro naprej. In zjutraj so so ljudje zbudili za eno uro poprej. Bilo je vso v redu Delavci so hiteli ob določenih urali na delo. Ljudje »o vstajali neko iko popre 1. Na živilskem trgu pa ao je malce poznalo, da
HO premaknili ure v ponedeljek, ko bra
nievei uiso tako zaposleni. Navadno ae1 je poprej začenjalo oh 7 že prav živahno bra--Va..sko živil«!«- ko so hiteli branjevci po stavljatl" klopi" ln razstavljati svoje blago, ki «0 ga lepo urejevali. V ponedeljek pa ie bili ofi 7 Se pravcato tržno mrtvilo, e dve branjevkl «ta s« vrteli ln skrbno urelall tla-
go, solato ln cvetačo. Drugače pa ni bilo se nikogar na trgu. Pozneje čez dobro uro je trg oživel. Na trgu Je bilo naprodaj prece.J sadik, zlasti raznovrstna solate, pese in kapuc nio.
Rokodelski oder uprizori v nedeljo 4. aprila ob pol t popoldne Igro »Vlšarska polena«, ki jo je JJO svoji isioimenski povesti napisal Narto Velikonja. To delo iz našega narodnoga življenja jo pri prvih uprizoritvah imelo velik uspeh zaradi domačega oko-lia, ki je v njem z veliko močjo lu kleno liosedo oživljeno. Opozarjamo na ponovitev vse, ki dola še ne poznajo. Predprodaja vstopnio bo v nodeljo od 10—12 iu dvo uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12, I. nadstropje, desno,
V Ljubljani bo umrli od 19. do 25. marca: Furlan Marija roj. Camloch, 77 let, žena šolskega upravitelja v p., Petrarkova 14; Novoliradsky Kajko, 73 let, zasebnik, Japljeva ulica 2: Segula Alojzija. 63 let, vdova poštnega uradnika, Vldovdonska cesta 9; Mayer Henriota roj. Bukvič, 68 let, žena poštnega kontrolorja v p., Merčnlkova u. I>; Virant Neža roj. Pire vd. Cirar, 87 let, vdova posestnika, Orlova 13; Proehazka .losip, 73 let, orožniški narednik v p., Gorupova 4; Podloga r Alliin. 30 let. sin posestniku, Vi-dovdanska cesta 9: Zlobeo Marija ro.i. Je-lovčan vd. Miklič, 74 let, vdova mestnega delavca, Japljeva 2; dr. Tominšek »ran, iu let, odvetnik, Natlačenovn 16: Koračln Anton, 70 let, klepar, Mokronog 14; Korilzky Janko, M let, inag. ph„ Rimska cesta 31; Merhar Štefan, 42 let, žel. uradnik, Poljano 52; Zerovnik Frančiška roj. Zerovnik. 61 let pospstnica, Vodnikova cesta 97: Hlaj Anton, 32 let, gradbeni tehnik, Vošnjakova ulica 4; Likovič Marija roj. Vidmar, 7, let, žena žel. uslužbenca v p., Ljubljanska cesta 15; Vengust Marija s. Bonavent.ura, i0 let, sestra Čudodelne svetinje. Vidovdanska
eesta 5; fiimnoveo Terezija roj. Možina vd. Slevec, 83 let, braujevka, Vidovdanska 9.
V ljubljanski bolnišnici so umrli: Kralj Franc, 13 let, sin posestnika, Trstenik 2, Novo mesto; Berdnlk Marjun, 1 leto, sin delavca, Kožarje '.IG, Dobrova; Zirovnik Ld-vin, 52 let, kovinostrugar, Bernekerjeva 39: Jereb Franca roj. Skerjanc, 57 let, žena kamnoseškega pomočnik:!, Velika čolnarska ulica 8; Plut Janez. 34 let, Brezovi dol li, obč Ambrus pri Novem mostu; Ravnic Martin roj. Skrlj. 44 let, vdova zel. uslužbenca, Gubčeva 17; Dolinar Ivan, 59 let, kurjač kemične tovarne, Kodrova ulica 31; Dežrnnu Matiia, 63 lot, Izvošček, Mandcljeeva ul. 15, Novak Noža, 80 let, Ambrus 3 pri Novem mestu; Filipič Ludvik. »4 let. komisiouar Prevoda, Trebnje 25: Goršič Karel, i0 let, čevljarski mojster, Groharjeva cesta 22.
Ponesrečenci v LJubljani. Kljub velikemu tramvajskemu prometu zaznamuje kronika nesreč v LJubljani prav redko tramvajske nezgode. Tu In tam kdo pade po nejire-vidnosti na tla, ko skoči s trnmvaju Sivi a, 30 letna Štefka Dražilova je padla s tramvajskega voza in se poškodovala na glavi. — Krojačeva hčerka 12 letna Josipina Beden-kova se je hudo usekala v levo roko -Hčerkn troSarlnskega paznika. 9 lotna Pavlft Vodnikova se je poparila z vrelim kropom po nogah. Dobila .ie hudo opekline. - Ulj« 14 letni Janez Kržič iz Borovnice, je padel in ai zlomil desno nogo. - Jožefa Marklje-va, 48 letna Blužkinja je padla in 81 poškodovala rebra.
Rdeži križ sporoča
V poizvedovalnem uradu Italijanskega Rdečega Križa, avtonomna »ekclja Ljubljana, Via Ariella Ren (Gosposvetska) 2-11 se naI med uradnimi urami od 8—12 J»vy"! Diz Ivan, JcvSevar Zdenko, MlkulinlS R«; dolf, Logar Danica, Veselko Mak«. «ynjei v u. Zigona Josipa, dalje Siličn Kiharda iz Do1n ie Lendavo, Ipavca Alberta. bvoJcI vojnih ujetnikov v Carnpo concentramento I*.
g 62 P M. 3200, in osebe, ki so poslale pa kete naslednjim: Velde Alojz, Sever Podržaj Janez, Pajuič Ivan, Sečnik J'>>«. Hočevar Ivan, Boh Frano, Muster Jp/.e, Zaje Vinko. Kozina Ivan, Vldlc StanisH". V!dlc Anton, Fink Franc, Marenč Martin, Rož,nane Andrej Kaši AdoU. ZupanMČ, Sva iger Franc, Peterle Alojz, f.ersi2,n,V,f, hri jel, Cernič Franc, Zalar Mm k'. ^n >UČ Ivan, Arko Anton. Sjireieer Ana, Staruša Ivan! Staniša Jože, Šuštar Jože, Novina Frano	.......
