ISSN 0351-6407 Pogovor s ?oslancem j ferijem HorvatoEi j Pomurje, i Otmarje, Prehnurska »ja. 9 4 ^22 stran 4 Priloga: Pokojninska reforma strani 19-24 B \ nič ia±jega tacomnon RAČUNALNIKI M.Sobota, Slovenska 25, tel.: 27 094 AbAk CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Sv. Jurij ob Ščavnici stran 17 Mikloša Kuzmiča 4, M. Sobota, tel.: 38 170, 22 162 Ob nakupu računalnika podarimo igrico na CD-romu. ■■ V VREME in oblačno z občasnimi padavinami, ob koncu tedna pa sončno in toplo. 5. maj, četrtek, 6. maj, petek, 7. maj, sobota, 8. junij, nedelja, Cvetko Norbert Robert Medard 9. junij, ponedeljek, Primož 10. junij, torek, Marjeta 11. junij, sreda, Cvetko Če rožnika toplo dežuje, kašče in uljnjake napolnjuje. Murska Sobota, 5. junija 1997, leto XLIX, št. 23, cena 180 SIT Lunine mene: V četrek bo luna v mlaju, dan pa bo dolg 15 ur in petintrideset minut in bo vsak dan kakšno minutko daljši. Sonce vzide malo po 5. uri zjutraj, zaide pa pred 21. uro. o Slovenski vrhunski športnik 1 ^i^nina°0 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 v Domu tehnike na %tav i?rom°cija izdelkov TITAN in brezplačno svetovanje, prve tn Programa zaščite vrat čaka posebno presenečenje. 1—L 4.50 4.59 I03 5.26 ^VESTNIK Priprave slovenske vojske za vajo v Ameriki v°Pekovim mlinom pristal stran 16 poti vodijo v ^ia km ruk fotografija: JURIJ ZAUNEKER Zakaj je Primož Peterka tako redkobeseden fant? - samo orodje? stran 8 VOZNI RED VESTNIKOVEGA VLAKA 14. JUNIJA 1997 c? , /Tt 4^2...Jr BELTOCI .tata.... 22.4^ 22.39 ■ ■gOKEL.SSaaaa ................ LJUTOMER .. LJUTOMER MES1 ORMOŽ ...4 ro >7 22.31 22.27 22.06 PTUJ j PRAGFRSKO 21.46 Ižktualno okoli nas vestnik, 5 Različna praksa posameznih držav glede dvojnega državljanstva o v o o O V o o o o v w o istvo po še i samostojnosti - vlog upada Ali je res, da se naši ljudje, ki živijo na tujem, še predvsem zdomci, v zadnjem času v večjem številu odrekajo slovenskemu in sprejemajo tuje državljanstvo? In ravno v času, ko smo iskali odgovor na to vprašanje, je bilo v Ljubljani predavanje profesorice na pariški univerzi Nicole Guimezanes na temo dvojno državljanstvo v luči evropskih izkušenj, zato smo poskušali eno in drugo nekako povezati, čeprav ne gre za neposredno povezavo teh dveh vprašanj. Pri odločanju posameznika, kaj storiti, ko se znajde pred dilemo glede nadaljnjega državljanstva, pa so predpisi o tem za mnoge odločilnega pomena. Stanje ni skrb zbujajoče Te dni je bilo zaradi cerkvenih praznikov doma na krajšem dopustu večje število zdomcev. Zato smo najprej iskali odgovor pri njih. Tako rekoč vsi so bili začudeni nad našim vprašanjem, ali jim je znano, da naj bi se Slovenci v zadnjem času v večjem številu odrekali našemu državljanstvu. Ne opažajo namreč, da bi bilo tako. Res pa je, da to vprašanje bega njihove otroke, ki so odrasli na tujem. Na preizkušnji so zlasti zaradi vojaščine (fantje) in študija. Če skoraj ves čas živiš zunaj Slovenije, tam končaš osnovno in srednjo šolo, za nekatere res ni enostavno sprejeti odločitve glede obveznega služenja vojaškega roka - ali se za ta čas »preseliti« v eno od slovenskih vojašnic ali pa obleči vojaško suknjo v državi bivanja. Če ima vojaški obveznik na tujem že službo in jo zapusti zaradi služenja vojaščine v Sloveniji, mu nihče ne jamči, da bo spet dobil službo, ko se vrne. Iz tega razloga se nekateri res odrečejo slovenskemu državljanstvu in zaprosijo za sprejem tujega. Za takšen korak so se tako rekoč prisiljeni odločiti tudi, če želijo študirati pod enakimi pogoji kot domačini, kajti sicer imajo status tujcev in se ne morejo vpisati v vse programe. Obstajajo seveda tudi primeri odrekanja našemu državljanstvu zaradi porok s tujci ali iz drugih razlogov. Stanje pa ni skrb zbujajoče. Po podatkih, ki nam jih je posredoval na našo prošnjo državni sekretar v Ministrstvu Republike Slovenije za notranje zadeve mag. Slavko Debelak, je od leta 1993 celo opazen padec vlog za odpust iz slovenskega državljanstva. Res pa je, da so lani pozitivno rešili največje število vlog v obdobju od leta 1991 do letos, in sicer 887. Podrobnejši podatki pa so naslednji: za odpust izpolnjeni vsi zakonsko predpisani pogoji, pa mora Ministrstvo za notranje zadeve strankinemu zahtevku ugoditi ne glede na razloge, zaradi katerih se nekdo odloči za takšen korak. Uvedba postopka je torej povezana z osebno odločitvijo posameznika. Nicole Guimezanes je opredelila dvojno državljanstvo kot hkratno pripadnost določene osebe dvema državama. Vsaka država na svoj način določa pogoje. Ali obstajajo za to utemeljeni razlogi, pa je odvisno od različnih pogledov in rešitev. 12. aprila leta 1930 je bila sicer sprejeta haska konvencija, po kateri naj bi imel vsak posameznik le eno državljanstvo, v praksi pa v ODPUSTI IZ DRŽAVLJANSTVA Republike Slovenije od 25. 6. 1991 do 14. 5. 1997 leto 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 skupaj prejete vloge 18 728 792 563 430 337 83 2951 pozit. rešene 10 251 342 365 305 887 40 2290 neg. rešene 1 45 20 8 7 6 4 91 ustav, post. - 11 3 34 46 32 3 129 zavrž. vloge - 2 3 11 3 2 - 21 odrek pozit. - 2 . - - 2 1 - 5 odrek negat. ■ - - - - - 1 - 1 Na naše vprašanje, zakaj naj bi se vedno večje število zdomcev (če to drži) odrekalo slovenskemu državljanstvu, smo torej dobili podatke, ki tega ne potrjujejo. Ob predpostavki, da so mnogih primerih ni tako. Med evropskimi državami imata pri tem najstrožja merila Nemčija in Nizozemska, saj praviloma ne dopuščata, da bi določena oseba obdržala prejšnje DLUPP na Slovaškem Sodelovanje dveh soboških galerij V Mestni galeriji v Rimavski Soboti na Slovaškem so v soboto, 31. maja, odprli razstavo članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Gre za izmenjavo razstav s slovaško galerijo, s katero je Galerja Murska Sobota navezala stike, in ki je soboški Galerji že posredovala razstavo svojega akademskega slikarja Štefana Balasza. Razstavo so zaprli konec prejšnjega meseca. Soboška NOVI OBRAZ ŠKODE OBIŠČITE NAS! AS RIKI Dolnji Lakoš 4c, 9220 Lendava telefon 069/75-421. faks 069/75-421 Volkswagen Group ■■■ občina sodeluje s tem mestom na različnih področjih že dalj časa, sedaj pa so se odločili še za sodelovanje v kulturi. Razstava, s katero se naši umetniki predstavljajo na Slovaškem, je izbor razstave, ki je bila pred tem na ogled v soboški Galeriji. Na otvoritvi so bili tudi predstavniki domače galerije in nekateri člani DLUPP-a, zanje je pripravil sprejem nadžupan Ri-movske Sobote, otvoritve razstave pa sta se udeležila tudi direktor referata za kulturo slovaške Sobote ter gospod Drofenik, predstavnik slovenskega konzulata na Slovaškem. Ivan Obal, ravnatelj Galerije Murska Sobota, je povedal, da je bila razstava zelo dobro sprejeta tudi zato, ker seje slovaška likovna umetnost šele sedaj začela bolj odpirati navzven, s pričujoča razstavo pa so se lahko seznanili z najnovejšimi tokovi, od figurativnega, abstraktnega do konceptualnega pristopa. Razstava bo odprta do konca junija, potem pa jo bodo prenesli še v Bratislavo. Predstavniki obeh soboških galerij so se dogovorili, da bodo sodelovali tudi v prihodnjem letu in izmenjali kakšno liko- vno razstavo. ANR Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Ri-tuper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nena- ročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje i 997 je 2.300,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 7.000,00 SIT polletno, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 180,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. državljanstvo, če želi sprejeti nemško oz. nizozemsko. Če sprejme državljanstvo druge države, pa izgubi nemško oz. nizozemsko državljanstvo. No, v praksi ni v vseh primerih tako, kajti nič se ne zgodi, če ustreznim državnim organom tega nihče ne prijavi. Nekatere države, kot na primer Francija, tega ne izvajajo po uradni dol- žnosti, ker niso podpisale protokola, s katerim bi se zavezale o medsebojnem obveščanju. Samosvoje je tudi ravnanje Španije, ki otrokom z dvojnim državljanstvom ob polnoletnosti, če živijo tamkaj, avtomatsko »črta« ne-špansko državljanstvo. Kaj pa Slovenija? Naša država praviloma ne omogoča dvojnega državljanstva, kljub temu pa živi po nekaterih podatkih pri nas okrog 150.000 ljudi z dvojnim državljanstvom, ker so si lahko pridobili slovenskega skoraj avtomatsko po 40. členu Ustave (če so imeli, na dan plebiscita stalno prebivališče v Sloveniji in so potem v določenem roku oddali vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva), ne da bi se jim bilo potrebno odreči prejšnjemu državljanstvu (nekdanjih drugih jugoslovanskih republik). Več deset tisoč prebivalcev Slovenije pa ima tako rekoč brezpraven položaj, saj nimajo nobenega držav- Uanstva. Ali zato, ker niso sovno omejene možnodi^l dobitev slovenskega stva po osamosvojitvi so sklepali, da jim to splo^n trebno, saj so imeli sloveti^ kumente, ker so tužiffjt obdobje) ali pa sejiflhl da so si pridobili naše stvo, če so se rodili čeravno so prišli njihovi* J nam iz nekdanjih drugib!-rt vanskih republik. I (avtomatizem po Pa ni bila uvedena. Po ni pa si sedaj težko Pl državljanstvo katereodjk novonastalih državni Jugoslavije, kajti tam j‘h SF' d majo v evidenci. J Ugledni gostji iz Fr^Jf šno stanje skoraj ni bikr'l vo oziroma je menilo, ® Jj lo zadevo rešiti s poseb II nom. * Pod prijazno streh vabimo zanesljive f podjetne partnefJ Na številnih zanimivih lokacijah po vsej Sloveniji sodobnih bencinskih servisov s spremljajočimi K sodelovanju pri upravljanju vabimo partnerje - franšiz i Pred vami je odlična poslovna p«|oZ,i Ponujamo vam partnerstvo in ugled enega najuspešnejših slovensk- ■ m možnost odličnega zaslužka. Pričakujete lahko svojo poslovno lf(jf delovno okolje, zasnovano po visokih mednarodnih standardi' ' . • ■ . '-..olnih L,:' ' /no okolje, zasnovano po visokin meonaroomn Siaiiuai^" ■ । podporo pri poslovanju in sodelovanje v izpopolnjevalnih P' 7' Kaj pričakuje«10 0 Naša uspešnost in razvoj temeljita na kakovostnih storitvah strank, zato želimo sodelovati s partnerji, ki se bodo v celoti pos/ (/ izzivu. Od vas pričakujemo organizacijske sposobnosti, podj®1 Želite sodelovati t z nami ustrezate navedenim pogo^kj. nami razvijati podobo okolju in kupcev mreže bencinskih servisov, Svoj naslov sp^ kadrovski služb' vam borno "O K S AMD ASTA d.o.o. Noršinska 2, 9000 Murska Sobota, telefon 069/21-172, faks 069/21-l / £ junij 1997 IZktualno doma Ji* Ul K J? S l# I* P NK Mura Milan KoNencer novi trener ^cani ■ sezoni mi do- E hi & s: saJ 2r’ketrek analizi (JO ie lfl s^strokm -11 0 na do- " WOjePredJ7 ta Ka- ’Vl tiskovni ta- ad°Ko- Kdo (FM) Drugi stečaj Elrad Elektronike Bo sedaj vse rešeno? Revizijska hiša Abeceda s Ptuja ugotovila: izpolnjeni so stečajni razlogi insolventnosti in prezadolžitve Minuli četrtek, 29. maja 1997, seje torej z nekajmesečno »zamudo« začel stečajni postopek za Elrad Elektroniko iz Gornje Radgone; prvi predlog za stečaj je bil podan že decembra, vendar je stečajni senat zaradi pritožbe prejšnjega direktorja Branka Sagaja, češ da družba ni prezadolžena niti ni plačilno nesposobna, 20. decembra 1996 sklenil, da se mora predhodno predložiti revizijsko poročilo. Kaj vse se je potem dogajalo v halah in pisarnah Elrada Elektronike, ki je bila ponovno oživljena z namenom, da reši programe Elrada v stečaju, vedo samo računalniki in nekateri zaposleni - nekateri so medtem že dobili delavske knjižice. V uradnem obvestilu, ki je bilo nabito na oglasno desko soboškega sodišča v četrtek, 29. maja, je zapisano, da je stečajni senat, ki mu je predsedoval sodnik Emerik Benko v sredo, 28. maja 1997, sklenil, da se z 29. 5. 1997 začne stečajni postopek v Elradu Elektroniki po predlogu stečajnega dolžnika z dne 16. 12. 1996 in ponovno 24. 4. 1997, za stečajnega upravitelja pa se postavi dr. Štefan Ščap. Kot v vnaprejšnje opravičilo je kar nekaj prostora namenjenega pohvali dosedanjemu delu stečajnega upravitelja, ki je hkrati stečajni upravitelj v Elradu, d. d., ki je ustanovitelj Elrada Elektronike, in njegovih hčerinskih podjetjih. Kar velik zalogaj za enega stečajnega upravitelja, vendar je dr. Ščap po mnenju sodišča tako sposoben in do potankosti seznanjen z radgonskimi in pomurskimi zadevami, da je najboljši za stečajnega upravitelja, stečaj Elrada Elektronike pa se bo tako enotno reševal v celotnem sistemu Elrada. V obrazložitvi so navedeni razlogi za stečaj. Elrad Elektronika ima menda iz prisilne poravnave 1/92 z dne 5. 7. 1993 velike obveznosti, ki znašajo čez 174 milijonov tolarjev. Poleg tega so tudi obveznosti iz tekočega poslovanja na dan 30. 9. 1996 znašale čez 158 milijonov in še dodatno neevidenti-rane obveznosti do podjetja Elgo v višini 30 milijonov. Skupno ima Elrad Elektronika obveznosti v višini 362.601.631,00 tolarjev. Kakor je zapisano v obrazložitvi, ima dolžnik terjatve do tretjih oseb v višini 160 milijonov, ki so večinoma sporne in težko izterljive. Premoženje Elrada je vredno 270 milijonov tolarjev, »Iz tega sicer izhaja, da naj bi bilo premoženje dolžnika nekoliko večje od njegove pasi-ve, vendar so problem dolžnikove terjatve, ki so težko izterljive, prav tako pa je vprašljiva dejanska vrednost dolžnikovega premoženja. Poleg navedenega pa je dolžnik tudi že nekaj časa blokiran. Tako je podan stečajni razlog iz 2. člena Zakona o prisilni poravnavi in stečaju, so zapisalni člani stečajnega senata. Čeprav je prejšnji direktor Branko Sagaj na- jel revizijsko hišo Abeceda z namenom, da bi z revizijo potrdili njegove izjave o pozitivnem poslovanju tega začasnega podjetja, seje zgodilo ravno nasprotno. Abeceda je ugotovila insolventnost (nezmožnost dolžnika, da bi poravnal obveznosti) in prezadolžitev, kar naj bi bil osnovni razlog za stečaj; nadalje ugotavlja kup »nečednosti«: negativnp vrednost kapitala, izredno velik primanjkljaj dolgoročnih virov financiranja, precejšen primanjkljaj lastnih virov financiranja, izredno visoke kratkoročne obveznosti, negativno kapitalsko pokritost osnovnih sredstev, nizek delež osnovnih sredstev in še to večinoma v najemu, visok delež obratnih sredstev, predvsem na račun terjatev do kupcev in zalog, negativno celotno gospodarnost podjetja in še, da podjetje nima izdelane študije dolgoročnega razvoja in poslovanja. Podjetje je bilo 25 dni neprekinjeno blokirano, v minulih šestih mesecih (v letu 1996) pa skupno 106 dni. Vprašanje, koliko drugih podjetij bi »preživelo« revizijo Abecede. Kako so stvari potekale in se razvijale, smo pisali tudi v Vestniku. Sodišče je odločilo. Je odločilo tudi, kaj bo z delavci? Jih bodo podjetja, ki so bila v zadnjih mesecih in letih ustanovljena na ruševinah Elrada, zaposlila? BERNARDA B. PEČEK h Konferenca predsednika vlade dr. Janeza Drnovska ptice bo potrebno zmanjšati KL /-X 1 cnriflo rct\rn in cictam Talo-zni/- ^nferenco se je odločil tudi predsednik vlade dr. ki je večino besed namenil domači politiki spodarstvu in ko sistem železnic a delujp n za j 'a vec yročih frontah. Intenzivno se ukvarja D et°šnje leto, obenem pa že tudi za leto 1998. U^Mir^no letrn Za noJ ‘nda 'etos. V Ministr-zadeve paje tre' ' 0«, Jo Po uj So s' ta poklic pri-| Xe(| ‘U 1973- Prej ni bilo na sredn- Ja Policijska šola še naprej zaprta za dekleta, če ne bi Odbor Združenih narodov za odpravo diskriminacije žensk na januarskem zasedanju v New Yorku posebej opozoril Vlado RS Slovenije na uresničevanje 10. člena Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki izrecno zahteva enak »dostop do enakih učnih programov, enakih izpitov in učnega osebja z enakimi kvalifikacijami kot tudi do šolskih prostorov in opreme enake kakovosti«. Izobraževanje žensk za poklic policistke pa ni samo problem enakopravnosti v izobraževanju, ampak se je pokazalo, da večja zastopanost žensk v tem poklicu prispeva tudi k večji učinkovitosti policije na posameznih področjih njenega delovanja. Medtem so že stekle priprave na ministrstvu za notranje zadeve za preoblikovanje programa srednješolskega izobrževanja za poklic policist/policistka, ki ga izvaja Srednja policijska šola Tacen, nov program pa bo predvidoma v naslednjem šolskem letu (prvič po tridesetih letih delovanja šole) omogočili tudi vključitev deklet v redno izobraževanje. JOŽE GRAJ posluje z izgubo. Stališče vlade je dokaj trdo tudi zato, ker le na ta način zagotavlja svojo kredibilnost pred drugimi podobnimi stavkami zaposlenih, kjer bi bile zahteve za zvišanje plač verjetno bolj upravičene, kot so v primeru železničarjev. Dr. Janez Drnovšek je na novinarski konferenci spregovoril tudi o kandidaturi Slovenije za vstop v zvezo Nato. Rekel je, da ob tem izvaja obsežno diplomatsko aktivnost: je na obiskih v tujini, opravlja diplomatske pogovore in je v telefonskih stikih s številnimi državniki, predsedniki vlad članic Natu in drugimi politiki. »Proces odločanja še poteka, skušali bomo narediti vse, kar se da, da Sloveniji zagotovimo članstvo v Natu in Evropski uniji. Oboje pa se navezuje na vprašanje spremembe 68. člena naše ustave,« je dejal dr. Janez Drnovšek. »Vzadnjih dneh se zelo intenzivno pogovarjamo s koalicijskima partnerjema in z opozicijskimi strankami, da bi prišli do sporazuma o spremembi 68. člena ustave. Nadaljevali bomo s proceduro za ustavno spremembo v parlamentu.« Do sprememb 68. člena ustave je mogoče priti po dveh va-. riantah, obe sta še vedno v usklajevanju. Osnovna varianta je črtanje tega člena iz slovenske ustave in sprejetje ustreznega ustavnega zakona, ki bi potem zagotovil takšno postopnost, ki bi omogočila španski kompromis. Do cilja pa bi lahko prišli tudi tako, da se 68. člen dopolni. Naš vstop v Nato oz. mnenje glede priključevanja novih članic v zvezo je odvisno od ameriškega stališča in ameriškega kongresa. V ZDA se je v zadnjem času povečalo nasprotovanje razširitvi Nata. Ameriška administracija mora manevrirati med tem, da mora priti do nadaljnje razširitve Nata, hkrati pa išče najlažjo varianto zaradi domače politike. MARJAN HORVAT Akcija pred dnevom letalstva Letalo v Slovenski ulici Aeroklub Murska Sobota ima za sabo pol stoletja Nenavadnost v soboškem mestnem prometu Prejšnji petek ob pol sedmih zvečer je bil morebitni gost naše pomurske prestolnice zelo presenečen. V centru mesta, tam, kjer je ob takem času vedno gneča, se je kar po Slovenski ulici med prometom pripeljal - avion! Ob velikem navdušenju naših najmlajših je prispel do ploščadi pred blagovnico Šoping in tam parkiral, iz njega pa je hladnokrvno stopil pilot Maks Vavpotič. To je bil le delček promocijske akcije, ki jo je pripravil Aeroklub Murska Sobota pred dnevom slovenskih letalcev. Le-ta bo 7. in 8. junija, glavna prireditev bo na rakičanskem športnem letališču, ob tem pa bo soboški aeroklub proslavil tudi petdeset let svojega delovanja. Tako se bo v soboto od petnajste do osemnajste ure zvrstil atraktivni letalski program domačih in tujih letal, v nedeljo bo od pol enajstih dopoldne pa do pol dveh nastop alternativnega letalstva ter zgodovinskih in novih letal. Ob 14.30 se bo začela glavna slovesnost ob polstoletnem jubileju, ki jo bo kronal osrednji letalski program vseh letal, v katerem bodo sodelovali modelarji, padalci in motorni zmaji ter ultralahka, jadralna, motorna in specialna letala, poleg njih pa še avioni Slovenske vojske, reaktivno letalo slovenske vlade, helikopterji in baloni. Med prireditvijo bodo organizirani tudi panoramski poleti. Dvosedežno letalo Utva 75, ki seje pripeljalo od Rakičana do Murske Sobote kar po cesti, je tako pomenilo nekakšen uvod v proslavljanje dneva slovenskega letalstva. Menda je imelo zaradi širokega razpona kril, ki znaša 9,73 metra, kar precej težav pri rakičanskem kažipotu. Za nemoten promet so poskrbeli policisti, letalo pa je na ploščadi ostalo kar do nedelje, tako da so si ga lahko ogledali številni radovedneži. Takšen tip avionov so nekoč izdelovali v Pančevu, njihov namen je bil osnovno šolanje pilotov podnevi in ponoči, vleka jadralnih letal in trenaža. Dolžina letala je 7,11 metra, višina pa 3,15 metra. Motorje znamke Lycoming 10-360, ima pa sto osemdeset konjskih moči. Masa praznega letala je 685 kilogramov, njegova potovalna hitrost je sto petdeset kilometrov na uro, čeprav lahko doseže maksimalno tudi dvesto sedemdeset kilometrov na uro. Največja višina, ki jo Utva 75 zmore, je 5350 metrov, njegov dolet pa znaša šeststo trideset kilometrov. TOMO KOLES, fpto: Jure Zauneker Naveza Gošnik - Janša? Zeleni boj za oblast Najprej se Zeleni niso mogli dogovoriti, kdaj in kje naj bi imeli kongres - V Tržiču, pod budnim nadzorstvom sds-ovskega poslanca, jim ni uspel drugi krog volitev za predsednika stranke - 30. maja sta se zgodili dve seji sveta stranke, ki sta navrgli dva predsednika Strankarski kongresi so bolj ali manj namenjeni »čiščenju« stranke. Da je z Zelenimi nekaj potrebno storiti, že če pogledamo zadnji neuspeh oziroma njihovo zgodbo parlamentarne »uspešnosti«, je jasno (na aprilskih volitvah 1990 so dobili rekordnih 8.8 odstotka glasov in se kot člani Demosa zavihteli v vlado: podpredsedniško mesto je zasedel Šešerko, minister za okolje in prostor je postal Jazbinšek - tisti, ki je spisal okoljevarstveni zakon, katerega podzakonskih aktov še vedno nimamo -, minister za znanost in tehnologijo je postal Tancig; že leta 1992 pa so na volitvah zbrali samo 3,7 odstotka glasov, vendar so bili še vedno v vladi; na zadnjih volitvah so dobili vsega skupaj 1,76 odstotka glasov in ostali zunaj parlamentarnih klopi). Dva predsednika Zeleni so imeli očitne koordinacijske težave že pred kongresom Zelenih v Tržiču. Tako se vse od volitev naprej niso mogli dogovoriti, kdaj naj bi kongres bil. Prestavljali so ga zaradi Planice, pa zaradi velike noči, pa zaradi dneva zemlje itd. Za svet stranke, na katerem naj bi izvolili predsednika, sta se v javnosti pojavila celo dva datuma in dva kraja. Na koncu se je iz dveh datumov izcimil eden: minuli petek. V Kranju, kjer je drugi del kongresa potekal, seje ob 16. uri zbralo 61 delegatov, med njimi tudi Vane Gošnik, Ivan Tomše in Rudi Meršak. Za novega»predsed-nika Zelenih Slovenije so izvolili Ivana Tomšeta, programskega vodjo zelenih, ki mu nekateri očitajo, da v zadnjem letu in pol ni storil prav nič za stranko. Za zaprtimi vrati (novinarji o Gošnikovi seansi nismo bili obveščeni), so iz stranke izključili tudi Boža Dukiča, Marijo Reba, Ivano Skamen in Matevža Skamen. Po približno tridesetih minutah, kolikor naj bi kongres trajal, je Gošnik za tiste, ki naj bi prišli ob 17. uri, ko je kongres bil najavljen, pustil samo »lepe pozdrave«. Delegati, ki so se znašli v Kranju ob 17. uri so z 49. od 51. glasov izvolili za predsednika Miho Jazbinška. Novi člani? Čeprav naj bi Zeleni imeli samo 91 delegatov, se jih je v Kranju očjtno znašlo več. V zadnjem času naj bi Gošnik načrtno ustanavljal občinske odbore, od vrhniškega do sežanskega, s katerimi si je na kongresu očitno izboril svojo voljo. Nakazujejo zadnji dogodki, da je obdobje Zelenih Slovenije končano? Ali res potrebujemo stranko, ki namesto v skrbi za okoljevastvo izgoreva v notranjih razprtijah in boju za strankarske položaje? Imajo po teh spektaklih na lokalnih volitvah prihodnje leto sploh kakšne možnosti? A. POTOČNIK 4 vestnik, 5. Pogovor s poslancem Ferijem Horvatom Pomurje, Obmurje, Prleško- prekmurska regija gijsko povezovanj sanje povsem stran Potrebuje Slovenija regionalno organiziranost? Prejšnji teden je ljutomerske svetnike razburila novica o Spodnjepo-dravsko-Prleški regiji. Kaj pomeni slovenska regionalna neorganiziranost pri vstopanju v EZ, kakšne posledice ima za t. i. programe Phare in ne nazadnje, kaj naj bi t. i. regija sploh bila in kdaj naj bi jo dobili, sploh pa, kaj početi do takrat, smo se pogovarjali s poslancem DZ, g. Ferijem Horvatom, ki je bil pred kratkim tudi v parlamentarni misiji, ki je v Bruslju obiskala delegacijo Evropskega parlamenta. Brez regij nič ali malo denarja? Kakšno vlogo bo imel Phare za države, ki se podajajo na pot polnopravnega članstva v EZ? Phare naj bi bil v prihodnje glavno sredstvo za pripravo pridruženih članic na polnopravno članstvo v EZ. Tako naj ne bi ponudili zgolj strokovne pomoči, temveč naj bi namenili več denarja za investicije in projekte. Prav tako naj ne bi vseh postopkov peljali iz Bruslja, temveč naj bi večja pooblastila dobile misije EZ v posameznih državah. Velik poudarek bo na pripravi programov. Prav zato so pomembni razvojni regionalni programi, ki bodo osnova za izbiro posameznih konkretnih projektov. Regionalna organiziranost pa je ena od šibkih točk Slovenije. Ker nimamo regij, imamo manjšo sposobnost za kandidiranje za sredstva, ki jih v okviru posameznih programov namenja EZ. V prihodnje bo regionalna neorganiziranost še večja ovira kot doslej. Šef evropske misije v Sloveniji g. Naqui mi je povedal, da celo razmišljajo o tem, da v letošnjem letu za regionalni razvoj sploh ne bi več namenili sredstev, saj je učinkovitost teh programov zaradi regijske neorganiziranosti vprašljiva. To zdaj ne velja za Pomurje, kije dobilo odobrena sredstva za regionalni program z že podpisanim memurandumom. Vendar so njegove besede dodatno opozorilo, da je v državi potrebno pohiteti z ustanavljanjem pokrajin. Toda minister za lokalno samoupravo je zadnjič izjavil, da vsaj še dve leti z regijami ne bo nič. Nevarnost je, da bo proces regionalnega organiziranja dolg, saj ustava ne določa izrecno pokrajine kot obvezne oblike organiziranja države. Prostovoljno pa, kot vidimo, se nič ne zgodi. Razprava o zakonu o pokrajinah bo, glede na različna mnenja, najbrž zelo dolga. Na žalost se v razpravah o pokrajinah, ki jih običajno vodijo politiki in pravniki, zanemarja gospodarski vidik, ki je navsezadnje bistven. Toda Slovenija je po svoji velikosti primerljiva s kakšno evropsko regijo. To je točno. Zato običajno ljudje, ki prihajajo iz Bruslja, Londona ... najprej pravijo, da je vprašanje, ali regije sploh potrebujemo, saj smo manjši, kot je npr. kakšno velemesto na Zahodu. Toda ko pobliže spoznajo državo, to mnenje spremenijo. Slovenija je zelo majhna, toda zelo raznolika, in da bi preprečili centralizem, ki je vse večji, je regije potrebno organizirati. Vendar nisem za predlog nekaterih, po katerem naj bi bile to regije z veliko samostojnostjo, z veliko upravo, nekateri predlagajo celo deželne parlamente, kar se mi zdi glede na velikost Slovenije nesmiselno. Mislim, da moramo izbrati funkcionalnejšo pot, ustvariti regije z minimalno administracijo in pri tem upoštevati ob- stoječe stanje in zgodovinske izkušnje, saj pravzaprav na mnogih institucijah te regije že delujejo, npr. sodišča, policija, dosedanja SDK. Pri nas je vedno več zahtev za ustanovitev občin, trenutno je okrog 70 pobud. Pro- projekte, bodisi na področju infrastrukture ali okoljevarstva ali gospodarstva, ni nikogar, ki bi se s tem ukvarjal. Zato se povečujejo razlike med posaineznimi območji. Npr. kmetijstvo, turizem sta taki področji, ki ne preneseta zapiranja v posamezno občino, vzemite za primer projekt vinske ceste. Tudi nasproti unije bodo nastopale regije. Čedalje bolj se denar usmerja iz unije na regije in vanje s Hrvaško, izključuje pa druge občine, s katerimi je bila ljutomerska ves čas močno povezana v pokrajini ob Muri, tako gospodarsko kot tudi upravno. In če bi bila ljutomerska občina v neki drugi regiji, bi bila izključena tudi iz čezmejnega sodelovanja z Madžarsko in Avstrijo. Pomurje je smiselno prav zato, da bi ta obmejni položaj z vsemi tremi državami bolje izkoristili. Lahko se seveda kako drugače imenuje, npr. Pokrajina ob Muri ali pa Obmurje. Mene noben naziv ne moti. blemi niso nastali zaradi majhnosti občin, temveč ker že v začetku izvajanja lokalne samouprave niso bili ustanovljeni okraji in pokrajine. Regija je...? Vendar pa se npr. niti slovenska ministrstva ne morejo poenotiti in si različno rišejo regionalne meje, to pomeni, da celo na tej državni ravni ni koordinacije ... Da, to je napaka. Posamezna ministrstva na različne načine organizirajo svoje oddelke, kar ustvarja zmešnjavo in povečuje centralizem. Podjetniki morajo za vsako malenkost hoditi v Ljubljano, vrsta teh stvari bi se lahko opravila na ravni pokrajine. In če bi imeli določene upravne in strokovne službe, organizirane na ravni pokrajine, bi lahko zmanjšali administracijo na občinah. Menim tudi, da pri ustanavljanju pokrajin občinam ne bi bilo potrebno jemati pristojnosti in denarja, temveč obratno, država mora prenesti del pristojnosti in del denarja iz proračuna na pokrajine. Toda dr. Mencinger z eknomske-ga stališča pravi, da ustanavljanje regij ni najboljše. Tu je potrebno upoštevati, da on vedno zelo poudarja koristnost policentričnega razvoja in da je to bila ena od dobrih stvari prejšnjega režima. Sedanji sistem pa vodLv centralizem, ki ga tudi on zelo kritizira. Seveda, ko on izraža pomisleke o pokrajinah, počne to predvsem iz bojazni, da bi se še dodatno povečala administracija, ki je je že zdaj preveč. Toda za neke razvojne gospodarske aktivnosti so pokrajine nujne. Občina vsaka zase lahko neke stvari ureja, ima celo več iniciative, ko pa gre za neke skupne ne na države in ta politika bo v prihodnje še bolj poudarjena. Tudi čezmejno sodelovanje je bilo bolj razvito, kot je sedaj. Zdaj ni tistega, ki bi bil nosilec tega sodelovanja. Del lahko opravlja gospodarska zbornica, toda vseh žadev zbornica ne more pokriti. In če pogledamo sosede, vsi imajo neke vrste regije, ali so to okraji ali dežele, županije. Imajo jih Hrvati, Madžari in Avstrijci. Toda pri nas niti ni enotnih predstav, kaj naj bi regija bila, ali naj bi to bila medobčinska zveza ali pa naj bi imela funkcije, kot jih ima npr. županija na Hrvaškem. To je točno. Prav zaradi tega ima prav minister za lokalno samoupravo, ko pravi, da je nujen zakon, ki bo določal organiziranost in vsebino pokrajine. Prav tako je pomembno, da je organiziranost pokrajin enotno urejena za vso Slovenijo. Če bi šli po sedanji poti organiziranja regij kot nekih medobčinskih združenj, potem ne bi imeli dveh enakih pokrajin. Tak sistem pa ne more racionalno funkcionirati. Na enem od zemljevidov, ki se je pojavil prejšnji teden v medijih, je narisana Spodnjepodravsko-Prleška regija. V njej seveda ni niti Radencev niti Radgone. Kakšne posledice bi to imelo za Ljutomer, ko gre za programe Phare. Najbrž bi izpadli iz trilaterale ... Katere vse funkcije bi morali upoštevati pri konstituiranju regije? Mislim, da bi morali izhajati iz naravnetzaokroženosti regije, upoštevati zgodovino, delovanje različnih državnih institucij in spletene gospodarske vezi. Nisem prepričan, da je konstrukcija Spodnjepodravsko-Prleške regije naravna tvorba. Lahko je koristna za sodelo- Regijski centralizem Toda eden od glavnih očitkov lokalnih politikov je, da je kot je center v Sloveniji Ljubljana, je v Pomurju Murska Sobota. In če bi že pristali npr. na »Pomurje«, bi pričakovali, da se določene regijske institucije ali njeni deli prenesejo tudi v Ljutomer. Absolutno. Nisem pristaš regijskega centralizma, niti v naši pokrajini niti na sploh. Formalno je center eden, vendar je prav, če so posamezne institucije razpršene. Zgodovinsko dejstvo je, da so v tej pokrajini štirje centri, štiri jedra, to so prejšnje občine. Ob njih se bodo razvijali še drugi. Zavestno bi morali iti v to, da se ne centralizira vseh dejavnosti samo v Soboti, ampak tudi v štirih obstoječih centrih, verjetno pa bo šel proces naprej, da bodo tudi v drugih večjih krajih določeni centri. Tudi strategija gospodarskega razvoja ni centralistična. To je celo prednost te pokrajine. Še en argument za tako pokrajino, kot je regija Pomurje sedaj, bi navedel, to je, da se bo tudi zelo verjetno število pokrajin gibalo okrog 10, 12. Kajti veliko število majhnih pokrajin, ki bi naraslo npr. na 30, je nesmiselno, saj se potem že približamo sedanjemu številu upravnih enot. Mislim, da bi bilo najprimerneje sedanje upravne enote spremeniti v okraje in organizirati pokrajine. Dobra se mi zdi ideja ministra Grafenauerja, po kateri naj bi pokrajine ustanovili kot kombinacijo upravnih enot in ministrstev oziroma vlade. To naj bi bile upravne enote z upravnimi funkcijami, prenesenimi z države na pokrajine, po drugi strani pa bi bile te pokrajine v skladu s tem, kar predvideva ustava, združenje občin za tiste funkcije, za katere bi se dogovorile, da jih bodo skupaj opravljale. Obstaja tudi nevarnost, da bi re- resov? sijanje is11’ To bibilopona pake, kot se je zgodila P ziranju občin. Toda kaj početij ’ zakon ne bo spreff Ne bi smeh ca bi bilo, da bi se zuP^j^ občin dogovorili tucionalizacijes X ministrstvu za ekon^ se in razvoj se P “p razvojne strateSjL(ai^ ma Phare priprav' « > papir, ki naj bi > župani. In mi 1 prvi korak, ki pa ral prihodnje ured Toda če bi vse mar potlej m es panove samovoV'^ To je žal res. to a % ustavni njih, ni tistega, odločal. Upam. dali odgovorno8' določene stvari P ^Is <5 tl ’U< >9 % % reševati. w Vendar predlagate, ru svoje pretek vine kot Sploh b> / drugim, ki H*« M de in interese ej|r sem na j'*t ko g°sPoda? pOvpX L jih o tem tudi P kot mi je N medgosS^b4 pomurske z drOčjik Sa drugih P W je naravno, ne Ji nami in njem A' a Mizarstvo Antona Horvata iz Crenšovec Uspešnost v mak1" J djetjems* A tekla bc oodje^rM V pum. so£k « nar, paf^S lačujej°-J„„raša^it^ J in sodobnem »Dostikrat je lepo biti velik, toda vprašanje je, kako dolgo potem vzdržiš,« je povedal uspešen zasebni podjetnik in lastnik mizarskega podjetja Anton Horvat iz Črenšovec. »Velike firme ali sistemi ne morejo zadihati v individualnosti.« Zato tudi svoje vizije razvoja ter širitve podjetja ne namerava ukloniti pritiskom številnih naročil s trga s povečevanjem števila zaposlenih, ampak s posodabljanjem tehnologije in opreme, ki podjetju zagotavlja visoko stopnjo prilagajanja proizvodnje zahtevam kupcev, ter z ohranjanjem kakovosti izdelkov. »Strmeli smo k temu, da bi prišli v čim višji cenovni razred, kar nam je tudi uspelo. Kajti če si v nižjem cenovnem razredu, je težko uspeti, saj je po trgovinah dosti poceni pohištvene opreme,« je še povedal sogovornik. Anton Horvat je mizarsko dejavnost pred skoraj desetimi leti prevzel od očeta, kije izdeloval stavbno pohištvo, sani pa potem nadaljeval s proizvodnjo pohištva. Tako sedaj v Horvatovih delavnicah izdelajo največ kuhinjske opreme pa tudi drugo notranjo oprema, vse po naročilu. Sodelujejo tudi z Muralesom iz Ljutomera, za katerega izdelujejo določeno kuhinjsko opremo, okoli trideset odstotkov na-rejenaga pa izvozijo. Začeli so v Budimpešti na Madžarskem, sedaj pa delajo tudi za avstrijskega kupca. »Za tujino bi lahko delali dosti več, ampak če se v celoti preusmeriš na tuji trg, pomeni, da si zapustil domačega kupca in si pri njem potem pozabljen. Toda domači kupec je vedno tu,« je povedal sogovornik. Tako kot drugi zasebniki in podjetniki tudi Anton Horvat opozarja na problem dragega kapitala, predvsem domačih bančnih posojil. Posojila, najeta v tujini, so ugodnejša, toda črenšo-vsko zasebno podjetje je ostalo pri domači banki. Sladnja jim je finančno pomagala pri nakupu računalniško vodene tehnologije, s katero se jim ob petnajstih zaposlenih obseg proizvodnje letno povečuje tudi do petdeset odstotkov. To leto večjih vlaganj v opremo ne načrtujejo, so pa opravili veliko investicijo v posodabljanje električne napeljave. s °sebina>W ton '' ^0- /j rečem. J SdaJ / vljeno.t^ ^erj*^ nove ko s ( I Pa < Alt' * ^S^P^ | s lis" " ',Z pešnost e v . nost- ospodarstvo' bu^ki M ^tijsko-živilskega sejma Sejem - podaljšana roka ^etijskega ministrstva? 4 Ciril S: si bo prizadeval za večjo promocijo kmetijstva 4 teden, 28 maia se ie v Gornji Radgoni sestal programski svet «• ^“,””2 W je vse presenetil s svežim m "®kak° »Sloveniji in vlogi Mm ^anJa o nadaljnjem razvoju kmetijstva Kmetijsko-sejma v Sloveniji. Programski ko_ kit« ivseiraa v Gornji Radgoni, ki ga bo letos ze . • ,. k H‘®^8a sejma, in sicer od 23. do 31. avgusta ses avllja K zdrit17’ d° 20' iun'ia bo že tradlC,Ona'nOi°t'hnodličij od L do ‘.2 Js sloganom Z zlato kakovostjo do zlatih < d J, mleka in mlečnih izdelkov s slogan mehaniza-ksU?*')’od 8- d« tt. julija ocenjevanje kmetijsk e ("Usta?0® Zidejami do zlatih odličij,n 0 • e0(jami do ženskih vin s sloganom Z zlatimiJ g 1 ^m’struSmrkolju smo postavili nekaj a ... k; ;e odgovoriti na vprašanje o lastništvu ra I Mii 6 'edn° Skladu za razvoj. iS^;"! b° kmetiPko mi- Pr‘ kreiranju sejma v * Velika mani-e sposobno- -usujske pridelave, ® ™dustrije kmetijske minister želim k? Mdariti naloge kmetij-K®'Wtva in inštitucij, ki predstavili v okvi-osnovi pogovorov poseben poudarek ^'^evanju, znanosti, ^tvu izjemno po-smislu približe' tukaj velike naloge V^^^lv okviru neka-K?^anj in predstavitev AMJ^nan. I Zveza potrošnikov Slovenije »pred zaprtjem« Je uničenje namerno? S sodelovanjem in razumevanjem pomurskih občin bi svetovalna pisarna Zveze potrošnikov v Murski Soboti lahko ostala mu na jesenskem sejmu ta sadjarski del kakovostno predstaviti, kajti sadjarstvo je v Sloveniji zelo pomembna kmetijska panoga, tudi kakovost sadja je dobra, v Evropi je zelo cenjeno. Samo da manjka predelava, vsaj v tem koncu Slovenije? Zmogljivosti predelave sadja so v Sloveniji izredno velike, tako da naše sadjarstvo ne sledi potrebam Bohove, Ajdovščine. Večji del sadja za industrijsko predelavo uvažajo. Tu so velike možnosti, predvsem pa so tukaj velike možnosti ekstenzivnega sadjarstva, predelave tega sadjarstva. Spoznal sem regijski projekt iz Šentpavra na avstrijskem Koroškem, kjer so z razstavno prodajo kmetje to izredno dobro predstavili. Tega poznamo mi malo manj, toda nekaj kmetov je na trgu že navzočih z dobrimi sokovi, žganjem, kisom, suhim sadjem. Veste, zanimivo je, da imajo na avstrijskem Koroškem tudi čudovite penine iz sadja?! Kakšna pa bo nadaljnja usoda projektov CRPOV? V Sloveniji so usmeritve in aktivnosti glede razvoja podeželja zaspale, proračunska podpora tem projektom je bila majhna. Jaz celo ugotavljam, da je bila v pristopu storjena ena manjša napaka. Če spremljamo, kako se v Evropi lotevajo obnove vasi in naselij, ugotavljamo, da najprej poskušajo na teh zavarovanih območjih z zložbami zemljišč in potem začnejo urejati vas. Mi nismo šli popolnoma v tej smeri, tudi javna podpora temu je relativno majhna, tako da bomo v okviru našega ministrstva pripravili širšo javno predstavitev programa, kako bi morale te stvari potekati. BERNARDA B. PEČEK Zveza potrošnikov Slovenije se je s svojim delom, prizadevnostjo in nepodkupljivostjo dodobra usidrala med državljani Slovenije; poznajo jo kot organizacijo, na katero se lahko obrnejo v primeru, ko niso zadovoljni z opravljeno in plačano storitvijo ali s kupljenim blagom, ko imajo občutek, da jih je banka prevarala ali da dobljeni avto ni tak, kot so zahtevali. V času, ko se plačujejo tudi nasveti odvetnikov, iskanje resnice in pravice prek sodišča pa je dolgotrajno, drago in večkrat neuspešno, so bili ljudje veseli, da nekje obstaja neka organizacija, ki je pripravljena prisluhniti njihovim vsakdanjim težavam. Zdaj pa tej organizaciji grozi propad, uničil naj bi jo prav njen »otrok«. Zveza potrošnikov Slovenije si je namreč dolga leta prizadevala, da bi postala zaščita potrošnikov legalna in zakonsko utemljena, za kar naj bi se ustanovil tudi vladni urad za zaščito potrošnikov. Toda ko je bil ta urad ustanovljen, se je začel obnašati do zveze kot pravi delodajalec, pri tem pa se je skliceval na zakone in prepise. Mnogi sicer trdijo,da je problem v osebi, ki vodi ta urad; zaradi oblastiželjnosti naj bi celo zamenjala stranko, zato je vprašljivo, ali ji gre za varstvo potrošnikov ali bolj za stolček in plačo. Verjetno pa so razlogi tudi drugje: Zveza potrošnikov Šlovenije je postala premočna za nekatere velike družbe, banke in trgovske hiše. Spomnimo se samo njihovih primerov glede Telekoma, SKB-ja, Cimosa, Lesa in drugih, ko so stopili na prste površnežem. Pri tem zaviralci resnične zaščite potrošnikov pozabljajo, da je ZPS polnopravna članica CI - Consumers International in pridružena članica mednarodnega testiranja IT - International Testing ter da je bila njihova svetovalna mreža vzpostavljena na podlagi mednarodnega razpisa programa Phare in ob sofinanciranju in konsenzu slovenske vlade. Tudi v Murski Soboti je od februarja lansko leto odprta območna pisarna Zveze potrošnikov Slovenije v Slovenski ulici 48. Mnogi so že iskali pomoč strokovnega sodelavca Andreja Ci-mra, povprečno po 40 primerov iz celotnega Pomurja, torej iz vseh občin na levi in desni strani reke Mure. Tudi z Goričkega pride marsikateri dedek, ki nima denarja za odvetnika in sodne postopke. Še več jih kliče telefonsko številko 27 300. Vendar bodo morali v prihodnje prekiniti z javno servisno dejavnostjo in bodo brezplačno svetovali le za člane ZPS, torej tiste, ki so tudi naročniki revije VIP. Predsednica zveze Breda Kutin in vodja območne pisarne Andrej Čimer sta v pismu javnosti pojasnila, zakaj: ostali so brez vsakršne finančne podpore in kljub osemmesečnim prizadevanjem na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj naleteli na gluha ušesa. Vlada pozablja, da je svetovalna mreža nastala kot del programa Phare in z njenim pristankom in da je s tem Slovenija sprejela mednarodne obveznosti za ohranitev in normalno delovanje mreže. Prav tako jo zavezuje tudi podpis pogodbe za izvajanje projek--ta v sodelovanju z nemško potrošniško organizacijo in ob finančni pomoči nemške vlade. Od prleških in prekmurskih občin je odvisno, ali bo svetovalna pisarna Zveze potrošnikov Slovenije za potrebe Pomurja v prihodnje delovala; sredstva, ki jih potrebujejo za funkcioniranje pisarne, so minimalna, če se razdelijo na vse občine. Je pa strokovni delavec, kije na voljo potrošnikom - občanom, povgzan z močno strokovno in pravno podkovano ekipo v Ljubljani. BERNARDA B. PEČEK pričan, da bomo mi morali v tem trenutku obstoječe zmogljivosti usposobiti za dodatno izobraževanje, ker imamo do vstopa v EU izredno malo časa, in to postavljanje na novo traja precej časa, da se vsebina in program izpilita in dopolnita in doseže določena kakovost. Tu so velike možnosti in nuja po dodatnem, predvsem tehnološkem izobraževanju. Da bi pa šli v kakšno širjenje teh zmogljivosti, pa je predvsem stvar politike in potreb, vendar ne vidim posebnih možnosti, kajti naš sistem je dokaj močan. Vprašljiva bi bila racionalnost, na takšnih lokacijah pa se potem pojavi problem kadrov. Mogoče bi bilo umno razmišljati o večji decentralizaciji že obstoječih resorjev, služb, tudi zbornica je ena od možnosti. Kajti zbornica bo imela območne sedeže, zaenkrat je zato predvidena Murska Sobota. Tu pa so še vedno nerešeni problemi z lastništvom razstavnih prostorov, s katerimi so vas verjetno seznanili... Ne, ne, v to se pa nisem spuščal ... Kakšna so vaša predvidevanja za ta novi jesenski sejem sadjarstva in vinogradništva? Škoda je, da sadjarstvo ni časovno tako naravnano, da bi bilo lahko kakovostno predstavljeno skupaj s kmetijsko-živilskim sejmom. Izredno težko bo ponovno privabiti tako število ljudi, to predstaviti. Ker so v okviru programa kmetijsko-živilskega sejma sadjarstvo izločili, sem predlagal,' da se sadjarstvo kljub vsemu vključi, da poskušamo kljub vse- kmetijsko-živilskega sejma v Sloveniji? Danes smo se na programskem svetu dogovorili tudi o organiziranju nekaterih dodatnih posvetovanjih. Mi želimo dati velik poudarek pripravam na ustanovitev Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in prav o tem naj bi.bila dana zelo resna informacija. Poudarek želimo dati kakovosti pridelave slovenske hrane. Dogovorili smo se, da bodo v okviru sejma delovale tudi naše službe in sejem naj bi usmerjal razstavljalce v smislu vzgojnega dela, da bi mladim čim na-tačneje predstavili možnosti. Želimo, da bi bila velika pozornost namenjena varnosti pri delu s kmetijsko mehanizacijo, in še marsikaj. Pomurje si prizadeva, da bi dobilo kakšno višjo šolo, sklad ali sedež institucije. Vemo, daje sklad za regionalni razvoj v Ribnici na Dolenjskem. Izredno težko bi bilo v tem trenutku reči, da so v tej smeri kakšne možnosti. Jaz sem pre- ^dtp * an!ia' n^ečje8a h j ruzi, eko- dr- » Jnistt?