zzo Anilin. • umm. i torek. Z2. septembru 1908, mleto. *«>)« v*ak dan sveder tarama! naatlie In U a, aa pol lata 12 Kt m eatrt lata S K na siti iato iO BC. fe- Na naročbo ara Depfei naj ta lavoia frankavati* - £ro*»iifoi tolofcm it S4, pcnanlka tar velja po pneti prelaman na m aaaaaa IK Kdor kodi sam poni, placa na vpeJiijaive naročnine aa na onfra. — Ea aa na mlaja* — ■■ sinili ■ a ta rtsislt na vsa lato 25 K, oa pol lata 13 K« aa četrt lata 6 K 50 h, na en mesec 2 K 30 h. Za Mmnllnao i pošiljanjem na dom za vse leto lato 22 K, na pol lata 11 K, na iatrt lata 6 K 50 h, na an mesec 1 K 90 h. — Za ffenačilo celo lato 28 K. Za vna drage delala in Amerika m plačuje od patnroatopna paUt-tiats po 14 h, če aa onnanila tlaka enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat m po 10 h, ce se tiska trikrat ali večkrat |a v Knaflovin afiaak it i. — Upravniirru naj aa blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacija, onnanila, t J. administrativne stvari. hiUMUl fitevtlko po lt k. Upravništva telefon ŠL 85. 1' t 1 j ZO. september, V zgodovini ljubljanskega mesta in sploh slovenskega naroda ostane 20. september zapisan za vse večne čase kot dan krvoprelitja nedolžnih ljudi. Kri nedolžnih ljudi je močila ljubljanska tla in prelilo je to kri c. in kr. vojaštvo popolnoma brez vzroka in brez povoda. Zabranjeno nam je, povedati, kar je vsem poštenim ljudem na srcu in kar navdajaja vsakega, ki ima še kaj srca in ki človeško čuti; zabranjeno nam je, izrekati sodbe o postopanju c. in kr. vojaštva, ker nas drži državno pravdništvo in nam za-plenja list. Kar smejo drugod svobodno povedati v veliko ostrejših izrazih, to je nam zabranjeno pisati tudi v najmilejši obliki. Kaj so smeli pisati graški listi v Badenijevih časih — mi pa ne smemo ničesar reci, še dokazanih dejstev ne smemo navajati. Toda Ljubljana in vsa slovenska domovina ve, kaj se je zgodilo in da je e. kr. vojaštvo streljalo na nedolžne ljudi brez vzroka in brez povoda. Sploh so bile demonstracije v Ljubljani v bistvu kaj nedolžne. Že stokrat so bile Slovencem v Celju in v Maribou, v Celovcu in v Gorici pobite Šipe, in če so se enkrat pobile tudi v Ljubljani, še ni to nobena tako velika nesreča, da bi se zaradi 11 jo moralo preliti človeško kri. Pri tem je posebno uvaževati, da so bili Slovenci v Celju, Mariboru, Celovcu in zadnjič v Ptuju osebno napadeni in da s*» jih stekli nemškutarji kar pobi jalOv dočini se v Ljubljani nihče ni dotakni] niti enega Nemca in da se je tudi v< urah najhujšega demonstriranja vVLjubljani na cesti javno nemški gtVorilo. Će bi kdo v Gradca ali v Celju\- takih dneh na ulici slovenski govoril, bi ga na mestu ubili, a v Ljubljani se ni nikomur niti las skrivil, če je javno nemški govoril. V soboto in v nedeljo zvečer že celo ni bilo nič resnih demonstracij več. Ljudje so bili pač še razburjeni, toda na kake izgrede ni nihče več mislil. Popolnoma po nepotrebnem so razpostavili vojaštvo, popolnoma po nepotrebnem so krožile po mestu žandarske patrulje in so dragonei galopirali po ulicah maha je z golimi sabljami okrog sebe in podeč mirne pasante kakor sebi v šalo pred seboj. Nadvse kruto, nadvse brezobzirno se je postopalo od strani tistih, ki so bili postavljeni za vzdrževanje reda in miru. Da je bilo tako postopanje provokatorično in vstanu lju- di razburiti, mora priznati vsak pošten človek. A vzlic temu ni bilo nikjer nič odpora. Vojaki in orožniki so ljudi pehali in suvali, a ljudje so se pokoravali in so samo na nedolžen način remonstrirali. A vzlic temu se je streljalo na ljudi. Storil je to poročnik Maver. Kako se more takemu mladeniču sploh dati poveljstvo nad celim oddelkom vojaštva in oblast, da sme zaukazati streljanje, je neumljivo, toliko bolj, ker je bil dan poprej zaradi nepostavnega postopanja »pri Lipi« v »Slovenskem Narodu« po zaslužen j u grajan. Xe da bi imel ukaz od vladnega komisarja in preziraje tozadevne stroge predpise, je dal dvakrat streljati na ljudi, ki niso drugega storili, kakor da so žvižgali in z medklici remonstrirali zoper njegovo ravnali je . . . Za vse dogodke v nedeljo zvečer zadeva odgovornost predvsem dežel-nga predsednika Selnvarza, ki je svojevoljno odvzel županu oskrbovanje javne varnosti, in sicer dogovorno z generalom Gerardinijem in žandar-skim poveljnikom Riedling'erjem. Kri nedolžnih žrtev, ki je bila prelita, je zedinila vse pošteno misleče Slovence, da so bila v hipu pozabljena vsa nasprotja. In zato vas vprašamo, brate iz klerikalne stranke, ali morete po takih dogodkih le še misliti, le v sanjah še misliti na kako pajdaše nje z narodnimi sovražniki. Tekla je slovenska kri, bila je prelita po nedolžnem, dva poštena človeka sta bila ubita, sedem jih je smrtno ranjenih, nebroj je drugih poškodovanih. Ali še ta kri ni vsta-nu ublažiti političnih nasprotstev ? Menimo, da so le posamezniki v klerikalni stranki, ki bi radi krvave dogodke 20. septembra izrabili v stranka rsko-politične namene, velika večina pa da o tem neče ničesar slišati, nego hoče, naj se vsi pošteni Slovenci združijo vsaj toliko, da bo boj zoper narodne sovražnike složen. Kri. ki je tekla, naj bo povod, da pozabi-mo vsaj za bližnjo prihodnjost kar nas loči in si sežemo v roke vsaj na skupno delo v skupnih stvareh in v obrambo slovenskega naroda. Kri, ki je tekla, naj ne bo zastonj prelita iz te krvi naj vzrase lepša bodočnost in zmaga slovenskega naroda. V koliko je streljanje na nedolžne Ljudi, v koliko je prelit; kri poostrila in poglobila nasprotje mod Slovenci in med Nemci t< r i.emšku tarji na vsem Slovenskem in specialno v Ljubljani, o tem uečemo razpravljati danes, ker nočemo pisali za LISTEK. Nekoliko komentarju k cerkvenim govorom nose duhovftine. L . . . ič. (Dalje.) Vatikan sploh nikdar ni trpel drugega mnenja kot svojega. Med cerkvijo in vedo je bil veden boj, toda iz tega boja je izšla cerkev vedno Osramočena in oškodovana, če m; materijalno pa moralno in idejno. Vsaka nova iznajdba podere takore-koč kak cerkven steber in jezuitje morajo biti neprestano na delu, da bi spravili v soglasje cerkveno »vedo« in pravo slobodno znanost. Toda tako delo se mora smatrati že a pri on za ponesrečeno, ker ogenj in voda se ne dasta združiti. Tisto jezuitsko zavijanje in akomodiranje je brez uspešno, ker med vero in vedo je nepremostljiv prepad. To je oi'icijalno eerkev že sama izprevidele in je sploh obupala nad tem, da bi se kdaj dalo napraviti harmonijo med moderno vedo in cerkveno znanostjo. V tem velikem obupu je Pij IX. razrešil gordijski vozel na ta način, da je svečano in nezmotljivo »ex cathe-dra« proglasil, da je med cerkveno in moderno vedo nemogoč mir; v svojem Svllnbu št. 80. proglaša za krivo-verca vsakega, kdor bi si upal trditi, da se rimski papež more kdaj pomiriti z moderno civilizacijo. Kdor bi si kaj takega upal, je ipso facto izobčen iz cerkve. Tako stališče zavzema cerkev napram vedi. Toda ko bi slednja ostala le monopol gotovih krogov, bi cerkev ne divjala tako, ker se je morala že Sprijazniti z mislijo, da je na inteligenco treba resignirati, ko je vendar splošno znano in nepobitno dejstvo, da cerkev med izobraženci nima niti enega odkritosrčnega pristaša in prijatelja, ki bi bil k nji nagnjen iz svojih notranjih nagibov. Inteligenca, ki služi cerkvenim težnjam, dela to vsled materijalnega dobička. Hijerarhija besni predvsem proti popularizaciji vede, za katerim idejalom stremi moderna demokratična družba, v katere interesu je ravno, da se razširi izobrazbo med najširše ljudske mase, da bi bil vsak član človeške družbe deležen dobrot izobrazbe, in da bi slednja ne ostala monopol nekoliko privilegirancev. Splošna izobrazba pa bi prinesla cerkvi smrt. Noben odkritosrčen izobraženec ne more biti pristaš cerkve. Ce bi se izobrazbo tora j razširilo na vse ude družbe, bi cerkev ne imela nobenega vernika več in bi pri vseobči reorga- državnega pravdnika. Eno pa bodi pribito: neniškut^rski kolovodje so tekli k Sehwarzu,» in so zaradi par razbitih šip zahtevali, naj postopa vlada kar najostreje zoper Slovence in naj porablja naj ostrejša sredstva. No, in porabljena so bila res naj-ostrejša sredstva! krogle, bajoneti, sablje; dva mrtvepa, sedem težko ranjenih, nebroj lahko ranjenih — ti so s svojo krvjo in s svojim življenjem plačali nemškutarske šipe. Ni se bati, da bi prišlo zopet do pobijanja šip in sploh tlo izgredov proti Nemcem in nemškutarjem. Izgredi so vedno samo izraz hipnega razburjenja, globokega užaljenja pravnega čuta mase. Kadar prekipi občna nevolja, kadar je hrepenenje po zadoščenju tako