—   140   —
Iz sodno-zdravniške prakse.
Piše med. dr. Fran Zupane. (Dalje.)
III. Ubodline.
Pri ubodlinah nahajamo primerno neznaten u b o d, i) od koder se nadaljuje več ali manj v globočino prodirajoča rana — prehodna cev.^)
Ker so te poškodbe pri nas največkrat z nožem storjene, je ubod na koži navadno režast; ostri robovi kožne rane ločijo se namreč polagoma ter se zopet spojijo ostrokotno na obeh konceh. Sem ter tja, a redkokedaj se pripeti, da ima z nožem storjen ubod zagvozdasto (klinasto) podobo. To se pa zaradi tega tako redko zgodi, ker se pri vsakem nožastem orodji til ostrine ^) proti osti (špici) vedno bolj zožuje, tako, da je ost več ali manj dvorezka; kadar je pa enkrat rt*) nožev kožo režasto prodrl, podaljša nadalje prodirajoč nož rano samo v jedni meri, druga polovica rane raztegne se pa le začasno in sicer tako dolgo, dokler nož v njej tiči, potem se pa vsled prožnosti kože zopet skrči.
Pri ubodih na koži se torej navadno ne da določiti, kam da je bil brid'*) in kam da je bil til ostrine obrnen.
Einstich, Einstichsiiffnuni/. ^) Stichkanal.     Riicken der Schnekle,     Mes' nerspitze.    gescharfter Theil der Schneide.
—   141   —
Ako se je pa nož tudi v kost zaril, nastane zagvozdast (klinast) ubod, ki se povse zlaga s presekom noževe ostrine. Pri ubodlinah v lobanjske kosti troskvi se dostikrat steklasta ploskev, istotako odvzdignejo se radi od zunanje ploskve omejeni robovi rane.
Dolgost uboda se ne ujema vedno povse s širokostjo do-tičnega rezila. Navadno je rana (ubod) nekoliko večja, ker skoraj vedno brid ostrine nekoliko podaljša rano takrat, ko nož iz nje potegneš. Včasih, akoprem redkokedaj, je ubod tudi nekoliko krajši, nego širočina noža, s katerim je bil ubod storjen; s topim nožem ali z nožem, ki ima širok til, vtisne ali nategne se namreč med ubodcem koža vsled svoje prožnosti kopičasto i) in pozneje se zopet skrči, ko odstraniš vplivajoče orodje. Vpliv skrčljivosti prerezane kože na vnanjost uboda treba vedno v poštev jemati. Le-ta kaže se posebno na mestih, na katerih je koža samo rahlo spojena s podlogo, dalje na mestih, na katerih, kakor n. pr. nad sklepi ali na vratu, se koža posebno lahko pregibuje. Na vnanjost uboda vpliva razven skrčljivosti kože tudi smer, v kateri so bila kožna vlakenca vsled ubodca ločena; posledica obeh navedenih faktorjev pa je ta, da so ubodline n. pr. z robatim bodalom storjene, isto tako lahko mnogokotne kakor krožne.
Pomen prehodne cevi je odvisen osobito od globočine; čim globokejša je le-ta, tem češče so združene ž njo poškodbe važnejših delov telesa, večjih žil, telesnih duplin in droba. Širo-kost prehoda hodi zato v poštev, ker je splošno prehod tem neznatnejši, čim tanjše je bilo poškodujoče orodje. To pa velja skoraj brezizjemno samo za celo tanka, iglasta bodala, s katerimi moreš sem ter tja zelo globoko vbosti v važne dupline, v drob in celo v srce, ne da bi nastale pomenljive posledice. No, da pa tudi take ubodline niso brez pomena, učijo nas skušnje, in iglobod v srce,2) ki so ga priporočali včasih pri navidezno umrlih (zamrlih) da bi le-ti zopet oživeli, smatrati se nikakor ne more nenevarnim sredstvom.
Ker bodalo, ako je trčilo na trdo podlogo n. pr. na kost, lehko izdrkne, razumno je, da bode smer prehoda cesto različna od prvotne smeri sunka. Ogrodje*) ah čeva prodirajoči prebod
>) kegelformig. ') Acupunctur des Herzens. ') Scheintodter *) 'Jliorar, Brustkorh.
