„Gorica" izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Uredništvo so nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor jo naslavljati pisma. Nefrankirana pisma sc no sprejemajo, enako so ne uvažujojo pisma brez podpisa. Rokopisi dopisov so ne vračajo. ^^^^^^ ^^^^^k ^^^^^Bk fV ^^i^^> flU; TELEFON št. 201. .Gone»* stane na leto 10 K, za pol lets 5 K, za četrt !eta 250. Gpr&ynizfvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. La a\- strij^ko politiko in povsod •»e jc žcklo uotranjega mini in sprave. In tako i • prišel knez Tlum kot iniro\ m apostol na Češko. kar ic bila ravno žclja nadvoi- vodc f'ranca h'erdinanda. ki jc bil po- sebno vnet za mir incd Nemci in Celii. da bi tlr/.a\ a \' sliičaiu krizc !a/ie na- stopala proti zimaniiiu nasproiuikom. Yojna ncvarno^t jc bila blizu in v takih slučajili pač ni dobro. ako ni d'-ma mini. ako sc vršijo domači propiri. Celo to porocilo ima dosti vcrictnosti. kajti naš preMnloiKiskdiiik jc /nan kot velik lin- bitclj in pospcsevatclj arniade: /a ^c- lotno armado jc pa brat'ko razunieva- njc naj\'cčjc^a pouiena. |>oscbno ^v v vojncm sliičaiu. Uovori sc tudi. k\a ik katcri birokratski kro'sri na Punaju ni^> bili takrat zadovolini z inicnovanjcin kne/a 'riiuna in da se jc tudi zato iinc- novanjc nadvojvoda - iM'Cstolonaslcdnik dokaj intcrcsiral. Po tcli avspi^ijali bi bilo pričako- vati. da sc bo sprava izvrsila \- naj- krajšcin času. w dancs mho šc vcdin1 tain, kjcr mho bili. Kakor ic \ idcti. so sc svoj Cas britfali za to vprašanje viso- ki in najvišji kro^i in vctular nc LY<:. \ IcJc sc in vkve. scja slcili scji. A kon- ca ni od uikodcr. Po^leimo nckoliko. ki-,1 tiči iircccj vclika coklia na tctn |>olitič- tiem vozu. Reciino, da bi sc Celii in Netnci koncčno poRodili: potcin !m ncmska uianjsina na Češkctu prisia do svojih vccjili pravic. a tudi po dru^üi kronovinali bi sc o^lasile takoj numjsi- iic. katcrim bi Ncnici scdaj inorali dap. kar jim priti^e. in tctfa sc Nc111^i i,(,.ij. Ztito od due do due zavlačujejo spra\ na lo^ajanja s Cclii. Poslaiicc liartl sc je izrazil o tern \|)rašaniu tudi priblizii'. enako. »iJeutschu Nachrichten ' namre«. pišcjo. da se alpski Ncnici v zadnjcn; č;tsu s skrbnim očcsom ozirajo ^oi i na Ceško. Kajti, čc pride do niiru tain j^ori. bodo morali oni na Koro.škem in Staicr- skem Slovencem priznati marsikaj. kar jim sedaj odtetfiijejo. 'j udi proti tirol- skim Lalioni so v enakem polozaju. 'I o jih ^otovo bridko peCe. I >a bi nas male nc misliio dosti velikaši pri polnih mizah in zasuceio skledo vedno tako. da pride pred nas le i:ola. neza- bcljena kasa. Seslanek primorskega kaf. nar. dijaštva v Gorici. Dne 17. in 18. avgusta se zopet sni- de nak dijastvo po 4 Ietih v Oorici, da inanifestira za svoj ideal, da pokaže svojo moč in resnost do dela. Iz ljudstva je izšlo in za ljudstvo. za njegov blagor in boljšo bodočnost, deluje. bode delo- valo in žrtvovalo z vriskajočim sreem svoje najboljše moči. Brez velikega pompa, tiho se snide v Oorici k zboro- vanju, k nadaljnim nacrtoir. s prapor- jeni. na katcrem so napisani dve zlati besedi: )jBok — narod!" Bog nai bi bla- goslovil njih delo. da bo rodilo obilen sad, da bomo lahko rekli: »Mladina ie naše povračilo!- Bratsko hrvaško kct. nar. dijastvo zastopa Ivo Palčič iz Dal- macije, ki bode tudi sodeloval pri slav- nostiii predstavi. S p o r e d sestanka: V soboto, dne 17. avgusta: Ob -4. uri popoldne: Obcni zbor po- družnice - Slow dij. zveze« za Primor- sko v prostorib Slov. kršč. soc. zveze. V nedeljo, dne 18. avgusta: P opoldne: Ob 8 uri: Sv. maša v semeniski ka- peli. Ob 9 uri: Zborovanje goriških kat. nar. abiturjentov v dvorani »Central«. 1.) Jos. Bitežnik: Dijak in socialno delo. 2). Jos. Koruza: Dijak - organizator. Popoldne: Slavnostna predstava: v Centralu ob 41.... 1). Oton Zupančic: »P.scii; mladine« — Ivo Palčič. 2). M a r i j Kogoi: >^Sen« — Proiz- vaja jM. Kogoj. 3.) St. Premrl: »Zapel bi pesem zalostno<^. Solospev s klavirjem. M. Kogoj in I. Palčič. OdpadnikL COdlomkl.) Češkl: P. Eopal. (Dalie.) »Stojte, blaznik,« klical je orožnik — »kam pa mi bocete uteči?« Ali predstojnik ni pazil na te bese- de. Pa orožnik je kmalu dotekel debe- lusnega in že težko sopečega predstoj- nika. »To bi si bili lahko prihranili, go- spod« — prigovarjal mu je orožnik, tcr mu zvezal roki z verižico. »Ker ste mi utekli, vas moram zvezati. Pa tudi bi mi lahko skočili kam v ribnik. Tedaj le kar naprej!