UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 59 DELO IN VLOGA ŠOLSKEGA PROJEKTNEGA TIMA V RAZVOJU PODJETNOSTNE KOMPETENCE Nataša Hribar, OŠ Trebnje School Project Team’s Work and Role in Entrepreneurship Competence Development OB VSTOPU V PROJEKT Izkušnje s kompetenco podjetnosti pred POGUM-om V šolskem letu 2016/2017 se je tudi Osnovna šola Treb- nje kot ena od tridesetih razvojnih šol vklju čila v projekt POGUM. Sodelovanje v projektu, katerega cilj je razvijanje kompetence podjetnosti oziroma ustvarjalnosti, inovativ- nosti in proaktivnosti, je bilo na nek na čin nadaljevanje oziroma nadgradnja naših dotedanjih razvojnih usmeritev. Že pred vstopom v projekt smo pripravili razli čne projek- te in aktivnosti, s katerimi smo pri u čencih razvijali tudi kompetenco podjetnosti. Izvedli smo nekaj vsebinskih projektov s ciljem interdisciplinarnega in proaktivnega delovanja u čencev (Koledar SMO – Strpni medsebojni od- nosi; muzikal Mamma Mia …). Poleg tega smo izvedli tudi številne dneve dejavnosti, kjer smo sodelovali s podjetji in drugimi inštitucijami iz lokalnega okolja in širše. U čence smo spodbujali tudi k raziskovanju na podro čju tehnike in tehnologije, likovne umetnosti, turizma, ra čunalništva, zgodovine … Številne podobne aktivnosti smo izvajali tudi okviru pouka ali razširjenega programa. Vse navedeno je dokaz, da smo že pred vstopom v projekt POGUM izvajali dejavnosti, s katerimi smo u čencem omo- gočali razvijanje kompetence podjetnosti. Res pa je, da je bilo razvijanje kompetence podjetnosti na nek na čin do- dana vrednost teh dejavnosti oziroma razvoj kompetence podjetnosti še ni bil na črten. A tudi te izkušnje smo imeli, saj smo bili vklju čeni v projekta, kjer je bila kompetenca podjetnosti bistvena pri na črtovanju in izvajanju u čnega procesa. V šolskem letu 2015/2016 smo se odzvali povabilu Inštituta Jožef Stefan in se vklju čili v projekt MyMachine, v katerem so sodelovali u čenci neobveznega izbirnega pred- meta tehnika. Namen te iniciative je spodbujanje ustvar- jalnosti v izobraževanju, in sicer tako, da se prek povezo- vanja vseh stopenj izobraževanja in industrije omogo ča uresničitev idej otrok – izdelava njihovih sanjskih strojev. 1 V šolskem letu 2015/2016 smo se vklju čili tudi v dveletni mednarodni razvojni projekt YouthStart – Spodbujanje podjetnosti za mlade. Temeljni namen projekta je bil spod- bujanje razvoja transverzalnih veš čin 21. stoletja s sodob- nimi pristopi, v katerih je izpostavljena samoiniciativnost in podjetnost, kot je opredeljena v evropskem referen čnem okviru ključnih kompetenc. 2 Na povabilo ravnatelja smo se v projekt vklju čile štiri strokovne delavke. V tretjem razre- du sta ga izvajali u čiteljici razrednega pouka Ana Kastigar in Barbara Hrovat, v sedmem razredu pa u čiteljica angle- ščine Maja Gri čar Škarja in učiteljica zgodovine Nataša Hribar, pri tem pa sodelovali še nekateri drugi strokovni delavci. Usposabljanju projektnega tima je sledila izvedba 5 izzivov (vsebinskih sklopov) pri pouku. Pri izvajanju projekta YouthStart smo sicer naleteli na nekaj izzivov (spreminjanje razmišljanja in na činov dela, izvajanje izzivov v že na črtovanih izvedbenih organiza- cijskih okvirih), a mnenja vklju čenih učencev in u čiteljev so bili jasen znak, da je pedagoški