L letni tečaj število : 40.
1914. oktober 4.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več
'vküp hodi ..................2 K,
ne samo edne  ..............3 K.
Za amerikance, če jih več ■ ' vküp bodi . .	.	4 K 20 f
če samo edne . . . . 5 K 40 f
Cena vsakoga falata domá je 4 filere; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoši v pokoji. Gserföld, Zalamegje.
Na té naslov se naj pošilajo • naroé nina, glasi i dari za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
„ Vidóvši pa lüdstvo zbojalo se je."
— Mát. IX. —
Odürjávali so Jezuša záto, ka je pravico delao, ka je nej delao rázločka med peršonov i peršonov, nego je vsakoga človeka poleg njegovoga djanja vu pravici sodo. Pa vu odürjávanji so tak daleč prišli, ka kda je z nevolnim nájvékšo na zemli mogoče dobro to včino, ka njemi je grehe odpüsto, te so ga sodili, njemi proti stáli ino vu sr-ditosti svojega srcá hodo mislili od njega. On je pa tomi hüdobnomi te-lovne, pámeti národi te po vékšoj dü-ševnoj čüdi ménšo telovno včino: zdrávje njemi je nazáj dao, od šteroga so znati, ka se po človečem nemre zvráčiti. Pa te ka so delali ? So ga. polübili ? So njemi roké küšüvali, so njemi hválo dávali ? Nej toga vsega nikaj. Pri šlo njimo je toti do moždžáni, ka so zdaj nikaj velkoga vidli, oči pa vüsta so njim odprejta ostala pa pamet se njim je stávila: prestrašili, zbojali so se.
Pa so takši vučenjácje, šteri prá-vijo, ka je vera vu Bogi od stráha! Čj je to tak, te si ti tvojemi maršeti tüdj bog, te je pávuk mühi tüdi bog, pa vsaki grobján je bog za tistoga, ki je od njega slabeši.
Nej, krščanska düša, tej ki so se zbojali po čüdi Jezušovoj, tej so ver-vali zdaj vu njem v takšo formo, kak kda tvoj pés po tom, ka njegov paj-dáš bit bio, na enkráj gléda korbač vu tvcjoj roki pa se pomali názdot vleče.
Samo, ka je to nej tista vera, štero Bog želej, to ne tista, z štere po-božnost shája.
Práva vera je z poštüvanja. On verje prav vu Bogi, ki njega poštüje, kak svojega Stvoritela, Odküpitela i Posvetitela; ki ne gléda samo njegovo
kaštigajočo roko, nego vidi, v pamet vzeme tüdi tiste dáre, štere od Bogá dobo ino njemi je zahválen za njé,
Glejmo njegove dáre: Nájprvi i nájvékši je živlenje. Či ne bi živeli, te ne bi nikaj mogli vživati. Pa zato, kak podlago vse dobrote, živlenje poštü-jemo za nájvékše. Ešče te nájnevol-neši črv se bráni, či se za živlenje svoje boji. Pa z tem svedoči nerázumnomi človeki, ka je žitek velki dár boži. Za živlenjem pride zdravo telo, zdrava pamet, dobri starišje, potreben krüh, bože sunce, lepota zemlé z vsem} svojimi dári.
Tej dári samij so že vnogim na takše vesélje, ka si nanč drügih ne želej o. Glejte samo bogáce, ka delajo: jejo, pijejo, se razveseljávajo pa so po-nosni na to ka oni májo vsa v obil-nosti ino vživajo část od svojih prijátlov.
Samo edno je falinga, ka rávno tej, ki na telko poštüjejo zemelske dáre, ka rávno oni nikdár, ali jako redko dájo Bogi hválo za njé! Rávno tej so tisti, ki njega med zemelskimi dobrotami nájbitrej zatajijo.
Pa či bi tákši lüdjé z ednim što-pájom dale šli ino bi si premislili dü-ševne dáre milosti, štere so zadobili od Bogá, kak visiko bi se podignole njihova pamet i njihovo srcé !