veliko, da pozabi človek na vse drugo, tedaj se zgode izgredi. Boj proti nemštvv in nem škutarstvu se ne bo nadaljeval z izgredi, nadaljeval pa se bo z drugimi sredstvi, z izdatnejšimi sredstvi, dosledno in brezobzirno. Vemo, da fizična sila ne stre nemškutarstva, poznamo pa sredstva, s katerimi se da vsa nemška moč v naših krajih ugonobiti in prej ne bomo nehali, dokler ni ta moč zlomljena in vpliv uničen. Dozdaj je bilo Nemcem in nemškutarjem v Ljubljani postlano z rožicami. Ni je dežele na širnem svetu, kjer bi tako malenkostna manjšina, kakor so kranjski Nmci, igrali v javnem življenju tako vlogo, kakor pri nas, in sicer po naši krivdi, vsled lastne popustljivosti, brezbrižnosti in malomarnosti. Zdaj se je končno prebudila slovenska duša. V enem dnevu so izginili nemški napisi iz Ljubljane in je dobila Ljubljana slovensko lce. To kaže, kaj se da doseči z eneržijo in trdno voljo. Skrbeti je samo, da ostane narodna zavednost vedno tako živa, kakor se je pokazala sedaj in nemška moč bo kmalu zdrobljena in uničena. Končno še nekaj besed o ces. kr. vojaštvu. Doslej je veljala Ljubljana za eno naj prijetnejših garnizij v celi monarhiji. Nikjer se vojaštvu ne godi tako dobro, kakor v Ljubljani, nikjer nima tako mirnega življenja, nikjer se z njimi tako ne ravna, kakor se je tu. Zlasti napram oficirjem se je postopalo s skrajno obzir nosijo. Da je temu zdaj konec, se pač ob sebi razume. Krvava noč dne 20. septembra ostane neizbrisno začrtana v vseh slovenskih srcih, bila je to zgodovinska noč, iz katere se mora poroditi popolen preobrat vseh razmer na Slovenskem. Državno pravdništvo nam je usta popolnoma zamašilo. Konfiskc-valo nam je včerajšnjo posebno izdajo in konfiskovalo nam je tudi redni večerni list. Zaplenilo je od konca do kraja vse, kar smo poročali o krvavi noči, dasi smo pisali skrajno milo. Zoper zaplembo bomo vložili ugovor in bomo nastopili dokaz za vse naše navedbe. Na ta n ačin se bo pred sodiščem po pričah dognala resnica, sveta, čista resnica, in te resnice ne bo mogla nobena oblast zadušiti. _ Brutalnosti v soboto ponoči. V soboto je bilo v Ljubljani obsedno stanje. Popoldne je bila zastražena vsa »Zvezda« z orožniki in policaji, ker so imeli Nemci v kazini političen shod. Tak shod se mora naznaniti oblastvu 24 ur popreje, kar se pa tu ni zgodilo. Za Nemce seveda ne veljajo postave. Ljudje niso vedeli za ta shod, zato je zastraženje »Zvezde« vzbudilo silno ogorčenje in razburjenje med ljudmi. Ko so ljudje zvečer videli, da so se orožniki in policaji umaknili iz »Zvezde«, smtitrali so za prav drzno provokacijo prejšnje zastraženje. Začele so se zbirati večje in manjše gruče ljudi po celem mestu, v vseh je vladala nervoznost. Ob 6. je jelo marširati vojaštvo od vseh strani v mesto, in sicer domobranci, 27. pešpolk (Nemci), 17. pešpolk (domači) ter dragonei. V par minutah je bila Ljubljana v vseh glavnih ulicah vsa zasedena. Dragonei sprva sicer niso stopili v akcijo, ampak so čakali pred gledališčem in na Južnem kolodvoru. Istočasno je odkorakal v Šiško v Koslerjevo pivovarno bataljon vojakov ter oddelek — kakih 30 — dragoncev. Teh je polovica stražila nemško šnlferajnsko šolo, ostali so pa vsak četrt ure v diru jahali po cesti od Šiške do »Slepega Janeza«, in nazaj. V Ljubljani je bilo vojaško preskrbovališče natlačeno vojaštva, pripravljenega, da takoj nastopi. Da je bilo na nogah vse orožništvo. okoli 200 mož, je umevno. Prvi naskoki vojaštva na ljudi so bili že ob polu 7. Dasi so bili ljudje razburjeni vsled tolike oborožene sile, vendar so ohranili nii.no kri in čulo se je semtertja samo žvižganje. Tuintam so celo bili veseli in vpraševali, kaj treba stražiti Ljubljano, ko je vse mirno. Pele so se pesmi »Hoj Slovani« in »Lepa naša domovina«. To je bilo povod, da je jelo vojaštvo in orožništvo naskakovati ljudi. Prvi naskok je bil v »Zvezdi«, kjer se je čulo le par žvižgov. Proti 50 ljudem se je zapodilo 50 žandar j ev in nemških vojakov, ki so sirovo suvali proti vsakomur, kogar so dobili. Prizanašali niso ne ženskam in otrokom, ki so bili slučajno navzoči. Čim pozneje je bilo, toliko brutalnejše je postopalo orožništvo in nemško vojaštvo. Kjer je bilo par oseb, so se zaganjali vanje, jih tolkli in aretirali. Ob 9. so nastopili dragonei. Ti so dosegli vrhunec vojaške brutalnosti. Le par prizorov naj dokazuje o tem. Pred Prešernovim spomenikom je bilo kakih šestdeset mirnih ljudi. Dragonei so se z golimi sabljali zapodili vanje s tako silo, da so prišli čez ograjo okoli spomenika. Ljudje so v divji paniki zbežali na prag frančiškanske cerkve. Dragonei so jo vdrli za njimi, od druge strani so prišli z bajoneti Belgijci. Nastal je silen krik. Več oseb je bilo poškodovanih. Pri »Figovcu« na Dunajski cesti so se dragonei s konji vred pri pod ili na dvorišče v verando med mize in stole in seveda tudi ljudi. Z golimi sabljami so sekali jk> njih. Od tam so divjali naprej po Marije Terezije cesti, jahali so tik veznih vrat, ki so bila zaprta in sekali po njih s sabljami. V restavraciji pri »Novem svetu« in pri »Levu« so vdrli dragonei in ranili težko dve osebi. Sekali so s sabljami vsevprek. Nekega časnikarja bi bili ubili, da se ni skril za drevo pri Kolizeju. Blizu železniškega tira so jeli streljati. Tudi drugod so dragonei uganjali največje brutalnosti. Orožniki in Belgijci so jim sekundirali povsod. Vs« to je trajalo do polnoči. Boj Čehov za svoje šolstvo. Praga, 21. septembra. Poslanec Oipera je sestavil statistiko o Saškem šolstvu na Češkem tam, kjer so Čehi v manjšini. Iz statistike je razvidno, da mora 80 000 čeških otrok obiskovati nemške šele, ker čeških ni. V Poštorni na Nižje Avstrijskem je češka družba »Komenskv < ustanovila češko šolo. To je prva češka šola na deželi na Nižje Avstrijskem. Poljaki vJŠleziji. P raga, 21. sptembra. Nekateri poljski časopisi neopravičeno napadajo Čehe, češ, da jih zatirajo \* Šleziji. Taka pisava je oči vidno inspirirana po Nemcih. Resnica pa je, uizacijj družabnih nr< dh izginila s svojimi institucijami in hijerarhijo kot prežitek brez sledu iz zemeljskega površja. Od tod tora j to besno za-ganjanje hijerarhije — od papeža do zadnjega kaplana '— proti ljudski izobrazbi. Naj se stremljenje po popularizaciji izobrazbe pojavi v tej ali oni obliki, vedno je duhovščina proklinju in razglaša za delo Antikrista. Duhovščino pa tudi njen stan naravnost sili k temu, da mora bKi proti ljudski izobrazbi. Duhovščina - to ~ie kasta za se. ena kastovna organizacija .ie opora njeni politični moči, katero izrablja v svoj materi-jelni prospeb. Da bi pa obdržala svojo politično moč, mora paziti, da bi se ne ukralo v glavo in srce v-i nikov kaj takega, kar bi bilo nevarno go-spodovanju duhovščine. Zato pa je hijerarhija zlasti v socijalnem oziru ljudstvo vedno bolj in bolj oddaljevala od prvotne krščanske enakosti in z vsemi močmi delovala na to, da se je upeljalo kastovništvo v družabni red. V interesu hijerarhije je, da se kastovništvo še nadalje ohrani. To pa pomeni neenakost v družbi, ki temelji na krivičnem družabnem redu, ko peščica parazitov živi od žuljev ogromne mase. Take krivične uredbe pa se bodo držale le tako dolgo, dokler bo ta masa zabita, nezavedna. Ko se masa izobrazi, se bo tudi zavedla svojega človeškega dosto- janstva in si bo družabni red uredila tako, kot bo prijal nji. Vsi priviligi-ranci — to so v prvi vrsti duhovniki — bodo izgubili svoje privilegije, moč in oblast. To pa pomeni konec izkoriščevanja mas tudi od strani hijerarhije. Zato pa danes vidimo, kako se duhovščina poteguje po lečah na vse privilegirance in vedno poudarja, da so vsi stanovi od boga in da je to božja volja tako, da se enim slabo godi, drugim dobro, da imajo eni vsega v izobilju, drugi pa ginejo lakote. Duhovščina je podpirala vedno telesno in duševno snjenstva Duhovščina kopiči bogastvo na boga stvo, vernike pa mami na ta način, da poveličuje uboštvo in bedo in kot nekaj bogu dopadljivega in zaslužnega za nebesa. Sama ima vsega v izobilici, živi v razkošju, dočim mase trpi bedo. Da bi se ljudem ne odprle oči, zato jih duhovniki namenoma poneumnujejo. Nezavedni masi obetajo na eni strani vse sladkosti rajskega veselja, na drugi pa prete s peklenskimi mukami. Ubogi ljudje pa ne izprevidijo, da si tisti, ki jim obetajo nebeško plačilo, puste že tu na zemlji vse prav dobro plačati. Duhovniki čitajo masi mehanično: »Jaz sem dobri pastir. . . Jaz dam življenje za svoje ovčice... Jaz poznam svoje, in moji poznajo mene.