proces, ki vključuje spodbujanje podjetnosti na osnovi izkustvenega u čenja, pravi odziv na zahteve sodobne družbe, kjer je klju čno vse- življenjsko učenje. Tej usmeritvi smo sledili in se prijavili na razpis za sodelovanje v projektu POGUM. Oblikovanje projektnega tima Ob prijavi na projekt je ravnatelj podal predlog za sestavo projektnega tima. K sodelovanju je povabil članice projek- tnega tima YouthStart. Kot vodji projekta YouthStart mi je bila ponujena priložnost, da prevzamem tudi vodenje projekta POGUM. Čeprav sem bila v dilemi, ali bi se podala v to zahtevno vlogo, sem se odlo čila, da izziv sprejmem. Tako sem se odlo čila zaradi podpore in zaupanja, ki sem ju pri svojem delu vedno dobila s strani vodstva šole, prav tako bistvena pa je bila sestava projektnega tima. »Tim naj bi bil sestavljen iz članov, ki so odprti za spremembe, ki so se pripravljeni u čiti in ki so pripravljeni k spremembam spodbujati tudi druge. Tim pa seveda ni le zbirka posamezni- kov, ampak je v prvi vrsti tim. To pomeni, da mora delovati sinergično in prispevati k ustvarjanju dobre klime in ozra čja zaupanja tako v samem timu kot v celotnem kolektivu«, 3 je v priročniku za šolske razvojne time zapisala Zora Rutar Ilc. Ekipe, s katero sem prevzela vodenje projekta, sama ne bi mogla bolje opisati. 1 Ve č o projektu na: https://www.mymachine.si/. 2 Ve č o projektu na https://www.zrss.si/ustart/. 3 Zora Rutar Ilc, Na pot spremembam, Vpeljevanje sprememb v šole, str. 11. UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 60 Po prvih mesecih dela se nam je priklju čil nov član tima, učitelj matematike, ki ga je s soglasjem tima k delu povabil ravnatelj. Tim je kmalu doživel še eno spremembo, saj je ena izmed članic odšla na porodniški dopust. Nadomestil jo je u čitelj DKE in OPB. Ta je ostal član projektnega tima tudi po vrnitvi sodelavke s porodniškega dopusta, saj je bil nosilec pomembnih dejavnosti. Poleg tega je bilo poveča- nje članov tima nujno tako zaradi obsežnega dela kot tudi širjenja projekta med ostale strokovne delavce. V nadalje- vanju ni ve č prihajalo do sprememb članov projektnega tima. PRVI KORAKI PROJEKTNEGA TIMA Karkoli po čneš ali o čemerkoli sanjaš … Pri čni. Pogum nosi v sebi genialnost, trdnost in čudežno moč. (Johann Wolfgang Goethe – nemški književnik) V šolskem letu 2017/2018 smo projektni timi razvojnih šol začeli z aktivnim delom. Na za četku smo bili nekoliko negotovi, saj kljub temu, da smo bili seznanjeni s projek- tnimi nalogami, nismo čisto vedeli, kaj naj čaka. Članice ožjega tima smo se redno udeleževale delovnih sre čanj in izobraževanj, ki jih je organiziral ZRSŠ. To je spodbujal tudi ravnatelj, ki se od samega za četka kot enakovreden član tima udeležuje sestankov projektnega tima, na kate- rih sprejemamo najpomembnejše odločitve. To je (bilo) za uspešno implementacijo projekta zelo pomembno. Prva pomembna odlo čitev, ki smo jo morali sprejeti, je bil izbor področja in vsebinskih smernic za delovanje v projek- tu. Na podlagi analize preteklega dela smo izbrali podro čje Šola kot središče skupnosti in nato opredelili še tri smer- nice. V naslednjih korakih smo za vsako smernico izbrali izziv, izoblikovali raziskovalno vprašanje in cilj. Sledilo je natančnejše načrtovanje dejavnosti v okviru obveznega