Ali je to ne zrok za vesélje i hválo, ka smo med krščanskim náro-dom rojeni za deco krščanski starišov, ka je poprijétni greh včasi vu začétki našega žitka zbrisani z naših düš vu svestvi sv. krsta, ka mámo daritev sv. meše, mámo hišo božo, kde se nam glási pravica boža, ka so nas vu mla-dosti že návčili, kak moremo živeli, či se ščémö zveličati, ka se nam ponüv-lejo bože milošče pri vsakom stopáji našega živlenja ?
Ki si od tej dárov božih premiš-láva, on zaistino z velkov zahválnost-
jov more mislili na svojega Bogá, k njemi je tá vsa brezi njegovoga trüda tak Iehko dao doségnoti. ,
Pa to je zdaj te práva vera, ka vsa tá( spoznam, vsa tá oblineše pro-sim od mojega Bogá ino sam njemi za vsa tá posebi i poprek z celoga srca zahválen.
Ki takso vero má, on Iehko právi, ka verje vu Bogi tak, kak Bog od njega želej. Takši človek má te tüdi vüpanje vu njem, ár z njegovih dobro! sprevidi, ka či ga Bog tü i tam kaštiga, je to tüdi ona ista dobrotivna 1 roka boža, štera ga je dozdaj blagos-lávlala.
Šteroga človeka samo stráh žené na slüžbo božo ino na molitev, on te več pá ne bode slüžo Bogi, kda stráh vu njem miné, nego de se gizdavo, ka se je nevole i nevarnosti čedno rešo pa pozábi, ka je v nevoli Bogá proso, naj ga reši ino je z tem spoznao, ka se on sám rešiti ne vej.
Záto, lübi čte vči, či jé što, ki zdaj samo za to slüži Bogi, ár ga je stráh obišeo, naj gléda, ka pride do práve slüžbe bože, vu šteroj spozna tüdi njegovo dobrote, hválo dá za njé i njegov teški bič tak vzeme kak vrlo dete, štero zná, ka kda Bog bije, te nájvékše bla-goslove deli.
Vojska.
V zadnjem tjedni je z bojišč nej prišlo dosta poročil. Bilo je najmre velko dežovje, potoki pa reke so naraslo, to pa jako zavira vojake v pro-diranji. Te čas so zato vojaki v to po-rabili, ka so se malo odpočinoli, pa se zdaj pripravlajo na nove boje.
S srbskoga bojišča prihajajo glasi, ka so naše čete vdrle v Srbijo pa so že osvojile več srbskih pokrajin. Imena
a.
NOVINE
1914. oktpiber 4.
teh pokrajin je vojno zapovedništvo nej naznanilo, zato ka je praj naše armade v Srbiji nej namen, ka bi zavzelo to ali ono mesto, nego ščé priti glavnoj srbskoj armadi do živoga pa jo v odločilnoj bitki včiniti.
V tej slednjih dnevah so naši zgrabili vnožino srbov, okoli 4400 vojakov. Naša armadia ide naprej v Srbiji.
Z čarnogorske meje v zadnjem časi nej bilo poročil od spopadov.
Na ruskom bojišči so si naši mogli zebrati nove postojanke,. štere se njim vidijo bole varne pred ruskim uavalom. Na teh postojankaj zdaj ko-pajo okope, delajo utrdbe, pa se tak pripravlajo, ka bi strli moč sovražnika, šteri se je že vsov močjov vrgeo na našo državo.
Nemci so tiste ruse, šteri so vdrli v shodno Nemčijo, premagali pa je vse stirali nazaj prek meje. Na nemškoj zemli so ostali samo tisti, štere so po-bili pa zevzeli.
Pri vodi Njemen so rusi celo nazaj pobiti. Mesto Ossoviec pa nemci začnejo strelati.
Na francoskom bojišči so dozdaj tüdi nemci zmagali. Zadnja poročila pravijo, ka so nemci levo krilo fran-coske armade skoro zevsema potukli. S tem se je pa šče bitka nej odločila nego trpi dale. Nemci, či ravno ka so že njuve zgübitvé tüdi jako velke, zato majo vüpanje, ka zmagajo.
V Belgiumi mesto Anttverpen že okoli zagrnjeno, tak da se ne bode moglo že dugo držati.
