THEC OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPE1 IN UNITED STATES OI> AMERICA
AMERIKANSKI
LOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod ~ za pravico in resnico — odboja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
ŠTEV. (No.) 238.
CHICAGO, ILL., TOREK, 10. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 10, 1929.
LETNIK XXXVIII.
Pota opor v Haiti. - V Mehiki pripravljajo nemire.
VSLED ZATIRANJA IN KRUTEGA RAVNANJA HAITSKE VLADE Z DOMAČINI, JE RASTLA NEZADOVOLJNOST, KI JE KONČNO IZBRUHNILA V UPOR. _ SPOPADI V RAZNIH MESTIH. — UPOR KONČNO ZA-DUŠEN.
Port au Prince, Haiti. — Dolgo je vrelo, sprva potihem, nato vedno glasneje, dokler ni končno izbruhnilo s prelivanjem krvi in človeškimi žrtvami, kakor običajno v podobnih prilikah.
Prebivalstvo otoka Haiti, ki stoji 'sicer pod protektoratom Zedinjenih držav, a ima svojo lastno samoupravo, je že dalje časa z nevoljo in ogorčenostjo prenašalo šikaniranje od strani vlade, kajti, kakor se je senator Borah izrazil, "zatiranje in krutost, s kakoršno gospoduje haitska vlada, je takšna, da se ne da popisati v nobenem jeziku in sedanje stanje je neznosno." Vlada Zed. držav je vedela za vse to in vendar ni ganila z mezincem in je dopustila, da so razmere dospele do roba skrajnosti.
Nič ni torej čudno, da je ob takih napetih razmerah dai sam na sebi malenkostni dogodek povod k splošni vstaji, Dne 31. oktobra so dijaki neke poljedelske šole zaštrajkali v znak protesta, ker je vlada znižala letno podporo tamkajšnji šoli. V solidaren štrajk s to šolo so nato stopile tudi medicinske in pravne šole. Nezadovoljstvo prebivalstva je pi-ipomoglo, da se je ta štrajk razširil po celi deželi, in sicer tiidi med delavstvom. Dne 4 decembra so pustili svoje delo tudi carinski uslužbenci v Port au Prince, in velike mase ljudstva, ki so se zbrale v tem mestu; so priredile burne demonstracije. Enako tudi v drugih mestih.
Do prvega spopada med a-meriškimi četami in stavkarji je prišlo v mestu Aux Cayes kjer si je hotelo 1500 domačinov priboriti vhod v mesto. Pri spopadu je bilo ubitih 5 domačinov in 20 ranjenih. Tu di iz drugih mest se poroča, da so se pripetili manjši spopadi.
Zed. države so imele na tem otoku stalno armado 700 mož. Vsled teh nemirov pa je bilo zdaj poslano tej armadi znatno ojačenje, in sicer so bile odposlane čete po vodi in potom aeroplanovi. Kakor zadnja poročila govore, je cela dežela "pomirjena" in štrajkarji se vračajo na delo.
CIHAŠKO DELAVSTVO ZA ZIDAVO NOVEGA POSTNEGA POSLOPJA
Chicago, 111. — Voditelji skoraj vseh delavskih skupin so se združili, da pritisnejo na federalno vlado, da čimprej prične z zidavo novega poštnega poslopja, za katerega je določen znesek 17 milj. dolarjev in katerega načrt je v rokah zakladniškega departmenta že več, kakor štiri mesece. Pobuda ie bila prinesena-V soglasju ^ Hoover j ev o kampanjo za pospeševanje trgovine. — Kakor «e je izrazil predsednik zveze gradbenih delavcev, je brez dela 40 odstotkdv chicaških gradbenih obrtnikov.
ŠIRITE AMER. SLOVENEC!
MEHIKI
GROZE NEMIRI
DOSTI BO ŽGANCEV
Pri volitvah poraženi kandidat Vc scencelos, baje namerava pridobiti si z orožjem izgubljeno zmago.
San Antonio, Texas. — Poročila, ki pa niso potrjena, se razširjajo tukaj o bližajočih se političnih nemirih in oboroženi vstaji v sosednji državi Mehiki, ki ima namen, pri predsedniških volitvah pobitega kandidata, Jože Vascence-losa, postaviti na krmilo države.
Novoizvoljeni predsednik, Ortiz Paibio, ki se nahaja na potu na obisk k predsedniku Hooverju, se je izrazil, da ni glede svoje dežele nič v skrbeh, a istočasno pa vedo povedati govoric.e, da bo imel težave, ko bo hotel pri povratku prestopiti mejo.
Poraženi kandidat, Vascon-celos, se je napotil v neko, njemu naklonjeno provinco, da potrebno ukrene glede oboroženega nastopa, ako bi se izka-kazalo potrebno pri poizkusu, da si pridobi mesto, ki ga je izgubil pri voliščih. Izjavil se je, da so pristaši njegovega protikandidata pri volitvah nasilno postopali in da so na ta način njega goljufali za glasove.
Stališče mehiške vlade in vodilnih oseb je zavito v nejasnost in se ne more povedati, j s katerim bodo potegnili. Kakor pa se trdi. so mnogi zelo naklonjeni Vascencelosovim načrtom.
-o-
Koruzni storž, ki ga vidimo na sliki, je pravi pristni pridelek neke farme v bližini Columbus, Neb. Dolg je 25 palcev in tehta 20 funtov. Kongresnik E. Howard iz Nebraske se je postavil z njim pred svojimi tovariši.
KRIŽEMSVETA
—	Pariz, Francija. — Menda .je Francija edina dežela na svetu, ki ji brezposelnost ne dela preglavice. V celi državi so namreč našteli 577 brezposelnih, izmed katerih je bilo 139 žensk.
—	Warsava, Poljska. —- Gosta megla nad Baltiškim morjem je bila usodna za neki poljski hidroplan, ki je s silo priletel v vodo, pri čemer sta izgu bila življenje oba pilota.
—	Praga, Čehoslovaška. — Min. predsedniku, Fr. Udrža-lu, se je končno posrečilo sestaviti vlado, ki bo imela večino v parlamentu. V vladi sta tudi dva poslanca nemške stranke.
—	Berlin, Nemčija. — Da napravi otrokom veselje, je neko nemško zrakoplovno podjetje pripravilo več aeropla-nov, v katerih bo za božič vozilo otroke po zraku. V vsakem aeroplanu ste postavljeni dve božični drevesci.
—	New York, N. Y. — Na domačo zabavo v čast nekemu mestnemu uradniku, katere se je udeležilo 40 oseb, je ravno med slavij eričevirrr govorom vdrlo 7 banditov, ki so celo veselo družbo popolnoma oropali.
-o
Ix Jugoslav!!«?
VELIK POŽAR V DOLJNEM LOGATCU. — HLAPEC, KI JE SPAL V SENU, SE ZADUŠIL IN SO MRTVEGA POTEGNILI IZ OGNJA—DRUGE RAZNOTERE VESTI SIROM DOMOVINE.
Požar.
Dol. Logatec, 21. nov. 1929. ■— Davi ob 5. je nenadoma izbruhnil pri posestniku Josipu Zupančiču v Dol. Logatcu požar, ki bi imel lahko katastrofalne posledice, ako ne bi preprečili gasilci še pravočasno velike požarne katastrofe. Če bi se razvnel besneči ognjeni element na kraju, kjer je nastal, bi pogorel velik kompleks poslopij na najprometnejšem
niti v pomorsko pristanišče, od koder so dobivali krivci direktive. Obe osebi sta dejanje priznali in sta bili iz Sušaka eks-portirani v Belgrad, kjer bosta sojeni po zakonu o zaščiti države.
Eksplozija v mlinu.
V občini Alibunar pri Velikem Bečkerju se je te dni pripetila težka eksplozija, pri kateri je ubilo lastnika mlina Ar-in obenem najlepšem delu Dol.inolda Burgerja Ob 5 zvečer Logatca. Nesreča pa je zahte-|so stroji v mlinu še tekli, last-vala žal tudi človeško ži-tev. jnika mlina, bn/a Burger, pa Ogenj je nastal v dvorišč-'sta še delala. Naenkrat je na-nero poslopju Zupančičevega! stala strahovita detonacija, ta-domovja, tik velike dvonad- ko, da je kotel eksplodiral in že
ELEKTRIČNI STOL ZA MORILCA
Chicago, 111. — Na smrt na električnem stplu je bil pred porotnim sodiščem v Wheaton, 111. obsojen John Preston, in. sicer zaradi umora 26 let stare deklice, Agnes Johnston, ki ga je izvršil 12. oktobra. Tega dne je vzel omenjeno deklico in še neko njeno prijateljico na vožnjo z avtomobilom. Med potjo je zavžil večjo množino opojne pijače. Ko so prišli na samotno cesto v bližini West Chicago, je ustavil avto in stavil deklicam nesramno zahtevo, nakar ste ti skočili iz avtomobila in pričeli bežati. Preston je ujel bežečo Agnes, jo zvlekel nazaj v avto in oddir-jal. Ustavil je zopet avto in med pijanim Prestonom in deklico, ki se je obupno ustavljala njegovim nameram, se je pričela borba, v kateri je divjak deklico zadavil, truplo pa skril ob cesti v kup trave.
TIFUS V BELGRADU
Belgrad. Jugoslavija. — V tem mestu v velikem obsegu razsaja bolezen tifus. Tristo bolnikov se zdravi v bolnicah, in več, kakor to število, je pa v domači oskrbi.
AMERIŠKI FILMI IN INOZEMSTVO
Dočim so bili prejšnji ameriški tihi filmi priljubljeni v inozemstvu, je nastal odpor proti sedanjim govorečim.
—o—
Washington, D. C. — Ameriški tihi filmi so poprej prevladovali po celem svetu in bili priljubljeni 'bolj, kakor filmi izdelka katerekoli druge dežele.Razumljivi so bili vsakomur kajti potrebno ni bilo.nič drugega, kakor prestaviti angleško besedilo na tuji jezik, in film je bil tako prikladen vsakemu narodu.
Ves drugačen položaj pa je nastal po iznajdbi sedanjih govorečih filmov. Govorenje na njih se ne da prestaviti v tuji jezik in je torej film razumljiv samo tistim', ki razumejo angleško. Na ta način je prišel izvoz ameriških filmov v resno krizo in podjetja bodo morala1 prijeti stvar s popolnoma drugačnega stališča. V Parizu so preteklo soboto imeli v nekem gledališču na programu neki ameriški govoreči film in občinstvo je popolnoma ^asedlo dvorano. Par minut po pričet-ku pa, ko so gledalci videli, da bo film govoril samo v angleščini, ki je ne razumejo, je nastal v dvorani ropot in vse se je dvignilo m naravnost naviililo na blagajno, da jim vrne denar ; nemiri so postali tako resni,, da je morala posredovati policija, in uprava je morala gledališče zapreti.
SPLOŠNA VSTAJA NA
KITAJSKEM
75 generalov se združilo, da vržejo Čiang kaišeka in njegovo vlado.
—o—■
Shanghai, Kitajska. —* Kakor je soditi po položaju, so o-srednji kitajski vladi, s predsednikom Čiang Kai-šekom, dnevi šteti. Uporniška armada raste od dne do dne, njeno prodiranje stalno napreduje in vedno nove čete se izneverja-jo vladi in prehajajo k vstaj-nikom.