programa, razširjenega programa in deloma izven. Ope- rativni načrt dejavnosti smo pripravili člani projektnega tima, ki smo bili tudi nosilci vseh aktivnosti, k sodelovanju pa smo povabili še nekaj drugih strokovnih delavcev. Pri načrtovanju smo bili pozorni na to, da smo cilje projekta povezali z drugimi aktivnostmi oziroma projekti, ki so se na šoli že odvijali. S takšnim povezovanjem smo že prvo leto uspeli izvesti dan dejavnosti, na katerem so sodelovali vsi učenci in strokovni delavci. Preden pogledamo, kako je potekalo prvo leto razvijanja kompetence podjetnosti, je pomembno, da izpostavimo še sodelovanje s konzorcijskim partnerjem. Za področje Šole kot središče skupnosti je konzorcijski partner Pedagoška fakulteta v Ljubljani. Že od vstopa v podro čje in izbora smernic sta nas predstavnika fakultete dr. Slavko Gaber in dr. Živa Kos usmerjala in nam nudila strokovno oporo. V šolskem letu 2018/2019 smo tako tudi ob podpori kon- zorcijskega partnerja za čeli z izvajanjem na črtovanih dejavnosti za razvoj kompetence podjetnosti. Ve čjih težav pri tem nismo imeli, smo se pa soočili z nekaj izzivi. Eden pomembnejših je bil ta, da nismo bili čisto prepri čani, če gremo v pravo smer oziroma če res izvajamo dejavnosti, ki učencem omogo čajo razvijanje kompetence podjetnosti. Še toliko težje je bilo vprašanje, kako lahko to dokažemo oziroma kako bomo pri u čencih spremljali napredek. Z izvedbo konkretnih dejavnosti in izmenjavo izkušenj med člani projektnega tima ter ob strokovnih usmeritvah ZRSŠ smo del te negotovosti uspeli odpraviti, del pa je je ostal. Kmalu pa smo naleteli še na en izziv. Ugotovili smo, da imamo obsežen operativni na črt, spontano pa so nastajale še nove ideje. Zaradi tega smo težko sledili temu, kaj vse smo že uspeli realizirati in česa ne, zato smo rešitev za vodenje evidence izvedenih dejavnosti našli v uporabi sku- pnih dokumentov (Google Drive oz. kasneje Office 365) in spletni zbornici. Ker se je ta na čin izkazal za dobrega, smo ga začeli uporabljati tudi kot enega od kanalov za prenos informacij o projektu med vse strokovne delavce. Tudi pri delovanju tima ni šlo čisto brez težav. Sicer je bilo delovno vzdušje ves čas izjemno, a že od samega za četka delovanja tima nas je spremljala težava z zasedenostjo čla- nov z drugimi službenimi obveznostmi. Zaradi tega smo v prvem letu delovanja težko našli prost termin za sestanke. Da bi se temu v nadalje izognili, smo se ob koncu šolskega leta 2017/2018 dogovorili za stalen termin sestankov v šolskem letu 2018/2019. Čeprav smo našli nekaj rešitev za težave, ki so nas spremljale, vseeno nismo uspeli realizirati vseh ciljev, ki smo si jih zadali v operativnem na črtu. Izkazalo se je, da bi za izvedbo ene izmed na črtovanih dejavnosti potrebovali ve č časa, kot smo ga predvideli, zato smo del ciljev prenesli v načrt za novo šolsko leto. Ne glede na to smo v evalvaciji, ki smo jo opravili ob koncu šolskega leta 2018/2019, ugo- tovili, da smo uspešno sledili ciljem projekta. Pri izvajanju dejavnosti v podporo razvoja kompetence podjetnosti smo namreč opazili, da sta se pove čali aktivnost in motivacija učencev, zelo so napredovali tudi v sodelovalnem u čenju. S PRVIMI IZKUŠNJAMI POGUMNO NAPREJ Pogumen človek ni tisti, ki strahu ne čuti, ampak tisti, ki strah premaga. (Nelson