« Ta dogodek — vklenjeni predstoj- nik priveden od orožnika — je vzbudil največje razburjenje za meščane. Rana za rano je pa dala na Vsenemce. Med velikirn hrupom ljudstva so peljali pred- stojnika v zapor ... Proč od Rima! Proč od Boga! IV. Pred porotniki. Minulo je četrt Ieta. Prišla je zima. Mesto Schönwald se je spremenüo v marsikatcrem pogledu. Propad brauilui- ce jc napravil veliko premembo \- ja\'- nem mnenjii: in zdaj sc jc znamenito izkazalo drustvo »rriedcu. ki sta ga ustanovila in vodila mestna kapelaiia- Nemec in Čeh. Napravili so bili tudi raj- faisenovko in njcu predstojnik ic bil dr. Jirik (ki ga je bil odstavil župan kot zdravnika). Skrbcl je na vso inoč za njcu razevit. Ljudje, ki so bili pri pro- pali hranilnici vse izgubili, so dobili za- upaujc v rcifcisenovko: in ta jc delo- vala tako blagodejno, da je ublazila ka- tastrofo. Mcd teni se je vršilo preiskovauje z vjctim predstojnikom in nekdanjitnt členi branilnice, ki jih jc bil pustil sodnik proste. Pobcglega Schlciucrja niso tuo- gli dobiti in za to je oila preiskava za- pletena. Pri daljši preiskavi jc prišlo aa dan razmerjc predstojnika k rodbini pa- storja Schreinerja. Prizual jc, da Je podpiral se znatnimi zncski gospo pa- storjevo in da je zato smel dvoritl mlajši heeri. To razmerje ie bilo povod, da je gospa predstojnikova silila na lo- čitev, in ni hotela na noben način dalje živeti se soprogoni, ki jo je zlostavljal, ko ga ie bila povišala tako rekoč iz pra- hu. Vse mesto je sočustvovalo ž njo, ko ie prišlo na dan, da je ona najprei čutila polom hranilnicc. in da ic sotrila \se. da bi nc trpcla niena cast. Trgovino po occtu jc opustila. dala hiso v najctii in se iircselila z otrokom k soroduikom na dežclo. Preiskava ie v treh mesccih dospc- la do ja.vne obravnave, ki jo jc željno pricako\ alo vse mesto in okoliea. Pri porotni obravnavi ie prisla pr- va na vrsto uboga žena — mueenka. ki jej je bil scl iiiož z neko pastorjevo služ- kiwjo-vLPf oc od Rima«. ona pa jc v zme- šauosti vrgla otroka v jczero in sama skočila za njim. Bila je rešena smrti, po- tcm pa pri poroti oproščena, češ: da je krivda na dnigih. Tudi njen mož sc jc oglasil tcr prosil: naj njega obsodijo. —- Pod tern globokim vtisom prvega sluča- ja je nrisla na vrsto -¦• Schindlerjeva pravda. Ko so ga privedli pred sodišče je nastalo splošno gibanje. Kaka izmucena postava! Obraz, ki je bil sicer rejen kot »kraf« in rdeč, je vise! navzdol - usahel. vcl in vodeno bled. Tudi oči so bile zvo- denele. Lasie na glaVi, ki so bili že prei znatno zredčeni, so bili skoro na dobro izpadli; in cela glava je bila precej sklo- njena kot bi se bila globoko do ramen zavrtala. Bila je to prava slika telesne in dušne pokvarjenosti. Na predsednikovo vprašanje je od- govoril z votlim in nekako jokavim gla- som. Kam jc prišla njegova nekdanja sa- mozavest. njegova srčnost in drzno celo! Pogled na to uničeno. izmučeno po- stavo je napravil med obdnstvom oči- teii vtis. \sled prejsnjega mnenja se je bilo bati. da pride v sodni dvorani k demonstracijam proti njeinu: ali, ko se jc pokazal. se je zdelo, kot bi se bilo po- javilo strasilo. «Ah! — kakšen je — to mu je dalo.u se je zaslišalo. Tu in tain je uslo celo kak: ^ubožec!« Ljudje so bili pripravljeni :::: zrv~- janje: ali to strašilo jim je zaustavi::; dih in jih osupnilo. Bilo je videti, da je bil ta krepki mož podoben drevesn, ki je bilo treščilo iz jasnega vanj. Izveden- ei so videli, da nesrečnik ne preživi dol- go svoje rane. Pržav. pravdnik je omenil med drugim to-le: »Oospodje porotniki! Tu pred seboj imate moža, komur se je sreča nasmeli- nila, da malo komu tako. Prišel je v to mesto kot boren pisar, ker ni dokončal študij.« (Konec prih.) 4). f. S. Finžgar: »NASA KRI«. Igrokaz v 4 dejanjih. — Režiser abit. Alojzij Res. Ob 8M2h komerz na vrtu restavraeije Central. Z Bogom za narod! Dopisi. Solkan. V sredo dne 7. t. m. je imelr. novoizvoljeno starešinstvo prvo sejo. Med drugirni točkami je bilo na dnev- nem redu tudi vprasanjc pokopališea. Y tei zadevi se je izvolil tozadevni odsek. ki ima nalogo celo zadevo preuciti, z lastniki tnzadcvnih zemljišč se pogajati in o tein poroeati prihoduji starešinstve- ni seji. Skienilo se je tudi. da se popra- vijo poti po Skaluici. Te morajo posest- niki za sedaj sami popraviti, sicer jili županstvo samo popravi na njih račun. Občina bode pri tem pomagala z dvemi delavskimi moemi. Y bodoče se ustano- vi novo mesto poljskega čuvuja, ki bo- de oskrboval tudi skalniške poti. Autr- niobilistom kakor tudi kolesarjeni sc prepove prenagla vožnja skozi vas. in se zaeetkorn in konee vasi napravijo svarilne table. Varstvo po poljn prevza- me redarstvo, ki se bode tedensko mc- njalo. Ysako poljsko tatvino se bode najstrožje kaznovalo. Od vsake kazni dobi redar kot nagrado K 1.