Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
MATAJUR
GLASILO BENEŠKIH S SLOVENCEV
Sped. in abb. post. II. gruppo
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto VI. — Štev. 3 (104)
UDINE, 1. - 15. FEBRUARJA 1955
Izhaja vsakih 15 dni
Skupnost	Nadiš
Zupani Nadiške doline so se zbrali v Čedadu, dai bi postavili temelje bodoči »Skupnosti Nadiške doline«.
Poročilo pravi, da je bil namen tega sestanka proučiti, pripraviti, urediti in Pospešiti priprave za izvedbo vseh tistih ukrepov, ki bi imeli namen izboljšati življenje tukajšnjega prebivalstva.«
Zborovanju je predsedoval župan iz Čedada senator Pellizzo, prisotni pa so bili tudi nekateri funkcionarji videmske prefekture in pokrajinski svetnik za Na-diško dolino polkovnik Olivieri.
Nastajajoča skupnost bo urejena po Posebnem pravilniku in v ta namen so določili posebno komisijo z nalogo, da stopi v stik z vladnimi organi za izdelavo posebnega	statuta.	Kdo so	člani	te
komisije nam	ni bilo	mogoče	izvedeti.
Statut pa bo	moral biti pripravljen	do
konca meseca	marca.
Omenjeno skupnost bi morale vzdrževati s svojimi prispevki občine Beneške Slovenije in eventuelno bi dala svoj prispevek tudi država.
V videmski pokrajini imamo že neko ustanovo te vrste, ki bi bila Karnijska skupnost, v katere območje spadajo poleg občin v Karniji tudi občine Možni-škega kanala, Kanalske doline in občine Rezija. Ta ustanova pa je prinesla do sedaj malo koristi omenjenemu prebivalstvu, ker se je izkazalo, da ni drugega kot samo birokratičen organ, ki se sestaja enkrat ali dvakrat na leto in vse njegovo delo je bilo zapopadeno samo v poročilu.
Morda bodoča skupnost Nadiške doline Ue bo navadna kopija one v Karniji, vsaj tako pravi krajevni tisk, že zaradi tega, ker gre tu za področje, ki je podvrženo »Posebnim nevarnostim«, in mi pristavljamo, da je tu tudi narodnostni problem.
Kar se nas tiče, smo vedno želeli, da bi se življenjski pogoji prebivalstva Nadiške doline izboljšali. Če je v resnici to d amen nove Skupnosti, bo našla, ta pri bas močno oporo, saj je to tudi naš glav-
ni namen. Nikakor pa ne moremo mimo . jezikovnega vprašanja,, ker je to stvar, ki se je ne more zavlačevati v nedogled.
Naše ljudstvo ima pravico, da se obenem z gospodarskim vprašanjem obravnava tudi vprašanje ohranitve njegovih tradicij. Tudi zakon to določa. Ge je Skupnosti res na tem, da se reši gospodarski problem, bi se ne smela izogibati tudi rešitvi jezikovnega problema. V Beneški Sloveniji se o tem problemu ni nikoli obravnavalo. Italijanska demokracija si mora vzeti toliko poguma, da se leti tudi tega vprašanja z dejansko aplikacijo določil, ki jih predvideva republiška ustava za vse v Italiji živeče narodne manjšine.
To je kar pričakujemo od vlade.
Prebivalstvo Beneške Slovenije in Kanalske òoline
Po ljudskem štetju 4.11.7951
Uradni list italijanske republike je v številki z dne 15. decembra 1954 objavil prve uradne podatke o ljudskem štetju 4. novembra 1951. Ti podatki se nanašajo samo na število prebivalcev s stalnim bivališčem (ustrezni italijanski izraz je »residente« in »legale«) in še to le za celotne občine. V naslednjem povzamemo najprej ustrezne številke za Beneško Slo venijo, t. j. za občine, kjer so pri štetju leta 1921 registrirali slovensko prebivalstvo. Za primerjavo pa smo še zbrali podatke o prebivalstvu s stalnim bivališčem pri prejšnjih treh štetjih, namreč leta 1921, 1931 in 1936. Pri tem moramo opozoriti, da je sedanja občina Podbone-sec nastala šele po letu 1921, in sicer po
11■miiim-i.numi I m l in I I t Mlin,|,|,|,|,|,|,|||,Hill, iKi iiiim t,,,,,,,, M,,, tniiiiiiiiiiniimniiiiiiiii,.
DAVID IN GOLJAT
Prav gotovo poznate iz zgodb svetega pisma te dve imeni. Prvi je bil judovski vojak, majhen po telesni velikosti, drugi pa močan in visok kot hrast. Ta dva sta se zagrabila v boju.
Ko te dneve bere po vseh časnikih, da se bo morda vnela vojna tam daleč v vzhodni Aziji med Kino in Formozo, se človek nehote spomni na Goljata in Davida.
Zakaj? Kina je ogromna država v sredini Azije, ki sega do Tihega oceana. Po velikosti meri več kot deset milijonov kvadratnih kilometrov. To se pravi več kot vsa Evropa z Rusijo vred ! Prebivalcev pa je imela pred petimi leti nad 471 milijonov. Ker se v Aziji prebivalstvo hitro množi, je danes v veliki Kini že več kot petsto milijonov ali le malo manj kot vseh ljudi v Evropi skupaj.
Poglejmo sedaj otok Formozo ali po, ki-.tajsko Taiwan. Ta meri komaj 36.000 kvadratnih kilometrov ali le eno tretjino
bui h 111 n 11 i,|,||,i i nn 11 nun m,| i,i m n iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiin n,n,!,,;,,M|||||||||^
Cesta na Kolovrat pride pod Italijo?
Zadnje čase se po vseh časopisih veliko ^ta o sestankih mešanih italijansko-ju-Soslovanskih komisij, ki rešujejo sporna vPrašanja med obema državama. Tako shio pred tedni Citali, da sta se pričeli Ponovno sestajati razmejitveni komisiji,
ki
naj dokončno določita državno mejo
Med obema državama.
Prebivalstvo Beneške Slovenije prav ^°bro ve, da, sta se komisiji pričeli sestar že takoj po izvajanju mirovne pogodbe, ki daje mešani komisiji pravico, ba premakne mejo največ za 500 metrov ba eno ali drugo stran, da bi se s tem P Sodi lo eni ali drugi strani, ki imata Malenkostne ozemeljske zahteve, da se tl!l primer združijo polja enega gospo-^ja, da se premakne meja zaradi kake in podobno.
Tako postavlja naša delegacija zahtevo, tlai bi se ji v skladu s prej omenjenimi Možnostmi prepustilo del ozemlja v Bene-ÌL ki je sedaj v Jugoslaviji, ker je na Mtem ozemlju cesta na Kolovrat. Za na-Potrebe bi bila cesta velikega pomena zato menimo, da morajo predstavniki baše komisije ta popravek v našo korist °seči od jugoslovanske delegacije.
^ zvezi s sedanjimi zasedanji za mejne P°Pravke naj pripomnimo, da naše intere zagovarjata dve komisiji, in sicer ba p0cj vodstvom opolnomočenega mi-^lstra Omera Formentlnija, ki se pogaja a razmeijtev med tromejo z Avstrijo in
biv.šo
ga
hPpo
bivšo
tromejo s Tržaškim ozemljem, dru-
Pa pod vodstvom polkovnika Gianfi-Canginija, ki urejuje mejo med
,s° tromejo s Tržaškim ozemljem in Vlivom c, »_________........................
Ju
lv°m Sv. Jerneja pri miljskih hribih.
j,	avi j a ima samo eno komisijo za
biejitev vse kopne državne meje pod 5ff'Vorn Riharda Kneza.
°rrla bi bilo vseeno, ali naj ima ena tttev en° al* dve k°hiisiji za razme-’ ne bi to kompliciralo vprašanja
in otežkočalo rešitve. Ker je sedaj čas vsestranskih pogajanj in odstranjevanja spornih vprašanj bi bilo morda prav, če pride ta duh tudi v razmejitveno komisijo, ki v presledkih že sedem let zaseda, pa še ni mogla vprašanja urediti, čeprav so se med tem časom uredila druga bolj sporna vprašanja.
Italijansko - jugoslovanska zbornica v Milanu
V Milanu je bila dokončno ustanovljena italijansko-jugoslovanska trgovinska zbornica, ki ima namen pospeševati gospodarsko sodelovanje med obema državama. Pobudo za ustanovitev zbornice so dali predstavniki velikih italijanskih industrijskih in trgovinskih podjetij, kakor so Pirelli, Innocenti, Dalmine, Nec-chi, Saimes, Združene jadranske ladjedelnice (CRDA), Franco Tosi itd. Dan po ustanovitvi zbornice je bil na jugoslovanskem konzulatu v Milanu sestanek, katerega so se udeležili predstavniki italijanskega in jugoslovanskega gospodarstva in vlad. Z jugoslovanske strani so prisostvovali sestanku veleposlanik dr. Pavlič, načelnik jugoslovanske delegacije, ki vodi trgovinska pogajanja v Rimu; dr. Martinovič, trgovinski ataše pri jugoslovanskem poslaništvu v Rimu; glavni tajnik Jugoslovanske trgovinske zbornice inž. Morič, jugoslovanski generalni konzul v Milanu dr. Udovicki in konzul dr. Santrič. Z italijanske strani so bili poleg predsednika milanske trgovinske zbornice predstavniki podjetiz Innocenti, Nec-chi, Montecatini, in raznih bank ter industrijskih in trgovinskih podjetij. Predstavniki jugoslovanskega gospodarstva so izrazili svoje zadovoljstvo, da je prišlo do ustanovitve mešane zbornice, ki bo pospeševala medsebojno izmenjavo.
več kot Sicilija (25.700 km2). To se pravi, da je Formoza 500 krat manjša kakor Kina. Prebivalcev Ima Formoza kakih sedem milijonov. V primeri s Kino torej sedemdesetkrat manj.
Stara država
Kitajska ali kakor jo oni imenujejo : Chung-Hua Jen-Min Kung-Ho Kuo je najstarejša država na svetu. Ustanovili so jo že pred 5000 leti pred Kristusom. Mogočni vladarji »cesarstva sredine« so uredili močno in bogato državo. Ob veletokih Jangtschiung in Hoangho se je razvila že v starih časih velika kultura, ki je daleč presegla evropsko. Tam so že okoli 1. 1000 pr. Kr. izumili papir in tisk, v Evropi pa šele okoli I. 1500 po Kr. V Pekingu izhaja najstarejši časopis na svetu, ki se tiska že tisoč let nepretrgoma. Kitajci so bili prvi zvezdoznanci, matematiki, zdravniki. Poznali so davno pred nami magnet, smodnik in rabili na svilo tiskane bankovce. Ko je bil zapadni svet še ves barbarski, ie bila Kina že močna, kulturna država.