Gledališče
O p e r a s
Torek, 30. marca, ob 17: »Janko ln Metka«.
lted B.
Sreda. 31. marca, ob 17: »Evgcnlj Onjegln«.
Red Sreda.
Četrtek, 1. aprila, ob 17: »Thals«. Izven.
Cone od 28 lir navzdol. Petek, 2. aprila, ob 17: »Zemlja smehljaja«.
Izven. Cene od 28 Ur navzdol. Iliimperdlnck »Janko In .miizi-kalnn pravljica v treh dejanjih Osebe: Me-tlar Peter — Janko, njegova žena Jera — St. Poličeva. Jnnko in Metka,, otroka - Golobova in Mlejnikova, Hrustnj-babn - Knr-lovčova, Trosi-možek - P«rl,'4B,Y"'fi,H®*L" možek - Urhaničova. Dirigent N. Stntor, režija C. Debevee, vodja zbora R Simoniti, koreosraf P. Golovin, kostumi Jcla Vilfanova.	„
Drama:
Torek. 3(1. marca: oh 17.30: »V Ljubljano lo
dajmo!« Red Torek, Sreda, JI. marca, ob 17.30: »Mlrandollnn«.
Četrtek, L aprlla, oh 17.80! »Prava ljubezen«.
Red Cetrtok.	_ ,,	..
Petek, 2. aprila, ob 15: »Kralj na petajno-vl«. Izven. Zelo znižane cene od 12 Ur
navzdol.
J. Ogrlne »V Ljubljano Jo dalmo«. vese loigra y treh dejanjih. Osebe: Srebrln —
Cesar, Rotila — P. Jnvanova, Manlca — A. Levarjeva, Cena — Starčeva, dr. Snoj — Drenoveo, hlapee Pavle — Peček, dekla Neža — Rakarjeva, notar — Košuta, dve priči — Gorinšek In Benedičič. Igra se godi sredi prejšnjega stoletja, ltežlja Milan Skrblnšek.
Naznanila
ROKODELSKI ODER. Nedelj«, 4. aprila, ob pol 6 popoldne: »Vlšarska polena«.
Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo v nedeljo od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ul. 12, I. nadstropje.
RADIO, Torek, 30. mareat 7.30 Pisana
glasba — 8 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Priljubljena glaBba — 13 Napovod časa, poročila v liaHjanseini — 13.10 1'oročllo vrhovnega poveljstva Oboroženih «11 v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkostra vodi dirigent D. M. Sijanec — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Simfonična glasba — 14.25 1'csinl za vse okuso vodi dirigent Segurini — 15 Poroči a v slovenščini — 17 Napoveda časa, poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Prenos lz zavoda za romansko uče-nle: glasbeniki romanske filharmonlčne akademije — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. St. Leben - 19.30 Poročila v slovenščini - 19.45 Pesmi - 20 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 20.20 Komentnr dnevnih dogodkov v slovenščini — <1.10 Operna glasba na ploščah - 21.30 Pesmi zn vbb okuse vodi dirigent Segurini - 21.55 Orkester vodi dirigent Petralia — 22.15 Kon-eert violinista Arvlga Soratoja. pri klavir-ju Lidija Proietti — 22.40 Orkester Cetra vodi dirigent Barzlzza — 22.45 Poročila v Italijanščini,
LEKARNE. Nočno službo Imajo lek«""'1
nr. Sušnlk. Marijin trg S; mr. Deu-Klanj-
Sček, Via'Ariella Rea 4,' ln ded., Ceeta 29. oktobra 31.
mr. Bohinc
Ljubljana: Hermes 5:1 (3:0)
Včeraj ja bilo ie deset moštev na zelenem polju
Ljubljanski nogometaši se pripravljajo na domače prvenstvo, s katerim bodo začeli 11. t. m. Včeraj so priredili kar pet prijateljskih tekem, ki pa niso potekale toliko v znamenju dobrega športa kot v znamenju generalnih vaj. Največ zanimanja je bilo vsekakor za srečanje med slovenskim nogometnim prvakom Ljubljano in med enajstorico Železničarjev iz Šiške. Po doljšem času se spet vabili na tekmo z lepaki, odzvalo pa se je za letos rekordno število gledalcev.
Sodniku g. Makovcu sta se predstavili moštvi na igrišču Hermesa z malo zamudo v naslednjih postavah:
Ljubljana: Rožič, Lah V., Hassl, Perharič, Sercer, Pelicon, Hacler, Lah S., Vodeb, Vari in Kroupa.
Hermes: Razbornik, Antonič, Klančnik, Za-dravee, Košenina, Aljančič, Tuma, Brodnik, Al- , jančič N., Eržen in Derenda.
Igra je bila živahna in polna podjetnosti, opaziti pa je bilo, da moštva še nimajo zadostnega treninga. Večina se jih bori s tehničnimi težavami,ki onemogočajo duhovite razplete in premišljene taktične poteze. Na mesto igre potez smo gledali večji del borbo za žogo, kar je značilna lastnost za moštva, ki niso vigrana.
V vrstah Ljubljane je bilo nekaj svetlejših trenutkov, kar dokazuje tudi zmaga, ki je proti pričakovanju visoka. Kakor rečeno, za obe moštvi je bil to važen trening in smo prepričani, da bosta zaigrali, ko bo šlo za točke, veliko bolj zrelo. V glavnem je bila igra odprta, boljše pozicije za streljanje v mrežo pa so si znali ustvariti Ljubljančani. Začel je Hacler, ki je že v 5. minuti dosegel vodstvo za Ljubljano z 0:1. Sporazum med Lahom in Kroupo dovede v 23 min. do drugega gola.
Tudi Hermesu uspevajo napadi, izblinjajo pa se v nič zaradi šibkih strelov, v ostalem pa jim nasprotnikova obramba ne pusti preveč blizu. Preveč driblinga si privoščijo Hermeža-ni, krila pa so prepočasna. Proti koncu prvega polčasa poviša Kroupa razliko na 3:0. kar je vsekakor previsok rezultat, gre pa delno na račun vratarja.
Iu pa je izkušeni Slamič povezal vrste in začelo je padati. Zajec, Piskar, Fajon in Doberlet so dosegli osem golov, na strani igralcev Tob. tovarne pa se je odlikovala leva zveza, medtem ko je dal Rot avtogol. Sodil je g. Kos.
Tri zmage SK Viča
Tudi Vičani so poslali včeraj vsa svoja moštva na zeleno polje. Dopoldne so premagali juniorji Viča svoje hermežanske tovariše s 3:1, ob 14 pa je nastopil Vič proti Zabjaku in ga
odpravil z 2:0. Oba gola ie dal Slavič. V tretji tekmi so se pomerili mladi Vičani proti junior-jem Zabjaka ia dosegli 3:1.
