Adriatic' “kovalna družba d.d. _C S ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik VII - št. 5 -15. marec 1998 - cena 150 SIT J -"n NEŽNI Banka Koper TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica Bodoči trgovsko-poslovni center v Ilirski Bistrici Mikoza je našla kupca Lahko bi tudi rekli, da je kupec našel Mikozo, propadajoči kompleks, ki na samem Cetku središča Ilirske Bistrice kvari videz mesta. Občina je prejela konec januarja L?udbo za njen odkup. Zainteresirani kupec je podjetje SM & A d.o.o.. iz Ljubljane. koza je trenutno v lasti občine Ilirska Bistrica in je večkrat menjala lastnika in la tr. n'*edici l°V p’rav'ln'k 0 službi nujne °r8anizaSke P°moči' ki ureja pogoje, Tedjcj '“.'I0 'n način dela službe nujne odreja uSj,6 Pom°či, namreč natančno s^žbe’v , naj bodo urejene omenjene žarnan • ravstvenih zavodih in bolnicah. v 11irsSpvoriti, da je Zdravstveni dom zav0d 'strici samo še eden izmed ^žava n Z °br°bja Slovenije, na katere rrirriajo ,revečkrat pozablja; občine pa tudi p°kri|e v°v° j 'astn'b sredstev, da bi lahko Likovni ife ^'bove potrebe. 2. marca je na n°vinar erenci dr'lvica Smajlazbranim PrehojJ®1^1 dejala, da je država t.i. a n'm enotam za te namene dodelila kar izdaten kup denarja. Za ostale, med njimi tudi za bistriški Zdravstveni dom, pa ji je denarja zmanjkalo. »Očitno nekateri mislijo, da je vrednost življenja v prestolnici večja od vrednosti življenja tu na podeželju,« je takšno nedosledno ravnanje države komentirala dr. Smajla. Potrebnega denarja ni, pravilnik že velja in ilirskobistriški Zdravstveni dom še vedno nima ustrezno urejene službe za nudenje nujne medicinske pomoči. Nekaj so sicer že naredili. Z lastnimi sredstvi v višini cca treh milijonov tolarjev so v prostorih nekdanje splošne ambulante uredili 'urgentno' ambulanto. Ostajata jim še adaptacija propadajoče reševalne postaje in nakup novih reševalnih vozil. Zdravstveni dom Ilirska Bistrica in Radio 94 sta izdala propagandno zloženko, s katero skušata čim bolj predstaviti namen humanitarne akcije. S sodobnim reševalnim vozilom bo mogoče bolnike ali ponesrečence ob kakovostni oskrbi hitro in varno pripeljati do ene izmed bolnišnic, ki so od Ilirske Bistrice oddaljene najmanj uro vožnje. Dobrodelna akcija zbiranja denarja za nakup reševalnega vozila že poteka. Končala se bo 18. aprila z zaključno slovesnostjo, žiro račun za prispevke pa bo ostal odprt vse do konca aprila. Akcijo podpirata tudi občina Ilirska Bistrica in njen župan Stanislav Prosen. Na 4. izredni seji občinskega sveta 12. marca so tudi svetniki podprli humanitarno akcijo in sprejeli sklep, da se v ta namen odpovejo eni sejnini. Adaptacija reševalne postaje, ki ji grozi, da se bo zaradi propadajočih zidov in strehe nekega dne sesula, je predvidena naslednje leto. Od države si razen sredstev za usposabljanje reševalnih ekip (ekipa je sestavljena iz zdravnika, medicinske sestre in reševalca) ne obetajo veliko. Po grobih ocenah naj bi ta investicija stala okoli 10 milijonov tolarjev. Kako bodo uspeli pridobiti ves potreben denar, še ne vedo, vendar reševalna postaja danes ne ustreza niti osnovnim sanitarnohigienskim pogojem, kaj šele novemu pravilniku. Sedaj imajo park štirih reševalnih vozil, starih od 5 do 7 let. Med njimi niti eno ne ustreza novemu pravilniku, nobeno nima naprave za oživljanje in EKG-ja. »Od najbližje bolnišnice je Ilirska Bistrica oddaljena najmanj eno uro vožnje. Kaj vse se lahko pripeti v tej uri in koliko življenj se lahko reši, če imamo zdravniki na voljo primerno opremo?« Predvidena vrednost sodobnega reševalnega vozila skupaj s potrebno opremo je cca 10.5 milijona tolarjev. Zdravstveni dom bo s svojimi sredstvi nabavil opremo, kar znaša okoli tri milijone tolarjev, ostala sredstva pa bi pridobili s pomočjo države in občine. Koliko denarja in kdaj ga bodo dobili, se še ne ve, zato se je Zdravstveni dom Ilirska Bistrica v sodelovanju z Radiom 94 in ob podpori bistriškega župana Stanislava Prosena odločil za dobrodelno akcijo zbiranja denarja za nakup reševalnega vozila. »Ker je Radio 94 že dvakrat izpeljal podobni akciji za postojnsko Bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo, se mi zdi, da bi lahko z njegovo pomočjo in podporo občine podobna akcija uspela tudi pri nas na Bistriškem,« je dejala optimistično razpoložena direktorica Zdravstvenega doma in dodala, da je tudi morebitni neuspeh dobrodelne akcije ne bo vrgel s tira. »Imela bom vsaj dokaz, da smo si v zavodu maksimalno prizadevali za ureditev tega problema.« "V'- M SKLEPI OBČINSKEGA SVETA AKTUALNO UREDITEV PARKIRIŠČ ZA TOVORNA VOZILA NEVARNIH SNOVI Na lanski 31. seji so bistriški svetniki sprejeli sklep o ureditvi parkirišč za tovorna vozila. V njem so zapisali, da se lahko prične postopek izdelave prostorsko izvedbenih načrtov na dveh lokacijah: pri čistilni napravi TOK in pri Lesonitovem obratu Žaga ter spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta na zemljišču podjetja TIB Petrol Transport, kjer se parkirišče že nahaja. Ker takrat svetniki niso sprejeli nobenega sklepa o tem, da se tovornjakov za prevoz nevarnih snovi ne bi smelo parkirati izven zgoraj omenjenih lokacij, so na nadaljevanju 37. seje sprejeli dodaten sklep. Ta pravi, da je parkiranje tovornih vozil za prevoz nevarnih snovi dovoljeno samo na parkirišču podjetja TIB Petrol Transport ter na obeh parkiriščih pri čistilni napravi TOK in Lesonitovem obratu Žaga, vendar šele takrat, ko bosta urejeni v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil. Izven teh treh lokacij je v občini Ilirska Bistrica prepovedano parkirati tovorna vozila nevarnih snovi. Glede ostalih tovornih vozil pa so svetniki sklenili, da lahko uporabljajo parkirišča v vseh ureditvenih območjih v občini samo pod pogojem, da se za ureditev teh parkirišč pridobi vsa potrebna soglasja in potrdilo ustrezne organizacije, da snovi, ki se jih prevaža s tovornim vozilom, niso nevarne za okolje. BO MORAL MINISTER IMENOVATI NOVEGA RAVNATELJA? Ilirskobistriška osnovna šola Dragotina Ketteja bo očitno še morala počakati na imenovanje novega ravnatelja, saj šolski kolektiv nobenemu izmed petih kandidatov ni dal potrebne večinske podpore zaposlenih. Na drugi, ponovljeni razpis so se prijavili: Bogdana Milostnik Marot, Irena Muha, Danica Kirn, Franc Dolgan in dosedanja ravnateljica Sonja Koren Čeligoj. Mnenje o kandidatih pa je dal tudi občinski svet ilirskobistriške občine. 26. februarja so občinski svetniki obravnavali mnenje Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, ki je zaradi rezultatov glasovanja na zboru delavcev osnovne šole Dragotina Ketteja podprla vseh pet kandidatov. Občinski svet je mnenje komisije potrdil. Če do novega ravnatelja ne bo mogoče priti z javnim razpisom, ga bo moral imenovati minister za šolstvo, je svetnike obvestil Stjepan Miše, predsednik komisije. Čeprav sta bila letos objavljena že dva razpisa za novega ravnatelja, na vsakega se je prijavilo pet kandidatov, zaposleni v šoli nobenemu izmed njih niso dali potrebne podpore. Dosedanja ravnateljica Sonja Koren Čeligoj, ki ji je 'v prejšnjem letu potekel mandat, trenutno (v skladu z zakonodajo so jo zaposleni izbrali na tajnem glasovanju) opravlja svoje delo kot vršilka dolžnosti ravnatelja. KAKŠNA BO USODA STAREGA VRTCA? Vsako leto se v Ilirski Bistrici povečuje število praznih objektov. Ponavadi takšni objekti neuporabni samevajo več časa in zaradi tega vse bolj propadajo. Zdi se, da je podobna usoda doletela tudi enoto Vzgojno-varstvenega zavoda Jožefa Maslo Ilirska Bistrica - star vrtec. S tem šolskim letom je VVZ začel delovati samo v trnovskem vrtcu, bistriškega pa so zaradi premajhnega števila otrok zaprli. Zanj sta takoj pokazali zanimanje osnovna šola Dragotina Ketteja in Glasbena šola Ilirska Bistrica. Obe se srečujeta z velikimi prostorskimi problemi. Ker po mnenju uprave star vrtec ni primeren za pouk učencev bližnje osnovne šole, je na 37. seji občinskega sveta konec marca predlagala, naj bi star vrtec začasno uporabljala in upravljala bistriška Glasbena šola. Le-ta že vrsto let deluje v neustreznih in premajhnih prostorih nekdanje Delavske univerze. V prostorih starega vrtca bi si lahko za nekatere skupine organizirala pouk in vaje. V razpravi je ena skupina svetnikov (zaradi hitrega propadanja bistriškega vrtca) sklep uprave podprla, medtem ko je druga stran podprla predlog svetnika Antona Šenkinca. Ta je predlagal, da se odločanje o nadaljnji usodi zaprtega vrtca preloži na konec marca, ko naj bi VVZ Jožefa Maslo pripravil svojo razvojno strategijo. Do takrat naj bi svoje dolgoročne cilje in naloge občinskim svetnikom predstavili tudi Glasbena šola in osnovna šola Dragotina Ketteja. Nobeden od predlaganih sklepov ni bil sprejet. Kakšna