« Masa jih posluša,, pa nič ne misli. Drugače bi kmalu sprevidela, da dušni pastirji hočejo, da bi ovce dale za nje življenje in da te ovce poznajo le takrat, ko jih izrabljajo. Socialno stališče samo sili torej duhovščino, da je proti ljudski izobrazbi. Zato pa vidimo, da je duhovščina povsod reakcionaren faktor in izpodkopuje na vse mogoče načine temelje človeških pravic. Duhovščina vidi, da se ji tam godi najbolje, kjer je masa najbolj zabita ter neumna, in tam najslabše, kjer je ljudstvo najbolj zavedno, izobraženo. Za zgled nam lahko služite Avstrija in Francija! V interesu duhovščine torej je, da so mase neizobražene, zato pa deluje sistematično proti ljudski prosveti. Nadalje pa je še en precej važen vzrok, zakaj je duhovščina proti ljudski izobrazbi. Pri neuki masi namreč velja duhovnik za zelo učenega gospoda. Če pogledamo nekoliko to učenost »božjih namestnikov«, vidimo, da v duševnem oziru duhovščina dandanes jako malo reprezentira; po vsej pravici se jo mora smatrati za inferioren faktor med izobražen-stvom, v kolikor se pri duhovščini sploh more govoriti o pravi izobrazbi. Saj je vendar splošno znana in neovrgljiva resnica, da eo tisti dijaki, ki gredo v semenišče, sploh, zlasti pa z ozirom na izobrazbo, inferiorni v primeri s svojimi sošolci, ki gredo na visoke šole ali kam drugam. (Dalje prihodnjič.) da se je od leta 1890. do 1900. v Šle-ziji šest do tedaj čeških občin po-poljščilo. In pri tem Poljaki nočejo poznati slovanske vzajemnosti, te-muč so povsod, kjer se bije boj med Čehi in Nemci, dosledno na strani — Nemcev. Žalostno! Volilna reforma in bančno vprašanje na Ogrskem. Budimpešta, 21. septembra. Vlada ima trdno voljo, izvesti volilno reformo ter rešiti bančno vprašanje in vojaški problem. Za i z vedenje volilne reforme je treba dveh let, in med tem časom se reši tudi bančno in vojaško vprašanje. Položaj v sandžaku Novi pazar. Sarajevo, 21 septembra Mladoturško gibanje je zbudilo tud' v sandžaku Novi pazar narodnostno zavest. Agitacija proti guvernerju Sulejmanu paši je spravila tudi av-stro-ogrsko vojno upravo v zadrego. Vojna uprava ugiba o tem, ali naj umakne čete iz sandžaka, ne da bi se Avstro-Ogrska odpovedala s tem pogodbenemu pravu glede svojih gar nizi j v sandžaku Novi pazar. Finski poslanci obdolženi veleizdaje. Petrograd, 21. septembra. Proti 64 finskim deželnim poslancem, ki pripadajo socialno demo kratični stranki, je uvedena preiskava zaradi veleizdaje. Generalni guverner je obdolženim poslancem prepovedal zapustiti stanovanja, ker so .sodniki soglasno odklonili odredbo, naj bi se vsi obdolženci zaprli v preiskovalni zapor. Med finskim prebivalstvom je nastalo silno ogorčenje. Interparlamentarna konfe-1 renca. B e r o 1 i n , 21. septembra. Včeraj je pozdravil člane interparlamentarne konference prestolonaslednik v imenu cesarja Viljema. Prestolona slednik je rekel, da cesar zasleduje delovanje in stremljenja interparlamentarne linije z velikim zanimanjem. Ohranitev miru, čemur je cesar posvečal največjo skrb ves čas svojega vladanja, je večkrat težavno delo, toda vredno, da naj plemenitejši duhovi vseh naiodov zastavijo za to vse svoje sile. Dopisi. Iz Divače. Razmere v naši Divači so postale jako žalostne. Poglejmo si našo divaško pošto, oziroma poštni urad. Ali je to čast za slavni poštni erar, da je tam toliko stenic, da je groza, ter da se dotični uradnik vračajoč se zjutraj od nočne službe domov, mora povsod dobro ogledati in šteti šele^te mrčese okolu svoje suknje. Poštar se že toliko časa, že let > in dan trudi ter prosi poštno ravnateljstvo pomoči, ampak to je ravno, kot bi bob ob steno metal. Čast erar-ju! Zahtevamo v imenu občinstva, da se tam prej kot mogoče odpravi ta nesnaga ter se vendar enkrat prične zidati novo poslopje. Ali je to lepo, da morajo ubogi tamošniji oficianti noč in dan službo opravljati ter zvečer, mesto da bi se vlegli k počitku, morajo šele ob 7. uri 50 minut priti pomagat. Prosili smo pomoči, prosilo se je, da se tu sistemizira še četrto mesto; ampak vse gluho. Čaka morda tržaška direkcija, da se tudi tu zgodi slučaj Lahodnv. Orožno je. ako nima človek počitka in to se tukaj godi. Tamošnji oficianti prosijo že cel vek, da se jim doda 20$ kraška doklada, kot jo imajo v Št. Petru na Krasu. Saj je Divača centrom Krasa, zakaj bi se ne dovolilo tem uslužbencem? Ali more živeti poročeni »poštni uradnik« z 49 goldinarji (98 K) mesečne plače? Mislimo, da ne rpamo, da bodo te vrstice našle vendar enkrat srce, katero se bode omehčalo ter pomagalo revežem. Ali mora biti morda kako nemčurstvo vmes, saj je Slovenec dober delavec. Torej pomoč zahtevamo, predno se nesreča zgodi. Iz Postojne. Kako nizke cene ima letos živina, je sploh znano; mesarji po drugih krajih, ki ne izkoriščajo tega hudega udarca našega kmeta, sečejo meso po kupu živine primernih cenah. Čitali smo, da je goveje meso drugod po 80 vin. in Še ceneje, celo telečje meso se dobi no 1 K kg. Ako vzamemo v roko »Weltbiatt« z dne 10. t. m., št. 207, čitamo tam na tretji strani, da je imelo meso 3. t. m. na Dunaju tele cene, in sicer: kilogram govejega mesa nižje vrste 64 vin., boljše vrste 80 v do 1 kg 36 v. in prve vrste 1 K 40 vin. do največ 2 K 20 vin. Tako na Dunaju! Kako pa pri nas v Postojni t Tu plačujemo meso najnižje vrste še vedno po 1 K 20 vin., a pod to ceno se ni nikdar dobilo in se pred dobrim mesecem so plačevali prepotrpežljivi konsumen-ti 1 K 28 vin. za kilogram govedine najnižje kvalitete. (O mesu boljše in prve vrste pa pri nas ni govora, ker" se to izvozi v Opatijo, Trst in Reko) . Naravnost nesramno pa je, da zahteva daneseden tukajšnjih mesarjev za kilogram s telečjih nog obranih žlez 2 K ter za kilogram v stegnu 3 K. Če ni to odiranje, poteni ne vemo, katero postopanje naj s to besedo označimo. Koliko dobička spravi v takih razmerah mesar v žep, se da preračunati, ker naznani mesar vsako žival, predno jo zakolje, v to nastavljenemu organu. Vsaj moral bi to storiti. Osobje enega tukajšnjih mesarjev je izpovedalo, da je gospodar v mesecu avgustu pobil 40 volov, v tem število pa niso zapopadeni prašiči, teleta in koštruni. Na to dejstvo si dovoljujemo še posebej opozoriti komisijo za odmero dohodninskega davka. Lansko leto so se vršila posvetovanja, kako odpomoči neopravičeni draginji mesa. Gostilničarje sta mesarja potolažila s tem, da sta jim za par vinarjev cene mesu znižala, na pritožbe ostalih konsumen-tov se pa nista ozirala, in se nam le posmehovala. A, dasi plačujejo danes gostilničarji po lastnem zatrdilu meso po istih cenah kakor drugi konsumenti, in dasi so pritožbe danes še bolj opravičene, vendar se nihče ne gane v odpravo oderuških cen. Ako bodemo to še kaj časa mirno trpeli, bodeta mesarja cene mesu kmalu povišala, namesto da bi jih znižala. V svrho odprave teh neznosnih, nikakor opravičenih cen mesa, obračamo se do slovenskega občinskega zastopa v Postojni z nujno prošnjo, da takoj določi mesu današnjemu kupu živine primerne cene ter da ukrene vse korake v smislu § 51. obrtnega reda, obrtno oblast pa prosimo, da izda na mesarje ukaz v smislu § 52. obrtnega reda. Upamo, da te naše opravičene prošnje ne ostanejo glas vpijočega v puščavi. Prizadeti. I [Odprlo pismo gospodu dr. Fedinandu Egerju znanemu voditelju takozvanih Nemcev v Ljubljani. Znano Vam je, da so se vr-ile vse dosedanje demonstracije v dostojnih mejah in da so bile le izraz upravičene nevolje zatiranega slovenskega naroda. Znano Vam je posebno tudi, da se vzlic izzivanju do sedaj niti enema Vaših maloštevilnih političnih pristašev v slovenski deželi kranjski ni skrivil las ali mu izmaknila kak i lastnina, kar Vam lahko vsak čas potrdi Vaš France M^isetz. Znano Vam je tudi, kako je oborožena sila postopala pro:i predpisom veljavnega reglema, brez potrebe rabila orožje in usmrtila dvoje nedolžnih žrtev, neštevilo pa r«?nila. Znano Vam je končno tudi, da Vaši lastni pristaši ostro obsojajo in obžalujejo strele, ki so se razlegali preteklo nedeljo v naši beli Ljub ljani. Vse to Vam je znano. Vzlic temu pa Irot znani voditelj maloštevilne peščice kranjskih Nemcev dopuščate, da se v Vaših oficial-nih glasilih (»Giazer Tagldatt«, »Grazer Tagespost«) na satansko izmišljen, na satansko lažniv in satansko hujskajoč način opisujejo te mirne in dostojne demonstracije. In vsi ti infamni dopisi se kujejo v Ljubljani. Zato Vam, gospod doktor, in in Vašim političnim pristašem tu javno in odkrito povemo v brk, d-i smatramo vse Vaše obžalovalne izraze o krivičnem krvoprelitjn nam nasproti za golo hinavstvo. Stoječi na tem upravičenem stališču Vam pa tudi javno naznanja mo, da delamo Vas kot znanega