Obseg-j Police za hranjenje sadja, krompirja in drugega gomolja. — Gnojenje vinogradov. — Deset pravil za ozdravljanje domače živine. — Ravnanje z nalezljivimi boleznimi pri živini. — Kako moremo zboljšati pridelke z domačim semenom. — Pre-zimovanje cvetic. — Kuhanje voska. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice, — Dradne vesti _c- kr- kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene — Inserati.
V»a pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
k H, Y Ljubljani, 81. decembra 1898. Leto XY.
TOVALEC
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c kr. kmetijske družbe '»•Sap- vojvodine kranjske,
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
.lUKatovslso" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg, ufiitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Ddje c. kr. kmetijsts družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (osnsnila) se zaračunjajo pc nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/„ strani 8 gld., na '/« strani 5 gld. in na '/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Police za hranjenje sadja, krompirja in drugega gomolja.
Za hranjenje sadja, krompirja, čebulic i. t. d. so prav priporočene police, kakeršne kažeta podobi 71. in 72. Po teh podobah more izdelati take police vsak mizar. Te police so sestavljene iz posameznih les, ktere se lahko prav pri prosto in v poljubnem številu nepremično nalože druga vrh druge in se tako
hranijo velike zimske zaloge na primerno majhnem prostoru. Vsaka lesa je	Podoba 71.
100 cm dolga,
50 cm široka in 10 cm visoka ter gre nanjo 25 kg krompirja, oziroma temu primerna množina sadja, čebule itd. Vsaka klet je vsaj 2 m visoka, torej gre 20 les druga vrh druge in se torej da shraniti na ]/2 m2 500 kg krompirja, in sicer jako dobro, dočim je po starem v zaboje ali na navadne police nasuto gomolje zavzemalo veliko več prostora in je bilo vrhu tega še slabo shranjeno. V kupih ležeči krompir se ogreje ter požene dolge kali, kar poslabša njegovo redilno ter semensko vrednost. Vse slabe strani hranjenja po starem načinu se na lesah preprečijo. Plodovi leže v pasameznih plasteh suhi in v prepihu in kaljenje se vrši le v naravni jakosti.
G-nojenje vinogradov.
Ako pomi slimo, da v vinogradih skozi desetletja na isti zemlji vzgajamo isto rastlino, dalje da so vinogradna Podoba 72.	zemljišča navadno
suha in kamenita,
torej ne posebno založena z rastlinskimi redilnimi tvari-nami, in naposled, da ima vinska trta močno razraščene, globoko v zemljo segajoče korenine, jasno nam bo, da je vinograd treba obilno gnojiti, ako hočemo zabraniti, da ne bodeta obrodek in rast od leta do leta v vsakem oziru slabša.
S čim pa naj vinograd gnojimo, da bo primerno rodil in da ohranimo tudi trte trajno plodovite? Oglejmo si najprej učinek najvažnejših treh rastlinskih redilnih tvarin — dušika, kalija in foeforove kisline — pri vinski trti. Enostranska obilna gnojitev s kalijevimi gnojili pospešuje v prvi vrsti tvorjenje lesa, dočim je obrodek v
Posebno važno je to za semenski krompir. Če se lese količkaj dobro izdelajo, vzdrže mnogo let ter stanejo manj kakor kterakoli druga trpežna naprava, vrhu tega se pa lahko prenašajo iz kleti v klet. Ker lese drže gotovo težo sadja, moremo vedno vedeti, kolikšna je zaloga. Pri takem hranjenju sadja tudi prav lahko ločimo posamezne
vrste.
razmerju z razvojem trt majhen. Če se pa gnoji bolj z dušičnatimi in s fosforovokislimi tvarinami, tedaj se prikaže veliko grozdja in mnogoštevilni veliki listi, ali les se ne razvija čisto povoljno. Najboljši gnoj za vinograd je zato zmes, v kteri se nahajajo vse tri redilne tvarine v obilni meri.
Najčešče se gnoji s hlevskim gnojem; ali ne oziraje se na to, da ga po navadi ni dovolj na razpolago, je treba še pomisliti, da ob gnojitvi s samim hlevskim gnojem lahko nastane nedostatek dušika in da je spravljanje hlevskega gnoja na strme, visoke kraje zelo težavno, ker zavzema veliko prostora. V mnogih slučajih bomo torej umetna gnojila s pridom porabljali in v raznih okolnostih bodo tudi pripravnejša kakor hlevski gnoj. Tu pa se mora tudi pomisliti, da se z gnojitvijo hoče ne samo rastlini podati potrebnih redilnih tvarin, temveč da se mora tudi zemlja zboljševati. To pa dosežemo zlasti z gnojitvijo z organsko podstatjo, ki v zemlji trohni, tvori črnico in tako zemljo rahlja. V tem oziru je bolje rabiti hlevski gnoj kakor umetna gnojila, torej moremo tudi s šoto, ktero poprej zmešamo s primerno množino umetnega gnoja, podati zemlji potrebnih organskih snovij.
V obče smemo reči, da se 1 hektaru vinograda na leto odvzame z letino, dalje z rezjo in izluščevanjem izrastkov in listkov okoli 120% dušika, 90 kg kalija in 30 kg fosforove kisline. To je treba z gnojenjem zopet nadomestiti, če hočemo, da bo obrodek zmerom enak. Če rabimo v to svrho droben, vležan hlevski gnoj, in sicer 600 met. centov na hektar, razdeljen na tri leta, tedaj spravimo s tem na leto približno 75 kg dušika, 90 kg kalija in 37 kg fosforove kisline v zemljo. Tu se vidi, da primanjkuje dušika približno 45 kg, ki ga je treba drugače nadomestiti, najbolje na ta način, da rabimo umetna gnojila, čilski soliter, ali žveplenokisli amonijak, ali hlevski gnoj, pomešan z drugimi dušičnatimi tvarinami, kakor z odpadki rogov in volne, usnjeno mlevko itd., in vrhu tega da potrošamo mešanec s šoto ali superfosfatno sadro, da se ne pogubi veliko dušika, da ne izhlapi v obliki amonijaka.
Ako se pa gre za srednjo gnojitev s hlevskim gnojem, tedaj se ga mora v vinograd spraviti nad 600 met. cent.; to pa je delo, ki prizadene veliko truda in precejšnih stroškov; tudi podkopavanje tako velike množine gnoja je težavno in drago. Bolj pripravno je torej, posluževati se umetnih gnojil. Z ene strani jamči tvorničar za vsebino dušika, oziroma fosforove kisline in kalija, torej moremo natanko potrebno množino teh snovij spraviti v zemljo, z druge strani je redilnih tvarin v umetnih gnojilih mnogo več kakor v hlevskem gnoju, tako da je treba prevažati in podkopavati dosti manjše množine. Čeprav primešamo gnoju še šote, prvič, da izročimo zemlji potrebno organsko podstat, drugič da zabra-nimo v prepustni zemlji izgubo redilnih tvarin, je vender množina tega po teži in prostornini še dosti manjša, kakor če bi bili rabili v to potrebni hlevski gnoj.
Ako naj se n. pr. 600 met. centov hlevskega gnoja nadomesti z umetnimi gnojili, in sicer s superfosfatom, s koncentrovano kalijevo soljo in z žveplenokislim amoni-jakom, kteremu se primeša tudi šote, tedaj je v to potrebno približno samo 6 met. centov superfosfata, isto toliko kalijeve soli, dalje 15 met. centov žveplenokislega amonijaka in kakih 90 met. centov šote, v vsem skupaj torej 117 met. centov proti 600 met. centov, ako bi rabili izključno hlevski gnoj.
Množina in način, kako je rabiti umetna gnojila, oboje je zavisno ne samo od svojstva zemlje, temveč tudi od starosti nasada; nov nasad potrebuje več gnoja
kakor stare trte. Sploh je težavno, za porabo umetnih gnojil podati v obče veljavne predpise, zakaj svojstva zemlje so zelo različna, in tudi podnebje pride tukaj v poštev. Če navzlic temu priobčimo v naslednjem nekoliko preskušenih primerov, zgodi se to radi tega, da na teh primerih, ki se najmanj izpreminjajo, predočimo prvič mnogovrstnost porabe in drugič način in čas primernega podkopavanja.
V novih nasadih in pri grobanju se je obneslo, hektar pognojiti z 10 met. centi, Tomasove žlindre, s 5 met. centi kajnita in z 10 met. centi moke iz oljnatih kravajcev; slednja se lahko nadomesti z odpadki volne i. dr., ali pa tudi s čilskim solitrom. Ta gnojila se pred porabo zmešajo z veliko množino prsti in se podkopljejo tako, kakor mešanec. Za težki, globoki in malo prepustni svet se namesto moke iz oljnatih kravajcev priporoča rabiti 2 met. centa čilskega solitra, in sicer tako, da se poleti nasuje po jarkih.
Tudi za trtnice je priporočena enaka mešanica gnojil (z moko iz oljnatih kravajcev), in podkopavanje se zvrši potem na ta način, da Tomasovo žlindro in kajnit ob rigolanju pomešamo s prstjo, moko iz oljnatih kravajcev pa s prstjo pomešano rabimo kakor mešanec, ali pa, ko so trte vložene, menjajoč nasipamo dobro prst z moko iz oljnatih kravajcev.
Če se imajo gnojiti neprestare trte, jemati se mora v poštev najprej svojstvo zemlje.
Ako imamo prepustna, rahla tla, tedaj bomo rabili taka umetna gnojila, v kterih so redilne tvarine teže raztopne, da se kolikor mogoče zabranijo izgube vsled odplavljanja. Nasprotno bomo za težka tla segli po lahko raztopnih gnojilih, torej bomo v prvem slučaju n. pr. vzeli Tomasovo žlindro, kajnit in kot dušičnato podstat moko iz oljnatih kravajcev, v zadnjem pa kalijev super-fosfat in čilski soliter.