V njej so vladali cesarji iz dinastije Mandžu do 1. 1912. Takrat je filozof dr. Sunjatsen ustanovil nacionalno stranko, ki je proglasila republiko. Država se ie modernizirala in ljudstvo se je začelo reševati iz suženjstva zemljiških veleposestnikov. Toda začeli so se boji med raznimi generali, upravitelji obširnih pokrajin. Te so pa podpirale evropske velesile vsaka v svojem interesu.
Bratska kri je tekla za koristi tujcev, predvsem Amerike in Rusije. Med prvo in drugo svetovno vojno je prišel z ameriškimi dolarji do oblasti general Cang-kajšek. Proti njemu je z rusko pomočjo ustanovil svojo nacionalno - komunistično stranko drugi general Mao-tse-tung. Ta je v strašnih borbah zmagal in proglasil 1. 1949. Ljudsko republiko Kitajsko. Cangkajšek se je s svojo nacionalistično vlado moral umakniti na Formozo in sosednje male otoke.
Vojna grozi
Na Kitajskem in na Formozi je isti narod, isti jezik, ista vera. Loči jih samo drugačen političen režim. Za Kitajsko stoji Rusija, za Formozo pa Amerika.
Sest let sta ogromna Kitajska - Goljat in mala Formoza - David živela v miru. Toda šuntali in podpihovali so jih z dee sne in leve. Letos po zimi je prišlo do izbruha. Mao, gospodar Kine, zahteva, da se Formoza, ki je kitajski otok, pridruži državi-matici. General Gang se pa upira in pravi, da noče pod komunistično domovino. Spor sta izrabili obe svetovni tekmovalki Rusija in Amerika, ki pridno pihata v ogenj. Zvez» narodov je skušala posredovati, a imajo vsi gluha ušesa. Danes že grmijo ■'povi med Formozo in kitajskim obrežjem. Mali brat se bije z velikim. Zadaj pa stoje velesile, ki čakajo, kdaj začne krvavi ples. Račun bo pa plačalo nesrečno ljudstvo.
združitvi prejšnjih dveh ločenih občin Ronac in Tarčet, tako da je število prebivalstva za leto 1921 dejansko vsota prebivalcev teh dveh občin. Občina Gorjani je po letu 1921 prenehala obstajati, za to so podatki za leti 1931 in 1936 dejansko le podatki za števno enoto Gorjani, ki je bila tedaj sestaven del občine Rtin. Pri štetju leta 1951 so bili Gorjani zopet samostojna občina.
PREGLEDNICA I.
Prebivalci Beneške Slovenije s stalnim bivališčem
Občina	1921	1931	1936	1951
Ahten	4327	4000	3373	3270
Brdo	2923	2596	2288	2228
Dreka	1976	1458	1285	1392
Fojda	5409	4929	4471	4566
Gorjani	2356	1824	1504	1465
Grmek	1780	1621	1543	1737
Podbonesec	4066	3864	2681	3735
Praprotno	2316	2142	2041	2036
Ravenca	3695	3114	2994	3735
Sovodnje	2143	2044	1867	2077
Srednje	1908	1908	1722	1883
Št. Lenart	2637	2424	2222	2283
Št. Peter Slov.	3544	3039	3077	3088
Taj pana	3597	3401	3023	2841
Tavorjana	3607	3357	3234	3404
	45284	41721	38325	39740
Iz preglednice izhaja, da je celotno število prebivalcev v zadnjih petnajstih letih (1936—1951) narastlo za c.a 1400 duš, a da je manjše od števila prebivalcev I. 1931 in kar za 6500 ali za sedmino manjše od števila prebivalcev 1. 1921. Če pa primerjamo število prebivalcev v omenjenih letih za posamezne občine, vidimo, da v petih občinah (Ahten, Brdo, Gorjani, Praprotno in Tipana) število prebivalstva stalno pada. Pri Ahtnu znaša padec eno četrtino in pri Gorjanih celo več kot tretjino.
Drugih pet občin (Dreka, Fojda, Pod-bonesec, Srednje in Svet Lenart) izkazuje sicer pri zadnjem štetju neznaten prirastek nasproti letu 1936. Od leta 1921 do 1936 pa je tudi v teh občinah število prebivalstva stalno padalo, tako da je tudi v teh petih občinah danes manj prebivalcev, kakor jih je bilo leta 1921 in leta 1931. V občini Dreka se je število prebivalstva v tridesetih letih (1921 1951) znižala za eno tretjino.
V ostalih petih občinah (Grmek, Ra-venca, Sovodnje, špeter Slovencev in Ta-vorjana) je videti manjši prirastek ne samo nasproti 1. 1936, temveč tudi nasproti 1. 1931. Vse te občine (razen špeter Slovencev) izkazujejo manjše število prebivalcev 1. 1936 kakor 1. 1931. Pri nobeni izmed vseh petnajstih občin pa ni število prebivalcev bilo 1. 1951 večje, kakor je bilo pred tridesetimi leti.
Kljub omenjenim manjšim spremembam na bolje v nekaterih občinah v zadnjih petnajstih letih, kaže število prebivalstva tendenco navzdol.
Iz doslej objavljenih uradnih podatkov pa žal ne moremo sklepati, kaj je vzrok te stagnacije ali tega nazadovanja prebivalstva.
Razen Beneške Slovenije spada pod Videmsko pokrajino še Kanalska dolina. Tam obstajata sedaj dve samostojni občini: občina Trbiž, kateri so priključili Belo Peč in dele občin Rateče in Podklo-šter, ki so pripadali Italiji, ter občina Naborjet-Ovčja vas, ki je nastala po združitvi občin Naborjet in Ukve. Prejšnja občina Pontabelj je od leta 1924, a občina Lipalja ves od 1. 1928 sestavni del občine Ponteba. V preglednici so podatki prera-čunjeni na sedanji obseg občin. Za Lipa-ljo ves in Pontabelj pa smo upoštevali le prebivalstvo teh dveh nekdanjih občin in ne celotne občine Ponteba. Ker pa se sedaj objavljeni podatki nanašajo le na celotne občine, smo prebivalstvo Pontab-lja in Lipalje vesi samo cenili sorazmerno s podatki za leto 1936.
PREGLEDNICA II.
Prebivalci Kanalske doline s stalnim bivališčem Občina	1921	1931	1936	1951
Naborjet-Ovčja ves 1527	1580	1597	1512
Lipalja ves - Pontabelj (obč. Ponteba)	1029	1088	1066	1131
Trbiž	5863	6724	6253	6438
8419 9392 8916 9081 Iz preglednice izhaja, da je število prebivalstva Kanalske doline dokaj stanovitno, za tem pa se vendar skrivajo burne spremembe, ki so bistveno predrugačile tudi etniško strukturo prebivalstva. Toda o tem nam ne povejo prav nič uradni podatki.	L.č.
4!iii(i'i mn n 11 niMiKiiKi ki i lil i iikiihim Iim mil imidiiiiii Ulil 11111 m ki 111111 i(iiii,iiiiiiiiiiiiiiiiii:, mi n milini ninnili,!,
Takole predvideva ustava deželno avtonomijo
Clen 5 - Republika, ki je ena in nedeljiva, priznava in daje pobudo za krajevne avtonomije; izvede pri organih, ki so odvisni od držaje, najširšo upravno decentralizacijo; vskladi principe in metode svoje zakonodaje potrebam avtonomije in decentralizacije.
Gl. 6 - Republika ščiti s posebnimi predpisi jezikovne manjšine.
01. 75 - Razpiše se ljudski referendum kadar je treba razpravljati o popolni, ali delni ukinitvi nekega zakona ali odloka, ki ima veljavnost zakona, kadar to zahtevajo 50.000 volivcev ali pa deželni sveti.
Gl. 116 - Siciliji, Sardiniji, Trentinu, Zgornjem Poadižju, Furlaniji-Julijski Krajini in dolini Aoste se priznavajo posebne oblike in pogoji avtonomije, po posebnih statutih uveljavljenih z ustavnimi zakoni.
Gl. 129 - Pokrajine in občine so tudi enote državne in deželne decentralizacije.
Pokrajinske enote so lahko razdeljene v okraje, ki se lahko še nadalje cepijo v izključno upravne namene.
Gl. 132 - Z ustavnim zakonom in po zaslišanju deželnih svetov, se lahko odredi združitev obstoječih dežel in ustanovitev nove dežele, ki ne sme imeti manj od 1 milijona prebivalcev, kadar to zahteva toliko občinskih svetov, da predstavljajo vsaj eno tretjino prizadetega prebivalstva, in tak predlog odobri z referendu-
mom večina dotičnega prebivalstva.
Z referendumom ali z republiškim zakonom, se po posvetovanju z deželnimi sveti lahko dovoli, da se pokrajine ali občine na lastno prošnjo odcepijo od ene dežele in se priključijo k drugi.
Gl. 133 - Sprememba upravne razdelitve in ustanovitev novih pokrajin na področju neke dežele, se določi z republiškimi zakoni na pobudo občin in po posvetovanju z dotično deželo.
Kratke vesti
PREDSEDNIKU REPUBLIKE EINAU-DIJU je bilo predlagano, naj ponovno sprejme kandidaturo za predsednika republike. Predsednik Einaudi na predlog še ni odgovoril.
SOVJETSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK MALENKOV je podal ostavko. Na njegovo mesto je bil imenovan maršal Nikolaj A. Bulganin, bivši podpredsednik vlade in vojni minister. Bulganinovo mesto je prevzel maršal žukov. Malenkov je bil imenovan za ministra električne proizvodnje.
POGAJANJA ZA SKLENITEV VETERINARSKE konvencije med Italijo in Jugoslavijo se bodo pričela konec tega meseca. Veljavnost konvencije, ki je bila sklenjena leta 1924, je bila po vojni podaljšana.
> //M//J# n ■
TIPANA
Velika škoda zavoj honja tu Viskorši
SREDNJE
UMRU JE NA JUŠKI ZEMLJI
Pred dnevi nam je paršla žalostna novica, de je umrù u špitalu u Charleroi (Belgija) naš rojak. Gerbac Jožef, doma iz Dugega. Renki Jožef je živu s svojo družino u Belgiji. Djelu je ku minator u mini, čeglih je imii njega meštjer, znù je strojit ure. No malo djelo u mini, no malo prehlad, ki ga je ušafu večkrat, sta spodkopala njega šibkuo zdravje. Je biu bolan že cjelo ljeto. Brat an sestra sta se troštala, de morebit u špitalu u Charleroi mu boju mogli pomagat. A use zdravjenje mu ni nič pomagalo; umni je u ta narljeuših ljetih, star komaj 38 ljet. Pogreb je biu u Velaine-sur Sambre. Pu-no parjatelju an ta domačih znancu je šlo za pogrebom. Družini izrekamo naše sožalje !