Mandela) Prvi strahovi so bili premagani, zato smo si v šolskem letu 2019/20 zadali še nekoliko ve čji izziv. V projekt smo želeli vključiti več sodelavcev, česar smo se lotili postopoma oziroma po korakih. Na pedagoških konferencah smo od samega začetka večkrat predstavili projekt in potek ak- tivnosti na šoli. Zavedali smo se, da je uvajanje novosti v kolektiv, sploh pa v obliki projektnega dela, zahtevno in da se bomo morali soočiti tudi s tistimi, ki v to manj ali pa sploh ne verjamejo. Tega izziva smo se lotili tako, da smo s svojimi predstavitvami pokazali, da verjamemo v smi- selnost projekta in to podkrepili z rezultati dela z u čenci. Da bi dobili informacije o tem, kako nam gre, smo na eni izmed konferenc v šolskem letu 2018/2019 strokovne de- lavce prosili za povratno informacijo. Poleg nekaterih, ki so se vprašali o smiselnosti projekta in s tem povezanimi obveznostmi za u čitelja, je bila ve čina podanih sporo čil izjemno spodbudnih. Med drugim so zapisali: UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 61 »Projekt prinaša pozitivne spremembe in rezultate, zato v celoti podpiram tim, ki ga izvaja in nas spodbuja.« »Ste zelo delovni, ustvarjalni in prepri čani v delo, ki ga opravljate. S svojim »žarom« navdušite tudi mene, da kakšno idejo realiziram v svojem razredu.« »Všeč mi je, ker je v ospredju u čenec, ki postaja odgovoren za svoje rezultate. Upoštevajo se njihove ideje. Projekt po časi postaja del nas.« Predstavitve na konferencah so se izkazale za uspešen na- čin uvajanja projekta, za neposredno vključevanje strokov- nih delavcev pa smo načrtovali naslednji korak. Odločili smo se, da bomo projekt širili prek vodij strokovnih akti- vov. Na takšen način delovanja nas namre č vodstvo šole usmerja že vrsto let. Na šoli deluje 16 strokovnih aktivov 4 , ki jih po usmeritvah ravnatelja vodijo vodje strokovnih ak- tivov. V juniju 2019 smo izvedli sestanek z vodji strokovnih aktivov, kjer smo še enkrat predstavili cilje projekta in jih povabili k sodelovanju. Vodje so informacije prenesli čla- nom strokovnih aktivov in skupaj so oblikovali predloge za dejavnosti. Vodje so predloge zapisali v skupni dokument, ki je bil dostopen v spletni zbornici. Tako je nastal zbirnik predlogov, ki smo ga člani projektnega tima pregledali, nato pa na sestanku z vodji strokovnih aktivov v septembru 2019 dokončno uskladili in oblikovali operativni na črt za šolsko leto 2019/20. leta izkazalo, da smo tudi pri delu na daljavo razvijali kom- petenco podjetnosti. Rezultate smo prikazali na 2. sejmu POGUM, kjer smo z razstavo in filmom delo v projektu predstavili širši javnosti. V šolskem letu 2019/2020 smo tako projekt uspešno razši- rili med vse strokovne delavce, a s tem izzivov za projektni tim še vedno ni bilo konec. Temeljni cilj projekta POGUM je spreminjanje pedagoške prakse v tej smeri, da bo u čen- cem omogočala razvoj kompetenc in veščin, ki so klju čne v družbi 21. stoletja. To bi bilo možno oziroma je možno samo, če bomo uspeli spremeniti temelje izvajanja pedago- škega dela, torej izvajanje obveznega programa. Z analizo operativnih načrtov za prvi dve leti projekta na OŠ Trebnje smo ugotovili, da je bilo veliko dejavnosti izvedenih v okvi- ru razširjenega programa, v okviru obveznega programa pa najve čkrat v obliki