Mladika : Korotan 5:0 (2:0)
Prihodnjo nedeljo čaka Mladiko kvalifikacijska tekma s Tob. tovarno za vstop v 1. razred. Prav zaradi tega sta bila včeraj oba klubu pri delu in sta skušala ponovno utrditi svoje vrste. O 1 obakarjih, ki so si izbrali močnega nasprotnika, smo že poročali, da so podlegli. — Mladika pa je igrala s Korotanom in ga odpravila s 5:0. igrala je živahno in požrtvovalno, ni pa naletela na posebno hud odpor. Morali bomo počakati do prihodnje nedelje, da bomo videli komu od obeli se bo nasmehnila sreča.
V drugem delu igre jo tempo občutno popustil. Znamenje, da igralci še niso v dob n kondiciji. Prav zaradi tega bi storil priredi-
pustil. Znamenje, da igralci še niso v dol kondiciji. Prav zaradi tega bi storil prire tel j bolj pametno, če bi čas igranja skrajšal, kakor je bilo to lansko leto. Prve pol ure je poteklo brez gola, dokler ni poslal Lah uporabne
žoge, ki jo je prestregel Kroupu in povišal razliko na 4:0. Kmalu potem se je tudi Ilermežanom nasmehnila sreča, ko je Brodnik streljal iz daljave 20 m ter ukani! vratarja zelenih: 4:1. Zlasti vesel je bil tega, vsekakor zasluženega uspeha stranski sodniček, ki je odložil svojo modro zastavico, odskakoval od tal ter ploskal kolikor je mogel...
Se minuta je manjkala do konca, ko je Hacler preigral Vodeba in še enkrat je bila žoga v mreži. Ljubljana je zmagala s 5:1 in je potrdila svoje pristaše v upanju, da si bo tudi letos priborila naslov mestnega prvaka. Za obe moštvi pa velja, da 6e bosta morali še posvetiti temeljitemu treningu, da se bosta usposobili za lepe športne nastope.
Mars: Tobačna tovarna 8:3 (1:2)
Mars je moštvo, ki bo imelo pri letošnjem prvenstvu važno besedo. Posamezne vloge enaj-storice so posrečeno razdeljene, kar pa je glavno, pozna se jim dobra športna vzgoja in tehnična šola. Izkupiček prvega dela včerajšnje tekme za Kolinsko tovarno so spravili Toba-karji (Mars je igral proti vetru), v drugem de-
Samo še dva kandidata za prvenstvo!
Juventus prehitel Ambrosiano — Triestina na predzadnjem mestu
26. kolo državnega nogometnega prvenstva | 28, Milano 27, Lazio 26, Atalanta in Fiorentina
nas je pustilo pri nerešeni uganki. Se vedno ne vemo ali bo potoval naslov prvaka z moštvom iz Livorna ali pa z onim iz Torina. Preteklo nedeljo je vodil Livorno s 35 točkami, Torino pa mu je bil za petami s 34. Tudi sedaj je položaj isti in razlika je samo v tem, da sta se obe moštvi spet odmaknili za dve točki naprej. Dve nedelji po vrsti so se zbirali nad Livornom temni oblaki; proti Triestini je igral samo neodločeno, proti Ju-ventusu pa je izgubil z 0: 3. Vodilno moštvo je torej napravilo v 14 dneh kar tri točke. Sedaj «e zdi, da je Livorno prestal krizo. Včeraj ie imel doma težkega nasprotnika Genovo in jo odpravil s prepričljivim izidom 3:1. Livorno še vodi, čeprav samo za eno samo točko.
Položaj na vrhu preglednice postaja zelo napet, zakaj približujemo se koncu prvenstva in Torino s svojo sijajno napadalno vrsto noče in noče popustiti. Tik za Livornom se pomika naprej in čaka ugodnega trenutka, da bi ga prehitel. Včeraj je nastopil v Genovi proti Liguriji. Zmagal je t 3:2, kar pomeni tesno zmago, vendar ves izkupiček. To, kar daje enajstorici Torina moralno oporo, je odlična razlika golov: 58 : 261 V tem oziru zaostajajo tudi Livornčani s svojimi 42 :30.
Od vodilnih moštev si oglejmo še Ambrosla-nol Nekajkrat je sunkovito planila naprej in že je kazalo, da se bo potegovala za naslov prvaka, v zadnjem času pa je zaostala. Kdo bi si mislil, da bo izgubila na domačih tleh proti lanskemu prvaku Romi? Izid 2:0 pa govori za to, da v vrstah Ambrosiano škriplje. Včeraj jo je že prehitelo drugo moštvo — Juventus. Ta je premagal Triestino s 6:2 in zadal s tem kar dvema moštvoma občutne in nevarne udarce. Prvič zaradi tega, ker je Juventus preskočil Ambrosiano, drugič pa zato, ker je potisnil Triestino na pred-z.adnjc mesto. Ce bi bil včeraj konec prvenstva, tedaj bi Triestina in Venezia zdrknili v drugi razred. Tako pa bosta še štiri nedelje bili borbo za obstanek.
O Vicenzi moramo napisati, da je presenetila. Gostovala je na vročih tleh Bologne in premagala moštvo istega imena z 2 :1. Tudi Benečanom se je nasmehnila sreča, čeprav že najbržc prepozno. Benečani so odvzeli Atalanti obe točki in imajo spet nekoliko upravičenega upanja, da bodo ostali v tovarišiji najboljših. V naslednjem objavljamo pregled včerajšnjih izidov:
Genova: Torino — Liguria 3:2.
Livorno: Livorno — Genova 3 :1.
Rim: Lazio — Milano 4:2.
Bari: Bari — Fiorentina 4:2.
Bergamo: Venezia — Atalanta 2 : 1.
Bologna: Vicenza — Bologna 2 :1.
Milan: Roma — Ambrosiana 2 :0.
Torin: Juventus — Triestina 6 : 2.
Vrstni red in točke: Livorno 37, Torino 36, Juventus 33, Ambrosiana 32, Genova 30, Bologna

po 25, Roma 24, Bari 21, Vicenza 19, Liguria in Triestina po 18, Venezia 17.
B razred
Preteklo leto sta igrala Modena in Napoli v A razredu, sta pa dosegla samo zadnje in predzadnje mesto na razpredelnici in sta tako zdrknila v nižji razred. Zanimivo pa je, da sta to obe moštvi letos spet tako obnesli, da kaže, da se bosta vrnili med najboljše. Trenutno je Modena na prvem mestu, Napoli pa na drugem.