Za prepustna, peščena ali kamenita tla, kakor tudi za nove nasade, pri kterih je treba mlado rastlino dobro založiti z redilnimi tvarinami, se je prav dobro obnesla gnojitev, obstoječa iz 10 met. centov Tomasove žlindre, 5 met. centov kajnita in 10 met. centov moke iz oljnatih kravajcev na hektar. Ker je fosforova kislina v Tomasovi žlindri teže raztopna kakor v superfosfatu, zato se priporoča, Tomasovo žlindro že pozimi spraviti pod zemljo, in sicer po jarkih, ki se naredijo med trtami. Da se žlindra ne razpraši in ne pride v izgubo, pomeša se poprej s prstjo. Kajnit in moka iz oljnatih kravajcev se v rani pomladi, tudi s prstjo pomešana, po jarkih podkopljeta. Da se kolikor mogoče zabrani odplavljanje gnoja, izkopljemo jarke ravnoležno in ne navzdol.
Na težkih tleh porabimo na hektar okoli 10 met. centov kalijevega superfosfata in 3 met. cente čilskega solitra; prvi se že v pozni jeseni ali pozimi, tudi s prstjo pomešan, po jarkih podkoplje, čilski soliter pa, ker je lahko raztopen, se spravi v vinograd šele spomladi ali poleti. Prav primerno je, čilski soliter v enakih delih podkopati meseca maja in junija, in sicer tako, da ga pred kopjo raztrosimo in nasujemo po jarkih. Pripravno pa ni, gnoj, bodisi kakeršen koli, polagati v jame, izkopane okoli vsake trte; v tem slučaju bi se prepočasi razdelil, in vrhu tega je nevarnost, da se trte pri kopanju jam poškodujejo.
Ako imamo gnojiti stare trte, moramo pomisliti, da so pri teh v zgornji plasti zemlje nahajajoče se korenine navadno že usahnile popolnoma ali vsaj večinoma; zato moramo prvič z lahko reztopnimi gnojili, drugič z večjimi množinami poskrbeti, da pride dovolj redilnih tvarin v spodnjo zemljo. Priporoča se torej tudi poraba
kalijevega superfosfata 12 met. centov in čilskega solitra 4 do 5 met. centov na hektar.
Deset pravil za ozdravljanje domače živine.
1.)	Ozdravljajte samo tiste bolezni, ktere poznate.
2.)	Ako bolezni ne poznate, ne ozdravljajte; v tem slučaju je najbolje, precej poslati po živinozdravnika, kteri bode gotovo vse storil, kar je v njegovi moči, da vas obvaruje nesreče. Ako pa ne morete poslati po živinozdravnika, prepustite vse ozdravljanje telesni naravi.
3.)	Čakati morate, da zdravilo pokaže svojo moč. Zelo napačno je, zdravila hitro menjavati drugo za drugim.
4.)	Ako se začne po enem zdravilu bolezen manjšati, ostanite torej tudi nadalje pri tem zdravilu.
5.)	Nikdar ne izpreminjajte zdravil, ako posebni razlogi za to ne govorijo.
6.)	Najprvo izvolite tisto zdravilo, ktero vam je že pomagalo in ki tudi nima za telo slabih nasledkov.
7.)	Zdravite kolikor mogoče ceno in hitro.
8.)	Pri mešanju različnih zdravil mora eno drugo podpirati, ne pa podirati.
9.)	Ne zdravite kužnih boleznij.
10.) Nikoli ne smete pri ozdravljanju pozabiti na potrežbo in snago. Bolna živina mora imeti počitek, lahko prebavno krmo, dobro in primerno pijačo. Hlev ne sme biti prevroč, pa tudi ne premrzel. Bolno živino morate na vsak način varovati prehlajenja. Vedno morate skrbeti za čist zrak v hlevih. Aku je treba, morate bolno živino pokriti.
Kavnanje z nalezljivimi boleznimi pri živini.
Kužne in nalezljive bolezni ne nastajajo vsled slabe krme, nezdravih hlevov, pretežkega dela i. t. d., ampak vsled malih, s prostim cčesom nevidnih glivic (strupene snovi). Vender pa moramo pripoznati, da zbole slabo gleštane in nečedno držane živsli tudi za kugami češče kakor tiste, ktere umno negujemo.
Torej se ne izcimijo nalezljive bolezni nikoli same od sebe, ampak le po okuženju ali nalezenju. Zdravo živinče dobi cd okuženega strupeno snov v se, in ko se strup v telesu zadostno pomnoži, tedaj se prikaže kužna bolezen. Živina se okuži neposredno, ako stoji zraven bolne, ali pa posredno z odejo, s hlevsko opravo itd. Dalje so znane tudi take kuge, kterih strupena snov se zanese precej daleč po zraku (100 do 200 korakov) od okužene na zdravo žival. Tej vrsti prištevamo naslednje nalezljive bolezni: osepnice ali koze, govejo kugo, kužno pljučnico goved, oziroma tudi smrkelj, ter kugo v gobcu in na parkljih. O teh kužnih boleznih nam je znano, da pride strupena snov, glivica imenovana, iz pljuč, iz kožnega hlapa in znoja v zrak, kteri jo raznese na vse strani; na ta način se razprostirajo nalezljive bolezni hitro od živinčeta na živinče. Zlasti se razprše glivice daleč na okrog tedaj, kadar vlečejo vetrovi.
Država skrbi, da se ne zaneso kuge v cesarstvo in v posamezne dežele; ako pa se vender prikradejo, skuša jih hitro zatreti. Torej bodi vsakemu živinorejcu sveta dolžnost, da gosposko v vsem posluša in da natanko izvršuje, kar mu ona naloži za odstranjanje in zabranje-vanje nalezljivih boleznij. Vsak bodi prepričan, da pred-
pisuje politična oblast one postavne naredbe, ktere koristijo posameznemu živinorejcu ter hasnijo vsi državi. Nepristojno in krivo govori, kdor pravi, da mu gosposka samo nagaja in ga draži.
Dragi čitattlj, ne poslušaj takih govoric, kajti okrajno glavarstvo dela le v tvoj prid, v tvojo korist. Kako cesarski urad kuge od deželnih mej odvračuje in kako jih zatira, o tem mi ne dopušča prostor natančneje govoriti, le nekoliko prepotrebnih namigljejev hočem ob kratkem navesti.
Najvažnejši posel pri zabranjevanju in odstranjanju kug je ta-le: 1.) Zdravo živino je od bolne odstraniti, 2.) pogible živali je treba pravilno in globoko zakopati, in 3) vso opravo in okužene hleve moramo razkužiti (desinficirati, strupeno snov pokončati).
Kadar razsaja v bližini kaka nalezljiva bolezen, tedaj morate skrbeti, da se ne pomeša vaša živina z okuženo (da ne pride z njo v dotiko) niti na pašnikih, niti pri delu, niti kako drugače. Najvažnejša na-redba proti razširjanju kug je ta, da se za bran i prosti promet, t. j. da se živali med seboj ne mešajo, ampak da se okuženi hlevi, vasi ali cele dežele za živinski premet zapro. Večkrat gredo gledat gospodarji, hlapci in pastirji iz same radovednosti v okužen hlev, kaj se tam godi. Ali je to prav? Ne; kajti ljudje morejo pre nesti strupeno snov na obleki, obuvalu ali na rokah iz okuženih hlevov v zdrave in na ta način pospešujejo razširjanje nalezljivih bohznij. Vsak gospodar bi moral svoji družini ostro prepovedati, da ne hodi v okužene hleve in da se ne pajdaši z ljudmi, ki gleštajo okuženo živino; seveda mora v tem pogledu sam dajati lep vzgled. Kadar se prikaže kužna bolezen v vašem hlevu, tedaj morate zdravo živino od bolne odstraniti ter jo v drug hlev premestiti. Napačno pa bi bilo, ako bi postavili bolne živali v zdrav hlev, zdrave pa pustili v okuženem. Ali ne samo živino, ampak tudi hlapce in dekle morate razdeliti; tisti, ki gleštajo bolne živali, ne smejo priti v zdrave hleve, in oni iz zdravih hlevov ne v okužene. Nikoli ne puščajte v svoje hleve ljudij iz takih krajev, v kterih razsaja kaka nalezljiva bolezen.
Najhitreje se kuga zatre, če se vsa bolna živina pobije ali postreli. To je pri nekterih nalezljivih boleznih tudi potrebno, zatorej je postavno zapovedano; ta zakon velja za one kuge, ki so povsem neozdravljive ali celo človeškemu življenju nevarne, če se pusti taka živina toliko časa pri življenju, da sama pogine, pospešuje se s tem razširjanje dotične kužne bolezni. Po cesarski postavi se ne smejo ozdravljati te-le nalezljive bolezni: goveja kuga, smrkelj, črvi vost in steklina, sivina, ktera boluje na imenovanih kugah, se mora takoj pokončati. Ostale nalezljive bolezni pa more in sme ozdravljati edino le živinozdravnik.
Vsako za kužno boleznijo pogiblo ali pobito živinče morate globoko zakopati (ali sežgati), potrositi je z živim apnom in slednjič politi s surovo karbolno kislino, kakor določa postava. S površnim in preplitvim zakopanjem ne zamorite strupene snovi. Zakon veleva, da mora biti jama tako globoko izkopana, da pride na truplo vsaj 2 metra na visoko prsti. Strupena snov črma (vnetje slezene) ostane 15—20 let živa in za okuženje sposobna, ako se ni mrtvo živinče razkužilo in dovolj globoko zakopalo. Živali, ki so počepale za govejo kugo, steklino, smrkljem, črvivostjo in črmom, se ne smejo odreti, ampak se morajo zakopati s prerezano kožo; pri ostalih kugah pa je koža porabna.