bo torej usoda bistriškega vrtca? Analize kažejo, da na Bistiškem upada število otrok v vrtcih. Nanj pa bo vplival tudi nov devetletni program v osnovnih šolah. Iz tega lahko sklepamo, da star vrtec ne bo več služil svojemu prvotnemu namenu, t.j. vzgoji in varovanju predšolskih otrok. Da pa ga ne bi zadela usoda ostalih propadajočih stavb, se bodo morali bistriški svetniki o njegovi usodi čim prej odločiti. O KOMBIJU JELŠANSKE ŠOLE BREZ ODLOČITVE V preteklem letu, natančneje v začetku maja, so ilirskobistriški svetniki sprejeli za mnoge sporen sklep, naj prevoze šolskih otrok v celoti opravlja avtobusno podjetje I & I iz Kopra. Šolski kombiji, ki so v kombinaciji z avtobusi do takrat vozili otroke v šolo in domov, so tako postali odveč. Tudi pobuda svetnice in ravnateljice Karmen Šepec, da bi s kombiji prevažali otroke na izvenšolska tekmovanja in prireditve, ni bila sprejeta, saj se je omenjeno podjetje obvezalo, da bo za enako ceno opravljalo tudi te prevoze. Za kombi jelšanske osnovne šole, ki je edini še ostal v uporabi, čeprav se še ne ve, kako bodo pokrivali stroški zanj, pa se svetniki na svoji 37. seji nikakor niso mogli zediniti, kdo in kdaj ter zakaj ga lahko uporablja. Del svetnikov je podprl odločitev, da kombi lahko uporabljajo šole ter športna in kulturna društva za prevoze na prireditve in tekmovanja. Del svetnikov je temu nasprotoval in podpiral odločitev, da tudi te prevoze opravlja podjetje I & I, čeprav se je slišalo mnenje, da prevoznik zanje preveč zaračuna. Otroci zato hodijo na prireditve z vlakom ali pa jih nanje vozijo starši s svojimi avtomobili. Tudi pismo mentorjev prometne vzgoje ter Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki pravi, da so bili prevozi šolskimi kombiji varejši kot sedanji z avtobusi podjetja I & I, je sprožilo nekaj zaskrbljenih pomislekov in ugotovitev. Na koncu so se svetniki zedinili, da mora avtobusno podjetje I & I pripraviti analizo o cenah in obsegu prevozov, športna in kulturna društva ter šole pa morajo povedati, kdo bo opravljal prevoze s kombijem in kako se bodo pokrivali njegovi stroški. Šele nato se bodo bistriški svetniki odločali o nadaljnji usodi kombija jelšanske osnovne šole. GRADNJA DNEVNEGA CENTRA Nepričakovano so ilirskobistriški občinski svetniki na 37. seji prejeli tudi gradivo o sofinanciranju gradnje dnevnega centra in humanizaciji bivalnega standarda v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica. Ker so svetniki gradivo pozno prejeli, so bili nezadovoljni. Kljub temu so podprli omenjeno sofinanciranje, s katerim bo občina Ilirska Bistrica prispevala okoli 40 milijonov tolarjev potrebnih sredstev. Poleg tega pa so svetniki sprejeli tudi sklep o pogodbi, ki naj bi (glede na denarni delež) urejala medsebojne obveznosti občine in doma. Kmalu po novem letu je Dom starejših občanov od Ministrstva za delo, dom, družino in socialne zadeve prejel plan razvoja socialnega varstva do leta 2002. Dom starejših občanov se je v okviru predvidenih investicij odločil za gradnjo dnevnega centra (Dnevni center je oblika dnevnega varstva, nadzora in pomoči posameznikom, ki še ne potrebujejo stalne oskrbe.) in humanizacijo bivalnega standarda v domu. Tako bodo preuredili osem šestposteljnih sob v triposteljne in na novo zgradili 24 sob. Država naj bi za obe investiciji, vredni okoli 209 milijonov tolarjev, namenila približno polovico potrebnega denarja, ostalo pa bi prispevala Dom starejših občanov (30 odstotkov) in občina Ilirska Bistrica (20 odstotkov). Poleg tega, da so svetniki gradivo o omenjenih investicijah prejeli zadnji hip, jih je motilo predvsem to, da se bo v komaj zgrajenem novem domu starejših občanov že preurejalo prostore. Ker pa je bil rok za oddajo vloge 28. februar, vlogi pa je moralo biti priloženo soglasje občinskega sveta, so svetniki podprli sofinanciranje obeh investicij. ~\ ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU Na nadaljevanju 37. seje sveta so občinski svetniki dokončno sprejeli predlog Odloka o javnem redu in miru občine Ilirska Bistrica. V razpravi je Teo Šircelj (ZZP) sicer podal dva amandmaja, ki pa ju ostali svetniki niso podprli. Sprejeli so zadnji predlog odloka, kot ga je predlagala občinska uprava. MIKOZA JE NAŠLA KUPCA (nadaljevanje z naslovne strani) Ponudbo podjetja PROMIT BENZ so nekateri svetniki označili celo kot del neke igre, katere cilj je bil preprečiti sprejem prve ponudbe. Nekaj dvomov so svetniki izrazili tudi glede cene, ki jo je pripravljeno plačati podjetje SM & A; glede na drugo ponudbo bi bila lahko večja. Župan Stanislav Prosen in Nevenka Tomšič iz občinske uprave sta potrdila, da je 50 DEM za kvadratni meter cena, ki jo je kupec pripravljen plačati in da je bila dosežena po večdnevnih usklajevanjih in dogovorih. Če svetniki nanjo ne pristanejo, se lahko zgodi, da bo kupec odstopil od ponudbe. Velikost, videz in namembnost bodočega objekta je predstavil arhitekt Leon Belušič iz podjetja Atelje Villa, ki je sodeloval pri razgovorih občinske uprave in podjetja SM & A. Objekt bo v prvi fazi zgrajen ob ulici Nikole Tesle kot nadomestna gradnja. Imel bo videz sodobnega objekta, primernega mestni arhitekturi. Izgradnja trgovsko-poslovnih prostorov je predvidena v pritličju, nadstropju in mansardi. Do objekta pa bodo urejeni dostopi z vseh strani, imel bo tudi urejeno parkirišče, zelene in tlakovane površine. V drugi fazi je predvidena gradnja poslovnih površin ob Bazoviški ulici in izgradnja stanovanj. Ksenija Montani I V KAKŠNI REGIJI BO OBČINA ILIRSKA BISTRICA? Že pred letom dni sem na občinskem svetu dal pobudo, da se občina Ilirska Bistrih oziroma občinski svet in stranke, ki ga sestavljajo, opredelijo do bodoče regije, v katej1 naj bi bila občina Ilirska Bistrica. Organiziran je bil posvet med političnimi strankami j11 usklajeno je bilo stališče, da se mora občina Ilirska Bistrica navezovati proti Sežani ij* zahodni meji z Italijo ne pa preko Javornika s Cerknico. O teh opredelitvah in odločitvi občinskega sveta je županstvo že lani obvestilo Ministrstvo za lokalno samoupravo. uskladijo ter skupno nastopijo z enotnij1 Povezava od vzhodne meje s Hrvaško do zahodne meje z Italijo ima svoj smisel že iz preteklosti, ko je bila Ilirska Bistrica močno vezana na Trst in Reko. Tudi v prihodnosti, gledano z vidika vstopanja Slovenije v Evropsko zvezo, ima smisel navezovanje na regijo, ki se neposredno veže z Italijo. Vsekakor je geografski trikotnik Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana jedro bodoče regije z vsakega vidika. Ta prostor je povezan med seboj. Občinski svet ilirskobistriške občine sem na seji 26. februarja letos opozoril, da so Postojna, Cerknica, Loška dolina in Pivka pred kakšnim mesecem podpisale nek sporazum oziroma pismo o povezovanju v regiji. O tem Ilirska Bistrica sploh ni bila obveščena. Zaradi tega je pri nastajanju bodoče regije potrebno aktivno spremljanje in sodelovanje občine oziroma župana. Zakon o regijah bo dan na svetlo že čez mesec dni, toda tedaj bo pogajanje in usklajevanje o oblikovanju regije bistveno težje. Zdaj je še zadnji čas, da se župani občin bodoče regije usedejo skupaj, predlogom, ki mora biti odraz zahtev i' življenjskih potreb ljudi. Za nas je zelo pomembno, kako b0 zasnovana bodoča regija in kaj bo s ted| pridobila občina Ilirska Bistrica. Sami s! moramo izboriti regijo, ki bo za na najugodnejša in najbolj življenjska.^ _ j Vladimir Čeliffl Dopisnica Marjana Triler je v začetku marca v Delu zapisala informacijo, ki ji jo je podal postojnski župan Josip Bajc. Povedal je, da so občine Postojna, Pivka, Loška dolina in Cerknica podpisale pismo o dobrih namerah. V kratkem pa nameravajo sklicati sestanek, na katerega bodo poleg predstavnikov omenjenih štirih občin povabili še vodstva občin Logatec, Idrija, Cerkno, Ilirska Bistrica, Sežana, Divača in Hrpelje-Kozina ter poslance, ki v državnem zbora zastopajo interese občin. Pogovarjali, se bodo o možnosti oblikovanja regije- MAREC JE ČAS ZA VLAGANJE NOVIH VLOG ZA OTROŠKE DODATKE Pravica do otroškega dodatka, priznana z odločbo v letu 1997, traja najdlje c' 30.4.1998, zato morajo prejemniki najkasneje do 31.3.1998 posredovati Centru za social11' delo nove vloge z vsemi potrebnimi podatki. Center za socialno delo Ilirska Bistrica bo 1 podlagi teh podatkov preverjal upravičenost do nadaljnjega prejemanja otroškega dodati' ki bo veljalo od 1.5.1998 dalje. ^ Izpolnjevanje obrazcev - Priporočamo, da vlagatelji pred izpolnjevanjem obraz/ natančno preberejo navodila. V vlogi za uveljavitev otroškega dodatka se uradno potrjuje samo podatki o plačah in drugih izplačilih v zvezi z delom. Vse druge podatke (pokojmC pogodbena dela, denarna nadomestila, denarne pomoči, dohodki iz kmetijske dejavne*, dohodki