* M. j. V gospodarstvu Več nadurnega in manj pogodbenega dela V negospodarstvu pa ravno obratno Delo po pogodbi se je razbohotilo, kar je škodljivo za politiko zaposlovanja, je konec leta ’93 ugotavljala država in parlamentarci so potem po hitrem postopku sprejeli zakon, ki je sredi januarja ’94 delo po pogodbi obdavčil s 25-odstotnim davkom. Učinek je kajpak bil, smo lahko ugotavljali že za leto, v katerem je zakon začel veljati, saj se je število ur opravljenega dela po pogodbi zmanjšalo, toda da bi se zato povečevalo število redno zaposlenih, kar je bil namen in cilj nove obdavčitve, ni bilo zaznati. Zato ponovno lahko zapišemo že ugotovljeno, da si država na ta račun le dodat- no polni proračunsko blagajno. Tudi za lansko leto lahko ugotovimo po podatkih, ki sojih zbrali z anketo med pravnimi osebami v gospodarstvu in negospodarstvu na murskosoboški enoti Zavoda za zaposlovanje, da seje število ur, opravljenih po pogodbi, v primerjavi s prehodnim letom zmanjšalo. čun zmanjšanja števila stečajev, v katerih so delavci v stečajnih podjetjih praviloma delali po pogodbi. Pa vendar, trend je jasen: manj dragega dela po pogodbi in več nadurnega dela že zaposlenih pri delodajalcu. Še podrobnejši pregled opravljenega pogodbenega dela Največ pravnih oseb je lani iskalo za opravljanje pogodbenega dela učitelje in vzgojitelje ter poklice v zdravstvu pa tudi ekonomiste in sorodne poklice. Po odgovorih v anketi je delavce za pogodbeno delo lani iskalo 182 pravnih oseb. Resda le za dober odstotek, toda bolj prav bo, če pogledamo posebej gospodarstvo in posebej negospodarstvo. Ugotovimo lahko, da se v gospodarstvu naše regije število ur pogodbenega dela od sprejetja zakona o dodatni obdavčitvi zmanjšuje, se pa zato na drugi strani povečuje število nadurnega dela. Zmanjšanje gre kajpak tudi na ra- tudi kaže, da se je pogodbeno delo najbolj zmanjšalo v gostinstvu in turizmu ter v industriji in rudarstvu ter gozdarstvu, medtem ko ostaja v drugih panogah na isti ravni ali z rahlim zmanjšanjem ali povečanjem. Slednje je še naprej v gradbeništvu. V podjetjih ali družbah, ki jih razvrščajo med gospodarske dejav- Primerjava zbranih podatkov za leti '94 in '96 kaže, da seje pogodbeno delo v gospodarstvu po številu ur zmanjšalo za več kot enainpolkrat, v industriji in rudarstvu pa kar za triinpolkrat. nosti, je torej zakon učinkoval, ne sicer, da bi zato dobili toliko več zaposlitev, ampak da še je pogodbeno delo omejilo. Toda manj učinkovit je bil v negospodarstvu. V dejavnostih torej, kjer je za vsako novo zaposlitev potrebno soglasje, ali če tega ni, delo pa je potrebno opraviti, si kajpak poma- • gajo s pogodbenim delom. Zato kaže primerjava zbranih statističnih podatkov o pogodbenem delo od leta ’94, ko je začel veljati zakon o dodatnem davku, da se število opravljenih ur po pogodbi v negospodarstvu povečuje, povečuje pa se tudi število opravljenih nadur, vendar ne s takšnim trendom, kot velja za pogodbeno delo. MAJDA HORVAT Ustanovili Združenje sonaravnih kmetov Izobraževanje in nadzor Sredi maja so na zboru v Grahovem na Notranjskem uradno potrdili ustanovitev Združenja sonaravnih kmetov Slovenije in sprejeli smernice za sonaravno kmetovanje svojih članov. Do 16. maja je 14 kmetovalcev (doma od Lendave do Kopra) s pisno izjavo sprejelo Pravila o delu in organizaciji Združenja sonaravnih kmetov Slovenije in Smernice za ekološko ali sonaravno kmetijstvo v Sloveniji. Na zboru v Grahovem, kjer je tudi sedež združenja, so to odločitev potrdili vsi člani. Med ustanovitelji so kmetje ali kmetovalci, ki obdelujejo vsaj dva hektarja kmetijskih površin, kar je tudi pogoj za članstvo. Večina dosedanjih članov obdeluje od 5 do 10 hektarjev zem-Ijišč.Osnovni pogoj za članstvo v združenju pa je, da kandidat kmetuje po eni od sonaravnih metod ali se v to preusmerja. Izvolili so tudi prvo vodstvo in izvršilni odbor, v katerem so predstavniki iz vseh slovenskih pokrajin (tudi iz Prekmurja). Najpomembnejši cilji združenja so: Po zbranih statističnih podatkih, dobljenih z anketo murskosoboškega Zavoda za zaposlovanje, je bilo v gospodarskih pravnih osebah lani za skoraj triinpolkrat več opravljenih ur nadurnega dela kot dela po pogodbi, medtem ko je bilo v negospodarskih družbah ravno obratno, in sicer skoraj enainpolkrat manj nadurnega dela od pogodbenega. - sodelovanje s pristojnimi organi Republike Slovenije za večji razvoj sonaravnega kmetijstva (zlasti pri pripravi strategije razvoja kmetijstva in letnih programov), - izobraževanje kmetov o sonaravnem kmetovanju, - obveščanje javnosti in zainteresiranih o delu združenja in o proizvodnji, storitvah in ponudbi kmetij svojih članov, - izvajanje nadzora in podeljevanje priznanj kmetijam za sonaravno kmetovanje, - sodelovanje s pristojnimi v R Sloveniji pri pripravi kriterijev za sonaravno kmetijstvo in nadzor tega, - sodelovanje s programsko sorodnimi organizacijami doma in v tujini. Vsi zainteresirani za včlanitev v združenje se lahko prijavijo in prehodno dobijo potrebne informacije pri Jožefu Horvatu (066 56 181). BBP 6 Občine vestnik, 5. jujjjz Verižni odstopi gornjeradgonskih svetnikov? Vztrajni ostanejo V Gornji Radgoni so v zadnjih dveh mesecih odstopili že štirje občinski svetniki Tako je pred naslednjo občinsko sejo odstopno izjavo podal SKD-jevec Anton Kegl, odpoved pa je vložil tudi LDS-ovec Andrej Fišinger. Občinski svet pa je na zadnji seji že potrdil odstop dvema svetnikoma, Lojzki Frajham (SLS) in Francu Šibratu (LDS), ki še nista dobila naslednika. V svojih odstopnih izjavah so v glavnem zapisali, da so vzrok odstopa njihove zdravstvene težave ali preobremenjenost v službi. Vedno bolj pa lahko med vrsticami razberemo, da je eden od bistvenih vzrokov, ki postavi piko na i, občutek nemoči, ki je v občini izrazit že eno leto. Svetnik Fišinger je svoj odstop pospremil z besedami, da se želi bolj posvetiti svojemu delu pri Rdečem križu in humanitarnemu delu, kajti delo v takem občinskem svetu mu vzame preveč časa in energije, poleg tega pa se ne da nič storiti. Tudi svetnik Anton Kegl, sicer eden bolj tihih svetnikov, je v svoji odstopni izjavi zapisal, daje preobremenjen z drugim delom. Predsednik občinskega sveta Peter Fridau je odstope komentiral, da je to pač legitimna pravica vsakega svetnika in da morda vsi svetniki niso vedali, kaj jih čaka v občinskem svetu. Seje so namreč vsaj enkrat ali dvakrat na mesec, imajo pa tudi izredne seje, ki se zavlečejo tudi do šest, sedem ur. Poleg tega so svetniki še v različnih komisijah in odborih, ki jim vzamejo še dodatne popoldneve. Seveda so vse seje in sestanki plačani, svetniki dobijo za posamezno sejo okoli enajst tisoč tolarjev, prav tako so plačane tudi seje odborov in komisij. Gospod Fridau je tudi pove- Nove še neuradne menjave naj bi bile: Jože Kovač namesto Franca Šibrata, Janez Horvat namesto Lojzke Frajham, Amalija Novak namesto Antona Kegla ter Drago Horvat namesto Andreja Fišingerja. Odkar obstaja občinski svet, se je zamenjalo že več svetnikov, predvsem zaradi nezdružljivih funkcij. Janka Slaviča, ki je bil izvoljen za podžupana, je nadomestil Peter Cvetkovič, tega pa je zaradi zaposlitve v občinski upravi nadomestil Branko Križan. Ivana Vrbnjaka je nadomestil Slavko Lončarič, pokojnega Ivan Drozdka je nadomestil Andrej Fišinger, Janka Kuzmo pa je nazadnje zamenjal Andrej Ritlop. dal, da upa, da bo z novimi ljudmi v svet prišla tudi nova svežina in morda več odločnosti. Sam pa bi se‘morda raje kot po slovenskem zgledoval po avstrijskem sistemu, kjer je župan lahko tako dolgo, dokler ima podo-poro v občinskem svetu, ko jo izgubi, pa se lahko postavi vprašanje zaupnice. Pred meseci je bilo nekaj poizkusov in izrednih sej, kjer so svetniki in župan, eni bolj, drugi manj, vendarle poskušali najti skupni jezik, s katerim bi zagotovili normalno delovanje občine ter izvajanje občinskih sklepov in nalog. Mnogi svetniki so takrat skorajda že proseče izrekali svoje mnenje in si prizadevali za ureditev razmer v občini. To jim ni uspelo, saj se seje nadaljujejo v istem tonu. Res je, da so redke občine, kjer nikoli ne pride do konflikta, najverjetneje jih sploh ni, ampak potem se vedno najdejo tudi kakšne skupne točke, konflikti pa lahko vodjo tudi k napredku in razreševanju problematike, vsaj korakoma. Toda v Gornji Radgoni nikoli. V Občini Gornja Radgona že dolgo ni bilo kakšnega predloga, s katerim bi se strinjali obe strani, četudi je bil dober in je bil zdravorazumsko v korist občine in občanov. Pa so vedno zmagah drugačni interesi. Nekateri svetniki so že pred časom želeli odločati po razumu ali poskušali zbliževati dva radgonska svetova (svet in občino), a je bilo vse zaman. Ker vidnih rezultatov in premikov ni, se nadaljuje val odstopov svetnikov in ni rečeno, da kmalu ne bo še kakšnega, ki bo omagal pod pritiski javnosti. V gornjeradgonski občini kaže, da se občinski predstavniki fn člani občinskega sveta nikakor ne morejo ali nočejo naučiti kakšenga drugega jezika, ki pa se ga ne da naučiti na nobenem tečaju, ampak je potrebno vanj vložiti več tolerantnosti. Sicer pa bodo prišli v občinski svet štirje novi svetniki, morda v upanju, da bodo prav oni mogoče lahko premakni- li z mrtve točke razprave na občinskih sejah. ANR Moravska občina ne upravlja celotnega premoženja! Bo razvojni sklad pomenil prelomnico? Osrednja točka 32. seje Občinskega sveta Občine Moravske Toplice je bila namenjena obravnavi osnutka proračuna z odlokom tega dokumenta za leto 1997 Predvideno je, da bi skupni prihodki in odhodki znašali dobrih 528,7 milijona tolarjev, pri čemer bi za zagotovljeno porabo namenili nekaj čez 281 milijonov SIT. Več kot polovico tega zneska (149,7 milijona) bi porabili za nemoteno delovanje občinske uprave in organov ter zavodov. Skoraj 188 milijonov bodo vredne naložbe. Za socialne transferje, dotacije in subvencije je zagotovljenih dobrih 57,8 milijona tolarjev, za druge javne potrebe in rezerve skoraj 33,3 milijona, skoraj toliko (33,1 milijona) denarja naj bi porabili za investicijsko vzdrževanje, manjši delež pa bi porabili za stanovanjske potrebe (4,2 milijona) in za ekologijo (2,7 milijona). V razpravi so svetniki Občine Moravske Toplice povsem razumljivo poudarjali odhodkovno stran letošnjega proračuna. V tem okviru je bil govor zlasti o pristojnostih občine znotraj zagotovljene porabe. Kot je uvodoma poudaril župan Franc Cipot, je občina v bistvu neke vrste javno podjetje, ki poseduje javno dobro ter pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami javnega premoženja. V zvezi s slednjim je kritično pripomnil, da občina še vedno v celoti ne upravlja občinskega premoženja, ker se pojavljajo težave pri ugotavljanju vsega premoženja ob sprejeti bilanci prejšnje soboške občine. »Vendar pa občina v prvi fazi premoženja ne bi smela odtujevali brezplačno, kot se to dogaja z zahtevami krajevnih skupnosti v naši občini in drugih, predvsem gasilskih društev, ker se s tem zmanjšuje vrednost premoženja, hkrati pa tudi možnost delovanja občine.« Po njegovem mnenju bi bilo nujno ustanoviti vsaj razvojni sklad za področje drobnega gospodarstva in kmetijstva, prek katerega bi s pomočjo sredstev občinskega proračuna in lastnih virov omenjenega sklada lahko vplivali na hitrejši gospodarski razvoj vseh gospodarskih subjektov. V zdajšnjih razmerah pogreša občinskega inšpektorja in občinskega tajnika. Sicer pa so razpravljalci usmerili kritično ost v ustvarjanje možnosti za gradnjo stanovanj in skrb za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj. Kot smo slišali, na tem področju ni bilo storjeno veliko, razen razpisa stanovanjskih posojil, na katera je bil dokaj velik odziv. Zadeve pa se hitreje premikajo pri izvedbi študije oskrbe z vodnimi viri v občini. Ne gre prezreti, da so doslej prijavili štiri programe za mednarodno sofinanciranje Phare, in sicer na področju komunalne infrastrukture, še bolj pa prisegajo na pomembne gospodarske in družbene projekte, pri čemer dajejo posebno pozornost obmejnim območjem. Tako je bila že leta 1995 odobrena ureditev mejnega prehoda v Pro- senjakovcih, to pomeni, da lahko na uresničitev te naložbe računajo šele v prihodnjem letu. Prav tako so se zavzeli za ustanovitev kmetijskega sklada, saj zadeve zadnje čase težko obvladujejo. Zato je bila dana pobuda za sklic izredne seje občinskega sveta, na kateri bi podrobneje spregovorili o pereči kmetijski problematiki. Pri tem so omenili možnost tesnejšega sodelovanja z zavarovalnicami, ki bi lahko spodbudile hitrejši razvoj te pomembne gospodarske panoge v Občini Moravske Toplice. Moravski svetniki so soglašali s predloženim besedilom odloka o letošnjem občinskem proračunu, nato pa prižgali zeleno luč za globalno delitev proračunskih sredstev. Člani občinskega sveta Po sprejetem bo davek od Pref°'L' v moravski občim f čal za enkrat, g 100 odstotkov K primerzapoč^ co^ibibiladel^ leten pritličen ob' počitek in re^ njegova velikostf » "Sv moral 7 943,90 tolarjev^ od premoženjih iiz»4 so se tudi strinjali z njem postopka za ,ja,|i nih virov. Tako b j; premoženje ob ^111 vljanju la51"1.1^; zal’1! šic in vinskih okrog 12 milil01* , cej si obetaj« tudlta](se,sil munalne ekološke ti si dl sti de črpanje pitne vo° ‘ # odpadnih voda J milijonov SIT- J? . mena ne lom za uporab0 Ijišč, saj bi na ta a 20 in 30 milu0"1‘ koncu so prorac"^ ... ocenili za opti Jo bi prilagodili na« ložbenega denarja Na seji mestnih četrti konkretna opozorila »Brez prostorskih akt°f ni mogoče v Evropo!« »Bolj me motijo zadeve, ki bi jih lahko uredili sami, pa jih ne. Ena takih so nemogoče razmere pri izdelavi prostorskih aktov, saj so časovna odstopanja glede izvedbenih projektov očitna. Vemo pa, da stanje v komunalni infrastrukturi, kjer je zelo malo realiziranega, ni dobro, ker to ovira razvoj občine. Zato želim pospešiti razvoj infrastrukture, saj tako, da v vaseh ni vodovoda in kanalizacije, leta 2000 ne moremo v Evropo. Ravno pri zagotavljanju kakovosti, rokov in cen pa v prihodnje ne sme biti odstopanj,« je na skupni seji svetov mestnih četrti v Murski Soboti med drugim poudaril novoizvoljeni župan Anton Slavic. Sicer pa so se na seji pogovarjali še o vrsti drugih aktualnih nalog. Tako je bilo rečeno, da od Puconec do Murske Sobote in dalje proti Ormožu še vedno ni natančno določena trasa sodobne železniške povezave s sosednjo Madžarsko. Po drugi strani pa je bila trasa avtoceste med Bakovci in Dokležovjem določena že pred skoraj letom dni, zato je vprašanje, ali bodo na tem področju sploh še mogoče spremembe. »Nisem proti spremembam, toda potegnjene ni bilo niti še črte za prostorski akt avtoceste,« je bilo slišati župana Antona Slavica. Ta je znova načel vprašanje ureditve mestnega jedra Murske Sobote, kjer pričakuje večji odziv občanov, še posebno zato, ker se v praksi pojavljajo razne lastninske težave, kot je npr. Hekličeva hiša v Kocljevi ulici, vse večji problem pa predstavlja tudi bližnje gramozno parkirišče, kjer je že prava »umetnost«, najti primeren izvoz. Najpomembnejše je, da zazidalni načrt za mestno jedro čimprej »k id Hi lo Sto ’pl • drerbo011 sprejmejo, si . vsakršna 8rad"JžupO Po besedah Slavica jeT^gtvu ^ državo tudi vs .osh vsem za deV®0po< lanje, s čimer ne nalozoe. pripisujejo "^ jo 4 stnega^-^ pojavili cel sodel°r| likega po^Lifj stnih četrti.da cilje. Za^^“ pa bo treba ne pr° Seli so se zavz kovfle J pri pripravsJ nobene od'tudj ' Pri^^8 | delovanje n16 d ODSTOPILA SVETNICA ZELENIH - Po šampanjcu, ki ga je svojim predlagateljem in volivcem, ljutomerskim svetnikom, poslal v zahvalo državni svetnik g. Steržaj, je dala pisno izstopno izjavo svetnica gospa Jelka Rostaher. Kot razlog za svoj odstop je navedla vse od razočaranja nad državo do neučinkovitosti občinskega sveta, rekoč: »Človek se počuti osmeše-nega in neumnega, če hoče kaj spraviti v red.« Spomnila jih je tudi na lanskoletno idejo o prleški regiji s centrom v Ljutomeru. Vprašala je, kaj se je zgodilo s strategijo, zakaj ni bilo referendumskega preverjanja, in dodala, da »če je ves uspeh v tem, da so Ljutomer pripeljali izpod Murske Sobote pod Ptuj, potem jim dajem nezaupnico«. Opozorila je, »na račun delovanja vodilnih smo ogradili Prekmurje od nas« in se vprašala, kdo je po štiridesetih letih skupnih inštitucionalnih vlaganj ukazal takšno prekinjanje vezi. Svetnike je pozvala, naj razmislijo, kaj bodo dobili od Ptuja, Ormoža in kaj bo čez štirodeset let? Povedala je tudi, da se občina izogiba poslanca in dejansko ne ve, kaj naj bi z njim storila. Svetnike je pozvala, naj dajo službi za Logotip trideželnega parka Natečaj za otroke Natečaja za logotip parka seje udeležilo tudi slovenskih učencev iz sedmih goričkih šol lokalno samoupravo jasne smernice in naj naložijo poslancu in županu nalogo, da zamrznejo »stvari, ki se zdaj delajo«, to je Spodnjepodravsko-Prleška regija. Opozorila je, da finance gredo mimo, da obstajajo nejasna razmerja med občinskim svetom in ■ županom ter županom in njegovo upravo. In tam, kjer svetniki očitno sodelujejo, ne da bi imeli vpliv, in kjer so njihova svetniška mesta toliko kot »bianco izjave«, tam, kjer svetnik ni zaželen, če hoče kaj narediti, svetnica Zelenih očit- no noče več sodelovati, čeprav se zaveda, da na neki način ni izpolnila zaupanja svojih volivcev. Ob besedi »regija« so poskočili domala vsi koalicijski poslanci. Kam torej Ljutomer plove? O tem, kako in kaj z regijo, se bodo ljutomerski svetniki odločali na izredni občinski seji, ki bo predvidoma v začetku junija. Izredno sejo naj bi imeli tudi v zvezi s poročilom nadzornega odbora, ki ga vodi g. Sa-gaj. Bodo prišle na dan nepravilnosti občinske uprave in župana? A. P., FOTO: J. Z. V soboto, 31. maja, so v Modincih na južnem Gradiščanskem v Avstriji izbirali najboljše predloge učencev za logotip trideželnega krajinskega parka Raab - Goričko - Orszeg. Zanimivo je, da so izdelavo logotipa zaupali otrokom in njihovim mentorjem. Slovenska začasna delovna skupina koordinatorjev je zbrala trinajst predlog iz sedmih šol ■ Kobilja, Puconec, Šalovec, Markovec, Dolenec, Cankove in Kuzme. Kakor smo lahko izvedeli iz dopisa, poslanega s sedeža ZEU - Družbe za načrtovanje inženiring, d. o. o. M. Sobota, je Ministrstvo za okolje in prostor za člane začasne delovne skupine koordinatorjev projekta imenovalo župana Občine Rogašovci Janka Halba, župana Občine Grad - Kuzma Ludvika Kočarja, Hermana Kisilaka in Stanko Dešnik. S slovenske strani je za najboljši znak izbran izdelek Kornelije Škalič z OŠ Kuzma; za motiv je izbrala košato, na tri strani razraščeno drevo s tremi vrhovi in polji, ki simbolizirajo tri pokrajine. Ta logotip bo tudi podlaga za izdelavo grafične podobe, hkrati pa naj bi bil tudi osnova upravo- ;-zdelke blagovni znamki za vse območja. - bilo ‘ Kot je že znano, naj bi u f dišče trideželnega krajins^ bo P” m Gradu na Goričkem, k1 j Mt0 obnoviti - morebiti jbotjZ najemniki prostorov. nOl-abe toviti natančen nadzor P e.tftoCM narja, tako da se bo s pr o«1 |O K tudi v resnici kaj nared’ ° jjvec k Goričkem naj bi speljal* > M k pešpoti ter uredili naejn U Kobilje. Del denarja bo * pfCd , k dnjo komunalnih objek ji. naprav. . ^aov^iseil! K Ker se kar nekaj nač«° da kriva, bi bilo še kako | povezali in skupaj pnP me za Goričko, najsi b gramov, Slovenskega Peca ali v okviru PrOg^ jn1,6 vanjem informacij ne 6 prišli daleč, najmanj Pa / ^ 5. junij 1997 Zdravstvo, sociala, šolstvo Dvajset let ortoptične dejavnosti na očesnem oddelku v Murski Soboti »stojnica oddelka dr. Lea Thalany - Pfeifer je načrtovala ortoptiko ze leta ^rbela je ortoptične aparate in poskrbela za kadre ’Wvp02n1 a to vei° okulistike in je zaslužna, da ortoptična deja-* kliniko "v delUje že let kot tretia v Sloveniji, takoj za oče-^Moku' d U^Jan' 'n bolnišnico v Mariboru. V novem kirur-Wate. V kakičanu smo dobili leta 1988 lepe prostore in nove Uta 199| • °dsek za ‘Je b>l ustanovljen pleop- Ršs ortofn opt'ka izhaja iz ^naravno« t t0 pomeni Sikb^ n'^optičnjl'Z °Perativnim ^ptiUje]eVdrav1^^ Slavnost mnaz’v: sicer bi ih^lanta ?ra'a imenova-i M. V s ab°vidnost in n^toje'?, i°tr°C1 S Stra’ »frd4iSOnom zrkla-?a za zdra- ‘ tu cl zara- ki sa™-'dnevno zkortoPtičnimi 1 kar je tem bolj uspešno, čim prej je narejen operativni poseg. S tem omogočimo razvoj vidne ostrine in globinskega vida. Učinkovitost zgodnje operacije smo proučili pri dvajsetih otrocih s prirojeno paralizo očesnih mišic in objavili članek v Zdravniškem vestniku ob 100-letnici Splošne bolnišnice M. Sobota. Od leta ’93 do ’97 smo zgodnji operativni poseg opravili še pri štiridesetih otrocih med prvim in drugim letom starosti. Otrokom smo pred operacijo predpisali očala in jih zdravili z nalepko (okluzijo). Po operaciji smo izvajali ortoptične vaje. Starejši učbeniki so učili, da je operacija mogoča šele v tretjem letu starosti, novejša spoznanja svetovno znanih profesorjev strabologije (škiljenja) in naše izkušnje pa potrjujejo, da je otroka s prirojeno paralizo ; -cvetne terapije se m Pokorn ražnje VV^^.Vridobitt si rtrora ® otrok, ker je dober rezultat \N^4- travnik in ortop-V^JJ4 s svojim deionr pk Mi pmti siabovid-pri otroku raz- I j S5>žj^ ife-g ' ^W>rJOst)sa- 1 'KRic?eracijonjakov se °CeSn72Posta-'h mišic, očesnih mišic potrebno operirati čim prej, najbolje do prvega leta starosti. S tem preprečimo poleg težke slabovidnosti tudi slab estetski videz, držo glave postrani in težke psihične travme. (Slika - enoletni otrok po operaciji) Pogoj za uspešno zdravljenje je seveda zgodnje odkritje paralize očesnih mišic. Vse omenjene majhne paciente so pravočasno odkrili in k nam napotili pediatri otroškega in šolskega dispanzerja, s katerimi ves čas dobro sodelujemo. Operacije v zgodnji otroški dobi je med drugim omogočil tudi razvoj in napredek anestezije. Pri teh operacijah je še posebno pomembna dobra anestezija. Druga vrsta škiljenja so nepa-ralitični strabizmi, kijih nikoli ne operiramo takoj, ampak jih zdravimo nekaj let ambulantno z očali, nalepko, ortoptičnimi vajami, mišičnim treningom in s posebnimi prizmatskimi očali. (Slika - ortoptične vaje). Pri nas se zdravijo tudi odrasli bolniki. Nekateri se odločijo za operacijo strabizma v tridesetem in tudi v petdesetem letu starosti. Za dober rezultat operacije je pomembno tudi psihično poču- Enoletni otrok po operaciji Zmagovalci med tehniki Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije - Regionalni center s sedežem v M. Soboti ima v zadnjem času polne roke dela z izvedbo raznih tekmovanj in srečanj mladih tehnikov, računalnikarjev, raziskovalcev idr. Takoje bilo minulo soboto tudi tradicionalno Srečanje mladih tehnikov Prekmurja in Prlekije, na katerem je sodelovalo čez 400 učencev osnovnih šol in mentorjev. Zmagovalci so postali: Branko Špirič, OŠ I M. Sobota (amatersko radiogoniometriranje - lov na lisico C 8), Robert Sočič, OŠ Puconci (avtomobili na električni pogon -prosta vožnja v cilj C 1), Darko Pintarič, OŠ III M. Sobota (estetski videz avtomodela), Simona Šeruga, Alenka Mugerle in Iva Rapl. OŠ III M. Sobota (ekologija A 1), Robert Kosednar, OŠ I M. Sobota (elektronika A 62), Damjan Vidonja in Uroš Merklin. OŠ III M. Sobota (energetika A 5), Sandra Svetec, OŠ I M. Sobota (foto razstava B 2), Darijan Fujs, OŠ Grad (informatika - Caddy Ju-nior A 7.1), Aleš Žalik, OŠ Čren-šovci (Iz učenčeve domače delavnice), Gregor Vučko in Andrej Žibret, OŠ Črenšovci (izdelava izdelka iz lesa A 8.1), Goran Dukič, OŠ Gor. Radgona (izdela tje otrok, zato smo na našem oddelku v letih 1988 do 1995 v 30 primerih sprejeli v bolnišnico (hospitalizirali) skupaj z operiranim otrokom tudi mater. To je angloameriška metoda, imenovana »rooming«, ki so jo v Ljubljani uvajali že leta 1960. Ugotovili smo, daje bilo posto-perativno zdravljenje in psihično počutje otrok boljše. Hospitalizirana mati pa je z nego svojega operiranega otroka močno razbremenila oddelčno sestro. Vse, kar olepša in olajša otroku bivanje v bolnišnici, imenujemo »humanizacija hospitalizacije«. Vodja odseka za ortoptiko in pleoptiko dr. MARIJA RUDOLF-VUKAN MRSRfllO va makete z gradniki Lego Dacta A 8.2), Tomaž Lepoša. OŠ I M. Sobota (jadralni modeli A 2), Matevž Kuzmič, OŠ I M. Sobota (jadralni modeli FIH A 1), Vito Balažič. OŠ II M. Sobota (jadrnice - razred GC 7), Jernej Žilavec, OŠ III M. Sobota (jadrnice - razred K), Sašo Steiner, OŠ III M. Sobota (konstruiranje z elektronsko zbirko A 6.3). Darjan Gomboši, OŠ 111 M. Sobota (konstrukcije z zbirko Fischer Tehnic A 4.2), Mitja Debelak in Marina Cigiit, OŠ III M. Sobota (ladijski modeli MČI C 6), Samo Sela, OŠ III M. Sobota (ladijski modeli MČ 2), Grega Mešič, Dejan Zorjan in Darko Pintarič, OŠ III M. Sobota (ladijski modeli MČ 3), Samo Kološa. OŠ III M. Sobota (modelarski zmaji - deltoidni C 5), Damjan Ficko, OŠ lil M. Sobota (modelarski zmaji -škatlasti C 5), Drago Gašpar, OŠ Petrovci (nova učna tehnologija A 3), Daniel Černi. OŠ Turnišče (projekcija videofilmov B 3), Nataša Ružič, OŠ lil M. Sobo- 4. junij - dan darovalcev krvi Ob dnevu darovalcev krvi se še prav posebej spomnimo vsake posamezne darovalke in darovalca krvi ter organizatorjev krvodajalstva v okviru Rdečega križa. Prav prebivalstvo Prekmurja v zadnjem času še kako tekmuje s smrtjo, da ohrani pri življenju slehernega, ki mu le kri lahko reši življenje. Slehernemu posamezniku se globoko zahvaljujemo za razumnost in humanost! Zdi se, da so klic ponesrečencev, bolnikov, otrok in novorojenčkov še kako dojeli tudi zasebniki, ki omogočajo odhod svojim uslužbencem ob dnevih za darovanje krvi na prijaznem oddelku za transfuzijsko medicino v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Zahvaljujemo se vsem darovalkam in darovalcem, vsakomur, ki je karkoli prispeval h krvodajalski dejavnosti v spoznanju, da brez krvi tam, kjer lahko in moramo življenje reševati le s krvjo, in da tudi v Prekmurju še nihče ni umrl zaradi pomanjkanja krvi. To je najvišje odlikovanje vsakemu, ki se je že priključil tej humani dejavnosti. Čestitam vam k vašemu prazniku, vašim dejanjem in vaši človečnosti ter vas pozivam k še podvojeni pripravljenosti, pomagati vsem nesrečnim, krvi potrebnim! Prosim pa tudi vsa podjetja, tovarne, zasebnike in vsakogar, tudi šole in slovensko vojsko, da še vnaprej podpirajo krvodajalstvo in si s tem zagotavljajo varnost in mirno spanje. Poleg zahvale in čestitk vam želimo vsem mnogo zdravja! Podpredsednik Republiškega odbora za krvodajalstvo Slovenije pri Glavnem odboru RK Slovenije prof. dr. sci. prim. dr. EDVARD GLASER MEDNARODNI KVIZ - Na Sre-dnji zdravstveni šoli Murska Sobota je bil prejšnjo sredo mednarodni kviz iz nemškega jezika, na katerem so sodelovale štiri ekipe. Prvo mesto so osvojili dijaki iz gimnazije v avstrijski Radgoni (Borg Bad Radkersburg) pred tekmovalci Srednje zdravstvene šole M. Sobota, Gimnazije Murska Sobota in Dvojezične srednje šole Lendava. Poleg tekmovalnega značaja pa imajo takšni in podobni kvizi tudi širši pomen -spoznavanje in navezovanje prijateljstva med mladimi v obmejnem prostoru. (J. G.) Fotografija: J. Z. ta (raketni modeli C 2), Jernej Jakopina. OŠ Črenšovci (raketoplani - S 4 A), Matej Kolmanko. OŠ I M. Sobota (robotika A 6.4), Martina Žbkš, Tadeja Čontala in Gabriel Pilaj, OŠ Grad (tradicionalne tehnologije A 8.3) in Peter Škraban, OŠ III M. Sobota (strojništvo A 4). Sodelovali so tudi učiteljica OŠ I M. Sobota Darja Golob (nova učna tehnologija A 3), Vrtec Murska Sobota - enota Gozdiček in enota Ringa raja (razstava tehničnih izdelkov B I) in se prav tako uvrstili med najboljše. Minuli četrtek pa je bilo tekmovanje mladih tehnikov, na katerem so zmagali: Jernej Žilavec, OŠ III M. Sobota (jadrnice K), Mitja Debelak, OŠ III M. Sobota (ladijski modeli MČ 1), Vito Balažič, OŠ II M. Sobota (jadrnice G), Samo Sela, OŠ III M. Sobota (ladijski modeli MČ 2) in 1. ekipa OŠ Ul M. Sobota (ladijski modeli MČ 3) pred ekiphma OŠ Puconci in OŠ Ljutomer. J. G. Nemščina, angleščina Svoje znanje so te dni preverjali (in primerjali) tudi tisti, ki jih posebej zanimata angleščina in nemščina. Na državnem tekmovanju so se zelo dobro odrezali tudi nekateri osnovnošolci in srednješolci iz pomurske regije. To velja še zlasti za dijakinje 3. letnika Gimnazije Murska Sobota Damjano Debelak, Ksenijo Kočar in Tino Turki, ki so »zavzele« kar prva tri mesta na državnem tekmovanju iz nemščine (nemščina kot prvi tuji jezik). Sledi tudi posebna nagrada: enotedensko bivanje na Dunaju na stroške avstrijskega in nemškega konzulata v Sloveniji. Zavod Republike Slovenije za šolstvo (njihova predstavnica za odnose z javnostjo Nadja Gero-ni) pa nam je poslal rezultate državnega tekmovanja v znanju angleškega in nemškega jezika za učence 8. razredov osnovnih šol, ki je potekalo 16. maja v dvetih krajih po Sloveniji, sodelovalo pa je skoraj 400 učencev in učenk. V skupini nemški jezik - redni pouk so osvojili zlata priznanja tudi Vita Stajnko (OŠ Radenci). Dejan Bohinec (OŠ Stročja vas), Sonja Neubauer ( OŠ Videm ob Ščavnici), Petra Bobovec (DOŠ Dobrovnik), Kristina Horvat (DOŠ I Lendava), Blanca Borovič (OŠ Gornja Radgona), Anja Kranjec (OŠ Tišina), Tadeja Lutarič (OŠ Gor. Radgona), Tadej Marinič (OŠ Kapela), Glorija Toplak (DOŠ I Lendava). Manja Ficko (OŠ Gor.-Radgona), Kristina Kocuvan (OŠ Videm ob Ščavnici), Matej Kol-manko (OŠ I M. Sobota), Natalija Muhič (OŠ Gornja Radgona) in Ana Šonaja (OŠ Radenci). Zunaj konkurence pa se je zelo_ dobro odrezal Arpad Fodor (DOŠ I Lendava). J- G Zntervju vestnik, 5. junjj3 Slovenski vrhunski športniki - samo orodje? Zakaj je Primož Peterka tako redkobeseden fant? Užitek Ko so prejšnji teden prispeli skakalci v Radence, so imeli uradni trening. Seveda v Radence niso prišli kar tako. Tam je namreč potekal sestanek članov slovenskega »Nordic ski poola«, drugače povedano, bilje velik sestanek pokroviteljev. Primož Peterka, najbolj oblegani v A- reprezentanci, jim je bil seveda na voljo. V hotelu uradnega pokrovitelja, ki se je letos v celoti priključil k »poolu«, je bila tudi slovesna razglasitev športnika leta v nordijskih disciplinah. Da je to postal fant iz Moravč, najbrž ni potrebno posebej omenjati. Pogovor z njim je potekal v radgonski osnovni šol in Primož Peterka je odgovarjal na vprašanja, ko so nanj skorajda popadali za avtogram moledujoči osnovnošolci. Po čem se vrhunski športnik ločuje od navadnega smrtnika? Da nima miru. Kaj vam pomeni beseda »leteti« in kaj pojem »višine«? Uživanje. Čisti užitek. Na tekmovanjih - kdaj zaznate množico ob skakalnici? Takrat, ko skočim, ne. Drugače pa je prav »fajn« skakat, če je dosti ljudi. rabili. Fajn bi bilo. Ski poolova polna malha, prazen žep športnika? V tujini, predvsem na Zahodu, športniki s pomočjo pokroviteljev obogatijo. Kako bi se morale relacije med ski poolom in vami spremeniti pri nas? V tujini športniki res lahko Obljube so eno... Kako ocenjujete odnos med ski poolom in športniki? Res je, da imamo zagotovljene treninge in priprave. To ni pro- Ski pool za sezono 1997/98 športnikom marsikaj obljublja. Od individualno dogovorjenega prostega časa do štipendij. Toda obljube so očitno nekaj, kar je blagodejno za športne novinarje in slovensko javnost. Dejstvo ostaja, da Primož Peterka še vedno nima urejenega osebnega zavarovanja. Je vrhunski športnik res samo priložnost za druge, zanj samega pa ostane zapis v zgodovinskih analih? Primožev obisk v radgonski šoli in obisk polnilnice Radenske je bil v sklopu uradnega treninga. Seveda, pokroviteljem je pač potrebno biti na voljo. Tokrat je bila to Radenska. In v okviru promocije smo dobili tudi privoljenje Ljuba Jasniča pa trenerja Jelka Grosa za ta intervju. Dvomim, daje Primoža kdo vprašal, ali si želi za »lokalca« kaj povedati. blem. So pa druge stvari. Osebno nimam urejenega niti zavarovanja. Toda za letos vam obljubljajo od štipendij do individualno dogovorjenega prostega časa ... Bomo videli. Obljube so eno, Država, ki izkorišča... Kako hi označili odnos slovenske države do vrhunskih športnikov? Nič ne bom odgovoril... Nič. O. K. Rečmo: dober. obogatijo. Pri nas pa to ni mogoče. Predlagal bi, glede skokov, da bi lahko imeli kakšnega lastnega pokrovitelja več in da, če je športnik dober, bi lahko te osebne pokrovitelje tudi dobil. Kaj torej ostan 0 kot je Primož- P jde, ko je med Ijo«? Itf nikom, Kako bi uk slim, da se dopingu-^ bodo prej al> jajo pa mi.^Tojen iastfe^ J >1 se. tako zaradi kot posledic- . J dobijo. Kajp«^1” J Ijen? da” V Meni ni do ki pa je, Pa fer. dela” Slovenski politiki športnike pogosto izrabljajo v lastno promocijo. Se vam zdi to prav? Ja, zakaj pa ne. Človek se mora znajti. Jih torej izrabljate tudi športniki? Jah, lahko bi se tudi tako zmenili, da bi jih kdaj mi za kaj upo- Vam pripada samo delež od trženja vaše smučke? Ja, nekaj dobim. Na tekmovanjih dobivate tudi nagrade. V Planici ste si priskočili harleya. Vam katera nagrada pomeni kaj posebnega? Dobre nagrade so na Švedskem. Tam so velike. Od vrhunskega športnika se v Sloveniji pričakuje, da bo vedno najboljši. Da pri tem ne bo obogatel. Da bo vedno na voljo pokroviteljem. Da se bo mimogrede še pridno učil ali da bo študiral. Da ne bo govoril zadev iz zakulisja. Da bo torej v vseh pogledih »zgleden« primerek ubogljive in marketinško uspešne znamke. Seveda, dokler bo med najboljšimi. Če bo neubogljiv, se mu lahko pripeti »štorija« Mateje Svet. Jelko Gros ni samo trener in vodja skakalne reprezentance. Je tudi priložnostni fotograf. Je tisti, ki budno pazi, kaj njegovi varovanci izjavljajo, predvsem ko se znajdejo na najrazličnejših obiskih, kot je bil obisk radgonske OŠ. Zato Primoževo vprašanje Grosu, kaj naj odgovori na vprašanje, kako se počuti med skokom, nosi veliko dozo cinizma ... Zato ni čudno, če fant stavi predvsem na klubskega trenerja. A o tem nič besed ... izpolnitev pa drugo. Kaj vse vam pomeni vaš trener Jelko Gros? Kako hi označili odnos med vama? Brez komentarja. Je trener in včasih svetovalec. Ste torej včasih trmoglavi? Vsi to delamo. Kaj hi se zgodilo, če bi Jelko Gros odšel trenirat kakšno drugo reprezentanco, npr. avstrijsko, kamor so ga menda vabili? Kakšne posledice bi to imelo? Glede na to, da v Sloveniji še ni enega takšnega primernega trenerja, ne vem, kaj bi bilo. Vam ni trener v prvi vrsti prijatelj? Ja, je. Naj bi bil. Ali vrhunski športniki sploh imate prave prijatelje oziroma kdo so to? Ja, v skupini imam prijatelja. Ne, o imenih ne bom govoril. Drugače pa se vrhunski športniki med sabo tudi kregamo ... A. POTOČNIK, foto: JURIJ ZAUNEKER Kokain, kazen za užitek ali priznanje V zadnjem času zelo odmeva Go-Idbergerjeva afera. Menite, da so Goldbergerja kaznovali, ker je poskusil drogo ali ker je priznal, da jo je poskusil? Kaj menite o kazni, ki mu jo je Avstrijska smučarska zveza naložila, to je polletna prepoved nastopanja na skakalnicah? Glede na to, da je športnik, mislim, daje prav, da gaje kaznovala, če je to res počel. Kaznovala gaje zaradi obeh stvari, tako zaradi tega, ker je to naredil, kot zaradi tega, ker je to priznal. Bil pa je toliko fer, daje to priznal. To mu je pa v dobro. Mislim, da tudi ta kazen šestih mesecev - kak drug bi več dobil, ni prehuda. Kaj bi vam moral kdo ponuditi, da bi poskusili drogo? In če bi, hi priznali? Ne bi sploh poskusil. Doping, možnost za vzpon Kako bi ukrepali proti šport- Idol, vpHv’ odgovorn°S Ne’ne<^ Stepni^ tivira za Urejenih , Vrep^n^ Povs°d' Jihvrepre^ Bomo vio Orodje KakoseP^1 > imenu pa^ W W 4 ieX f' Seveda 4 ’ kojekon^Z/K; šole. Pa L pa” /MA rekli:Z^ Če vant "A tako, kot pz J Ponavad' X Skoraj^^A Verjet'1^ počutita P pr^ /7 A njega se PdAv poc idola do-dencibP3 5-junij 1937 /Cul turna obzorja društvo Zarja iz Gaberja Po letih mrtvila spet kulturna dejavnost je, da je v njej polovica prebivalcev madžar-। °Venske narodnosti, zato je temu potrebno prilagoditi ^Itli šele L aVn°St V kulturnem društvu Zarja so se na novo orga-y ^ga žjvijg1’ P° ve® manjše aktivnosti na tem področju ^Mzhanji!3’ a se lahko že pohvalijo s precejšnjo aktivnostjo ter V hit,, Prireditev in sodelovanji na prireditvah zunaj kraja. {C? društvu sodelu-^iihin mS^Upin' Pevcev pesmi 'društva Rrozek' Predsed-°Živitvi Mataičje SpoZn°Sti kulturnega J^ajevne sin a' *^an*so na >inJknP^ ulovili, 'Im kul?11 ieti v krajo 'dobili ' ?° ^vljenje. h^očju zadnJih letih na S-krlJ manJ aktivni četa got°vo zani- Zato na kulturnem 4h‘Zlra in da h PCt pnmerno jSžnostiT Pri tem P« : Pleše slo- l^S^^klorno ^I>kupi®adzarske Uu- Wih " pevcev slo-Cltatorsk'h JUdskih Pe-Ch l^e dv Skupino-O v domu k Wdp° Prenatrpana skupina si je tudi že kupila folklorno obleko, medtem ko madžarska folklorna skupina svojih lastnih folklornih oblačil še nima in si jih mora izposojati. Madžarsko folklorno skupino vodi Elvira Goncz - Vaupotič, poučuje pa jih mentor, ki prihaja iz Madžarske. V skupini za zdaj nastopa osem deklet. Obe folklorni skupini sta že sodelovali tudi na prireditvah zunaj svojega kraja, nastopajo pa tudi v hotelu Lipa v Slovenska folklorna skupina iz Gaberja i Tl ^acka v Pomurju naših trideset let ■ lef i PotiUdtk Za prvo hralno značko v Pomurju. Mnogo i pokojnega prijatelja Leopolda Suho- i? *>, Sai na °beh , nika in nas vseh, ki smo sprejeli nalogo, da Mi Lanekl reke Mure uvedli bralno značko Miška boi k° Kranjcc idilično pričaral prekmursko ravni- =- človeka za trdi kruh na žejnih poljih in ah in drugih velikih ali drobnih dogodkih. A ^4 As d°Ze Sreš, ta- ?rske za-ajn>caZPM M. Sobota, in jaz. Miško Kranjec nas je pričakal z domačo slivovko, kot je pri Prekmurcih dobra navada, in čeprav je že vedel, kaj želimo, nas je zavrnil: »Bralna Ijev in pesnikov začetnikov f a. % in pesniKuv zaceirunvv .?'ki niso več zaljubljeni J??’ T $love ^Pekek srečanje pisateljev in pesnikov začet-iSsi^ hottekaj ??e‘. "atečaj je svoje dela poslalo osemin-1 'Z^a še anj kot deset iz Pomurja, začetnikov pisa-taVH h ^jši 7 ^u^oa knjiga pri založbi, morda v samoti svor , 0 Je en0 od osmih slovenskih regio- ' iVV P®ngart ^“žičnosti najbolj odmevno. Njihova dela ; Vtikih? Stvari »i Prozaiste in Feri Lainšček poezijo. Dalje ' C.V $onja Goleč, Andrej Bergauer in Aleš I li.ki Se j’ ^^ič, Jadranka Zaletelj, Veronika Čuček Idh^^nib^^0 u<^e'e^*h vseslovenskega srečanja pri HM e Poe- ien- ;ratu- Siesti pri Paj« pri mladih opazna precejšnja stopnja humorja in sproščenih zgodb. Slišali smo lahko tudi, da se jezikovna raven ustvarjalcev dviga, kar je še posebno opazno pri jezikovnih kvalitetah. Letos je petindvajsetletnica tega srečanja, prvi zametki pa so nastajali v reviji Antena v rubriki Ekspopip - ekspresna popravljal-nica pesnikov in pesnic, katero sta vodila Evgen Jurič in Aleksander Lucu. Najprej so bile to zgodbe iz vsakdanjega življenja, potem pa sčasoma resnejše ust- Lendavi. Deset pevk in pevcev, ki pojejo slovenske ljudske pesmi, vodi Terezija Horvat. Madžarske pevke in pevce pa vodi Regina Herženjek. Teh je osem. Ob kulturnih prireditvah v kraju pa nastopajo tudi recitatorji, seveda z nastopi v obeh jezikih. Glede na narodnostno meša-nost so tudi prireditve v kraju običajno organizirane tako, da je polovica nastopov v madžarskem, polovica pa v slovenskem jeziku. O začetnih težavah je predsednica društva povedala: »Največje težave na začetku so seveda z denarjem. Samo zagnanost ni značka Miška Kranjca, to se lepo sliši. Ampak, ljudje, jaz sem še živ. Taka čast pripada le pokojnikom.« Ob tem se je šegavo smehljal in vedeli smo, da ne misli zares in nas »vztrajnih« ne bo pustil praznih rok. Brž sem mu naštela, koliko značkam so podarili svoja imena živeči pisatelji, in da so vsi zadovoljni. Značke nosijo portrete književnikov, mi pa varjanje. Skozi to ustvarjanje je šel velik del danes uveljavljenih literatov. In prav verjetno se tudi med temi, ki so prišli v Gornjo Radgono, skrivajo še veliki literati. ALEKSANDRA NANA RITUPER SKUPAJ PROTI POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI dovolj, nastopajočim je treba priskrbeti primerno obleko, kar pa precej stane. Za zdaj ima svojo obleko le slovenska folklorna skupina. Pevke ljudskih pesmi si še sicer najdejo v omarah kako bolj tradicionalno obleko, pri madžarski folklorni skupini pa je to težje, tako da bomo v prihodnje tudi njim morali priskrbeti primerna oblačila za nastope. Od krajevne skupnosti in občine smo dobili nekaj denarja, a gaje bilo dovolj le za pokritje najnujnejših stroškov in nakup oblek za slovensko folklorno skupino. Kljub temu pa mislim, da smo v tem času, odkar smo se na novo ustanovili, kar precej naredili. Skupine vadijo dvakrat, tudi po trikrat tedensko. Tudi v prihodnje imamo v načrtu kar nekaj prireditev v kraju, sodelovali pa bomo tudi na prireditvi Lendavska trgatev, pripravili prireditev Veseli večer, program ob pogo-stotvi starejših občanov, ob pikniku v naravi in podobno. V naše prireditve seveda vključujemo tudi šolarje iz gaberskega vrtca in osnovne šole.« JOŽE GABOR smo mu že pokazali osnutek odprte knjige z njegovim imenom. Gotovo bi naša lepa zamisel ostala le na papirju, če šole ne bi imele vrlih in požrtvovalnih učiteljev slovenščine. Na aktivu za slovenski jezik smo jim pojasnili, da je to plemenita spodbuda za širjenje žlahtne slovenske besede, ljubezen do knjige, poistovetenje mladega človeka z junakom ali kritična ocena, kar posredno pomaga vzljubiti jezik in olajša delo v razredu. Priznam, učitelji so delo z veseljem sprejeli (brez dodatnega plačila). Tudi učenci so se odločali prostovoljno in si naložili dodatno nalogo. In obrestovalo seje. 25. maja 1967 so se zbrali v soboški kinodvorani tekmovalci iz lendavske, gornjeradgonske, ljutomerske in soboške občine. Po pest-srem programu smo se vsi z avtobusi odpeljali v Veliko Polano. V polanski takrat še stari šoli so nas pričakali domačini ter nas presenetili s folklorno skupino in bogato pogostitvijo za vse znač-karje. Menim, da je bil to veliki dan, praznik šol, učiteljev in organizatorjev. V teh dolgih letih smo poskrbeli, da so naše šole obiskali resnično vsi živeči književniki, vsako leto jih je bilo dvanajst ob istem dnevu. Srečanja z njimi šobila vedno doživetja. In dobro, da smo jih videli, ker bi bilo danes že prepozno. Danes jih ni več: Franceta Bevka, Ivana Potrča, Antona Ingoliča, Miška Kranjca, Leopolda Suhodolčana. Pogovor z njimi in prijetnega kramljanja se še danes radi spominjajo takratni tekmovalci in učitelji, kar mi tudi povedo. Koliko zvestih bralcev je ostalo in nadaljevalo branje, ne vem, vem pa, če je ostala samo četrtina od teh, ki dobro zamisel o slovenski knjigi prenašajo na svoje potomce, da bo naša žlahtna beseda večno živela ter z lepoto in dobroto oplajala našega človeka. KAROLINA KOLMANIČ 9 Branja Drago Kuhar: Prekmurska zgodba, založba Skledar, Ljubljana 1997, 202 str. Zadnje Kuharjevo besedilo zavzema med njegovimi knjigami posebno mesto. Doslej se je avtor trudil izpisati literarna besedila, v tej pa iz literature izstopa v polliterarno književnost, za katero je značilno, da izrablja nekatere estetske atribute jezika, toda kot celota ni usmerjena v izrekanje t. i. umetniške resnice o življenju, ampak v ideološko, didaktično, religiozno ipd. učinkovanje. V nekaterih segmentih Kuharjevega besedila se mogoče zdi, da gre pri vsem skupaj za postmodernistično žanrsko variiranje, toda natančnejše branje, predvsem razčlemba pripovedovalca, pokaže, da ne gre za »zgodo-vinjeni roman«, ampak za romansirano pridigo. Za romaneskno strukturo, ki jo obeta zvrstna oznaka »zgodo-vinjeni roman«, je namreč pripovedno dogajanje prešibko. Podobe osrednjih prekmurskih protestantskih piscev iz 18. stol, in med nje vpletene podobe idiličnega kmečkega življenja so med seboj zelo krhko, skorajda naključno povezane, tako da jih v nekoliko stabilnejšo zgradbo veže šele nadrejena jim »okvirna pripoved«. Le-to tvori pripovedovalec skupaj s Sleporojenim Adamom kot njegovim alter ter hkrati arheegom. Ta pripovedovalec je večplasten: v nizanju idiličnih podob kmečkega življenja je romantični urbanizirani zagleda-nec v vaško-kmečko starožit-nost; v risanju podob štirih prekmurskih protestantskih piscev se na prvi pogled zdi kot postmodernistični pripovedovalec, ki se svobodno sprehaja po »labirintih preteklosti« in z njo svobodno komunicira. Toda odsotnost distance in liturgično-demiurgično priklicevanje nekaterih segmentov preteklosti kaže, da avtor skuša izbesediti neki samosvoj mit (144: »Onstran besede bi rad, tja za njeno zarobje, v predenje mita za to-strano pesem Kajti tretja značilnost pripovedovalca je ta, Senčna predstava Grajskih strahcev Regratova roža V Murski Soboti pri ZKO-ju že tretje leto deluje lutkovna skupina Grajski srahci, ki jo vodi Jožica Roš. V letošnji sezoni so pripravili uspešno lutkovno predstavo Regratova roža avtorja Ferija Lainščka. Predstavo pa odlikuje tako estetska slika kot poetično besedilo, ki so ga predstavile Janja Bohar, Ines Gombo-ši, Mojca Horvat, Kaja Lainšček in Petra Turk. Senčne lutke je naredila Ditka Petkovič, prav za to predstavo pa je glasbo sestavil Željko Marušič. Predstava je nekaj posebnega tudi zato, ker je upodobljena s senčnimi lutkami, ki so sicer starejši tip lutk, vendar so pri nas precej redke. Avtorji in snovalci predstave so se zato zanašali predvsem na lastne izkušnje in zamisli. Da jim je uspelo zamisli tudi uspešno realizirati, pa kaže uspeh Regratove rože, saj so jih vabili v številne osnovne šole in na srečanja, njihovo predstavo pa je posnela tudi Televizija Slovenija. Predstavo so naredili za to, da bo gledalcem lepo v očeh in v srcu. In uspelo jim je. ANR, FOTOJ. Z. da je v svojem bistvu izpovedo-valec osebnih iskanj, občutij in misli, svetovnega nazora in še posebej svoje osebne mitologije, ki temelji na dveh triadah: slo-venstvo-prekmurstvo-protestant-stvo ter beseda-jezik-knjiga. Taka zasnova, ki dogajanje lirizira, pa pripovedovalčevi osebni zgodbi odvzema kohezivnost okvirne pripovedi, tako da smo priča krhanju ne le romaneskne, ampak pripovedne strukture nasploh. Literarno strukturo besedila pa krha pripovedovalcev ideološko naravnani odnos do pred-metnosti. Na tej ravni besedilo izstopa iz območja literature in postaja pridiga. Ta položaj je v besedilu reflektiran v tejle izjavi: »Moje sanje so pridiga, pa če je to komu všeč ali ne!