Na morii je šče iz zdaj nej prišlo do odprte bitke. Zgübitvé pa majo an-gleži že jako velke. Nemci so njim po-topili že vnogo ladij, štere so bile ve-likanske vrednost!. Pa nej samo ladje, nego vnožino vojakov je že tüdi najsld smrt v moskih valovaj.
Važuejša poročila so eta:
Srbski princ Jürij ranjeni. Najsta-rejši sin srbskoga krala, princ Jürij, od šteroga se je razneso glas, ka je premino, je ranjeni. Pri ednom napadi na našo armado ga je zadela krugla v hrbet. Čüdno je, ka ga je krugla zadela ravno v hrbet. Mogoče ga je strelo srbski vojak, ali je pa bežao.
Srbske grozovitosti v Sremi. Srb-ske čete, štere so pred dvema tjednoma vdrle v okraje Ruma, Pazova i Zemun, so vužigale. Vladni komisar sremske županije je té kraje prepotüvao pa dog-nao, ka so nej samo četaši, nego tüdi redni srbski vojacje vužigali hiže hrva-tov, madjarov pa nemcov.
Razrüšene srbske železničke ceste. Nemiri v Novoj Srbiji čimduže bole rastejo. Velki most pri Šmokovici, na železničkoj cesti Solun — Niš, je razs-streljeni. Pri tom je prišlo do krvavoga spopadna med reberiaši pa med srbskov vojskov, štera je nazadnje mogla be-žati, Pretrgana je tüdi brzojavna zveza med Solunom i Nišom,
Bombni napad na ruski vlak. Poleg Varšave je bio napadeni ruski vlak z b.ombov, šteri, je pelao vojaštvo. Mrtvih pa ránjenih je bilo 150 ruskih častnikov pa 1000 ruskih. vojakov.
Novi ruski odbiti. Naše čete so v zadnjih dnevaj krvavo odbile eden ruski peški polk, šteri je je šteo papadnoti.
Vojacje do pojasa v vodi. Na fran-coskom bojišči je zavolo velkoga deža na mestaj telko vode, ka vojacje v oko-paj stojijo do pojasa v vodi.
Trdnjava Kamp des Romans spadnola. Nemci so zadnje dneve pali zav-zeli edno francosko trdnjavo, Kamps des Romans, štera Ieži južno od Ver-duna, pa so obesili na njoj nemško zastavo.
Velikansko francoske zgübitvé. Novine „Tribuna“ cenijo francoske zgü-bitve v zadnjih bojaj na 100 jezero lüdi. Francosko levo krilo je zevsema pobito.
751 milijon vojnoga davka. Fran-cosko poročilo pravi, ka so nemci na tista belgijska pa na francoska mesta, štera so zavzeli, navrgli 751 milijon koron. Deseti del je praj že plačeni.
Prebblečena deklina v francoskoj armadi. V gradi Khatean d’ Esternay leži vnogo nemških ránjencov, med njimi se nahajajo ešče 16 letni vojaki. Francoski rdeči križ skrbi dobro za nje. Med ranjenci, štere so spravili v Noisy-le- Sec, se nahaja tüdi edna 21 let stara v vojačko obleko oblečena deklina, štera se je vitežko vojsküvala v boji.	, í
Pri Kotori pa pri Drači angležke pa francoske ladje. Taljansko časopisje poroča, ka so angležke pa francoske ladje priplavále v Jadransko morje. Edne stojijo pred Dračom, edne pa pred Kotorom.
Nemci potopili angležom tri kri-žarke. V Severnom morji so nemški podmorski čuni potopili tri angležke vojne ladje, tak zvane križarke. Na vsakoj križarki je bilo 755, to je vsev-küp 2265 vojakov. Z med njih se jih potopilo 1700, ovi so rešeni.
Francozi zaplenili naš parnik. Fran-coske pristaniške oblasti so v Bordoi zaplenile naš parnik „Adrie“. Parnik ,Széchényi“ je srečno vujšeo.
Ang!eži dobijo z Ameriko pomoč. Država *Kanada v Severnoj Ameriki pošle Angležkoj 31.000 vojakov pa 300 strojnih pušk na pomoč.