—   142   —
') Bauchgegend. AxillarUnie. Znerchfell. *) Herzkammer. Septum, Sdieideirand. «) Einganguffming des Projecfils, Einsehuas. ') Schusskanal. "*) Aits-triUsiiffmmg des Projectils, Ausschuss. ^) kreisformig.
ne spaja se večkrat neposredno z ubodom, in na to se je posebno takrat ozirati, kadar je ob jednem več ubodov na ogrodji ali potrebušji^). Dalje se lahko pripeti, da je rezilo samo dotikalno površje zadelo, in da na to nastane podolgasta, žle-basta rana — prebod —, kateri bi se na prvi hip lahko z ureznino zamenjal. Hofmann videl je ubodec z nožem, ki je med 7. in 8. rebrom v pazdušni črti2) prodrl ogrodje, razparal levi vrh prepone') in spodnji rob levih pljuč, po tem otvoril na zadnji plati srca oba srčna prekata*) in srčni pretin'^), tako, da ni bilo videti na notranjih poškodovanih ustrojih nikjer pravcatega cevastega prebo.ia, marveč opaziti je bilo samo žlebaste ločitve poškodovanih delov.
IV. S t r e 1 i n e.
Na strelinah razločujemo vstrelino"), to je prva vnanja rana, katero projektil truplu prizadene, na dalje pa pot, katero si dotični projektu v ustrojih naredi, prestrelino'). Krogla (oblo) lahko ostane v truplu,' in takrat končuje prestrelina slepo, ali je pa predere, in to drugo vnanjo rano imenujemo izstrelinc*).
Kakovost v s t r e 1 i n e odvisna je povsem od daljave, iz katere je priletel projektil.
Pri strelih iz neposredne bližine vpliva razven projektila tudi neposredna sila razpokajočih plinov in plamen užganega smodnika. Obe te sili učinjata to, da je vstrelina skoraj brezizjemno luknjasta (luknji ali rupi podobna) in da je le-ta skoraj vedno večja od dotičnega projektila, tem večja, čim več smodnika je bilo uporabljenega. Pri strelih iz pušk, pištol (samokresov) vidimo torej neprimerno večje — velikanske — vstreline, nego pri strelih iz revolverja.
Vstrelina je povse krožna'-'), kakor bi bila izbita z votlim dletom, ali pa tudi neprarilno natrgana; takšna je bolj pogosto pri strelih iz pušk in samokresov, nego pri strelih iz revolverjev in to posebno na mestih, na katerih je bila koža skoraj neposredno nad kostmi napeta n. pr. na lobanji, na rebrih
—   143   —
') Zone. 2) Pfropf.
i. t. d. V tem hipu, ko namreč projektil kožo prebije, razprostre se zaradi manjšega odpora razpokajoči plini med kožo in trdnejšo kostjo, in na to se koža odloči od podloge in razpoči ali natrga, počenši od prvotne okrogle rane. Istinitost navedenega tolmačenja potrjuje tudi to, ker so robovi isto tako klapasto natrganih kakor krožnih vstrelin skoraj ..vedno več ali manj izpodmleti, in ker je tu tudi mezdra okajena o^. smodnika.
Učinek plamena smodnikovega znači se s tem, da je obližje vstreline zakajeno nekaj vsled puha smodnikovega, nekaj vsled vtrošenih na pol sežganih zrno strelnega praha, dalje s tem, da so lasje le-tam opaljeni, oziroma, da so deli obleke sežgani. Razumno je, da je najskrajno obližje vstreline vedno naj-Ijolj zakajeno; tudi si lahko misliš, da se le-td mesto takrat najbolj začrni, kadar orožje na golo telo sprožiš, no pa tudi nasprotno ne bode pogrešati okolo vstreline več ali manj okajenega pasa^), osobito, ako ni bila obleka dotičnika predebela.
Po strelih iz daljave se tem bolj pokaže učinek projektila samega, čim večja je bila daljava, v isti meri pojenjuje tudi učinek vseh drugih gori omenjenih faktorjev. Naj prvo izpade neposredni učinek razpokajočih plinov in to tem prej, čim manj je bilo smodnika uporabljenega, torej pri revolverjih prej, nego pri pištolah. Za tem izgine učinek plamena užganega smodnika in to zopet prej pri revolverjih, nego-li pri samokresih, in pri teh zopet prej, nego pri puškah. Tu pa že treba pomisliti, da plamteči ali žareči, na krogli (oblu) obviseli z a m a š e k ali n a b i t e k 2) more, osobito pri strelih s puško, opaliti še na precejšnjo daljavo. Na še večjo daljavo se tudi koža nič več ne začrni. Tourdes je našel, če je streljal z navadnim samokresom, na dva metra dalječ, še vtrošena zrnca smodnika, z večjim revolverjem pa isto v daljavi jednega metra; z navadnim revolverjem se je na 40 ctm. daljave še koža začrnila. Jednake učinke zapazil je tudi Hofmann.
Pri večjih daljavah se vpraša samo po projektilu in od le-tega zavisi potem jedino vnanjost vstreline. Splošno učinjajo okrogle svinčenke okrogle (luknjaste) rane, podolgaste (zašiljene) krogle pa pogosto režaste rane, tako da jih je dostikrat težko razločiti od ubodlin. Ako je bil dotični zašiljeni projektil zelo majhen,
—   144
1) Section.     Spaltharkeit.  ') SclMeUach.
podobna je včasih vstrehna povse neznatni opraski, ki se hitro in brez gnojenja zaceli; notranji ustroji pa so lahko zelo poškodovani, tako da nas dostikrat še le raztelesitev ') pouči o pravem vzroku smrti.