« V luči te konstatacije se izkaže, da struktura besedila pravzaprav »mora biti« takšna, kakršna je, da se ob dominantni avtorski pripovedovalčevi zgodbi preostala dva niza podob niti »ne smeta« razrasti v samostojni pripovedni strukturi, ampak lahko pridigarju le rabita: ena kot »materija« za ustvarjanje ustreznega starožitnega »filinga«, druga kot gradivo za izdelavo njegove »prekmurske zgodbe«. FRANCI JUST 10 Najedanje vestnik, 5. ju^ Lendavski p&@Ci Pozdravljeni! Lek namerava razširiti svoj obrat v Trimlinih, zato je zaprosil lendavsko upravno enoto za lokacijsko dovoljenje. Zainteresiranim radovednežem je dan tudi na vpogled osnutek gradbenega načrta in pozvali so jih, naj dajo morebitne pripombe. Bojim pa se, da teh ne bo ravno veliko, ali pa sploh ne, kajti ljudem v lendavskem kotu in tudi v širši okolici pomenijo veliko več kot škodljivi vplivi na njih in okolje: dober zaslužek katerega od družinski članov, sorodnikov ..., pa ugodni stanovanjski krediti, s katerimi so si nekateri Lekovci pomagali ne le do hiš, ampak tudi do novih avtov. Sam pa od kemične industrije v Lendavi in okolici seveda nimam nobene koristi, prej škodo. Nihče me namreč doslej še ni prepričal, da ne bi imela vpliva na moj vinograd v Lendavskih goricah. Morda je takega mnenja še kdo drug, ki trsje škropi in škropi, a od tega ni haska: takim in drugačnim škodljivcem človek ne more do živega. Čez širitev kemične industrije pa se seveda ne bom šel pritožit. To naj stori kdo drug! Odkar tudi po vaseh ne peremo več na »ribaš« in perila ne izplakujemo ob potokih, ampak se nenehno vrtijo pralni stroji...; odkar se tudi na kmetih ne kopamo več v škafih in lesenih kadeh, ampak v marmornatih kopalnicah ...; odkar pomij ne dajemo več prašičem, ampak jih spuščamo v cevi ...; odkar... Saj veste: veliko je umazanije, ki roma v greznice ali pa kar v obcestne jarke, zato je treba nujno zgraditi kanalizacijo. Med prvimi so se za to novotarijo ogreli na Hotizi in samooklicani odbor, ne da bi ga za to kdo pooblastil, je »predpisal«, koliko naj bi plačala posamezna domačija, obrtniki, podjetniki ... Pa odmevi? Tisti, ki naj bi plačali najmanj, že pridno plačujejo, oni, ki pa so jim naložili največ, pa pri tem nočejo sodelovati, saj pravijo, da naj bi prispevali vsi enako. Gradnja kanalizacije je negotova, kajti tisti, ki plačujejo, upravičeno jamrajo, da ne bodo plačevali za one, ki ne plačujejo. Vse kaže, da bodo še lep čas aktualne traktorske cisterne. In kerse-danes grem nekega okoljevarstvenika, naj še zapišem, da mi je izredno hudo, ko pogledam v kak potok, kaj šele v reko Muro, in le tako redko vidim kako ribico. Izginile so zaradi onesnaženosti. Ko sem bil mlad, pa je bilo seveda drugače: plavale so v čisti vodi in z lahkoto si jih lahko ujel z roko. Ne vem, se motim ali pa sem domišljav, pa vendarle naj zapišem: danes je veliko več ribic, ki imajo dve nogi, kofonihle, ki plavajo. Veliko pa se jih le ne da ujeti. Zakaj, vas sprašujem. NACI Kujski val, smo že v Evropi Najuspešnejše zabavne centre in diskoteke v naših krajih odpirajo nekdanji kovinarji in »švasarji«. Potr-dite^tega je nedavni obisk slovenskih smučarskih skakalcev s Peterko vred v diskoteki OXYGEN. Uspeh nekdanjega »Lasvegasa«, kije bil pred tem v istih prostorih, in sedanje diskoteke KISIK (kar oxygen pomeni), je spodbudil veržejske ključavničarje in strugarje, da bodo odprli veliko večji disko klub ACETI-LEN. Temu bo najbrž kasneje sledila poplava klubov po vaseh z imeni ARGON, NITROGEN, CARBON DIOXYD, MESING, ROSTFREI, ŽLINDRA ali s podobnimi kovinsko zabavnimi imeni. Pripomba uredništva: Obisk smučarskih skakalcev v Ljutomeru ni naključje. Ljutomersko-ptujsko-mariborska naveza je sklenila, da bo na Pohorju zgradila skakalni center s skakalnico, ki bo dopuščala skoke vse tja do šeststo metrov pri hitrosti pod 100 km/h. Prvi korak je naredila občinska uprava Ljutomera z nakupom garsonjere na Pohorju, kjer bodo stanovali ljutomerski opazovalci in budno spremljali gradnjo. Kujski val, nenaravni pojavi Ko Ljubljančani zavijejo v Ljutomeru pri pokopališču desno proti Lentiju, doživijo najprej skok čez progo, nato vozijo kakšno minuto naravnost in po desnem ovinku zagledajo zanimivo vas. To je Stročja vas in njena posebnost je, da leži natanko na meji med Panonsko ravnino in Slovenskimi goricami. Hiše na levi strani ceste stojijo na Panonski ravnini, one čez cesto so že v Slovenskih goricah. Stročja vas je lep primer, kako so naši ljudje nekoč spoštovali svojo zemljo in so gradili samo na tisti, ki je bila za kmetovanje manj uporabna. Slovenska državna uprava bi v Ministrstvu za okolje in prostor morala zaposliti samo Stročjevaščane, ker bi oni znali Slovenijo ohraniti nedotaknjeno še za prihodnje rodove in bi danes gotovo ne bila videti kakor veliko gradbišče, na katerem norci gradijo vse počez. Mirne in pridne prebivalce te Dugo san Ti že nej pijso, vej pa moreš razmiti, ka pri moji lejtaj me že očij vanjoukše ne služijo, pa prsti, šteri kalabajs družijo, saki den bole trdi gra-čujejo, liki selij mi dušna vejst nebi dala mejra, či se Ti v eton hijpi nebi oglaso. Preveč mi je žmetno, da saki den vijdin pa čiijen, kak nas šteri eti v našoj Morskoj krajini živejmo, ovi z glavnoga varaša pa drujgi bole bogati krajof naše male državice kouli prinašajo. Najprlej bi mogo praviti, ka je fejst tou vo prišlo, da so So-bočanci, šteri kre tej najbole prometne vilice živejo, za par vor promet doj stavili s takšin talon, kako so tou nikda na Kosoven delali z malof decof v prvon rejdi, pa so te ministre se čakale. Da so njin tej po pogajanji obečali, da de se najitrej kak je mogouče začalo delati, so si tej malo odejnoli, te je vo vdarilo tou, ka se f Sobočkon svejti va-raške občine ne pomirijo sten, ka bi njin autocesto občino na dvoje talala, pa so nanouvo zač-noli guč od toga, ge bi naj tou cesto delali. Tou začetek delanja tijska naprej za kakše leto ali pa več lejt, pa f tou, ka je tou oddrugec se vastavileno kak kukojcina bilica, je saki, šteri se količkaj razmi f tej prijlike, gezero procentof gviišen. Zna se, ka se med ten cajton, ka naj bi se eti naši na-prejidouči pogučavali od nouve lokacije, pejneze inan odselijo, Sobočanci do pa duže bole slabo spali ali pa mogouče do delanja vouve ceste niti nigdar ne prijde. Nej mi šlo se tou fkuper v gla-vou, kak smo mij eti lejko tako nouri, pa san pijto sousida Vin-ceka, šteri pravi, ka se tou zač- lepe prleške vasice že dolgo vznemirja nenavadni pojav. Na levi strani prej omenjenega ovinka se tik ob cesti večkrat pojavi ogenj z velikim gostim črnim dimom. Podoben dim pošilja v zrak ljutomerska tovarna usnja, vendar so opazovanja ovrgla vsakršno zvezo z njihovim dimom. Cejlo naše kmetijstvo je prišlo zatou, kašoovim ščeli, pa računajo tak, M med lačne pse eno čonto^l ta cejla ostane, kaseom sebof zgrzejo, pa do njem ne prijde. . • Zato Ti zaj pisen, kas!ll tuj član toga nouvoga^ I koga poslanskega klubski mij eti smo tak nouri, svojo sklejco plujemo," 1 ednouk zasikdar nafčimo.J čeden na d n kvari fčii, pa na m Zakoj 51. nolo ži davno prlej, vo je prišlo najbole te, da je edijni kovet z naše Morske krajine, ka nej buo na rdečoj listi, zvogeni ta stou-po, pa smo s ten za ove tale države išče vekša Sibirija grata-le, kak smo prlej ži zaistino bilij. Dale se je najbole vidlo, da so Sobočonci cesto zapejrali, ka njuvoga nanouvo zvolgenoga župana nej bilou pouleg, ka so ga prej doktori na pricerdopust poslali. Za tiste, šteri so pa nej( tej voljtvaj zgubili, pa so li ta šli, pa tou tak vo vijdi, liki bi svojo glavou fturbo džali, ovi, ka so župana zvolili, so pa zaj zagvu-šno gor prišli, kelko je vora. Ka so staro občino na dosta mali rastalali zagvušnovala telko, da se lidgej pri enoj kuči med se-bof svadijo pa se začajo s svojin srmaštvon talati, te zvunešnji svoj piskriček kcoj denejo pa kaj za sebej poberejo, pa zaj velka prestolnica na tej male občine glejda tak kak na fotive ali veške srmake. Nej trbej gu-čati, ka se pšenica po fal cejni Zagori kar nenadoma in brez. kakšnega koli vzroka, skoraj vedno na istem mestu, vendar v bližini takrat ni videti žive duše. Okoliški prebivalci so že čisto obupani in prestrašeni, in Bohinčevi, ki živijo najbliže tega zloveščega kraja, razmišljajo, da bi se preselili. Zeleni so postavili opazovalno mesto, vendar vse do danes niso mogli odkriti vzroka smrdljivemu pojavu. Kujski val, kulturni utrinki Naš novinar se ga je napil in pri poročanju z otvoritve ljutomerske gimnazije nerodno omenil »Roma-nin cerkveni zborček«. Naj povemo, da je ta»zborček« znani ljutomerski mešani pevski zbor ORFEJ, ki ga v Ljubljani poznajo pod imenom SLOVENSKI MADRIGALISTI, v tujini pa nastopa in zastopa Slovenijo pod imenom GALLUS SINGERS. Ta ZBOR daleč presega ljutomersko »kulturo« in se lahko primerja z največjimi svetovnimi umetniškimi stva- kuval@siol.net ritvami. HRANA. Že samo črkovanje te besede mi v ustih sproži kopičenje sline, saj se mi ta trenutek pred očmi začnejo prikazovati slastne jedi. Saj niti ni nujno, da so mastne in visoko kalorične, tudi skleda zelene solate je lahko prav okusna. »Zakaj moramo ljudje sploh jesti, zakaj ni enostavno le nekih tablet, ki bi bile namesto obrokov?!« se večkrat pritožuje nekdo iz naše hiše. Ne, ne, to pa zame sploh ne bi prišlo v poštev! Ampak s tem ne mislim le slepo polnjenje želodca, zame je hrana pravzaprav veliko slo po okusu. Morda imam še srečo, da si skoraj nikoli ne zaželim sladkih stvari, ker bi le-te ob vsej drugi količini hrane, ki jo čež dan pojem, precej vidno povečale moj obseg. Tako lahko še nekaj časa (skoraj) brez skrbi eksperimentiram. Danes sem se odločila za pripravljanje domače majoneze, ki je pač eno tistih mašil, ki ogabni jedi da vsaj za približek boljši okus. Potrebujemo jajca, gorčico, limono, sol, olje, multipraktik ali kaj podobnega, potem ... Eh, dovolj bo. Če ste primerno oblečeni in obuti (ortopedski copati, rumen plašč iz polivinila in zaščitna očala), se lahko izdelovanje začne. Najprej bomo vzeli od nas se razno zazvozi, ka non te lejko makarone pa rejzance z naše pšenice drago nazajoda-vajo. Svinje eti spouvane pelajo klat inan pa non te pa pršute ma mortadele drago nazaj tržijo. Da v našon kraji geste puno krum-pičof kodaji, te z Afrike mogouče eščedrakše notri pripelajo, somo naj mij eti nemremo odati. moremom je pa nej pravi, kabiga trbem niti, ka bi te Koveti lejko m Hi? Kako smo fal čim Murskon vali, šterijeim Šenki reklamo za dnika države, štete dom „ ■ ‘‘^Kiičejem^ K,/., d UlzLavw, _ pou leta. Mogouče je dobro plačano, somom 'Ul ■- goveji J^ii to pia^a,,j, somoa nonč Boug oča ne veji / F čakanji na se n, rondume Te pozdraviš M m či Borojčnjek s Čargom L ©hogft Cageni na potacaj so se njemi naj I biiice, tak je na cesti uda/to v »udaano jamo« aVt o । na cesti. ^Jafeši Ciijfcenj je na cestaj sigdait več, pa । na cesti. t)afefii ®jfeenj je na cestaj siga™ vi;« r- - ■ ’ več je cest s takšimi fcjknjami. So pa ešče oekče ' ■ našoj domovini na teSki mejstaj, ka se ji na ete pop® | da napijsati je vo gbnodo štetega so toj ’11)^ givfenje o nevoufe sphM^e. ‘-Pa si je tak gasP4 no nouto ete ve/tšuše: £Ta cesta ma naša stou tojM’ stou {iijkenj ma cesta ge P0, či tefiko nej mejto bi bi dobita tou cesta bito- Či gftj je geft fujbnja pW ’ je slamnata staja tou nej, te tojknje so tak kak pw ka skakati pnejk njij 4 ^e fcjhja sfouensbi cimbo^’ nan v gepi jo ge nej W4 tuj v piskat je tojhja nej ® na tofetaj v tefeavaj tuj n4 cAfa cesti je tojknja najuj^ si Jefno spoteneš na njej-či pijan što not/ti v njou spa več pnijti g nje sakšt ne eej Šče dosta je pni nas tej stou kitic bi g njij g^°i * ® či pneveč od fujbenj bi np^j še cesto što seksat bi šou- Topla jajca Če pa niko^^ko^S«^ prekin^^n^ 0| nasuh šeleč^K ? limono. Se' j3ti L livati olje- ultrasveža jajca - mislim, da morajo biti še topla. Ko jajček ubijemo, takoj vidimo, kako dolgo je kura na njem sedela. Bolj, ko je svetlo in se nam povrhu razleze še cel rumenjak, slabše je. Ko končno izberemo pravo jajce, ga lepo na sredini počimo ob oster rob, na primer nož. Potem rumenjak prekladamo iz ene polovice lupine v drugo polovico. Na ta način (nemogoče - je mogoče) beljak vedno pade mimo, rumenjak pa prevzema vlogo solista v lupini. Nato ga »razprasnemo« v posebno posodo, kjer se bo odvijalo miksanje. Za pet ljudi je pet rumenjakov čisto dovolj. Vse skupaj bo nastalo malo več kot pol litra majoneze. Rumenjaki so v glavnem v posodi, kjer jim dodamo nekaj soli in frcnemo za en mišji dr*‘ec gorčice in par kapljic limoninega džusa brez dodatkov in koščic. Miksati moramo počasi, multipraktik damo na najpočasnejšo hitrost. en grd skrbi. Ampak Nak°^ s Zdal® barva, zivna0^,^ j 5 drlajsa0?^ vedno'- 5' junij' 1997 ^Cronika taonci: Smrt na itaniških tirih Vlak, ki je v.četrtek, 29. maja, okrog 22. ure peljal iz Wmrske smeri proti burski Soboti, je na odseku MDokležovjem in Bra-'*i naletele! na 45-letnega ^■G izBratonec. Le-ta naj Bn stanju duševne stiske M na železniške prage in too naslonil na tir. Stro-IMja.ki je nesrečnika za-siju lokomotivinih testov, je močno zavrl wvno kompozicijo, a žal !tHlo prepozno: vlak je ^srečneža povozil. D'* <’ »i?'"’1' Ivana je umrla Tiho in mirno je pet dni po praznovanju 102. rojstnega dne umrla Ivana Hanika Bezjak iz Brengove. Bila je najstarejša v Občini Lenart. Rodila se je v Brengovi, v hiši, v kateri je preživela vse svoje dolgo življenje. Ljudje so jo poznali kot delovno in - šegavo. Celo je izjavila, da se zaradi dela niti poročiti ni utegnila. Rodila se je 24. maja 1895. leta. V času prve svetovne vojne, ko so bili moški na frontah, je hodila kosit na negovsko graščino in na večja zasebna kmečka posestva. Zdravje ji je služilo vse življenje. Le kake tri tedne pred smrtjo jo je »vrglo« v posteljo, iz katere pa ni več vsta- ,r°vnik: Poškodovan otrok M? nesrečCeSt' Ormož-Miklavž v Krčevini seje v petek zgodila |k^aBrebrOya’? kateri se je hudo poškodoval 12-letni šolar Z. P. iz 111 nani je nal *t'ia’ keta na-* b' nenadoma izza avtobusa skočil na ce-e'el osebni avto, ki ga je vozila Sonja O. iz Ivanjkovec. Nesreča na Panonski ulici ;■ maja, ob 21.25 se je zgodila na Pan0"®k'“''‘'motorjem nesreča. Vse kaže, da je voznica i peljala Lju-AržavV*?rednost Pred osebnim avtom, s kaeni ,q pre. Hrvaške. Sonja se je hudo pos o Zanemarljiva, i^^za r11, svJ k .vec,noma "a sPfehnae Jublienčke Sihn>dLNod?pa^ Sir Mevno -aene8a od žalostJe Vese,eSa S’>li,nZst ruPiL Da, L i J« vest — gel kost oziroma meso, ki ga je le-ta seveda z veseljem pojedel. Čez nekaj časa So se začele pojavljati težave. Pes je komaj premikal noge, na koncu pa se mu je iz gobca ulila kri. Na veterinarski postaji so lahko samo ugotovili kruto resnico: pes je bil zastrupljen in mu ni več pomoči. In res je bilo tako, žival je čez dve uri v hudih mukah poginila. Lahko se vprašamo, kaj je vodilo način izkoristila zaupanje nič hudega slutečega, še dokaj mladega nemškega ovčarja. Ali je sploh imela kakšen motiv, saj je pes večino dneva prespal na hišnem dvorišču, ponoči pa o kašnem laježu ni moglo biti govora, saj so psa redno zaklepali v hišo? Ali pa je ta poteza samo simbolična gesta časov, v katerih smo? Časov, v katerih je vse manj prostora za prijaznost, ampak vse več za hudobijo? Dejstvo je eno: neznanec, ki je vrgel meso, je napravil dve napaki. Prva je bila ta, da si je za svojo ne- človeško dejanje izbral psa, katerega lastnik je Aleš Karaš, po poklicu policist, ki je že začel s preiskavo. Druga napaka pa je ta, da je njegov met iz bloka, ki je nasproti dvorišča hiše, slučajno videl stanovalec, ki je bil tudi sam nekdaj policist. Tako da je pričakovati, da bodo zastrupljevalca kmalu odkrili. In mu mogoče še naprtili več kaznivih dejanj, saj je pred dobrima dvema tednoma na podoben način pri sosednji hiši Zrimovih poginila njihova mačka. Ne glede na veliko žalost lastnikov živali je vprašanje, ali bo kazen na zastrupljevalca sploh imela kakšen vpliv, saj je strup že v njegovem srcu. Kako nizko lahko pade človek? TOMO KOLEŠ Takole je zapel naš rojak Branko Šomen in v tej pokrajini se je rodil in živel svoje prekratko življenje Aleš, ki je pred nekaj dnevi praznoval enaindvajseto pomlad. Mesec maj, cvetoči mesec, pol radosti, veselja in prešerne mladosti, za nekoga pa poln žalosti in trpke bolečine. Za vse nas, ki smo se 25. maja na tešanovskem pokopališču poslavljali od našega Aleša, je bila ta nedelja kljub soncu najbolj žalosten in z bolečino prežet dan. Vsi, ki smo ga poznali in imeli radi, smo se zaman spraševali in iskali odgovore: Zakaj, zakaj prav Aleš? Žal odgovora nismo našli, smrt je ostala uganka. Na čelu vesolja sta življenje in smrt zapisana z veliko začetnico, kakor pravi pisatelj Svetina v svoji Ukani. In tukaj, v tej pokrajini, ki jo je imel Aleš neizmerno rad, je smrt ukanila njega, kije nič kolikokrat prehodil in prevozil že znano pot. Žal, tokrat zadnjič in poslednjič. »Zavedati se moramo, da smo smisel svojega življenja izpolnili že zgolj s tem, da smo bili kdaj komu tudi vir veselja,« je zapisal Anton Trstenjak. In Aleš je bil nenehen vir veselja ne samo svoji družini - mami Štefki, očetu Feriju in bratu Mitji. Bil je vir veselja svojim številnim prijateljem, sošolcem, klubskim kolegom nogometašem, vaščanom, sorodnikom in znancem. Ne nazadnje tudi svojim stanovskim kolegom v soboški banki, kjer je končeval pripravništvo. Vsepovsod je bil priljubljen, med mladimi in starejšimi ljudmi. S svojim vedrim, prisrčnim in optimističnim nasmehom in načinom življenja si je znal pridobiti naklonjenost in simpatije vseh. Bil je dober prijatelj in tovariš tako pri nogometni igri, pri delu in v prijetni družbi. Za vsakega je imel vedno lepo besedo, vsakemu je znal prisluhniti in pomagati. Imel je veliko načrtov in neizpolnjenih želja ter mladostnih sanj. Vse življenje je bilo še pred njim. Toda samo bežen trenutek in vse se je v hipu končalo. Cesta je neusmiljeno zahtevala svoj krvni davek, vzela nam je Aleša, pobrala ga je v cvetu mladosti. Bolečina in trpljenje sta nas vse, ki smo Aleša poznali in ga imeli radi, združila in še bolj povezala. Aleševi družini pa je bila zbrana in nepregledna množica ljudi ob slovesu v tolažbo, da v tej težki preizkušnji niso sami. MARIJA ZVER iiiMj. poseben vzrok, je močno odrinil še gostjo lokala 63-letno Katarino H. iz Hermanec. Ta je padla po tleh in utrpela hudo telesno poškodbo. Razjarjeni mladi mož se je grobo znesel tudi nad 70-letnim gostom, ki ga je opozoril, naj neha napadati ženske. O dogodku v Štrku so seveda obvestili policijo, ki je v neposredni bližini. Osumljeni Darko Š. je policiste počakal pred lokalom. Ti bodo seveda zoper storilca napisali ka- N. N. zensko ovadbo. Hajndl a se je 6 vse “ v teh prelepih majskih dneh. Na po-Ak aro$ta v ®'n nemo. Zapustil nas je naš dolgoletni lA Hajn । e” naših elektrikarjev in dolgoletni upo- 5 ’tsk'eS vo? ektro' na *obe^ ? dela. ^td^Uiia/^teta. ' i?es »n n raz* Si ^o^dem terenu 7 PredVsP„ / J®. ^dv^ ,1 S P° b- J končana, je nadaljeval z elektrifikacijo v najbolj oddaljenih delih Prekmurja, kjer je prav tako s svojo neustavljivo voljo in elanom prispeval, da so prekmurske hiše zasvetile kot kresnice v temi, in poskrbel tudi za olajšanje in razbremenitev že tako obremenjenega prekmurskega človeka. Zaradi prometne nesreče leta 1965 je prevzel delovno mesto tehničnega nadzornika nad uporabniki električne energije. S svojo natančnostjo je priključeval samo hiše, katerih električna inštalacija je bila izvedena po tehničnih predpisih oziroma normativih. S svojimi življenjskimi izkušnjami je dal nam mladim veliko dobrih nasvetov, ki jim pa v mladosti nismo prisluhnili, v srednjih letih pa spoznali, kako prav je imel. Hvala ti, veliki mojster, ne bomo te pozabili. Cna žila Sodelavci PE Elektro Murska Sobota Lukavci: Trčil v mladoletnico V Lukavcih se je 31. maja ob 14.20 zgodila prometna nesreča. Do nje je prišlo zaradi domnevnega izsiljevanja prednosti voznika osebnega avta J. H. Taje trčil v mladoletno M. M„ ki se je peljala s kolesom z motorjem, nakar je padla po cestišču in se hudo poškodovala, medtem ko je njena sopotnica utrpela lažjo poškodobo. Veliki Brebrovnik: Poškodovan otrok Na regionalni cesti Ormož-Miklavž v Krčevini se je v petek zgodila prometna nesreča, v kateri seje hudo poškodoval 12-letni šolar Z. P. iz Velikega Bre-brovnika. Le-ta naj bi nenadoma izza avtobusa skočil na cesto in nanj je naletel osebni avto, ki ga je vozila Sonja O. iz Ivanjkovec. Kuzma: Ponarejeni ameriški dolarji Očitno je, da v Pomurju ne krožijo le ponarejene italijanske lire, o katerih smo že nekajkrat poročali, ampak tudi ponarejeni ameriški dolarji. 30. maja so namreč v LB Pomurski banki odkrili med štetjem denarja, prinesenega iz brezcarinske prodajalne na mejnem prehodu Kuzma, 100 ponarejenih ameriški »zelencev«. Policisti skušajo med poizvedovanjem dognati, kdo naj bi vnovčil ponaredek. Odranci: Malokalibrski naboji V petek, 30. maja, ob 16. uri je pripotoval iz Avstrije na mednarodni mejni prehod v Gornji Radgoni Štefan K. iz Odranec, pri katerem So cariniki našli 100 kosov neprijavljenih nabo- Zgodilo jev za malokalibrsko puško in prav tako 100 nabojev za pištolo kalibra 7,65 mm. Strelivo so mu seveda zasegli in ga poslali k carinskemu sodniku za prekrške. Černelavci: Pištola in naboji Prav tako v petek je imel slab dan Darko Š. iz Černelavec. Okrog polnoči so ga med kontrolo cestnega prometa ustavili policisti, ki ga niso prosili le za vozniško in prometno dovoljenje, ampak so našli tudi plinsko pištolo s petimi naboji. Mož seje celo razgovoril in povedal, da je orožje kupil v Avstriji in ga pretihotapil v Slovenijo. Pištolo so mu odvzeli in ga prijavili sodniku za prekrške. Negova: Ukraden fiček je zagorel Predzadnjo sredo ob 18.30 je Na posnetku je ekipa DOŠ iz Dobrovnika, ki je skupaj z lendavsko sodelovala na tekmovanju civilne zaščite v Zalaegerszegu. V družbi najboljših ekip Žalske županije so se naši osnovnošolci pomerili v znanju in spretnostih in pokazali zavidljive rezultate. Tekmovali so sicer zunaj konkurence, ker je bilo uradno tekmovanje madžarskih ekip. Tekmovanje je obsegalo teme iz prve pomoči, orientacije, prevladovanje ovir, streljanje z zračno puško ... - nasploh ravnanje v posebnih razmerah. -Fotografija: F. Bobovec se je prišlo do požara na osebnem avtu Zastava 750. Škode je za dobrih 50.000 tolarjev. Zagorelo je vozilo Jožeta K. Avto je nekdo ukradel v Gornji Radgoni, se z njim odpeljal k Negovi in ga tam pustil. Policisti skušajo ugotoviti identiteto storilca. Sveti Jurij ob Ščavnici: Ni mu uspelo V četrtek, 29. maja, ponoči je malo manjkalo in neki občan bi bil ob svoj priljubljeni avto. Neznaec je mreč vlomil v vozilo in stikal žice, da bi pognal zaganjalnik in motor, a mu to ni uspelo. Nastala je manjša škoda, to pa ne pomeni, da policisti ne skušajo najti storilca. Ženjak: Huda nesreča motorista 37-letni Drago H. iz Lenarta se je v nedeljo, 1. junija, okrog 15. ure peljal z motornim kole som po magistralni cesti Lena-rt-Benedikt. Na odseku pri vasi Ženjak je potem, ko je prehitel neki osebni avto, zapeljal na desno bankino, vozil po njej 35 metrov, nato pa zapeljal v jarek in po nadaljnjih 50 metrih vožnje trčil v nasip. 10-letno sopotnico K. H. je vrglo z motorja na njivo, kjer je obležala z lažjimi poškodbami, voznik pa je z motorjem padel in se hudo poškodoval. Pomurje: Če vinček preveč govori... V drugi polovici prejšnjega tedna in v dveh dneh tega tedna so pomurski policisti obravnavali več kršitev javnega reda na javnih mestih in v zasebnih prostorih, ki pa tudi niso nedotakljivi, ko gre za kaznivo dejanje ali prekršek. Prizadeti občani so jih poklicali skoraj vsak dan, vseh evidentiranih kršitev in posredovanj pa je bilo 16. Kaže, da prihod policije le nekaj pomeni, saj so se kršitelji pomirili in nikogar ni bilo treba peljati v treznilni- co. s. s. 12 n, glasbeni sceni t * Jazz & Blues £ Vroče glasbeno poletje i i Eden boljših albumov, ki so izšli v zadnjem času, je vsekakor album klarinetista številka ena na svetu Dona Byrona, in to album z naslovom Bug Musič (mušic of Billy Strayhorn, the Raymond Scott Quintette, John Kirby & His Orchestra, The Duke Ellington Orchestra). Gre za glasbo, ki so jo igrali veliki orkestri tam nekje v dvajsetih, tridesetih in štiridesetih letih, torej za glasbo, ki je izredno igriva, živa in predvsem nosi izredno veliko količine pozitivne energije. Don Byron je še enkrat dokazal, da je izreden obujevalec že skoraj pozabljene glasbe, ki pa še danes zveni izredno sveže. Ekipa, s katero je sodeloval pri nastajanju te plošče, je izredno obsežna, med najbolj znanimi don Byron pa so saksofonist Steve Wilson, trobentač Craig Harris, kitarist David Gilmore (pa ne kitarist Pink Floydov), basist Kenny Davis ter bobnarja Pheeron akLaff in Joe Baron. Ploščo je izdala založba Nonesuch in je vsekakor zelo priporočljiva za vse ljubitelje stare glasbe v novi preobleki. Na jazzovski sceni še vedno zelo odmeva nenadna smrt bobnarja Tonya Williamsa, ki so ga zadnjega februarja pokopali na pokopališču v San Franciscu. Pogreba seje udeležilo veliko njegovih prijateljev glasbenikov, med katerimi so bili Max Ro-ach, Herbie Hancocok, Wayne Shorter, Ginger Baker, Ron Carter, Stanley Clarke, Joe Handerson, Carlos Santana in mnogi drugi. J f Letošnji Mariborski festival Lent bo ponovno postregel z nekaterimi jazzovskimi poslasticami, kot smo vajeni že iz prejšnjih let. Med drugim se bodo na velikem odru predstavili orkester trobentača Meynarta Fergusona, skupina kubanskega altsaksofonista Paquita D’Rivera, poslastica festivala pa bo v dvorani Tabor, ko bo tam nastopal legendarni blueser B. B. King. Slovenijo čaka letos prav vroče glasbeno poletje. Po tem ko sta se zgodila prejšnji teden v Ljubljani dva res velika domača glasbena koncerta - nastop slovenske glasbene trojke Vlada Kreslina, Zorana Predina in Per-ta Lovšina ter koncert skupine Laibach, na naše odre prihajajo tudi tuji vrhunski glasbeniki. Sicer pa bodo našo prestolnico obiskali zvezdniki, kot so Michael Jackson, Neil Young, poleg Pavarottija seveda, in se bodo zvrstili številni jazzovski festivali in koncerti, ki bodo datirani sproti, prav pestro pa bo tudi na mariborskem Lentu, kjer ne bo manjkalo znanih glasbenikov. In v nadaljevanju bomo spregovorili predvsem o tujih glasbenikih. Michael Jackson prav gotovo sodi med največje zvezde, ki se bodo pojavile pri nas, saj se je v njegovi karieri dvigovalo veliko zvezdniškega prahu. Koncert kralja popa bo 8. avgusta na hipodromu v Stožicah v Ljubljani, z njim pa bo nastopila avstralska fantovska skupina Human Nature. Cena vstopnic za stojišče je 5500 tolarjev, 12 tisočakov za sedišče, za dobrodelno vstopnico pa bo potrebno odšteti 500 dolarjev. Prav gotovo bo ta koncert med najbolj odmevnimi, saj so veliko pozornosti medijev pritegnile že vstopnice, ko so jih iz Frankfurta pripeljali v Ljubljano. Prav gotovo so vstopnice za Jacksona pravi drobiž v primerja- vi z vstopnicami za koncert enega največjih tenoristov sedanjosti Pavarottija, ki so se gibale do šestintrideset tisočakov, pa sojih kljub temu prodali v nekaj urah. Za Jacksona so jih pripeljali sto tisoč, po potrebi pa jih bodo še natisnili. Ta koncert si bo prav gotovo ogledalo nekaj manj ljudi kot ponavadi, zato pa objavljamo njegovo fotografijo. Pripišemo pa naj še to, da je najdaljša ovacija trajala 67 minut, zastori»l'l dvignil 168-krat. J V Ljubljani bo 24. Pivoli koncert legende tr la Vounga s slovito skr f-y Horse. Prav v tem čr veljska skupina Hiša ščo lllusion Anyway-^1 Neil Young, torej plošči posvečena glasbeniku,bB mo lahko še ta mesecev slovenskem odru. Prer na koncert se lahko Lent se bodo pr^ zveneča imenap°leg{.4 OS.« ga (11. julija) glasbenikov (gleJr blues) bo sklepn.^ likem odru v zna® multiinštrumentai' p odličnega kitaris na z orkestrom. Zoran Predin, Suka« slin in Mali bo?0 dec, Neca Falk - • J jih bomo lahk°kSlicif»| niji, v bližnji^ mejami pa nas pravih posladke . Bowie v Zagreb® v Pulju... Začni® v3 ( trgovin ■ 9000MurskJ kimona*1 Prt 111| r eI1 13. mednarodni festival Založba Verve se v zadnjem času precej posveča ponovnim izdajam že pred leti objavljenih plošč. Zadnja takšnih je ena boljših plošč organista Jimmya Smitha z naslovom Got My Mojo Workin’. Gre za ploščo, kije bila v originalu posneta in izdana leta 1965, vsebuje pa znano mešanico bluesa, soula, funka in jazza, po kateri je Jimmy Smith znan še danes. Že takrat je z njim sodeloval kitarist Kenny Burrell. Plošča je seveda prečiščena in omogoča nekoliko boljš^zvok, kot je bil na originalu. Iztok R. Nova plošča Slovenski oktet: Slovenija, moja dežela (Heiidon, 1997) Pri Helidonu je nedavno izšel nov album Ljubljanskega okteta, ki so ga poimenovali Slovenija, moja dežela. Album je izšel prav letos, ko oktet praznuje svojo petindvajsetletnico delovanja, na njem pa je izbor s treh kaset Slovenija, moja dežela. Na njem je zbranih šestnajst venčkov kakšnih petdesetih ljudskih skladb, med njimi so tudi Moje dekle je še mlado, Sinoči sem na vasi bil, Pojdem na Štajersko, Še kiklco prodala bom, Majolka bod’ pozdravljena, venček pivskih in še veliko drugih lepih skladb, ki jih poznate ali pa vam bodo takoj zlezle v uho. Oktet je nastal leta 1972 kot Študentski oktet v vrstah Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič, v svojo umetniško kroniko je zapisal več kot tristo skladb, domačih in tujih skladateljev, od renesanse do moderne. V svoji karieri so priredili prek tisoč koncertov doma in v tujini, poznajo pa jih malodane po vsem svetu, saj so nastopili po ZDA, na Kitajskem, Tibetu, njihova zadnja turneja pa je bila aprila po Španiji. V svoji dolgoletni in bogati karieri je oktet prejel tudi vrsto nagrad in priznanj, bil večkratni zmagovalec na tekmovanjih radijskih posnetkov doma in v tujini, poleg tega pa je tudi dobitnik najvišjega priznanja za umetniške dosežke na področju vokalne glasbe pri nas - Gallusove plakete. Novo ploščo so poznavalci ocenili s samimi superlativi. Seveda pa to ni plošča, namenjena izključno strokovnjakom, temveč prav nasprotno, ljubiteljem lepe ljudske glasbe. In ti si jo bodo lahko zavrteli ob različnih priložnostih, predvsem pa, ko bo zbrana kakšna vesela družba. Narodnozabavna uganka Skladbo Žagamo ga, žingamo ga izvaja ansambel Toneta Žagarja. Pravilno je napisal tudi Marjan Blažek, Študentski domovi blok 1, cesta 27. aprila 31, 1111 Ljubljana Vič. Čestitamo. Kaseto mu bomo poslali po pošti. Novo vprašanje pa se glasi: Napišite naslov kakšne skladbe ansambla Šaleški fantje! Odgovor: Kupon št. 12 Odgovore pošljite do 13. junija na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom za narodnozabavno uganko. Druga godba V sredo, 4. junija, se je v Ljubljani začel trinajsti mednarodni festival Druga godba, ki bo trajal do 14. junija. Prireditelji, Glasbena mladina Slovenije, so na festival povabili devetnajst izvajalcev iz trinajstih držav in petih celin. Prav v tem času je izšla tudi plošča Tri leta Druge godbe II 1994-1996, ki bo naprodaj na prizoriščih godbe. Prisluhnili boste lahko resnično velikemu spektru glasbe, ki pogosto prihaja s prav skritih koncev sveta in kjer je še bolj kot vse drugo reprezentativna njihova glasba. Zanimiv bo na primer koncert madagaskarske glasbe, Cesarje Evora z Zelenortskih otokov, ciganske glasbe skupine Mustafir iz Indije, britanske skupine Transglobal Underground s pevko Natacho Atlas in številni drugi koncerti. Ves čas bo trajala tudi delavnica za didžeje in vokalna delavnica. Osnovni program bo v Križankah, spremljevalni program pa v ljubljanskem gradu, KUD-u France Prešeren, v K4 ... Če želite doživeti glasbeno pestrost planeta, na katerem živi- predate potovanj-planetih glasbe, bodo mogli odpeti10 prestolnico, pa koncertu P° p šenemu kom po radiu. F še posebne je letos, ker jokviru ganiziranav jei meseca kultu U tega takšen gat. Novice od tu Kmalu bo na tržišču prvenec skupine BO3 (Botri), katerega so poimenovali Vroča hladna. Vroča hladna je tudi prva skladba s tega albuma, ki je že postala uspešnica na nekaterih radiih. Skupina pa se je že uspešno predstavila na letošnji podelitvi Viktorjev. Pravijo, da bomo o tej pop rock skupini še veliko slišali. Skupina Videosex, ki je v osemdesetih letih kraljevala na slovenski glasbeni sceni, se je odločila, da bo zbrala svoje najboljše posnetke in uspešnice ter izdala dvojni album Arhiv. Na albumu bodo tako zbrani tudi nekateri še neobjavjeni posnetki. Glasbo, ki so ji takrat rekli nova romantka, boste lahko po novem imeli tudi na cedejki. in tam Skupina Caught In The Act ima v Sloveniji resnično veliko oboževalk, ki ob vsakem prihodu fantov na slovenske odre to tudi odkritosrčno pokažejo. Fante pa množično zasujejo s plišastimi medvedki in podbnimi mehkimi stvarcami. Morda prav zato fantje skupine CITE vedno'znova ponavljajo, da bodo k nam še prišli. Pa ne samo po plišaste medvedke. h Iz Anglije prihaja skupina Bush, za katero mnogi napovedujejo, da bo zamenjala skupino, ki pa bo za vse večne čase ostala legendarna - Nirvano. S svojim albumom Razorblade Suitcase so že marsikje posegli po prvih mestih. Vendar pravim oboževalcem Nirvane nihče ni nadomestljiv in s tem se strinja tudi pevec skupine Bush, ki pravi, daje bil Curt genij. MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo O RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: Katero je največje mesto na grškem otoku v jonskem morju, otoku Krfu? ODGOVOR:_____________________________________ h NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKE NSTSNMV 1. DANS MA CHAIR - Patricia Kaas 2. DON’T LET GO (LOVE) - En Vogue 3. UNBREAK MY HEART - Toni Braxton |ey 4. THATS MY LIFE IN YOUR HANDS - Steve Ha 5. LOVE TO LOVE YOU - The Corrs 6. ALONE - Bee Gees 7. ELEGANTLY WASTED - lnxs PREDLOGI: GIRLS OF MY BEST FRIEND - Bryan Ferry YOUR W0MAN - White Town STARING AT THE SUN - U2 _ 7 VEL^ LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 Vta- 1. ČAS NAJ SE USTAVI - Andreja Makoter 2. SREČNA - Faraoni 3. KER SEM ZALJUBLJEN - Oliver Antauer 4. BREZ LJUBEZNI - Anja Rupel 5. LJUBI, LJUBI, LJUBI - Irena Vrčkovnik 6. PLEŠEMO POD MAVRICO - Avantura 7. DAM Tl JUTRA - Halo PREDLOGI: NASMEH JE MOJ VODNIK - Classic TEBE Sl ŽELIM - Avia band S TEBOJ - Nova legija LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 1. PRABABICI - Štajerskih 7 2. MILKA - Šaleški fantje ;THlH 3. ZA OČETOV PRAZNIK - Ptujskih 5 4. HVALA, OČE - Ans. Roberta Praprotnika ? garja ( 5. ŽAGAMO GA, ŽINGAMO GA - Ans. Toneta^ 6. NAJLEPŠE PESMI - Hmeljarski instrumenta'^ 7. PESEM ZAPOJMO - Kraški kvintet in Brač PREDLOGI: SLOVENCEM V POZDRAV - Slovenija .0erji MARTINOVA POLKA - Slavko Avsenik in GA- h i u 11 Ji h I R /E MAMA - Stoparji Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 12. junija Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za v Odgovore pošljite najkasneje do 11. junija 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: konectedenski paket v HOTELU MAESTRAL v Novigradu. - Kupon št. 23 Glasujem za skladbo - tuja: domača: _____ narodnozabavna: Ime in priimek ter naslov: KUPON ŠT. 17! Ustnik, 5. junij 1997 Odsevi mladosti 13 ■............................ I 'Prejšnji številki našega tednika smo tudi poroča , s)ove. .?aku praznovali 50-letnico prvega podeželskega J’ln kakšen je ta vrtec danes? Na zunaj mor a 'ac«>, saj so ga uredili v nekdanji viničarski s , mjrne in Počutijo zelo dobro, poleg tega so EV"8™'Ko sm« j'h Pred S'Xki posne- M na sprehod, še prej pa so »pozirali« za sp P J® l«tošnja generacija je imela to čast, a j fco Ga. , 1 gosti, med njimi je bil celo šolski minister ■^slavila tako visok jubilej. - J. G. Mednarodno srečanje treh šol Prejšnji petek je bil za učence in učitelje OŠ Kuzma nekaj posebnega. Pridružilo se jim je namreč tudi 65 osnovnošolcev z Gornjega Senika v Porabju na Madžarskem in 73 učencev iz OŠ St. Martin na Gradiščanskem v Avstriji. Z njimi so prišli tudi učitelji, nekaj staršev in celo župani iz vseh treh krajev so bili med njimi. Imeli so skupen športni dan, ki pa je bil veliko več kot samo splet tekmovalnih iger, saj so vse skupaj »obarvali« z otroškim prijateljstvom, nasmehom in igrivostjo, ki ne ne pozna meja med različno govorečimi, saj so zaenkrat samo še otroci. To bi moralo pisati pod fotografijo, ki smo jo objavili v prejšnjih Odsevih mladosti, a je podpis žal izpadel. Za napako se opravičujemo! (J. G.) našega družic Sremo kam na izlet. 1» WtTa smo se odpravili " ofctrtku. Ob glavni cesti hotek Atomske to-^wen'8e ie zdel Ogromen. bazenov. Odpra-k?0 ^'e‘ bi stavili smo se k, P°rašenihiši. Od tam 1CSKW Prečah po maka-A2 ti se je vzpenjala potjo sem videni- "'očerada. Bil je oranžno- črne barve. Meni se je zdel lep. zato sem se pošalila, da ga bom nesla domov in da bo spal pri meni v postelji. Čez čas smo prišli do gradu, ki je že zelo star. Delavci so ga obnavljali. Peljali smo se tudi v Olimlje. Na hribu so se pasli jeleni. Dva sta z lopatastami rogovi ruvala travo. Prišli smo do razglednega stolpa. Z bratom sva splezala nanj in se razledovala po okolici. ir m 4 Poučno, zanimivo ^bno je prijet petek, dan, ki »tablici naše šole že dolgo KV^i- Zgodaj zjutraj vkrcali'v dva avto-Vv^nci predmetne stopnje proti Kamniku-' - Ieko zanimiva, saj drugačna kot P" ^i^bbovita. N Kamniku '|odnik, ki je bil t Peljali smo se na-vodila pot po dlakasti cesti, dok-$ prispeli na vrh 60$ »vj^tega hriba, kjer so 1 mdu. Od tam r»ue''Jamnik in okoli-pa 8mo se vkrcali v odpeljali na V e-VS ^.Madi strahu pred P"ieW’' a iV vsi pokazati. vK b Menjali do vrha . s°nčno vreme, čudovit pogled L' potoma smo vi-Planin«vi>- $ F-po sJPih. KI eje b'lo ga dosegli in po krajšem počitku smo nadaljevali z naravoslovnim dnevom. Opazovali smo rastlinstvo, predvsem rože in drevesa. Najlepši roži sta bili encijan in zlata pogačica. Pri planinski koči, kamor smo se odpeljali z avtobusom, nas je čakalo kosilo, tam pa se nam je pridružil tudi alpinist, ki nam je pokazal in opisal planinsko opremo. Pripovedoval nam je tudi o dogodivščinah, ki jih je doživljal v enaintridesetih letih plezanja. Tega se bomo še dolgo spominjali. Seveda nismo izpustili čudovitega izvira Kamniške Bistrice! Teče in skaklja po čistih skalah in je ledeno mrzla. Osvežili smo se, celo namočili in občudovali njeno zeleno-modro barvo. Da bi bile tudi naše vode tako čiste! Ogledali smo si tudi konje in koze pri planinski koči ter si zaželeli, da bi nas pot še kdaj pripeljala v ta del naše prelepe domovine in da bi še kdaj doživeli kaj podobnega, prijetnega, nepozabnega ... SANJA, MATEJA in MATEJ, 5. raz. OŠ Kuzma Tam smo bili še nekaj minut, nato smo se vrnili v dolino. Ogledali smo si samostan, v katerem je najstarejša lekarna. Pot smo nadaljevali skozi gozd. Prispeli smo k čarovnicam. Prva je prala obleke ob potoku, druga lutka pa je bila sestavljena iz pločevink, loncev in drugih odpadkov. Ta čarovnica nas je opozarjala, da moramo čuvati naravo. Tretja figura je lovila ribe, čer-trta pa je bila navadna čarovnica. Videti je bila, kakor da bi letela po zraku. Tam so bili tudi junaki iz pravljic Rdeča kapica, Kralj Matjaž in Alenčica, Sneguljčica in sedem palčkov, Volk in sedem kozličkov idr. Bili pa so tudi junaki iz otroških filmov: Kekec, Bedanec, ki se boji sove, Koso-brin, kako sedi v svojem domu ... Poleg je stala tudi hišica, iz katere se je slišala pesem Mi se imamo radi. Doma sem še dolgo govorila, da je bilo na tem izletu zelo lepo. FRANJA GOMBOC, 2. a OŠ Cankova Ne vem natančno, zakaj sem bila tisti dan tako silno razburjena. Hodila sem gor in dol po sobi. Ustavila sem se pred velikim steklenim oknom ter zbegano opazovala ljudi, ki so odhajali in prihajali. Neki tih glas mi je nemo prišepeta-val, naj se grem pokazat sončku. Ubogala sem ga. Zunaj sem sedla na ozko leseno klop ter se prepustila sanjam. Takrat sem te opazila. Z lahnimi koraki si stopal po produ, bil si nebeško lep kakor angel. Veter ti je šel skozi lase in se igral s tvojo karirasto srajco. Moja glava ti je sledila z odprtimi usti. Čeprav je na dvorišču mrgolelo ljudi, sem videla samo tebe. Poznala sem te precej časa in čudila sem se, zakaj sem vzdrhtela ob pogledu nate. Morda se takrat nisem zavedala, da si mi postajal čedalje bolj všeč. Vzljubila sem tvoje modre oči, tvoj prepričljiv ton govora; razžalostila sem se, ko si izginil za vogalom. Tisti večer dolgo nisem zaspala. Kot nalašč je bilo nebo tako svetlo, tako čudovito. Moje oči so počivale na zvezdah, ki so se bahavo iskrile v polte- mi. Mesec je svetil. Končno sem le zaspala. Naslednji dan sem šla s prijatelji na ples. Presenečena sem ugotovila, da si tam tudi ti. Nenadoma si nekam izginil. Med natrpano mladino sem iskala tvoj pogled. Razburjeno sem čakala, da se znova vrneš. Minute na moji uri so se pomikale počasi, kazalec se je skoraj ustavil; moje misli pa so zbegano sledile ritmu glasbe. Vrtela se je pesem za pesmijo. Končno umitjena glasba. Moč- no sem zardela, ko sem ugotovila, da se mi približuješ. Ozrla sem se drugam, a še zmeraj sem videla tvoj beli angelski nasmeh. »Smem prositi za ples?« sem zaslišala. Glasu nisem mogla spraviti iz sebe in pokimala sem, kakor bi to naredila prestrašena prvošolka. Omotična sem vstala in se s teboj pomikala na plesišče. Oklenila sva se drug drugega in po telesu me je spreletaval srh. V tistem trenutku sem si te želela kakor ovela roža vode. Ta- krat bi najraje sebično izpodrivala ljudi okoli sebe, da bi te imela le zase. V tvojih očeh sem videla tisti nedolžen pogled in zdel si se mi kakor snežno bel cvet. Ta cvet bi varovala kot najboljšo, najlepšo stvar sedmerih čudes. Skrila bi te v najtemnejši kotiček tega sveta, da bi bil samo moj. Tavala bi po divjinah in iskala tvoj globoki pogled. Nikoli se te ne bi dovolj naužila. Bil bi moj princ in bila bi najsrečnejša. A sedaj sem ugotovila, da je bila to le ena od tvojih neštetih igric. Kako sem se lahko onesvestila ob tistem tvojem nedolžno zaigranem nasmehu! Da bi lahko našla tisti beli cvet? Z vilicami in nožem bi rezala na rezine izigrano, izgubljeno ljubezen. Sladki beli listi bi padali po tleh. Veter bi jih odnašal na mnoge konce sveta. Sploh te nočem, nočem te, ker vem, da nisi moj. Sovražim tiste trenutke. Beži, pojdi od mene! Pojdi! Izgubi se v neznanskih divjinah tega sveta. Strl si mi srce, prizadel si me v dno duše, ampak nekje v njeni globini še vedno tli skrica zate. KARMEN NOVIC, 8. b OŠ Turnišče vasi Sveti VN.Vv šole je dolga in kabale je zelo velik ^'^jo avst-na bencinsko čr-nastanejo cele ^ta je zelo slab'a ^toke. M8®6« V« šteli pro- P^tek.N tri-pešcev. Ju- šo cesto s pločniki, omejiti bi morali hitrost in povečati nadzor policije, ker po cesti divjajo tudi nekulturni vozniki. V tako lepem kraju, kot je naš, bi res morali imeti boljšo in varnejšo cesto! DEJAN DRAVEC, 4. raz. OŠ Sveti Jurij »»sr«, • PronwkuPaj . Ribica v šoli av- Paj 205 >eje ' \XSNli 'ke' ker / NNta s'h^ * Potr„i <-dVeči,. p<; Bil je prvi šolski dan in ribica je šla v šolo. Sedla je na stol, nato je prišla učiteljica hobotnica. Rekla je: »Zdaj pa pokažite, kaj znate!« Morska klobasa seje zvijala in dobila pri sloveščini -5. Morska zvezda se je vrtela kakor klopotec. Na vrsti je bila ribica. Ni vedela, kaj bi pokazala, zato so se ji vsi smejali, ona pa je jokala. Ko so šli domov, jo je klo- Kaj je ljubezen? - Da se imata ata in mama rada. (Primož) - Ljubezen je, če imaš koga rad. Tako je imel Jezus rad nas, vse ljudi. (Dušanka) - Kadar spim pri atiju in mami. (Klemen) - Je skrivnost, da imamo nekoga radi. (Denis) - Ljubezen je življenje in moč. Ljubezen je, da imaš družino. Je skrivnost in šepetanje. (Patricia) UČENCI 1. raz. OŠ Mala Nedelja Nenavaden doživljaj Bilo je sobotno popoldne. Igral sem se na dvorišču. Naenkrat me je poklical ati. Nisem vedel, zakaj me kliče. Vstopil sem v sobo. V njegovi žuljavi roki sem zagledal lastovičko. Očka mi je povedal, daje priletela skozi odprto okno. Z bratcem Urošem sva jo pobožala. Potem jo je ati spustil. Zaželeli smo ji srečno pot. Želim, da bi se ptice selivke vsako leto vračale v naše kraje, saj so koristne, s svojim petjem pa nas razveselujejo. TONČEK BOROVNJAK, 2. b OŠ Cankova Bila sem kraljica Ko sem zvečer legla v posteljo, sem takoj zaspala. Začela sem sanjati o neki reki. V njej je bilo dosti rib. Ena izmed njih je bila kraljica, in to sem bila jaz. Ime mi je bilo Arijela. V reki so imeli tudi kralja, ki mu je bilo ime Triton. On je bil moj oče. Potem je Triton umrl in jaz sem postala ribja kraljica. SABINA BERNJAK, 2. a, OŠ Grad basa tepla. Tudi druge živali so jo pretepale. Ribica je zato šla k učiteljici in ji vse povedala. Učiteljica je dala ribici vse petke, drugim učencem pa enke. Ribica je bila odlična in srečna je šla domov. DARJAN PEZER, 2. a OŠ Grad VESTNIK Ko bom velik Ko bom velik, bom policist. Vozil se bom z motorjem. Ustavljal bom avtomobile, tovornjake in avtobuse. V roki bom imel prometni znak. Na glavi bom nosil kapo. Oblečen bom v modro srajco in modre hlače. DOMEN OŠLAJ, 1. raz. OŠ Bogojina Ali vneto? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna /lil V(d>jI(d» in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje Kdaj se bodo začele (po)letne počitnice - to se bo »zgodilo« 25. junija, za osmošolce pa že 13. junija -, sije tokrat zaslužila KARMEN SEMLER iz Apač 128. Čestitamo! KUPON št. 36 - ALI VESTE? Ali veste, koliko časa traja rokometna tekma? Odgovore pričakujemo najpozneje do 11. junija. 14 Iz naših krajev vestnik, 5. jun0 V Veliki Polani obnovili dom krajanov V nedeljo so slovesno odprli obnovljeni dom krajanov v Veliki Polani. V kulturnem programu ob tej slovesnosti so nastopili igralec Evgen Car z monodramo Poredošov Janoš, folklorna skupina polanske osnovne šole in polanski pevci. Ob tem so govorniki poudarili pomen obnovljene dvorane za kulturno in družabno življenje ljudi v krajevni skupnosti. V Veliki Polani so bili namreč že vrsto let brez primernih prostorov. Prvi del obnove, ki so jo opra- dvorano, vodovod, elektroinstala-vili do sedaj, je stal 16 milijonov cijo, zamenjali parket, sedeže, Krajani so se strinjali, daje v obnovljeni dvorani prijetno. tolarjev, od tega je, kot je povedal Črenšovski župan Anton Tor-nar, Občina Črenšovci iz svojih proračunskih sredstev prispevala osem milijonov tolarjev, osem milijonov pa bo morala zagotoviti velikopolanska krajevna skupnost. Večji del sredstev je bil namenjen za obnovo strešne konstrukcije. V celoti so obnovili okna in vrata. Uredili so tudi centralno kurjavo in sanitarije. Dela so izvajali podjetniki iz domačega kraja in okolice. V naslednji fazi gradnje je predvidena še ureditev prostorov, ki bodo namenjeni za delovanje društev. Ta bo predvidoma stala 6,5 milijona tolarjev. J. GABOR Obisk v Porabju Nedavno so bili na obisku v Porabju pri upokojencih slovenske narodnosti člani upravnega odbora, predsedniki komisij in poverjeniki Društva upokojencev Murska Sobota. Vrnili so obisk rojakom, ki so bili nedavno v Prekmurju. Obiskali so vse slovenske vasi. Na Gornjem Seniku, Verici in Monoštru pa so se srečali z rojaki, ki so se izkazali s prisrčno gostoljubnostjo. Naše upokojence sta pozdravila Irena Barber, predsednica kluba upokojencev slovenske narodnosti, in predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem gospod Hirnok. Marjana Sukič, urednica slovenskega štirinajstdnevnika Porabje, pa je navzočim predstavila preteklost Slovenske krajine. Idejni vodja izmenjave je bil Jože Vild, predsednik Društva upokojencev Murska Sobota. V Monoštru je bil krajši kulturni program, v katerem so nastopile tamkajšnje pevke ljudskih pesmi, kijih vodi Sobočanka Marija Rituper. FRANČEK ŠTEFANEC Nova poročna dvorana V prihodnjih dneh bo v gradu v Murski Soboti nekaj manj kulturnih prireditev, kot smo jih bili vajeni v preteklih mesecih. Poleg tega, da bodo prireditve bolj zunaj, se je občina odločila, da bo v kapeli soboškega gradu uredila novo poročno dvorano. Projekte za preureditev je pripravil profesor Vladimir Pezdirc, po načrtih pa bodo hkrati uredili tudi vhod v muzej in grajsko dvorano. Poročno dvorano bodo iz občinske stavbe preselili, saj je v gradu veliko primernejši prostor, poleg tega pa je grad najbolj reprezentančna stavba v Murski Soboti. Tudi sama poroka bo s premestitvijo postala slovesnejša, mladoporočenci pa bodo novo poročno dvorano lahko preizkusili kmalu potem, ko jo bodo odprli 16. julija na občinski praznik. ANR, foto: J. Z. Bo KS Velika Polana izigrala Štefana in Frančiško Litrop? Na robu obupa »Če bo potrebno, bova za pravico žrtvovala svoji življenji!« Pripoved, ki nam jo te dni razkril domačin Velike Polane Štefan Litrop, je dokaj vznemirljiva, zapletena ... Že prej jo je v pisni obliki naslovil na različne naslove, med drugim tudi varuhu človekovih pravic v Sloveniji. Zdi se mu namreč, da ga krajevna skupnost namerava izigrati glede asfaltiranja cestnega odseka, ki vodi proti njuni domačiji. »Hišo imava 60 metrov oddaljeno od glavne ceste. Moji starši in midva sva imela služ-■ nostno pot po sosednjem dvorišču. Prav tako so imeli oni pot po našem dvorišču, ker so se vozili na svojo drugo parcelo. Tako smo delali škodo drug drugemu, predvsem ob deževnem vremenu. Zaradi tega smo se večkrat pravdali na sodišču, ker so bile razmere nevzdržne.« To je začetek pripovedi o »trnovi poti« zakoncev Litrop, ki pa jima je po letu 1973 le prinesla tudi »cvetno« obdobje. Takrat so se namreč uspeli dogovoriti z vodstvom osnovne šole, da so se lahko vozili do svoje domačije po njihovem zemljišču (pri starem šolskem poslopju). Kasneje so storili še korak naprej, in sicer sta Litropova brezplačno odstopila okrog 15 arov zemljišča, po katerem so lahko uredili varno pot za prihod otrok v novo šolo (na drugi lokaciji), v zameno pa jima je šola odstopila blizu 5 arov parcele, po kateri sta si lahko uredila do svoje domačije novo pot v dolžini okrog 60 metrov. Teren je bil precej močvirnat, zato sta morala vložiti kar precej sredstev v zavažanje z gramozom. Ko je bilo zemljišče vpisano tudi kot njuna last, sta postavila še ograjo, ki ju je stala okrog 98.000 tolarjev. S tem sta preprečila voznikom avtomobilov, da niso mogli več parkirati na tem odseku ceste, kar se je pogosto dogajalo. Zadeva okrog ograje pa ni minila brez zapletov, saj krajevna skupnost temu najprej ni nasprotovala, potem pa so se premislili, sprejeli negativno mnenje in zahtevali celo os-tranitev ograje. Medtem je namreč parcela št. 289/2, po kateri so Litropovi uredili pot, prešla v lastništvo KS in s tem je postala tudi javna pot. Že na zboru občanov leta 1985 je bilo dogovorjeno (o tem piše v zapisniku), da bodo iz krajevnega samoprispevka financirali tudi asfaltiranje »Litropove ulice«, zato sta kot edina lastnika dveh parcel, skupno velikih nekaj manj kot 5 arov, podpisala pogodbo o brezplačnem prenosu teh parcel v družbeno lastnino. V pogodbi sicer nič ne piše, da sta se Litropova odpovedala lastništvu brez vsake odškodnine zato, ker bi se krajevna skupnost obvezala, da bo potem posodobila tudi ta odsek ceste, kajti o tem so govorili drugi dokumenti in dogovori. Lani je končno kazalo, da se jima bo želja uresničila in da jima bodo tako tudi plačali za morata na lastne stroške odstraniti ograjo, čeprav le-ta cesti ni bila v napoto. Litropova se s tem najprej nista strinjala, nato pa sta pristala pod pogojem, da jima povrnejo stroške tako za postavitev ograje kot za plačilo raznih stroškov ob prenosu brezplačnega lastništva (skupaj okrog 2.000 DEM v tolarski vrednosti). Želela sta tudi, da bi ju povabili na sestanek sveta, ko bi obravnavali njun primer, a povabila nista prejela. Medtem pa jima je prišlo v roke pojasnilo Sveta KS Velika Polana, ki ga je le-ta poslal županu Občine Črenšovci, v kate- . w S namerava asfaltirati, ker1,111 potrebe pa tudi sredstev^ I Prav tako je v tem poj^l zapisano, da svet KS vte®- f meru ravna skrajno koreni razumejo pa g. Litropa.^jJ želi javno pot po Pirc"Jj 2891/2 izključno za las'®0'L' rabo. »Da bi tako urejal izvedi (ls poti v KS, pa res ni 1 smiselno.« Ali bo smise^ dve vzporedni javni P«1''! drugo vprašanje, okatimi KS, kot kaže, niso razmik I Takšen sklep in jevne skupnosti je pri^J^ koncema Litrop novo ranje in gorje. ji »Protestirava proti t^Jt pom KS Polana, s kateri -UKt vračajo dane °61JUU^ sti do naju. Ne m J va pristala, da b * kaki ovinkasti poti. Štefan Litrop nam je pokazal, kje bi morali posodobiti cestni odsek, da bi bila tudi za nj najprimernejša rešitev. Sin, ki živi in dela v Kanadi, bi se tako laže odločil za vrnitev i^ tovarne, v kateri bi lahko dobilo zaposlitev 10-15 ljudi. Ne nasprotuje odstranitvi ograje, asfaltna cesta, vendar se mu zdi, da je upravičen do povračila stroškov. (Foto: J- G.) primerna. Če g ti poti, kot sklep, potem ( da nama vrne' gap*^ obrestmi, ki iikj asfaltiranje zah(e j 1979 naprej' vrnitev (las®1 vilke 2891/2 dratnih metro ■ ( bova midva s pot na lastne s vozna z vsem* J do domačije J vega objek^ eS^'J Kako se bo j, 1 podarjeno zemljo. Dobila sta namreč sklep Sveta KS Velika Polana, v katerem dobesedno piše: »Sporočamo vam, da smo na naši 13. redni seji dne 4. 12. 1996 ponovno obravnavali vaš primer glede ureditve javne ceste, ki vodi do vašega dvorišča, in sprejeli sklep, da bomo začeli z deli, ko se bodo začela dela na krajevni cesti Grabanice. Cesto bomo asfaltirali spomladi, ko bodo za to delo ugodne vremenske razmere.« Pod sklepom je podpisan predsednik sveta Alojz Kramar. A kmalu se je spet začelo zapletati. Krajevna skupnost je postavila Špilakovima pogoj, da rem piše, da je svet KS iskal najprimernejšo rešitev za ureditev javnih poti ter se odločil za varianto B (češ da se s Š. Litropom ni bilo mogoče dogovoriti glede ograje), to pomeni, da bodo uredili in asfaltirali cesto, ki bo speljana po bližnjem cerkvenem zemljišču, in s tem zadovoljili tudi širši interes. Z župnijskim uradom so namreč dosegli dogovor, da zemljišče, za katerega je vpisana služnostna pravica, odstopi KS za ureditev javne poti. To novo cesto bodo lahko uporabljali tudi Litropovi, še naprej pa bo ostala javna pot tudi cesta po parceli 2891/2, vendar je KS ne Ne držijo križem rok V Noršincih, vasici blizu Murske Sobote, ki jo imajo za izrazito spalno primestno naselje, letos načrtujejo več pomembnih naložb, za katere bodo porabili skoraj 3,4 milijona tolarjev. Največ denarja so dali za tlakovanje vaškega pokopališča, in sicer 850 tisočakov. Naslednja velika naložba je ureditev cestne razsvetljave, predvsem petih luči, za kar bodo porabili 600 tisoč tolarjev. Polovica tega zneska bo namenjena za ureditev električne napeljave v starem vaškem domu. Toliko denarja bodo potrebovali tudi za vzdrževanje poljskih cest in jarkov v predelu Gomonjsko. Za vzdrževanje infrastrukture imajo zagotovljene dodatne vire s pobiranjem traktorske takse, denar bodo porabili izključno za obnovo poljskih cest in jarkov. zreti tudi športnikov, zlasti tekmovalcev v malem nogometu in strelcev, čeprav je delovanje strelske družine zadnje čase nekoliko zamrlo. M. JERŠE je težko jevna skup■ dbju držala d LjoM O potem do ‘.^giik^O A dobrota Je b„? J dobrota je v^-»Če bo potreb^ ;ink vico žrtvovala sta med drugim *.eiA tožbi Občinskemu A Črenšovci. Le-ta Pa[ji ' Ušče, da mora jevna skupnost m h spoštovati dogov°r' [t Poleg tega računajo, da bodo v letošnjem letu, ki ga označujejo kot nekakšen premor med večjimi investicijskimi ciklusi, saj v letu 1998 pričakujejo začetek gradnje kanalizacijskega sistema s sosednjimi kraji Mlajtinci, Lukačevci in Moravskimi Toplicami ter manjšo čistilno napravo, opravili še nekaj drugih nalog. Mednje sodi prav gotovo nenehno vzdrževanje javnih zelenic in pokopališča, odvoz odpadkov, analiza vode in zagotavljanje boljše elektrike. Hkrati pa morajo odplačati še posojilo, ki jim gaje odobrila Zavarovalnica Triglav. In od kod denar za vse predvidene naložbe? V prvi vrsti se opi- rajo na zbrana sredstva iz krajevnega samoprispevka, ki ga odtegujejo od plač, obrtniške dejavnosti, svoj delež pa prispevajo tudi zaposleni v tujini in upokojenci. Na ta način bodo zagotovili približno 1,9 milijona tolarjev. Z vodarino se zbere 480 tisoč tolarjev, s traktorsko takso 300 tisoč, kolikor znašajo tudi prispevki občanov, prihodki Zavarovalnice Triglav naj bi znašali 200 tisočakov, po sto tisoč SIT pa bodo zbrali s tehtarino in drugimi prihodki. Poleg tega je treba upoštevati nakup orodnega vozila za gasilsko društvo, ustanavljanje turistično-olepševalnega društva, ki si med drugim prizadeva za oblikovanje krajevnega znaka, ne gre pa pre- tolarjev, pri čemer bodo večino denarja zbrali»'j.ral>i""./ V njem je približno 1.600 kvadratnih metrov ul’ pritličju bo več lokalov in prodajaln ter pos10’1^^/ vem nadstropju in mansardi pa devet stanov^’ garderobami, prostori za lokalno TV-postajo M puško. M. J. CANKOVA - Za gradnjo čistilne V ____ središču naj bi pridobili tudi denar,z P^jsknjoM iJ za samostojen projekt, povezan s soglasji z a a si že zagotovili. Poleg tega računajo na dol J i,J grama CRPOV za razvoj goričkega dela in J- O nega parka treh dežel Goričko - Orseg - L tU^MJ V I----1 BELTINCI - Občina Beltinci se jeod^gJje I____I tradicionalno sejemsko prireditev F°0CTs|av Radljah ob Dravi. Gre za prireditev, ki je gled dejavnosti in rezultatov na področju sk>sl razvoja. V beltinski občini so se dogovori'• I udeležila delegacija, pri čemer bodo upošteva / dstva za ta namen. M. J. ^S.5- junij 1997 /z naših krajev 15 ^išče-Renkovci in Gomilica-Nedelica, v obeh primerih pa Ledava Priprave na gradnjo kanalizacije ^[^do rekli še občani? , ntkai ur • “1 čistilne na 11 Se J® zdelo, da je zgraditev kanalizacijskega omrežja želW. Kot «»P-raVe.V določeni krajevni skupnosti tako rekoč neizvedljiva kl'» , 'v 1P — - i]i?| “Motse’' '' uu,uvem Krajevni skupnosti tako rekoč neizvedljiva ^ieokoli pokazal0 v Veržeju in Odrancih, če vzamemo za zgled J^nt noveSe da “resničiti tudi to nalogo. In v zadnjem času pre-skat C'n^ Sk°raj tekmujejo med sabo, katera bo imela prej 'abko kandidirala za določen delež sredstev (eno ^Hnim ,0St' na'°žbe) iz državnega proračuna. Poleg tega seje 'Kokolje °Cn° okreP^a zavest, da je nujno potrebno nekaj storiti za RutiskA 7Urnišče si Je S določeno do-Faditev kanali- sejo enega od strokovnjakov na tem področju, in sicer g. Medena iz Kranja. Le-ta je bil med drugim mnenja, da bi bilo v turniški občini najprimerneje zgraditi dva ločena kanalizacijska sistema in torej postaviti tudi dve čistilni napravi - eno za Turnišče in Renkovce, drugo pa za Gomilico in Nedelico. V obeh primerih pa je mogoče speljati prečiščene vode v potok Ledava (ne na istem mestu). Čistilna naprava naj bi bila po njegovem med prvimi objekti, pred njo pa vsaj krajši del kanala, da bi lahko naprava delovala. Ob koncu pogovora in razprave so svetniki sklenili, da je potrebno naročiti izdelavo projektne dokumentacije za dva ločena sistema kanalizacijskega omrežja, z načrti pa bodo potem seznanili še občane, ki se bodo morali tudi odločiti, ali so pripravljeni sofinancirati sorazmerno veliko naložbo. V Turnišču v ta namen že zbirajo denar s samoprispevkom. Obravnavali so še nekatere druge teme, kot na primer osnutek odloka o ustanovitvi Zdravstvenega doma Lendava. Čeprav je nekdo menil, da bodo s tem odlokom pristali na pokrivanje stroškov v tem javnem zavodu, vpliva pa ne bodo imeli skoraj nobenega, so osnutek vseeno potrdili. Vodstvu zdravstvenega doma pa bodo poslali zahtevo, da mora izboljšati zdravstveno oskrbo v Občini Turnišče. JOŽE GRAJ PROMET JE STEKEL - Pred vhodom v Dobrovnik (gledano iz murskosoboške smeri) so izravnali oster ovinek regionalne ceste in zgradili nov širok most ter tako odpravili »črno točko«, zaradi katere ni bila le ovirana vožnja, ampak so se večkrat zgodile prometne nesreče. Fotografija sicer kaže sklepna dela, vendar je zdaj, ko to berete, cesta že normalno prevozna in -nenevarna. - Fotografija: F. Bobovec letnica Društva upokojencev Ljutomer n brusiva upoKojencev Ljuton K°gat program ob Ročnost visokih gotov o sodelovanju z upokojenci Čakovca ^KUstino Ljutomer je nedavno praznovalo 50-letnico de-„anje so združili z devetim dnevom upokojencev. Navzoči iz ČP*ldStavn^ društva in pokojninskega sklada Slovenije, in Predstavniki mnogih štajerskih ter treh prek-Prv' je zbrane pozdravil v dvorani kulturnega doma ^^nujeT^er Ludvik Bratuša. Poudaril je, da je generacija, ki ^giJ/^bno obletnico, svoje delo in življenje razdala za ‘Aštvo ^Ut°mera ter Prlekije. 'n moški K"*«« »'oMlk'ku|-fern(1 delo Z l Zavzeto in Podelila g. Posebno zahval- devet parov zlatoporočencev. Ob 50-leti^ci skupnega življenja jim je podelil župan gospod L. Bratuša spominske listine. Prejeli so jih zakonci: Budna, Kolarič, Kolmanič, Lah, Mesarič, Rožmarič, Štampar, Starman in Županec. 10 . z°c*h tudi Sledila je podelitev priznanj in pokalov za nedavne dosežke na področju športa. Sodelovalo je 24 ekip s 124 tekmovalci. V pikadu 4 ^^izacijo v Bakovcih, v 1,1 Markišavcih 1 ts’kje j tePUblkt’/Ud* ' '"v-ami ubGni Muiska Gubvia X?" % rast< zhir.'. sredstev, namenjenih za komunalno infra-l last"'b sredstev. Kljub temu pa v sklopu ) to je ras*rukturo načrtujejo za primestna naselja / ll]Xtai ie Zap^?^11?0 kanalizacijskega omrežja v krajevnih i Za kan ?V'jen’b m'bj začetkom sklepne vaje Prekmurje '97pristalI Slovenske vojske. Ljudje v Krajevni skupnosti P^i J simpatijami spremljali gostovanje vojakov na nj! . območju, med drugim tudi zato, ker je nekaj h šlo k nedeljski maši, kar bi bilo v prejšnjem I skem) režimu nezaslišno. Vojaki so tudi z letaki li svojo navzočnost. Na sklepni vaji pa sta občin Črenšovci in Turnišče. [ Omenjeno območje naj bi bilo primerljivo s tistim v bazi Fort Polk v ameriški zvezni državi Louisiani. Tam bo med 10. junijem in 3. julijem vaja pod geslom Coope-rative Nugget ’97, na kateri se bodo urili poklicni vojaki, podčastniki in častniki v taktičnih postopkih mirovnih in humanitarnih operacij. Na vaji bodo sodelovali vojaki štirih držav Nata (ZDA, Turčija, Kanada, Belgija) in vojaki iz 18 držav podpisnic Partnerstva za mir, med katerimi je tudi Slovenija. Temeljne naloge vaje bodo: pod vodstvom Nata vaditi vodenje, poveljevanje in logistično podporo skupnih enot za mirovne operacije; vodenje mirovnih in humanitarnih operacij po Natovih procedurah vodenja in poveljevanja; preizkusiti sodelovanje z nevladnimi organizacijami in civilnimi strukturami (vladami, novinarji, begunci itd.), urjenje posebnih enot; partnerske države seznaniti z doktrino Nata ter spoznavanje ameriških načinov in metod urjenja oddelkov, vodov in čet... denja in poveljevanje, delo z novinarji ... Glede na temeljito urjenje v Mali Polani smemo sklepati, da so se dobro pripravili. To je potrdila tudi sklepna vaja, ki so jo poimenovali Prekmurje ’97, potekala pa je predzadnji dan urjenja. Ogledal si jo je tudi načelnik generalštava Slovenske vojske general Albin Gutman, ki se je pripeljal s sodelavci z vojaškim helikopterjem. S scenarijem zanjo so med drugimi dogodki predvideli tele situacije: spopad sovražnih si Črnoslavcev in Beloslavcev, ki med spopadom ne prizaneso niti mirovnim silam (vojakom). Združenih narodov v njihovem taboru, prav tako pa ne izstradanim civilistom, ki so vdrli v bazo ZN. Tako, vojaki kot civilisti so bili na vaji zelo prepričljivi. Med prerivanjem oziroma vdiranjem v bazo je nanje priletela minometna granata in jih nekaj hudo ranila. Vojaki Slovenske vojske so jih morali oskrbeti, niso pa smeli »odgovoriti« z ognjem. Scenarij za vajo je predvidel tudi množične demonstracije Beloslavcev v nekaj kilometrov odda- ’, .—"I r;: , cr a. . -Zv < Scenarij vaje Prekmurje ’97.je predvidel vrsto situacij, med njimi tudi vdor civilistov v bazo Združenih narodov. Vojaki 10. bataljona Slovenske vojske, ki odhajajo na težko vajo v Ameriko, so se med urjenjem v Mali Polani dobro pripravili, vendar predvidevajo, da bo onstran luže še težje: večji napori, težje podnebne razmere, več komarjev ... Na pripravljalnem urjenju v Mali Polani je sodelovalo nekaj čez 80 pripadnikov bataljona Slovenske vojske za mednarodno sodelovanje, na vajo v Louisiani pa jih bo odšlo 42. Med nalogami, ki sojih pripadniki enote opravljali v času usposabljanja v Prekmurju, so bile: tehnike premikanja po terenu, odziv na delovanje ostrostrelca, odkrivanje, prepoznavanje in označevanje min in minskih polj ter neeksplodiranih ubojnih sredstev, zasedba opazovalne točke, preiskava vozil, zgradb in-oseb, organizacija patrulj in patruljiranje, odziv na teroristično in gverilsko delovanje, varovanje konvoja, razdeljevanje humanitarne pomoči, proces vo Balinanje je vsaj v Avstraliji najpomembnejši slovenski nacionalni šport. Na slovensko balinišče prihajajo trikrat tedensko tudi drugi, predvsem Italijani, na kar je posebno ponosen Slavko Plut (prvi z leve). Ranjenca je treba nemudoma oskrbeti. Rane, ki so jih dobili civilisti na vaji Prekmurje ’97, so bile hude; bile so kot resnične, kar naj bi vojake izurilo, da se ne bi ustrašili situacij v morebitnih resničnih spopadih. Slovenska vojska že sodeluje v mirovnih operaciji v Albaniji, pripravlja se tudi za odhod na Ciper. ljeni Brezovici ... Bilo je pravzaprav kar 21 situacij, v katerih so vojaki preverjali svojo uspobljenost za določeno ravnanje. Vse je bilo podobno nalogam, kakršne naj bi bile na vaji v Ameriki, dasiravno je treba pričakovati, da bodo tam tudi »presenečenja«, kar pa za dobro izurjenega vojaka ne sme biti presenečenje. Sicer pa se vojaška baza Fort Polk v Louisiani razsteza na 400 hektarjih zemljišč. Tam sta poveljstvo enot ameriške kopenske vojske in center za usposabljanje. Baza omogoča zelo realistično urjenje nižjih in srednje intenzivnih spopadov. Besedilo: Š. SOBOČAN Fotografije: N. JUHNOV Avstralija - novi svet s tradicijo (4) Justa, ki ga rada pohrusta EST Ko sem na polju univerze Deakin v avstralskem industrijskem mestu Geelong v zvezni državi Victoria, kjer so tekmovali orači sveta, srečal v slovensko narodno nošo odeto starejšo gospo, mi je ta brez lažne sramežljivosti malone moško segla v roko, jo stresla in se predstavila: »Justa, ki ga rada pohrusta!« Seveda je s tem sprožila salvo smeha. Sam pri sebi pa sem pomislil, kako brezskrbno prešerni so ti Slovenci, pa čeprav so na tisoče kilometrov od domovine. A sem po nekaj dneh druženja z njimi vseeno spoznal, da je zunanja podoba eno, črviček na dnu duše pa še vedno ne da miru - Slovenija je Slovenija, Avstralija pa le izhod v sili, ki naj bi bil začasen, a se je mnogim spremenil v dokončnost. »Takoj bi šel nazaj v Slovenijo,« mi je dejal dan kasneje na pravcati slovenski »polka-valček« veselici v slovenskem klubu Ivana Cankarja v Geelongu Slavko Plut, sicer posebej ponosen na svojo funkcijo - je namreč šef balinarjev zvezne države Victoria, prav to pa je šport, ki še vedno združuje največ ljudi z našega konca. »Šel bi, ja, ampak če ne bi imel otrok, za katere moram,po-skrbeti. Imam pa veliko sorodnikov, zato rad hodim v Slovenijo na dopust. To je nekaj najlepšega.« Dejstvo je, pa če to priznamo ali ne, da Slovenci v Avstraliji nikoli več ne bodo tako enotni, kot so bili. To pomeni hitro asimilacijo, morda celo v nekaj desetletjih njihovo popolno izginotje z avstralskega zemljevida. Kajti v bistvu ni družine (nekaj izjem sem vendarle spoznal!), kjer bi bilo slovenstvo jasno izraženo tudi v drugi, tretji generaciji. Slovensko razmišljajo le tisti, ki so pionirji naše poselitve dežele kengurujev. Mnogi so mi celo dejali, da so po letu 1991, torej odkar smo samostojna država, še bolj razcepljeni v različne struje, marsikaj jim ni jasno -le kako bi jim bilo, ubogim param, ko pa še mi, ki smo stalno tu, marsikaj v naši politiki težko doumemo ... »Seveda se tudi tukaj med sabo kdaj skregamo,« je odgovoril na moj izziv predsednik slovenskega kluba Ivana Cankarja Primorec Ivan Širca. »Ampak le poglejte se, kako dolgo ste se prepirali, da ste končno sestavili vlado. Pa tudi v družini so kdaj pa kdaj prepiri, to je povsem normalno. Res je, da je v klubu vedno manj takih, ki bi bili pripravljeni delati, saj je vse volunter-sko. V Avstraliji, v kapitalizmu, pač nihče ni navajen, da bi delal zastonj. Starejši še pridejo, medtem ko mladih skoraj ni. Ostali smo mi, starokopitni, ki smo še navezani na Slovenijo. Osebno sem v Geelongu od leta 1954, od takrat sem bil doma sedemkrat. Pred dvema letoma so umrli zadnji sorodniki, zato me skoraj več ne vleče v Slovenijo.Tu pa imam veliko družino, skupaj nas 1 je dvajset- od tega so štirje otroci in enajst vnukov. Bog ve, verjetno kakšen še pride ... Vsi se zberemo le ob božiču. A to ni božič, kot se ga spominjam iz svojega otroštva. Danes je tukaj pomembno samo, kdo je komu kaj kupil, ni več tradicije, družinskega miru. Sam pa sem, kot sem že rekel, starokopiten. Zame ni nedelje, če za kosilo ni juhe ...« Ivan Širca je 27 let delal v avtomobilski tovarni Ford, zdaj pa je upokojen, na 14 dni dobiva nekaj več kot 300 dolarjev (to je okrog 40 tisočakov) in trdi, da je 7 LO^ "Sled nami je zdaj vetm«r ne vleče domov.« Ivo Šir^’^1 inskega kluba Ivana Cank^ P® 43 letih življenja v Avstro1’J v sl°veniji umrli vsi sorodni^ najraje poslušal0 J krajev, med dru^ jim jih sporočaj J Justa, ki g° Cja sinonim stalne M daleč na oni J to premalo za spodobno preživetje. A pokojnine so prenizke po vsem svetu. Če še kaj druži Slovence, so to radijski programi v vseh večjih avstralskih mestih. Mnogonacio-nalna država pač mora poskrbeti za informacijo malone v vseh jezikih. V glavnem mestu Victo-rie Melbournu je na radiu SBS spored v več kot 45 jezikih, v Geelongu pa v nekaj manj - 19. Slovenci so kot vedno manjštevi-Ična skupnost na vrsti enkrat tedensko po uro, ob sredah od 22.00 do 23.00. Zanimivo je, da na vkat ““i"'!« karjesi"se„»M pravljajo Silvija Skukan iz Celja, Francka j Jelenko iz Maribora. Med njimi Kardinarjeva^^ sodnik na oraškem prvenstvu, znana 30 letih prvič obiskala v Avstraliji živečega " J^eportaža Moj kraj v mojem časopisu: Sv. Jurij ob Ščavnici * Policist - sv. Jurij na konju Do leta 1953. je bil uradno Sv. Jurij ob Ščavnici, potem pa so naselje preimenovali v Videm ob Ščavnici; zdaj - po demokratičnih spremembah - pa je to gospodarsko in kulturno središče spet Sveti Jurij ob Ščavnici. Imenuje se pač po farnem zavetniku, čigar podoba je tudi v grbu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Sv. Jurij oziroma Videm je bil ves čas napreden. Je tudi rojstni kraj več uglednih mož. Tam so se rodili: Anton Brumen, pisec pravnih razprav in člankov politične vsebine; Edvard Kocbek, pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec, urednik in politik; Bratko Kreft, pripovednik, dramatik, režiser, publicist; Ivan Kreft, družbenopolitični delavec in publicist, po čigar zaslugi (in v določenem obdobju) je Videm še posebno napredoval in veljal za naselje s pridobitvami, o katerih so drugod le »sanjali«. Tako je pri Vidmu deloval zavod za elektrifikacijo, imeli so javno pralnico, javno kopalnico s prhami in kadmi, javno prekajevalnico mesa in zamrzovalnico živil... O prizadevanjih ljudi svetojurijskega območja na gospodarskem, političnem, kulturnem ... področju pišemo sproti. Tokrat pa smo obiskali tamkajšnjo osnovno šolo in ujeli predvsem društveni utrip. Na obisku je bil: ŠTEFAN SOBOČAN ob Ščavnici obiskuje 292 o iz bližnjih U° bža™ici, nekaj pa jih prihaja k pou v16od- hta a ^Btomer» Gornja Radgona in Lenart. 1 ou ..^^po-wL ania‘ ^a ie zaposlenih 31 delavcev, ihte, n ln ravnatelj Rajko Dežman. Pri Sv. Juriju j '»il Š°’Sk<) POS’Opie S° zgradd' 1834 sradmv več atapah od L Uta, sedanjo šolsko zgradbo pa so gradili v vec a p 1 VMl^^etniško > Pev^ khhdram i ga ?bora je *?aM0 Kuti- V Ws^nli Kovačič iz pa v ki jih vidi ^'Marija Si-sajnh rkc'jah S '1,1 zUnai J Hn^opaj« v Draniska StL * hi kom jrizoriia v Ferda Vse sek- štofkazuje> da t ^rnim an. Grabar ar8ppv Phzadeva- se vprašali bralci, ki niste doma ne A jev gasiki' Jur‘j ob Ščavnici. Drugače je z domačini, ki |(i °^SVetniški opravi domačina Janka Karba. Po e d°kaj doživeto zaigral sv. Jurija. Legendo b nedavnem občinskem prazniku. Janko pa je sicer predsednik gasilskega društva. to'?1,8 štev'^'°^ Ščavnici so v zadnjih letih dosegli izre-hc°, še n' n'h Področjih dejavnosti šole. Odkar imajo nas|Sel)n° 'zst°Pajo. Mladi računalničarji so že °V državnih prvakov v programskem jeziku K h ra®0ua]n?_°' Simon Hrašovec in Sašo Kotnjek, ki sta Sk stvu, in Željko Aleksič, prizadevni mentor • H hi. 2®0 č|an rostovoljno gasilsko društvo Sv. Jurij ob Pr°slavirVi °d tega 52 °Perativnih> deluje pa že od iV^.^Pak ! j ^etnico. Pred jubilejem so gasilci, ki ^‘hstr k *z Biserjan, Jamne, Blaguša, Čakove čez i ( gas’lsKega doma, okna, vrata in stolp, he, sho avt • Ur Prostovoljnega dela. Društvo ima Orodje°vStern° S toPom’ kombinirano vozilo in h hhihčje,^' * Sušnih obdobjih gasilci dovažajo vodo J \ vode ’ r' Sv. Juriju imajo hidrantno omrežje, v / ^hf^Vp/htrikpj1 /akrat, ko črpalke obmolknejo (recimo J 't še Dry ajt' v vasi je vodni stolp z dovolj veliko hn^^ev- 'Sk dovolj močan. Gasilci imajo velike r ' NyJh Za razširitev gasilskega doma. Radi bi ^SlaSta.^ in spremljajoče prostore. Merila ai p krat č nads*ropju prizidka pa je predvidena t ^narja ^rov. Načrte za novogradnjo že imajo ■ Kačunajo seveda tudi na pomoč občine. Športno društvo Videm ob Ščavnci ima 120 članov. Janko Lovrec, ki je med ljudstvom bolj znan po vz- 1971. leta naprej. Od leta 1988 ima šola telovadnico, ki pa jo uporabljajo tudi odrasli, zlasti člani športnega društva. Ravnatelj je potožil, da se število učencev zmanjšuje. Lani so na primer vpisali v prvi razred 29 otrok, letos pa jih bo prvič sedlo v šolske klopi 25, zato bodo imeli le en prvi razred. Na šoli delujejo kar trije pevski zbori: dva otroška (prvi in drugi razred ter trteji in četrti razred) in mladinski pevski zbor višje predmetne stopnje, ki je tudi na tejle fotografiji. Pevce vodita Nada Špišič in Angela Leskovar. devku Blond, ima tri sekcije: NK Slaptinci, NK Grabonoš in Klub malega nogometa Videm, ki deluje že 20 let. Potožil je, da v kraju nimajo igrišča za »veliki« nogomet, zato pač igrajo mali nogomet. Držijo se dokaj dobro, kajti tri leta zapovrstjo so medobčinski prvaki, potem večkratni pokalni prvaki... Sodelujejo tudi na turnirju na Bledu, kjer nekako zastopajo pomurski mali nogomet. Na letošnjem tekmovanju se je pomerilo 16 ekip (dve iz tujine) in igralci od Sv. Jurija ob Ščavnci so zasedli celo prvo mesto. Strelska družina Janka Jurkoviča iz Vidma ob Ščavnici pa ima 80 članov, posebno aktivnih je 25. Njena ekipa tekmuje celo v prvi državni ligi v streljanju z zračno puško. Liga ima 12 mest. Videmska oziroma svetojurijska ekipa, v kateri so (na fotografiji od leve proti desni) Gorazd Kocbek, Tonček Kocbek (sin in oče) in Sebastijan Vajda, je za zdaj na devetem mestu. V streljanju z malokalibrsko puško pa so bili celo državni prvaki. Tonček Kocbek je bil več let predsednik strelske družine, član pa je že 35 let. Zanimivo je, da se za strelski šport navdušujeta tudi žena in hčerka. 18 'odlistki dužna ^n^ija - dežela templjev in religij f /9 ( Piše: Janez Jaklič HG VZkOO 19. del ifal ।_____ Panonski lil 132 Parsi upravičeno trdijo, da med njimi ni niti enega berača. Temeljno načelo te etike zahteva tudi, da morajo zrak, voda, zemlja in ogenj ostati čisti in neoskrunjeni. Te prvine je ustvaril vsemogočni in človek jih mora spoštovati. Vsakega mrtvega se je treba znebiti, ne da bi oskrunili štiri prvine ali škodili živim. Zato Parsi svojih mrtvih ne pokopavajo ne sežigajo in ne mečejo v reke ali morja. Namesto tega truplo položijo na podstavke znotraj visokih stolpov ali jam, kjer ga jastrebi očistijo do kosti, ki se nato sesujejo v mešanico apna in dice tudi za naju. Zjutraj, ko sva utrujena in zaspana zapustila vlak, sva le stežka našla prazno sobo za 120 rupij, kar je bila kar trikratna povprečna cena, ki sva jo plačevala do sedaj. Domovanje sva našla v bližini slavoloka, imenovanega Vrata Indije, na morski obali. Ta konvencionalna vrata triumfa so zgrajena iz rumenega bazalta na mestu, kjer se zvečer Indijci sprehajajo in srečujejo. Vrata v stilu muslimanske arhitekture iz 16. stoletja so si zamislili leta 1911 ob obisku angleškega kralja Georga. V tistih časih, ko je večina obiskoval- PortretiliTanTfl^ fosforja in razpadejo. V teh stolpih tišine končajo tako bogati kot revni, ker smrt združi vse ljudi. S tem, daje svoje telo izročil pticam in ni umazal štirih prvin, je Pars izkazal še zadnje usmiljenje. Nebo nad Malabarskim gričem, kjer živijo bombayski bogataši, je včasih polno jastrebov. Na vrhu hriba stojijo Tempelj Meenakši - obhajilo. nevarno katmandujsko letališče. Sedež v letalu sva dobila za naslednji dan zvečer, kar je bilo pomembno, ker nama je vsak nov dan v dragem mestu močno najedal najini mošnji. Zadnji dan v Indiji je mineval v hitrem ogledovanju Bombaya, poslovnega centra z visokimi zgradbami v steklu, jeklu in betonu in razkošnih mestnih stavb v indijsko-angleškem stilu ... Med vožnjo na letališče mimo naselij indijske bede sem imel lah- ko srce, po drugi strani pa me je pekla vest, da zapuščam Indijo, kije bila nekaj mesecev moja druga domovina, na hitro, brez pravega slovesa. Utrujen in zbegan od hitrosti dogodkov zadnjega dne sem se utapljal v mehkobo naslanjača v letalu. Pred mojimi očmi so se menjavale slike tropskih gozdov, gora, mrtvih puš- Na Vestnikovi strani Podlistki začenjamo novo serijo prispevkov. To bodo podobe tistih osebnosti z obeh bregov Mure, ki so v življenje njunih prebivalcev in tudi širše posegli s pisano besedo. Prispevke za »serijo« pod skupnim naslovom Panonski portreti pripravlja Franci Just. Pri tem avtor in uredništvo izhajamo iz spoznanja, da naš duhovni obstoj zagotovo temelji na aktualnih sodobnih kulturnih dogodkih, s katerimi se duhovno bogatimo doma in predstavljamo pred svetom, hkrati pa se napaja tudi v kulturnih dejanjih preteklosti. S poznavanjem slednjih marsikdaj laže razumemo to, kar se dogaja z nami danes, saj se nam razkrivajo silnice, ki so privedle do današnjega stanja. Hkrati pa se s to vednostjo skupnost duhovno samoohranja. pred pogledi skrunilcev skrbno zavarovane štiri okrogle masivne zgradbe, stolpi tišine, kjer meščani perzijskega porekla »pokopavajo« svoje mrtve. Zadnji velik korak, ki je pripeljal mesto blizu današnji obliki, je bil storjen v drugi polovici 19. stoletja. Sedem otokov je bilo skupaj z obalo z nasipi povezanih v neločljivo celoto. Superlativi mesta so imeli posle- cev mesta prišla z ladjami, so bila to v resnici vrata Indije, danes pa so le še mestna znamenitost. Po dopoldanskem počitku sva se zapodila v mesto, da poiščeva letalskega prevoznika proti Nepalu. Cene sč bile različne. Odločila sva se za nepalsko letalsko družbo. Imela je ugodno ceno za letalsko vozovnico, po drugi strani pa sva sklepala, da se pilot domače družbe najbolje spozna na čav, slike starih palač, veličastnih templjev, mogočnih stolpnic in bednih predmestji. Pred mano so se vrstile šarmantne Indijke, ponosni Siki, vstajali popotni puščavniki in prosili pohabljeni gobavci. Podoživljal sem pestrost oblek, narodov in kultur, zmešnjavo jezikov in ver, ki ustvarjajo vtis, da dežela nenehno spreminja podobo. (nadaljevanje prihodnjič) Ob tem, da je poznavanje preteklosti nujno za samorazumevanje neke skupnosti, pa je pomembno še nekaj: v sodobnem svetu, ki ga določajo globalizacijski procesi, se je pri manjših nacionalnih in tudi ožjih regionalnih skupnostih še bolj zaostrilo vprašanje odprtosti oz. zaprtosti. Gre za vprašanje dveh skrajnosti: ali naj se te skupnosti povsem odprejo tujim vplivom in nekritično prevzemajo tuje kulturne. izobraževalne, gospodarske, politične idr. vzorce ali pa naj se bolestno zaprejo pred njimi in se osamijo ter (iz)črpa(va)jo zgolj iz svojega izročila. Preprosta domača pamet pa tudi sodobne družboslovne znanosti ti dve skrajnosti presegajo s spoznanjem, da je za normalno življenje skupnosti nujno prevzemanje od drugod, toda premišljeno, ne slepo; takšno, ki ob številnem novem postopoma ločuje zrnje od plev in le-to ob upoštevanju lastnega izročila ter ne uničujoč lastno substanco vtke vase. Vse to pa lahko stori le skupnost, ki ji nista tuja t. i. samozavedanje in samospoštovanje. Le taka skupnost se lahko enakopravno vključuje v planetarne tokove. Samozavedanje in samospoštovanje pa nista ravno lahko dosegljiva kakovost in sta rezultat sprepletanja dejanj v sedanjosti z zavestjo o onih v preteklosti. Prav za slednje, namreč za zavest o dejanjih v preteklosti, pa je nujen t. i. zgodovinski spomin. Šele z njim si skupnost zagotavlja celo- vitost (duhovnega) obstoja in kom-pletira osebno izkaznico za dokaz identitete pred planetarnim preglednikom. V okviru tega spoznanja najdevajo svoje mesto Panonski portreti: gre za to, da se sami spomnimo in da opomnimo tiste okoli sebe, ki bi nas radi zanikali, da nismo po juhi priplavali in da smo v poldrugo tisočletje trajajočem bivanju ob Rabi, Muri in Dravi njihova obrežja ter medrečja zaznamovali s sabo. Panonski portreti so neke vrste nanizanka, v kateri se bodo akterji po abecednem redu priimkov sicer menjavali, vendar hkrati vsak po svoje tvorili osrednje dogajanje -prikaz duhovnih procesov, ki so oblikovali prostor med Rabo in Dravo. Dogajalni prostor je torej razpet na oba bregova Mure in še malo dlje (na severu do Porabja, na jugu do Apaškega polja in v Sloven- moglo nastopiti blizu Ukor jih je mogoče našteti11''/ venskega biografskega drugih publikacij. namreč omejen na tiste,P J izražanje svojih spoznam/ veku, svetu in kozmosu,^ stvu in onostranstvu uporabi'I sedo, torej na slovstvene^. v širšem pomenu besede. S^ J tudi v tej pisani druščini nih. gospodarskih, strogi dagoških, nabožnih, J piscev potreben dodat111'J stih, katerih duhovni P'1!1 I Postal naša trajnejša J Še preden pa bo pty Prvi portret, smo si dowfJ resen in nezavezujoč po^J že prav modnega hot°slJd nas je zanimalo, v katenfJ nih znamenjih so bilitoJ^II ki se s svojimi dejanjiirJ naš spomin. Razsodbo, M ji vi ustvarjalnosti botrof^j položaji planetov, trološkim navdušencem J dobljene rezultate od najvišje do najn^M razporedili v statisti^ zajema: a - ustvarjalce1 nejših področij, niškimi (318) in b■ uf1 tvarjalce (71). St »a. (ai h) skih goricah do Lenarta ter po dolini Pesnice do Ormoža in Ptuja), to pa zaradi sledenja zgodovinskim dejstvom, ki izpričujejo, da so levi in desni breg Mure še pred fizičnimi družili trdnejši duhovni mostovi. Žal pa v nanizanki ne bo Vsi ustvarjalci lit Vodnar 37 (11,6%) Tehtnica 35(11,0%) Kozorog 32(10,1%) Lev 29(9,1%) Škorpijon 28 (8,8%) Bik 26 (8,2%) Riba 25 (7,9%) Dvojček 22 (6,9%) Rak 22(6,9%) Oven 22 (6,9%) Devica 21 (6,6%) Strelec 19 (6,0%) Vodnat Rak KozoroS Tehtnih Škorpii0" Dvojčka Bik Lev Oven Riba Strelec Devica "7^ 5(' !l Oče Feri je sedeč za mizo pomodroval: »Potolaži ženske, da bosta dobili vnuke, kajti za ustvaritev teh sta lahko človeka tudi večino časa sprta. Vmes se najde kak veder dan in ta proces je lahko zelo kratek. Mene bolj zanima, ali naše Alenke ne bosta prinesla v hišo. Rad bi jo videl, ker je zdaj gotovo dlje ne bo k nam.« »Spi. Kakor hitro premaknem košaro, bo začela najbrž jokati in to lahko traja vse do Maribora.« »Joj, vedno lepše napovedi. Še malo in zavil bom nazaj proti Žalikovim,« je potarnal Boris in celo resno je mislil ob tem, čeprav se je zavedal, da tega ne more storiti. »Sedita, takoj bo pečenka na mizi!« je ponujala mati. »Ne morem samo jesti, sva se komaj dvignila od obilne malice,« se je branila Anica. »Dobro, mama še pečenko priloži h kolinam. V vrečki bo še nekaj prostora,« je predlagal oče. »Mama, kaj vse tri nabasane vrečke so za naju?! Saj je prtljažnik že nabito poln,« je vzdihnil Boris. »Tiho, tam v mestu pride vse prav! Kaj meniš, da bo otroka zapirala in se postavila v mesnici v vrsto? To pa ne! Dokler so naši in Žalikovi hlevi polni mesa in kašče polne zrnja,« je ostro pristavil oče. »Dobro, hvala! Le žal mi je, da Silve ni. Njej bi še kakšno pametno svetoval in prav gotovo bi me poslušala,« je dodal Boris in se zahahljal. »Tu si se uštel! Ne sliši in ne uboga nas, ne profesorjev v šoli, ne Tomija. No, ti bi lahko bil svetla izjema. Čestital bi ti,« se je ponorčeval oče Feri. »Gremo, cesta je nevarna, pot pa dolga!« je opomnila žena. »Lepo vas prosim, samo nikar ne jokajte v zboru! To zna trajati. Saj pridemo ob prvem boljšem vremenu in upam, da se bo Alenka že takrat znala smejati babicam. Anči je doma in jo lahko nauči.« Oče je prijel za dve težki vrečki, eno si je oprtal Boris, in ker je začelo s severa mrzlo vleči, je bilo slovo prisrčno in kratko. Asfaltna cesta je bila posuta z gramozom, kije škrebljal po pločevini. Vožnja je bila manj naporna in le na osojnih ovinkih so ležale še svetleče se ledene zaplate. In ker ni terjala več toliko zbranosti od voznika, se je vmes utegnil ozreti tudi na ženo. Sedela je negibno kot kip ob njem in molčala. Nenadoma pa se ni mogla več zadrževati; vroč vzdihljaj jo je izdal. Nato je še glasno zaihtela: »Težko mi je ... Odhajam v čisto novi svet, omejen s stenami, za njimi pa so zopet sami tujci.« »Anči, zdaj še ti! Mar mi tako malo zaupaš? Saj imaš mene. Res smo mi trije mali omejeni svet, a vendar za začetek dovolj. Pozneje se krog širi, spoznaš sosede, ljudi.« »Oprosti, najbrž so mi ti domači kraji priklicali solze v oči. Tam čez Muro ni več moje in nimam več za njim jokati,« mu je priznala, ko si je brisala oči. Stanovanje v bloku, čeprav seje Anici nekoč zdelo nemogoče, je dajalo toplo zavetje. Še lepši je bil občutek, da živijo v njem trije složni ljudje. Mala Alenka je sicer tudi prispevala svoj delček, saj zdaleč ni bila več tako jakavo in cendravo dete, kot se je pokazalo v začetku. Anica jo je skrbno negovala in poskrbela tudi, da je mož pustil svoje skrbi za službenimi vrati. Popoldne sta se z vozičkom odpravila v mesto nakupovat ali pa preprosto v park na sprehod. »Povej, si pričakovala več od usode ali manj?« je tistega pomladnega popoldneva vprašal ženo, ko sta z vozičkom zavila proti Trem ribnikom. Začudena gaje pogledala pa mu vrnila prisrčen nasmeh: »Kako se te je lotilo razmišljanje?« »Tak sončen pomladanski dan človeka v marsikaj napelje. Danes je sicer tudi zame sončno. Spletke, o katerih sem ti pravil, mi je napletal naš vodilni monter. Prava poklicna ljubosumnost, ti rečem. Priznam, da so njegovi možgani bistri in roke spretne, zato mu je povsod uspevalo. Centralno gretje je povsod brezhibno delovalo. Upošteval sem njegovo prakso, a dodajal sem tudi svoje nove izkušnje. Tega ni prenesel. In tako je moje delo izgubljalo vrednost. Čutil sem privoščljive in nezaupljive poglede na sebi, ki so se vsi stekali v eno smer: Kaj bi mladi inženir s svojo teorijo nam solil pamet. Novi kotli, uvoženi iz Nemčije, so bili zanje uganka in zato sem se jih lotil skupaj z njimi. Upal sem na složno delo, a mi ni uspelo. Zdaj seje razkrilo in zadovoljen sem, da je vse uspešno in miza čista.« »Kaj ste ukrenili proti monterju? Zaradi njega je mnogo tvojih noči minilo v svetlobi.« »Ne vem, mislim, da mu ne bo nič hudega. Niti ne želim, ker moramo končno delati in živeti skupaj. V hudih urah sem res menil, da bom nekam poniknil, si našel drugo delo, toda počasi spoznavam, da sem postal del tega ne velikega kolektiva, ki mu je določena prihodnost. Vedno več se gradi in vsi se radi udobno grejejo.« Sedla sta na klop. Alenka je odprla oči in začela mahati z ročicami. »Podprla jo bom, da se bo še ona srečala s soncem. Saj bo deklica počasi morala sedeti. Vidiš, kako trdno se drži, ko jo dvignem.« Anica je dekletu podložila blazino in otrok je zamežikal, nato je z rokama začel mahati, daje oče takoj ugotovil: »Zavij jo. Malo jo moram popestovati.« »Tu, k atiju pojdi! V soboto naju bo odpeljal malo domov. Saj veš, vrtnarija je le še moja in nekaj moram postoriti,« je izkoristila ugoden trenutek njegove dobre volje. »Za en teden?! Dolgčas mi bo in gospodinjec tudi ravno nisem. Poleg tega računam, da bo prišlo vabilo in bom moral zopet v Nemčijo, v tovarno na izpopolnjevanje.« »Vse bom pripravila. Teh par dni se da vzdržati. Veš, včasih zelo pogrešam dom. Tisti dan, dva, ko sva na obisku, mi je premalo. Tu sem med stenami, razen upokojene Elze nikogar ne poznam. In če ne bi prišla včasih k meni, bi pozabila tako kramljati. Samo ujčkati bi še znala, tebe in Alenko,« mu je priznala. »Vse bova uredila. Ta teden gotovo še ne bom potoval, in če mi pripraviš perilo za vsak dan, me tudi ne bo presenetilo.