Japonska pomoč odklonjena. Italjanske novine pišejo, ka so praj angleži, francozi pa rusi odklonili ja-ponsko ponüdbo, poleg štere bi ta mela poslati pol miljona japonskih vojakov v Europe. Sprevidli so najmre, ka to za Europo ne bi mélo dobrih posledie.
Boj v južnozahodnoj Afriki. Buri pa zamorci so napadnoli nemško južno-zahodno Afriko. Vojskovoj je Znani general Botha.
40 nemških nün izgnanih. Belgijski orožniki so vdrli v nemški samostan v Borsbek pa so zgonili 40 nemških redovnic na Nemško. Kak zrok so pravili, ka je praj edna ^pedovnica pravila ednomi delavci, naj moli Boga za nemškoga casara, pa nej za beigijskoga krala. Če je to právila?
Koiera v Reči, v Galiciji pa na Vogrskom. V Beči so zdravnicje dognali pri ednom ranjenom častniki, ka je zbetežao na azijskoj koleri. Zvün toga sta oboleli v Galiciji dve osebi' na koleri pa v Munkači na Vogrskom tüdi dve.
Slovenski vojak pa svetiiojica Matere bože. Znani šo nam zgledi, ka je v vnogih bojaj Marija na čüdoviten način čuvala nešterne vojake. Tak se je pripetilo tüdi zdaj slovenskomi vojaki Šemerl Mihali z Predgriča. Te vojak je hip v Galiciji zadeti od dve ruskivi krugli v prsa. Na prsaj njemi je edna krugla prebila cecvo Matere bože, pa je pri tom zgübjla telko moči,, ka je nej bila smrtna. Zdravnicje pravijo, ka že za eden tjeden lejko zapüsti bolniš-nico v Graci pa se povrne domo.
Orač na bojnom poli. Pred 100 leti je v boji pri Vaterloo orao eden kmet zemlo v najgostejšem deži krugel. Té zgodovinsko znameniti orač je zdaj dobo nasledüvača1 Sred bitke pri Lem-bergi, koráaj dva kilometra daleč od bojim črté, gde so füčkale krugle s topov, je orao zemlo polski kmet pa pušo pipo. Vojni poroČüvalci so se njemi vsi jako čüdivali.
Junačka deklica z Ravaruske. Med ranjenci z Ravaruske je bila tüdi mala polska kmečka deklica, štera je med bitkov neprestanoma hodila okoli ran-jencov pa njim prinašala vodo. Nazadnje je tüdi njo zadeo šrapnel pa njoj je napravo velko rano na nogi. Prepelali so jo zato v Beč z ovimi ranjenci. Med vožnjov so njoj pa mogli odrezati ranjeno nogo. Zdaj leži v Beči na kli-niki zdravnika Hohenega, gde jo je doletela ta visika čast, ka jo je obiskao
1914. oktoiber 4.
NOVINE
3
sam naš svetli kral Franc Jožef pa podelo njeno j materi 1000 koron podpore. Deklički, šteroj je ime Boža Zenoh, pa je šče komaj 13 let stara, dvori njena mati, štera je prišla ž njov v Beč. Pa tüdi zdravnik-voditel i drügi dvorjenieje hodijo koli nje z najvekšov skrbnostjov pa njoj spunijo vse, ka žele. (Sam Bog zna, ka je nagnolo to dek-lico, ka je Šla na bojno pole k ranjen-com pa njim prinašala vodo. Znabiti. je poleg smilenja nad ranjenci bila tüdi radovednost. Njeni nastop je pa vsakojačko občüdüvanja vreden pa zas-lüži, naj ga zgodovina zapomli). Dobila je tüdi od presvetloga krala za dár z drágimi kamni oklajeno verižico, na šinjek. Velike gospé jo obiskávlejo i dáre prinášajo ešče vojvodinje iz krá-leske biže. ,
„B. T.“ nam piše, ka so rusi pri kárpátaj v užokskoj sotini pa pri Tor-nja šteli z Galicije na vogrsko vdariti, ali naši so je pretirali tam.
. Naše vlovlene — kak nam pišejo z Beča, so v Ljublini na polsko-rú-suskom polácje z rožami osipali, kda 'so je rusi skoz pelali. Moremo znati, ka so polácje vu srci proti rusom ino z nami čütijo pa bi radi bili, či bi mi ruse zbili, šteri njé že 150 let pod svojim jármom májo.