Včeraj so dosegli v B razredu naslednie Izide: Pescara: Pescara — Pisa 1 : 1, Siena: Modena — Siena 4 : t, Cremona: Cremonese — Novara 2:0, Savona: Pro Patria — Savona 2:0, Udine: Udinese — Alessandria 2:0, Palermo: Palermo Juve — Brescia 0:0. Ancona: Anconitana — Fanfulla 0:0, Padova: Napoli — Padova 2:1, Rim: Mater — Spezia 0 : 0.
Vrstni red in točke: Modena 35, Napoli, Pisa, Pro Patria in Spezia po 33, Brescia 32, Cremonese in Fanfulla po 28, Padova 26, Anconitana 25, Novara 23, Pescara 22, Udinese 21, Mater 19, Alessandria 18, Palermo, Siena in Savona po 17. — Napoli, Anconitana. Mater in Siena imajo še eno tekmo v dobrem, Palermo Juve pa štiri.
Šport v kratkem
Znani alpinist Joie Cop je dopolnil 28. t. m. svoje 50. leto. Srečnemu plezalcu in prikupnemu planincu želimo ob tej priliki še veliko uspehov!
Iz službene objave Atletske zveze: Do 31. marca ie potrebno oddati prošnje za prireditev atletskih tekem vključno s koledarjem.
Hrvatska nogometna reprezentanca, ki bo v kratkem nastopila na meddržavni tekmi proti Švici, je priredila včeraj poizkusno tekmo. Nastopila je proti Železničarjem in jih premagala s 4:2. Igralo je moštvo Gradjanskega, okrepljeno s Kacijanom.
Motor v gozdu
Motorna žaga, ki jo upravljata dva moška, vrešči in se kot bi trenil zaje v les drevesa. Čez nekaj hipov nato se drevo nagne k tlom in tciebne na mehko gozdno zemljo. Kar je zrastlo v sto in več letih, je v nekaj sekundah posekano. Torej se je tudi gozdarstvo »motoriziralo«. Če si prej hodil |x> gozdovih, si slišal enakomerne udarce sekire, ki so z njo drvarji zaznaroenovali drevo, kam da naj pade. Tudi to oskrbi zdaj motorna žaga. Vse delo je postalo zdaj laže. Drvar se je spremenil v majhnega podjetnika, ki deluje z lastnimi stroji in ki je za svoj poklic izborno izvežban.
Leta 1920 so se začeli prvi poskusi s stroji ▼ gozdarstvu. Treba je bilo premostiti precej ovir. Predvsem so manjkale zveze med gozdar: skim gospodarstvom in industrijsko konstrukcijo. Prebivalstvo gozdnatih pokrajin se je moralo na stroj šele navaditi, slo je za to, da je bilo treba najti take modele, ki jih je moči lahko voditi in lahko popravljati. Leta 1932 so začeli uporabljati prve motorne žage, 1. 1938 jih je bilo v Nemčiji kakih 100 v obratu, zdaj jih je že 5700. Zdaj imamo tri modele, ki so preprosti in priročni. Prvi model je žaga, ki jo l>oganja bencin, druga dva sta električni žagi 32,2 in 1,7 kilovatov. Elektrika se proizvaja kar v gozdu. Gonilo je lahko tudi tekoče in se ga uporabi na uro 1 in pol litra. Za proizvajanje elektrike je pa uporaben tudi generator na leseno oglje, zlasti še, ker 6e more oglje kar v

»DAJ MI OTROKA,« RECE KRALJ. »JAZ ROM SKRBEL ZANJ, DA MU BO DOBRO. TEBI PA DAM DENARJA TOLIKO. DA TI NE BO TREBA DO SMRTI KUHATI OGLJA.«
OGLAR JE BIL ZADOVOLJEN IN KRALJ MU JE OBLJUBIL, DA BO POSLAL PO DETE.
«■■«■■•■■•■■■■■■■■■•■■01•»-"»•»■•■f
gozdu sproti proizvajati. Za proizvodnjo oglja je zadj na razpolago posebna priprava, s katero se v 5 — 6 uruh iz 5 metrov drv dobi do 8 stotov oglja, kar je isto ko 60—70 litrov bencina. Vprav zaradi prihranka bencina je električna žaga tako odlična in pa zato, ker je moči iz istega vira elektrike streči več žagam hkrati.
S takimi žagami se v 20 urah poseka do 600 metrov lesa. Motorna žaga drevo tudi ob-seka in razžuga, motorni vlačilec pa zvleče debla skupaj. L motorizncijo gozdarstva se je proizvodnja dela povečala za 180 odstotkov. Motor v gozdu bo polagoma tako navaden pojav, kot jc stroj v poljedelstvu.
Še več ko Malta:
Pantelerija, trdnjava osi v Sredozemskem morju
Ko smo prišli na Pantelerijo, smo mislili
V nekem pristanišču na Korziki razkladajo tanke s tovorne ladje.
na palme in oranže, a kar smo našli, je bil majnen otok, ki je malo več ko 25 km dolg in kjer je do 800 m visoko hribovje. Pozimi so skale in grušč prevlečeni s tanko plastjo trave in tu in tam se pokaže tudi kaka marjetica. Čim pa sonce začne topleje ogrevati otok in minejo deževne plohe, pa je kmalu vse usehlo in izžgano. Edino zelenje tvorijo potem kakteje, ki plezajo kvišku po obronkih. Nikjer ni obale jx> našem pojmovanju, povsod butajo valovi v obrežne pečine, ki so vse divje in raz-
Zgodba z d?v!ega Zahoda
šest moških, dve ženski in deček — to je bilo vse, kar je od izseljeniške karavane moglo uiti Indijancem Siux. Zdaj so hudo ranjeni ležali v varstvu majhne jase v gozdu in so čakali še hujšega konca. Edino deček, Buni, je ostal nedotaknjen. A vse, kar je utegnil storiti za nesrečnike, je bilo le to, da jih je negoval, jih Čuval in hodil na lov na divjačino. Tudi zdajle je bil na lovu, in ranjenci, ki si niso mogli sami nič pomagati, so ga željno pričakovali.