« Po prijetnem sončnem sprehodu in prigrizku je ponujala postelja ugodno dopolnitev. Ko se je ta občutek nekje potrdil in si je Boris priznaval, da gaje usoda spremljala z mehko roko, se je zopet izkopala nekje iz dna. Potešil je svoje telesne potrebe, tako nagonsko, celo potrudil se je, da tudi žena ni ostala hladna ob njem. Da, hladna! Njeno sprenevedanje ji vedno ni uspevalo. Čutil je, da je njeno telo daleč od njega. Pretvarjala se je in okusil je njen odpor in nestrpnost, kdaj bo vsega konec. Nikdar ji tega ni očital. Tuje ostal še sam nepo-tešen. V intimnem pogovoru bi mu lahko uspelo razvozlati njene želje. Toda ves njun medsebojni stik je obvisel pri vsakdanjih rečeh, tudi materialnih načrtih. Je res v tem intimnem svetu odpovedal? Ne, samo nekdo bi bil znal dopolniti njegovo slo, tako čisto do zadnje nitke. To je uspelo samo Mileni. Bo še kdaj užil te radosti? Ali mu res nobena ženska na tem svetu več ne bo znala ponuditi tako toplega telesa, ki bo znalo zapeti v skupnem ritmu? Anči mirno spi. Upehana je od dela in skrbi zanj in otroka. Še sanja se ji ne, kod blodi domišljija, ki temelji na realni preteklosti, bolna domišljija njenega soproga. Kdove katera sila se je sprostila in tako vzkipela v Borisu, da je avtomobil, ko je ostal sam v njem, preusmeril iz utečene ceste drugam. Ob njem ni bilo zgovorne žene in na zadnjem sedežu je pogrešal košarico. V ušesih so se še oglašale Ančine besede, kako naj pazi nase, ker je teden pač dolg, in naj ne pozabi priti na koncu zopet domov. Njen dom je še vedno polno odmeval v njej in nekako ga je skušala vsaditi tudi vanj. V tem prizanesljivem in počasnem prizadevanju gotovo ni imela uspeha. Boris je ljubil svoj dom, se pravi Benkičevo hišo. tafll Nenadoma je zastal ob misli, da laplja več tiste bogate vsebine Dom se mu je počasi izmikal, naj zagrize! v internatski kruh. V in nezrelem obdobju, seje z bese i J spoznanje, da dom ni samo hiša,s mu navdihujejo smisel ljudje, dom3 JI so samo prehodne postaje, od kate toplih ne mrzlih pogledov. izjemnih primerih, ko je prefekt oW Ot sluhom za vse mladostne spodrs' vzročil zelo malo. Nihče ob njetn n ^1 pedagoškega znanja, vzgojnih usp užitka nikomur ni privoščil. Sonce je še grelo polja in asfa je že risalo sence. Odprl je šipo,n ,^1^ ki seje začel vrtinčiti in mu D Anči se sprehaja po gredicah ali pa si ogleduje svojo zelenjav0, jjtG vi prikolici odpotovala na fft-brajdo in se ukvarja z Alenko-pridobila s svojo živahnostjo, osv jJL, kdove koliko jih bo še, jo bo P0^..,.m>{ d obisk, bo lahko zanjo že tujec- i1*'j v otroško psiho, da bi lahko nejo polletnemu otroku osebe j robanti pri kravah, kajti te še h Počitka, in se rahlo jezi zaradi s navad. Gotovo se zabava s Silv0 se ve’ ■ m Vest je nežno kljuvala v Žalike, ne Benkičevih. Hm,te ^jb3.J več. Pintariči že! Toda Silva se tem. nekoč, bodo Pintariči / zdaj Benkiči. Vozilo se je bližalo mestu. „ d bo. Kje? Čemu? Njegova p° in on je zavil, navdan z neko n f / vnost proti vzhodu. Kaj je še ni bilo njegovo. Središče bo na rob in nato na Gubčevo Nič se ne bo ustavljal. Le mora stati še tam, trdna ostala v spominu in si jo je zavest. Le kaj mu bo hiša? >' Ml stnik se vozi mimo doma sV^il^/ bodisi da dirja z nogami na sli* svojo drznostjo ali pa zasa™ čakuje na njem očarljivi Z upočasnjenim, komaj & leze! avto mimo hiše, da bi levo, lahko ujele življenje za^piA 'J' vhodna vrata in dvorišče je^Dp^ pozorno oko vendar zabele«1 rišča belo vozilo z ljubljansk se zadrli samo črki, številke I Pokojninska reforma Wnik, 5. junij 1997 Sistem pokojninskega in invalidskega darovanja, ki ga imamo pri nas, zavaro-Win njihove člane družine zavaruje: '^starost človeka s starostno pokojnino, primeru izgube delovne zmožnosti s pravico do invalidske pokojnine, ■' Primeru zmanjšanja delovne zmož-®sti s pravico do ustrezne zaposlitve “i do dela s skrajšanim delovnim ča-do poklicne rehabilitacije in pri- MMnihnadomestil za plačo. j'Primeru telesne okvare s pravico do ^alidnine ter bolnemu, ki potrebuje v™10 pomoč in nego druge osebe še °datek za pomoč in postrežbo. Primeru smrti zavarovanca ali upo-družinskim članom pravico do pokojnine. niih0^111^^611^ daie zavarovancem in j. .0družinam pokojninski sistem w ®šo socialno varnost, kot so samo l^ae za starost ali invalidnost. toava?e.a n’so deležni vsi. ki živijo v ?c'a'ne varnosti pokojninskega lij;1®116® zavarovanja nimajo tisti. 0redn? zaposleni in za katere sW"e Polije prispevkov, ali pa so situ/1110*' družine prenizki, da bi M R am' plačevali zavaro-% ki KZ P°k°jnine so tudi stari Iju-«j1aJniaj0 dovolj zavarovalnih let. Pomaga z drugimi oblikami 'MswJOmoč' Prek sistema socialno-storitev. generacijsko posojanje Je temelj pokojninskega sistema 0 1 Postajajo vedno večji dolžniki in invalidsko zava-r kkliivVn’.’ lorei državni sistem, | stevilnim vrinkom, ki jih je ustvaril politični sistem preteklih let in ki so tudi prispevali k številnim nesorazmerjem, ohranil splošne značilnosti socialnega zavarovanja v srednjeevropskih državah. Temeljno načelo sedanjega pokojninskega sistema je načelo vzajemnosti in solidarnosti; to pomeni, da si zavarovanci s prispevanjem v sistem zagotavljajo določene pravice vsak zase in vzajemno ter solidarno drug za drugega. Do določenih pravic ali do najnižje pokojnine, s katero je mogoče še preživeti, so torej upravičeni tudi tisti, ki s svojimi prispevki zase niso zbrali dovolj. In še nekaj je zelo pomembno za naše pokojninsko zavarovanje: medgeneracijsko posojanje ali vzdrževanje. Zaposleni ali aktivne generacije prispevajo, ne zase, ampak za tiste, ki so že v pokoju ali imajo druge pravice iz invalidskega zavarovanja. Zakaj je sistem v krizi? Zmanjkuje mu denarja Več tot dobri dve leti poslušamo sporočila, da je naš sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v krizi. Kaj to pomeni, daje sistem v krizi? Tak kot je, namreč ne more več izpolnjevati svoje obveznosti do vseh, ki imajo pridobljeno pravico in zagotovljeno socialno varnost za čas starosti, bolezni ali smrti zavarovanca, ali preprosto rečeno: zmanjkuje mu denarja. Dokladni sistem pokojninskega zavarovanja, kakršen je naš, lahko gladko, nekrizno deluje v tistih državah, kjer število zaposlenih in aktivne populacije ter plačnikov za obvezno pokojninsko zavarovanje nenehno narašča in kjer se povečujejo tudi plače ljudi, na drugi strani pa se ne povečuje delež upokojencev. Tam se v sistem steka dovolj denarja za pokrivanje ob- Napovedana reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja Trinožnik za trdno sec t Kakšen sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja imamo i^za enega, eden za vse - »ne spila več dobro« prijavljamo, ^a ie slstem socialne varnosti v državi kot razvejeno drevo, ki pa z deblom, vrhovi in vejami predstavlja celoto, potem moramo je pokojninski in invalidski sistem v tem drevesu deblo. Torej mu pripada osrednje mesto v sistemu socialne varnosti v državi. ^aega N / j STOJNl VINOGRADNIK) svojo VEČ KOT EN RAZLOG ZAKAJ SKLENITI ZLATO NALOŽBO PRI ZAVAROVALNICI MARIBOR 1. Zavarovalnica Maribor je zanesljiva zavarovalna družba, ki ji upravičeno zaupa večina slovenskih življenjskih zavarovancev! 2.Z ZLATO NALOŽBO varčujete in ste hkrati tudi življenjsko zavarovani! 3. Z ZLATO NALOŽBO ste udeleženi pri dobičku zavarovanja, ki vam ga Zavarovalnica Maribor izplača po preteku zavarovalne dobe skupaj z zavarovalno vsoto! 4. Pri ZLATI NALOŽBI lahko po preteku zavarovalne dobe sami izberete obliko izplačila: ali rentno, kot dodatek k pokojnini ali v enkratnem znesku! 5. ZLATO NALOŽBO lahko sklenete za dobo po svoji želji (od 5 do 25 let), za vsoto, ki vam najbolj ustreza, v tolarjih ali z devizno klavzulo! 6 . V ZLATO NALOŽBO lahko vključite dodatno nezgodno zavarovanje! 7 .Pri ZLATI NALOŽBI sami izberete način plačila: mesečno, kvartalno, polletno ali letno! 8 .Zavarovanki ZLATE NALOŽBE ob rojstvu otroka Zavarovalnica Maribor podari vsoto za opremo novorojenčka! IN ŠE NOVOST V SLOVENSKI PONUDBI ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ: 9 . Ob hujši bolezni si lahko z ZLATO NALOŽBO zagotovite predčasno izplačilo dela zavarovalne vsote! ZLATA NALOŽBA je vaša pot do zaklada, saj življenje ni pravljica! VINOTEKO" ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. MARIBOR, d.H ■ Cankarjeva 3, •■tel.: 063/224-111 rezplačna telefonska številka za naročanje zavarovalniškega zastopnika 080 - 19 - 20 veznosti. Pri nas smo imeli taka zlata leta v osemdesetih, potem pa nič več. Postajamo narod z vedno večjim deležem starih ljudi. Rast števila prebivalstva se je ustavila v devetdesetih letih, manj pa je tudi priselitev. Neugodna demografska gibanja močno vplivajo na sistem pokojninskega zavarovanja, zlasti na takšnega, kot ga imamo pri nas. Na to, da mlade in aktivne generacije vedno težje nosijo breme vzdrževanja upokojenih, pa ne vplivajo samo neugodna demografska gibanja in daljša življenjska doba, ampak tudi to, da je breme prehoda ali tranzicije udarilo gospodarstvo. V Sloveniji imamo okoli 900 tisoč aktivnih prebivalcev, kar je 80 tisoč manj kot leta ’87, ko je Slovenija dosegla najvišjo stopnjo aktivnosti. Število delovno aktivnih se je v tem času zmanjšalo za 180 tisoč ljudi. Na drugi strani pa seje skokovito povečevalo število starostno in invalidsko upokojenih na prek 206 tisoč oseb. Še se spomnimo dolgih vrst ljudi, ki so se v začetku devetdesetih let valile k okencem na enotah pokojninskega zavoda in čakale na rešitev svoje vloge. In nemalo krivde za krizo, v kateri se je znašel naš pokojninski in invalidski sistem, moremo pripisati tudi nespametni politiki države, ki je v nastali gospodarski krizi ter zaradi tranzicije na račun ohranjanja socialnega miru dovoljevala in spodbujala množično odhajanje ljudi v pokoj. V tem obdobju se je zaradi političnih pritiskov za beneficije ali posebnih ugodnosti ter zaradi razdružitve z Jugoslavijo razširil tudi krog upravičencev do pokojnine, ki svoje pravice ne prejemajo zgolj na osnovi plačanih prispevkov. Po sklepu parlamenta je za te skupine upokojencev ali za njihove pravice obveznosti dolžna poravnati država. To pomeni, da je država vedno večji dolžnik do sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, to svojo obveznost pa vse težje izpolnjuje. Država pa se je odločila tudi odpisovati oziroma prelagati plačevanje prispevkov za pokojninsko in druga socialna zavarovanja velikim državnim sistemom. Po državi so se potem začeli zgledovati tudi mali, saj je izmikanje plačevanju prispevkov ali namerno zniževanje le-teh postal »nacionalni šport« predvsem med zasebniki. Izpad teh prihodkov v blagajni sistema je prav tako eden od razlogov, zakaj je sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v krizi. '• Ali reforma pokojninskega sistema ali petdesetodstotna prispevna stopnja Reforma naj bo! Veljavni sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja se torej napaja predvsem iz sprotnih prispevkov aktivnih zavarovancev in delodajalcev. Je torej dokladni sistem. Obremenitev s prispevki je določena z razmerjem med povprečno pokojnino in povprečno plačo ter razmerjem med številom upokojencev in številom zavarovancev. Ali prikazano s formulo: izračunana _ povprečna pokojnina število upokojencev prisp. st. ~ povprečna plača x število zavarovancev V osemdesetih letih, ko je bilo najugodnejše razmerje med številom upokojencev in številom zavarovancev, je znašala skupna prispevna stopnja približno 20 odstotkov neto plače ali zavarovalne osnove, v zadnjih letih pa je to skoraj 50 odstotkov. In od tu naprej ne gre več, je reklo gospodarstvo in je ugotovila država. Razbremenitev gospodarstva se mora zgoditi, saj obremenjeno živo delo duši gospodarski razvoj in slabša njegovo konkurenčnost na svetovnih trgih. Tako je parlament lani sprejel zakon o znižanju prispevnih stopenj za socialno varnost, s čimer so se znižali tudi prispevki za pokojninsko zavarovanje. Toda nekdo ta primanjkljaj mora pokriti, in za to se je zavezala država. K drugim obveznostim države do pokojninskega sistema so torej prišteli še slednje. Tako se je obveznost države do pokojninskega in invalidskega sistema lani povečala na 82 milijard in 968 milijonov tolarjev. Delež transferjev iz državnega proračuna v blagajno pokojninskega in invalidskega zavarovanja se že nekaj let povečuje, kar je posledica zadrževanja prispevne stopnje na sprejeti ravni. Toda krpanje samo iz proračuna, ne da bi se ob tem zgodila tudi reforma, ne vodi nikamor. Zato: reforma se mora zgoditi, pravijo vladni snovalci le-te. ^Pokojninska reforma vestnik, 5. junjjjj^. Reforma pokojninskega in invalidskega sistema bo kot potres S temeljev bo premaknil vse sisteme v državi ter stresel ljudi pokojninskega zavarovanja. w niki, ki bi želeli ob upokoji®^ višjo skupno pokojnino, bi sel® dodatno zavarovali. Dodatno in f* voljno pokojninsko zavarovanje®' meljilo na naložbenem sisternu,s--'i mu osebnih pokojninskih rač”* kateremi bi upravljali za to poo^I ni, zasebno vodeni pokojninski^1- Z argumenti so nas prepričali, da se reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja mora zgoditi - Toda ko to vemo, moramo vedeti tudi naslednje: reforma sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo učinkovala kot potres, ki bo s temeljev premaknil skorajda vso državo z njenimi sistemi vred in ki bo močno prizadel veliko ljudi, kajti ugotavljali smo že, da je pokojninski sistem kot deblo v državnem sistemu socialne varnosti. Primerjava reforme pokojninskega sistema in potresa je zato popolnoma umestna glede na to, kakšen bo učinek napovedanih ukrepov, s tem pa, da se bo z reformo zemlja tresla postopoma in dolgo obdobje. In še o teži ali obsegu pokojninske reforme: proti koncu gre reforma lastninskega preoblikovanja in lastninjenja družbenega premoženja v podjetjih, za katero lahko rečemo, da predstavlja pomembno poglavje v zgodovini gospodarskega in družbenega razvoja države. Toda pomen in globalnost reforme pokojninskega in invalidskega sistema bo enakovredna, če ne celo nad reformo lastninskega preoblikovanja. Najprej zato, ker bo neposredno prinesla spremembe za ljudi kot posameznike in ki bo prizadela tako sedanje aktivne generacije in potem vse tiste, ki bodo še prišle. In drugič, ker bosta s sistemskimi spremembami v deblu socialne varnosti morali hoditi vzporedno sprememba fiskalnih predpisov in finančne infrastrukture. Za to pa bo morala biti osnova v trdnem gospodarstvu in kot vzporednica dodelan sistem socialne varnosti v preostalih vrhovih sistema socialnega varstva. Ali če uporabimo naslednjo prispodobo iz narave: pajkova mreža je učin kovita, če so povezane in spletene vse niti. Tako tudi država in družba lahko obstoji, če obstaja prepletenost in medsebojna povezanost ter odvisnost vseh sistemov. In če vemo za to prepletnost, potem tudi moremo razumeti, zakaj bo reforma pokojninskega sistema vplivala na skorajda vse sisteme in podsisteme v državi. Niti se bodo morale tkati na novo. Cilj reforme: varen, učinkovit in pravičen sistem Starost bodo podpirali trije stebri* Če strnemo slabosti sedanjega pokojninskega in invalidskega sistema, potem moremo reči, da je: - finančno nevzdržen, - ovira gospodarski razvoj, - je nepravičen, - netransparenten ali neprozoren, nepregleden, - spodbuja zgodnje upokojevanje. Cilj reforme je torej, narediti tak sistem, ki bo odpravil slabosti sedanjega, ali da bo finančno vzdržljiv, da bo spodbujal gospodarsko rast in odpravil nepravičnosti. In kako bo to mogoče doseči? Pripravljalci reforme predlagajo tristebrni sistem. Prvi steber bi bil obvezen dokladni sistem (socialno zavarovanje) z vnaprej opredeljenimi in ovrednotenimi pravicami. Gre za preoblikovan sedanji vnaprej določene pravice Funkcija zavarovalna redlstrlbutlvna Način določanja pravic Način upravljanja Način financiranja Prvi steber: obvezni dokladni sistem pokojninskega zavarovanja, ki bi bil še naprej namenjen za socialno zavarovanje ljudi z redistributivno ali razdelilno funkcijo, to pomeni, da bi zagotavljal osnovni materialni standard vsem upokojencem, tudi tistim, ki sami ne bi mogli privarčevati dovolj sredstev za socialno in materialno varnost na starost. Drugi steber bi bil obvezen naložbeni sistem. Vsak posameznik naj bi del svojih pokojninskih prispevkov nalagal na osebni pokojninski račun. S Drugi steber: obvezni naložbeni Reforma jezamf I Risati shemo je preprosto po njej pa ne bo I Govorimo o pokojninskimi toda ta ne bo v ničemer ožim®’J najmanj prizadela upokojence . ma pokojninskega sistema se m pravlja za vse tiste, ki so akti'®j rovanci, a ki o pokoju šef J Tretji steber: prostovoljni dodatni temi računi bi upravljali javni in zasebni pokojninski skladi tako, kot bo s finančno regulativo določala država. Ob upokojitvi bi upokojenec prejemal mesečni doživljenjski prihodek, ki bi bil v primeru smrti prenosljiv na družinske člane. Višina mesečnega dohodka na upokojenca naj bi bila odvisna od tega, koliko je bilo vplačanega s prispevki ter od prihodkov pokojninskega sklada, ki ga bo ustvaril z obračanjem denarja. Tretji steber bi bil sistem dodatnega zijajo, in seveda za prinajaj^ -.g, cije. V Sloveniji je namreč * M J nom Ustave prepovedano pf^ul pridobljene pravice na temelju ® j tivne (delovanja za nazaj) J nove zakonske ureditve, kat f J da bodo upokojencem ohranje I Pravice, ki jih imajo. V zvezi s pripravljajočo se te , odprtih še veliko neznank, . vprašanj, zato odgovori na vPr j kaj bo reforma pomenila zaVSf' nas, ne morejo biti popolni I se vendarle že napoveduje. I Plačevali ne bomo manj, se bodo delili na prvi in V sedanjem pokojninske^J dskem zavarovanju velja enOtfl vna stopnja ali plačevanje P J zavarovancev ter delodajalec: J Plač, ne glede na njihovo vem pa naj bi se del presegal minimalno varnosti (prvi obvezni f J ber), vplačeval v drugi c j ložbeni steber. Snovalci napovedujejo, da bi rovanec ob pokoju iz zavarovalnega stebra takšno pokojnino ozirofffdj kot v dosedanji ureditvi' b'c I mo na to še počakati. . RENTNO VARČEVANJE prihodnost in finančno neodd^ Kaj je rentno varčevanje? Rentno varčevanje je posebna oblika namenskega varčevanja, ki z nadpovprečno donosnim nalaganjem prihrankov varčevalcu omogoča, da si na koncu varčevalne dobe ustvari sredstva, s pomočjo katerih si poveča pokojnino oziroma standard ali jih porabi glede na svoje takratne finačne in siceršnje razmere. Kakšni so načini rentnega varčevanja? Glede na to, ali že imate prihranke ali jih z rentnim varčevanjem šele želite ustvariti, in glede na to, ali bolj zaupate domači valuti ali devizam, lahko varčujete: • z vplačilom enkratnega tolarskega depozita • z vplačilom enkratnega tolarskega depozita z valutno klavzulo • z vplačilom deviznega depozita • z obročnim varčevanjem v tolarjih v enakih ali neenakih mesečnih zneskih • z obročnim varčevanjem v devizah v enakih ali neenakih mesečnih zneskih Kdo se lahko odloči za rentno varčevanje? Rentno varčevanje pri LB Pomurski banki je omogočeno tudi tistim z manjšimi prejemki, saj je minimalni znesek, s katerim se začne varčevati, 5.000 tolarjev ali 50 DEM pri varčevanju v devizah. Prednosti rentnega varčevanja pri LB Pomurski banki Najkrajša varčevalna doba je 5 let. Varčevalno dobo varčevalec lahko po^3^ Najdaljša varčevalna doba je 20 let- Prihranki iz rentnega varčevanja so f pred inflacijo ne glede na to, ali se v ' 5j|i odloči za tolarsko ali devizno izbira med tremi različnimi načini on ^era, vrednosti glavnice (temeljna obrestna |j varčevanje v tolarjih z valutno k ntnih varčevanje v devizah). Pri tolarskih r depozitih in pri tolarskem rentnem obresti še posebno ugodne. j , arcevafec lahko določi za uživalca tj drugo osebo oziroma dobijo njegovi imbe.nn rplntnn nrivsrrpvanO VSOtO f izplačano celotno privarčevano S WI' ga sami izberejo (enkratno izplačil0'' -več K izplačila od najmanj 24 mesecev d° mesecev). Skupni znesek izplačil pri daljšem č^od0 izplačevanja je bistveno višji, saj se 0 -efli privarčevana sredstva med izplačevat^ obrestovala po enaki obrestni meh K varčevanjem. 'J Pomembno je, da na višino izplačan^ vplivajo starost, spol, življenjske zavarovanca, saj je izplačana renta o privarčevanih sredstev. J Donosnost varčevanja ie določena mero in ni odvisna od finančnega r garancija za varno naložbo pa je kapitalska moč banke. ^li11 Podrobnejše informacije o rentnem zahtevajte v svoji enoti LB PomursK VARNA PRIHODNOST JE V V A Pomurska b& Spremembe pokojninskega sistema ... sedaj (Nadaljevanje na naslednji strani) Omejitve pri upokojevanju in zavarovanju, ki že veljajo Možnost dodatnega pokojninskega zavarovanja, dana leta ’92 z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Sloveniji, je namreč skupaj z drugimi spremembami že del reforme sistema Ta zakon in spremembe zakona, ki so bile sprejete leta ’96, zato že lahko imenujemo prvi korak v reformi pokojninskega sistema, ki bo potekala v treh korakih. In kaj torej lahko štejemo med prve spremembe? Zakon iz leta ’92 je omejil prehitro upokojevanje, saj se je možnost predčasne upokojitve omejile le na delavce, ki so izgubili delo zaradi stečaja ali so postali tehnološki presežek. Morda bolj kot to pa je na omejevanje upokojevanja vplival sklep o postopnem povečevanju starosti za upokojitev. Tudi zavarovanci s polno pokojninsko dobo so se lahko upokojili le po dopolnitvi določene starosti, starostne meje za pridobitev pokojnine pa so se postopno povečale za tri leta. Ta ukrep je upokojevanje skorajda ustavil, poteče pa to oziroma prihodnje leto, ko bo zakonsko določena upokojitvena starost Za moške 63 in za ženske 58 let. Drugi ukrepi spreminjanja pokojninskega sistema, ki že veljajo, pa so še: samostojnim podjetnikom se je naložila izenačena obremenitev kot delavcem, saj se ne morejo več zavarovati za ožji obseg pravic, pri izračunavanju pokojninske osnove se jim ne upošteva več najugodnejših deset let, ampak celotno zavarovalno obdobje, ko so imeli možnost proste izbire zavarovane osnove (zaradi tega ukrepa je bil sprožen ustavni spor in sodišče gaje spoznalo za protiustavnega), odpravilo se je tudi dvomesečno poračunavanje usklajevanja pokojnin in še drugi ukrepi. ... in jutri Predhodnica bo za ljudi najtežja Se pred dokončnim prehodom na večstebrni sistem pokojninskega zavarovanja se bodo morale zgoditi pomembne spremembe sedanjega sistema zavarovanja kot neke vrste nadaljevanje že začetih sprememb (druga faza reforme). Prav zanje moremo reči, da bodo zaradi močnega poseganja v pravice najbolj prizadele ljudi ter da je naslednje vprašanje, kako postaviti sistem treh stebrov, da bo deloval, bolj tehnično vprašanje pripravljalcev reforme. Načrtovane spremembe v starostnem zavarovanju: - nadaljevalo naj bi se postopno zviševanje k Va?edsta min Zavarovaini steber ter ki io Jma na raven socialne, J° bo Ugotavljal prvi ste- ^lat° r^^ Pravijo, da naj 4ŽaZneska velJavnega naj-k °vnajnS Pokojnine ali 35 od-sJ ^veiik . Pokojninske osnove. A iz katp zaP°slenih ne dota^0 PrispevJ1^ b'se z zmanjšano zj m°rali tS pokoj‘ Ptvi stI5anjšani nn Visj!mi P|ačami prh,? lsPevni stopnji za Vi^ili. Tu i?at' več> kot bodo „ 0 torej potrebna še l 0PnJa solidarnosti in 'Jjje^^atno pokojninsko za-■ W °Vo]i I Por^ip^^00 zavarovanje ^PPtske^^^^^io tretji ste- Pa bi n avar°valniškega si-Vv»tova posamez-po upokoji-°datn0 'Sje mesečne pre-Sh?r?stovoii istemu, torej bSein^Pov pr;lh osebnih pokoj-Sfr^biiS^Uaici reforme ali novA drzava tudi nad 'to palnC1PkrostovolJnega C^Podarsk?,/1 bi bile zavaro-in finano-%ai?Pabi pri,0^^' nadzor, za-na ' d°i°čene da-davcne olajša-lN Shranjen nega zavarovanja, ^C^oijnega anJa' SedanJe P^v J* Zavarovanja in >>čista<< davčni Pokojninskega L ' nih olajšav namreč e ^Nevanja starost Začei 'ln starosti 1 SS^PokS dvema z izva^nsko ln invali' Projekta thVlct. P^PUdbo $a Zavar°vanja, tudiza- ■' taj^Po Pok -Ub različnim X0?k0, kot Je bilo Preprosto zato, zava- lmel leta nekZaVar°' %i n Prejel manj % |d dvema le-bsoč oseb. ker ljudi sistem v to ni prisilil. Na primer v zdravstvu se je vzporedno z uvajanjem dodatnega zdravstvenega zavarovanja spreminjal tudi sistem, ki je omejeval obseg pravic ali zdravstvenih storitev. V pokojninskem sistemu vzporednosti ni bilo. Znane oblike dodatnega zavarovanja ali varčevanja za starost pa so dale že doslej vsem, ki so to hoteli, možnost, da so namensko varčevali za večji dohodek v starosti. Izbiral je lahko vsak sam in se tudi odločal o tem, kam bo naložil svoj denar. Razlike v ponudbah dodatnega zavarovanja in varčevanja za starost kajpak obstojijo, toda odločitev in izbira je bila posameznikova. Kaj se je bolj splačalo, plačevati visoke prispevke za javni sistem pokojninskega zavarovanja ali del denarja nalagati v druge oblike zavarovanja? Vsekakor slednje, kar so lahko koristili predvsem zavarovanci zasebniki, dokler so si sami lahko izbirali zavarovalno osnovo. Zavarovali so se za najnižjo zavarovalno osnovo, preostali denar pa lahko vložili v dodatne oblike zavarovanja. Ta oblika zavarovanja ima torej zaradi svojega naložbenega značaja za posameznika prednost pred sistemom socialnega zavarovanja. Rdeča nit dodatnega zavarovanja je jasna: čim več bo posameznik vložil, več bo dobil. Koliko več, je mogoče natančno ugotoviti iz same ponudbe in potem sklenje-. (jie pogodbe med zavarovancem in zavarovalnico. V sistemu socialnega zavarovanja te jasnosti ni, a je znano, da bodo tisti, ki več prispevajo, za svoj denar dobili manj. V vsakem primeru denar, naložen v hiše z imenom, bodisi da je tč> Sklad dodatnega zavarovanja pri pokojninskem zavodu, ali so to druge zavarovalniške hiše, ni izgubljen in varčevanje, tudi takšno za stara leta, je tako z vidika posameznika kakor tudi nacionalnega interesa dobro. ...za mlade družine, za podjetnike, obrtnike, kmetovalce, za delavce in upokojence, za ..., za izgradnjo doma, nakup vrednejših dobrin, za šolanje otrok, za doto vnukom, za dodatno pokojnino, za... Vse podrobne informacije o prednostih in posebnostih RENTNEGA VARČEVANJA vam bomo z veseljem posredovali v katerikoli Izmed naših poslovnih enot. Dobrodošli v Mariboru na Slomškovem trgu 18.tel.: 062/ 222-261. v Murski Soboti v Ulici arhitekta Novaka 13,tel.: 069/ 21-136, v Zrečah na Cesti na Roglo 111,tel.: 063/ 762-575, v Šoštanju v Ulici Lole Ribarja 2,tel.: 063/ 881-369, v Ljubljani na Pogačarjevem trgu 2,tel.: 061/ 13 28 135, v Novem mestu na Prešernovem trgu 4,tel.: 068/ 322-190, v Novi Gorici na Bevkovem trgu 2,tel.: 065/ 26-654, v Kopru v Ulici Zore Perello Godina 2,tel.: 066/ 392-3111 Kot jutro se življenje prebudi. Nato raste in zaživi v dan - z oblaki. morda s solzami zastrt ali s soncem obsijan. Že bliža se večer. Naj bo srečen lep, bogat. da z radostjo in mirom v srcu užijemo življenja sad. RENTNO VARČEVANJI ZA DAN URESNIČENIH SAN/ KREKOVA BANKA d.d vestnik, 5. junij 22 Spremembe pokojninskega sistema ... sedaj Omejitve pri upokojevanju in zavarovanju, ki že veljajo (Nadaljevanje s prejšnje strani) starostne meje za redno in predčasno upokojitev, - postopno naj bi se izenačili pogoji (starost in pokojninska doba) in način odmere za moške in ženske, - uvedli bi ugodnost vštevanja ali dokupa določene dobe v pokojninsko dobo za vsakega otroka (mati ali oče), - pri izračunu pokojninske osnove bi postopno prešli od sedanjih deset najugodnejših let do celotne zavarovalne dobe, - destimuliranje (z manjšo pokojnino) predčasne upokojitve in povečevanje pokojnine, če se zavarovanec ne upokoji, ko izpolni pogoje za polno starostno pokojnino; ... pri invalidskem zavarovanju: - sistem prehoda od invalidske pokojnine na starostno pokojnino ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, - za invalide vseh kategorij se zmanjša obseg pravic, če se ugotovi, da je poškodba nastala po krivdi zavarovanca, - povečanje obveznosti za tistega delodajalca, kateremu bo dokazano, da ne upošteva varnostnih, higienskih in zdravstvenih ukrepov, - posamično obravnavanje denarnih nadomestil; ... v družinskem zavarovanju ■ pravico do družinske pokojnine bodo imeli vsi otroci, ne glede na dobo zavarovanja umrlega roditelja. Trije stebri - tretji korak reforme Kam bom padel? Ta bo lahko nastopil šele takrat, ko bodo opravljeni za zavarovance vsekakor najpomembnejši popravki in omejitve v pravicah sedanjega sistema pokojninskega zavarovanja, ter po njegovi razdelitvi na dva stebra. Za snovalce reforme je kajpak pomembno tudi to, ali bo reformo mogoče izpeljati v predvidenem roku (v petletnem obdobju), me dtem je za zavarovance pomembno vprašanje, kam bo v tem prehodnem obdobju, ki bo prav gotovo trajalo dosti dlje kot samo uvajanje reforme, »padel« vsak sam. Ali se bo glede na zavarovalno dobo lahko upokojil po starem sistemu ali bo to pol pol ali v celoti po novem sistemu. Ter še: ali bodo snovalci reforme znali izpeljati prehod tako, da med generacijo, ki se bo še upokojila po starem, in prvo naslednjo, ki se bo morala upokojiti upoštevaje novi sistem, ne bo prišlo do prevelikih razlik v pokojninah, pravicah? Ali bo imela generacija, ki mora toliko vlagati v sedanji sistem po- kojencem bo pokojnine potrebno porav-kojninskega zavarovanja, ob upokojitvi navati, zato bo denar nekje potrebno po-to upoštevano? iskati. Sistem lastninskega preobliko- Položaj posameznih generacij zavarovanja Po izpeljanih reformah bi se po novem obvezno zavarovali vsi novi zavarovanci. Drugo skupino bi predstavljali zavarovanci, ki so do uveljavitve reforme že dopolnili določeno zavarovalno dobo in (ali) starost. Ti bi imeli možnost izbire, ali po starem, vendar reformiranem doklad-nem sistemu, ali pa bi prešli v novi sistem. Tretjo skupino zavarovancev pa bodo predstavljali tisti, ki imajo že nekaj let zavarovanja po starem, toda ne dovolj, da bi se po starem tudi upokojili. Ti bi potem prejemali pokojnino iz treh naslovov, sorazmerni del pokojnine, obračunane po starem sistemu, ter sorazmerna dela pokojnine iz drugega in tretjega naložbenega stebra. Breme reforme bo na naših hrbtih Sedanje generacije zaposlenih ali aktivnih zavarovancev bodo reforme pokojninskega sistema najbolj prizadete: najprej zaradi manjšanja sedanjih ugodnih pravic in pogojev za upokojevanje, potem zato, ker je pod velikim vprašajem, ali bo pri upokojitvi v celoti upoštevan visok vložek, ki ga morajo sedaj prek prispevne stopnje vlagati v sedanji pokojninski sistem, ter še, ker bodo prek davkov posredno ali neposredno krpali globoko finačno »pokojninsko luknjo«, ki bo še bolj kot sedaj zazijala v prihodnjih letih. Ob uveljavitvi tristebrnega sistema bo prvi steber ali sedanji reformirani socialni pokojninski sistem prejemal pomembno manj dohodkov kot doslej, saj bo vsak posameznik večji del svojega prispevka vlagal v druga dva naložbena stebra ali vsak na svoj račun. Toda upo- ZAVAROVANCI Z VEC KOT—LETIDOBE (opcija DRŽAVNI PRORAČUN NOVI SISTEM ZPIZ JAVNI IN ZASEBNI viri ► Prejemanje pokojnine Plačevanje prispevkov | ZAVAROVANCI Z VEČ DOBE sistem) UPOKOJENCI ' STARI SISTEM KAPITALSKI SKLAD LEGENDA: STARI SISTEM > vanja podjetij je skorajda za nami, zato je tudi priložnost, da bi se s tega naslova pobralo dosti več denarja za krpanje primanjkljaja, zamujena. Kapitalski sklad pri pokojninskem zavodu je namreč preskromno napolnjen za pomembnejši prispevek. Država bo seveda poskrbela, da bodo pokojninski skladi iz drugega in tretjega stebra morali pomembni del tako zbranega denarja vlagali v državne in bančne vrednostne papirje, toda še prej bo potrebno postaviti trdne temelje ali dodelati finančno infrastrukturo. In četudi bo to dobro narejeno, ne bo dajalo toliko, da ne bi bilo potrebno luknje mašiti še s proračunskim denarjem Sicer pa so to in še druga pomembna vprašanja vprašanja snovalcev reforme ter pristojnega ministrstva in vlade. Lahko pa se zgodi tudi to, da bo velika reforma, kakršna reforma pokojninskega sistema je,, zaradi političnih vetrov odpihnila vladajoči zbor. Toda nekaj je vendarle jasno: kakršna koli politična barva bo na tronu, je reforma neizogibna, tudi zaradi približevanja Evropi. Implicitni ali vključeni dolg sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja j£Se' stavljen iz dveh delov, izžiga na račun pokojnin, kijih bodo še prejemali sedanji upt kojenci, ter dolg na račun sorazmernega dela pokojnin j jih bodo sedaj zavarovani?^ jemali po starem sistemu, k' računani skupni dolg rostne in invalidske upokojil ce naj bi znašal kar 155,2 oj stotka letnega bruto domad, ga proizvoda države. Kt^l je potrebno prišteti še sorazmerni del dolga na ravi družinskih pokojnin in^ gih pravic iz pokojninske^18 invalidskega zavarovanja. PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA DOPLAČILA! MIPA0DR0J5TVAD0 ZAPOSLITVE SPLOH NE POTREBUJEMO ZAVAROVANJA DOPLAČIL. VSE SE KRIJE IZOBVEZNEGA Doplačila v zdravstvu je pri Zavodu za zdravsteno zavarovanje Slovenije doslej zavarovalo že blizu 1.200.000 prebivalcev Slovenije. Zavarovalnica je zanesljivo in odgovorno zadovoljila vsa pričakovanja zavarovancev in izvajalcev zdravstvenih storitev. Njena varnost tudi v prihodnje zagotavlja vsem zanesljivo kritje dobrih zdravstvenih storitev. ZDRAVJU lahko škodi ŽE MALO MOČNEJŠI VETER! KERNISEM5E ZAVAROVAN ZA DOPLAČILA, MORAM SAM DOPLAČATI 5 % VREDNOSTI ZAHTEVNIH OPERACIJ 25 %ZA ORTOPEDSKE PRIPOMOČKE IN ZDRAVILA POZITIVNE LISTE, 6OXBIVANJAVZDRAVILISCU LE JU ŠEJKE JEM ZA5T0NJ ZAVAROVANJE ZA DOPLAČILA KRIJE KAK 15 7. VREDNOSTI STORITEVOSNOVNEGA ZDRAVSTVA IN ZOBOZDRAVSTVA. SPECIALISTOV, BOLNIC IN ZDRAVILIŠČ PA OČALA, ZOBNE PROTEZE, ZDRAV LAVME5NEL STE,. KAR75»VREDN05T B MORAL PLAČATI SAM, CENE BI BIL ZAVAROVAN Zavarujemo bogastvo zdravja. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE V LETU 1997 PODALJŠANJ^ PROSTOVOLJNIH ZDRAVSTVEN’ ZAVAROVANJ ZA DOPLAČA Peto leto že teče, odkar smo v Sloveniji uvedli prostovoljna zdravstvena zavarovanja za doplačila. Zanje seje pri ZAVODU ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, ki izvaja tudi obvezno zdravstveno zavarovanje za vse državljane Slovenije, odločilo kar milijon dvesto tisoč zavarovancev. Večina teh zavarovanj, ki se letos iztečejo, je sklenjena kolektivno -med zavarovalnico in delodajalcem v imenu zavarovanca. To zavarovanje (uradno se imenuje zavarovanje za doplačila do polne vrednosti storitev v obveznem zdravstvenem zavarovanju) je nadomestilo plačevanje t. i. participacije, torej doplačil, ki smo jih svojčas plačevali kar pri zdravniku. Obvezno zdravstveno zavarovanje, čeprav še danes v primerjavi z razvitimi državami pokrije nadpovprečno velik del stroškov zdravstvenih storitev, že tedaj ni bilo več zadostno za pokritje plačil vseh stroškov zdravstvenih storitev. Tako je zavarovanje za doplačila omogočilo enostaven način plačila dela stroškov zdravstvenih storitev, z malo zeleno izkaznico Zavoda je poenostavilo poslovanje tako zavarovancu kot izvajalcu storitve, poleg tega pa je z ugodno premijo omogočilo dostop in plačilo zdravstvenih storitev vsem. Zdravstveno zavarovanje za dop^f j^T zavarovanje, ki zavarovancu ontog .^jM relativno poceni in zanesljivo ? zdravstvenih storitev, pripomoc^ J« jih potrebuje, ko ima težave z ^^/<4 pa seveda pomaga odpraviti tve^j|iy( I likih stroškov, ki bi nastali z doP ^/l bolezni oz. drugih zdravstvenih P Dosedanje ocene tega zavarovanji^i 4 Ne samo, da je bilo zavarovanj6 ‘ g bjliyl I kretno korist zavarovancev, D zdravstvenih storitev, pač večini zadovoljni tudi izvajalci. - ^neslJj,^ pregledno, pravočasno in njihovih storitev. Predvsem I cenijo zanesljivost - tako izvajal J .Ml bniki, tj. zavarovanci. Zavod prihaja sedaj z zelo podaljšanje obstoječih zavarova J : J popusti...). Hkrati izvaja P0^^ spremljanja poslovanja ProstO|Ja^^ nega zavarovanja, ki mu ga n3 ® Z rovalnicah in bo podlaga z3 delo. Tako kot do sedaj bo z?jobj3 sklepati za različna časovna 0 mi načini plačila. J O to 11 k * to to Pravzaprav je le redkim posameznikom znano, da se iz zavarovanja za doplačila plača kar 15 % vrednosti vseh storitev osnovne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti, specialističnih ambulant ter bolnišnične in zdraviliške dejavnosti. Najzahtevnejši operativni posegi so plačani 5-od-stotno, zdravila s pozitivne liste, ortopedski, or-totični in drugi pripomočki pa v višini 25 %. Iz zavarovanja za doplačila se npr. pokrije kar 70 % vrednosti reševalnih prevozov, 75 % stroškov za zobno protetiko, očesne pripomočke, zdravila z vmesne liste in 60 % vrednosti bivanja v zdravilišču, ki ni nadaljevanje bolnišničnega bivanja. In še bi lahko naštevali. Ker pa gre za obsežno delo, doplačila zavarovana večina nije (in med temi večina de J skupinskih pogodbah), je 2av° vanjem obstoječih zavarovanj I da bi na ta način omogočil P pot^ JI nih pogodb vsem, ki jim letosP Lepo je biti zdrav. Žal pa počiva, tako da ne veš, kdaj, *LiU O telo. Seveda zdravje želimo I vidnost, mati modrosti, n3"1/^ I ške zdravljenja, ki so včasih metno zavarovati. 5. junij 1997 23 0 nekaterih odprtih vprašanjih in dile-izvedbe pokojninske reforme je na 'Vašanja odgovarjal direktor območne eno-e zavarovanke Triglav Murska Sobota M Cipot. Socialna varnost za starost Naloženi denar, ki ni izgubljen gospod Rudi Cipot sami ste vključeni sko-V® nožne oblike zavarovanja oziroma 'Soko mesto postavljate socialno varnost, Meteno z individualnim varčevanjem ali vla-naložbene sisteme. Ste potemtakem ^ttgovornik reforme pokojninskega siste-kdortna sedanjega pokojninskega siste-71"*!?0 Potrebna, najprej zato, ker je sketa načinu napajanja pokojnin-likolS1j-eraa ze'° težko predvidevati, ko-dobin v bo v določenem časovnem ob-da ni a^lvni del prebivalstva. To pomeni. Predvideti, koliko ljudi bo «3“ Prispevke za pokojninske pravi-iiost / , 1,0 njihova materialna mož-njd awtl za Pokojnine in pravice pokoj-pa sistema. na'°žbeno komponento v 'Mividn i sistem Pa bo lahko vsak sam. Poskrbel ° a'* skupaj z delodajalcem, ^alne Zasvo^° socialno varnost. Raven bo torej odvisna od vsake-^a®eznika. Wtra°Žbenem Sternu so učinki varče-'otej lahvSparentni> nazorni. Posameznik njegov vi ■vsako let0 vidi’ koliko se je J kuPček Povečal, ter si tudi ^tebi v0 7° b‘ znašala njegova pokojni-v । anem trenutku odločil za upo-Pikoii pi j zbenem sistemu vloženi denar Z8ub'jen' tudi če zavarovanec HceiOtm r n 'zpoini Pogoje za upokoji-2nd dobij° namreč njegovi de-MMnem sistemu a te varnosti ni. K Sam s seboj in zavarovalnico S strani vlade so v krog strokovnjakov, ki pripravljajo pokojninsko reformo, povabljeni tudi strokovni delavci zavarovalnice Triglav. S tem jim je priznana njihova poklicanost pa tudi dana možnost aktivnega, ustvarjalnega prispevka k zamislim reforme. Slednje pa tudi pomeni posredno prevzemanje odgovornosti za upešnost reforme. ima Švica. Zato smo se tudi povezali s švicarskimi zavarovatelji, ki so v svetu znani kot najboljši za področje osebne varnosti, torej prav za področja kapitalskih zavarovanj, torej življenjskih, rentnih, pokojninskih, zdravstvenih ter nezgodnih. In prek švicarske pozavarovalnice Swiss Re Group smo skupaj z njihovimi strokovnjaki zasnovali naš produkt, ki se imenuje prostovoljno skupinsko zavarovanje in prostovoljno individualno pokojninsko zavarovanje. * Varov • ko si mlad! ''“Sevanja in zavaro-“ uvedena z zakonom o 2Zanju iz leta '92 ali s čle-^2.' ^da g/,/Ž njaPokojninskega za-,ak°, kot ^!.neSa zavarovanja tsttj,. Je, da 7as btlo napovedovano. oveka Pokojninski "Prav 7 Začne nr^^’ ko ie pred upo" %lj alnas to m ‘ °blVa,i Pokojnino. Gle^ni ral° zanimati, ko smo C e> v d Tg?6ijudlevtzdravstveno zavaro-'"■Ž^J zdravmj। JUcevali brez pomi-Potrebuješ že ju-^očln^aajo s Jninsko zavarovanje pa s časov-^00(17lka napaka mladih. 5'%^° ZavarovaJa °m°80ča,a dodatno Produh?,"3 trgu najPr? V-'Ptien01 °rgan n -T.’ kl mora venfi-h^soei^nrga^? finančnem ministr-tega Za zavarovalni nadzor, k ^bib^tega PoknZ°-nega organa za itvHn ko' Prvi P“k jn lnskega zavaro-p Je tOlU ’> >n sicer leta '96. v° si ganas Produkt in od kot Hitije' ^Jo pa SmniSmo mi izmišljali, ''tajske?"1’ da upoštevali in’ ef°rme ^sistemo priPravlja reforma KZ4/ - Je Sklad posloval Z J Skladje posloval* tem potrebno omenitl’ II okviru Zavoda in yf I membne stroške posl0 ./ji /.tl I Prilog0 1 /h RA, fotografih oblikovanj0^/ . J 5. junij 1 997 ^tapovednik 25 Delimo vstopnice za kino kulturni koledar KinoPark Murska Sobota Znanstvenofantastični film Jedijeva vrnitev si lahko Mjtedatev četrtek, 5. junija, v soboto, 7. junija, in nedeljo, h. junija, ob rt S. uri ter v pe-hk,6. junija, ob 20 uri. Ame-riško dramo Ljudstvo proti Latrvju Flyntu pa si lahko obdate četrtek, 5. junija, v soboto, 7 .junija, in nedeljo, Murija, ob 20. uri ter v pe-6, junija, ob 18. uri. f sredo, 11. junija, pa bodo vrteli ameriško komedijo Ema. Kino Gornja Radgona 'IPetek, 6. junija, bo ob 19. ud na sporedu znanstveno-®iastični film Jedijeva vrni-ob 20,15 pa bodo zavr-p® avstralsko dramo Sijaj hlm Jedijeva vrnitev si ogledate v soboto, 7. 'N ob 20. 30, v nedeljo, Murija, ob 18. 30 ter v po-Meljek, 9. junija, ob 1 8. ® Sijaj pa bodo vrteli še v ^Mo, 8. junija, ob 20. 45 ^Ponedeljek, 9. junija, ob klub Lendava Pulek, 6, junij, podo ob ■ uri vrteli znanstvenofan-'cno komedijo Mars na- ^'■iutomer jn . ' ■ Junija, bodo ob oN’ vrteli ameriški film Z60'n Julija. Paboob filmu url Pa sporedu ^napada. Petek 13,13 opic in še veliko je bilo filmov, kjer so operirali z »nesrečno« številko 13. Iz kupčka pravilnih odgovorov smo izžrebali dopisnico, ki jo je poslal Boris Lesjak, Segovci 43 c, 9253 Apače. Poslali mu bomo dve vstopnici za kino. Novo vprašanje: Kdo je avtor znamenite zgodbe o Romeu in Juliji? Odgovor:________________________________ Kupon št. 14 Odgovore pošljite do 10. junija na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. GLASBA LJUTOMER: V petek, 6. junija, bo v atriju mestne hiše ob 19. uri (če bo slabo vreme v Domu kulture) srečanje harmonikarskih orkestrov glasbenih šol Ljutomera, Gornje Radgone in Ormoža. ZA OTROKE LJUTOMER: V sredo, 4. junija, bo v Domu kulture ob 10., 11. in 15. uri lutkovna predstava Take živalske Svetlane Makarovič. Gostuje Lutkovno gledališče Maribor. LJUTOMER: V četrtek, 5. junija, bo v Domu kulture predstavitev dejavnosti vrtcev ljutomerske občine Pozdrav pomladi. LJUTOMER: Vsak ponedeljek lahko najmlajši ob 16. uri prisluhnejo pravljičnim Poroke UPRAVNA ENOTA MURSKA SOBOTA: Bojan Čolnik, ekonomsko-komercialni tehnik, iz Stare Nove vasi in Alenka Kolar, upravna tehnica, iz Beltinec; Roman Klemenčič, avtomehanik, iz Bratonec in Mateja Vinkovič, vzgojiteljica, iz Bratonec; Štefan Sever, avtomehanik, z Gorice in Darja Kerec, ekonomska tehnica, iz Otovec; Bojan Nemet, policist, iz Sela in Katarina Kranjec, delavka, iz Domanjševec. MATIČNO OBMOČJE VELIKA POLANA: Peter Brunec, tekstilni konfekcionar, iz Dokležovja, Narcisna ulica 8, in Helena Pozderec, ekonomska tehnica, iz Brezovice 45. UPRAVNA ENOTA LJUTOMER: Srečko Kapun iz Veržeja in Martina Prašnički iz Veržeja; Darko Slekovec iz Krapja in Nada Trstenjak iz Krapja; Vladimir Korenjak iz Borec in Milena Semenič iz Borec; Venčeslav Hojs iz Kraljevec in Irena Kar-ba iz Kuršinec; Franc Kosi iz lljaševec in Milena Rozmarič iz Veržeja; Anton Luknjar iz Lo-garovec in Natalija Novak iz Vogričevec; Miran Ritonja iz Ključarovec in Janja Hanžič iz Ključarovec; Daniel Hanžič iz Grab in Antonija Gregorinčič iz Grab; Ferdinand Tomažič iz Ljutomera in Katja Rakuša iz Križevec; Smiljan Kuhar iz Stročje vasi in Gabrijela Mauzer iz Stročje vasi; Milan Kostrevc iz Slaptinec in Jožica Tišlar iz Berkovec; Ignac Oletič iz Ljutomera in Svetlana Lukienko iz Antracita; Milan Zadravec iz Mihalovc in Klaudija Slavinec iz Radomerščaka; Marjan Kuzma in Branka Divjak, oba iz Stare Nove vasi; Jožef Cupar iz Ljutomera in Brigita Šterman z Mote; Dušan Gregorinčič in Angela Ciglarič, oba s Stare Ceste; Peter Maučec in Marjana Jerič, oba z Mote; Zmago Zemljak s Cvena in Renata Žibrat z Mote; Miroslav Kosi iz Ljutomera in Karmen Ostre iz Koko-ričev; Stanislav Govedič in Ivanka Puklavec, oba iz Pušenc. ZLATA POROKA: 17. maja je bila na UE v Ljutomeru uradno potrjena zlata poroka med zakoncema Francem in Rozalijo Budna iz Veščice pri Razkrižju. VESTNIK VAM ČESTITA! uram z delavnicami, ki jih vodi Branka Jasna Stoman. OTVORITVE, RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V prostorih galerije zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo del slikarke Irene Polanec. MURSKA SOBOTA: V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo likovnih del Simone Zakoč z Dunaja LJUTOMER: V malem razstavnem prostoru knjižnice je ob 130-letnici rojstva teologa, zgodovinarja in urednika na ogled razstava o dr. Franu Kovačiču, 1867-1939. Posreduje jo Univerzitetna knjižnica Maribor. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trsenjaka si lahko ogledate razstavo likovnih del Marte Jakopič - Kunaver S poti. VERŽEJ: V avli OŠ Veržej razstavlja svoja likova dela Silvija Kert - Ovčar MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda je na ogled razstava slik Suzanne Ki-raly -Moss SARVAR (BLATOGRAD): V Mestni galeriji razstavlja svoja dela Endre Gonter RIMOVSKA SOBOTA: V Mestni galerji razstavljajo svoja dela člani DLUPP-a. M ja^ ■------------------------------ ^oda ^^^Sojno-varstvenega S^ovaiT8?6Toplice, 'ažpiSu. a u*- 11,9226 Moravske Toplice r3vh J6 Pr°sto delovno mesto o ra in ■ 5acjji in <■ l2P°lnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o • b12/gR?nanc'ranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list .Neli k . ' za 4 leta- VrjN Nefo1'0 '2P°lnjevanju pogojev in življenjepisom ter !e p°trebn 9a bela in programom nadaljnjega razvoja ^j^TCl Oh°P°slat' v 8 dneh od objave razpisa na na- . ^avskpN6 Moravske Toplice, Levstikova ul. 11, stokatibon '°plice’ s pripisom »za razpis ravnatelja«. ° 0 'zbiri obveščeni takoj po končanem po- Veriamete v dobro? Siemens Euroset 805 - telefonski aparat OROS h el° in drobno, Murska Sobota, d. o. o. ^'k^^nsko trgovsko podjetje S, ^^anju V^starT,0’niciativne in dina-hc r°kovnjake s področja a,lira,^a in analiZ‘ • pr'čakujemo, da izpolnjujejo nasle- ' višjo ali visoko šolo ekonomske » ie ,inanc' ms o,,ice in opera' t jezika. ' 0 s kratkim življenjepisom in 1 ^^^nju predpisanih pogojev 5 dneh na naslov: VIGROS, d. o. o. Trgovina na debelo in drobno k Murska Sobota X. Lendavska 11 9000 MURSKA SOBOTA Ascom Eurit 30 Euro ISDN telefonski aparat Panasonic KX-T 9410 G brezvrvični telefonski aparat 900 MHz z ATO Sansioj Tip line 100 brezvrvičei lelitaski aparat 43.l<- / hkra SH ETA 15? PB/10 telefonski aparat 6.432. • Telefonski aparati, telefonske tajnice, telefaksi, hišne centrale • Plačava™ . priznanih blagovnih znamk s certifikati: ASCOM, HAGENUK CANON o moznrJih \ br?z Proyiz'^’ ^formacije ALCATEL, PHILIP?,SIEMENS, PANASONIC,ISKRA, BOSCH,SAMSUNG,AUdH pristop*? do^t^ 'c ™ • Instalacijski'materijal • Telefonski imenik Slovenije ‘Telekartice telekomunikacijskih Servisiranje Iskrinih • GSM priključek • GSM mobilni telefonski aparati ahko dob M Rek amacije • Vse informacije r ’ idnKo aooite tudi na brezplačni telefonski številki: 080 80 80 Bliže smo si, hi si misIi m o ^Teleta ;ovina Telekom Slovenije Teletrgovina, Murska Sobota, Slomškova 25, tel: 069 28 210, odprto: pon.-pet.: 9.00 - 17.00, sob.: 8.00 - 12.00 Vestnik MS 26 tv‘AC vestnik, 5. Grožnje neodvisnemu novinarju Prekmurje O občinskem audiju pa nič konjenica Prleška Skozi Ljutomer je šla prleška konjenica, ki jo je slovesno pozdravil Ludvik Bratuša. (V Ljubljani so metropolsko gesto razumeli kot skupno politično voljo prleških županov, zato že rišejo čudne regije, news.) ; . Zena novega britanskega premiera Tonyja Blaira, Cherie Blair, je priredila dan po prevzemu dolžnosti svojega moža fotografom pravo veselje. Nič hudega sluteč je v soboto zjutraj na domu v Islingtonu odprla vhodna vrata v spalni srajci. Odzvala se je namreč na trkanje policista, ki jo je želel obvestiti, da sta prispela Ljutomerski občinski svet je sprejel odlok o občinskem grbu in zastavi. Občani si zdaj razbijajo glavo, kdo od uradnikov bo odločal, kdaj je zastava »poškodovana ali neprimerna za uporabo«, saj bodo osebe kaznovane z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev. Župan si je oddahnil, ker bo zastava visela tudi na mestni hiši. (Najbrž jo bo izobešal, da bodo podaniki vedeli, kdaj je v svojih reprezentančnih prostorih news.) Ljutomerski občinski svetniki so sprejeli sklep, da prodajo občinski službeni vozili Škodo favorit in Renault 4. Občinski uradniki so tako zelo terenski ljudje, da so škodo posodili kar upravni enoti. Tam pa je sploh niso uporabljali, saj so se opremili z belimi clii. Reprezentančno službeno vozilo, imenovano tudi županov avto, pa je tako vedno v garaži, razen ko ga županov šofer »glanca«. Občinarji so si zaželeli novi polo, za katerega naj bi svetniki dali zeleno luč za dodatnih ■ 600.000, kolikor naj bi bila razlika v ceni. (Občinski uradniki so dobili dovoljenje za prodajo starih JK avtomobilov, ne pa za nakup novih. Občinarji zato r??*” razmišljajo, da bi najeli prleško ‘'on/e^/co noivs I Gospodu Kuharju je odsek za obče, splošne in gospodarske zadeve ljutomerske občinske uprave odgovoril na vprašanje glede izvajanja sklepov. Očitno je, da je župan alfa in omega, saj v odgovoru nikjer ne piše, kaj župan mora, temveč: »ima pravico ali lahko«. (No, zdaj Ljutomerčani vsaj vedo, zakaj župan počne, kar hoče news.) Kmetijski minister jemlje svojo reprezentančno funkcijo zelo zares. Nenehno je v Prekmurju, kjer se pojavlja na živinorejskih in vinogradniških veselicah. Ljubitelji avtoceste upajo, da bo ta čimprej zgrajena tudi s Smrkoljevo pomočjo. (Tako bo lahko vozil ovce s sabo na vikend news.) FOTO: F. B. Novinar Murskega vala, ki je v oddajo povabil strankarsko odvisnega sindikalnega voditelja g. Kmetiča, je iz Kidričevega prejel razglednico, ki so mu jo poslali »železničari«. Na sloviti »pošti« je pisalo: »Na radio nič več o stavki in o Kmetiču. Jasno Ljubi kruhek išči pošteno! Nož ti ne paše...?« (Pa naj kdo še reče, da je lahko biti neodvisni novinar news) Nikar ne uporabljajte občinskega grba Ciri|j Smrkolj zaljubljen Zupanov odgovor svetniku gl dva šopka rož. Cherie je, vidno kotR ^al^ odprla v zapeti sivo-modri spalni s ^teP0^,1 zgrožena opazila kamermane । d njihove bliskavice. Nova britans za vratite sramežljivo zakrila in se skrila »bobbyja«, naj ji rože prinese ka Pomota v SDS-programu? Janševi socialdemokrati so si v svoj program zapisali tudi demilitarizacijo Slovenije. (V besedo se jim je vrinila predpona »de« news.) 5; junij 1 A97 Mladostniki Brez seksa, prosim Nič seksa, nič otrok- vzdržnost se zdi ameriškim kongresnikom °^a metoda za zmanjšanje nosečih tinedžerjev. V ZDA je od dva- do osemkrat več nezaželenih mladoletnic kot v skih?godnih državah - večina prihaja iz socialno šibkih, črn-D X'n- S 85 milijoni mark letno država financira programe, ki vse od vzdržnosti do poroke. Projekti stanejo do ■ 0 mark na osebo, ne koristijo pa skorajda nič. Vzrok: števi-čfJn010?'76 80 namesto spolne vzgoje omejene na predlo o miais?P°mota: 52 odstotkov deklic in 58 odstotkov dečkov, - 1 od 18 let, je spolno aktivnih. ^Uby Qq| man ima že deset otrok, pa še ni dopolnila 25 let. in zobozdravnik Jaser Arafat je moral med obiskom mesta Nablus,na Jordana ponoči obiskati zobozdrav , dkih d >5 s^čic. Nablus je sicer ^P0 ^iens? I|e naiprej privoščil znano nablusko kan^°> 9 Ja| za. In oblit s sladkornim sirupom, kasneje pa I ^^eh“del noči .preživeti na zobozdravniki urgenci. Bikova kri t Ustnik %'b° moral pro-a|Se j® zaradi suše in visokih davkov znašel na robu preživetja. Ljubitelji bikoborb so jezni, saj imajo bikci rodovno deblo, ki sega 300 let v preteklost in iz katerega izhaja šest legendarnih borbenih ras. Da bi ohranili najlepše in najbolj pogumne bike, so ustanovili fond »Prijatelji Pabla Romerosa«. Z darovi naj bi postavili vzrejišče blizu Seville. In ko boste naslednjič (najbrž po TV) videli, da iz arene nesejo matadorja, poterrrvedite, daje krivda najbrž Pablorromerosova. listka ^odni idol ^S^^na S^19?6 Meinh°k je6 2rerninula . dOsthumno v2dniido1- h^Sr6^ IL. V t i nŽ>j6n Ooku-. eni od I? k°cka«ru,T1eno SKSoSrdeče Wi,ri,k: Status Quo pod nožem Kitarista britanske rock skupine Status Quo Ricka Parfitta so morali v sredo zvečer nujno operirati na srcu, zaradi česar je skupina odpovedala turnejo po Veliki Britaniji in Evropi v maju,Juniju in juliju. 40-letnega Parfitta so prepeljali v bolnišnico, kjer je prestal by-pass operacijo, po tem ko je potožil o bolečinah v prsih. Kitarist slavne skupine ni imel izbire, saj so ga zdravniki opozorili, da mu grozi srčni napad. Seksbomba v vlogi moškega Kajenje za volanom prepovedano! Še sreča, da ne pri nas. To se je pripetilo na Poljskem, kjer se je spodnji dom parlamenta odločil, da bo prepovedal kajenje za volanom. V skladu z odlokom vozniki ne bodo smeli kaditi med vožnjo v mestu, v kajenju pa bodo lahko uživali, ko se bodo vozili zunaj mesta. Poljski poslanci so voznikom prav tako prepovedali uporabo mobitelov, ki nimajo zvočnikov. Novi zakon omejuje tudi hitrost vožnje, in sicer znaša v mestu 60 km/h, na avtocesti pa 130 km/h. Raquel Welch, petinšestdesetlet-na ameriška boginja seksa, je nenadoma skočila v zelo ozke obleke. »Joškarica« bo igrala v broadwayski komediji »Victor/Victoria« vlogo moškega, ki se izdaja za žensko. Igralka, ki je enkrat ženska, drugič moški, je fascinirana: »Moja figura bo deloma zakrita in zabavali se bomo s tem, da bomo poskušali odkriti, kaj je pod « Maskerka in kostumografka vidita vso zadevo bolj prozaično: »Kako za vraga naj naredimo iz nje moškega, ko pa ima take obline? To bo zares izziv.« Feministka v Vatikanu Za vatikanskimi zidovi je zavladal nemir: ameriški predsednik Bill Clinton je za novo veleposlanico pri Svetem sedežu izbral Lindy Boggs, nekdanjo poslanko zvezne države Louisiana in legendarno predstavnico ženskega gibanja, ki kljub visokim letom ni izgubila prav nič svojega feminističenga elana. Z izbiro 81-letne Lindy želi Clinton izpolniti obljubo, dano v volilni kampanji, da bo v diplomatsko službo imenoval več žensk. V ozadju odločitve za Lindy Boggs naj bi stala soproga ameriškega predsednika Hillary. V bližini papeža nad izbiro Boggsove kot prihodnje veleposlanice v Vatikanu niso navdušeni in pravijo, da Clinton očitno ni zainteresiran za boljše dvostranske odnose z Vatikanom. Odkrili novo piramido Skupina francoskih arheologov je južno od Kaira odkrila ostanke doslej neznane piramide, katere nastanek naj bi segal v obdobje 2300 let pred našim štetjem. Omenjena piramida naj bi sodila v okvir grobnice kraljic na območju Sag q are. T b" n s med zvezdami OVEN Ona: Prijateljeva naklonjenost se bo sprevrgla v zače-tek trajnejše zveze, v kateri bosta uživala oba. Prijateljica te bo povabila na prijeten klepet, kjer se ti bodo razjasnile mnoge skrivnosti iz preteklosti. On: Prepričan si, da si velikodušen in razumevajoč, toda ali te takšnega vidijo tudi drugi? S preveliko samohvalo se titahko le zareče, zato bodi malo objekti-vnejši. Nekdo pričakuje od tebe veliko več, kot si pripravljen dati. BIK Ona: Kljub vztrajnim poskusom, da bi ti uspelo osvojiti staro simpatijo, se ti ne obeta prav nič dobrega. Ali bi ne bilo bolje, če bi se posvetila tudi komu drugemu, pri katerem imaš kaj več možnosti? On: Postajal boš vse bolj ljubosumen in nič več te ne bo uspelo spraviti na normalna pota. Pazi se, saj se lahko s takšnim ravnanjem nekomu prav pošteno zameriš.. Poslovna uspešnost te bo stala več, kot pričakuješ ... DVOJČKA Ona: Prihaja dokaj kritično obdobje za sklepanje novih kombinacij, zato se raje potuhni in počakaj, da ponovno posije tvoje sonce. Nekdo te že dalj časa opazuje in se pripravlja na odločilen korak. On: Srečo imaš, da se je vse skupaj tako hitro končalo, saj bi se lahko kmalu znašel v nevarnosti, da bi se tvoja čustva preveč pomešala s poslovnim življenjem. Toda vseeno je ostal grenak priokus ... RAK Ona: Neko popolnoma običajno srečanje se bo končalo z mislijo na ljubezenske zaplete. Nikar se ne boj možgih posledic, ampak izkoristi priložnost in se zabavaj: Obeta se vama prijetno potovanje v neznano. On: V začetku tedna se ti obeta neprijetno spoznanje, da si se vendarle uštel in se prehitro spusil v nekaj, o čemer si bil še nedavno povsem prepričan, da ti lahko prinese samo dobro. In nihče ti ne bo pomagal... LEV Ona: Neko spogledovanje bo sicer uspešno, vendar raje dvakrat premisli, preden se boš odločila za kaj več. Prijateljice ti bodo predlagale skupno zabavo, vendar boš imela povsem drugačne načrte. On: Naključni obisk ti bo pokvaril prijetne načrte, a odprl nove, v tem trenutku še povsem neslutene perspektive. Nikar se ne obotavljaj, temveč zagrabi ponujeno priložnost, ki se ti zlepa ne bo več ponovila. DEVICA Ona: Počitek, ki si ga načrtovala, bo potrebno še malo preložiti. A vseeno se boš prav prijetno zabavala, saj boš proste trenutke preživela v bližini nekoga, ki ti že dalj časa ne gre iz glave. On: Poslovni partner te bo sicer pošteno razočaral, vendar se boš kaj hitro uspel izkopati iz neprijetnega položaja. Pa še nekoga prav očarljivega boš spoznal in na koncu mu boš na neki način celo hvaležen. TEHTNICA Ona: Nikar se ne obotavljaj, ampak se pogumno spusti v tisto, kar si resnično želiš. Obnašaš se preveč rezervirano in zadržano, to pa v trenutnem položaju ni ravno velika prednost, prej težava. On: Prebroditi moš moral težave, ki lahko dodobra spremenijo tvoje poslovne načrte. Poslovni partner ti bo predlagal konkretno ponudbo, ti pa se boš preveč obotavljal. Raje pohiti! ŠKORPIJON Ona: Spoznala boš nekoga, ki sploh ne bo tvoj tip idealnega moškega, a bo imel preveč mamljiv nasmeh, da bi se mu uspela upreti. Tako ne boš niti opazila, kdaj se boš ujela v zanko, ki si jo pripravila nekomu povsem drugemu. On: Pred teboj je uspešen teden, ki ga boš kronal s precejšnjim poslov: ihr: uspehom. Pa še prijeten večer v dvoje, ki si si ga že dolgo želel. Izkoristi ugodno priložnost in jo kronaj z uspehom. STRELEC Ona: Sicer se boš odločila za bolj tvegano različico rešitve svojih ljubezenskih problemov, vendar se moraš zavedati morebitnih posledic. Toda mogoče je tudi prav, da greš na vse ali nič. On: Poslovni partner ti bo omogočil ponovno afirmacijo tam, kjer si jo zaradi svojih nespretnih potez izgu-biL Pazi se prehitro izgovorjenih besed, ki te lahko ponovno pripeljejo tja, kjer ti ni bilo prav nič všeč. KOZOROG Ona: Prehitro se boš odločila, vprašanje pa je, ali bo tvoja odločitev tudi pravilna. Nekdo se ti že dalj časa poskuša približati, zato kar dobro poglej okoli sebe, da ti kasneje ne bo žal. On: Predolgo si bil prepričan, da si popolnoma neobčutljiv na ljubezenske namige določene osebe, sedaj pa se je izkazalo ravno nasprotno. Toda vseeno raje malo počakaj, saj si boš morebiti še premislil. VODNAR Ona: Nič ni tako stalnega, da se ne bi moglo porušiti. Zato se nikar ne delaj tako neprizadetega, ampak priznaj napako, ki si jo storila, saj ti bo le na ta način uspelo obdržati tisto, za kar si se dolgo borila. On: Poskusil boš tudi tam, kjer ne pričakuješ kdo ve kakšnega uspeha. Toda izkazalo se bo, da imajo norci srečo. Nikar se ne obotavljaj in ne čakaj na prihodnji maj, saj je ta še zelo daleč. RIBI Ona: Uspelo ti bo izpeljati nekaj, kar imaš že dolgo v načrtu, pri tem pa boš prišla navzkriž s sodelavci, ki so načrtovali nekaj podobnega. Nikar se ne pusti zmesti, ampak raje poberi smetano, dokler je je še kaj. On: Vsaj še nekaj časa boš moral biti zadovoljen z malim, zato nikar ne zidaj gradov v oblakih. Le zakaj bi tako hitel, če pa dobro veš, da je trenutna pot popolnoma napačna. Saj vendar obstajajo tudi druge alternative! 28 triletij ski nasveti Pleveli v koruzi po vzniku Letošnje vreme je precej ponagajalo in suša je pripomogla, da Dognojevanje travnikov nekateri fitofarmacevtski pripravki niso delovali tako, kot bi morali. Predvsem talni herbicidi, tisti, ki delujejo prek tal, zaradi prevročega vremena niso delovali. In zato imajo nekateri kmetovalci na svojih površinah že kar kritična stanja. Ne glede na to, ali smo uporabili herbicide v koruzi pred setvijo ali po njej in pred vznikom koruze, se začnejo problemi s pleveli največkrat šele po vzniku koruze, kar se je lepo videlo prav v letošnjem letu. V fazi od dveh do osem listov koruze lahko uporabljamo kar precejšnje število herbicidov, ki so namenjeni za uničevanje različnih plevelnih vrst. Pri izbiri postherbicida se moramo vedno najprej prepričati, katere plevele imamo na površinah, in se potem odločiti ter poseči po določenem pripravku. Ne škropite na pamet, saj vsa sredstva ne delujejo na vse plevele. Na voljo imamo pripravke, ki so v tabeli: HERBICIDI V KORUZI - čas uporabe po vzniku koruze (> 3 liste) S fosforjem in kalijem smo založno gnojili zgodaj spomladi. Za njiju je značilno, da se v tleh počasi premeščata, oziroma če že pride do izpiranja, je le-to minimalno. Povsem drugače pa je z dušično obliko gnojila. Da bodo izgube dušika čim manjše, ne smemo gnojiti založno oziroma v enkratnem odmerku, ker bo učinek na prirast travne ruše ob vegetaciji minimalen. Skupna poraba dušika v vegetaciji pa je odvisna od intenzivnosti rabe travne ruše. Ugotovitve strokovnjakov so, da potrebuje travna ruša za en odkos od 50 do 60 kg čistega dušika oziroma 200 kg KAN-a na ha. pripravek aktivna snov kol. sredstva/h a deluje na plevele Čas uporabe CLAP PIRIDAT + ATRAZIN 3-41 enoletne širokolistne in nekatere travne po vzniku koruze, ko ima ta več kot 2 -4 liste LADDOK ATRAZIN + BENTAZON 4-51 enoletne širokolistne RING 80 WG PROSULFURON + PRIMISULFURON 25 g širokolistne semenske in večletne BASAGRAN FORTE BENTAZON + močilo 1,5-2 1 semenske širokolistne po vzniku koruze, ko ima ta več kot 2 -4 liste HARM0NY 75 DF TIFENSULFURON + močilo 10-15 g n n LENTAGRAN WP PIRIDAT 2 kg PARDNER BROMOKSINIL 1-1,51 « DEHERBAN A 2,4 D 0,71 večletne širokolistne (osat, slak, preslica) po vzniku koruze, ko ima ta več kot 2 -4 liste DIKOCID 2,4 D 0,7 1 >• •• HERBOCID 2,4 D 0,7 1 RATIONAL 2,4 D 0,7 1 BANVEL 480 DIKAMBA 0,5 - 0,7 1 enoletne širokolistne (slak) STARANE 250 FLUROKSIPIR 0,81 ščavje, slak 11 MOTIWELL NIKOSULFURON 1 -1,25 1 divji sirek, po vzniku koruze, pirnica, kostreba, srakonja, muhvič, semenske širokolistne, proso ko ima ta več kot 2 -6 listov TAROT 25 DF RIMSULFURON 40 - 60 g po vzniku koruze, ko ima ta več kot 2 -4 listov TELL 75 WG PRIMISULFURON 40 g divji sirek, pirnica, semenske širokolistne Travno rušo bomo torej dogno-jevali s tistimi mineralnimi gnojili, ki vsebujejo višji odstotek dušika, lahko pa opravimo dognojevanje z organskimi gnojili. Med nje spadata gnojevka in gnojnica. Na živinorejsko usmerjenih kmetijah, še zlasti na območjih s pretežno travnatim svetom, ne primanjkuje omenjenih gnojil. Je pa res, daje tako gnojenje precej zahtevnejše kot z mineralnimi gnojili. Preden izberemo posamezno vrsto gnojila za dognojevanje, moramo vedeti, s katerimi vrstami gnojil smo opravili osnovno gnojenje. Še zlasti je pomembno, če ob osnovnem gnojenju nismo potrosili po travniku zadostne količine fosforjevih in kalijevih gnojil. Posledice enostranskega gnojenja so lahko zelo velike, saj s tem spodbujamo k rasti samo določene vrste v travni ruši, druge pa so v podrejenem položaju oziroma lahko celo izumrejo. Proizvodni potencial in hranilna vrednost travne ruše se tako zelo zmanjšata. Kmetijam, ki v osnovnem gnojenju niso uporabljale organskih gnojil in niso izvedle gnojenja s koncentriranimi nitrofoskali, kot sta NPK 7 - 20 - 30 in 8 - 26 - 26, v priporočenih količinah, svetujem, da rušo dognojijo s 27-od-stotnim KAN-om, in sicer 250 kg/ ha, in z enim od organskih gnojil v količini 15 do 20 m3/ha. Kmetijam, ki so v osnovnem gnojenju uporabljale manj koncentrirane nitrofoskale, in sicer NPK 15-15-15 v količinah 400 kg/ha, pa svetujem, da dognojujejo rušo z istimi gnojili v isti količini ali pa z enim od organskih gnojil. Torej če želimo zadovoljiti potrebe travne ruše po osnovnih hranilih, kot sta fosfor in kalij, moramo ob prvem ali drugem dognojevanju uporabiti gnojila, ki vsebujejo omenjeni hranili. Naslednje dognojevanje po odkosih opravimo s KAN-om ali z organskima gnojiloma. V letošnjem letu so se kmeto- valci na območju Pomurja lahko oskrbeli tudi z mineralnim gnojilom, ki vsebuje precej fosforja. Uporabo le-tega smo priporočali na zemljiščih, kjer so kemične analize opozorile na slabo založenost s fosforjem, se pa zelo dobro dopolnjuje z organskimi gnojili, ki vsebujejo višji odstotek kalija. V tem primeru dognojujemo z organskima gnojiloma. Pri uporabi organskih gnojil na travinju moramo biti zelo previdni. Nestrokovna uporaba namreč naredi veliko škode, saj se kaj kmalu lahko pripeti, da travno rušo požgemo. Največkrat pride do tega, če trosimo gnojevko in gnojnico v suhem in toplem vremenu z nizko relativno vlažnostjo zraka. V najslabših primerih zaradi poškodb od ožigov propadejo bolj občutljive vrste trav in detelje, na njihovih mestih pa se razbohotijo vrste, ki jim nastalo stanje prija, ali pa razni pleveli in zeli. Da ne pride do tega stanja, trosimo omenjeni organski gnojili ob vlažnem vremenu oziro-ma ob rahlem dežju. Takrat sta možnost poškodb in izguba dušika mnogo manjši. Strokovnjaki so si enotnega mnenja, daje gnojilni učinek hranil iz organskih gnojil enak kot iz mineralnih gnojil, vendar je izkoristek le-teh pri slednjih mnogo večji. Ugotavljajo namreč, da se ob za razvoz organskimi jil ugodnem vremenu izkonstiil mo 70 odstotkov dušika, dnih razmerah pa samo3^l stotkov. Pri uporabi organskih S^l količine omejene, ir> sicersi^i zagovarja ob enkratnem g^l samo 15-20 m3/ha. Ir večjih količin v enkratnerl rku je vprašljiva, saj lahkot1] mo površino ter s tem vpli^j obstanek občutljivejših vrst^' l detelj. .1 Na tržišču v Sloveniji pojavilo novo gnojilo, ko uporabljali za dognoje^J vinja s komercialnim 1^°“'] veški soliter. Je gnojilo, h d J nih trenutkih zamenjalo aP J 27-odstotnega KAN-a e Protimi‘ S^°’ ub|ia kužne kli-Mnjam ?ra^' Prob prebavnim ,1 %Se-apihnienostjo in krči, O epa mehurja in zastala XenJ6lesu’ kašlju zaradi JI Minbo/-6^3 Pri starejših, H Mih ®p| mesečni čišči ter /I Zaradi priliva krvi I ^lahk^* ?io Peteršiljevi pri-m 7Hdl spolno strast-lM^%jenJav'lstvo Priporoča * ’ soka na i^^ušeh. Ma ? ,Za °drasle: List in - 9rama9rame nadan- Se-(4 h ^Ptevljen dan' ^a'n' napi’ Sene korenine trikrat sil s ul 4 s " C ■5 '•ne trikrat 4 tirani,, e'.daP°intra- K ani redvsemza-I ki J apet°st Vse- i Mi/s°ku m) kuhanjuinv I Povz* ^''■'stoin , ^beva °Ca čutne etamin, spod- bujevalec osrednjega živčevja in znano poživilo. Po kemični zgradbi je miristicin podoben aminskim prenašalcem sporočil v simpatičnem živčevju, ki sprožajo dejavne procese v organizmu, deloval naj bi enako kot zaviralci encima mo-noaminooksidaze. Nosečnicam, ki so v svoji prehrani uživale peteršiljevo olje, se je zvečala raven beljakovin in kalcija v krvni plazmi, izločilo se je tudi več vode iz telesa. Diuretični učinek peteršilja lahko pripišemo spodbujevalnemu delovanju simpatomimetika miristi-cina in dražilnemu učinku apiola za ledvice. Stranski učinki in strupenost: Dolgotrajno in čezmerno jemanje 170 gramov svežega peteršilja 30 let vsak dan naj bi pri 70-letni ženski privedlo do obarvanosti kože spodnjih okončin, vsesplošnega srbenja in jetrnega vnetja. Vzrok naj bi bile psoralenske sestavine, za jetra pa naj bi bila strupena tudi apiol in miristicin. Znan je primer, ko se je posamezniku po zaužitju 10 gramov apiola, toliko se ga nahaja v približno 200 gramih peteršilja, poslabšala krvna sestava, sledila je ledvična in jetrna odpoved. Količina apiola, ki jo zaužijemo s peteršiljem začinjeno hrano, ni nevarna. V zadostni količini miristicin zniža krvni tlak, upočasni srčni utrip, povzroča omotičnost, oglušelost ter jetrno in ledvično odpoved, poleg tega pa še privide, a ga peteršilj vsebuje malo, dvajsetkrat manj kot muškatni orešček, ki je znan po tem učinku. Prav tako peteršilj vsebuje najbrž premalo fototoksičnih furanokumarinov, da bi se po zaužitju običajnega odmerka lahko razvila neželjena fotoaktivna reakcija na osvetljeni koži. Miristicin in apiol sta kemično podobna sa-frolu, ki je zmožen povzročiti rak in je strupen za jetra, karcinogena zmogljivost omenjenih sestavin pa ni bila preizkušena. Prepovedi in opozorila: Zaradi strupenosti apiola in miristicina naj ne bi zaužili peteršilja čez mero. Furanokumarini lahko povzročijo neželjene fotoaktivne kožne Pečenje zelenjave na žaru reakcije po peteršiljevem dotiku. Droga lahko poslabša ledvično bolezen in zveča učinek zdravljenja z zaviralci momoaminooksi-daze, vrsto zdravil zoper potrtost. Vpliva na menstruacijski ciklus in zveča maternično napetost. Miristicin prehaja skozi posteljico v plod in pospeši zarodkov srčni utrip. Zaradi tega se lahko peteršilj med nosečnostjo in dojenjem uporablja le kot začimba, zeliščna raba pa je prepovedana. Lekarniško mnenje: Pogosta raba v prehrani ni sporna. Zdravilne lastnosti ima predvsem eterično olje, posebno še njegovi sestavini apiol in miristicin. Z njim lahko upravičimo večino zeliščne rabe, le o učinku proti revmi in kužnim klicam ni na voljo nobenih izsledkov. Pri čezmernih odmerkih postaneta sestavini miristicin in apiol strupeni, peteršiljevi furanokumarini pa nevarni na osvetljeni koži. Sklep: Tudi s peteršiljem se potrka na nebeška vrata, katerikoli zlikovci pa zmerom vstopijo nepovabljeni. JANEZ ŠPRINGER, mag. farm. Mnogim se zdi, daje za peko na žaru primerno samo meso. Pa ni tako. Pod žarom v pečici ali na žaru v naravi je mogoče pripraviti odlično zelenjavno prilogo zlasti k pečenemu mesu. Zelenjavo, ki jo pečemo pod žarom, moramo najprej premazati z maščobo, da ostane znotraj sočna in da se preveč ne izsuši. Večinoma uporabimo olje, včasih tudi maslo. Mešano, pod žarom pečeno zelenjavo začinimo z dišavnimi zelišči, ki takšno prilogo naredijo še slastnejšo. Posebno prilju-. bljena je tako pripravljena zelenjava kot priloga k mesu, ki ga pečemo na prostem na žaru nad pravim ognjem. V takih primerih ponavadi pečemo zelenjavo skupaj z mesom. Zelo primerni zelišči za zelenjavo sta rožmarin in timijan. Z lističi dišavnic potresemo že pripravljeno zelenjavo. Zelenjava naj bo mlada, narezana na primerne kose in dobro naoljena. Preden zelenjavo pečemo, jo lahko mariniramo (kar pa ni pogoj) v mešanici olja, limoninega soka in sojine omake. Zelenjavo z velikimi plodovi, jajčevec, paradižnik, papriko, čebulo, narežemo na enako velike rezine. Na žar jih položimo s prerezano ploskvijo, jih na hitro popečemo in obrnemo. Ko so pečene, žar nekoliko dvignemo. Zelenjava je pečena, ko je primerno zmehčana. Praviloma zelenjave pred peko ne olupimo. Pečeni zelenjavi lupino z lahkoto odstranimo, npr. paradižniku, papriki, jajčevcu. Čist način priprave je, če jo pečemo na nabodalih, na katere natikamo enako velike kose zelenjave. Posamezni kosi se tako nataknjeni med peko vlažijo in ostanejo sočnejši. Med drugo zelenjavo lahko natikamo tudi na plošče narezan krompir, ki pa ga prej 4-5 minut blanširamo v slanem kropu. Tako se med peko zmehča skupaj z drugimi sestavinami. CILKA SUKIČ Kakovost rastlinskih drog Droge so posušeni, večinoma rastlinski deli ali cele rastline. Zdravilne rastline gojimo oziroma nabiramo ter sušimo sami ali pa jih kupimo na tržnici, v trgovini ali lekarni. Posušene zdravilne rastline, pakirane v vrečki ali škatlici, po domače imenujemo čaj, prav tako napitek, ki ga iz njih pripravimo. V tarmaciji čajnih napitkov ne imenujemo »čaji«, temveč izvlečki (o njih smo na tem mestu že pisali). Čaje sestavlja ena sama droga, pogosteje pa več različnih zdravilnih rastlin. Osnovni pogoj za pripravo izvlečkov, ki bodo neškodljivi in učinkoviti, torej zdravilni, je kakovostna droga. Sla,, S Ljutomer ' Na41ona S A ’ 860 660 160 180 160 250 100 300 S <60 30 *l0 $0 ^6 * S Soo 220 500 50 200 180 260 10Q 140 260 250 350 600 400 360 250 300 300 600 ?00 500 <00 600 120 180 170 330 620 220 980 250 500 30 160 165 199 99 140 249 200 280 19 599 330 400 249 280 290 600' 600 599 300 550 Kako podarjamo, ko je darilo denar V času obhajil, birm in porok se spomnimo svojih najdražjih, sorodnikov ali prijateljev. Ana Kneževič (ženska z lepimi manirami) pravi, da si za obdarovanje moramo vzeti čas. Poznati moramo okus, konjičke človeka, ki ga želimo obdarovati. Darilo naj prihaja iz srca, naj bo nekaj, ob čemer bo odarovanec začutil, da je bilo izbrano skrbno in premišljeno in namenjeno prav njemu. Pravijo, kdor rad deli, se mu v roki množi. Darila naj bodo v skladu z našimi možnostmi. Nimate idej? Odločili ste se, da podarite denar. Samo kuverta z denarjem, pa naj bo še tako velika vsota, je na prvi pogled suhoparno darilo. Ena od možnosti je, da kupite primeren ličen šopek in vam spretna floristka kuverto vključi v šopek, seveda mora biti lična, ujemati se mora s cvetjem. Mogoče šopka ne bi radi nosili, potem vam lahko ovojnico z denarjem aranžirajo z drobnim nežnim cvetjem. Ta kuverta se spremeni v prikupen okrašen zavojček. Danes so cvetličarne že tako opremljene z raznimi pomož- nimi materiali, da prodajajo različne kvalitetne papirje za ovojnico ali pa vse skupaj prepustite izurjenim cvetličarjem. Za tako ovojnico z denarjem je primerno nežno drobno.cvetje, če želite, v cvetličarni lahko dodajo trak iz jute ali rafije, ki vse skgpaj še bolj poživi. Darilo je lahko še tako skromno, če je lepo aranžirano, se ga vsakdo razveseli. Pogosto se ob-darovanec ob predragocenem darilu vpraša: »Kaj ta človek pričakuje od mene?« ali »Kako se mu bom oddolžil?« Zagotovo takrat, ko podarjamo s cvetjem, nikoli ne Pregled čaja Kdor sam nabira zdravilne rastline, mora imeti veliko znanja, ki mu preprečuje zamenjave. V pomoč so mu tudi poljudne knjige, ki jih na tem področju ne manjka. Literaratu-re, kjer bi našli opis in fotografijo posušene rastline ali njenega dela, pa skoraj ni. Verjetno se vsak, ki kupi čaj iz zdravilnih rastlin, vpraša: »Je to tisto, kar sem želel?«. Nekaj izkušenj iz preteklosti gotovo imate, zato preglejte čaj organoleptično. To pomeni s čutili vida, voha, tipa in okusa. Čaja ne poskušajte, če je namenjen za zunanjo uporabo! Spomnite se kakšne barve je bil čaj, ko ste ga nazadnje kupili; je bil močnega, aromatičnega ali neznačilnega vonja, so bili listi dlakasti ali morda povoščeni, vam je bil okus všeč ali je bil grenak in trpek?! Tako se prepričate, da niste slučajno dobili cvetov namesto listov neke rastline ali povsem druge rastline. Težje je ločiti posamezne sestavine čajnih mešanic, ki so po definiciji enakomerne zmesi predpisano zdrobljenih drog. Lahko pa opazite morebitno neenakomernost, kajti težji plodovi in deli skorje se radi usedejo na dno vrečke. Ali pa se vam katera od rastlin na videz zdi premalo zdrobljena ali preveč uprašena? Pri pripravi čajnega napitka morate namreč zagotoviti, da imate na žlički vsakokrat, ko zajamete iz vrečke, približno enako sestavo mešanice! Kaj še lahko ugotovite pri pregledu vsebine vrečke s čajem? Poglavitne zahteve za ustreznost posušenih zdravilnih rastlin: ne smejo biti vlažne ali plesnive; ne smejo imeti primešanih tujih delcev (mrčesa, živalskih iztrebkov, smeti), zemlje ali neprepoznavnih primesi. Pogosto opažamo primesi pri čajih, ki so bili pripravljeni doma v neustreznih razmerah: požeti skupaj s plevelom ali sušeni na podstrešju. preizkušanje učinkovitosti oziroma dokazovanje učinkovin - kemičnih spojin v rastlinah, ki imajo vpliv na človeški organizem. Z analiznimi metodami določijo količino grenčin, eteričnega olja, soli ali drugih snovi, ki so pomembne za zdravilni učinek. Tudi na pogled kakovostna zdravilna rastlina, ki je bila sušena pri previsoki temperaturi ali ni bila nabrana ob pravem času, nima že-Ijenega učinka. zgrešimo. OLGA VARGA Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 31 avtomobilov, prodali pa so tri. Znamka Letnik prev.km. Cena Jugo 45 Koral 1991 73.000 32.000 DEM Zastava 126P 1988 53.000 120.000 SIT Fiat Tipo 1,4 1991 62.000 8.500 DEM Škoda Felicija 1,9 D 1996 4.500 15.500 DEM Jugo Skala 55 1990 70.000 2.300 DEM Renault 5 Campus 1991 65.000 6.200 DEM Citroen Ax-D 1992 106.000 7.700 DEM BMW316i 1989 180.000 12.500 DEM Golf Jx 1,3 1990 103.000 10.000 DEM Jugo 60 Koral 1989 73.500 2.450 DEM Laboratorijsko preizkušanje Čaji in čajne mešanice priznanih proizvajalcev, posebno tisti, ki so registrirani kot zdravila brez recepta in so naprodaj le v lekarnah in specializiranih trgovinah, so ves čas priprave pod strogim nadzorom. V laboratorijih posušene zdravilne rastline in njihove zmesi pregledajo organoleptično in mikroskopsko. Ugotovijo odstotno sestavo mešanic, vsebnost vlage in primesi, na pomenu pa pridobiva tudi mikrobiološka kontrola navzočnosti bakterij in plesni. Za zdravilne čaje je pomembno Shranjevanje Čaje shranjujemo v originalni embalaži ali platnenih vrečah, če smo jih pripravili sami. Zaščititi jih moramo pred dostopom neposredne sončne svetlobe, vlage, prahu, mrčesa in drugih škodljivcev ter preprečiti izgubo lahko hlapnih snovi,*ot je npr. eterično olje. Zato jih shranjujemo dobro zaprte v temnih, suhih, zračnih prostorih na sobni temperaturi do 25 ° C. Večina posušenih zdravilnih rastlin je uporabna eno leto; čeprav se morda ne pokvarijo, lahko po tem času izgubijo učinek Glede shranjevanja in roka uporabnosti se vedno držite priloženega navodila! Ni vseeno, iz kakšne droge je pripravljen čaj! Četudi ste vložili v nabiranje in sušenje rastlin veliko dela, a ne ustrezajo naštetim merilom, jih zavrzite! Nekakovosten čaj ali čajno mešanico vrnite prodajalcu ali se z njim posvetujte, če ste v dvomih glede uporabnosti. Tudi čaj je lahko zdravilo, zato naj vam o pravilni izbiri za določen zdravilni namen ter o načinu priprave in uporabe svetuje strokovnjak, ki mu zaupate! VLADKA ČAHUK, mag. farm. Živimo in družimo se v času neusmiljenega materialistično usmerjenega življenja in žal pozabljamo na svojo duhovnost, ki je tako zelo povezana z naravo. Zmanjka nam časa, da bi se ozrli okrog sebe in opazovali »čudeže«, ki jih ustvarja simbioza narave v vseh štirih letnih časih. Če bi živeli skladno z njo, bi bile naše želje skromnejše in mi srečnejši. Narava nam dobrohotno ponuja pozitivno energijo, ne da bi se tega zavedali, ne da bi razprli dlan in ujeli nekaj, česar ne vidimo, pa vendar čutimo. Tu smo - živimo kot člen verige neskončnega in dano nam je, da lahko pomagamo. Mar ni to najlepše poslanstvo v življenju? Tudi zavržene, sestradane in celo mučene živali so te naše pomoči še kako potrebne. Mar z njimi narava ne preizkuša naše dobrotljivosti - človečnosti? Prijateljstva, ki so se spletla med človekom in živaljo, nam to dokazujejo. Koliko osamljenih duš si je že zapolnilo mučno praznino in se prepričalo o brezpogojnem vzajemnem prijateljstvu. Koliko radosti je vzniklo ob sproščenih sprehodih v naravi in kako hvaležno se zazirajo oči živali v lastnika in obratno v trenutkih, ko nam je najhuje. Pomislimo, da morda prav za prvim vogalom nad breznom ničevosti v smrtnem strahu drgeta obupana žival. Dajmo ji možnost - prostor za svoj obstoj, ki si ga ni izbrala sama. Dajmo sami sebi priložnost, da naredimo nekaj dobrega, kajti dobro se z dobrim vrača. Danes, ko se ponosno oziramo v tehnološki napredek v preteklosti, ko se gmotno in duhovno vse bolj razhajamo, ko rušimo in ponovno postavljamo spomenike in se utapljamo v iluzijah tretjega tisočletja, si mi v društvu želimo skromno zavetišče za vse zavržene in pozabljene živali, ki iščejo svoj dom in nemo tulijo v svojem obupu. Nam bo kdo prisluhnil? Hvaležni bomo kakršnekoli pomoči in ne pozabite, vrata v našem društvu so tudi za vas vedno odprta! BREDA BOŠNJAK DRUŠTVO ZA ZAŠČITO IN VARSTVO ŽIVALI MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 17 (v prostorih stranke Zelenih), tel. (069) 32 250 ŽR: 51900-620-203-05-1340115-1094483 30 »Šport vestnik, 5. juniji Plakete Vestnika naj... nogometašem Štefan Škaper in Haris Alihodžič Športno uredništvo Vestnika je tokrat že šestič razglasilo najboljšega pomurskega nogometaša in strelca v prvi državni nogometni ligi ter jima podelilo spominski plaketi. Po ocenah športnih novinarjev si je v tekmovalni sezoni 1996/97 naziv najboljšega pomurskega nogometaša priigral nogometaš Mure Haris Alihodžič, naziv najboljšega strelca pa napadalec Mure Štefan Škaper. Pred začetkom zadnje prvenstvene tekme med Muro in Korotanom je bila majhna slovesnost, na kateri je direktorica Podjetja za informiranje Murska Sobota Irma Benko v spremstvu predsednika NK Mura Milana Mdr-ca in športnega urednika Vestnika Ferija Maučeca podelila plaketi. Ob odsotnosti Štefana Škaperja zaradi smrti v družini je njegovo plaketo prevzel kapetan Mure Štefan Černjavič. Nogometni komentar Beltinci igrajo kvalifikacije s ptujsko Dra'1 Salkič (Ljubljana). Str*,. Gajser(ll),2:0Gajser% 0 Pačo (34), 4:0 Paco Čeh (70), 5 : 1 Franko Beltinci: Kuzma, Tratni - S (Neuvirt), Novak, Sa P - $ nko, Gajser (Franko), Druga državna nog0®1 liga Haris Alihodžič s plaketo najboljšega pomurskega nogometaša v prvi državni ligi v sezoni 1996/97. Dosedanji najboljši pomurski strelci: 1991/92 - Milan Kukič (Mura) 15 golov; 1992/93 - Štefan Škaper (Beltinci) 22 golov; 1993/94 - Štefan Škaper (Beltinci) 23 golov; 1994/95 - Štefan Škaper (Beltinci) 25 golov; 1995/96 - Mihael Hlebalin (Mura) 13 golov; 1996/97 - Štefan Škaper (Mura) 14 golov. Fotografija: Nataša Juhnov Dosedanji najboljši pomurski nogometaši: 1991/92 - Jože Kosi (Beltinci); 1992/93 - Kristjan Cener (Mura); 1993/94 - Marjan Bakula (Mura); 1994/95 - Marjan Bakula (Mura); 1995/96 - Srečko Ilič (Beltinci); 1996/97 - Haris Alihodžič (Mura). Beltinci: Drava v soboto Na NZS so izžrebali prizorišče prve in druge kvalifikacijske tekme za 1. SNL med Beltinci in Dravo. Prva tekma bo v soboto, 7. junija, ob 17. uri v beltinskem športnem parku, povpratna pa v četrtek, 12. junija, na Ptuju. Zmagovalec obeh srečanj bo postal deseti član 1. SNL. V odigranem zadnjem kolu letošnjega prvenstva v prvi državni nogometni ligi sta prekmurska Ugaša razočarala. Soboška Mura je v Fazaneriji nepričakovano izgubila s Korotanom iz Prevalj in je s petega mesta zdrsnila na sedmo. Beltinci so gostovali v Ljudskem vrtu pri novem državnem prvaku Mariboru Braniku in nepričakovano doživeli visok poraz. Sicer pa sta rezultata zadnjega kola bolj ali manj odsev nogometa, ki sta ga moštvi prikazovali na zadnjih nekaj tekmah, s tem da je bilo tokrat še veliko slabše, ker sta igrali brez motiva in nogometnega žara. Neučinkovitost pa je že stara slabost tako enih kot drugih. Kljub vsemu so se nekateri tokrat osmešili, saj niso znali spraviti žoge v mrežo kljub najidealnejšim priložnostim, česar si take zvezde, kot je Vučičevič in še nekateri, ne bi smeli privoščiti. Soboška Mura tudi ni znala izkoristiti igralca več, saj je Korotan ves drugi polčas igral brez izključenega Šumnika. Sobočani so sicer večji del tekme igrali na polovici gostov, toda vsi napadi so bili jalovi, brez domiselnih akcij in kolektivne igre. Posamezniki so se preveč izživljali v preigravanju, ki pa ne prinaša veliko koristi. Odpovedali so tudi mladi, ki so na svojih prvih tekmah v prvoligaškem dresu navduševali, vendar pa se je pokazalo, da niso dovolj pripravljeni tako fizično kot psihično, še manj pa, da bi bili sposobni dobro odigrati tekmo v soboto in nedeljo. Beltinčani niso pri- 1.SNL Rezultati - 35. kolo Beltinci : Rudar 1 : 1 Koper: Mura 2:0 Primorje : Maribor 2 : 0 Publikum : Olimpija 2 : 5 Korotan : Gorica 0 : 1 Rezultati - 36. kolo Mura : Korotan 0 : 2 Maribor: Beltinci 5 : 1 Olimpija : Rudar 4 : 1 Gorica : Primorje 1 : 0 Publikum : Koper 0 : 2 kazali igre, kot so jih bili vajeni gledati v Ljudskem vrtu. Kot kaže, je na njihovo igro tudi vplival spektakel, ki so ga na stadionu pripravili navijači vijoličastih. Kljub nezanesljivi obrambi pa bi Beltinčani vseeno lahko iztržili veliko več, saj sta Džafič in Cvikl zapravila dve zreli priložnosti za gol. Sicer pa Beltinčani že razmišljajo o kvalifikacijah za obstanek med prvoligaši, kjer se bodo srečali z drugouvrščenim moštvom v drugi državni ligi ptujsko Dravo. Tako kot vsake kvalifikacije, tildi to srečanje ne bo lahko in ga bo potrebno vzeti resno, resneje kot zadnje prvenstvene tekme, kajti popravnega izpita ne bo. Tudi drugoligaši so odigrali zadnje kolo. Lendavska Nafta ni imela težkega dela, saj je gostila predzadnji Piran, ki se je poslovil od druge lige. Gostje, ki so prišli v Lendavo brez rezervnih igralcev, niso bili dorasel nasprotnik domačinom, tako da bi Lendavčani lahko zmagali še z višjim rezultatom. Tako pa so samo potrdili solidno četrto mesto. V tretji državni nogometni ligi sta ostali še dve koli, vendar je že vse bolj ali manj jasno. Naslov prvaka je pripadel Aluminiju iz Kidričevega, iz lige pa bosta izpadli moštvi Steklarja iz Rogaške Slatine in Brun-švika. Prekmurski Ugasi Bakovci, Črenšovci, Goričanka in Turnišče so si že zagotovili obstanek v ligi, medtem ko Odranci iz dveh kol potrebujejo le še točko, ki pa jo bodo gotovo osvojili, saj v zadnjem času dobro igrajo. Vsekakor sta si visoko uvrstitev zagotovili moštvi Bakovec in Crenšovec. Feri Maučec Prva državna nogometna liga Beltinci: Rudar 1 :1 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 500. Sodnik: Horvat (Vrhnika). Strelca: 1 : 0 Džafič (27), 1 : 1 Javronik (45). Beltinci: Kuzma, Tratnjek, Damiš, Novak, Vickovič, Šarkezi, Hadžič, Baranja (Črnko), Cvikl (Gutalj), Franko, Džafič. Koper : Mura 2 : 0 Koper - Igrišče na Bonifiki, gledalcev 500. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Strelca: 1 : 0 Ipavec (48), 2 : 0 Jakomin (75). Mura: Lalič, Baranja (Vidovič), Dvoršak, Ošlaj, Cifer (Kmetec), Horvath, Cirkvenčič, Gabor (Cipot), Stampfer, Škaper, Vučičevič. Mura : Korotan 0 : 2 • Murska Sobota - Igrišče v Fazaneriji, gledalcev 700. Sodnik: Bohinc (Škofja Loka). Strelca: 0 : 1 Čerimovič (10), 0 : 2 Plesec (90)-Mura: Černjavič, Dominko, Kokol, Horvath, Alihodžič, Lukič, Brezič (Kmetec), Cirkvenčič, Cipot (Dvoršak), Stampfer (Gabor), Vučičevič. Maribor : Beltinci 5 :1 Maribor - Igrišče v Ljudskem vrtu, gledalcev 14.000. Sodnik: Šmartno : Zagorje 2 : 0 Naklo : Dravograd 1 : 1 Domžale : Drava 0 : 0 Vevče proste Vega Tromejnik Šalovci Apače 21 21 21 21 5 6 2 1 7 9 20:32 312 35:43 415 23:74 317 15:74 22 21 10 6 Namizni tenis - V Ljubljani je bil prvi državni turnir TOP 12 za mlajše kadete, na katerega je državni kapetan Vecko poklical tudi dva igralca Moravskih Toplic. Tomi Ocepek je v prvi skupini zasedel enajsto mesto, v drugi skupini pa je Bojan Ropoša zasedel šesto mesto. (M. U.) Namizni tenis - Na tretjeft selekcijskem turnirju SVS za mladince, ki je bil v Mariboru, so igralci Moravskih Toplic Sobote dosegli nekaj dobrih uvrstitev. V prvi skupini je bil Gy6rek tretji, Horvat četrti, Gider pa osmi. V drugi skupini je Ocepek zasedel prvo mesto, Ropoša je bil tretji. V četrti skupini je Lazar zasedel tretje, Tr-plan četrto in Roudi osmo mesto. (M. U.) Kegljanje - V Celju je bilo državno prvenstvo v kegljanju za invalide. Sodeloval je tudi Janko kardinar iz Murske Sobote in v svoji skupini zasedel prvo mesto in postal državni prvak. (TK) Vrtno kegljanje - V Mariboru je bilo prvo kolo tekmovanja slepih in slabovidnih Slovenije v vrtnem kegljanju. Med 8 ekipami sta sodelovali tudi dve ekipi Murske Sobote. Prva ekipa (Mlinarič, Maučec, Gomboc in Peček) je z 267 podrtimi keglji zasedla drugo mesto, druga ekipa (Jurančič, Kos, Korošak, Gomob) je podrla 243 kegljev in zasedla četrto mesto. (T. Kos) Razstava motorjev - Motoklub Lindau iz Lendave je pripravil razstavo motornih koles. Predstavljenih je bilo 55 motornih ko- les raznih proizvajalcev, tipov in modelov. Najstarejši je bil iz leta 1913. Prireditev je zlasti pritegnila mlade. (F.B.) Šentjur: NaftaCj. , Šentjur - Igrišče v šp° ku, gledalcev 100- s 0 (Maribor). Strelca:1 (12- Hm), l:’U‘rN/; Nafta: Zver, Hozjan, Drvarič, Baša, Gase ' Utroša, Bedo, Bursa Novak. Nafta: Piran 4j> Lendava - Igrišče cev 200. Sodnik. j na). Strelci: 1.0 0 Utroša (22), 3 :0B 0 Bedo (49). ■ jj# Nafta: Magdič, Hozja ■ Drvarič, Baša (Ga Fejzulaji, Štrosa. B (Varga), Novak (Z Tretja državna nog0 liga Bakovci: Dfa' inja1J c«v 100. ; dlje). Strelca: 1 ■u Prekazi (32)- n.ikove^ lj Bakovci: Šiftar, .B«* Kovačec, Buzeti-(Papič), Krancic>(K čar, Prekazi, MatuH ti Vevče Drava Dravograd Nafta Rudar Šentjur Domžale Zagorje Železničar 2917 2916 2914 9 8 8 2912 12 2912 9 2911 9 3 57:19 5 49:19 7 41:28 5 36:28 8 38:29 9 37:38 2911 612 40:30 29 9 11 9 37:37 2910 712 37:33 Maribor Primorje Gorica Publikum Olimpija Korotan Mura Rudar Beltinci Koper 3621 8 7 71:34 3619 9 8 64:25 361811 7 53:33 3612111355:61 3611 1213 54:52 3612 915 32:39 36 9 1611 36:45 36101214 43:53 36 7 1118 37:69 36 8 7 21 28:61 71 66 65 47 45 45 43 42 32 31 G. opekarne 2910 712 32:34 Naklo Šmartno Jadran Črnuče Piran Ljubljana 29 8 12 9 37:31 2910 29 29 29 15 9 7 6 1 514 42:43 614 27:48 715 26:48 320 19:74 511 11:31 60 56 50 48 45 42 39 38 37 37 36 35 33 28 21 8 1. MNL Lendava Rezultati -21. kolo Čentiba : Polana 2 : 1 Nedeiica : Mostje 1 : 0 Panonija : Dobrovnik 1 : 1 Kobilje : Opel Horser 1 : 4 Olimpija : Renkovci 2 : 4 Hotiza : Bistrica 6 : 1 Goričanka - Rogašovci - I gledalcev 300. $ (Radlje). Stre^c: 1 W Goričanka: Ne®0J/ lar, Gider, B. grinčič, Suša, g. Tadič. A. Salamo"- • (Smodiš). Opel Horser2115 2. SNL Rezultati - 29. kolo Šentjur: Nafta 1 : 1 Drava : Vevče 0 : 1 Dravograd : Domžale 1 : 1 Zagorje : Naklo 1 : 1 Piran : Šmartno 1 : 0 Jadran : Rudar 1 : 1 Črnuče : Železničar 2 : 4 G. opekarne proste Rezultati - 30. kolo Nafta : Piran 4 : 0 G. opekarne : Črnuče 3 : 2 Železničar : Jadran 1 : 2 Rudar: Šentjur 3 : 0 Tretja državna nogometna liga Rezultati - 24. kolo Goričanka : Unior 1 : 0 Turnišče: Kovinar Črenšovci: Brunšvik 1 : 0 Aluminij: Odranci 3 : 1 Kungota : Bakovci 1 : 5 Dravinja : Paloma 3 : 0 Pohorje: Steklar 5:0-Zaostala tekma 23. kola Bakovci: Dravinja 1 : 1 Renkovci Nedeiica Panonija Dobrovnik Bistrica Hotiza Kobilje Polana Olimpija ■ Čentiba Mostje 2113 2113 2111 2111 21 21 21 21 21 21 21 9 8 7 6 4 3 4 6 4 1 4 3 3 0 57:18 4 58:28 7 40:22 6 45:35 7 57:42 9 43:41 310 37:41 5 9 31:33 7 8 28:33 314 28:49 414 29:65 1 16 24:70 51 43 40 37 36 30 27 26 25 15 13 13 Kungota : ----- Spodnja Kungo« 2. MNL MS 1.SNL- 1997 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1. Maribor 1:0 2:4 1:1 2:1 0:3 0:1 2:0 3:0 3:0 0:2 2:0 3:1 5:2 2:1 1:1 2:0 5:1 1:1 2. Primorje 0:1 1:0 4:0 3:1 3:1 1:2 2:2 0:1 0:0 2:0 0:1 0:0 2:2 1:2 0:0 .3:1 1:0 4:1 3. Gorica 4:2 0:1 4:0 1:0 1:0 1:1 2:1 4:2 2:2 0:2 1:0 2:0 2:0 1:0 1:1 0:0 0:0 2:1 4. Publikum 1:1 0:4 0:4 2:2 2:1 1:0 2:2 3:2 1:2 1:3 0:0 0:2 2:5 1:0 2:2 2:0 3:3 0:2 5. Olimpija 1:2 1:3 0:1 2:2 0:1 1:1 3:2 0:0 2:0 2:5 2:2 0:2 5:2 1:1 0:0 4:1 2:2 1:2 6. Korotan 3:0 1:3 0:1 1:2 1:0 1:0 0:0 2:0 2:0 1:2 2:1 0:1 0:1 1:1 2:0 3:2 1:1 0:0 7. Mura 1:0 2:1 1:1 0:1 1:1 0:1 1:1 1:1 1:0 1:1 0:0 1:1 2:2 0:0 0:2 1:1 2:2 0:2 8. Rudar 0:2 2:2 1:2 2:2 2:3 0:0 1:1 1:0 2:1 0:2’ 1:3 0:0 0:2 1:4 2:3 1:1 1:1 3:0 9. Beltinci 0:3 1:0 2:4 2:3 0:0 0:2 1:1 0:1 2:1 1:5 0:1 0:0 3:3 2:2 1:1 2:2 1:1 0:1 10. Koper 0:3 0:0 2:2 2:1 0:2 0:2 0:1 1:2 1:2 1:1 1:4 1:2 2:0 2:1 0:0 2:0 0:3 1:0 Aluminij Pohorje Bakovci Črenšovci Paloma Kovinar Unior Goričanka Turnišče Dravinja Kungota Odranci Brunšvik Steklar 2418 2416 2414 2416 2410 24 24 24 24 24 24 24 24 24 9 8 7 7 7 6 7 1. NLMS 4 4 7 0 2 55:15 4 55:22 3 57:17 8 40:24 410 29:29 411 31:42 610 31:29 8 9 28:29 710 29:46 611 37:45 711 23:45 314 31:41 5 415 26:55 4 416 22:55 58 52 49 48 34 31 30 29 28 27 25 24 19 16 Rezultati - 23. kolo Grad : Tešanovci 2 : 1 Smaki: Lipa 2 : 4 Hodoš : Bogojina 2 : 2 Romah : Cankova 3 :1 Čarda: Prosenjakovci 1 : 2 Dokležovje : Makoter 1 : 1 Rotunda prosta Zaostali tekmi Romah : Lipa 2 : 2 Tešanovci: Smaki 1 : 5 Spodnja^ gote, gledalcev 5» . | (Velenje). D (57), 1: 3 JančarL). (78), 1 : $ Clp° R. > Bakovci: Slftar'KovačeW I pič), Holctnan, Buzeti, Kokas. ^11 | Jančar, (Matush r Kidričevo - 1^. J dalcev 200. S tl bor). Strelci: Odranci: ’ Kreslin), ^^lin-^ II Posavac, II din, Titan, GfU k j ]| ■ Kovin2J<- red: । j Turnišče 19 .