PODBONESEC
JAVNA DJELA
Culi smo pravit, de boju začel u kratkem djelat cjesto, ki bo vezala vas Dome-nis-Brokjano an Ronac. Na tej cjesti bo djelalo 40 djelucu 3040 djelaunih dni, stroški za gradnjo pa boju znašal 2 milijona an 941.200 lir, ki jih bo krila, država.
Naši ljudje komaj čakajo, de boju začeli z djelom, de se boju takuó zaslužili kruh an de bo končno buojš za živjet, ker ne bo trjeba več prenašati brjeman na hrbtu.
ZLATA OJCETA
Par družini »Gora« u Ruoncu sc imjel zlata ojceta. Oštjer Birtič Angel an njegova žena Tonina sta obhajala 50 ljetni-co njih poroke. Za parložnost so paršli dami! usi sinuovi, hčere an nevuódi, ki so po svjete. Bli so par maši, ki jo ej ma-šavu njih sin g. Valentin Birtič, dreški famoštar, ki u imenu sinou an hčera se je zahualu staršem za skarb, ki so jo imjel za jih uzredit. Oba starša sta bla posebno vesjela, ker sta čula po tulku Ije-tih u njih cjerkvi takuó ljepe besjede u svojem jeziku.
Zakoncama Birtič želimo tudi mi, de bi u skupnem življenju preživjela še dosti vesjelih an zdravih dni an de bi praznovala tudi diamantne ojceta.
BRDO
AUTOBUSI NO CE UOZITI TU TER IZ VIDMA Zvjedali smo, k’ ljetos no če odpraviti tramvaj, k‘ od Cente u peje tu Uidan. Na puošt tramvaja nu če uóziti usako uro autobusi. Zdi se, k’ autobusi, k’ no boju uózili tu Cento no té usake dvje uri uóziti fin do Tera. Za tole rječ no že študjuajo. Dita, k’ na bo autobusno linijo preuzela, ne žej nardila domando za mjeti to končesjon an zdi se, k’ so ta na dan dobar punt. če to bo paršlo do tea, za judi bardskega kumuna to če betf za-rjes na velika komoditat, Usake dvje uri čemo mjeti naš kolegament narauno z Uidnom. Takoviš na tè se naša dolina ekonomsko parpomati, zak’ od Uidna an od Cente no té hoditi judje na izlete an dati komerčjo našim vasem, k’ zavoj po-mankanja autobusnih vez so škuažej nepoznane.
Kumun u bi muoru prokurati daržati cjeste regolane, posebno na bi muorla beti regolana cjesta, k’ na peje tu Muzac an Tanamej. Za »vilegiaturo« teli kraji so najteljeuši tu naši dolini.
še no druo to bi ne muorlo uzabiti: Zauarške jame. Za te jame to bi muorlo narditi no mar propagande an je storti poznati Farjulu. Kaj judi to bi tjelo hoditi je ledat, če no bi vjedali kaj so ljepe an interesantne te jame. Mi bi dja-li, k’ kumun u loži kake tabele ta na križišču dole u Kuelaltu blizu Cente an tu
Kakor je usjem znano, je vas Mašera brez kolovczsne cjeste. Je že dosti ljet, de tisti ubogi ljudje čakajo, de bi daržava dala kajšen fond za nardit cjesto, an ni-mar so ble samo obeče. Ne smijemo pa rejčt, de so obeče ostale samo obeče, ni dougo od tega, de so gospodom u Rimu parile pod roke tud prošnje, ki jih je naredu naš kamun za dobit fond za nardit cjeste an dal so ljepo usoto denarja.
Zavoj tega je pa paršlo u kamunu do velikih težau. Nekatjeri upliuni člani karminskega konsejà, bi tjel ponucat denar, ki je biu nakazan za nardit cjesto Maše-ra-Jeronišče, za nardit cjesto, ki bi vezala Mašero s čeplatiščem. Ljudje iz Mašer pravijo (mi ne vjemo kulku je u tjem resnice), de čejó nekatjeri, de bi se nardila cejsta u Ceplatišče zavoj tega, de bi Mašerčani bli parmuorani hodit u Ceplatišče an tisti vasi dali več komerčja.
Ljudje iz Mašer so sevjeda pruot temu
Uidne. Judje, k’ no boju hodili po tjeh cjestah no bi tjeli vidati an priti ledat naše kraje.
SV. LENART SLOVENOV
SMRTI AN POROKE U PRETEKLEM LJETU
Lansko ljeto so umrli u našem kamunu teli ljudje: Marija Komensič poročena Digrazia, stara 89 ljet, doma iz Gorenje Mjerse; Antonija Kjabaj, poročena Obid, stara 70 ljet, doma iz Hrastovja; Antonija Karlič, stara 76 ljet, doma iz Hlaste; Tomazetač Benvenuta, . poročena Urbančič, stara 68 ljet, doma iz Cemurja; Angel Bledič, star 73 ljet, doma iz Utane; Anton Bledič »Blaž«, star 90 ljet, doma iz Utane.
Poročili so se lansko ljeto pa teli: Olga
Takuó nam pišejo iz Mažerol:
Večkrat beremo na »Matajurju«, de ta ali ta druga vas piše o svojih potrjebah, zatuó se donàs tudi mi oglašamo an čemo povjedat naše težave. Donàs se svjet pousod modernizira, use gre okuol z veliko hitrostjo, samo mi Mažerolčani muo-ramo hoditi iz kraja u kraj počasi ku puž. Naša vas nima nobedne prometne zveze z raunino ali s Tavorjano, kamor spadamo. Človek, ki bi teu iti u Tavorjano an potlé naprej, izgubi zlo dosti časa za pot. Srečen tisti, ki ima bicikleto, a kaduór je njema an ta stari ljudje, muorajo hoditi.
Mi mislimo, de je naša vas zados- ve lika, de ima zadost ljudi, de bi se mogla postavit autobusna linija. Višno je kje kajšno autobusno podjetje, ki bi preuze-lo almanj parkrat na tjedan tole vožnjo. Za organizirat tisto rječ bi muoru sevjede uzet iniciativo naš kamunski konsej an še prù posebno naši domači možje, ki našo vas zastopajo u konseju.
IZ KAMUNSKE SEJE Na zadnjim izrednem zasedanju našega kamunskega konsejà se je med drugim razpravjalo an sklenilo tuole: imenovali so kontrolno finančno komisijo za ljeto 1954, kamunsko komisijo za disciplino targovine an karminsko babico (levatrice). Potlé so določil denar za pomuoč otroškim vrtcem an sklenil dat tojanski fari zemljišče, ki je last kamuna. Aproval so tudi pravilnik (norme) za kamunski vodovod an nakup konta,tor j a za vodovod. Sklenil so tudi, de se bc< kupilo zemljišče za nardit nove šuole u Tavorjani; Nazadnje so soglasno sprejel proračun, tuó je »bilancio preventivo« za ljeto 1955. Predvidenih je rednih dejanskih dohodkov (entrate effettive ordinarie) 13.947.853 lir, izrednih dohodkov (entrate straordinarie) 4,246.807 lir, denarni obtok (movimento di capitali) 8,443.121 lir; rednih dejanskih izdatkov (spese effettive ordinarie) 17,452.175 lir, izrednih obveznih izdatkov (spese straordinarie obbligatorie) 8,793.421 lir, denarni obtok (movimento di capitali) 392.485 lir. Med izredne izdatke (spese straordinarie) so štjeta tudi kamunska djela, ki znašajo 6,250.000 Ur.
an tuo iz večih uržuhu. Predusem Mašera gravitirajo na Jeronišče an Sovodnje, drugič pa bi povezava Mašer s Čeplati-ščem pomenila podalšat cjesto za več kilometru. Ljudje iz Mašer so nardil prošnjo an so se skoraj usi podpisal, de bi se nardila cjesta, ki bi vezala Mašero z Je-roniščem.
Zavoj tjeh prepjeru se djela njeso še začela an ljudje muorajo še naprej čakat an prenašat velike težave. Prù bi bluó, de bi se u karminskem konseju ložli dakor-do an poslušal voljo večine ljudi iz Mašer, ki so narbuj zainteresirani par tej reči.
Se nekaj ne smijemo pozabit. Daržava je dala soude za nardit cjesto tam, kjer je buj potrjebna. Djelo bi se muorlo zatuli šobit začet, ker drugače bi governo imù prù, de bi že dani fond določiu za druge namjene an morebit celuó za druge kraje. Ponavad je takuó, de kjer se kregata dva, ta trečji dobiček imà.
Leonardi iz škrutovega an Giovanni Ba-saldella iz Gorenje Mjerse; Terliker Milena iz Sv. Lenarta an Valter Vidoni-Del Mestre iz Buttrio na Laškem; Evgen Ka-munjar iz Hlaste an Anita špehonja iz Podbonesca; Mario Dornjak iz Jagnjeda an Ana Kjuk iz Utane; Angel Markolin iz Dolenjega Barnasa an Bledič Augušti-na iz Utane; Gvido Kručil iz Zamira an Ada Melisa iz Tarčeta.
ŽRTEV PROMETNE NESREČE
Pretekli tjedan je postù žrtev hude prometne nesreče naš vaščan Emil Bledič, podkomandant automobilskega oddelka na aerodromu u Campoformidu. Mož je umrù u videmskem špitalu, pokopali so ga na domačem pokopališču. Pogreba se je udeležilo dosti domačinu an predstau-niki civilnih an vojaških oblasti.
Dne 30. ženarja se je varšiu svečan sprejem novega famoštra Ugo Madotti-ja. Slaunostni cerimoniji so prisostvovaU predstavniki kamunskih, provincialnih an cjerkvenih oblasti.
ZA UREDIT VODE, KI PRESTOPAJO BRJEGOVE
Dne 3. febrarja je biu naš šindik poklican u Videm na »Camera del Commercio«, kjer je bla 'dna riunjon usjeh pred-staunikou hidrauličnih konzorcijev (Consorzi Idraulici) an 23 šindiku iz gričevi-tega predela od Spilimberga do Čedada,. Na tej riunjoni so razpravjali, de je po-trjebno uredit vode, ki par večjem dazù prestopijo brjegove an poplavjajo puoja. Naš šindik je povjedu, de u Tavorjanskem kamunu je nujno potrjebno vode uredit an de se ne muore več čakat. Lansko ljeto je bluó zavoj tega uničenega 'dno tretjino pardjelka. Oblasti so obečale, de boju že ljetos poskarbjele za nardit nasipe ob nagobamih vodah. Troštamo se, de use tuó ne bo ostalo samo par besje-dah an de boju začel zarjes dielat na pomlad.
Pred par tedni sem potoval po naši Beneški Sloveniji. Opravki so me zanesli tja pod Matajur in še tja v dolino Tera. Tod živijo in trpijo naši bratje že dolga stoletja. Slovenska govorica je razširjena že od 6. stoletja dalje, kakor priča slavni čedajski zgodovinar Pavel Dijakon.