Z nakupovanjem živalij se zaneso kuge kaj lahko v zdrave hleve. Zlasti se to lahko zgodi, če se kupuje živina na oddaljenih semnjih ali če se dovaža po železnici iz tujih krajev. Kupljeno živinče je namreč lahko že okuženo, ali pa je dobilo v se kal bolezni med daljnim potom. Mogoče je tudi, da ni isto pri kupu še bolno, ali vender ima strupeno snov že v krvi, in kasneje se pojavi kuga. Zatorej je treba postaviti vsako dokupljeno žival v poseben hlev (jo kontumacirati); nikoli naj se ne priveže precej k ostali živini. Seveda s tem ne preprečite, da ne bi zbolelo kupljeno živinče, ako ima slučajno v sebi kal bolezni, ali vender se ohrani domača (prejšnja) živina zdrava. Vsaj za 14 dnij morate „ kontumacirati", t. j. posebej zaprto imeti vsako dokupljeno živinče.
Ko se je kuga končala, t. j. ko se je vsa živina ozdravila ali pobila, morate hlev in vso posodo, ki ste jo rabili pri bolnih živalih, razkužiti ali, kakor tudi pravijo, desinficirati. To je zategadelj potrebno, da se zamori ves strup in da živina iznova ne zboli. Kako se razkužujejo hlevi, posode in oprave, to določi in nadzoruje v mejah postave okrajni živinozdravnik.
Kako moremo zboljšati pridelke z domačim semenom.
Kakor je mogoče, domače živinsko pleme zboljšati in požlahtniti, ravno tako nam je mogoče, zboljšati tudi domače vrste kmetijskih rastlin in njih pridelke. V veliki meri delajo to dandanes postaje za pridelovanje semena in semenski trgovci, ki nam vsako leto ponujajo nove in zboljšane vrste žita, krompirja, pese itd. Naši gospodarji poskušajo sem in tja take nove vrste; ali večkrat se jim ti poskusi ne obneso. Zgodi se rado, da nam tuja, toliko hvaljena semena dajejo še slabše pridelke v naših krajih, kakor domača semena. In zakaj ? Zato, ker ni vsaka rastlinska vrsta ali sorta za vsak kraj pripravna. Nove in sloveče rastlinske vrste obrode le v tistih krajih dobro, kjer jim ugaja zemlja in pa podnebje.
Doma pridelano seme je zanesljivo dobro in poceni ; zato ga gospodarji najrajši sejejo. Pridelki domačih rastlin se dajo pa tudi še za mnogo zboljšati. Treba nam je le nekoliko posnemati napredne gospodarje drugih krajev, ki odbirajo za setev le najboljša semena in dobivajo na ta način prav lepe pridelke. Če bodemo tako ravnali, ni dvoma, da se bodo tudi naše domaČe rastline zboljšale, in da bodo dajale boljše pridelke kakor doslej.
Ker je žito v ceni močno padlo, moramo gledati, da ga zanaprej pridelamo na manjšem prostoru več, kakor smo ga pridelali doslej na velikem prostoru. Ker so stroški za delo pri vseh kmetijskih rastlinah narastli, moramo skrbeti tudi za to, da se v prihodnjosti pokrijejo večji stroški z večjimi in boljšimi pridelki. Veliko se da doseči z dobrim obdelovanjem zemlje, ali mnogo je ležeče tudi na dobrem semenu, če pridelam na 1 hektarju 120 meterskih centov krompirja, moj sosed pa na ravno tolikem prostoru 200 meterskih centov, je to silno velik razloček v dohodkih, če pomislimo, da so stroški za delo pri obeh enaki. Če velja 1 meterski cent le 2 gld., potem je sosed za 160 gld. več krompirja pridelal, in to ni vse eno.
Če bočemo zboljšati domače vrste žita, puščati moramo žito za seme na takih mestih, kjer enakomerno in najlepše raste in kjer ima najtežje in najdaljše klasje. To žito je posebej požeti in shraniti na suhem prostoru.
Izmlačeno zrnje je skrbno očistiti. Če nam ne kaže žita za seme posebej požeti, potem je odbrati za seme najtežje in najlepše zrnje, ktero dobimo, kadar snopje prvič omiatimo. To seme je potem še očistiti z vejanjem, da dobimo najtežje in najlepše zrnje. Večji posestniki ravnajo tako, da prebirajo seme s posebnimi stroji. Nekteri kmetovalci jemljejo za seme tudi tisto zrnje, ki se osuje iz klasja na podu. Tako zrnje je najtežje in najbolj dozorelo; prav zaradi tega se tudi najprej osuje.
Pri semenski detelji smo že vajeni, da jo puščamo na takih mestih, kjer najbolj kaže, namreč ondi, kjer enakomerno raste in kjer ni pregosta ali previsoka, in se torej ni bati, da bi polegla ali padla.
Pri turščici ali koruzi odbirajo skrbni gospodarji semensko klasje že na njivi, ko turščica še raste, in jemljejo tako klasje, ki zgodneje dozori, ki je dobro razvito in polno jeklenega zrnja. Iz klasu odbirajo potem še sredi ležeče zrnje. Odtod prihaja tudi, da je domača turščica tako lepa in dobra. Tudi pri okopavinah zboljšujemo seme s tem, da odbiramo za seme najlepše, srednje debele in pravilno razvite korenine.
Pridelovalci semen ravnajo pa še drugače, da pridejo do zboljšanih ali novih vrst rastlin; oni odbirajo pri žitu po vzgledu Angležev, Nemcev in Francozov najlepše in najdaljše klasje že na njivi pri žetvi in izbirajo potem še najtežje zrnje iz klasja. Tako dobljeno seme sejejo redko in cdbirajo drugo leto zopet najboljše klasje in najlepše zrnje. V nekolikih letih dosežejo na ta način žito, ki se odlikuje v mnogih ozirih od navadnega žita. Znani Anglež Hallet je vzgojil na ta način take vrste žita, ki imajo še enkrat tako dolgo klasje in trikrat toliko zrnja. Tudi drugod so začeli sedaj posnemati to ravnanje, in dobili so žitne vrste tako zboljšane, da so prejšnjim komaj podobne. Semenski trgovci dajejo zbolj-šanim vrstam žita nova imena in jih priporočajo potem v svojih cenikih na vse pretege.
Nove rastlinske vrste ali bolje rečeno podvrste (razvrste) vzgojujejo semenski pridelovalci tudi na ta način, da pomnožujejo tiste rastline, ki izrastejo včasih slučajno vmes med domačimi vrstami rastlin, pa se razlikujejo od teh v tem ali drugem oziru. Če so nam všeč te razlike v rasti (na pr. hitra rast, zgodnji dozor, visoka rast, boljše seme itd.), in če kažejo take rastline za nas bolj ugodne lastnosti, tedaj jih lahko pomnožimo. Treba jih je posebej spraviti in dobljeno seme posebej sejati.
Večkrat se zgodi, da najdemo med navadnim semenom tudi zrnja, ki se odlikujejo po posebni obliki in barvi, če nam je tako zrnje všeč, lahko ga posejemo na posebnem prostoru, da pridemo do semena.
Tudi po tej poti se je že prišlo do novih vrst rastlin, seveda še le v nekoliko letih.
Razven tega je mogoče, rastline zboljšati tudi še na ta način, da pustimo med seboj oploditi se dve različni podvrsti ene in iste rastline, kar se najlože zgodi, če jih skupaj vsejemo. Ta način zboljšanja se je obnesel doslej posebno pri pšenici in turščici. Naša navadna pšenica ima na mnogih krajih to napako, da je proti rji zelo občutljiva, da rada poleže in da daje le srednje pridelke. Od angleške pšenice (zlasti „Squarehead" pšenice) je pa znano, da bogato rodi, da ne poleže tako hitro in da ji tudi rja dosti ne škoduje. Pri njej je le ta napaka, da daje njeno zrnje slabšo moko. Da se odpravijo naši pšenici slabe lastnosti in se zboljšajo z angleško pšenico, poskusil je na Nemškem posestnik Cimbal iz Fremsdorfa v Šleziji skupno sejati domačo in angleško pšenico, da bi z medsebojno oplodbo dosegel pšenico, ki
bi bila v vsakem oziru boljša. Kakor se glase poročila, posrečil se mu je tudi ta poskns. S pridelanim semenom je vzgojil novo pšenično vrsto, ki ima baje bolj trdno slamo in ktera bolj bogato plenja.
Če bodemo po teh navodilih posnemali v tem ali onem oziru gospodarje drugih dežel, tedaj nam bo mogoče, brez posebnega truda in stroškov zboljšati pridelke domačih rastlin. In na to moramo delati, če si hočemo v sedanjih časih pomagati do boljših letin.
Prežimo vanje cvetic.
Odkar je nastopila jesen, postaja vreme čim dalje mrzlejše. Cvetja kras gine s polja in z vrtov. Cvetice se pripravljajo na dolgo zimsko spanje, da si zadobe novih močij za prihodnjo pomlad, ko se bode zopet treba obleči v novo, praznično obleko. Za cvetice v naravi je že skrbljeno, da jim zimski mraz ne more naškoditi; drugače pa je z našimi udomačenimi cveticami, ktere gojimo v cvetičnikih. Večina jih je došla iz toplejših krajev, zato naše zime ne morejo prenesti. Zavarovati jih je torej treba zoper mraz. Ako smo jih poleti imeli na prostem, na vrtu ali kje drugje, prenesti jih moramo v varno zavetje, da ondi prezimujejo.
