GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXV. KAMNIK, 16. SEPTEMBRA 1985 Praznik naše občine in 40 let svobode V poćastitev praznika naše občine je bila 27. julija v dvorani kina Dom Kamnik slavnostna seja skupščine s kulturnim programom. Poleg delegatov občin-ske skupščine, predstavnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitič-nih organizacij je voditelj programa Tone Ftičar na začetku slovesnosti še posebej pozdravi! prvoborce in organizatorje obo-rožene vstaje na kamniškem in delegacije pobratenih občin: Peć, Travnik, Strumica, Slavonska Požega in Zrenjanin. S slavnostne seje, ki je bila posvećena tuđi 40-letnici osvo-boditve, so delegacije odnesle vence k spominskim obeležjem našega narodnoosvobodilnega boja. Slavnostni govornik na seji je bil predsednik naše obćinske skupščine Anton Ipavic, ki je med drugim dejal: »Tuđi v obči-ni Kamnik smo naredili korenite sprmembe v štiridesetih letih po-vojne izgradnje. Vendar, će se hoćemo usposobiti za večjo mednarodno menajavo moramo v prvi vrsti doseći radikalne pre-mike v kvaliteti gospodarjenja in razvoja, izrabiti ntbramo vse proizvodne in umske zmogljivo-sti, dvigniti produktivnost dela in znižati stroške. Vso veljavo moramo dati delu in rezultatom dela, znanju, širiti možnost za ustvarjalnost. Tišti, ki već zna in bolj kvalitetno dela, mora imeti već. Socialnih razlik, ki nastajajo na tej osnovi, nas ne srne biti strah. Glede na strukturo proizvodnje in na neugodno kvalifika- cijsko strukturo zaposlenih v kamniškem združenem delu bi želei zlasti izpostaviti, da moramo dati priložnost mladim šola-nim ljudem, da se uveljavijo in jih spodbujati, da nenehno izpol-njujcjo svoje znanje. Usposobiti moramo vodilne kadre.« V nadaljevanju je Anton Ipavic govoril o potrebi po večji integraciji in dohodkovni povezavi jugoslovanskega združenega dela in o tem, kako se to uresniču-je v Kamniku: »Občina Kamnik je 17. septembra 1977. leta pod-pisala dogovor o načinu sodelo-vanja pobratenih občin iz vseh republik in pokrajin v naši domovini. Podpis takega dokumenta je prav gotovo pomem-ben, saj je predstavljal osnovo za sodelovanje združenega dela pobratenih občin. Žal pa se spreje-ti dogovor, kot marsikateri drug tak dokument, ni uresničeval. Zato bi danes na tem mestu izra-zil zadovoljstvo, da je steklo tuđi sodelovanje naše občine s pobra-teno občino Strumica, nadalje velja omeniti tuđi združevanje sredstev delovne organizacije Utok za izgradnjo obrata konfekcije v pobrateni občini Peć.« Ob koncu je predsednik skupščine omenil še aktualno problematike) v zvezi z bližajočimi se volitvami: »Prav gotovo je raz-veseljivo dejstvo, da je evidentiranje izvršeno praktično v vseh temeljnih sredinah. Širina evidentiranja je porok, da kandidati ne bodo določeni le v ozkih krogih, kot se nam je to v prete-klpsti dogajalo. Pa vendarle bi veljalo ob tej priliki izraziti za- skrbljenost, glede na to, da mnogi evidentirani kandidati že v tej fazi odklanjajo kandidature. Po eni strani je to sicer razumljivo, saj so prd nami težke in odgovorne naloge, po drugi strani pa to vendarle kaže na opor-tunizem in na nepripravljenost prispevati svoj delež k hitrejše-mu razvoju in odpravljanju vseh zagat, pred katerimi smo se zna-šli. Menim, da bo potrebno napeti vse sile, da bi tuđi v praksi uresničili sprejeta načela. Potrebno je dati pravega človeka na pravo mesto in za najodgo-vornejše funkcije izbrati tište ob-čane, ki uživajo v svojih sredinah zaupanje in imajo znanje ter voljo spopasti se s slabostmi, ki jih prav vsi dobro poznamo.« V nadaljevanju programa so podelili častna priznanja občine Kamnik in nagrade Toma Brejca občine Kamnik. (Prejemnike priznanj in nagrad smo objavili v 13. št. Kamniškega občana) Za ustvarjalno in prizadevno delo ter dosežene uspehe pri razvoju splošne ljudske obrambe pa je republiški sekretariat za ljudsko obrambo podelil priznanje Janezu Malešu. Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali učenci Glasbene šola Kamnik, ženski in moški pevski zbor Solidarnost, solist Janez Majcenovič, piani-stka Martina Bohte in Pihalna godba Kamnik. (Več o slovesnostih ob prazniku občine na 3. in 4. strani.) ROMANA GRČAR Nova delovna zmaga kam niske mladine Po dolgih letih dela v enem samem prostoru s slabo in staro opremo se je OK ZSMS Kamnik skupaj z letos ustanovalje-nim Studentskim servisom preselila v nove, lepe in velike prostore v staro hišo na Gregorčičevo ulico 2, ki nam jih je odsto-pila DO Kočna. Za boljše in lepše prostore smo se borili kar dve leti, letos so prizade-vanja obrodila sadove. Prostore, ki so bili res slabi, smo obnavljali dva meseca. Pleskali smo okna, vrata, stene, lakirali parket, kopali za električno napeljavo itd... Dneve in dneve so najbolj vztrajni in pridni mladinci obnavljali prostore. Dela kar ni hotelo biti konec, vendar, splačalo se je. Končno lahko rečemo, da imamo dostojne prostore. Poleg ogromnega števila prostovoljnih ur mladin-cev, so nam veliko pomagale tuđi kamniške delovne organizacije, saj nam je Ideja podarila zavese, Zar ja nekaj elektro mate-riala, Metalka kamise in lestence, Helios lak za parket, Elektroelement TOZD Svit in SENŠRM pa so nas podprli finan-čno. Največjo zahvalo dolgujemo delovni organizaciji Stol, ki nam je po- V novih prostorih je svoje mesto dobi! tuđi Studentski servis FOTO: Damjan Gladek darila opremo za prostore, kar je za nas nepre-cenljive vrednosti še.posebej pa KOČNA, katera nam je prostore odstopi-7a. V zahvalo je kamniška brigada Dr. Emila Orož- na skupaj s člani predsed-stva pospravila. tovarniško dvorišče in sušilnico za les. Vsem delovnim or-ganzacijam, ki so nam pomagale, se najlepše zahvaljujemo. Stvari, ki so jih podarile delovne organizacije, bodo prispevale Judi k boljšemu delu Študent-skega servisa, ki jim bo skušal s svojo dejavnostjo pomagati v poletnih me-seci, pa tuđi čez /eto. Velikih načrtov kamniške mladine še ni konec, saj nas caka še obnovitev fasade in strehe, kajti se-danja ne bo preživela zime. Glede na finančno situacijo OK ZSMS Kamnik, se borno morali zopet obrniti na združeno delo, ker drugače ne borno zmogli tako velike investicije. Kljub tej nevšečnosti smo lahko res zadovoljni in povem vam, da je pero pri pisanju tega članka teklo precej počasneje, saj nisem bil navajen pisati v lepih in urejenih prostorih, kjer lahko v miru delaš. DAMJAN GLADEK XV. dnevi narodnih noš, folklore in obrti Trnič — simbol prireditve Trnič predstavlja stoletno izrodio pastirjev na Veliki planini. Iz-delovali so ga iz posnetega kisle-ga mleka in ga okraševali s »piša vami«. Danes trnič ne predsta-' vlja le dela pretekle kulturne de-diščine, temveč simbolizira spo-štovanje izročila in vez med ljudini. Prav to naj bi bila tuđi vodilna misel in cilj praznika narodnih noš v Kamniku. Tradicionalni dnevi narodnih noš, folklore in obrti privabijo vsako leto množico domaćih in tujih obiskovalcev. Zanimivi so tako zaradi kulturnih prireditev. kot tuđi zaradi pisnih, srednjeve-ško oblikovanih stojnic (letos jih je bilo 54), na katerih sejmarji ponujajo raznovrstno blago. Če-prav so stojnice postavljene po vsej Maistrovi ulici, ki je zaprta za promet, na Titovem trgu vse do kavarne Veronika in po vsem parkirišču ob kavarni, letos zaradi velikega povpraševanja nišo mogli ustreči vsem sejmarjem, ki bi želeli na ta način prodajati svoje izdelke. Tolikšna pozornost do narodne nose, kot se je uveljavila v Kamniku v obliki ustreznega praznovanja, v tem mestu ni na-ključje. Izvira namreč iz eko-nomskega in narodnostnega pri-zadevanja 19. stoletja, ki je v Kamniku s turizmom in narodni-mi nošami na poseben način hotelo vrniti nekdanjo moć in veljavo. V dneh od 3. do 8. septembra so si v Kamniku podajali joko turizem, folklora in obrt. Desct-letnico Obrtnega združenja so označili z razstavo »Obrt nekoć in danes«, ki jo je nad kavarno »Obrt nekoć in danes« razstava nad kavarno Veronika Veronika še posebno skrbno pripravila etnologinja Marjanca Ftičar-KIobčar. Prikazovala je obrtniško dejavnost na kamniškem od zgodnjega 16. stoletja pa vse do danes. Ta predstavitev obrti v zgodovinskem kontekstu predstavlja poseben vidik kamniške zgodovine. Posebno zani-mive so bile listine od leta 1770 dalje; na primer, -ohranila se je knjiga kamor so mojstri vpisova-li svoje pomoćnike, med katere je vpisan tuđi Maksim Gaspari, ki je bil 1897. leta trgovski pomoćnik pri Murniku na Šutni. Tam ga je potem kot risarskega talenta odkril Josip Niko Sadni-kar in ga usmeril v likovno umetnost. Na razstavi je bil prikazan tuđi prvi model fotoaparata na meh, last Franca Aparni-ka, prvega fotografa v Kamniku. Pri stojnicah pa je bilo živo tako čez dan kot tuđi zvečer, ko so bile oblegane predvsem tište, kjer so ponujali hrano in pijaco. Na Trgu prijateljstva, na Titovem trgu in za kavarno Veronika so zvečer igrale tri različne vrste glasbe. Ljudsko rajanju je trajalo vse tja do polnoči, enih. Dneve folklore, narodnih noš in obrti v Kamniku jei spremljala vrsta kulturnih prireditev (na-stop folklornih skupin, pevskih zborov. . . ), ki so dosegle finale z nedeljsko povorko narodnih noš. Prijavljenih je bilo kar okrog 750 nastopajočih, skupaj s folklornimi skupinami. Ljubijan-čani so se na ta dan v Kamnik lahko pripeljali z muzejsko parno lokomotivo, vsak izletnik je bil deležen tuđi šilca medice. Dr. Niko Sadnikar nam je po-vedal nekaj o organizaciji in pri-pravah na to prireditev, ki je bila letos že petnajsta po vrsti: »Priprave na Dneve narodnih noš, folklore in obrti, kakor se ta tradicionalna prireditev imenuje, so se začele že februarja letos. Dogovorili smo se, da poleg Turističnega društva in Turi-stične poslovne skupnosti Kamnik pri organizaciji sodelujejo .