Zato bi človek mislil, da se po vaseh Beneške Slovenije sliši iz slovenskih ust samo domača govorica. Pa ni popolnoma tako. Žalibog da ne! Krivi smo pa sami! Da, tako je. Naj povem, kaj se mi je ob tem popotovanju pripetilo: nekje v neki vasi stopim v gostilno na okrepčilo. Že skozi okno slišim lepo, domačo besedo vaščanov, ki so po maši prisedli na pomenek. Toda komaj vstopim, že vsi ob pogledu na bolj po mestno oblečenega tujca — umolknejo, čez hip pa prisotni vaščani nadaljujejo pretrgani razgovor. To pot pa ne več po domače, ampak v drugem jeziku. Zdelo se mi je, da se sramujejo pred tujim človekom domače materne besede. Pa čemu? Saj vam vsi učenjaki jezikoslovci znajo povedati, da so vsi jeziki enako plemeniti, tudi če je njih slovnica drugačna. Nikjer ni zapisano, da so eni jeziki bolj gosposki in drugi bolj kmetski! »Čemu vas je torej tako po neumnem sram govoriti lepi domači slovenski jezik,« sem sredi gostilniške sobe prekinil možake in fantje. Pa je pristopil možanec in potrdil:	»Saj	nas je
res lahko sram, da smo takoi neumni!«
Pa se je spet pripetilo, da sem v družbi mladih domačinov, fantov koračil po glavni cesti tam za šenpetrom Slovenov. Domačini so marsikaj zanimivega pripovedovali o razmerah pri njih. Seveda se je razgovor razpletal v maternem našem jeziku. Sredi pogovora srečamo za ovinkom dva orožnika, ki sta, šla po svoji službi. Nenadoma moji znanci obmolknejo in si ne upajo več nadaljevati besede v maternem jeziku. Povprašam jih, kako pa to, da si ne upajo pred predstavniki demokratične oblasti govoriti kot jih je mati učila. Pa slišim take odgovore, da
U Viskorši ne pohorjela Blasuttu Bepu —• Paskut po domače — hiša, hljeu an toblat. Sobeto k’ so judje zahledali hónj, ki e se začeu širiti iz toblada, so začeli zuoniti zuone an usa vas ne parhitjela sobeto, na kraj nesreče. S sabo so parne-sli kambače za vodo an začeli uàsnuati. Kljub velikemu trudu judi, honjà njeso morii zadušiti, zak’ ne zmančala voda. Sredi vasi to je koj 'dna fontana, a ta na, daje tikaj malo vode, k’ to nje bo pošibil z njo hitro napouniti kambače za uàsnuati hónj. Za salvati Blasutovo hišo so judje odperli vašče od gnojnice an uàs-nuali hónj z gnojnico. Use tuó pa toi nje dosti pomahalo, rešili so koj blaho, motil an nekéj impreštarije. Blasuto je utarpel 1,500.000 lir škode an o nje bi asikuran. Hón e snjetu tu toblade Blasu-tou triljetni otrok, k’ e se tam matejou s fulminanti.
Ob tej okažjoni so Viskoršenji pokazali zarejs huale urjedno solidarnost na-pram svojemu paezanu, k’ e bi tekaj huda kolpit. Potem, k’ ne usa vas pomahala uàsnjevat, so mu paezanji u treh dneh spek pokrili hišo anu hljeu. Muradorji so mjer djelali, drugi so šli u host an pare-čaii trave anu trauline an itako inda-vant, u treh dneh e móu Blasutto spek pokrito požgano hišo. Kar te bo djelo na-reto so ložli uón na kolm fraščo an nar-dili »likof«.
Rjes to je, kar o pravi proverbjo : »Tu unjoni to je muoč«. Blasuto e tóu sela-kor beti še douho brez strjehe, če bi mu ne pomahali s skupnimi močmi paezanji.
še dno bi tjeli povjedati. Par nas so hiše skuažej sóuse natasane to par tej. Perikul honjà o je simpri an zatuó ve se močno marvejuamo, k’ sumun o nje maj pensóu lošti horé »pompe antincendio«. Tu Teru, kjer hiše no ne stojijo tekaj natasane, so žej tuó nardili. Dnako to bi se muorlo narditi še par nas, saj kumunu to ne bo tuó tekaj koštalo. To se kapi, k’ to bi se muorlo potem zbrati še judi, k’ no bodita naučeni kako to se pompe
sem moral povedati : »Vi ste se ustrašili pred oblastjo govoriti po slovensko! Saj to je vendar neumen strah.« Moji znanci so se začeli izgovarjati, da če govore slovenski, da je slabo za službo, da pridejo sitnosti, celo da jim rečejo titini in podobno.
Torej tako je, da je včasih koga sram, drugega strah in sredi pogovora pogoltne slovensko domačo besedo. Takim našim prijateljem je treba glasno povedati, da imamo po državni in po božji postavi sveto pravico do maternega jezika. In še več, dai jo moramo imeti ne .samo za domačim ognjiščem, ampak tudi v vsej javnosti. če nas bo nas samih sram in strah po naše govoriti se nam bodo drugi ne samo smejali, še zaničevali nas bodo in nam pravico odrekali. Sram in strah naj bo vsakogar pljuvati na grobove svojih mater in očetov ko tajijo svojo govorico in izdajajo božjo postavo. Ta pravi skozi, usta velikega svetnika sv. Cirila: »Ne pada li dež od Bogai na vse enako? Ali se ne sramujete, samo tri jezike določati, a vsem drugim narodom in plemenom velevate, naj bodo slepi in gluhi?«
Učite se torej iz božje postave, da dosežete človeško pravico!
Izlet v Ljubljano
U.T.A.T. - Udine - Via Mercatovecchio, 1 - telef. 63-77 priredi dne 27. in 28. februarja izlet v Ljubljano s kolektivnim potnim Ustom. Vpisovanje bo trajalo do 20. februarja.
RADIO
SLOVENSKE ODDAJE: Radio Slovenija: 327,1 m; 202,1 m; 212,4 m; poročila: ob 5.00; 6.00;	7.00;	15.00;	17.00	in
22.00. ODDAJA ZA BENEŠKE SLOVENCE vsako nedeljo ob 11. uri.
Radio Koper: 250,6 m. ali 1178 kc. Slovenska poročila: 6.30; 7,45; 13.30; 14.30; 19.30 in 20.30.
DREKA
CJESTA ZAVRT - HLODIČ
Ministrstvo za javna dela (Ministero Lavori Pubblici) bo u kratkem odprlo u našem kamune »Cantiere scuola, di lavoro e rimboschimento«. Djelali boju cjesto, ki bo vezala Zavrt s cjesto, ki peje u Hlodič. Par tjem djelu bo djelalo. 25 djelucu 1900 delaunih dni. Za gradnjo te cjeste je blo določenih 1,663.740 lir.
doperà an kako to se uàsnuje.
To je nam znano, k’ kumun o plačua 200.000 lir na ljeto za pompjerje. S temi souti to bi u nekaj ljetih lahko plačali speže, k’ kumun o bi tóu mjeti za nar-diti tu usaki vasi gasilsko postajo (stazione antincendio).
Besjedo anjelé našim možam, k’ no našo vas raprežentuajo ta na konseju.
SV. PETER SLOVENOV
ZVEZA SADJARJEV NEDIŠKE DOLINE
Nediška dolina je za sadjarstvo kot de bi bla zatuó nareta. Višji brjegoVi u ozadju varjejo zemljo pred ledenim severnim vjetrom, toplo južno sonce pa izvablja iz narave rodovitne sokove. Narbuj je sadjarstvo razvito ckuol Ruonca. an temu se je trjeba zahualit renkemu kaplanu an pjesniku Petru Podreki, ki je biu zlo napreden sadjar. On ie učiu ta parvi naše ljudi kakuó je trjeba gojit sadje, ljudje so ga poslušali an eekt njegovega neutrudnega djela se pozna še donàs u Ruoncu. Ljudem u tej okuolici je skoraj edini vir en trat sadjarstvo. U drugih krajih Nediške doline pa se ne muore guarit o kajšnem naprednem sadjarstvu, o čiščenju kron an obrjezovanja, o škropljenju an uničevanju boljezni, o pravilnem gnojenju an usem, kar se muo-ra nardit za aktualno moderno sadjarstvo. Konseguencja temu je sevjeda, de se boljezni sadnega drevja nimar buj Sirijo an je pardjelek usako ljeto slabši an manjši. Do sadà so se kmetijski oficihi zlo malo brigali, de bi ljudem povjedali zaki an kakuó se muora runat s sadnim drevjem, de bi dajalo več an buojšega sadja.
Morebit, de bo od sadà naprej kaj buojšega. Ni dougo od tega, de so oblasti dale pobudo za ustanovit poseban komi-tat za obrambo sadjarstva u Nediški dolini Za predsednika tega komitata je biu imenovan čedadski šindik senator Pelizzo. Ustanovili so tudi zvezo sadjarjev Nediške doline. U tisto zvezo je parstopilo več kamunou, ki jih predstavljajo šindiki ali administratorji. Zveza ima svoj sedež u Čedadu, njen predsednik je Olivieri Luigi, podpredsednik pa ruonski famoštar fTra-konja Mario.
Use tuó je zlo ljepa an pametna iniciativa, ne vjemo pa kajšen uspeh bo. Predsednik zveze je en kolonei, ki ne vjemo če se zastop na. sadjarstvo. Povarh tega nje niti domačin. Buojš je bluó, de bi se na vodstvo zveze sadjarjeu postavk) domače ljudi, ki se zastopijo na sadjarstvo an ki bi u istem času tudi učil ljudi u domačim jeziku kakuó se djela okuoli sadja takuó kot je djelu renki Peter Podreka.
Obvezno zavarovanje direktnih obdeiovaiceu zemlje
Kot je že znano našim kmetom, je 'dna lec, ki obvezuje use direktne obdjelovaice zemlje, de se zavarjejo. Tisti, ki se boju zavaroval boju imjel pravico do zdrauni-ške pomoči, u ambulanti an u špitalu-Naši kmetje ne smijejo pozabit, de muorajo že sadà zbrat može, ki boju u njib kamunu vodil tisto bolniško blagajno-Kandidatna lista za ves kamun ne sm® imeti več kot 15 imen, ker bo toliko število može kamunske komisije. Ker s° zavoj administracije u kamunu tiste ko-mišjoni zlo važna stvar, muorajo zlo gl6' dat, de ne bo paršlo kadar boju votacjoni od može, ki boju vodil kamunsko bolniško blagajno, parile do kajšne kamore. Pn nekatjerih kamunih se je zvjedalo, de s° se že postavli tajšni ljudje, ki bi tjel de bi paršlo u njih roke vodstvo tiste ustanove an so ori kmetu izvabli fjerme delege s katjeriini bi lahko na mjesto njih votali. Kaduór je tajšno delego & podpisu, naj jo nazaj uzame an kadar ’0° šlo za iti votat komišjon, naj gre sam n9, kamun an votà za tiste, ki se mu boju zdjel. Ne pozabita tud, de lahko predstavijo kandidatno listo usakih 30 up>-sir nih kmetu.
umilili um h in 111 um umil m u Milili u i un um iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii.iiiiiiii.iini.i^mm mn iiu-uiiuiiiiui 11.