—. Namesto odstopivšega starešine vlč. gosp. kapla- na A. Rustja. se je izvolilo potom žrebn namestnika Andrej Erzetič-a kot stare- šino. Polifični pregled. Kabinet Stürgkh. »Deutschn. Korr.« poroča, da so vesti o parlamentarni preosnovi kabinetavje- seni neosnovane. Niso se vršila nobena tozadevna pogajunja. Neinška naeional- na zveza nima namere povzročiti izpre- membe v ministrstvu. Stürgkh bo jeseni vladne posle vodil dalje. Sklicanje deželnih zborov. Oraški list »Tagespost« poroča, da bodo medtem ko bodo imele delegacije svoje zasedanje delovali tudi razni de- želni zbori. Gališki deželni zbor bo skli- can v septembru ne glede na to, ali sc do takrat doseže sporazum med Pojaki in Malorusi. Sklieanje štajerskega de- želnega zbora pa bo odvisno od poga- janj, ki se še vedno vrše med Slovenes in Nemci. Koroški deželni zbor bo imel tudi kratko zasedanje, v katerem se bo- de razpravljalo vprašanje glede kritja višjih stroškov pri sistemizaeiji učiteli- skih plač. Komisar Cuvaj gre Jeseni. »Leipziger Neueste Nachrichten« priobcujejo interviev z ogrskim mini- sterskim predsednikom dr. Lukacsem, ki je glede Hrvaske izjavil, da termin, kdaj se Hrvaški vrne ustava, še ni za gotovo določen, a je sigurno, da se brezustavno stanje odpravi jeseni. Detnisija bosanskega reis-ul-ulema. Bosenski najvišji mohamedanski duhovnik, kateremu pravijo Turki reis- ul-ulema, — Šarac efendi — je podal na migljaj vlade svojo ostavko, ker so se bosanski mohamedanci pritoževali, da je deloval proti interesom turške vere. Ostavka bo gotovo vsprejeta in v krat- kem se bode imenoval njegov nasled- nik. — Črnogorsko - tiiirški konflikt, ki se je bil že hudo poostril vsled obmej- nih boiev, je sedaj po posredovanju Ru- sije in Angleške že poravnan. Francija In Nemčija se zopet zbližujeta. Od leta 1905, to je od začetka maroškega vprašanja v Afri- ki med obema vladama ni bilo več let nikako sporazumljenje mogoče. Nemci so hoteli svoj del v severni Afriki, Fran- eozi seveda še bolj. Eden največjih na- sprotnikov sporazuma s Francozi je bil pl. Holstein, ki je odrekel francoski dr- I »ri'gi. tre/.nejsi diplomatic so bili za to, da se ob'j državi mirnim potoin dogo- vorita. a doigo let ni bilo uiogoee dose- C'i v ton1, oziru uikakega vspeha. Stara raua iz 'eta 1N70. je bolela še vedno prav obditno in na nobeni strani ni biK» prave volje za spravo. Da se bodo inte- rest teh dveh držav večkrat' križali. to je bilo žo od nekdaj jasno in zato je bilo inirnejšim politikom na obeli straneli dosti do tega, da se doseže vsaj neka diplonuuiena zveza, nekov sporazum. Pariški list »Figaro« je prinesel te dni izjavo nemskega dr/.auiega tajnik.i Kinclerlen-W ächter, ki ie vzbudila pre- cej zanimanja v vseh politicuih krogih. On zatrjuje, da je vsaj za izvenevrop- ske dele sveta sporazumen nastop obeli dr/.av zagotovljen. Sicer je o teni neko- liko namignil že francoski ministerski predsednik Poincare, a njegova izjava ;e bolj tenina in nejasna. Kingerlenova izvajanja pa bi pomenila precejsen pre- obrat \' evropski politiki, ako se bodo res vsa tudi izvedla. Sker pa so na obeli straneh veliki sovinisti, ki ne bodo ho- teli slišati ničesar o kaki zvezi med o- beina narodoma. Posebno Francozi. ki so pred kratkim sklenili novo pomorsko zvezo z Rusijo, nekako porogljivo ome- njajo ta diplomatičen korak, češ, Nemci se bojijo sedaj skupnega franeosko-ru- skega brodovja, zato bi se radi po- mirili s Francozi. Vendar pa so vsi trez- neisi zastopniki obeli držav mnenja, da hi bil sknpen nastop obeli narodov z i Francozt* in za Nemce zelo velikega po- litičnega. a se dosti večjega gospodar- skega pomena. Skupni interesi v Tur- čiji, v Afnki. v vshodni Aziji itd. so pa;* toliki. da bodo zatrli vsako brezpotre- bno šovinistično gibanje. Rusko-irancoska zveza se pokazuje vedno bolj v pravi luči. - Pred časom smo poročali že, da misll Rusija pomnožiti svoje severno, a tudi črnomorsko brodovje. Zato je bila do- voljena ogromna svota, okoli 2 miljardi kron našega denarja. Seveda toliko de- narja Rusi nimajo pri rokah in tako je postala zveza s Francosko te dni tesnej- ša in aktualnejša, to se pravi, Rusi ra- bijo denar in Francozi ga bodo posodili. Navadno predznamenje, da Rusija rabi denar, a skoro vsakokrat zbližanje z Francozi. In ti niso tako trdosrčni, da bi ne posodili, četudi se tupatam oglašajo glasovi proti, kajti kakor Angleži tako tudi Francozi nirnajo od ruskega zavez- ništva dosti. Poincare se mudi sedaj na Ruskem in govori se, da se obravnava- jo jako važna vprasanja tudi glede splo- šne politike. Na vrsto pride baje balkan- ski problem, dardanelsko vprašanje in tudi laško-ruske težnje na balkanskem polotoku. Nemčija je s temi