»Po jx>moČ ga moramo kam poslati,« je dejal eden moških. »Tu so ženske, ki jih je treba rešiti. A nihče od nas ne zmore tega, da bi se privlekel kam le za miljo daleč. Ne kaže drugače, ko da bo moral fant po sledi kolesnic našega voza teči nazaj do trdnjave. Gre predvsem za te dve hudo bolni ženski!«
»Pa ne bi dosegel drugega ko smrt! Treba bi bilo imeti konja!«
»Treba I« se je nestrpno porogal vročični ranjenec. »Saj še jermenov nimamo, nikar kak laso! In kdo naj bi mustanga ujel? Ali nemara ta fant?«	. , . , ,
»Jezditi zna ko kak odrasel moški,« ie dejal Bunijev oče, ki je s prestreljeno nogo ležal pod hrastom. »Mislim, da bi to zmogel.«
Tedajci je nedaleč poči! strel. Nehote so vs! molče prisluhnili v tisto smer, saj bi utegnil kak strel v tej nevarni okolici pomeniti marsikaj.
»Vsi se bomo tu uničili,« je zaječal nekdo. »Kaj bil Nekega lepega dne nas bo vseh konec.«
Grmičje se je razmaknilo in Buni je stopil na jaso. Nekakšna kljubovalnost je namrščila opalje-ni obraz dečka, ki je iinel kakih dvanajst let.
»Volka sem ustrelil.« je dejal in pri tem pomislil na nepokopane mrliče, ki so obležali na bojišču in na jastrebe in volke, ki so se ondi zbirali. Potem je odložil puško in je dodal: »V sosednji dolini je čreda mustangov, divjih konj. Ko bi imel laso!«
»Laso?« je kriknil lovec, ki je prej govoril. »Ujemi si kon ja vendar s puško I Veš, fant, nič se ne norčujem, in tudi vi drugi, ne mislite, da se mi blede. Zares se dft konja ujeti s kroglo I A16, Buni, stecl in vzemi si kožo volka, ki si ga pravkar ustrelil. Medlem bom poskusil, ali se bom še mogel spraviti na te svoje stare noge. Pa čisto točen strel si moraš pripraviti, fanti«
Čez pol ure nato sta ranjeni lovec in Buni prežala na čredo mustangov, ki so je pasla v kotlini.
»Zdaj pa kar volčjo kožo na=e. Buni!« je zašepetal lovec. »In ostani — za božjo voljo — v bližini svoje puške! Če prideš pod kopita, fant, je po tebil Ustreliti moraš do pičice natančno, na rami imej sekiro Ustreliti bo treba z eno samo roko. ne pozabi, fant!«
Buni je pokimal In da! nase krvavi volčji meh. Polcm je po vseh štirih lezel Čez rob grička in kar koj ga je čreda mustangov opazila.
»Na tla, Buni,« je siknil lovec, ko se je mu-
stang izzivajoče bližal po hribčku navzgor in je zraven razgetal in topotal s kopiti. >Na tla!«
Buni je vrgel volčjo kožo proč. Zrebec je osupnil, ko je zagledal pred seboj človeka namesto — volka. Hkrati je počil strel lovca in vrgel konja kot bi trenil na tla Dobro pomerjena krogla je bila obrsnila hrbtenično vretence na tilniku in je mustanga za hip ohromela.
»Brž, Buni! Da ne začne besneti I«
Fant je vrgel ruto konju čez oči in mu jk> tisnil žvalo v gobec, kar ni bilo niti za sekundo prezgodaj, zakaj mustang se ie bil že opomogel in je nenadoma planil kvišku. A zaradi rute ni nič videl in to ga je zmedlo.
»Brž nanj, Buni. in spet in spet ga udari jx> tilniku, če bi te hotel ugrizniti! Bog s teboj, Buni!«
Potegnil Je ruto proč. Zrebec se je divje ozrl naokoli, se pognal ko puščica naprej, 6e postavil na zadnje noge. ritnil, se povzpel kvišku nato pa je ko vihar zdirjal nizdol po obronku in dalje čez dolino in čez nekaj minut je bi! videti le še kot bežeča pika na obzorju. Lovec ie Koniai dihal in se je oprl na svojo puško, rekoč-
»Hvala Bogu I Bo. bo. hvala Botru!«
Buni je zares obvladal konja. Po divji ježi čez drn in strn in skozi ves dan in vso noč je prispol do trdnjave in se je ko mrtev zgrudil poveljniku k nogam Kmalu nato ie zbežala skupina jezdecev 17. paljsad in če?, teden zatem so se pripeljali pokriti vozovi z ranjenci izseljenci v varno zavetje trdnjave.
klane, in to kipenje valov je slišati kar po vsem otoku.
Dognano je, da dandanašnja Pantelerija ni prava, in da je bil prvotni otok tega imena nekaj milj bolj proti jugu in je nekoč izginil v modrino morju in se je zaradi ognjeniških nemirov Sredozemske kotline pojuvil novi otok, ki ima isto ime kot prejšnji. Na otoku je omrežje odličnih cest, na poljočjih so umetne terase, da je moči na njih vsaj nekaj pridelati. V prvi vrsti uspeva tu muškntno grozdje, ki daje izvrstnega muškatelca. Terase, ki so narejene iz temnordečega in črnega kamna, in pa velikanske kakteje, dajejo otoku posebno lice.
Otok nima nobenega naravnega pristanišča. Šele po hudih naporih fašistične vlade in glede na to, da ima ta otok velikanski strateški pomen. so v kratkem času napravili umetno pristanišče, ki je za hitre mornariške cdinice izredne važnosti- Saj je Pantelerija oddaljena od Sicilije le 130 km, od Tunisa pa le 73 km, in tnko resnično loči Sredozemsko morje na vzhodni in zahodni del. Pantelerija ima torej tako važno lego, kakršne nima noben sredozemski otok, in tudi Malta ne.
Z velikansko naglico so Pantelerijo v poslednjih štirih letih spremenili v trdniavo, pri čemer so se ozirali na vse možnosti. Naprave,
ki služijo oskrbovanju čet, so prav v notrunjo-sti skalovja. Dalje so tu podzemski in spričo bomb varni letalski bunkerji in skladišč« aa municijo in živila. Celo pekarna je na o*»ku, kjer se peče kruh za vojaštvo. Tudi za vodo je vse preskrbljeno.
Ko smo se vozili po otoku — piše posebai vojaški dopisnik »Donauzeitting« -- smo skušali prešteti tojiove, ki so vsi vidni. Ne glede na to, da število topov bolj zanima nasprotnika kot nas, jih vendarle nisem mogel prešteti v treh urah, toliko jih je. Ta trdnjavski otok je zares kakor jež.
Na otoku je zdaj zelo malo civilistov in še ti so v službi obrambnih del, bodi kot delavci ali pa kot prostovoljni miličniki. Zato vidiš na otoku večidel same uniforme Vsi sp zavedajo, da so v središču južnoevropskega branika spričo Angloameričanov.
