Gospodarske stvari. Tudi zenilja ima svoje bolezni. M. I. Rastlina se ne more iz mesta ganiti, na kterem je 7zrastla. Zato pa je tudi njena 7eselejša ali slabejša rast odvisna 7ečidel od onega niesta, na kterem stoji. Zemlja je rastlini stanovalisče in hranivna zakladnica. Če je stano^anje nezdra^o in ce zakladnica nima toliko hraue 7 sebi, da rastlino zadostno preredi, mora rastlina bolehati, kla^emo rasti, in le pičle pridelke 7iže. Da se toraj rastlini pomore, da se ugodno raz^ije in spra^i do tje, da 7 danih razmerah največi pridelek vrže, je dobro in 7ažno, da bolezni zemije spoznamo in potrebne pnmočke zoper te bolezni rabimo. Najpogla^itnejie bolezui zemlje pa 80 tele: 1. Pre^elikamoča. Kar se pii nas na polju seje in obdeluje rastliu, vse so take, ki le bolj t sahi zemlji store. Moče, ki na mestu leto in dan stoji, take moče korenine nasib pridelo7anib rastlin ne prenašajo. V moč^irnati zetnlji te rastline brž zgnjijejo. Nasproti pa moč^irnate rastline 7 moč^irja krepko rastejo, ker si brano tauko ali redko razmočeno, iz 7ode jemljd, 8 časom slabostno rastoče pridelovaue rastline prežeao, kakor to na mokrotnib travnikib in na močviraatih mestih na polju labko vidimo. Stoječa moča 7 spodnjih delih zeinljišča braui koreninam 7 njo 7dirati, jim toraj stano^ališče tesni in hrani^ne zakladnice manjša. — Pomoček proti ti bolezni je: drenaža in rabl.janje spodajih p 1 asti zemljišča. 2. Prepičla prememba zraka. Dobrodejno prhnenje prstenib sno^i, ki se iz živalskega gnoja in rastlinskih ostanko^ nareja, se spremeni, če prepičlo zraka pristopi, r škodljivo gnjilobo. Rastlinske koreuiue se le malo sirijo, in ker se jih plesnoba loti, poginejo. Tam kder je premalo ziaka tudi mineralne snovi, ktere rastlinam 7 brano služijo, ne morejo razpadati iu 86 razkrojevati. Ako se spodnjim plastem prsti zraka dovodi, to toliko izda, kolikor močna pognojitev. Tudi ob času močne in dolge suše, rastline na takem zemljišču manj trpe. — Pomočki 80 tudi tukaj drenaža, rahljanje globokejšib p 1 asti zemljišča, da zemlja zavreje in godna postaue. 3. Železni okisljenec in skisana pr8t. Obe ti d7e snovi se 7 78aki zemlji naredite, ktera ima pre^eč mokrote pa premalo zraka, najrajše 7 spodnjih plasteb zemljišča. One ostrupite tako rekoč hrano rastlinam pridelo^anim, ktere potem take rastliae izpodjedd, ki take snovi prenašajo, kakor se to pri mocvirnatih rastlinab iu kiali tra^i in ple^elu godi. — Pomočki zoper to bolezen so: ziak, kteri raztopljivi modri železni okisljeuec 7 ueraztopljivo in toraj neškodljivo modro železno kislino spremeni, drenaža, globokoko rabljanje zemlje, apno iu 0 p 0 k, ki kislo prst vzboljša io milejšo napravi. 4. Pretrda in pre^eč gosta prst. Nasledki te slabe lastnusti zemlje so ti, da -'majo korenine rastlin premalo prostora, da se iLorejo v zemljo raz^ijati in razširjati. Tako dobi^a rastlina prepičlo brane, se ne more razraščati in potrebna mera zraka ne more do nje. — PomoČki so globoko rabljanje zemlje, piekapanje z motiko in krampom, navažauje apna, opoka, peska, prsti, šotine prsti in posejatev takib rastliu, ki globuko korenine poganjajo. (Dalje piih.) Kako mora uiali posestnik ravnati, ako si hote s pridom žrebeta 7zrejati. M. II. Posebuo ob času spomladanske poset7e, ko je kobila cel dopoldan in zopet cel popoldan na polju pri delu, je kaj dobro in pi ilično, ako se da žrebe 8 kako pnstransko hrano v blevu pomiriti. Posebno pozornost in nkrb se mora pa žrebetom takrat obračati, ko pride čas, da se odstavijo. Pogrešanje maternega mleka in samovaoje od matere v zaprtem blevu je pri odstavljenju