še Obrtno /.druženje Kamnik, Zve-za kulturnih organizacij Kamnik in folklorna skupina Kamniška Bistrica, pokrovitelj vsega pa je bila občinska skupščina. Pripra- ve so potekale kontinuirano, še posebej pa se je izkazala komisija za propagando pri Turistič-nem društvu in njegova gospodarska komisija. Letos je prireditev prvič trajala celih šest dni, tuđi sejemska dejavnost je bila precej razširjena. Od 54 stojnic smo si jih 12 izposodili od TD Domžale. Interes sejmarjev je bil letos izredno velik, tako da nismo mogli ustreči vsem. Za to priložnost smo letos izdali plakat in poseben letak z zemljevidom mesta na zadnji strani, skupaj z Obrtnim združenjem pa smo izdali tuđi poseben bilten. Nekaj težav smo imeli s pobiranjem vstopnine; na odprtem in tako velikem prostoru je to težko. Izdali smo posebno značko s simbolom prireditve, ki je veljala za vstopnino, obenem pa je tiste-mu, ki jo je kupil, ostala kot lep spomin na to prireditev.« ROMANA GRČAR Obvestilo Studentski servis ekspozitura Kamnik od 21. 8. 85 dela v novih prostorih na Gregorčičevi 2. URADNE URE: PONEDELJEK, ČETRTEK 9.30-13.30 1 in 3 SREDO V MESECU 9.30-12, 14-16 PO OZIMNICO V KOČNO! Tuđi letos borno lahko nabavili ozimnico v Kočnini sadni drevesnici v Kamniku, od 23. septembra dalje vsak dan od 7. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure. Letos bodo na voljo naslednje sorte jabolk: koksoranža renata, jonatan, zlati in redeči delises, fantazija, Sparta, idaret, jonagold in gloster. Od hrušk bodo prodajali sorto konferans, kleržo in pastorjevko. Cene za jabolka in hruške so okvirne, od 75 do 100 din za kilogram, medtem ko za krompir, česen in čebulo do zaključka redakcije še nišo bile določene. V. M. AKTIV ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV OBČINE KAMNIK OBVEŠČA STARŠE da bo vpis otrok v 1. razred za š. 1. 1986/87 v torek, 24. 9. in v sredo, 25. 9. 1985 po naslednjem razporedu: Naziv sole Kraj vpisa Čas vpisa OS Fran Albreht Na centralni soli in na podružnicah: Vranja peć, Duplica, Nevlje, Mekinje in Tunjice. od do 11. do 13. in 18. ure od 15. OŠ Tomo Brejc Na centralni soli bo vpis samo za učence, ki bodo obiskovali to solo. O vpisu na podruž-nične sole bodo starši obveščeni naknadno. od do 11. do 13. in 18. ure od 15. OŠ Kamniškega bata-Ijona Na centralni soli. od 14. 10. do 12. , do 16. ure in od OŠ Komenda-Moste V soli v Mostah. od 10. do 12. ure in 14. do J6.30 (samo 24. 9.) od Vpisovali borno otroke rojene do vključno 31. 8. K vpisu prinesite otrokov , rojene od 1. 3. 1979 do vključno 28. 2. 80, pogojno pa tuđi otroke, 1980. izpisek iz rojstne matične knjige in matično številko. ŠT. 14 KAMNIŠKI OBČAN / 16. SEPTEMBRA 1985 KS Kamniška Bistrica dogovorjeno, storjeno Zaradi velike prizadevnosti članov svela KS Kamniška Bistrica lahko pričakujeino, da bo letošnji delovni program tuđi v celoti realiziran. To optimistično napoved se je dalo izluščiti iz poročila, ki ga je podal predsed-nik sveta KS Kamniška Bistrica na 7. redni seji. Iz poročila o delu v prvi polovici letošnjega leta je razvidno, da se je na žiro račun zbralo 5,32 milijona din. Največ sredstev je bilo zbranih iz samoprispevka in sicer 2,26 milijona, 1 milijon je bil prenesen iz lanskega leta, 800.000 je KS dobila na podlagi programa od SIKCS/ 30 tisoč za javno rasvetljavo in 500 tisoč za urejanje čest), preostali del sredstev pa je bil zbran od krajanov, pobiranje vodarine in dotacije DPS. Kot vsa leta do sedaj, je bilo največ sredstev porabljenih za urejanje čest, pokopališča in javne rasvetljave. Nesmotrnemu trošenju električne energije, rasvetljenost javnih prostorov je bila odvisna od dobre volje posameznikov, bo že letos napravljen konec. Prav sedaj se pripravljajo vsi potrebni dokumenti in delovni program za centralno prižigališ-Če. KS je za to investicijo planirala le 400 tisoč din, ker pa to ne bo dovolj, se je s prošnjo obrnila na SIKCS, ki je odobrila za sofi-nanciranjc tega projekta 300 tisoč din. Urejanje ceste v Bistričico, z deli so začeli že v letu 1984, bo po predvidevanjih predsednika KS letos končano. Do sedaj so bila zaključna dela na odvodnjavanju v dolžini približno 400 m, zataknilo pa se je v dogovarjanju s Cestnim podjetjem Ljubljana, s katerim je že podpisan sporazum. Svet KS se kljub vsem problemom prizadeva, da bo ta investicija, letos zaključena. Za izgradnjo te ceste je bilo že pora-bljenega precej denarja za odvodnjavanje 1,33 milijina Ce-stnemu podjetju je bilo že lani izplačano 1 milijon, letos pa še pol milijona din. Ob vsem tem lahko trdimo, še posebej tišti, ki se vsak dan vozi-jo po precej razriti cesti, da Ce-stno podjetje Ljubljana ni preveč voljno posegati v malo holj od-daljene zaselke, pa čeprav je bil sklenjcn sporazum. Odsek ceste Okroglo-Praprot-no počasi že dobiva pravi izgled. S pomočjo KS ter delovnimi in finančnim prispevki krajanov je cestišče že pripravljeno za al-sfaltiranje. Do sedaj je bilo bilo porabljenih 530.000 din, od tega so kar 356.000 prispevali krajani sami. Za tako željeno »Crno prevleko« bo potreben še doda-ten milijon in pol. Kcr pa vreča KS ni tako globoka, da bi vse to zmogla, bodo morali krajani pokazati poleg dobre volje za delo, še vsak nekaj tisočakov, da bo investicija zaključena, saj v na-sprotnem primeru alsfaltiranja tega odcepa ne bo mogoče izpe-ljati. Upajmo, da načeti žepi le nišo preveč obrabljeni. Za odcep ceste v ZG. Stra-njah do sedaj še nišo porabljena planirana sredstva. Toda pred-sednik KS je trdno prepričan, da bo v dolžini 105 m letos položen asfalt, seveda če bo izkazana volja krajanov. Potrebno bo precej udarniškega dela in tuđi 120 tisoč din borno morali zbrati krajani. Z deli na cesti v Borovlje na-meravajo pričeti istočasno kot v Zg. Stranjah in Bistričici, saj se bodo s tem stroški prevozov ipd. prav gotovo zmanjšali. Za ta dela je v proračunu KS planiranih 150.000 din; ker pa ta ne bodo zadostovala za celotni projekt, bodo morali krajani zbrati vsaj še 200 tisoč din. Tako so sklenili člani sveta na 7. seji. V delovnem programu KS je predviđena tuđi adaptacija ceste v Županjih njivah (pri Balantič Stanetu). Urejanje cestišča se je pričelo. Po mnenju predsednika sveta za to nalogo ne bo potrebnih več sredstev, kot je planiranih. Preostali denar je bil pora-bljen za nakup protipožarne opreme (cevi, table za hidrante, kluči, roČniki) in sicer 100 tisoč din za pluženje čest pol milijona, torej tuđi toliko, kot je bilo planirano, za solo v naravi je bilo porabljenih 700 tisoč oz. tisoč din več, kot je bilo planirano. Razlika je nastala zaradi večjega števila udeležencev šol v naravi. Za organizacijo prireditev ob praznovanju krajevnega praznika, o tem je bila v občanu žc objavljena informacija, so iz proračuna KS namenili 0,6 milijona. Zakaj 0,2 milj. več, pa menim, da ni potrebno obširneje razla-gati, saj vemo, kako je s cenami. Po večletnem premišljevanju in iskanju možnosti vzdrževanja doma na Vegradu, je svet KS le prišel do rešitve. Pobuda, iznesena na zboru občanov, da bo Lovska družina Stahovica prcv-zela dom v upravljanje, se je na svetu KS realizirala s podpisom pogodbe med LD Stahovica in KS Kamniška Bistrica. V pogodbi je tuđi zapisano, da bo dom še vedno odprt za organizirane pri-reditve in ostale potrebe KS, s tem da je LD lastnik teh prostorov. V slučaju razpada LS oz. v primeru, da LD ne bo gospodarila z domom, kot je razvidno v pogodbi, pa se dom vrne v last KS. Prav te dni lahko vidimo, da dom že dobiva novo podobo, torej se mu obetajo novi lepši čaši. Kljub temu pa se marsikateremu porajajo razmišljanja, kje se bo shajala mladina. Velikokrat se slišijo očitki, da svoj prosti čas mladina vse prevečkrat izrablja za posedanje v gostilnah. V tem primeru, ko so jim odvzeti prostori, dom je v zimskih mesecih precej koristila OO ZSMS Kamniška Bistrica, pa jih v to prav spravljamo. Upajmo, da bodo mladi le našli primeren prostor in dovolj moči za obstoj mladin-ske organizacije. Upajmo, da bodo tuđi za turi-zem v naši kjajevni skupnosti prišli lepši čaši. Za to bo poskr- belo, na pobudo družbenopoli-tičnih organizacij, novo ustanovljeno turistićno društvo. Do sedaj so pripravili precej obširen program, ki ga bo precej težko uresničiti, zato bo nujno kadrovsko okrepiti društvo. Naj kar na tem mestu pozovem vse zainteresirane, da se priključijo aktiv-nostim turističnega društva v naši krajevni skupnosti. V jesenskih mesecih svet KS caka še precej dela. Potrebno bo pripraviti izhodišča za srednje in dolgoročni plan razvoja KS (sku-paj z DPO v KS bo precej dela s kadrovskimi pripravami na voli-tve. Upajmo, da bodo kandida-cijski postopki vsaj tako uspešni kot postopek evidentiranja). Te naloge se bo potrebno nad-vse odgovorno lotiti, saj je še vrsto želja, obenem pa tuđi nad vse potrebnih del. Za spodbudo k razmišljanju naj navedenom le nekaj primerov, o katerih krajani precej pogosto govorijo: nuj-nost razrešitev vprašanja ones-naževanja zraka, lokacija TOZD olcit, nujnost posodobitve pošte, saj ta prav gotovo ne zadošča potrebam KS, popravilo mostu čez rcko Kamniško Bistrico, za kar do sedaj ni ime I noben posluha (mogoče bo moralo priti do nesreće), ureditev avtobusnih postajaljšč, javnih telefonskih govorilnic in tuđi vprašanje otro-škega varstva, stanovanjskega fonda vsaj za pedagoge na OŠ in še bi lahko naštevali. Torej krajani, prav sedaj je čas, da se primerno organiziramo in vključimo v pripravo sred-njeročnih in dolgoročnih planskih aktov. Uspešno reševanje naštetih vprašanj pa je odvisno seveda tuđi od odgovornoga pri-stopa do kadrovskih postopkov na volitve v letu 1986. BRANE HAFNER Veselo snidenje ob vrnitvi iz kolonije (Foto Mejač) Počitniško lefovanje Pravijo, da letos na morju ni bilo domaćih turistov. O, pa so bili! V počitniškem domu Ljubljana - Center v Savudriji so bili sjeoraj sami domaći. Samo iz Kamnika je letos letovalo v tem domu okoli 250 otrok, od takih, ki hodijo še v vrtce, p;\ do osmošolcev. Zdravnica je skrbela za njihove zdravje, kuhar je izborno stregel njihovim želodcem. Velike svetle sobe, tri urejena igrišča polcg doma, plaža z mivko ali skalami - za dobro počutje otrok je bilo vse