dnevov dejavnosti. Na podlagi na črta, ki ga je pripravil ravnatelj, smo se za čeli februarja 2020 pripravljati, da bomo za šolsko leto 2020/2021 na črtovanje projektnih aktivnosti usmerili v obvezni program. S tem smo začeli tudi proces posodobitve Razvojnega na črta OŠ Trebnje, kjer je razvoj kompetence podjetnosti ena izmed prednostnih nalog. Čez proces na črtovanja za obvezni program smo šli najprej člani projektnega tima, nato pa je ravnatelj na to pot usmeril še strokovne aktive. Vodje strokovnih ak- tivov so tako po posvetu s člani aktivov oddali zbirnike predlogov, ki smo jih vklju čili v operativni na črt za šolsko leto 2020/2021. Spodnji preglednici prikazujeta celoten proces: 4 V zadnjih letih je povpre čno število zaposlenih strokovnih delavcev OŠ Trebnje 105. 5 Ve čji del nalog smo izvedli do pedagoške konference 25. 2. 2020, nekaj pa v mesecu marcu. PROJEKTNI TIM STROKOVNI DELAVCI VODJE STROKOVNIH AKTIVOV  Shema delovanja tima pri širjenju projekta Ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja smo za vodje strokovnih aktivov pripravili kratek evalvacijski vprašal- nik. Rezultati so pokazali, da aktivnosti potekajo v skladu z načrtom. Ker je z marcem nastopilo obdobje šolanja na daljavo, pa je bilo potrebno temu prilagoditi tudi izvajanje dejavnosti za razvoj kompetence podjetnosti. Čeprav se je najprej zdelo to izjemno težko, pa se je ob koncu šolskega NALOGE PROJEKTNEGA TIMA 5 1. Pregled in kratka analiza kompetenc ter ravni do- seganja kompetenc (ravni strokovnosti) – pregled kompetenc na ravni posameznega predmeta – pregled kompetenc na ravni (predmetnega) podro čja 2. Priprava primera u čne ure (hospitacija za projektni tim in člane strokovnega aktiva) 3. Analiza hospitacij 4. Predstavitev primera dobre prakse na pedagoški konferenci 5. Delovni sestanek in pedagoška konferenca (24. in 25. 2. 2020) – pripravil in vodil ravnatelj (Usmeritve za delo strokovnih aktivov - Razvojno načrtovanje in razvijanje kompetenc v okviru u č- nega procesa) UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 62 Poleg opisanih nalog smo kot razvojna šola v šolskem letu 2019/2020 prevzeli tudi mentorsko vlogo trem imple- mentacijskim šolam znotraj Obmo čne enote ZRSŠ Novo mesto. Pri izvajanju projekta smo v pomo č projektnim ti- mom OŠ Drska, OŠ Mokronog in OŠ Krmelj. Temelje sode- lovanja smo postavili na sestanku vodij projektnih timov in na sestanku ravnateljev. Pripravili smo Akcijski na črt mreženja šol, v katerem smo med drugim zapisali: » Člani timov RVIZ in IVIZ bomo v procesu sodelovanja in mre- ženja sodelovali kot enakovredni partnerji. Sodelovanje bo temeljilo na izmenjavi izkušenj, idej in primerov dobre prakse. Poskušali bomo ustvariti kulturo, kjer bo vsak lahko zastavil vprašanje in delil svoje mnenje. Aktivnosti bomo na črtovali skupaj in pri tem upoštevali potrebe posameznega zavoda in člana tima. Podjetnostno kompe- tenco bomo v vklju čevali v pedagoški proces na podlagi že izdelanega akcijskega na črta posamezne šole, pri tem bomo izdelali primere dobre prakse, ki si jih bomo izmenjali. 