iz premoženjskih pravic, nagrade, odškodnine, štipendije...) pa vpisujejo vlaga'6' sami. Pri tem se poslužujejo podatkov, ki jih uporabljajo za napoved dohodnine. Trajanje pravice do otroškega dodatka - Pravica do otroškega dodatka traja otrokovega dopolnjenega 15. leta starosti, za starejšega otroka pa le, če ima status uč?n ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti. Za otroka, starejšega od 15 let, morajo vlagatelji posredovati Centru za socialno d potrdilo o šolanju, in sicer vsako leto najkasneje do 30. septembra, drugače se oti'0’, dodatek preneha izplačevati. Prepozno, oziroma naknadno predložena potrdila o šola veljajo od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je bilo potrdilo predloženo. Višina otroškega dodatka preteklem letu, in sicer: Odvisna je od bruto dohodka na družinskega član3 % povprečne plače v RS na družinskega člana višina otroškega dodatka (v % od zajamčene plače) do 25,0 % od 25,1 % do 30,0 % od 30,1 % do 40,0 % od 40,1 % do 45,0 % od 45,1 % do 55,0 % od 55,1 % do 110% 22% 19% 16% 13 % 10% 7% esd' Izplačevanje otroškega dodatka - Otroški dodatek se izplačuje najkasneje 15. v me ^ za pretekli mesec, izplačuje pa se neposredno z Ministrstva za delo, družino in sod zadeve. / Za nove vlagatelje se otroški dodatek izplačuje od rojstva otroka, če je bil zani vložen v treh mesecih po rojstvu otroka. Za starejše pa od prvega dne naslednjega meS v katerem je bil zahtevek vložen. d Miranda Vrh, dipl. soc- Iščemo samostojne podjetnike in pravne osebe za širjenje in organiziranje prodajne mreže zelo zanimivih artiklov na področju Primorske in Notranjske. Informacije na telefon: 062/656-031 ali 061/142-59-10. TRESLA SO SE TLA Da si petki trinajstega zaslug svoj sloves, se je potrdilo tudi tok' V petek, 13. marca, natanko ob 1 &• so se tla pod našimi nogami moc ^ zatresla. Žarišče potresa je bilo P nas na Bistriškem, čutili pa so ^ skoraj po vsej Sloveniji. Zaznal j' * ga tudi v Dalmaciji vse tja do Sp'|l IUUI V UVUII I IUV. IJ I VJC ljU V« v - I IQ Po ocenah Uprave RS za geohz/; jakost potresnega sunka ni presef j"""-'1 r .pl pete stopnje po evropski potre-lestvici. marec 1998 PQ OBČINI Snežnik - stran 3 ZALJUBLJEN V SLIKARSTVO je ^roouk slikar Srečko Srebot je zagledal luč sveta pred tridesetimi leti. Mladost te/)re*"Ve* v ^'rs*<' Bistrici in se je že kot osnovnošolec igral s kredami in barvami .z njimi ustvarjal po asfaltu ali betonu. Po končanem šolanju in vrnitvi iz vojske ]e začel resno ukvarjati s slikarstvom. Preizkusil se je v različnih slikarskih tehnikah, o |UsPešnejši pa je pri uporabi akrila in pastela. Danes-živi in ustvarja razpet med Postojno in Ilirsko Bistrico. od iVečk° Srebot prihaja iz delavske družine. Oče in mati sta bila zaposlena v eni b|striških tovarn. Kot deček je po asfaltu in betonu risal različne figure. Seveda ■j- n' niti slutil, da se v njem skriva talent. Nanj je najprej postala pozorna učiteljica Uemarki, ki je njegovo delo poslala na šolsko razstavo. U,./' s' kot osnovnošolec in kasneje o ,r,Cc srednje lesarske šole razmišljal sl'karstvu? raz 's^reno povedano, takrat o tem nisem Za '%'• Večkrat sem prijel za kredo in riairr|VC>i-0 nar'sal kakšno sliko, ne|vi in edini hobi. ^ai si začel resno slikati? Privl ■ e' l-0P'č in barve so me začeli Irriei ll' v ^asu služenja vojaškega roka. s,*" čas za slikanje in ob glasbi svoje pQ Kl,are so se v meni prebujale ideje. 'Pern^i't0 ie bilo pred desetimi leti, so kaj ^'.Prijatelji v Bistrici prosili, naj jim Prijat S tem pa so se začela tudi reSri e Jska prepričevanja, naj se začnem iniCj le ukvarjati s slikarstvom. Njihova a IVa in vpliv sta bila odločilna. Potem... kredi 3 0 sem razmišljal o njihovih Najp°?'b, nato pa sem se prijel dela. raZ|j!eJ kreda-pastel, s katero sem delal čopj^n® Portrete, nato pa je prišel na vrsto bi| ,a začetku mojega ustvarjanja ni kon. lce drug kot človek in njegove č|0VeUkre- Kasneje sem začel slikati bila v.a 5 naravo. Ta kombinacija mi ni inZaT^, zato sem jo leta 1996 opustil Sem j6 sbkati krajino. Kot ostali umetniki kraij u našel samega sebe. S slikanjem se ukvarjam še danes. *yes,*aš? sv0j aj |er sem živel v Bistrici, sem imel boklp6 e’ Tu v Postojni ga še nimam. Prostor ne bom našel primernega bnevn ra' bom ustvarjal kar doma v 1 sobi. Trenutno mi tudi to zadošča. S^a'Ve?en ma,f“r,a/ uporabljaš za akri|nj°je/jlike so v glavnem narejene z - rni barvami. Prednost te tehnike je v tem, da barve niso zahtevne,, dovoljujejo pa tudi hitro delo, saj se neverjetno hitro sušijo. > Ce hi skrivnost, koliko del imaš? Vem, da sem veliko slikal in veliko ustvaril, vendar, iskreno povedano, ne vem točnega števila svojih slik. Kaj pa tvoja prva samostojna razstava? Prve ljubezni, se nikoli ne pozabi, tako tudi jaz nisem pozabil svoje .prve samostojne razstave. To je bilo leta 1990, ko sem svoja dela prvič predstavil someščanom v Sokolskem domu v Bistrici. Koliko razstav si imel do sedaj? Po prvi uspešni razstavi sem pripravil drugo leta 1991 v galeriji Hodnikov mlin v Ilirski Bistrici. Od pomembnejših razstav je bila naslednja v galeriji KHM -leta 1994 in razstava v Mali galeriji v Sežani leta 1996. Leta 1997 sem imel samostojno razstavo v Delavski knjižnici v Ljubljani. Sodeloval pa sem tudi na nekaterih skupinskih razstavah, med prvimi je bilo sodelovanje na likovni koloniji Pedagoške fakultete iz Ljubljane, kjer sem dobil drugo nagrado. Za mano pa je tudi veliko zidnih poslikav. Katera od vseh razstav ti je najbolj pri srcu? Vsako svoje delo visoko cenim. Vse razstave so uspešne, dokler so obiskane. Glede na število obiskovalcev in kvaliteto del pa je zadnja razstava v Domu na Vidmu 27. februarja letos vsekakor rekorderka. Na njej so bila razstavljena moja do sedaj najboljša dela. Zakaj? Po moji oceni je bila ta razstava slikarsko izpopolnjena, da o ostalih tehničnih stvareh niti ne govorim. Za mene je obisk razstave ocena uspešnosti in tokrat je bilo v Domu na Vidmu takšno število obiskovalcev, da mi bo ta razstava zagotovo ostala v spominu. Tudi motivacija za nadaljnje delo je zato večja. Preizkusil si se tudi kot ilustrator. Res je, tudi tu sem se preizkusil. Za sedaj sem ilustriral pesniško zbirko Ludvika Širclja Izpuščeno pretiravanje in pesniško zbirko Jožeta Steguja s Prema Nočni samogovori ter šesto številko glasi la Stopinje Literarnega društva Ilirska Bistrica. Pravijo, da si nočna ptica. Točno. Vendar v ateljeju, kjer slikam ponoči, oziroma ko imam čas. Nočno delo mi trenutno najbolj odgovarja. V tišini, ko celo mesto spi, se v meni prebujajo nove ideje, ki jih kasneje uspešno prenašam na platno. Tvoji načrti? Moji načrti oziroma želje... Vsekakor, da bi še bolje slikal in pripravil čim več uspešnih razstav. Ni pomembno kje. Želim si tudi, da bi bil čim bolj uspešen v svojem osnovnem poklicu - lesarstvu. Tekst in slike: Petar Nikolič OBČNI ZBOR PGD KNEŽAK Zadnjo februarsko soboto smo imeli kneški gasilci občni zbor. Letos je volilno leto, zato smo pregledali naše delo v zadnjih petih letih. Iz nekaj strani dolgega poročila našega predsednika Toneta Delosta bom povzela le pomembnejša dela iz preteklega leta. Dokončali smo garažo, napeljali elektriko. Opremili smo jo s policami, uredili ogrevanje in pobarvali vhodna vrata. Izdali smo brošuro 90 LET GASILSTVA V KNEŽAKU. V pročelje doma smo v nišo, ki so jo oblikovali gasilci sami, postavili kip sv. Florjana. Uredili smo dvorišče, ga z lastnimi sredstvi asfaltirali in ga omejili s kamnitim zidom. Nov prapor smo slovesno razvili na prireditvi ob 90-letnici društva. V tem letu je društvo prejelo »Priznanje za sodelovanje« Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Dobro smo se tehnično opremili. Kupili smo terensko vozilo TOVOTA, ga nadgradili z napravo za gašenje gozdnih požarov Zebra in opremili z radijsko postajo. Poveljnik je dobil novo ročno radijsko postajo Maxon. Dobili smo vojaško vozilo TAM 110, ki smo ga popolnoma prenovili in opremili za potrebe gašenja gozdno-travnatih in stavbnih požarov. V domu smo u red Hi centralno ogrevanje in sanitarije. Še posebej smo ponosni na komandno sobo, saj je v celoti plod prostovoljnega dela gasilcev in gasilk našega društva. Na občnem zboru smo sprejeli plan dela za naslednje leto in podelili veliko priznanj in odlikovanj. Posebna priznanja so dobili: Jurij Kočevar je postal častni predsednik društva, Peter Tomšič častni poveljnik, Milan Šajn pa častni član našega društva. Ob koncu smo sprejeli medse tri mlade člane, ki so pred tem obiskovali gasilski krožek na osnovni šoli Knežak. Občnega zbora so se poleg številnih vabljenih gostov in gasilcev iz sosednjih društev udeležili tudi gasilci iz prijateljskih društev Izola, Podnanos in Materija. Občni zbor je pozdravil tudi predstavnik KS