konferenca- mi v soglasju, napeto pa se držijo An- gleži. Res turške razmere. Novo turško ministerstvo je pričelo pregledovati račune prejšnjega kabine- ta. Prišli so na sled raznim malverza- cijam. Tako so našli blagajne notranje- ga ministerstva skoro popolnoma praz- ne. Bivši minister Husein - Kiazim je bil aretiran, ker je poneveril denar narodne zbirke za vojno brodovje. Bivšega voj- nega ministra Riza pašo so prisilili pla- čati 2OO.fK)O turških lir, ki zmanjkujejo. Kam je prišel denar, se ne ve. Ravnotežje na Sredozemskem morju. Francoski general Basaine-Hayter je v nekem članku izjavil, da so prišli <\ngleži na to, da hi se moralo ustvariti r^vnotežje med flotama Avstro-Ogrske 5 .\ ic moral vsakdo, ki je hotel prostovoljno izstoniti iz ^Trgovsko-obrtne zadrugc>f naznaniti svoj izstop naeelstvu do konca novcnibra vsakega leta in terjati potrdilo odpovedi; odstop pa je veljal s potekom tistega leta. V smislu § 7X zadružnega zakona z due 9. aprila 1S7 > drž. zak. st. 70 pa jainei vsak clan se dvet leti po svojem izstopu iz zadrugc razdelno za vse izgube, katere je imcla zadruga do njegovega izstopa. Chun »Trgovsko-obrtne zadruge« torej, ki so naznanili svoj izstop iz iste koncem no- venibra I. ivlO. jamcijo danes še za iz- gube, katere bi imcla zadruga do kouca tiovcmbra 1910. — Toliko torej v odgo- vor na tozade\ no dosla nam vprasanja. Sedaj pa par besed na naslov tiste »Socc'c, ki je vabila z najvecjim bobnom leto za letom naše ljudstvo k pristopu v »Trg.-obrtno zadrugo« in je slikala zadrugino gmotno stanje kot najboljše celo st- takrat, ko je v zadrugi že straš- no f.okalo. \'p,rasamo: Zakaj dandanes »Socr.x tako molči o vsem, kar se do- gaja v »Trgovsko-obrtni zadrugi«? — Zakaj ne pojasnjuje onim, katere je s svojo pisavo privabila v »Trgovsko- obrtno zadrugo<( današnjega položaja iste? Zakaj jim ne svetuje, kaj imajo početi, da se izognejo nesreči in sitno- stitn. katere jim pretijo? Vprašamo: Ka- tero je večje zločinsko počenjanje, ali ono »Soče« in nje pristašev liberalcev, ki so ubogemu ljudstvu nastavljali in tudi nastavili past, v katero se je toliko njih ujelo, ali pa naše počenjanje, ki Ijudeni, ki nas po tem vprašujejo, na njih vprasanja odgovarjamo ter jih se- znanjamo z dotičnimi postavnimi do- ločbami, da bi se jim od strani liberal- cev se nadalje ne godila krivica. Sicer pa je bila bilanca»Trgovsko- obrtne zadruge^ za I. 1910 namreč tak- šna, kakoršna je bila objavljena, še pre- cej ugodna, kajti izkazanega je bilo v tei bilanci čistega dobička 5314 K 50 vin. Rezervni zalogi pa so takrat iznašali K 119049.96. Clani, ki so odstopili kon- cem 1. 1910 naj se za enkrat vsaj s tem dejstvom tolažijo.... Poka, poka v nisi »Centrifuge«. Ko je šel pred leti pod zlo trgovec z manu- fakturo I. Bohinski, ki je bil slučajno nastanjen v hiši »Centralne posojilnice« je pisala »Soča«: »V hiši »Centrifuge« poka za sedaj od spodaj. A ko bo poka- lo v prvem nadstropju, takrat bo šele pravi pok. In ta čas se bliža«. — Tako je pisala »Soča« pred leti. Danes smo v stanu reči, da v prvem nadstropju »Centralne« ni pokalo, pač pa poka v »Trgovskem Domu« spodaj in zgoraj! Poka tako, da odmeva po celi deželi!! Ozmerjana »Centrifuga« je ozdravila že mnogo po »Trgovski« obstreljenih re- vežev! — Poka, »Soča« poka! »Šusi«, ki prihajajo iz »Trgovske« so »šarf«, in so zadeli 1006 »sajb«. Pomanjkanje sveže vode je gotovo vplivalo tudi na onega pisca v »Soči«, ki je v dveh predzadnjih številkah (3. in .6 avgusta) pokazal vso svojo uče- nost v članku: »Klerikalci protestirajo«. V svoji revščini in besedičenju je ta 1. L. privlekel zopet Macharja na dan in se strahovito togotil, da so si dovolili katoliški sloji protestirati proti znani njili dolznost, kakor bi bila tudi dolž- nost gospoda pisca omenjenega clanka, če je res tak pravoveren kristjau, kakor se širokousti. Ne le v »Soci«, tudi v živ- ijenjti je treba uastopiti; za »Sočou je treba presneto inalo religijoznosti, tu zadostujc že niajlien delcek. »Klerikalci« seveda lažejo na vse protege- trdi ta gospod v svojem »temeljito« izdela- nem clauku. To je lahko rcči, a dokazatl je malo tezje. Zapisati par imen tja v en dan brez kake zveze, brez jasnega vpogleda, to se že da, a ko pride tak »znanstvenik« |)od kritičen nož, se na- vadno vidi, da je izvir njegove učeiiostl »Meyer-Lexikon«, kaka prav stara iz- daja. Poznanio ucenjakc tc vrste, ki vse vedo in vse znajo. Kako strašno učen je ta člankar, se vidi iz* tega le stavka: »Mesto da bi pridobivali ljudst.o zase y. Ijubeznijo, ga organizirajou (nain- rec klerikalei). Tu tiči vcč kot pol Me- yerja! Naj gospod 1. L. sc enkrat prcči- ta