poskrbljeno. In res: učili so se plavati, igra! so se in plesali, spoznavali morje in okolico, tekmovali v raznih športnih igrah, prirejali kulturne večere, se prepirali in zaljubljali. Kako tepo so dekleta prika-zovale moderne pleše, postavni fantje pa so zmagovali na košarkaških tekmah. Ko bi vi vedeli, kako velike ribe plavaj v morju in kakšne sele v piranskem akvariju. Do Pirana so se peljali s pravo ladjo, valovi so jih premetaval kot Kolumba na poti v Ameriko, Grad, ki so ga otroci naredili iz gline, je bil gotovo najlepši daleč naokoli. Uro od doma res stoji neka stara trdnjava, ampak tista se že podira. Glinasti grad pa se je ćela dva dneva upiral vsem obleganjem. Lepo so se imeli, šc lepše bi bilo, če bi tovariši ostali kar v Kamniku. Tako pa so morali otroci ob desetih že v posteljo; iz bližnje Borozije pa je glasba vabila, privzdigovala ... Preeej spominov je še ostalo. Neprijetni se k sreči kmalu pozabijo. Slovo je bilo težko, lepi spomini pa vabijo na snidenje v prihodnjem letu. Sekretar OZPM VLADO MOTN1KAR Mladinske delovne akcije so končane ZD Domžale, TOZD ZV Kamnik 61230 Domžale, Titov trg 1 objavlja prosta dela In naloge dveh čistilk za nedoločen čas s polnim delovnim časom v ZD Kamnik. Pogoji: končana osnovna šola, za- želeno, da ima kandidat opravljen izpit iz higienske- ga minimuma. Poskusno delo en mesec. Prijave sprejemamo osem dni po objavi. Brigadirska sezona je končana in brigadirji se že potijo v šolah, na fakultetah in tovarnah, name-sto na trasi na akciji. Priznanja Sprejmemo nekvalificirane delavce Delo je trilzmensko. Prijave sprejema Plasten-ka, 61235 Radomlje Pri delu jih ni ustavila niti živa skala FOTO: Damjan Gladek Klasična prašičja kuga Ker je v Kamniškem občanu obvestilo o za-pori živinskega sejma v Kamniku, bi radi napisali nekaj besed o vzrokih, zakaj je do tega prišlo. Na podlagi poročil iz drugih republik in po-krajin je bilo ugotovljeno, da se epizootiološka situacija glede razširjenosti klasične prašičje, kuge v Jugoslaviji stalno slabša. Žarišča bolezni so v SR Bosni in Hercegovini, v SR Hrvaški, v SR Makedoniji in v SR Srbiji. Pred kratkim pa je bila ta nevarna kužna bolezen prenesena v našo republiko in sicer v občino Novo mesto, kar je poročalo že dnevno časopisje. Povzročitelj klasične prašičje kuge je virus. Bolezen se zatira po zakonu. Izvori obolenja so bolne svinje in njihovi izločki, kadavri poginulih živali ter z virusom okužena hrana in voda. Bolezen se lahko prenaša tuđi na sejmih, s krmljenjem živali z odpadki surovega okuženc-ga mesa, s svežimi mesnimi izdelki. Često pre-našajo bolezen tuđi ljudjc (trgovci, ki prodajajo »na crno«), prav tako tuđi ptice in divje živali, ki se hranijo z mesom poginulih okuženih svinj, bolezen pa lahko prenese tuđi svinjska uš. Številna žarišča po republikah in pokrajinah kažejo, da je do širjenja bolezni prišlo zaradi nespoštovanja predpisov v prometu z živalmi, nespoštovanja veterinarskih predpisov in s pre- važanja živali iz okuženega območja v neokuže-no. Republiški komite za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano ter Republiška veterinarska uprava sta izdala obvezna navodila glede pooštrenih ukrepov pri preprečevanju širjenja in zatiranja te nevarne kužne bolezni. Zadnje ugotovitve kažejo, da se pojavljajo v občini prekupčevalci iz drugih republik, ki prodajajo prašiče po vaseh in ćelo po kmetijah brez vete-rinarsko-sanitarnega pregleda živali pri razkla-danju in brez dokumentacije, ki mora redno spremljati tako pošiljko. Zato še enkrat obveš-čamo vse živinorejce, da takoj pokličejo postajo milice, če se v vaši pojavijo prekupčevalci s prašiči iz drugih občin ali drugih republik. V primeru nespoštovanja predpisanih ukrepov, bodo živinorejci trpeli vse stroške v primeru vnosa te nevarne kužne bolezni v našo občino. Po določilih 53. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi v primeru, če bodo nakladali oz. prekladali živali brez veterinar-sko-sanitarnega pregleda oz. če bodo kupili živali neznanega porekla, za živali,ki bodo ubite zaradi zatiranja te bolezni, ne dobijo odškod-nine. MARJETA DOLINAR veterinarski inspektor so podeljena, brigadirji pa si obljubljajo, da se drugo leto zo-pet srečajo na trasi. Kamniška brigada Dr. Emila Orožna se je letos udeležila re-publiške delovne akcije Bela krajina 85. Večina občinskih konferenc ZSMS v socialistični republiki Sloveniji, pa tuđi v ostalih, so imele težave s sestavo popolne brigade. Kljub samoupravnim sporazumom z delovnimi organi-zacijami so se brigade le počasi polnile, večkrat pa so ostale ćelo nepopolne. Ali je štirideset mladih fantov in deklet res tako ne-mogoča številka, da se sekretarji občinskih konferenc tedne in tedne ukvarjajo le s sestavo brigade. »Telefonjade« po delovnih organizacijah in obiski po šolah postanejo gola vsakdanjost, na koncu pa se zgodi tisto najhujše — nepopolna brigada. Po lanskem letu, ki je bilo precej težko za mladinsko pro-stovoljno delo, ko smo veliko pisali brigada da ali ne, je bilo letos v Kamniku precej več zanimanja za odhod v brigado. Poleg plakatov in ene predstavitve MDA z dokumentarnimi filmi in diapozitivi na SENŠ Rudolfa Maistra, v OO ZSMS križ in OO ZSM STOL ni bilo kakšne posebne propagande in vedarle smo napolnili brigado, čeprav smo bili na trnih še teden ali dva pred odhodom brigade v Belo Krajino, saj je nekaj brigadirjev le še manjkalo. Po predstavitvi MDA v SEN-ŠRM smo se nadejali večjega odziva dijakov. V začetku je kazalo zelo lepo, saj se je namenil v brigado kar cei razred, na čelu s tovarišico razredničarko. Vne-ma je hitro pojenjala, precej tuđi zaradi neodobravanja staršev. Na roditeljskom sestanku staršev tega razreda sta bila prisotna tuđi dva predstavnika občinske konference ZSMS Kamnik, ki sta staršem pojasnila letošnjo organiziranost mladinskih delovnih akcij. Čudne, čudne pomisleke so imeli starši naših nesojenih brigadirjev. Najprej so prišle na vrsto razne bolezni, zaradi katerih naj ne bi mogli na akcijo. Pomislil sem, ali nišo njihovi otroci ljudje pri petdesetih, ko že vsakega kje kaj boli. Potem so sledili še razni drugi očitki na račun MDA, od katerih se mi je zdel vmesten Ic en in sicer, zakaj sodelujejo na akcijah tuđi mla-dinci, ki so že zaposleni v zdru-ženem delu. Ti brigadirji res de-lajo prostovoljno, ne pa zaslonj, saj se jim čas bivanja šteje kot izredno plačan dopust. Prav to pa ni pravično do drugih mlajših brigadirjev, ki so še dijaki, ozi-roma študentje in pridejo na akcijo le zato, ker jim je všeč. Po dolgih pregovarjanjih s starši, kljub skrajšani izmeni in pripra-vljenosti tovarišice razredničar-ke, da gre z njimi, je večina staršev modro odkimavala z glavo. Še naprej smo nabirali briga-dirje, enega po enega in na koncu jih je bilo dovolj za brigado, ki je bila med vsemi brigadami v treh izmenah na akciji v Beli Krajini, najboljša. Normo so presegali kot za šalo in to kljub neprespanim nočem, ki so jih preživeli v disku. Po pripovedo-vanju brigadirjev, ki imajo za se- Kamniška brigada Dr. Emil Orožen boj premnoge akcije v Sloveniji, pa tuđi drugod, že dolgo nišo kopali tako trdega terena in dobili toliko žuljev. Letošnji komandant brigade Dušan Petrič, dolgoletni brigadir, pa je pove-dal, da tako slabe hrane, kot je bila letos, ne pomni. To pa je bila tuđi poglavitna težava, s ka-tero so se ubadali skozi vso iz-meno. Težave sem, težave tja, voda iz novega vodovoda pa bo belo-kranjcem kmalu pritekla iz pip, ki so bile doslej suhe in zato pri-dobitev se imajo zahvaliti tuđi našim brigadirjem iz Kamnika. Z delovišča je naša brigada pri-nesla 9 udarniških značk, ki so jih prejeli najboljši posamezniki. Na zaključku brigadirske sezone v Beli krajini, je izvršni svet ob-čine Črnomelj dodelil priznanje celotni brigadi Dr. Emila Orožna, kar pomeni še eno priznanje poleg mnogih že osvojenih tra-kov akcij iz prejšnjih let. D. G. Mali brigadirski intervju ODGOVARJALA STA PA-VLE FERĐO-KLEMEN IN NEDELJKO CHARLY- URANKAR KAKO TI JE BILO LETOS VŠEČ V BRIGADI? V brigadi sem bil že petkrat, vendar mi je bila prva izmena Bele krajine 85 najbolj všeč, predvsem zaradi sproščenega vzdušja, pa tuđi stare vojaške discipline ni bilo več. Res je bilo enkratno. KAKŠNE SO BILE RAZ-MERE NA AKCIJI? Naselje sicer ni bilo najbolj urejeno, prav tako hrana, saj smo imeli ćelo zastrupitcv, v ve-černih urah smo pozabili na vse tegobe, saj nam je pomagala brigada rdečega križa. Ta akcija je bila vzpodbudna tuđi za novopečene brigadirje in se bodo verjet-no še kdaj vrnili na traso, kar pa ni rečeno za druge akcije v Sloveniji in ostalih republikah. KAKŠNE NACRTE ' IMAŠ ZA DRUGO LETO? Če ne bo drugih obveznosti, lahko-se oženim, ali pa me zadane kap, bom verjetno še malo pogledat na akcije, no kar gotovo, vendar takšne brigade kot je bila letos, Kamnik še ni imel. 2 KAMNIŠKI OBČAN / 16. SEPTEMBRA 1985 Otvoritev zdravstvenega doma V letu, ko praznujcmo štiride-set let osvoboditve, smo tuđi v naši občini dobili prvo nanien-sko zgrajeno stavbo zdravstvenega varstva. Stari Zdravstveni dom je bil namrcč zgrajen po II. svetovni vojni povsem v druge namene. V začetku je bil to Zadružni dom, potem pa so za-družniki prepustili svoje prostore številnim društvom in organi-zacijam, med katerimi je bila tuđi zdravstvena. Razvoj zdravstva je /ahteval vse već prostora in kmalu tuđi ćela zgradba ni bila dovolj, zato so zgradili prizidek, v katerem sta splošna ambulanta in protituberkulozni dispanzer. Dolga leta je zdravstveni dom Kamničanom zadovoljeval vse zdravstvene potrebe, v začetku sedemdesetih let pa je pričelo prebivalstvo hitreje naraščati in pojavila se je potreba po novem zdravstvenem domu, saj je stari postajal pretesen in je onemogo-čal razvoj novih dejavnosti v skladu z razvojem medicine. Izkazalo se je, da ponovna do-zidava in adaptacija tehnično ništa mogoči in da problem zdravstvenega varstva lahko uspešno resi le gradnja novega doma, ki bi omogočila urejene prostorske pogojc, ureditcv spccialistične službe, dispanzerjev, prostorov za skupinsko psihoterapijo in s tem strokovni napredek celotne službe. Žal so zaoštrene gospodarske razmere onemogočile, da bi v sredneročnem obdobju 1981-1985 zgradili zdravstveni dom v celoti, zato je bilo potrebno začeti s fazno gradnjo. 