^iejišče o . r|ca, 2 Mo S IcMa? F^ovcil-h ii .• d%ueln'tekme7narodni Pa Potrdila Je domači postajajo Crenšovci v Pomurju vedno tnočnejši rokometni center. Vse sodelujoče ekipe so dobile pokale. (FM) Duatlon Namizni tenis V z*naga 9 7 11 44:11 15 9 9 9 9 9 6 6 3 2 0 1 0 0 1 3 13 12 6 5 3 2 34:14 3 22:19 6 18:21 6 11:51 6 8:21 Mursko Soboto. Gole sta dosegla F. Maučec 4 in R. Mesarič 1. . WSli(’ jiit |lc-Stojijo od leve: Rakar, Petrovič, Plos, Dra-'f' i 0,,>jan « ’ Vidmajer, S. Škerlak (terener); v ml) "^arif artolec, Kozic, Črnko, Koren, A. Škerlak; Mo tpL • Fotografija: N. Juhnov Lek Triglav M. Toplice Svoboda Pinkava M. Sobota v J^.^° polfinale pokala Slovenije v hokeju Lek - n,'13®' Rezultati: Moravske Toplice : Triglav Š\)MerMeTonr Oravske Toplice 1 : 1 (Maučec za Lek in ’ L 'n Triglav : Lek 2 : 3 (Kuzma in Šker- le s>av’ f pabor 'n Maučec za Lek). Vrstni red: I. Lek M UvrL-1redanovc>) 2 in 3. Moravske Toplice 1 11 ekipi Leka in Triglava. Prvo mesto Radenske Pomgrada Na Rogli je bil četrti mednarodni šahovski festival. Med 18 ekipami so sodelovali tudi šahisti Radenske Pomgrada iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. Prva ekipa Radenske Pomgrada (Zupe 7, Cigan 7,5, Kovač 8, Gruškovnjak 7,5) je zasedla prvo mesto z 18 (30) točkami. Druga ekipa Radenske Pomgrada je osvojila 12 (21,5) točk in zasedla četrto mesto. Mladinska ekipa Radenske Pomgarda pa je bila s 7 (15) točkami druga. Karate V Ljutomeru 166 karateistov V okviru praznovanja 70-letnice mesta Ljutomer so ljutomerski karateisti pripravili odprto prvenstvo v katah in borbah. Sodelovalo je 166 tekmovalcev in tekmovalk iz 21 klubov. Med njimi so bili tudi tekmovalci ljutomerskega, radgonskega in soboškega karate kluba ter dosegli nekaj vidnih uvrstitev. Kate - malčki: 2. Preglej (Ljutomer); ml. deklice: 2. Mariničeva (GR); st. deklice: 1. Reckova (MS), 3. Mlinaričeva (MS); mladinke: 2. Gabe-rjeva (MS), 3. Zadravčeva (MS). Borbe - ml. dečki - do 45 kg: 1. Smolkovič (Ljutomer); nad 45 kg: 1. Kovačič (Ljutomer); mladinci -do 65 kg: 1. Vrbnjak (Ljutomer), do 75 kg: 3. Husar (MS), nad 75 kg: L Potrč (Ljutomer), 2. Kuhar (MS); mladinke - do 55 kg: 2. Bre-zovčeva (Ljutomer), nad 55 kg: 1. Gaberjeva (MS). (NŠ) Športne igre Petrola - V Kranju so bile 12. športne igre Petrola v malem nogometu za veterane. Lep uspeh so dosegli igralci Nafte iz Lendave, saj so šele v finalu izgubili z Mariborom z 0 : 2 in zasedli drugo mesto. Najboljši strelec na turnirju je bil Marjan Dominko, kije dosegel pet zadetkov. (F. Horvat) Dr. Alojz Horvat sedmi na SP Na Brdu pri Kranju je bilo 5. svetovno prvenstvo v medicinskem duatlonu. Sodelovalo je čez 60 zdravnikov, veterinarjev in farmacevtov iz Evrope in Amerike. Med njimi je sodeloval tudi dr. Alojz Horvat, zaposlen pri ZD Murska Sobota, in dosegel lep uspeh. Na progi 9 km teka, 34 km kolesarjenja in 4 km teka je dr. Horvat v močni mednarodni konkurenci v kategoriji članov od 30 do 40 let zasedel zelo dobro 7. mesto, v skupni razvrstitvi pa je bil 17. Na strokovnem simpoziju je dr. Horvat predstavil svoje raziskovalno delo, ki je hkrati magistrska naloga z naslovom Učinek presnove alkaloze na vdržljivost med tekom. (G. G.) Kajak-kanu Zmagal Podgorelec BD Ranca Ptuj je organiziralo spust po reki Dravi. Sodelovali so tudi kajakaši in kanuisti BD Bistrica. V članski konkurenci je Marko Podgorelec pri članih zasedel tretje mesto, Martin Balažič (oba Bistrica) pa je bil četrti. Med kajakaši turisti je zmagal Srečko Podgorelec, Damir Maučec je bil drugi, Bernard Petek (vsi Bistrica) pa osmi. Pri kanuistih dvosedih sta Ozbetič -Ozbetič (Bistrica) zasedla drugo mesto. Radgončani drugi, Sobočani le šesti Končano je bilo tekmovanje v prvi državni članski namiznoteniški ligi. Pomurski ekipi sta lahko le delno zadovoljni, saj so Radgončani računali na tretji naslov državnih prvakov, Sobočani pa na več kot na šesto mesto. Arcont Radgona, ki se je v tej sezoni ponovno uvrstil v prvo državno ligo, se je močno okrepil s Kovačem in Benkom ter imel poleg Rihtariča in Benkoviča po imenih najmočnejšo ekipo. Vse pa ni šlo po načrtih, saj so po rednem delu tekmovanja pristali na tretjem mestu in morali tekmo več odigrati v gosteh. Igralci so dosegli naslednje rezultate: Kovač 26 : 4 (tretji igralec v ligi), Rihtarič 24 : 9 (sedmi), Benko 21 : 10, Benkovič 9 : 5, Benko -Kovač 9 : 3, Rihtarič -Benkovič 3 : 0, Benko - Rihtarič 1 : 0, Benko - Benkovič 1 : 0, Kovač - Rihtarič 0:1. Končnico prvenstva so Radgončani dobro začeli, saj so v polfinalu zmagali v Mariboru, slavili pa tudi v ponovljeni drugi tekmi. Finale z MM Olimpijo pa ni bilo mogoče odigrati pred svetovnim prvenstvom, kar je bilo verjetno za Radgončane usodno. Po skoraj poldrugem mesecu prekinitve so se igralci Olimpije v miru pripravljali na odločilen spopad, Radgončani pa brez odsotnosti Kovača bolj malo, kar sta pokazali fmanlni tekmi. Če k temu dodamo še dva nepričakovana poraza najboljšega igralca Kovača z mladincem Tokičem, potem Radgončani niso mogli računati na kaj več. V končnici prvenstva je Kovač dosegel tri, Benko eno, Rihtarič pa je ostal brez zmage. Tri zmage sta dosegla Kovač - Benko. Sicer pa drugo mesto Radgončanov ni neuspeh. Šesto mesto Moravskih Toplic Sobote je za mesto slabše kot prejšnjo sezono. Nobeden od igralcev se tudi ni uvrstil med prvo deseterico. Res je sicer, da imajo Sobočani le dva prvoligaška igralca Ungerja in Horvata, ki morata sama odločati o zmagi. Horvat, ki je v prejšnji sezoni le šestkrat izgubil in bil šesti igralec, je tokrat ostal velik dolžnik, saj je doživel enkrat več porazov. Tudi Unger ima slabši rezultat kot prejšnjo sezono, vendar je treba povedati, da se je kot prvi igralec srečeval z najboljšimi. Solar ima veliko slabši rezultat kot prejšnjo sezono. Kocuvan, ki je prvič igral v prvi ligi, je ob majhnem število tekem dosegel soliden rezultat. Sicer pa so Sobočani dosegli naslednje rezultate: Horvat 24 : 12, Unger 23 : 13, Kocuvan 6 : 6, Solar 7 : 17, Unger - Horvat 10:6, Solar - Kocuvan 2 : 0. V končnici je Unger petkrat zmagal, Horvat štirikrat, Kocuvan enkrat, Unger - Horvat štirikrat, Solar pa no-benkrat. Arcont Radgona se je z dru-gom mestom uvrstil na tekmovanje za pokal Nancy Evans, Moravske Toplice Sobota pa za Namiznoteniški klub Puconci pokal Inter. M. U. Na pobudo ljubiteljev namiznega tenisa so letos marca ustanovili Namiznoteniški klub Puconci z namenom, da bi omogočili vadbo nekdanjim igralcem, hkrati pa k sodelovanju pritegnili mlade iz puconske osnovne šole, ki kažejo veliko zanimanje za igro z belo žogico. Sprejeli so program dela in izvolili vodstvo. Za predsednika so izbrali Roberta Perša. Z načrtno vadbo bodo začeli jeseni, ko bodo tudi organizirali občinsko namiznoteniško prvenstvo- Želijo si uvrstitev v tretjo slovensko namiznoteniško ligo, v daljšem obdobju pa tudi razmišljajo o tekmovanju v drugi slovenski ligi. Posebno skrb bodo namenili vzgoji mladih igralcev. Volje za delo jim ne manjka, zato lahko pričakujemo, da se jim bodo njihove želje uresničile. Namiznoteniški klub Puconci je pripravil pretekli teden v okviru akcije 5.000 LOPARČKOV, ki jo organizira Namiznoteniška zveza Slovenije, v Puconcih predstavitev namiznoteniške igre, ki so jo demonstrirali igralci Ar-conta Radgone in Moravskih Toplic Sobote Kovač, Benko, Unger irf Koščak. Ob tej priložnosti je podelil ob navzočnosti okrog 150 otrok iz vrtca in šolarjev Zvonko Plohl, podpredsednik NTZS, mladim 30 pravih in 30 miniaturnih loparjev. 32 televizijski spored od 6. do 12. junija vestnik, 5. PETEK k 6. JUNIJ TV SLOVENIJA 1 10.05 Denver, poslednji dinozaver, ameriška nanizanka 10.30 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka, 1/10 11.20 Skušnjava, nemški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Omizje 15.05 Rudi Omota, prvi slovenski izumitelj filmske tehnike 16.00 Predsedniško srečanje, prenos iz Pirana 16.30 Glasbena oddaja 17.00 Obzornik 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Planet In 21.35 Mesta prihodnosti, angleška serija 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.40 V tihem teku, ameriški film TV SLOVENIJA 2 8.40 Mostovi 9.10 Slovenski utrinki 9.40 Oddaja o računalništvu 10.10 Aliča, evropski kulturni magazin 10.40 Podoba podobe 11.10 Forum 11.20 Obujenje, ameriški film 13.00 Tenis Grand Siam, polfinale (m.) 16.00 Zgodbe iz školjke 16.30 Frasier, ameriška nanizanka 16.55 Izzivalci, francoska nanizanka 17.25 Saga o McGregorjevih, avstralska nadaljevanka, 14/26 18.15 Jake in Ben, kanadska nadaljevanka, 4/13 19.00 Humanistika 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Jutro naslednjega dne, ameriški film 21.50 Parada plesa 22.50 Mehika, dežela realnega surrealizma 23.30 Kolesarska dirka po Italiji 0.15 Posnetek tenisa 1.45 Slovenski jazz iz kluba Gajo POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci -12.00 POP-kviz - 12.30 M.A.S,H. - 13.00 Obraz tedna - 13.30 Nisem angel, ameriška komedija - 15.00 POP 30 - 15.30 Diagnoza: Umor - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Mamice - 18.00 POP-kviz - 18.30 Umor, je napisala - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Urgenca - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Fantastično potovanje, ameriški film - 0.00 24 ur - 0.30 POP 30 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol - 13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Za otroke in mladino - 16.45 Dokumentarna oddaja - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.40 Govorimo o zdravju -19.30 Dnevnik - 20.15 Po naši lepi, show program - 21.40 Pol ure kulture - 22.15 Opazovanja - 22.45 Potovanja: Japonska -23.45 Glasbena oddaja - 0.35 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.45 Koledar - 12.55 Seinfeld - 13.20 Zaupna naloga, avstralski film - 15.05 Hišica v cvetju - 15.50 Triler - 16.50 Acapulco -17.20 Zvezdne steze - 18.05 V družini -med nami - 18.35 Hugo - 19.00 Župa-?nijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zakon v Los Angelesu - 21.10 Kdo je šef? - 21.40 Zadnja naloga, kanadski film -23.25 Šalo na stran, humoristična nanizanka - 0.00 Drakula, princ teme, britanski film - 1.30 Košarka NBA TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Dopoldne, vmes ob 9.05 Marienhof -11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Julija in nedeljsko kuhanje, pon. - 12.55 Telepakk - 13.45 Narodnostne oddaje - 14.35 Folkfestival Kalaka -15.00 Poročila - 15.05 Madžarska danes - 16.00 Posel - 16.25 Skrivnosti peska -17.00 Za upokojence - 17.30 Teka 17.40 15 minut - 18.00 Okno - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 MC - 20.15 Dallas, pon. -21.10 Desert - 22.10 Ekskluzivno 22.40 Kralj zadnjih dni, 1. del tv-filma -0.25 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta, magazin - 15.05 Robin Hood - 15.30 Friderikus, pon. - 17.30 Regionalni dnevniki - 17.55 Vreme 18.00 Nekje in nekoč - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Strasti - 20.00 Zgodovina filma Jiddiš - 21.00 Policijska poročila -21.05 Šport - 21.45 Šov program 22.00 Dnevnik - 22.15 Aktualno - 22.40 Keno - 22.45 O prometu - 22.55 Šport -1.05 MC TV AVSTRIJA1 6.15 Otroški program - 7.20 Pustolovščine bremenskih muzikantov - 7.50 Alf - 8.15 Srednja šola v Kaliforniji - 8.35 Levi Alham-bre - 10.20 Komanči, vestern - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci - 12.55 Šport: odprto prvenstvo Francije v tenisu, prenos iz Roland Garrosa - 16.25 Airwolf - 17.15 Prijatelji za vse življenje, nova serija - 18.05 Alf - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Šport: kolesarska dirka po Avstriji - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Film -22.45 Film - 0.30 Očim, drugi del srhljivke TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zadnji recept, film -10.40 Bogati in lepi - 11.20 Avstrija danes - 12.00 Poročilo - 12.10 Vera - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Dr. Stefan Frank - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Poročila - 20.15 Nerešeni akti XY - 21.15 Portret Helmuta Zilka -22.35 Moderni časi - 23.05 Nitebox -23.35 New York pod zemljo - 0.25 Filmbox RTE 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila -7.35 Med nami - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba -9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeo-pardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Regionalni program - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 April, april - 21.15 Družina Flodder - 22.15 Life! - Volja do življenja - 23.15 TV-cesar - 0.00 Poročila -0.30 Iz uličnih aktov - 1.30 Glej, kdo razbija - 1.55 Magnum - 2.50 Poročila SOBOTA , 7. JUNIJ TV SLOVENIJA! 8.40 Saga o McGregorjevih, avstralska nadaljevanka, 14/26 9.30 Hugo 10.00 Tiskovna konferenca, prenos iz Portoroža 11.05 Tednik 12.00 Parada plesa 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.10 Strela z jasnega, nemška nanizanka 15.00 Taborniki in skavti 15.15 Sprehodi v naravo 15.30 Lump, danski film 17.00 Obzornik 17.10 Svet narave, angleška serija 18.00 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 18.35 Hugo 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Teater Paradižnik 21.10 Zatv-kamero 21.25 Novice iz sveta razvedrila 22.00 Poročila, vreme, šport 22.30 Zlata šestdeseta slovenske popevke 23.30 Zlata naveza, angleška nadaljevanka, 6/12 TV SLOVENIJA 2 9.15 Radovedni Taček: Zavesa 9.30 Pod klobukom 10.15 Zgodbe iz školjke 10.45 Mi smo pa v Selah doma 11.15 Jutro naslednjega dne, ameriški film 12.55 Razvedrilna oddaja 13.55 Izzivalci, francoska nanizanka 14.20 Tenis Grand Siam, finale (ž.) 18.30 Portorož: Sklepna prireditev festivala 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Cesarstvo žuželk, angleška serija 20.25 Nogometni turnir, Francija - Anglija, prenos 22.20 Enkrat okoli, ameriški film 0.10 V vrtincu 0.40 Sobotna noč POP TV 8.00 Mrčeski - 8.30 Dogodivščine brenčeče čebelice - 9.00 Klop - 9.30 Mož pajek - 10.00 Peter Pan - 10.30 Morska deklica - 11.00 Proti vetru - 12.00 Obraz tedna - 12.30 Mamice - 13.00 Samski stan - 13.30 Gola resnica - 14.00 Beverly Hills - 15.00 Melrose Plače - 16.00 High-lander - 17.00 Supermanove dogodivščine - 17.45 Herkul - 18.30 Xena - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Freejack, ameriška akcijska drama - 22.00 Odpadnik -23.00 Mestni kavboj, ameriški film - 1.30 24 ur - 2.00 Rudarjeva hči, ameriški film TV HRVAŠKA 1 8.40 Poročila - 8.45 Klub, d. d. - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Leteči medvedki -11.25 Smrt v savani - 12.00 Dnevnik -12.25 Virovitica v domovinski vojni - 13.10 Kličejo me Trinita, italijanski film - 15.00 Risanka - 15.10 Briljantina - 15.55 Skupaj v vojni, skupaj v miru - 16.25 Televizija o televiziji - 16.55 Poročila - 17.00 Risani film -18.00 Sinovi neviht - 19.30 Dnevnik -20.25 Razbijalec, ameriški film - 22.25 Opazovanja - 23.00 Svet zabave - 23.30 Polnočna premiera TV HRVAŠKA 2 11.10 Koledar - 11.20 Reševalci - 14.20 S knjigo v glavo - 15.05 Acapulco - 16.55 Zakon v Los Angelesu - 17.45 Skrita kamera - 18.05 Burmanska zlata reka - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.15 Triler - 21.45 Po neskončnosti sveta: Java - 22.20 Hišice v cvetju - 23.05 Hrvaški gozdovi in gozdarstvo - 23.35 Zlati gong, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -8.00 Otroški program - 11.05 Polarni svet - 12.00 Poročila - 12.05 Ljudski plesi -12.20 Odprti studio - 12.25 Ponovitev serij - 14.30 Čudovite živali - 15.00 Skrivnosti avstralski film - 16.30 Televideo - 16.35 Štorije - 16.50 Magazin za srčne zadeve -17.35 Za boljši jezik - 17.45 Panorama -18.20 Kolo sreče - 18.50 Pravljica -19.05 Loto šov - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 MC - 20.15 Violinist na strehi, amer, film - 23.15 Kralj zadnjih dni, 2. del tv-filma TV MADŽARSKA 2 7.30 Welcome to Hungary - 8.00 Za kmetovalce - 8.30 Narodnostne oddaje 11.05 Družina Onedin, serija - 12.05 Lahko bi bil nacionalni park - 12.35 Zamejski Madžari - 13.10 Prijatelji v Afriki -Jane Goodall - 14.05 Gozdarska hiša Falkenau - 15.00 Melodije - 15.30 Kratki filmi - 16.45 Konrad Witz - 16.55 Vreme - 17.00 Šport - 19.00 Vesti iz EU -19.05 Zgodovina književnosti - 19.40 Fa-milija, serija - 20.15 Varstvo mest - 20.40 Šport - 23.40 MC TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled -9.30 Otroški program - 12.05 Harry in Hen-dersonovi - 13.10 Življenje in jaz - 13.35 Čudovita leta - 14.00 Princ iz Bel Aira -14.25 Šport: odprto prvenstvo Francije v tenisu, prenos iz Roland Garrosa - 16.25 Melrose Plače - 17.15 Savannah - 18.00 Nogomet, kolesarstvo -19.00 Plešasti mož - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Šofer na črno, filmska komedija - 21.40 Nevarno morje, srhljivka - 23.15 Usodni nagon, kriminalka -0.40 Za pest dolarjev, vestern TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Nerešeni akti XY -reakcije - 10.20 Najdaljši dan, film - 13.10 Ni treba, da je človek vedno lep, filmska komedija - 14.30 Potovanje v srečo, filmska komedija - 16.00 Slika Avstrije - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče - 17.53 Religije sveta - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Skedenj muzikantov - 22.00 Poročila - 22.05 Njegov čas - 23.20 Poročila - 23.30 Joshuino srce, film - 1.05 Pogledi s strani - 1.10 Moderni časi RTL 5.30 Risanke - 5.55 Super Mario Brothers - 6.20 Pebbles in Bam Bam šov - 6.40 Yin Yin in Pandina patrulja - 7.05 Kapitan Planet - 7.30 Barney in njegovi prijatelji - 8.00 Živalski šov Jima Hensona - 8.30 Disneyev team - 8.45 Quack pack - 9.15 Disneyeva čarobna vrečka - 9.20 Disneyev Aladin -10.40 Gargolys - 11.05 Power Rangers -11.30 Kje tiči Carmen Sandiego? - 11.55 Vražiček - 12.15 Psi in mačke - 13.05 Polna hiša - 13.30 Krepka družina - 14.00 Princ iz Bel-Aira - 14.20 Divji bratje s šarmom - 14.55 Varuška - 15.25 Vsi moji otroci - 15.55 Beverly Hills, 90210 - 16.55 Melrose Plače - 17.55 Modeli - 18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 20.15 Šov za sto tisoč mark - 22.00 Kako, prosim? - 23.00 RTL v soboto ponoči - 0.00 Krvni brat, drugi del akcijskega filma - 1.40 Melrose Plače - 2.25 RTL v soboto ponoči - 3.15 Beverly Hills, 90210 - 4.00 Modeli - 4.45 Princ iz Bel-Aira - 5.05 Risanke NEDELJA k 8. JUNIJ____. TV SLOVENIJA! 8.20 Željko, avstralska nanizanka 8.45 Živžav 9.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 10.05 Koncerti za mlade 11.00 Rojen med divjimi živalmi, francoska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani 12.30 Nedeljska reportaža 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.55 Planet In 15.15 Zdravilna reka, kanadski film 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Intervju 22.05 Poročila, vreme 22.20 Sodnik in morilec, francoski film TV SLOVENIJA 2 11.05 V vrtincu 11.35 Lahkih nog naokrog 12.20 Zlata šestdeseta slovenske popevke 13.20 Izzivalci, francoska nanizanka 13.45 Nibelunški prstan, opera 14.50 Tenis, finale (m.) 18.00 Atletika 10.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Bramwell, angleška nadaljevanka, zadnji del 20.55 Alpe-Jadran 21.55 Nogometni turnir, Italija - Brazilija, posnetek 23.25 Šport v nedeljo 23.45 Balet Trocadero POP TV 8.00 Pujsji Dol - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Maček Felix - 9.30 Kasper in prijatelji - 10.00 Peter Pan -10.30 Parker Lewis - 11.00 Xena - 12.00 Argument - 12.30 Brez zavor - 13.30 Lov na opico, ameriška komedija - 15.15 Na jug - 16.00 Učinkovita zamenjava, nemška dra ma - 17.30 Razred, ameriška drama -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Be-verly Hills - 21.00 Melrose Plače - 22.00 Detektivka Lea Sommer - 23.00 Zabava vas Eddie Murphy, ameriška komedija - 0.30 24 ur TV HRVAŠKA! 7.50 Poročila - 7.55 Briljantina - 8.40 Risanka - 9.05 Dokumentarni film - 10.00 Ekološki kviz - 11.00 Super kongres '97 -12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja -13.15 Folklora - 13.45 Mir in dobrota -14.20 Opera Box - 14.55 Oprah show -15.45 Cena strasti, ameriški film - 17.20 Poročila - 17.30 Beverly Hills - 18.20 Melrose Plače - 19.30 Dnevnik - 20.15 Komedija - 20.50 J. F. K., ameriški film -23.50 Opazovanja - 0.20 Vsakdo ima tremo, dokumentarni film - 1.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 7.55 Koledar - 8.05 Po neskočnosti sveta - 8.35 Hrvaški gozdovi in gozdarstvo -9.05 Zlati gong - 10.00 Nedeljska maša -11.45 Polnočna premiera - 15.45 Dosjeji X - 16.30 Ansambel Jean-Patrice Brosse -17.40 Raziskovalec - 18.35 Popaj - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.15 Aplavz, prosim - 21.15 Dokumentarni program - 22.40 Zakonski pristan - 23.05 Glasbena oddaja - 23.50 Sprememba spola, ameriški film TV MADŽARSKA! 7.30 Otroški program - 11.00 Globus -12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo -12.30 Skrivnosti peska, pon. - 15.00 Begavčki - 15.30 Baptistični verski program -16.00 Disneyjevi filmi - 17.00 Štiristo tisoč dni - 17.25 Turizem - 18.15 Klip mix -18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 MC - 20.15 Čudoviti fantje Baker, amer, film - 22.10 Deklamacija -22.15 Leta družbenih sprememb, serija -23.30 Zsolt Durko in memoriam 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport . 22.45 Hudson Street, ameriška i® 23.10 Kaditi prepovedano, franc05 TV SLOVENIJA 2 11.10 12.15 12.45 13.15 13.45 14.35 15.05 16.05 16.55 17.25 18.15 19.00 19.30 20.00 20.50 21.55 22.55 Na potep po spominu Humanistika šport v nedeljo Mi smo pa v Selah doma_ Mesta prihodnosti, angleška^11 Obzorja duha Balet Trocadero . J Bramwell, angleška nadalje™ zadnji del Izzivalci, francoska nan*zan^jj Jake in debeluh, ameriška Sedma steza l Recept za zdravo življenje I Simpsonovi, ameriška nanizan I Komisar Rex, nemška nani® J Vrata nebeškega miru, amens8 I Razvedrilna oddaja Brane Rončel izza odra I POP TV . 10.00 Santa Barbara - 11 00 0^. Lea Sommer - 12.00 POP-kviz- sever - 13.30 Morska deklica -' M Jug - 15.00 POP 30 - 15.30 »J -- -- Barbara - 33 n Umor - 16.30 Santa Barbara M’ j ce - 18.00 POP-kviz - 1879 30 2^ >3 pisala - 19.20 Vreme - lj 20.00 Japonci so boljši । u0' ,. I , |4 20.00 Japonci so ooipi 9— _ komedija - 21.45 Športna scena Reševalci - 23.30 Acapulco n-' 0.30 24 ur - 1.00 POP 30 I5 U, TV MADŽARSKA 2 8.00 Računalništvo - 8.30 Vesoljske igre -9.00 Kje, kaj=? - 9.30 Družinski magazin -10.05 Družina Onedin, serija - 11.00 Šport - 13.05 Poje Šandor Puskas 13.30 Angleško podeželje - 14.00 Zaprašene filmske kocke - 14.30 Novi reflektor - 15.00 Krakov - papežev obisk - 15^0 Šport - 17.05 Vreme - 17.15 Gimnazija strtih src - 18.05 Kviz - 18.30 Evropski magazin - 19.00 Pravljica - 19.15 Klip mix - 19.25 Šport - 0.05 MC TV AVSTRIJA! 6.00 Konfeti - 9.15 Kje tiči Carmen Sandiego? - 11.15 Disneyev festival - 12.10 Univerza mojih sanj, filmska komedija - 13.30 Šport - 14.50 Športno popoldne: odprto prvenstvo . Francije v tenisu - 15.45 Naključni očka, film - 17.30 Nogomet: Latvija - Avstrija, prenos - 19.30 Čas v sliki -20.15 Policist iz Tolza - 21.55 Kolumbe -23.15 Umor po povzetju, srhljivka - 0.45 Usodni nagon, kriminalka - 2.10 Nevarna dediščina, pustolovski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Ljubezen brez iluzij, film - 10.30 Teden kulture - 11.00 Pogovor z novinarji - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.30 Domovina, tuja mati - 14.00 Pogledi^ strani -14.30 V kraljestvu morskega orla - 15.00 Cesaričin sel - 15.30 Tišina v gozdu -17.00 Poročila- 17.05 Klub za seniorje -17.55 Lipova ulica - 18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Poročila - 19.45 Vreme -20.15 Marjanca, film - 21.55 K stvari -23.15 Saloma, opera Richarda Straussa -0.45 Teden kulture - 1.15 Halo Avstrija, halo Dunaj - Majska komedija, film - 2.20 Halo Avstrija, halo Dunaj - 1.40 Pogledi s strani -1.50 Dobar dan, Hrvati - 2.20 Dober dan, Koroška - 2.50 Domovina, tuja mati RTL 5.35 Cluack Pack - 6.00 Disneyev Aladin -6.25 Timon in Pumba - 6.50 Jetsonovi -7.35 Huckleberry Finn - 8.00 Barney in njegovi prijatelji - 8.30 Ouack Pack - 9.00 Risanke - 9.10 Timon in Pumba - 9.35 Risanke - 9.45 Disneyev Aladin - 10.15 Zakrinkani jezdec - 10.40 Novi Spiderman -11.25 Bojna ladja Galaktika - 12.15 Di-sneyeva filmska parada - 12.30 Propadlo dekle, film - 14.15 A-tim - 15.10 Nevihta v raju - 16.00 Herkules v kraljestvu mrtvih bogov, akcija - 17.45 Umor je njen konjiček 18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.15 Polno življenje, drama - 22.05 Spiegel TV -23.05 Borimo se za vas! - 23.55 Prime Time - 0.15 Kanal 4-0.50 Pa prav Aljaska -1.45 Peter Gunn - 3.05 Hans Meiser PONEDELJEK , 9. JUNIJ TV SLOVENIJA! TV HRVAŠKA! J } 7.55 Poročila - 8-00 Dobr01 Poročila - 10.05 ‘z^^onevn’14ji ' 11.30 Za otroke - 12.00 Dne |8 Marisol - 13.10 Santa B orogram. ročila - 14.15 Izobraževalnimi« Za otroke in mladino - ■ danes ' J 8, na oddaja - 17.15 Hrva a„ !0 Kolo sreče - 18.40 Hrva^ H BiH - 19.30 Dnevnik ' ‘ !itve ,r svet - 20.45 Predsedniške pef0| . didat Vlado Gotovac - ' vaška vas - 22.Zb up amen* Smer sever - severozaho , 1.10 Poročila L TV HRVAŠKA 2 13.15 Koledar - .13.25 zia si” 13.15 Koledar -.13.25 riški film - 15.00 Aplavz, Mestece Peyton - 16-50,iw 17.15 Reševalci - 18-05 Po2a p^Jl 18.35 Hugo - '9.00 Župnim - 19.30 Dnevnik - 20.20 w cori(a _ 21 50 Belg«s*y V divjini, serija - 21 ^^^gijaX daljevanka - 22.50 Psih°'°gJ tarni film L TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 So^h 9.00 Dopoldne, vmes ob 9- p 11.00 Disneyjevi filmi - 'f' m ' L, 12.05 Posel - 12.25 TeleP^M Narodnostne oddaje - 1^235 gram - 15.00 Poročila ' peska - 17.00 Gozdarsko-'0 ^- A!’ 17.25 Vklopi - 17.55 ^18.® O veri - 18.10 BegavčkiL sreče - 19.00 Pravljica - 'goO 4' 19.30 Dnevnik, šport ' ^1(0^ ilK 20.15 Dosjeji X - 21.05 ' - AJ renca min. preds. Gyula "a 1 Deklamacija - 22.00 SeMs film - 23.50 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 p« 14.00 Zasedanje paflarnen e -bro sosedstvo - 1^^/ Regionalni dnevniki - 1°; Me , ročevalec - 18.45 Svet šport - 20.15 Madžarska Računalništvo - 21.20 P°‘ feto 21.30 Tele sreča, ig« 2^ Aktualno - 22.40 Keno y gu uspeha, koncert mia 23.35 MC 9.55 Popolna tujca, ameriška nanizank^ 10.20 Sodnik in morilec, francoski film 12.20 Zatv-kamero 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.05 Hugo 14.05 Zoom 15.05 Ljudje in zemlja 15.35 Intervju 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Ritem 17.25 Mejniki, nemška serija 18.00 Po Sloveniji 18.40 Lingo 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik 20.05 Pro et contra 21.00 Turistična oddaja IV ttSIRU" 13.10 Tom in Jeri/ ' šov - 15.40 Zem ja ^30^ Airvvolf - 18-05 Alt' ||na > | družina - 19-00,„/5 19.30 Poročila-20- komedija - 21.45 nCa ' pi enkrat v življenju, ron ganp - 23.30 Zadnja jeza tvavstpm*M^ 13.00 Čas v sliki 13.55 Dr. Stefan ^5 ženske zaupajo ' dan' i0£ 16.00 Schiejok vsak d „ - 19.00 Avstrija dan®| goI^D 19.53 Vreme - 2^ , s kenau - 21.05 poOle 22.30 Kultura - RTL >4 7.00 Točno ob sed g 0® 7.35 Med nami ' °8.3 3«^ ^-10.3060^^^^^ nagrada - 11.30 r , f rija - 12.00 X 13.30 Glej, kdo a a CM Schafer - 15.00 XX Hans Meiser - 1 J poMa .|i Med nami - « Ekskluzivno - 1®' Koiu^al I” splozivno - 20.15 - 21.50 Ekstra - * - •/ - 23.30 EkskluZ^M Ud 0.30 Na zdravje - ' । 1.30 Glej, kdo raz?1' 5- junij 1997 televizijski spored od 6. do 12. junija 33 4 r v =■ .r > TOREK SLOVENIJA 1 Jake in debeluh, ameriška nanizanka Poročni fotograf, danski film Poročila '3-<>5 Ungo 75 Po domače ,.'5 p'oefconfra 7 Turistična oddaja C« Mostovi Obzornik ■ v Taborniki in skavti <«.„ Mednarodna izmenjava otrok peniji sreče j?''dnevnik ' ’ Slovenija znotraj, dokumentarna od-51 a. te>a 72« o^vi, vreme, šport Berlin Nexanderplatz, nemška na-^^anka, 11/14 ’ poroča ^OVtNlJAŽ '5.05 A?bolna noč 'Us rjnv dlani tu« ?, ®P1 za zdravo življenje U,35 Nedeljska reportaža 15,on UrPfny Brown, ameriška nanizanka 153^ dan 'Urj ,atanebeškega miru, ameriška serija < ^/Jadran "45 ^'šar Rex, nemška nanizanka k,15 J^P^novi, ameriška nanizanka aoljska policija, ameriška nani- '10Q^nka 10,30 pahnimo tišini ■Ho iN'7'c'' 'rancoska nanizanka k,j, frnani oder ^ometni turnir, Anglija -Brazilija, ^^08 J!'?'8 sade^ pravice, gledališka v Ustava ženske zaupajo - 14.45 Lipova cesta -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.30 Ogled - 23.00 Oddaja o kulturi -0.00 Emigracija, N.Y., dokumentarni film RTL 6.00 Poročila - 6.05 Peter Gunn - 6.30 Poročila - 6.35 Eksplozivno - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila -8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Potovalni dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Chri-sten - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopar-dy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Komisar Schimpanski -21.15 Tequila in Bonetti - 22.15 Quincy -23.10 New York pod krinko, nova serija -0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje - 1.00 Ljubezen in vojna - 1.30 Glej, kdo razbija! -2.00 Magnum - 2.50 Poročila - 3.20 Hans Meiser - 4.10 llona Christen -.5.00 Barbel Schafer SREDA 11. JUNIJ (“OP vB.atbara - 11.00 Reševalci - ’ 12-30 Kritik - 13 00 1<00 VR. 5 - 15.00 POP ■?a- A7 ,^oza: Umor - 16.30 Santa - 18.00 POP-kviz Ji u?’'e napisala - 19.20 Vreme -ih'*t4nn ® Obsedena, ameriška telica “P^ia - 22.30 . °0 Reševalci - 0.00 Acapul-'00 24 ur - 1.30 POP 30 a|'A' 'O Os?0 Dobro 'u'ro ' 10 00 Wii3 otroka zobraževalni program 12.06 Dnevnik - 12.25 ^■ISlJ^ 14.10 Po-J6 in ma^ra26''a'ni program - 15.15 7'17??° - 16.45 Dokumentarce - <5 ^vaška danes - 18.05 i 2Qie '4° Smerokaz - 19.30 v43045 P, ?'s' 0 Hrvatih v Tuzli in Tumoe^se<^r"®Ke volitve: Kandi-21.45 Dokumentarni % ^.1q p^^ania - 22.50 Moc 7 U ^.ameriški film - 0.55 5^0 kca??3 namenom in razlo-- N*SC0 '17.15 Reševalci - Tl arhitektura - 18.35 s CM. ^Pamjska panorama - »C belo „ 20 Bolnišnica upanja -L briti Pesmi mrtvim V» "^i film S^Mari^877 - 6.00 Sončni ' 9 40 Magnum ^.Poročevalec - 11-10 13'°0 Poročila - 12-05 ,vHž' ’ 1330 Gimna‘ b'ogr.15 Antski ekspres -15.00 Poročila - -1705 pr°pad P-30 Vklopi ' ' 18-15 Posel - ' 19.15 KuP 5? , sport - 20.00 MC ft' 7? 21.5ŠY de' ser'ie - 21.05 k Port ^e'a družbenih spre-FV lazz 1996 _ 23.55 W5^i^ - 16-35 Eur0' S V' 'Mo o 1720 Vreme ‘. ^1^ Ohm Re9i°nalni dnevniki 20.10 Trend. W ^oruV0 Giglija ’ B'ac C1 ' 5, Onevnik - 22.25 »k 1 Su,?.0 *en° -23.00 k""m ~ 0.50 MC ■i /, ' ?š1° Ton^ Konfeti - - 17 15 »SM?« J &Jn0 VarUŠka - 'i hVS^In?^ tew?čno 0k”0. ( ,WV'.«. 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.05 Novice iz sveta razvedrila 15.30 Nikolajeva cerkev, nemška drama, 2. del 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.15 Frasier, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Omizje 0.15 Tednik TV SLOVENIJA 2 13.35 Evropski mesec kulture 15.05 Posadka, ameriška nanizanka 15.30 Nogomet 17.15 Izzivalci, francoska nanizanka 17.45 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka, 1/10 18.35 Skrb za zemljo, dokumentarni magazin 19.00 Oddaja o računalništvu 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Ameriška hči, ameriški film 21.40 Zapik 22.10 Gala noč s Quincy Jones 23.10 Zapik POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci -12.00 POP-kviz - 12.30 M.A.S.H. - 13.00 Luknja št. 3, ameriška komedija - 14.30 Obraz tedna - 15.00 POP 30 - 15.30 Diagnoza: Umor - 16.30 Santa Barbara -17.30 Mamice - 18.00 POP-kviz - 18.30 Umor, je napisala - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Brez zavor - 21.00 Newyor-ška policija - 22.00 M.A.S.H. - 22.30 Argument - 23.00 Reševalci - 0.00 Playboy - 0.30 24 ur - 1.00 POP 30 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol - 13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Za otroke in mladino - 16.45 Dokumentarna oddaja - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.40 Lepa naša - 19.30 Dnevnik - 20.15 Hrvaška policija, dokumen tarna oddaja - 21.00 Predsedniške volitve 97 - 22.05 Opazovanja - 22.35 Klub d.d. -22.55 Ptiči, ameriški film - 0.50 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.50 Potovanja: Japonska - 14.40 Hrepenenje za življenjem, am. film - 16.50 Acapulco - 17.15 Reševalci - 18.05 Glasbena oddaja - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.20 Dosjeji X - 21.15 Nori dnevi, hrv. film - 22.45 Filmska gibanja - 23.25 Seinfeld TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.05 Marienhof - 9..50 Maigret, kriminalka - 20.35 Kulturni spomeniki Madžarske -211.10 Od mize in postelje, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Welcome to Hungary - 12.55 Telepakk - 13.45 Gimnazija strtih src - 14.30 Šolski program -15.00 Poročila - 16.30 Skrivnosti peska -17.05 Čakajoč na vlado - 17.55 Vsakdan - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 MC - 20.15 Malo mesto, serija - 20.55 Klip mix - 21.10 Ljubezenski film, madžarski film - 23.10 Epidemije, serija - 24.00 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 13.35 Začetni kapital, 2. del - 14.00 Leta družbenih sprememb - 15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Robin Hood - 15.55 Naravno zdravilstvo - 16.125 Sotrpini - 16.25 Šolski program - 17.00 Skrivno poslanstvo,serija -17.30 TOP 40 - 18.00 Regionalni dnevniki in magazini - 19.05 Družina Onedin, serija -20.10 Atlantski ekspsres - 20.25 Srednjeevropski kulturni magazin - 20.50 Ura bogov -21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik, Keno - 22.20 Chile Paraguay in Argentina Eguador, nogomet TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 9.00 Srednja šola v RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHŽ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamu-rjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 1 3.30 Poročila - 1 3.35 Obvestila - 1 4.30 Romskih 60 - 1 5.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kultura in šport :ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val -21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce -13.00'Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.OS - Občine - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Oaj, kak san zlufto - 1 2.00 Poročila BBC -1 2.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje - Kaliforniji - 9.25 1492 - Osvojitev paradiža -11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci - 13.10 Tom in Jer-ry - 13.45 Risanke - 14.50 Naša mala farma - 15.40 Zemlja 2 - 16.25 Airvvolf - 17.15 Prijatelji za celo življenje - 18.05 Alf - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Šport -19.30 Poročila - 20.15 Komisar Rex -21.00 Dosjeji X - 21.55 Ekspres polkovnika Von Ryana, film - 23.50 Plutonijev sindrom, film - 1.20 Zadnja ježa v Santa Cruz, vestern -TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Ni treba, da je človek vedno lep, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Avstrija danes - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled - 13.00 Poročila - .13.10 Ljuba družina - 13.55 Dr. Stefan Frank - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Poročila - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ko glasba igra -21.05 Vera - 22.00 Poročila - 23.00 Dialog - 23.50 Ljudje in živali RTL 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila -7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Potovalni dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum -13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 -17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mestna klinika - 21.15 Šchreinemakers TV - 0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje - 1.00 Ljubezen in vojna - 1.30 Glej, kdo razbija ! - 2.00 Magnum - 2.50 Poročila - 3.20 Hans Meiser - 4.10 llona Christen 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice -21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07,30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 1 7.45 Mali oglasi - 18.15 Poslušamo vas - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.30 Iščemo za vas -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val -24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi - 1 2.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo * 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. 34 vestnik, 5. Prejeli smo: Dva kilometra asfalta, da bi bili tiho Ob branju članka z naslovom Dva kilometra asfalta, da bi bili tiho?, objavljenega v Vestniku dne 29: 5.1997, sem presenečeno ugotovil, da je zunaj slehernega konteksta objavljena moja fotografija s seje sveta Mestne občine M. Sobota z dne 26. 5. 1997, pod njo pa besedilo: Nekdanji poslanec Drago Šiftar si je v prejšnjem mandatu pridobival glasove pri Goričancih, ko jim je obljubljal cesto do Sotine. Glasove je takrat dobil, Goričanci pa še danes nimajo ceste. Ker ne verjamem, da bi časnik, ki naj bi Pomurce objektivno obveščal o zanje pomembnih dogodkih, namerno objavil tako netočne informacije, plasirane celo na način diskreditiranja mene in mojega dela v času poslanskega mandata, sklepam, da je članek napisal strokovno slabo podkovan novinar, ki ne spremlja problematike, o kateri piše. Sicer bi si pred pisanjem članka na za novinarja običajen način lahko pridobil podatke o tem, da sem se. kot poslanec v vseh petih odborih Državnega zbora Republike Slovenije vedno z vsemi močmi zavzemal za Prekmurje, posebno pa za Goričko. Tudi najbolj poškodovani odsek ceste R-349 Gederovci-Kuz-ma, v Sotini (pred gostilno Valeč), ki je omenjen v članku, je bil saniran predvsem zaradi mojega angažiranja v Državnem zboru. Do nadaljevanja sanacije ceste pa ni prišlo, ker moj predlog v obliki amandmaja na državni proračun, vložen naslednje leto, ni dobil zadostne podpore poslancev. Pri tem je žalostno, da me je od pomurskih poslancev podprl edino Feri Horvat, proti nadaljevanju sanacije omenjene ceste pa so bili vsi poslanci vladajoče LDS, vključno z Gezo Džubanom, ki je bil v Državni zbor izvoljen z glasovi Goričancev. V dokaz teh navedb prilagam fotokopijo omenjenega amandmaja ter računalniški izpis glasovanja o njem v DZ dne 16.1. 1996 (fotokopija je v uredništvu, op. ur.). Prepričate se lahko, da imamo res poslance, ki morajo Goričancem opravičiti svoje predvolilne obljube, vendar jaz ne spadam mednje. Uspešno pa je bilo moje prizadevanje za ureditev cest na relacijah Martjanci-Hodoš in Petrovci-Kuzma pa tudi pri realizaciji marsikaterega pomurskega projekta z drugih področij, kjer sem razmišljal, čutil in glasoval vedno kot Prekmurec, ne pa kot pripadnik stranke. Na svoje ravnanje sem upravičeno ponosen pa tudi na to, da si v predvolilnem boju nisem prisvajal tujih projektov kot nekateri moji konkurenti. Tako lahko grem tudi danes z mirno vestjo in dvignjeno glavo pred svoje volivce in vse svoje trditve tudi pisno dokažem. Zato tudi ne morem dovoliti, da me nepodkovan novinar v članku, ki je očitno ušel budnosti urednika, prikazuje v drugačni luči. Upam, da bo s korektno objavo mojega odgovora vsaj delno popravljena škoda, ki mi je bila storjena, ter da se tovrstne napake ne bodo več ponavljale. Drago Šiftar Ovčereja na Goričkem? Nove orgle v Odrancih Zadonelo skoraj tisoč petsto piščali Zahvala vernikom, dobrotnikom in domači občini Orgle so izdelali v škofijski orglarski delavnici v Hočah pri Mariboru. Imajo 1.473 piščali, kar je skoraj toliko kot je vernikov v župniji Svete trojice v Odrancih. Odranske orgle so elektromehanske s 23 pojočimi registri in so razdeljene na dva manuala. Imajo sapnice na poteg, traktura (povezava) Q,d igralnika do orgelske omare pa je elektromagnetska. Ideja o nakupu klasičnih orgel se je začela uresničevati 1995. leta. Toda pojavila sta se dva problema: kam postaviti orgelsko omaro, da ne bo tujek, ki bi kazil arhitekton Omara novih odranskih orgel je na nekaj metrov visoki galeriji, igralnik pa je v cerkveni ladji. - Fotografija: J. Ž. sko enovitost prostora, ampak naj bi ga celo polepšal in obogatil, in ali bo župnija finančno kos nabavi kraljice glasbil. Uspeli so! Ob pomoči vernikov, drugih dobrotnikov in občine so uspeli zbrati potreben denar; nove orgle pa se tudi sicer lepo vključujejo v prostor, torej Valentinčičeva arhitektura in Kregarjeve freske niso prizadete. Orgelska omara je na vzvišenem Kmetijsko svetovalna služba Živinorejsko-veterinarskega zavoda za Pomurje je pred dnevi na kmetiji Kočarjevih pri Gradu pripravila strokovno demonstracijo striženja ovac, obrezovanja parkljev in uporabe sredstev za zatiranje parazitov. Beseda pa je stekla tudi o ovčereji v deželi ob Muri. »Ovčerejo širimo izključno tam, kjer se površine zaraščajo oziroma jih je težko obdelovati. prej ali slej organizirati za skupen nastop na trgu. Sicer pa ima kontrolirane trope deset ovče- Vsekakor ne gre za konkurenco govedoreji, ampak si želimo, da z aktiviranjem vsaj 20 odstotkov travniških površin preprečimo zaraščanje. Ovčereja je alternativna živinorejska panoga, programe selekcije imamo na ŽVZ-ju pri kmetijsko svetovalni službi, vemo, kaj bi radi in kaj hočemo,« je povedal specialist za živinorejo Janez Lebar. Največ problemov imajo trenutno ovčerejci na Goričkem s prodajo, zato se bodo morali prostoru (galeriji), igralnik pa je v »pritličju« v cerkveni »ladji«. Za izdelavo in postavitev orgel je posebej zaslužen dr. Štefan Ferenčak, sicer voditelj orglarske šole v Mariboru, ki je dal tudi zamisel za »španske trobente.« Na orglah seveda ne bodo igrali le med bogoslužjem, kajti primerne so tudi za igranje drugih skladb - koncertiranje. Odranske orgle je v nedeljo, 1. junija, blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger. J. ŽERDIN rejcev (nekateri imajo le štiri ali pet ovac, najde se tudi kakšen s Predreferendumska debata Za vežico milijon mar^ Te dni se je v hišnih nabiralnikih ljutomerske, cvenske, stročjevaške in železnedverske krajevne skupnosti znašlo propagandno gradivo, ki nagovarja ljudi h krajevnemu samoprispevku. Prva javna razprava je bila v ponedeljek v ljutomerskem kulturnem domu. Izrečenih je bilo kar nekaj pomislekov: zakaj je na prvem mestu mrliška vežica (vredna okrog milijon mark, v tej vsoti pa ni vštet dovoz niti parkirišče, za kar bi bilo potrebno dodatnih 15 do 20 milijonov tolarjev), zakaj se bo referendum izvedel pred ureditvijo odlagališča smeti (tam naj bi vežica tudi stala) in denacionalizacijskega zahtevka na delu zemljišča (čeprav naj bi menda načelnik UE obljubljal, da bodo do jeseni rešili problem) in navsezadnje, ali v Ljutomeru res potrebujemo tako drago vežico? S kolikšnim deležem bo pri projektu udeležena ljutomerska komunala, predvsem če bodo postali koncesionarji, oziroma mar ne pobirajo vsako leto za pokopališče? Je res tako zelo estetski nov videz brez cipres oziroma zakajjih niso ponovno zasadili, kot so obljubljali, Kmetijski minister v občini sv. Jurij ob Ščavnici O aktualnih vprašanjih kmeH Da je kmetijstvo v občini Sv. Jurij ob Ščavnici glavna gopodarska panoga, potrjuje tudi visoka udeležba kmetovalcev na srečanju s kmetijskim ministrom Cirilom Smrkoljem, ki gaje pripravil odbor SLS Sv. Jurij ob Ščavnici. Minister se je najprej pogovarjal z županom občine Slavkom Mihaličem in predsednikom občinskega sveta Francem Lan-čičem. Ta sta ministru predstavila probleme, ki zadevajo kmete in izrazito kmetijsko občino Sv. Jurij ob Ščavnici. V več kot dveurnem srečanju je minister dal glavno besedo kmetovalcem in drugim, ki so mu postavljali vprašanja, na katera je sproti odgovarjal. Največje bilo vprašanj o kmetovanju malih kmetij, cenah kmetijskih pridelkov in živine, težavah pri prodaji živine ter drugih aktualnih vprašanjih, s katerimi se srečujejo. Glede prodaje živine je mini ster povedal, da se kažejo rešitve, 309), nekaj ni organiziranih. Ko bomo imeli tristov ovac, kupljenih iz kontroliranih tropov po Sloveniji, pa bomo lahko zahtevali državno kontrolo, ki jo bo opravila Biotehniška fakulteta, katedra za rejo drobnice. Ovčereja naj bi se sprva raz vijala kot dopolnilna dejavnost k obstoječi živinorejski proizvo- dnji, naj gre zapg govedorejo, potem p J j da se bo kdo opogulW varjal le z ovčerejo. U uspešen, pa bi mora 150 živali, saj bo le a J daji jagenjčkov konk trgu. J tudi#* »Prizadevamo si lavo prešitih odej iz « Bili smo na strokov Avstriji, kjer sme>siit Cena je spodbudni potrebno kupiti u za obdelavo volne, Lebar. .... Podobno razmišlja" Kočar od Grada. Z začel ukvarjati pre Zdaj ima deset ovac, pasemske. žav pri zatiranju j, poudarek pa daje> jj, striženju. Sicer pa liko dela kot recirn govedom, saj se .ji^ potrebno jim je .j nekatere hranilne ^' 4 je veliko, in če bo ti štev, razmišlja® c>^4 30 ovac.