Pri večjih vrtih imajo v to svrho rastlinjake, kamor ob pričetku zime premestijo cvetice in po kterih kurijo toliko, kolikor treba cveticam toplote. Ker so pa rastline v tem različne, imajo večji vrtnarji vsaj po dva rastlinjaka, enega s toplo in enega s hladno toplino. V prvega namestijo ponajveč eksotične rastline, ktere zahtevajo precej topline, potem pa tudi cvetice, ktere naj že pozimi ali vsaj zgodaj spomladi cveto, na pr. kamelije, azaleje, rododendron, primule, ciklamen, chrysantemum, abutilon, cineraria i. dr. V hladni rastlinjak, v kterem je treba le ob hudi zimi kuriti, premestijo vse druge cvetice, ki ne zahtevajo posebne topline in ki tudi ne cveto zgodaj, na pr. fuhsije, pelargonije, petunije tradescantia i. dr. Lahko ljudem, ki imajo rastlinjake, a velika večina ljubiteljev cvetic razven kakega okna ali majhnega prostorčka v sobi nima prostora, kjer bi mogle njih cvetice prezimovati. A človek si mora pomagati, kakor ve in zna. Cvetice, kterim odpade listje ali celo steblo, na pr. begonijam, se preneso v kako klet, ktera pa ne sme biti tako mrzla, da bi v nji zmrzovalo. Tamkaj prebijejo celo zimo brez prilivanja. Druge cvetice, ktere listje obdrže celo zimo, naj bodo v sobi na cvetičnih stojalih in na deskah pred okni. Č etice so sobam le v kras ter jih delajo tem bolj prijazne, čim bolj zima pritiska in nas sili bivati v sobah. Seveda ne kaže v spalni sobi imeti preveč rastlin, posebno ne cvetočih, kajti njih duh človeka lahko omami. Naposled imamo še cvetice, ki pozimi cveto in jim je v to svrho treba precej toplote, da čim prej cveto. Take je najbolje do Časa, ko prično cvesti, postaviti na kako okno v kuhinji ali v sobi, kjer zmerom kurimo. Ko prično cvesti, postavijo se na kako hladnejše mesto, da obdrže dalj časa cvet.
Pozimi je treba cvetice pregledovati, če niso na njih listne ušice; odpravijo se s tobakovo vodo. Zalivati je treba cveticam poredko in le z mlačno vodo. Pregosto zalivati zato ni dobro, ker cvetice pozimi ne potrebujejo toliko vode in ker od prevelike vlage gnijo korenine. Posebno pa moramo paziti na cvetice tedaj, kadar zračimo sobe. Marsikdo je obžaloval izgubo najljubših cvetic, pustivši jih ob zračenju na oknih ali blizu njih. Zamoril jih ni le zimski mraz, ampak ponajvoč hitra prememba topline. Saj še ljudem kaj rado škoduje brzo preminjanje
toplote in mraza, kamo li dokaj občutljivejšim rastlinam. Torej, kadar zračimo, prenesimo cvetice iz sobe, ktero zračimo, ali, če ni posebnega mraza, odmaknimo jih od oken, da ne stoje na prepihu. Rastlino pa, ktero je mraz opalil ali ktera je celo zmrznila, ne postavljajmo ne toplo, ker to bi bil njen konec. Denimo jo za nekaj časa na hladen prostor, kjer se odtali, potem jo smemo šele postaviti na toplejše mesto; uprav načelo, ktero velja za zmrzle ljudi.
Za cvetice stalnice (perennes), ki bivajo na vrtu, zaradi njih prezimovanja, ni treba nikake skrbi, k večjemu da nektere mehkejše vrste pokrijemo z listjem, steljo in slamo, kar velja posebno o cveticah s čebulicami ali gomolji in o visokodebelnih vrtnicah, ktere je treba pripogniti in z zemljo in z drugimi stvarmi pokriti ter jih tako obvarovati mraza.
Kuhanje voska.
Skušnja uči, da mnogim čebelarjem izpuščanje voska dela preglavico. Temu se nikakor ne čudimo, kakor tudi ne dokazani resnici, da so hišna mati ob času kuhanja voska radi kaj nasršeni proti domačemu čebelarju, ki povsod za seboj pušča rumenkaste sleiove svoje umetnije : v kuhinji, v veži, na posodju in na orodju.
Kako nerodno se tudi pri izpuščanju voska obnaša marsikak začetnik plemenitega čebelarstva. Nekoč grem na obisk k svojemu prijatelju, novopečenemu muharju. Ko zavijem mimo ogla, udari mi na strokovno izobraženi nos nad vse sumljiv duh; vohal sem prismojen vosek. Ko stopim v vežo, se privali iz kuhinjskega laboratorija prijateljevega debel dim meni nasproti. „Za božjo voljo, kaj pa počneš? vprašam. „Vosek bi rad stopil, pa škrat neče in neče, ti si prišel kakor nalašč!"
Nisem se mogel ubraniti srčnega smeha, ko si ogledam njegovo delo natančneje. Nad plamenom vinskega cveta je stala široka ploščnata posoda, v kteri je moj prijatelj satje — cvrl. Kakšen vosek je moral to biti, si lahko mislite.
Kako pa nam je najpriročneje in brez umetnih priprav vosek topiti?
Žena podpira tri ogle ne samo hiše, ampak tudi — čebelnjaka. Redoljubna ženska roka najlepše obrne v prid vse pridelke čebelarstva, tako tudi dragoceni vosek. Kaj naj stori? — Razne voščene kosce, ki se od pomladi do jeseni dobivajo, naj sproti spravlja in vsakikrat loči lepo belo satje od črnega. Ko je te kosce na solncu ali v kuhinji nekoliko segrela, naj jih stlači v pest debele kepe in skrbno spravi do dneva topljenja.
Kuha se tako-le: Srednje velik lonec, (5—7 litrov) se do polovice napolni z vodo; voščene kepe, lepše najprej, se denejo v loncu primerno vrečico iz konopnine (iz kakeršne so navadne vreče), ki se zavezana vloži v lonec. Paziti pa je, da ni preveč vode, ker bi utegnil pri vrenju vosek čez uiti. Kakor hitro začne voda vreti, je treba z močno leseno žlico vsebino vreče gnesti in obdelavati. Vrečica bolj in bolj zginja, na vrhu pa se prikaze lepo rumena voščena juha, ki se z zajemalko posname in v pripravljeno skledo z mrzlo vodo vliva. Ko se na vodi ne prikaže več voska, se voda odlije, vrečiea v vročem loncu še nekoliko pretlači, in če je kaj tekočine, se le-ta še v mrzlo vodo k vosku vlije.
Med tem se druga vrečica napolni z novim satjem ter se dene v svežo vodo, zato da dobimo lepo rumen, čeden vosek. Ko smo na ta način vse satje iztisnili, moremo slednjič še enkrat že stisnjene ostanke natlačiti
v vreče in prekuhati; tako gotovo ne bo ostalo veliko voska več notri.
če hočeš dobljeni vosek imeti popolnoma čist, deni ga v posodo, ki je zgoraj širja kakor na dnu. Prilij vede in razpusti vosek počasi pri majhni vročini. Stopljeni vosek deni na hladno.
Ko se shladi (to pa ni kmalu), ga vzemi iz posode. Vsi nečisti deli so se zbrali na dnu vode. Cvetni prah, ki se morda drži na spodnji plošči voščenega kolača ostrži z nožem.
Tako pridobljeni vosek je blago prve vrste (prima), ki se da pridobiti brez posebnih sitnostij in priprav. Vender pa bi bil jaz in gotovo še marsikak čebelar hvaležen, ko bi nam kak strokovnjak ob priliki popisal kuhanje voska s kakim novejšim topilnikom. Za to se priporoča	Fr. P. v „SIov. Čebelarju".
Razne reči.
— Zakaj cdhajaod konj oves neprebavljen in kako to odpraviti. Poleg sena in rezanice je konjem najbolj navadna piča oves. Daje se jim ali sam ali mešan z rezanico. Znano je pa, da se med konjskim gnojem pogosto nahaja prav cel, neprebavljen oves. Taka piča je zavržena, ker namena svojega, živini dati redilnih močij, ni dosegla in med gnojem popušča zrnje, in s tem vabi največkrat kmetijstvu škodljive živali, ktere gnoj razkopavajo Da zaužiti oves odhaja neprebavljen od konja, je krivo ali to, ako je sicer zdrav, da se mu sploh ovsa daje preobilo, da ima primeroma premalo druge krme, ali pa da ima slabe zobe. O konjskih boleznih, ktere povzročajo slabo prebavljanje, nimamo namena pri tej priliki govoriti, ker bi bila to preobširna naloga; omenjamo samo sploh, da je pri konjih, kakor pri vsaki živali sploh, na to gledati, da odhaja od nje blato redno; in v ta namen se priporoča, konjem večkrat dajati po nekoliko grenke soli. Ako je vzrok slabega prebavljanja v tem, da dobiva konj preveč ovsa, a premalo druge krme, pomagati je celo lahko, da se ovsu primeša več rezanice in se sploh daje več sena. Ako pa ima konj slabe zobe, treba je oves na debelo zmleti. S takim ravnanjem si gospodar ohrani konje zdrave in krepke in razven tega se varuje škode, ker ne zametava dobre piže, ki mu lahko dobro zaleže pri drugem gospodarstvu.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 174. Prosim sveta, kako popravim vino, ktero je dobilo vsled žveplanja trt tako zoprn okus, da ni pitno. Vino je iz ljutomerskih goric, ter sem je lani prodal 35 kr. liter, dočim letos /sled okusa po žveplu niti za dom ni porabno. (A. M. v M)
Odgovor: Okus po žveplu (žveplenem vodiku) se kaj rad pokaže, če je bilo potrebno zaradi deževnega vremena še pozno poleti trte žveplati. Ta okus se pa tem bolj razvije, kolikor dlje je mlado vino ležalo na drožah. Za mošte od žveplanih trt naj torej velja pravilo, pokipeli mošt kmalu pretočiti, in sicer tudi tedaj, če ni še čist Za vino se Vam pa ni bati, ker se z opetovanim pretakanjem zoprni okus popolnoma izgubi. Priporočajo tudi, tako vino pretakati skozi bakren lij ali bakrene cevi, ker se žvepleni vodik kemijsko spoji z bakrom. Bakreno posodo je med pretakanjem večkrat treba osnažiti.