Da bi se napravilo tej pogubni civilni vojni konec, je izdal general Tang Seng-či, glavni poveljnik vladnih čet, manifest, ki ga je poleg njega podpisalo še 74 drugih generalov, vladnih,kakor tudi uporniških. Manifest v prvi vrsti povdarja potrebo, po združitvi . in slogi vseh kitajskih čet, da se lahko postavilo v bran sovjetski Rusiji. V dosego tega pa manifest zahteva, da se odstavijo vsi višji vladni uradniki in pred vsem z imenom navaja predsednika Čiang kai-šeka, češ, da so ti glavni povzročitelji vojne ift da se je predvsem proti njim pričela vstaja. Ker vladna moč vedno bolj peša, je skoraj gotovo, da se bo ta zahteva uresničila.
PISARNIŠKE USLUŽBENCE BO NADOMESTIL "ROBOT"
Washington, D. C. ljoni stenografinj in drugih pi sarniških uslužbencev je v nevarnosti, da ne dosežejo samo peturnega dela na teden, ampak stalne počitnice z iznajdbami novih strojev, predvsem pa takozvanega "varityper". Ta stroj bo nadomeščal vsako človeško moč, kajti zmožen je, pisati v 40 jezikih, in sicer po 233 besed na minuto.
■o
ZAVEDNOST ŠVEDSKIH DELAVCEV
Stockholm, Švedija. - Kljub težkim časom, ki jih je preživljalo švedsko delavstvo tekom zadnjega leta, in kljub štraj-kom, izprtjem, in odpuščanjem', so švedske delavske unije stalno rasti e in so v enem letu napredovale za 7.2 odstotkov na članstvu. Kakor v mnogih drugih deželah, so tudi v tej imeli delavci mnogo sitnosti s komunisti, in več unij je bilo prisiljenih, da je komuniste enostavno izključilo.
stropne hiše. V spodnjih pro štorih tega poslopja je bila velika, moderno urejena čevljarska delavnica, v zgornjih prostorih je bila kuhinja in kopalnica. Ostali prostor pod streho je bil .napolnjen sena.
Kako je ogenj nastal, trenutno še ni povsem jasno. V senu je spal domači hlapec 26-letni France Menart. Z brez-primerno prisotnostjo duha je potegnil Menarta, vsega ope-3 mi- čenega in že mrtvega iz centra požara g. Lojze Podlogar, trgovski pomočnik veletrgovine Josip Brus. Dobil je pri tem poslu seveda tudi sam hude opekline. Sklepajo, da si je nesrečni Menart, ki je bil na eno oko slep, morda hotel posvetiti, zakaj to je bil čas, ko je treba vstati ter pokladati živini, ter je po nesreči zažgal seno. Točno dognati pa tega seveda ni mogoče.
- "Am. Slovenec" je tvoj pri' jatelj, predstavi tega svojega prijatelja svojim drugim prj jateljem in jih nagovori, da si ga naroče!.,...
IGRA "CHECKER" PREPOVEDANA
La Crosse, Wis. — Tukajšnji župan je hud nasprotnik vsakega igranja, za denar namreč. V svoji gorečnosti, je pa šel tako daleč, da" je prepovedal celo nedčlžrio igro "Checker". Poročilo ne pove, namerava-li ustaviti tudi otroške igre, ali ne.
POZOR!
Pravkar smo dobili večjo zalogo
Družinske pratike
ZA LETO 1930.
Ta pratika posebno priljubljena pri Ameriških Slovencih, je večje oblike in posebno zanimive vsebine.
Cena 20c.
Naši zastopniki in vsi drugi, ki jo žele dobiti ali raz-pečavati, naj jo takoj naroče, dokler zaloga ne poide.
Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West 22nd Street, Chicago, III.
v istem trenutku so zleteli skozi okno deli človeškega trupla. Zračni pritisk je raztrgal Ar-nolda Burgerja ter so dele njegovega trupla zbrali potem zunaj mlina. Zaradi strahovite eksplozije so se pričeli zidovi mlina podirati in izbruhnil je požar. Na kraj nesreče so takoj prihiteli gasilci, katerim1 se je z veliko požrtvovalnostjo posrečilo zadušiti ogenj. Vendar je škoda, neračunajoč človeške žrtve, razmeroma velika. Tragična smrt Arnolda Burgerja je v okolici vzbudila mnogo sočutja. Orožništvo je uvedlo preiskavo, če ima kdo krivdo na tej strašni nesreči. -o-
Drevo podrlo dva drvarja.
Blizu Banjaluke v gozdu na Kruševem Brdu se je pripetila te dni pri sekanju dreves težka smrtna nesreča. Ponesrečila sta se delavca Marko Radman in Ivo Pezič iz bližnje vasi I-vanjske. Lesno podjetje Bosna iz Banjaluke že dalj časa seka gozd na Kruševem Brdu, kier je zaposleno več delavcev. Delavca Ivo in Marko sta s po-
Pijača in njene zle posledice.
Mirna, 18. novembra. — Danes ponoči se je odigral v Mirni incident, ki je žalibog imel
krvavo posledico. V neki go-________ ______
stilni so se različni pivci sprli m0gj0 drugih delavcev podira ter so po obilo Vžitem vinu le-(]a veliko deblo, ki ju je pri tali in divjali po Mirni in si padcu pokopalo pod seboj, pretili med seboj. Prišlo je' do oba sta čez nekaj ur na potu dejanskega spopada. Eden od v bolnico umrla. Nesrečo je pretepačev je baje v svojo o- preiskala posebna komisija,
brambo spustil strel v zrak in pri ponovnem napadu zbežal ter se zatekel na verando bližnje hiše. Napadalec in nekaj radovednežev, ki so se radi velikega kričanja in divjanja zbrali, so pohiteli za njim. Tu je prišlo do ponovnega spopada, tekpm katerega je posestnik Janez Janežič iz Mirne oddal ponoven strel, ki je tokrat žalibog zadel krojača Ruglja, ki je težko ranjen.
—,—o-
Dva nevarna špiona aretirana.
Sušak, 18. nov. — Obmejni policijski komisar na Sušaku g. Bujičič je aretiral dve sumljivi osebnosti, ki sta se dalje čas« mudili na Sušaku. Na podlagi sumljivih znamenj, naknadne aretacije in nadaljne preiskave je obmejni komisar ugotovi! mnogo vobtežilnega materijala, ki dokazuje, da sta obe osebi špijonirali zoper našo državo v prid neke druge sosedne države. Špijonaža je bila zelo široko razvita in sicer vodijo
ker se je v teh krajih, v katerih je v gozdovih zaposlenih tudi mnogo Slovencev, pripetila že cela vrsta nesreč.
Smrtna kosa.
V Ljubljani so umrli: Franc Hlebec, Evgen Guttman in Marija Klemenčič. — V Spod. Kokri je preminul posestnik Janez Zapečnik. — V Šmartnem v Tuhinju je umrl Franc Zore, organist in cerkovnik — V Šmarju pri Jelšah .ie umrl dimnikar Volbek f>afar.—V Medvodah je premi:. 1 mesar in gostilničar Jcško Jesih.
Otrok*, v ogenj.
Nečloveški zločin so odkrili te dni v vasi Ukučanih pri Osi-jeku. Orožniki so aretirali 18 letno Anastazijo Zeman, ker je vrgla svojega, komaj pred nekaj dnevi rojenega otroka v razbeljeno peč, kjer je otrok v strašnih mukah zgorel. Zverinska mati je bila izročena sodišču.	•
t
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 10. decembra 1923.
AMERIKANSKI SLOVENEC
<?ryi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.

Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
J 349 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0098
Naročnina:
Za celo leto ..........................$5.00
Za pol leta _________________________________2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto__________________$6.00
Za pol leta _____________________3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year ....................-............$5.00
For half a year ................................ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ................................—$6.00
For half a year ................................ 3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
vzgor ali navzdol? V čem napredujemo? V čednosti ali v strasti? Kaj se širi? Poštenost ali zločinstvo?
Razvitek človeštva bi moral dosledno, z naravnost železno doslednostjo voditi navzgor, ako bi bilo krščansko pojmo* vanje o življenju utopistično, in resnično le pojmovanje na znanstveni podlagi. Ker pa gre razvitek neprestano navzdol, ta baje znanstvena podlaga ne more biti znanstvena, resnična, temveč povsem zgrešena. Smer: kvišku — navzdol je najboljši dokaz, da je le krščansko pojmovanje življenja na pravem.
jI. M. Trunk:
Kvišku -- navzdol
Gre v prvi vrsti za pojmovanje in pomen ter namen človeškega življenja. Ravno je pred mojimi očmi v nekem listu Bledeče — modrovanje: "Kaj je življenje? Kaj pomeni? Črncu ob reki Kongo pomeni življenje dosti slonovega mesa. Igralcu na Wall Streetu pomeni dvig delnic in več avtomobilov in bajnih jaht. Znanstveniku pomeni pogled v vrtinec in tolmun vrtečih atomov. Pobožnemu pomeni nekaj boljšega, ko na zemlji življenje jenja . . ." Potem je pride j an še dodatek: "Nihče ne ve, kaj je življenje, odkod izvira, kako deluje, kaj je zavest ..."
Površen opazovalec in razmišljevalec ostaja pač na površju in vidi le to, kar mu je pred očmi, meso, ženske, denar, atome . . prav nehote pa tudi pri svoji površnosti seže malo bolj globoko, v metafiziko, v pomen in namen, dasi ostaja tudi pri tem pač površen, ker pri pogledu v metafiziko se mu nekako stemni pred očmi in priznava: "Nihče ne ve."
Zelo površno. "Nihče ne' ve." Cemu pa potem prizadevanje priti Življenju in pomenu življenja na dno? "Nihče ne ve," to je šamole plitev izgovor, ker nekako vrlo prijetno pokrije vse, kar življenje prikazuje, ko se pride za življenje. Resnica o pomenu življenja ni ravno prijetna, in mnogi nočejo te resnice, dasi bi radi vedeli, kaj je življenje, ko poprašujejo. Da se pa zadosti popraševanju, se sicer zatvori to popraševa-nje za mogočna železna vrata "nihče ne ve", a vrata naj bi zopet ne zatvorila popolnoma življenja, ker nekaj bi pa le bilo dobro, ko bi se o življenju izvedelo.
Tako kolebajo ljudje, ki hočejo nekaj o življenju izvedeti, pa jim ni na tem, kar se o življenju ve, toraj ni jim na trdi in koščeni resnici človeškega življenja.
Ker je popraševanje po pomenu in namenu življenja tu, mora biti tudi podana možnost, da se vsaj najbolj potrebno o življenju izve, in sicer izve z neko zadostno mero gotovosti. Metafizika podaja to gotovost, če jo kdo le hoče sprejeti.
Ni treba nobenih želja, ker nobena želja ne ustvarja kakega življenja, ako ga drugače ni. Življenje more priti le od resnice, ne od želja. Krščansko pojmovanje življenja ne prihaja od kakih želja, da bi morda bilo lepo, ako bi bilo po tem zemeljskem življenju drugo boljše življenje. Nikakor ne. Ako se pokazuje pri pojmovanju življenja drugo boljše življenje, ne pride to morda le od upa, želje po takeni življenju, temveč od resnice, da je tako boljše življenje.
Predbacivanje, ki se mnogokrat sliši, da si kristjan samo-io Želi drugo življenje, in bi pojmovanje življenja po krščanskem naziranju ne bilo pravilno, ko baje prihaja le od upov in želja, to predbacivanje ne sloni na nobeni podlagi, ker izvira krščansko pojmovanje iz trde, dosledne resnice, nikakor pa ne iz kake želje.