« Sogovo ' « zaposlen pri P°st' kmetijstvom ukvarja . bi bilo potrebno po* predelavo volne’ ,nizX prodaja bolje \ doslej, ko se moranj ko sojih pred leti izruvali? Bomo torej imeli novo mrliško vežico, na sredi poti pa bodo še vedno stali zabojniki za smeti? Mar vse to ne spominja na lanskoletno zgodbo o novem smetarskem avtomobilu in nerešenem odlagališču? Kaj se bo zgodilo s staro vežico? Iz kakšnih materialov bo zgrajena nova? Vprašanja brez odgovorov. In mar ni sklicevanje na podporo strank, ki so jih že pred javno razpravo povabili na večerni klepet (saj veste, v Ljutomeru se menda nič ne premakne zaradi strankarskih zdrah), malce samovoljna izpeljava predsednika KS g. Šakelška, vsaj kar se strankarskih odmevov zelenih in SDS-ovskih politikov (ki so se razprave udeležili) tiče. Na kaj bi torej Ljutomerčani lahko bili ponosni: na mrliško vežico kot identifikacijsko stičišče štirih krajevnih skup- nostih. čistilno naprsfl”"t for? Resda naj bi od jali krajani L5odsW Petih letih bi tozne^U ?0 odstotkov ene brv11’ Ji veda vštete v dohcdf.JI vo. Mar ni prednost3 JI sevanje ekoloških in Ml problemov? In nje v samoprispevek Ml žice do čistilne nnPr? Ml torskega omrežja pafJI nikov in cestnihsve Ml oni vasi vendarle Pre'Ml v petih letih lahko ’’MI referendum že b°, PMI suje o posameznih? tako ugotovi, kajfMI jani podpirajo in kal Ml ni načrti. Konec razP. Ml je udeležilo okrol^MI (kar na neki način * Ml ljudi do samopri^ fll nel v stilu, da naj -Ml krat pretehta prc^ II posameznih pr°iej pfjl saj so že sklenili pogodbe za izvoz 7000 govedi v Nemčijo. Nekontroliran uvoz cenenega manj-kakovostnega mesa znižuje cene in porabo domačega mesa. Pri uvozu bi morala več narediti inšpekcija. Na vprašanje, kako naj kmet zmore plačati stroške za zdravstveno in ivalidsko zavarovanje, je povedal, da se v vladi zavedajo, da kmetije tega več ne ne zmorejo. Minister je povedal, daje sedanje sodelovanje z Drnovškom dobro, če pa bo prišlo do prevelikih problemov, pa bodo pač izstopili iz vlade. Zavzemali se bodo za več denarja, ki bo namenjen kmetijstvu. Tako si je že izboril 5 milijard tolarjev več, kot računa gaJanJ' tolarjev. M* bi najd^t^ bljajo v Posebno nili gradnJ' a no ter gradn J murju. jti« vršinah- -j, Pr J več bod° cest' Pa & j XI Kmetje- Pjn6t s’ J J magati daj. ne odsk nato m;mi e taknih s°s lih kmet' morala d Z jih je imel proračun iz leta 1996, 5- junij 1997 PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo POKLICA DELA; Vstam^9 mesJ do 6. 6. ^STVo^Ta^0, S' P" Zl' 13 KR|žr^I,ARA nOVA vas ločen čas r ^^^KA DELA; do-'^NKOSIm^'d° 6 6 ’97; STVO rtaba C' S' P ' ZIDAR-^EVcS^VA VAS 13, ' G.°S^ nedo-> D o°n 1°' 69T BELI ^SKEčpte'’ ULICA prEK-Vci ^G^E 110, ČRENŠO-^OMtHA^IK dr,|ns' 1 leto delovnih ^°DELO POSKU-mesec, do 6. 6. r'D- O. O., TRGO- AL- Oglase VAL ^{•aročite 3 e^fonu TEL S-014. URE. VSKO PODJETJE UVOZ - IZVOZ, SKAKOVCI 35, CANKOVA AVTOMEHANIK; nedoločen čas; 1 leto delovnih izkušenj; drugi pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC, do 6. 6. '97; WOLF, D. O. O., TRGOVSKO PODJETJE UVOZ - IZVOZ, SKAKOVCI 35, CANKOVA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA S PRIKLOPNIKOM - C+E KATEGORIJA; nedoločen čas; drugi pogoji: NAJMANJ 1 LETO DEL. IZKUŠENJ PRI MEDN. ŠPEDICIJI; do 6. 6. '97; ANTON MARTINEC, S. P., TONATRANSPORT - ORGANIZACIJA PREVOZOV, MARKIŠA-VSKA 3, MURSKA SOBOTA VOZNIK AVTOBUSA VOZNIK AVTOBUSA; določen čas 9 mes., do 6. 6.97; ZDENKO NOVAK, S. P., AVTOPREVOZNI-ŠTVO IN PREVOZ POTNIKOV, RADOMERJE 14G, LJUTOMER PRODAJALEC PRODAJALKA V DISKONTU; določen čas 12 mes.; drugi pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE, do 10. 6. ’97; ALOJZ KOREN, S. P., DISKONT JATA, TRG SVOBODE 19, GORNJA RADGONA PRODAJALEC AVTOM., REZ. DEL., KMET. MEHAN. PRODAJALEC VOZIL; nedoločen čas; drugi pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC, do 6. 6. '97; WOLF, D. O. O., TRGOVSKO PODJETJE UVOZ - IZVOZ, SKAKOVCI 35, CANKOVA KUHAR KUHAR; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj, do 6. 6. '97; M. P. L, MARKETING, PROIZVODNJA, INGENERING, D. O. O., GRAJSKA ULICA 1A. MURSKA EKONOMSKI TEHNIK KNJIGOVODJA - PRIPRAVNIK; določen čas 9 mes.; jeziki: osle Ij na PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba l-ll lll-IV V VI VH-VIII SKUPAJ Murska Sobota 3 11 3 2 1 20 PINK .0 za nakup nad 100.000 SIT ^ran servis in montaža 2 leti, za steklo 5 let ■ svetovanje Jelovica H^KOFJA LOKA,tel.:064/61-30, fax:064/634-261 murska sobota, ‘ WuL5,’teL & faks: (069) 22 921 ^KRZAL, Križevci/Lutomer SOBOTA; št. del. mest: 2 NATAKAR NATAKAR; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj, do 6. 6. '97; LINIJA, D. O. O., TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE, BAKOVSKA 29A, MURSKA SOBOTA NATAKARICA ALI PRODAJALKA; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; drugi pogoji: LAHKO DRUGI PODOBNI POKLICI; do 10. 6.97; BELI GRAD, D. O. O , ULICA PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI KUHARICA; nedoločen čas; drugi pogoji: LAHKO BREZ POKLICA; do 10. 6. '97; BELI GRAD, D. O. O., ULICA PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI STROJNI TEHNIK IZDELOVANJE POKROVOV ZA SVEČE; nedoločen čas; 2 leti delovnih izkušenj; do 10. 6. '97; BOROVIČ, TRGOVINA NA VELIKO IN MALO, D. O. O., MOSTJE 59,LENDAVA/LENDVA PROMETNI TEHNIK DISPONENT - ŠPEDITER; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Word; do 6. 6. '97; T. I. P. TRANSPORT, INŽENIRING IN PROIZVODNJA, D. O. O., LENDAVSKE GORICE 18A, LENDAVA/LENDVA nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: Windows; do 6. 6. ’97; STANISLAV ZVER, S. P., ZVING - POSLOVNE IN FINANČNE STORITVE, GOMILICA 134, TURNIŠČE EKONOMIST INFORMATIVNO-PRODAJNI IN NABAVNI MENEDŽER; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno, angleški jezik -govorno in pisno; drugi pogoji: LASTEN PREVOZ IN IZPIT B-KA-TEGORIJE, POSKUSNO DELO 3 MESECE, SMER: EKONOMSKA, FINANČNA,PRAVNA; do 14. 6. ’97; AGRAS, D. O. O., TRG SVOBODE 12, GORNJA RADGONA FIZIOTERAPEVT VIŠJI FIZIOTERAPEVT - PRIPRAVNIK; določen čas 9 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 10. 6. 97; POMURSKI ZDRAVSTVENI ZAVOD, SPLOŠNA BOLNIŠNICA, ULICA DR. VRBNJAKA 6, MURSKA SOBOTA DIPL. INŽENIR STROJNIŠTVA ZA TEHNOLOGIJO VODJA MONTAŽE; določen čas 9 mes.; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Autocad; drugi pogoji: POSKUSNO DELO 60 DNI, STROKOVNI IZPIT; do 11.6. 97; E 92 - NOVAK - PODJETJE ZA TREŽNJE IN ORG. PROIZV., ULICA V. PREKOMOR. BRIGADE 11, LJUTOMER; (*) < n M IW amizna f^onfekcija SEDEŽNE IN VRTNE GARNITURE * namizni prti (POSEBNOST : IMPERGNIRANI prti za terase) * posteljno perilo vseh velikosti in modernih vzorcev □ ZA STANOVANJA IN POSLOVNE PROSTORE Z sprejemamo naročila za vse vrste KARNIS, O ki jih na željo vgradimo Jože ŠTERMAN Prešernova 32 9000 M. Sobota Tel./fax: (069) 22-690 Republika Slovenija, Upravna enota Murska Sobota objavlja v skladu s 13. členom Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. list SRS, št. 31/76) javno dražbo najdenih stvari, ki jim je potekel rok hrambe, in sicer 28 koles, 6 koles z motorjem in drugih najdenih stvari. Ogled najdenih stvari je mogoč uro pred začetkom javne dražbe. Javna dražba bo v soboto, 21.6. 1997, na dvorišču Javnega podjetja Komunala, d. o. o., Murska Sobota, Kopališka ul. 2, ob 9. uri. Občinski svet Občine Kuzma objavlja na podlagi Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Kuzma RAZPIS za pridobivanje posojila za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Kuzma za leto 1997, in sicer iz: sredstev LB Pomurske banke, d. d., M. Sobota v višini 15,000.000,00 SIT (glavnica), sredstev občinskega proračuna v višini 2,000.000,00 SIT (subvencioniranje obrestne mere) Pogoji za dodelitev posojila: - obrestna mera: TOM + 9 % letno - subvencija občine (r): 5 % letno - moratorij: 6 mesecev - doba vračanja posojila je 4 leta, vključno s polletnim moratorijem - posojilo se vrača v trimesečnih obrokih Sredstva se dodeljujejo za naslednje namene: a) v malem gospodarstvu za: 1. nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov, • 2. posodobitev in razširitev obstoječih proizvodnih in storitvenih zmogljivosti, 3. nove proizvodne in storitvene programe, 4. nakup oz. posodobitev opreme. b) v kmetijstvu za: 1. graditev, prenovo in adaptacijo gospodarskih objektov na kmetiji, namenjenih za intenzivno rejo ali pripravo in dodelavo lastnih kmetijskih pridelkov, 2. gradnjo in obnovo objektov za dopolnilno dejavnost na kmetijah, 3. nakup opreme, ki se vgrajuje v gospodarske objekte in objekte za dopolnilno dejavnost na kmetijah, 4. nakup kmetijske mehanizacije, 5. nakup kmetijskih zemljišč za povečanje rastlinske pridelave in živinoreje. Sredstva lahko pridobijo: a) za pospeševanje razvoja malega gospodarstva: 1. samostojni podjetniki posamezniki, 2. družbe v zasebni lasti, 3. pravne osebe, ki se uvrščajo med malo gospodarstvo in so v zasebni lasti. b) za pospeševanje razvoja kmetijstva: 1. občani s statusom kmeta, 2. občani, ki že imajo oz. bodo opravljali dopolnilno dejavnost na kmetijah. Za posojilo lahko zaprosijo tudi prosilci, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register. Sedež družbe oz. poslovni prostori, kraj investicije in kmetija mora biti na območju Občine Kuzma. Sredstva se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg pogojev, ki jih zahteva LB Pomurska banka ter pravilnik o dodeljevanju posojil, kar najbolj izpolnjujejo še naslednje pogoje: - opravljajo oz. bodo opravljali dejavnosti, ki v občini niso razvite, - ustanavljajo nove proizvodne in storitvene zmogljivosti in ustvarjajo možnost za nove zaposlitve, - opravljajo oz. bodo opravljali dejavnost, ki bo zagotavljala sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni sistem in ki bo izvozno usmerjena, - so kmetijski zavarovanci, - imajo družinsko kmetijo z ugodno starostno strukturo. Prijava na razpis mora poleg osnovnih podatkov (navedba prosilca, višina zaprošenih sredstev, namen pridobivanja sredstev) vsebovati: - dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, - dokazilo glede namena pridobitev sredstev pri razširitvi poslovanja, - kupoprodajno pogodbo, predračun ali račun, če gre za nakup poslovnih prostorov, opreme oziroma kmetijskih zemljišč, - gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del za gradnjo in adaptacijo poslovnih prostorov ter graditev, prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov kmetije oziroma objektov za dopolnilno dejavnost na kmetiji, - pogodbo za večji posel, ki pomeni trajnejšo razširitev poslovanja, - obrtniki in samostojni podjetniki predložijo davčno napoved, bilanco uspeha in bilanco stanja za preteklo leto ter potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, - podjetniki (gospodarske družbe) predložijo izkaz uspeha in premoženjsko bilanco za preteklo leto ter BON 2, - zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu premoženja za potrebe zavarovanja posojila, - strokovno mnenje pristojne kmetijsko svetovalne službe, - druge podatke, ki jih lahko zahtevata banka in občinski svet. Prošnjo za posojilo s prilogami vložijo prosilci na upravi Občine Kuzma, Kuzma 24, v 20 dneh od objave razpisa. Komisija za dodelitev posojil bo prošnje rešila najpozneje v 30 dneh od poteka razpisnega roka in posredovala sklepe prosilcem najkasneje v osmih dneh po sprejetju. Omenjeni sklep je dokončen. Po pridobitvi sredstev sklene posojilojemalec posojilno pogodbo z LB Pomursko banko, v kateri so določene vse medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank. Predsednica Občinskega sveta Občine Kuzma Elizabeta Klement, I. r. vestnik, 5. junijj^ Čarno jezero V soboto, 7. junija, bo na Rakovniku v Ljubljani srečanje otrok pod naslovom Sledi me vabijo. Skupaj s salezijanci ga prirejajo sestre reda hčera Marije Pomočnice (HMP). Otroci se bodo ob igri in molitvi seznanili z narajzličnejšimi poklici, ki so vsak po svoje nekaj edinstvenega in posebnega. Soboški animatorji so se skupaj s sestrami HMP odločili predstaviti poklic sla-marstva. Gre za delanje okraskov iz slame, pri čemer bo pomagala gospa iz Lipovec. Birmanci so pripravili tudi nekaj folklornih plesov in družabnih iger, vse to pa naj bi predstavilo prekmursko kulturo. Tudi prek mavrice različnih poklicev spoznavamo veličino božjega stvarstva, katerega enkraten in neponovljiv del je vsak izmed nas! (gk) Agility v Bukovcih Mešančki so najboljši V soboto je bilo v Bakovcih šesto državno prvenstvo v agilityju, športu spretnosti in gibčnosti psa pri premagovanju ovir in sposobnosti komunicirnja z vodnikom, ki ga je pripravilo Kinološko društvo Bakovci. Udeležilo se ga je šestinpetdeset predstavnikov iz Slovenije in Hrvaške. Pomerili so se v štirih kategorijah, agility I mini in standard ter agility II mini in standard, zmagala pa sta dva mešan-čka ter malinu in bradati coli. V kategoriji agility I mini je zmagala Anka Kokalj s svojo me-šančko, pri agility I standard je bila najboljša Milena Kos z mali-nujem, v profesionalni kategoriji Agility II pa je bila pri mini najboljša Tanja Janjež z mešanko, pri standarnih pa Sara Esserd z bradatim colijem. Tekmoval je tudi en domači predstavnik, član Kinološkega društva Bakovci, Štefan Kuplen s samojedom, ki je v kategoriji agility standard dosegel tretje mesto in si prislužil odlično oceno. Čeprav so bili Prekmurci eni od začetnikov tega tekmovanja pri nas, seje tokratnega tekmovanja udeležil le eden predstavnik iz pokrajine ob Muri. Kljub vsemu je potrebno pohvaliti člane KD Bakovci, da še naprej pripravljajo tovrstna tekmovanja, posebno zato, ker so tudi ovire izdelali sami člani društva po evropskih standardih. Tekst in foto: ANR MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU TEL 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. BDEČI MLIN 5 S DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ 090 44 48 SKRIVNOSTI LJUBEZNI - odzivnik 090 75 17 00.599.281 5 ZGODBE .599 SUPER V.ROCE motorna vo$ ALFA 164, 2.0TWINSg| vovolan, električni pom« električni pomik stekel, la, centralno zaklePan^jaiacijo3 črne barve, 140 KM, z mobitel, prodajo za ■ j (I(1 Tel.: 21 285, od 7. ao 111,3510 MOPED APN6in>arn^ prodam. Filo, Selo 37. -GOLF ugodno prodam-Td-ml3526 GOLF J, vozen ^‘""“'3« prodam. Tel.: 24 665. OPEL KADETTC ugodnoP' Tel.: 46 240. ml35J/ HONDO CRX, črne J 1990. registrirano do ,j3j' ■ prodam. Tel.. 70 675. PEUGEOT 309 GL M prodam. Serdica 2 . En dan gor ali dol?! Kaj bo pisalo na gibinskem pomniku? SKUPAJ PROTI 00.59 555 VEDEŽEVANJE - TAROT 1 min 1 56 sit NON - STOP Ministrstvo za obrambo je financiralo izdelavo spominskih znakov za Presiko, Gibino in Ka-čure, ki naj bi sedanje in prihodnja pokolenja spominjalo na dogodke iz osamosvojitvene vojne. Zapletlo se je pri spominski plošči, ki naj bi jo 28. junija prihodnje leto odkrili na Gibini, datum pa razglasili bodisi za krajevni ali občinski razkriški praznik. Spominski znak Gibina ima zapisan napačen datum dogodka, namesto 28. 6. 1991 in 2. 7. 1991, na znaku piše 27. 6. 1991. Vendar pa ministrstvo za obrambo, kot smo neuradno izvedeli, nima namena popravljati napisa in prevzeti stroškov izdelave novega znaka. Menda naj bi z napačnim datumom po- deljevali že neka priznanja. Pri vsej zgodbi je neverjetno, da ministrstvo za obrambo ne ve točnega datuma, da tega očitno ne vedo niti na štabu TO v Ljutomeru in da so z datumi skregani tudi ljutomerski Občinarji, [n potem se čudimo, če npr. hrvaški predsednik Tud-man tako omalovažujoče govori o naši osamosvojitveni vojni?! A. P. ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI VEDEŽEVANJE - TAROT 1min 156 sit NON - STOP BIOENERGETIK JASNOVIDEC IRIDIOLOG ERIK LJUBEZEN ZDRAVJE KARIERA DENAR RUBIKON *Vport 09042 70 | Konjske dirke v Lenartu Ljutomerčanom tri prva mesta Gorsko kolesarjenje________________ Prvo odprto prvenstvo M. Sobote V Lenartu so bile kasaške dirke, na katerih so sodelovali tudi Ljutomerčani in se lepo odrezali, saj so zasedli tri prva, šest drugih in eno tretje mesto. Prva mesta so zasedli: Vitalis (Daniel Heric) v prvi dirki dveletnikov (1:26,45), Laguna (Franc Zorko) v tretji dirki za 3- do 5-letne kasače (1:24,85) in Lariosa (Vlado Žnidarič) v sedmi dirki za 3-do 12-letne kasače (1:20,61). Drugi so bili: Avio MS (Marko Slavič) v prvi dirki dveletnikov, Lisko Lobell (Simon Erjavec) v tretji dirki, Li sta. Lobell (Stanko Sraka) v četrti dirki, Meri Lobell (Mirko Babič) v peti dirki, Ahaja (Janko Sagaj) v šesti dirki in Anita (Darja Jureš) v sedmi dirki. Tretje mesto je zasedel Rion (Franc Puhar) v prvi dirki dveletnikov. Na četrta mesta pa so se uvrstili: Fux As (Jernej Slavič) v četrti dirki, Filly (Branko Slana) v šesti dirki, Anihila (Jože Sagaj) v sedmi dirki in Soulman (Janko Makoter) v osmi dirki. Duras (Jože Sagaj) je bil peti, Ira MS (Marko Slavič) pa še- Športna zveza Murska Sobota je v Fazaneriji - na kanalu pripravila prvo odprto prvenstvo Murske Sobote v gorskem kolesar- Namizni tenis Kocuvan soliden Na tretjem mednarodnem mladinskem prvenstvu Slovaške, ki je bilo v Malacky, je sodelova- jenju. Sodelovalo je 32 kolesarjev iz osnovnih in srednjih šol. V kategoriji 5. in 6. razredov je zmagal Marko Bertalanič (OŠ I) pred Dejanom Banfijem (OŠ III) in Mihom Benkičem (OŠ I). V kate-groiji 7. in 8. razredov je bil najboljši Sao Rauter pred Jožetom Paničem (oba OŠ Ljutomer) in Damirjem Časkom (OŠ III). Med srednješolci je tekmoval Aleš Flisar (SETUAŠ). (K. Glažar) MIN/156 SIT 24 UR DNEVNO POKLIČITE ZDAJ I VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA 0904 PAR., s. p. , 156 SIT/min. Motokros________________________________ Odličen Marko Jaušovec V Orehovi vasi je bila dirka v motokrosu za svetovno prvenstvo v razredu 125 ccm. Na dirki je nastopil tudi član MTC Radenci Marko Jaušovec in bil daleč najboljši slovenski tekmovalec. V močni konkurenci, kjer je startalo 40 najboljših voznikov, od katerih jih je bilo 20 sposobnih zmagati, uvrstitve za točke glede na Jaušovcev motor ni bilo pričakovati, saj bi bila vsaka uvrstitev pred 30. mestom velik uspeh. Toda Marku Jaušovcu je v boju z asi svetovnega motokrosa uspelo kar dvakrat. V prvi vožnji je bil 28., v drugi pa 27., tako daje v skupni uvrstitvi zasedel 27. mesto, kar je vsekakor velik uspeh. Marko Jaušovec bo 15. junija sodeloval na mednarodni dirki za pokal Alpe -Jadran v Avstriji. (J. Vaupotič) lo 17 držav. V drugi ekipi Slovenije sta igrala Gregor Kocuvan in Miran Solar (oba MT Sobota). V predtekmovalni skupini je ekipa zasedla tretje mesto. Premagala je drugo ekipo Slovaške z 2 : 1 ter izgubila s Francijo z 1 : 2 in z Italijo z O : 2. Dve zmagi je dosegel Kocuvan, eno pa dvojica. V tekmovanju posameznikov je Kocuvan v predtekmovalni skupini zasedel drugo mesto, Solar pa je ostal brez zmage. M. U. MEN J A L N I C E E NK A Lendavska 19, Tel.: (069) 24 389, Murska Sobota Ugodna prodaja deviz na več obrokov (s čeki tekočega računa). Z NAMI V SVET - MENJALNICE ENKA Preskakovanje ovir____________ Maja Vohar v Kamnici druga V Kamnici pri Mariboru je bilo tekmovanje v preskakovanju ovir. Sodelovale so tekmovalke KK grad Rakičan Monika Marič, Mojca Horvat, Katarina Magdič in Maja Vohar. Najuspešnejša med njimi je bila Maja Vohar, ki je v kategoriji A-2 (1,10 m) s konjem Blackom Berryem zasedla drugo mesto. Monika Marič je bila s konjem Targom deseta. Katarina Marič in Mojca Horvat sta končali parkur s 4 kazenskimi točkami. V kategoriji L (1,20 m) so vse končale parkur s 4 kazenskimi točkami. Gorska preizkušnja veteranov__________________ Nada in Edi Berden tretja Na Križni Gori je bila prva letošnja preizkušnja motoristov veteranov. Na preizkušnji sta kot edina iz Pomurja sodelovala tudi zakonca Nada in Edi Berden iz Andrejec in med prikoličarji zasedla tretje mesto. Druga preizkušnja bo 15. junija v Kranju, tretja pa 29. junija v Andrejcih. Na letošnjo preizkušnjo se v Andrejcih že vneto pripravljajo, saj računajo na dobro udeležbo tako tako mojstrov jeklenih konjičkov kot gledalcev. Tek do gradu Sodelovalo 48 tekačev in 14 družin Turistično društvo Grad je pripravilo 12. tradicionalni Tek do gradu. Na 1200 m dolgi progi je sodelovalo 48 posameznikov in 14 družin. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili: ml. dečki: Tušek (Grad); ml. deklice: Grajeva (Kruplivnik); st. dečki: Šarkezi (Dolič); st. deklice: Der-varičeva (Radovci); mladinci: Ficko (Radovci) in Debelak (Grad); mladinke: Ferkova (Grad); člani: 1. Grabar (TS Radenci), 2. Potočnik (Sebeborci), 3. Maučec (Ljubljana); članice: Kerečeva (Kovačevci). Med tričlanskimi družinami je zmagala družina Sukič (Matjaševci) pred Kovač (Grad) in Rojko (MS). G. G-. Skočite na vlak podjetništva z diplomo Visoke šole za podjetništvo! ^Pokličite: tel.: 066 747 351 - Visoka šola za k podjetništvo, Senčna pot 10, Portorož, F tel.: 061 1881 327,1687 002 ^GEA College, d.d. Dunajska 156, Ljubljana Pošljite mi predstavitveno gradivo! Ime in priimek„ Visoka šola za podjetništvo. Naslov Podjetje Telefon Internet: http://www.vssp.gea-college.si 111,3536 .197^ GO}F1V1i676e925.®,35SJ prodam. Tel.. 76 vz PEUGEOT 405 prevoženih 105.000 ■ zsf/ tracitne barve, pro%j DEM. Tel.: 32 075.j: 126 P in prodam. Marič, Na^ ce 20, M. Sobote, ml J ATX, letnik 051/ 1988. prodam. lel-m 13580 11« ZASTAVO 128,1J < km, prenovljeno. Tel.: 49 280, pol 8'un Z MOPED APN L štiri no prodam. Tel- JUGO 45 KORAL J striran do februarj . ' S prodam. Tel.: 46 67° J GOLF JXD, letnik l"g 500P^ opremo, Procla®,-Og Tel:. 31 464. m BS« J VISO CLUB, registr 1982, prodam-t61" JUGO KOMJ 55'^1’ f dam. Tel.: 57 01 ■ jjjlf FORD FIESTO, ^9 1,1 dam. Ljutomer, m! 3623 ZASTAVO 101 letnik, registrirano 6 liZ’ prodam. Tek: 23 22^ nikova 50, Krog- SPROSTI SRCE ■Sm pozabi NA'VSE % NESNICE, novi htsex in no star6 vs>( nestnostjo, m enpravlJ«fl>’ cena 400 ,SJrmaPa^ Ijenja, Pr°daJa Ff enah. ? tanjci 98c, te-lezen, Beznovejj« Hubert, Grad, tej^ Galušak, Videm 044. m 13115 * ■ V KOBILO sta’ in 6 prodam-vci35.m|P A 5. junij 1997 it 6 6 mesece^stari 3 »H3597 dam- Tek: 74 642. 5®esettv’n° jZb'd’ breje od 5 do Tela 72 123, ^Nedeiica 150. ml3603 d.0.0. ^^narT^asain ..»S" adapterjema prodam. Tel.: 61 568. ml3525 BOČNO KOSO IMT, dvobrazdne in tribrazdne pluge, 12-colne, v zelo dobrem stanju, prodam. Zlatko Gašpa-rič, Lukavci 41, Križevci pri Ljutomeru. m 13525 FREZO, obračalni in dvobrazdni plug za Tomo Vinkovič 518-523 ter gorilnik Tisen ugodno prodam. Tel.: 46 002. ml3546 HONDO MONDIAL s frezo in zamrzovalno skrinjo, skoraj novo, prodam. Tel.: 77 344. m 13554 KOMBAJN ZMAJ 780, z zabojnikom, motor generalno obnovljen, prodam ali zamenjam za drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel.: 76 195. ml3556 TRAKTOR STAYER 10-90, 90 KS, pogon 4x4, prodam. Veščica 54, M. Sobota, tel.: 22 159. m 13562 TRAKTORSKO KOSO IMT, dvojni nož, rabljeno za en odkos, in seno prodam. Tel.: 72 408. m 13564 ŽITNI KOMBAJN, znamke Zmaj 133, letnik 1984, po ugodni ceni, prodam. Rituper, Kuštanovci 11. ml3573 TRAKTORJE Steyr 288, 540, T 80, Zetor 62 H , IMT 539, silažni kombajn SK 80, samonakladalno prikolico, 19-kubično, krožne brane, prodani. Lenarčič, Ro-poča , tel.: 57 162. m!3577 KOMBAJN EPPLE 211 prodam. Tel.: 44 048, Jože Lanjšček, Fokovci 62. ml3619 TRAKTOR Tomo Vinkovič 521 s priključki, freza, plug, mulčer, škropilnica in prikolica, prodam skupno ali posamično. Tel.: 22417, zvečer. mll888 prodam. Tel.: 22 684. ml3592 VINO, kvalitetno, domače, šmarnico, prodam po ugodni ceni. Tel.: 61 029,ml3596 ml3596 KORUZNJAKE, otroške gugalnice in peč za peko odojkov prodam. Tel.: 76 041.ml3617 LUŠČENO KORUZO, večjo količino, prodam. Tel.: 40 056. m 13618 RAZNO KLEPARSKO ORODJE in ročne stroje prodam. Jože Kozar, Lendava, Kranjčeva ul. 1, tel.: 75 862. ml3621 CERTIFIKATI - vpis v kmečke sklade mogoč še ta teden. Prijave za vpis po tel.: 41 867 ali 0609 650 913. ml3625 247. ml3612 AGRONOM z izpitom iz fitomedici-ne išče delo kot svetovalec ali podobno. Tel.: 82 114. m 13624 storitve delo "• o- •-feMlČMINE * M S„ui: 39 tel Sr 11 s°bota £»71156 od|^f SA’najraje za ^507v naje^1.jurski 8ostilno % 38 dam- Tel-: 62 VP’W1^ c? -ml3568 MsSs Prodam K 13579stanovanje- STA-K* ' ^^^ovanje razno ZAPOSLIMO ŠOFERJA z E-katego-rijo za mednarodni promet. Jerebic, Odranci, Panonska 8. m 13437 ZAPOSLIMO natakarico ali dekle za strežbo pijač. Tel.: 72 345. ml35O5 NATAKARICO V GOSTIŠČU KUZ-MIČ Sveti Jurij zaposlimo. Tel.: 57 087. ml35O6 NATAKARICO ali dekle za pomoč v strežbi zaposlimo. Tel.: 33 005. ml3567 NATAKARICA, če si brez službe ali jo želiš zamenjati, pokliči! Ponujamo stanovanje in hrano. Vse drugo po dogovoru. Tel.: 53 004. m 13588 NATAKARICO z avstrijsko vizo in kuharja, specialista za pice, takoj zaposlim. Tel.: 46 454. m 13600 Z direktno prodajo zanimivih artiklov do dobrega zaslužka. Tel.: 27 344. ml3606 ZA PRODAJO IN MONTAŽO SEN-:ČIL (žaluzij, lamelnih zaves in scree-nov) iščem zastopnika. Tel.: 061 651 ROLETE, aluminijaste, plastične, žaluzije, lamelne zavese, markize, komarnike, platnene roloje, izdelujemo, montiramo in servisiramo. Tel.: 21 656. m 13264 OPRAVLJAMO VSA SOBOPLE-SKARSKA IN TESARSKA DELA -obijanje ladijskega poda in podobno. Po 20. uri Stanko Zerdin, Velika Polana 59, V. Polana. ml3522 ODKUPUJEMO DELNICE SLOVENSKIH PODJETIJ IN SKLADOV po najugodnejših cenah. Tel.: 069 76 030 ali 0609 619 258. m 13531 NOVO! GREZNICE iz masivne plastike izdelujemo po želji naročnika od 5 - 50 m3, betoniranje oboda ni potrebno. Ugodna cena, brezplačna dostava. Informacije vsak dan od 6. do 18. ure po tel.: 064 736 478, Rajgelj, Kropa. ml3541 PARKETARSTVO FENX POLAGA, BRUSI, LAKIRA IN OBNAVLJA PARKETE. Informacije po tel.: 57 532. ml3550 TENDE, SCREENE, LAMELNE ZAVESE IN ALUMINIJASTE ROLETE prodajamo po konkurenčnih cenah. V zalogi tudi aluminijaste rolete za garažna vrata. Tel.: 061 651 247. ml3611 Po ugodnih cenah in ob ugodnih plačilnih možnostih naredimo izolacijske in plastične fasade, opravljamo vsa notranja slikopleskarska dela, obnavljamo stare fasade, in izposojamo gradbeni oder. Garancija in 20 let delovnih izkušenj. Alojz Toplak - obrtnik tel.: 0609 646 067 Srce se v prsih mi topi, zamaknjeno v nekdanje dni, v presrečno dobo cveta -o zlata, zlata leta! (S. Gregorčič) V 68. letuje na zemlji, ki jo je ljubila do konca, omahnila naša Marička Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pomagali v težkih trenutkih, vsem, ki ste darovali za cvetje, sv. maše in za mrliško vežico, predstavnici krajevne skupnosti pa za poslovilne besede. Posebna zahvala č. č. duhovščini za lep - čuten pogrebni obred, pevskemu zboru pa za odpete pesmi. Strehovci, 25. maja 1997 Brat Ivan Ivanič z družino, brat Anton z družino, sestra Anica z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA ob smrti drage mame, mamce, prababice '■ Ur> Po tel.: W hlsico v vndavskl k 26^7!In Jablana-0113622 Univerzal z ENKRATNA PRILOŽNOST! Dodaten zaslužek z delom na domu do 20.000 SIT. Za informacije pošljite kuverto z znamko in vašim naslovom: Alojzija Gedl, Prešetinci 46, 2258 Sv. Tomaž. ml3620 AKACIJEVA DRVA (metrska) prodam z dostavo na dom. Tel.: 47 011. ml3245 HAROMONIKE vseh vrst, velika izbira tudi drugih inštrumentov! Ugodne cene, plačilo na obroke. Tel.: 41 111, Gančani 115c. m 13402 ODKUPUJEMO DELNICE INVESTICIJSKIH SKLADOV in Petrola B po najvišjih cenah. Pridemo na dom in prinesemo denar. Tel.: 062 631 164, od 9. do 20. ure. ml3429 CERTIFIKATI! Čas za vložitev se izteka. Tel.: 062 836 904. m 13513 APARTMAJE PRI KANEGRI oddam. Tel.: 067 72 927, 00385 52 732 236, v nedeljo, m 13519 PRIKOLICE, dvoosne, tristransko prekucne, 5 t^570.000 SIT, 7 t 820.000 SIT, 6-redni kultivator in rabljene balirke prodam. Tel.: 84 280, mobitel 0609 614 416. m 13607 RABLJENO strešno zarezno opeko kupim. Tel.: 61 426. m 13528 Preklicujem veljavnost osnovnošolskega spričevala 1990/91, OŠ Bakovci, Alenka Kar, Mali Bakovci 94. ml3537 POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Tel.: 51 105.m 13547 Preklicujem veljavnost HK št. 10431-5, izdane pri HKS Panonka, na ime Ernest Škerlak, Lucova 18. m 13548 LAŠKI RIZLING IN ŠMARNICO prodam. Tel.: 79 216. ml3558 VINO, laški rizling - šipon in šmarnico, večjo količino, prodam. Tel.: 72 408.m 13565 ZAMRZOVALNO OMARO, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: 65 231.ml3584 VAKUUMSKO MIZO ZA LIKANJE Odšel si tiho, brez slovesa, ko sonce na nebu posijalo je. A v naših srcih še živiš, čeprav že leto dni v grobu spiš. V SPOMIN 8. junija mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi Elemer Hujs iz Lončarovec Vsem, ki se ga spominjate, se najlepše zahvaljujemo. Vsi njegovi Svoje trudne oči je za vedno zatisnila Marija Rozman iz Bogojine V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem, ki ste našo drago mamo, taščo in babico pospremili na zadnji poti. Naša posebna zahvala je namenjena osebju Doma oskrbovancev v Rakičanu za skrb in nego, g. duhovniku za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru ter mešanemu pevskemu zboru KPD iz Rogašovec za odpete žalostinke. Hvala vsem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in cerkvene namene ter pogrebništvu Banfi za pogrebno storitev. Vsi njeni UPRAVA: M. Sobota Staneta Rozmana 17 9000 M. Sobota » 099/32-230, fax: 099/32-170 b * TELEFONE, g 'TELEFAKSE. m Ne da se napisati besed, ki bi ponovno priklicale tvoj veseli pogled. Ne da se dojeti, da si ugasnil kot cvet, vendar z nami ostaja tvoj neminljivi portret. V SPOMIN 7. junija mineva četrto žalostno leto, odkar ni več med nami dragi fcŽ)?!2’225 o naprav KLIMATSKE NAPRAVE, MOBILNE TELEFONE (GSM) B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 n iški ■JlhS. ( v •. 9 6.-13.6. oh 8.00 J I EXCEL 7.0 WORDfor BIN 7.0 Robert Kočiš iz Lončarovec Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate svečke. Njegovi na/dražji Marte Vinkovič iz Bratonec 144 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, znancem in vsem prijateljem, ki ste se ji od blizu in daleč prišli poklonit in ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala za cvetje, za sveče, ki ji bodo še dolgo osvetljevale njen zadnji dom, za napisane in izrečene izraze sožalja, za darovane sv. maše in darove, namenjene cerkvi. Hvala g. župnikoma za pogrebni obred, lepe besede ob slovesu, pevcem za petje in pogrebništvu Jurič. Hvala še vsem in vsakemu, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le trpek jok, ko si odhajal, se nisi poslavljal, saj si verjel, da boš prišel še domov. A usoda je hotela drugače, ostalo nam je le cvetje, ki zate cveti, sveča, ki zate gori, ter spomini na lepe dni. V SPOMIN ALEŠU Nikoli te ne bomo pozabili Marči, Vlado, Roman, Maca, Štefka, Inga, Muca, Romana, Majda, Vladka, Olga, Simona ZNRNMA V 75. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi Štefan Kelenc iz Gornje Bistrice 108 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za mamograf bolnici Rakičan, obnovo cerkve na Gornji Bistrici in svete maše ter vsem, ki ste nam izrekli pisno ali ustno sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Lepa hvala zdravstvenemu osebju UKC, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma g. Žižku in g. Severju, gasilskim društvom Gornje, Srednje in Dolnje Bistrice ter pogrebništvu Senica. Žalujoči vsi njegovi najdražji 38 vestnik, 5. V SPOMIN 1. junija sta minili dve leti, odkar je umrl naš taji Geza Kerčmar iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se radi pomudite ob grobu ali se skupaj z nami spominjate njegove srčnosti. Njegova družina V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. \ SPOMIN Jože Berden Filovci 150 Tiha bolečina spremlja spomin na 2. junij 1996, ko je za vedno odšel od nas dragi soprog, oče, brat in dedek. Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite njegov spomin. Vsi njegovi najdražji V SPOMIN , 6. junija minevata dve leti o s najdražje mame in stare m Že leti dve minili sta, odkar več ten-Že leti dve vsak dan iste moje so po1 Na grobu tvojem rožica cveti, a v mojem srcu, draga mama, sie Kako je prazen dom, dvorišče naše, oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta Helene Gomboc Fartekove mame iz Murske Sobote Ne mine dan ne noč, da se ne bi spomnili na Hvala ti za vse in hvala vsem, ki se je spominjaj • Vsi njeni Janeza Kukojca iz Andrejec 24 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ali darovali za gradnjo mrliške vežice ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Murnu in dr. Alojzu Horvatu in drugemu osebju intenzivne nege internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti za njihov trud, da bi mu pomagali. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred in lepe besede slovesa ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Irena, hčerka Marija, zet Stanko in vnuk Simon Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela. V domu našem je praznina, a v naših srcih grenka bolečina. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča Jožefa Čahuk f iz Skakovec Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, svete maše in denar za gradnjo ambulante na Cankovi. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Še vedno ne moremo verjeti, da si ugasnil kot luč, naš najdražji mož, oče in dedi Štefan Podlesek iz Cvetkove ulice 3 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovane sveče, vence in cvetje ter vsem, ki ste nam pomagali in nam še pomagate v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se celotnemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu in osebnemu zdravniku. Lepa hvala duhovniku g. Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Komunala. Posebna hvala sodelavcem TUB SWATY iz Maribora in 360. brigadi Mure za izkazano pozornost. Vsem iskrena hvala! Z žalostjo vsi njegovi Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel, ne boš nemiren čakal več spomladi, kdaj breskve vzcvetejo in trt nasadi. Že čaka čoln. Po struji črnih rek prepeljal tih te bo na drugi breg. Tema je tukaj, ali tam se vidi že nove zarje lesketanje. Pridi! (A. Gradnik) ZAHŠMJs N 83. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in stric Franc Matuš mlinar v pokoju s Hodoša Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za gradnjo mrliške vežice v Krplivniku. Posebna hvala dr. Kiršnerju in patronažnim sestram za ves trud pri pokojnikovem zdravljenju. Hvala g. Ludviku Jonašu za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se kolektivu OŠ Gornji Petrovci, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti -iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi, ki so ga imeli radi Bil podoben takrat je čas, ko v cvetje narava ogrne se, čas slovesa, dragi mož, ko odšel si v tihi večni doni. V SPOMIN ^<(11 29. maja je minilo deset let ! je ustavilo srce dragem Štefanu Horvatu iz Žižkov 92 Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar Pd^ji spominov. Hvala vsem, ki se z dobro mislijo vJfcU sveče. njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižig Žalujoča žena Ana Leto dni že v grobu spiš, v srcih naših še živiš. Ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti. Zato nas pot vodi tja, kjer tvoj dom rožice krasi] in sveče ti v spomin gorijo. Življenje je kratko, spomini so večni, čas teče naprej, bolečina in praznina pa ostajata. V SPOMIN Tretjega junija mineva eno leto, odkar nas je zapustil Ludvik Kos iz Murske Sobote Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo obstojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi In zdaj brez tebe dan je noč, brez tebe smeh je jok, brez tebe vse je nič... ZAHVALA V 22. letu nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in vnuk Aleš Erniša iz Tešanovec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ali namesto cvetja v druge namene. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo kolektivu LB Pomurske banke, d. d., M. Sobota, NK Bakovci, NK Tešanovci, mladim iz Tešanovec, Aleševim sošolcem iz osnovne šole z razredničarko, sošolcem Srednje ekonomske šole iz 3. d- in 4. c-razreda z razredničarkama, sodelavcem kolektiva SGP Pomgrad - nizkogradnje iz M. Sobote in Lovskemu društvu Ivanovci, Mitjevim sošolcem iz Osnovne šole II in Srednje zdravstvene šole v Rakičanu z razrednikoma in mladinski ekipi NK Mura z vodstvom. Posebej hvala g. Škaliču in g. Erniši za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, vsem govornikom za ganljive besede slovesa, Stanku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči tvoji najdražji Agata Kramar iz Velike Polane 103 V SPOMI^ „ zapusti|a Boleč je spomin na 5. junij, ko si nas za vedno draga žena, mama, tašča in stara ma J ■ ■ ‘ b Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite in ji prinašate« cvetje in sveče Vsi njeni najdražji Nihče ne sliši, kadar joče' ' nihče mi solze ne utrne, nihče me nežno ne pobot in vse molči, odkar te..»j VSPOMJ^i« 6. junija bo minilo ža o je nastala praznin®’ „anje'rf bolečina. Težko je SP° ■ več in da te nikoli se je zapustil ljubi moz, in sva* Matjan Ošlaj iz Murske Sobote . Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem Dl j sveče, prinašate cvetje in z lepo mislijo P spomin. ^jti^ Z lepimi spomini nate vsi, ki te V tihem grobu mirno sp a v naših srcih še živiš. Zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom rože ti k , A in sveče ti v spomin S° s Solza, žalost, bolečina i 7. junija mineva je mnogo prerano .j id mož, oče, d Anton Žižek iz Gančan lotit Hvala vsem, ki z lepimi spomini postojite mu prinašate cvetje in prižigal Njegovi najdražji 5- junij 1997 VLUL taa« ICE, O> m zaa 'e, rE^Harnni mahEria!!, Jviatdzd zavarovalnica triglav OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA 'Si darz Odin "dijazno uadjzni iodzUouanju! dj^ta^j^a zavarovalna po L zlo ir a zacrarouaHnE dokumente, zavarovalne kar nanala na razvoj zavarovakniltva v jzo krajini in je darejle od 25 ket. j^o ^oddrEljifi in iodzdijhz z nami jrd izdavi dazidi dodumEnhoo. JdidinE afi do^umEn- kakko jza nam jik za nagrado oddojiite. ^a kadnika najdarejlega do^umEnta jirijria-^ijamo jirE^EnECEnjE... Odiranj e &o jgotE^alio do donoa s.EpEm(jxa na ^dEzu oHmocnE EnotE o izdl/lar^i dodati, Mercator MERKUR JE MOJ SVET. * X ...ker ima pestro izbiro dobrega blaga. ... ker mi pri nakupu znajo svetovati. ...ker z Merkurjevimi karticami kupujem še ceneje, Ugoden nakup od 29.5. do 12.6.'97 ...kerlahko nakupujem tudi na 12 obrokov. ...ker mi večino blaga dostavijo na dom brezplačno, - f' ...ker lahko kupljeno blago zamenjam za drugo, ...ker lahko najamem —tCCT orodje in stroje za domača dela. >MERKUR Z zaupanjem do uspeha! Zadnja stran VESTNIKOV VLAK 14. JUNIJA Ogled največjih SIMONA WEISS znamenitosti Slovenije, zabava, kosilo in vlak... AVANTURA GEZA POSTOJNSKA JAMA - izdolbla, oblikovala jo je voda v milijonih let, kapljica za kapljico, leto za letom ... ZVEZDA - DIANA CENA: Prodaja izleta: 6.300 sit za odrasle in 5.300 sit za otroke do 15. leta, naročniška služba Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota, tel.: 31 998 NI Adriatic zavarovalna družba d.d. V Sloveniji je bilo v zadnjih letih ustanovljenih kar 12 konjenic, glavni pobudnik za večjo vključevanje konjev in jahanja v turistično ponudbo Slovenije pa je Konjeniška treking zveza Slovenije. Prleška konjenica je med svojim tridnevnim potovanjem obiskala številne slevenskogoriške in prleške kraje, med drugim tudi Ljutomer, Kapelo, Radence, Videm in se ustavila pri Firbasovih v Cogetincih. Tam so ji pripravili lep sprejem, kovač je pokazal, da še obvlada umetnost podkova-nja, plesalci folklorne skupine pa so jim prikazali nekaj domačih plesov. Po dolgem potovanju na konjskih hrbtih je bila takšna CELOLETNA TERMALNO-MINERALNA OAZA V HOTELU DIANA 4^ ------------------------- PREDJAMSKI GRAD - njego-KREKOVA BANKA va zgodovina je izpričana od ________________________ leta 1202 naprej... Do Penziona konjenice pri Firbasovih Tridnevno potovanja na konjskem hrbtu o Z TibiCigut-Dr^J uspešnem atestiral || ga občinskega _a ^,1 ki se je za Ton j Palerma začeloj. vcih, odločil seji avionaposobos1" Audija mu je Ja *e snega prijateljs P Ludvik Bratuša **** Ladislav G°ncDfoi* s ko dejstvo 1.®^* cijski turneji džarske knjige z pit vo turnejo, v moviral vse od1® stništvu javnih kon o osebnih 60 tih, kijevpriPra 1 **** ponflllL Janko Halb ■ Gezo Džubana-in Andreja Ge« a Brokerjazeza ročilnico za as dveh kilometrov® J Gerenčer mu J6 gramoz, ki s®J® Murske Sobote no dobro obnesel' **** 3 Lendavski žuPa®^ cun -Zidanica J kem plačilu za d Gidosu izjavd d> dvorno panje, da b' P jgtom0 4 kesamo60^ > koračitev pred^ dnosti. tttt I 5 žavni sekr 1 odpravil ^9 vanje k fie - vsak dan od 10.00 do 22.00, razen v soboto, nedeljo in ob praznikih, od 10.00 do 21.00 - bazen s termo-mineralno vodo, podvodne masaže, pretočni tok - VVHIRL POOL, otroški čofotalnik - možnost FKK-sončenja - fitness studio - orodje Technogym, igrišče za squash -vibracijske masaže, ročne masaže, megabrain, savna 0904227 PREROK s.p. 156 SIT/min Konji in jezdeci imajo raje makadam in travo kot asfaltne poti. sprostitev na turistični kmetiji in med sadovnjaki še kako dobrodošla. FIAT PUNTO NA VAŠEM GRUNTU! fISMK Informacije HOTEL DIANA, - tel. št. je (069) 32 530. Moja domača banka ■«■■■■■■■■■■■■■ /O Pomurska banka d.d. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n Murska Sobota NAGRAJUJETA ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 3. 6. 1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 3. 6. 1997 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodpja Avstrija 100 1.291,8763 1.256,00 1.281,00 Francija 100 2.696,1415 2.598,30 2.676,50 Nemčija 100 9.093,2380 8.840,00 9.015,00 Italija Švica ZDA 100 100 9,2233 8,78 9,14 10.968,2637 10.366,30 10.678,30 156,5492 148,50 152,20 Vabilo delničarjem LB Pomurske banke Vse delničarje LB Pomurske banke vabimo na sejo zbora banke, ki bo v četrtek, 12. junija 1997, ob 10. uri v kavarni hotela Diana. --------------1 L________________1_________________J Naša in vaša nagradna igra, v kateri z lepljenjem sličic odkrivamo mesečno nagrado, se je prijela, na kar kaže tudi množica dopisnic, ki smo jih prejeli do določenega roka - srede, 4. junija (in ne srede, 28. maja, kakor se nam je zapisalo v prejšnjem Vestniku). Izmed njih smo izžrebali majskega srečneža, ki bo prejel nagrado: vrtno motorno kosilnico. Tokrat se je sreča nasmehnila dolgoletnemu naročniku: DEJAN ALBERT, IVANJŠE-VCI 9, 9207 PROSENJAKOVCI. NAROČILNICA NAROČAM VESTNIK Ime in priimek:______ Ulica:_______________ Kraj:________________ Pošta:_______________ Podpis:______________ Vse dopisnice, ki niso bile izžrebane, smo shranili in bodo prišle v boben za žrebanje super nagrade. Nrč ne de, če v mesečnih žrebanjih nimate sreče, morda pa jo boste imeli v sklepnem in bo tako osebni avto Fiat punto pristal na vašem gruntu! Seveda pa boste imeli tisti, ki ste že in še boste poslali več dopisnic z rešitvami mesečnih nagradnih kuponov, toliko več možnosti za izžrebanje super nagrade - avta! Danes objavljamo mrežo kvadrata junijskega dobitka. Opazili ste, da smo vanjo že »zalepili« sličico številka 1, s čemer želimo spodbuditi še tiste, ki se doslej še niste vključili v igro. V naslednjih tednih bomo objavili še preostale tri sličice, potem pa le spet pošljite dopisnice, kajti nagrada je lepa. S predlogo^ |k6. vse pomurski naj bi izvoa^ * Tine teva, danajda> tinom ZizK valce CankarW vno razbre ' ljubezniv^ Slavko svoji funkfi,^ pamje va6 te ( gasilne apa eminentni smo izvedel'* ^ dnim krofi'. prostovo n začeli tud Prezidifi« zahtevo*^ ki se propado^ * zahteva. M pravilno5^ pOdlet,s^ ^ezistSp' iztirjeni6' V Beltinc'Jefjie pravlja vgtie Viktorij Z sconija Stol, sa< Ivano^ri^M kega^Z torija J6 P vrtino. K