Vprašanje 175 Moja konja sta dobila rape na zadnjih nogah, ktere so do sedaj toli trdovratne, da jih ni bilo mogoče odpraviti. Kako se rape konjem odpravljajo ? (A. D. v D.)
Odgovor: Rape dobijo konji bolj limfatiške narave, kakor so na pr. pincgavci in enaki manj žlahtni konji. Povod
rapam je mokrota in nesnaga v dolgi grivi na biclju in nesnaga v hlevu Ta bolezen rada nastopa jeseni, ko je že mraz in so ceste blatne, pa tudi spomladi, kadar morajo konji gaziti po snežnici Zaradi tega je dlako ob biclju treba pore-zati ter konjem noge precej osnažiti in posušiti, kadar pridejo v hlev. V hlevu naj konji vedno stoje na suhem in je zlasti paziti, da si ne močijo nog s scavnico. Nastale rape so običajno zelo trdovratne in je treba imeti potrpljenje pri zdravljenju. Pazite torej na snago, kakor gori povedano, in izpirajte bolne noge vsak dan z toplo milnico, potem posušite noge ter jih 2 — 3 krat na dan mažite z močno razstopino bakrene ga-lice (modre galice) v vodi. Sicer Vam pa priporočamo poklicati živinozdravnika, ki bo na mestu najbolj vedel vse potrebno ukreniti.
Vprašanje 176. Ali je staro, gnilo čreslo kaj vreden gnoj za ameriške trte? (P. E. v L)
Odgovor: čreslo ima silno malo redilnih snovij v sebi ter zemljo le fizikalno zboljšuje, t. j. jo rahlja ter greje, čreslo, podelano v mešanec, in večkrat polito z gnojnico ter premetano, je pa izborno gnojilo. Prav izvrstno morete čreslo, čeprav še ni preperelo, torej sveže porabiti, spomladi na novo zasajenem vinogradu. Precej, ko je vinograd zasajen, potresite ga 7 — 10 cm na debelo s čreslom. Čreslo vzdržuje zemljo zrahljano, vlažno in toplo, trte se hitro in močno vkoreninjujejo, plevel pa skoraj nič ne raste. Kar pride plevela skozi čreslo, je tak, da ga lahko hitro z roko porujete. Vsled tega je potrebno, tak vinograd še le v pričetku jeseni prvikrat in zadnjikrat tisto leto okopati. Pri tem delu se čreslo ob enem pod-koplje ter še drugo leto vpliva na fizikalno zboljšanje zemlje.
Vprašanje 177. V »Kmetovalcu" je bilo že večkrat omenjeno, da na zemljah, ki niso apnene, ni dobro rabiti kajnit. Ker imam jaz nekaj takih zemljišč, zato bi rad vedel, zakaj kajnit ni dober za zemlje, ktere nimajo dovolj apna v sebi? (O. grof Ch. v G-.)
Odgovor: Kajnit ima v sebi prav veliko drugih solij, kakor na pr. kuhinjske soli, klorove in žveplenokisle magne-zije. Pri gnojenju s kajnitom pa vplivajo te soli na ogljikovo-kislo apno (apnenec) v zemlji, in jako lahko nastane raz-stopno klorovo apno, ktero voda izpere v nižje plasti Ker je apno važna redilna snov, zato je ta pretvorba v zemlji za rastline škodljiva. Če pa morete ob enem gnojiti z apnom, potem pa gnojenje s kajnitom nič ne škoduje. Onim, kteri imajo svoje travnike pognojene s kajnitom in s Tomasovo žlindro, koristi ravno zadnja prav zelo, ker ima v sebi zelo veliko apna, vender bodo pa v bodoče dobivali še večje pridelke, če bodo na hektar dobro pognojenega travnika potresli kakih 10 q razpadlega apna.
Vprašanje 178. Preoral sem zelo peščen travnik, kteri je dajal po malo sena. Sedaj ga hočem posaditi s krompirjem. Preiskava je pokazala, da ima zemlja 0.128% kalija in 0 069 fosforove kisline, a silno veliko apna. Krompirju hočem gnojiti z umetnimi gnojili, zato vprašam, kdaj naj gnojim in koliko naj vzamem na hektar žveplenokislega kalija in koliko kostnega superfosfata? (O grof Ch. v G.)
Odgovor: Krompir potrebuje jako mnogo redilnih snovij, zlasti kalija, zato mu je treba močno in izdatno gnojiti. Najboljši gnoj za krompir je nekoliko obležan hlevski gnoj, kteri mu daje med vso rastjo dovolj dušika. Kjer ni možno dobiti dovolj hlevskega gnoja, nadomesti naj ga gnojenje z zelenimi rastlinami. Druge primanjkujoče redilne snovi se dovažajo z umetnimi gnojili, in sicer fosforova kislina s kostnim super-fosfatom (2 g na 1 ha), kterega je treba pred saditvijo raz-tresti in podorati. Ker krompir potrebuje mnogo kalija, zato je hvaležen za kalijevo gnojitev. Kalijeva gnojila je treba za krompir skrbno izbrati, kajti vplivajo različno. Kajnit se ne sme potresti pred saditvijo, temveč že leto poprej, zato da se
škodljive postranske soli izgube v spodnje plasti. Najbolje je vzeti na 1 ha 2 q žveplenokislega kalija, ki se more s super-fosfatom skupaj potresti. čilskega solitra je dati tedaj, ako hlevskega gnoja sploh ali tudi zelenega gnoja ni bilo mogoče dati.
Vprašanje 179. Novo vino, ktero sem kupil in domu spravil z drožami vred, ne da bi je bil pretočil, ker nisem imel posode, še sedaj vre in se ne očisti. Zakaj vino Še vre in 36 ne očisti? Klet je dobra podzemeljska. (I. S. v K.)
Odgovor: Kupljeno vino ni popolnoma dokipelo, ker je bilo gotovo hranjeno v premrzli kleti. Sedaj je pa prišlo v bolj gorko klet ia ostali sladkor kipi naprej. Dokler bo vino kipelo in ležalo na drožah, se ne očisti. Sedaj je nastal mraz, in tudi Vaša klet se bo shladila, vino bo nehalo kipeti in se tudi očisti. Ko bo čisto, pretočite je precej raz drože. Spomladi, ko bo zopet toplejše vreme, pa gotovo vnovič prične po malem kipeti. To se pa zgodi pri vsakem dobrem mladem vinu
Vprašanje 180. Ali so oluščeni turščioni storži, in sicer zdrobljeni in poparjeni, dobri za krmo in ali imajo kaj krmilne vrednosti? (A P. na K)
Odgovor: Oluščeni turščični storži imajo enako povprečno redilno vrednost, kakor slama; krmijo se le zategadelj redkokdaj, ker je njih pripravljanje zamudno, če Vam drobljenje in parjenje nič ne de, krmite jih brez pomisleka, nadomestijo Vam lep del rezanice. Pri tej priliki omenjamo, da izdeluje tvrdka Ph. Majfarth na Dunaju stroje za drobljenje turščičninih storžev.
Vprašanje 181. Imam sod petijota, ki je slabši od lanskega, zato mi svetujejo, petijotu dodati nekoliko špirita. Ali bi bilo to prav in ali je pijača potem zdrava? (I. Ž. pri Sv. T.)
Odgovor: Dodatek prav finega čistega špirita nič ne škoduje, saj je ta ravno tak alkohol, kakor oni. ki nastane pri kipenju iz sladkorja. Dodajte na hI 2 l špirita, in sicer tedaj, kadar petijot pretočite. Na to pustite pijačo mirno stati, da se izgubi žgoči okus po špiritu, ki se prvi čas vedno kaže. S špiritom naredite petijot močnejši in trpežnejši. in ni se Vam bati, da bi bil zaradi tega kakorkoli zdravju škodljiv.
Vprašanje 182. Kako je požlahtnjevati orehovo in kostanjevo drevje in kdaj? (A. H v S?. K.)
Odgovor: Oreh se požlahtnjuje s cepljenjem za kožo ali v razklad precej nad korenino meseca aprila in maja, ali pa se ablaktira od maja do junija. Kostanj se pcžlahtajuje v razklad, z doklado in z okulacijo; prvi dve požlahtnitvi je zvršiti spomladi, okulacijo pa od avgusta do septembra.
Vprašanje 183. S čim je mazati sadno drevje, da se odstrani mah? (A. H. v K)
Odgovor: Da odstranite mah raz sadno drevje, namažite je jeseni z apnenim beležem, kteremu dodajte nekoliko krvi, da bode belež bolj držal. Spomladi drevje ostrgajte, če bodete tako ravnali vsako leto, imelo bo drevje lepo gladko lubad ter Vam bogato poplača trud s čvrsto rastjo in z rodovitnostjo.
Gospodarske novice.
* Današnja številka je zadnja v temvletu, prihodnja izide 15. dne januvarija 1. 1899. Še enkrat prosimo vse tiste, ki ostanejo še dalje družbeni udje, oziroma naročniki „Kmetovalčevi", ki pa niso še plačali letnine, oziroma naročnine, naj jo izvolijo prčcej plačati. Prvo številko prihodnjega letnika pošljemo brez izjeme vsem dosedanjim prejemnikom, zato pa prosimo, naj prve številke nihče ne vrne, čeprav prestane biti ud ali naročnik, ker drugo številko pošljemo brez izjeme samo tistim, ki do tistega časa plačajo letnino, oziroma naročnino.