Knežak • in občinski svetnik Vojko Mihelj. Po zaključenem uradnem delu smo se z našimi gosti še dolgo v noč zadržali ob dobri hrani in pijači ter prijetnemu klepetu v gostilni Zala. joža Kastelic, PGD Knežak Nova občina Podgrad NI ŠE VSE IZGUBUENO Ustanovitev nove občine Podgrad je bila tudi ena od vročih tem lanske jeseni, vendar je bistriški svetniki niso podprli. Tudi vlada, ki je pripravila predlog za ustanovitev dvajsetih novih občin, želje prebivalcev KS Podgrad ni upoštevala. Bistriški poslanec v Državnem zboru, kjer poteka razprava o novih občinah, Vladimir Čeligoj je 20. februarja vložil predlog za dopolnitev Odloka o razpisu referenduma o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin. Državnemu zboru Čeligoj predlaga, naj se poglavju o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin z izločitvijo dela občine v novo občino doda nova točka, ki se glasi: 'Kot referendumsko območje se določi del Občine Ilirska Bistrica, ki naj bi se izločil iz Občine Ilirska Bistrica in obsega naslednja območja naselij: Hrušica, Male Loče, Podbeže, Podgrad, Račiče in Starod.' Krajani omenjenih naselij pa naj se na referendumu odločijo, ali so za to, da se njihovo referendumsko območje izloči iz ilirskobistriške občine v novo občino Podgrad s sedežem v Podgradu. Poslanec Čeligoj je v obrazložitvi predloga navedel, da je bil na omenjenem območju že leta 1994 izglasovan referendum za ustanovitev nove občine Podgrad in naštel vse znane argumente, ki utemeljujejo takšno odcepitev. To območje je obmejno in demografsko ogroženo, ima lastno industrijo in malo obrt, šolo, zdravstveni dom, pošto, banko, kulturni dom, policijsko postajo in več trgovin ter kot tako izpolnjuje pogoje v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi za ustanovitev občin. V Podgradu je nekda[že bil sedež občine in tudi danes se čuti, da je Podgrad pomemben kraj med Brkini in Čičarijo. Radio 94 d.o. o. Kolodvorska 5a ’ 6230 Postojna Telefon: 067/25-123 in 24-150 ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE JE KOT POPEK, KI SE RAZRASTE V CVET, jE KOT VAL MORJA, KI SE STALNO OBNAVLJA IN SE NIKOLI NE IZRAVNA. KO PA SE KONČNO UMIRI, CVET DOZORI, SE POSUŠI IN NAZOBČANA ČRTA SE IZRAVNA. Nekaj nas je, ki smo svoje življenje in znanje posvetili temu, da bi čim dlje ohranili vzvalovano črto. Ta boj neštetokrat dobimo, ko pa ga izgubimo, žalost izgube zasenči vse uspehe. Da bi bilo teh izgub čim manj, potrebujemo več od volje in znanja -potrebujemo sodobno tehniko, sodobno reševalno vozilo! KO JE ŽIVLJENJE NA NITKI, MORAJO IMETI VSI ENAKE MOŽNOSTI IN CENA ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA NAJ OSTANE ENAKA. Sodobno reševalno vozilo nam bo omogočilo hiter prevoz in kvalitetno oskrbo bolnika od mesta nesreče do ustreznih zdravstvenih centrov, od katerih je Ilirska Bistrica oddaljena vsaj eno uro vožnje. ENA URA JE 60 NESKONČNO DOLGIH MINUTK, V 1 MINUTI SE SRCE STISNE PRIBLIŽNO 70 KRAT ALI V NJEJ LAHKO ZA VEDNO UGASNE... Da se to ne bi dogajalo, kličemo na pomoč ljudi dobre volje, posameznike in podjetnike. Darujte svoje prispevke na številko ŽR 52210-603-30778 s pripisom za reševalno vozilo. Akcijo podpira Radio 94, Občina Ilirska Bistrica z županom Stanislavom Prosenom, da bomo to pomlad zbrali dovolj sredstev za nakup novega, hitrega, dobro opremljenega reševalnega vozila. Posvetilo župana: "NAJ CVET OSTANE CVET IN ŽIVLJENJE NEMIRNI VAL." ( . .. ; . " ‘ " :-N Vsi, ki želijo pomagati pri nakupu reševalnega vozila, lahko dobijo položnice na naslednjih mestih: V Ilirski Bistrici: Banka Koper, SKB banka, Notranjska hranilnica, Papirnica Linea Art, Lekarna, Dom starejših občanov, SAD - zasebna splošna ambulanta, Zdravstveni dom in Zobna ambulanta. V Podgradu: Zdravstvena postaja Podgrad. V Knežaku: Zdravstvena postaja Knežak. Ostala mesta bodo objavljena naknadno. Položnico pa dobijo tudi vsi naročniki in kupci časopisa SNEŽNIK. v---------------------------------------------'_____________________J Snežnik - stran 4 PQ OBČINI marec 1998 I SOPOTNIK ALI TUJEC Strokovnega posveta se je udeležil tudi naš predstavnik Edo Boštjančič, direktor podjetja Bess d.o.o. (foto: Marko Kern). KAMEN Za kamen lahko mirne duše zapišemo, da je tesen človekov sopotnik. Človek ga je poznal in izkoriščal od nekdaj. Že jamski človek je iz njega izdeloval najprimitivnejša orodja in orožja. Tudi danes je uporaba kamna na Slovenskem močno razširjena. Kot gradivo za različne ustvarjalnosti je povezan z razvito obrtno dejavnostjo kamnoseštva, ki ponovno pridobiva na svojem tradicionalnem pomenu. Prve dni februarja, konkretneje od 5. do 7. februarja letos, so se na Bledu zbrali domala vsi slovenski kamnoseki, cementninarji in teracerji. Našo Območno obrtno zbornico je zastopal direktor podjetja Bess d.o.o. iz Pod bež (Zaliči) Edo Boštjančič, saj je to podjetje edina gospodarska družba na llirskobistriškem, ki se ukvarja s kamnoseštvom. Prvi dan so namenili poslanskemu zboru, ki je bil letos tudi volilni. Kamnoseki pa so se dogovorili, da bodo imeli v bodoče v okviru Sekcije cementninarjev, kamnosekov in teracerjev svoj lastni odbor. Drugi in tretji dan je bil namenjen obravnavi strokovnih tem, ki so jih obravnavali ločeno po skupinah. Tako so kamnoseki poslušali zanimiva predavanja o dilemah, ali je kamen v človekovem življenju tujek ali sopotnik, na kamnito popotovanje po Egiptu jih je popeljal profesor Josip Korošec, o Plečnikovem odnosu do slovenskega kamna pa je spregovoril dr. Peter Krečič. Vrsti eminentnih predavateljev se je pridružil tudi dr. Stanko Buser, ki je spregovoril o kamnu kot narodnem bogastvu. V času, ko domača izložbena okna “ počasi dobivajo spomladansko modno podobo, se v svetovnih modnih središčih že vrstijo modni sejmi in predstavitve za prihodnjo jesen in zimo. V Milanu se je te dni marsikaj dogajalo na modnem področju. Gostoval je Alan Hranitelj z obleko Gospa, ki prihaja, na ogled je bila velika mednarodna predstavitev modnih konfekcij MODIT in modnih tekstilnih trendov MODA IN. Čeprav so predstavitve modnih konfekcij na mednarodnih sejmih že zdavnaj zaprle vrata izdelovalcem tekstilnih izdelkov, sta se dve naši tekstilki Sanja Udovič in Marjetka Štembergar (Modno šiviljstvo "Venčka" Jasen) 1. in 2. marca podali na pot v Milano. O novih modnih smernicah (Fotografiranje je prepovedano!) za enkrat še molčita in pravita le, da je srečanje z modo priznanih italijanskih proizvajalcev enkratno doživetje. Tudi znamenita italijanska nakupovalna ulica Monte Napoleone je poglavje Zadnji dan srečanja so se seznanili z nekaterimi splošnimi, aktualnimi temami, kot so sklepanje pogodb in izterjava dolgov. Seznanili pa so se tudi s predpisi o varstvu pri delu in požarnem varstvu ter pregledali predpise za gradbene objekte z delovnimi in pomožnimi prostori. Poleg drugih problemov ostaja šolstvo za kamnoseke največja kamnoseška "bolečina", čeprav si na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani peščica pedagogov močno prizadeva, da bi mladim dali potrebna kamnoseška znanja. Od šolskega leta 1995/96 pa uspešno poteka izobraževanje za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo v poklic kamnosek. zase, moda elegantna in lepa, cene pa temu primerno zasoljene. A. Penko DNEVI KOVINARJEV SLOVENIJE IN POSLANSKI ZBOR SEKCIJE KOVINARJEV Obljuba dela dolg! II. Dnevi kovinarjev Slovenije bodo v petek in soboto, 27. in 28. marca, 1998, v Termah Zreče. Teme so zanimive kot vedno: problematika izterjatve dolgov, davek na dodano vrednost, nova delovna zakonodaja in vrsta specialnih tem za kovinarje. Za spremljevalko bo organiziran tudi poseben 'ladies' program. Več informacij in prijavnice dobite na Območni obrtni zbornici Ilirska Bistrica. Za primerjavo naj navedemo, da sosednja Hrvaška za kamnoseštvo v najširšem pomenu besede skrbi neprimerno bolje kot Slovenija. In prav to je bil eden izmed poglavitnih razlogov, da so slovenski kamnoseki povabili na Bled tudi stanovske kolege iz svetovno znane klesarske šole na Braču. Z bračko šolo slovenski kamnoseki dobro sodelujejo že vrsto let in njihove izkušnje in znanja prenašajo na domača tla. Prizadevajo si, da bi tudi pri nas zaživelo podobno izobraževanje in predlagajo, da se v naslednjem šolskem letu poskusno uvede dualni sistem izobraževanja za poklic kamnoseka. A. Penko PLASTIČARJI SE DOBIJO V ATOMSKIH TOPLICAH Letošnje vseslovensko srečanje plastičarjev bo 24. in 25. aprila v Zdravilišču Atomske toplice v Podčetrtku. Za udeležence bo organiziran dvodnevni brezplačni seminar, na katerem se bodo seznanili s prihajajočim davkom na dodano vrednost, lastnostmi materialov za predelavo in uporabo, nadzorom procesa brizganja in novimi tehnologijami, orodji, novostmi pri ekstrudiranju, pihanju in