Kiščansko pojmovanje življenja bi segalo, tako zatrjujejo nasprotniki, previsoko, bi bilo zidano v oblake, zračne gradove, domišljijo, prazne upe. Zato pravijo, da hočejo postaviti življenje na pravo, podlago, in ta je baje — znanstvena podlaga, podlaga, kakršno kaže eksaktna veda, ne-ovigljivo znanje. Prav, prav, ako bi bila ta podlaga prava, saj pri pojmovanju življenja mora iti v. prvi vrsti in ediaole za resnico.
Ampak kam vodi ta baje resnična podlaga, znanstvena podlaga? Kdor ima oči odprte in si jih ve doma in hotoma noče zastrti, vidi tako pri posameznih, kakor tudi pri splošno-sti, da vodi ta baje znanstvena podlaga življenja navzdol, nikakor pa ne kvišku.
Zadostuje pogled na kako desetletje. Kam gremo, na-
KAKO SE NAM GODI V JOHNSTOWNU ?
Johnstown, Pa.
Preteklo je že več mesecev, odkar ste slišali in brali naše zadnje poročilo. Gotovo nekateri že mislijo, da je v Johns-townu vse razpadlo ali pa se nam tako slabo godi, da se ne upamo poročati.
Ni razpadlo ne, ampak napreduje vse, kar je v zvezi z našo faro. Cerkev imamo lično, prostora je za 400 oseb. Mnogo denarja je nas stalo, da smo iz zanemarjene baptistovske cerkve priredili katoliško cerkev. Altar je lep in tron sv. Terezije je nekaj poK-jbnega. Vsakemu, ki prvič vstopi v naš božji hram, se dopade altar. Saj je pa tudi vedno lepo okrašen s cveticami in lučmi. Dobili smo iz Čikage 4 svetniške sohe po 4 čevljev visoke: Marijo z Detetom, sv. Jožefa s svojim rejenčkom, sv. Antona z Jezusom in presveto Jezusovo Srce. Kaj lepo se podajo okrog, altar j a.
27. oktobra smo imeli med sabo prevzvišenega škofa Johna McCorta in so podelili zakrament sv. birme 87 otrokom. Ob tej priliki so škof bili našega napredka zelo veseli in so v svojem govoru kaj lepo pohvalili našo faro. Deklica Amalija Udovč je škofa nagovorila in pozdravila ter jim je izročila lep šopek izbranih cvetic. Škof so s ponosom nesli sa-' mi šopek v cerkev in ko so po končani slovesnosti šli iz cerkve so nesli v levi roki pastirsko palico v desni pa cvetice. Škof v Altooni je ljubitelj cvetic in doma v svojih sobah ima po mizah, omarah celo po tleli mnogo lepih vaz s prelepimi cveticami. One že prej omenjene sohe svetnikov so sami škof slovesno blagoslovili.
10. novembra je Father Dr. Kajič ob asistenci p. Edvarda Gabrenja in mene slovesno blagoslovil nov križev pot, katerega je nam podarilo 1 1 oseb izvirske župnije sv. Janeza Gu-alberta. Ko je bil blagoslovljen smo takoj prvič, molili križev pot.
V cerkvi imamo sedaj že vse, kar je neobhodno potrebnega in večina vse to smo napravili z milodari Slovencev in Ircev. Samo nekaj nam še manjka; jaslic za božične praznike še nimamo. Morda bi dobili med našimi rojaki koga,
ki bi nam pripomogel do jaslic.
Med tem časom smo imeli lepe slovesnosti. 8. septembra na praznik Marijinega rojstva smo imeli prvikrat slovesno službo božjo v naši cerkvi, ki je bila vsa zagrnjena v cvetice in palme. 22. septembra nam je slovesno blagoslovil cerkev generalni vikar Monsignor Co-dori. Ker nimamo nobenega župnišča ,smo šli iz hiše našega dobrega soseda pogrebnika Conwaya v procesiji v cerkev. Pred duhovniki so šli naši šolarji in šolarice — te vse belo opravljene za temi 6 ministrantov .trije duhovniki in zadnji Monsignor Codori. Tudi tega je pozdravila deklica A. Ku-kovec in mu izročila lep šopek. Ko je Msgr. Codori vstopil v cerkev so naši pevci zapeli lepo Marijino pesem. Nato je ob asistenci gg. župnika nemške cerkve J. Maucherja in slovaškega kaplana .J. Chohija slovesno blagoslovil cerkev in potem v angleškem1 jeziku kaj lepo govoril našim rojakom .in jih spodbujeval k sodelovanju. Med drugim je to le rekel: Vi ste vJohnstownu zadnji začeli, a boste postali znani vsem narodom v mestu in boste imeli največjo in najlepšo župnijo v Johnstownu. Njegovo prerokovanje v prvem delu se že izpolnjuje. Katoličani iz celega mesta obiskujejo dan za dnem v obilnem številu našo cerkev od jutra od 8. ure do 9. ure i zvečer. Molijo in priporočajo se sv. Tereziji, luči pred. njo prižigajo in jo tako časte kot v Cikagi v cerkvi sv. Klare. Ko smo imeli od 24. septembra do oktobra devetdnevnico v čast sv. Tereziji je bilo vsaki večer pri pobožnosti 3Q0 oseb. Na praznik sv. Terezije je bilo cel dan izpostavljeno presv. Rešnje Telo in cel dan je bilo mnogo častivcev iz celega mesta. Oktobra meseca smo imeli vsaki večer rožnivenec in li-tanije. Pri tej pobožnosti je bilo vedno mnogo ljudi. Praznik Kristusa Kralja smo zjutraj zelo slovesno praznovali.
Pri prvi maši ob S. je prejelo prvo sv. obhajilo 56 otrok, med temi že odrasli fantje in odrasla dekleta. Oni pa, ki so že opravili spoved in sv. obhajilo, so ta dan šli tucli k sv. obhajilu . Vseh otrok in nekaj starejših je bilo pri mizi Gospodovi 200.
Popoldne ob 4. je pa bila
birma. Škofu so pomagali gg. Dr. Kajič, padre Antonio iz italijanske cerkve in slovaški kaplan Choby. Ja2 sem pa skrbel za red. Na vseh Svetnikov dan, ko je bil obenem petek prvi v mesecu je bilo izpostavljeno cel dan presv. Rešnje Telo in molivcev iz celega mesta veliko zlasti pa pri sklepu, ko smo se posvetili Jezusovemu Srcu. Na vernih duš dan je bila polna cerkev pri vseh treh mašah in zvečer pri sklepu rožnega venca. 16. novembra smo imeli prvo poroko v naši cerkvi in smo okrasili cerkev tako lepo s cveticami in palmami, da so se Irci čudili in povpraševali, li vedno tako slovesno Slovenci obhajajo v cerkvi poroke. Tudi smo že imeli tri pogrebe in udeležba pri vsakem je bila tako ogromna, da so se nam naši sosedje Irci zopet čudili. Po 30, 40 pri enem je vozilo 57 avtomobilov, udeležence pogreba.
Ob nedeljah vedno bolj in bolj prihajajo v cerkev od blizu in daleč. Nekateri že niso bili v katoliški cerkvi leta in leta in sedaj jih je pa pripeljala naša patrona sv. Terezija.
Vsakdo mora pripoznati, da sv. Terezija dobro dela med našimi rojaki in jih uči ono pot v nebesa, po kateri je sama hodila. Prav mnogo že sledi po poti sv. Tereziji, a še več jih je ob strani te poti in si ne upajo storiti odločilnega koraka. Nekaj jih je pa tudi, ki ne marajo za slovensko faro in cerkev. Sv. Terezija bo tudi te premaknila tako, da se bo še drugi del prerokbe Monsigno-ra Codori j a spolnil namreč, da bo naša fara največja in najlepša v mestu Johnstownu.
Za božične praznike dobimo še zvon in mnogo reči za okra-šenje cerkve. Napravili smo že načrt, kaj bomo vse dali v cerkev, da bo lepa in da bodo katoličani z veseljem prihajali one svete dni molit, ker, kjer je cerkev lepo okrašena se lahko tudi moli.
Pred Božičem se še enkrat oglasim. To le vam moram še povedati, da je moj hišni gospodar Mike Srbel umrl na potu v Gary, Ind. Potoval je s pevskim zborom "Rodoljub" na koncert, a ga je že drugi dan po prihodu v Gary smrt vzela. Ker je imel Mike sestro p. Edvarda Gabrenja Angelo, so- poslali p. Edvarda v Gary, da je pripeljal truplo v Johnstown in naslednjo nedeljo popoldne je bil jako slovesno pokopan. Okrog 100 avtomobilov ga je spremilo k večnemu počitku in Father Kajič mu jp krasno govoril v slovo. Midva sva bila zelo prijatelja in mi je zelo pomagal pri organiziranju naše fare, zato naj mu Bog povrne in ga kot zvestega hlapca sprejme v svoje kraljestvo.
P. Alfonz M. Miklavčič.
-O'-
POŽ1GALČEVA HČI NA CHI-CAŠKEM ODRU.
Chicago, 111.
Slovenci v Chicagu in okolici ali že veste kaj bo 15. decembra 1929? Gotovo ne veste, da priredi ta dan Dramatični Klub Ilirija svojo prvo igro v tej sezoni "Požigalčevo Hči", dramo v petih dejanjih točno ob 8. uri zvečer v šolski dvorani. Igra se godi v Kostanjevici in v Ljubljani vzeta je iz kmečkega življenja in zato tudi lažje umljiva. Igra ima pred vsem namen pokazati kako daleč pride človek, ako se uda pijači, jezi in drugim strastem. To je dobro pokazano v vlogi poži-galca očeta od Rezike. Žena mu umre od bede in žalosti a on mesto, da bi šel na pogreb, pije v krčmi. Rezika hči poži-galca se v svoji vlogi trudi, da bi očeta spravila na pravo pot in končno ko propade oče do kraja zažge svojo hišo in vpro-pasti otrokom dom in imetje, še ona žrtvuje za njega s tem, da prizna, da je ona zažgala, samo da bi rešila očeta, njega ta njena žrtev toliko presune, da se izpreobrne in prizna vso krivdo. Tu sem podal samo malo vsebino igre, če pa vam povem, da bo igralo 22 igralcev, si lahko predstavljate, da to bo igra zelo velika injlepa. Ne zamudite prilike, ki se vam nudi. Dramatični Klub še kadar je stopil pred vas, vam je vedno skušal dati dovolj razvedrila in užitka tako se tudi sedaj pridno uče in trudijo igralci, da vam bodo pokazali nekaj dobrega. Vstopnice so samo 50c, dobite jih pri članih kluba ali pri spodaj podpisanemu; hitro si jih preskrbite dokler niso vse prodane. Pokažite, da razume te igralce, ki se žrtvujejo za dobro stvar z tem, da se vsi u-deležite igre, da bote vsi zadovoljni, zato vas zagotavljam in vami kličem na svidenje. .. Anton Kropenc, tajnik kluba.
-o-
AKCIJA ZA S. D. V MILWAUKEE.
Ljudje z ostrim jezikom navadno delajo ostre opazke.
* * *
Pravijo, da "šenk" je umrl in da "zastonj" ga je pokopal.
Milwaukee, Wis.