voditelja in vse Vaše maloštevilne pri stade osobno odgovorne, za lažnivo, nesramno, infamno in hujskajočo pisavo Vaših graških oficialnih glasil in osobno odgovorne tudi za vse posledice take pisave. V L j u b 1 j a n j na dan pogre ba Rudolfa Lundra in Ivana Adamiča. Slovensko društvo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. septembra. — Konfiskacijski furoi. Na en dan je bil naš list dvakrat zaplenjen. Kar je na primer »Slovenec« smel svobodno pisati, to se je pri nas konfisciralo. Iz tega se vidi, kako velikanski vpliv prisojajo oblasti naše um listu. Toda malo preveč je tega vendar. Pri nas se je konfisciralo vse od konca do kraja, kar smo sploh poročali o dogodkih v nedeljo zvečer. Nobena vrsta našega poročila ni našla milosti, da, konfisciralo se je celo imena ustreljenih in ranjenih. Še več! Konfiscirali so celo suhoparni poziv »Slavca«, naj se njegovi člani udeleže današnjega pogreba, in konfiscirali celo izjavo vladnega komi- sarja dr. Mathiasa, da se je streljalo brez njegove vednosti in proti njego vi volji, Vladni komisar dr. Mathias nas je prosil, naj priobčimo to nje govo izjavo, državno pravdništvo pa je še to izjavo konfisciralo! Očividno sploh niso čitali našega poročila, nego kar vse skupaj zaplenili. Sodbo o tem naj si napravi vsak sam. — Gospod Mathias nas prosi, da naj javno konštatujemo, da je lajte-nant Maver brez njegove vednosti pustil streljati na ljudstvo. Uradniku, ki je pri ti žalostni priliki res taktno in trezno postopal, radi stor5-mo to uslugo! — Ne bo nič z zavijanjem. Se daj, ko vsak vid; v kako stisko je spravil slavno našo vlado nezreli fante, ki je streljal na neoboroženo množico, večinoma na ženske in otro ke, skušajo oficialn" krogi stvar zasukati. Lažejo v svet, da je May*-r streljal šele potem, ko so ga »bombardirali« s kamni. Trdi se, da je bilo pri tem izdatno ranjenih nekaj gor-nještajerskih ku,*delfreserjev. Mi nič drugega ne zahtevamo, nego na dan s temi ranjenci, na dan z imeni, na dan z dotičnuui zdravniškimi spričevali! — Ponatis iz nekonfisciranega »Slovenca«: Še nekaj podrobnosti o nesreč nih žrtvah. Takoj, ko sta bila prenesena ustreljena ranjenca pred Ko-lovraterjevo gostilno, sta bila pri po nesrečeneih stolna vikarja dr. Jerše in Potokar, ki sta podelila umirajo čima sv. poslednje olje Dr. Jerše je hitel tudi na magistrat ter ondi ležečemu smrtnonevarno ranjenemu podelil sv. poslednje olje. Strahovi: je bil prizor na stražnici. Ko je dr. Jerše dejal mlademu Adamiču: »Fantek moli za menoj!« je v»e jokalo. Adamič je bil še pri zavesti in je stražnika, ki mu je tiščal rano, prosil: »Naj se to ne pove mami, da tudi ona vsled žalosti n« umre. Jaz bom kmalu umrl.« Na policijski stiažnici, v kateri so bila vsa tla kivava, so obvezovali ranjence policijski zdravnik dr. Ulner ter zdavniki dr. Dol-šak, dr. Foedransnerg, dr Rus in štabni zdravnik. »Die windisehen Hunde miiss'« mer heut' totsehlairen!« Sooči je šel trgovec gospod Kor bar iz Cerkna (Goriško) iz kolodvora, kamor je prispel s polnočnim gorenjskim vlakom, skozi Koiodvo:ske ulice, da gre prenočit. Skozi .ulico pride patrulja polka št. 27. In čul je gospod trgovec sledeče besede: »Die windischen Hunde muss'iner h Mit' totschlagen!« Gospod je šel nato k Štruki,;u spat. »Kranjski psi!« Drug mlekozob; častnik, ki je stal s svojim oddelkom okoli 10. ure pri Bambergu, je mesto da bi ljudi pomirjeval, kričal nanje: »Kranjski psi!« Tc je kričal opetovano. Čelo psa, ki ga je imel v službi s seboj, je na ljudi ščuval. Človekoljubnost Nemcev se je sijajno dokazalo snoči. Sopioga finančnega svetnika Lenarčiča in rodbina vladnega svetnika Kulavica, pri kateri je bil ti?di c. ki. okrajni komisar dr. Sima, ,,e, ko so se začeli prvi streli, ploskati in vpiti »bravo«. Lastnik hiše ie rodbini Kulavi cevi takoj odpovedal stanovanje. Mi smo priobčili enake notic.\ y>a smo bili zaplenjeni. Zatorej nam bodi dopuščen ponatis iz > Slovenca« — Revolver mora sedaj poma gati našim oficiozooi. Pravijo, da so na oddelek Maver je v streljali iz revolverjev. Mi zopet nič drugega ne zahtevamo, nego na dan s pričami, ki so čule le en sam tak strel. Streli gospoda Moravca so seve izvzeti. Fante Maver j« še vedno v Ljubljani ! — Kdo je odgovoren? Mi smo popolnoma prepričani, da bi v nedeljo zvečer razen žvižganja in živio-kričanja ne bilo nikakega večjega razburjenja, da ni oblast samo po svoji nevednosti vse zakrivila. Imeli so pri baronuSclivvarznposvetovanje Župana k temu posvetovanju niso klicali. Navzoči pa so bili tik Sehvvar-za še general Gerardini in neki rit-mojster orožniški. Na predlog tega se je soglasno sklenilo, da naj se pri demonstracijah, če se količkaj ponove, takoj strelja. O tem sklepu so pisali še prej kot so v Ljubljani puške pokale, graški nemški listi! Ta zveza med temi listi in našo nesposobno vlado je tudi kai akteristična. — Lajtenant Maver, ta junak, je tedaj, ko je pustil streljati na otroke, pač čisto pozabil na jubilej našega cesarja. Nezreli fante je kriv, da bomo Slovenci vzvišeno to leto praznovali s solzami! — Zakaj se dragonei niso razlikovali od Nemcev 27. polka? Ljubljančani so se čudili, kako so mogli posamezni dragonei, ki so dosedaj nastopali vedno taktno, naenkrat tako zbesneti. Splošno se je mislilo, da učinkuje tako Koslerjevo gratis-pi-vo. Temu domnevanju sicer ne oporekamo, a konštatovati moramo, da so za junaštvo bili določeni le dragonei nemške narodnosti, dočim so vsi Slovenci morali ostati ves dan v vojašnici kot nekaki jetniki. — Koslerjevo pivo. Vest, da je pivo var nar Kosler v Spodnji Šiški napajal vojake s svojim pivom, da jih navduši za poznejše uspešno delovanje, je dognana in dokazana. Dva hektolitra Koslerjevega piva in dva zaboja steklenic s pivom je daroval vojakom, da jih je bolj navdušil za boj. N — Nad orožniki v Šiški se ljudje silno pritožujejo, češ, da nastopajo tako, da razburjenje še povečujejo. Tako je v noči od sobote na nedeljo ondotni stražnik ustavil vajenca, ki se je vračal od staršev v Drav-ljah k svojemu mojstru v Šiško, in dasi se mu je fant opravičil, kam in odkod gre, dal mu je stražmešter zaušnico. — Namesto venca na grob žrtvam je darovala tvrdka Krištofič in Bučar 10 K družbi sv. Cirila in Metoda. — Prizor v mrtvašnici. Od ranega jutra do pozne noči so hodili včeraj ljudje kropit kar v procesijah mrtva žrtvi v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Popoldne ob kaki 4. uri pojavil se je pa v mrtvašnici nakrat mal pa buren prizor. Neki tujec, — Ham-buržan, je bil v Ljubljani in je slu-čajno izvedel za dogodke in te dve žrtvi. Prišel je zato z drugimi vred tudi on kropit mrliča. Pristopil je k mrtvemu Lundru ter opazoval vidno rano na prsih; potem pa ga glasno pomiloval, rekoč: »Počivaj v miru uboga žrtev lahkomiselnosti in nasil-stva!« Tedaj pa nastane med gnečo nakrat razburjenost, ker se je čulo nemško govorjenje, eni so začeli zadaj vpiti: «eden mrtvih je vstal, bežimo«, drugi so vpili: »kdo sedi in govori«, vse pa je udrlo iz mrtvašnice in podiralo drug drugega, dokler se ni slučaj pojasnil. — Ljubljanski dragonei so se vedli v nedeljo ponoči kakor zveri. V kapelici za frančiškansko cerkvijo je mirno gledalo več oseb, kako je besni lajtenant Maver vdrl v nedozi-dano poslopje »Ljudske posojilnice« ter hotel streljati na demonstrante, ki so se bili skrili v »Ljudski posojilnici«. Naenkrat so pridrli dragonei ter so bili z golimi sabljami po mirno gledajočih ljudeh v kapelici. Gledalci so se kričaje razpršili, neki ranjenec pa je krvaveč omahnil ob steni in izgubil pri tem klobuk. V tem hipu je skočil k ranjencu vojak 27. pešpolka in ga hotel zabosti. A takrat je prihitel polkovnik Radičevič ter sunil vojaka a* stran, kričeč nanj najhujše psovke. — Lajtenant Maver ob 9. uri 5 minut ni pustil preko frančiškanski -ga mostu niti mestnega zdravni-k a dr. Illnerja, ki je bil telefonsko poklican k ranjencem v mestni stražnici. Niti državnega pravdnika ni hotel pustiti preko mostu, dasi se mu je državni pravdnik opetovano predstavil in mu razlagal, da hoče službeno na mestno stražnico, da se iz prvega vira pouči o dogodku. Ko je laj temnita Maver j a četrt ure kasneje opozoril neki domobranski nadporoč-nik, da bi bil moral vendar uradnega zdravnika in državnega pravdnika pustiti v mestno stražnico, je lajtenant Maver ves bled dejal, da se ju sploh ne spominja in da ne ve, s kom je govoril, češ, da vobče ne ve, kje mu stoji glava, ker je že tri dni >r službi. — Lajtenant Konig je pri zrelostnem izpitu dvakrat padel ter j bil še pred dvema letoma