SOVODNJE Ljudje iz Maser protestirajo
TAVORJANA
Mažerolčani se partožulelo
« i m 11 ■ 111 ti 111 riiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 11 il i iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimii m mu unni uu i i i mu iu imii i i runu u
Neumen sram in strah
Ob obletnici smrti
|	'Pji&še.hncL	PISANA
lil K I I » /V	—	ie hil nri nas vsekn.kor nrvi	ki si ie
IIMIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllimillllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIlIllIlllllIllllllllllIlllllllllIMMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Koder Sloven hodi slavi slavo svojega naj večjega poeta vseh časov — Franceta Prešerna. Letos so ta mesec po vseh krajih Slovencev obhajali spomin smrti našega pesnika. Prešeren je bil rojen 3. dec. 1. 1800 na Kranjskem, v Vrbi na severnem Gorenjskem. Umrl je 8. februarja 1849 v Kranju na Gorenjskem.
še bolj kot spomin pesnikove smrti, obhajamo v veliki radosti spomin, da že 125 let zveni Prešernova pesem po vsem slovanskem in deloma tudi tujem svetu. Ta pesem bo večno ostala kot spomenik našega genija, Saj so Prešernove pesmi, ki so prevedene že v veliko tujih jezikov, zrastle iz globin velikega srca in duha. Pesnik je globoko občutil žalost, da ni na svetu tiste idealne lepote kot jo sluti in želi pesnikovo srce. Drugi vir Prešernove pesmi je tzvišena ljubezen do dekleta in do nesrečne, teptane domovine. To misel je zajel v »Sonetnem vencu«, ki je najlepša slovenska lirična pesnitev. Druga večja je »Krst pri Savici«, ki je spomenik mrtvi ljubezni do njegove Julije, a visoka pesem ljubezni do domovine. Nešteto je pa verzov, ki so postali prava Ljudska pesem kot »Luna sije«, da se spomnimo le ene. Preprosta, a tem bolj čarobna
m
je »Nezakonska mati«, ki jo je zložil že proti koncu življenja.
Višek misli o bratstvu med vsemi ljudmi pa je »Zdravljica«, ki zveni preroško :
»živi naj vsi naródi, ki hrepeni dočakat’ dan, da koder sonce hodi, prepir iz svita bo pregnan!k
Zato Prešeren ni le slovenski, ampak občečloveški poet. In če imamo Slovenci le enega Prešerna, bo slovensko ime, kot slava našega poeta, večno živelo!
FRANCE PREŠEREN:
Nezakonska mati
Kaj pa je tebe treba biló, dete ljubo, dete lepo, meni mladi deklici neporočeni materi? ■—
Oča so kleli, tepli me, mati nad mano jokali se; moji se mene sramvàli so, tuji za mano kazali so.
On, ki je sam bil ljubi moj, on, ki je pravi oča tvoj, šel je po svetu, bogve kam; tebe in mene ga je sram!
■Kaj pa je tebe treba biló, dete ljubo, dete lepó!
Al te je treba biló al ne, vèndar presrčno ljubim te.
Meni nebo odprto se zdi,
kadar se v tvoje ozrem oči,
kadar prijazno nasmeješ se,
kar sem prestala, pozabljeno je. * * *
On, ki ptice pod nebom Sivi, naj ti da srečne, vesele dni!
Al te je treba bilo, al ne, vedno bom srčno ljubila te.
11 m • m n m i m » m m i ih m 111 iiiinin m 11 m i ii in umilimi 11 uni mi i in inririiiiini n mi ii iii i i ii ii ii iiiiiim i iii umnimi n i min m
Snube	V	Beneški
V Beneški Sloveniji je ohranjena tako rekoč naijstarejša slovenska ljudska kultura. Na žalost je v zadnjih desetletjih, zlasti po prvi svetovni vojni, tudi tukaj moderni duh začel omalovaževati stare navade in jih opuščati. Vendar si še moremo ustvariti sliko, kakšno je bilo ljudsko življenje v naši deželi v davnini in še noter v današnji vek, bodisi med letom bodisi ob ženitvi.
Mladina se je seznanjala in sklepala prijateljstvo, tajno ali javno, pri skupnem vaškem delu, zlasti na preji, pri »kozla-njuK (ličkanju) sirka, pa tudi na romanjih in sejmih. Sejem je bil in je še pravi narodni praznik. V starih časih so ob sejmih imeli popoldne tudi svoj narodni Ples, tako imenovano »slavjanko«, ki so jo prišli gledat tudi Furlani.
Pri nas je še danes navada, da hodijo »puobi« ali »sini«, kot jim pravijo v za-Padni Beneški Sloveniji, ob sredah in sobotah zvečer »Čečam« ali »hčeram« pet. »Cečč« so ponosne na svoje »te mlade« in vesele zlasti njihovega slovenskega petja. Morda je malokje po slovenskem bilo toliko izredno lepih fantovskih in dekliških Pesmi, kot jih je bilo in je še pri nas. Nekatere stare ženice jih še danes pomnijo th znajo. Najbolj znana pesem po hribih je tista: »Oženi se, jubca moja!«
V zapadnem predelu naše dežele je havada, da hodijo fantje vasovat k dekletom tako, da prisedejo k hišnemu ognjišču, k ognju, ki gori v kuhinji na Prostem, če dekle dovoli, da. fant prisede. je to dobro znamenje, če pa vpričo hjega ogenj razmeče pa ni nobenega upa Za fanta. Zaradi svojevrstne govorice ter-skih Slovencev in nazorne slike o taki fantovski snubitvi, priobčimo razgovor Med terskimi dekleti:
Paska: »A kuó ti dješ, ti Paci ja: man poročiti Mateja ali ’à pustiti?«
Pacija: »Pusti ’à! To ne boš mjela srenče z njim. O plete za drùzìmi. O ma ’dan lek àrd za piti, To è »kuó si jà?« S tjem braurinom češ mjeti maso križa.
Lucija: »Po ja! Dan sin ko hodi oku popounoči zbuduàt dno hčer, o ne pravi dosti doreà. Ja za muoj kont to parvo nuoč, ko o b’ paršou me ledat, be tjela razparati očnj ta na očnjišču ta pred njim anu ko ne pridi več. Snuojkej ja si se skrivala Uidjotu za ko me ne obrenči tóu kisi. Onumlé zjutra si obrjetla den Ijep čok ta pred ur atah. U e čaku on, ke ’à tóu kišo nesi. Ja paj si ’à skongolala. On e kapéu! Dave e mi djau, ke se mu storlà no ardo figuro. Ma san sidrna ke o me ne pride motit več!«.
Anuta: »Ja paj, u sabotu večar sàn nardila ’no Ijeušo. Ta žaba od ta ’à. Piri-
nica e me paršou dražit pozno, kar san gujala ta za oenjiščam. O e uljezu anu sednu ta na mizo ta mené. »Ne, Pjeri — san djala — ja njesan zate.« Ma ké o e kopan obarniti tèa ucona? Ne me skočila oré ta huda anu san mu razparala uós oenj pred njim. Somó restali tu tomi. On e reštu tàn salam. Zatuó é koj ustanu anu tiho šou/«
Pacija: »Ti dješ ti: razparàti oenj! ma če to ne more?«
Anuta: »Tuo muore, če maš uójo se li-berat’ od tjeh falotu.«
Pacija: »Ja kle’dan dan san pekla paàèo za iti u pardon u V min, kar so mi kapitali tar je oré po ur atah. »Jejžuš Marija,« san djala. — »A màn razparàti ali màn pustiti?« Dvjem san imjela razparàti, ma dnemù né. Za ne djelati arde figure, san pustila dvje ure paàào tu onju. Kar so šli, san pomerkala mó paàèo, k’ ne bà usà zažgana, téj uóguje. »če san bà razparàla za salvati paàào, so tjeli jeti usi tarje anu jà san tjela narditi slabo figuro še memv. te mlademu.«
111 nini! 11 n 1111111 n 1111 m 11111111111111111111 n 111 i n i n u n m i i n i i,ni,i n iiiiiiiii 11 iMiiiniiiiiiiiiinijiiiii ni i l imi i i i
Koledar je važna slvar
Koledar je bil in je še danes za vsakega človeka prav važna stvar. Prvi doslej znani koledar so odkrili v starem Egiptu, ki je štel dneve, mesece in leta že nekar ko tri tisoč let pred našim štetjem. Njihovo sončno leto je trajalo 365 dni. Stari Rimljani so imeli leto razdeljeno na deset mesecev, pozneje pa so uvedli dvanajst neenakih Irminih mesecev s 365 dnevi. Koledar so popravljali večkrat, ker se je pokazala potreba. Leto traja namreč natančno 365 dni, 5 ur, 48 minut in 46 sekund. V teku stoletij so seveda riasta-jale razlike. Važna je bila odločitev Julija Cezarja leta 46 pred našim štetjem. Vpeijal je sončno leto 365 dni, vsako četrto leto pa prestopno. Več kot 16 stoletij
še je človeštvo ravnalo po julijanskem koledarju. Spet so nastale razlike. Papež Gregor Xin. je koledar 1. 1582 preosnoval in po njem se danes ravna večina narodov.
V državah, kjer je vladalo pravoslavje, so gregorijanski koledar uradno prevzeli šele leta 1923. Pravoslavna cerkev se deloma ravna še po julijanskem koledarju. Julijanski koledar je zaostal za gregorijanskim doslej za 13 dni. Tudi Židje in mohamedanci imajo svoj posebni koledar. že dalje časa se svet peča z mislijo na ponovno reformo koledarja. Uvedlo naj bi se leto s trinajstimi enakimi meseci in nekaterimi stalnimi prazniki. Tak koledar bi baje bolje ustrezal rastočim gospodarskim potrebam sveta.
France bevk:
Grivarjevi otroci
Lovre je bil že visoko v bregu, tik pred •točo. Na košu je imel privezano veliko, bisano pernico. Za njim je stopala Liza s cuio v roki. Mretka jo je opazovala z radovednim, plašnim pogledom. Prav kot 'Finčetu, se je tudi nji zdela grda in hu-du- Ob nji je stopicala suhljata deklica bledega, pegastega obraza. V rokah je dosila zamazano punčko.
Rovre je odnesel koš v izbo; nova teta Pu se je upehana sesedla na tnalo, i>pa snio tu!« je rekla in se oddahnila. >>Ali sta sama?« je vprašala otroka.