Prvega decembra je minulo 2 meseca, odkar se je pričelo z drugo kampanjo za pridobivanje novih delničarjev za Slovenski Dom. Družba je pridobila v teh dveh mesecih 96 novih članov, ki so kupili 1.12 delnic. Zasluga za te gre sledečim prodajalcem' delnic, ki so pridobili kot sledi: Antonija Cer-tvežnik 28, M. Kovačič 24, J. Štampfelj 20, J. Evanich 12, L. 'Rozman 10, Anton Vidmar 9, Joe Matoh 9, Antonija Vičič 9, Valentin Medle 6, Lawrence Perko 7, Alvin Gloyeck 2, John Shartz 2, John Wolgemuth 1, Amalija Hoynik 1, Frank Schu-ler 1 in Gabriel Pahor 1.
Cimvečje postaja število so-trudnikov, za to naše delo, tem hitrejše napredujemo. Z velikim zadoščenjem in veseljem opazujemo, kako se stopnjema pridružujejo brez izjeme vsi, ki zmorejo in količkaj čutijo z narodom. Prihajamo do spoznanja, da je čas prišel, ko je vendar treba da z enim velikim
delom pokažemo naprednost, složnost in bratstvo. Druga največja po številu, slovenska kolonija v Ameriki je Milwauška, zato naj ne bo nikogar . sram, ki pomaga, da kot taka pokaže svetu, da nismo veliki samo po številu, ampak tudi po delih in narodni zavesti.
Prireditev Ženskega Pevskega Kluba "Zarja" v prid Domu, je prinesla $60.23 v blagajno Domu. Prav težko pa je članicam, ker jih je pomota v datumu prikrajšala za $40.00. Plačati so morale dvojno najemnino od dvorane. Njim gre vseeno za to njih požrtvovalno delo priznanje in hvala.
December je čas glavnih letnih sej in raznih volitev. Razposlali smo na društva, ki so delničarji Dom-a, pozive, da zvolijo na teh sejah tudi zastopnike za Slovenski Dom, za leto 1930. To bo leto, polno dela, skrbi in načrtov in najbrže tudi pričetek zidave. Odvisno je vse, kakšen direktorij in odbor bo izvoljen. Apeliramo za to na članstvo teh društev, da voli v zastopstvo ljudi, ki se ne bodo strašili dela. Izkušnje po-kazujejo, da samo z besedičenjem in lenim naslanjanjem, se ne da dosti ali celo nič dosegi. Ako bo direktorij ves marljiv v letu 1930, se bo z lahkoto postavilo še ostale 3 vogale Slovenskemu Domu, ki sedaj še manjkajo.
Za izvanredno veliko prireditev. Slov. Dom-a, ki se vrši 15. t .m. v S. S Turn Dvorani, se vr-še pridne priprave. Vstopnic se je prodalo že veliko število. G. Svetozar Banovec je že sestavil skupaj lep šopek pesni, o katerih ve, da jih naši ljudje najbolj ljubijo. Spoznal je to na svoji širni ameriški turniji. Kako vsepovsod sprejemajo njegove pesmi, o tem nam ni potrebno še posebej povdarja-ti, kajti to se dovolj jasno zrcali iz po koncertnih dopisov iz raznih naselbin. Zato 15. decembra vsi v dvorano, kjer se bo pričel ob 2 :30 popoldne Ba-novčev koncert, in zvečer ob 7 :30 pa polna humorja tride-janka, "Namišljeni Bolnik".
Jos. Matoh, tajnik. -o--
ŽRTVI SVOJEGA POKLICA.
Na Dunaju ležita ta čas v bolnišnici dva znana zdravnika, prof. dr. Frisch in dr. Michael, ki sta se težko zastrupila s streptotoki v izvajanju svojega poklica. Dr. Michael je imel v zdravniški oskrbi 8-letnega otroka, ki je bil operiran na vratu in ki se je zdravniške pomoči trdovratno branil. Ob takšni priliki je bil dr. Michael na roki lahko ranjen. Kmalu potem so se mu pokazala znamenja zastrupitve na prsih, na hrbtu 4n pod pazduho. Morali so ga operirati. Nesrečni slučaj pa je hotel, da se je že pri prvi operaciji na videz prav tako lahko, toda z istimi usodnimi posledicami ranil dr. Frisch, ki je prisostvoval operaciji. Tako ležita sedaj oba v bolnišnici in še nič /ni gotovo, ju li rešijo ali ne.
Dr. Ožboit Ilaunig:	/
KAPELŠKl PUNT
Zato vas opominjam, da ste mirni, zakaj le tedaj se morejo upoštevati vaše želje. Sedaj gremo vsi v cerkev, kjer zmolite 7 očenašev in ravno toliko Ceščena Marij ter vero. nato pa se podaste mirno iz cerkve."
Razburjeno množico so te zatrditve potolažile, zato so verjeli tem besedam in se vrnili v cerkev.
Zupan Vegi je vstopil s poveljnikom t Hauslaibom pred oltar, napravil križ in začel moliti. Glasno so opravljali župljant zapovedano molitev in bilo je veličastno, gledati te ljudi, kako so z iskrenim zaupanjem gledali na podobo D. M., kakor bi hoteli sedaj vsi reči: Ostani med nami, tvoji otroci smo, tebe ne zapustimo nikdar!
Minula je pobožnost. Le počasi so od'
hajali ljudje iz cerkve. Vsak je še enkrat pogledal na oltar, kakor bi hotel reči, da se le nerad ukloni povelju in bi najrajši ostal tukaj v varstvu Marijinem.
Po dolgem času se je izpraznila cerkev. Hauslaib je stal pri vratih in ko se je prepričal, da ni nobenega več notri, je velel Veglu, iiaj zapre vrata. Hauslaib je zaklenil in vtaknil ključe k sebi in odšel sredi množice ljudi proti trgu. Tudi Vegi in ključarji so šli s poveljnikom.
"Sedaj je nam vzel ključe," pravi Mi-klav, "sedaj smo mu izročeni na milost in nemilost!"
"Pa zakaj jih je izročil Vegi, saj ni bilo treba," pripomni posestnik Ju rje v Urh iz Remšenika, "niti vprašal nas ni!"
"Ogoljufani smol" razsrdi se Pasterk iz Bele; "le čakajte, po noči pridejo, pa nam Vzamejo Marijo!"
"O prijatelj, tega ne bodo doživeli," pravi vžnuvoljen Lipovec iz Remšenika; "mi ostanemo tukaj in stražimo cerkev! '
"Prav je tako!" pritrdi Štefan; "nič se ni zanesti na gosposko, še Vegla so premotili."
In tako so sklenili, da ostane nekaj mo-
ških čez noc pri'cerkvi, da ne bo prišel Hauslaib s svojimi vojaki in odnesel Marijin kip.
Drugi clan je bila napovedana božja služba v cerkvi v Trnju. Župnik Prunnei je ostal prejšnji dan doma, piepusti! jo vse Veglu, zakaj imel je bridke izkušnje. Že dvakrat je hotel ustreči volji oblasti, toda ljud je so se temu uprli. Da bi pa kot dušni pastir povzročal nemir, tega ni hotel. Povabil je na večer poveljnika llaus-laiba in tiškega sodnika k sebi. Pri tej priliki je župnik pojasnil svojemu gostu iz Celovca cel položaj in ga skušal omehčati ter pregovoriti, da bi se preklicala na-redba glede odvzetja tablic ali pa vsaj oblačil,).
Napočilo je jutro. Od vseh- strani so privreli ljudje, nekateri iz radovednosti, kaj prinese ta dan, drugi zopet, da bi bili v obrambo, če bi res hoteli odvzeti oblačilo. Hauslaib jc bil že ob osmih pri cerkvenih vratih, kamor so ga spremljali župnik, župan Vegi ter cerkvuna ključarja.
Kmalu so napolnili župljani celo cerkev.
Opravila se je sveta daritev. Iskreno je molilo ljudstvo, kot bi se krepčalo za trde boje, ki ga še čakajo. Po opravilu je opomnil župnik svoje faraive, naj se razidejo mirno, češ, cesarski komisar je obljubil svojo pomoč.
Ljudje so ugibali, mežnar je pospravil na oltarju vse. V svoji naglici pa je pozabil pogasiti svečo, ki je stala za oltarjem, ki jo je rabil župnik pri branju sv. mase. Postavljena je bila na rob blizu oltarjcve-ga pogrinjala. Mežnar je šel kot predzadnji; poveljnik Hauslaib je ostal še nekaj časa v cerkvi, da se prepriča, če ni šc kdo ostal, znotraj. Nato zaklene in vtakne ključe k sebi. Stal je v družbi Vegla in ključarjev nekaj časa pri cerkvi; župnik Pninner se je prej poslovil, ker je bil klican na nujno spoved k nekemu smrtno bolnemu posestniku..
Hauslaib se je podal z Veglom proti trgu, župljani pa so še ostali blizu cerkve, ker še vedno niso zaupali oficirju, posebno ker je on nazadnje shranil ključe.
Naenkrat zakriči neka ženska: "Poglejte. kaj pa je tako rudeče v cerkvi, pa po ožgani obleki ima duh!"
kričijo naenkrat Marijo!" razlega se
"Meni se tudi zdi," pravi bližje stoječi mož, "da tu nekaj ni v redu!"
Te besede so zadostovale, da so privreli zopet vsi Ijiylje skupaj. Neki kmetski fant se je dal dvigniti k oknu, da pogleda, kaj povzročuje tako svetlobo.
"Jezus Kristus, oltar gori!" zakriči in se spusti na tla.
"Marijina podoba!' ljudje.
"Gori, gori, rešite daleč naokrog.
"Pa kako, ko nimamo ključev?"
"Oni oficir jih ima, letimo za njim!"
In zdajci se obrne celo krdelo in drvi za Hauslaibom, ki je prišel dol na cesto, (»lasno kričanje in drvenje je opozorilo poveljnika, da se je z Veglom vred obrnil ter šel naproti.
V tem trenutku že pribiti kmet Miklav in pove, da v cerkvi gori in prosi, da naj izroči Hauslaib hjtro ključe.
Ta gleda začudeno in pravi: "Ravnokar sem bil zadnji v cerkvi; to ni mogoče, to ste si le izmislili!"
ŠARITE AMER. SLOVENCA!

Torek, 10. decembra 1929.
AMER1KANSKI SLOVENEC
Stran 3
15 Nedelja
TEDENSKI KOLEDAR. - 3. v adventu.
16. Pondeljek — Evzebij.
17	Torek — Lazar.
18	Sreda — (Kv.) Gracijan.
19	Četrtek — Nemezij.
20	Petek — (Kv.) Kristijan, vk.
21	Sobota — (Kv.) Tomaž, ap.
-o--
Rev. K. Zakrajšek:
TRETJA ADVENTNA NEDELJA.
Ko je. Jezus umrl in se je njegova duša ločila od telesa, je šla predpekel.