S. S. VAN DINE:
31
Umorjeni Kanarček
»Res, bil je tako oprezen, da nam nI povedal popolnoma nič,« je vidno nezadovoljen izjavil Markham.
»To pa 6e mi nikakor ne zdi, prijatelj.« Vance se je zopet zleknil v naslanjač in z velikim užitkom puhal dim proti 6tropu. »Tu in tam pa je prodiral kakor slaboten žarek. Ta prekupčevalec s kožuhi nas hoče prepričati, da ni res, da ga je dekle izsiljevalo in hoče celo, da bi' mu verjeli, da sta se s plesalko ločila kot iskrena prijatelja... Potem dejstvo, da je oinenil Clea-verja. Nikakor ga ni imenoval slučajno. Imel je določen razlog, da ga ja imenoval. Če bi se ti posrečilo uganiti, čemu je imenoval prav njega, bi bil zdaj več kot zadovoljen. Zakaj je imenoval prav Cleavetja? Nikakega dvoma ni, da se življenjske poti teh dveh zaljubljencev nekje križajo. Vsaj to je bilo mogoče uganiti iz Man-nixovih odgovorov... Jasno je, dn ne pozna našega znamenitega doktorja. Ime Skeel pa mu je znano, a rajši je to zanikal... Podatkov je več kot preveč, a kaj početi z njimi?«
»Rajši se jim odpovem,« je malodušno pripomnil Markham.
»Žalostna je ta beseda!« je pripomnil Vance. »Glej vendar z zaupanjem na to zmešnjavo! A zdaj je čas kosila. Malo prigrizka ti nikakor ne bo škodovalo.«
Markham jo pogledal na uro in se pustil odvesti.
XIV.
Vanco oriše svojo teorijo.
Sreda, 12. septembra, zvečer. Popoldne se z Vancejem nisva vrnila v urad k Markhamu, ker je lu imel mnogo dela; zelo verjetno ne bo nič novega v zadevi Odeli, dokler Heath ne izpopolni svojih poizvedb o Cleaverju in doktorju Lindquistu. Vance je imel dve vstopnici za opero in ob dveh sva že bila tam. Predstava je bila prvovrstna in umetniki res dobri, a Vance je bil preveč raztresen, da bi mogel resnično uživati. Po končani predstavi je naročil šoferju, naj krene proti Stuyvesantu. Vede! sem. da je imel napovedan nek obisk in da l>o še^ večerjat v Longue Vue. Ker je spremenil načrl zato, da se sestane z Markhamom, je to zadosten dokaz. kako zelo se je zanimal za zadevo Odeli.
Šest je že odbila, ko ee je prikazal Markham. Bil je videti utrujen in zmeden. Ves čas večerje ni nihče izmed nas omenil zadeve, ki nas je vse tako živo zanimala. Markham je samo mimogrede omenil, da se je že vrnil lleaih s podatki o doktorju Lindrjuistu. o Cleavrju in Mannixu. Šele ko smo se umaknili v svoj priljubljeni kotiček, smo začeli razpravljati o vprašanju, ki nas je tako zanimalo
Prav to kratko razpravljanje je dovedlo do novega načina poizvedovanja, ki je privedlo k odkritju krivca.
Markham je udobno sedel v svoj naslanjač. Na njegovem obrazu se je jasno videla utrujenost, zaradi napornega, a neuspelega dela zadnjih dveh dni.
S počasno kretnjo si je prižgal cigaro in pričel kaditi.
»Vražji časopisi!« je zagodrnjal. »Zakaj neki ne pustijo, da bi policija v miru in po svoji zamisli vršila svoje delo?... Sle C i tali današnje popoldnevnike? Vsi zahtevajo na ves glas morilca. Kakor da bi ga hotel skrivati!«
»Pozabljaš, dragi prijatelj,« je pripomnil Vanco in se namrdnil, »da živimo pod dobrohotno Demokritovo vlado, ki dovoljuje vsakemu nevednežu, da kritizira tiste, ki so pametnejši od njega <
»Nikakor se ne pritožujem zaradi kritik Jezi me le bujna domišljija časnikarjev, ki skušajo temu zločinu dati skrivnostno in dramatično lice. V resnici pa more uvideti vsak otrok, da gre tu za navaden roparski umor, kakor jih je v sedanjem času na kupe.«
Vance je ol>stal v trenutku, ko si je hotel prižgati cigareto in pogledal prijatelja z nevernim izrazom na obrazu.
»Kako to? Me hočeš morda uveriti, da je bilo poročilo časnikarjem podano v dobri veri?«
Markham ga je presenečeno pogledal.
»Seveda... Sicer pa. kaj misliš z besedami: v dobri veri?«
Vance se je prizanesljivo nasmehnil.
»Domneval sem. da je tvoje pripovedovanje časnikarjem bilo samo sad strategije, da si hotel, da hi pravi krivec mislil, da je varen in hi ti pustil prosto pot za poizvedovanja.«
Markham ga je nekaj trenutkov gledal molče.
»Kaj hočeš reči s tem?« ca je vprašal nato.
»Nič... prav nič, prijatelj!« mu je odvrnil Vance. »Vede! sem. da jo bil Heath popolnoma prepričan o Skeelovi krivdi. Nikdar pa ne bi bil
mislil, da si tudi ti prepričan, da je ta zločin delo poklicnega tatu. Danes zjutraj 6em bil tako nespameten, da sem domneval, da si spustil Skeela na svobodo zato, da ti bo pokazal pot do pravega zločinca. Mislil sem. da si hotel potegniti narednika s tem, da si se delal, kakor da veruješ v njegove nespametne domneve ...«
»Razumem! Še vedno vztrajaš na svoji teoriji, da sta dva zlikovca bila skrita v stanovanju, ne da bi vedela drug za drugega. Res, čudovita je ta ideja! še bolj čudovita kot Heathove domneve .. .<
»Vem. da je ta misel nenavadna. Vendar pa se mi zdi. da ni nič manj nenavadna od tvoje, po kateri bi moral bili en sam zločinec.«
»Zakaj neki se ti moja domneva o enem samem zločincu zdi tako nemogoča?«
»lz preprostega razloga, ker to ni bil zločin, ki bi ga bil izvršil spreten vlomilec, pač pa je morilec napel vse svoje s|x>sobnosti in je svoj zločin nenavadno skrbno pripravil v vseh podrobnostih.«
Markham je pri teh prijateljevih besedah bruhnil v smeh.
»Vance. ti edini si vsaj nekoliko posvetil v to zadevo, ki je popolnoma temna!«
Vance se je priklonil in se sarkastično nasmehnil.