termoformiranju, vključevanjem v Evropsko unijo in uvajanjem sistema kakovosti (ISO 9000). Prijavnice so že na voljo na tukajšnji Območni obrtni zbornici. Zaradi omejenega števila udeležencev pa prosimo, da se čim prej prijavite! A. Penko AVTOPREVOZNIKI SE SPRAŠUJEJO: DO KDAJ TAKO ? Neštete pripombe cestnih prevoznikov v zvezi z delitvijo dovolilnic so narekovale, da sta obe krovni organizaciji prevoznikov, Obrtna in Gospodarska zbornica prevzeli nalogo zbiranja pripomb. Do dogovorjenega datuma, 20. februarja, je samo na Obrtno zbornico Slovenije prispelo nad 2000 dopisov avtoprevoznikov, ki so izrazili nezadovoljstvo zaradi dodeljenega števila dovolilnic. Avtoprevozniki, združeni v Območni obrtni zbornici Ilirska Bistrica, so o svojih težavah in pripombah seznanili tudi gospoda župana Stanislava Prosena. Številne pripombe kažejo, da problemov ne bo mogoče urediti pred marčevsko delitvijo. Dodatno zmedo pa povzroča še zahteva ministrstva, ki kljub ugovorom Obrtne zbornice Slovenije vztraja, naj prevozniki predložijo potrdila o plačanih davkih in prispevkih kot pogoj za pridobitev dovolilnic. A. Penko MEDNARODNA PREDSTAVITEV MODNIH KONFEKCIJ MODIT Sanja Udovič in Marjetka Štembergar sta si za nas ogledovali modne novosti v Milanu. ZADOVOUNI Z DOSEŽENIM V PRETEKLEM LETU V letu 1997 so se prebivalci KS Knežak ubadali predvsem z realizacijo projektov iz prejšnjih let. Kljub problemom s financiranjem nekaterih del in upadu volje krajanov 33 delo v krajevni skupnosti so na seji 19. februarja ocenili, da je bilo lansko leto uspešnO' večino zastavljenega dela so uresničili, sredstva pa so bila porabljena namensko racionalno. Skupno so za vsa dela porabili lastna in občinska denarna sredstva v višin1 dobrih 9 milijonov tolarjev. Po obsežnih instalacijskih delih v preteklih letih so lani v Knežaku nadaljevali z delom. Dobrih 4,8 milijonov tolarjev so porabili za preplastitve preko 3600 kvadratnih metrov poškodovanih vaških ulic (Kar nekaj krajanov je izkoristilo prisotnost izvajalcev in asfaltiralo svoja dvorišča.), sočasno ureditev obcestnih jaškov, na novih odsekih pa je bilo urejeno tudi hidrantno omrežje. Poleg tega so sodelovali tudi pri rekonstrukciji starega vodovoda. KSP je uredilo tudi zajetje vode v Zmrzniku. O rekonstrukciji ceste skozi Knežak so se člani sveta KS iz Knežaka nenehno dogovarjali z občino, projektanti, DRSC-om in inšpekcijami. Niso pridobili vseh soglasij in odkupili zemljišča, saj nekateri Knežani še vedno ne kažejo dovolj razumevanja za celovito rešitev. Ker so sredstva zagotovljena, urejena pa je tudi priglasitev del za cesto, se bodo dela spomladi že pričela. Z občino pa še dogovarjajo o gradnji pločnika. Leta 1995 so zaradi neurja prijavili škodo na ponikovalnici na Baču, vendar potrebnih sredstev še niso dobili. Kljub dogovoru s KSP in izvajalci jim lani ni uspelo realizirati tudi čiščenja vaških kanalizacij. Dela so morali prestaviti na letošnjo pomlad. Ob pokopališču v Knežaku so asfaltirali parkirišče, uredili zelenico, pridobili soglasje za elektro priključek, obnovili mrliški voziček in pred 1. novembrom zagotovili nasipni pesek. S študijskim krožkom Delavske univerze Postojna Uredimo naš kraj so dvakrat temeljiti očistili in uredili okolico pokopališča in urejdili parke in zelenice na Baču in v Knežaku. V Knežaku, na Baču in v Koritnicah so na novo asfaltirali 1650 kvadratnih metrov vaških ulic, uredili bankine in odvodnjavanje. Investicija je bila vredna 3.5 milijonov tolarjev. Končali so obnovo Vilharjeve grobnice, ki pa je niso obeležili z načrtovano spominsko slovesnostjo. V vseh treh vaseh pa so uredili tudi spomenike NOB. Strojna dela pri sanaciji divjih odlagališč so bila opravljena šele januar]3 letos, saj so sredstva za to dobili šel6 decembra. Pripravljeni so tudi prostori z3 kontejnerje kosovnih odpadkov. Zataknil0 pa se je pri dobavi le-teh, saj krajani menij0; da bi jim moralo KSP brezplačno dodeli*1 kontejnerje. S slovensko vojsko 56 dogovarjajo o odlaganju odpadneg3 gradbenega materiala v eno izmed vrta poligona na Baču. Ob vsem tem pa je ostalo nekaj (deln°l nerealiziranih del. Tako na primer nis° uspeli pridobiti soglasja ustrezne občinsk3 komisije za razširitev javne razsvetljave, s3] so bili presegli kriterije. Zagotovili pa so5 rednejše vzdrževanje. Poljske poti so grob0 uredili le z nadvozom gradbene?3 materiala. Zagotovili so izvajalca zazimsk službo, nabavili material za posipavanje*6' naredili plan za izvajanje del. Uredi*6' avtobusnih postajališč, odstranitev rušeči* objektov po vaseh, ureditev protipožari nit1 poti in nadaljevanje urejanja hudournik3 Potok pa so dela, ki jih še niso začeli-Dobro so sodelovali na kultu**11 v svojem poročilu, krajani KS Knež*jj pogrešajo obiske občinskega vodstva, lahko ocenilo njihov trud in to upoštev3 pri dodelitvi sredstev iz občinske? proračuna in iskalo druge vire financira*1!' »Na žalost so obiski in obljube pogodb le v volilnem letu. To bomo upoštevali r sestavi plana za leto 1998, ko se po ^ lokalni ureditvi izteka prvi mandat,«*0, KS Knežak zaključili svoie noročilo o dc‘ GOSPODARSTVO ČAKA JIH SE VELIKO DELA V Perutninskem kombinatu Pivka, ki je ena od dveh velikih gospodarskih združb Pred požarom je imelo to pivško podjetje na domačem trgu 28-odstotni delež. Lahko pa je tudi izvažalo, saj je imelo takrat t.i. carinsko številko, ki je odpirala vrata v Evropo. Njihovi napori so v tem letu obrnjeni tako na povečanje tržnega deleža doma (lani so ga uspeli dvigniti s 16 na 21 odstotkov) in za odmrznitev carinske številke, ki bi jim ponovno omogočila izvažanje v zahodno Evropo. Da bi jim slednje tudi uspelo, morajo končati sanacijo in posodobitev objekta na Kalu, kar jih bo stalo 500 milijonov tolarjev. Zaradi te in drugih investicij pa tudi zaradi prezadolženosti se z Banko Koper, ki je njihov največji upnik, pogajajo o prestrukturiranju kreditov. Nadejajo se tudi državnega poroštva Ministrstva za gospodarske dejavnosti ter se hkrati pogajajo tudi z ostalimi upniki in ministrstvi v želji, da se podjetje ohrani in stabilizira poslovanje. Uresničili so količinski načrt proizvodnje (cca 5700 ton piščančjega, 52 ton kunčjega in 442 ton puranjega mesa) ter leto 1997 z velikimi odrekanji in napori končali s 3.7 milijarde tolarjev realizacije. Največji delež i**13 ^ tem piščančja proizvodnja (okoli odstotkov); štirinajst odstotkov proizvo0^ pa so izvozili v Bosno in Hercegovk0 . Makedonijo. S pomočjo Ministrstva^ delo, družino in socialne zadeve so se ji lotili kadrovske prenove podjetja. P1 ^ perutninarstvo d.d. ima v letošnjem le*°^ delavcev manj kot lani, kar znaša ^ zaposlenih, saj so 34 delavcev prezap°s ^ 35 so jih kot trajno presežne napo*1G Zavod za zaposlovanje, ostalih 8 pa 5 j samozaposlilo. .J Kot je povedal direktor podjetja P*1 j Plahuta, so se lani ukvarjali PreC*v5U sanacijo in posodobitvijo pog0 Q) (B S *o postojna NAGRADNA KRIŽANKA št. 5 Rešitev nagradne križanke številka 4.: VODORAVNO: Prevajalec, Revolucija, Opekar, Vrt, CO, Ikre, Sergij Šlenc, Plastika, Ujec, April, Naloga, Slon, Ol, Tse, Pa, Afganistan, Krt, Svevo, Bor, Olive, Košir, Edi, Viren, Alost, Raskavost, Kartica, Ul, NA, AS, Titule, Skit, Čeh, Igor, Isarco, lea, Sara, Nitkar PRED 125. LETI JE STEKLA "BISTRIŠKA ŽELEZNICA" Res, že 125 let mineva, od kar je skozi naše kraje prvič zapihal znameniti "hlapon", težko pričakovana nova vez teh krajev s svetom. V tem obilnem stoletju je z železnico preživelo svoj vek kar nekaj generacij. Celo štiri ali pet. Železnica je postala del našega vsakdanjega življenja, potreba in prilika, ki nam je na dosegu roke vedno na voljo. Komaj kdaj pomislimo, kako bi bilo, če železnice ne bi bilo. In kar sapo nam jemlje, ko moramo zaradi kakšne zamude na vlak počakati minuto ali dve dlje. Vel'L- ' moremo si misliti, kako z '*° gradbeno delo je bilo opravljeno |aosv' °Uria n' več tisto, kar je bila. v ria-.