pogofitokrat vzrok, da žrebeta shujšajo. Vidijo se na njih znamenja, da se v obče slabo pn6uti|o. Žebeta postaneio mnogokrat kumerna, njibova dlaka rnsasta, popade jih mrzlica in dostikrat je več tednov, da ruesecev, potieba, da se zopet toliko popravijo, da so tako životna, kakoršna so bila pred odstavljenjem. Tako prestanejo rasti in se razvijati, čemur se mora umen živinorejec, kolikor mogo6e izogibati. Bistven pripomoček žrebetom skozi težave odstavljenja pomagati je ta, da se mogoče dolgo pri materi puš6ajo sesati. Tako so žrebeta že privajena tudi drngo hrano povživati in po delj 6asa, vsaj cele poldneve, od matere ločena biti. Vendar pa je še velike važnosti primeren nadomestek naglo odtegnjenega maternega mleka za žrebe najti. Če so se žrebeta ječmenovemu soku privadila, tako je stvar na poi laiša. Treba je le merico pove6ati in ločitev od maternega sesa se brez vse težave godi. Ko bi 86 pa to ne bilo zgodilo in 6e kmetovavec dela in stroškor z napravljanjem jefmenovega soka imeti ne6e, mu bode matuda, t. j. mleko, ki pri medenju pntra v pinji ostaja, r ta namen prav dobro služila in kobilino mleko dobro nadomestovala. Sprva sicer matuda žiebetu ne diši ravno zelo, ali 6e se mu brž po odstavljenju v kteri predal jaslic nekaj matude vlije in vode ne da piti, ga žeja pritnora in v malih urab se privadi in 2"3 — 4\5 litrov matude na dan posreba. Tako žrebeta naj laglje skozi nevarni 6as odstavljenja pridejo, kar svitla dlaka in okrogla životnost kaže. Mladim drevesom pri posajevanjn krone premočno porezovati ni dobro. M. 0 ti stvari piše skušen sadjerejec tole : Pred 5—6 leti sem z drugimi sadjerejci vred mialil, da se morajo sadaa drevesca brž pri posajanja mocno obrezati. Zato sem drevesca brž po svojem prihodu v Novorosijak v Kavkazu pri posajanju tudi mo6no obrezal. Ali hudo uem s tem naletel. Od močno porezanib mladib zasajancev je le malokteri iz spodnjih o6ea nekaj slabih mladik pognal, drug! pa le toliko, da so pri življenju ostali. Drugo leto, ko sem zopet zasajal, sem drevescem mladike le malo prikrajšal. In glej! prav lepo 80 raatla in koščate krone naredila. Slavno znani sadjerec Lukas nasvetuje tudi le kratko prikrajšanje kroninih vejic. In ker aem se tega pravila pribodnjič držal, sem dosegel pri sajenju dreresc najlepie vspehe." Tako skusen sadjerejec. Toraj ne preveč prikrajaevati kroninih mladik pri posajanju sadnib mladib dreres. Viuorejska šola je imela 13. febr. o6itno ekušnjo, pri kterej je bilo več imenitne gospode zbrane. Sknšnja se je začela ob 9. nri zjutraj in je trajala do 2. popoldne; u6enci so jako dobro odgovarjali na vpraaanja, kakor na primer: o geometriji, ra6unstvu, natoroznanstvu, rastlinstvn, ke- mi.ji, fiziki, o gnojn, živinoreji, poljedelstvn in o večih dmgih koiistuih predmetib, poaebno pa o sadje in vinoreji in o kletarstvu; pntem seaopar lepih pesem zapeli, ktere je bilo venelje posluŠati. N-izadnje so se delile premije, ktere so dobili ti le pi idni u6enci: v III. razredn Franc Debeljak, Vincenc Vršec Anton Kal b, Franc Zweifler, Janez Osim; v II. razredn Peter Domaniko, Jernej Kampergar, Janez Pokli6, Anton Skaza, Miba Sevuik ; v I. razredu Auton Brumen in Janez Ral. Zve6er tistega dne so imeli učenci skapno ve6erjo in veselico pri pivarju g. Goetzu. Dovršilo je vinorejsko solo 14 učencev; izrued teb so nekteri dobili 6astne službe, nekteri se podajo domov na očetova posestva, nekteri pa tudi k vojakom! Sejmovi. 24. febr. Arvež, Kozje, Lo6e, Gleichenberg. Rogatec, Videtn, Slov. Bistrica, Wildon; 27. febr. Gradec (Lagergasse); 1. marca Planina, Vozenica.