Na znánje.
S!ednja štrtina leta se nam je prikloni!a. Dragi Slovenci to teliko po-meni, poravnajte dug na novine i list pa naročite si ki jeh nemate na to slednjo štrtino leta pač vsi „Novine" 50 filerov, če jeh več sküpno bo ho-dilo, pláčate na tri meseca. Je to nej malenkost ? Zato pa Ki se zberite vküp posebno tüdi vi bratje, ki šte evangé-ličanske vero i pošlite na podpisánoga 50 filerov, pa dobile prav lepo čitevo štero v našem milon materinskom je-ziki vči nas Slovence vogrske, kak naj mo verni svojoj vogrskoj domovini, svojemi maternomi jeziki posebno pa nadigáva na lübav do Bogá. Čáka vas da se v velkom števili zglásite: Cser-föld (Čerensovci) Zalam.
KLEKL JOŽEF
pleb. na pokojl.
Prošnja do dobrih düš-
Naši vojákí že mraz trpijo v Galiciji, kde je ranej zima i tak velika, kakše mi prinas ne poznamo. Poma-gajmo ogreti odrevenele kotrige našeh vojakov. Kako ? Nabirajmo i posüšimo dosta jagodovoga listja. Z toga bodo vo-jákom tam na bojišči téčen čaj (téj) kühali. Domá ga vi tüdi kušajte, bolši je od ruskoga, ár ne škodi zdrávji. Ti vrla gorička dečica, beri dosta listja jagodovoga, pri vas je v obilnosti. Bog ti trüde že povrné. Listje posüšeno naše novine tüdi gorvzemejo i odpoš-lejo. Lehko se pa naravnoč tüdi pošle na vojno ministerstvo v Budapešt. (M. Kiri IIonvédelmi Ministerium ,,IIadse-gélgzö Hivatala“ Budapešt. Poštnine ne trebe plačati.
*
Zapomnite se,
ki koga máte na bojišči, da smele za njim poslati toplo obüvalo i odevalo do deset kil. More pa biti odposlana reč zavita y platno, štero ne püsti mok-roče skoz, ali pa zabita v leseno lado. Zavitek je lehko 80 em. veliki (eden pedén ménjši od metra.) Plača se malo od teh zavitkov na pošti.
Glási.
Dári naših slovencov zaranjence. Sabo Marija z Čerensovec pri ; N. N. z Pros. Vési brisačo, Ficko Magda z Vidonec 40 fil., Edna ženska z Bogo-jine prt; Magdič Martin z Renkovec 1 k. i prt; Horvat Ana z V Polane prt; Žerdin Bara z V. Polane prt; Kovačjč Orša z Dokležovja prt; Seva-šič Jožef z D. Lendave t k., Slovenci z Marijinih bratovčin v D. Lendavi 2 k., Smodiš Magda z Adrijanec prt; Lo-nec Boža i Aga z D. Bistrice šli ve; Lonéc Marija z D. Bistrice slive; Lo-nec Marija z D. Bistrice 40 fil., Cigan Ana z Sr. Bistrice 2 robači; KoIenko Marija z D. Bistrice 1 k., Črnjavič Marija z D. Bistrice 1 k., Horvat Marija z Trnja 2 capi, Horvat Verona z Če-rensovec slive; Grüškovnjak Št. z Žiž-kov 2 k., Ütroša Marija z G. Bistrice 1 k., slive; Zelko Ivan z Láz 1 k., Sobožan Roza z Sr. Bistrice 2 k., Sa-láj Ivan z Čerensovec 4 k., Bogdan Bara z Žižkov pri, robačo, 1 k.; Ža-bot Marijanka z D. Bistrice slive, capo. Vküp 17 k. 80 fil. Prile prišlo 370 k. 73 fil. V penezah tak vküp prišlo doz-daj 388 k. 53 fil. Z té šüme je za ranjence odposlano v Szombathely drüžbi rdečega križa 128 k. 53 fil. V beltins-koj hranilnici pa se varčiva 260 k. za hrome, ki z boja prido, i za sirote