7 Zapisano nam uspeva uresničevati. Januarja 2020 smo za implementacijske šole pripravili učno uro, ki sta ji hospi- tirali tudi predstojnica OE ZRSŠ Novo mesto mag. Andreja Čuk in naša skrbnica v projektu dr. Katica Pevec Semec. Članica projektnega tima Barbara Hrovat je izvedla u čno uro, kjer so bili povezani elementi formativnega spremlja- nja in cilji projekta POGUM. Vsi, ki so uro spremljali, so se strinjali, da je bil to izjemen primer, ki je prikazal, kakšen naj bi bil sodoben pouk. Implementacijske šole smo kasneje povabili še na u čno uro matematike, žal pa se je potem za čela epidemija, ki je pre- prečila nadaljnje hospitacije. Z implementacijskimi šolami kljub temu še vedno tesno sodelujemo. Pomagamo jim pri načrtovanju dejavnosti, širjenju idej med člane kolektiva in tudi pri vodenju projektne dokumentacije. KAJ NAM JE DAL PROJEKT POGUM? Vse prepogosto dajemo otrokom odgovore, ki naj si jih zapomnijo, namesto problemov, ki naj jih rešijo. Robert Lewin Projekta še zdale č ni konec, a člani projektnega tima smo si enotni, da nas je delo v projektu obogatilo na strokovni in osebni ravni. V projekt smo se vklju čili, ker se zaveda- mo, da moramo v delo z u čenci poleg učinkovitih tradici- onalni oblik in metod dela uvajati novosti, ki v ospredje postavljajo aktivnega u čenca. Torej, ne da u čencem dajemo odgovore, ampak probleme, ki jih rešujejo. Slovenski šolski sistem se tega pristopa vse bolj zaveda, kar dokazujejo tudi številne usmeritve pedagoških strokovnjakov in šte- vilni manjši in ve čji projekti, ki jih spodbujata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter ZRSŠ. Med po- membnejšimi je s konceptualnim modelom kompetence podjetnosti, ki temelji tudi na povezovanju konzorcijskih partnerjev, razvojnih in implementacijskih šol, vsekakor tudi projekt POGUM. S sodelovanjem v projektu smo člani projektnega tima dobili priložnost, da k temu tudi sami nekaj prispevamo. In s čim nas je sodelovanje v projektu najbolj obogatilo? Seveda je na prvem mestu opolnomo čenje članov tima s kompetenco podjetnosti. Tudi mi smo se na za četku soočali z dilemo, v čem je podjetnost druga čna od pod- jetništva, danes pa nam je to popolnoma jasno. Vse bolj smo suvereni tudi pri izbiri dejavnosti in spremljanju dokazov za razvoj posamezne podkompetence. Poleg tega smo s projektom dobili še številne druge priložnosti za strokovni razvoj, ki niso bile neposredno povezane z delom z u čenci. Prevzemanje vloge nosilcev novosti, na- stopanje pred kolektivom in podajanje usmeritev za delo, zastopanje zavoda in našega dela na strokovnih sre čanjih v okviru ZRSŠ ter predstavitev na prvi konferenci projekta v Laškem marca 2019 so naloge, ki jih ni bilo enostavno izpeljati. V časih nam je šlo nekoliko bolje, spet drugi č tudi ne vse po na črtih, a vse izkušnje so bile neprecenljive in so nas naredile še pogumnejše in mo čnejše. 6 Povzeto po: Rado Kostrevc, Razvojno na črtovanje – posodobitev razvojnega na črta OŠ Trebnje; Na črtovanje vzgojno-izobraževalnega dela z vidika razvijanja kompetenc, str. 1. 