®žirno spomin na čase, ko je tudi hu(ja j krajih pogosto gospodarila ote^e UrJa in železničarjem pošteno preds^J3 normalno delo, razRleH -amo tokrat staro trnovsko dobrin n'co 'z davnega leta 1905 in očitni trek desetletij kasneje sliko z 1 Posledicami silne burje. Razglednico je 25. februarja 1905 odposlal z bistriške pošte g. Bregar in jo namenil prijatelju Ferdu Habjanu c. k., vodji orožnikov v Krškem na Dolenjskem. Ob sličici, ki prikazuje prevrnjene železniške vagone pri "Železnem mostu" na cesti proti Topolcu, je prijatelju pripisal pomenljiv stavek "Ob času grozne burje". Razglednica je zanimiva tudi po tem, da je ena redkih razglednic, tudi na Slovenskem, ki posreduje sliko dogodka, v našem primeru hude zime in njenih posledic. Poleg osrednje slike s prevrnjeno vlakovno kompozicijo sta na levi še prizor poledenele struge rečice Bistrice ob Strujbarjevi hiši in na desni v led okovana vodovodna črpalka ob železniški progi. O tej železniški nesreči pri nas je tudi za današnji čas neverjetno hitro poročal "Slovenski narod" v ponedeljek, 2. januarja 1905: "Telefonska in brzojavna poročila: Ilirska Bistrica, 2. januar: Danes je strahotna burja tukaj prevrnila železniški vlak. To je že tretji slučaj, da je burja v tem okraju prevrnila vlak!" (Kljub današnji elektronski pošti v naših časnikih zaman iščemo tako ekspeditivno vest!) in že naslednji dan, 3. januarja, lahko sledimo obširnejšemu poročilu v istem časopisu: "Dnevne vesti: Burja na Krasu divja letos posebno silovito. Kakor smo že sinoči brzojavno poročali, je burja pri Trnovem prevrnila 12 vagonov tovornega vlaka. Sprevodnik Fran Valher je bil težko telesno poškodovan. Svoj čas, ko je še mešanec vozil z Reke v St. Peter, je burja vrgla z ljudmi prenapolnjen vlak pri Mali Bukovici z visokega nasipa v globino. Škoda je bila ogromna. Pred nekaj leti je burja pred trnovsko postajo na državni cesti prevrnila 16 vagonov tovornega vlaka. Tudi sedaj je promet na tej progi ustavljen. Strahovito divja burja tudi po drugih krajih Krasa. Odnesla je vse polno opeke, polomila mnogo dreves in celo nekaj hiš odkrila. Tudi v Trstu divja burja, da je groza." Posledice nesreče na železniški progi, ki jo je povzročila "grozna burja" pred trnovsko železniško postajo drugi dan novega leta 1905, so odstranjevali še ves mesec. Na srečo sta nam neznan fotograf in založnik Simčič z razglednico ohranila sliko tega nevsakdanjega dogodka. Da si je burja izbrala prav ta isti "železniški most" za svojo pot čez cesto in železnico, potrjuje tudi naša druga fotografija. V prvih mesecih leta 1938 je silna burja znova zagospodarila na železniških tirih. Sunek močne burje iz šembijske smeri je na železniškem mostu "odpihnil" v globino vseh 12 vagonov tovornega vlaka, ki je peljal iz St. Petra proti Reki. Po pripovedi Ivana Tomšiča, Jančeta Hlistovega, iz Bistrice, ki se mu je, čeprav malemu dečku, ta strašna nesreča živo vtisnila v spomin, je na tirih ostala le težka električna lokomotiva Breda. Prav vsi vagoni so bili razmetani pod železnico, na topolški cesti in na obeh brežinah Stanko Kumar, akademski slikar: V snežnem metežu na Krasu, 1950. Slikar je v začetku petdesetih let poučeval na trnovski osnovni šoli in v svojem slikarskem delu rad posegal po motivih v zvezi z železnico, še posebej so ga privlačile stare lokomotive. boleče zavijala in tulila, vendar ji nihče ni mogel pomagati. Viktor Baša, Vencetov s Topolca, pa se spominja, da je bilo v mnogih vagonih tudi veliko poškodovanega in razsutega živeža, ki so ga domačini iz bližnjih vasi pobirali in odnašali. Nekateri so prišli "pomagat" pospraviti razsuti živež tudi z vozmi. Cesta pa je bila zaprta kar nekaj dni. Železnica je po tem dogodku dala narediti od železnega mostu proti Topolcu nekaj sto metrov dolgo protiburno pregrado iz betonskih elementov, ki še dandanes brani vlakovne kompozicije pred premočnimi sunki naše kraške burje. Podobne železniške nesreče na tem mestu ni bilo več. Je burja ukročena? Morda pa se burje železničarji uspešno branijo z bistveno težjimi vagonj. Vojko Čeligoj /Gradivo iz zbirke avtorja/ ob železnici. V vagonih so prevažali živino proti morju. Poškodovana in ranjena živina je v prevrnjenih vagonih 'z Trnovega", razglednica iz leta 7 905, založba Vekos(lav) Simčič. SPOMIN NA ROJAKA MIHOVILA LOGARJA Za vasico Podtabor, obdano z naravnimi lepotami in njenim zgodovinskim gradom v steni, ve marsikateri izmed nas. Starejši domačini pa smo ponosni tudi na našega rojaka, znanega pedagoga glasbe in arhitekta Mihovila Logarja, ki je bil tam doma. Rodil se je na Reki leta 1902. Bil je eden izmed petih otrok. Že v otroštvu je imel velik smisel za glasbo, vendar se je po končani srednji šoli vpisal na arhitekturo v Pragi. Ker je bila njegova ljubezen do glasbe še vedno močna, je poleg arhitekture končal tudi študij na praškem konservatoriju. Izpopolnjeval se je v več mestih po Nemčiji, Madžarski, nato še ZDA. Postal je vsestranski glasbeni umetnik in pedagog, bil je profesor, skladatelj, kompozitor in avtor mnogih del. Leta 1927 se je nastanil v Beogradu. Kot akademski pedagog je služboval na tamkajšnji akademiji in ustvarjal celih 70 let. Njegova dela so znana doma in izven njegove domovine. Skomponiral je opero "Pohujšanje v dolini šentflorjanski" (po farsi Ivana Cankarja), "Pokondirena tikva", "Enainštirideseta" in celovečerni balet "Zlata ribica". Napisal je simfonijo "Simfonijska slika Primorja", več del za klavir, solo petje, kantate, opere, skladbe za zborovsko petje, skratka glasbena dela za vse instrumente in godala. Bil je tudi velik glasbeni kritik doma in v tujini. Objavljal je v italijanskem časopisu La Scala. Za svoja bogata dela je dobil več priznanj in nagrad: Cveta Zužarie -prva nagrada leta 1938,1960 oktobrsko nagrado, nagrado AVNOJ-a, 1.1972 pa nagrado Beograda za življenjsko delo ter posebno sedmojulijsko nagrado za vsa dela. Vedno se je rad vračal v Podtabor na dom svojega očeta. Nazadnje ga je obiskal pred 17 leti. Posnel je domačijo in svojce. Bil je velik prijatelj in idol bratrancu Ludvetu Logarjevemu, muzikantu iz Podtabra. Le kdo ni poznal tega veseljaka? Po njegovi smrti pa je ohranjal stike s svojo edino sestrično Pavlino Logar, sedaj poročeno Šabec, ki živi v Merečah. Mihovil Logar je v letošnjem januarju preminil v Beogradu, star 96 let. Pred nedavnim pa mi je žena pokojnega zaupala, da je vedno upal, da se bo še vrnil na obisk v rojstno vas. Vendar so leta, bolezen in daljava storili svoje. Čeprav je delal in ustvarjal v drugi sredini, so njegova dela ostala zapisana v enciklopediji. Ponosni smo, da je tako velik umetnik prav iz naše male vasice, doma iz Podtabora. Ada PRI LOJZETU BRIVCU Sedimo pri 'Lojzetu brivcu', jaz na brivskem stolu in dva pri peči. Govorimo o življenju, najbrž zato, ker je peč izpustila dušo in se ohladila. »Da, vsak dan, ko vstanemo, je za en dan življenja manj.« »Če je tako, je najbolje, da ne vstanemo,« meni eden pri peči. »Imate prav,« se delno strinjam. »Samo, če ne vstanemo, nas bo konec.« Nekaj šljujemo. časa molčimo. Premi- »Kaj pa če ne bi šli leč in bi šli raje za peč sedet. Če ne ležemo, ne vstanemo in borba gre naprej,« razmišlja tretji. Hitro sem mu pritrdil ter dodal: »Baraka gre naprej in z njo življenje.« Ne vemo, kaj bi še in se vdamo v utečeno usodo: »Potem je najlepše zvečer leči in zjutraj vstati, če že vsi tako delajo.« Vseeno imam k tej usodni resnici še nepomembno pripombo, da je vseeno lepše leči kakor vstati. Zdelo se mi je, da sem imel zadnjo besedo, ampak prvi pri peči je dejal, da imam prav, še posebno če ležeta dva. Zaradi dvoumnosti njegovih besed sem umolknil. I.S. \ Občina Ilirska Bistrica \ J X J z \ \ x f \ Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 6250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica GRAFIČNI ATELJE IN UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 ■fj X: ProVITA Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41-820 ~x z \ €PPIama-pur X6^2B,y ‘x, FIZIOTERAPIJA „*«V t*«V .%•#•/ Rozmanova ul. 1 %V *.V 6250 Ilirska Bistrica *'**_»_**-'' tel./fax: 067/41-156 z DC® edI>^ ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7 v J \ \ • zelena zdravila • čaji in čajne mešanice • ortopedski pripomočki • ortopedski vzglavniki • madicinska kozmetika • preventivne in terapevtske kompresijske nogavice • obvezilni program • Chicco program za otroke in otroška hrana Zavarovanim osebam izdajamo tehnične pripomočke na naročilnice (recepte). XZ ■PJ pri morje jpi rflajdovščInalM ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. ekasu grafična dejavnost d.o.o. Tomšičeva 2, Ilirska Bistrica xr Iliriji* d.o.o. Koseze 32c 6250 Ilirska Bistrica tel: 067/41-082 ŠIROK IZBOR VSEGA ZA ČIŠČENJE IN DOM. dSTII.A LV „ v. OBIŠČITE TRGOVINO ;:v L riMJvspo/rr x= -X GOSTILNA • TRGOVINA • DISKONT 6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 067/42-372, fax: 067/41-207 CENJENI KUPCI, VSAK PRVI TEDEN V MESECU 10 ARTIKLOV V AKCIJI! -=2 X Snežnik UREDNIŠTVO 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 NAROČILNICA ime priimek se naročam na časopis SNEŽNIK. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov: , dne podpis: KONJENISTVO Konjeniški maraton do morja te ^°J za Zarečjem se od glavne ceste odcepi pot in zavije na domačijo Bubec, kjer Pr'r L° znova PrUazn0 sprejme gospodinja Mara Bubčeva. Tokrat je na svojem dvorišču Cakala nenavadne goste - kar celo konjenico sedemnajstih jezdecev. ,en,k' na poti do morja. Slika: I. Majcan K0ro°Ljenica Petikl dežel iz Štajerske, 2am ■' Notranjske, Primorske in in Jstva je začela svojo pot v Cerknici uf iz Kamnika. Naše lokostrelke so jih prepričljivo premagale. V finalu ekinn^rerna8ale se lokostrelke iz LKMins Postojna. Zmagale so z dvema novima ^r°g0v 3 akordoma v rednem in finalnem delu. Star rekord so izboljšale za 99 an/tot0. 