vmorjenih. V toj šumi je notri v Trnji nabranih 97 k. 20 fil., šterih penez polovino imenüvana občina nazajdobi za svoje sirote, polovino je pa za vse poprek dála. — Ovih darov je pa od-poslanih za ranjene 16 velikih zavitkov v Budapešto, Szombathely i D. Lendavo. Do slednje cote je vse odposlano, zavi-janje se opravi za Bog plati, poštnine ne pláčamo; tüdi ne plačamo z té šu-me nabrane, potrebnih potrošov naj več ostáne za naše vojafce. Ves trüd prenašamo brezplačno Bogi na čast samo iz gole lübézni do bližnjega! Vsem darovnikom Bog plati! Dári se i nadale bodo jemáli. p%» *
Na Tišini so do rok župana darü-vale sledeče: Hhren Janoša žena slam-nják; *Völgyi Ferenca küharica vankiš-nico; - Nemec Ana pn, srakico; Vukan Boža vankiš, prt; Vogrinčič Marija prt; Ivánek Kata prt; Ribaš Roza van-kišnico; Šeriga Treza prt; Horvat Ana vankišnico; Brtálanič Treza prt; Ste-vanec Verona vankišnico ; Žilavec Ana vankišnico. Dari so v Sobočko bolniš-nico odposlani za ranjence. Srce Jezu-šovo vsem povrni!
Bitje. Do krvávoga so zbili ednoga dečka z Žižkov v Čerensovci pri „Kobiji„ na križovo senje ništerni pivci z Čerensovec. — Vadijo se znam, ka če bo trbelo na boj iti, do znati vdariti.
Ples je bio vednoj vési Törjanske fare na križovo. Ne verno, jeli sv. križi na čast, ali pa na vesélje ranjencom i mirajočim na bojišči!
Boj v Beltincih. Deca šolska se je zbila. Oča ednoga je šteo zato ovoga šolárá zbiti, ali mati toga je to ne do-püstila, nego je na moškoga ešče vrč vodé vlejala, kda je té njo tüdi šteo vdariti. Moker domo pridoč ženi pové, kaj se je zgodilo. No drági lüdjé, na to, se je tákša krika zagnala, ka je na ruskom bojišči ne vekša bila, kda so topovi grmeli. Dolnji kraj beltinski je malo nej oglühno. V velkoj kriki je tüdi lajao en pes. Nekši cucko je na to spregovoro: glejte, kak njoj pes kontro dela. — Na to jo je sram gratalo pa je pobegnola z svojov noč-nov bandov, štera pri njenoj hiši vküp shája. — Mi na té glás to odgovorimo, ka šola záto ma ravnitela, naj on dela red med šolskov decov, ne ka bi se štariši za toga volo njevkali. Pa 'to tüdi Povemo, ka jaj tistomi stariši, ki se kre svoje decé gorjemlé. Vdarce, štere je ne vüpao deteti dati, je on na stáre dni po deséterom nazajdobi.
Velki paromlin pogoro. Dneva 18. septembra je nastao v Budapešti v Elizabetnom paromlini ogen, zato ka se je eden valar preveč segreo. Ogen se
4
-NOVINE
1914. oktotoer 4.
je hitro razširo. Mlin pa eden del stro-jarne sta zgorela. Škoda se ceni najmenje poldrügi milijon koron. Ogen je na nikoj Spravo koli 100 vagonov pšenice, oziroma mele, štera se je mlela, pa več 400 jezere praznih vreč." " Žalostna usoda matere. Edna ženska, po rojstvi z Švice, je mela prle moža z Nemčije, šteromi je porodila dva sinü, šteriva sta bila nemškiva državlana. Gda njoj je te mož mro, se oženila z ednim francozom, s šterim je tüdi mela dya sinü, šteriva sta bila francoskiva državlana. Gda je nastala vojska, so rpogli “iti v vojsko vsi štirje sinovje, dva k nfetóškój, dva pa k fran-coskoj armadi. Tak so Si bratovje kak sovražniki stali eden; proti övomi, pa kak nemške novine pišejo, so vsi štirje obležali mrtvi na' T)ójnom poti.