7 Akcijski na črt mreženja šol (RVIZ Osnovna šola Trebnje, IVIZ Osnovna šola Drska, IVIZ Osnovna šola Krmelj, IVIZ Osnovna šola Mokronog ), str. 4. DELO STROKOVNIH AKTIVOV 1. Pregled in kratka analiza kompetenc ter ravni do- seganja kompetenc (ravni strokovnosti) • pregled kompetenc na ravni posameznega predmeta • pregled kompetenc na ravni predmetnega podro čja 2. Opredelitev kompetenc, ki jih lahko povežemo s ci- lji pri posameznem predmetu (ravni strokovnosti) • vsi strokovni aktivi (pregled kompetenc na ravni šole, pregled prečnih kompetenc) 3. Na črtovanje pouka z vidika razvijanja kompetenc – strokovni aktivi • opredelitev ciljev, ki so povezani s posamezno kompetenco • opredelitev dejavnosti za razvijanje kompetence v povezavi z opredeljenimi cilji • opredelitev dokazov kompetentnosti v povezavi z ravnmi strokovnosti 4. Izvajanje dejavnosti in refleksija izvedbe, glede na izbrano področje • opredelitev ciljev, ki so povezani z izbranim podro- čjem • opredelitev kompetenc, ki jih v povezavi z oprede- ljenimi cilji lahko razvijate na izbranem podro čju 6 UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 63 8 Povzeto po: Zora Rutar Ilc, Na pot spremembam, Vpeljevanje sprememb v šole: 14. KAM PA ZDAJ? Projektni tim OŠ Trebnje je z akcijskim na črtom za šolsko leto 2020/2021 in z vklju čitvijo razvoja kompetence podje- tnosti kot prednostne naloge razvojnega na črta Osnovne šole Trebnje že pripravil smernice za naslednja leta. Ob koncu letošnjega šolskega leta bomo opravili analizo izve- denih dejavnosti. Klju čen podatek, ki ga bomo spremljali, je, katere podkompetence smo v šolskem leto 2020/2021 razvijali v okviru obveznih predmetov. Na podlagi rezulta- tov analize bomo pripravili na črt za nadaljnji razvoj vseh podkompetenc v obveznem in razširjenem programu, pri čemer pa se bomo še bolj poskušali povezati z lokalnim okoljem. VIRI IN LITERATURA Kostrevc, R. (2020). Razvojno načrtovanje – poso- dobitev razvojnega načrta OŠ Trebnje. Načrtova- nje vzgojno-izobraževalnega dela z vidika razvija- nja kompetenc. MyMachine. Otroški sanjski stroj. Od ideje do pro- totipa. https://www.mymachine.si/ (14. 11. 2020). Projekt POGUM. Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobra- ževanjem in okoljem v osnovnih šolah. https:// www.zrss.si/objava/projekt-pogum (14. 11. 2020). Projekt POGUM. Akcijski načrt mreženja šol (RVIZ Osnovna šola Trebnje, IVIZ Osnovna šola Drska, IVIZ Osnovna šola Krmelj, IVIZ Osnovna šola Mokronog), januar 2020. Rupnik Vec, T., Žarkovič Adlešič, B., Rutar Ilc, Z., Biz- jak, C., Schollaert, R., Sentočnik, S., Rupar, B., Pušnik M. (2019). Vpeljevanje sprememb v šole. Zavod RS za šolstvo. http://www.zrss.si/pdf/vpeljevanje-spre- memb-v-sole.pdf (14. 11. 2020). Youthstart. Spodbujanje podjetnosti za mlade. https://www.zrss.si/ustart/ (14. 11. 2020). Verjamemo, da smo na poti, ki bo prinesla rezultate. V časih smo nekoliko neu čakani in bi si želeli, da bi bile spremem- be hitrejše in opaznejše. A pri vnašanju sprememb v šolski prostor je po besedah Zore Rutar Ilc ključna tudi potrpež- ljivost. V priro čniku za šolske razvojne time je zapisala misel, s katero zaklju čujem prispevek in naj bo smernica vsem projektnim timom, ki se bodo lotevali spreminjanje sebe in sodelavcev: »Zavedati se je treba, da ravnanj ni mogoče spremeniti na ukaz; potreben je dolgotrajen proces, ki ima svojo notranjo logiko … Pri tem je treba z razumeva- njem sprejeti nemir, preobremenjenost, zmedenost in za časno nezadovoljstvo, saj kažejo na spremembe, ki se dogajajo v udeležencih. Zavedati se je treba, da se u činki pokažejo šele čez čas, saj gre za spreminjane kulture šole, zato je potrebna potrpežljivost.« 8 EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Entrecomp/