’^a,« je odgovoril Tinče.
rdečo
'°vre se je zopet prikazal iz koče. Z
to
jo
ruto si je brisal poten obraz. Na-
J® sedel na klop, si natlačil pipo in si Je Prižgal. Vedel se je kot gospodar, ^efka je stala ob materi in pestovala Zvedavo je opazovala Tinčeta in Ta je steklo v izbo in prinesla
Punčko.
toretko.
svojo punčko. Le naj Žefka vidi, da jo ima tudi ona !
Deklica je pristopila, ji vzela punčko in si jo ogledala. Potem ji je ni vrnila. Dala ji je svojo, ki je bila grša.
Mretka jo je spustila na tla in pograbila svojo.
»Ta je moja!«
»Kaj pa je?« se je oglasila Liza. »Le pokaži ji punčko, saj ti je ne bo snedla.«
»Vzeti jo je hotela,« je rekel Tinče.
»Saj ni res!« je rekla Liza strogo. »To Ste otroci! Kako ti je že ime?« je vprašala Mretko.
»Mretka,« je povedal Tinče, ker je sestra molčala.
»Mretka? Kje pa je še eden?« se je ženska ozrla. »Ali ni še eden?«
»Blaže.
»Kje je?«
»Teta ga je odnesla.«
»Teta? Kam?«
»K stricu Jakobu.«
Liza je pogledala moža.
»Ali si slišal, Lovre?«
»Ga bo že prinesla nazaj,« je rekel mož trdo. »Še rada ga bo prinesla.«
Liza je z žefko odšla v vežo. Lovre pa je pogledal za kočo, kjer je stal kozjak.
Tinče in Mretka sta se tiho spogledala. Iz tesnobe jima je vzdihnilo v prsih.
Lovre se je vrnil.
»Kje pa je koza?« je vprašal Tinčeta.
»Pase se.«
»Sama? Kje?«
»Za gričem. Saj se večkrat sama pase.«
»Zakaj pa nisi pri nji?« je zarenčal Lovre. »Da se ti izgubi ! Kar brž ! Ko se zvečeri, jo priženi domov ! !«
Tinče ni bil vajen, da bi kdo renčal nad njim. Najrajši bi se bil na mestu uprl. Pa se je zbal, se molče pomuznil mimo Lovreta in odhlačal po stezi.
Mretka došleca za nič ni marala, a je bila preplaha, da bi se kdaj uprla. Kar bi ji rekli ali storili, vse bi požrla. Tinče pa ni bil tak. Ako bi bili prijazni z njim, bi morda pozabil celo na Tono. Tako pa se jim bo upiral in jim nagajal, kjer bo mogel. V enem pa sta bila z Mretko istih misli: Lize ne bosta klicala za teto.
BESEDA
  Hill..................  "....
V sredi 18. stoletja smo že lahko zapazili tudi pri nas velike spremembe v gospodarstvu. Do Trsta so takrat zgradili moderno cesto, ki je povezala skoraj vse slovenske pokrajine. Z njeno pomočjo se je razširila trgovina. Na Gorenjskem in Koroškem so zrasle prve železarne. Cehovska obrt se je začela umikati večjim podjetjem. Kmetje so že poizkusili gojiti, takrat za naše kraje novost: koruzo in krompir. Domačini Slovenci pa so z nejevoljo pogledovali vse tiste, ki so kdove kdaj in od kdove odkod priromali v njih deželo in si v njej lastili prvo besedo.
V Evropi, v njenem lahko bi rekli, kulturnem središču, so že pripravljali francoski misleci in pesniki pot francoski revoluciji. Voltaire, Montesquieu, Rousseau, Diderot in ostali enciklopedisti so prodrli že zelo daleč, v naših slovenskih deželah pa smo zaostajali z Avstrijo, katere del smo bili.
Res, da sta oba prosvetljenca Marija Terezija in njen sin Jožef II. nekoliko pomaknila škripajočo Avstrijo naprej, toda s takšno hitrostjo se žal ni moglo dohiteti tistih, ki so hiteli na vso silo v novo.
V tem času je vsaj do neke mere prodrl novi duh tudi na slovensko zemljo. Ob njem se je izvršil prerod slovenske književnosti. Vanj smo Slovenci stopili s Pohlinovo Kranjsko gramatiko. V celoti so se trudili še premnogi, kar v celih skupinah so prihajali: to so bile redovniška, janzenistična in jožefinska; Acade-mia Operozov in končno še Zoisov krožek.
V prvi skupini je bosonogi avguštinec Pohlin izdal Abeeedilco in Kranjsko gramatiko ter še vrsto praktičnih priročnikov. »Kmetom za potrebo in pomoč« je le eno iz vrste njegovih del.
Pohlin se je kot Ljubljančan preveč naslonil na domače ljubljansko narečje, in sicer tako močno, da so ga kritizirali celo iz obrobnih pokrajin, iz Koroške. S prigovori se je oglasil Ožbalt Gutsman, ki je v svoji slovnici prvi pravilno postavil šest slovenskih sklonov.
Iz druge skupine Janzenistov, ki so se močno naslonili na francoske vzglede, bi morali omeniti Jurija Japlja, ki je skupaj z Blažem Kumerdejem uredil »Svetu pismu noviga testamenta«.
Medtem, ko smo doslej srečevali le posameznike, bomo tokrat že naleteli na Akademijo delavnih mož. V tej učeni družbi so se znašli tisti, ki so želeli pospešiti znanstveno književnost in leposlovje. Njeni člani so bili tudi Pohlin, Dev, Jopelj, Kumerde in nekaj časa še Linhart. Predsednik je bil seveda še plemič tujega rodu.
Se pomembnejši je bil krožek kranjskega barona in industrijalca, pravega človeka svoje dobe — žiga Zoisa. To je bil plemič, fevdalec na eni strani, ki ni bil ravno nežen s svojimi podložniki in že istočasno podjetnik nove dobe, ki je želel že rahlo izobražene podložnike. Že zaradi tega je ta učenec francoskih enciklopedistov, ki je prepotoval vso zahodno Evropo, pospeševal slovensko književnost. Po materi pa se je čutil še Slovenca — in tak napol plemič, napol meščan
je bil pri nas vsekakor prvi, ki si je resno prizadeval, da bi se razcvetela naša meščanska kultura,
S svojo izobrazbo je daleč presegai tedanje slovensko povprečje in zato je lahko pritegnil nadarjenega, poštenega slovenskega izobraženca Tomaža Linharta, ki je s svojimi nemškimi pesmicami že zaplul v nemški kulturni krog. Iskreni »Freigeist« Linhart je želel biti odkritosrčen do samega sebe v taki meri, da je že skoraj razprodano zbirko lastnih, nemških pesmic pokupil in zažgal — da bi se iznebil dokaza lastne zmote. Nato se je z najsvobodnejšim prevodom iz nemščine in francoščine — dveh igric — preizkusil v domači književnosti tako temeljito in iskreno, da ga lahko mirne
i
VALENTIN VODNIK
duše imenujemo očeta slovenske dramatike. Zato je lahko napočil dan, ko je v Ljubljani sicer v domačem krogu, nastopil »Ta veseli dan« in se je »ženil Matiček«.
Linhartova priredba je popolnoma uspela, tako zelo, da so jo lahko javno igrali šele po letu 1848, ko je zapihalo nekoliko več svobodnih vetrov.
Zois nam je vzgojil tudi prvega pesnika v »zadovoljnem Kranjcu« Valentinu Vodniku. šele v Zoisovem krogu se je pesnik, ki je pred tem sodeloval v almanahu Pisanice, popolnoma razživel. Z Vodnikom smo Slovenci dobili še prvega časnikarja: urednika. Ljubljanskih novic. Ob Napoleonovem prihodu je Vodnik zapel navdušen slavospev Iliriji oživljeni. Ta prenav-dušenost mu je vsekakor škodovala na stara leta, ko so se vrnili Avstrijci,
Skoraj istočasno je oral na strmih njivah nad Vrbskim jezerom svoje rajme iz zemlje kmečki pesnik Andrej Šuster -Drabosnjak. Bilo je v tem kmetu toliko umetnika, da je postal še igralec. Spomin na pasionske igre na Kostanj ah pa se je ohranil do današnjih dni.
Tako se nam lahko zazdi naša književnost skoraj kakor reka ponikalnica. Privrela je kakor zdrav vrelec izpod dobrih kmečkih Trubarjevih rok. Takoj zatem so knjige, ki so jih v Ljubljano preko meje morali tihotapiti v sodih — zažgali. Velik kres je zagorel v sredi mesta.
Nato nismo za dolgo dobo skoraj mogli najti izvirek, ko pa smo ga znova ugledali, se je razlil bolj v širino, ponekod pa smo lahko naleteli, da se je voda že nar birala v prve tolmune — v globine.
Tinče je našel kozo, ki se je mirno pasla za gričem. Zagledala ga je in zameke-tala. Deček je stopjl k nji in jo popraskal za rogovi. Žival ga je objestno trknila v trebuh, nato se je pasla dalje. Pastirček je sedel na stezo. Pobral je šibo in z njo tepel mlado travo. Tako maček maha z repom, kadar je jezen. Tudi Tinče ni bil najboljše volje. Lovro ga je bil užalil inn tega še ni pozabil. Izpod čela se je oziral v nasprotni breg. Rad bi bil zagledal Tono, ki nese Blaže-ta v košu. Ni ju bilo. Morda sta bila že izginila v gozdu Črnega, brega. Z vsem srcem je zahrepenel za njima.
Preko pobočja je legla senca. Sonce je sijalo le še v vrhu Osojnice Pas svetlobe se je pomikal više in više. Slednjič je ugasnil. Oblake na nebu je oblila ognjena barva. Postali so vijoličasti. V grapo je legel mrak in lezel po bregu.
Tinče se je bil tako1 zamislil, da je pozabil na kozo. Nič več ni hrepenel za Tono in za Blažetom. Po glavi mu je šlo vse nekaj drugega.
Oče je imel žepno uro. Bila je stara, take vrši«, ki se navija s ključkom. Visela je na dolgi, srebrni verižici. Kadar ie bil oče doma, je visela na steni. Tinče se ni
nobene stvari tako želel kot ure. In se mu nobena reč na svetu ni zdela tako čudovita. Pa se je ni smel dotakniti. Zdaj je oče umrl, ura pa, je obvisela na steni. Čigava bo? Obšla ga je neka misel in ga navdala s skrbjo.
Planil je kvišku, na vse pretege se mu je mudilo domov.
»Keze, keze, pojdiva!«
Dvigal je šibo, koza je poskakovala pred njim.
Mretka ga je pričakovala za vogalom koče.
»Žefka je jedla cvrček,« je tiho povedala.