prostovoljec. Le iz največje milosti in po izredni protekciji je bil sprejet v vojsko. Vsi častniki, s katerimi smo govorili, trdijo, da je lajtenant Konig nesposoben častnik za posredovan je pri političnih nemirih ter da mu zaradi njegove nezrelosti ni zaupati najmanjšega oddelka ^vojakov. Povelju ištvo je napravilo neodpustno napako, da je komandiralo mladiče, kakršna sta lajtenant Konig in lajtenant Maver, pomirjevat demon strante. Radičevič bi bil moral po službenih predpisih poklicati v službovanje le starejše častnike, ki pa so večinoma na dopustu ali pa so bili službe prosti. — Mestni odbor v Novem mestu je sprejel v svoji seji dne 18. septembra 1908 soglasno sledečo resolucijo: Mestni odbor v Novem mestu izreka svoje skrajno ogorčenje nad uprav kanibalskim, kulturnega naroda nevrednim postopanjem, kakor ga je dne 13. septembra 1908 v Ptuju del ondotnega prebivalstva nasproti skupščinarjem »Družbe sv. Cirila in Metoda« uprizoril s tem, da je te v Ptuj došle goste zasramoval, prote-paval, trgal in uničeval jim obleko itd., in to pred očmi policijskih organov, ki so ta tolovajstva mirno gledali. Mestni odbor v Novem mestu, katerega en član je bil priča in t ml i predmet teb nezaslišanih napadov, najstrožje obsoja takšna rokovnja-štva kogar si bodi proti komur si bodi, nevarna imetja, zdravju in življenju državljanov ter soglasno sklene, da se ima ta resolucija odposlati ekscelenei ministrskemu predsedniku, ekscelenci ministru za notranje zadeve, c. kr. namestništvu v Gradcu, načelniku jugoslovanskega kluba y državnem zboru, državnima poslancema dr. Ploju in Ivanu Hribarju ter mestnemu magistratu v Ptuju z zahtevkom, da se ta zadeva strogo preišče in se krivci primerno kaznujejo. — Lekarnar Maver. V nedeljo zvečer je lekarnar Maver kujskajoče in razžaJjivo govoril o Slovenoih. Slišali so ga različni ljudje in so pripravljeni to ispričati. Rekel je tadi, da bo telefoniral po vojaštvo. Ali je to res storil, se ne ve, resnica pa je, da je kakih 5 do 10 minut pozneje prišlo vojaštvo pred Prešernov spomenik in resnica je, da je prav ta oddelek vojaštva potem strelj al. — Trije bajlovci so v petek zvečer stali pod zaščito „nepristran-skih" orožniških bajenetov med Ger-berjevo ia Krejčijevo hišo ter psovali mirne pasante z raznimi psovkami. Ko so slovenskega akademika Zarnika nahrulili s „slovenisohe Sch weineu in je leta zahteval orož-niške intervencije je bilo naše orožništvo popolnoma gluho za ta poziv in je mirno gledalo, ko so ti hajlovoi — na čelu jim zdravnik Staudacher iz Eli-zabetne otroške bolnice — še z večjo vnemo psovali Slovence. Prepričani smo, da postane dr. Staudacher vsled tega sanitetni svetnik, orožništvo pa dobi svojo pohvalo. Heil, i u s 11 tia! — Skromnost nemškega „ Volks-rata" za Kranjsko. Naknadno smo zveden', da je imel nemški „Volksrat" takoj po demonstracijah v soboto politično zborovanje — ali je bilo naznanjeno politični upravi, nam ni znano. — V svoji skromnosti so Nemci zahtevali, da se odstranita župan Hribar in predsednik Schwarz — zaduji se je med tem zopet priboril nemško zaupanje, — da se razpusti občinski svet ter se imenuje vladni komisar, da se podržavi ljubljanska policija in da mestna občina plača vse pobite Šipe. Da mora mestna občina kupiti vsakemu ljubljanskemu Nemcu in nemškutarju revolver in zlato uro, o tem bo „Volks-ratu sklepal prihodnjič. — Pristranost nemškega mi* ni str a Pr a dela. Vsled splošne zmešnjave se nismo mogli pečati s kle-petavostjo nemškega ministra Pradeja v graški „Tagespost". Nekemu ured niku tega lista je rekel minister, da so mu znani dogodki le iz časopisov vendar je brzoj a vil ministru notranjih del ter zahteval, da mora ljubljanska občina vso škodo demonstracij povrniti. Ako bi se k temu prisililo r/. pr. celjsko mestno občino, bila bi že davno bankerotna, toliko škc de so že provzročili nemški hajduki celjskim Slovencem. — Nemški prodajalci po kranjskih sejmih. Piše -ie nam: Po kranjskih sejmih se kl»ti Že več kakor eno leto neki mlečnozobi nemški prodajalec, doma blizu Dunaja. Nobenega najmanjšega sejma ne izpusti in dela povsod izborno kupčijo, prodaja svoj dunajski pofel, vokupljen po raznin konkurzih itd. /Kupici se mu kapital od slovenskih novcev, domačim trgovcem dela umazano konkurenco kakor tudi domaČim slovenskim sejmarjem in kramarjem. Hvale pa ne pozna nobene napram Slovenoem, ki ga rede. Napram strankam, ki kupujejo pri njem, se obnaša skrajno arogantno in pita Slovence z Windisch e Hunde, K r a i n i s c h e T r o tt eln itd.Pritepeni Nemec zasluži pasji bič po svojih umazanih ustih ! Opozaijamo slovensko ljudstvo po deželi, naj se drži gesla „Svoji k svojimtt priporočamo pa mleČnozobnega pobalina občinam, naj mu na vsakem sejmu preskrbe za njegovo lepo obnašanje napram Slovencem kak lep primeren prostor. Kakor smo Čuli, je imel že dotičnik ravno radi surovosti opravka s »od* nijo v Postojni. (Op. uredništva: Dopisnik bi nam bil zelo ustregel, ko bi nam bil naznanil ime tega fantalina) — Politično ln prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo ude leži se pogreba nedeljskih žrtev nem škonaoijonalnega nasilstva in poloii na grob venec s slovenskimi trakovi — Gostilničarake in kavar-narsko zadruge odbor je bil včeraj inoorpore pri deželnem predsedniku ScLvvarau, da se pritoži proti utesnitvi policijsk h ur, ker radi zapiranja ulio ni skoro nobenega pro* meta v gostilnah; odbor je tadi protestiral, da vojaki in žandarji min* goste v lokalih napadajo in ven pode-Da je Sohwarz vse „obljubilu, se razume. — Poslovodjo kleparske tvrda« L- M- Ecker ,)e kričal predsnoonjm* nadSlovenoi: „Windi sohe Hunde, slovenisohe Bagage!" Ker je to vsekakor uspešno priporočilo za nem* ško firmo, ki živi od samih Slovencev, ga priporočamo najtopleje! — Slovenska zavednost Dopisujte povsod v slovenščini, ta *ao se čuje že več let po slovenskem časopisja, vendar pri nekaterih deh je to opominjanje Čisto bre2' uspešno. Kako se Slovenci sami p0' nižujemo a nemškim dopisovanj*^ imamo danes na razpolago prav lep jokaš. Na Dunaju je delniška družba, ki ima mnogo opraviti s Slovenci, pasi ta t v r d k a, ki ni slovenska, dopisuje slovenski s Slovencem, vendar na pr. KoSak % Grosupljega, Mlekarska zveza v Ljubljani, mlekarna v Logatou, mlekarna v Polhovem gradou, mlekarna v Ilirski Bistrioi dopisujejo firmi vztrajno nemški. Če Še toliko slovenskih dopisov dobe od nj©? je vse za8toI1J- Gospoda, to je Škandal prve vrste! Kako naj potem tujci spoštujejo slovenski jezik, če ga mi sami ne bomo?i Izjavljamo, da bomo v tem ožim začeli brezobzirno postopati proti vsakomur. Kdor je tak nezavednež, zasluži javnega o žigosanj a. — Trgovino s klobuki Reck-nagel priporočamo kar naj topleje vsem našim narodnim damam. Gospa Recknagel hvali tolovajske napade ptujskih nemčurskih barab ter zmerja Slovence z „bindisches betrunkenes Gesindel". Svoje vajence pa dolži, da so oni nahujskali množico, da je pobila svetiljke. Za to imamo zanesljive priče. — Apel na usmiljena srca I Anton Meglic, dijak na strokovni šob, je bil v nedeljo večer po 8 uri aretiran pri Prešernovem spomeniku, ko je Čakal na tramvaj. Aretirali so ga vojaki 27. pešpolka, vizi tir ali po orožju z največjo surovostjo, katere so deloma tudi ofioirji deležni. Odvedli so ga najprvo na glavni tabor vojaštva, tam mu grozili: nD en verden wir schlagen" Ia to so ti dijaki tudi storili, kajti Meglic se je dal zdravniško preiskati, in je 20 dni nesposoben za obisk šole. Odtam so ga odvedli na sodišče, kjer so ga včeraj popoldne izpustili. Meglic je imel hrano pri nemški rodbini Baumgartner. Ko pride včeraj opoldne h kosilu, ga je ta cvet kultur volka spodil in mu odpovedal na-daljno podporo. Okrog 3. popoldne dobi revež pisca teh vrstic na trgu in mu potoži svoj obupni položaj. Vprašan, da li še ni nič jedel, odgovori žalostno, da ne. Mesar g. Žan je reveža povabil v bližnjo gostilno, kjer se je nabralo hipoma nekaj drobiža. Slovenci! Usmilite se ubogega reveža! — Mesto cesarske — črna zastava na šentjakobskem zvoniku Včeraj je znani spretni kl.u-čarski pomočnik snel popoldan s Šentjakobskega zvonika prejšnjo cesarsko ustavo ter pritrdil na križ črno žalno zastavo. Na občinstvo napravlja to kaj lop vtisk. — Za nagrobni spomenik padlim žrtvam je dovolil občinski svet ljubijanssi v včerajšnji seji 1000 K, ne\ pa kakor je bilo včeraj vsled tiskovne pomote poročauo le 100 K. \ — Javno\ohvalO zaslužita gg. prof. dr. JeršeVin stolni vikar Po-tokar, ki sta bila takoj na licu mesta in sta podeljevala poslednje olje umirajočima