'strelskega kluba Ilirska Bistrica z zmagovalno žensko ekipo. Slika: LK. MATKOVA IZPOLNILA NORMO Strele ^arr!ara'na 'eteče tarče - TRAP in državna reprezentanta iz Ilirske Bistrice ^^ležji at*<0 'n Andraž Lipolt sta pričela s tekmovanji. Prva tekma, ki sta se je r,0rrn0 a' ie bilo tekmovanje za pokal Slovenije, na kateri je Tamara dosegla tudi n°rrr|0 6? et0ŠnJe svetovno prvenstvo v Barceloni (Španija). Čeprav je dosegla v Novj r Z.adetk°v, pa mora svojo dobro pripravljenost pokazati še na tekmovanju Se pro , or|ci. Medtem ko Tamara Matko lovi rezultat in mesto v ekipi za Španijo, tektnoVaav ien' reprezentant in državni prvak Andraž Lipolt pripravlja na Tako -*e' b° konec tega meseca v Egiptu. e9krat d strebšču Črne njive vedno veselo vzdušje, poleg tega pa strelišče 0 dvakrat tedensko uporabljajo tudi strelci iz vse Slovenije. športpress TEKMA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO V ILIRSKI BISTRICI V Rafting klubu 'Mrzla uoda' bomo po skoraj treh letih premora znova začeli aktivno delovati in se udeleževati tekmovanj po slovenskih rekah. V času med 1995 in 1998 pa seveda nismo čisto zapustili bistriške športne scene, saj smo dvakrat, skupaj z Jamarskim društvom Netopir organizirali spust za čisto reko Reko. Poleg tega smo postali tudi veja Civilne zaščite in dobili klubske prostore v trnovskih kasarnah. Zaradi dotrajanosti in zastarelosti smo se odločili za zamenjavo starega čolna z novim, pri čemer sta nas finančno podprli občina Ilirska Bistrica in Civilna zaščita. Letos smo se odločili za organizacijo tekme za Državno prvenstvo v raftingu.Tekma bo v soboto, 28. marca. To je uvodna tekma in šteje za točke državnega prvenstva in je hkrati tekma za prehodni memorialni pokal v spomin na prijatelje, ki so preminili v tragični nesreči leta 1995. Start tekme bo pri čistilni napravi zraven Lesonita, kjer bo tudi glavno dogajanje, cilj pa kilometer nižje pri mostu čez reko Reko v Rečici. Naj povemo še, da je to tekmovanje, kakor vsa ostala v letošnjem državnem prvenstvu medijsko podprto, saj bo TV3 z vsake tekme predvajala 30-minutno reportažo, ki bo na sporedu v nedeljo predvidoma ob 1 7. uri. Še nekaj besed o samem tekmovanju. Zaradi mirnosti Reke na tem območju smo se odločili za 'sprint' tekmovanje, imenovano 'head to head', ki v Sloveniji še ni bilo izvajano v praksi, zato se tekmuje po pravilih svetovne rafting lige. Ekipe najprej posamično odveslajo progo in se potem glede na dosežen rezultat razvrstijo v tekmovalne pare. Nato po dve ekipi startata istočasno, vendar se ekipe glede na dosežen čas razvrstijo le od petega mesta naprej. Prve štiri najboljše ekipe pa se pomerijo še v polfinalu in finalu po sistemu izpadanja. Pridružijo naj se nam vsi, ki bi si želeli ogledati tekmo. Nanjo vas vabimo v soboto, 28. marca, ob 1 3. uri. Za rafing klub Sebastjan Ferlež KOŠARKA PRIJATELJSKA TEKMA V kvalifikacijskih pripravah za vstop v drugo ligo so košarkarji Plame-pur doma odigrali prijateljsko tekmo z izkušeno ekipo druge lige iz Nove Gorice. Tekma, ki je ponovno pokazala dobro pripravljenost igralcev Plame-pur se je končala s tesnim porazom domače ekipe 60:64 (22:36). ČAKAJOČ NA OBČINSKI RAZPIS TEKMUJEJO Z LASTNIMI SREDSTVI BISTRIŠKI SAMURAJI NA MADŽARSKEM Tekmovalci Karate kluba SAMURAI so se pod vodstvom trenerja Stojana Šestana udeležili velikega mednarodnega karate turnirja na Madžarskem. Turnir pod imenom KARATE SIOFOK 98 se je odvijal v mestu Siofok ob Blatnem jezeru. Na njem je sodelovalo 67 karate klubov iz naslednjih držav: Slovaška, Slovenija, Češka, Jugoslavija, Poljska, Avstrija, Švica, Hrvaška, Bosna in Hecegovina, Italija in gostiteljica Madžarska. Dva dni je v katah in bojih na osmih boriščih tekmovalo čez 850 udeležencev, sodilo pa je 54 mednarodnih karate sodnikov. Anja Čekada med izvedbo kate. Naši tekmovalci so v tej kakovostni mednarodni konkurenci dosegli naslednje rezultate v katah: Anja Čekada je v svoji konkurenci deklic v katah dosegla 5. mesto, prav tako Grega Horvat pri dečkih. Z obzirom na mednarodno konkurenco jima gredo vse pohvale za lepo izveden nastop. Tine Maljevac je v konkurenci teh letnikov dosegel 2. mesto pri dečkih. V tej kategoriji je prišlo do največje zmede, saj je bila po pomoti razdeljena kar na tri borišča. Šele z medsebojno primerjavo ocen so bili znani prvi trije in tako je Tinetu pripadla srebrna medalja, ki jo je na žalost v vsesplošni zmedi izgubil s traku. Niso je več našli in tako bo imel Tine v spomin na ta turnir diplomo in trak brez medalje. Špela Muha je osvojila 1. mesto med mladinkami, Marjanca Šajn 4. mesto med članicami in Ivo Tijan 3. mesto med člani. Komentar trenerja Stojana Šestana je bil kratek in jedrnat: »Bravo!« Popoldne so nastopili tekmovalci v bojih. Bistriški karateisti so imeli v ognju tri železa, in sicer spet Špelo Muha, Almo Jerkin in Suzano Logar. Almajerkin je proti predstavnici Madžarske lepo začela ter povedla z 2:0, vendar je izkušena Madžarka zaostanek nadomestila, povedla in zmagala. Za Almo Jerkin je bilo to prvo mednarodno karate tekmovanje in njen čas šele prihaja. In kaj reči za Suzano in Špelo? Obe sta nastopili, zmagovali in na koncu zaokrožili uspeh Bistričanov z dvojnim 2. mestom, seveda vsaka v svoji kategoriji. In na koncu gre velika zahvala g. Alojzu Rutarju iz Zabič, ki je omogočil odhod karateistov na Madžarsko ter tako prispeval k temu lepemu uspehu. S.Š. TRADICIONALNI 24. VZPON NA SNEŽNIK V soboto in nedeljo, 14. in 15. marca, je na pobočjih Snežnika potekal že 24. tradicionalni vzpon. Pokrovitelj te množične planinske manifestacije, ki je jo je organiziralo Planinsko društvo Snežnik iz Ilirske Bistrice, je bil tudi letos ČZD Primorske novice. Zaradi stiske s časom in prostorom bomo o letošnjem vzponu na Snežnik v sliki in besedi spregovorili v naslednji številki časopisa, ki bo izšel 31. USPESNA VRNITEV MIKULETIČA Levo krilo nogometnega kluba Ilirska Bistrica Peter Mikuletič se je po dveletnem premoru zaradi poškodbe ponovno vrnil v prvo ekipo kluba. Igral je v dveh prijateljskih tekmah, ki jih je odigral v svojem stilu: uspešen v obrambi in nevaren v napadu. Priljubljeni nogometaš je svojo vrnitev komentiral takole: »Dve leti je zelo dolgo obdobje za vsakega športnika in seveda tudi zame. Mislim, da se mi bo uspelo dobro pripraviti in da bom pridobil zaupanje trenerja Ljubišiča. Glede poškodbe pa je za sedaj vse v redu.« Na vprašanje, ali bo bistriški klub ostal v tretji ligi - zahod, pa je optimistično dejal: »Glede na kvaliteto naše igre mislim, da bomo ostali v 3. SNL - zahod.« VRNITEV MRŠNIKA IN ZADETKOV Članska ekipa nogometnega kluba Ilirska Bistrica se po velikih težavah počasi in sigurno vrača k nekdanji igri, ki je privabljala ljubitelje nogometa v Bistrici. Dobra igra je med Bistričane ponovno vnesla tudi samozaupanje. Vesela novica za vse pa je, da se je po večmesečnem odmoru na nogometno igrišče vrnil izredni vezni igralec Bojan Mršnik. Z njim pa so se vrnili tudi zadetki. Ne glede na vse pa bo moral trener Drago Ljubišič pred pričetkom prvenstva v 3. SNL - zahod še veliko postoriti, da bodo mladost in izkušnje Berginca, Počkaja ter ostalih dali odgovarjajoče rezultate. ZMAGA MLADINCEV V KLANI Mladinci nogometnega kluba Klana so v soboto, 7. februarja, na stadionu v Klani gostili vrstnike iz ilirskobistriškega nogometnega kluba. Gostje iz Ilirske Bistrice so prijateljsko tekmo dobili z rezultatom 0:6 (0:4). Gole so za Ilirsko Bistrico dosegli: Šlosar - 2, Kešanski - 2, Gržina -1 in Buneta - 1. Čeprav je bila dosežena zmaga z veliko razliko v golih, trener Bistričanov Drago Ljubišič ni bil zadovoljen z igro posameznih igralcev. PRIJATELJSKI SREČANJI Po visokem porazu na prijateljski tekmi proti ekipi iz Klane so nogometaši NK Ilirska Bistrica igrali z ekipo primorske lige iz Rakeka, ki jo vodi trener Jože Udovič. Na tej tekmi so pokazali boljšo igro.Trener Bistričanov Drago Ljubišičje preizkusil vse mlade adute, ki bodo prevzeli breme spomladanskega dela prvenstva. Ljubišič pa je kljub zmagi dejal, da lahko ekipa mladih bistriških igralcev na čelu z Mršnikom, Udovičem i n Počkajem pokaže še več. Bistričani so tekmo na igrišču Kam po dobili z rezultatom 2:0 (1:0). Po zmagi nad primorskim ligašem iz Rakeka so nogometaši Ilirske Bistrice so v zanimivi tekmi v gosteh premagali ekipo Jadrana iz Dekanov z rezultatom 0:1 (0:1). Edini gol za goste iz Bistrice je dosegel Rihard Udovič. Bistričani so v Dekanih pokazali, da so na dobri poti in pripravljeni za začetek prvenstva v 3. SNL - zahod. Še posebno razveseljiva