Maščüvati se šče l V Graci se je oglaso kak prostovolec eden 60 let star moški, šteroga so vzeli med čarnovoj-nike. Tomi možaki je spadno sin v boji z rusi, pa zdaj ide na čemére v boj, ka bi maščüvao svojega sinü.
Vojačka hrana na bojišči. Vsaki vojak dobi za časa vojne dnevno 98 gramov kavme konserve, 400 gramov mesa, 100 gramov prikühe (cušpajz), . 400 gramov krüha pa 18 gramov du-Hhana. Zvün toga nosi vsaki vojak s *šebov dve porciji kopserve, za pripetjé, či. njemi nebi bilo mogoče dobiti rednoga obeda. V penezaj dobi vsaki vojak /poleg navadno plače ešče najmenje 36 filerov vojne doklade.
Kelki odstotek (procent) ranjencov 0Zdravi ? V zdašnjem vojnom časi, gda skoro vsaki ma koga z svoje rodbine na bojišči, ne bo odveč, či napišemo, kelko odstotkov ranjencov ozdravi. Na to Pitanje nam dajo odgovor skušnje z zadnjo balkanske vojske. Vogrski Rdeči križ je v balkanskoj vojski vračo vsev-küp 1312 težko ranjenih. Z med teh jih je samo devet nej ozdravilo. Tej računa nam kažejo, kak izvrstno pomoč delijó zdravnicje ranjencom v vojnom časi. Zato pa nej trbej včasi v dvojnost spadnoti pa obvüpati, či je tüdi med nášimi lüblenci što ranjeni.
Opomin vojačkim obvezancom. Kak je že razglašeno, bodo mogli 20, 21 pa 22 let stari mladenci iti od 1 do 20 oktobra nešteren den k nabori (štelingi), gde je včasi razdelijo pa raz-pošlejo na razna mesta. Tej mladenci se opominajo, naj si vsaki poskrbi toplo zimsko obleko pa dobro obütel, zato ka bodo se mogli v svojoj obleki va-diti. Naj si prinese vsaki s sebov tüdi zimski kaput pa pokrovec. Za pokrovec se njemi vrnejo penezi, ka de vreden, za to pa, ka do se vadili v svojoj obleki, dobi vsaki na den 30 filerov plače.
Velikánsko moč májo nemške bom-be, tak zváne 42 centimetrov, štere se nücajo pri obsedanji močnih trdnjáv. Eden bečki fiškališ, šteri je tam bio pri obsedávanji Maubeuge trdnjáve, etak pripovedávle od njih :
Moč naših bombe je grozovitna. V Bous soiri, prvoj trdnjávi pred Mau-beugejom, kama smo streIili, je z ocla i cementa naprávleni türen podrla, eno 40 metrov debeli nasip zeihlé i cívá metra debelo z cigla zozidano steno je gladko predrla pa je tak prišla vu hišo vojákov pa je vu tom *őási eden 30 metrov daleč stojéči türem na desét metrov dale vrgla.
Z toga törma se je ciglovje pred dveri vojaški hiž podrlo ino je vojáke notrizáprlo.
Najstrašneše so delale naše bombe v Cerfontaini. Na štiri-pét mestih so notrivdrle pa so prelüknjale vse nad-strope ino doli prišle do pivniče. Nin-dri je ne ostalo celoga nikaj, kde edna takša bomba skoz letela. Záto ne čüda, ka so se trdnjáve tak náglo prekdalé z vojskov vréd, štera je vu njih bila.
Kakša je podmorska ládja ? Takša, kak jajce. Má okna močna. Odzgoraj pa ide edna cev z njé gori na gladalo vodé. Má mocne mašine pa 18—20 lűdih v sebi.
Tá cev, ka vöstojf odzgoraj, je ne samo za zráka volo,' nego gledala so tüdi na konci njé vu šterih tisti, ki so notri pod vodov, vidijo, ka se ober vodé godi.
Takših ládj si je Nemčija dála preci napraviti pa se od tej zdaj ságajo angležje, šteri so dozdaj tak gizdavi bili na svojo morsko oblást. , Pobožnost nemcov bi nám tüdi dobra bila vu vsem. Z Westfalije pi-šejo, ka se tam ne samo vsaki voják spovedao z oficerami vréd pred odhodom, nego tüdi njihove žene i deca.