26. julija je bila 1 A faza odprta ob majhni slovesnosti, ki so se je udeležili šlevilni gostje in občani Kamnika. Najprej jih je pozdra-vil predsednik skupščine Anton Ipavic, predsednica občinskc zdravstvene skupnosti Cvetka Cvek pa je na kratko orisala razvoj zdravstva v Kamniku, direktor Zdravstvenega doma dr. Vladimir Brcznik pa je odprl novo stavbo. V novih prostorih bo- do delovali otroški in šolski dispanzer ter zobozdravstvo. Otroški in šolski dispanzer sta zdaj v utesnjenih in higiensko neprimcrnih prostorih, v katerih je nemogoče ločevati bolne otro-ke od tistih, ki prihajajo le na preventivne sistematske preglede. Se en razlog več za prcscli-tev je izolacijska soba za bolnike z nalezljivimi boleznimi, ki je stari dom nima, novi pa bo imcl kar dve. Prav gotovo bodo vse te prostorske izboljšave, ki jih bo imel novi zdravstveni dom, omogočale večje možnosti za zdravje najmlajših, pa tuđi bo-ljšo kvaliteto in organizacijo sto-ritev. Tuđi zobozdravstvena dejav-nost je povsem upravičeno dobila prednost pri preselitvi, saj je bila čakala doba zaradi 100-od-stotnih tovrstnih obolelosti res predolga. Z ustanavljanjem dislociranih enot v delovnih orga-nizacijah se je sicer zmanjšala, vendar je zaradi tega prišlo do razdrobljenih zmogljivosti. Vse to se je odrazilo v počasnejšem in dražjem strokovnem napredovanju. Da bi zmanjšali delež obolev-nosti, so uvrstili mladinsko zobozdravstvo z zdravstveno vzgo-jo in preventivo med prednostne dejavnosti. Prostornost in opremljenost zobozdravstvenega trakta nas bosta prepričala, da ni več ovir za kakovostne storitve in boljše rezultate v zobozdravstvu. Oprema je v glavnem nova, pomem-bno pa je tuđi to, da se ob nje-nem nakupu nišo trošile devize, saj je vsa kupljena na domaćem trgu. Da pa vse potrebe po modernizaciji dela v zobozdravstvu še nišo zadovoljene, dokazujejo nacrti za dokup nove opreme, med katero je prednost dobil RTG aparat, ki lahko naenkrat slika vse zobe. Prostori, ki so namenjeni naj-mlajšim in šolski mladini, so prav mladostno svetli in razigrani, kar je tuđi prav, saj moramo že enkrat odpraviti nesmisle, ki jih še vedno radi uporabljajo sta-rejši za strašenjc otrok: »Boj se zdravnika in policaja!« Naj omenim, da so prostori zelo smiselno razporejeni, saj je desna polovica namenjena bolnim; v njej je ambulanta za predšolske in šolske otroke, leva pa zdravim; v teh prostorih bodo opravljali sistematske preglede predšolskih in šolskih otrok, bo pa tuđi svetovalnica za do-jenčke. Ob nenehnem omenjanju 1A faze se nehote poraja vprašanje, kdaj borno začeli z gradnjo dru- ge? Predvidevajo, da bo sklep medobčinske zdravstvene skupnosti o sofinanciranju gradnje realiziran najkasneje po zaključ-nem računu za leto 1985. Ta sredstva (gre za 7 milijard in 600 milijonov) bodo osnova za zače-tek gradnje 1B faze. Da, ta de-nar bo le osnova, medtern ko bo ostalih 50 odstotkov potrebnih sredstev morala prispevati obči-na Kamnik. V srednjcročnem programu od 1981-85 je potreben denar zagotovil samoprispevek, kdo pa ga bo v naslednjem? To vprašanje ostaja odprto, vsi pa se moramo dobro zavedati, da brez pomoči vseh delovnih ljudi in občanov ne bo šio. Poudariti je treba tuđi, da denar, ki ga na-menjamo za zdravstvo, ni le po-raba, saj zadovoljivo zdravstveno stanje pomembno vpliva na produktivnost dela in na ustvar-jalne potenciale gospodarstva in družbe kot celote. Za konce pa še kratko pojas-nilce, zakaj novi Zdravstveni dom še ne opravlja svoje funkcije, čeprav je bil že 8. avgusta orpavljen tehnični prevzem. Izvršeno je bilo kup meritev in preizkusov, od kontrole sanita-rij, do vode, prostorov itd. Na-pake so do danes praktično od-pravljene in čakajo samo še do-graditev ogrcvanja in uporabno dovoljenjc, za katerega bodo zaprosili po zadnjih delih. Izvaja-lec investicije je v tem primeru Komunalno podjetje, ki zagota-vlja, da bo problem ogrevanja urejen najkasneje do konca oktobra. Z odprtjem povezovalne ceste pa bodo odpadli tuđi zadnji dvo-mi o ugodnosti lokacije. Boljše v okolici Kamnika skoraj ni mogo-če najti, saj je Zdravstveni dom uspešno ločen od gostega prometa in industrijskih objektov, obenem pa ga bo povezovalna cesta povezala s središčem mesta in omogočila nemoten in hiter dostop do njega. MATIC ROMŠAK Slovesnost v Stolu Delavcu v združenem delu ni le osebni dohodek tisto, zaradi česar hodi v delovno organizacijo. Če bi Ijudjc gledali le na to, se.v vsej povojni graditvi naši proizvodni obrati ne bi razvili v velike organizacije združenega dela, kjcr sodobna organizacija in priprava dela ob sodelovanju strokovnih služb uspešno opra-vljajo proizvodnjo. Brez organiziranega dela, ki je seglo in šc prihaja v vse kraje naše domovine, ne bi dosegli to-likšnega družbenega in tuđi za-sebnega standarda. Radi rečemo, da še vedno veliko zadev ni urejenih, pa smo se zanjc velikokrat domenili in pri tem kaj neradi pomislimo naše, kaj bi v konkretnom primeru lahko prispevali. Prispcvek, ki je lahko v obliki zelo različen (od najpreprostejšega, vendar mar-ljivega dela na delovnem mestu do vrhunskih organizacijskih, razvojnih in proizvodnih del), pa vedno prispeva k nadaljriji izgradnji dobre zamisli, lajšapja dela in jutrišnjega življenja. Na letošnji 27. julij je bil v Stolu ogled novih energetskih naprav. Na ogled so prišli pred-stavniki kamniške občine, druž-beni delavci, neposredni kmetij-ski in obrtni proizvajalci iz vseh krajevnih skupnosti, navzoči pa so bili tuđi republiški predstavni-ki lesne dejavnosti. Povabljencev je bilo veliko in zagrnili so tovarniško dvorišče. Kako lepi so ti trcnutki, ko se naš delavec sreča z delavcem, ki dela na občini ali v republiki in mu lahko pokaže del večlctnih prizadevanj. Podobna velika do-živetja so bila pred leti in deset-letji Češči pojav, v današnjem času pa so žal redkejša. Zelo težke gospodarske razmere so napravile svoje in dinar, ki ga delovna organizacija nameni za razvoj, je težko prislužen. Pa vendar: Kdor si napravi dobre nacrte in jim po najboljši možnosti sledi, bo gotovo marsi-kaj dosegel. Kdor vidi v razvoju za vsakogar boljše življenje, bo po najboljših močeh sledil nacrtom. Pred Stolovimi novimi sušilni-cami so govorili predsednik CDS Slavko Bergant, Stolov glavni direktor Boris Zakrajšek in vo-dja službe za investicje in tehnološki razvoj, ing. Dušan Štcfula. Povedali so, da tuđi v Stolu na-daljujejo začeto pot, na kateri so takoj po vojni sklenili, da delo bližnjemu in vsakemu dobremu delavcu ne srne biti problem, temveč naj vsak dober proizvaja-lcc in samoupravljalcc k skupnim prizadevanjem za Stolov razvoj primakne svoj najboljši del. Po letu 1945 se je ob porušenih temeljih takrat še male to-varne pričela graditi nova in je z leti zrasla med največje v naši občini. Stolov delavec bi si ne-štetokrat lahko razdelil višji osebni dohodek, pa je znatni del dajal za širjenje in opremljanje delovne organizacije. Zrasli so novi tozdi, spremni objekti in sodobna zgradba skupnih služb. Stolovci se nišo mogli zadovoljiti z zgradbami in nabavljeno opremo, ker je potrebno tisto. kar je bilo včeraj novo, danes in jutri nadomeščati z novim, so-dobnejšim. V zadnjih letih so bile v kolektivu narejene velike spremembe. Odločili so se za boljše delo, bo-ljšo proizvodno organizacijo in dosegli večji dohodek. Kolektiv nabavlja sodobne stroje in naprave z računalniškim vođenjem, ki omogočajo veliko sto-rilnost in vrhunsko kvaliteto. Razvoj je potrebno gledati z več strani. Ni dovolj le urejena delavnica finalnega proizvoda, ampak morajo biti že v začetku izpostavljeni pogoji, da se bo ta postopek pravilno in dobro za-čel. Vsako leto prinese tuđi na tehnološkem področju novosti in treba jim je slediti. Potrebno je gledati, na sodobno izdelavo in, skrajšan proizvodni čas. V Stolu so v tem trenutku urejene posodobljene stare in dokončane nove lesene sušilnice z računalniškim vođenjem, ki so take med prvimi v Jugoslaviji. Omogočajo dobro posušen les in veliko zmogljivošt. Poleg tega so pričele z obrato-vanjem naprave za odnos lesnih odpadkov k velikemu novemu silosu, kjer se bo ta lesna masa v zdrobljeni obliki, ki jo opravlja poseben drobilec, zbirala tuđi v letnih mesecih in omogočala ce-nejše ogrevanje proizvodnih prostorov in proizvonjo pare. Nove sušilnice in nove naprave za transport in shranjevanje lesenih odpadkov so Stolova velika pridobitev, ki mu poleg drugih posodabljanj zagotavlja hi-trejši proizvodni razvoj. CIRIL SIVEC stop informativna revija za TV, film, radio in zabavno glasbo Odbor skupnosti boreev XIII. SNOUB Mirku Bručiča je ob 40-letnici osvoboditve in dnevu zmage sklcnil podeliti spominske medalje nekdanjim borcem te brigade. Prcživeli borci omenjene brigade danes živijo širom Slovenije, zato je odbor brigade prosil Občinski odbor ZZB NOV Kamnik, da mu pomaga pri podelitvi medalje in za podelitve določil najprimernejši čas. Slovesnost je bila ob občinskem prazniku, 27. Juliju, saj se je na ta dan leta 1941 pričela vstaja na Kamniškcm. Vimenu odbora Bračičcvc brigade in v imenu OO ZZB NOV Kamnik je prejemnikom čestital predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Kamnik Janez Prezclj; mito pa je predsednik skupščine Anton Ipavic podelil spominske medalje Jožetu Drolcu (na sliki), Stanislavu Pireu - Zvonetu, Petru Prclesniku, Filipu Ramovžu, Ivanu Suštarju, Francu Šuštarju in Jožetu Savinšku. V. M. SREČANJE Z JUBILANTI V okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika je bila 26. julija pri predsedniku občinskc skupščine krajša slovesnost, na katero so bili porubljeni aktivni družbenopolitični delavei naše občine