1.	Predpekel je bilo stanje vseh duš pravičnih, ki so umrli pred Kristusom. Po Adamovem grehu se je nebo takoj -zaprlo in je ostalo zaprto, dokler je ni odprl Kristus Gospod sam s svojim križem in sam prvi skozi nje šel v slavo svojega nebeškega Očeta. Vendar je bilo veliko ljudi od Adama do Kristusa, ki so pravično in bogaboječe živeli, ki so. si zelo prizadevali živeti tako, kakor Bog ukazuje. Med židovskim narodom najdemo v sv. pismu krasne zglede svetega življenja in Bogu zveste službe. Že Adam in Eva sta s svojo veliko in težko pokoro zadostila Bogu za svoj greh. Abel je bil prvi mučenec. Noe je bil pravičen mož. Potem Izak, Jakob in dr. In potem cela vrsta prerokov. Veliko izmed njih sveta cerkev časti kot svetnike. Ko so ti umrli, niso mogli biti pogubljeni, ker bi to nasprotovalo božji neskončni pravici. V nebesa pa tudi niso mogli,*'ker jih je greh zaprl. Tako so morale te duše v "predpekel" in tu so čakale onega presrečnega trenutka, ko bo Kristus dopolnil delo odrešenja in bodo šle z njim v nebeško slavo. To pa niso bile vice, ker jih niso zaslužile.
2.	S kolikim prisrčnim veseljem in slavjem so sprejele te duše božjega Zveličarja, ko je prišel na veliki petek k njim in jim prinesel preveselo vest dopolnjenega odrešenja! Tega si mi niti misliti ne moremo, ker ne moremo prav razumeti hrepenjenja človeške duše po svojem Bogu. Kako ganljivi so vzkliki hrepenjenja po obljubljenem odrešenikii, katere čitamo v knjigah starega zakona, ko so dajali sveti možje duška svojim srčnim čutilcm! "O, vi oblaki ga rosite! Zemlja, odpri se, in daj nam že skoraj Zveličarja!" Če so trije modri s tolikim hrepenenjem gledali proti nebu cele noči in opazovali ozvezdje, da bi zagledali znamenje njegovega prihoda, o, kako so šele hrepeneli po njem ti možje, ko so bili rešeni telesnih vezi in je njih sveta duša izplavala iz telesa in se hotela/ivigniti k Bogu, da se z njim združi, pa se ni mogla, pa je morala v predpekel, da tam počaka njegovega prihoda in zveličanja. Zato je govoril Gospod: "Abraham je videl moj dan in se je radoval." Videl ga je samo v duhu, da bo prišel, pa se je že tega upanja tako radoval. Kako šele, ko je res prišel!
:>. Jezus je pa šel v predpekel tudi radi tega, da je tudi tam pokazal švijo moč in svojo slavo kot kralj in zmagalec nad peklom, da je prvi pozdrav kot odrešenik dobil od tistih, kateri so ga najbolj željno čakali. Zato pravi sv. Pavel, da naj se pri imenu Jezus priklonijo vsa kolena v nebesih, na zemlji in pod zemljo.
Obenem pa je hotel s tem pokazati svojo moč tudi satanu in pokazati tudi peklu svojo zmago in njegovo premago. Vsi nesrečni 'angelji so gotovo zatrepetali pred njim osramočeni in še bolj spoznali svojo strašno nesrečo in hudobijo, pa tudi neumnost, da so se uprli svojemu Bogu. Vsi pred Kristusom pogubljeni so enako bili osramočeni in enako spoznali svojo neumnost, ko so sledili strastem in grehu in niso iskali svojega Boga.
O, veselimo se, da smo rojeni po Kristusu, ko imamo odprto naravnostno, direktno cesto s smrtne postelje k Bogu, v večno slavo h Kristusu. Ni ?e nam treba bati predpekla, da bi tam morali še čakati odrešenja. Je že dopolnjeno.
Obenem pa naj nas duše predpeklom opominjajo, da znamo ceniti neskončno delo božjega odrešenja in nezmerno milost, katero nam je Kristus pridobil s'svojo smrtjo. Kako le duše hrepenele po njem!, Kako so hrepenele po dnevu, ko bo rojen, še bolj, ko bo odrešil 'človeški rod! Kako srečni, presrečni bi bili, ko bi živeli v časih po Kristusu, kakor živimo mi!
Mi pa, kako cenimo to svojo veliko ©ezmerno milost in srečo? O,, kako smo nehvaležni Jezusu! Kako zato vredni tudi kazni! Amen.
IZ NEODRESENIH KRAJEV
Udarec za Cosuličevo družbo.
Z velikima, modernima ladjama "Vulcania" in "Saturnia" je imela družba Cosulich drage neprilike. Genoveška tvrd-ka Ansaldo je dala za ogrodje ladij slab materijal in ga je moral Cosulich kmalu izmenjati. Sedaj je prišlo do poravnave med njima. Plovna družba Cosulich je v trpela ogromne izgube, ker so ladje začele prometovati mnogo kasneje. Ladji sta bili naročeni v času, ko je bila vrednost lire majhna, plačani pa sta bili pozneje z dragimi lirami po vstalitvi valute. Vrednost vseh Cosuli-chevih ladij, zlasti "Vulcani-je" in "Saturnije", je po vstalitvi lire padla za okoli 80 milijonov lir.
:-o-
Kakšne so gospodarske razmere na Krasu?
Na gornjem Krasu je dalo žito letos srednje dober pridelek. Krompir je obrodil prav dobro. Tudi z vinsko letino so zadovoljni. Cena teranu je 2.20 do 2.60. Prave kupčije pa ni. Sadja ni skoro nič. Sena je bilo malo, otave skoro nič. Cena živini, se določa na sejmih. Mleko prodajajo po 70 do 80 stotink za liter, maslo gre po 16 lir. Splošni gospodarski položaj na gornjem Krasu je slabši od lanskega, ker imajo kmetovalci vedno več izdatkov kot dohodkov. Izseljevanje v Južno Ameriko narašča. Slič-no je^tudi na spodnjem Krasu.
/ -o-
Čipkarstvo v Idriji gre rakovo pot.
S čipkarstvom v Idriji gre vedno slabše. Zato pa odhajajo idrijska dekleta v precejšnjem številu služit v razna italijanska mesta, kjer jih radi sprejemajo, ker so pridne in vestne služkinje. Trgovina z idrijskimi čipkami je docela neurejena. Položaj izkoriščajo italijanski špekulant je.'
-o-
Italijanska vina prihajajo — domača pa zaostajajo.
Vinska letina v Istri je leto? skoro povsodi dobra. Vino ima 11 do 13 stopinj alkohola. Ali kaj pomaga, ko ni kupcev in ko se uvaža v mesta vino iz starih provinc! Cena istrskemu vinu je tako nizka, da se bodo vinogradniku slabo izplačali stroški in trud.
-o-
Solkanci zapuščajo rodna tla.
V Solkanu je bilo pred vojno par sto mizarskih delavnic, sedaj jih ni niti dvajset. Sol- • kanci se izseljujejo. V neki gostilni v Buenos Airesu se je se-šlo neki večer slučajno 75 Sol-kancev. Teden za tednom se vkrcavajo solkanske skupine za pot v Ameriko.
-o-
Slabe razmere na Tolminskem.
Na Tolminskem so pridelali letos precej pšenice in koruze, ajde malo, sadje ni za nič. Cena živini pada. Sena je bilo le
srednji pridelek. Cena drv je poskočila. Zato bodo nekateri sekali, da kaj zaslužijo. Gozdovi so med vojno in po vojni že grozno trpeli! Dela ni, zemlje je premalo, ljudje mislijo vedno bolj na Argentino.
-o-
Dela dosti—a ne za domačine..
Izboljševalna dela v dolini reke Mirne v Istri so se pričela. Zaposlitve bo za številne delavske skupine. Pričela so se tudi nadaljna dela v raški dolini, kjer je enako potreba mnogo delavcev. Seveda bo na obeh straneh domačinov le malo.
Živinska bolezen.
Po občini Barban v Istri dela kmetovalcem veliko škodo svinjska bolezen "vrbanac". V selu Vadrišu je poginilo 25 svinj od 28. Tudi kokoši uničuje neka čudna bolezen.
-o-
Nova italijanska vojašnica ob jugoslovanski meji.
Nova vojašnica v Črnemvrhu ob meji je dozidana. Dokončano je tudi šolsko poslopje v Zadlogu. Veliko so pripomogli občinarji z roboto.
-o-
Slovenski duhovnik poslan v konfinacijo.
V seji deželne komisije za konfinacije je bila odrejena konfinacija g. Karla Jesiha, župnika v Kortah pri Izoli, ker je ob nastopu svoje službe ukazal mežnarju, da mora odstraniti iz cerkve slike Križevega pota, ki so imele italijanske napise, da se nadomestijo s slovenskimi napisi. Konfiniran bo eno leto.
-o-
Razen drobiž.
— V Renčah so udrli neznani tatovi v poštni urad in odnesli 1500 lir. — V Socerbu v Istri .je ogenj vpepelil gospodarju Antonu Barutu hlev in oder sena. — V Postojni je pobrala smrt 76 let starega Mihaela Kovača. — V Klanah pri Gorjanskem sta slavila zlato poroko Anton in Urša Zavad-lal. — V Ravnah nad Krnicam je požar uničil hlev gospodarju Leopoldu Bovconu.
DŽAVAJIR, KAČJA KRALJICA V ARMENIJI
Pisateljica Marjeta Šagi-njan pripoveduje o svojem obisku v armenski deželi ob reki Araksu, ki tvori sovjetsko - perzijsko mejo. Pravi bič te pokrajine so "gurze", pe-pelno sivi, veliki gadi. Pozimi spijo po starih krtinah in v gnezdih poljskih miši. Poleti pa umira od njih pikov nešte-vilno ljudi in živine: ovce in bivoli postanejo žrtve njih strupa prav tako kakor ljudje. Zoper g j ur z in strup ni rešitve: žrtev izdihne tekom dveh, treh minut. In gadi so nad vse številni: gjurza lahko zleze v vrč z vodo, v kot hiše ali hleva, v travo na vrtu.
Pred šestimi leti se je Bog ^smilil te pokrajine. Iz Perzije je rešila borno življenje mala revna rodbina. Kakor drugi armenski begunci, je dobila zemljo in si je zgradila hišico. Nekoč je stopil vanjo okrožni zdravnik, da vpraša, kako se godi kmetom. Zavzel se je, ko .je ugledal otroka v zibelki: mati mu je za zabavo dala v roke težko veliko gjurzo! Rdeče ročice so .mečkale kačo kakor ropotačo ali punčko. — Zdravnik se je ozrl in zapazil nebroj kač v loncih ter kožicah. Džavajir, kakor se imenuje žena, .je edina zaklinjalka proti strupu te kače. Od povsod ji prinašajo v nosilnicah onemogle žrtve kač. Džavajir umije rano, jo drgne s prstom in oslini ter pokrije z obklad-ki in lopuhom. Vsakih pet mi-
nut počrni zeleni list, ovene in se zvije od strašne vročine o-tekline kačjega pika. Lopuh se takoj zamenja s svežim. Trikrat dnevno ponovi Džavajir to proceduro, četrtega dne bolnik ozdravi: vročina mine, rana se zaceli, strup izgubi svojo moč. Še nikoli ni umrl človek, ki se je zatekel po pomoč h kačji kraljici. Njen sloves je mrzlega zimskega dne tudi mene privabil v bogato vas Davalo ob Araksu.