Vsled razteznosti in razkolnosti^) kože je vstrelina, s temi ali onimi kroglami provzročena, navadno manjša od projektila. Vzrok temu je le isti, kakor je bil že naveden pri ubodlinah, pri katerih je ubod tudi sem ter tja ožji od ostrine rezila. Oblo (krogla) namreč vtisne kožo v truplo in jo potem še le na vrhu kopičastega vtisa predere, a na to se koža zopet skrči in poravna. Zaradi tega je najti tudi v obsegu vstreline praviloma več ali manj obtolčeno in oguljeno kožo.
Tudi kakovost prestreline odvisna je od daljave, iz katere je strel priletel; ako se je to zgodilo od bližine, vplivajo vsi zgorej navedeni momenti in to tem bolj, ker se razpokajoči plini, zoženi v majhnem prostoru, še z večjo silo razprostirajo, tako da se dostikrat n. pr. cela lobanja razžene; vrhu tega treba n. pr. na lobanji v poštev jemati učinek kostnih drobirjev, kateri, s tolikšno silo odkrhneni, vplivajo skoraj projektilu jednako. Razvidno je torej, da ima podloga prvotno zadetega mesta najvažnejši pomen za te v najskrajniši bližini storjene poškodbe; no prezirati se seveda ne sme tudi množina smodnika, ker učinek vseh teh navedenih faktorjev je ta, da je cela lobanja dostikrat razgnana in da je celo krov ah svod lobanje') čisto razprhnen in odtrgan. Revolver razdeva redkokedaj tako zelo, osobito prebije mali žepni revolver, ako ga proti glavi izstreliš, lobanjo samo luknjasto, akoprem tudi tu, počenši od rupe v kosti, lobanja večkrat dobi razpoke.
Streli iz bližine, proti ogrodim naperjeni, razdenejo zelo tudi notranje ustroje, ker tudi tu pridejo že gori navedeni faktorji v poštev; a njihova sila prej opeša, tako da vidimo konečno vender le samo učinek projektila, to je krajšo ali daljšo prestrelino.
Pri strelih iz daljave vpliva na kakovost vstreline samo le projektil, čeravno je tudi v tem slučaji učinek odvisen od svojstva zadetega mesta. Ako je bilo mečje zadeto, nahaja se
—   145   -
') kuchenj&rmig.
10
več ali manj jednakolika prestrelina, če pa so bile kosti zadete, vplivajo več ali manj s silo v bližnje mečje prodirajoči kostni odcepi na kakovost prestreline.
Mer prestreline se ne strinja zmirom s prvotno merjo strela; kosti namreč odklonijo dostikrat več ali manj projektil; včasih se celo pripeti, da ob njih projektil obleti cele dele telesa. Opaziti je to večkrat na ogrodih, če je projektil na rebro trčil, dalje na lobanji, katero krogla prebije, ki potem drkne ob notranji strani lobanjskih kosti naprej. Tudi tu treba misliti na slučaj, da strel morebiti ni bil sploh naperjen na dotičnika, da se je namreč slučajno krogla kje odbila in tako, od prvotne smeri odklonjena, zadela ponesrečenca.
Projektil tiči navadno na slepem konci prestreline in se dostikrat polagoma poseda, tako da ga najdemo pozneje večkrat na čisto drugem mestu.
Umevno je, da se krogla, priletevša na kost, več ali manj splošči, in to je tudi vzrok, da so vstreline v lobanjskih kosteh skoraj vedno večje od projektila. Hofmann hrani kost lobanjske kosti — temenice —, v kateri prav na rahlo tiči pogačasto^) sploščena krogla; pod le-to je v istem premeru vnanja kostna ploskev krožno napočena, steklasta ploskev pa je v še enkrat večjem premeru istoliko odkrhnena.
Dalje tudi se projektil lahko ne le samo splošči, ampak tudi razcepi na več koscev.
Vse take izpremembe projektila imajo veliko važnost v sodno-zdravniškem oziru in le-te dostikrat zelo otežijo odgovor na vprašanje, kak da je bil namreč projektil (je li bila prava kroglasta ali zašiljena krogla, ali sesekan svinec i. t. d.).
Premembo vnanjosti projektila treba tudi takrat v poštev jemati, kadar imamo primerjati n. pr. najdeni projektil z gotovim strelnim orodjem in tako odločiti, ah je bilo mogoče, da je bil ta projektil izstreljen iz tega določenega strelnega orodja.
(Dalje prihodnjič.)