je dobra igra Počkaja kot tudi ostalih mladih igralcev, ki jih je trener Ljubišič uvrstil v člansko ekipo Bistrice. pnpress KI UM AN DZARO Od Podgore pa vse do Bistrice in še dlje se zadnje čase pogovarjajo o podvigu 27-letnega planinca iz Trpčan Simona Prosena. Njegov uspeh je ponos za vse, še posebej pa za domače planinsko društvo. Udeležil se je ekspedicije, s katero je osvojil vrh Afrike - Kilimandžaro in v letalu kar šestindvajset ur praznoval rojstni dan. 1 Brnika mimo Londona v Afriko noči, kar je bilo odločilnega pomena za nadaljevanje ekspedicije. Vrnili smo se v Nairobi in po kratkih pripravah odšli v Tanzanijo, v mesto Arusha pod Kilimandžarom, kjer smo prespali noč. Naslednji dan smo odšli v nacionalni park Kilimandžaro in še isti dan dosegli prvo postojanko na višini 2800 metrov. Drugi dan smo prespali že na postojanki na višini 3800 metrov, da bi tretji dan dosegli postojanko na višini 4700 metrov. Tu smo čakali na polnoč. Kdor je lahko, je ta čas prespal. Toda tisti, ki smo bili prvič v takšni odpravi, nismo mogli zatisniti očesa. Petnajst minut čez polnoč se je naša ekspedicija med slabim vremenom in nizkimi temperaturami (bilo je minus 20 stopinj Celzija) odpravila h končnemu cilju. Po šesturni hoji smo dosegli vrh Kilimandžara. Na vrhu smo se veselili kot majhni otroci. Zaradi slabega Simon Prosen na vhodu meteorološke postaje v Kenijo Že kot osnovnošolec je bil tako kot velika večina Kočancev član planinskega društva. Hodil je na Ahac, Gabrovec, Kozlek, Snežnik ... Na teh pohodih se je v Simonu razvila volja do planinarjenja in je kot dijak s prijatelji z ostale Primorske večkrat obiskal vrhove Slavnika, Nanosa ter ostalih primorskih vrhov. Pred tremi leti je na enem izmed takšnih pohodov štiričlanska ekipa osvojila vrh Triglava. Naključje pa je hotelo, da se je ista 'klapa' dobila v Lipici, kjer je padla odločitev za zahtevnejši pohod -vzpon na Mont Blanc (4867 metrov). in pred odhodom Prilagajanje na višino vrha Lenon Point (4985 metrov nadmorske višine) ko so se odpravili v Afriko, so sledile kondicijske priprave in naporni pohodi po Sloveniji. »VAfriko smo odšli 16. februarja. Z Brnika smo preko Londona poleteli do Nairobija v Keniji. Po kratkem odmoru smo s kombijem odpotovali do nacionalnega parka Mt. Kenya, kjer smo se privajali na višino, kar je bilo zelo pomembno za osvojitev Kilimandžara, visokega 5895 metrov. V štirih dneh smo 'napolnili akumulatorje', obiskali pa smo tudi vrh Lenona Point (4985 metrov). Na njegovem podnožju smo preživeli dve vremena pa smo se že po petnajstih minutah morali vrniti v dolino. Vse, kar sem doživel v teh petnajstih dneh, se mi zdi kot sanje, saj sem v Afriki videl popolnoma nove stvari, drugačno naravo in življenje tamkajšnjih ljudji. To je zame življenjski spomin.« Simon je od uprave Nacionalnega parka prejel diplomo Mount Kilimanjaroza pohod na Kilimandžaro. Dobijo jo vsi, ki osvojijo ta afriški vrh. Mladi Bistričan planira osvojiti še več vrhov. Petar Nikolič Počitek in zadnji nakupi v Arushi pred vzponom na Kilimandžaro Kratek oddih na podnožju Kilimandžara Trije člani odprave so vrh tudi osvojili, četrti član pa vrha zaradi višinske bolezni ni ugledal. Ta podvig je bil amaterskim planincem-alpinistom povod, da nadaljujejo s pohodi po ostalih vrhovih v Alpah. Leta 1997 je Simonovo planinarjenje prekinil zlom noge na pobočjih Snežnika. Zaradi poškodbe eno leto ni bil v gorah: »Zlom noge je prišel ravno v času, ko sem bil poln kondicije in volje za planinarjenjem, toda moral sem mirovati.« Konec lanskega leta se je s prijateljem prijavil na oglas, v katerem so iskali prostovoljce za odpravo na afriški vrh Kilimandžaro v Tanzaniji. Po sestanku z organizatorji na Pokljuki, kjer so ju seznanili z zahtevno odpravo, se je njegov prijatelj premislil. Tako je bil v dvanajstčlanski odpravi edini z Bistriškega. Vse do sredine februarja, Občinska košarkarska liga NA VRHU ŠPORT BAR Občinska košarkarska liga je iz kola v kolo zanimivejša. V petem kolu je ekipa Bitnje zahvaljujoč boljši igri dosegla svojo drugo zmago. Največ pozornosti je pritegnil dvoboj med ekipama Šport bara in Voita. Rezultati 5. kola: Kočanija : Palete 38:37, Bitnja : Delta Team 40:39, Knežak : Trnov 58:47, Šport bar: Voit 64:37. P. Nikolič LESTVICA Šport bar 5 5 0 237:166 10 Knežak 5 4 1 244:194 9 Delta Team 5 4 1 207:159 9 Kočanija 5 3 2 150:174 8 Bitnja 5 2 3 191:212 7 Trnovo 5 1 4 169:187 6 Voit 5 1 4 202:251 6 Palete 5 0 5 139:191 5 KOŠARKA Kvalifikacije za vstop v drugo ligo ODLOČILNA TRIINDVAJSETA MINUTA V soboto, 7. marca, so v Športni dvorani osnovne šole Antona Žnideršiča bistriški ljubitelji košarke prišli na svoj račun. V 40 minutah so lahko spremljali dobro in predvsem napeto igro, ki sta jo demonstrirali obe ekipi. Začelo se je z atraktivno trojko bistriškega igralca Grka. Gostje se niso pustili presenetiti, ampak so z istim tempom vrnili domačim koš in jim s tem dali do znanja, da se ne bodo tako hitro predali. Kakšen pomen je imela ta tekma za obe ekipi pove že podatek, da so v 8 minutah igre na obeh straneh dosegli le po 13 košev. V 11. minuti so Bistričani povedli s tremi koši razlike (18:15). Pričakovati je bilo, da bodo igralci Plame-pur zadržali minimalno prednost, vendar so znali gostje izkoristiti velike napake v njihovi obrambi. V 15. minuti je zaradi štirih osebnih napak odšel na klop Mitja Muha, namesto njega je v igro prišel Novak, ki je pod košem uspešno zamenjal svojega trenerja. Drugi polčas so Bistričani začeli agresivneje predvsem v napadu in popolnoma uničili čvrsto obrambo gostov iz Logatca. Zmagovalca tekme je odločila 23. minuta, ko so Bistričani povedli z 8 koši razlike (43:35). V nadaljevanju so gostje na vse načine poskušali zaustaviti razigrane domače igralce, vendar brez uspeha. Ekipa Plame-pur je zasluženo zmagala. Končni rezultat je bil 73:57 za Plamo-pur. Važnejše pa je dejstvo, da se košarka v Ilirsko Bistrico vrača na velika vrata. Mitja Muha, trener in igralec Plame-pur, je po tekmi dal naslednjo izjavo: »To je bila težka in dobra tekma. V prvem polčasu so gostje pokazali zelo čvrsto igro. Kvalifikacije so loterija, vendar upamo, da bomo v nadaljevanju uspešno prebrodili vse težave in se uvrstili v drugo ligo.« Tekmo, ki jo je spremljajo okoli 450 gledalcev, sta sodila sodnika Premrl iz Kranja in Romah iz Ljubljane. Za Plamo-pur so igrali: Race, Kerma S., Kerma B., Grk, Jovič, Novak, Muha in Balut. V ekipi Logatca so bili: Trdan, Petelin, Markelj, Lukič, Ercegovac, Selšak, Dretnik in Vujovič. Največ zadetkov je dosegel igralec domače ekipe Jovič (20), sledita mu Logatčan Petelin (18) in Bistričan Kerma S. (16). Plama-pur si je priigrala 22 osebnih napak, Logatec pa dve manj. Ekipa Plame-pur pa je bila boljša tudi v doseženih trojkah - 6 (Logatec samo 2). P. Nikolič KOLESARJENJE USTANOVLJEN GORSKOKOLESARSKI KLUB "SNEŽNIK" Na pobudo organizatorja lanskokj1! dirke ILIRSKA BISTRICA - SVIŠČAKI, kl| vsem udeležencem ostala v lep6 spominu, se je ustanovil GKK "Snežni* sedežem na Bazoviški ulici 26. Klub i včlanjen v Kolesarsko zvezo Slovenije 1" Športno zvezo ILIRSKA BISTRICA. Klub želi v svoje vrste pritegniti61 več mladih in vseh ostalih ljubitelj gorskega kolesarstva, zato bo organih izlete in različne aktivnosti, povezan6' gorskim kolesarjenjem. Člani kluba mladi kolesarji bodo spoznavali brkin^ poti, lepote snežniških gozodov in dr*, kraje oziroma poti v ilirskobistriški obo V letošnjem letu bodo organizirali11 večji tekmovanji, ki sta vpisani v špo' koledar Slovenije. Tekmi bosta potekal' relaciji Ilirska Bistrica-Sviščaki: prva tek ■ bo že 2. maja za mali pokal Snežnika, dr* tekma za veliki pokal Snežnika pa se odvijala 12. septembra. Organiziral': bodo tudi več manjših tekem^ sodelovanjem Športne zveze ll|rS' Bistrica. K sodelovanju vabijo vse ljubit6’ gorskega kolesarstva in rekreacije. N * člane vpisujejo v Vilharjevi ul. 2 (Popt^. koles URBANČIČ ANTON) ob torkih 16.00- 18.00. Vsi na kolo!! , GKK "SneH" GORSKO KOLESARSKI KLUB SNEŽ^ ŠPORTNA ZVEZA ILIRSKA BISTRIŠ organizirata GORSKO KOLESARSKI IZLET v soboto, 28. marca 1998. Zbor udeležencev bo v Športnem parku Nade Žagar v Ilirski Bistrici med 9.30 in 10.00 d Start je ob 10. uri. Proga bo dolga 35 kilometrov in srednje zahtevna. , , Smer vožnje: Ilirska Bistrica - Rodta ^ - Tabor nad Zagorjem - Kilovče - PrC - Smrje - Zarečje - Ilirska Bistrica' Udeleženci vozijo na lastno odgovornost. Priporočamo pop0^ kolesarsko opremo. Zagotovljeno v vodenje kolesarjev in spremstvo servisnega vozila. Informacije: Športna zveza Ilirska Bistrica tel., fax: 067 81177 (Debevc). V primeru slabega vremena se prireditev preloži za en tedef' V PROGRAMU KOLESARJENJA BODO PODOBNI KOLESARSKI IZLETI PREDVIDOMA VSAKIH 14 DNI. VABLJENI!