Avtomobil se je ustavil pred njeno "kačjo. hišo'. Stopili smo noter, v kmečko izbo. Na balkonu je stal kakor povsod sod z vodo in ležal kup posušenega kravjega blata, edinega kuriva, ki ga tu imajo. Odprla so se zadnja vrata; vstopila je v toplo volneno ruto zavita kačja kraljica. Stegnila je po kmečko v pozdrav svojo plosko, nepremično roko in sedla k mizi. Fotografirala sem jo, a nobena slika ne more predo-čiti njenega grozovito spače-nega obraza. Še dobro, da imajo Armenke navadno zavezana usta. Džavajirina spodnja ustnica visi čez brado navzdol, otečena je kot da bi jo opikale čebele. Vsa je višnje-vordeča in natrpana z drobnimi luknjicami, sledovi kačjih pikov. Ko je pričela Džavajir govoriti, je plahutala ta ustnica kakor copata na nogi. Džavajir kratko pripoveduje, da je pričela zdraviti ljudi že v 12. letu: rešila je staršem naj-
JOHN F. GLOMB, Prop. FOTOGRAFSKI ZAVOD
2006 West 22nd Street (Near Rdbey St.)
Phone: Canal 1807.
Izdeluje vsakovrstne umetniške slike, ročno slikanje in povečanje.
ŠEST DNI PREKO OCEANA
najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
FRANCE, 12. dec. (6. z več.)
ILE DE FRANCE, 17. jan.
• (7 zv.), 7. febr. (1. pop.)
PARIS, 24. jan. (5. pop.)
21. febr. (1. pop.)
Najkrajša pot po železnici, vsakdo je v posebni kabini s vsemi moder, nimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali
^eadicBns
213 N. Michigan Avenue, Chicago, lil.
si
Ako hočete biti v svoji hiši brivec, kupite "Barbers Clippers", enakega kakor ga rabijo v BRIVNICI. Podpišite in pošlite $2.63 in poslali vam bodemo "Barbers Clipper", poštnina plačana.
Ime
Naslov
Mesto
Naš naslov
Eicliholzer & Co., Inc.
FOREST, CITY, PA.
boljšega vola. Na vprašanje, odkod ima čudno moč oblasti nad kačami, pa ne da pojasnila. Vrata so se odprla. Prišla je po g-ospodinjo uboga sirota, ki dela pri. svilorejcu. Kača jo je pičila v peto. Džavajir ni zahtevala nič za zdravljenje, ker'j® bila ženska prerevna. Potem je prišel star Tatar, musliman, in dejal, kako ga je prestrašila gjurza pri nakladanju kuriva: ležala je v blatu in se hi premaknila. Poklical je Džavajir. Ta je za--žvižgala. Starka je vzela kačo v naročje in jo odnesla domov. Alah je velik! Slava Alahu! Potem je pokazala Džavajir zahvalna pisma, debel sveženj skupaj sešitih umazanih lističev: nerodno rusko, oglato armensko in zvito drobno arabsko pisavo. Zdravniki Tropskega instituta ne dvomijo, da zdravi Džavajir z lastno slino tako uspešno, ker je imuna, neobčutljiva za kačji pik. Pustila se je pičiti spričo zdravnika, pa ji ni bilo nič. A nihče ne pozna skrivnosti stare Džavajir, ker si ne da kemično preiskati ne sline ne krvi. Kakor vse kmetice je nezaupna, se boji, da ne bi izgubila sedanjega zaslužka. In vendar bi bilo potrebno poskrbeti, da ne odnese svojega načina zdravljenja s seboj v grob. —■ Domačini že zdaj prosijo Boga, naj ji da dolgo življenje; zdravniki imajo dosti manj u-spehov v boju zoper gjurze, kakor že priletna kačja kraljica !
-o--
RANJEN BIK UDRL MED
GLEDALCE
Pri bikoborbah v Saragossi dne 8. m. m. je ranjen bik pri-drl na tribune. Do smrti je pohodil štiri osebe, osem oseb je z rogovi zmetal v areno, kjer so obležale mrtve s strtimi udi. Nastal je nepopisen strah in zmeda; bik je težko poškodoval še nadaljnjih štirideset ljudi.
Phone: Canal 4340
Vinko Arbanas
EDINI SLOV. CVETLIČAR V CHICAGI.
1320 W. 18th St. Chicago
Vence za pogrebe ,šopke za neveste in vse v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom.
DR. KWARTA
- slovenski dentist -
JOLIET, ILL.
Vse vrste zobnega dela izvršujem po najnižjih cenah. — Izdrem zob brez bolečin za $1.00. Vse delo jam-čeno. Preiskava brezplačna. Ure od
9. doc*, do 8:30 zvečer.
205 No. Chicago Street,
(nasproti Realto Theatre)
Tel. 6394 Prebivam v Jolietu 35 let.
RADIO PREDAVANJE 0
IZSELJEVANJU
Predaval Rev. K. Zakrajšek, bivši slov. misijonar v Ameriki.
Dne lil. novembra 1929, .io predsednik družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev - imel predavanje .katerega .je radio prenesel do naših izseljencev.^
Izvajal je:
Cenjeni nevidni poslučavci!
Pretečena nedelja je bila nedelja slovenskega izscljeništva ali takozvana Rafaelova nedelja. To moje predavanje je bilo obljubljeno, da bo zadnjo nedeljo, kar bi bilo gotovo veliko bolj umestno, kakor danes.
To Rafaelovo nedeljo je sklenila praznovati vsako leto družba sv. Rafaela, ki je bila ustanovljena med nami za zaščito naših slovenskih trpinov, ki so zapustili in še zapuščajo rodno grudo in hite v neznano tujino s trebuhom za kruhom. S to nedeljo zeli družba sv. Ra-
faela doseči, da vzbudi med narodom večje zanimanje za naše. izseljeniško vprašanje. Imela bi biti takoj po 24. oktobru, ko je praznik sv .Rafaela, pa-trona izseljencev. Ker pa takrat ni mogoče, zato bo v prihodnje vsako leto druga nedelja v novembru.
Da tu doma ni zanimanju in ne srca za slovenske izseljence, to smo grenko čutili v tujini vsi, ki smo bili sami izseljenci in to čutijo izseljenci še danes. Toda pred leti, pred svetovno vojsko smo to nezanimanje še razumeli in kaj boljšega niti pričakovali nismo. Kot "min-derwertige nation" pač nismo mogli pričakovati, da I>I se bilo kaj storilo za nas, ki smo bili v tujini. Toda sedaj bi tega ne smelo biti več. In zato izseljen-
ci danes tega ne opravičujejo IJjenje in nov dom'. Pri tem seve-več, temveč se čujejo vedno jda začne pozabljati na svojce glasneje pritožbe in očitki o tu doma, začne se učiti jezike
dolarski" ljubezni domovine do izseljencev. Kadar potrebujejo doma naših dolarjev, samo takrat nas poznajo, tako čitamo v ameriških listih. In ti o-čitki niso tako brez podlage.
To naše nezanimanje za izseljence pa silno škoduje kakor izseljencem tako domovini.
Predvsem pospešuje potuj-eevanje naših izseljencev. Ko vidijo izseljenci, da se domovina zanje ne -zmeni, da za nje
tuje države, fantje si poiščejo tam svoje neveste in tako se en izseljenec za drugim začne potapljati v tu jem or je in po tuj-čevanje hitro napreduje.
Naravno je sicer, da se izseljenci vseh narodov počasi potope v tujem morju. Tega se niti zabraniti ne da. Vzemimo na pr. Združene države ameriške, kjer se zadnja leta poameri-kanjanje nafeih izseljencev vrši silno hitro. Amerika sama
prav nič ne skrbi, da ji je po- želi tega hitrega poamerika polnoma vse eno, kako in kaj n.janja, zato imenuje sebe "to-
se jim godi gospodarsko, t. j. gmotno, kako narodno in kako versko, gine tudi pri njih ljubezen do domovine in do naroda. Ko se pa začne enkrat ta ljubezen pri izseljencu ohlajati, se pa začne srce toliko hitreje obračati k tujini. Izseljenec tujino vzljubi in opusti mi-vrnil. Začne misliti, kako bi si, sel, da bi se še kedaj domov
pilni lonec", kjer naj se "izseljenci" vseh narodnosti nekako stope in izlijejo v en nov, ame-rikanski narod, katerega pravzaprav danes še ni. Enako delajo druge države. Vendar se pa da med izseljenci narodna zavest in ljubezen do domovine ohraniti tudi v tujini dolga leta, da celo skozi več generacij. Irski narod je n.pr. že doma iz-
v tujini ustanovil udobno ziv- g ubil svoj jezik. V Ameriki se
je že popolnoma poamerikanil. Vendar pa so v Ameriki Irci danes, dasi navdušeni Ameri-kanci, še vedno tudi navdušeni Irci in skrbe za svojo Irsko in .jo ljubijo, če tudi je že dolgo tega, morda tri ali štiri rodove, odkar so njih praded.ji prišli v Ameriko. Enako najdemo tudi med Nemci. Dasi navdušeni A-merikanci dasi nemščine niti ne razumejo več, so še vedno navdušeni Nemci in se s ponosom bijejo na prsi češ "I am American of german descent" — A-merikanec sem nemškega po-koljenja.
Vzemimo Dalmatine« v južni Ameriki. Popolni Amerikanci so. Otroci govore morda samo špansko. Vendar pa kako je med njimi še.živa narodna zavest. Koliko so ravno ti Dalina-tinci žrtvovali za časa vojne za naše osvobojenje in ujedinje-nje. Ginljivo je citati poročilo o domoljubju in rodoljub ju teh izseljencev, kako ga popisuje duhovnik Drago Posilje-vac u Splita v svoji knjigi "Po
južno j Americi". Sam jih je o-biskal in poroča samo, kar je sam videl in skusil. In v tej knjigi pisatelj ravno povdarja to veliko delo, katero lahko domovina vrši med svojimi izseljenci v tujini in objednem britko toži nad našo brezbrižnostjo za izseljence.
Ko izseljenec izgubi ljubezen in zanimanje do rodne domovine in naroda, pride pa do druge posledice, ki izvira iz tega, ki pa britko zadene domače družine teh • izseljencev tu doma.
Vsi, ki imate svoje drage v tujini, zlasti v Ameriki, gotovo opažate zadnja leta, kako Vas Vaši dragi v Ameriki vedno bolj pozabljajo. Vedno redke-.ja so pisma, katera dobivate od njih.y— So matere, žene, bratje, sestre, ki dobe iz Amerike od očeta, moža, brata, sestre komaj še kako kartico na leto, ali pa še te ne več. Koliko jih pa sploh ne piše več in na vsa pisma Vam niti ne odgovarjajo. Posebno pa dolarjev ni vec
toliko ali sploh nič več. Da, kjer ni ljubezni, ni smisla za žrtve. Žrtve so samo sad ljubezni. Izseljencem se ohlaja srce do domovine, ogreva se do tuje nove domovine, pri tem1 pa gine ljubezen tudi do sorodni-\ kov in s tem pa smisel za žrtve za domače — izseljenci nočejo več pošiljati domov ne darov za narodne namene in ne podpore sfojim sorodnikom.
Spominjam se še prav dPbro prvih let po vojski. S kakšnim veseljem in požrtvovalnostjo smo delali v Ameriki za pomoč domovini, ko smo vedeli, da je doma beda .katero je povzročila vojska. Med vojsko so prihajali k nam narodni poslanci, ki so med nami obnovili čut ljubezni in brige za narod doma.^ In'celi dve ladiji smo napolnili s samimi "kištami" ali "boxami", kakor smo mi rekli v Ameriki, v katerih smo poslali domovini darov in podpore. Kako z veseljem smo zbirali darove, kjer se je kaj dalo dobiti.	' (Dalje prili.}.

Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 10. decembra 19,29.:
> <KKKKHXXX5-<><XX> I
•	ooooooooooooo 1
•	<K>O-CK>O-CK>ck>CH>O , I ^OOOOOOOOOOOO I » <KXKKK>0000000( i -OOOOOO-OOOO-O-OO 4 » OOOOOOOOOOOOO < | O-O-OOOOOOOOO-OO i ! <K>aC-CKKH>CH>0<>0 < » OOOOOOOOOOOOO | I -OOOOOOOOOOOOO ( J OO-OOOOOOOOOO-O* i ; oooooo-o-ooo-o-oo-<
[ OOOOOO-OOOOOOO- ( O-OOOOOOOO-OOOO4 (
ooooooooooooo-(
I OO^OOOOOOOOOO-1

T. C. Bridgets
Na pomoč
ROMAN.
iw»"»f»"»»fff»w»»»»»»n»»»f»»w»wwf
tffWfftlWttt1*'
00-00000000000^
OOOOOOOO-OOOOO'j
[ OOOOOOOOO-CKKX^ <
. ooooooooo-o-ooo. | wk>oooooooo<kk j
»»»»»»»»»»M«
Bil je že svetel dan, ko se je Jim prebudil, Greg je stal poleg njega.
"Velike novice, fantič moj!" vzklikne. "Našli smo veliko cesto!"
"Veliko cesto? Zakaj je pa sinoči nismo
mogli najti?"
61. Močvirski psi.
Pokazalo se je, da je imel Sam- prav, kar je rekel o moskitih. Niti eden ni ostal živ. In kar je bilo še več vredno: ker je trava pogorela, je lahko neovirano pihala sapa; dasi je bila vročina huda in njihovi tovori težki, je vendar družba korakala v dobrem razpoloženju.
Stopili so na pot zgodaj, ker so upali, da bodo vso razdaljo prehodili v enem dnevu, vendar pa je bilo že tema, preden so dospeli do robu močvirja.
"Fuj!" vzklikne Andy, ko odlaga svoj tovor in ga polaga na kup k drugim. "Prvič v svojem življenju tako daleč hodim in upam, da tudi zadnjič."
"Kakor jaz," zastoka Greg.
"Vi sedeti! Jaz kuhati večerjo," se ponudi Zambo; pa četudi so bili še tako utrujeni, mu fantje tega niso pustili. Lepo je bilo spet enkrat gledati dober ogenj in jesti kuhane ribe in pečene tukane (Tukan je ptič poprojed). Tudi so bili veseli, da so spet enkrat mogli obesiti mreže in se vanje vleči in vsi so se počutili veliko bolje, ko so se drugo jutro začeli vzpenjati v hrib.
Široka cesta se je spremenila v pot, ki je bila sicer jako porasla, pa vendar zgrajena tako sijajno da si mogel potovati primeroma lahko. Na večer tega dne so prišli ha vrh prvega grebena, pa kaj, ko so zagledal pred seboj zopet drugo vrsto strmih gora!
Profesor se je ustavil in gledal strme hribe.
"Radoveden sem, kje leži mesto," reče zamišljeno. "Mislim, da ne moremo biti več daleč."
"Gospod, saj se cesta dobro razloči!" reče Jim. "Če se nje držimo, mesta ne moremo zgrešiti."
Res je. Jim, toda skrbijo me Bakairi. Sicer pa se res ni potreba vznemirjati. Samo jako oprezni moramo biti. Zdaj pa si poiščimo prostor za tabor!"
Vso noč so imeli stražo, pa nič jim ni motilo počitka in tako so zjutraj odrinili dalje ter se spustili po veliki cesti v dolino. Na drugi strani doline pa se je cesta zopet povzpela navzgor ter se v velikih ovinkih dvigala po strmem pobočju.
Greg pogleda visoko pobočje po strani in pravi: "Upam, Jim, da bo to zadnji pohod."
Jim pa mu ni odgovoril in Greg je videl, da je obstal in nekaj napeto poslušal.
"Kaj pa je?" ga vpraša.
"Ali ne slišiš? ga zavrne Jim1 ostro.
"Ali misliš to čudno tulenje v daljavi?" reče Greg. "Slišim, toda saj slišimo toliko nenavadnih reči v teh divjinah."
"Tega pa doslej še nismo slišali," reče Jim. "Biti mora trop volkov."
"Nemogoče. V teh krajih ni volkov."
Zdaj pa so se ustavili še drugi in poslušali in Zambo, ki je bil videti jako nemiren, je profesorju nekaj povedal.
"Psi so!" pravi profesor, sam jako presenečen. "Divji psi! Nikoli še nisem slišal, da
bi .v Braziliji živeli." Obrne se k tovarišem. "Zambo pravi, da nas zasleduje trop divjih psov. On zatrdno misli, da so divji potomci tistih psov, ki so jih pripeljali v davnih dneh seboj Španci in da so opasni. Moramo si poiskati kak prostor, kjer se jih bomo lahko u-branili.
Sam pokaže na strmo skalnato pobočje na desnici in reče:
"Gospod, po temle pobočju jim ne bo lahko splezati."	•
"Nam pa tudi ne," reče Greg skoraj očitajoče.
"Jaz mislim, da bo bolje, ako stvar poskusimo in se precej urno zasučemo," pravi hitro Andy, "kajti trop se že vidi."
S temi besedami pokaže s prstom na nekaj in res zagledajo, kako se po dolini bliža tolpa kakih štirideset čudnih živali.
"Nekaj izrednega!" vzklikne profesor. "Podobni so prazgodovinskim močvirnim psom. Prepričan sem, da so res divji psi. Le poglejte njihove dolge nosove, priostena u-šesa in kako se jim kožuhi tesno prilegajo!"
Andy pa ga prekine.
"Jaz bi dejal, gospod profesor, da nam boste lahko potem predavali, ko bomo na vrhu. Če bomo tukaj čakali, pa kmalu ne bo nihče ostal živ, da bi vas poslušal."
Kar je povedal, je bilo tako očitno res, da so se vsi obrnili ter pričeli plezati po pobočju. Ker pa so imeli tako težke tovore, je bilo plezanje grozna naloga; vendar pa jim' je strah vlival moči in tako so prišli na vrh ter se ozrli baš še o pravem času, da so zagledali, kako je trop pridirjal do vznožja ter začel divje plezati nevkreber. Profesor hitro nabaše svojo dvocevko in ustreli; dve izmed grdih zveri se strkljata navzdol, ostale pa v skokih hitijo naprej.
"Čemu bi tratili patrone?" pravi Andy. "Ali ne bi mogli valiti vanje skal?"
Pri teh besedah zavihti velik kamen in ga vrše na trop.
"Izvrstna misel!" vzklikne Greg. "Jim,' pomagaj mi, da sproživa tole okroglo skalo!"
V naslednji minuti je kamenje kar deževalo na pasje preganjavce ter jih vsaj dvanajst ubilo, vkljub temu pa so ostali tiščali naprej. Tu pa Jim in Greg še s Samovo pomočjo pri-trkljata svoj okrogli kamen do roba. Bila je to ogromna skala, težka več stotin funtov in vdrla jo je v skokih navzdol ter potegnila seboj raznovrstno šaro. Naenkrat pa nekaj mogočno zabuči in vse pobočje ocftrga ter zgrmi v bobneč^m plazu navzdol.
"Hura!" kriči Greg. "Posrečilo se je. Ves trop je z enim udarcem pokončan!"
"Mi pa tudi, se mi zdi," pravi Andy na-kratko.
"Kaj hočete s tem reči?" vpraša Greg.
"To jutro pa niste tako brihten kakor po navadi, sinko," odvrne Andy. "Kako naj pa zdaj pridemo spet dol na cesto, a?"
Greg je bil ves zmeden.
"Prav imate, Andy; tod seveda zdaj ne moremo dol, vendar pa upam, da bomo mogli najti kakšen drug prehod."
Odidejo naprej pa strmina ne le da se ni znižala, ampak prešla je celo v prave čeri.
(Dalje prih.)
-o---
ŠIRITE AMF.R SlOVFNCAf
SLUŽBE IŠČE
Hrvatica, in sicer za hišna dela v družini brez otrok, ali na "boarding house". Ponudbe na upravo lista pod "Služba 2990".
000©0<>0000<>0<>0000<>0{>0000c-00000000<>000-0000(|
' PISANO POLJE
'S ooooooooooo j jyj Trunk jooooooooooo
Simon's Store
1902-1904 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
VELIKA
RAZPRODAJA
površnih sukenj za dekleta za
polovično ceno!
Velikost od 6 do 18 leta. CHINCHILAS PRODAJAMO
od $3.75 do $5.75
FANCY COLORS FUR Trimane ovratnike in rokavne obšitke po
$4.95, $6.75 in $8.75
i
s
Statistika: Ugotovljeno je, da ženske uporabljajo ogledalo 600% več kot moški.
NAROČNIKI POZOR!
KOLEDARJI
jiiiniiiiia^iiBiKaMiHiiiiiaiuiiBiiiiHiiiiiaiiiiiBi^n.iiin
ZA LETO 1930
so na razpolago odjemalccm in vsem, ki jih želijo poslati svojcem v stari kraj ali kamorkoli drugam.
Odjemalci jih dobijo zastonj. Naročnina za druge stane s pošto vred, za enega 25c, za 5 skupaj pa en dolar. Priglasite se takoj za pošiljatev v stari kraj, da jih še ob času dobijo.
Pridite ali pišite na
A. GRDINA & SONS, 6919 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Rojakom v Chicagi in okolici naznanjam, da sem se preselil na novi naslov: 2522 South Ho-man avenue. — Svojo karpen-tarsko obrt izvršujem še v naprej in sem rojakom v tem ozi-ru vedno na razpolago. — Slovenskemu občinstvu se zahvaljujem za naklonjenost v preteklosti ter se za isto še v naprej pripoi-očam.
Obenem želim Slovencem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto 1930.
MATT GOR J AN C,
2522 So. Homan Avenue, Chicago, 111.

PREVOZ * DRVA - KOLK
Rojakom se priporočamo za n»-ročila za premog — drva in ptev* Janje pohištva ob času selitve.
Telefon:
Pokličit«
ROOSEVELT «221
Louis Stritar
( MI'S W ?Ab> place. Chicago, HI
Hladilno mazilo.
Pesja sreča. Vsi "dokazi" so v prid ateistom in svobodomi-selcem, vse pa je zakleto proti meni, ali tistim, ki ateizem in svobodomiselstvo odklanjajo.
G. Molek mi je ponudil močan tobak iz Sing Singa in mi dal pošnofati, kakor pač on misli. In v isti sapi in isti koloni da še nekaj pod nos, dasi moje malenkosti naravnost ne imenuje. Stoji zapisano:
"Največji kruki v Ameriki se vozijo v najlepših avtomobilih. Največji kruki tudi dajejo z obema rokama onim, ki skoro na vsakem vogalu preklinjajo krukarstvo."
Saj niste klade, da bi ne ve-
tile trades unions. The Rev. B. Spofford, Episcopal minister and member of the Church League for Industrial Democracy, told a conference on the Southern textiles industry that I the churches in the textile regions of North Carolina are "undoubtedly owned and controlled by the mill owners" and that the clergy are the "moral police for the industrial overlords". Thomas F. McMa-hon, president of the United Textile Workei's of America, attributed his organization's slow progress in the South in the last twenty-four years to prejudice and bigotry fostered by the churches.