žrtvama. Oba sta bila malo preje v smrtn: nevarnosti, da ju vojaki ustrele. — Dijaki VIII. b. d a prvi ljubljanski gimnaziji so poslali mesoo venca na grob narodnih mučenikov družbi sv. irila in Metoda 12 K 32 v. Dijaki, tako najlepše maščujete uboj svojega kolege. — Slovensko pevsko društvo jiLipa" se udeleži pogreba za nedolžno padlimi žrtvami, usmrtenimi od nemškega surovega fanatizma, ter jim korporativno izkaže zadnjo čast. — Za ljubljanske žrtve 20 septembra so včeraj zvonili v različnih krajih na Slovenskem. Tudi so v raznih krajih razobešene črne zastave. . — „Gorenjec" je izšel v posebni izdaji v žalni obliki z ginljivim člankom v spomin žrtev 20 septembra. — „Novi Slovenski Štajerc" Zadnja številka tega lista, ki obsega osem strani, je bila zaplenjena in sicer sta zapadli zaplembi kar dve celi strani. — Hotna dolina je danes tbdi oblekla žalno obleko. Skoro z vseh niš plapolajo črne zastave. Pogreba se udeleži prebivalstvo Rožne doline v velikem številu. — Posledico ptujskih napadov se že kažejo. Več nemških kolesarjev in potnikov, ki so prišli pretekli teden v ptujsko okolico, moralo Je bežati nazaj; v mesto, ker jih je ljudstvo imelo za tiste razbojnike, ki so v nedeljo v Ptuju tepli Slovence. Linhart svari v ,Štaj erou" kmete, n;j bodo mirni. Zakaj pa Linhart ni v nedeljo teden v Ptujn zbranim nem-Skatarjem dajal takih nasvetov ?! Ta trat je bil ravno Linhart tisti, ki je poživljal Nemce na boj proti Slovencem Nam se zdi, da se Linhartu sedaj že hlačice tresejo. — Žal jenje Slovencev od strani € kr, uradov. Prijatelj lista nam piše: Gospod ure'đnikl GfttoVC ste bili* « menoj vred do danes prepričani, da loži Metlika na kraujskohrvaški meji sredi naivnega belokranjskega ljud- stva. A motite se! Kakor uvidi te i a priloženih izrezkov, je Metlika ie čisto izginila, nahaja se samo Še Mottling. Sodnijski pečat pravi: k. k. Bezirks-gerioht Mottling. Davčni urad se glasi: k. k. Steueramt Mottling. Tudi prostija ima samonemške odanake. In vendar je vse to prišlo izza Gorjancev, iz mesta, ki sem bil do danes o njem prepričan, da se zove Metlika, čudim se, da je to še danes mogoče. Toda, kar je smelo biti včeraj, danes po ptujskih škandalih mora izginiti. Menda taka mast vendar zadostuje, da nam odpravi komodnost! če nas pobalinska drhal zasrani uje, o. kr. uradi nas ne bodo! Zahtevamo, da se škandalozni in Slovence žaleči pečati metliških uradov odpravijo. Kaj pa drugod? Ali je povsod desinnoirano slovensko ozračje in pregnana nemška golazen ? — Srednješolska vest. Ravnatelj realke v Gorici Jožef Gassner je imenovan za ravnatelja gimnazije v Bregenou. Goričani so veseli, da jih zapusti ta nemški naoijonalec. — Iz ŠOlske Službo. Provizo-riČen učitelj na učiteljišču v Kastvu Matija Šepeo je imenovan za dtnnitivnega glavnega učitelja. — Hrast nisko „slovensko11 dekliško ŠOlO hočejo naši „dobri prijatelji" ponemčiti. Že sedaj delujeta na tej šoli dve zagrizeni nemškutarioi (Kobale in Ko-sohell), a preskrbeti nam hočejo še tretjo (Leiler) tako, da bodo med petimi učiteljicami tri nemške!! Gospoda, mi nismo tu proti osebi Leiler, pač pa proti nemškutarioi Leiler in odločno protestiramo, proti taki nesramnosti. Mi bomo branili našo slovensko Šolo, ki je že itak samo na pol slovenka, zapomnite si to!! Pribijemo tudi, da je nesramno od učiteljice Koschell delovati na slovenski šoli, doČim obiskuje njen mlajši bratec ali bratranec ali kar je že — Šulferajnsko šolo! Še enkrat, gospoda, če hočete v dolini mir, tedaj roke proč od našešole. — Prejeli smo ta le popravek: Odnosno na članek „Odkritie Gregorčičevega spomenika in klerikalci", objavljen v št 213. ^Slovenskega Naroda" t. 1., zahtevamo v smislu § 19. tisk. zak., da objavite ta-le popravek : Ni res, da so peli Ia*ki cerkvslo pevci pri rojstni hiši in ob grobu slovenskega pesnika Simona Gregorčiča; res pa je, da so pevci, ki so nastopili pri tej slovesn* sti, Slovenci in da so v tem slovenskem pevskem zboru sodelovali le Štirje goriški cerkveni pevci, izmed katerih je le eden po rodu Italijan, a Še ta ima Slovenko za ženo. Ni res, da ni bilo na pokopališču, kjer leži slovenski pesnik, o slovenski zastavi ne duha ne sluha; res pa je, da je na cerkvi sv. Lovrenca pri tej priliki vihrala 3 metre dolga slovenska trobojnica. V Gorici, dne 18. septembra 1908. Za„Osrednji odbor zaGregor-čičev spomenik": Butar, Dr. K. Ozvald. podpredsednik. tajnik. Odgovor na ta popravek prepuščamo našemu dopisniku. Izlet ljubljanskih sokolskih društev V Turjak. Ljubljanska sokolska društva so na inicijativo Sokola II. priredila v nedeljo sokolski zlet v prijazni Turjak. Udeležilo se ga je 50 članov v kroju. Pričakovali bi bili večje udeležbe, posebno ker imajo nekateri Člani silno navdušenje za sokolske ztete, na nje pa nikoli ne pridejo! Izletniki so se peljali do Dobrepolja, odkoder so odkorakali z razvito zastavo ljubljanskega Sokola proti svojemu cilju. Šli so skozi Rašico mimo rojstne hiše Trubarjeve, kjer so obstali. Starosta Sokola II. brat Endlioher je imel kratek nagovor, nakar so vsi Sokoli zaklicali prvemu našemu književniku trikratni „Slava". Ljudstvo je Sokole povsod prijazno pozdravljalo in jih prosilo, nij še eno „zažingajo" to je zatrobijo. Trobili so namreč trobentači ljubljanskega Sokola in Sokola II. Tudi -sokol" vrh zastave je bil ljudem zelo všeč. PrišedŠe v Turjak je Sokole sprejela v imenu ondi oživljene Ciril-Metodove podružnice in v imenu turjaških Slovenk in Slovencev gospa Bergantova, izražajoč srčno veselje nad njih prihodom. Zahvalil se je za pozdrav brat Endlioher. Nato so domaČa dekleta, okrašena s slovenskimi trobojnioami, pripela Sokolom sveže šopke, nakar so ti odšli v gostilno k „Prajerju". Turjak je bil v slovenskih zastavah. Pri „Prajerju" je bilo nato skupno kosilo, kjer so stregla domača dekleta. Po kosilu je bil kratek sprehod, nato pa so Sokoli s Tar • jačani in Turjačankami šli sprejemat Ribniškega Sokola, ki je prišel ob 2. s 30 Člani v kroju. Pozdravila ga je ga. Bergantova, Odzdravil je brat starosta dr. Šifrer. Sokoli so nato odkorakali skupno nazaj k „Prajerju". TrobOTtači so ves čas neumorno trobili. Posebno je ugajalo trobentanje Ribničanov. Pri „Prajerju" je bila veselica v prid naše šolske družbe. Prihitelo je nanjo ljudstvo od vseh strani« posebno veliko je bilo narodnjakov ia Velikih Lašč, Ribnice in Kočevja. Pelo se je vse vprek, zlasti so si pa Sokoli s svojimi narodnimi slovenskimi in slovanskimi pesmimi osvojih' srca vseh. Ljubke gospodične so prodajale srečke aa prav lep sre-Čolov, izborna dolenjska kapljica je pa razvnela lica in srce. Končno je bil še ples za mlade in poskočne ljudi. Ribniški Sokol se je odpeljal z vlakom, Sokol II. Ljubljana se je odpeljal z vozovi do Skcfljice, ljubljanski Sokol in Sokol I sta šla pa večinoma peš do tja, kjer je hoja dveh treh ur tudi kos telovadbe. V Ljubljani je ljubljanski Sokol izstopil na Južnem kolodvoru in sicer 25 članov. Teh 25 Sokolov so se na deželni vladi pri sedanjem izjemnem stanju v Ljubljani tako zbali, da so jim poslali nasproti dve kompaniji pešcev z nasajenimi bajoneti in oddelek dragonoev. Vendar so Sokoli odkorakali z razvito zastavo in med krepkim trobentanjem vrlih trobentačev v „Narodni dom". Pri Figovcu jih je čakal močen kordon vojaštva in orožniŠtva, zato so šli priŠleoi po Marije Terezije cesti in po Bleiweisovi cesti, čuvši trobentanje se je kmalu nabralo okrog Sokolov do 1000 oseb, ki so jih vse naj vinar -nejše pozdravljale po vsej poti. 3000 posetnikov je bilo do včeraj na razstavi „Otrok" v „Narod-nem domu". Torej je še mnogo, mnogo Slovencev, ki razstave Še niso videli, kar je jako obžalovati, ker vlada povsod o tej razstavi le eno mnenje: da je velepodučna, krasna in jako okusno sestavljena. Ker bo razstava „Otrok" odprta le ša nekaj dni, opozarjamo si občinstvo v Ljubljani in izven Ljubljane, da stori svojo dolžnost in izreče razstavi jal ce m svoje, zares zasluženo priznanje na ta način, da poseti v prav mnogobrojnem številu razstavo „Otrok". Za družbo sv. Cirila in Metoda. Gdč. Angela Medica je nabrala v gostilni pri „Zvezdi" v Št. Petru na Notranjskem namesto venca na krsto ljubljanskih žrtev 10 K 10 v. Za Trubarjev spomenik sta prispevala gospod profesor R Peru-šek v Ljubljani 10 K in Ivan Kramar, predsednik odboru narodnih društev v Trbovljah, 10 K. Poučni izlet „Prosvete" v tobačno tovarno, ki bi se imel vršiti danes popoldne, se prelcži na poznejši čas. Odbor. Za blejsko pOgOrolCO je darovala mestna hranilnica v Radovljici tisoč kr o n. C. kr. popotni pletarski