ta izrek, niorda se mil počasi kaj raz- sveti. Mi bi le radi vedeli, kako liberale! tistauavljajo svoja drustva, kaj so njih organizacije, kaj je N. P. (). Po izvaja- iijii tega gospoda, mora biti »organizi- ranje« nekaj groznega, nekaj hudega. Sicer pa stoji pisauo: »ne branite se hu- dega«, tedaj se ti prcklicani klerikalei le drže besed Kristusovih, ceravno trdi »Sočin« dopisnik, da ne. - - Jako naiv- na se hoeeta pokazati dopisnik in ured- nik, da spravita na dan govor o gospo- darskem delu. Ali res ne vesta, kaj se je zgodilo te dni? Ali sta edina tujca v Jeruzalemu? O takih stvareh bi bilo paC bolje molčati, dokler je veliko" žalova- nje po ranjki »Trgovsko-obrtni". Ta go- spod I. L. tako namiguje kot bi nasa stranka morda ne znala, kaj se pravi gospodariti. Morda bo treba poslati ne- kaj mladih ljudi k »Trgovsko-obrtni«, da se tarn izurijo v umnein gospodar- stvu, zakaj nikjer drugje v (jorici ni ta- kih ekonomov, da bi iz nie napolnili »kase«. Pri »Trgovski« denar ne poha- ja, tarn ga je vedno v izobilju, podobno pipei onega starega vojaka, ki mu tobak ni nikoli pošel. To je čudež — četudi li- beral ei v čudeže ne verujejo. §e večji čudež je, da ljudstvo ni toliko easa spre- gledalo, kaj se godi, kam gre denar. To se pravi »farbati«, to se prav imeti ljudi za norca! »Vse prav, vse dobro, denarja kot peska, da lahko unieimo vse kleri- kalce«, se je slišalo nekdaj in glej ljud- stvo je verjelo — in — ni bilo farbano. Mi smo ga farbali, ki smo opozorjali na te ncčuvene Skandale, zato smo pisali »zločinsko«, kakor pravi »SoLa«. Oo- spod I. L. naj se raje udinja za likvida- torja pri »Trgovsko-obrtni«, članke s historično, kulturno, posebno pa gospo- darsko vsebino naj lepo pusti drugim, ki imajo morda leksikon v kaki novejši iz- daji. Možato je pisala »Soča« 12. febr. 1901 o »Trgovsko-obrtni zadrugi« in za- trdila, da takega denarnega zavoda ni daleč okoli, tudi goriški »Mont« ne. — »Podali smo ta števila« — piše »Sočau ob koncu članka — »da vidi naše občin- stvo, kako imenitno napreduje zavod, ki je klerikalcem tako hud trn v peti. Ali naj se le jeze, naj ga le zavidajo: »Tr- govsko-obrtni zadrugi« to ne bo škodo- valo!« — Presneto smo radovedni, ko- mu je danes »Trgovska« trn v peti, če ne ravno tistim, ki so ji peli glorijo in slavo. Kako »imenitno« je pa ta zavod napredoval do danes, to vedo vsi onl, ki so dobili povabilo na obed za 300 kron. Koliko bo znašala napitnina, o tem se pa še ne ve prav natančno. Pametna sodba. Pred 10 leti je po- begnil blagajnik erlavskega trgovinske- ga in obrtnega zavoda s 700.000 K iz Ogrskega v Ameriko. Zavod je moral vsled tega poneverjenja napovedati kri- do. V ravnateljstvu je sedelo več mož, ki so bili po poklicu sodniki, vsled Cesar se je vršila obravnava pred budimpe- štanskim trgovinskim sodiščem. To so- dišče je zdaj izreklo obsodbo, vsled ka- tere so ude ravnateljstva spoznali kri- vim konkurza vsled brezbrižnosti pri nadzorovanju. Sodišče je obsodilo vse nil v Anicriko. Vlagatelji in elani vsled te unicstne razsodbc lie bodo trpeli no- bene škode. Prepovedane italijanske slavnosti v Gorici. Laško društvo »Audax podi- stico italiano« jc namcravalo prirediti v dnevih 11. in 25. t. 111. dve slavnosti, !i katerim se jc prijavilo 15 izvengoriškili društev iz Trsta, Istrc, Dalinacije in Furlaniie. Politična oblast pa jim jc za- radi javnega mini obc slavnosti prepo- vedala. Kako pravi že pregovor? »Kdor drugim jaino.........« »II Corriere Kriulaiio« sc jc vsled ttga tako razburil, da jc bil z:ip!ei!j';ii. Sprejein v kn.-ndš. deško semeni- šče v Gorici. 1. V sinislu pravil sc spre- jcniajo v zavod učcnci: a) ki vzbujajo upravičcno upanje, da se bodo po zavr- senili gimnazijskih studijah posvctili du- hovskemu stanu; b) ki kažcjo tcmu sta- nu primernc tclcsne in dusev'ne lastno- sti; c) ki pripadajo goriški nadškofiii: d) ki so prav dobro doknnčali en ali vee gin in azijsk ih razredov. 2. Letni znesek za stanovanjc, lira- no, luč, snažcnje perila i. t. d. jc K 400, ki sc mora vplaeati v dveli cnakih obro- kih meseca scptembra in meseca fe- bruarija naprej. 3. Radi vclikih stroškov za vzdr/.a- vanje novega semenišča in radi naine- ravane vstanovitve notranje gimnazije se more znizanje ali popustitcv nave- dene svote 1c takim gojenccm dovoliti, ki so res nbožni in ki se odlikujejo po svoji pridnosti in vzornem nravnem ve- denju. 4. Prošnje za sprejem naj se odpo- šljejo po zadevnih duhovnih uradih kn. ndš. ordinarijatu v Oorici. vsaj do 18. avgusta t. I. ter naj se jim priloži: a) krstni list; b) zadnji dve šolski spriče- vali; c) ubožni list; d) zdravniško spri- čevalo; e) izjava pristojnega dušnega pastirja. V Oorici, 7. avgusta 1912. Ravnateljstvo kn.