*	Spuščalne liste, ktere dobe posestniki kobil, ki vodijo svoje živali k cesarskim žrebcem, naj odslej bolje hranijo, kajti, če jih izgube in potem potrebujejo pri premovanjih ali dirkah, bodo mogli druge dobiti le iz Gradca od c. kr. žreb-čarakega depota proti plačilu pristojbine, ktera je nastavljena za vsak list na 1 krono.
*	Nagrade za stare zaslužne posle, ki so po več
let v eni in isti kmečki hiši služili, je glavni odbor razdelil pred božičnimi prazniki. Prošenj je došlo 215, in ker je bilo le 15 nagrad na razpolaganje, prišli so le oni na vrsto, ki so služili nad 45 let v eni in isti hiši. Nagrade so dobili: po 20 gld.. Mejač Janez iz Senožet (služi 68 let), Perko Neža iz Spod. Domžal (63 1), De beljak Mart. iz Mar-tinvrha (61 1), Hraščak Luka iz Gornjih Vrem (57 1), Furlan Katra iz Senožeč (56 1); po 10 gld. so dobili: Mikelič Janez iz Pijavce (54 1), Požar Jurij iz Dol. Vrem (54 L), Benda Anton iz Strmol (51 1.), K nap Mart in iz Kožljeka (50 1.), Šteinerjureiz Križevga (50 1.), čevlikarJera iz Dobenega (49 1), K o m a c J a n e z iz Zg. Laz (48 1.), Puc Josip iz Polja (47 1), Dolžan Lovro iz Srednje Vasi (47 L), Berčič Tomaž iz Loga (46 1.).
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Vabilo
k rednemu občnemu zboru kmetijske podružnice v Planini, ki bo 6. dne januvarija 1899. I. ob 4. uri popoldne v zasebnih prostorih g. A. Lavriča z običajnim sporedom,
Planina, 27 dne decembra 1898.
A. Lavrio, načelnik.
Razglas.
Kmetijska podružnica v Mokronogu naznanja svojim p. n. udom, da dobi vsak ud spomladi 1899. 1. iz podružnične trtnice pri Tržišča brezplačno 200 okoreninjenih ameriških trt, in sicer ripaiije portalis, pa tudi solonis ali montikola. Udje, ki žele večje število ameriških trt, dobe jih čez brezplačno število po 1 kr. komad. Cena korenjaku je za neude 2 kr.
Cepljene bilfe bode podružnica oddajala edino le udom proti plačilu 10 kr. za komad ter more vsak ud dobiti k večjemu 40 cepljenk. Le v tem slučaju, ako bi utegnilo trt preostajati, bodo mogli udje pod navedenimi pogoji trte dobiti čez določeno število.
Kdor torej hoče trte dobiti brezplačno ali proti plačilu, se mora najkasneje dO 1 februvarija 1899. 1. ustno ali pismeno zgla-siti pri gospodu Frančišku Prijatelju v Tržišču.
Iz podružnične drevesnice v Šmarjeti pa dobodo udje spomladi brezplačno po 6 sadnih dreves. Čez to število morejo jih udje dobiti proti plačilu 20 kr. za drevo. Neudje dobijo drevesa le po 30 kr. komad.
Za drevesa se je zglasiti pri oskrbništvu grajščine Klevevž pri Šmarjeti tudi do 1 februvarija 1899. I
Oni udje, ki se za trte ali za drevesa ne zglase do določenega roka, izgube pravico do brezplačnega števila trt ali dreves.
Podružnica c. kr. kmet. družbe kranjske v Mokronogu,
14. dne decembra 1898.
Josip Anton grof Barbo, načelnik.
Št. 17.061.
Razglas.
dogovoru spadajočega končnega zapisnika (drž. zak. št. 16. iz 1. 1892.) ministerstvo za notranje stvari dotlej, dokler se ne ukaže drugače, brezpogojno prepoveduje uvažati govejo živino v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, iz nastopnega zapornega ozemlja nemške države, po kterem je razširjena plučna kuga, in sicer:
iz vladnega okraja Kvidin Poznanj, Devin in iz mestnega okrožja Berolin v kraljevini Pruski, iz vladnega okraja Švabsko v kraljevini Bavarski in iz okrožnega glavarstva Lipsko v kraljevini Saksonski.
Ta prepoved stopi na mesto one vsled razpisa ministerstva za notranje stvari z 9. dne novembra 1898. 1., št. 36.943., oziroma s tuuradnim razglasom z 12. dne novembra 1898. 1., št. 16.281., izdane prepovedi.
To se razglaša na podstavi razpisa visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari s 24. dne novembra 1898. L, št. 38.847., s tem pristavkom, da se bodo prestopki te brezpogojne uvozne prepovedi kaznovali po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. 1., št. 61., oziroma po § 46. občnega zakona o živinskih kugah in k temu zakonu izdanega izvršitvenega ukaza, drž. zak. štev. 35. in 36. iz 1. 1880.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 29. dne novembra 1898.
Št. 17.783.
Razglas.
Na podstavi točke V. razglasa z 10. dne septembra 1896. 1., dež. žak. št. 40., ki se tiče uredbe o ogledovanju živine na tu-deželskih železniških postajah, deželna vlada razveljavlja tuuradni razglas s 16. dne junija 1892. 1., št. 7142., o ogledovalnih organih, ki jih morajo poklicati pošiljatelji živine, ter določuie, da bode živinski ogled oskrboval na stalni postaji za nakladanje živine na kolodvoru državne železnice v Ljubljani c. kr. živinozdravni kon-cipist Artur Folakovski, na stalni postaji južne železnice v Ljubljani prvi mestni živinozdravnik Pavel Skal ž in na stalni postaji dolenjskih železnic v Ljubljani drugi meztni živinozdravnik Janez Raj ar v Ljubljani.
Za železniške postaje dolenjskih železnic, ki leže v političnem okraju Litija, se postavlja kot ogledovalni organ c. kr. okrajni živinozdravnik Hugon Tur k v Ljubljani, v ostalih železniških postajah te dežele pa posluje ket ogledovalni organ, kakor doslej, dotični c. kr. okrajni živinozdravnik tistega okraja v kterem leži postaja, ali pa njegov namestnik, ki ga odpošlje okrajno glavarstvo.
Ta odredba stopi v veljavnost
s 1. januvarijem 189 9. 1., kar se s tem daje na občno znanje,
C kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljšni, 13. dne decembra 1898.
St. 17.859.
Razglas.
Na podstavi zadnjih uradnih izkazov o nalezljivih živinskih boleznih na Ogerskem in Hrvaško-SIavonskem in zadnje čase zanesenih kužnih boleznij c. kr. deželna vlada dotlej, dokler se ne nkaže drugače, v zmislu razpisa visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari z 10. dne decembra 1898. 1., št. 40.581., ukazuje nastopne zaporne odredbe zoper uvažanje prežvekovavcev in prašičev na Kranjsko:
A. Proti Ogerski.
1.) Zaradi plučne kuge je uvažanje goveje živine prepovedano iz komitatov : Orava, Liptov,
Nitra, Požunj (z vštetim ozemlje otoka Čalokez) in Trenčin, kakor tudi iz kraljevega svobodnega mesta Požunj;
2) zaradi kuge v gobcu in na parkljih je uvažanje prežvekovavcev in prašičev prepovedano iz komitatov: Abanj-Torna, Bregi, Solnok-Doboka, Udvarhely in Ung, potem iz kraljevega svobodnega mesta Kološvar;
3.) zarali svinjske kuge je uvažanje prašičev prepovedano:
a)	iz komitatov: Abanj-Torna, AIsc5-Feher, Arad, Bač-Bodrog, Baranja, Tekov, Bekeš, Bregi, Bihar, Boršod, Fejer, Gom5r-Kišhont, Hajdu, Haromšek, Heveš, Jas-Nagy-Kun-Solnok, Kiš-Kukiillo, Komarno, Krasso-Szoreny, Maroš-Torda, Mošon, Nagy - Kiikiillo, Nograd, Pešta-Piliš-Šolt-Kiškun, (z izvzetim svinjskim pitališčem Kobanya [Steinbruch]), Požunj, Saroš, Somogy, Sabolč, Satmar, Seben, Sepeš, Tamiš, Tolna, Torda-Aranyoš, Torontal, Udvarhely, Ung, Vesprim, Zala in Zem-plen, potem
b)	iz kraljevih svobodnih mest: Debrecin, Kološvar, Komarno, Sabadka, Satmar-Nemeti in Novi zad.
B. Proti Hrvaško-Slavonski.
1.)	Zaradi svinjske kuge
je prepovedano uvažanje prašičev iz komitata Belovar-Kri-
ževci.
2.)	zaradi kužnih ovčjih koza je prepovedano uvažati ovce iz komitatov Modruš-Reka, Lika-Krbava in iz mesta Bag.
Določila o dopustnosti uvažanja zaklanih prašičev v neraz-kosanem stariju, tako da se jih drže še ledvice in da je nedotaknjena ledvična mast, v konsumni kraj Ljubljana na Kranjskem ostajajo še nadalje v veljavnosti.
Iz ostalih neokuženih komitatov in mestnih okrajev Ogerske in Hrvaško-Slavcnske je uvažanje prežvekovavcev v obče, pitanih prašičev (z najmaDj 120 kilogrami žive teže) pa samo po železnici in samo v mestno klavnico v Ljubljani dopuščeno. Te nove odredbe stopijo v veljavnost
16. dne decembra 189 8 1. ter se namesto onih, ki so bile ukazane s tuuradnim razglasom s 26. dne oktobra t. 1,, št. 15,354., in so s tem razveljavljene, razglašajo z dodatkom, da se njih prestopki kaznujejo po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. 1., drž. zak. štev. 61., odnosno po § 46, splošnega zakona o živinskih kugah in po izvršitvenem ukazu, izdanem k temu zakonu.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, 16. dne decembra 1898.