»Kaj?«
»Žefka je jedla cvrček.«
Cvrček je pomenilo v njihovem jeziku ocvrto jajce, najboljšo jed na svetu. Toda tedaj je Tinčetu vse nekaj drugega šlo pa glavi.
»In ura?« je vprašal.
»Kakšna ura?«
»Očetova. Ali je še na steni?«
»Ne vem!«
Tinče je zagnal kozo v hlev in naglo, zasopljen stopil v izbo. Da, ura je še vedno visela na steni. Lovre se je še ni polastil. Srce se mu je oddahnilo.
Kaj je umetni (artificialni) gnoi
Umetni (artificjalni) gnoj je' industrijski izdjelek, u katjerem so hranilne so-stance, ki jili nucajo rastline an jih sparjemajo iz zemje. Tiste sostance uša-fa industrija tam, kjer jih je narveč, na primer dušik u zraku, kalij u zemji, fosforno kislino par obdjelavi željeza itd. Tele hranilne sostance predjela industrija an jih veže z drugimi sostancami u tajšno formo, de jih lahko razpošija an so dobre za gnojenje. Sam dušik na primer izhlapeva (evapora), vezan z j apnom je pa dobro dušičnato gnojilo. Sam kalij bi biu rastlinam lahko nagobaren, vezan s klorom je dobro kalijevo gnojilo. U zemjo pridejo takuó poleg hranilnih sostane na primer japnenemu dušiku an Thomasovi žlindri tud japno, kar je skoraj za use rastline potrjebna sostanca. Gnojila, ki so vezana z žvepleno kislino an klorom se trosijo pozimi, de se strupeni plini do pomladi razgubijo. Umetna gnojila so važni parpomuočki k buojši rasti an venči rodovitnosti useh rastlin, samuó de jih u pravem času an pravidno nucate, ne morejo pa sevjeda pousem nadomestit hljeuskega gnoja.
M/,
ITD
Z
A
L
Še o čiščenju vina s čistili
JAJČNI BELJAK iz frišnih kokošjih jajc se posebno parporoča za čiščenje ar-dečih an črnih vin. Za 1 hi so potrjebni 2 do 4 beljaki.
Za čiščenje jih je trjeba ločit od ru-mnejaku an pretlačit skuozi čisto cunjo ali gosto sito.
Usa čistila (tud tista o katjerih smo zadnjikrat pisal) je trjeba najprej u škafu dobro stepat z vinom, dokler se močno ne spjenejo. De se raztopljeno čistilo še buj zmješa z vinom, ga je trjeba prelivat iz škafa u škaf z viška u dougem, tankem curku.
Prej ku začnete čistit uzemite iz soda
11 lili 11 III 11 lilil I 11 II II 1111 llllllllllllllllll l-liMU l 111 I l>l'll|llllllllllllllllt|il»MI|'lllllll lll!l'l:l!lllllillllllllllllllll*Iii;i>llllll|IM>l'l!linMIIIMIIirtt
Napačno sajenje sadnega drevja
Par sajenju sadnega drevja djelajo naši sadjarji velike napake. Drevescem če jó dati preveč dobrega an nasujejo u jamo tarkaj gnoja, de se drevo preveč naje an takuó se posuši. Narbuj pogosta napaka je dajanje gnoja na dno tesne an globoke jame an globoka saditu. Tajšen gnoj se ne more razkrojit an služit svojemu namjenu an je zatuó proč varžen. S tjem pa se lahko drevesu tud škoduje. Mokrota pride na varh zemlje s pomočjo takuoimenovane kapilarne sile. Ta pojav se narbuj lahko vid na starih zidovih, kjer se mokrota uzdiguje dostikrat zlo visoko. U novejših zgradbah preprečijo ta pojav s tjem, de ložijo na fondo štrat strešne lepenke, ki dviganje mokrote ustavi. Glih takuó gnoj na dnu jame pod drevescem lahko ustavi kapilamost zemlje an zatuó se drevo u suhih ljetih posuši.
Ce nucate gnoj par sajenju, ga ne smi-jete spravit buj globoko kot 25 cm, de razpade. Samo takuó pride u pravem času do efekta. Ankul ne dajajte gnoja preveč blizu korenin, almanj 10 cm naj bo u-mjes zemlje. Kar se bojo korenine raz-rastle, se boju same ušafale potrjebnih sostane u gnoju.
Dostikrat se vid, kakuó par sajenju ne-katjeri butajo zemljo med korenine, uzdi-gujejo an tresejo drevo al pa teptajo, de bi s tjem pritisnili zemljo h koreninam. Use tuó je odveč, narbuojš se runa takuó, če pokrijete korenine z zemljo an potlé
lllllllllllllllllllllllllll|l|t|i|llllll!lllllllllll.lllllllllll!lll!lllllli:llllll|j|llllllllllllllll>l
Za imjet pozimi dosti jajc
Pozimi so jajca narbuj draga, ker kokoši u tjem času manj neso. Izkušnje so pa pokazale, de nesejo pozimi dosti jajc tiste kokoši, ki so se izvalile u času od začetka marca do konca aprila. Če četč imjeti drugo zimo dosti jajc, podložite kokošim prej ku morete, tuó se pravi fe-brarja ali marca an uzredite marčna al aprilna piščeta. Stare kokoši nadomestite torej z mladimi an jajo ne bo manjkalo pozimi. Sevjeda muorate skarbjet za dobar fuotar.
zalijete z nekaj litri vode (ankul gnojnice), de se zemlja usede an oprime korenin. Ce je voda odneslà uso zemljo med korenine, partegnite novo an še enkrat zalijte, de se napounijo use praznine med koreninami. Nazadnje partegnite še rahlo zemljo za pokrit korenine; zemljo porau-najte u obliki plitve skljede.
.. S» ’ ' f A .
• 'S'/-*/ .... s
Pravilno nucamo gnoj, če ga ne damo preveč globoko an ne preveč blizu korenin. Tudi če pokrijemo z njim drevesni kolobar je pravilno, ker s tjem varjemo mokruoto u zemlji, kar je posebno u suhi pomladi važno. Tajšno gnojno odejo muoramo pokriti z zemljo, de se gnoj preveč ne razsuši an ne izgubi redilnih sestane.
Globoka an tesna jama, gnoj na dnu. Tajšne jame an globoko sajenje so velike napake.
Nova družina se je bila medtem že docela udomačila v izbi. Postelja je bila drugače postlana kot prej. Tudi nekatere stvari so bili postavili na drugo mesto. Liza je prinesla večerjo na mizo. Ni bil »cvrček«, a jim je vseeno teknila, bili so lačni. Da bi le ne bilo vse tako tuje ! Tinčetu in Mretki se je zdelo, da nista več v domači koči.
Po večerji nič veselega kramljanja, nič zgodb. Liza je hotela vedeti od moža, kdaj prinesejo njihove stvari, čez tri dni, je rekel Lovre, prej ne utegne, ker ima delo.
»Kje sta vidva spala?« je Liza vprašala otroka.
»Jaz na peči,« je odgovoril Tinče. »A Mretka na klopi.«
»Na izbi sem vama postlala. Tu ni za vse prostora.«
Tinče in Mretka sta se spogledala. V nekaj urah se je vse spremenilo. Prav vse se je spremenilo.
7.
Tinče in Mretka sta ležala na očetovi blazini, ki so jo bili prinesli iz izbe. Le na pol sta se bila slekla, se zagrnila in tiho dihala. Nista takoj zaspala. Oči so jima begale po temnem prostoru pod streho. Ničasar ni bilo videti. Noč je bila
škaf vina, potlé ulite u sod parpravjeno čistilo, u istem času pa toučite z lesenim kladvom okuoli pilke, de se razpustijo pjene; nazadnje napounite sod z vinom an s čisto mješalno lato u sodu dobro zmješajte čistilo z vinom.
Raztopjeno čistilo se u vinu spet zgosti u obliki prahu, ki pada počas skuozi vino, ga očisti an se usede na dno soda. Ker so zgoraj povjedana čistila beljako-vinastega izvora an se razkrajajo (razpadajo), je trjeba očiščeno vino po 2 do 3 tednih pretočiti.
ŠPANSKA ZEMLJA. Tuó se nuca za čiščenje gostih, sladkih, vlečljivih an taj-šnih vin, u katjerih je ostalo kajšno drugo. španska zemlja je siukast prah, ki je dosti buj težak kakor druga čistila an jo glih zavoj tega nucamo za čiščenje zgoraj povjedanih vin.
To čistilo je trjeba pred nucom dobro izprati u hladni vodi. Kar se je čistilo usedlo, odlijte vodo. Potlé jo u škafu dobro zmješajte z vinom u rjedak močnik, ki ga čez nekaj časa ulijete u sod an z vinom dobro premješajte. Za 1 hi zadostuje od 150 do 500 gramu španske zemlje.
EPONIT je aktiuno oglje, ki se ga nuca samo za zdravljenje ali popravljanje vin, ki imajo kajšen slab duh an savor ali čudno farbo. Eponit je črn prašek iz zdrobljenega an očiščenega rastlinskega oglja. Na 1 hi se nuca 20 do 100 gramu eponita.
Zdravljenje vina z eponitom je zlo lahko. Odmjerjeno kvantiteto eponita dajte u vino, ki ne sme biti na drožju, an ga
Kakuò se kali an tardi jeklo
Jeklo čistiš an kališ z mješanico iz 93 parti uógjenokisle magnezije an 7 parti drobnega prahu. Jeklo pa postane tardo, če djelaš na tole vižo: nardite testuó iz dveh žlic vode, pou žlice moke an 1 žlice soli. Jeklo potle razgrejte tarkaj, de. se ga prime testuó, u katjerega ste ga lo-žli. Potle jeklo z testom vred še enkrat razgrejte, de rata ardeče ku čerješnja an ga varzite u parpravjeno posodo u katje-ri je dežnica. Iz vode uzeto jeklo je tardo an ima ljepo bjelo farbo.
MENJAVA DENARJA
Napoleon.	4400
Dolar	646
Francoski frank (100)	171
švicarski frank	150
Avstrijski šiling	25
Belgijski frank	12,30
Funt šterling papir	1730
Nemški mark	174
Dinar (100)	89
z njim dobro premješajte. De bo delovanje buojše, ponavljajte mješanje dva do štiri dni. Skoraj nimar se eponit sam usede, a usednó se parporoča, de vino potlé čistite z želatino ali pa filtrirate.
Ker par nucu eponita, kar čete oduzeti vinu kajšen duh ali savor, oduzamete tudi farbo, je trjeba tajšno vino po zdravljenju zmješati u pravilnem razmjerju s kajšnim drugim vinom.