ob njihovem življenjskem "jubileju. Predsednik skupščine Anton Ipavic se je jubilantom najprej zahvalil za njihovo odgovorno delo, jim čestital in jim izročil spominsko darilo - prav kat izdani hum niski zbornik. Letošnji jubilanti so: petdesetletniki - Vuko Cmiljanič, Avgust Kirbus in Albcrt Rejc; šestdcsetletniki - Boris Bavčar, Albin Hladnik, ing. Miha Ogorevc, Rozalija Lavrinc, Kati Zagore in Alojz Logar; sedemdesetletniki - Marica Brejc, Mirko Podbevšek - Lađo in Anton Ulčar. Na sliki: predsednik občin-ske skupščine izroča spominsko darilo Marici Brejc, (levo Rozalija Lavrinc, prvi z desne Avgust Kirbus in drugi z desne Anton Ulčar). V. M. Izdelovanje ograj, vrat in ostalih železnih konstrukcij. Balon Boris, Klanec 42, Ko-menda, tel 841-337 (po-poldnc). Ugodno prodam razteglji-vo hrastovo jedilno mi/o in štiri stole. Tel. 832-416. Mati dveh šoloobveznih otrok (12 in 16 let) nujno išče manjše stanovanje. Tel 832-364. Brata nujno iščeta ogreva-no sobo. Bitiči Ali, Cankarje-va 16, Kamnik, V centru Kamnika iščem manjši lokal. Pismene po-nudbe pošljite na uredništvo Kamniškega občana, Tomši-čeva 2 pod oznako »Plaćam dobro«. Iščem varsto za dva otroka (starost 2 leti in pol in 10 mesecev). Podlcsnik, Gro-harjeva 12, Kamnik. Prodam rabljene salonitke. Naslov v uredništvu. VABILO! V počastitev 40-letnice ob-stoja in delovanja AMD Kamnik vabimo vse čiane, da se udeležijo proslave in dru-žabnega srečanja, ki bo v so-boto, 21. septembra s pričet-kom ob 19. uri v Srednješol-skem centru v Kamniku. za razvedrilo bo poskrbel ansambel RŽ. VRTIČKARJI! Prodam kvaliteten hlevski gnoj. Tel. 847-102. Zamenjam manjše stanovanje na Tunjiški s centralno kurjavo za večje, lahko brez centralne. Pisne ponudbe pod »Ugodni pogoji« pošljite na uredništvo Kamniškega obćana. Starejšo hišo s 500 nr sa-dovnjaka in vrta na izredno lepem kraju v Kamniku prodam. Pisne ponudbe pod »lep kraj« pošijite na uredništvo Kamniškega občana. POPRAVEK V prejšnji, to je 13. štvilki Kamniškega občana, je na drugi strani v prispevku z naslovom LETOŠNJ A OBČIN-SKA PRIZNANJA nehote izpadlo besedilo k objavljeni fotografiji Nedeljka Siadiča. Na slavnostni seji občinske skupščine ob občinskem prazniku, 27. julija, mu je bila na predlog kadrovske komisije predsedstva OK ZKS Kamnik podeljena srebrna plaketa občine Kamnik za dolgoletno družbenopolitično delo, še posebno za razvijanje in krepitev sistema varnošli in družbene samozaščite v krajevni skupnosti Perovo in občini. Za neljubo napako se opra-vičujemo. 3 KAMNIŠKI OBČAN / 16. SEPTEMBRA 1985 Praznovanje v Mostah Ob 22. Juliju - prazniku KS Moste, so v Mostah kot že vr-. sto let dosedaj pripravili pester kulturni in športni program. Praznovanje je letos potekalo v znamenju petletnice Kulturnoga društva Moste. Pet let je kratka doba, toda uspehi, ki jih to društvo dosega, prav gotovo zaslužijo vso pozornost. Ob tej priložnosti so se predstavile vse štiri sekcije društva. Likovna z razstavo fotograf ij pod toplarjem, o čemer smo v glasilu že poročali. Sledilo je 4. srečanje pevskih zborov, ki je bilo obenem tuđi jubilejni koncert mešanega pevskega zbora KUD Moste. Na koncertu so nastopili še pevski zbori Svoboda iz Crne, Solidarnost iz Kamnika in Tine Kos iz Moravč. Ob tej priložnosti je o pomenu kulture in težavah v njej spregovoril Franc Štebe, predsednik skup-ščine KS Moste, za njim pa so se zvrstili še drugi predstavniki krajevne skupnosti, kulturnih organizacij in pevskih zborov, ki so jubilantom čestitali s šop-ki rož. Društvo je prejelo tuđi posebo plaketo KS Moste, ki jo v Mostah podeljujejo Ie izje-moma. Posebno razveseljivo na tem koncertu je bilo spoz-nanje, da domači pevski zbor uspešno premaguje kadrovske težave, ki so sicer značilne za večino mešanih pevskih zborov. Sledile so prireditve na trgu v Mostah. Prvi večer so nastopili starejši in mlajši domači harmonikaši. Sledila je komedija Ljubosumnost v izvedbi dramske sekcije. Kot toliko-krat doslej, so nam mladi igral-ci tuđi tokrat pripravili prijeten večer. Po predstavi so prejeli Linhartova priznanja za dolgo-letno delo. Osrednja proslava ob kra-jevnem prazniku je bila v soboto, 6. julija. O delu v kra-jevni skupnosti je govorit predsednik sveta Miro Kepic. Sledila je podelitev priznam OF, ki sta jih prejela Marija Sepho-nja za delo v DPO KS, pred-vsem pa za požrtvovalno vođenje folklorne skupine in Ivan Pibernik kot predsednik kul-turnega društva od ustanovitve dalje. Delegaciji sta položili venca ob spomenik v vaši in v Kuharjevem borštu. Sledila je revija folklornih skupin. Poleg domačih dveh folklornih skupin sta nastopili še folklorna skupina Kamniška Bistrica z gorenjskimi plesi in Lendava z madžarskimi plesi. Domača starejša folklorna skupina nam je predstavila gorenj-ske, goričke in štajerske pleše in dokazala, da je v petih letih obstoja, posebno pa v zadnjem času pod vodstvom Franca Je-riča dosegla tak umetniški nivo, da jo lahko mirno postavimo ob bok znanim folklornim skupinam. Po končani reviji je bilo dru-žabno srečanje, ki je trajalo do jutranjih ur. Vse prireditve ob krajevnem prazniku - od gasil-ske veselice do kolesarskega maratona, so bile dobro obi-skane, posebno pa predstave na trgu v Mostah. Skoda, da nobena od prireditev ni bila uvrščena v program občinskih prireditev, saj bi po svoji vse-bini, kvaliteti in prisrčnosti to prav gotovo zaslužile. M. K. Mešani pevski zbor kot pobudnik kulturnega delovanja v Mostah se je na jubilejnem koncertu pod vodstvom Iva Žavbija predstavi! z zahtevnim programom: Eripe me dmoine, Bob pravjed-nji, Vsi so prihajali, Lepa ptica kukovica, Lipa, En goltnar mej prašal, AH that he has is mine inVhen the stars begin to fali. Zbor je tuđi tokrat pred polno dvorano dokazal, da se z vztrajnim delom da premagati številne težave in doseći priznanje Ijubiteljev petja. Srečanje izseljencev v Kamniški Bistrici Podružnica izseljenske matice za občini Kamnik in Domžale organizira vsako leto srečanje izseljencev in zdomcev v domu v Kamniški Bistrici. Tega srečanja Praznovanje z napako Letos svečano in z vrsto prireditev, proslav in tekmovanj proslavljamo 40-letnico osvobo-ditve. Vsako leto po osvoboditvi smo praznik borca dostojno proslavljali, tradicijo narodnoosvobo-dilnega boja prenašali na mladino, da bi razvijali tovarištvo, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije, pogum, ustvarjalnost in delavnost ter druge vrline. Sprašujem pa se, koliko časa borno uspeli to tradicijo nadaljevati, saj se pojavljajo dogodki. ki nišo v skladu z načinom proslavljanja. Ravno letos, na jubilejno leto, so delavci Komunalnega podjetja na dan borca že ob 6. uri zjutraj pobirali smeti na področju KS Zaprice, ne da bi občane pred-hodno obvestili o tej nameri. Vsa leta po osvoboditvi, vse do letos se na državne praznike smeti ni pobiralo, pač pa dan prej ali dan kasneje. Občani na tako spremembo in omalovaževanje praznika nišo bili pripravljeni, zato so pri večini hiš posode za smeti ostale polne, ker jih delavci Komunale ne praznijo, če nišo postavljene na rob cestišča. Prvič v povojnem obdobju se je zgodilo da ta praznik ni bil spoštovan in upoštevan. To delo tuđi ni poceni, saj je delo na državni praznik še dodatno nagrajevano, poleg tega pa me tuđi zanima, kaj so delavci delali v soboto, ko so svoje delo opravili že na praznik? Prav bi bilo, da bi z:adevo obravnavalo občinsko in krajev-no vodstvo borčevske organizacije in odgovorne v komunalnem podjetju opozorili na ta dogodek, ki meče dvomljivo luč na ohra-njanje tradicij NOB in praznovanje obletnice narodno osvobodil-nega boja naših narodov. ZDRAVKO RIHAR Takšen naslov ima kritika, ki je bila 8. julija letos objavljena v Kamniškem občanu na račun Arboretuma v Volčjem potoku. Vendar enkrat tuđi kritična presoja, ne Ie same pavšalne pohvale. Večina obiskovalcev, ki nima priložnosti poučno pri-merjati, kakšen naj bi arboretum v resnici bil, ugotavlja, kako je vse neznansko lepo in včasih kar glasno zavida vsem, ki tam dela-jo. Preprosto povedano, ta kolektiv živi kakor na otoku blaženih. Tuđi pisce (PoB) zgoraj na-vedenega sestavka v Občanu ne misli bistveno drugače, saj med drugim citira reklamo iz turistič-nega prospekta: »Park spada med najlepše ohranjene naravne znamenitosti te vrste v Jugoslaviji ...« Prav v tem pa je tragika arboretuma. Park v Volčjem potoku je najbolj čista kultura, ni-kakor pa ne naravna dediščina slovenskega naroda. Kar pa je ustvarila kultura, samo kultura lahko ohranja. Seveda je za to potrebno razumevanje, strokov-nost in nekaj denarja. Borih 67 starih milijonov, kolikor arboretum dobi javnih sredstev za tak-šen orjaški objekt, ni veliko kakor je kaplja v Blejskem jezeru. Tuđi če odštejemo 30 ha par-kovnega gozda (pa še ta je ves preprežen s sprehajalnimi pot-mi), ostane še vedno enormnih 50 ha parka. Vse to pa je bilo potrebno ograditi, predstaviti medvaške poti, urediti promet, obnavljati stare zgradbe, spričo vse večje popularnosti objekta težiti k učinkovitejši ločitvi kulturne in gospodarske sfere arboretuma. Verjemite, da to glede na skromna sredstva, ki jih pri-dela kolektiv arboretuma, nišo bile mačje solze. Borno dobili še en stari grad? Pisec pa pravilno ugotavlja, da so poti ponekod zapuščene, eti-ket, ki naj bi obiskovalcem predstavile drevje in druge rastline, ki tam rastejo, pa ni. Tuđi objekti bodočega prodajnoga centra še vzbujajo zvedavo radoved-nost, kaj naj bi tam končno nastalo. Vse to in še veliko zadev, kf jih pisec ni videl, resnično obža-lujemo. Poti je namreč na desetine kilometrov, ki bi morale biti vsaj enkrat na leto obsekane, pograbljene in včasih tuđi posute z novim peskom. Naj za informacijo navedem, da je samo široka drevoredna pot od parkiriš-ča do upravne zgradbe dolga 700 m in da vse poti že 50 let nišo videle novega peska. Ponekod že leta dobesedno strgamo po zemlji. Sprva smo si pomagali s cenenim industrijskim lešem, zdaj pa tuđi tega ni, ker ga