»Srečen sem. Če morem prinesti vsaj žarek v lo neprodirno temo«
Čez nekaj časa je Markham vprašal:
»Ali temelji tvoja domneva o nenavadnih duševnih morilčevih sposobnostih na tvoji psihološki metodi?«
»Brez dvoma,« je odvrnil Vance.
Mrakham se je nasmehnil.
Mali oglasi
1 Službe j
Dobe:
Gospodinjo
pošteno ln varčno, kl Ima bvoJo sobno opravo — sprejme uprava, pokopališča pri Sv. Križu — LJubljana. Zglasltl med 10. in 12. uro.
Dekle
vešč® nekoliko Šivanja sprejmem takoj kot sobarico v gospodinjstvo. Zglasltl se Ul. 3. maja St. 2-1II.	(b
Iščem kuharico
popolnoma samostojno, U mali družini. Naslov v upravi »Slov.« pod 2068.
(b
Služkinjo
pridno in pošteno sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2066.
j Službe j
Klelo:
Postrežnica
so priporoča boljši družini : pospravlja sobo aH kaj silčnega; dopoldanske uro. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6t. 2082.
(a
S SpbB |
Jttclo:
Prazno sobo
s štedilnikom Iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Dobra plačnica« št. 2081.
P O Vi OD
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA VRHNIKI, z. z n. ]., sporoča pretresljivo vest, da nas je nenadoma zapustil naš predsednik upravnega odbora, prečastiti gospod
Janez Burnik
župnik In dekan na Vrhniki.
Na zadnji poti ga spremimo v sredo, dne 31. marca 1943, ob desetih dopoldne na farno pokopališče. Vsi, ki ste poznali njegovo dobrosrčnost, molite zanj!
Na Vrhniki, dne 29. marca 1943.
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA VRHNIKI, zadruga z neomejenim jamstvom.
M vt*mn g
Frizersko vajenko
pridno ln pošteno, sprejmem. Ovsenjak Mihael, »Salon Ivanka«, Biehvel-sova cesta 16.	(v
S Poizvedbe j
Izgubil sem v soboto,
27. marca, popoldne listnico z osebno legitimacijo štev. 3010 na ime Metlar Frane (Alojzij), LJubljana, Frankopanska ul. 11. Najditelja prosim, da jo odda na gornji naslov. Dobi nagrado.
V nedeljo dopoldne sem
zgubil skozi Tivoli do ltožnlka moški temnoslv pas lz blaga. Ljubeznivega najditelja prosim, da ga odda proti nagradi v upravi »Slovenca«.
Izposodite si gramofon
ln plošče proti majhni odškodnini prt tt »Eve-rest«, Prešernova 44. 1
Konjsko seno
Nekaj vagonov ima zopet razpoložljivih Gospodarska zveza, Bleiweiso-va cesta 29.	(1
Čebulo po 2.60 lir
kilogram dobite poljubno količino v bivših mesarskih stojnicah na Vodnikovem trgu.
Brezove metle dobite pri
»GOSPODARSKI ZVEZI« Bleitveisova cesta št. 29.
|Kimi
moi
Pisalni stroj
dobro ohranjen, po možnosti novejšo tipo, kupim. Ponuditi: A. Kovačič, Prešernova 44.
Par komatov
v dobrem stanju, kupim. Zabjak Franc, Rudnik St. 13, Ljubljana.	(k
Konjsko opremo
kompletno, v dobrem stanju (19—20 eol), kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2091.
Jabolčne lupine
posušeno, kupimo takoj. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Lupine« št. 2060.
reu KINO SLOGA ""
NOVO t	NOVO I
OinI drznosti tn samozatajevanja v okviru velikih mednarodnih tekem v velefilmu
»Zmagovalec«

V glavni vlogi: Wlliy Btrgel, Gerhlld Weber Režija: Arthur Maria Rabenalt. Predstavo ob običajnih urah I Vstopnice z nakazilom
sedeža 1
tel.
KINO MATICA
U-«l
Družinska tragedija sicilskega ptcmenltaSa. Ljubezen, kl Je vodila do blaznosti.
w »Ljubosumnost« r*c
V glavnih vlogah lepa Lulsa Fertda In mar-Itantnl Rold. Lupi. FIlm najgloblje vsebine. Predstave dnevno ob 16.30 tn 18.30; v nedeljo ob 14.."O. f nn ln 18.30
Dnevno ob 14.30 in v nedeljo ob 10.30 zgodovinski velefilm
J** »l^eon Damaščan«
z Doris Durantl ln Carlo Candlanl
rr.u
KINO UNION
B-Zi
Ljubezen ln ljubosumnost odločujeta v preiskavi zločina, kjer Je dosti osumljencev, a en sam krivec
w »Kdo je morilec?«
V glavnih vlogah: Maria de Tasnady, Fe-renc Klss in drugI — — — PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 ln 18.30; ob nedeljah ln praznikih ob 10.30. 14.30. Ifi.30 ln 18.30
Naročajte »Slovenca«!

Po svelem sklepu božje previdnosti je danes nenadoma umrl najin bral zvest služabnik Jezusa Dobrega Pasiirja prečastiti gospod
] ANEZ EV. BURNIK
dekan na Vrhniki
Priporočava ga v pobožno molTev. Pogreb bo v sredo dopoldne na Vrhniki. Na Vrhniki 29. marca 1943.	Marija in Marijana, sestri.

Ljubezen Kristine Romanove
Kakor je bilo to pismo otožno in nekoliko posebno — samo simbolično je naznačevalo, kar se je zgodilo —■ takšna in podobna so bila tudi vsa ostala pisma in dopisnice, ki jih je prejemala od Bergena.
Kaj prida vesela res niso bila, v ostalem pa je bila Kristina tudi napram priložnostni pošti zadržana.
i Morala se je navaditi na to, da ni slišala vsega in ni videla vsega, kar je bilo v ljudeh, ki jih je srečavala. Najmanj pa je smela prisluškovati Bergenovemu glasu, ki je prihajal iz daljine.
Nekoč pa se je le spodtaknila.
Ko so se znanci pogovarjali o pisatelju Eriku Bergenu, je slišala, da je bil čas, ko sploh ni mogel delati. Vnetje živcev mu je iztrgalo pero iz rok.
Takrat mu je poslala dopisnico prijazne vsebine. na katero pa ni nikoli prejela odgovora.
Pozneje je slišala, verjeti pa ni mogla, da se je Bergen vrnil in da se je naselil v mestu, v katerem je tudi ona bivala.