pouk za osrednjo Kranjsko v LJubljani. C. kr. ministrstvo javnih del je z odlokom z dne 31. avgusta 1908, štev. 817-XXIb/8769, odobrilo nove predpise za urejenje in vodstvo državnih učnih delavnic kakor tndi upe!janje državnih popotnih pletarskih in v to stroko spadajočih tečajev. Vodstvo vseh državnih učnih delavnic in popotnih tečajev je poverjeno o kr. učnemu in poskusnemu zavodu za pletarstvo in sorodnih pletarsV/h tehnik na Dunaju (poprej c kr. vzorna delavnica za pletarstvo in vzorno vrbo-rejo na Dunaju). Njen zastopnik za osrednje Kranjsko je strokovni učitelj Josip Baran, ki vodi potne ple-tarske tečaje v Dolskem, v Dolu in v Šmartnem pod Šmarno goro, še z eno pomožno učiteljsko močjo. Pouk v Dolskem in v Dolu se je pričel 17. septembra, v Šmartnem pod Šmarno goro se pa prične 1. oktobra t. 1. V više omenjene tečaje se bodo sprejeli: a) šoloobvezni dečki, ki se hočejo pripraviti za poznejše pletarske obrtnike ali domače delavce, b) redni učenci, o) iavanredni učenci. Natančnejša pojasnila v vseh zadevah daje vodstvo v svoji pisarni. Turjaški trg, štev. 1, II nad str., v sredo in soboto od 2. do 4. ure popoldne, kamor naj se tudi vsa pisma pošiljajo. Imeteljem čekovnega računa v c kr. poštno hranilmčuem uradu priporočamo, naj zahtevajo rabo slovenskega jezika n. pr. s sledečim dopisom : C. kr. postno hranilniČni urad (čekovni promet) na Dunaju. Jaz sem ]metelj čekovnega računa št. . . . kot tak zahtevam: 1 naj se mi izdaja in pošilja računski izpisek v slovenskem jeziku in na slovenskih tiskovinah; 2. naj se na meni namenjenih kuvertah napravlja slovenski naslov in označbo kraja, „poštnine prosto", „o. kr. pošt.-hranil, urad" itd ; 3. naj se razpošiljajo Čekovne nakaznice na slovenskih tiskovinah in izpolnujejo slovenski; 4. naj se izvršujejo vsi vpisi, obračuni in dopisi, ki so namenjeni meni ali mojim strankam, v slovenskem jeziku." — Ta zahteva naj bo narodna dolžnost vsakega ime-telja čekovnega računa. Vsak posamezen naj to stori, pa se bo gotovo odpravilo preziranje slovenskega jezika v tem uradu in spravilo vanj tndi slovenske uradnike. Ako aa zahtevi takoj na ugodi, vrača naj vsak vsako posamezno nemško stvar in zahteva rabo slovenščine. Neugodne rešitve te zahteve ali zavlačitev re- šitve naj se naznani našim poslancem, katere opozarjamo na njihovo dolžnost, storiti v tem oziru že sedaj takoj vse možno. Šopek zrelih rdečih Jagod nam je poslala gdč. Angela Š rib ar, go-jenka II tečaja višje dekliške šole v Celju. Natrgala jih je v Žasmu v nedeljo. Razstava v Bruslju. Trgovska in obrtniška zbornioa v Ljubljani nam poroča, da bo leta 1910. v Bruslju svetovna razstava. Dotičnikom, ki se za razstavo zanimajo, je v zbornični pisarni razstavni prospekt na vpogled. Poročil 80 Jo v Begunjah na Gorenjskem g. Anton Kosmač, zastopnik banke „Slavije" v Radovljici z gdč. Ivano Šari iz PoljČ. — Bilo srečno! K smrtni nesreči g. Trčka na Jesenicah nam je poslal g. Jo*ip Plaveč osobni sprevodnik drž. žel. Trst, sledeče pojasnilo, ki je priob-čujemo lojalno, ker nočemo nikomur delati krivice: Sprevodnik (namreč g. Plaveč) je pred kritičnim trenutkom pri pregledovanju voznih listkov opominjal vsakega potnika, da mora na Jesenicah vlak za Ljubljano in Trbiž prestopiti. Kakih 150 potnikov je v smeri Ljubljana in Trbiž pravočasno zapustilo vlak, samo g, Trček ne, dasi ga je sprevodnik osebno opozoril, da mora tudi on prestopiti. Sprevodnik je iz klical postajo Jesenice jasno in glasno, večfcrat je opominjal prestop vlaka in naznanjal smer proge. Proti Trčku sprevodni«: ni klical „le hitro, le hitro," ampak povedal mu je, da ima še pol ure časa za Ljubljano. Tik pred nesrečo je skočil g. Trček nazaj v voz, v katerem se je pripeljal z Bleda, po svojo suknjo. Skočil je čez tir. V tistem hipu je pridrvel vlak, ki ga je zgrabil, dasi je sprevodnik klical: „Ne, ne skakajte čez tir," je bilo že prepozno, že ga je p o zožil vlak, prišedši iz PodrcžČice. Ko je hotel sprevodnik rešiti nesrečnega je stal sam v smrtni nevarnosti, kar se lahko dokaže po pričah. Ogenj j© vzbruhnil v nedeljo v skladišču sadja v uliei MajoUca št. 1 v Trstu. Škode je 4000 K. „Hrastniškemu Sokolu11 je daroval g Peter Majdič iz Celja 25 K. To je prvo darilo, ki je je prejel naš Sokol. Izrekamo vrlemu rodoljubu iskreno zahvalo! Na zdar! Odbor. Našla SO jO zlata ženska ura v Trnovem, vredna 50 K. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri najditelju Raj ko Pirkoviču v Blasni-kovi tiskarni na Bregu. Našla SO jO v restavraciji v Rožni dolini pri Moharju manjša vsota denarja in nekaj zastavljenih listov. Dobi se pri Ivanu Mohorja istotam. Književnost — Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku. V. zvezek. Za -k o n i o javnih knjiga h. »Slo-venski Pravnik« piše o tej zbirki: Vsebina tega zvezka dokazuje najbolj temeljitost s katero se je gospod urednik posvetil tudi temu delu. Zbrani so vsi, v tozadevno materijo spadajoči ali ž njo kolikor toliko v zvezi stoječi zakoni in predpisi v slo-vtnskem jeziku. Ta zbirka nam ne nadomešča samo dotičnega nemškega Mansovega zvezka, marveč ga tudi v riarsičem nadkriljuje in popolnjuje. Prirejena je pat- za prakso v slovenskih pokrajinah kar najbolje, Ima-mo torej končno v slovenskem jeziku zopet priročno zbirko, ki je tem večje vrednosti, ker dotični zakoni in predpisi niso le po državnem zakoniku raztreseni, nego tudi po raznih deželnih zakonikih.Strinjamo se tndi popolnoma z g. urednikom, ko poudarja, da smo s to zbirko dobili končno v roke nekaj znamenitega slovstvenega, pravzaprav jezikoslovnega dela Levstikovega, katero se da izvrstno porabiti za uradno slovenščino. Skratka, zbirka nam podaje v jezikovnem pogledu dovolj praktične pomoči in le želeti bi bilo, da se nanjo oziramo zlasti pri sodnem poslovanju in strokovnem pisateljevanju. Opazovati je, da se v tem pogledu mnogo greši: sodnik in zastopnik le prerada sama v hitriei prevajata nemško zakonovo besedilo, namesto da bi upotrebila slovensko besedilo, katero jima nudi naša zbirka. Posebno tudi domači juridični pisatelji ne citirajo iz nje slovenskega bese-dla, ampak si je prikroje po svojem prevodu iz nemškega.Pri stvarni raz vrstit vi in opravi tvarine držal se je gospod urednik dosedanjih načinov in izkušenj ob takšnih priročnih zbirkah. Do katere mere je dosegel popolnost za praktično rabo, kaže le ta sama. Upajmo, da se v rabnoati tega zvezka prepričamo prav tako, kakor smo se že v istini prepričali, da je prejšnji njegov zvezek s civilno-pravdnimi zakoni prav dober in zanesljiv pomočnik v vsakdanji praksi. Vsekakor se mora tudi novi zvezek ob sebi imenovati zaslužno delo, za katero je bilo treba mnogo idealne vztrajnosti. — »Mjesečnik pravniškega društva u Zagrebu« piše o isti knjigi med drugim: »Ovdje iztiče-mo, da je sbirka sestavljena vještinom i trudom, pa da sačinjava pod-punu cielinu odnosnog zakonodavstva i judikature, pa ju najtoplije preporučamo i hrvatskim pravnicima.« Najboljši odgovor. Včeraj je imel vrhovno policijsko oblast v rokah zopet župan 3v. Hribar. Vladal je po vsem mestu po Dnevn in ponoči najlepši mir! Pogreb v nedeljo padlih žrtev bo danes popoldne ob 4 s pokopališča pri Sv. Krištofa. Sprevod se bo pomikal po Dunajski cesti, Prešernovih ulicah, Marijinem trgu, Sv. Petra cesti in Martinovi cesti na pokopališče pri Sv. Križu. Društva in občinstvo se zbirajo na pokopališču ob pol 4 popoldan. Pred krsto stopajo najprvo društva, neposredno pred krsto pa gojenke višje dekliške šole. Neposredno za krsto stopajo sorodniki žitev, potem občinski svet ljubljanski in drugo narodno občinstvo. Današnji dan je dan narodne žalosti, Slovenci in Slovenke, uva-inite to! Telefonska in brzojavno poročna. Izrazi sožalja. Idrija, 22. septembra. Iz krv«, ki je bila prelita, naj vzkipi odlo -nost in samozavest Osamosvojimo se na vsakem polju Združimo vse moči v kulturni, soemlni in gospodar !: i napredek svojega ljudstva. Xnj pade na^ilstvo! Živi naj svoboda! — Deželni poslanec G a n g 1. Celje, 22. septembra. V imeni štajrskih Slovencev sporočamo slovenski Ljubljani zaradi veležalost-nega nastopa za <";ist slovenstva navdušeno zahvalo in izražamo svoje ogorčenje nad krivičnim prelivanjem slovenske krvi. Slo\enski prestolnic", svoje najiskrenejši sožalje — Izvrševalni odbor »Narodne stranke« zn Štajersko. Kranjska gora, 22. septembra. Kranjska gora, vsa v žalni obleki, ^e pridružuje ogorčena veliki žalosti vseh Slovencev. Kranj, 22. septembra. Ves Kranj v c-rnili zastavah. Poj>oldne bodo tr-gOA ine zaprte. Po vseh cerkvah zvone zvonovi. Jutri maša zadušnica ob 8. uri zjutraj. Tržič, 22. septembra. Telovadno društvo »Sokol« v Tržiču plaka ob gomili nedolžnih žrtev. Tržič, 22. septembra. Slovensko bralno društvo v Tržiču izraža svoje najglobokejše sožidje ostalim padliu žrtev. Sodražiea, '22 septembra. Slava speminu padlih! Pošljemo nabrano vsoto za žrtve. — Sodraški narodnjaki. Idrija, 22. seotembra. Slava /r vam! Mladina zbiraj duševne moel in jači telesne sile, da pri boriš narodu lepšo, svobodnejšo bodočima. Prelita kri bodi seme, ki naj vzrase iz njega junaški rod domovini v obiambo i?i čast.