-ndš. deškega semenišča. Za vsprejem v slov. »Alojzijevišče letni Leopold Štriha im ßanjsicali tcr si zlornil desno nogo. Prepeljali so ga ponoči v bolnišnico u- smiljcnih bratov. V Ajdovščini se bo vr.šil jntri v Bra- tino\ i dvorani komert, pri katcrein so- dclujcta gg. .losip Rijavec, gia.'.beni aka- dciiiik (tenor) in Anton Neffat (klavir). Izbrani vspored bo gotovo privabil muogo obeinstva, domaeega in iz oko- ike. Posebno jc omeniti peseni angelja iz Sattnerjevega oratorija »Assumption, ki se bo prvič izvajala izven Ljubljane. Začetek točno ob 5. uri. Ccnc: Stojišče M) v, sedezi: I. 2 K, II. 1 K, III. 80 vin. Neurje in strela na Krasu. V sredo popoludne se je spustil nad zgoniško ob- čiuo silen vihar. Ljudstvo je mislilo, da jc prišel sodrii dan. \'etcr je pilial, de/. strasansko lil in strela za strelo so švi- gale pod teinnim nebom. Treščilo je naj- prej pri Brišeikih \- hišo st. 9, last po- sestnika Gregorija Briščik. Iz hiše je strela poskočila \' hiev, kjer jc ubila, kravo, vola, tele, prašiča, lovskega psa in kakih 21» kokoši. Škode je kakih 2000 krön. Knialu nato je udarila strela v hi- šo št. 6, v kateri je stanoval Marko Mi- iie. Temu se je hiša žazgala in je popol- noma pogorela. V tretje je udarila strela v gostilno Antona Milie, kier pa ni na- pravila posebne škode. Razbila je nekai praznih steklenic ter se potem prikazala v znani podzemski jami. katero je nekaj treniitkov razsvetlila. Strela je udarila v noči od srede na četrtek v Gor. Vrtojbi v hišo Andreja Ziberna, kjer pa ni napravila posebne škode. Dijak utnrt« V Skriljah na Vipav- skem je v sredo, dne 7. t. m. umrl šesto- šolec goriške gimnazije Andrej V a I i č, tih, miren in zelo nadarjen mladenič. - - Bil je celo gimnazijo odličnjak. N. p. v m.! Toča je v noci od srede na četrtek v Stržišču pri Podbrdu zelo pobila. Po- sebna Skoda je na ajdi. Nesreča na Krnu. Minolo nedeljo se je podal nek vojak-planinec, doma s Štajerskega v družbi nekaterih tovari- šev na Krn nabirat planinke. Nad nekim 80 m globokim prepadom se mu je spo- drsnilo in nesrečnež je padel v globoči- no. Našli so ga vsega razmesarjenega in mrtvega. V torek so ga v Kobaridu po- kopali z vsemi njemu tikajočimi voja- škimi eastmi. Deček Josip Ferletič iz Oola, pri Opatjeselu katerega je, kakor smo v za- dnji številki poročali, pičil gad, je v pon- deljek vsled pika umrl. Vojaške vaje po naših krajih. Dne 21. avgusta bodo prenočevali 3. bata- ljon 27. pešpolka v Vrhpolju, štab, 1., 2. in 3. bataljon istega polka v Vipavt in 3. bataljon 47. pešpolka pa na Slapu. Dne 22. in 23>. avgusta pa bpdo kanto- nirali 2., 3. in 4. bataljon 27. pešpolka v Štanjelu, 1. bataljon tega polka v Ko- privi ter 3. bataljon 47. pešpolka v KomjQii. Obsodba enega puljskih obtožencev. V četrtek je rovinjsko okrožno sodišče obsodilo delovodjo puljske plinarne An- tona Brozino iz Jelšan zaradi goljufije in tatvine na šest mesecev težke ječe. Brozina si je osvojil(povodom gradnje puljske plinarne vec vozov opeke, ki je bila namenjena za novo plinarno. Nada- lje je odnesel oziroma dal odnesti več orodja in priprav iz plinarne. Brozina Je iinel lastno delavnieo za dela pri inšta- laciji plina. Delali so pri njem delavcl iz plinarne, plaea se jim je pa izplačeva- la iz občinske blagajne. Cela stvar se je godila več let zaporedonia. Skoda, ki jo trpi občina je cenjena na nad 600 K, a obtožnica pravi, da mora biti za mnogo večja. Črnogorski princ v Trstu. Z drugim brzovlakom iuzne zeleznice jc 6. t. m. s soprogo in dvemi otroci dospel z Reke v Trst črnogorski princ Mirko in se je nastanil v Palace Excelsior hotelu. Dne 7. t. m. ob 10. uri dopoldnc sta princ in |)rincezinja odpotovala s parnikom »R\- sano" v Portorose, kjer ostaneta štiri tedne. Vojak okradel stotnika ter potem dezertiral. 22-letni častniški sluga pri 97. peškolku v Karlovcu, Andrej Rebec, doma iz Sv. Kriza pri Trstu, je pred ne- kakimi 20 dnevi okradel svojega .stotni- ka ter potem dezertiral. Odnesel je 1900 krön. Začeli so ga takoj iskati. A obve- ščeno je bilo tudi domače orožništvo. V torek se je Rebek v civilni obleki spre- hajal po Proseku. Orožniški postajevo- dje iz Scžanc Maver, ki se je nahajal tarn na dopustu. pa ga je spoznal ter ob- vestil o tem proseškega orožniškega po- stajevodjo. Ko stagahotela obaaretirati. se jirna je hotel Rebec iztrgati, a kmalii sta ga imela v oblasti. Pri njem so nasli tudi srebrno uro in verižico, ki ju je u- kradel nekemu kmetu v Sv. Križu. Re- beca so oddali vojaški oblasti, ki ga je spravila v preiskovalni zapor. Sodilo ga bode ^'oiaško sodišče. V Trstu so aretirali 26 letnega Jo- sipa Bilizza iz Krakova, ker se je klatil brez sredstev po mestu. Dognalo se je, da je 20. maja 1. 