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiMi.riiiiiKi.MiiiiMiiiiii.iiiii.uiiiiiiiiiiiiiiuumiiiii.iiiniiiM.i^.i.ijunuiiiiiiiianiin^niniinnnnnii.nnimin;,,,,,,,,
Djelo u vinogradu
Febrarja je glauno djelo rjez. Ker je to zlo važno djelo, ga muorate nardit skarb-nuó an pravilno. Od rezi ni odvisan samo pardjelek u Ijetošnjem ljetu, ampak tudi pardjelek drugih Ijet. Z rezjoi se odpravi odvisne rozge, rodovitne enoljetne rozge na zadnjeljetnem lesu pa se samo parkrajša u skladu z uzgojno obliko trsa.
Ljetni prirast starega lesa naj bo maj-han. Doužina rodovitnega lesa bo odvisna od števila očes. Slabotne trse obrje-žite buj kratke, močne pa buj na dougo.
Posebno muorate gledat na tuó, de boste lepuó rastočim trsom pustil zadost rodovitnega lesa.
Venjike, ki ste jih par selekciji spoznal kot rodovitne an zdrave, rježite malo prej, rozge pa ponucajte za cepiče. De ustavite izsušiteu rozg, ki jih boste nu-cali za cepiče, jih zvežite, označite z etiketami an spravite u glih pru mokar pjesak u hladni kljeti, kjer ni mufe. Cepiče muorate narjezat prej ko začne ve-njika souzit.
Mlade venjike obrježite že zguodaj. To rez muorate nardit še posebno skarbnuó. U drugem ljetu obrježite mlade, zadost razvite venjike na usakokratno doužino debla. Kar ni več nagobamosti pozebe, odrježite poganke iz spuodnjih očes, de ostanejo na venjiki samo dva do tri zgornje mladike, če pa venjike u parvem ljetu u rasti zaostanejo, muorate mladike obrjezat na dve očesi takuó, de določite deblo z rezjo šele u trečem ljetu. U tre-čem ljetu muorate dobro razvite venjike obrjezovat še kratko, na 4 do 6 očes zavoj razvoja korenin, ki rastejo buj počasi.
ZA NASE GOSPODINJE
Na vrt ljepe rože
Ponos usake gospodinje ali mlade čečč so rože na vrtu. 'Dna slovjenska pjesem prav, »Pušelc pa muora bit zelen al plau...« an glih zatuó bi muorle pru posebno čečč skarbjet, de boju nimar rože na vrtu ali na oknih. Narljeuša roža je nagelj (kurofu ali garofano), ki cvete že drugo ljeto po setvi. Če se jih pa seje u pravem času cvetijo še isto ljeto od julija do jeseni, dokler jih ne popari slana. Pru lepuó rastejo na oknih u loncih, kjer cveto še pozimi.
Če četč imjet zguodaj cvetje sejte sje-me nageljnu u FEBRARJU u kištice, narbuojš u varste po 5 do 6 cm usaksebi. Dobro jim djela mješanica vrtne zemlje pomješane z mjeuko. Sjeme naj kali na toplem an lahko u temi. Navadno se kištice pokrijejo s steklom ali z lepenko (karton), de ostane zemlja nimar mokra, a naj kali sjeme u buj suhi kakor u preveč mokri zemlji.
Kar sjeme začne kaliti, postavite kištice na svetlo, narbuojše u bližini okna, de
ni rastlinam preveč toplo an de ne začno divjati. Kar nageljčki malo odrastéjo an imajo dva do tri liste jih presadite u drugo kištico buj rjedko. Dobro ukoreninjene an razrastle nageljčke presadite konàc aprila ali u začetku maja na vrt. Zemljo pognojite prej z dobrim gnojem an s superfosfatom. Kar sadite gledejte, de ne sadite preveč globoko. Preveč globoko posajeni nageljni u mokruoti, posebno u težki zemlji, radi gnijejo.
Nageljni začno cveteti u petem mjescu po sejanju an cveto do mraza. De jih ob-daržite u jeseni dougo časa u cvetju, je pru dobro, če zabijete na koncé približno 1 m kolé na katjere položite okna toplih gred.
Glih na tajšno vižo se runč z drugimi nageljni kot na primer margaretni nageljni. Usi margaretni nageljni so eno-ljetni, tuó je, cveto u istem ljetu, če se jih zguodaj seje. Če ni huda zima tudi preživijo zimo an drugo ljeto zguodaj cveto.
Po svetu žanjejo use ljeto
Težkuo si zamislimo sredi zime, kar par nas polja pokriva sneg, da drugje po svetu zori žito. A je takuó. Pregovor pravi: »Kadar sonce teče, se kruh peče«, tuó pride rejčt, de se žetu vrsti mjesac za mjescom po svjetu.
ženarja žanjejo u Australiji, Cileju, Argentini an Novi Zelandiji. Februarja zori žito u južni Indiji. Marca dozori u severni Indiji. Aprila žanjejo u dostih deželah: Maja dozori žito na Kitajskem, u Mali Aziji, u severnem Egiptu, u Tunisu, Alžiru, Maroku an Arabiji. Junja pa se začenja žeti u Španiji, na Portugalskem, u Kaliforniji, Južni Franciji, Romuniji, Bolgariji, na Grškem, u Jugoslaviji an Italiji. Julja (žetnjaka), žanjejo u Severni Franciji, Avstriji, na Oger-skem, u Rusiji, Združenih ameriških državah an u Kanadi, še pozneje žanjejo u severnih deželah. Na Švedskem, Norveškem an Danskem. U Islandiji, u severnih krajih Amerike an Kanade šele septembra. U Sibiriji pa žanjejo oktobra. Novembra pada klasje na Koreji, na otokih Borneo, Celebes an Sumatra. December je čas žetve u Južni Afriki an Zar hodni Indiji.
Na žalost kruh usedno ni takuó dna-komjerno razdeljen na usem svetu, de bi ga bluó u useh mjescih pousod zadost. Donàs tarpi lakot na svetu približno polovico ljudi.
Odgovorni urednik: Tedoldt Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric*
temna. Skozi špranjo v pažu se je svetlikala ena sama zvezda. Bilo je vse tiho. V izbi so bili že pospali. Zunaj je le včasih rahlo, rahlo zašumelo v drevju.
Mretka se je rahlo dotaknila brata.
»Tinče !«
»Kaj?«
»Ali te ni strah?«
»Ne. In tebe?«
»Malo. Pa se ne boj;m.«
Res ju ni bilo hudo strah. Tinčeta skoraj nič. Saj sta bila dva. Ako bi sam ležal pod streho, bi bilo drugače. V nekem pogledu mu je bilo celo prijetno. Ležati na izbi je bilo zanj nekaj novega. In vse, kar je bilo novo, ga je veselilo. Peklo ga je le, dai so ju izrinili iz izbe. Kakor da je to njihova koča. Tona bi tega nikoli ne bila storila. O, da, Tona! Za vse je skrbela.
Nekaj časa sta tiho dihala.
»Tinče!« se je Mretka znova dotaknila brata.
»A?«
»Ali naju oče in mati vidita?«
Tinče o tem nikoli ni razmišljal. Saj mu taka vprašanja tudi nikoli ni bilo treba odgovarjati. Vselej je odgovarjala le Tona. Toda zdaj Tone ni bilo.
»Seveda,« je odgovoril modro.
»Pa kako naju vidita, ako je tema?«
Tinče je nagrbančil čelo. To vprašanje je bilo zanj pretežko'.
»Vseeno vidita,« je slednjič odgovoril.
Kazalo je, da je Mretka s tem odgovorom zadovoljna. Pa se je znova oglasila:
»Tinče! Veš, kaj mislim?«
»Kaj ?«
»Da bi prišla mati in naju odpeljala s seboj.«
A! Tinče je zopet napenjal možgane. Da, tudi on bi tako hotel, dasi mu kaj takega nikoli ni prišlo na misel. Vendar se mu to ni zdelo mogoče. Zakaj? Nenadoma se mu je posvetilo.
»Potem bi morala umreti,« je dejal.
Ne, Mretka ne bi hotela še umreti. Rada je živela. Tinčetu se je zdelo, da jo vidi, kako strmi v paž, v tisto edino zvezdo in razmišlja.
Nenadoma je krčevito zahlipala. Stiskala je glavo pod odejo, da bi jo ne slišali v izbo.
Tinče je bil prepaden. Glej jo! Zdaj govori, ga vprašuje nemogoče a x-i, pa že joče. Hkrati je bilo tudi njemu hudo.
»Mretka!« jo je tresel za ramo. »Ne joči ! Zakaj jočeš?«
»Ker ni Blažeta...«
No, da! Tu ni bilo misto po njem. Bil
je zabaven deček. Vendar se mu je zdelo, da Mretka ne joče samo za Blažetom. Po materi joče, po očetu, po teti, po vseh ji je hudo.
Vendar jo je skušal potolažiti.
»Tiho bodi! Saj pride teta tudi po naju.«
Mretka ni več hlipala. Potegovala je v nos in si z dlanmi brisala lica.
»Ali... res pride?« je vprašala.
No, Tinče o tem res ni bil prepričan. Prav tako ne kot tedaj, ko jima je to obljubila. In če tudi pride, saj bi ju Lovre in Liza ne pustila odvesti, še zaradi Blažeta jima ni bilo po godu.
»Ko ne pride, pa utečem,« je rekel.
Mretka se je dvignila na roke. Rada bi bila videla Tinčetu v obraz, a je bila pred njo zgolj tema.
»Ali res?«
»čisto res!« je pritrdil Tinče. »Ne bom več tu.«
Ta sklep mu je bil v hipu dozorel. Do njega je največ pripomogla misel na uro. Zdelo se mu je kakor pribito, da se je bo polastil Lovre. Na tiho je sklenil, da jo vzame s stene in pobegne.
»In jaz?« je vprašala Mretka s tesnim smem.
»Ti? Ti poj deš z menoj.«
Mretka je zopet legla in se zagrnila do brade. Zdelo se je, da niti ne diha.
»Kam pojdeva?«
»K Blažetu. K teti «
Za Tinčeta je bilo to preprosto. Kam naj bi sicer šla? Mretka je bila plaha. Ob goli misli, da bi bilo to res, ji je trepetalo srce, obenem se je bala.
»Saj ne ... poznaš poti...«
»O, da. Šla bova po poti, ki gre v Borovnico. Za potokom pa na levo.«
Tinče je bil nenadoma izredno odločen in pogumen. Ako bi mu bilo treba oditi ponoči, se mu je zdelo, bi v temi dotipal v črni breg.
»Kdaj greva?«
»Jutri,« je odgovoril Tinče.
Tedaj mu glas ni bil več tako odločen. Pred oči mu je nenadoma stopilo vse polno težav in zaprek. Ako ne uteče jutri, ubeži pojutranjem. Morda nikoli . ■ Ali bo mogel izmakniti uro? Ali bo mogel od koče, da ga ne bodo opazili?
Mretka ga ni več vpraševala. Zaspala je. Morda je sanjala o begu. Tinče pa )e še nekaj časa mislil. Potem je zaspal tudi on.
(Se nadaljuje)