— Idrijsko dijaštvo. Ilirska Bistrica, 22. septembri? Žuuanstvo ilirsko-bistriško je razobesilo velikansko črno zastavo v znak >ožalja ljubljanskim žrtvam.. Razbu -j en je ljudstva v celi okolici velikansko. Sokol: in nebroj občinstva gre danes na i>ogreb v Ljubljano. Zahvala. Povodom XXIII. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju dne 13. septembra t. 1. javlja podpisano vodstvo svoja hvaležna čutila tem potom vsem, ki so pripo mogli na kakršenkoli način do sijajnega uspeha. Imenoma pa se zahva-juje slavni ptujski Čitalnici za prepustitev prostorov, pripravljalnemu odboru ter moški in ženski ptujski podružnici za sestavo sporeda in pre-skrbitev prenočišč in drugih udobnosti, slavni godbi in pevskima zboroma, vsem zavednim damam, ki so sodelovale pri veselioi, vsem častitim zborovalkam in zborovalcem, vsem cenjenim delegatom naših podružnic in zastopnikom pokroviteljstev, sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob zares slovesnem našem zborovanju in bivanju med oenj. prebivaloi izpostavljenega Ptuja. Vodstvo družbe ». Cirila ii loto« o lWm dne 19. septembra 1906. Seneković i. r. prvcmestnik. Umrli so v Ljubljani. 10. septembra Karol Dermelj, nadučitelj v. p. 67 let, Domobranska cesta 5. — Marija Kopfiwa, sanitetnega svetnika vdova, 46 let Kuhnova cesta 23. 11. septembra. Ivan Hafner, ključar, 63 let, Radeckega cesta 11. 12. septembra Terezija Klopčar, dninar jeva hči, 1 mes., Streliške ulice 15. 14 septembra. Karol Kom, posestnik 68 let. Poljanski nasip 12. — Terezija Simon čič, krošnarjeva hči, 2 dni, Ilovica 50. 15 Ivan Zupan, sprevodnikov sin, 3 mes. Ravnikarje ve ulice 4 17. septembra. Friderika Požar, knjigo-vezova hči, 7 mes, Radeckega cesta 2. — Marna Merhar, uršulinka, 53 let, Kongresni trg 18. V d eželni b olnici. 8. septembra. Fran Ženi, delavec, 35 let. 10. sept. Franja Kosec, pestunja, 18 let. 12. septembra. Alojzij Lesjak, premogar, 42 let. 13. septembra. Ivan Aljaš, dninar, 34 let. — Marija Kobilca, delavčeva žena, 65 let SANATOGEN neutrpljivo krepilno in osvežilno sredstvo za vse, ki se čutijo bedni in onemogli, kakor sploh za nervozne in slabotne. I Več nego 7600 profesorjev in zdravnikov ga je sijajno potrdilo. Dobiva se v lekarnicah in dro-gerijah. 2514—6 Bm.šnro ponije in poiit* iiine prnsic. Km nor ACie. Berlin SW. 48. Generalni isstopn k C Brady, DuuivJ I., FleinfhiuHrkt 1. Poslano. CeDJenim damam naznanjam, da me je tvrdka Henrik K en da, kjer sem nameravala s Časoma odpreti lastno trgovino 2 damskimi klobuki, kar na kratko službeno odstavila. Podam se začasno na Dunaj, da se v tej stroki temeljito izobrazim, in se tem potom najvdaneje poslavljam s priporočilom in prošnjo, da mi oenjene dame do vrnitve ohranijo svojo naklonjenost. Z naj odličnejšim spoštovanjem 3367 Ivana Schiller. 2)= Julij Dereani okrajni zdravnik v Kamniku odpotuje 3372, od 21. t. m. do 8. oktobra t. I. Lezioni italiane. Orammatica, conversazione, liti* ratara. — Principio 11 L ottobre S' annuncla dal 27 di questos dalle ti Uno le 4 i Mirije Terezije cesta 4, part 3373—1 Sprejmeta se takoj 2 dobra v i* 1 v n .i Dobrega in veščega tesarja ki se mora razumeti v sestavljanju krova, sprejme v delo takoj za oelo zimo A. Clcillani, zidarski mojster ▼ Opatiji. 3374-2 Prodajalka za mešano blago in moško obleko, ki je dovršila trgovski tečaj in je tudi *.* vešča v govoru laškega jezika v «e sprejme. 3300-3 Naslov, v uprav. „Slov. Naroda". Ista vaiiib, trgovsko izobraženega, popolnoma veščega slovenščine in nemščine v govoru in pisavi išče za takojšen nastop večja tovarna strojev in livarna železa na Moravskem. Gospodje z znanjem lašČine imajo prednost. Ponudbe s prepisi izpričeval, ki se ne vrnejo, pod „Tovarnlftkl uradnik" na upravništvo »Slovenskega Naroda". 3354—3 \ nalbell« \ tau| 1KLO I vi BUKI / vamjfcofa- I i po f L 110 I I telšllsbariB4ifL Iv Ei)i»fcl|o»nl pri J Klobuki se sprelema|o v popravo. 2716 37 zaloga v lekarni OD. pl. Trnk6czyjo g LJubljani. t l R # 3 m 9 C priw»rt«s ^ dr. U. Gregorič I_.jut>i jana kronska ustna voda EUODItl Zakonito varovano. Specijaliteta za kadilce. 10 9o 15 kapljic v kozarec vode. Cen« 2 kroaL a 9 r o 9 Olavna uloga *i lekarni Ob. pl. TrnkćczyJo u LJubljani. t i 1 za žensko in moško delo in 1 za mešano delo pri Ivanu Šetinu, Dijaške ulice 9 v Izubijani. 3371-1 Duo čeoljnrskn pomočnike dobro izurjena, sprejme takoj Maks Henigmao, čevljarski mojster v Toplicah prt Novem mesta na Do-leclskem._3309 4 Posestvo 8 staro, dobro idoČo gostilno, oddali en o ty4 ure od Celovca, ob glavni cesti, se proda pod prav ugodnimi pogoji. — Posestvo obsega okrog 24 oralov njiv, travnikov in gozda, vse v ravnini, poslopja so zidana in enonadstropna. 3-28 — 3 Kupci naj se blagovolijo obrniti na Simona Tauschitscha, posestnika in gostilničarja, Grab sta jn, Koroško. 11±±111x11±±1.± Zeniina ponudba. /fa d učite lj bi s* rad sejnanžž 5 pridno in v$obra$eno gospico, staro 19—2? let. Jmeti mora nekaj premo-Senja. Resne ponudbe s slifa V>.M ia~ koj vrne pod naslovom nA» P°' Ste restante ljub (jana. * 3346 -2 Jfa anonimno se ne odgovarja. i Žalujoča rodbina Adamič potrtega srca naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebritko vest, da je bil nje iskrenoljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod Ivan Adamič dijak IV. gimnazijskega razreda v nedeljo ob V* 10. uri zvečer ustreljen, kot nedolžna žrtev nečloveške vojaške okrutnosti v 15. letu svoje starosti. Pogreb je danes ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu, 3377 V Ljubljani, 22. septembra 1908. Globoko žalujoča rodbina Adamič. — ' §3 J« Kleinmayr & Bamberg t Ljubljani, na Kongresnem trga štev. 2. popolno zalogo vseh ua tukajšnjih in zunanjih II. državni gimnaziji, na o. kr poučnim jezikom, na o. kr. višji ženskem učiteljišču, na mestnem doli tukaj, na zasebnih, ljudskih učiliščih, zlasti na o. kr. I. in , državni gimnaziji z nemškim realki ter na e. kr. moškem in dekliškem liceju in višji dekliški in meščanskih šolah uvedenih šolskih kniij v nalnove|šlh izdajah In po nalnlijlh cenah. Zaznamki navedenih knjig se dobivajo zastonj 3213-9 ^bsolventinja praškega konservatorija oči za zmeren honorar igranje na klavir. Delež narodnega, dobro vpeljanega podje ki nese 10°/q čistega dobička, proda zaradi družinskih razmer. Naslov pove upravništvo „Sloven- I Pojasnila v uprav. „Slovensk skega Naroda". 3341—3 ' Naroda". t S^nton Kosmač Jvana Jfosmač *>/. $arl Radovljica. c-*~~isvj* poročena. v jjegunjah, dne 21. septembra 1908. Poljče. 3375 Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja, da se bo vršilo vpisovanje učencev v iremijalno trpsio šol dne 23., 24. in 25. septembra 11. 3376 vsak dan od treh do šestih popoldne v gremijalnl pisarni, Kroja ulice št. 5, II. nadstropje. Ponavljahu izpit se bo vršil v nedeljo, dne 27. septembra ob sed zjutraj, uČenoi morajo prinesti s seboj svinčnik, peresno držalo in papir. Uči-i gospodarji se opozarjajo, da se nČenoi po 10 oktobru ne sprejema več v Šolo. Načelnik. 5 2 Otvoritev jesenske in zimske sezone! Popolnoma sortirana zaloga = za jesensko in zimsko sezono = In največja Izbira moške In damske obleke ter ? Loufeii oijo za deoke to dtkliee. g Čudovito nizke «5 2 „Angleško skladišče oblek" o. Bernatovit. v LjubUoiii, Mestni trg štev. 5. Trgovsko učilišče in vzgojevališč v Ljubljani. 1834, UstanoTlfle mo 1834. VJatan« Vpisovalo se bo za šolsko leto 1908/09 dne 26., 27., 28., 29. in 30. septembra od 9. do 11. dopoldne in od 3. do 5. popoldne Pouk se prične 1. oktobra 1908. ^trlur JlfKahr 3352—2 ravnate1! In lastnik. 82 dosegljivi jedilna mast je nedosegljiva po dobrem okus« bi stanovitnosti, ■liki etni In sUstnostlo 962-4 treditna banka v Ljubljani podružnica Stritarleve nllce itev. 2. priporoča žrebanje promete na Ciske srečke a kron 7 I. oktobra >| II 0 sprejema Vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po £ glavni dobitek kron 180.000 0 Rentni davek plača banka sama. UetnJna ln tisk »Niradma tiakarat«.