1909 dezertiral od 15. pešpolka v Krakovu. Ponarejevalec denarja. V Trstu so te dni aretirali nekega Santo Qaravini, ker je ponarejeval in razpečaval pona- rejeni denar. Doma je iz Ravene v Ita- liji in bil je narednik karabinijerjev. — Oaravini je bil že v Italiji obsojen zara- di razpeeevanja ponarejenega denarja. S V. nadstropja neke hiše v ulici Margherita v Trstu je v noči na petek padla 26 letna dekla Jos. Vulc iz Cezso- če. Službovala je pri zastopniku trgovi- ne z oljem Coen-u od 1. t. m. Ljudem, ki so bili prvi na licu mesta, je nesrečnica izpovedala, da jo je hotel gospodar po- siliti, a ker se je branila, jo je pa vrgel skozi okno. To je izpovedala tudi pri ; izpraševauju po organih polieije in tudi ; preiskovalnemu sodniku. Coena so na ipodlagi teh izpovedb aretirali. Coen se ;je izdajal za nedolžnega. Konečno so ;. Coena izpustili. Deklica pa je vsled do- bljenih poškodb včeraj popoludne umrla , v bolnišnici. Coen je pri zaslisanju izpo- i vedal. da je Vnlčeva bila. pijana in da se je v pijanosti vrgla skozi okno. Beg titetijalničarja in enega njegove- ga druga v Trstu. V četrtek se je po Trstu razširila vest, da je pobegnil baii- kir in menjalničar Sigisrnund Neuniann, ki je irael svoj urad v ulici Ponteressošt, 4. Vest se je tudi potrdila. Neumann je pred par dnevi nalepil na vrata svojega urada, da se preseli na korzo. To je sto- ril- zato, da bi se beg ne odkril tako hi- tro. - Neumann je osleparil mnogo ljudi, večinoma delavce in kniete, na način, ki se je v Trstu že večkrat ponovil. Tr • goval je namreč s srečkami po obrokih. Original srečke ze ostal pri njem. do- kler kupee ni izplaeal zadujega obroka. Mesto da bi pa te srečke, shranil, jih je redno zastavljal pri raznih bankah. Ko je namreč dobil že kupea za kako sree- ko, ista ni bila več njegova last. — Zad- uje dni je iinel nekaterim kupeem srečk izročiti srečke, ker jih pa ni hotel ali morda mogel dvignitipri onih ban- kah, kjer jih je zastavil, je lepo pobeg- nil. — Predno pa je odpotoval s licera- ma, rekel, je svojima uradnikoma, da je izročil ključe sodišču, ker je napovedal konkurz. V zadnjem času so hodili Iju- dje k njemu tudi nalagati svoj denar, ker jim je obljubljal 51/./,' obresti. Tudi ta denar je izginil z Neumannom vrecl. Sodi se, da je Neumann zapustii pol mi- lijona na tak način nastalega dolga. ki je krit le s 1000 K, katere je našla komi- sija v njegovem uradu. -¦¦ Neumann je imel tudi pomagača v osebi kapitalista Huga .lanovie. Ta je pa že pred Neu- mannom zapustii Trst. Nekateri pravijo, da je Neumann /.e v soboto zapustii Trst. Kni trdijo, da je ušel v Italijo, dru- gi pa hočcjo vedete, da se je podal na Krf. Seveda se je izdala proti njemu ti- ralnica. Oškodovanci so, kakor že ¦mienjeno, večinoma osebe revnejših slojcv iz Trsta, Istrc in z Goriškega. Neumann je namreč tudi po Goriškem pošilial prodaine ponudbe za svoje srečke. Hrvaška obrtna sola v Pulju. S pn- hodriiim šolskim letom se otvori \ Pulju obrtna sola, ki bo razdeljena na tri od- delkc in sicer s hrvaškim, laškim in nemškim uenim jezikom. Prvi avstrijski hidrobiplan. V I)u- naiskem Nnvem Mestu so zgradili v to- varni avtomobilov Daimler hidrobiplan, t. j. aeroplan, ki je opremljen z ladjo, da se lahko spusti na površino morja. Te dni se odpošlie to stroj v Pulo, kjer se ga bo oddalo posebnemu vojaškemu od- delku. Vojni minister vitez Auffenberg je dospel včeraj v Ljubijano. Njegov pri- hod v Ljubliano ie v zvezi z velikimi vojaškirni vajami. ki se bodo vršile na Notranjskem. Nesreča v Kamniških planinah. V Kanmiških planinah se je ponesrečil vo- ditelj pisarne ravnateljstvenega oddelka c. kr. namestništva v Trstu g, J u r- c i c h. Zdrsni! je na plazu ter se drsal kakih 30 m globoko. Pretresel si je prl tem možgane, zlomil roko in nogo ter se po obrazu močno poskodoval. Pre- nesli so ga v gozdarsko kočo na Koliš, Njegovo stanje je nevarno. Obravnava proti Jukič-u in drugini soobtožencem se je včeraj končala. — Obsodba se bo rzglasila v pondeljek ob 11. uri predpoludne. Veliko neurje in toča. V torek, dnt, 6. avgusta popoldne je pridrvila nad vi- norodne Haloze in sosednje okraje stra- šna nevihta. Toča je padala pol ure med hudim viharjem debela kot kurja jajca, Uničeni so vinogradi in polja večinoma po vseh Halozah. Od Ptujske gore, čez Sv. Barbaro, Zavrč, Rogatec, Zetale, Črmožiše in na hrvatsko-štajersko mejo je segala uima in je uničila kmetu veči- noma vse pridelke. Na vec krajih je tudi strela udarila v hise in druga