Da sč pa zadeva prav ume,
deli, komu amerikanski kruki pripomnim, da je gorajšnji iz i dajejo največ, in koga je hotel rezek iz nekega katoliškega
g. Molek s tem "dokazom" po-j cukati in udariti.
V nekem pa se tokrat celo z g. Molekom strinjam, in podam mu resničen dokaz, črno na belem, ki so glasi:
A clergyman and a labor leader on October 31 attacked certain churches in the South as being "controlled by mill1 owners" and inimical to tex-
krukarstvo v Ameriki, ki — recimo — podpira cerkve, in g. Molek bo pri tem zagotavljal, da so tudi katoliški kruki med takimi kruki, ki podpirajo in največ dajo za katoliške preklinjam e krukarstva..
Mogoče, ker na svetu je vse mogoče. Nadangel j Gabriel, namreč soha Gabriela nadan-gelja, je pri zadnjem potresu v Rumuniji ubil celo neko žeii-sko, in na Laškem ni nič izrednega, ako bandit sv. Antonu ali še komu višjemu obljubi z vso resnostjo del plena, če mu pri ropanju nudi pomoč. Vse je mogoče.
Ateistom in svobodomišel-cem je taka roba zelo hladilno mazilo za njih grla, ker. vsa taka in enaka roba jim je v "dokaz", da le ateizem in svobodomiselstvo ne rodi takega krukarstva, je toraj vrlo dobra roba, vse drugo pa je vse skupaj krukarstvo, ker rodi krukarstvo, kakor mačka lovi miši, ali rodi mačke, ki zopet lovijo miši, saj vse miši lovi, kar čka rodi.	,
Čudna roba. Sicer ne morem trditi, da bi ateizem ne priznaval neke etike. Krasti, goljufati, krukariti .odirati to tudi ateizem hudo odklanja in pravi, da tega ne sme biti, in se spodobi za omikanega človeka,
E L J
K
A
časopisa, in je izrezku še dodana sledeča pripomba:
This news is not surprising. One of the chief reasons why the textile business moved South was to take advantage
of the hill-billy, who had beenj^:^ skoroda vgak ateist reduced to a condition little Jže na gebi Res je tako. above the ape by sectarianism jpak _ _ grdo jCj ni za omika.
run-to seed.	inega človeka. . . in ništa viSe,
Pripoznam toraj, da je neko ;ako ge kftk ateigt morda ne
ži tega. in krade, goljufa, kru-!kari tako, da ga nihče ne uja-ime, da ne pride roba na dan. Mirno se lahko vozi v limuzinah in se smeje drugim1, ki niso tako — smart, da se morda da jo zasačiti, ker ko je limuzin konec in konec vožnje po svetu, je pač konec in fletnoje bi-o in luškeno v limuzinah.
do 14. decembra samo do 14. decembra^- atSu.u*
Čudna roba. Pa so kruki, ki 'dajejo z obema rokama", in
Da napravimo prostor novi zalogi slovenske glasbe smo se odločili dati spodaj navedene skladbe pod kupno ceno. Nekateri komadi so v zalogi le v par izvodih, zato naročite hitro. Izredna prilika za pevske zbore, da si nabavijo dovolj gradiva za več let naprej.
v Pomr organist! In pevski zbori!
Vse tu navedene muzikalije
ZA POLOVIČNO CENO
ali dokler zaloga ne poide.
A
15c
25c
R
0 D A
M U
1
K A L /
BERNIK FRANC: Pozdravljen, pesem za mešani zbor in tenor solo, primerna za slavlje župnika, partitura .......................................10c
Kraljici Majnika, trije mešani zbori; Majnikova, Ceščena Marija, Ave Maria,
partitura ................................................ 10c
Slavospev sv. Večera: "Quem vidistis, pastores?" za 4 glasni mešani in moški zbor, partitura ......... ..........
FOERSTER ANTON: Ave Maria, za moške in ženske glasove, sedmero glasno, latinske besede, partitura .............:..................;.............................
Cantica Sacra, vsebuje 21 masnih pesmi, božične, postne, velikonočne itd., ob-bajilne, Marijine in razne dr,, skupaj
60 skladb, partitura broš...................1.00
Ecce Cacerdos Magnus, trije različni na-pevi, za 4 glasove, latinske besede, partitura ............................................
6	Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove, se rabijo lahko kot solo-spevi
z orgijami, partitura ....................
poš. gl..............................................
7	pogrebnih pesmi za mešani zbor, partitura ....................'.........................
10 Evharističnih pesmi, za mešani zbor,
partitura .....................................
posamezni glasovi ...........................
12 Marijinih pesmi, posamezni glasovi . 15c. 12 Pange Lingua, Tantumergo, Genitori,
štiriglasno, partitura ......, ......
12 Slovenskih pesmi, Adventna, božična, postna, velikonočna itd., dvoglasno z orgijami ali za mešani zbor, partitura .
GKRBIČ FRANC: Slovenska sv. maša v čast sv. Frančiška
, Seraf. za mešani zbor, partitura ..
posamezni glasovi ..............................
12 Pange lingua, tantumergo in genitori, pos. glasovi ........................................
GRUM ANTON: 10 Obhajilnili in 2 Presv. Srcu Jezusovemu za mešani zbor, partitura......
HLADNIK IGNACIJ: Petero prošnjih Marijinih pesmi za mešan zbor, solo in orgije, partitura........ SOc
Zdrava Marija, Marijine pesmi za mešan
zbor, solospeve in orgije, partitura..... 75c
Triindvajset cerkvenih napevov za moški zbor, 4 mašne, 10 Marijinih, 7 obhajilnili in 2 Tantum ergo, partituVa........ 75c
HRIBAR, P. ANGELIK: Postni in velikonočni napevi za mešan zbor, partitura .............. .........1.00
KIMOVEC FRANČIŠEK:
Ave Maria in Češčena Marija, za tri žen-
ali moške glasove z orgijami in
ti kruki so lahko celo katoliški, in ti imajo zapoved, božjo zapoved: "Ne kradi!", ne odiraj !" in ta zapoved ne visi v zraku, ampak ima nekaj zadi za tem, ko bo limuzin in vožnje v limuzinah konec, namreč;: "Tatje, goljufi. . odiralci. . -ne
Nagrobnica za 3 ženske glasove, part 2Sc t^odo videli kraljestva boŽJe-Češčena bodi Kraljica, koral z orgijami, j „ ^ kljub temu SQ kruki tU,
partitura ........................................................ I00.?.	'	. i	ji
posamezni glasovi...................................... 3c kjer so zapovedi s tako poaia-
Missa de Angelis, latinska koralna maša jgo, krukov pri ateistih, kjer
/ orgijami partitura .................................. 25c
posamezni glasovi ................................... 10c
Rihar Renatus, 21 pesmi našemu Gospodu, 3 razne, 4 postne, 2 božični, 2 velikonočni 1 za Vnebohod, 8 za sv. Rešnje Telo, 1 na čast presv. Trojici, za
mešani zbor, partitura .....................i......1.00
pos. glasovi .............................................. 25c
14 masnih pesmi, za mešani zbor, posamezni glasovi ........................ lSc
25c
50c 20c
75c
75c 15c
SOc
25c
50c 20c
15c
SOc
NEDVED ANTON: Bone Deus, latinski solospev z orgijami, partitura ...................................................... 20c
POGAČNIK: Missa in Honorem s. Josephi, za mešan
zbor, posam. glasovi .............................. 15c
PREMRL STANKO: Godovnice nebeški Materi, 14 pesmi za Marijine praznike, mešani zbor, posamezni glasovi ...........................,.......... 20c
Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi v čast svetnikom za mešan
zbor, partitura .......................................... 75c
posamezni glasovi ............................ lSc
Slava sv. Križu, pet pesmi za postni ali misijonski čas za mešan zbor, part...... 50c
SATTNER P. HUGOLIN: Planike, 10 Marijinih pesmi za mešani
zbor, partitura ............................................ 75c
Planike 2. zv. 14 Marijinih pesmi za šoli,
mešan zbor in orgije, partitura........... 90c
Postni napevi za mešan zbor in orgije,
8 skladb, partitura .................................. 50c
Slovenska sv. Maša, J. Miklošič, za mešan zbor priredil P. H. Sattner, part... 50t posamezni glasovi ................................. 15c
SPINDLER F. S.: Spremljevanje k Ljudski pesmarici. Vsebuje popularne mašne, obhajilne, blagoslovile pesmi, pesmi za cerkveno leto, Marijine praznike, šmarnice in druge pobožnosti, pesmi k svetnikom in angelom itd. skupaj 81 skladb, trdo vezano v knjigo ............................................1.00
VODOPIVEC VINKO:
Kraljici svetogorski, 12 Marijinih pesmi,
za mešani zbor, part............................... 65c
Pesem za posvečevanje nove cerkve ali
altarja, partitura .................................. 20c
etika nima noben podlage, pa baje ni. Čudna roba. In ateisti se veselijo, da imajo "dokaze", da je vse za žabe, kar je zna« no pod imenom "božje zapovedi", in kar je za koncem konca, ker to rodi — krukarstvo, vrlo dobro pa je, kar nima ničesar za koncem konča, pa ne rodi nobenega — krukarstva. V Rusiji bodo polago,-ma — svetniki, ateistični seve, v Ameriki pa vedno več krukov, ampak ateizem je vrlo do-bra roba, mi pa, ateisti in svo-bodomiselci, pa ostanemo raji med kruki v — Ameriki, In td zadostuje, ako kdo razume misliti, da so ateistični dokazi — gola krukarija.
pos. glasovi ................. ........... 25c
Gori navedene cene so stalne cene. Ako naročite te muzikalije pred 14. decembrom za skupno svoto $1.00 ali več, pošljite le polovico, na pr.: ako znese naročilo pc» gori navedenih cenah $10.00, tedaj pošljite le $5.00. Pri naročilu za manj kot $1.00 je poslati celo sveto. — Denar je poslati z naročilom naprej. — JVfa naročila brez denarja se ne bomo ozirali.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
ZA BOŽIČ
Gotovo se bodete tudi letos spomnili svojcev v starem kraju s primernim denarnim darom *a božične prAl-nike.	_ ;
Denar, poslan po naši banki, bo «a-nesljivo in hitro dostavljen v stfttim kraju in to brez vsakega odbitka.
CENE:
Dinarjev 500 .........................I 9-30
1,000 ---------------------------------18.«
2,000 ----------------------------36.6«
" 3,000 .........................-	54,75
" 5,000 .......-..................90.SO
" 10,000 ............180.00
Lir 100	...............................i—9 5.T5
«' 200	..................................... 11.30
300	..............................-— 16.90
500	................................-— 27.40
" 1,000	...............................— 54.25
" 2,000	.........................-............. 108.00
Dolarji: Pri pošiljkah do $30.00 i« pristojbina 65c, a pri pošiljkah nad S30.00 je pristojbina 2c od dolarja. Pri pošiljkah nad $500.00 je pristojbina 1 Vtr. od dolarja.	"
Pil večjih pošiljkah poseben popu«. Za pošiljke po brzojavnem pismu pristojbina 75c.
MIDTOWN BANK of NEW YORK (prej Zakrajiek & čelark) " 1 CHICAGO, ILLINOIS630—9th AVE., NEW YORK, N. Y.;