upo-rabljajo kot dragoceno surovino za različne gradbene polizdelke. Glede vstopnine smo v dilemi. Smo delovna organizacija poseb-nega družbenega pomena, arboretum pa je v resnici od kolektiva. Kakšno regulativo obnašanja uvesti v takšnem primeru, je te-žavno vprašanje. Če pomislim, da pet minut ogleda puljske arene stane 30 starih tisočakov, si lahko zamislim, kako drag bi lahko bil ogled arboretuma. V splošnem pa velja, da je Slovenija arboretum dobila 30 let pre-pozno, pa vendarle 50 let prez-godaj. Spada med največje bota-nične ustanove na svetu, pa ga tretiramo kot nekakšno naravno znamenitost. Zagrebški botanič-ni vrt, ki je skoraj 30 krat ma-njši, ima nič manj kakor šest pla-čanih čuvajev. Da so tuđi vsi drugi delavci plačani iz javnih sredstev, je samo po sebi umev-no. Nič drugače ni v Ljubljani, Ie da tam nimajo čuvajev. Roza-riji takšne velikosti kot ga sreča-mo v Volčjem potoku, dobijo v zapadnih državah več javnih sredstev, kakor jih arboretum kot celota pridela. Pri nas tak-šnih objektov sicer sploh ni. Tuđi če spregledamo pomem-bnejše programske naloge arboretuma iri ga na kratko imenujemo park kot npr. Tivoli v Ljubljani. Če bi kdorkoli zahteval, da mora biti Tivoli vzdrževan brezplačno, bi vsi v en glas hitc-li, da ni pri zdravi pameti. Samo Volčji potok naj bi bil izjema. Tam lahko opravljamo vse iz la-stne gospodarske moči samo zato, da živimo v enkratnem oko-lju in obiskovalcem nudimo kulturni užitek. To stanje traja že četrt stoletja. Kolektiv je integriran, delamo vsi, vaščani in mladina pridno pomagajo in tako je navidezno vse v najlepšem redu. Kolikšne žrtve so za to potrebne in da vztrajno peša tuđi gospodarska moč kolektiva, je najbrž postransko vprašanje. Škoda je le.da kritični prispe-vek ni bil objavljen v kakšnem republiškem glasilu napr. v »Delu«. Tako bi o stanju v arboretu-mu zvedela vsa slovenska jav- nost. Za Kamnik pa je arboretum zagotovo prevelik zalogaj. Lahko smo ponosni.da je takšna posebnost prav v tej občini, če pa pomislimo, da je gospodarsko zaledje arboretuma vsa Slovenija, je tuđi to zgolj srečno na-ključje. Kljub vsemu pa je arboretum Volčji potok še vedno najlepši objekt te vrste v Jugoslaviji. Kje najdete kaj lepšega? Priznam da je to slaba tolažba, če pomislimo na urejenost takšnih objektov drugod po svetu. Izjema torej, ki lahko Ie potruje utrjeno pravilo. Noben arboretum se ne more trajno vzdrževati sam. Volčji potok pri tem ni izjema. Če njego-vega materialnega položaja tuđi v bodoče ne bo mogoče zadovolji vo resiti, se lahkg pripeti, da borno prav hitro dobili še en »stari erad«. 'Za arboretum Volčji potok MIHA OGOREVC se udeleži kar lepo število naših v tujini živečih ljudi; ti s hvaležno-stjo sprejemajo pozornosti, ki so jih deležni na vsakem koraku. Skoraj sto rojakov in nastopajo-čih je spremljale zanimiv kulturni program. Priprave na vsakoletno srečanje zahtevajo veliko prizadevanja organov podružnice, saj je to hkrati tuđi pomembna družbena in politična naloga. Posebne pozornosti je deležno oblikovanje kulturnega programa, saj želi z njim podružnica izseljenske matice našim rojakom približati utrip in življenje v domovini. V soboto, 10. avgusta ob 16. uri, se je zbrala pri domu v Kamniški Bistrici množica ljudi; izseljencev in zdomcev, še več pa je bilo Ijubiteljev domače glasbe in besede. Bilo je veliko planincev Ijubiteljev gora, ki so se prav ta-krat vračali, ali pa so se odpra-vljali v osrčje kamniških planin. Bogat kulturni program je bil kakovosten in prisrčen. Po uvod-nem nagovoru predsednika podružnice Jerneja Leniča, sta v programu sodelovali dve folklorni skupini iz Kanade - Planika in Mladi glas. Vsi člani teh folklornih skupin - skupaj 35, so sinovi in hčere naših izseljencev in še kar dobro govore slovenski-ma-terin jezik. Dela, ki so jih prikazali, so mikavna in prijetna, prirejena na skladbe domačih avtorjev. Mala deklica iz daljne Avstra-lije je s svojima recitacijama nav-dušila vse gledalce in poslušalce, za zabavni del pa je skrbel an-sambel iz Domžal. Kulturni program je zelo uspešno povezaval Tonček Rav-nikar, ki je s srčno in z globokim občutkom zbranim recitiral še domobljubno pesem. Slovesno vzdušje je popestril prihod Edvarda Hribarja, predsednika slovenske narodne pod-porne enote iz Chicaga, ki je ob svojem obisku stari domovini pri-peljal vrsto zelo pomembnih in modernih aparatov v dar Klinič-nemu centru v Ljubljani. Slovesnosti so se udeležili tuđi predstavniki obeh občin in Slovenske izseljenske matice iz Ljubljane ter drugi gostje. S polno lepih vtisov in občut-kov so se ljudje pozno zvečer vračali na svoje domove, planinci so pohiteli v gore, folklorni skupini iz Kanade pa sta odšli na počitek, saj jih je naslednjc jutro že čakala pot v Postoj no. Vsakoletna srečanja izseljencev in zdomcev kažejo, da upada obisk izseljencev, več pa je sinov in hčera izseljencev druge ali ćelo tretje generacije, ki se radi vrača-jo v domovino svojih staršev. STANE SIMČ1Č OBVESTILO Živinorejce obvešćavamo, da je živinski sejem v Kanuii-ku (skladišče Metalka) zaprt do preklica. Občinski inspektorat Kamnik Veterinarska inspekcija Nastop folklorne skupine iz Kanade (Foto: Stane Simšič) Poroke Sobota. Lep sončen dan, bi rekli. Že, a ne vsakdanji!? Seđim v prostoru za receptorja oziroma vratarja v občinski stavbi ter spremljam obraze mladoporo-čencev, njihovih prič in sorodni-kov, kako veselo prihajajo in še veselejši odhajajo, kajti pravkar sta mladoporočenca rekla DA in s tem privolila v nov način življenja v dvoje in pozneje v družini. Kaj se pravzaprav dogaja v po-ročni dvorani? Ženin in nevesta pažljivo poslu-šata skrbno pripravljen govor in si po obljubi, da si bosta pomagala v dobrem in slabern, izkazova-la ljubezen, zaupanje, tovarištvo in spoštovala drug drugega, iz-menjata prstana ter se poljubita. S podpisom v matično knjigo do-kažeta svojo zaobljubo. Žvenketanej kozarcev naj jima prinese srečo v skupnem zakonu. Matičar jima nato izroči zanimi-vo knjigo z naslovom »Vajino skupno življenje«, ki pripoveduje o življenju z ljubljeno osebo in ohranitvijo njene ljubezni ter trajnega sožitja v raznih zapetlja-jih in težavah, ki jih prinaša življenje, in ne samo v trenutkih sreče in zadovoljstva. Tako je minila tuđi sončna sobota z dvanajstimi sklenitvami zakonskih zvez. CVETO IPAVEC Zbori naše skupščine so julija za družbenega pravobra-nilca občine Kamnik izvolil Franca Svetelja, ki je pred predsednikom občinskc skupščine Kamnik Antonom Ipavicem zaprisegel 26. julija, funkcijo pa že opravlja od 1. avgusta dalje. Ob tej priložnosti se je predsednik ob-činske skupščine zahvali! družbenemu pravobranilcu iz Domžal Petru Primožiču, ki je zacasno opravlja! naloge družbenega pravobranilca samoupravljanja za našo ob-čino. V. M. Iščem upokojenko blizu Tunjiške, ki bi ji bilo prijetno varovati 3 in polletno deklico približno 3 ure dnevno v po-poldanskem času. Pogoji: po otroka v vrtec in varstvo od 14. do 17. ure. Informacije po tel. 331-625 int. 25 Čestitka Ko slovenske gospodinje v svojih jedilnikih vse bolj upora-bljamo krompir, in še bolj ga borno, niti ne pomislimo, da so to sorte, ki jih je v dolgih letih vzgojil in za našo zemljo ter razmere prilagodit ing. Viktor Repanšek. Če je že igor najbolj rezširjen, cvetnik najlepše oblikovan, so tu še: jana, dobrin in še nekaj sort, katere vse je vzgojil in požlahtnil za dobro človeka. Ob življenjskem jubileju so se ga spomnile neštete strokov-ne revije in časopisi doma in v tujini. Še vedno sodeluje z znanstvenimi inštitucijami doma in v svetu; je eden najbolj dejavnih sodelavcev strokovne-ga tiska, je predsednik in član mnogih organizacij doma, ki so kakorkoli povezane z njegovo w- ? društvu Kamniška Bistrica, njegovim sodelavcem DO Stol za izrečene poslovilnc besede ob odprtem grobu ter njihovim pevcem za ganljivo petje. Prav tako se zahvaljujemo cerkvenim pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujuči: mama Pepca, sestri Darinka in Jana z družinama, brat Darko z ženo Olgo, neeaki Nuska, Anže in Ada, strici in tete Kregarjevo, Zagorica, Mekinje, Kamnik, Poreber, Godič, Suhadole, Avstrija, avgust 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice FRANČIŠKE PIRŠ iz Podgorja 82 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tuđi g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Zalujoči: sin Maks, hčerki Fani in Ivanka z družinami in drugo sorodstvo Podgorje, Homec, julija 1985 ZAHVALA Ob prerani smrti dragega moža, očeta, brata, svaka in strica IVA KUMRA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem Ljubljanske 1 č in Trg. podjetju Kočna Kamnik za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tuđi pevskemu zboru in pihalni godbi Solidarnost, ZZB NOV Kamnik in Društvu upokojencev Kamnik za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste se poklonili v njegov spomin. Zalujoči: vsi njegovi Kamnik, 25. julij 1985 Eno teto je minilo, kje si ljubi sinko naš, solze grob so premočile, tiho vse je tu pri nas. SPOMIN 6. septembra je minilo leto žalosti, odkar je ugasnilo življenje našega ljubega sinka, bratca in vnuka MATJAŽA ŽIBERTA iz Sidola 9 Vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob, prižigate svečke in prinašate cvetje, iskrena hvala. Njegovi najdražji ZAHVALA Ob smrti moža, očeta in starega očeta LAĐA VEROVŠKA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za nesebično pomoč, duhovnikom in pevcem za opravljen pogrebni obred, vsem, ki so darovali cvetje, Rudniku kaolina in kalcita in vsem, ki so sočustvovali z nami. Zalujoči: vsi njegovi Kregarjevo, Kamnik, Bistričica, Zg. Stranje, Godič ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE AJDOVEC iz Županjih njiv se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in vsem, ki ste nam pomagali, izrazili sožalje, mami darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Hvala tuđi pevcem in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Zalujoči: vsi njeni Županje njive, Zg. Stranje, Ljubljana, avgusta 1985 V SPOMIN Minilo je leto dni odkar nas je zapustil naš dragi sin, mož in oče JOZE SAVELJ Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali in vsem, ki se ga še danes spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi Kamnik, avgust 1985 Popravek V 13. številki vašega lista, z dne 23. 