V Münsteri se je zvedilo, ka z ednim regimentom šteo eden vojak brezi spovédi oditi, pa kda so vrédi gor postávleni bili, se je kapitán stavo pred tistim dečkom rekoč f »Samo vi ščéte brezi Bogá v boj idti?“ Voják je erdeči grátao, je na edno vero sloboščino proso pa je bežao k spovedárnici.
Takša vojska more obládati.
Kolera se začne širiti med vojskami po ništernih mestaj pe je 'prišla tüdi na vogersko z rususkimi ranjencami. Vu Nagymegyeri (Komárom španija) sta 2, v Gyoma (Békés šp.) 1, v Békés-csabi 1, v Budapesti 1, v Fenyvesvölgyi (Ung šp.) 1, v Tokodi (Esztergom šp.) 6, v Lakárdi (Ung šp.) 1 pa v Szobránci (Ung šp.) 1 človek zbetežao v koleri.
Držávna vláda vsa včini, ka je
samo mogoče, ka bi té nevaren beteg preprečila, liki tüdi želej od prebiválcov, naj zapovedam bogajo, posebno naj se vseširom p,ázi na čistočo, štera je náj-vékša moč proti tomi betegi.
Tüdi nezreli i sirovi sád je zdaj ne pripraven za jesti, ár po tom se té beteg najbole širi. Či bi kde što začno : vömetati, se more včasi po doktora poslati, ka ne bi drűgi tüdi v nevarnost prišli poleg njega.	j
Gospodarstvo.
Sadne tropine. Sadne tropine so jako dobra krma za svinje pa za go~ vedo, Polagati je pa ne smemo preveč, nego pomali je moremo mešati k drü-goj krmi. Či jih vseh nemremo črstvih spolagati, potom je moremo ¾jjsüšiti pa spravili na sübi jJlostor, ka nam he spesnivijo. Govenskoj živini lejko po-lagamo vsaki den 2 do 3 kile posüše-nih tropin.
Kak si shranimo jaboka? Jaboka ši-1ejko ohranimo čerez zimo dobra, či je^ zakopamo v zemlo kak repo. V te námen skopamo globoko jamo, dno pokrijemo z jeličovimi vejkicami ali pa s slamov, zatem nasipíemo jaboka, je' pokrijemo s slamov, nazadnje pol meti*a visiko z zemlov. .Na te način nam os-tanejo jaboka do sprotoletja zdrava pa črstva. ,
Temne štale Skušnja nas. vči, ka živina v*temnih . štalaj Hitrej postane debela kak v švetlih. Za krmleno živino je zato temen kraj primeren. Nigdar pa ne smemo meti v.temnih štalaj ži-vine, štera je za plejme, za delo pa dojne krave. Pomenkanje svetlošče najmre pozroča, ka ma takša živina menje krvi, pa potom postane slaba.
Pesniva vinska posode. Či nam posoda po naših kletaj pa po pivnicaj pesnivi, potom je nej Čüda, či vino dobi slab düšec. Zato pa naj bo naša skrb, ka vinsko posodo dobro shranjüjemo pa naj bo naša skrb, ka vinsko posode dobro shranjüjemo pa jo čuvamo pred pesnivostjov. Pesnivost se najraj kaže v takših prostoraj, šteri so vlažni. Zato pa trbej takše shrambe vetriti. Dobro je je tüdi večkrat žveplati, zato ka je znano, ka žveplo odpravo pes-nivost. Posode pa moremo dobro sce-diti pa obrisati, či se je je plesnivost prijela.
Pošta.
S. J. Lipovcih Podpišité celo vaše
ime.
VSEM. Prosimo vse dužnike^ naj v tom tjedné naročnino za novine notripošlejo. Ne moremo duže čakati. Z koj plačamo tiskarno? Vnogi ešče filéra ne dao, pa novine od začétka dobivB. Ki pohitroma svojega duga ne poravnajo, tistim novine več ne bomo pošilali. Prosimo ešče ednok prav lepo vsakoga dužnika na silno plačitev dugá.
Nyomatott az Egyházmegyei Köuyvnyomda körforgó gyorssajtóján Svombathelyen.