Listnioa uredništva.
Z. v T. Zahtevajte, da načelnik skliče občni zbor, in če tega noče storiti, sporočite kmetijski družbi, kdaj in kje želite občni zbor, pa ga skliče družba sama.
F. K. v A. M posebnem spisu te številke dobite odgovor na svoje vprašanje.
A. L. v F. Vaša zadeva je taka, da Vam more dober svet dati le pravnik. Ker reč ni malenkostna, se pač izplača žrtvovati par goldinarjev, ktere bo plačati odvetniku za posvetovanje. Ta Vam uže pove, ali se je spuščati v pravdo ali ne.
Ž. v S. Obrtnite se na deželno komisijo za agrarske operacije v Ljubljani, popišite razmerje med grajščino, ki je dolžna dajati drva, in med opravičenci ter prosite za pojasnilo, oziroma za svet, kako je postopati. Novi lastnik grajščine se mora vsekakor držati pogodeb svojega prednika glede vseh služnostij.
F. S. v Š. Krvave gobe more odpraviti le prav izurjen ia izkušen živinozdravnik.
A. H. v K. O zatiranju krvave ušice smo že opetovano pisali v Kmetovalcu ter Vas opozarjamo na dotične liste.
Vm pisna, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev 3.
Št 24, Y Ljnbljani, 31. decembra 1898, Leto X¥.
TOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske
(nurati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na l/a strani 8 gld., na */4 strani 6 gld. in na >/, strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
,Kmetov&iec" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. ačitelie in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijski družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V	Ljubljani, 31. decembra 1898. (Izvirno poročilo.)
Semena: Domača detelja novo blago gld. 46.— kr. do
gld. 60.— kr.; nemška detelja (lncerna) gld. 57,— kr. do gld. 6 S.— kr. gorenjska repa gld. 33.— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 11.26 kr.; konopno seme gld. 12— kr. do gld. 12.26 kr. kuminovo seme gld. 24,— kr. do gld. 24.60 kr.
Fižol: Rudeči ribniški gld. 10 — kr.; rudeči Hrvat gl. 9.60 kr, prepeličar (koks) gld. 10.— kr (Vse cene semen in fižola veljajo za 100kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.)
Suhe češplje: v dimu sušene gld. 8.— kr. do gld. 9.— kr.
„ brez dima sušene gld. 9.— kr. do gld. 9.60 kr.
Orehi domači: gld. 14.— kr. do gld. 15— kr.
Ježice nove: gld. 3.50 kr. do gld. 4.— kr. ca 100 klgr.
Med: od gld. 33 — kr. do gld. 34 — kr. Kože Goveje, težke nad 40 kg po gld. 33 — kr. do gld. 84.— kr. „ težke od 30 do 40 kg , „ 27,— s „ , 28.— „
M . lahke	» » 28,- „ „ , 29.- „
(Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kote izdelane po takojšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 25 kr. klgr.)
Telečje kože: 60 kr. za kg.
Kozličeve kožice po gld. —.70 kr. do gld. —.80 kr.
Svinjske kože: Čiste, brez napak 33 kr. za kg.
Druge vrste 16 do 20 „ , „
Kože lisic po gld. 3.60 do 3.50 | , kun „ „ 9,— , 10.— t „ dihurjev , , 2.60 „ 3,— < „ vidr „ , 9.— , 10,— )
Kože zajcev po 20 do 22 gld. za 100 komadov.
Pepelika (potošl) po gld. 16.— 100 kg.
Žito:
V	Ljabljanl, 28. decembra 1898. Pšenica gld. 10.80 kr., rž gld. 8.60 kr., ječmen gld. 7,— kr., oves gld. 6.25 kr., ajda gld. 8 26 kr., proso gld. 7.76 kr., turšica gld. 6.66 kr., leča gld. 12— kr., grah gld. 8,— kr., fižol gld. 10 — kr., seno gld. 1 80 kr., slama gld. 1.60 kr. (Vse cene veljajo la 100 kgr.)
N« Dana]!, 30. decembra 1898. Pšenica eld. 9.64 kr., ri gld. 8.43 kr., ječmen gld. 7.60 kr., oves gld., 6.16 kr., turiica jld. 5.30 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.)
sa par.
KX*KKKKK*XKKKKKKXKft*
x
x
x x n x x x x x x x x x x
x
X g
X X X X X X X
V moji tovarni izdelujem samo
S5l svinjino ^
torej priporočam si. občinstvu, da pazi na lepo in čisto izdelane kože brez zarezkov in lukenj, ker take imajo veliko večjo veljavo, kakor zrezane in plačujem jaz vedno najvišje cene.	(100-2)
Karol Pollak
Ljubljana, Dunajska cesta št. 10.
X X X X X X X X X X X X
X X X X X X X X X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Od vseh strani dohajajo pohvale za ročno in točno delo lovskih pušk lastnoročnega izdelka od
Antona Sodia, puškarja v Borovljah (Ferlach) Koroško.
Priporočam zatorej lovcem in strelcem mojo zalogo pušk izdelane po najnovejših sistemih, najboljšega blaga in strela. Naznanjam, da so pri meni naročene puške delo iz prvih rok moje tovarne, c. kr. uradno preskušane, ter dobro uravnane.
Spccialitete: Puške za vojaške patrone (Mann-licher) in trocevne puške; vsakovrstno orožje za osebno brambo, ter vse v lovsko stroko spadajoče orodje dobi se pri meni v najboljši kakavosti.
Prevzamem tudi vsako popravilo ali predelovanje kar izvršujem po najnižjih cenali.	(85—7)
Za vsako delo sem vestni porok sam.
Obširne ilustrovane cenike, slovenske ali pa nemške pošiljam na zahtevanje poštnine prosto.
Domača tvrdka
Pehani, Lorber in dr.
tovarna za stroje in livarna v Žalcu pri Celju
izdeluje in prodaja po tovarniški ceni:
Najboljše možnarje za streljanje proti toči
Novoiznajdene ,,brzostrelne ln varnostne možnarje'1,
kterih ni treba nič zabijati, pri streljanji vsaka nevarnost izključena pokajo boljše, potrebujejo manj smodnika in streljajo trikrat hit rejše kot navadni možnarji.
Najboljše in najcenejše travniške brane, najizbornejš« slamoreznice, najnovejše mlatilnlce z ležiščem na krogle, isto-tako stiskalnice in milne za grozdje ln sadje, geple i. t. d i. t. d.	(4-23^
Prevzame v najboljšo in točno izvršbo vsa v strojno in livarsko stroko spadajoča dela za tovarne, mline, žage in drage obrtnijske naprave, istotako prevzame vsak stroj v naj-temeljitejšo in cenejo popravo.
Za vsak možnar, stroj, sploh za vsako delo se jamči. Tovarniške cone. 'MB
Alfa-Separator
Dunaj, (76-9) . Schvvarzenbergstrasse št. 3.
Da se prepreči izguba na denarju, mora si vsak kmetovalec omisliti naš svetovnoznan
posnemalnik za mleko,Alfa1
in popolno opravo za mlekarno kakor tudi „Alfa vrče" iz jeklene ploščevine za prevažanje mleka.
Na zahtevo dajemo strokovna pojasnila ter razpošiljamo cenike brezplačno in poštnine prosto.
Delovanje naše mlekarne je viditi vsak dan od 4. do 7. ure popoludne na dunajski jubilejni razstavi.
Uljudnej pozornosti posebno priporočeno!
V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vsaki fari in po po potrebi in želji tudi v v s a k i občini, nastavi se razumna« delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z ozira-vrednim postranskim zaslužkom, ki se vedno množi in mnoga leta traja, od nekega, čez trideset let obstoječega domačega denarnega podjetja, priznane zanesljivosti i n prve vrste Pismene ponudbe pod 20.298 Gradec, poste restante. (50—9)
Važno za kmetijstvo!
Redilna in hranilna štupa za v
Najboljše redilno in dijetetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi v tvorbo mesa in tolšče. — 1 zamotek 25 kr., 5 zamotkov samo 1 gld.	(67—5)
Varstvena znamka.
Redilna štupa za
živino
za notranjo rabo pri kravah in konjih. Rabi se skoraj 50 let z najboljšim uspehom, če živina neče žreti in da se zboljša mleko. — 1 zamotek z navodom o uporabi 50 kr., 5 zamotkov samo 2 gld.
Varstvena znamka.
Redilna in hranilna štupa za
kuretnino.
Najboljše zavarovano, redilno in dijetetično sredstvo za notranjo rabo, pospešuje tvorbo jajc. Za kure, purane, gosi, race itd. — 1 zamotek 25 kr., 5 zamotkov samo 1 gld. Dobiva se
y lekarni Trnk6czyy Ljubljani,
Kranjsko.
Varstvena znamka
Pismena ali pa z dopisnico za 2 kr. pod gorenjim naslovom vpo-slana naročila se najlože in najceneje Izvršujejo po poŠti. V tem slučaji se prosi natančnega naslova sprejemalčevega (ime, kraj, hišna Številka, zadnja pošta in dežela).
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
X
S
X X X X X X X X X tt
s
Vsakovrstne
pipe za pivo in vino,
poljedelski stroji itd. popravljajo se dobro in ceno pri	(80—8)
A. C. Achtschinu v Ljubljani
Wolfove ulice št. 8. Prevzamejo se tudi vsa dela spadajoča v stavbeno, umetno in strojsko kljuCarstvo, ter naprava vodovodov po deželi. Spričevala o izvršenih vodovodih v Ribnici, Begunjah, Bezuljaku, Strmcu, itd. leže na razpolago-
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Službo gospodarskega pristava
ali tudi oskrbnika
išče trezen, pošten in marljiv miadeneč, absolvent kmetijske šole in sirarskega tečaja, vešč gozdarstva, z polletno prakso. Vojak v nadomestni rezervi. — Spričevala izvrstna. Ponudbe pod:
A. K. ekonom,	(ioi-i)
p. Loka pri Zidanem mostu. Spod. Štajersko.