7. 1985, na strani ). v sestvku »Dolina miru«, opisuje Matic Romšak različne poskuse raznih oseb, ki so hotele zaradi svojih interesov skaliti mir v »dolini miru«, to je v dolini, imenovani Samotni mlin. Med njimi izrecno z imenom navaja mojega pokojnega moža inž. Prešerna, za katerega - sku-paj z direktorjem živilske industrije (brez imena!) - pravi, da je VVO Anton Medved, Kamnik bo v šolskem letu 1985/86 organiziral v občini Kamnik za otroke, ki nišo vključeni v redne oddelke VVO, 80 urni program (ci-cibanove urice) za otroke od 4. leta dalje. Starši lahko prijavijo svoje otroke na upravi VVO Anton Medved Kamnik, Kidri-čeva 23 ali po telefonu 831-327 do 30. 9. 1985. Skupine otrok borno formirali na podlagi prijav in glede na bivališče otrok. Starše borno o pričetku obvestili pismeno. bil med tistimi, ki so želeli iz nedotaknjenc narave potegniti dobičke; trdi, da nj iju ni zanimala gostilna, kot nekatere druge interesente za to dolino, pač pa, da sta hotela zgraditi ribogojni-co, za katero je bilo jezerce za hišo kot naročeno. Njune nacrte je preprečil kmet Štefajncr, ki ni hotel prodati zemlje za tak namen. Navedeno sporočilo je lažno in žaljivo. Moj mož niž. Prešeren ni imcl nikdar nobenih dobičkaže-ljnih načrtov niti glede doline Samotni mlin niti glede kakšnega drugega območja oz. objekta. Kot je uradno znano, je bil inž. Prešeren inspektor kmetijske inspekcije občine Kamnik in je moral zato po službeni dolžnosti opraviti uradni ogled na licu me-sta v vsakem primeru, ko je kdo hotel začeti z gospodarsko ali drugačno dejavnostjo na območ-ju, ki pomeni poseg v kmetijsko zemljišče. Obdolžiti uradno osebo, da pri opravljanju službene dolžnosti zasleduje zasebne dobičkarske cilje, je kaznivo dejanje. Da grc pri piscu zgolj za neznanje, pa bi bilo težko razumeti, saj bi priča-kovali, da tišti,ki se loti pisanja v javna sredstva obveščanja, zna ločevati tako različne stvari, kot so podjetniška dobičkaželjnost in uradni postopki. TONČKA PREŠEREN 8 KAMNIŠKI OBČAN /16. SEPTEMBRA 1985 Zmaga naših strelcev Planinski kotiček Letošnje 23. tradicionalno strelsko tekmovanje mest s serijsko MK puško »B« skupne v počastitev Dneva vstaje slovenskega naroda in praznika obline Kamnik, je bilo po številu ekip najbolj množično. Tokrat je na-mreč tekmovanje štelo še za 5. kolo republiške lige s serijsko MK puško. Nastopilo je 14 ekip, pokrovitelj tek-movanja pa je bila OK SZDL Kamnik. Kamničani so scstavili dvc ekipi v postavi: Podgornik Janko, Radej Roman in Repič Marjan — ekipa, ki tekmuje v mednarodnem programmu in Vran-kar Zdravko, Zore Franc ml. in Podgornik Sašo, gostujoče ekipe pa so bile naslednje in rezultati sledeči: 1. SD KAMNIK T. 734 krogov, Podgornik Janko 236, Radej Roman 252, Repič Marjan 246 krogov; SD »KOVINAR« ŠTORE 728 krogov, Dečman Vili 254, Hočevar Franc 232, Malec Branko 242 krogov; 3. SD KIDR1ČEVO, PTUJ 718 krogov, Lemot Jurij 236, Frćec Albert 239, Malovič Gorazd 243; 4. SD KAMNIK KK 715 krogov, Vrankar Zdravko 235, Zore Franc 242, Podgornik Sašo 238; 5. SD CELJE 709 krogov, Jcrman Jože 244, Žagar Tone 230, Žagar Barbara 235; Sledijo ekipe: 6. SD PANOVEC -N. Gorica 705, 7. SD NTU SLO-VENJ GRADEC 703, 8. SD TINE KMETIČ - Trzin 695, 9. SD ŽA-LEC 679, 10. SD NORŠINCI 673, 11. SD KRANJ 671, 12. SD KAPETAN MIHEVC Idrija 664, 13. SD ŠKOFJA LOKA 633, 14. BREST -Cerknica 613. Tekmovanje sta obiskala predsed-nika Strelske zveze Slovenije general-major Košta Bizjak in sekretar SZS Edvard Progar. Ob 16. uri so bila podeljena priznanja najboljšim posa-meznikom in ekipam. Prvouvrščena ekipa Kamnik I. je prejela prohodni pokal SZDL občine Kamnik in še pokal v trajno last. Drugo in tretje uvrš-čeni ekipi pokala v trajno last, ekipe od 4. do 6. mesta pa diplome. Posa-rnezniki od I. do 3. mesta so dobili Pred podelitrijo priznanj za najholjše uspehe na 23. strelskem tekmovanju v počastiter našega občinskega praznika. (Tretjivprvi vrsti predsednik Strelske zveze Slovenije general major Košta Bizjak, (etrti pa sekretar Strelske zveze Slovenije Edvard Progar. (Tanez Taji) medalje, do 10. mesta pa diplome. Skupaj je nastopilo 42 strelcev. Tekmovanje je vodil znani strelski moj-ster Ivan Podgornik, sodila pa sta zvezni sodnik Alojz Lakner iz Kranja in naš sodnik Edo Horvat. JANEZ TAJČ OSTALE STRELSKE NOVICE Na letošnjem republiškem prvenstvu za pionirje z MK serijsko puško je pionir Sašo Podgornik osvojil dva republiška naslova prvaka - MK puška 30 strelov leže 267 krogov (nov rep. pionirski rekord) in trikrat 10 strelov (trojni položaj) z dobrim rezultatom (sicer brez republiškega rekorda). Republiški naslov med pionirkami je osvojila Vilma Bavman Kamnik MK puška serijske izdelave. Na državnem prvenstvu v Zagrebu je bil Sašo Podgornik z MK puško 3 x 10 med prvimi desetimi. Vilma Bavman je bila na 23. mestu (strelja eno leto in nima izkušenj). Klanjskov memorial Celje Ekipno: I. Celje, Kamnik 2. Repič je četrtič osvojil prvo mesto in za nagrado prejel zračno puško in pokal. Ligaško tekmovanje z MK puško poteka uspešno v korist naših strelcev. Trenutno so drugi Celjani. Med posamezniki po 6. kolu vodi naš perspektivni pionir Sašo Podgornik pred Malcem SD Kovinar Štore in, Jermamom SD Celje (7 krogov zao-stanka). Razveseljivo je, da se je po desetih letih mirovanja vrnila med strelce znana kamniška strelka Alen-ka Reisner (poročena Kovačič) in je na letošnjem republiškem prvenstvu z MK serijsko puško dosegla tretje mesto - bronasto medaljo, za seboj pa pustila znane strelke, tuđi državne prvakinje. Alenka je izpolnila normo za nastop na državnem prvenstvu, ki bo letos od 20. do 21. septembra v Zenici. Za nastop na državnem prvenstvu sta izpolnila normo tuđi Zdravko Urankar in Franc Zore ml. z MK serijsko puško. JANEZ TAJČ Pet dni sporni nov s poti »dober dan, naši« Kar odnese nas naprej proti Beljaku; ne najdemo poti za Ma-lošče, zato se peljemo kar skozi beljak naprej proti Celovcu. Le-pa cesta nas ni peljala po krajih, skozi katere smo želele potovati. Pripeljemo v idilično turistično mestece Vrbo. Po desnem bregu »kopalnice« Celovca - Vrbske-ga jezera - počasi napredujemo proti cilju. Doživljamo vrvež in utrip nedeljskega popoldneva. V Hođiše - Dvorec št. 9 ob Dvor-skem jezeru prikolesarimo ob napovedani peti uri popoldan. toplo snidenje s predstavniki slo-venskega športnega društva Celovec nam je dobrodošlo, nič manj pa prijetne sobice, v kate-rih se znajdemo pri domačinih, Slovencih. Sploh je ta večer ne-kaj posebnega. V domači gostil-ni prepevarao slovenske pesmi in kmalu prostora za dolgo mizo zmanjka. Med pesmijo in salami že kujemo nacrte za naslednje snidenje, potovanje, nacrti pa v smehu poletijo kar čez »lu-žo«... Nikoli se ne ve, sploh pa za dekleta, ki so strah pustila doma, s seboj vzele poln nahrb-tnik poguma in dobre volje. Ponedeljek, 17. junij CELOVEC - Žitara vas -Pliberk - Labot - Vič - SI. GRADEC 100 kilometrov Neljubi obiskovalec trka na okna: dež! V drugačnih razme-rah bi se ga sicer razveselile, saj ga ni lepšega, kot poslušati pe-sem dežja v toplih, udobnih po-steljah. Te pa smo imeli. Nacrte, da S kolesi potujemo v Celovec, spremenimo, po deveti uri pa z primernejšimi voznimki konjički že potujemo proti Celovcu: ne-kaj z Danilom Prušnikom, pred-sednikom Slovenskega športnega društva Celovec, ostale pa namesto prtljage v spremljeval-nem kombiju. Drvimo v center mesta, kjer na deželnem radiu Celovec pozdravimo vse Slovence: Prićcnjamo z našo slavno himno: »Z ritko miga, z glavco pa pr'gmuh ne more bit, tra-la,?-la-la,-la,-la,-la,?-la... Nadalju-jemo z opisom in namenom našega popotovanja:... ne gre le za koiesarjenje, gre za mnogo več, za stike z ljudini, Slovenci! Peljemo se proti Gosposvet-skemu polju, kjer si ogledamo slavni prestol in lepo cerkev. Prijetno potepanje po Celovcu pa zaključimo v slovenskem dija-škem domu. Direktor doma nas popelje po vzorno in funkcionalno urejenih prostorih, ki bi bili lahko svetel vzor večini naših. Izročimo jim spominek - doma-čo lončeno skledo s posvetilom, svoje mesto bo zanesljivo našla v vitrinah, kjer hranijo številna priznanja s športnih in kulturnih srečanj. Večina teh spominkov je iz matične domovine — Slovenije. Dopoldne se je že prevesilo v popoldne in kar težko nam je ob slovesu od Danila Prušnika. V prijetno tolažbo nam je ponovno srečanje v tnesecu septembru. Za slovo pomahamo v oko kamere fotoreporterja na eni od ulic Celovca, posnetek z reportažo o nenavadnem kolesarskem obisku pa bo namenjen »našim« na Koroškem. Kazalci na uri so se že debelo po-tegnili v popoldne, ko brcamo proti Žitari vaši, Pliberku, Labotu. To so kraji, še označeni z dvojezičnimi napisi. Drugje jih nismo več opazile. Kar prijetno nas požgečka tam okoli »člo-veške ur'ce«, njeni kazalci pa nam poženejo kri in noge. Po prelepih krajih, drugače lepih kot turistično atraktivni ob Vrbskem jezeru, uživamo v podobnosti z našimi, domačimi in kot bi trenil mine popoldne. Le nekaj minut imamo še časa za nakup »kori-stnih« spominkov v Labotu. Pri pre-stopanju mejnega prehoda v Viču ni-mamo težav. Tuđi naši so kar prijazni, zapletemo se v klepet o našem dolgem potovanju. Sicer pa, kot smo večkrat med potjo v šali poudarjale, bi imeli cariniki đela čez glavo za kakovostni carinski pregled: kombi je bil prepoln popotniške krame, popotnice, se vč, brhka dekleta pa tuđi zanimanja vredna... Ker nas je že glodala skrb, da bi nam v hotelu Pohorje ne prihranili ■većerje in domaćih postelj, poženemo šc zadnje kilometre poti. Prijazni Slo-venjgrajčani k sreči na nas nišo poza-bili. Vroča