poslopja. Poročajo najmanj o šestih požarih, ki jih je povzročila strela ta dan. Potovanje častnikov pp Bosni. Iz Sarajeva se poroča, da je v minolih dneh pof.etilo kakih 70 generalov in častnikov generalnega štaba obmejno ¦ ozemlje ob Drini. Koncem tega meseca. pa se bode podalo kakih 300 častnikov na izlet (?) v Bosno. Zakupna oddaja vojaških potreb- š^in. Za zakupno oddajo sena, slame in kurila za vojaštvo se bodo vršile v na- slednjih dneh in mestih sledeče javnc ponudbene razprave, in sicer: V Oorici 21. t. in. v vojaškem oskrbovališču; v Tržiču 13. t. m. pri okr, glav.; v Gradi- šču (za Oradišče in Ronke) 22. t. m. pri okr. glav.; v Korminu 26. t. m. v občin- skem uradu; v Vipavi 27. t. m. v obč. ur.; v Kanalu 2. sept, v obč. ur.; v Ko|- skem (za Kojsko in Biljano) 3, sept, v obč. ur.; v Tolminu 6. sept, pri okr. glav.; v Kobaridu 7. sept, v obč. uradu; v Povcu 13. sept, v obč. ur. — Natanč- nejši pogoji so razvidni iz objav, ki se Vsem goapodliijam toplo priporočamo K0MNSK0 CIKORIJO == ftdlno nristni. no kakovosti nedosetrliivi slovenskl Izdelftk. = v korlst obmojnim slovencem. nahajajo na vpogled pri vojaškem oskr- bovališču v Oorici, pri c. kr. okrajnih glavarstvih v (jorici, v Gradiščit, Trži- ču, v Tolminu v Postojni, pri trgovski in obrt. zbornici v üorici, pri kmetijskih društvih v Oorici ter pri dotičnih žu- panstvili. Izvcntegu dobe intercsentjc lahko brezplačno pogojne knjižice od c. in kr. vojaškcna oskrbovalisča v Oorici. Podržavljenjc Ijubljanske policije. Kakor snio že poroeali so ho s prihod- njim letoni uvedla v Ljubljani državna policija. Poveljnik te policije bo vzet iz osobja tržaške policije. 1/. Trsta pojde v Ljubljano tudi sto državnili redarjev. V preiskovalnem zaporu se je obe- sll oni prekajevaloc mesa Ferendla, o katerem snio zadnjič poročali, da je bil v Gradcu aretiran, ker je izdeloval klo- base iz mesa od vsled bolezni poginulih prašičev. 19-letni dijak utonil v niorju. Mmuli pondeljek je utonil v morju 19-letni dijak Huber iz Prage, ki je bil v Oradežu s 17. letnim bratom in s stricem duhovni- kom. Minuli pondeljek so se imeli odpe- Ijati iz Qradeza. Predno pa so se odpra- vili je želel starejši brat še enkrat kopa- ti se v morju. A revež je zašel predaleč od obrežja in utonil. Pretresljiv je bil prizor, ko so iz morja izvlekli mrtvega dijaka. Poostritev varnostnih odredb pri straženju skladišč za smodnik. Ker ie bilo napadenih več skladišč smodnika, je poostrila vojna uprava določila za straže pri skladiščih smodnika. Puške morajo straže mesto z eno nab'ti s peti- mi patroni. Straže zakličejo le enkrat »Stoj!« (dozdaj dvakrat) in če se na klic ne odgovori, mr c> takoj streljati. Sneg. Po \ raiih Tirolske je za- pade! v sredo sncg. Kolera ali zastrupljenje? Iz Šopro- na se poroča, da je v mestu Feriö obo- lelo 9 slovaških delavcev. Eden je celo umrl. Zdravniška preiskava je dognala, XO Kocke za govejo juho dajo najboljše jamstvo za izovstno kakovost ker ao v največji tovarni za mesne izolečke " na svetu Liebig-družbe napravljoae. Naše najmodernejše urejeno specialno tovarniško podjetje zavzemlje shozi VO let prvo mesto medtovarnamistiskalnicinuživa v strokovnih krogih najboljše prixuanje. Zahtevajte posebni cenik štev. 452a za vinske in sadne stiskalnice, za popolne moštne naprave, za hidravlične stiskalnice, za sadne in grozdne mline, za čistilce grozdja, za stroje za rebkanje, za navorne sesalke itd. Več kot 700 svetinj in prvih daril itd Ph. Mayfarth&Co. ŠpecialDa tovarna strojev za irtne in sadne vinske pridelke 1500 delavcev. Dunaj, II., TabOsStraSSe 71. iščejo se zastopniki. Kupujte samo clvokolesa „ALTENA", francoske vrste, ki so najtrpežnejši in najboljši bodisi za na- vaclno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original „Victoria" so najpraktičnejši za vsako hiso. Isti služijo za vsakovrstno ši- vanje in iiikanje (vezenje). Stroj teče brezsuirmo in je jako trpe- žen. Puške, samokrese, slamo- reznice in* vse v to stroko spa- dajoče predmete se dobi po to- varntski ceni pri tvrdki Kerševani i Huh, G O R I C A — Stolnl trg St. 9. Edina zaloga najboljših sesalk za gnojnice navadnih in raztezajočih od 3—480m. Cene od 50—80 K. Razprsilnike vsake vrst od 4—12 K. Pinter & Lenard v 6orlci, Raštelj štev. 7—9. Poflriiea „Ljubljanske kreditne banke" ------se bavi z vsemi v bančno atroko spadajočimi posli.----- Dloge na knjiiice obrestuje po tva%, uioge v tekocem ratunu po dogovoro. v liomci Otlnlika glavnlca K 8,000.000. Centrala v Ljubljani. — Rszer/nl zaklad K 800.000. — Izdajatelj in odgovonii urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna Tiskarna* (odgov. L. LuKezicj