Gospodarski pristav,!
kteri je dovršil z dobrim uspehom vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo, z večletno prakso, vešč slovenskega in nemškega jezika, vojaščine prost,
mr išče službe.
Pismene ponudbe blagovolijo naj se poslati pod J. R. Št. 1012, poste restante Radeče pri Zidanem mostu.
Zaloga vsakovrstnih kmetijskih strojev, kakor: ulatllnio, gepelnov, slamoreznic, strojev za rezanje repe, trijerjev in stiskalnic za grozdje in sadje; robljač z imenom „Viktorija", vsakovrstnih strojev In naprav
za mlekarnice in sirarnice
izdeljuje z nedosegljivo zmožnostjo in najboljše napravljene, ktere izvršitve so bile na vseh dosedanjih razstavah odlikovane z naj-častnejimi in največjimi darili. — Take stroje priporoča in prodaja pod prav ugodnimi pogoji	(68—11)
•T. Weipert in sinovi,
tovarna za poljedelske stroje in livarna za železo v Stockeravu pri Dunaju. — Glavna pisarna se nahaja na Dunaju, IX, Bauernfeldplatz 4.
Cenike razpošilja zastonj in poštnine prosto. Tovarniške cene. Za vsako stvar popolno jamstvo. Zastopniki in prekupei se iščejo.
Najboljši prašek za živino
je Barth°lnovo klalno apno; ono prepreči 11-zavost in glodanje lesa, prepreči mehčanje kosti, prepreči hujianje, naredi živino ješčo, ukrepi prebavljanje, pomnoži mleko ter jajca, naredi živino močnejšo in tvori trdo meso.	195 — 4)
Za vsako žival neobhodno potrebno. — Popisi zastonj. — Pošiljatve po 5 kg. kot poskus za I gld.
Dalje je v zalogi maža za vozove (Sparwagenfett), va-selln, olje za stroje itd. po nizki ceni.
Miha Barthel in drug,
Dunaj X. Keplergasse št. 20.
'J
Najnovejši
stroji za ipo trme
slamoreznice, stroji za rezanje repe in krompirja, mline za drobljenje in mečkanje žita, parni kotli za napravo živinske krme, štedilne peči z postekle-nimi in neposteklenimi kotli za vstaviti, in sicer: premične in nepremične za kuhanje in parjenje živinske krme, za krompir, ter za vsako drugo gospodarsko porabo doma in na polju; dalje: rebljače za koruzo, žitne čistilniee, trijerje-prebiral. nike, ročne stiskalnice za seno in slamo stalne in premakljive, izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovejši, najboljši in skušeni sestavi
PH. MAYFARTH & drug.
c. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužina na par
DUNAJ, II. Taborstrasse št. 76.
Odlikovan z nad 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastoqj.
Zastopniki in prekupei se iščejo (89—11)

* *
s *
Vnovič znižane cene!
Vse stroje za poljedelstvo.
Vnovič znižane cene!
Zastopniki se iščejo.
Trjjerl (Čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermo-relov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih ssstav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor
hidravlične [vodovodne] preše) Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (11—24)
IGh HELLER na Dunaju
n/, Praterstrasse 49.
W Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
Zastopniki se iščejo.
Mala naznanila.
Vsak nd c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat -na leto in tlači brezplačno prijaviti med »Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospo-3a;«iega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to Mtvilo plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med »Malimi »»Manili" po K kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
lintralna posojilnica slovenska v Krškem obrestnje hranilne vloge po 41/a°/o brez odbitka rentnine in pripisuje obresti že vsakega
pol k letakapitalu.
(103)
Prosekar, dolenjska in druga naravna vina; pitem iz Prosekarjevih drož žgano vinsko žganje, naturalnj slivovko, po Kneippovim receptu izdelani liker; priporoča po najnižji ceni in vestno postrežbo J. C. Roger v Ljubljani, Žitni trg. št. 2.	(140)
Zeljnato seme fkaps), pravega kašeljskega zelja, prodaja in razpošilja po nizki ceni Janez Boit, posestnik in gostiln, v Slapah št. 26, pošta Zalog pod Ljubljano.	(165)
Vina, prav dobrega, 80 hI; nadalje ameriških trt na zeleno cepljene in dobro okoreninjene ima naprodaj Martin Colarič v Slivnici št. 5, pošta Kostanjevica, Dolenjsko.	(171)
Klobukov in čepic (kap), veliko zalogo, po najnižji ceni priporoča Ivan Rus, krojaški mojster na Bledu.	(181)
Slikane končnice za panjove izdeluje po nizki ceni Gašp. Bizjan v Podutiku št. 21, pošta Št. Vid nad Ljubljano.	(182)
Med, zanesljivo čist, po 60 kr. J g postavljen na postajo Kranj, prodaja V. Selan, čebelar na Trati, pošta Cerklje, Gorenjsko (183)
Bika plemenjaka, simentalske-pincgavske pasme. 2 leti 5 mesecev star, 150 cm visok, jako lep, proda Martin Brence, posestnik v Gorenji vasi nad Škofjoloko Cena po dogovoru.	( 84)
Lepo posestvo v obsegu 24 oralov njiv, 49 oralov travnikov in 46 oralov pašnikov, na kterem se lahko redi nad 30 glav živine, se da v najem. Posestvo je na lepem kraju poleg občinske ceste in je zelo pripravno za mlekarno ; vsi domači pridelki se prav lahko prodado v bližnjem rudarskem mestu. — Več pove Ant. Sedej, posestnik v Doleh pri Idriji.	(186)
Kobilo, čisto lipicanerco, 3 leta stara, 15 pestij visoka, od očeta Napolitano in od matere Morea, pramasta, brez najmanjšega znamnja, proda Filip Kaučič, posestnik na Razdrtem pri Postojni.	186)
Lep bik, 10 mesecev star, čistokrvne simentalske pasme je naprodaj pri Antonu Šifrerju, posestniku v Žabnici pri Škofji Loki. (187)
JOSIP LEUZ "
trgovec	(13-20)
v Ljubljani, Reseljnova cesta
kupuje in prodaja vsakovrstni novi krompir; kakor tudi izvrstno jedilno čebulo, suhe gobe, črešminove jagode, kostanj, želod, ježice, koruzne lase z odstranjenimi konci, hruške in jabolka za mošt, itd. itd. — Tudi kupuje dre' vesen ali plučen mah, črno in belo čmeriko in vsakovrstno drugo rastlinjstvo.
Reznike
o
©
© ©
in okoreninjeno trsje ^Portalis", kakor tudi mlado © čvrsto sadno drevje, nizke in visoke rasti najboljših © namiznih in gospodarskih vrst, prodaja (98—2) ®
© oskrbDištvo dr. Ignac grof Attemsove grajščine |
v Brežicah, Sp. Štajersko.
©
©O©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©«
Umetni in trgovski vrtnar
AL0IS KORSIKA
v Ljubljani,	(104-2)
naznanja, da je njegov cenik za 1. 1899, ravnokar izšel, kterega razpošilja na zahtevanje franko in brezplačno. — Ob enem priporoča svojo bogato zalogo poljskih, zele-njadnih in cvetličnih semen, kakor vse drugo v vrtnarsko stroko spadajoče stvari si. p. n. občinstvo po najnižjih cenah, ter prosi uljudno za mnogobrojen obisek.
Ameriško patentovane
ne varjene verige iz jekla,
ktere so dvakrat močneje od varjenih, so zelo lahke in ceneji kakor vse druge verige.
Vzorce, z mnogimi pohvalnimi pismi, pošilja brezplačno.
Akcijska družba fužin za jeklo v Beli peči na Gorenjskem. (m-ioi
Te vrste verig dobi se v vsaki večji trgovini za železo.
Čez 30.000 cepljenk
se odda jeseni t. 1, odnosno spomladi 1899.1. iz novoustanovljene trtnice v Krškem, in sicer po 12 gld. 100 komadov v jeseni, po 15 gld. 100 komadov pa spomladi.
Vrste so: Italijanski rizling, kraljevina, plaveč, grganja (vse bele) ter več drugih pomešanih, pa le najboljših domačih, belih in črnih vrst.
Cepljene so večinoma na riparijo portalis in izbrano riparijo (ne souvage-sovaž).
Trtnica je pod strokovnim vodstvom.	(77—9)
Oddajale se bodo močne in le prav dobro zaraščene cepljenke. Rasun cepljenk se odda tudi do 100.000 dobro okoreninjenih podlag riparije portalis in izbrane riparije; te po 15 gld. tisoč komadov.
Trtnica je blizu kolodvora Videm — Krško, toraj od vseb vinogradov precej oddaljena.
Naročila naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom:
Načelništvo „prve trgovske trtnice" v Krškem (Kranjsko).
Ustna naročila sprejema g. dr. Tom. Romih, župan v Krškem.
Preselitev trgovine.
Uljudno naznanjam, da sem se preselil iz barake za kneze škofijsko palačo na Pogačar-jevem trgu (za vedo) v Semeniščno poslopje na istem trgu, kjer nadaljujem
prodajo
lesene, pletarske in sitarske robe, žime in morske trave.
Zahvaljevaje se p. n. občinstvu za dosedanje zaupanje in naklonjenost, priporočam se še nadalje za obile naročbe.
Z odličnim spoštovanjem
(97-3)	Matko Arko.