Tudi če bi hotela, mu sedaj ne bi mogla pisati. Iz dneva v dan je čutila plašno pričakovanje v srcu. Minuli so tedni, pričakovanje pa se ni izpolnilo.
Zgodilo pa se je, da je zagledala lepega dne v senčnem drevoredu postavo moža, ki ji je bil nekoč tako blizu. Ostrmela je in hotela se je obrniti proti trgovini, pred katero je slučajno stala. Nekaj časa je oklevala, potem pa je naglo stopila za njim in ga poklicala:
»Gospod Bergen! — Erik Bergen!«
Bergen se je obrnil.
Pogled na znanca ni bil razveseljiv. Pisatelj se je močno spremenil, veliko bolj kot nekoč, po. polletni ločitvi.
Na obrazu, nekdaj tako vedrem in polnem, ni bilo več nekdanjih potez. Močno shujšan, zagorel v obraz, upadel in s svetlimi plavimi očmi je stal pred njo. Mišice okrog oči so komaj vidno drgetale, njegov pogled je izražal težko utrujenost.
Bergen ni bil presenečen. Gledal jo je resno, vdano in čisto mirno. Podal ji je roko. Povedal ji je, da je prišel v mesto zaradi neke malenkostne zadeve pri zdravniku.
Potem je prijazno vprašal, kako ji gre in je bil očividno zadovoljen, ko je povedala, da ji gre dobro. Še enkrat jo je molče in globoko pogledal, jo zajel z očmi od glave do nog, kakor da bi se hotel za vse čase napiti njene zunanjosti ali kakor da bi si jo hotel za vse čase vtisniti v spomin. Potem se je hitro poslovil.
Mirna in uravnovešena, kakršna je postala Kristina, je bila tislo popoldne nenavadno vznemirjena. Če bi bilo sedaj še mogoče, da bi pohitela za njim, bi to gotovo storila.
Toda, saj ni niti vedela, kje stanuje; in če bo danes ali jutri odpotoval, kje neki bi ga iskala!
»Ali ste že slišali pripovedovati, da je pisatelj Erik Bergen na tem, da bo kmalu popolnoma oslepel? Na očesni kliniki, kjer dela moj sin, so danes tako govorili. Sam profesor, ki ga zdravi, je že skoraj obupal nad njim. Moj Bog, kako velika škoda!«
Kristina ni vodila svojega gospodinjstva. V elegantni restavraciji, kjer je obedovala, je ujela pogovor pri sosednji mizi.
Vso moč je morala zbrati, da ni omahnila s stola. Z muko je vztrajala še nekaj minut pri mizi, da ne bi ljudje opazili njenega razburjenja.
Pretresel jo je tako močan strah, da je skoraj izgubljala zavest.
Hitela je domov in ko je prišla v svojo sobo, se je zrušila na kolena.
»Moj Bog, to je bilo... na to je mislil, ko mi je pisal iz Rima... «
Rim — zavod za slepce — pisava za slepce
—	vnetje živcev — zrak, dobri pomladanski zrak
—	trepetanje okrog oči — truden izraz njegovega pogleda; in njegov svojstven, tako čuden pogled, s katerim jo jo meril, ko ga je srečala v drevoredu. — To je bilo! — To je bilo!
Vpraševala se je ali je bila slepa, da ni opazila, kako je z njim?
Mož, kateremu so oči pomenile življenje, ki je skozi svoja dobra okenca sprejemal lepoto sveta in jo dajal drugim v besedi — Erik Bergen bo oslepeli
Spomnila se je zgodbe iz otroških let. Njen bratec je povozil kosa, ko ji je bilo dvanajst let. Trpeča žival se ji je tako smilila, da je zbrala vso svojo otroško moč, vzela očetovo palico in jo pobila. Pol leta pozneje je čutila v svojem telesu trepetanje in drgetanje uboge živalice. Sedaj ji je bilo, kakor da bi ji položili uničenega ptiča, še vedno drgetajočega, pod noge.
Slepemu prijatelju pa lahko pomaga. Dragemu, slepemu prijatelju bo lahko v oporo, na-domestovala mu bo oči.
Duša se ji je zbudila kakor da bi že dolgo spala.
Kako dragocen ji je bil Bergen! Kako globoko je čutila zanj v tem trenutku!
Toda več: vsa ta leta ji je bil zelo drag. Odkar je odšel žalosten in sam, ga je na tihem vedno bolj ljubila.
Zanj je prepavala, čeprav se tega ni jasno zavedala; zanj je prepevala v nadi, da jo bo nekoč v življenju tudi on slišal. Saj je vedela, da mora peti nekomu — človeku.
Nikdo, razen pokojnega in razen pisatelja
Bergena še ni zagospodaril nad njo niti za eno uro.
Kakor i ž onostranstva je zagledala zdaj najvišji smoter vsega svojega prizadevanja in znanja: — da bi lahko pela slepemu, da bi lahko
živela za slepega —I
_ _ — — _ — _ _ i— —
»Dragi, dragi prijatelj! Pred tremi leti ste mi pisali: Tebi sem se zaobljubil in Tvoj ostanem!
Tudi jaz bi Ti rada j»vedala, dragi, kar vem šele danes zalrdno. Tudi jaz sem Tvoja. Odslej pa do trenutka, ko naju bo ločila smrt! Pridi, pričakujem Te!
Tvoja Kristina.« Bergenovega naslova ni imela. Premišljevala je, kako bi ga dobila in kmalu se je spomnila profesorja, ki ga je zdravil na kliniki. 55c iz otroških let ga je poznala, saj je bil očetov prijatelj. Misli se je razveselila' in hitela je naravnost k profesorju, da bi zvedela, kako je z njegovo očesno boleznijo.
»Da — torej — slabo, zelo slabo! Vnetje vidnega živca, skoraj že tudi vnetje mrežnice. — Toči a ne, — ne, milostljiva gospa, — vaš prijatelj ne bo oslepel, — ne bo čisto oslepel, kolikor lahko rečem kot zdravnik Poznam ga kot svojega pacienta. Ne bo čisto oslepel, če bo prizanašal očem, če se bo izogibal vsakega napora in vznemirjenja. — Ne jočite vendar takol Kaj vas tako vznemirja, draga gospa?« — Kaj jo je tako vznemirjalo? Domotožje po sreči! »Ni čisto gotovo? — Ni čisto gotovo!« V nagliri ga je še vprašala po Bergenovem naslovu, ga napisala na ovitek in pohitela na ulico. Ko je hitela po sončni cesti in vrgla pismo v poštni nabiralnik, je bila podobna belemu golobu. ki je veselo odletel v svet.
(KONEC)
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariii
Izdajatelj: Inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Centii