juha, imenitni zrczki s tisti-mi dobrimi gozdnimi sadeži, ki neved-neža lahko spravijo na oni svet, krom-pir... ah kaj bi si tega trenutka lahko še bolj želele. Po večerji nas caka pomembno delo: kar 110 krat moramo sporoćiti: PGVSOD JE LEPO, A DOMA JE NAJLEPŠE, vsem, ki so nam pomagali popcljati se na to pre-čudovito potepanje. Skoraj je že napočil nov dan. Odha-jamo v svoje sobe, postelje so tega zadnjega večera nebesko mehke! Torek, 18. junij SLOVENJ GRADEC - Velenje -Mozirje - Gornji grad - Črnivec -KAMNIK 116 kilometrov Pred odhodoni imamo še veliko dela: treba je napolniti zalogo jogurtov in sadja, pa 110-krat potegniti po jeziku z lepljivimi slaščicami, ki so našle svoje mesto na robu kartic. Poslovimo se od prijaznih Pohorcev, drvimo proti Velenju; kot bi nas sam vrag prega-njal po mislinjskem klancu čez Hudo luknjo; prav potruditi se moramo, da se lahko ustavimo pred velenjskimi semaforji. Zavijemo proti Mozirju, v prelepem Savinjskem gaju pa malica-mo. Pospravimo in počistimo dno ko-zarca z arcnijami in se odpravimo proti Gornjemu gradu. Zaidemo in pripeljemo v mestece pod Ćrnivcem po nekaj kilometrov dolgi makadamski cesti. Ćeprav site cestnega prahu in kamenja, si privoščimo v Gornjem gradu pravo domačo govejo juho. Za moč, si pravimo v šali, ki jo potrebujemo za Črnivško strmino. Že brcamo v kla-nec; ker nam hitrost ne jemljc sape, pojemo in osvojimo vrh s pesmijo: Cez gore, polja, po svetu naj đoni, Slovenija preljuba, pri tebi smo doma... Po petih dneh se srečamo s »svoji-mi«; čeprav še nismo na cilju, nam do zavesti nenadoma prodre: doma smo, konec je kolesarskega potepanja. Spustimo se po klancu in drvimo proti Kamniku, Malograjskemu dvoru, kjer nas »hiša« pogosti z nageljnom in srni-nim golažem. Še pred tem napravimo častni krog čez Kamnik. Le sem ter tja V noći med 20. in 21. julijem letos se je iz Sovjetske zveze vrnila slovenska alpinistična odprava, ki je bila na obisku pri sovjetskih alpinistih. Delo-vala je na področju KIRGIZ-TAUA v Zahodnem Tjan-šanu. V odpravi je bilo 10 izbranih slovenskih alpinistov, po dva iz alpinističnih odsekov iz Celja, Kamnika, Ljubljane, Titovega Velenja in Tolmina, vodila pa jo je Marija Frantar. edina alpinistka v odpravi. Gore v tem delu Nebeskih gora ozi-roma Strehe sveta, kakor tuđi nekate-ri prevajajo Tjan-šan, sicer nišo visoke, saj šega najvišji vrh Semjona Tjan-šanskega »samo« 4875 m nad morsko gladino. Toda stene so strme, mesto-ma precej krušljive in nevarne, pa tuđi vreme se kaj rado kuja. Zato je bila celotna dejavnost čianov odprave usmerjena predvsem v plezanje raznih smer. In to jim je zelo dobro uspeva-lo, saj so kljub bolezni (operacija sle-piča), poškodbam (zlomljena roka, stisnjen prst itd.), zobobolu in slabe-mu vremenu naredili več kot 90 ple-zalnih tur vseh težavnostnih stopenj, med katerimi je bilo tuđi 5 prvenstvenih smeri in 2 prvi ponovitvi. Namen odprave, spoznati novo gor-stvo, v katerem doslej Jugoslovani sploh še nišo bili, pregledati možnosti za nadaljnje delovanje jugoslovanskih alpinistov v tem področju, obenem pa preplezati nekaj kvalitetnih smeri, je bil popolnoma dosežen. Iz kamniškega alpinističnega odse-ka sta se odprave udeležila VINKO BERČIČ in BOJAN POLLAK. Žal sta imela oba precej smole z zdrav-jem. Berčič je dobil vnetje slepiča in so mu ga morali v bolnišnici operirati, Pollaku pa je skala stisnila prst na roki. No, kljub temu sta naredila skupno kar 21 alpinističnih tur, od tega 12 v vzponu in 9 v sestopu od II. do VI. težavnostne stopnje. Kogar bi zanimalo izvedeti še kaj več o odpravi, naj si kupi bilten, ki ga bodo člani odprave izdali jeseni, po-tem ko bodo ruski alpinisti vrnili obisk. TRIM POHOD - KOKRŠKO SEDLO Tretji Ietošnji trimski planinski pohod bo v nedeljo, 22. septembra. Od-hod bo z rednim avtobusom ob 7.25 s kamniške avtobusne postaje, oziroma okoli 7.45 iz Kamniške Bistrice. Do Kokrškega sedla je 3 do 4 ure zložne hoje. Kdor pa se bo na sedlu počutil še dovolj čilega, bo lahko šel še na Grintovec, za kar naj računa še z okoli 2 urama hoje navzgor. Ostali pa bodo počivali v koči ali zunaj nje ali pa pomagali pri gradnji novega dela ko-Če, če bo potrebno in se jim bo dalo. Pohod bo vodil gorski vodnik Janez Ažman. Upamo, da bo lepo vreme, saj je jesen' v lepem vremenu v gorah še prav posebno lepo. BOJČ Lokostrelci ne mirujejo V Kamniškem obeanu že dlje časa nismo pisali o kamniških loko-strelcih, a ne zato, ker bi dtlall slabo. V klub je prišlo nekaj novih in obetavnih ćlanov. V mladinski kon-kurenci se najbolj trudita Blaž Je-mec in Ivan Maradin, ki že stopata po stopinjah Desnice in Lukana. Za seboj imata že nekaj tekem, najbolje pa sta se odrezala v Radovljici na DOUBLE FITI STAR, kjer sta zasedla 1. in 2. mesto, z rezultati 2298 in 2108 krogi. Blaž Jemec pa je s tem dosegel tuđi kategorizacij-ski razred. Torej lahko samo še čakamo, da se iz JLA vrneta Desnica in Lukan in bodo skupaj močna ekipa v jugo-slovanskem pokalu. Med elani v in-stinktivnem slogu se daleč najbolje v Ietošnji sezoni drži Boris Jemec, ki kar niza uspehe. Kot član državne reprezentance se je z nastopi v jugoslovanskem in alpskem pokalu dokazal kot odličen tekmovalec in se prav tako potrdil tuđi na SP in svetovnih igrah v Londonu. Konec avgusta pa so se lokostrelci udeležili finala 6. alpskega pokala v »Hunter in field« disciplini v Kranjski gori, kjer je nastopalo okrog 100 tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Švice in Jugoslavije. Tek-ma je bila fizično zahtevna in naporna. Tekmovalce je motil strm teren in veter, toda rezultati so bili vse-eno dobri. Boris Jemec je s 777 krogi v instinktivnem slogu zasedel odlično 4. mesto in bil tuđi najboljSi Jugoslovan. V skupnem plasmanu alpskega pokala pa je s 2252 krogi zasedel 4. mesto. Tekme se je ude-ležil tuđi Drago Desnica, ki je na-stopil v prostem slogu in je .med člani zasedel odlično 10. mesto in bil z 884 krogi 3. najboljši Jugoslo- van. Zanj, ki je nastopil po dokaj pomanjkljivem treningu v JLA, je to zares velik uspeh. Kamniški lokostrelci se sedaj temeljito pripra-vljajo za nastope na DP v Hunter in Field disciplini, ki bo 21. in 22. septembra v Kamniku in v DOUBLE »FITA STAR disciplini, ki bo 28. in 29. septembra v Moščenički Dragi. O tem in pa o nastopih Borisa Jem-ca na SP pa kdaj drugič. JURE nam pomaha kakšen znanec, večina Kamničanov pa po stari navadi drvi levo in desno, za opravki... Ko se odpravljamo proti cilju -Mengšu - nas kislo preseneti dež. Na-taknemo si vetrovke in v dežju hitimo proti cilju. Po mengeškem polju pojc-njuje, šc pred tablo, ki oznanja konec našega popotovanja pa dež »odneha«. V svoji kolesarski uniformi DOBER DAN, NAŠI se bli-žamo cilju. Zaslišimo strumne zvoke godbe, ploskanje množice ljudi in ga-njene ne razumemo, da je to za nas... Vrt Hrama Rožice je poln vr-veža: naših mož, otrok, prijateljev, znancev, godbenikov in ljudi, ki jih prvič vidimo. Zaključujemo naše popotovanje, sprejemamo čestitke, vrtnice, Ijubke plakete, izvirno »kolesarsko« torto; ćutimo nekaj posebnega, prekrasne-ga: domač kraj, domaće ljudi! • • • Popoldne se preveša v večer! Doma sem, s svojimi. Potujejo z menoj in mojimi mislimi. Zdaj smo v Lonjeriu, Kamor mi sežejo misli, povsod so zdaj v Celovcu, vraejo se nazaj v Ce- kraji, Ijudje in kilometri poti. Pet dni dad in se povzpnemo na Predel in še spominov na kolesarski ženski tran- višje - na Mangart. Za hip se pomudi- sverzali SVILANU: DOBER DAN, ■no pri Ijudeh: pri ženicah v Lonjerju, NAŠI. odločni Slovenki v Čedadu, Danilu v Celovcu... IVANA SKAMEN Vabimo nove člane V Lonjerju pri Trstu smo se jioklonilc junakom, ki so piiđii za svobodo in srečnejšo bodoenost naroda. Karate klub FORUM iz Ljubljane je tuđi letos organiziral letno SAN-KUKAI karate solo pod vodstvom tehničnega mentorja Vlada Paradiž-nika. Sole smo se udeležili tuđi člani našega kluba. Šola je bila od 26. julija do 4. avgusta 1985 v avtokampu Arena v Umagu. Trenirali smo dvakrat dnevno in sicer zjutraj od 6. do 8. ure ter zvečer od 17. do 19. ure. Treningi so bili izredno zanimivi, posebno lepo je bilo zjutraj, ko je bilo vse mirno in v kampu še vse spi, mi pa smo že trenirali in se znojili. Vreme je bilo čudovito, sončno, tako, da so bili treningi dokaj naporni. Mojster Paradižnik nam je pokazal precej novih prijemov in obramb. Zadnji dan seminarja v. Umagu so bili tuđi izpiti za napredovanja po pašo vih. Tuđi član našega kluba je polo-žil izpit za višji pas, kar smo zvećer proslavili s eocacolo. Iz Umaga smo odšli v nedeljo, 4. avgusta, z novimi izkušnjami ter veliko novimi prijatelji. Mislim, da dni v Umagu še dolgo ne borno pozabili. Ob slovesu smo si zaželeli, da se drugo leto spet vidimo in še v većjem številu. Karate klub Komenda ob tej pilož-nosti obvešča vse občane, da je vpis novih čianov v tečaj karateja in samo-obrambe ter delo z NUNCHAKU in dihalnih vaj, vsak ponedeljek in četr-tek od 17. do 19. ure v osnovni soli Komenda do 30. septembra 1985, kjer dobite tuđi vse informacije. Vabljcni so tako pionirji in pionirke, kakor tuđi mladinci in mladinke ter starejši -kajti za ta šport ni nikoli prepozno. Po končanem vpisu borno vsem no- vim in starim članom prikazali na video filmu treninge čianov z višjimi pasovi ter originalni film o Bruceu Leeju. Hkrati sporočamo, da bo konec oktobra v osnovni soli Moste tekmovanje v vseh kategorijah SANKUKAI karateja. Tekmovanje bo zelo zanimi-vo, saj se ga bodo udeležili klubi iz vse Slovenije. Upamo, da si boste tekmovanje ogledali ter uživali v borbah in de-monstracijah SANKUKAI karateja. MARKO KRAMAR Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor v sestavi: Romana Grčar, Maja Korošec, Janez Maleš, Franc Mihevc (tehnični urednik), Mateja Reba, Stane Simšič, Jana Taškar (glavna in odgo* vorna urednica), Stane Zđ-rnik, strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografi) ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.